View
3
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
ŠPELA KOVAČ
KOPER 2016
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
SENZORNE IGRE IN IGRAČE V ODDELKIH 2 DO 3
LETA STARIH OTROK
Špela Kovač
Koper 2016
Mentorica:
Mirjam Senica, viš. pred.
ZAHVALA
Iskrena hvala mentorici Mirjam Senica, viš. pred. za mentorstvo, vso strokovno pomoč
in spodbudne napotke pri nastajanju diplomske naloge.
Hvala moji mamici Tantjani in atiju Dragotu, ki sta mi v času študija stala ob strani, me
spodbujala in mi pomagala.
Posebna zahvala mojemu Urošu in hčerkama Sari in Tamari za potrpežljivost in
razumevanje v trenutkih, ko me ni bilo z vami v času študija in ob nastajanju diplomske
naloge.
Nenazadnje še zahvala vsem mojim, ki so ves čas verjeli vame, me spodbujali ter
krepili moj pogum in vero, da zmorem.
HVALA
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Špela Kovač, študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Senzorne igre in igrače v oddelkih 2 do 3 leta
starih otrok
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
IZVLEČEK
Diplomska naloga z naslovom Senzorne igre in igrače v oddelkih 2 do 3 leta starih
otrok predstavlja izdelavo in uporabo senzornih iger in igrač, ki spodbujajo čutno
zaznavanje. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu so na podlagi proučevanja strokovne literature opisane splošne
značilnosti otrokovega razvoja v predšolskem obdobju ter značilnosti otrokovega
razvoja v obdobju od 2. do 3. leta starosti. Posebno poglavje je namenjeno razvoju čutil
in zaznavanja s čutili v tem obdobju (vid, sluh, vonj, okus, tip) ter senzorni integraciji. V
nadaljevanju so predstavljene definicije in teorije ter vrste otroške igre, s poudarkom na
igrah, ki so značilne za obdobje otrok v starosti od dveh do treh let. Prav tako so
opisane definicije in teorije o igračah, s poudarkom na igračah, ki so namenjene
spodbujanju čutnega zaznavanja.
V praktičnem delu diplomske naloge so predstavljeni potek izdelave senzornih iger
in igrač ter možnosti uporabe teh igrač v oddelkih 2 do 3 leta starih otrok. Vsaka od
izdelanih iger in igrač spodbuja uporabo določenega čutila in uri njihovo ostrino.
Proces nastajanja in uporabe iger in igrač je predstavljen s fotografijami in
analiziran na podlagi opazovanja otrok in lastnih izkušenj pri delu z otroki.
Ključne besede: otrok, razvoj otroka, čutno zaznavanje, igra, igrače, senzorne
igre.
ABSTRACT
Sensory games and toys in classes from two to three years old children
The thesis (dissertation) entitled Sensory games and toys in classes from two to
three years old children represents the manufacture and use of sensory games and
toys that encourage sensory perception. The order consists of theoretical and practical
work.
The theoretical part is based on the study of the scientific literature describing the
general characteristics of the child's development in the preschool period and the
characteristics of the child's development in the period from 2 to 3 years. A special
chapter is devoted to the development of the senses and perception through the
senses during this period (vision, hearing, smell, taste, touch) and sensory integration.
The last department of theoretical part includes definitions and theories of children
games and different types of children's games, with an emphasis on games that are
characteristic for the period of children aged 2 to 3 years. This department also
describes the definitions and theories about the toys, focusing on toys which are
intended to encourage sensory perception.
In the practical part of the thesis I present the course of producing sensory games
and toys as well as the possibility of using these toys in classes for 2 and 3 year old
children. Each of the designed games and toys encourages the use of the specific
sense and trains their sharpness.
The process of formation and use of games and toys is presented with
photographs and carefully analyzed on the basis of observation of children and my own
experience in working with children.
Keywords: children, child development, sensory perception, play, toys, sensory
game.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ..................................................................................................................... 1
2 RAZVOJNE ZNAČILNOSTI OTROK, STARIH OD 2 DO 3 LETA ........................... 2
2.1 Telesni in gibalni razvoj...................................................................................... 2
2.2 Zaznavni razvoj ................................................................................................. 3
2.3 Spoznavni razvoj – mišljenje, govor in spomin ................................................... 4
2.4 Psihosocialni razvoj ........................................................................................... 4
3 RAZVOJ ČUTIL IN ZAZNAVANJE ......................................................................... 6
3.1 Vid ..................................................................................................................... 6
3.2 Sluh ................................................................................................................... 7
3.3 Tip ..................................................................................................................... 7
3.4 Voh in okus ........................................................................................................ 8
3.5 Senzorna integracija .......................................................................................... 8
3.5.1 Motnje senzorne integracije ........................................................................... 9
4 OTROŠKA IGRA ...................................................................................................11
4.1 Opredelitev pojma igre ......................................................................................11
4.2 Vrste otroške igre ..............................................................................................12
4.3 Vrste otroške igre, ki prevladujejo pri otrocih, starih od 2 do 3 let ......................14
5 IGRAČA ................................................................................................................16
5.1 Opredelitev pojma igrača ..................................................................................16
5.2 Klasifikacija igrač ..............................................................................................17
5.3 Didaktične igrače ..............................................................................................17
5.4 Senzorne igre in igrače .....................................................................................19
6 PRAKTIČNI DEL ...................................................................................................20
6.1 Raziskovalni problem ........................................................................................20
6.1.1 Opredelitev problema ....................................................................................20
6.1.2 Cilj .................................................................................................................20
6.1.3 Raziskovalna vprašanja ................................................................................20
6.2 Metodologija .....................................................................................................21
6.2.1 Raziskovalna metoda ....................................................................................21
6.2.2 Raziskovalni vzorec ......................................................................................21
6.2.3 Postopek zbiranja in obdelave podatkov .......................................................21
6.3 Izdelava senzornih igrač ...................................................................................21
6.3.1 Prepoznaj senco ...........................................................................................22
6.3.2 Slušni spomin ................................................................................................25
6.3.3 Taktilne vrečke ..............................................................................................29
6.3.4 Kaj je v škatli? ...............................................................................................31
6.3.5 Dišeča škatlica ..............................................................................................34
6.3.6 Mali sladkosned ............................................................................................37
6.3.7 Čarobne plastenke ........................................................................................39
6.3.8 Zvočne plastenke ..........................................................................................41
6.4 Razprava in evalvacija ......................................................................................43
7 SKLEPNE UGOTOVITVE ......................................................................................46
8 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................47
KAZALO PONAZORIL
Slika 1: Igra »Prepoznaj senco« ..................................................................................22
Slika 2: Otroci izrezujejo slike predmetov in senc teh predmetov ter jih lepijo na
kartonsko podlago .......................................................................................................23
Slika 3: Otroci lepijo slike predmetov in senc teh predmetov ter jih lepijo na kartonsko
podlago .......................................................................................................................24
Slika 4: Otroci se igrajo igro »Prepoznaj senco« .........................................................24
Slika 5: Igra »Slušni spomin« ......................................................................................25
Slika 6: Otroci barvajo embalažo od jajc s tempera barvami ........................................27
Slika 7: Otroci polnijo Kinder jajčka z različnim materialom .........................................27
Slika 8: Otroci igrajo igro »Slušni spomin« ..................................................................28
Slika 9: Igra »Taktilne vrečke« ....................................................................................29
Slika 10: Otroci polnijo taktilne vrečke z različnim materialom .....................................30
Slika 11: Otroci se igrajo s taktilnimi vrečkami .............................................................31
Slika 12: Igra »Kaj je v škatli?« ....................................................................................31
Slika 13: Otroci barvajo škatlo, v katero bomo skrili predmete .....................................33
Slika 14: Otroci se igrajo igro in s tipanjem prepoznavajo predmete, skrite v škatli ......33
Slika 15: Igra »Dišeča škatlica« ...................................................................................34
Slika 16: Otroci barvajo škatlice za igro .......................................................................36
Slika 17: Otroci v škatlice polagajo z aromo navlaženo vato ........................................36
Slika 18: Otroci se igrajo z dišečimi škatlicami .............................................................37
Slika 19: Otroci preko okusa prepoznavajo in poimenujejo sadje in zelenjavo .............37
Slika 20: »Čarobne plastenke« ....................................................................................39
Slika 21: Otroci polnijo plastenke z različnim materialom ............................................40
Slika 22: Otroci se igrajo s »čarobnimi plastenkami« ...................................................41
Slika 23: Igrača »Zvočne plastenke« ...........................................................................41
Slika 24: Igrača »Zvočne plastenke« ...........................................................................43
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
V Kurikulumu za vrtce (2009) je zapisano, da je igra dejavnost, ki se izvaja zaradi
nje same, spremeni odnos do realnosti in je notranje motivirana, svobodna in odprta ter
za otroka prijetna.
Kljub temu pa se moramo zavedati, da igra kot dejavnost ne bo sama po sebi
pripeljala do realizacije zastavljenih ciljev vzgojnega dela predšolske vzgoje.
Tako kot so pri kakovostni predšolski vzgoji pomembni zastavljeni cilji, metode in
oblike izvajanja vzgojnega dela ter poznavanje splošnih in konkretnih načel ter teorij
otrokovega razvoja, imajo velik vpliv na vzgojno delo tudi igrače, ki jih uporabljamo tako
pri igri kot tudi pri načrtovanih dejavnostih.
Vedno več in vedno bolj nas obkrožajo industrijsko izdelane igrač, ki otrokovo
pozornost pritegnejo le za kratek čas. Te igrače so zelo dodelane in dopuščajo le
določeno vrsto igre ter predstavljajo le neko modno muho, zaradi katere otroku kupimo
tako igračo.
Kot vzgojitelji v vrtcu lahko s svojim strokovnim znanjem, domišljijo in kreativnostjo
otrokom predstavimo različne vrste igrač, ki jih lahko izdelamo sami iz najrazličnejših
materialov. Na ta način otroci spoznajo druge načine uporabe igrač, prav tako pa preko
sodelovanja pri izdelavi teh igrač spodbujamo njihovo domišljijo in ustvarjalnost, gojimo
socialne veščine sodelovanja in pomoči ter krepimo njihovo samozavest.
