View
2
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
PTICE OKOLI NAS
V knjižici so zbrani napotki, kako lahko z majhnimi spremembami pomagamo pticam, ki so se naselile v naši bližini. S tem obogatimo svoje bivalno okolje ter se tesneje povežemo z naravo.
2
Kazalo
Kako pomagamo pticam v naseljih? 3 Pticamprijaznourejanjevrta 3 Hranjenjepticpozimi 18 Vodazaptice 26 Gnezdilnice 28
Osnovni napotki za opazovanje ptic 36Pogosta vprašanja o pticah 42Fotogalerija ptic v naseljih 62Viri, kjer lahko najdete več informacij 66
Kako pomagamo pticam v naseljih?Pticam prijazno urejanje vrtaVrtlahkopopestrostiživali,kiganaseljujejo,celobistvenoprekašaokolje, vkateregačlovekniposegel.Medživalmisopticegotovonajboljopazneinpriljubljene.Vnadaljevanjusledinekajnapotkov,kakolahkouredimosvojo okolico,dabozanješeboljprivlačna.
Vrtna trataVrtnatratajeljudemprijazenpodaljšanideldomazlastivtoplejšemdeluleta.Naangleškotratopozabimo,kertauspevaletam,kjerjedobilasvojeime.VAnglijiserasttravetudipozimineprekine,stalnepadavinepaobrednikošnjisameoblikujejotravnorušo,kijoprebadalemalozeli.»Angleška«tratanaslovenskihtlehjelahko
letista,kijebodisiobdelanasherbicidi,kiubijajoširokolistnorastlinje,bodisijemnogokratkošena.Česenamzdinujno,dajedeltratestalnopokošen,poskrbimo,davsajendelkosimoleenkratdodvakratletno.
3
cikovt
Na trati, sploh če ta ni preveč intenzivno gojena, lahko opazujemo kosa, cikovta ali škorca pri iskanju hrane.
Zeli,kotsoplazečadetelja,plazečiskrečnikinnavadnačrnoglavka,pravtakodobroprenašajohojokottrava.Hkratinasrazveseljujejoscvetjem,kinebonikolisamevalo,sajsovseterastlinezelomedonosne.Obiskovalejihbodožuželke,tepabodoprivabiletudižužkojedeptice.
Sonaravnonegovanovrtnotratobodomordaobiskalipoljskimurnialipabomovnjejnaletelinažabe.Skošnjonatakšnitratinepretiravajmo,rezilokosilnicepanaravnajmonad7cm.Takobomopreprečili,dabiskosilnicozmlelislepcaalidrugevečježivali.
plazečiskrečnik
navadnačrnoglavkaplazečadetelja
4
Pri košnji ob mlaki bodimo pozorni na mlade žabe.
lišček
5
Z dozorelimi semeni travniških rastlin se hranijo tudi ptice, na primer lišček.
Lep estetski učinek imajo otoki trajnic in dvoletnic, ki smo jih pri košnji izpustili. Na lepo negovani vrtni trati delujejo takšni otočki cvetočih ivanjščic, spominčic in rmana prvinsko in zelo privlačno.
Prvakošnjanajbočimpoznejša,dabodorastlinelahkorazvilesemenainplodove.Stembomopovečalipestrostrastlin.Nadaljnjekošnjesilahkosledijopogosteje.
Zelenjavni vrtZelenjavnivrtjeprimerokolja,vkateregaječloveknajboljposegel.Neosveščenilastnikivrtovravnotuuporabljajonajvečpesticidovinmineralnihgnojil,zatojepestrostvrstnatakšnihvrtovihnajboljokrnjena.Pticebomovtakšnihneprijaznihokoljihsrečalileslučajno.
Predžuželkamiinnjihovimiličinkami,kiseprehranjujejospovrtninami,nasbodonajboljsonaravnoreševalepravptice.Lovnažuželkebozanjelažji,čejimzagotovimopreže.Tolahkonaredimozmozaikomrastlin,kipotrebujejooporo(paradižnik,grah,fižol).
6
šmarnicapoljskivrabec
K manjšemu številu žuželk pripomorejo tudi vrane in vrabci.
7
kanadskazlatarozgakanadskazlatarozga
Na vrtu se izogibajmo agresivnim tujerodnim rastlinam insadimočimvečnaših,avtohtonihvrsttervrst,kisosevstoletjihtradicijepotrdilekotodlične.Okrasnetujerodnevrste,kotsojaponskidresnik,kanadskazlatarozgaindeljenolistnarudbekijapasoseizkazalezaenenajboljinvazivnihrastlininstemškodljivihtudizanaravoizvenmejanašihvrtov.
Okrasni vrtOkrasnivrt,nakateremuspevajopticamprijaznerastline,nasborazveseljevalvvsehletnihčasih.Kozmeje,cinije,osati,plaviceinsončnicebodomedcvetenjemnajprejprivabljalemedonosnečebele,čmrlje,muhetrepetavke(nasliki)insamotarskečebeleterštevilnemetulje,zrelesemenskeglavicepabodogostilesinice,liščke,zelenceinvrabce.
Živa mejaŽivemeje,kiograjujejonašedomove,sonajcenejšeograje,predvsempasookoljuprijazne:nelezanas,temvečtudizaširšookolico,šeposebnovurbanihsrediščih.
Živamejaustvarjaprijetnoklimookolinašegadoma,blaživeter,vlažiinhladizrakzlastitam,kjerprevladujetaasfaltinbeton,terslužikotnajboljučinkovitazvočnaizolacija.Obvsemtemnasščitipredpogledimimoidočihinnaspontannačinpovečujeintimnostnašihdomov.
Živemejeresdarazmejujejoinograjujejo,gledanoskozičloveškeoči,živalskisvetpasevnjihodličnoznajde.Sopraveprometniceživalim,predvsemježu,navadnikrastačiindrugimdvoživkam,vnjihpanajdesvojprostortudigozdnamiš.8
navadnakrastača enovratiglog
Živemejesopriročnomestozagnezdenjevrstam,kotsokos,črnoglavka,zelenecinkalin.Zatov mesecu maju in juniju žive meje ne strizimo,sajbistemogroziliptice,kignezdijovnjej.
kos
9
Za živo mejo izberimo grmovnice gozdnega roba, ki bogato cvetijo in rodijo, na primer črni trn, kalino, glog, rumeni dren, bezeg ali dobrovito. Cvetovi pridejo prav žuželkam, plodovi pa predvsem pticam, največkrat kosu, cikovtu, taščici, črnoglavki in drugim.
