View
3
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE IN
UČENJE UČENJA
Mag. Marta Licardo
2
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
1. Kompetence vseživljenjskega učenja
Evropski parlament in Svet sta 18. 12. 2006 izdala Priporočilo o ključnih
kompetencah za vseživljenjsko učenje, v se katerem opredeljuje, kaj so ključne
kompetence vseživljenjskega učenja:
»… so kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam. Ključne
komeptence so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj,
dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev« (Uradni list EU, št. L
394/10, 2006, str. 13).
V besedilih o izobraževalni politiki EU se pogosto izmenično pojavljata izraza veščine
(skills) ali kompetence (competencies), čeprav v pedagoškem raziskovanju ta dva
izraza lahko opisujeta različne fenomene. Kompetenca je v besedilih EU definirana
kot »sposobnost uspešnega izvrševanja kompleksnih zahtev ali izvrševanja nalog oz.
aktivnosti« (Rychen in Tiana, 2004, str. 21).
V DeSeCo projektu npr. opredeljujejo za izraz kompetenca tri splošne kriterije
(Rychen in Hersch Salganik, 2003):
1. Ključne kompetence prispevajo k visoko vrednotenim ciljem na individualni in
družbeni ravni v smislu vsesplošno uspešnega življenja in dobro delujoče družbe.
2. Ključne kompetence so orodja za dosego pomembnih, kompleksnih zahtev in
izzivov v okolju širokega spektra
3. Ključne kompetence so pomembne za vse posameznike.
Ključne kompetence sestavljajo tri med seboj povezane elemente:
1. spoznavno sistematični (skupek povezanih znanj in zmožnost ravnanja s tem
znanjem)
2. čustveno motivacijski (zajema pozitivna stališča do znanja in učenja na
splošno, do posameznih področij, do lastne pozitivne akademske samopodobe
in kompetentnosti)
3
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
3. akcijski (pomeni zmožnost in pripravljenost, da se angažiramo ter znanje, ki
ga imamo, smiselno in koristno uporabimo)
Kot ozadje koncepta ključnih kompetenc se omenja nujnost prilagajanja hitrim
spremembam, medsebojni globalni povezanosti, socialni pomen učenja ter
ekonomske okoliščine. Ljudje v tem kontekstu nastopajo kot največja dobrina
Evrope, EU se želi gibati proti gospodarstvu znanja, pojavljajo se zahteve po evropski
razsežnosti v izobraževanju, izvajajo se preventivni ukrepi za nezaposlene in
neaktivne, zmanjšati se želi zgodnje opuščanje šolanja, zvišati udeleženost odraslih v
izobraževanju, krepiti socialno kohezijo, poudarja se tudi potreba po vse hitrejšem
prilagajanju podjetij in njihovih struktur, da bi se ohranjala konkurenčnost. Tudi
smernice zaposlovanja zahtevajo prilagoditev sistema izobraževanja in usposabljanja
kot odziv na nove zahteve po kompetencah s pomočjo boljše identifikacije ključnih
kompetenc in poklicnih potreb. Npr. Maastrichtska študija o poklicnem izobraževanju
in usposabljanju iz leta 2004 navaja precejšnjo vrzel med stopnjami izobrazbe, ki jih
zahtevajo nova delovna mesta, in stopnjami izobrazbe, ki jih dosega evropska
delovna sila. Več kot tretjina evropske delovne sile (80 milj.) je nizko izobražena, ob
tem pa se ocenjuje, da bo do leta 2010 skoraj 50 % novih delovnih mest zahtevalo
terciarne kvalifikacije, okoli 40 % višjo srednjo stopnjo izobrazbe in samo 15 % služb
bo primernih za tiste z osnovno izobrazbo (Uradni list EU, št. L 394/10, 2006).
Evropski parlament je izoblikoval te kompetence z namenom zagotoviti:
1. da začetno izobraževanje in usposabljanje ponuja sredstva za oblikovanje
ključnih kompetenc do ravni, ko bodo sposobni za odraslo življenje in ki
ustvarja podlago za nadaljnje učenje in poklicno življenje;
2. ustrezno ponudbo tistim mladim, ki zaradi izobraževalne prikrajšanosti, nastale
zaradi različnih okoliščin, potrebujejo posebno podporo za izpolnitev njihovega
izobrazbenega potenciala;
4
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
3. da bo odraslim omogočeno razvijati in posodabljati njihove ključne
kompetence vse življenje ter da bo poseben poudarek na ciljnih skupinah, ki
so ugotovljene v nacionalnem, regionalnem ali lokalnem okvirju;
4. da bo na voljo ustrezna infrastruktura za nadaljevanje izobraževanja in
usposabljanja odraslih, vključno z učitelji in vodji usposabljanja, postopki
preverjanja in vrednotenja, ukrepi za zagotovitev enakega dostopa do
vseživljenjskega učenja in trga dela;
5. da bo skladnost ponudbe izobraževanja za odrasle in usposabljanja za
posamezne državljane dosežena s tesnimi povezavami s politiko izobraževanja,
socialno politiko, kulturno politiko, socialnimi partnerji ter drugimi politikami, ki
vplivajo na mlade.
Evropska komisija se je zavezala, da bo prispevala k prizadevanju držav članic za
razvoj njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja, da bo spremljala razvoj in
poročanje o napredku z dvoletnimi poročili o napredku delovnega programa
Izobraževanje in usposabljanje 2010, da bo spodbujala uporabo referenčnega okvirja
pri izvajanju vodenja vseh drugih segmentov, ki so s tem področjem povezani, ter da
bo decembra 2010 poročala Evropskemu parlamentu o pridobljenih izkušnjah na tem
področju in posledicah za prihodnost.
