PRIMERJAVA MISELNIH PROCESOV ......Mihela Pauman BudanovićMaja Žumer 1 PRIMERJAVA MISELNIH...

Mihela Pauman Budanović

Maja Žumer

1

PRIMERJAVA

MISELNIH PROCESOV KATALOGIZATORJEV PRI

PROSTEM OPISU PUBLIKACIJ IN PRI KATALOGIZACIJI

ZBDS, Maribor, 26. september 2019

• Uspešnost iskanja gradiva v katalogu je odvisna od ustreznih podatkov, ki morajo

biti v prvi vrsti namenjeni uporabnikom in ne samo zadovoljevanju

katalogizacijskih pravil in standardov.

• Osnova za katalogizacijo in za odločitve katalogizatorja so postopki uporabnikov.

• Knjižnice bi se morale prilagoditi uporabnikom in njihovim načinom iskanja in ne

obratno.

• Nujno potrebna izgradnja naprednejših sistemov in nov pristop h kreiranju

bibliografskih podatkov.

Katalogizatorji – obvladovalci podatkov?

Spremenjena paradigma bibliografskega sveta

• Katalogizacija, ki temelji na tradicionalnih pravilih ne zadovoljuje vedno potreb uporabnikov

• katalogizacijski moduli, ki temeljijo na MARC formatu, ne podpirajo miselnega procesa

katalogizatorjev

• nova paradigma bibliografskega univerzuma, ki temelji na konceptualnem modelu za

bibliografske podatke IFLA LRM: Library Reference Model,

uvaja nov pristop h kreiranju bibliografskih podatkov, ki ustrezajo jasnemu konceptualnemu

modelu

spremembe v postopku katalogizacije in v miselnih procesih katalogizatorjev

• Študija miselnih modelov bibliografskega sveta

oprimerjava katalogizatorjevih miselnih modelov z modelom IFLA LRM

• Analiza verbalnega prostega opisa monografskih publikacij

oopis brez katalogizacijskih orodij, katalogizacijskih pravil, načel in standardov

• Analiza katalogizacijskega procesa

o razumevanje trenutne katalogizacijske prakse

• Simuliranje dela z normativno datoteko za dela in izrazne oblike

opercepcija entitet in odnosov po IFLA LRM

Raziskave miselnih procesov slovenskih katalogizatorjev

Metodologija

OPIS PUBLIKACIJ BREZ ORODIJ KATALOGIZACIJA1. RAZISKAVA 2. RAZISKAVA

KDO 30 katalogizatorjev 32 katalogizatorjev 30 katalogizatorjev

KDAJ 2014 2016 2015

KJE 7 knjižnic 6 knjižnic 9 knjižnic

NALOGA prost opis monografskih

publikacija

prost opis monografskih

publikacija

katalogizacija

monografske publikacije

PUBLIKACIJA Romeo in Julija

(William Shakespeare)

Boter

(Mario Puzo)

Don Kihot

(Miguel de Cervantes Saavedra)

METODE

metoda opazovanja in

metoda glasnega

razmišljanja

metoda opazovanja in

metoda glasnega

razmišljanja

metoda opazovanja, metoda

glasnega razmišljanja in

snemanje zaslona

različni prevodi ilustracije

različne spremne besede

velikost tiska

velikost knjigevezava

(trda/mehka)

ROMEO IN JULIJA

različne založbeangleški jezik

različne zbirke

BOTER

različni prevodi publikacija v dveh zvezkih

različne spremne besedevelikost tiska

velikost knjige

vezava

(trda/mehka)različne založbe

ilustracije

različne zbirke

BISTROUMNI PLEMIČ DON KIHOT IZ MANČE

• prevod

• ilustracije

• spremna beseda

• …

Rezultati

• Podatki, identificirani pri prostem opisu publikacij v

primerjavi s podatki, ki se popisujejo pri katalogizaciji

• Primerjava miselnih procesov v obeh primerih:

o najpogostejši potek pri prostem opisu v primerjavi s katalogizacijo

• Pregled publikacij

Število katalogizatorjev, ki so navedli posamezen podatek

Število katalogizatorjev, ki so navedli posamezen podatek

Primerjava najpogostejšega poteka obeh procesov

PROST OPIS KATALOGIZACIJA

• Pri prostem opisu smo opazili tri različne pristope:

okatalogizatorji so omenili podatek, ko so ga opazili (npr. ilustracije, jezik, zbirka);

opodatek so iskali v publikaciji (npr. število strani, spremna beseda);

opodatek so identificirali na pamet (leto izida, založnik, prevajalec).

• Pri katalogizaciji gre v glavnem za iskanje podatkov po predpisanih virih

podatkov za posamezno polje formata COMARC.

Pregled publikacij

NORMATIVA

(n = 20)

KATALOGIZACIJA

(n = 30)

1. OPIS:

domače branje

(n = 30)

2. OPIS:

rekreativno branje

(n = 32)

Enotni naslov 19 26 4 5

Spremna beseda 15 25 29 19

Ciljna skupina 5 29 24 14

Prevajalec 18 30 24 22

Jezik 15 30 27 10

Primerjava nekaterih podatkov vseh raziskav

• Veliko časa in truda za pripravljanje bibliografskih zapisov, ki kljub

temu niso tako uporabni in uporabljeni kot bi pričakovali.

• Bibliografski zapisi bi morali biti usklajeni s potrebami in pričakovanji

končnih uporabnikov – zakaj temu ni vedno tako?

oKatalogizatorji so pri svojem delu zelo omejeni s pravili, smernicami in formati.

oZastarela katalogizacijska pravila in standardi.

oZastarela orodja.

Katalogizatorji - obvladovalci podatkov

Zaključek

• Miselne procese katalogizatorjev bi bilo treba obravnavati kot:

o izhodišče pri razvoju bolj učinkovitih in intuitivnih katalogizacijskih orodij;

opomemben segment pri organizaciji katalogizacijskih pravil;

onasvet za poenostavitev postopka katalogizacije;

o predlog za dodatne elemente za kvalitetne bibliografske zapise.

Hvala za pozornost!

mihela.pauman@ff.uni-lj.si maja.zumer@ff.uni-lj.si