črnitrn gnezdovživimeji
vijeglavka
10
Sadovnjaksilahkoprivoščijotisti,kiimajookolidomanekolikovečprostora.Topanepomeni,dasisadnegadrevesanemorejoprivoščititistizmanjšimvrtomalicelostanovalcistanovanjskihblokov.Prvilahkozasadijoposameznodrevo,kijelahkokaterakolisadnavrsta.Ljudje,kinajdejopriložnostzasporazumevanjeznaravotudinabalkonustanovanjskegabloka,pabodozasadilidrevovkoritu.Sevedatakšno,kijecepljenonanizkopodlago.
Priizborusortseodločimozastare,kisevnovejšemčasuzopetuveljavljajo(carjevič,krivopecelj,bobovec,tepka).Preizkušenesoinpredvsemdobroprilagojenenašimklimatskimrazmeram.Staresortesadnegadrevjasotudivelikobolj odporne proti škodljivim žuželkam in boleznim.Zauspešnorastnepotrebujejododatnihškropiv.Posadimomladodrevo,cepljenonasejanec!Zletibopostalovisokodebelno,obiralipagabodošenašivnuki.
Sadovnjak
močvirskasinica
velikiskovik
11
Sadovnjakdelujekotpresvetljenlistnatigozd,zatobomovnjemspoznavalipodobenživalskisvet.Posebnopticebodozeloopazne.Vsonaravnonegovansadovnjak,torejtistega,vkateremne škropimo z insekticidi in drugimi pesticidi,namestimoptičjegnezdilnice.Izdelajmojihzrazličnovelikimivhodnimiodprtinami,dabodoomogočalegnezdenjevečvrstamptic.Pticebodostanarinobogatopoplačale,sajnambodopridelekobvarovalepredžuželkami.
S puščanjemstarih visokodebelnihsadnih dreves ohranjamonaravna dupla, v katerih bodo gnezdile ptice.
V sadovnjak lahko umestimo tudi malo drugačno sadno drevje. Ptice pozimi se bodo zelo razveselile jerebike, mokovca ali skorša. Poleg tega, da so te vrste vir hrane za ptice, je mogoče iz njihovih plodov pridelati odlične marmelade. S pravilnim obrezovanjem postaneta celo črni trn ali dren pravi drevesi.
12
S prežo, ki jo bomo postavili v večji sadovnjak, bomo privabili tudi ujede, zlasti kanjo. Ujede in sove bodo lovile poljske glodavce. Preža mora biti dovolj visoka, da po višini vidno izstopa nad krošnjami dreves, sicer ne bo učinkovita. Takšno prežo pa lahko namestimo tudi v odprto pokrajino.
kanja
velikiskovik
13
Vrtna mlakaVodnapovršinanavrtusodimednajpomembnejšaokolja,sevedačejesonaravnainbrezdodatnegaokrasjaaliceloelektričnihnapravinrazsvetljave.
Vrtno mlako raje umestimo na sončno mesto.
13
14
Vrtna mlaka mora biti na najglobljem delu globoka najmanj 60 cm, da živalim v njej omogoči uspešno prezimovanje.
zelenažaba
kačjipastir(pasastibleščavec)zelenareganavadnipupek
Vvodone naseljujmo nobenih živali,šenajmanjrib,kibisesicerprehranjevalezmrestomdvoživkinnjihovimirazvojnimioblikami.Vodnotelobopridobilonapomenutakrat,koboživljenjesamovstopilovanj.Stembomopomagalidvoživkaminžuželkam,katerihrazvojsepričnevvodiinnatanačinvsajdelomapopraviliškodo,kismojoljudjenaredilivnaravizuničevanjemmokrišč.
15
Plitvina je obvezna v vsaki vodi, ki jo umestimo na vrt. V njej se bodo sončili paglavci in se okopale ptice. Če bo v vodo padel jež, mu bo plitvina omogočila, da se bo rešil iz nje.
domačivrabec
kačjipastir (raniplamenec)
Medvodnimirastlinamisopomembnezlastivrste,kivodobogatijoskisikom,johkratiprečiščujejoinvnjejtvorijotridimenzionalnomrežo,kiizboljšaživljenjskepogojevodnimživalim.Takšnastanaprimerrmanecinrogolist.Robnerastlinesolahkotuditisteizokrasnegavrta,vendarpriporočamonasaditvenašihavtohtonihvrstobvodnihrastlin.
16
Z netopirnicami bomo pomagali netopirjem, ti pa nas bodo reševali pred piki komarjev, ki so na njihovem jedilnem listu. Tudi metulje jabolčnega zavijača, ki letajo samo ponoči, bodo polovili, kar pomeni, da v našem sadovnjaku ne bo črvivih jabolk.
Druge živali na vrtuVrtpaniprivlačensamozaptice.Skupivejinlistjalahkovanjprivabimotudiježa(nasliki),kiseboponočimastilzgolimipolžiinogrci,včasihpatudizmladičiglodavcev,čebonašelnjihovognezdo.
krt
17
Naselitev gnezdilnic je ena od potrditev, da se naš dom nahaja v zdravem okolju.
Samotarskečebele,kisoključnepriopraševanjužužkocvetnihrastlin,bomoprivabilispreprostimignezdilnicamiizlesaalitrstike.Kersozeloobčutljivenakemičnoonesnaževanje,sopomembnibioindikatorji,sajjihvonesnaženemokoljunebomovideli.
samotarskačebela(listorezka)
zelenec
18
liščki,zelenciinpinožeHranjenje ptic pozimiPozimisenekaterevrstepticsamepremaknejobližjenaseljem.Čejimvokolicisvojegadomanastavimohrano,sijihlahkoogledamoodblizuinjihboljespoznamo.
Zakaj krmiti ptice?Upoštevajočstrokovnostališče,hranjenjepticnimaposebnegapomenazanjihovoohranjanje.Zagotovopajetonajenostavnejšamožnostzaopazovanjepticinedenizmednačinovzarazvojnašegaodnosadonjih.Posebejotrokomjehranjenjepticinopazovanjedogajanjaobkrmilnicilahkoedenprvihkorakovkoblikovanjupozitivnegaodnosadonarave.Zatohranjenjeptic,obupoštevanjunaslednjihnapotkov,priporočamo.
