Citation preview
Nahtigal_2.inddRajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v
Ljubljani
Povzetki prispevkov
Ljubljana, 22.–23. marec 2018
Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani.
Povzetki prispevkov
Urednica: Petra Stankovska Lektorirali: Bojana Maltari, Tea Mejak,
Oblikovanje in prelom: Urška Levstek
© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018. Vse pravice
pridrane.
Zaloila: Znanstvena zaloba Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani Izdal: Oddelek za slavistiko Za zalobo: Roman Kuhar,
dekan Filozofske fakultete
Naklada: ???????? Prva izdaja, prvi natis Ljubljana, 2018
Publikacija je brezplana.
Raziskovalni projekt št.???????????? je sofinancirala Javna
agencija za raziskovalno deja- vnost Republike Slovenije iz
dravnega prorauna.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna
knjinica, Ljubljana
5
Štefan Kociani in njegov prevod cerkvenoslovanske slovnice Václava
Hanke iz leta 1860
Avtorica v prispevku predstavlja latinski prevod slovnice cerkvene
slo- vanšine Štefana Kociania z naslovom Elementa Linguae
Palaeoslove- nicae ex Wenceslai Hankae »Poátky posvátného jazyka«
Latine reddidi mense 9bri 1860. Prevod v rokopisu se danes nahaja v
knjinici Biblioteca Pubblica del Seminario Teologico Centrale v
Gorici (Italija).
Václav Hanka je svojo slovnico izdal leto prej v Pragi, v osnovo pa
postavil jezikovni uzus Ostromirovega evangelija iz sredine 11.
stoletja – torej je v slovnici predstavljena norma vzhodnoslovanske
redakcije cerkvene slovanšine. Štefan Kociani je slovnini opis
Hankovega dela v celoti prevedel v latinski jezik, ni pa vkljuil
jezikovnih vaj iz odlomkov glagolskih spomenikov na koncu slovnice.
Pri tem v prevodu zvesto sledi opisu slovninih kategorij v
izvirniku, le tu pa tam je Han- kovo razlago oplemenitil z dodatnim
pojasnilom oz. se odloil za drug sklanjatveni zgled.
6
Nahtigalova tekstološka istraivanja hrvatskoglagoljskih biblijskih
knjiga
Rajko Nahtigal je u djelu Nskol’ko zamtok o slovah drevneslavljan-
skago parimejnika v horvatsko-glagolieskoj literature (1902)
istraivao biblijske knjige sauvane u hrvatskoglagoljskim
brevijarima i usporei- vao ih s Grigorovievim parimejnikom te s
grkim i latinskim predlošci- ma. Njegove su analize i zakljuci o
tekstualnoj srodnosti brevijarskih glagoljskih prijevoda s
parimejnim tekstom potaknuli daljnja istraivanja koja su
rezultirala tekstološkim studijama i kritikim izdanjima mnogih
hrvatskoglagoljskih biblijskih knjiga.
7
:
, , ( – - ) , -- , , . , , - .
, - , : , - , , ( , , - ), , - ( , ..), (, - ) .. (Benacchio, I
pronomi clitici nelle lingue slave dell’area balcanica, “Europa
Orientalis”, 7 (1988), 451-469; Benacchio R. A proposito
dell’articolo determinativo in sloveno: la testimonianza del
Catechismo resiano del Settecento. In: Studi slavistici in onore di
Natalino Radovich, a c. di R. Benacchio & L. Magarotto, Padova
1996, 1-16; Benacchio R. I dialetti sloveni del Friuli tra
periferia e contatto, Udine 2002).
: , - , «» - (., , ..). , ,
8
- ( ) : - , , , - ( z-/s-) « » , ..
9
Primerjalna analiza ruskega pravljinega tipa – Vasilisa
Vasiljevna
Ciklus ruskih pravljic o Vasilisi se pojavlja pod razlinimi
naslovi, Vasi- lisa – Prekrasna, Prelepa, Premodra, tudi Vasilisa
Vasiljevna. Pravljica je v mednarodni tipni indeks pravljic H. J.
Utherja uvršena kot ATU 514 sprememba spola (angl. The Shift of
Sex), njene razliice pa obstajajo v domala vseh kulturah. A. N.
Afanasjev (1826–71) je v opombah k Vasili- si Vasiljevni (št. 316)
omenil, da gre za apokrifni motiv kralja Salomona in kraljice Sabe
(Obisk kraljice iz Sabe). Osnovni motiv preobleenih ensk ali
bojevnic je, da se borijo za moške (brata, kralja, oeta), in je
znan e v antiki (Amazonke), v Svetem pismu in pravljicah (F.
Strapa- rola: Costanza / Costanzo [Konstanca/Konstanco] (1550), G.
Basile The Three Crowns [Tri krone] (1634), M. C. d‘Aulnoy Belle
Belle ou le Cha- varlier Fortune [Lepotica Zala in sreni vitez]
(1698), H. J. de Murat The Savage [Divjak] (1699)).
