Mikrobna biomasa bioenergenti -...

Mikrobna biomasa

in

bioenergenti

Mikrobna biomasa in bioenergenti

• etanol

• metan

• vodik

• biorudarjenje

• gojenje gob

• enocelični protein

Biomasa

SEŽIG

PROCESI V RAZTOPINIelektrična

energijavisokotlačna para

piroliza uplinjanje alkoholna fermentacija

metanogeneza

metan etan oglje

nizko molekularne

spojine

metan metanol amonijak

SUHI KEMIJSKI PROCESI

hidro-uplinjanje

kemijska redukcija

olja plini oglje

etanololja metan

Odpadni produkti, ki jih lahko uporabljamo za pridobivanje biomase in energije

kmetijstvo gozdarstvo industrija

slama, sladkorni sulfitna pulpa, lubje melasa (sladkorni sirup)

trs, koruzni storži žagovina, veje destilacijski ostanki

animalni odpadki, vlaknina, celuloza sirotka, industrijski odpadki

stroki kave, kakaoa v živilstvu (olive, palmovo

kokosa, sadni olupki in olje, krompir datljevca)

listi, odpadki čajevca, odpadne vode (mlekarstvo,

bombaža, oljne pogače, tekstilstvo, pekarstvo, pijače

otrobi, pulpa (paradižnik, pivovarstvo, corn steep)

kava, banana, citrusi, gojenje rib, mesni odpadki

olive), komunalni odpadki, klavniški

odpadki

Pridobivanje etanola - kmetijska lignocelulozna biomasa

sestava (%, suhe teže)

celuloza hemiceluloza lignin pepel

koruza storž 41 36 18 <1

koruza slama 41 24 17 6

riževa slama 35 25 12 16

pšenična slama 40 25 23 10

sladkorni trs 40 24 25 4

Predtretiranje substrata pred uporabo za fermentacijo

substrat predtretiranje

sladkorni material minimalno, razredčevanje, sterilizacija

(sladkorni trs, pesa, melasa

sadni sokovi, sirotka)

škrobnat material lahko hidroliziramo s kislino ali encimi,

(žitarice, zelenjava, procesirane separacija ne škrobnatega materiala

industrijske vode)

lignocelulozni material zahteva kompleksni predtretma z redukcijo

(koruzni storži, luščine, slama velikost delcev, ki ji sledi kemijska ali

lesni odpadki, sulfitna tekočina encimska hidroliza, energijsko potratno

papirni ostanki

Predtretiranje lignocelulozne biomase

• termomehansko (mletje, ekstruzija, rafiniranje)

• autohidroliza (para, vroča voda)

• kislinsko tretiranje (razredčena in koncentrirana H2SO4 pri

povišani temperaturi)

• bazno tretiranje (NaOH, amijak, alkalni peroksid)

Suhi postopek Mokri postopek

mletjekoruza

utekočinjenje

destilacija

dehidracija

mletjekoruza

utekočinjenje

saharifikacijafermentacija

destilacija

dehidracija

etanol

encim

encim

kvasovke

sušenje

posušena zrna etanol

encim

encim

fermentacija

saharifikacija

separacija glutena

defibracija olje

koruzni glutenhrana

kvasovke

sušenje

koruzni glutenkrmilo

Problemi z encimi pri saharifikaciji koruze

• vključenih je več encimov

• hidroliza celuloze je počasen proces inhibiran tako s produktom

kot s substratom

• celulaze so drage imajo nizko specifičnost, imajo visoke

produkcijske stroške in jih težko ponovno uporabimo

• komercialne hemiceluloze niso visoko učinkovite za hidrolizo

hemiceluloze

Uporaba rekombinantnih mikroorganizmov prifermentaciji mešanice sladkorjev

sposobnost produkcije etanola

sposobnost izrabe mešanice sladkorjev

- rekombinantna Escherichia coli (pdc iz Z. mobilis)

- rekombinantna Saccharomyces (XYL1 and XYL2 iz Pichia stipitis)

- rerombinantna Zymomonas (tal, tktA, xylA, xylB iz E. coli)

- rekombinantna Klebiella oxytoca (pdc, adhB iz Z. mobilis)