19
Kakšna naj bo krmilnica? Izdelananajboizlesa,imanajstreho. Lahkojetudipreprostpladenjzrobom,postavljennasuhomesto,naprimerpodnadstrešek.
Ploskev,kamornastavljamohrano,najima2cmvisokrobintlorisvelikvsaj30x40cm.
Hrananajbodostopnazvsehstrani.
poljskivrabci
20
Kam postavimo krmilnico?Namestimojotako,dabomopticevnjejlahkoopazovali:navrt,terasoalibalkon.Postavimojovbližinikritja,kigapticampredstavljajokrošnjedrevesoziromagrmov,daselahkokrmilnicipostopnopribližajo,vendarnepreblizu(vsajdvametrastran),dajihnemorejopresenetitiplenilci(naprimermačka).
menišček
zelenci
21
Krmilnica lahko visi na žici ali je nameščena na kolu (visokem okrog 1,5 m), pazimo le, da je čvrsto pritrjena.
Uredimotuditalnokrmišče,sajsenekaterevrsterajehranijonatleh(naprimerdrozgiinščinkavci).Krmiščenajboboljnaodprtem,dalahkopticeopazijopribližujočegaseplenilca.Priporočljivoje,daimastreho,kizaščitihranopredsnegom,dežjeminvetrom.
Čeopazujemoskoziokno,sepremikajmobrezsunkovitihgibov,dapticneplašimo.Naoknonalepimonalepkoalikajnarišimo,dapreprečimozaletavanjepticvsteklo.
velikasinica
22
Pticam lahko ponudimo tudi na žico nanizane arašide v lupini.
Kdaj hranimo?Hranitilahkozačnemožepoznojeseni,vsekakorpa,kojevnaravisklenjenasnežnaodejainsonočnetemperatureokrog–5°C.
Kosmoenkratzačelishranjenjem,stemnadaljujmovsakdandovečjetrajnejšeotoplitve,koshranjenjempostopnoprenehamo.
S čim hranimo?Najboljuniverzalnopraviloje,dahranimosamoshrano,kijepticamvenakioblikidostopnatudivnaravi.Pticne hranimo z ostanki hrane,posebejnestisto,kijebilasoljenainkuhana.
Zazrnojedeptice(ščinkavec,čižek,dlesk,poljskivrabec,domačivrabec,velikasinica,plavček,brglez,velikidetel,turškagrlicaindruge)jenajlažjekupitižepripravljenohrano.Tojelahkomešanicasončničnihsemen,prosa,semenkonoplje,lahkopasolesončničnasemena.
Pticamlahkonastavimotudibukovžir,kismoganabralijeseni,alibučnasemena.Velikemudetlulahkonastavimoceleoreheinlešnike.Najboljeje,čejihpostavimokarnatlaobdrevesu.
Talnamešanicanajvsebujetretjinokonopljinihsemen,tretjinosončničnihsemenintretjinomešaniceovsa,pšeniceinprosa.Idealnegareceptani.Kmalubostevideli,katerahranaostaja,zatoteneuporabljajtevečoziromazmanjšajtenjenokoličino.
Kosu, brinovki in taščici nastavimo jabolka, ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo zelo rade tudi plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga, mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.
kos
23
Posebej pomembnoKrmilnicomoramorednopreverjatiinčistiti,sajsevnjejnabirajoostankihraneiniztrebki,kisolahkovirokužbezrazličnimipovzročiteljibolezni.
Čeimamovrt,pustimojeseninabrajdahzapticenekajgrozdjainnadrevesihnekajsadja:obiskaligabodokosi,lahkopacelobrinovkeincararji.Pticelahkohranimotuditako,dasadimo »plodonosne« vrste grmovnicindreves,kotso:šipek,robida,malina,črnitrn,glog,mokovec,brek,skorš,navadnakrhlika,črnibezeg,rdečiinrumenidren,jerebika,dobrovita,brogovita,bršljanindivjatrta.Tojetudinajprimernejšinačinhranjenjaptic.
Ptice pevke lahko na krmilnici lovi tudi skobec. Plenjenje je v naravi zelo pomembno in je naraven proces, zato skobca ne preganjajmo.
zelenec
24
skobec
25
poljskivrabec
26
Voda za pticeVčasihlahkoopazujemoptice,kakočofotajovkakšnicestniluži.Tudiznastavljanjemvodejihlahkoprivabimovsvojobližinoinjihprekocelegaletaopazujemopripitjuinkopanju.Takšennapajalnikbonajboljobiskanspomladiinpoleti,pticepabodovodoiskaletudi vhladnejšihmesecih.
Kako pticam ponudimo vodo? Zazačetekzvodonapolnimoplitevpodstavekzarože,lahkopauporabimotudikakšnodrugoplitvoposodo.
Vodanajbotakoplitva,datudinajmanjšepticevnjejlahkostojijo(največ5cm).Preglobokavodajezapticepast,sajsevnjejlahkoutopijo.
Pomembnojetudi,daimaposodahrapavopovršino,zatodapticamnedrsi. Čeimamomožnost,uredimonavrtumlakospoložnimi,nedrsečimibregovi.
Kam jo postavimo?Vodopostavimonamesto,kjerimajopticedoberpreglednadokolico,hkratipajevbližinikakšnogrmovjealidrevje,kamorsevnevarnostilahkoumaknejo.
Priporočljivoje,danapajalniknamestimonadvignjenomesto,kjerbodopticevarnejšepredmačkami.Pokopanjusonamrečšeboljranljive,sajzmokrimperjemslabšeletijo.
Kako skrbimo za takšno napajališče oz. kopališče?Vodonadomeščajmoinmenjajmo popotrebi,odvisnoodletnegačasainpadavin–poletienkratdnevno,pozimilahkoredkeje.
Šeposebejvtoplemvremenuposodovečkratočistimoinodstranimoalge,kisevplitvivodihitrorazrastejo.