Glavni cilji evropskega referenčnega okvirja so štirje:
1. ugotoviti in opredeliti ključne kompetence, ki so potrebne v družbi znanja za
osebno izpolnitev, dejavno državljanstvo, socialno kohezijo in zaposljivost;
2. podpreti delo držav članic, katerega cilj je zagotoviti, da bodo mladi ljudje do
konca začetnega izobraževanja ključne kompetence razvili do ravni, ki jim bo
omogočala odraslo življenje, uspešno poklicno življenje ter da bo odraslim
omogočeno razvijati in posodabljati ključne kompetence vse življenje;
3. zagotoviti referenčno orodje na evropski ravni za oblikovalce politik, ponudnike
izobraževanj, delodajalce in same učence ter za olajšanje prizadevanj skupno
dogovorjenih ciljev tako na nacionalni kot na evropski ravni;
5
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
4. zagotoviti okvir za nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti v okviru delovnega
programa »Izobraževanje in usposabljanje 2010« in v okviru preostalih
programov za izobraževanje in usposabljanje Skupnosti.
Ključne kompetence, ki jih povzemamo, opredeljene znotraj omenjenega
referenčnega okvirja (Uradni list EU, št. L 394/10, 2006), so naslednje:
1. sporazumevanje v maternem jeziku;
2. sporazumevanje v tujih jezikih;
3. matematična sposobnost ter osnovne sposobnosti v znanosti in tehnologiji;
4. digitalna sposobnost;
5. učenje učenja;
6. medosebne, medkulturne in socialne sposobnosti ter državljanske sposobnosti;
7. podjetnost;
8. kulturno izražanje.
1. Sporazumevanje v maternem jeziku
Opredelitev:
Sporazumevanje v maternem jeziku je sposobnost izražanja in razumevanja pojmov,
misli, čustev, dejstev in mnenj v pisni in ustni obliki (poslušanje, govor, branje in
pisanje) ter ustrezno in ustvarjalno jezikovno medsebojno delovanje v vseh
družbenih in kulturnih okoliščinah – izobraževanje in usposabljanje, delo, dom in
prosti čas.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
Sporazumevalna kompetenca je rezultat usvojitve maternega jezika, ki je temeljno
povezana z razvojem kognitivne sposobnosti posameznika, da razume svet in se
poveže z drugimi ljudmi. Za sporazumevanje v maternem jeziku mora posameznik
poznati besednjak, imeti funkcionalno znanje slovnice in poznati funkcije jezika.
6
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Vključuje zavest o glavnih vrstah verbalne interakcije, vrsti literarnih in neliterarnih
besedil, glavne značilnosti različnih slogov in registrov jezika ter spremenljivost jezika
in sporazumevanja glede na okoliščine. Posameznik mora biti sposoben za ustno in
za pisno sporazumevanje v različnih sporazumevalnih okoliščinah ter za spremljanje
in prilagajanje lastnega sporazumevanja zahtevam danih okoliščin. Ta kompetenca
vključuje tudi sposobnost razlikovanja in uporabe različnih vrst besedil, iskanje,
zbiranje in obdelavo informacij, uporabo pripomočkov, oblikovanje in izražanje svojih
ustnih in pisnih argumentov na prepričljiv način, ustrezen okoliščinam. Pozitivni
odnos do sporazumevanja v maternem jeziku vključuje pripravljenost za kritični in
konstruktivni dialog, spoštovanje estetskih lastnosti, pripravljenost prizadevati si
zanje ter zanimanje za interakcijo z drugimi. To vključuje zavest o vplivanju jezika na
druge ljudi in potrebo po razumevanju in uporabi jezika na pozitiven in družbeno
odgovoren način.
2. Sporazumevanje v tujih jezikih
Opredelitev:
Za sporazumevanje v tujih jezikih nasploh veljajo iste glavne razsežnosti kompetence
sporazumevanja kot pri sporazumevanju v maternem jeziku: temelji na sposobnostih
razumevanja, izražanja in razlage pojmov, misli, čustev, dejstev in mnenj v pisni in
ustni obliki (poslušanje, govor, branje in pisanje) v ustrezni vrsti družbenih in
kulturnih okoliščin – izobraževanje in usposabljanje, delo, dom in prosti čas, – v
skladu z željami ali potrebami posameznika. Sporazumevanje v tujih jezikih zahteva
tudi sposobnosti, kot sta posredovanje in medkulturno razumevanje. Posameznikova
stopnja usposobljenosti je odvisna od štirih razsežnosti (poslušanje, govorjenje,
branje in pisanje) in od posameznega jezika ter posameznikovega družbenega in
kulturnega ozadja, okolja, potreb in/ali interesov.
7
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
Znanje tujih jezikov zahteva poznavanje besednjaka in funkcionalne slovnice ter
zavest o glavnih vrstah verbalne interakcije in registrov jezika. Pomembno je
poznavanje socialnih dogovorov, kulturni vidik in spremenljivost jezikov. Bistvena
znanja za sporazumevanje v tujih jezikih so sestavljena iz sposobnosti razumevanja
govornih sporočil, spodbujanja, vzdrževanja in sklepanja pogovorov ter branja,
razumevanja in pisanja besedil, v skladu s potrebami posameznika. Posamezniki
morajo biti tudi sposobni ustrezno uporabljati pripomočke ter se tudi neuradno učiti
jezikov kot del vseživljenjskega učenja. Pozitivni odnos vključuje spoštovanje
kulturne raznovrstnosti, zanimanje in radovednost glede jezikov in medkulturnega
sporazumevanja.
3. Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji
Opredelitev:
A. Matematična kompetenca je sposobnost usvojitve in uporabe matematičnega
načina razmišljanja za reševanje mnogih težav v vsakdanjem življenju. Pri usvojitvi
temeljnih tehnik računanja so poudarjeni postopek, dejavnost ter znanje.
Matematična kompetenca vključuje – v različnem obsegu – sposobnost in
pripravljenost za uporabo matematičnih načinov razmišljanja (logično in prostorsko
razmišljanje) in predstavljanja (formule, modeli, konstrukcije, grafi in
razpredelnice).
B. Kompetenca na področju znanosti se nanaša na sposobnost in pripravljenost
uporabe znanja in metodologije za razlago naravnega sveta z namenom
ugotovitve vprašanj in sklepanja na podlagi dokazov. Kompetenca v tehnologiji
pomeni uporabo omenjenega znanja in metodologije kot odziv na znane človeške
želje ali potrebe. Kompetenca na področju znanosti in tehnologije vključuje
8
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
razumevanje sprememb, nastalih zaradi človeške dejavnosti, in odgovornost
posameznega državljana.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
A. Potrebno znanje matematike vključuje temeljito poznavanje številk, merskih enot
in struktur, osnovnih postopkov in osnovnih matematičnih predstavitev,
razumevanje matematičnih pojmov in zasnov ter zavedanje glede vprašanj, na
katera lahko matematika ponudi odgovor. Posameznik mora biti sposoben
uporabljati temeljna matematična načela in postopke v vsakodnevnih okoliščinah
doma in na delu ter slediti in ocenjevati sklope argumentov. Sposoben mora biti
matematično razmišljati, razumeti matematične dokaze, se sporazumevati v
matematičnem jeziku ter uporabljati ustrezne pripomočke. Pozitiven odnos do
matematike temelji na spoštovanju resnice in pripravljenosti za iskanje razlogov
ter za ocenjevanje njihove veljavnosti.
B. Za znanost in tehnologijo so bistveno znanje osnovna načela naravnega sveta,
temeljni znanstveni koncepti, načela in metode, tehnologija, tehnološki proizvodi
in postopki ter razumevanje vpliva znanosti in tehnologije na naravni svet. To
znanje bi moralo posamezniku omogočiti boljše razumevanje prednosti, omejitve
in tveganja znanstvenih teorij, aplikacij ter tehnologije v družbi nasploh (v odnosu
do sprejemanja odločitev, vrednosti, moralnih vprašanj, kulture itd.). Kompetence
vključujejo sposobnost rokovanja s tehnološkim orodjem in stroji ter z
znanstvenimi podatki za doseganje cilja ali sprejetje odločitve ali sklepa na podlagi
dokazov. Posameznik mora biti sposoben ugotoviti bistvene lastnosti znanstvene
raziskave in imeti sposobnost posredovanja sklepov in razlogov, ki so do tega
privedli. Kompetenca vključuje odnos kritičnega spoštovanja in radovednosti,
zanimanje za etična vprašanja in spoštovanje varnosti in trajnosti – zlasti glede
znanstvenega in tehnološkega napredka v odnosu do samega sebe, družine,
skupnosti in globalnih vprašanj.
9
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
4. Digitalna pismenost
Opredelitev:
Digitalna pismenost vključuje varno in kritično uporabo tehnologije informacijske
družbe pri delu, v prostem času in pri sporazumevanju. Podpirajo jo osnovna znanja
v informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT): uporaba računalnikov za iskanje,
ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za
sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih po internetu.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to pismenostjo:
Digitalna pismenost zahteva temeljito razumevanje in poznavanje narave, vloge in
priložnosti informacijske tehnologije v vsakdanjem življenju: v zasebnem in socialnem
življenju ter na delu. To vključuje glavne računalniške aplikacije, kot so obdelava
besedila, razpredelnice, zbirke podatkov, shranjevanje in upravljanje podatkov ter
razumevanje možnosti ter potencialnih nevarnosti interneta in sporazumevanja s
pomočjo elektronskih medijev (elektronske pošte, omrežnih orodij) za delo, prosti
čas, izmenjavo informacij in skupna omrežja, učenje in raziskave. Posameznik mora
tudi razumeti, kako lahko informacijska tehnologija podpira ustvarjalnost in
inovativnost, ter se zavedati vprašanj glede veljavnosti in zanesljivosti informacij, ki
so na voljo, ter pravnih in etičnih načel, ki so vključena v interaktivni rabi. Potrebna
znanja vključujejo: sposobnost iskanja, zbiranja in obdelave informacij ter njihovo
kritično in sistematično uporabo, z oceno pomembnosti in razlikovanjem med
resničnim in virtualnim ob hkratnem prepoznavanju povezav. Posameznik mora biti
sposoben uporabljati orodje za proizvodnjo, predstavitev in razumevanje
kompleksnih informacij ter imeti sposobnost dostopa, iskanja in uporabe storitev po
internetu. Zmožen mora biti tudi uporabljati informacijsko tehnologijo za podporo
kritičnemu razmišljanju, ustvarjalnosti in inovativnosti. Uporaba zahteva kritičen in
premišljen odnos do dosegljivih informacij in odgovorno uporabo interaktivnih
10
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
medijev. Digitalno pismenost podpira tudi zanimanje za delovanje v skupnostih in
omrežjih za kulturne, socialne in/ali poklicne namene.