Ruska pravljica Vasilisa Vasiljevna ali Vasilij Vasiljevi ali
Vasilisa Popov(n)a iz 19. st. je najbolj sodobna, saj se zavzema za
subjektivizacijo ensk. Slovanski – ruska (Vasilisa Vasiljevna) in
slovenska (Alenica, Gregeva sestrica) razliici sta si podobni v
sodobnem pojmovanju en- sk. V kitajski pravljici Song Nan Zhanga
Balada o Mulan [The Ballad of Mulan] (1998) se dekle Mulan preoblee
v moškega in namesto oe- ta odide v vojno, po koncu desetletne
vojne se vrne v primarno okolje in prevzame tradicionalno ensko
vlogo. Sodobna francoska pravljica J. Poole Ivana Orleanska [Joan
of Arc] (1998) je izšla v obliki slikanice, v kateri se Ivana kot
preobleen moški junaško bori za kralja, ki jo kasneje izda,
demonizira in zage na grmadi. Kitajska in francoska varianta sta
tradicionalni, prva s sporoilom, da je naravno, da se enske
rtvujejo za dom, druino, domovino, oeta in vojno. Francoska
razliica motiva je li- terarizirana biografija Ivane Orleanske
(1412–1431) s traginim koncem. Pravljini tip/motiv
junaških/preobleenih/vojaških deklic/deklet/en- sk bojevnic je
arhetipski, lahko ga razumemo dobesedno, da so enske fizino mone
(Amazonke, Brunhilda v Nibelungih), lahko tudi, da so
10
intelektualno enakovredne (Alenica, Saba, Vasilisa). Ruska
pravljica o Vasilisi je tudi predmet številnih obravnav (npr. C. P.
Estes: Punka v epu: Modra Vasilisa Prekrasna, v: enske, ki teejo z
volkovi, 2003). Pravljini tip kot literarni motiv najdemo tudi v
medmedijskih predela- vah, npr. v filmu: L. Besson The Messenger:
The Story of Joan of Arc, 1999, v ruski risanki: D. Shmidt Mala
Vasilisa, 2007, v pop-kulturi: W. Disney Hua Mulan, 1998, v
popevki: Madonna Joan d’Arc, 2015, ipd.
11
«» « »
, - XII ., .. .. - . «» - “Studia Slavica et Balcanica
Petropolitana” . , - . . , , XVIII . «/», «» “Šelbiri”, . , . - (
«- »), - – XVII ., . , «», , . , “szalbierz”, : «- /» 1670- ., , ,
. , - XVIII . .
12
Lilia Citko Uniwersytet w Biaymstoku Bialystok, Poljska
Nawizania poudniowosowiaskie w jzyku starobiaoruskiego „Tristana”
(na podstawie rkopimiennego Kodeksu Raczyskich z XVI wieku)
Obiektem zainteresowania autorki referatu jest unikatowy
starobiaoruski przekad legendy o Tristanie i Izoldzie zachowany w
rkopimiennym kodeksie znajdujcym si w zbiorach Biblioteki
Raczyskich w Pozna- niu (sygn. BR Rkp. 94). Jest to najstarszy
zabytek biaoruskiej literatury wieckiej, ale take jedyna zachowana
sowiaska wersja tzw. „Tristana proz”. Datowany na lata 80. XVI
wieku manuskrypt zawiera tekst, któ- ry pod wzgldem treci jest
bliski woskojzycznej redakcji weneckiej z XV wieku (E. Sgambati, Z.
Kipel). Badania zabytku (A. Brückner, .. ) dowodz, e przekadu
dokonano nie bezporednio z pro- tografu woskiego, lecz ze róda
serbskiego, którego dotychczas nie uda- o si odnale. Na medium
poudniowosowiaskie wskazywa mog obecne w jzyku starobiaoruskiego
przekadu „serbizmy” leksykalne
oraz skadniowe stanowice przedmiot analizy referatu.
13
Aleksandra Derganc Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Ljubljana, Slovenija
Ruski jezik v poljudnoznanstveni lui in Slovo o polku Igor‘ev Rajka
Nahtigala
V prispevku bo govor o dveh Nahtigalovih pomembnih rusistinih de-
lih Ruski jezik v poljudnoznanstveni lui in njegovi izdaji Slova o
polku Igor‘ev.
Prvo delo je bilo namenjeno slovenskim uiteljem rušine. Delo je
dvodelno: prikazuje zgodovinski razvoj fonetike in morfologije
ruske- ga jezika, vekrat tudi v primerjavi s slovenšino. Nahtigal
je elel tudi pokazati ‚cerkvenoslovanski element v sedanjem ruskem
literaturnem jeziku‘, kot se imenuje eno poglavje te knjige. Tu se
Nahtigal mono na- slanja na delo Šahmatova, eprav pri posameznih
besedah prinaša svojo intrepretacijo. Delo je v precejšnjem delu še
danes aktualno kot primer- jalnohistorini okvir zgodovine ruskega
jezika za Slovence. Zelo zanimiva je tudi Nahtigalova izdaja Slova
o polku Igor‘ev . Po- stavljena je zelo nazorno – v štirih
stolpcih: v prvem je besedilo Editio princeps, v drugem stolpcu je
Nahtigalova rekonstrukcija besedila, v tretjem fonetina
transkripcija besedila, v etrtem pa prevod v sloven- šino. Izdajo
spremlja uvod o zgodovini besedila in o avtorjevih po- stopkih pri
rekonstrukciji. Besedilu je dodan tudi popoln seznam besed, ki
nastopajo v besedilu. Izdaja je bila sprejeta pozitivno, je pa e
tedaj bil omenjan oitek, da je bil Nahtigal pri rekonstrukciji
nekoliko preve mladogramatino rigorozen.