S tem, ko otroci s svojimi idejami in delom sodelujejo pri izdelovanju igrač, z večjim
spoštovanjem ravnajo z igračami, saj so to njihovi izdelki, na katere so ponosni, in jih
uporabljajo bolj pogosto kot industrijsko izdelane igrače.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
2
2 RAZVOJNE ZNAČILNOSTI OTROK, STARIH OD 2 DO 3 LETA
»Razvoj v obdobju malčka in zgodnjega otroštva, kar velja tudi za vsa druga
razvojna obdobja, poteka na nekaterih področjih zvezno (npr. govorni, gibalni
razvoj, razvoj spomina), kar pomeni, da razvojne spremembe nastajajo postopno
in kumulativno od rojstva do smrti, na drugih področjih pa nezvezno (npr. moralni
razvoj), kar pomeni, da se v določenih razvojnih obdobjih pojavijo novi načini
vedenja oz. kakovostno različne stopnje.« (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj,
2008, str. 41).
Za primerno izbiro vsebin, pristopov in metod dela z otroki vseh starostnih obdobij
je nujno poznavanje otrokovega razvoja in razumevanje individualnih razlik med otroki.
Prav tako je to znanje potrebno pri opazovanju otrokovega vedenja in spremljanju
njegovega odzivanja, sodelovanja in vključevanja v različne dejavnosti ter pri
prepoznavanju odmikov od normativnega razvoja (prav tam).
Pri vsakodnevnem delu z otroki in organiziranju dejavnosti za otroke se je
potrebno zavedati vseh mejnikov otrokovega razvoja oziroma se ravnati po normah, ki
so značilne za določeno starost otrok. Vendar pa se moramo na drugi strani zavedati
tudi, da obstajajo odstopanja v razvoju posameznika, ki jih je treba upoštevati.
Predvsem se te razlike lahko kažejo na različnih področjih razvoja posameznika, pri
dečkih in deklicah, ter pri tem, v kakšnem socialno kulturnem okolju otrok odrašča.
2.1 Telesni in gibalni razvoj
Otroci v prvih treh letih svojega življenja, zlasti v prvih nekaj mesecih, rastejo
hitreje kot kadarkoli kasneje v življenju. V drugem in tretjem letu pa se hitra rast počasi
začenja umirjati. Na otrokov razvoj vzajemno vplivajo dednost oziroma genetski vpliv
(velikost otroka) in zunanji dejavniki – fizično in socialno okolje. Za optimalno rast in
razvoj poskrbimo z ustrezno prehrano in kvalitetnimi življenjskimi, higienskimi in
zdravstvenimi pogoji (Papalia, Wendkos in Duskin, 2003).
Otroci do drugega leta starosti razvijejo večino gibalnih aktivnosti, ki so značilne za
človeka (sedenje, prijemanje, hoja). Med drugim in sedmim letom pa se razvoj
nadgradi z razvojem novih gibalnih zmožnosti ter posameznih motoričnih spretnosti in
navad (Horvat in Magajna, 1989).
Stoppard (1992) navaja veščine in aktivnosti, ki se razvijajo pri otrocih, starih od
dveh do treh let:
- zna teči, a se ne zna hitro ustaviti in obrniti;
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
3
- začenja dojemati ritem in uživa, če se lahko giblje, kot bi plesal;
- z lahkoto počepne;
- lahko sonožno skoči;
- zna hoditi po prstih;
- po stopnicah otrok hodi tako, da postavlja samo eno nogo na stopnico in skoči s
spodnje stopnice;
- na eni nogi stoji eno sekundo;
- zna voziti tricikel.
Pri telesnem razvoju ima velik vpliv tudi gibalni razvoj rok oziroma fina motorika. V
obdobju od dveh do treh let naj bi otrok znal:
- pravilno listati knjigo;
- obleči nogavice, obuti čevlje, nadeti rokavice;
- pritisniti na kljuko in odpreti vrata;
- odviti pokrov na kozarcu;
- odpeti in zapeti zadrgo;
- zgraditi stolp iz štirih, kasneje devetih kock;
- nizati kroglice na ogrlico;
- zapeti gumb;
- obleči in sleči hlače, srajčko;
- ob koncu drugega leta narisati prepoznavno sliko.
Velik korak naprej v tem obdobju predstavlja uporaba škarij, ki predstavljajo
dejavnost za razvoj koordinacije možganov in mišic ter ročne spretnosti (prav tam).
2.2 Zaznavni razvoj
Zaznavanje je sestavljen proces, ki se razvija in izpopolnjuje postopoma, vendar
ne spontano, kot rezultat dozorevanja živčnega sistema in pod vplivom otrokovega
učenja. Zaznavni procesi postopoma postajajo vedno bolj usmerjeni. S tem se otrok
nauči, kako iz množice dražljajev izbrati le tiste, ki so zanj pomembni (Toličič in
Smiljanić-Čolanović, 1977).
Ivić, Novak, Atanacković in Ašković (2002) opisujejo pričakovane razvojne korake
za otroke v starosti od dveh do treh let na področju zaznavanja:
- otrok na fotografiji prepozna drobne podrobnosti, na fotografiji prepozna sebe,
določeno knjigo prepozna po videzu;
- otrok razlikuje hladno od toplega;
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
4
- otrok štiri različne like pravilno razporeja po obliki (krog, kvadrat, trikotnik in
pravokotnik);
- otrok razvršča okrogle ploščice po barvi ali velikosti (tri barve ali velikosti).
2.3 Spoznavni razvoj – mišljenje, govor in spomin
»Razvojnopsihološka pojmovanja zgodnjega spoznavnega razvoja je približno do
80. let dvajsetega stoletja močno obvladovala Piagetova teorija (1953, 1954), po
kateri otok oblikuje svoja spoznanja o svetu preko dejavnega delovanja nanj.
Starejši empirični podatki navajajo na sklep, da se ključna spoznanja o premetih in
njihovih reprezentacijah v obdobju dojenčka in malčka razvijajo razmeroma pozno.
Novejša spoznanja, ki temeljijo na uporabi kompleksnejših raziskovalnih tehnik, pa
kažejo, da so dojenčki in malčki veliko bolj spoznavno kompetentni in da se
nekatere njihove sposobnosti razvijejo mnogo prej, kot je to predvidel Piaget.«
(Zupančič, 2004, str. 191).
Da bi se pri otroku razvilo splošno razumevanje, se mora povezati veliko delov.
Razum je odvisen tako od vseh čutov in spomina kot tudi od gibalnih veščin in
telesnega gibanje. Vsi deli se morajo za optimalen umski razvoj otroka razvijati hkrati.
Če otrok nima razvitega vida, ne vidi igrače; če ni razvito usklajevanje vida in giba rok,
igrače ne bo prijel; če nima razvitega spomina, bo ostal ravnodušen; če igrače ne more
držati in se igrati z njo, ne more oblikovati pojma igrače (Stoppard, 1992).
Stoppard (1992) opisuje umske spretnosti in veščine, ki so značilne za otroke,
stare od dveh do treh let:
- otrokov besedni zaklad se hitro povečuje (pozna imena predmetov, zna opisati
lastnosti znanih predmetov in jih poimenuje), širšim pojmom dodaja podrobnosti
(pozna več imen za barve, nekaj številk – šteje morda do 3, pozna svoje ime), zna
več deklamacij in pesmic;
- zna izvesti bolj zapletene ukaze – poišče igračo;
- nenehno govori in sprašuje – »zakaj«, »kaj«, »kje«, »kako«
- ob koncu drugega leta zna prešteti do deset, zna obleči punčko, ima dober spomin
in v pogovoru uporablja preteklost;
- zaveda se svojega spola.
2.4 Psihosocialni razvoj
»Za socialni in čustveni razvoj otroka je izredno pomembno, da moramo razvijati in
pospeševati otrokova lepa, prijetna in primerna čustva, kot so: ljubezen, veselje,
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
5
zadovoljstvo, zaupanje in čustvo varnosti že v predšolskem obdobju. Na tej osnovi
lahko počasi razvijamo nova socialna čustva, kot so: prijaznost, veselje do
življenja, dobrota, obzirnost do drugih, optimizem itd.« (Benkovič, 2011, str. 7–3).
Vzgojitelji v vrtcu imamo pomembno vlogo pri otrokovem socialnem razvoju. Preko
pogovorov in pojasnjevanja raznovrstnih socialnih odnosov, preko skupnega reševanja
problemov in sporov ter preko skupnega ocenjevanja različnih odločitev in dejanj
skušamo otroke vzgojiti v samostojne, preudarne, čustveno uravnovešene in socialno
odgovorne osebnosti (prav tam).
Ker se otroku med drugim in tretjim letom močno poveča gibljivost, ki se kaže pri
obvladovanju hoje in s tem raziskovanju okolja, se v njem začnejo porajati novi občutki
– občutek samostojnosti, neodvisnosti, samokontrole in lastne vrednosti.
Otrok se želi lotiti čim več stvari in jih opraviti samostojno, pri čemer ga morajo
starši in vzgojitelji podpirati. Sem sodi tudi navajanje na čistočo in oblikovanje otrokovih
osebnostnih lastnosti (Horvat in Magajna, 1989).
Na področju socialnega in osebnostnega razvoja Stoppard (1992) navaja
naslednje mejnike za otroke, stare od dveh do treh let:
- otrok ima najbrž težave, kadar je treba kaj deliti z drugimi in druge doživlja kot
tekmece, ki jim želi vsiliti svojo voljo;
- otrok hoče biti samostojen, hkrati pa potrebuje pohvalo odraslih;
- pri treh letih otrok postaja že bolj neodvisen od nas in bolj odprt v odnosu do
drugih otrok;
- na avtoritativne posege se odziva z napadi trm;
- ko otrok dopolni tri leta, postaja vse bolj nesebičen, lahko začne navezovati
trdnejša prijateljstva z drugimi odraslimi in otroki;
- otrokova osebnost je že jasno razpoznavna;
- pri treh letih je otrok suh preko dneva in tudi ponoči – seveda pa pride tudi do
občasnih nezgod.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
6
3 RAZVOJ ČUTIL IN ZAZNAVANJE
Vse informacije in dražljaje iz okolja, ki jih zaznamo in prepoznamo, nam
posredujejo čuti. Z njihovo pomočjo spoznavamo svet in druge ljudi ter dojamemo sebe
kot posameznika. V čutilih in možganih nezavedno in samodejno potekajo zapleteni
procesi, ki nam omogočajo, da zaznavamo slike in zvene, vonjave in dotike.
Običajno govorimo o petih čutih: o vidu, sluhu, vohu, okusu in tipu. Vendar
zaznavamo tudi toploto in mraz ter čutimo bolečino, znamo zadržati ravnotežje in
imamo »notranji občutek«, s katerim lastno telo občutimo celo v tišini in temi (Landa,
1997).