Pozimi,kovodazmrzuje,lahkoodstranjujemoled.Nikakorpavodinesmemododajatisnoviprotizmrzovanju,sajteškodujejoperjualipasozapticecelostrupene.
mlakaricataščica
27
28
Gnezdilnice
Zakaj nameščamo gnezdilnice? Drevesnaduplasozamnogevrstepticindrugihživali(naprimerzanetopirjeinrazličnežuželke)edinomesto,kjerlahkouspešnovzredijosvojzarod.Nekatereizmednjih(naprimersmrdokavra,pogorelček,čuk)sopostaležezeloredkeinmočnoogrožene.Edenodvzrokovogroženostijetudipomanjkanje primernih mest za gnezdenje – dupel,kisozaradisečnjestarihdrevespostalazeloredka.
škorec
29
Ogroženim vrstam lahko pomagamo z nameščanjem gnezdilnic, ki nadomeščajo naravna dupla.
smrdokavra
Kako izdelamo gnezdilnico?
Gnezdilnica mora biti trdna in imeti za vodo neprepustno streho.
Najprimernejši material za izdelavo je les, na zunanji strani zaščiten s premazom. Plastiko in kovine za izdelavo gnezdilnic odsvetujemo.
Streho prekrijmo s strešno lepenko.
V dno gnezdilnice navrtajmo nekaj lukenj s premerom do 5 mm.
Notranjosti gnezdilnice ne zgladimo in prebarvajmo – grob material mladičem olajša izhod iz gnezdilnice.
Palčka pred vhodno odprtino ni potrebna.
Risbaprirejenapo:Zimmerli,E.(1994):Wohnungsnot-auchbeiGefiederten.SVSBirdLifeSchweiz,Zürich.
Načrt za izdelavo gnezdilnic za različne vrste pticVsedimenzijevtabelisovcentimetrih,debelinalesaje2cm.
Legenda:A=plavček,menišček,
čopastasinica;B=velikasinica,belovratiin
črnoglavimuhar,vijeglavka,brglez,poljskivrabec;
C=pogorelček,šmarnica;D=škorec,maliskovik;E=smrdokavra,velikiskovik,čuk;F=duplar,kavka,koconogičuk;G=lesnasova
30
31
Del A B C D E F G
1prednjastena
a 14 14 14 16 18 18 25b 24 24 24 30 35 35 44c 5 5 5 5,5 6 6 9
vhodnaodprtinaØ
2,6 3,2-3,4 4,5višina 4,5-5 6,5-7 8,5 15višinaokrogla okrogla 3,0širina okrogla okrogla okrogla 12širina
2 stranskastenab 24 24 24 30 35 35 44d 27 27 27 34 40 40 50e 18 18 18 20 22 22 29
3 hrbeta 14 14 14 16 18 18 25d 27 27 27 34 40 40 50
4 tlaa 14 14 14 16 18 18 25f 14 14 14 16 18 18 25
5 strehag 20 20 20 22 24 24 31h 22 22 22 24 26 30 40
6 nosilnaletevi 4 4 4 4,5 5 5 6k 47 47 47 58 66 66 80
poljskivrabec
menišček
32
Gnezdilnice za manjše ptice pevke namestimo vsaj tri metre od tal, za večje vrste pa še višje.
Za namestitev gnezdilnice izberimo mesto, ki ni dostopno mačkam.
Kam in kako namestimo gnezdilnico?Gnezdilniconamestimotako,davhodnaodprtinaniizpostavljenadirektnemudežju.Najboljeje,dajeobrnjenaprotijugualivzhodu.
velikasinica
Risbaprirejenapo:Bezzel,E.,etal.(1988):WerkbuchNaturschutz.Kosmos,Stuttgart.33
Na drevo gnezdilnico pritrdimo z močno žico tako, da se ne premika. Žico je potrebno vsako leto popustiti oz. ponovno namestiti, sicer se vraste v drevo.
Kako vzdržujemo gnezdilnico?Gnezdilnicovsakojesenočistimoinodstranimostarognezdo.Lahkosezgodi,dapticegnezdilnicsstarimignezdinaslednjeletonebodozasedle,sajsovnjihzajedavci.
Primeren čas za čiščenje je november. Takrat je gnezdenje že končano, pozimi pa lahko ptice uporabljajo očiščeno gnezdilnico tudi za prenočevanje.
Če namestimo gnezdilnico za katero od vrst sov, ki gnezdijo v duplih (na primer lesna sova in čuk), dno gnezdilnice prekrijmo s slojem grobe žagovine ali šote, saj si sove same ne spletajo gnezd.
34
Gnezdečih ptic ne smemo motiti.Fotografiranjenagnezdu,jemanjejajcinmladičevvrokealiceloizgnezdaimalahkousodneposledicezaptičjizarodinjebrezposebnihdovoljenj,npr.zaraziskovalnodelo,tudiprotizakonito.Zaraditakšnihmotenjjemaloverjetno,dabopticaprihodnjeletošegnezdilanaistemmestu.
Posebej pomembnoZnamestitvijognezdilnicejedelodgovornostizauspešnospeljanzarodptictudinanas.Neprimernoizdelane,nameščeneinvzdrževanegnezdilnicesolahkopastzaptice.
Če gnezdilnico zasedejo druge živali (čebele, sršeni, netopirji, polhi), jim omogočimo mirno bivanje in jih ne preganjajmo. Tudi mnoge druge živali so zaradi pomanjkanja naravnih bivališč ogrožene.
leglopoljskegavrabca
35
Osnovni napotki za opazovanje pticOpazovanjepticjezanimivnačinpreživljanjaprostegačasa.Ževnaseljihsepojavljajorazličnepticeinugotavljanje,katerimvrstampripadajo,jelahkopraviizziv.Zrednimspremljanjempticlahkozaznamotudirazličnespremembevokolju,nakateresepticehitroodzovejozdrugačnimvedenjem,spremenjenimštevilomosebkovaliceloizginotjemdoločenihvrst.
šmarnica
V Sloveniji je bilo do sedaj opaženih 380 vrst ptic, od teh jih 220 tudi gnezdi.
36
Kako opazujemo?
Bodimo pozorni na ptice, na premikanje v krošnjah, izda jih tudi njihovo oglašanje.