Jasno je, da je Nahtigal imel besedilo za avtentino, e se je lotil
njegove izdaje in rekonstrukcije. Zelo verjeten je tudi v tej
zadevi vpliv Šahmatova, kar lahko domnevamo iz neke Jakobsonove
opombe, da je Šahmatov študente spodbujal pri ‚lušenju‘ kasnejših
plasti z izvirnega besedila, kar je natanko to, kar je Nahtigal v
svoji izdaji naredil. Avten- tinost besedila je z novimi spoznanji
podkrepil A. A. Zaliznjak.
14
Proglas k svetemu vangeliju . (1943).
. (1943). - - - . . - - , -, .
15
( . . XV . )
. . XV . - ( , — 1482 . — , , ) , , — (« »). - . . . XVI . , , , ,
(- ) . , . . . , - , , , . , - , - , Hebraica veritas, Hebraica -
Turcica Bohemica.
16
Ilona Janyšková Ústav pro jazyk eský AV R Brno, eška
Potrat ve staroslovnštin z pohledu etymologického
V pipravovaném píspvku chci ukázat, jaké lexikální prostedky pou-
ívala staroslovnština pro potrat. Píspvek vychází z lexikálního
mate- riálu obsaeného ve Slovníku jazyka staroslovnského / Lexicon
linguae palaeoslovenicae. Staroslovnština, respektive církevní
slovanština, má k dispozici nkolik výraz pro potrat: substantiva
iskaza (srov. i spojení prokaziti otro ‘zpsobit potrat’), zmetnik,
izvrgk (srov. izvršti otro ‘zpsobit potrat’), tlnije (ve spojení
tlnija tvoriti ‘provádt potraty’). Tišt práce spoívá v etymologické
analýze tchto lexém a nacházení paralel v dalších slovanských
jazycích.
17
Nahtigal o razmerju med tvornosedanjim in tvornopreteklim
delenikom
Nahtigal je nastanek in razvoj slovanskih aktivnih deleniških oblik
ra- zumel kot jezikovno vprašanje, ki zahteva široko primerjavo –
aktivna delenika sedanjega in preteklega asa imata skupen
indoevropski ra- zvoj, razvila sta se iz nominalnega stavka, v
povedi pa opravljata razline funkcije.
Nahtigal je v slovenistiki uvedel loevanje med deleniškimi in dele-
ijskimi oblikami – participe je delil na adjektivne
(pridevniške/deleni- ki) in gerundialne (prislovne/deleja).
Uporabljal je mednarodno (part. praes. act. in part. pret. act.) in
domao (tvornosedanji in tvornopretekli delenik) terminologijo;
razloil je nastanek obeh oblik v stari cerkveni slovanšini, nato pa
prikazal njuno razširjenost in razvoj v stari cerkveni slovanšini
in slovanskih jezikih.
V slovenšini je opozoril na dvojnost pri slovenskem tvornoseda-
njem deleniku (gerundij/deleje), ki ima obliki na - in -e. Za
slovenski tvornopretekli delenik (gerundij/deleje) je ugotovil, da
gre za knjino oblikoslovno-skladenjsko kategorijo (posamezne
primere navaja iz Me- telkove slovnice), ki v govoru ni iva –
opozoril pa je na tvornopretekli delenik (gerundij/deleje) na -v,
ki je prisoten v »ljudski rabi«: pustiv iti, oprtiv nesti, prihuliv
hoditi).
18
.
. - – - X - XI . : (1941 .) - , , (1942 .). , . , - . . ( -
).
19
Helena Karlíková Ústav pro jazyk eský AV R Brno, eška
Etymologické poznámky k sémantické konkretizaci nkterých deverbativ
tvoených sufixem –nije ve staroslovnštin
Deverbální substantiva jsou svým pvodním významem abstrakta vyja-
dující deverbální názvy dj a stav, zachovávající pitom základní
slo- vesné kategorie (aspekt, Actionsart). Jak dokládají píklady ze
staroslo- vnského materiálu, u ady z tchto deverbativ došlo k
posunu významu, resp. k jeho sématické konkretizaci. Cílem píspvku
je poukázat pe- devším na ta deverbativa, u nich se dochoval pouze
konkrétní význam, stanovit pvod a motivaci sémantického posunu a
srovnat s responzemi v ostatních slovanských jazycích.
20
- , - . , , , . - . . : 1) - ; 2) - , - .
