Turizem in podeželje - Tadeja Kvas Majer

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

TURIZEM IN PODEŽELJE Kako lahko slovenski trg lokalno pridelane hrane odgovori na

naraščajoče turistično povpraševanje?

Portorož, 13.10.2014

Tadeja KVAS MAJER

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

REPUBLIKA SLOVENIJA


Kako lahko slovenski trg lokalno pridelane hrane odgovori na naraščajoče

turistično povpraševanje? Kateri so predvideni ukrepi za spodbujanje

razvoja turizma na podeželju?

Podeželje ni zgolj kmetijstvo in pridelava hrane

Kaj pomeni lokalna samooskrba

Priložnosti podeželja in ukrepi kmetijske politike za spodbujanje turizma

Gozdovi in turizem

Ribištvo

REPUBLIKA SLOVENIJA


Funkcija podeželja in kmetovanja:

- zagotavljanje oskrbe s hrano,

- okoljska funkcija (kakovost voda, zraka, tal, biotska raznovrstnost),

- kulturna krajina, naravna in kulturna dediščina,

- socialni in družbeni pomen (število zaposlenih v kmetijstvu v 2013 je

82.746).

TRAJNOSTNO KMETIJSTVO

REPUBLIKA SLOVENIJA


Lokalna samooskrba pomeni:

lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je

fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih

– "od njive do krožnika v lokalnem okolju„.

Širši družbeni pomen

Z večjim obsegom potrošnje lokalnih pridelkov in proizvodov skrbimo za:

ohranjanje delovnih mest,

ohranitev in razvoj podeželja,

skladen regionalni razvoj.

Priložnost razvoj turizma na

podeželju

REPUBLIKA SLOVENIJA


Zaradi negotovosti pri globalnem zagotavljanju, vse bolj pridobiva na pomenu

lokalna oskrba z živili in čim večja oskrba z varno in kakovostno hrano

Temu smo v preteklih letih posvečali premalo pozornosti

Svoje je prispevalo še krčenje obsega kmetijskih zemljišč, na račun pozidave in

zaraščanja kmetijskih zemljišč

Zagotavljanje državne varnosti za obdobje ekonomskih kriz

Zmanjšanje odvisnosti od zunanje trgovine, kar pomembno predvsem v času

motene oskrbe

Poseljenost, obdelanost in urejenost podeželja

Ohranjanje delovnih mest na podeželju in živilstvu

Varovanje okolja zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže

REPUBLIKA SLOVENIJA


Kronične nenalezljive bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, bolezni dihal, bolezni prebavil, rak) in debelost predstavljajo glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti v Sloveniji (70% smrti posledica KNB). Tudi neuravnotežena prehrana, ki ni prilagojena posebnim presnovnim potrebam posameznih populacijskih skupin, pomemben dejavnik za zdravje. V 38% neuravnotežena prehrana tesno povezana z nastankom KNB, primera sta današnji prenizek vnos Z&S pri otrocih in mladostnikih ter prenizek vnos kakovostnih beljakovin pri starostnikih. Dozorelost lokalnega sadja in zelenjave optimalnejša, zaradi dolgih prevozov in skladiščenja je ni potrebno predčasno pobirati z njiv in ji dodajati konzervansov, ki ohranjajo njeno svežino Pri daljši verigi, ki vključuje daljši čas od pridelovalca do potrošnika, v sadju in zelenjavi pade vsebnost vitamina C, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E

(Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje)

REPUBLIKA SLOVENIJA


Kratke verige med pridelovalcem in potrošnikom imajo pomemben vpliv na

domačo pridelavo sadja in zelenjave ter njeno povezovanje, na povečan obseg

ponudbe raznolikega in kakovostnega sadja in zelenjave, posledično pa tudi na

znižanje cen in večjo potrošnjo.

Potrebno je, da se pridelovalci med seboj čim bolj povežejo, da bodo lažje

zagotovili celostno ponudbo lokalnih pridelkov in proizvodov, v trgovinskih verigah,

na tržnici, pri direktni prodaji in pri preskrbi v javnih zavodih in turističnih

ponudnikov.

REPUBLIKA SLOVENIJA


Samooskrba z zelenjavo v letu 2012 34 % (povprečje zadnjih petih let 35%), pri sveži zelenjavi 45%, v 2013 pa 33 %.

Zelenjava za prodajo se je v letu 2012 pridelovala na 1.497 ha, v 2013 pa na 1.981 ha.