»Skozi občutke in zaznave se otroci učijo o okolju, ki jih obdaja. Takoj po rojstvu
so še posebej občutljivi na informacije o socialnem okolju. Njihovo pozornost najbolj
pritegnejo človeški glasovi, obrazi in vonjave. To nakazuje, da imamo ljudje prirojeno
nagnjenost za predelovanje dražljajev iz socialnega okolja in odzivanje nanje.« (Nemec
in Kranjc, 2011, str. 57–58).
»Vzporedno z razvijanjem čutnih organov potekajo tudi spremembe v načinu
zaznavanja. S časom postane zaznavanje bolj namerno in razumsko. Otrok se vse
manj zadovoljuje s prvimi vtisi, vedno bolj pa se usmerja na posamezne lastnosti
predmetov in pojavov, ki jih nato analitično razčlenjuje in z že usmerjenimi znanji
sintetizira v nova spoznanja o predmetni stvarnosti, ki ga obdaja.« (prav tam).
3.1 Vid
»Za večino ljudi je vid najpomembnejši čut. Z zaprtimi očmi se težko varno
premikamo in opravljamo vsakodnevna opravila, na primer pišemo. Prav tako ne
moremo brati ali gledati televizije. Več kot polovico znanj in sporočil, ki jih v možganih
shranimo v spominu, najverjetneje prejmemo preko oči – s slikami, besedami, prizori in
podobami.« (Parker, 2006, str. 6).
Pri novorojenčku so tako strukture v očesu kot vidni center razmeroma nerazviti,
zato je vid v primerjavi z drugimi čuti najmanj razvit. Novorojenčki imajo težave s
fokusiranjem tega, kar gledajo, ostrino vida, ki je omejena, in perifernim vidom. Med
drugim in tretjim letom starosti pa ostrina vida doseže raven odraslega človeka
(Zupančič, 2004).
Sposobnosti razlikovanja barv pri predšolskem otroku lahko proučujemo na dva
načina. Pri prvem otrok poimenuje barvo, ki mu jo pokažemo, pri drugem načinu pa
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
7
otrok predloženo barvo le primerja s standardi ali le poišče povsem enako barvo. Otrok
veliko lažje in hitreje razlikuje barve, kot jih pravilno poimenuje.
Tako pri mlajših predšolskih otrocih (v starosti od dveh do treh let) lahko opazimo,
da ustrezno zaznavajo in razlikujejo štiri osnovne barve: rdečo, rumeno, zeleno in
modro, težave pa imajo pri razlikovanju prehodnih tonov (oranžna, svetlo modra,
vijoličasta). Ob koncu tega obdobja je opazen rahel napredek v smeri poimenovanja
barv, ki pa je odvisen od govornega razvoja in individualnih razlik med otroki (Horvat in
Magajna, 1989).
Zaznavanje oblik je pri otrocih tesno povezano z igro. S tem, ko opazujejo
predmete in z njimi rokujejo, vedno bolj natančno zaznavajo oblike in kasneje po
določenih znakih tudi prepoznajo predmete.
Triletni otroci pogosto vizualno primerjajo like z odprtino, preden jih poskušajo
vstaviti vanjo, mlajši pa to opravijo le z bežnim pogledom, zato so pri reševanju
problema manj uspešni (Toličič in Smiljanić-Čolanovič, 1977).
3.2 Sluh
Zvoke, zvene in šume iz okolja zaznavajo organi sluha; to so naša ušesa. Vendar
pa jih le majhen odstotek dejansko in zavestno slišimo, saj možgani manj pomembne,
običajne in poznane zvoke samodejno izločijo.
Sluh predstavlja človekov sporočilni čut, ki je pomemben za razvoj socialnih
odnosov in osebnosti, s tem pa močno prispeva h kvaliteti življenja (Landa, 1997).
Sluh deluje že pred rojstvom, tako da že novorojenčki dobro slišijo. Razlikujejo
glasove poznane osebe in razlikujejo med nekaterimi vzorci zvoka.
Pri predšolskih otrocih se občutljivost sluha za tone z leti nekoliko poveča, vendar
pa je še vedno manjša kot pri šolskih otrocih in odraslih.
Velik napredek se v tem obdobju pokaže pri govornem sluhu, ki se razvije prej kot
sluh za razlikovanje višin med toni in glasbeni sluh. Ob koncu tretjega leta otrok že
razlikuje vse glasove materinega jezika, razume govor in ga aktivno uporablja (Toličič
Smiljanić-Čolanovič, 1977).
3.3 Tip
Naša koža predstavlja največje človekovo čutilo, ki nas ščiti pred okoljem in nam
sporoča, kaj se dogaja okoli nas. Ko se nek predmet dotakne kože, se celice odzovejo;
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
8
dražljaji se preko živčnega sistema prenesejo do možganov, ki se odzovejo na dotik
(Landa, 1997).
Tip je prvo čutilo, ki se razvije in je pri novorojenčku najbolj zrel čutni sistem.
Občutljivost na dotik in kasneje na bolečino je pomembna predvsem pri vzpostavljanju
odnosa med dojenčkom in odraslim.
V kasnejših letih ima tip velik pomen pri raziskovanju okolja, zlasti s tem, ko otrok
prijema predmete, raziskuje trdoto, mehkobo, gladkost in hrapavost. Občutljivost kože
je pomembna tudi pri zaznavanju sprememb v temperaturi in pri občutljivosti na
bolečino (Zupančič, 2004).
3.4 Voh in okus
Voh in okus sta tesno povezana. Oba sta kemična čuta, kjer molekule ali manjši
delci snovi sprožijo dražljaj.
Okus nam pove, ali je tisto, kar okušamo, grenko, slano, sladko ali kislo. Na
brbončice na jeziku se ob stiku s hrano sprožijo kemične reakcije, ki so nato prevedene
v električne impulze, ti pa potujejo v možgane, kjer sporočilo dešifrirajo v čutni vtis
okusa.
Nos zaznava majhne delce dišečih snovi, ki se prenašajo po zraku. Vohalne celice
v nosni sluznici zaznajo dišeče molekule, ki se kot kemični dražljaji spremenijo v
električne živčne signale ter se v možganih spremenijo v kompleksno zaznavo vonja
(Landa, 1997).
Čutili za voh in okus se začneta razvijati že v maternici. Novorojenčki prepoznajo
vonj materine dojke, vendar je občutljivost za vonj pri otrocih slabo razvita. Šele po
drugem letu starosti se pri otrocih razvije občutljivost za vonj cvetic.
Novorojenčki imajo raje sladke okuse, kar jim pomaga, da se navadijo na življenje
izven maternice, saj je materino mleko precej sladko. Kako se bo otrok odzval na
določeno hrano, ni vedno odvisno samo od okusa, temveč tudi od vonja. Nagnjenost
otrok do določenih okusov je v veliki meri prirojena (Papalia idr., 2003).
3.5 Senzorna integracija
»Senzorna integracija je nezaveden možganski proces, ki organizira
posameznikovo raznoliko zaznavanje za primerno in učinkovito delovanje, loči
pomembne informacije od nepomembnih, omogoča oblikovanje ustreznega odgovora
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
9
na določeno situacijo (prilagoditev) ter gradi osnovo za šolsko učenje in socialno
obnašanje.« (Gričar in Horvat, 2012, po Ayres, 2005).
Senzorna integracija nam pomaga, da telo ustrezno uporabimo v interakciji z
okoljem. Skozi različne senzorne sisteme (taktilni – tip, dotik; vizualni – vid; avditivni –
sluh; olfaktorni – vonj; proprioceptivni – moč, pritisk, temperatura, vibracije;
vestibualarni – položaj v prostoru in sprememba tega) oseba iz okolja ali iz telesa
prejme senzorne informacije in dražljaje. Telo organizira te dražljaje, jih razvrsti,
uskladišči in prikliče ter tako omogoči oblikovanje zaznavanj, vedenja, gibanja in
učenja.
3.5.1 Motnje senzorne integracije
Kot navajata Gričar in Horvat (2012), gre pri motnjah senzorne integracije za
nepravilnosti na različnih nivojih živčevja, kar lahko vpliva na učinkovito integracijo
različnih senzornih vnosov. Motnje se lahko kažejo na gibalnem, učnem, socialno-
čustvenem in govorno-jezikovnem področju in kot motnje pozornosti.
Motnja senzorne integracije se lahko pojavi kot samostojna težava ali težava pod
posebnimi pogoji, kot sindromi ali bolezni v primeru nezadostne zrelosti živčnega
sistema, zaradi prezgodnjega rojstva.
Pogosti znaki in posledice motnje senzorne integracije so lahko:
- preobčutljivost na dotik, zvok, gibanje ali vonj;
- učne težave v šoli;
- motnje govora, jezika;
- motnje branja in pisanja (nečitljivo, premočan pritisk s pisalom);
- odkrenljiva pozornost;
- hiperaktivnost;
- motnje mišičnega tonusa in koordinacija;
- slaba organizacija (težave pri izvajanju vsakdanjih rutin, kaos na delovni mizi);
- težave pri prehajanju iz ene aktivnosti v drugo;
- motena telesna shema;
- anksioznost;
- vedenjske in čustvene težave;
- težave pri sledenju navodilom;
- motena socialna interakcija;
- težave s samozavestjo in zaupanjem;
- slabe veščine skrbi za samega sebe.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
10
Motnja senzorne integracije za otroke predstavlja velik stres, zato jim delovni
terapevti z uporabo senzornointegrativne terapije omogočajo kakovostnejše in
učinkovitejše delovanje kljub njihovim omejitvam.
Terapije so namenjene otrokom, ki imajo značilne težave pri obdelavi čutilnega
priliva. Terapevt mora ustvariti pogoje, kjer lahko otrok izkusi različne čutne izkušnje,
pogoje, ki omogočajo ravno pravšnji izziv in upoštevajo otrokove odzive ter fizično
varnost.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
11
4 OTROŠKA IGRA
4.1 Opredelitev pojma igre
Različni avtorji različno in hkrati podobno opredeljujejo definicijo otroške igre, saj ta
zajema širok nabor dejavnosti pri otrocih različnih starosti in različne vrste teh
dejavnosti.
Kavčič (2004, str. 278) igro definira takole: »Igra je dejavnost, ki se od drugih
dejavnosti loči lasti po tem, da je namerna, usmerjena na predmete, notranje
motivirana, da so posledice odsotne in da gre za oblikovanje alternativne stvarnosti. Za
igro je torej značilno, da je prijetna dejavnost, se sama sebe krepi in nagrajuje.«
Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj (2008) povzemata več različnih avtorjev, ki so
otroško igro opredelili tako, da so opisali njene značilnosti:
- Igra je notranje motivirana; to pomeni, da je otrokom bolj pomembna igra sama kot
cilji, ki bi jih z igro lahko dosegli.