21
. .. Moskva, Rusija
Dela R. Nahtigala v kontekstu sodobnih raziskav praslovanšine
V Nahtigalovi knjigi Slovanski jeziki (1938, 1952) se zrcalijo
mladogra- matini pogledi na stanje in razvoj praslovanšine, kakršni
so se uveljavi- li v prvi polovici 20. stoletja. Obenem Nahtigal,
ostajajo zvest osnovnim naelom mladogramatikov, izraa stališa, ki
so v splošnem kontekstu znanosti omogoila revizijo tradicionalnih
pogledov na praslovanšino in njen razvoj. Njegove ideje o narenih
razlikah v praslovanšini, o indi- vidualnem razvoju slovanskih
jezikov, o naravi odnosov praslovanšine z jeziki germanske in
baltske skupine ipd. so skupaj z idejami s konca šestdesetih let
20. stoletja, ki so izvirale iz dela pri slovanskih atlasih in iz
pritegnitve širšega gradiva, ustvarile podlago za novo, bolj
zaplete- no razumevanje jezikovnega sistema, ki je bil izhodiše za
vse slovan- ske jezike. Namesto predstav o praslovanšini kot
enotnem, nedeljivem monolitu se uveljavlja novo razumevanje, ki
temelji na idejah o prvo- tni nareni razdrobljenosti izhodišnega
sistema, relativni samostojnosti narenih jezikovnih sistemov in
njihovem neenakem razmerju zlasti do baltskih jezikov. Te ideje so
postale odloilne za razumevanje procesov izoblikovanja slovanskih
jezikovnih skupin, za rekonstrukcijo slovanske lingvogeneze. Te in
številne druge ideje so postale metodološka podlaga etimoloških
slovarjev F. Slawskega, F. Bezlaja in praslovanskih slovar- jev (,
SP).
22
Victoria Legkikh Universität Wien, Institut für Slawistik Dunaj,
Avstrija
Two services to St. Daniel of Moscow: the way from a traditional to
a baroque princely service.
The paper is devoted to the construction of a new type of baroque
prince- ly service by comparing two services devoted to St. Daniel
of Moscow. Three services to St. Blessed Daniel of Moscow exist.
The earliest one is attributed to Semen Olferiev and the monk
Sergius. The oldest manu- script containing this service dates from
the second half of the 16th cen- tury and is found in the Undolskij
collection at the Moscow State Library. During the reign of John V
and Peter I, a new version, which repeatedly mentions a reliquary
of 1652, was created. A new service to Daniel of Moscow was written
in 1711 by a hieromonk of Chudov monastery and editor of the Karion
“Printing House” (Istomin), and commissioned by Macarius, an abbot
at Daniel’s Monastery, and by former deacon Karion (Borin). Another
service to Prince Daniel was compiled under Empress Elizabeth
Petrovna. A service to St. Alexander Nevsky was used as a model for
the new service. The analysis deals with the first and the third
version of the service dedicated to St. Daniel of Moscow, as they
both follow the same model – a service to St. Alexander Nevsky.
Although the same model is used, different ways of working with it
may be observed, reflecting not only the individual approach of a
hymnographer but also the style and requirements of different
epochs.
23
Catherine Mary MacRobert University of Oxford, UK Oxford, Zdrueno
kraljevstvo
Methodological implications of Nahtigal‘s remarks on the Acrostich
Prayer.
Perhaps because it was published in 1943, Nahtigal‘s text-critical
anal- ysis of the Acrostich Prayer has been little mentioned in
recent attempts to reconstruct the original form of this text and
of the Glagolitic al- phabet which it contains. My paper will argue
that Nahtigal‘s conjec- tures deserve renewed consideration. In
particular his reconstruction of the line for erv in the Acrostich
Prayer is more felicitous than current competing hypotheses,
because it is based on the attested use of this let- ter. His
assumption that extant early versions of the Glagolitic alphabet
are influenced by the divergent usages of their time and place,
taken to- gether with the evidence of Glagolitic manuscripts, can
be generalized to provide a valuable methodological constraint on
unduly speculative reconstruction.
24
Roland Marti Universität des Saarlandes, Deutschland Saarbrücken,
Nemija
Rajko Nahtigal und die Rekonstruktion der ursprünglichen
Glagolica
Rajko Nahtigal hat einen wesentlichen Beitrag zur Rekonstruktion
der ur- sprünglichen Glagolica geleistet. Am bedeutendsten ist in
diesem Zusam- menhang seine Rekonstruktion des Alphabetgedichts
(1943). Sie wertet alle seinerzeit verfügbaren Quellen aus und
stellt wohl den am besten begründeten Versuch dar, den
ursprünglichen Text des Alphabetgedichts und damit die älteste
erreichbare Form der Glagolica wiederherzustellen. Nahtigal hatte
sich aber schon früher mit Fragen der ursprünglichen, von
Konstantin-Kyrill geschaffenen Schrift beschäftigt (1923). Der
Vortrag vergleicht einerseits die Rekonstruktion des
Alphabetgedichts durch Nah- tigal mit neueren Versuchen (Kuev 1974,
der Nahtigal zitiert, und Veder 1999) und andererseits die
Rekonstruktion der ursprünglichen Glagolica durch Nahtigal mit
alternativen Vorschlägen, die z.T. auf neuen Funden auf dem Sinai
basieren und auch andere Aspekte einbringen. Dabei ste- hen
insbesondere der letzte Teil des Alphabetgedichts (ab Zeile 26) und
der Schlussteil des Alphabets (nach ω/„Omega“) im Mittelpunkt. Die
Analyse zeigt, dass Nahtigals Rekonstruktion des Alphabetgedichts
aus textologischer Perspektive und im Kontext der byzantinischen
Vorbilds- literatur auch heute noch ihren Wert behält. Hinsichtlich
der Rekonstruk- tion des letzten Teils der Glagolica werden
alternative Lösungen vorge- schlagen, die Nahtigals Konzeption
modifizieren.