Spojine, ki jih lahko dobimo z razgradnjo kmetijskih ostankov

škrobetanolcitronska kislinamlečna kislinaocetna kislinaglukuronska kislinaacetonbutanolantibiotikikarotenoidiencimipolisaharidivitaminiamino kislinesingle-cell proteinbiopesticidibiosurfaktanti

encimatska saharifikacija

sladkorji

mikrobne konverzije

kmetijski ostanki

celuloza hemiceluloza

fumarična kislina etanol butilen glikol

toplota dehidracija kemijsko

maleat anhidrid

etilen butadien

plastika, vlakna, guma, rezine

encimatska saharifikacija

Koruzna kemija,

biokemija in

mikrobiologija

Pri DuPontu so razvili sev Escherichia coli, ki učinkovito pretvori koruzno

glukozo v 1,3-propandiol, monomer, ki se uporablja za izdelavo

polipropilen tetraftalata (vlakna za tkanine in druge aplikacije).

Uporaba celuloze

• rayon (regenerirana celuloza za tekstil)

• celofan

• fotografski filmi (acetat in nitrat celuloza)

• gostilna sredstva

• filtri (acetat celuloza)

• napihovalci (extender = karbometil celuloza)

• lepila

• hrana

• emulzijska barvila

Metanovi hidrati

• metanovi hidrati so naravne tvorbe, ki

vsebujejo velike količine metana in vode,

ki je urejena in zadržuje metan v kletki

(voda ni zamrznjena)

• nastajajo pri srednjih tlakih in nizki

temperaturi > 0 oC

• najdemo jih v morju in v permafrostu

• potencialen vir energije za prihodnost

• ne znamo jih še komercialno izkoriščati

Nastanek metanovih hidratov

• večina metana v metanovih hidratih nastane biogeno z razpadom

organskega materiala, ki se sedimentira na dno oceana. Predvsem

nastja v predelih, kjer je akumulacija organskega materiala relativno

velika (enakomerno porezdeljeni)

• metanovi hidrati nastajajo tudi na prelomih,kjer metan prihaja iz

osrčja zemlje, kjer je primeren pritisk in temperatura pride do

formiranja hidratov (bolj koncentrirani)

• podobni procesi se lahko dogajajo tudi v permafrostu, ki preprečuje

difuzijo metana v atmosfero (enakomerno porazdeljeni)

Produkcija metana v ostalih okoljih

• metan je ena od najbolj pogostih molekul

• arheje ga producirajo v večjih količinah v močvirjih, riževih poljih,

prebavnem traktu prežvekovalcev in termitov

• običajno so koncentracije premajhne za komercialno izkoriščanje

• komercialno izkoriščanje je možno na večjih smetiščih ali v čistilnih

napravah

Produkcija metana iz biomase

• pri fermentaciji nastane bioplin, ki je mešanica CH4 (50 – 80 %), CO2

(14 – 45 %), H2O (5%) in ostalih plinov v sledovih

• pri idealnih pogojih lahko iz 10 kg suhe organske snovi dobimo 3 m3

bioplina

• poleg plina se lahko uporabi tudi biomasa

• najbolj uporabljajo bioplin kitajci

Zakaj bo verjetno bioplin še vedno samo alternativni vir energije?

• v naravi je veliko metana na naftnih poljih, pridobivanje le tega je bolj

ekonomično kot pridobivanje bioplina

• produkcija metana z uplinjanjem premoga je bolj ekonomično

• shranjevanje, transport in distribucija iz večjih produkcijskih obratov je

drago

• metan se ne da uporabljati v avtomobilih in ga je težko in drago

utekočiniti

Fotosintetsko pridobivanje vodika

Običajno fotosintetski mikroorganizmi energijo pridobljeno v

fotosintezi uporabijo za redukcijo CO2. V anaerobiozi pa jo uporabijo

za produkcijo vodika. Stikalo za preklop je pomankanje žvepla v

mediju.

Oksigena fotosinteza in pridobivanje vodika

P700*

Chl ao

FeS

Fd

FpNADPH

H20

e- 1/O2 + H2

H+

H+

nastanek ∆p

P680*

P700PSI

P680PSII

hν

hν

Ph

PQ

b6f

PC

Ph feofitin, PQ plastokinon, PC plastocianin, b6c citokrom

glikoliza Krebsov cikel

Red

2H+

H2

hidrogenaza

-1.25

-1.00

-0.75

-0.50

-0.25

0.0

+0.25

+0.50

+0.75

+1.00

Eo’

(V)

Fotosintetsko pridobivanje vodika

Hidrogenaza je encim, ki je odgovoren za produkcijo vodika

(2H+ + 2Fdreduciran H2 + 2Fdoksidiran)

Elektronski prenašalec ferredoksin je pri fotosintezi reduciran.

