Nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture

Nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture

mag. Zoran Krstulović

Narodna in univerzitetna knjižnica

Slovenske digitalne kulturne vsebineNacionalna konferenca EuropeanaLocal

Ljubljana, Cankarjev dom, Klub CD, 15. september 2010

Agregatorji “ Organizacija, ki zbira metapodatke od določene skupine ponudnikov

vsebin in jih posreduje Europeani, pomaga ponudnikom vsebin s smernicami za enotnost (…) in pretvorbo metapodatkov (…) in zagotavlja splošno podporo ponudnikom vključno z izobraževanjem.”

Europeana Content Strategy, August 2009

• horizontalni (“medpodročni”) • nacionalni, regionalni

• vertikalni (področni),• TheEuropeanLibrary.org, Europeana Film Gateway• lahko delujejo na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni

• tematski (področni ali “medpodročni”)• s portalom ali brez (“temni portal”, “temni agregator”)• lahko opravljajo funkcijo repozitorija (hranijo digitalne objekte).

15/20

Tok vsebin in informacij

17/20

Vloga agregatorjev v organizacijski strukturi Europeane.

Council of Content Providers and Aggregators, Haag, 13.10.2010; član NUK.

Vzpostavitev nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture

– Sklep Ministrice za kulturo (14.9.2009) za izvedbo zadolži NUK

– Projekt v okviru redne dejavnosti NUK

– Večletni projekt:• 2009, prva faza, financira MVZT• 2010-2011, drugi fazi, prehod na produkcijsko delovanje in

vzdrževanje, financira MK

21.04.23 4

Cilji• zagotoviti enoten in trajen dostop do e-vsebin s področja kulture in znanosti,• zagotoviti javen in enostaven dostop do slovenskih e-vsebin s področja kulture

preko svetovnega spleta,• spodbuditi ustvarjanje e-vsebin v javnih zavodih s področja kulture, zlasti v tistih, ki

do sedaj niso imeli tehnoloških, kadrovskih in drugih možnosti vstopa v digitalno okolje,

• vzpostaviti povezavo in sinergijo (so)delovanja med obstoječimi in bodočimi portali, ki zagotavljajo dostopnost do e-vsebin s področja kulture in znanosti,

• pospešiti prenos dela slovenskih kulturnih vsebin v digitalno obliko (npr. digitalizacija 3D objektov, digitalizacija kulturnih vsebin s področja glasbene umetnosti, likovnega ustvarjanja, uprizoritvenih umetnosti itd.),

• zagotoviti izhodišča za vzpostavitev pogojev za trajno hranjenje slovenskih e-vsebin s področja kulture,

• oblikovati modalitete dajanja digitaliziranih del in objektov na voljo javnosti,• zagotoviti delovanje nacionalnega agregatorja kot povezave s portalom

Europeana.

Izvedba• Prva faza (konec 2009-začetek 2010)

– analiza stanja e-vsebin s področja kulture,– oblikovanje zahtev za vzpostavitev portala – nacionalnega

agregatorja,– oblikovanje poslovnega modela upravljanja portala,– oblikovanje organizacijskega modela delovanja portala,– ocena celotnih stroškov in izhodišč za dolgoročno financiranje,– vzpostavitev infrastrukture,– pilotna različica portala,– manjši projekt digitalizacije 3D objektov.

21.04.23 6

21.04.23 7

Analiza stanja– nekaj ugotovitev (1)

• Razlike med instuticijami na posameznem področju kulture kot tudi med posameznimi področji kulture:– digitalizacija v skladu s pripravljenimi načrti, na podlagi standardov

“ad-hoc” digitalizacija• Razlike v pojmovanju digitalizacije:

– digitalizacija je že vnos (meta)podatkov v informacijski sistem, ali le prenos v digitalno obliko brez možnosti dostopa …

• Pestro dogajanje, poleg ustvarjanja e-vsebin znotraj institucij: – različni portali društev in drugih organizacij

• Sodelovanje v različnih mednarodnih (Europeana projekti) in domačih projektih (dLib.si Plus, DEDI, kompentenčni centri …):– problem pretoka informacij in znanja med projekti in po zaključku le-

teh.

Analiza – ugotovitve (2)• Raznolikost metapodatkovnih standardov med področji kulture:

– potreba po uporabi enotnega standarda v spletnem okolju.

