Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 1.del

Vloge (funkcije) umetnosti v družbi

Nekatere prevladujoče vloge/funkcije umetnosti v družbi:

umetnost je podrejena magijskim obredom (začetki umetnosti - paleolitik)

WILLENDORFSKA VENERA, OK. 25.000 PR. N. ŠT.

VENERA IZ VESTONIC, OK. 20.000 PR. N. ŠT.

LASCAUX, VELIKA DVORANA, 14.000 PR. N. ŠT.

Nekatere prevladujoče vloge/funkcije umetnosti v družbi:

umetnost je podrejena magijskim obredom (začetki umetnosti - paleolitik)

umetnost je podrejena religioznim predstavam (ideja

večnosti v Egiptu), časti vladarja (stare civilizacije: Egipt, Mezopotamija)

EGIPČANSKA UMETNOST, SVETIŠČE ABU SIMBEL

EGIPČANSKA UMETNOST, TUTANKAMONOVA POSMRTNA MASKA

Nekatere prevladujoče vloge/funkcije umetnosti v družbi:

umetnost je podrejena magijskim obredom (začetki umetnosti - paleolitik)

umetnost je podrejena religioznim predstavam (ideja

večnosti), časti vladarja (stare civilizacije: Egipt, Mezopotamija)

umetnost oblikuje idejo lepega (antična Grčija- oblikovanje pravil, ki sledijo ideji lepote; ta je odraz zakonitosti narave: mimezis)

umetnost neposredno propagira, posreduje ideje časa – umetnost služi državi (Rim – propagira idejo imperija) oz. religiji (paradigma srednjeveške krščanske umetnosti)

POGLED NA AKROPOLO V ATENAH DANES (JZ STRAN)

PARTENON, o. 450 pr. n. št. (S STRAN)

ARHITEKTRA IKTINOS IN KALIKRATES

POLIKLEJT,

KOPJENOSEC, marmor, o. 450–440 pr. n. št.

ATLET SI ZAVEZUJE TRAK, marmor, o.

450–440 pr. n. št.

PRAKSITEL,

AFRODITA KNIDSKA

HERMES Z MALIM DIONIZEM

umetnost propagira, posreduje ideje časa

• Grčija: človek je središče sveta; ideje demokracije• Rim: ideja imperija (civitas romanus) in cesarja • srednji vek: onostranstvo, čl. je minljiv, duša je večna

Rekonstrukcija antičnega mesta Rim: MAKETA FORUMA V ČASU IMPERIJA

Konjeniški spomenik cesarja Marka Avrelija,

CESAR AVGUST (27 – pr. n. št. – 14 n. št.)IZ PRIMAPORTE, o. 19 pr. n. št.

PORTRET HADRIJANA (117 – 138 n. št.)

KONSTANTINOV SLAVOLOK, RIM, 315

umetnost propagira, posreduje ideje časa

• Grčija: človek je središče sveta; ideje demokracije• Rim: ideja imperija (civitas romanus) in cesarja • srednji vek: onostranstvo, čl. je minljiv, duša je večna

DUCCIO: MAESTÀ, Marija na prestolu z otrokom, obdana z angeli in svetniki, 1308–1311

PARIZ, NOTRE DAME, POGLED Z JUŽNE STRANI, 1150-1189

PIETÀ IZ RÖTTGENA, o. 1300 – SREDNJEVEŠKI EKSPRESIONIZEM

umetnost propagira, posreduje ideje časa

• Grčija: človek je središče sveta; ideje demokracije• Rim: ideja imperija (civitas romanus) in cesarja • srednji vek: onostranstvo, čl. je minljiv, duša je večna• renesansa: človek kot vezni člen med tostranstvom in

onostranstvom, um. slavi človeka, ga poveličuje,ohranja spomin nanj (zopet zaživi portret)

Leonardo: Študija človeških proporcev po Vitruviju, 1490

MICHELANGELO: DAVID, 1501–04

PIERO DELLLA FRANCESCA: BATISTA SFORZA , 1465

PIERO DELLLA FRANCESCA: FEDERICO II. DA MONTEFELTRO, 1465

LEONARDO DA VINCI: MONA LIZA, 1503-07, olje na les

umetnost propagira, posreduje ideje časa

• Grčija: človek je središče sveta; ideje demokracije• Rim: ideja imperija (civitas romanus) in cesarja • srednji vek: onostranstvo, čl. je minljiv, duša je večna• renesansa: človek kot vezni člen med tustranstvom in

onostranstvom, um. slavi človeka, ga poveličuje,ohranja spomin nanj

• barok: umetnost propagira katoliško vero (številne cerkve, samostani, novi svetniki), absolutističnega vladarja (dvorec Versailles), novo nastajajoči meščanski razred (Rembrandt)

Charles Rivière: Pogled na Versailles, po 1860 (litografija)

Versailles, dvorec in park, 1669-1685

Dvorec Versailles, 1669-1685

Zrcalna galerija;Dvorec Versailles, 1669-1685

Jakob Prandtauer: Benediktinski samostan, 1702-1738, Melk

DOMINIKUS ZIMMERMANN, CERKEV V WIESU, 1745–1754, okna v koru in pogled v kor iz ladje

Gianlorenzo Bernini: Petrov prestol, 1657-1666,c. sv. Petra, Rim

umetnost propagira, posreduje ideje časa

• Grčija: človek je središče sveta; ideje demokracije• Rim: ideja imperija (civitas romanus) in cesarja • srednji vek: onostranstvo, čl. je minljiv, duša je večna• renesansa: človek kot vezni člen med tustranstvom in

onostranstvom, um. slavi človeka, ga poveličuje,ohranja spomin nanj

• barok: umetnost propagira katoliško vero, absolutističnega vladarja

• 19. in 20 stoletje: izgublja vlogo neposredne službe državi, umetnik lahko izrazi svoja osebna razmišljanja, občutja, odnos do sveta, išče osebno vero

romantika: Francisco Goya: Streljanje talcev 3. maja 1808, nastalo 1814

romantika: CASPAR DAVID FRIEDRICH, MENIH NA MORSKI OBALI, 1809

19. in 20. stoletje:

• Umetnost postopoma: • izgublja vlogo neposredne službe državi oz. religiji • je izražanje umetnikovega odnosa do določene teme,

njegovega osebnega razmišljanja, občutja, odnosa do sveta, umetnik skozi umetnost išče osebno vero, skozi umetnost izraža kritiko družbe

• umetnost postane vedno bolj avtonomna (neodvisna; v 20. stoletju se osamosvoji!), umetnina je lahko v celoti umetnikovo umsko delo: komentira, provocira, širi pojem umetnosti

• umetnik se osredotoči na lastna izrazna sredstva (avtonomija likovnih sredstev): barvo, kompozicijo, svetlobo, obliko…

realizem: Francois Millet: PABERKOVALKE,

FOTOGRAFIJA•Uveljavi – sredi 19. st. in prevzame vlogo dokumentarnega zapisovalca in ilustratorja (slikarstvo se usmeri k drugim ciljem)

•Fotografija se ukvarja s podobnimi vprašanji kot slikarstvo (isti motivi: akt, portret…in problemi: kompozicija, svetloba…)

impresionizem: Claude Monet: POSTAJA SAINT-LAZARE, 1877

Claude Monet: JAPONSKI MOST V GIVERNYJU

Ivan Grohar: SEJALEC, 1907

impresionizem na Slovenskem; Groharjeva dela so hkrati simbolistična