Največje povečanje v površini čebulnic (+63% več kot leta 2010, predvsem česen) Solatnice (+ 61% večja površina kot 2010) Korenovke in gomoljnice (+38% večja površina kot 2010) Samo plodovke manjša površina (-9%)

Poraba zelenjave na prebivalca je znašala v 2012 95 kg, od tega sveže zelenjave 70 kg (le 77 % priporočene količine), v 2013 pa 98,3 kg.

REPUBLIKA SLOVENIJA


Nekaj značilnosti:

- 86 % površine Slovenije – območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje

- 37 % površine Slovenije v Natura 2000, od tega 71 % gozdov

- 20 % kmetijskih zemljišč v Natura 2000

- povprečna velikost kmetijskega gospodarstva 6,6 ha (med najmanjšimi v EU)

REPUBLIKA SLOVENIJA


Ukrepi Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 (neposredni in posredni):

• diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti na podeželju (naložbe v

vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti – tudi podpora v

nekmetijske dejavnosti v povezavi s turistično dejavnostjo ter naravno in

kulturno dediščino in tradicionalnimi znanji);

• okolju prijazne tehnologije pridelave (ukrepi KOPOP, Dobrobit živali,

Ekološko kmetovanje, OMD);

• LEADER;

• osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih (razvoj

širokopasovnih omrežij);

• skupine in organizacije proizvajalcev;

• naložbe v osnovna sredstva, razvoj gozdnih območij.

REPUBLIKA SLOVENIJA


Program razvoja podeželja 2007 – 2013 – izvedba:

Ukrep Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti:

- med projekte s področja turizma in gostinstva dodeljenih 52,5% od vseh

dodeljenih sredstev ukrepa (33 mio €);

REPUBLIKA SLOVENIJA


Dejavnosti, povezane z gozdom:

- nelesni gozdni proizvodi (gobe, plodovi,...),

- lovstvo (lovski turizem),

- čebelarstvo,

- turizem in rekreacija.

Pokriva 58 % površine Slovenije.

GOZD IN TURIZEM – nekaj dejstev:

• v gozdnogospodarskih načrtih določenih 15.600 ha gozdov, kjer je

turistična funkcija izjemno pomembna in določa način gospodarjenja;

• evidentiranih 96 gozdnih učnih poti, 16 je takih, ki so že sedaj neposredno

vključene v turistično ponudbo;

• skozi slovenske gozdove potekata dve evropski pešpoti E6 in E7;

• več kot 3.700 enot kulturne dediščine.

REPUBLIKA SLOVENIJA


Obalno območje:

- že v perspektivi 2007-2013 več projektov, ki so povezovali ribištvo in

turizem v okviru obalne akcijske skupine.

- Slovensko obalno območje med najpomembnejšimi centri naravne in

kulturne dediščine,

- popularna turistična destinacija priložnost za turizem / ogromen pritisk

na tradicionalne dejavnosti, kot je ribištvo in na naravne vire.

- ohranitev tradicionalnega ribolova.

- razvoj turističnih dejavnosti v povezavi z marikulturo.

Celinsko območje:

Potencial za vključitev turizma v lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, na

območjih, kjer je ustrezna koncentracija dejavnosti akvakulture (v okviru

Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2014-2020).

Priložnost - ribiški turizem, ohranjanje tradicionalne in kulturne dediščine ter

ribiške gastronomske ponudbe po zgledu turističnih kmetij, kot tudi v

povezavi z marikulturo oz. akvakulturo; promocija ribištva in akvakulture.

REPUBLIKA SLOVENIJA


Trajnostni razvoj Slovenije in razvoj trajnostnega kmetijstva v povezavi s

turizmom pomeni izziv…

…najti pravo ravnovesje med primarno funkcijo kmetijstva – pridelavo

varne hrane in zagotavljanjem nacionalne prehranske samooskrbe ter

razvojem drugih zelenih dejavnosti na podeželju – turizma.

Nekaj iztočnic:

Lokalna živila postati osnovna živila tudi v domači hotelski in turistični

ponudbi

Pomen kratkih verig, povezovanje

turističnih ponudnikov z lokalnimi

pridelovalci hrane (zadruge!)

Ponudba lokalnih butičnih

proizvodov za goste

turističnih ponudnikov (hotelov)

REPUBLIKA SLOVENIJA


Travel

Turizem in podeželje - Tadeja Kvas Majer