- Zunanja pravila igre ne definirajo pomembno; otroci med igro definirajo in po
potrebi spreminjajo pravila.
- Otroci med igro razvijajo in poglabljajo stare koncepte prijateljstva in ustvarjajo
nove ter se učijo dogovarjanja, pogajanja, argumentiranja in sprejemanja
kompromisov.
- Igra vključuje nabor vseh vrst čustev, tudi tistih, ki sicer niso zaželena (jeza, strah,
žalost, moč). Značilno je tudi pretiravanje s čustvi, tako z vrsto kot intenziteto in
prehajanjem iz enega čustva v drugega.
- Otroška igra vključuje rokovanje z različnimi predmeti, tako znanimi kot neznanimi,
ki jih pogosto uporabljajo na nestandardne načine ali pa jih dopolnjujejo s svojimi
predstavami.
- Otroška igra je pogosto domišljijska in poteka zgolj na simbolni ravni oziroma kot
igra vlog.
Iz vseh teh definicij in opredelitev otroške igre je razvidno, da je igra brezmejna in
neskončna ter da variira v celovitosti. V vsaki igri otrok razvija sposobnosti vseh
razvojnih področij, prav tako pa je učenje v igri najbolj poglobljeno in vključuje več vrst
učenja (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Ivan Toličič (1981) igro opredeljuje kot spontano dejavnost, ki poteka brez
katerekoli zunanje nujnosti. Trdi, da se otroci ne igrajo z nekim določenim namenom,
temveč da bi v igri razvili svoje sposobnosti in zadostili notranji potrebi. V igri so otroci
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
12
čustveno udeleženi, kar pripomore k temu, da v igri vztrajajo dlje časa. Pomemben
dejavnik pri igri otrok je tudi njihova domišljija, ki jim omogoča, da v igri doživijo tisto,
kar v realnem svetu ne morejo ali ne smejo narediti. V igri je dovoljeno izražanje
čustev, kot sta jeza ali napadalnost, ter drugih napetosti ali strahu. Igra v tem primeru
na otroka deluje pomirjevalno in ga sprošča.
4.2 Vrste otroške igre
Tako kot poznamo več opredelitev igre, se tudi klasifikacije oziroma vrste otroške
igre od avtorja do avtorja delno razlikujejo.
Kot navajata Marjanovič Umek in Zupančič (2001), je eno najbolj razširjenih
oziroma uporabljenih klasifikacij otroške igre izdelal Ivan Toličičeva (1961), kasnejši
raziskovalci pa so jo dopolnili in dodali nove oblike iger.
Danes torej lahko govorimo o naslednjih oblikah:
1. Funkcijska igra, ki je prevladujoča v prvem letu življenja in vključuje:
- gibalne aktivnosti (ples, tek, prijemanje, otipanje, metanje, vzpenjanje –
kakršno koli preizkušanje senzomotoričnih shem na predmetih);
- uporabo predmetov in materialov ter raziskovanje njihovih značilnosti (mehek,
trd, zvončklja, hrapav …);
- posnemanje glasov – igra z lastnim glasom.
2. Domišljijska/simbolna igra, ki jo zasledimo že pri enem letu starosti kot neposredno
posnemanje, najbolj pa je značilna za otroke v starostnem obdobju od dveh do
šestih let. Otrok v igri uporablja simbole oziroma uprizarja dejanja, predmete,
osebe iz vsakodnevnega življenja ali domišljijskega sveta. Za to vrsto igre je
značilno:
- otrok se do neživih predmetov vede, kot da so živi;
- za izvajanje vsakodnevnih dejavnosti (pitje, hranjenje …) ne potrebuje
konkretnih materialov (lonček je prazen, na žlici ni hrane …);
- otrok izvaja dejavnosti, ki jih običajno izvaja nekdo drug (kuhanje, telefoniranje,
ličenje …);
- dejanja v igri niso izvedena do svojega običajnega konca (ko se otrok poslovi,
ne odide ven);
- uporabljajo simbolne predmete (kocka postane ključ, škatla postane
mačka …);
- igra vlog kot najvišja oblika simbolne igre, kjer otrok prevzame vlogo določene
odrasle osebe ali drugega otroka.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
13
3. Dojemalna igra, imenovana tudi dramska ali sociodramska igra, v katero sodijo
različne simbolne dejavnosti:
- poslušanje pravljic, pesmi;
- opazovanje slik, nekoga drugega pri risanju;
- posnemanje;
- branje;
- obiskovanje kina, gledališča …
Sodobnejši avtorji, ki jih navajata Marjanovič Umek in Zupančič (2001), opisujejo
dejavnosti, ki jih prav tako uvrščajo v dojemalno igro:
- otrok poimenuje, kar vidi, poimenuje predmete zunanje realnosti ali glasovno
opisuje, kar počne;
- otrok sledi navodilom, torej izvaja neko dejavnost na pobudo ali zahtevo drugega,
odgovarja na vprašanja;
- otrok daje navodila, verbalizira svoje pobude ali zahteve, zastavlja vprašanja;
- otrok dojema reakcije, kar pomeni, da razume odnose med prvinami, ki jih spaja ali
so spojene v igralnem kontekstu.
Dojemalna igra je najpogostejša v drugi polovici prvega leta življenja.
4. Pri ustvarjalni igri pri otroku prevladuje težnja po uspehu, torej da nekaj naredi,
ustvari. K tej igri sodijo:
- izmišljanje zgodb,
- risanje,
- oblikovanje,
- gradnja,
- pripovedovanje …
5. Konstrukcijsko igro, v kateri otrok sestavlja in povezuje oziroma gradi dele igrač v
konstrukcijo, lahko povezujemo z ustvarjalno igro, saj tako kot ustvarjalna tudi
konstrukcijska igra spodbuja razvoj ustvarjalnosti, razumevanje prostorskih
odnosov, odkrivanje vzročno-posledičnih odnosov in ohranjanje pozornosti
(Kavčič, 2004).
6. Pri igri s pravili je bistveno predvsem to, da otrok prepozna, razume in sprejme
pravila igre, ki so dogovorjena in določena vnaprej, se po njih ravna, jih spoštuje in
se jim podredi. Pri teh igrah se odražata otrokovo sodelovalno in tekmovalno
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
14
vedenje. Te izkušnje pa so pomembne pri nadaljnjem čustvenem in socialnem
razvoju otroka (Nemec in Krajnc, 2011).
4.3 Vrste otroške igre, ki prevladujejo pri otrocih, starih od 2 do 3 let
Kot navajata Horvat in Magajna (1989), pri otrocih do drugega leta prevladuje
individualna igra, pri kateri otrok izraža željo, da se v igro vključuje odrasla oseba kot
dodatni partner. Vzporedna igra, pri kateri se v prostoru igra več otrok, ki med seboj
niso povezani, pa se začne pojavljati prav med drugim in tretjim letom starosti.
Medsebojni odnosi pri igri so do tretjega leta redki, do njih pride le v primerih, ko se več
otrok zanima za isto igračo. S tretjim letom se otroci vedno raje igrajo v manjših
skupinah, ki se stalno spreminjajo. S starostjo otrok se podaljšuje tudi čas igranja v teh
skupinah, ki je na začetku zelo kratek.
Funkcijska igra, ki prevladuje do drugega leta starosti otroka, začne z drugim letom
postopoma upadati predvsem na račun razvoja otrokove domišljije. Tako zlasti med
drugim in petim letom prevladujeta domišljijska in simbolna igra.
V tem obdobju imajo vse večjo težo in obseg tudi raziskovalne igre, saj je otrok
takrat zelo radoveden, kar se kaže v nenehnem postavljanju vprašanj. Pri iskanju
odgovorov na ta vprašanja in s preizkušanjem lastnosti različnih predmetov pa prihaja
tudi do prvih oblik konstrukcijske igre (prav tam).
Značilne oblike igralne dejavnosti pri otrocih, starih dve leti, so po mnenju I.
Toličiča (1961) naslednje:
- Otrok v pozornosti vztraja nekaj časa. Igralni material z zanimanjem otipava, z njim
udarja in pritrkuje.
- Kaže zanimanje za punčke in medvedke, kroglice, kocke (jih navezuje na vrvico,
spušča v luknjo škatle ali posode, jih strese in postopek ponovi).
- Kadar je skupaj z drugimi otroki, prevladuje vzporedna igra, čeprav mu ugaja, da je
skupaj z drugimi otroki.
- Malo ga zanima, kaj rečejo in delajo drugi otroci, vendar jih objema in izriva iz poti,
kot bi bili stvarni predmeti.
- Malo socialne vzajemnosti, a mnogo grabljenja, ki ga spremlja obramba pravic z
brcanjem, lasanjem, kar navadno konča z veselim tepežem.
- Ne prosi za pomoč; odrasli morajo biti nenehno pozorni in pripravljeni, da mu
pomagajo, ne da bi čakali na to, da jih prosi.
Pri treh letih pride do nekaterih sprememb v igri, ki jih Toličič (1961) opisuje z
naslednjimi lastnostmi:
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
15
- Dramatizacija in domišljija začneta vstopati v igro.
- Zanimanje za kombinacijo igrač, kot klad in avtomobilov za gradnjo cest, garaž in
mostov.
- Naraščajoče zanimanje za igro z drugimi otroki, bolj kakor pa za posamezno igro.
Lahko se igra v skupinah dveh ali teh, toda te se nenehno spreminjajo po strukturi
in dejavnosti.
- Vzajemna dejavnost zavzema mesto fizičnih stikov.
- Je pripravljen čakati, da pride na vrsto.
Pri opisovanju igralnih dejavnosti, ki so izrazite za določeno starostno obdobje
otrok, se je Toličič opiral na Gesellove ugotovitve, ki so bile zbrane na osnovi
dolgoletnih raziskav (Gesell A. The first five years fo life, ponatis, london 1954).
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
16
5 IGRAČA
5.1 Opredelitev pojma igrača
Kot navaja Toličič (1981), igračo v širšem pomenu besede predstavlja vsak
predmet, ki ga otrok v svoji igri spremeni v sebi želeno igračo. Ta predstavlja osnovo
otrokove igre in vpliva na potek, obliko ter idejo igre. Predmet oziroma igrača v prvi
vrsti postane otrokov prvi soigralec, prijatelj in zvesti spremljevalec pri igri. Hkrati pa
igrača predstavlja vzgojno sredstvo, ki s svojimi značilnostmi spodbuja opazovanje,
razmišljanje, razvijanje različnih spretnosti, vztrajnosti in sodelovanja.