5. Učenje učenja
Opredelitev:
»Učenje učenja« je sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno
učenje, vključno z učinkovitim upravljanjem s časom in informacijami, individualno in
v skupinah. Ta kompetenca vključuje zavest o lastnem učnem procesu in potrebah,
prepoznavanje priložnosti, ki so na voljo, in sposobnost premagovanja ovir za
uspešno učenje. Pomeni pridobivanje, obdelavo in sprejemanje novega znanja in
spretnosti ter iskanje in uporabo nasvetov. Z učenjem učenja učenci nadgrajujejo
svoje predhodne izkušnje z učenjem in življenjske izkušnje v različnih okoliščinah:
doma, na delu, pri izobraževanju in usposabljanju. Motivacija in zaupanje vase sta za
kompetenco posameznika odločilni.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
Če je učenje usmerjeno neposredno k določenemu cilju v službi ali na poklicni poti,
mora posameznik poznati zahtevane kompetence, znanje, spretnosti in kvalifikacije.
Vsekakor učenje učenja od posameznika zahteva, da pozna in razume učne
strategije, ki mu najbolj ustrezajo, prednosti in pomanjkljivosti svojega znanja in
kvalifikacij ter da zna poiskati priložnosti za izobraževanje, usposabljanje in nasvete
in/ali podporo, ki so mu na voljo. Spretnosti pri učenju učenja zahtevajo najprej
pridobitev temeljnih osnovnih znanj, kot so pisanje, branje in računanje ter IKT-
znanja, ki so potrebna za nadaljnje učenje. Na podlagi teh znanj mora biti
posameznik sposoben najti dostop, pridobiti, obdelati in sprejeti novo znanje in
spretnosti. Za to je potrebno učinkovito upravljanje vzorcev učenja, poklicne poti in
dela, zlasti pa mora biti posameznik sposoben vztrajati pri učenju tudi dalj časa ter
kritično razmišljati o namenu in ciljih učenja. Posameznik mora biti zmožen posvetiti
11
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
čas avtonomnemu učenju pa tudi skupinskemu delu, kjer kot del učnega procesa
izkoristi prednosti heterogene skupine ter lahko naučeno predstavi ali deli z drugimi.
Kadar je to primerno, mora biti sposoben organizirati lastno učenje, oceniti lastno
delo in poiskati nasvet, informacije in podporo. Pozitiven odnos vključuje motivacijo
in zaupanje v lastno sposobnost uspešnega nadaljevanja učenja vse življenje. Odnos,
usmerjen v reševanje problemov, podpira učenje in posameznikovo sposobnost
premagovanja ovir in spreminjanja samega sebe. Bistvene sestavine pozitivnega
odnosa so želja po uporabi predhodnih izkušenj z učenjem in življenjskih izkušenj,
zanimanje za iskanje priložnosti za učenje ter uporabo učenja v raznovrstnih
življenjskih okoliščinah.
6. Socialne in državljanske kompetence
Opredelitev:
Te kompetence vključujejo osebne, medosebne in medkulturne kompetence ter
zajemajo vse oblike vedenja, ki usposabljajo posameznike za učinkovito in
konstruktivno sodelovanje v socialnem in poklicnem življenju in zlasti v vse bolj
raznovrstnih družbah ter za reševanje morebitnih sporov. Državljanska kompetenca
posameznike usposablja za polno udeležbo v državljanskem življenju na podlagi
socialnih in političnih konceptov in struktur ter zaveze za dejavno in demokratično
udeležbo.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
A. Socialna kompetenca je povezana z osebnim in družbenim blagrom, ki zahteva
razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja kot vira zase, za
svojo družino in za ožje socialno okolje ter znanje o tem, kako tako zdravje doseči
in vzdrževati z zdravim načinom življenja. Za uspešno medosebno in socialno
udeležbo je bistveno razumeti kodekse ravnanja in splošno sprejete načine v
različnih družbah in okoljih (npr. na delovnem mestu). Ravno tako pomembno je
12
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
zavedati se osnovnih konceptov v zvezi s posamezniki, skupinami, organizacijami
dela, enakostjo spolov in nediskriminacijo, družbo in kulturo. Odločilno je
razumevanje multikulturnih in socialno-ekonomskih razsežnosti evropskih družb in
ujemanja nacionalne kulturne identitete z evropsko. Jedro te kompetence so
spretnosti konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, strpnosti, izražanja
in razumevanja različnih pogledov, pogajanja z ustvarjanjem zaupanja in
sočustvovanje. Posamezniki morajo biti sposobni obvladati stres in frustracije ter
to izraziti na konstruktiven način, morajo pa tudi razlikovati med zasebnim in
poklicnim življenjem. Ta kompetenca temelji na sodelovanju, samozavesti in
integriteti. Posameznik se mora zanimati za socialno-ekonomski razvoj,
medkulturno komuniciranje, spoštovati mora različnost in soljudi ter biti pripravljen
premagovati predsodke in sklepati kompromise.