Čeprav so ptice v naseljih vajene ljudi in niso zelo plašne, jih bomo lažje opazovali, če bomo čim bolj mirni in tihi, naši gibi pa umirjeni in počasni.
taščica
37
Kdaj opazujemo?Večinapticjenajboljaktivnihvjutranjem času,vprvihtrehurahposončnemvzhodu.Čezdan,posebnoobvročini,sobistvenomanjaktivne.Odpoznegapopoldnevadonočisozopetboljživahne.
menišček
pinoža
38
Večina vrst gnezdi spomladi od aprila do junija. Takrat intenzivno lovijo hrano za svoje pravkar izvaljene mladiče. Jeseni in spomladi lahko tudi v naseljih opazujemo ptice selivke. Pozimi lahko vidimo vrste, ki sicer gnezdijo na severu Evrope, na primer pegame, brinovke, pinože in čižke.
taščica
39
Priporočljiva opremaVečinopticvnaseljihlahkoopazujemokarsprostimočesom.Čeuporabimodaljnogled,sistempripomočkombistvenoolajšamodoločanjeptic.Precejjasnejelahkoopazujemotudinjihovoobnašanje,nedabijihpritemprevečmotili.
Zaopazovanjepticsopridaljnogledihnajboljšekombinacijepovečaveinpremeraobjektivaod8 x 30 do 10 x 50.
Priopazovanjupridepravpriročnik za določanje ptic.Vknjigarnahinknjižnicahsonavoljomnogikvalitetnipriročniki,tudivslovenskemjeziku.
Kako določamo ptice?Pticevečinomanečakajo,dabiugotovili,katerivrstipripadajo.Zatojepomembno,dasihitroinčimboljnatančnoogledamo,kakosovideti,natopasvojaopažanjaprimerjamosslikamipticvpriročniku.
Navadnonajprejopazimo,kakšnebarvejeptica.Pozornibodimozlastinabarvoposameznihdelovtelesa.Aliopazimokakšneposebnevzorcenaglavi,perutihalirepu?
40
kupčar
Poskušajmo oceniti velikost opazovane ptice. Pri tem si lahko pomagamo tako, da za primerjavo vzamemo nam znano vrsto (na primer manjši kot golob, večji kot vrabec) ali pa ptico po velikosti primerjamo z drugimi vrstami v bližini, ki jih že poznamo.
Opazujmo obliko telesa in posameznih telesnih delov, na primer obliko in velikost kljuna.
Pozorni bodimo na vedenje opazovane ptice: Kako se premika po tleh – hodi ali poskakuje? Na kakšen način leti? Se drži sama ali v jati? Se raje zadržuje na tleh ali v krošnjah dreves?
Pri določanju si lahko pomagamo tako, da opazovano ptico skiciramo ali pa si značilnosti neznane vrste zapišemo. Neznane ptice lahko tudi fotografiramo. Tako jih bomo kasneje lažje določili ali pa sliko poslali komu, ki nam bo pomagal pri določitvi.
Ptice lahko določamo tudi po petju in oglašanju. Pri tem si pomagajmo s posnetki (glej vire na str. 66).
Čeželitepoglobitisvojepoznavanjeptic,priporočamo obisk katerega izmed izletov ali predavanj,kijihorganiziramovDruštvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.Takobostenajlažjepreverilisvojeznanjeinizvedelimarsikajnovegainzanimivega.Programdogodkovjeobjavljennaspletnistranidruštvawww.ptice.si.
41
Pogosta vprašanja o pticah
Našli smo mladiča, ki še ne zna letetiPrištevilnihvrstahpticpevkmladičizapustijognezdo,kojimzrasteperje,nisopašesposobnileteti.Natlehpreživijonekajdniinvtemčasusejimdokončnorazvijejoletalnaperesa.Staršijimmedtemšekarnekajčasaprinašajohranoinjihskliciopozarjajonanevarnost.
Najbolje je, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer je, in se čim prej umaknemo. Če ga ogrožajo mačke, ga postavimo na varnejše mesto (grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.
mladičašmarnice
42
Če prepustimo skrb za mladiča njegovim staršem, ima mladič kljub nevarnostim, ki nanj prežijo v naravi, veliko več možnosti za dolgoročno preživetje in normalen razvoj, kot če bi zanj poskrbeli ljudje.
koshranispeljanegamladiča
hudournik
43
Mladiči hudournikov pogosto pristanejo na tleh, od koder ne morejo več vzleteti. V večini primerov je rešitev zelo preprosta, saj je treba takega mladiča samo nekoliko dvigniti in mu omogočiti vzlet z višine.
Najdeni mladiči se nam morda zdijo nebogljeni, zapuščeni in potrebni pomoči, vendar so njihovi starši verjetno v bližini in čakajo, da se umaknemo. Le tedaj bodo lahko naprej skrbeli za svoje speljane mladiče.
mladičpostovke
mladičilesnesove
Mladiči sov zapustijo gnezdo, ko so še puhasti. Če najdemo takšnega mladiča, je najbolje, da ga pustimo na mestu, kjer smo ga našli.
44
mladičščinkavca
mladičstržka
Ne, za razliko od sesalcev ptice nimajo tako izostrenega voha in mladičev ne zapustijo, če smo jih prijeli. Ptice prepoznavajo svoje mladiče po videzu in oglašanju. Vseeno se izogibajmo prijemanju mladičev in jih raje pustimo, kjer smo jih našli.
Ali starši res zapustijo mladiče, če smo jih prijeli?
45
Če smo našli gnezdo, je bolje, da ga pustimo čim bolj pri miru, saj so ptice še posebej na začetku gnezdenja zelo občutljive na motnje in spremembe v okolici gnezda. Če se jim zazdi, da je gnezdo preveč obiskano, ga lahko zapustijo. S pogostimi obiski gnezda pritegnemo tudi pozornost plenilcev.
leglokosa
mladičipoljskegavrabca
46
Našli smo gnezdo
Najenostavneje preprečimo trke tako, da ptice opozorimo na steklo, na primer z nalepkami. Ni nujno, da so nalepke v obliki ujed, lahko so tudi navpične črte ali pike. Pomembno je, da so razporejene dovolj na gosto.
Pomaga tudi, če steklo zasenčimo in s tem preprečimo odsev, kar lahko naredimo z mrežo za zaščito pred komarji.