Hidrogenaza je najbolj aktivna pri anaerobnih pogojih.

Kisik je za hidrogenazo toksičen.

Pri nekaterih mutantih pride do kratkega stika in lahko sočasno

poteka redukcija CO2 in produkcija vodika.

Fotosintetsko pridobivanje vodika

V primeru pomankanja žvepla se delovanje fotosistema II zmanjša

(manj O2), zaradi nespremenjene aktivnosti mitohondrijev pride do

anaerobioze.

Oksidacija organskega materiala dovaja elektrone, ki so potrebni za

pridobivanje ATP tako pri respiraciji kot pri fotosintezi

Hidrogenaza pri anaerobnih pogojih zmanjša redukcijsko moč v celici.

Pridobivanje vodika z nitrogenazo

Nitrogenaza običajno fiksira dušik. Vendar pa v primeru, ko dušika ni (npr. v argonovi atmosferi) lahko katalizira redukcijo protona

2H+ + 2e- H2

4ATP 4(ADP+Pi)

Produkcija vodika z nitrogenazo je stranska reakcija in poteka s hitrostjo 1/3 do 1/4 glede na nitrogenazo. Produkcija vodika je stimulirana z stradanjem z dušikom.

Sklopitev anaerobnega metabolizma s fotosintezo za pridobivanje vodika

4H2

8H2 CO2

ADP + Fdox

ATP + Fdred

hν

fotosintetskabakterija

glukoza

format

acetat

butirat

4H2

4H2

anaerobna bakterija

donorjielektronov za fotosintetsko

bakterijo

Zakaj bo verjetno tudi mikrobno pridobivanje vodik še vedno samo alternativni vir energije?

• učinkovitost pridobivanja je premajhna

• pri primerljivih pogojih je učinkovitost produkcije metana mnogo

večja kot pridobivanja vodika

Črpanje nafte

• primarno črpanje (po odprtju vrtine spontano ali s črpanjem nafte

priteče ~ 1/3 vse prisotne nafte)

• sekundarno črpanje (z nadtlakom plina, poplavljanem z vodo in

termalnimi metodami se izkoristek poveča)

• terciarno črpanje (z uporabo topil, surfaktantov in polimerov, ki so

sposobni odstraniti nafto iz geoloških formacij, lahko dodatno

povečamo izkoristek in življensko dobo vrtine)

Bakterije pri črpanju nafte

• bakterije producirajo polisaharide (npr. ksantan), ki imajo dobre

viskozne in reološke lastnosti ter pomaga desorbirati nafto iz por in

delcev, običajno uporabljene s poplavljanjem vrtine z vodo

• uporabne so tudi bakterije, ki producirajo ketone, alkohole, pline in

surfaktante, ki pomagajo pri ekstrakciji in delni razgradnji nafte.

• po drugi strani lahko anaerobne bakterije nafto razgradijo in

producirajo reducirane žveplove spojine, prekomerna rast lahko zamaši

vrtino

Gorilna celica

• Gorilna celica je elektrokemijska naprava, ki konvertira kemijsko

energijo v električno energijo

• Primerljiva z baterijo, vendar producira več energije, potrebno je

stalno dovajati kemijsko energijo v gorilno celico

Glavni tipi gorilnih celic

• proton-izmenjevalna membranska gorilna celica: 80 oC, uporablja

vodik in platino kot katalizator

• gorilna celica s fosforjevo kislino: 200 oC uporablja vodik in fosforjevo

kislino kot elektrolit

• alkalna gorilna celica: 65 – 200 oC, uporablja vodik, platino kot

katalizator in kalijev hidroksid kot elektrolit

• metanolna gorilna celica: 75 oC uporablja metanol

• gorilna celica z raztopljenim karbonatom: 600 oC uporablja karbonat

kot elektrolit

• gorilna celica z trdnim oksidom: 1000 oC, uporablja trden oksid kot

elektrolit, kermaična tehnologija, različna goriva

Tipična gorilna celica

• H2 prihaja v gorilno celico na anodni strani

• Pt katalizator olajša separacijo elektronov

in H+ in elektronov

• elektroni gredo na anodo in v tokokrog,

celica generira ~ 70 V.