B. Državljanska kompetenca temelji na poznavanju konceptov demokracije, pravice,
enakosti, državljanstva in državljanskih pravic, vključno s tem, kako so ti izraženi v
Listini o temeljnih pravicah Evropske unije in mednarodnih deklaracijah ter kako
jih uporabljajo različne institucije na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in
mednarodni ravni. Vključuje poznavanje sodobnih dogodkov kot tudi glavnih
dogodkov in trendov v nacionalni, evropski in svetovni zgodovini. Poleg tega je
treba razvijati tudi zavest o ciljih, vrednotah in politikah socialnih in političnih
gibanj. Bistveno je poznavanje evropske integracije in struktur EU, glavnih ciljev in
vrednot, kot tudi zavesti o različnosti in kulturnih identitetah v Evropi. Spretnosti
državljanske kompetence pomenijo sposobnost učinkovitega oblikovanja odnosov
z drugimi na javnem področju, izkazovanja solidarnosti in zanimanja za reševanje
problemov, ki zadevajo lokalno in širšo skupnost. Vključujejo kritični in ustvarjalni
premislek ter konstruktivno udeležbo v dejavnostih skupnosti ali soseske ter
sprejemanje odločitev na vseh ravneh, od lokalne do nacionalne in evropske ravni,
zlasti z volitvami. Podlaga za pozitiven odnos so spoštovanje človekovih pravic,
vključno z enakostjo, ki je osnova za demokracijo, spoštovanje in razumevanje
razlik med sistemi vrednot različnih ver ali etničnih skupin. To pomeni izkazovanje
občutka pripadnosti svoji občini, državi, EU in Evropi na splošno ter svetu, in
13
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
pripravljenost za sodelovanje v demokratičnem sprejemanju odločitev na vseh
ravneh. Vključuje tudi izkazovanje čuta odgovornosti ter njegovega razumevanja
in spoštovanje skupnih vrednot, nujnih za zagotavljanje kohezije skupnosti, kot je
spoštovanje demokratičnih načel. Konstruktivno sodelovanje vključuje tudi
državljanske dejavnosti, podporo socialni raznovrstnosti in koheziji ter
trajnostnemu razvoju, pripravljenost za spoštovanje vrednot in zasebnosti drugih.
7. Samoiniciativnost in podjetnost
Opredelitev:
Samoiniciativnost in podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje
svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter
sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v
pomoč posameznikom, ne le v njihovem vsakdanjem življenju in v družbi, ampak tudi
na delovnem mestu pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti,
je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga potrebujejo tisti, ki
ustanavljajo socialne ali gospodarske dejavnosti ali k temu prispevajo. To bi moralo
vključevati zavest o etičnih vrednotah in spodbujati dobro upravljanje.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
Potrebno znanje vključuje sposobnost ugotavljanja razpoložljivih priložnostih za
zasebne, poklicne in/ali poslovne dejavnosti, vključno z vprašanji »širšega pogleda«,
ki zagotavljajo ozadje, v katerem ljudje živijo in delajo, na primer široko poznavanje
gospodarstva ter priložnosti in izzive, s katerimi se spoprijema delodajalec ali
organizacija. Posamezniki se morajo zavedati tudi etičnega položaja podjetij in tega,
kako so lahko s pošteno trgovino ali socialnim vodenjem podjetja zgled.
Znanje se nanaša na proaktivno vodenje projektov (vključno z znanjem, kot so
sposobnost načrtovanja, organizacije, vodenja in delegiranja, analiziranja,
14
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
sporazumevanja, načrtovanja projekta, ovrednotenja in zapisovanja), učinkovito
zastopanje in pogajanje ter sposobnost za delo posameznika in skupinsko (v timu).
Sposobnost presojati lastne prednosti in pomanjkljivosti ter sposobnost oceniti in po
potrebi sprejemati tveganja je bistvena. Podjetniški odnos označuje dajanje pobud,
proaktivnost, neodvisnost in inovativnost v zasebnem in socialnem življenju, pa tudi v
službi. Vključuje tudi motivacijo in odločenost za doseganje ciljev, osebnih ali takih, ki
so skupni s cilji drugih, vključno pri delu.
8. Kulturna zavest in izražanje
Opredelitev:
Spoštovanje pomena kreativnega izražanja zamisli, izkušenj in čustev v različnih
medijih, vključno z glasbo, upodabljajočimi umetnostmi, literaturo in vizualnimi
umetnostmi.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
Kulturno znanje vključuje zavest o lokalni, nacionalni in evropski kulturni dediščini ter
njenem mestu v svetu. Zajema osnovno poznavanje glavnih kulturnih del, tudi
sodobno popularno kulturo. Bistveno je razumeti kulturno in jezikovno raznovrstnost
v Evropi in drugih regijah po svetu, potrebo po njeni ohranitvi ter pomen estetskih
dejavnikov v vsakdanjem življenju. Spretnosti vključujejo priznavanje in izražanje:
upoštevanje in uživanje v umetnostnih delih, predstavitvah ter samoizražanje skozi
različne medije z uporabo posameznikovih prirojenih sposobnosti. K spretnostim
spada tudi sposobnost za povezovanje lastnih ustvarjalnih in izraznih pogledov z
mnenji drugih in za prepoznavanje družbenih in gospodarskih priložnosti v kulturni
dejavnosti. Kulturno izražanje je bistveno za razvoj ustvarjalnih spretnosti, ki jih je
mogoče prenesti na več različnih poklicnih področij. Pravo razumevanje lastne kulture
in občutek identitete sta lahko osnova za odprt odnos in spoštovanje do različnosti
kulturnega izražanja. Pozitiven odnos zajema tudi ustvarjalnost, pripravljenost za
15
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
negovanje estetskih možnosti z umetnostnim samoizražanjem in sodelovanje v
kulturnem življenju.