Kako preprečiti, da bi se ptice zaletavale v stekla?Pticesepogostozaletijovsteklo,kervnjemvidijoodsevokoliškepokrajinealikersteklanedojemajokotoviro.
gnezdostržka
47
skobec
48
Vkolikorželimopomagatiujedam,sovaminvečjimpticam,kotsolabodi,štorkljeinčaplje,smoprirokovanjuznjimišeposebejprevidni.Kosepticeposkušajobraniti,namlahkopritemskljunominkrempljizadajoresnepoškodbe.Najlažjejihumirimotako,dačezcelotnotelopoložimotkanino,prekokaterenajprejfiksiramoglavoinperuti.
V kolikor ptica potrebuje nadaljnjo veterinarsko oskrbo, se jo namesti v Zatočišče za živali prosto živečih vrst. Informacije o sprejemu ptic v zatočišče dobite na telefonski številki (02) 876 12 85, 041 518 939 ali 031 813 097.
Našli smo oslabelo, poškodovano ali bolno pticoOslabelo,poškodovanoalibolnopticonajprejumirimovtemnemzračnemprostoru.Najboljeje,dapticopoložimovkartonastoškatlozodprtinamizazračenje,vkaterodamotudivečjikosstaregablagazaboljšooporo,injipriskrbimonujnoveterinarskopomoč.
Nujna veterinarska pomoč poškodovanih ali bolnih ptic se izvaja v veterinarskih ambulantah po Sloveniji.
belapastiricazmladičem
49
Posebej pomembno
Ptic ne jemljite po nepotrebnem iz narave in jih ne zadržujte v ujetništvu. Ob najdbi ptice se vedno dobro prepričajte, da ne gre le za speljanega mladiča, ki je še vedno v oskrbi svojih staršev, ali za ptico, ki je v šoku in potrebuje le nekaj časa, da si opomore.
V primeru najdbe žive ali mrtve ptice z obročkom obvestite Prirodoslovni muzej Slovenije, Center za obročkanje ptic: www2.pms-lj.si, dfekonja@pms-lj.si, 041 513 440, (01) 241 09 64, (01) 241 09 40. Poleg številke z obročka si zabeležite datum in natančno lokacijo najdbe, če je možno, pa tudi vrsto.
Našli smo ptico z obročkomObročkanjejeedenizmednačinovraziskovanjaptic,predvsemnjihovihselitvenihnavad.
V primeru najdbe domačega goloba z obročkom obvestite Zvezo društev gojiteljev športnih golobov pismonoš Slovenije: golob-slzveza.si, info@golob-slzveza.si, (02) 746 8001, 031 834 665.
50
močvirskasinica
Našli smo večje število mrtvih ptic
Če opazite večje število poginulih ptic, pokličite Center za obveščanje (112).
51
mokož
Kaj storimo, če opazimo nezakonit lov in pobijanje ptic?
Razenptic,kipolovskizakonodajisodijomedtakoimenovanodivjad(tosofazan,mlakarica,gojeniosebkijerebice,sraka,sivavranainšoja),sovsevrstezavarovanezUredboozavarovanihprostoživečihživalskihvrstah.Zanjevelja,dajihjeprepovedano»zavestnopoškodovati,zastrupiti,usmrtiti,odvzetiiznarave,loviti,ujetialivznemirjati«.Nezakonitjetudilovzživovabo.
52
domačigolobkotvabavpastizaujede
Čenaletimonanezakonitlovptic,primerprijavimo okoljski inšpekciji.Prijavanajbopisna.Vprijavičimboljnatančnoopišimovseokoliščineprekrška,naprimer:vrstoinšteviloujetihoziromaubitihosebkov,natančenopisnačinalova,datuminurodogodka,natančnolokacijodogajanja,imeindrugepodatkeostorilcu.Pomembnoje,daskrbnozberemodokaze,naprimerfotografije.PrijavopošljimonaInšpektoratzakmetijstvoinokolje.Večinformacijnajdetenanaslovuwww.pravo-za-naravo.si.
53
sivavrana
Ali lahko odstranimo gnezda lastovk, ki gnezdijo na fasadi?Vsevrstelastovksoprinaszavarovane.Zavarovanasotudinjihovagnezda,karpomeni,dajihjeprepovedano uničevati in odstranjevati.
To je mogoče le v izjemnih primerih,čeizvajalecpredtempridobiposebnodovoljenje,kigaizdaAgencijaRSzaokoljepopredhodnemstrokovnemmnenjuZavodaRSzavarstvonarave.
Gnezda je dovoljeno odstraniti tudi v primeru, če ima izvajalec gradbeno dovoljenje (na primer za rekonstrukcijo hiše).
Tudi v primeru naštetih izjem poskrbimo, da gnezd NE odstranjujemo v času, ko lastovke gnezdijo, se pravi spomladi in poleti.
54
mestnalastovka
Mestne lastovke, ki pogosto gnezdijo na zunanjih fasadah stavb, za razliko od drugih vrst ptic pevk ne odnašajo iztrebkov svojih mladičev, tako da se ti nabirajo pod gnezdom.
Če nas to moti, lahko 70–80 cm pod gnezdo namestimo varovalno polico, ki prestreza iztrebke mladičev.
Kako preprečimo onesnaženje fasade pod gnezdi lastovk?
55
mestnalastovka
Zakaj je zadnje čase vedno več vran?
Občutek,dajevranveč,izhajaizdejstva,dasovzadnjihdesetletjihponovno naselile mesta in naselja.Zaradisistematičnegapreganjanjainzastrupljanjasosevraneod17.stoletjadaljenaselijizogibale.Predtempasobile,podobnokotdanes,številčneprebivalkemest.
Na njihovo veliko število vpliva tudi večja ponudba hrane (smeti) v mestih ter manjše število njihovih plenilcev, kot so kragulj, sokol selec in velika uharica. Vrane so prav tako spoznale, da so v mestih varnejše pred lovsko puško.
sivavrana
56
K vtisu, da je vran vedno več, pripomore še njihova navada, da se predvsem v času, ko ne gnezdijo, zbirajo v večjih jatah. Podnevi se prehranjujejo na smetiščih, ponoči pa množično prenočujejo v mestnih središčih.
zastrupljenokokošjejajce,namenjenovranam
sraka
57
kavka
58
Vrane so priložnostni plenilci mladičev, jajc ali oslabelih in bolnih ptic, vendar podatki kažejo, da v Sloveniji nobena vrsta zaradi tega ni ogrožena, saj je delež ptic v prehrani vran relativno majhen. Podobno velja tudi za druge predstavnike vranov, kot so sraka, kavka, šoja in krokar.