Prvo otrokovo igračo predstavlja njegovo telo, predvsem njegove roke in prsti na
rokah. Kmalu začne prijemati predmete okoli sebe, ki jih lahko doseže. To so odejica,
ropotuljica, trak na kapi in drugo. Ker otrok občuti čustveno ugodje ob prijetnem glasu
in svetlobi, ga privlačijo barvasti in svetlikajoči se predmeti različnih oblik, ki oddajajo
prijetne zvoke ali nežno glasbo.
Te predmete otrok lahko le opazuje, do trenutka, ko shodi. Takrat jih otrok lahko
doseže ter jih prenaša sem in tja. Najbolj so zanimivi predmeti, ki jih otrok lahko potiska
ali vleče za seboj, torej razne škatle, stolčki in vozički, v katere nalaga predmete.
V drugem letu imajo pomembno vlogo razne kocke in lončki, s katerim otrok gradi
navpične stolpe ali pa jih postavlja enega v drugega. Prav tako se v tem obdobju začne
zanimati za razne knjige in slikanice.
Ko otrok vstopi v tretje leto, ga začne privlačiti material, ki omogoča ustvarjanje in
oblikovanje. Kasneje v predšolskem obdobju se začne zanimati tudi za razne športne
rekvizite, mehanizirane igrače, ki se gibljejo, razne kostume za različne vloge in ob
koncu tega obdobja tudi družabne igre (Toličič in Smiljanić-Čolanović, 1977).
Prvi kriterij za izbiro primerne igrače je stopnja otrokovega duševnega razvoja. Pri
izbiri igrače je tako v prvi vrsti potrebno upoštevati otrokovo razvojno zmogljivost,
starost in njegove interese.
Otroku ne izbiramo prezahtevnih in premalo zahtevnih igrač, saj take igrače ne
morejo spodbudno delovati na njegov duševni razvoj. Zato otroku izbiramo enostavne
igrače, ki mu omogočajo različno rabo, take, ki jih lahko uporablja v različnih igralnih
situacijah in take, ki jim otrok lahko sam kaj doda, z njimi kombinira in ustvarja (prav
tam).
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
17
5.2 Klasifikacija igrač
Marjanovič (1981, po Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) je igrače razdelila glede
na osnovno funkcijo, ki jo razvija otrok v igri z igračami:
1. Igrače za razgibavanje vplivajo na razvoj otrokove motorike ter tako omogočajo in
pospešujejo razvoj gibalnih spretnosti (npr. vozila, žoge).
2. Ljubkovalne igrače so običajno narejene iz mehkih materialov. Otroci jih lahko
ljubkujejo, pestujejo ter jih oživijo v svoji igri. Te igrače otroka pomirjajo, mu nudijo
občutek varnosti, topline ter tako ugodno vplivajo na njegov čustveni razvoj (npr.
živali iz pliša, lutke).
3. Igrače, ki spodbujajo konstrukcijsko igro, lahko otrok uporabi za gradnjo različnih
konstruktov ter si tako pridobiva tehnične izkušnje (npr. kocke, naravni materiali:
mivka, kamenje, listje).
4. Pripomočki za družabne igre otroka navajajo na upoštevanje pravil igre ter
zahtevajo sodelovanje soigralcev (npr. karte, človek ne jezi se, monopoli).
5. Priložnostne igrače so različne doma izdelane oz. improvizirane igrače. Otroci jih
izdelajo sami ali s pomočjo odraslih. Te igrače so iz različnih materialov ter služijo
najrazličnejšim namenom.
5.3 Didaktične igrače
Didaktične igre so igre z nalogami, ki zahtevajo in hkrati razvijajo duševne funkcije,
sposobnosti ter aktivnosti, ki so potrebne za doživljanje, dojemanje, ustvarjanje in
poustvarjanje z otrokom privlačno vsebino in pravili, ki so lahko bolj ali manj zahtevna.
Cilj didaktičnih iger je otroku ponuditi možnost, da preko njih osvoji določeno
sposobnost.
Pravilno vključiti igro v vzgojni proces pomeni, da lahko vzgojni pomen igre pozna
le vzgojitelj ali učitelj, medtem ko se ga otrok, ki se igra, niti ne zaveda, niti ni to njegov
poglavitni cilj. Uporaba didaktičnih iger je bolj ali manj optimalna, če jih ponudimo v
ustreznem didaktičnem sistemu. Različni avtorji didaktično igro različno klasificirajo
(Toličič, 1981).
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
18
Kamenov (1981) pod didaktične igre uvršča naslednje igrače:
- domine, slike v parih, igre tipa »Črni Peter«: bistvo teh iger je iskanje parov;
- igre posploševanja: te igre od otroka zahtevajo, da med danimi slikami in simboli
odkrije podobnost ali posploši neko skupno lastnost, potem pa to lastnost uporabi;
- igre strategije in zavajanja (npr. šah, dama, monopoli): za te igre je značilno, da
dosežemo cilj z zavajanjem nasprotnika;
- labirinti in »igre za bistre glave« (npr. križanke, rebusi): sodelovanje pri teh igrah
terja od igralca, da se znajde v labirintu, odkrije zvezo, smer, smisel;
- igre tipa »človek ne jezi se«: bistvo teh iger je, da v skladu s številko, ki jo pokaže
kocka, v smeri in po vrstnem redu premikanja figura pred drugimi pride do cilja;
- igre s programiranimi igračkami: posebnost teh igrač je, da lahko igralec sam
preveri pravilnost svoje rešitve (npr. pri pravilnem odgovoru zasveti žarnica);
vsebine teh iger so zelo različne in lahko vključujejo vse logično-matematične in
zaznavne načine, za katere so otroci sposobni;
- zloženke, sestavljanke in dopolnjevanke: te v svoja pravila vključujejo zlaganje,
sestavljanje in dopolnjevanje slik. Sestavljanke so lahko razdeljene na različne
načine;
- igre konstruiranja in uvrščanja: te igre zahtevajo analizo predmetov ter načrtovanje
in kombiniranje materiala v celoto;
- igre z barvami in oblikami: omogočajo kombiniranje geometričnih oblik in barv po
lastni zamisli, po vnaprej dogovorjenih pravilih;
- logično-matematične igre (npr. igre nespremenljivih vrednosti, igre enakosti,
kombinatorične igre): zajemajo vse igre, ki pri reševanju igralnih problemov
vključujejo logično-matematične operacije;
- igre opazovanja in razpoznavanja (npr. »Kaj je v vrečki?«, »Ugani po okusu«): so
sestavljene iz tekmovanja v ostrini in uporabi čutil;
- vidne igre: vključujejo igre, ki od igralca zahtevajo iskanje netočnosti in napak na
slikah;
- primerjalne in ocenjevalne igre: pri primerjanju dveh skupin prvin običajno
ustvarjamo identične razporeditve, nato pa v eni skupini nekaj zamenjamo; naloga
igralca je, da ugotovi, v čem je razlika med skupinama predmetov;
- spominske igre: zahtevajo sposobnost pomnjenja prisotnosti, razporeditve, oblik in
imen predmetov;
- besedne igre (npr. asociativne igre, »poveži besede«, »telefon«): te igre izvajamo
s pomočjo glasov, besed in stavčnih sklopov;
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
19
- pantomimične igre: pri teh iz obnašanja in kretenj ugibamo, koga pantomimik
predstavlja, kaj počne ali katero sporočilo bi nam rad poslal;
- spretnostne igre (npr. mikado): od igralca zahtevajo manipulativne spretnosti,
sposobnost za analiziranje spojev in razvrstitev prvin v nekem materialu;
- igre, v katerih pravila postavljajo otroci: sodelujoči v igri delno spreminjajo pravila
znanih iger, si izmišljajo igre k določenim naslovom, izdelujejo načrte za namizne
družabne igre.
5.4 Senzorne igre in igrače
Senzorne igre in igrače oziroma igrače za spodbujanje senzorne integracije lahko
uvrstimo med didaktične igrače – igre opazovanja in prepoznavanja, kot jih poimenuje
Komenko (1981).
Te igre so sestavljene predvsem iz tekmovanja v ostrini in uporabi čutil:
- vid: »sokolje oko« (igralci ugibajo, katere majhne predmete je mogoče videti z
določene razdalje ali jih prepoznati po silhueti, ki se riše na platnu);
- sluh: »kakšen šum je to« in »kateri zvok je bliže« (igralci ugibajo izvor in
oddaljenost zvoka ali šuma);
- tip: »kaj je v vrečki« (igralci s tipanjem ugotavljajo, kaj je v vrečki);
- vonj: »iz česa je zamašek« in »ugani po vonju« (igralec po vonju zamaška sklepa,
kaj je v steklenici ali o snovi, ki je v paketih);
- okus: »ugani po okusu« (igralec dobi v usta košček hrane, tako da je ne vidi, in
ugiba ime jedi) (prav tam).
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
20
6 PRAKTIČNI DEL
6.1 Raziskovalni problem
6.1.1 Opredelitev problema
Otrok se uči ob igri. Igra tako predstavlja naraven način učenja za otroka.
Pripomočki oziroma igrače, ki jih pri igri uporablja, so lahko popolnoma enostavne,
poceni ali izdelane doma. Nikakor ni nujno, da so igrače namenjene razvijanju le
določenih spretnosti, saj si otroci tako ali tako izmišljajo najrazličnejše načine igre. S
pravilnim izborom igrače otroku omogočimo ustvarjalno igro v spodbudnem okolju, ki je
ključnega pomena za nadaljnji intelektualni razvoj otroka (Stoppard, 1992).
V praktičnem delu diplomske naloge želim otroke, stare od 2 do 3 let, seznaniti s
senzornimi igračami, jim predstaviti načine izdelovanja in jih spodbuditi k spontani
uporabi teh igrač.
6.1.2 Cilj
- Izdelati senzorne igrače, ki jih lahko samostojno uporabljajo od 2 do 3 leta stari
otroci.
- Opazovati otroke in spremljati njihovo notranjo motivacijo pri uporabi senzornih
igrač v oddelkih 2 do 3 leta starih otrok.
6.1.3 Raziskovalna vprašanja
Na podlagi postavljenih ciljev diplomske naloge sem opredelila naslednja
raziskovalna vprašanja:
- S katerimi senzornimi igračami se otroci najraje igrajo?
- Kakšen odnos imajo otroci do izdelanih senzornih igrač?
- Ali se otroci raje poslužujejo v vrtcu izdelanih senzornih igrač kot industrijsko
narejenih?