2. Vseživljenjsko učenje v Sloveniji
Ukrep vseživljenjskega učenja želi pospešiti proces doseganja večje prožnosti in
odzivnosti sistema izobraževanja in usposabljanja, da se zagotovi dolgoročno
ravnovesje med ponudbo in infrastrukturo izobraževanja ter zahtevami gospodarstva
in trga dela.
S to strategijo bi proaktivni odnos do vseživljenjskega učenja lahko postal ključnega
pomena za nadaljnji gospodarski in socialni razvoj ter razvoj zaposlovanja na
nacionalni in na lokalni ravni. Slovenija vztraja pri tej dinamiki z izboljševanjem
sistemov in struktur, ki podpirajo dvig kakovosti in dostopa do izobraževanja in
usposabljanja skozi vse življenje, s krepitvijo medsebojne odvisnosti med
gospodarstvom, zaposlovanjem in izobraževanjem ter z uvajanjem in razvojem
sodobnih metod in tehnik poučevanja ter učenja, da bi omogočila lažjo prenosljivost
znanja na določene gospodarske sektorje in prednostne naloge regionalnega razvoja
v skladu z občutnim letnim naraščanjem vlaganj v človeške vire na prebivalca.
V skladu z omenjeno strategijo izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega
učenja je splošni cilj, kot sestavni del evropskega socialnega modela, povečati
stopnjo udeležbe v vseživljenjskem učenju. Cilj ukrepa je, vzpostaviti sisteme
in strukture, ki bodo podprli strategijo vseživljenjskega učenja s sodobnejšo ponudbo
izobraževanja in usposabljanja, usposabljanja učiteljev in izvajalcev tečajev, razvoja
lokalnih/regionalnih centrov, širjenja sistema zagotavljanja kakovosti in neposredne
pomoči za izobraževanje odraslih z izobrazbenim primanjkljajem ter z zmanjševanjem
stopnje osipa.
V letu 2007 je po sklepu Ministrstva za šolstvo in šport RS ter v sklopu uresničevanja
programa EU - Izobraževanje in usposabljanje 2010 izšlo delo »Strategija
vseživljenjskosti učenja v Sloveniji«, kjer se poskuša konceptualizirati vseživljenjsko
učenje na nacionalni ravni. Pri tem se je izhajalo iz specifičnih razmer in ocenitve
16
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
stanja pri nas. Avtorji menijo, da je največjo pozornost treba nameniti postavitvi
samega koncepta ter ureditvi utrjenih sistemskih pomanjkljivosti in ozaveščanju, ki bi
pripomoglo k sprejetju in udejanjanju strategije. Strategijo je treba dopolniti še z
operativnim načrtom in kazalniki za spremljanje in doseganje zastavljenih ciljev.
Predvideva se, da se bosta z udejanjanjem strategije vseživljenjskosti učenja povečali
zlasti raven in stopnja inovativnosti na vseh področjih, v gospodarskem, družbenem
in političnem življenju. Temeljna filozofija in načelo vseživljenjskosti ni le slediti
razvoju družbe mislečih, temveč nenehno narekovati tak razvoj in razvoj učeče se
družbe (Jelenc, 2007).
V dokumentu je zastavljenih 14 ciljev, ki razvijajo vseživljenjsko učenje v Sloveniji:
1. Omogočiti vsem ljudem učenje in izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, na
vseh področjih življenja in v vseh okoljih. Posebno pozornost je treba pri tem
nameniti zagotavljanju priložnosti za izobraževalno prikrajšane skupine.
2. Krepiti zavedanje, da posamezniki z učenjem povečujejo zaupanje vase, razvijajo
ustvarjalnost, podjetnost in znanje, spretnosti in kvalifikacije, ki jih potrebujejo za
dejavno udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju ter za boljšo kakovost
življenja.
3. Razvijati pri vseh ljudeh zavedanje, da imajo pravico do učenja in izobraževanja, in
tudi krepiti njihovo soodgovornost zanj.
4. Omogočiti vsakemu človeku učenje po njegovi meri, to pomeni, da se poskušata
izobraževanje in usposabljanje optimalno prilagoditi potrebam in zahtevam učeče
se osebe.
5. razvijati pozitiven odnos posameznika do učenja in razumevanje pomena
vseživljenjskosti učenja v vseh obdobjih človekovega življenja; tak odnos je treba
vključiti v kurikule na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja.
6. Zvišati raven vseh vrst pismenosti prebivalcev Slovenije ter rabe pismenosti za
različne namene in v različnih povezavah.
7. V nacionalni politiki ter v teoriji in praksi vzgoje in izobraževanja v Sloveniji doseči
integracijo vseh področij vzgoje in izobraževanja v koherentni sistem, ki bo
17
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
zagotavljal enakovredne in enakopravne možnosti za razvijanje in udejanjanje
različnih zvrsti, oblik, vsebin in namenov izobraževanja in učenja.
8. Razviti kakovostno in prožno ponudbo možnosti in okoliščin za nenehno učenje,
izobraževanje in usposabljanje ter možnost za izbiro raznovrstnih in učinkovitih
metod učenja in poučevanja.
9. Spodbujati in omogočati učenje na vseh življenjskih področjih in področjih
dejavnosti. To naj z ustreznimi instrumenti omogoči celostna politika, ki mora
povezovati gospodarski interes z družbenimi in kulturnimi cilji.