25
The Vienna Glagolitic Projects: Past and Present
The presentation will provide a brief overview of three
consecutive, in- terdisciplinary projects funded by the Austrian
Science Fund and deal- ing with the Old Church Slavonic Glagolitic
Sinai finds of 1975 and the consequences for the entire Glagolitic
tradition (“The Glagolitic Sinaitic Sacramentary (Euchologium)
Manuscripts”, 2007-2010, “The Enigma of the Sinaitic Glagolitic
Tradition”, 2010-2014, and “The Origin of the Glagolitic
Manuscripts”, from 2013 onwards). The endeavour started as a
collaboration of three groups: Slavists from the Department of
Slavonic Studies of Vienna University, computer scientists from the
Computer Vi- sion Lab of the TU Wien, and chemists/physicists from
the Institute of Science and Technology in the Arts of the Academy
of Fine Arts, Vienna. In the current project, members of further
two institutes are participating so as to widen the scope of
scientific investigation: microbiologists from the Department of
Biotechnology of the BOKU Vienna and a conserva- tion-restoration
specialist from the European Research Center for Book and Paper
Conservation-Restoration of the Danube University Krems.
While the overall goal is the philological investigation and
edition of the new Glagolitic manuscripts and the study of their
historical and cultural context, the scientific parts are aimed at
recording the manuscripts and texts (including palimpsests), on the
one hand, and and at developing techniques and tools for the
recording, restoration and analysis of written sources in order to
complement and support the philological studies, on the
other.
26
« »
Λβελλος περ τς ρθοδξου πστεως, . « » , . 591 (2- . XV .) – « », « »
«». « » , - – « » «», , . - , , « », , , , « » «»: - , - , - . « »
, , . . 591 - , - .
27
Imiona mieszkaców Bielska Podlaskiego na przeomie XX i XXI
wieku
Nazewnictwo na pograniczach etniczno-jzykowych jest istotnym zagad-
nieniem w badaniach onomastycznych. Wspóczesny system antroponi-
miczny na obszarze pogranicza polsko-wschodniosowiaskiego ukszta-
towa si pod wpywem oddziaywania wielu kultur i jzyków. Bielsk
Podlaski ze swoim zasobem nazw osobowych wpisuje si w koncepcj
miasta wielokulturowego, gdzie tradycje polska i wschodniosowiaska
wystpuj obok siebie, a jednoczenie s dalece zintegrowane. Ta nie-
jednolito cywilizacji znajduje odzwierciedlenie w nazwach wasnych,
zwaszcza w imionach, nazwiskach i nieoficjalnych nazwach
osobowych.
Przedmiotem wystpienia bdzie analiza wspóczesnych imion mieszkaców
Bielska Podlaskiego. Zaprezentowane zostan imiona obecnie uywane w
przestrzeni miejskiej Bielska Podlaskiego, ich po- pularno, take
pod wzgldem etymologii religijno-kulturowej i pocho- dzenia
jzykowego.
Zasób ten zostanie te porównany z imionami najmodszych miesz- kaców
Bielska Podlaskiego. Celem tego zadania bdzie wskazanie imion,
które wystpuj tylko wród mieszkaców redniego i starszego pokolenia
(nie s odnotowane w metrykach najnowszych) oraz imiona, które
nadano na pocztku XXI wieku, a które nie pojawiy si wród osób
dorosych.
28
( )
« - » , . 1901 1902 - -, , . . , - . . , , , , , , - - . 1922
Akzentbewegung in der russischen Formen- und Wortbildung, . - . , -
Ruski jezik v poljudnoznanstveni lui (1946). - Slovanski jeziki
(1938/1952). . .