- Ali so otroci pri igranju s senzornimi igračami notranje motivirani?
- Ali otroci s senzornimi igračami dosegajo cilje, ki so zastavljeni?
- Ali otroci samostojno posegajo po senzornih igračah, ki so narejene v vrtcu in so
na razpolago v igralnem kotičku?
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
21
6.2 Metodologija
6.2.1 Raziskovalna metoda
V diplomski nalogi bom uporabila opisno oziroma deskriptivno empirično
raziskovalno metodo, ki temelji na neposrednem opazovanju otrok med dejavnostmi
izdelovanja senzornih igrač in med aktivnostmi spontane igre s temi igračami.
6.2.2 Raziskovalni vzorec
Dejavnosti sem izvedla v Vrtcu Jesenice, skupina Zajčki. V neslučajnostni in
namenski vzorec raziskave je bilo vključenih 13 otrok oddelka, starih od 2 do 3 let, od
tega 6 deklic in 7 dečkov. Zaradi lastnosti vzorca dobljenih rezultatov raziskave ne
moremo posplošiti na vse otroke tega starostnega obdobja.
6.2.3 Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Podatke za raziskavo bom zbrala z načrtnim in priložnostnim opazovanjem ter
fotografiranjem oziroma snemanjem otrok, tako med izdelovanjem igrač kot tudi pri igri.
Potek vseh izvedenih dejavnosti in odzive otrok bom v zaključku diplomske naloge
analizirala in interpretirala preko slik in komentarjev.
6.3 Izdelava senzornih igrač
Vse igrače in igre smo izdelovali v skupini otrok, starih od dveh do treh let. Pri vseh
dejavnostih so sodelovali vsi otroci, glede na njihove zmožnosti. Posamezne dejavnosti
smo izvajali v manjših skupinah oziroma individualno.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
22
6.3.1 Prepoznaj senco
Slika 1: Igra »Prepoznaj senco«
Globalni cilji:
- otrok preko igre doživlja vid kot intenzivno čutilo.
Cilji:
- otrok primerja sliko predmeta s sliko sence predmeta;
- otrok priredi senci predmeta ustrezno sliko predmeta.
Oblike dela:
- skupna, skupinska, v paru, individualna.
Metode dela:
- poslušanje, pogovor, demonstracija, opazovanje, lastna aktivnost, igra,
spodbujanje.
Sredstva in material:
- slike predmetov in senc teh predmetov, otroške škarje, karton, lepilo.
Didaktični postopek:
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
23
- Priprava:
- V okviru tematskega sklopa »Senca«, kjer smo se pogovarjali o tem, zakaj,
kako nastane senca in kaj vse lahko naredi senco, smo se dogovorili, da bomo
izdelali senzorno igro »Prepoznaj senco«.
- Dejavnost:
- Izdelali bomo en komplet igre, ki bo vsebovala slike desetih predmetov in senc
teh predmetov. Otroci bodo po svojih zmožnostih sodelovali pri izrezovanju in
lepljenju slik na kartonaste podlage.
- Igra in pobude otrok:
- Po končani izdelavi igre otroci lahko samoiniciativno izberejo igro in se z njo
igrajo v kotičku z namiznimi igrami.
Refleksija dejavnosti:
Z otroki smo se pogovarjali o tem, kako nastane senca. Mlajši otroci niso poznali
odgovora, le posamezni starejši otroci so znali povedati, da nastane takrat, ko sije
sonce. Preko pogovora in konkretnih izkušenj smo prišli do zaključka in odgovorov na
vsa vprašanja. Odločili smo se, da izdelamo didaktično igro, ki se nanaša na
obravnavano temo.
Z otroki smo pripravili 10 slik predmetov in senc teh predmetov. Izbrali smo si slike
vozil (avto, vlak, tovornjak, letalo) in živali (konj, muca, veverica, miš, riba). Otroci, ki so
vešči rokovanja s škarjami, so slike izrezali, mlajši pa so jih lepili na kartonsko podlago.
Otroci so že med izdelavo igre ugotavljali, katera senca pripada določenemu predmetu.
Slika 2: Otroci izrezujejo slike predmetov in senc teh predmetov ter jih lepijo na
kartonsko podlago
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
24
Slika 3: Otroci lepijo slike predmetov in senc teh predmetov ter jih lepijo na kartonsko
podlago
Ko so se kartice s slikami posušile, smo igro preizkusili. Mlajši otroci so imeli pri
prepoznavanju senc nekaj težav, starejši pa so že po dveh oziroma treh poskusih
pravilno priredili sliko sence predmeta k sliki predmeta.
Otroci so imeli igro ves čas na razpolago v kotičku z namiznimi igrami.
Slika 4: Otroci se igrajo igro »Prepoznaj senco«
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
25
6.3.2 Slušni spomin
Slika 5: Igra »Slušni spomin«
Globalni cilji:
- otrok preko igre doživlja sluh kot intenzivno čutilo.
Cilji:
- otrok preizkuša in primerja zvoke, ki jih oddaja igrača;
- otrok išče pare glede na različno barvo zvoka.
Oblike dela:
- skupna, skupinska, v paru, individualna.
Metode dela:
- poslušanje, pogovor, demonstracija, opazovanje, lastna aktivnost, igra,
spodbujanje.
Sredstva in material:
- prazna embalaža Kinder jajčk, jajčna embalaža, tempera barve, čopič, riž, fižol,
moka, koruza, lepilo.
Didaktični postopek:
- Priprava:
- Po pogovoru o tem, kako in kaj slišimo, z otroki pripravimo material za izdelavo
igrače in se pogovorimo, kako bomo igračo izdelali.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
26
- Dejavnost:
- Izdelali bomo 3 komplete zvočnega spomina. Trije otroci barvajo embalažo od
jajc, ostali pa embalažo Kinder jajčkov polnijo z različnim drobnim materialom.
Po dva jajčka napolnijo z enakim materialom in enako količino. En par pustimo
prazen. Na koncu z lepilom zalepimo jajčka.
- Igra in pobude otrok:
- Ko zaključimo z izdelavo igrače, pospravimo delovne površine in se
pogovorimo o pravilih igre. Otroci se samostojno ali s pomočjo igrajo igro
zvočnega spomina.
Refleksija dejavnosti:
Pri jutranjem krogu smo se z otroki pogovarjali o sluhu. Ugotavljali smo, s čim in
kaj vse lahko slišimo. Otroci so povedali, da slišimo z ušesi ter da lahko slišimo glasbo
in govor. Pogovor smo napeljali na to, da slišimo tudi druge zvoke iz okolja in narave
ter zvoke, ki jih lahko ustvarimo sami.
Ugotavljali smo, katero glasbilo oz. inštrument oddaja določen zvok. Spoznali so,
da lahko sami izdelamo igračo, s katero bom iskali par z enakim zvokom.
Skupaj z otroki smo pripravili potreben material in delovni prostor. Trije otroci so si
izbrali barve, s katerimi so pobarvali prazne embalaže od jajc. Vsak otrok je dobil
možnost, da sam napolni dva Kinder jajčka z enakim materialom. Če si je otrok na
primer izbral fižol, je moral napolniti dva Kinder jajčka s štirimi fižoli. Ko je zaključil, smo
jajček zalepili z lepilom in ga pustili, da se je dobro posušil.
Ostala jajčka smo napolnili še z moko, rižem in koruzo, dva Kinder jajčka pa smo
pustili prazna. Tako smo izdelali tri komplete igre.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
27
Slika 6: Otroci barvajo embalažo od jajc s tempera barvami
Slika 7: Otroci polnijo Kinder jajčka z različnim materialom
Po končani izdelavi smo preizkusili in demonstrirali igro, nato pa so se otroci lahko
igrali samostojno. Ko so otroci potrebovali pomoč, smo skupaj ponovili pravila igre.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
28
Otroci so imeli igro v kotičku za namizne igre ves čas na voljo, tako da so si jo lahko
izbrali, kadar so želeli. Igro je lahko igral samo en otrok ali pa v paru.
Slika 8: Otroci igrajo igro »Slušni spomin«
Otrokom je bila igra zelo zanimiva, najraje so se jo igrali individualno. Najlažje so
prepoznali zvok fižola.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
29
6.3.3 Taktilne vrečke
Slika 9: Igra »Taktilne vrečke«
Globalni cilji:
- otrok preko igre doživlja tip kot intenzivno čutilo.
Cilji:
- otrok preko tipa občuti material, ki je v vrečki;
- otrok prepozna vrsto materiala, ki je v vrečki.
Oblike dela:
- skupna, skupinska, individualna.
Metode dela:
- poslušanje, pogovor, opazovanje, lastna aktivnost, igra, spodbujanje.
Sredstva in material:
- bombažne vrečke, vata, ješprenj, orehi, kamenje, manjši storži.
Didaktični postopek:
- Priprava:
- Pogovoru o tem, kaj lahko občutimo z rokami in nogami, sledi priprava prostora
in materiala za izdelavo senzorne igrače.
- Dejavnost:
- Izdelali bomo 2 kompleta taktilnih vrečk, v katera bomo nasuli različen material,
po dve vrečki bosta vsebovali enak material.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
30
- Igra in pobude otrok:
- Po končani izdelavi igrače jo otroci uporabljajo samostojno ali jo vključijo v
drugo igro.
Refleksija dejavnosti:
Z otroki smo se pogovorili o tem, kaj vse lahko čutimo in tipamo z rokami oziroma
vsem telesom. Sprva so otroci ugotovili, da tipamo s prsti in da občutimo, kaj je
gladko/hrapavo in mehko/trdo. S pomočjo vodenega pogovora smo ugotovili, da čutimo
tudi s podplati in nenazadnje s celim telesom. Na primerih spoznamo, kaj je
gladko/hrapavo (plastična mapa/brusni papir), trdo/mehko (les/vata), hladno/toplo
(hladna in topla voda), valovito (valovita lepenka).
Sledi priprava prostora in materiala za izdelovanje taktilnih vrečk. Že pripravljene
vrečke otroci polnijo z različnim materialom. Pripravimo po dve vrečici z enako količino
enakega materiala.
Slika 10: Otroci polnijo taktilne vrečke z različnim materialom
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
31
V zadnjem koraku smo vrečke dobro zatesnili in pripravljene so bile za igro. Otroci
so jih tipali, ugotavljali, kaj je v njih in jih med seboj primerjali.