10. Zagotoviti ustrezno ravnotežje med vlaganjem v izobraževanje in učenje za
izboljševanje človeškega kapitala (povečevanje produktivnosti, konkurenčnosti in
individualne zaposljivosti) ter vlaganjem v izobraževanje in učenje za osebni razvoj
in dejavno demokratično državljanstvo.
11. Pospešiti uveljavljanje in uporabo znanja, spretnosti in učenja kot temeljnega vira
in gibala za razvoj lokalnih in regionalnih območij ter v teh tudi za razvoj socialnih
omrežij.
12. Z vsemi javnimi sredstvi ter mediji za sporazumevanje in oglaševanje promovirati
vseživljenjskost učenja kot temeljno življenjsko vrednoto.
13. Pospešiti razvijanje »učeče se družbe« in »družbe, ki temelji na znanju« ter
»družbe mislečih« kot njune evolucijske nadgradnje.
14. Spodbujati mobilnost v izobraževanju in zaposlovanju.
Za doseganje teh ciljev je pomembno, da različne ravni in področja sistema vzgoje in
izobraževanja ter usposabljanja tesno sodelujejo skupaj ter tako ustvarjajo
kontinuum vseživljenjskega učenja. Pomembno pomoč v izvajanju strategije pomeni
tudi ustanavljanje centrov za vseživljenjsko učenje, vendar v Sloveniji še nimamo
izoblikovanega enotnega modela in temeljnih standardov za takšne centre. Nekaj
takšnih primerov sicer je, vendar vsak ima nekako svoj model in lokalne posebnosti.1
Pomembno je tudi, da se zagotovi izbira raznovrstnih in učinkovitih metod učenja in
1 Npr.: http://www.inti.si/, http://www.cvzu-dolenjska.si/, http://www.invel.si/index.php?juloxfx=MTQx,
http://www.upi.si/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid, http://www.center-zorim.net/,
http://www.vzu.si/?id=158 itd.
http://www.inti.si/http://www.cvzu-dolenjska.si/http://www.upi.si/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemidhttp://www.center-zorim.net/http://www.vzu.si/?id=158
18
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
poučevanja ob upoštevanju posameznikovih potreb, zahtev in specifičnih možnosti.
Razmere za učenje je treba prilagoditi spreminjajočemu se načinu življenja in učenja
ljudi, posebno pozornost pa nameniti osebam s težavami pri učenju.
Zgoraj navedene cilje se želi doseči z ukrepi, ki bi udejanjali strategijo
vseživljenjskega učenja. Ukrepi morajo postati vidni v zakonodaji, upravljanju,
financiranju, javnem omrežju organizacij in v programih za izobraževanje odraslih.
Torej, to je delo, ki se zastavlja v prihodnosti in se dotika različnih področij
pedagoške znanosti. V nadaljevanju povzemamo ukrepe po Strategiji vseživljenjskosti
učenja v Sloveniji (Jelenc, 2007):
1. Izboljšanje kakovosti vzgoje in izobraževanja
Zajema razvijanje instrumentov za evalvacijo in samoevalvacijo ter standarde
kakovosti vzgoje in izobraževanja, ki zadevajo vseživljenjsko učenje, ter zavedanje,
da mora kakovostno izobraževanje vsebovati prvine vseživljenjskosti učenja.
2. Posodobitev vzgojno-izobraževalnih programov, učnih načrtov in katalogov znanja
glede na prvine vseživljenjskosti učenja.
3. Razvoj izobraževalnih in učnih strategij
Spodbujanje razvoja izobraževalnih in učnih strategij (didaktike, metodike, oblik
poučevanja in drugega vzgojno-izobraževalnega dela), ki omogočajo in podpirajo
vseživljenjsko učenje, in jih vključevati v kurikule. To naj bi izpeljali na razvojno-
raziskovalni ravni in tudi z zgledi dobre prakse.
4. Usposabljanje strokovnih delavcev
V dodiplomskem izobraževanju in tudi v nadaljnjem izpopolnjevanju znanja in pri
razvijanju kompetenc učiteljev, strokovnih delavcev in drugih kadrov (mentorjev,
svetovalcev) je treba razviti programe za njihovo usposabljanje, da bi lahko uresničili
cilje vseživljenjskosti učenja. Posodobili naj bi tudi programe pedagoško-
andragoškega usposabljanja in vpeljali specialistične podiplomske programe na tem
19
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
področju ter pri razvijanju kompetenc, potrebnih za vodenje in organiziranje
procesov vseživljenjskega učenja.
5. Razvoj različnih oblik, načinov in poti vseživljenjskega učenja
Razviti bo treba najrazličnejše programe, oblike, načine in poti, ki jih narekujejo cilji
strategije vseživljenjskosti učenja in omogočajo njeno uresničevanje.
6. Razvoj sistemov za priznavanje različnih vrst učenja
Zajema razvoj in vzpostavitev sistema ugotavljanja in potrjevanja različnih vrst
učenja – formalnega, neformalnega, informalnega – ter z njimi tudi načine za
priznavanje različnih vrst znanja.
7. Povečanje dostopnosti do izobraževanja in učenja
Učečim se bo treba z različnimi mehanizmi, ustrezno davčno politiko, spodbudami za
vlaganje v vseživljenjsko učenje ipd. omogočiti lažje vključenje v različne oblike
učenja.