Zarazlikoodvranpajedokazano,dasonekaterevrsteptickritičnoogroženezaradispremembvokolju,kijihpovzročačlovek,naprimervednoboljintenzivnegakmetijstvainurbanizacije.
Ali vrane ogrožajo ptice pevke?
krokar
mladičpoljskevrane
krokar
59
Spomladi, ko mladiči vran zapuščajo gnezda in so še slabi letalci, jih odrasle vrane branijo.
Odgnatiposkušajotudičloveka,kisemladičuprevečpribliža,meddrugimtako,danakažejo napadinpritemglasnokrakajo.Dokontaktainposledičnihmanjšihpraskpridezeloredko.
V takih primerih se umaknimo stran od mladiča. V nekaj dneh se bo mladič naučil leteti in starši ne bodo več napadalni.
So vrane lahko nevarne za ljudi?
sivavranazogrcem
60
Ali delajo vrane škodo na poljih in vrtovih?
Vranenapoljščinahlahkopovzročijoškodo,največnakalečikoruzi.Vendarješkoda sorazmerno majhna v primerjavi s koristjo,sajvranepopoljihprekocelegaletapobirajoogromnekoličinezakmetijstvoškodljivihogrcevindrugihžuželkterglodavcev.Vprimeruvečješkodesezaprijavoinpovračilole-teobrnitenaMinistrstvozakmetijstvoinokolje.
Ker pobirajo odpadke in mrhovino, imajo vrane tako v naseljih kot v naravi pomembno vlogo pri preprečevanju širjenja bolezni.
mladičvelikegadetla
61
Detliinžolneseprehranjujejozžuželkamivlesu,dokaterihpridejotako,davlesiztešejoluknje.Skljunomlahkopolesu,pločevinialifasadahhišritmičnotolčejotudizato,daoznačujejosvojeobmočje.Poškodbefasadsenajpogostejepojavljajonastavbahizlesavgnezditvenemobdobju(odmarcadojunija).
Da takšno škodo zmanjšamo ali preprečimo, poskusimo detle odvrniti, mesto, kamor tešejo luknje, pa ustrezno zavarujmo.
Kaj storimo, če žolne ali detli tešejo luknje v fasado?
62
8. sivavrana 9. sraka 10. turškagrlica 11. domačigolob
5. čuk 6. velikiskovik 7. postovka
1. belaštorklja 2. mlakarica 3. kanja 4. skobec
63
19. hudournik 20. kmečkalastovka 21. mestnalastovka 22. kos
16. velikidetel 17. rjavisrakoper 18. škorec
12. kavka 13. šoja 14. smrdokavra 15. vijeglavka
64
31. močvirskasinica 32. menišček 33. čopastasinica 34. stržek
27. dolgorepka 28. velikasinica 29. plavček 30. brglez
23. belapastirica 24. šmarnica 25. pogorelček 26. taščica
65
43. pinoža 44. kalin 45. lišček 46. grilček
39. ščinkavec 40. dlesk 41. zelenec 42. čižek
35. sivimuhar 36. domačivrabec–samica 37. domačivrabec–samec 38. poljskivrabec
66
Viri, kjer lahko najdete več informacijKnjige o pticah na vrtu:· Burton,R.(2005):Življenjesptiči.Narava,Kranj.· Esenko,I.(2010):Vrt,učilnicaživljenja.Oka,otroškaknjiga,Ljubljana.· Geister,I.(1982):Pticeokolinašegadoma.Kmečkiglas,Ljubljana.· Singer,D.(2011):Ptičjezbirališče-krmilnica.Narava,Olševek.
Priročniki za določanje vrst:· Dierschke,V.(2008):Kateriptičjeto?Narava,Olševek.· Eppinger,M.,Hofmann,H.(2006): Ptiči.Enostavnoinzanesljivodoločanje.Narava,Kranj.· Gooders,J.(1998):PtičiSlovenijeinEvrope.Mladinskaknjiga,Ljubljana.· Lang,A.(2012):Ptice.Opazovanjeinprepoznavanjenajpogostejšihvrst.Mladinska
knjiga,Ljubljana.· MüllerW.,Vrezec,A.(1998):PticeSlovenije-malipriročnik.DOPPS,Ljubljana.· Nicolai,J.(2005):Pticepevke.Cankarjevazaložba,Ljubljana.· Singer,D.(2004):Kateriptičjeto?PtičiEvrope.Narava,Kranj.· Trilar,T.,Vrezec,A.(2009):GozdnepticeSlovenije.Mladinskaknjiga,Ljubljana.
Posnetki oglašanja ptic:· Trilar,T.(1999):Ljubljanskobarje:skrivnostnisvetživalskegaoglašanja.
PrirodoslovnimuzejSlovenije,Ljubljana.· Trilar,T.(2002):GozdnepticeSlovenije.PrirodoslovnimuzejSlovenije,Ljubljana.· Jännes,H.inRoberts,O.(2012):Oglašanjenašihptic.Narava,Olševek.· Ključzadoločanjevrtnihpticpooglašanju: www.keytonature.eu/wiki/Ključ_za_določanje_vrtnih_ptic · Xeno-cantoFoundation:www.xeno-canto.org · TheInternetBirdCollection(IBC):ibc.lynxeds.com
belapastirica
67
Spletne strani:· www.ptice.si(spletnastranDOPPS)· www.rspb.org.uk/advice/gardening(nasvetizapticamprijaznovrtnarjenje)· gnezdilnice.si (vseognezdilnicah)· tvslo.si/predvajaj/vrtne-zivali-izobrazevalno-dokumentarna-oddaja/ava2.136872300· www.tujerodne-vrste.info(otujerodnihinvazivnihvrstah)· www.sdpvn-drustvo.si(onetopirjih)· www.herpetolosko-drustvo.si(odvoživkahinplazilcih)· metulji.biologija.org(ometuljih)
ŠkocjanskizatokIškimorost
68
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPSDOPPSsodimedvodilnenevladneorganizacijespodročjavarstvanaraveinpodobrihtrehdesetletjihdelovanjazdružujevečkot1000ljubiteljevpticinnaraveširompoSloveniji.DruštvojessvojimdosedanjimdelomprispevalokvečjemupomenunaravovarstvavSlovenijiterprejelonazivdruštva,kidelujevjavneminteresuohranjanjanaraveinvarstvaokolja.