• Modalitete dostopnosti (dajanja na voljo javnosti) digitaliziranega gradiva:

– avtorskopravna vprašanja glede zakonite uporabe avtorskih del, – vprašanje glede lastništva del, objektov ipd., – vprašanja glede dovoljene uporabe metapodatkov.

V prihodnje …… bi bilo zaželjeno:• načrtovati digitalizacijo na ravni celotnega kulturnega sektorja,• koordinirati digitalizacijo znotraj posameznega področja kulture

in med posameznimi področji kulture,• poenotiti (standardizirati) metapodatke za opis e-vsebin na

ravni kulturnega sektorja,• bolj intenzivno izobraževati in ozaveščati o pomenu in

priložnostih, ki jih omogoča digitalizacija,• načrtovati in koordinirati človeške in materialne vire s področja

računalništva in informatike na ravni kulturnega sektorja.

Nastajajoči dokumenti

• Analiza obstoječega stanja hrambe in distribucije e-vsebin,

• Analiza zahtev za vzpostavitev Informacijskega sistema digitalne kulturne dediščine,

• Organizacijski in poslovni model nacionalnega agregatorja e-vsebin.

Rok za dokončanje del november 2010.

Infrastruktura

• Center informatike NUK

Pilotna različica portala

• Partnerska organizacija prek vmesnika (Repox ali drug OAI-PMH klient) ponuja za zajem ali pošilja metapodatke agregatorju e-vsebin:

– ponuja po protokolu OAI-PMH (možna uporaba Repox vmesnika, drugega OAI-PMH klienta oz. posebej razvitega klienta – zaradi posebnosti bibliografskih vsebin na strani partnerske organizacije),

– ponuja po protokolu Z39.50 (neposredno iz kataloga),– pošiljanje XML datotek z vsebino (ročni uvoz v Repox na strani agregatorja e-vsebin),

• Partnerska organizacija lahko agregatorju pošilja vsebine v trajno hranjenje in /ali zgolj pregledno kopijo le-teh. Cilj je zagotoviti redundanco in trajno hranjenje (kopija objekta pri partnerski organizaciji, kopija pri agregatorju, kopija na traku, kopija na optičnem mediju, itd.).

• Nacionalni agregator vsebin trajno hrani bibliografske podatke publikacij in jih posreduje preko protokola OAI-PMH (Repox) drugim partnerskim organizacijam predvsem Europeani (vendar lahko tudi drugim spletnim portalom nastalih v drugih mednarodnih in domačih projektih).

Projekt digitalizacije 3D objektov z metapodatkovnimi opisi

• Virtualna Emona– Objava na www.dlib.si– Digitaliziranih 15 predmetov,

ki jih hrani Mestni muzej Ljubljana in maketa najdišča na prostoru NUK II

• Primer:– Oljenka PN3637

KOMPETENČNI CENTER PRIHODNOSTIZA OHRANJANJE IN PROMOCIJO PRETEKLOSTI

Ustanovitev konzorcija in prijava za sofinanciranje:MVZT / Javni razpis za razvoj kompetenčnih centrov v obdobju 2010-2013Predlagani kompetenčni center združuje znanje in izkušnje strokovnjakov na področju kulture in dediščine.

Vzpostavili smo mrežno sodelovanje s številnim kompetentnimi posamezniki, raziskovalnimi organizacijami in podjetji doma in v tujini, s katerimi zagotavljamo integracijo novih tehnologij in znanosti za celovito storitev na področju varovanja, ohranjanja, raziskovanja, upravljanja, arhiviranja, digitalizacije, vizualizacije, izobraževanja in promocije kulture in dediščine.

Ključni cilji so:pretok idej med akademsko sfero in gospodarstvom,transfer znanja in tehnologij v gospodarstvo in obratno,sodelovanje na skupnih projektih.

Partnerji – javni zavodi:

Partnerji – zasebne organizacije:

Univerza v LjubljaniFakulteta za gradbeništvo in geodezijo

? ?

?

Pobudniki:

Zavod za razvoj in promocijo kulture, kulturne dediščine in turizma

Zavod za razvoj in promocijo kulture, kulturne dediščine in turizma

Hvala za pozornost!

zoran.krstulovic@nuk.uni-lj.si

17