• H+ gre skozi membrano in se združi s

kisikom in elektroni na katodni strani s

pomočjo Pt, pri tem nastane voda

Premična biološka gorilna celica

• Ostale gorilne celice so predvsem stacionarne ker uporabljajo

– visoko temperaturo

– visok pritisk

– močne kisline ali luge

– uporabljajo drago platino kot katalizator, ki se lahko hitro

zastrupi s CO, če vodik ni čist.

• Biološka gorilna celica

– lahko uporablja organsko gorivo kot je metanol ali etanol

– uporablja mikroorganizme ali encime za kemijske reakcije

Mikrobne gorilne celice

• uporaba celotnih mikroorganizmov, ni

potrebna izolacija encimov

• mikrobni bioreaktor producira

biogorivo

• biogorivo teče v elektrokemijsko celico

• v biokemijski celici mikroorganizem

oksidira substrat, elektroni so

prenešeni na anodo

• bioreaktor ni direktno vezan na

elektrokemijski del gorilne celice

Namesto uporabe mikrobne celice lahko

uporabimo samo encim, ki oksidira

substrat, sproščene elektroni gredo na

anado biološke gorilne celice.

Encimska gorilna celica

Encimski proces

• s kovalentno vezjo je piroloquinulon

vezan na cistaminski monosloj na površini

iz zlata.

• na ta sloj se vežeNAD+

• na NAD+ se veže npr. laktat

dehidrogenaza

• laktat dehidrogenaza oksidira laktat

• sproščeni elektron potuje preko kinona na

anodo

Mineralni viri

• težke kovine (npr., železo,

aluminij)

• gradbeni material (npr., pesek,

glina).

• kemijska industrija (npr., nafta,

zemeljski plin)

• kmetijstvo gnojila (npr., nitrat)

Omejena dostopnost naravnih virov

Ko strošek rudarjenja postane večji od vrednosti rude potem je

potrebno:

- povečati recikliranje

- uporabljati boljše metode ekstrakcije

- poiskati nove vire

- najti nadomestek

- živeti brez materiala

Geologija mineralnih virov

• Ruda je koristen mineralni vir, ki ga lahko s profitom pridobivamo.

• Večina nastane z depoziti.

hidrotermalni depoziti

sedimentacija in preprevanje

biološki depoziti

Hidrotermalni depoziti

• najbolj običajni depoziti pri nastanku rude

• z minerali bogata tekočina migrira skozi skalo in kristalizira kot žile v kamnu

• vir raztoplljenih mineralov je lahko voda, ki je v stiku z magmo

Sedimentacija in preperevanje

• preperevanje omogoča

koncentracijo mineralov, ki

ostanejo po tem, ko je prepereli

del kamnine odnešen

• tok tekočine lahko koncentrira

težke kovine (npr. zlato), ki je

bilo s preperevanjem odnešeno

od matične kamnine in se

sedimentira nizvodno

Biološki procesi

Organizmi lahko akumulirajo veliko mineralov (npr. karbonati, silikati),

ki se akumulirajo v sedimentu, ko organizem odmre.

Okoljski vpliv rudarjenja in uporabe mineralnih virov

• Okoljska polucija

– vode

– zraka

– biološki vplivi

– sociološki

• Okoljska regulacija rudarjenja

– zaščita okolja

– povečani stroški rudarjenja

Rudarski odpadki

• ~ 40% zemljišča pri odprtih kopih

je namenjenega odlaganju jalovine

Image: USGS

Image: Ian Pepper

Načini rudarjenja

• površinski kopi so ekonomsko ugodnejši

vendar povzročajo večji okoljski vpliv.

• najbolj pogost je odprti kop v

obliki stožca

• uporaba izpiranja s cijanidom,

kar lahko onesnaži podtalnico

Bingham Copper Mine, Utah –največja človeško izdelana luknja

Biorudarjenje

• Ima potencial pri ekstrakciji mineralnih virov na okolju bolj prijazen

način

• Uporaba mikroorganizmov je možna zaradi:

• - vezave mineralov na negativno nabito površino celic

• - oksidacijo sulfidov v rudi

• po končanem delovanju mikrobov uporaba cijanida za izpiranje

minerala

Biorudarjenje z železo oksidirajočimi bakterijami

Večina metalov tvori s sulfidom netopne minerale. V kolikor je koncentracija

metala v rudi majhna se ga z običajnimi kemijskimi postopki ne izplača

koncentrirati. V tem primeru lahko mikroorganizmi predvsem Thiobacillus

ferrooxidans koncentrirajo metal tako, da:

• direktno oksidirajo metal (npr. Cu+ v topen Cu2+ ali U4+ v U6+)

• indirektno sprostijo metal preko oksidacije Fe2+ v Fe3+, ki deluje kot

elektronski akceptor, pri tem nastaja žveplena kislina

Biorazgradnja kamnine

Uporaba bakterij za pridobivanje zlata

• komercialna uporaba Bacillus cereus (Genprobe Company) za

povečanje izkoristka iz 65 % na 96 % pri pridobivanju zlata iz pirita

• večina depozitov zlata na planetu je biološkega izvora.