29
Nahtigalova obravnava makedonšine
Namen lanka je primerjati jezikovno podobo makedonšine v Nahtiga-
lovih Slovanskih jezikih (1938, 1952) in soasni Slovnici
makedonskega jezika (1952) ter Zgodovini makedonskega jezika (1965)
Blaeta Kone- skega. Nahtigal v Slovanskih jezikih med prvimi
obravnava makedonši- no enakopravno z drugimi slovanskimi jeziki. S
prvo izdajo Slovanskih jezikov (1938) makedonšini dopuša status
samostojnega slovanskega knjinega jezika, in sicer 6 let pred
uradno kodifikacijo po drugi svetov- ni vojni (1945) ter 27 let
pred izidom Zgodovine makedonskega jezika Blaeta Koneskega. V lanku
so popisane ugotovitve o makedonskem jeziku, ki se razlikujejo od
ugotovitev v Slovnici in Zgodovini makedon- skega jezika, do
katerih je prišlo zaradi tedanjih parcialnih in pomanj- kljivih
raziskav makedonšine ter njenega nejasnega statusa. Ne glede na
razlike in pomanjkanje primerov za posamezne jezikovne lastnosti je
treba poudariti, da Slovanski jeziki ponujajo širši vpogled v
tedanji naj- mlajši slovanski knjini jezik in makedonšini omogoajo
enakopravni status knjinega jezika.
30
- - . 120 (.. 1800 ) - XVI . 11 – – 110 . .
- 11 .
70 - 30 .
31
, XVII . . 1 . .. , (, 1623 1624 .). . 1581 . - . 1577 . . ( 1619 .
1648 .). , - , . , . . - . ., - (. ). 1 . .. , 1688 . ( - jeliby
chcia). - - .
32
Staré kesanské výpjky v eštin a slovinštin
eština a slovinština jsou dleité tím, e jejich území byla ji od
asných dob vystavena pronikání západního kesanství a e pedchdci
Slovinc a ech (Moravan) se s vtšinou kesanských termín zejm sezna-
movali mezi prvními ze slovanských kmen. Detailní zkoumání eských a
slovinských podob, zvlášt tch, které se hláskov liší, tak me pinést
cenné poznatky pro zjišování historie konkrétních kesanských výpj-
ek. Akoliv k pvodu kesanských termín ji existuje bohatá literatura
(nkterým z nich se vnoval i R. Nahtigal), je u vtšiny z nich
obvykle tké najít jednoznaný zdroj a cestu pejetí a vysvtlit
hláskové substi- tuce. V tomto píspvku znovu oteveme otázku pvodu a
historie slov biskup/škòf, kí/krí a církev/cérkev.
33
, - Sankt Peterburg, Rusija
XIV–XV .
- , XIV–XV . . – ( 15 . (Bercic II 36); 15 . (Bercic II 13); 15 .
(Bercic II 12)). - , ( ) - . - , , , « – ».
34
Università degli Studi „Roma Tre“ – Dipartimento di Lingue,
Letterature e Culture straniere Rim, Italia
„, »: 80 .
, V . () « , “, . (1950), . - , - - . – , V , 2008. , , , .
35
Nahtigalova obravnava besedil Knjig kraljev v hrvaškoglagolskih
liturgijskih knjigah v lui danes dostopnih rokopisov
V monografiji Nskol´ko zametok o sldah drevnslavjanskogo parimej-
nika v horvatsko-glagolieskoj literature je Rajko Nahtigal e leta
1902 prepriljivo pokazal, da so bila v hrvaške glagolske brevirje
in misale prevzeta berila iz Geneze, Izaije, malih prerokov in
knjig kraljev. To je dokazal s primerjalno analizo teksta v
parimejnikih, celotnega slovanske- ga prevoda starozaveznih knjig
in besedila v hrvaških liturgijskih knjigah, ki ga je rpal iz
Berieve izdaje Ulomci svetoga Pisma obojega uvjeta staroslavenskim
jezikom I.–V. (Praga 1864–71). Nahtigal je predpostavil, da je bilo
tudi parimejno besedilo tretje in etrte Knjige kraljev prevze- to v
hrvaške glagolske knjige, eprav je imel na razpolago samo mono
revidirana besedila iz mlajših hrvaškoglagolskih virov, ki ne kaejo
ne- posrednih tekstoloških povezav s parimejnim prevodom.
Veljavnost te predpostavke overimo z analizo danes dostopnih
rokopisov.
36
Anton akelj-Rodoljub Ledinski in Mlada Breda
Anton akelj-Rodoljub Ledinski je najpomembnejši kot zapisovalec
fol- klornih pesmi, zlasti tistih, ki mu jih je zapela mati Ana.
Domneva se, da jih je bilo najmanj sedem zvezkov, a ohranjen je le
eden.
Po tedanji navadi je akelj pesmi »olikal«, razširil in jim celo
spre- menil ritem. Tipien primer takšne predelave je Mlada Breda,
ki je obja- vljena v štirih redakcijah. Prvi zapis iz septembra
1838 šteje 143 vrstic, redakcija za Sreznjevskega 1841 ima 166
vrstic, v Kranjski belici 1848 pa je 180 vrstic. To besedilo je
Anastasius Grün prevedel v nemšino in v obeh jezikih ju je Janez
Bleiweis 1853 ponatisnil v Novicah (21–22, 26, 29–30). V
Bleiweisovem Koledarku za leto 1856 je razširjena na 235 vrstic.
Leta 1865 jo je Luiza Pesjakova prevedla v nemšino (Slawische
Blätter, Dunaj, 473–479).