Igrača je namenjena prosti igri brez konkretnih pravil. Tako jo lahko otroci
uporabljajo na več načinov:
- primerjajo, kateri dve vrečki vsebujeta enak material;
- kot igračo za sproščanje, pri čemer vrečko gnetejo, udarjajo ali z njo gladijo po
telesu;
- vrečke uporabijo pri igri v drugih kotičkih – kot vzglavnik pri igri z dojenčki …;
- vrečke položijo na tla in z bosimi nogami hodijo po njih.
Slika 11: Otroci se igrajo s taktilnimi vrečkami
6.3.4 Kaj je v škatli?
Slika 12: Igra »Kaj je v škatli?«
Globalni cilji:
- otrok preko igre doživlja tip kot intenzivno čutilo.
Cilji:
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
32
- otrok s tipom raziskuje predmete v škatli;
- otrok poimenuje predmet, ki se skriva v škatli.
Oblike dela:
- skupna, skupinska, individualna.
Metode dela:
- poslušanje, pogovor, opazovanje, lastna aktivnost, igra, spodbujanje.
Sredstva in material:
- večja škatla, različni predmeti (manjša žogica, Duplo kocka, manjši dojenček, žlica,
storž, avtomobil, letalo, knjiga, copata, plastenka, lesena kocka, lonček …).
Didaktični postopek:
- Priprava:
- Z otroki se dogovorimo, da bomo izdelali igračo, s pomočjo katere bomo s
pomočjo tipanja poskušali ugotoviti, kateri predmet držimo v rokah.
- Dejavnost:
- Za izdelavo igre potrebujemo večjo škatlo, v katero bomo naredili 2 luknji, skozi
kateri bomo tipali predmete v njej. Otroci sami pripravijo predmete, ki jih bomo
skrili v škatlo.
- Igra in pobude otrok:
- Otroci se igrajo s škatlo tako, da vanjo skrijejo predmet, ki ga mora igralec
prepoznati in poimenovati samo s tipanjem.
Refleksija dejavnosti:
Pri jutranjem krogu smo se igrali igro, pri kateri so otroci s tipanjem prepoznavali
različne predmete. Enemu od otrok smo čez oči zavezali ruto, drugi otrok pa je v
igralnici poiskal nek predmet in mu ga da v roke. Otrok je moral preko tipanja ugotoviti,
kakšen je predmet, ga opisati in poimenovati.
Dogovorili smo se, da bomo izdelali igro, s katero bodo lahko s pomočjo tipanja
prepoznavali predmete.
Z otroki smo pripravili delovne površine za izdelavo igre. Pripravili smo večjo
škatlo, ki smo jo pobarvali s tempera barvami. Ko se je barva posušila, so otroci nanjo
odtisnili s tempera barvo pobarvano dlan. V škatlo smo izrezali dve luknji, skozi kateri
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
33
so otroci vstavljali roki in tipali premet, ki se skriva v njej. Drugi otroci so iskali predmete
v igralnici, ki bi jih lahko skrili v škatlo. Najdene predmete smo pospravili v drugo škatlo.
Slika 13: Otroci barvajo škatlo, v katero bomo skrili predmete
Ko smo pospravili delovne površine in se je škatla posušila, je eden od otrok skril
predmet v škatlo. Drugi je vstavil roki v luknji in s tipanjem poskušal opisati, prepoznati
in poimenovati predmet, ki se skriva v škatli. Najlažje so otroci prepoznali in
poimenovali žogo, kocko in dojenčka.
Slika 14: Otroci se igrajo igro in s tipanjem prepoznavajo predmete, skrite v škatli
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
34
6.3.5 Dišeča škatlica
Slika 15: Igra »Dišeča škatlica«
Globalni cilji:
- otrok preko igre doživlja vonj kot intenzivno čutilo.
Cilji:
- otrok preizkuša in primerja vonje, ki jih oddaja igrača;
- otrok išče pare glede na različne vonjave.
Oblike dela:
- skupna, skupinska, v paru, individualna.
Metode dela:
- poslušanje, pogovor, demonstracija, opazovanje, lastna aktivnost, igra,
spodbujanja.
Sredstva in material:
- manjše kartonaste škatlice, škarje, šilo, tempera barve, čopiči, vata, različne
arome (pomaranča, cimet, limona, jagoda), slike sadja, začimb, ki jih predstavljajo
arome.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
35
Didaktični postopek:
- Priprava:
- Preden smo začeli z izdelavo igrače, smo se z otroki pogovorili o
najrazličnejših vonjavah, ki nas obdajajo, in o čutilu za voh. Nato smo pripravili
material za izdelavo igrače.
- Dejavnost:
- Izdelali smo 4 dišeče škatlice, v katerih je bila z aromo navlažena vata.
Kartonaste škatlice smo pobarvali s tempera barvo in v pokrov škatle s šilom
naredili luknjice. V vsako škatlico smo dali v aromo namočeno vato in škatlico
zaprli. Pripravili smo slike pomaranče, limone, cimeta in jagode. Otroci so
izrezali slike in jih prilepili na kartonaste podloge.
- Igra in pobude otrok:
- Po končani izdelavi smo skupaj preverili, h kateri sliki lahko priredimo škatlico z
aromo. Igro so imeli otroci ves čas na voljo v kotičku z namiznimi igrami.
Refleksija dejavnosti:
Z otroki smo se za uvod v dejavnost pogovorili o tem, kaj vse lahko vohamo.
Skupaj smo ugotovili, da vohamo rože, parfum in hrano. Spoznali smo, da vohamo z
nosom in da nekatere stvari dišijo lepo, prijetno, druge pa malo manj.
Da bi preizkusili naše noske, smo se odločili, da izdelamo igračo, ki spodbuja naše
zaznavanje vonjav.
Pripravili smo 4 manjše škatlice, ki smo jih najprej pobarvali s tempera barvami.
Nato smo v pokrove škatel s šilom naredili luknjice. V vsako škatlico smo dali vato, ki
smo jo nakapali z jedilno aromo. Škatlice smo zaprli in za vsako aromo pripravili sliko,
ki jo predstavlja aroma. Tako smo poiskali sliko pomaranče, limone, cimeta in jagode.
Slike smo izrezali in jih prilepili na kartonaste kartice.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
36
Slika 16: Otroci barvajo škatlice za igro
Slika 17: Otroci v škatlice polagajo z aromo navlaženo vato
Po zaključenem delu smo igro tudi preizkusili. Vsak otrok je imel možnost, da je
poduhal vrh škatlice in poskušal ugotoviti, kaj tako diši. Sprva so imeli otroci, predvsem
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
37
mlajši, velike težave. Nekaj otok ni znalo poduhati škatlice in so le pristavili nos. Šele
po nekajkratnih poskusih jim je uspelo poduhati.
Vato v škatlicah smo morali večkrat namočiti v aromo, saj se je vonj kmalu
razdišal. Otroci so sami od sebe posegali po igrači in nas opozorili, če škatlica ni več
dišala.
Slika 18: Otroci se igrajo z dišečimi škatlicami
6.3.6 Mali sladkosned
Slika 19: Otroci preko okusa prepoznavajo in poimenujejo sadje in zelenjavo
Globalni cilji:
- otrok preko igre doživlja okus kot intenzivno čutilo.
Cilji:
- otrok okuša različne vrste okusov;
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
38
- otrok preko okusa prepozna sadje.
Oblike dela:
- skupna, individualna.
Metode dela:
- poslušanje, pogovor, demonstracija, opazovanje, lastna aktivnost, igra,
spodbujanja.
Sredstva in material:
- ruta za prevezo čez oči, različne vrste sadja in zelenjave (jabolko, hruška, sliva,
korenje, kumaro in papriko).
Didaktični postopek:
- Priprava:
- Z otroki se pogovorimo o tem, kako in kaj okušamo. Preko konkretnih izkušenj
spoznavamo različne okuse (sladko, slano, kislo, grenko).
- Dejavnost:
- Pripravimo različne vrste sadja in zelenjave, ki jih bodo otroci okušali in
prepoznali. Dejavnost poteka skupno, tako da vsi otroci pridejo na vrsto.
Refleksija dejavnosti:
V sklopu obravnavanja čutil smo se posvetili tudi okusu. Z otroki smo se pogovorili
o tem, kaj in kako okušamo. Spoznali smo, da okušamo z jezikom. Pripravili smo
različne vrste hrane oziroma živil, ki imajo specifičen okus. Tako so otroci pokusili
sladkor, sol, kis in grenivko in spoznali osnovne okuse, ki jih zaznamo z jezikom.
Ker je za spodbujanje zaznavanja okusa težje pripraviti igro oziroma igračo, ki bi jo
otroci lahko samostojno uporabljali, smo za ta namen pripravili dejavnost, preko katere
so otroci ugotavljali, katero vrsto hrane imajo v ustih.
Pripravili smo tri vrste sadja – hruško, slivo in jabolko. Enemu otroku smo čez oči
zavezali ruto in mu dali za poskusiti košček sadja. Otrok je poskušal preko okušanja
opisati, kakšnega okusa je sadje in ga prepoznati ter poimenovati.
Enako smo naredili naslednji dan z zelenjavo – korenje, kumara in paprika.
Dejavnost smo izvajali več dni zapovrstjo, tako da so imeli vsi otroci možnost
okušanja in prepoznavanja sadja in zelenjave.
Dva otroka nista želela sodelovati pri dejavnosti in poskusiti živil.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
39
6.3.7 Čarobne plastenke
Slika 20: »Čarobne plastenke«
Globalni cilji:
- otrok preko igre doživlja vid kot intenzivno čutilo.
Cilji:
- otrok opazuje in primerja lastnosti materialov v plastenkah.
Oblike dela:
- skupna, skupinska, v paru, individualna.
Metode dela:
- poslušanje, pogovor, demonstracija, opazovanje, lastna aktivnost, igra.
Sredstva in material:
- prazne plastenke (0,5 l), slamice, perlice, kosmate žičke, okrasni pesek, Hama
perlice, otroška pinceta, lepilo.
Didaktični postopek:
- Priprava:
- Z otroki se dogovorimo, da bomo izdelali igračo iz odpadnih plastenk, ki jih
bomo napolnili z različnim materialom in vodo.
- Dejavnost:
- 10 plastenk (0,5 l) bomo napolnili z različnim materialom in jih nato do vrha
napolnili z vodo ter tesno zalepili.
- Igra in pobude otrok:
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
40
- Otroci plastenke vsakodnevno samostojno uporabljajo pri prosti igri, ali jih
vključujejo v igro v drugih kotičkih.
Refleksija dejavnosti:
Otroci so že predvideli, kaj sledi pogovoru o čutilih – tokrat o vidu, tako da so že
sami izrazili željo po tem, da izdelamo novo igračo. Tokrat smo se odločili, da bomo
poskušali izdelati igračo, ki jo bodo lahko uporabljali kadarkoli in kjerkoli in ne bo imela
definiranih pravil igre.
