RIMSKA UMETNOST

Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.

GlobartGo Akademija znanjaSemester 2014/2015

Periodizacija rimske umetnosti

• kraljevina (753 pr. n. št. - 509 pr. n. št.)- po legendi sta mesto ustanovila brata Romul in Rem, nato mu je vladalo sedem mitoloških kraljev • republika (509 pr. n. št. – 27 pr. n. št.)- res pubblica = javna stvar – ureditev, ki je postala osnova za oblikovanje modernih republik (administracija, zakonodaja…)• cesarstvo (27 pr. n. š. – 476 n. št.)- Oktavijan postane prvi rimski cesar- sledijo številne cesarske dinastije- zahodni del cesarstva propade z odstavitvijo zadnjega rimskega cesarja

Romula Avgusta

Ozemeljski obseg - rimska republika 300 pr. n. št. in cesarstvo leta 300

RIMSKA UMETNOST(ok. 500 pr. Kr. – 476)

Cesarstvo v času največjega razpona, leta 117 pod cesarjem Trajanom

Delitev cesarstva na zahodni in vzhodni del po smrti cesarja Teodozija leta 395

Giambologna, Ugrabitev Sabink, 1574-82, Loggia dei Lanzi, Firence

Kapitolinska volkulja, ok. 500-480 pr. n. št., Musei Capitolini, Rim

Rimska umetnost• zajema skoraj tisoč let dolgo obdobje in tri kontinente - Evropo, Afriko in Azijo• je umetnost vseh narodov, ki so živeli na rimskem ozemlju (na ozemlju današnje Italije

in v provincah), tolerantna do tujih tradicij• nastaja kot derivat grške, italske, etruščanske in orientalske umetnosti• za razliko od grške je anonimna• zasebna in javna• umetnost uvede dve slogovni novosti:

- portret in portret prednikov - imagines maiorum - zgodovinski relief (resnični dogodki in zgodovinske osebnosti iz rimske zgodovine)

• delimo jo na umetnost republike in umetnost cesarstva

Urbanizem

Shema rimskega mesta

InzulaCardo (S-J)

Decumanus

(V-Z)

Timgad, ust. ok. leta 100, Alžirija

Rimska gradnja• Kombinacija materialov in tehnik

Opus caementicium - rimski beton

Opus quadratum – pravilno klesani pravokotni bloki

Opus latericium – pravilne pravokotneopeke

Opus listatum – izmenjujoči se sloji

opeke in kamna

Opus reticulatum – mali kvadratni bloki iz tufa v vzorcu diamanta

Opus mixtium – mešanje različnih

tipov gradnje

Toskanski in kompozitni stebrni red

Rim

Rimski forum (forum Romanum)

in cesarski forumi

Cesarski forumi

Rimski forum

Rimski forum

Rimski forum

Arhitektura• težnja po zadostitvi potreb številnega prebivalstva privede do gradbenih

in tehnoloških inovacij• kombinacija stebra, loka, oboka, kupole• novi materiali – beton• tipologija: Sakralna arhitektura (tempelj) Javne zgradbe (tržnice, bazilika, terme, arh. za zabavo: stadion, teater,

amfiteater, cirkus…) Spominska arhitektura (slavolok, steber) Stanovanjska arhitektura (inzula – stanovanjski blok, domus, vila

rustika, vila, palača ...) Nagrobna arhitektura (grobnica, mavzolej) Posebna arhitektura (cesta, most, akvedukt, vojaško-utrdbena arh.)

Templji

Tempelj Fortune Virilis, 125 pr. n. št., Rim

Nimes, Kvadratna hiša

Maison Carée (kvadratna hiša), ok. 16 pr. n. št., Nîmes, Francija

Maison Carée, portik in zadnja stran templja

Tempelj Venere in Rome, 121-135, Rim

Sibilin tempelj, 1. stol. pr. n. št., Tivoli

Panteon, 118-125, Rim

Panteon, zunanjost (portiko)

• Zasnova Panteona je dvodelna: portiko z osmimi korintskimi stebri in rotunda s kupolo. V nasprotju z Grki so Rimljani poudarili predvsem notranjost (zunanje je zanimiv le portiko).

Notranjost Panteona

Panteon - razbremenilni loki (zunanjščina) in kasete kupole (notranjščina) za porazdelitev in zmanjšanje teže kupole

Javna arhitektura

Trajanove tržnice, 100-110, Rim

Trajanove tržnice

Rimska bazilika

Bazilika Maksencija in Konstantina, severna ladja,305 – 312, Rim

Bazilika Maksencija in Konstantina, rekonstrukcija

Bazilika Maksencija in Konstantina, rekonstrukcija

Konstantinova bazilika (Aula Palatina), zgodnje 4. stol., Trier

Aula Palatina (Basilica)

Trier, Germany

early 4th century C.E.

Aula Palatina

Rimske terme

Rekonstrukcija rimskih term na podlagi 3D laserskega skeniranja, Weissenburg, Nemčija

Hipokavst – ogrevalni sistem

Karakalove terme, 212-216, Rim

Rimske terme, 60-70, Bath, Anglija

Marcelovo gledališče, 13 pr. n. št., Rim

Marcelovo gledališče

Flavijski amfiteater (Kolosej), 70-80, Rim

Kolosej – prerez in rekonstrukcija

Video:http://www.history.com/topics/ancient-history/colosseum

Amfiteater , 90, Arles, Francija, podoba iz 18. stoletja

Obrambni stolpi ,dodani v 16. stoletju

Circus maximus, 326 pr. n. št.- 103, Rim

Spominska arhitektura

Konstantinov slavolok, 312-315, Rim

Titov slavolok, 82, Rim

Trajanov steber, 113, Rim

Stanovanjska arhitektura

Inzula – shema in rekonstrukcija

Inzula –rekonstrukcija

Inzula, 2. stol., Ostia

Domus

Hadrijanova vila, 118-138, Tivoli

Hadrijanova vila, Canopo

Cesarske palače

Dioklecijanova palača, ok. 300, Split

Dioklecijanova palača

Avgustov mavzolej, 28 pr. n. št., Rim

Nagrobna arhitektura

Hadrijanov mavzolej (Angelski grad), 139, Rim

Inžinirska arhitektura

Via Appia, 312 pr. n. št.

Prerez skozi rimsko cesto

1 robnik2 miljnik3 statumen – zdrobljeno kamenje ali prod4 rudus – gramoz, pomešan z apnom5 nucleus – pesek in apno6 kamnite plošče

1

34

56

Rimski most, 104-106, Alcántara, Španija

Pont-du-Gard, 16 pr. n. št., Nîmes, Francija

Vodni kanal, Pont-du-Gard

Utrdbena arhitektura

Rimske limites, mejne utrdbe, 2. stoletje

• Defence of cities has been one of the capital problems that civilizations had to solve in order to project the future of their citizens, goods, culture and ways of life.

• Romans were the first in the technique of improving different kinds of defence, using walls.

Hadrijanov zid, Limes Britannicus, 122, Velika Britanija