Poleg nemških prevodov je Rajko Nahtigal odkril še ruske in se po-
svetil prezrti izdaji I. I. Sreznjevskega slovenskih narodnih pesmi
Mlade Brede in ziljskega »reja« (Slovenski jezik III, Ljubljana
1940, 28–44).
Slavist Izmail I. Sreznjevski je 1841 na popotovanju po Sloveniji
pri- šel tudi na Koroško in v Rezijo ter tam naletel na slovensko
balado Mla- da Breda v zapisu Antona aklja-Rodoljuba Ledinskega.
Objavil jo je v zborniku petrograjske akademije Pamjatniki i
obrazcy jazyka i slovesnosti ruskych i zapadnych Slavjan, I–IV, St.
Peterburg, 1852–1856, 427–29 z naslovom »Horutanskaja [=
Karantanska, op. M. S.] pesnja«. V rušino jo je prevedel B. B.
Saratov (Russkaja Beseda, Moskva 1857, II,147 sl.).
37
Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov
Genetsko jezikoslovje (genealoška lingvistika, geneolingvistika)
preuu- je genetska, tj. sorodstvena razmerja med razlinimi
jezikovnimi pojav- nostmi (idiomi) ter izdeluje njihovo
genetskojezikoslovno (geneolingvi- stino) oz. genealoško
klasifikacijo glede na stopnjo njihove medsebojne jezikovne
sorodnosti. V 70. letih 19. stoletja je leipziška »mladogramati-
na« jezikoslovna šola prišla do pomembnega spoznanja, da se
jezikovno spreminjanje najbolj sistemsko, regularno, »pravilno«
dogaja na glasovni ravnini. Ker se glasovna ravnina jezika
spreminja najbolj sistemsko in je glasovne spremembe mogoe opisati
z natannimi glasovnimi pravili (mladogramatiki so jih imenovali
glasovni zakoni, nem. Lautgesetze), je najpomembnejše merilo
doloanja jezikovne sorodnosti in genetskoje- zikoslovne
klasifikacije zgodovinskoglasoslovno. Idiomi so med seboj navpino
ali vodoravno sorodni, e med njimi na glasovni ravni obstajajo
sistemske, regularne, »pravilne« vzporednice (paralele), ki jih je
mogoe zvesti na skupno izhodiše, razlike med njimi na sinhron(in)i
ravni pa razloiti z regularnimi glasovnimi spremembami.
Po nesplošnoslovanskih glasovnih spremembah so se e v 9. stole- tju
v okviru vseh treh slovanskih makrogeolektov (juna slovanšina,
vzhodna slovanšina, zahodna slovanšina) izoblikovali staroslovanski
geolekti s svojimi razlikovalnimi glasovnimi znailnostmi
(definicijskimi lastnostmi).
Starojunoslovanski geolekti in njihove razlikovalne glasovne
znailnosti
Praslo- vansko
Severozahod- no-alpsko
Raško Vzhodno- junoslo- vansko
*tl, *dl *tl, *dl *l *l *l *l *, * *2, *j *2, *j *2, *2 *2, *2 *št,
*d *š, * *š, * *š, * *š, * *št, *d *št, *d
38
Praslo- vansko
*skE2, *zgE2
*sk, *zg *sc, *z
*cv, *v, *sv
*tl, *dl *l *tl, *dl *l *l *l */* : *c/*kE2
* * * * : *c * : *c
Starozahodnoslovanski geolekti in njihove razlikovalne glasovne
znailnosti
Praslovansko Polabsko- -pomorjansko
Osrednje- tatrsko
*xE2 > * *š *š *š *š *tl, *dl *tl, *dl *tl, *dl *tl, *dl *l *oRC
*RoC *RoC *RoC *RaC *CoRC *CaRC *CRoC *CRoC *CRaC *CRaC *CeRC *CReC
*CReC *CRC *CRC *CRC *CRC *CRC *CRC *’ *CRC *CRC *CRC *CRC *
Iz teh staroslovanskih geolektov so se pozneje izoblikovali
slovanski ge- olekti hierarnine stopnje jezika, tj. jeziki v
genealoškem pomenu (mnoica narenih skupin, njihovih nareij in
krajevnih govorov, ki izkazujejo iste je- zikovne znailnosti, tj.
arhaizme in inovacije).
Namen prispevka je pregledno podati tipologijo lingvogenez
slovanskih jezikov. Ontološko gledano so osnova modeliranja
lingvogenez in posledine genetskojezikoslove klasifikacije glasovne
znailnosti (inovacije in arhaizmi) obravnavanih geolektov, ki imajo
vrednost genetskih meril – glasovnim se lahko pridruijo tudi
oblikovne znailnosti (inovacije in arhaizmi), e se nji- hovi areali
ujemajo z areali glasovnih znailnosti –, in sicer njihova
relativna
39
kronologija ter zemljepisna razširjenost. Pri doloanju modela
lingvogeneze vsakega od njih so upoštevani njegovo izhodiše (enotno
ali neenotno) in tenja v njegovem jezikovnem spreminjanju
(divergentno ali konvergentno), doloene so njegove definicijske
lastnosti (alietete), ki so intepretirane kot inovacije oz.
arhaizmi znotraj areala. Definirani so tudi morebitni prehodni in
drugotni geolekti.