PoslanstvoDOPPSjevarovanjepticinnjihovihživljenjskihprostorov,karuresničujejoznaravovarstvenimdelom,raziskovanjem,izobraževanjem,izdajanjempublikacij,popularizacijoinsodelovanjem.
DruštvojepolnopravnipartnersvetovnezvezezavarstvopticBirdLifeInternational,kisamovEvropizdružujevečkot2milijonaljudi.
Odleta2005delujevokvirudruštvatudiMladinskasekcijaDOPPS,ki združuječlanedruštvado30.letainmlade,kijihzanimajopticeinnarava.ČlanisekcijesedružijoinprirejajorazličneaktivnostipovsejSloveniji.
Škocjanskizatok
Ormoškelagune
Z ohranjanjem narave varujemo tudi sebe in omogočamo večjo kvaliteto našega življenja.
Naravni rezervatiTrenutno DOPPS upravlja tri naravne rezervate – Škocjanski zatok, Iški morost in Ormoške lagune, ki skupaj zavzemajo 239 ha. Na teh območjih varujejo ptice z upravljanjem njihovih življenjskih prostorov, hkrati pa so naravni rezervati centri izobraževanja mladih in mesta za oddih ljudi vseh starosti.
69
CIP-Kataložnizapisopublikaciji Narodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana 598.2 PTICEokolinas/[avtorjibesedilDamijanDenac...[etal.];avtorjifotografijDejanBordjan...[etal.];zbralainuredilaEvaVukelič].-Ljubljana:DruštvozaopazovanjeinproučevanjepticSlovenije,2012 ISBN978-961-6674-17-1 1.Denac,Damijan2.Vukelič,Eva 265150976
70
Ptice okoli nasizdalo:Društvozaopazovanjeinproučevanje pticSlovenije(DOPPS)
zbrala in uredila: EvaVukeličavtorji besedil:DamijanDenacIvanEsenkoJernejFigeljTomažMiheličTanjaŠumradaEvaVukelič
avtorji fotografij:DejanBordjan(str.62št.3in8)IgorBrajnik(str.37zg.)PeterBuchner(str.57sp.,62št.4,63št.15in19,64št.25in33)DamijanDenac(str.69sp.)IvanEsenko(str.3,4,5,6zg.,sp.d.,8zg.,sp.l.,9zg.,sp.d.,10sr.,12sp.,13,14zg.,sp.l.,sp.sr.,16zg.,sp.d.,17zg.,19sp.,20zg.,21zg.,sp.l.,22,23,26,28zg.,32zg.,33sp.,35,39zg.,43zg.,44zg.,45,46,47zg.,59sp.,60,61,63št.16in18,64št.26,27,28,29,30,31in34,65št.36,38,39,40in44)
DareFekonja(str.2,14sp.d.,15,27sp.l.,29,36,50sp.,51sp.,56,59zg.,63št.13in17,65št.37,notranjastranzadnjeplatnice)
JernejFigelj(str.11zg.)IvanKogovšek(str.42)AleksanderKozina(str.62št.1)KajetanKravos(str.63št.14,65št.35)TomažMihelič(naslovnica,str.10sp.d.,11sp.d.,19zg.,21sp.d.,38sp.,44sp.,62št.5in7,)
BorutMozetič(str.68sp.d.,69zg.)AlenPloj(str.6sp.l.,24,65št.43)MonikaPodgorelec(str.16sp.l.)BorutRubinić(str.17sp.l.,18,37sp.,40,58,62št.2,63št.12)ArhivDOPPS-SpringAlive(www.springalive.net)(str.43sp.)DraganaStanojević(str.25,52)ErikŠinigoj(www.wild-photo.si)(str.38zg.,62št.6,64št.23,65št.41in46,str.66)
ToneTrebar(www.naturephoto-tone.com)(str.62št.9in10,63št.,20,21in22,64št.24in32,65št.42in45,zadnjaplatnica)
TomiTrilar(str.17sp.sr.,34sp.,50zg.,53,54,55,57zg.)BarbaraVidmar(str.20sp.,34zg.,68sp.l.)JaniVidmar(str.12zg.)EvaVukelič(str.7,8sp.d.,9sp.l.,10zg.,sp.l.,17sp.d.,27sp.d.,28sp.,32sp.,33zg.l.,39sp.,47sp.,48,49,51zg.,62št.11)
strokovni pregled: LukaBožič,TomažJančar,CvetkaMarhold,JožkoRačnik
pregled besedila: JurijHanžel,BarbaraVidmar
oblikovanje:JasnaAndrićprelom: Camerad.o.o.
tisk: SCHWARZPRINTd.o.o.
naklada: 2000izvodovDOPPS,Ljubljana,2012
izdajo brošure so omogočili:
Vsefotografijesonastalebrezvznemirjanjaptic.Sicerpavelja–čefotografirateptice,boditepritemobzirniinjihnefotografirajtenagnezdu.
S Ëlanstvom v DOPPS boš:
•postaldeldruštva,kitrenutnozveËkot1000Ëlaniaktivnoprispevakvarstvupticinnjihovih�ivljenjskihprostorov,
•dobilobiloprilo�nostizasodelovanjepriprostovoljnemnaravovarstvenemdeluinzadru�enjezdrugimiËlanidruštva,
• lahkopostalaktivenËlanregionalnihaliMladinskesekcijeterseudele�evalornitološkihtaborovinsreËanjzamlade,
• imelmo�nost,daseudele�uješmeseËnihpredavanjopticahinvarstvunaravetervodenihizletovpoSlovenijiintujini,
•prejemalpoljudnorevijoSvetptic(4xletno)inpo�eljistrokovnoornitološkorevijoAcrocephalus.
PomagajnamprivarstvupticinnaravevSloveniji
postaniËlanDruštvazaopazovanjeinprouËevanjepticSlovenije(DOPPS)
DOPPSTr�aškacesta2p.p.29901001LjubljanaT(01)4265875F(01)4251181dopps@dopps.siwww.ptice.si
www.facebook.com/DOPPSptice
Skupajzapticeinljudi!
Recommended