• v morju je povprečna koncentracija zlata 13 ppt

• nekatere žveplo oksidirajoče bakterije iz rodov Beggiatoa, Thiothrix

ali Thiovulum lahko precipitirajo zlato, srebro inbaker iz razredčene

hidrotermalne raztopine, tako da lokalni dvignejo pH.

• potencialno bi lahko takšne bakterije ali genetsko modificirane

bakterije uporabljali za komercialno pridobivanje zlata.

Rudarjenje in onesnaženje

• Direktni efekt je:

- fizikalna sprememba zemlje, vode in zraka

- smrt ali bolezen

• Indirektni efekt povzroči spremembo:

- kroženja elementov

- skupne biomase

- stabilnosti ekosistema

Rudarjenje in onesnaženje vode

• Površinska dreneaža je pogosto

prekinjena, kar predvsem v opuščenih

rudnikih pri poplavah sprosti toksične

minerale v vodo

• Kisli odtoki zaradi produkcije žveplaste

kisline pri rudarjenju premoga, svinca in

bakra.

©National Energy Technology Laboratory

Kislo rudarjenje

Premog in kovine so običajno v reducirani obliki spravljeni v geoloških

skladih. Če pride do izpostavitve kisku pride do spontane oksidacije, ki jo

mikrorganizmi lahko povečajo. Mikrobiološka oksidacija železa in žvepla

povzroči zakisanje in spremembo ekosistema.Zaradi zakisanja je Fe2+

stabilen, zato je potrebna

mikrobna konverzija do

Fe3+, ki hitro reagira z

piritom, kar sprosti še več

Fe2+ in SO42-, posledica je

zakisanje.

Biorudarjenje in onesnaženje

• tretiranje kislega rudarjenja

• uporaba rastlin odpornih na kisline in

uporaba rstlinskih močvirij za

odstranjevanje kovin in nevtralizacijo

kisline.

Biofilmi in zmanjševanje kislosti vode na piritu

Mikrobna akumulacija težkih kovin in radionukleidov

• mikroorganizmi lahko zaradi visoke metabolne aktivnosti in sposobnosti

absorpcije snovi iz okolja akumulirajo težke kovine. To omogoča vnos

težkih kovin v prehranske splete.

• za večino težkih kovin velja, da so netopne pri nevtralnem in alkalnem pH

in topne pri kislem pH.

• zaradi metabolizma lahko mikroorganizmi lokalno znižajo pH in s svojimi

kelatorji (npr. dikakarboksilične, trikarboksilične kisline, aromatske hidroksi

kisline, polioli, hidroksamini, enterohelini) transportirajo težko kovino v celico.

Gojenje šampinjonov

• namnoževanje inokuluma (spore, micelij)

• kompostiranje (1-2 tedna, obohatitev slame s hlevskim gnojem ali

drugimi z dušikom bogatimi substrati)

• inokulacija komposta z inokulumom, rast micelija

• Sprememba temperature in vlage

• dodajanje hranil za stimulacijo nastanka plodnega telesa

• pobiranje gob na 7 do 10 dni, (običajno štirikrat)

Agaricus brunnescens ali Agaricus bisporus)

Komercialno gojene gobe

Portabelo - sev A. brunnescens. Agaricus blazei

Komercialno gojene gobe

Ostrigarji

Večino ostalih komercialno gojenih gob je potrebno gojiti na lesu, ki

ga glive razgrajujejo.