40
Alenka Šivic – Dular Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Ljubljana, Slovenija
Rajko Nahtigal in znanstvene ustanove na Slovenskem v prvi polovici
20. stoletja
Rajko Nahtigal spada med tiste slovenske znanstvenike, ki so se ob
koncu prve svetovne vojne odzvali klicu asa in se dejavno vkljuili
v obliko- vanje zunanjih okolišin (ustanov), ki naj bi spodbudile
razvoj slovenske znanstvene misli kot najvišje oblike narodovega
duhovnega ivljenja. V referatu se s stoletne asovne distance
predstavlja ne samo Nahtiga- lov tehten prispevek filološki
znanosti, ampak se osveuje in osvetljuje tudi
vsebinsko-organizacijski angama pri ustanavljanju in oblikovanju
znanstvene mree, kot so visokošolske ustanove (tj. Univerza v
Ljubljani, Filozofska fakulteta in Seminar za slovansko
filologijo), zavzemanje za ustanovitev znanstvenih zdruenj (npr.
Znanstvenega društva za huma- nistine vede, Akademije znanosti in
umetnosti), znanstvenih revij in za popularizacijo znanstvenih
dognanj ter njihov pretok. Zunanji odraz nje- gove dejavnosti so
bile tudi visoke funkcije (dvakratni dekan Filozofske fakultete,
rektor Univerze v Ljubljani, prvi predsednik Akademije znano- sti
in umetnosti) in astna lanstva.
41
, Sofija, Bolgarija
- IX–XI .
-- . - IX–XI , : , , , , , - - , , . - - .
42
Andrea Trovesi Università di Roma »La Sapienza« Rim, Italija
The modal meaning »na doseštane« of the Bulgarian Imperfect tense
and its counterparts in other Slavic languages
Amongst Slavic languages, only Bulgarian (and Macedonian) have re-
tained the Imperfect, a syntetic past tense inherited from
Protoslavic. The Bulgarian Imperfect (minalo nesvršeno vreme) of
both verbal as- pects (Imperfective / Perfective) is still
consistently used. Apart from its temporal meanings (“present in
the past”), it occurs in a variety of modal meanings, which,
generally speaking, imply a modification in the ephistemic validity
of the utterance. The modal meaning of the Bulgar- ian Imperfect
Imperfective, Imperfekt na doseštane, is used to ask for a
previosly given but at present forgotten information. Based on
previous research work on the subject, the paper aims to
investigate whether and to which extent such a meaning can be
expressed by verbal morphology in the Slavic languages that have
lost the Imperfect Tense. The languag- es considered in the paper
are: Bulgarian, Serbian (Croatian), Czech, Polish and
Russian.
43
Rajko Nahtigal und die altkirchenslavische Textkritik
In meinem Vortrag möchte ich mich mit textkritischen Aspekten der
For- schungen und Editionen Rajko Nahtigals auf dem Gebiet der
altkirchens- lavischen Literatur auseinandersetzen. Welche
textkritische Methoden hat Nahtigal angewandt? Auf welchen
Prinizipien sind seine Editionen altkirchenslavischer Texte
gegründet? Und welche sind seine wichtigsten Errungenschaften auf
diesem Gebiet? Im letzten Teil meines Vortrags würde ich dann die
Frage der wissenschaftlichen Rezeption seiner Ar- beiten in der
Slavistik der darauffolgenden Jahrzehnte aufwerfen und sie kurz zu
beantworten versuchen.
44
Nahtigalovi paleografski doprinosi u okvirima glagoljske
paleografije XX. stoljea
Na temelju uvida u povijest glagoljske paleografije kroz XX.
stoljee, od monografije Vatroslava Jagia iz 1911. do one Vjekoslava
Štefani- a napisane 70-ih godina XX. st. procijenit e se doprinos
R. Nahtigala rekonstrukciji izvorne glagoljske azbuke kako ju je u
IX. st. oblikovao Konstantin Filozof, te rekonstruiranju pismovnih
utjecaja iz grkoga mi- nuskulnog alfabeta, kao i brojnih
orijentalnih pisama koja su mu mogla stajati na raspolaganju.
Kljuno e biti odgovoriti na pitanje u kojoj mjeri Nahtigal
nastavlja istraivanja na dosege svojih uitelja, ponajprije Va-
troslava Jagia, te koliko je inzistiranje na fonološkom naelu pri
preuzi- manju slova iz starijih alfabeta dovelo do pomaka u
naslojavanju znanja iz glagoljske paleografije, nakon što se
pokazalo kako neuvaavanje gla- sovnih slinosti prilikom preuzimanja
oblikovnih utjecaja u oblikovanju slova vodi paleografske
rekonstrukcije u slijepu ulicu. Osobito se zani- mljivim pokazuje
prepoznavanje vanosti autohtone glagoljike stilizaci- je koja
glagoljicu ini prepoznatljivom.
45
Université de Lille 3 Lille, Francija