Z otroki smo pripravili najrazličnejše drobne materiale:
- na manjše koščke narezane slamice,
- hama perlice,
- na manjše koščke narezano kosmato žičko,
- okrasni pesek,
- srebrne perlice,
- bleščice,
- zvezdice.
Vsak otrok je dobil svojo plastenko in eno vrsto materiala, s katero je napolnil
plastenko. Za vstavljanje so imeli otroci na voljo otroške pincete, s katerimi so si lahko
pomagali. Ko so v plastenke vstavili nekaj materiala, smo jih napolnili z vodo in tesno
zalepili z lepilom.
Slika 21: Otroci polnijo plastenke z različnim materialom
Ko se je lepilo posušilo, so otroci takoj preizkusili, kaj se dogaja z materialom v
plastenkah, če jih obrnejo na glavo ali pretresejo. Opazovali so, kateri materiali plavajo,
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
41
kateri potonejo, kateri se po vodi premikajo počasi in kateri zelo hitro potonejo nazaj na
dno.
Med seboj so plastenke primerjali, jih obračali na vse strani in jih pretresali.
Plastenke so imeli v igralnem kotičku na voljo ves čas, tako da so jih uporabljali pri
najrazličnejših igrah.
Slika 22: Otroci se igrajo s »čarobnimi plastenkami«
6.3.8 Zvočne plastenke
Slika 23: Igrača »Zvočne plastenke«
Globalni cilji:
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
42
- otrok preko igre doživlja sluh kot intenzivno čutilo.
Cilji:
- otrok preizkuša in primerja različne zvoke, ki jih oddaja igrača.
Oblike dela:
- skupna, skupinska, v paru, individualna.
Metode dela:
- poslušanje, pogovor, demonstracija, opazovanje, lastna aktivnost, igra.
Sredstva in material:
- 10 praznih plastenk (0,5 l), kostanj, koruza, fižol, macesnovi storži, koruzni zdrob,
riž, moka, sol, okrasni pesek, semena, otroške pincete, lepilo.
Didaktični postopek:
- Priprava:
- Dogovorimo se, da bomo izdelali ropotulje, s katerimi bomo preizkušali zvok.
- Dejavnost:
- Deset (10) plastenk (0,5 l) bomo napolnili z različnim materialom. Uporabimo
tudi naravni material, ki ga otroci že uporabljalo pri igri.
- Igra in pobude otrok:
- Otroci ropotulje uporabljalo pri prosti igri na različne načine oziroma jih
vključujejo v igro v drugih igralnih kotičkih.
Refleksija dejavnosti:
Pogovoru o zvoku in o tem, s čim slišimo in kaj slišimo, je kot po navadi sledila
priprava na izdelovanje igrače. Dogovorili smo se, da bomo izdelali ropotulje iz
plastenk in najrazličnejšega drobnega materiala.
Otroci so poskušali v igralnici najti droben material, ki bi ga lahko uporabili za
ropotulje. Tako smo skupaj pripravili:
- kostanj,
- koruzo,
- fižol,
- macesnove storže,
- koruzni zdrob,
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
43
- riž,
- moko,
- sol,
- okrasni pesek in
- semena.
Vsak otrok je dobil material, s katerim je napolnil plastenko. Nekateri otroci so
plastenke polnili z rokami, drugi pa so si pomagali s pripomočki: žlička za zdrob, sol,
moko; otroška pinceta za fižol, semena, koruzo. Pokrovček plastenke smo nato zalepili
in počakali, da se je lepilo posušilo.
Ko se je lepilo posušilo, so otroci takoj začeli s preizkušanjem, kakšne zvoke
oddajajo plastenke, ko jih potresemo. Nekateri otroci so jih tresli zelo nežno in potiho,
drugi pa so jih tresli zelo močno in glasno. V manjših skupinah ali v paru so preizkušali,
kakšen zvok ustvari določen material.
Slika 24: Igrača »Zvočne plastenke«
6.4 Razprava in evalvacija
Na podlagi opazovanja otrok pri pripravi, izdelovanju in igri s senzornimi igračami
lahko odgovorimo na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
44
1. S katerimi senzornimi igračami se otroci najraje igrajo?
Otroci so imeli v senzornem kotičku preko celega šolskega leta na voljo vse
izdelane igrače. Ker je naše vsakdanje delo organizirano po centrih aktivnosti – torej po
kotičkih, so imeli otroci vsak dan možnost uporabe senzornih igrač. Med izdelanimi
senzornimi igračami so največkrat posegali po »zvenečih« in »čarobnih« plastenkah, ki
so jih lahko vnašali tudi v igro v drugih kotičkih. Kot samostojno senzorno igro so
največkrat izbrali »dišeče škatlice«, saj jih vonj zelo privlači.
2. Kakšen odnos imajo otroci do izdelanih senzornih igrač?
Otroci so bili zelo ponosni, da so lahko sami izdelali igrače. Neprestano so
spraševali, kdaj bomo izdelali novo igračo. Če je kdo od otrok nenamerno oziroma po
nesreči kakorkoli poškodoval igračo, so ga takoj opozorili in igračo smo skupaj
popravili. Lahko ocenim, da so imeli otroci zelo spoštljiv in vesten odnos do igrač, ki
smo jih izdelali skupaj.
3. Ali se otroci raje poslužujejo v vrtcu izdelanih senzornih igrač kot industrijsko
narejenih?
Glede na opazovanje otrok preko šolskega leta lahko rečem, da so se še vedno
raje igrali z industrijskimi igračami, saj so imeli večjo izbiro teh igrač. Vsakič, ko smo
izdelali novo igračo, so se nekaj časi vsi hoteli igrati samo z novo igračo, potem pa je
zanimanje zanjo upadlo.
Kljub temu je vsakodnevno vsaj nekaj otrok samoiniciativno pokazalo zanimanje
za eno od senzornih igrač.
4. Ali so otroci pri igranju s senzornimi igračami notranje motivirani?
Takoj po tem, ko smo izdelali novo igračo, so bili otroci zelo notranje motivirani za
igro z izdelano igračo. Kasneje jim je zanimanje za senzorne igrače delno upadlo. Če
smo otrokom igračo ponudili, igre z njo niso odklonili, temveč so se z veseljem igrali z
njo.
5. Ali otroci s senzornimi igračami dosegajo cilje, ki so zastavljeni?
Vsaka od senzornih igre oziroma igrač je imela svoj konkretni cilj, ki smo ga
poskušali doseči, tako preko izdelave igrače kot preko igre z igračo. Pri vseh igrah in
igračah smo dosegli zastavljene cilje, torej lahko ocenimo, da so bile igrače izdelane
strokovno in so služile svojemu namenu.
6. Ali otroci samostojno posegajo po senzornih igračah, ki so narejene v vrtcu in
so na razpolago v igralnem kotičku?
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
45
Otroci so velikokrat samostojno posegali po senzornih igračah, ki smo jih izdelali v
vrtcu. Ob koncu šolskega leta je zanimanje za igrače sicer upadlo, vendar pa so se
otroci ob manjši spodbudi še vedno zelo radi igrali s temi igračami.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
46
7 SKLEPNE UGOTOVITVE
V diplomski nalogi smo teoretična pedagoška spoznanja vnesli v praktično
uporabo pri delu z otroki v vrtcu. Izdelali smo senzorne igre in igrače, ki spodbujajo
čutno zaznavanje in urijo čutila.
Preko vsakodnevnega dela z otroki v skupini in izdelovanja iger in igrač smo prišli
do zaključka, da se otroci zelo radi igrajo s senzornimi igračami, ki jih izdelajo sami.
Otroci so za igro z omenjenimi igračami notranje motivirani in z njimi ravnajo vestno in
spoštljivo.
Kljub temu da so otroci s časoma izgubili zanimanje za določene igre, pa so jih z
malo vzpodbude ponovno začeli uporabljati pri igri.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
47
8 LITERATURA IN VIRI
Benkovič, B. (2011). Socialni in čustveni razvoj predšolskega otroka. V M. Željeznov
Seničar, E. Šelih (ur.), Socialni in čustveni razvoj predšolskega otroka (str. 7–13).
Ljubljana: MiB.
Fekonja, U. (2001). Igrače. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija
otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo (str. 85–101). Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete.
Horvat, L. in Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Ivić, I., Novak, J., Atanacković, N. in Ašković, M. (2002). Razvojni koraki: pregled
osnovnih značilnosti otrokovega razvoja od rojstva do sedmega leta. Ljubljana:
Inštitut za psihologijo osebnosti.
Kamenov, E. (1981). Didaktične igre. V L. Marjanovič Umek (ur.), Igra in igrače (str. 51-
57). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Kavčič, T. (2001). Igra dojenčka in malčka. V L. Marjanovič Umek, M. Zupančič (ur.),
Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo (str. 47–64). Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Kavčič, T. (2004). Igra dojenčka in malčka. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.),
Razvojna psihologija (str. 278–289). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut
Filozofske fakultete.
Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo
in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Landa, N. (1997). Z vsemi čuti: ustvarjamo, igrajmo se, odkrivajmo čute. Radovljica:
Didakta.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001a). Teorije otroške igre. V L. Marjanovič
Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo
(str. 1–25). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001b). Otroška igra. V L. Marjanovič Umek in
M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo (str. 33–42).
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001c). Igra predšolskega otroka. V L.
Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre: od rojstva do
vstopa v šolo (str. 69–75). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Kovač, Špela (2016): Senzorne igre in igrače v oddelkih od 2 do 3 leta starih otrok. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
48
Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2008). Sodoben vrtec: možnosti za otrokov
razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske
fakultete.
Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:
Grafenauer založba.
Papalia, E. D., Wendkos O. S. in Duskin F. R. (2003). Otrokov svet. Ljubljana: Educy.
Parker, S. (2006). Čutila. Ljubljana: Grlica.
Stoppard, M. (1992). Kaj zmore vaš otok: odkrivajmo in razvijajmo otrokove naravne
potenciale. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Toličič, I. (1961). Otroka spoznamo v igri. Ljubljana: DZS.
Toličič, I. (1981). Pomen igre za otrokov razvoj. V L. Marjanovič (ur.), Igra in igrače (str.
9–15). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Toličič, I. in Smiljanić-Čolanovič, V. (1977). Otroška psihologija. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Zupančič, M. (2004). Zaznavni in spoznavni razvoj dojenčka in malčka. V L. Marjanovič
Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 186–214). Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Recommended