Gobe

Prehranski plusi

• bogate na lizinu in triptofanu, malo cisteina inmetionina

• bogat vir nikotinske kisline, riboflavina in pantotejske kisline

• vsebujejo vitamine B1, C in K

• vsebujejo veliko mineralov predvsem K in P

Prehranski minusi

• vsebujejo veliko hitina, slabo prebavljiv

• agaritin – kancerogena spojina

Enocelični protein - SCP

• mikroorganizmi rastejo zelo hitro, kapaciteta za produkcijo

proteinov 250 kg težke krave je primerljiva s kapaciteto 250 g

mikroorganizmov

• mikroorganizme lažje genetsko modificiramo

• delež proteinov v celici je visok (~ 50 %) in prehranska vrednost

proteina je ugodna

• produkcija je neodvisna od klimata in je možna na relativno

majhnem prostoru

• mikroorganizmi lahko rastejo na zelo različnih substratih, predvsem

nizko energijskih

Pridobivanje enoceličnega proteina

Fiksacija metana in etana pri Methylococcus capsulatus

02

HCOOHMMO

NADH + 02

CH3OHA)

CH4

B)CH3CH3 CH3CH2OH

MMO

NADH + 02 02

CH2COOH

02 C02

NH3

biomasa

biomasaC02heterotrofne

bakterije

Bioreaktor za pridobivanje enoceličnega proteinav Norferm AS

Produkcija enoceličnega proteina

recirkulacija uporabljene tekočine

raztopna mineralov in plina

centrifuga ultrafiltracija

kondenzacijapasterizacija

sušenjeenocelični protein

MetanolN-parafini

CH4

Industrijski kompleks v Tjeldbergodden

Enocelični protein pripravljen iz metana

• Kemijska sestava (% suhe teže):

• protein (N x 6.25) 70%

• lipidi 10%

• vlaknina 1%

• ogljikovihidrati 12%

• minerali 7%

• ni patogen, nima toksinov

• EU-odobrila kot proteinski vir hrane za ribe in živali

• ni sezonske variabilnosti v kvaliteti produkta

Amino kislinska sestava enoceličnega proteina v primerjavi s hrano za ribe

0

5

10

15

Arg His Ile Leu Lys Met Cys Phe Tyr Thr Trp Val Ala Asp Glu Gly Pro Ser

enocelični proteinhrana za ribe

g N

Primerjava rasti lososa na enoceličnem proteinu

glede na stndardno ribjo hrano

datum

0

200

400

600

800

1000

1200

jul.93

avg.9

3sep

.93ok

t.93

nov.93

dec.93

jan.94

feb.94

mar.94

apr.9

4maj.

94jun.94

kontrola10% proteina20% proteina40% proteinante

ža/g

Enocelični protein pripravljen iz odpadkov prehranske industrije

• Odpadna voda, ki nastane pri procesiranju krompirja in vsebuje škrob je

dana v toplotni izmenjevalec in sterilizirana s paro

• Sterilizirana raztopina škroba je dana v bioreaktor s škrob hidrolizirajočo

kvasovko Endomycopsis fibuligira, hidrolizat je nato hrana za Candido

utilis

• Candida je po končani rasti odcentrifugirana in posušena

Derivati iz enoceličnega proteina

funkcionalne sestavine

hrana za domače živali• tekoča• suha

humana hrana

dodatki za okus

humana hrana• hidrolizati• autolizat

hrana za domače živalihrana za ribe

hranilne snovi

hrana za ribe• losos• postrvanimalna krma• prašiči• piščanci• teletahumana prehrana• funkcionalna• ostala

tehnični produkti

kemijske snovi

autolizat

SCP kot vir humane hrane

• uporaben kot proteinski dodatek, dodatek hrani za izboljšanje okusa

in vezavo maščob, zamenjava za animalni protein

• problem je nizka sposobnost razgradnje nukleinskih spojin, ki so

prisotne v visokih deležih v mikrobni biomasi (produkcija urične

kisline, nastanek ledvičnih kamnov, protina

Mikroalge kot biološki viri lipidov in ogljikovodikov

• mikroalge imajo lipide kot membranske komponente, rezerven snovi

• olja alg imajo podobne karakteristike kot ribje ali rastlinsko olje

• ekstrakcija lipidov je bolj učinkovita za pridobivanje energije iz alg kot

pridobivanje metana ali etanola

• koncentracijo lipidov poveča stradanje z dušikom

Mikroalge kot biološki viri lipidov in ogljikovodikov

• nafta je po vsej verjetnosti nastala iz kerogena, ki pri visokih

temperaturah in tlaku preide v olje

• kerogen nastaja iz alge, bakterij, rastlinskega materiala z diagenezo in

katagenezo

• alge lahko v procesu pirolize ali termokemijske likvefacije pretvorimo

do olij