8. Oblikovanje ustreznega normativnega okolja
Za uresničitev ciljev strategije vseživljenjskosti učenja naj bi proučili dosedanje
normativne rešitve v vzgoji in izobraževanju na ravni države intudi na ravni regij in
lokalne skupnosti ter predlagali potrebne spremembe. Določiti je treba obveznosti
države in drugih subjektov za udejanjanje strategije vseživljenjskosti učenja.
Ustrezno pozornost je treba nameniti tudi izrazju in doseči ustrezno terminološko
usklajenost na tem področju.
9. Infrastruktura za udejanjanje strategije vseživljenjskosti učenja
Za uresničevanje ukrepov iz Strategije bo treba razviti ustrezno infrastrukturo, npr.
usposabljanje izvajalcev in uporabnikov ter strokovnega osebja, programsko
ponudbo in omrežje, razvoj učnih programov in gradiva, svetovalno dejavnost,
središča za ugotavljanje in potrjevanje znanja, raziskovanje in razvoj, informacijsko
in organizacijsko infrastrukturo, vgraditev računalniško-informacijske tehnologije in
20
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
opreme, promocijsko dejavnost. Pomembno je doseči učinkovito vlaganje v
infrastrukturo za vseživljenjsko učenje in pri tem zlasti:
• ustanavljati območna središča, s katerimi se bodo na območni ravni povezale
dejavnosti, ki omogočajo ali pospešujejo vseživljenjsko učenje;
• usposobiti svetovalce za vseživljenjsko učenje;
• izdelati standarde ali minimalna merila za vse svetovalce, ki bodo opravljali to
dejavnost;
• ustvariti omrežje za vrednotenje in potrjevanje neformalno in naključno ali
priložnostno pridobljenega znanja;
• vgraditi računalniško-informacijsko tehnologijo in opremo;
• omogočiti dostop do organiziranega izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju;
• vlagati v raziskovalno infrastrukturo – oblikovanje zadostnih raziskovalnih
zmogljivosti, zlasti v razvoju in raziskovanju izobraževanja odraslih, ki je ta čas
deficitarno.
10. Krepitev nevladnega sektorja kot partnerja državi pri razvoju strategije
Pomembno je okrepiti nevladni in neprofitni sektor ter ustvariti in razviti partnerske
odnose na tem področju. To je za državo zelo pomembno, celo ena od prednostnih
nalog. Takšno partnerstvo ustvarja državi boljša izhodišča v pogajanjih za
pridobivanje sredstev iz evropskih skladov, še posebno, ko gre za prednostne naloge
nacionalne politike. Nevladni sektor omogoča vključitev več partnerjev v strategijo in
njene programe. To navadno zagotavlja inovativnost in nenehno tekmovalnost.
11. Strateški svet Republike Slovenije za vseživljenjsko učenje
Udejanjanje strategije vseživljenjskosti učenja zahteva kontinuirano in usklajeno skrb
in odločanje; to lahko zagotovi le poseben, medresorsko sestavljen in strokovno
kompetenten organ, kakršen je strateški svet. Svet bo lahko uspešno deloval le, če
bo imel ustrezno formalno podlago, to je institucionaliziranost. Svet vsebinsko in
organizacijsko povezuje in usklajuje vse vladne resorje (ministrstva) z osrednjim
ciljem, to pa je pospeševanje učenja in izobraževanja na vseh področjih življenja in
dela za učinkovito povečanje znanja ter razvijanje družbe, ki temelji na znanju. Poleg
21
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
razvijanja in udejanjanja strategije vseživljenjskosti učenja v nacionalni politiki je
naloga Sveta tudi skrb za njeno učinkovito uresničevanje v praksi.
12. Financiranje vpeljevanja in udejanjanja strategije
Sistem financiranja vseživljenjskega učenja temelji na sodelovanju različnih
partnerjev, to pa so poleg države še delodajalci, uporabniki, civilnodružbene in
nevladne organizacije ter drugi. Strategije ne bo mogoče uspešno razvijati, če ne bo
izdelan ustrezen sistem financiranja, ki bo moral zagotavljati na primer: razvoj novih
programov in načinov učenja, podporo dijakom in delodajalcem za učenje na
delovnem mestu, financiranje raziskav in razvoja področja vseživljenjskega učenja,
finančne spodbude – npr. z davčno politiko, s pospeševalci razvoja; posebna finančna
podpora naj bi se namenjala financiranju visokošolskega izobraževanja. Sistem
financiranja mora omogočati trajnostni razvoj. Treba je tudi sistemsko urediti
financiranje izobraževanja odraslih kot področja vseživljenjskega učenja na lokalni
ravni.
13. Promocija
Sprejetje in udejanjanje strategije morajo spremljati močnejša medijska podpora in
promocija, pa tudi posebne promocijske prireditve in projekti, npr. Teden
vseživljenjskega učenja, paneli na temo vseživljenjskosti učenja, gesla in slogani
(npr. »Vseživljenjsko učenje za vse«, ki sta ga uporabila tudi Unesco in OECD),
razstave, prospekti, podeljevanje priznanj, nagrad in drugo promocijsko gradivo.
14. Raziskovanje in razvoj
Povezati je treba raziskovalne zmogljivosti iz univerz, gospodarstva, javnih zavodov
in organizacij za izobraževanje. Za zagotovitev kakovostnega razvojnega in
raziskovalnega dela je treba za vsa področja vseživljenjskega učenja – obdobje
otroštva in obdobje odraslosti ter visokošolsko izobraževanje – zagotoviti ustrezno
institucionalizirane raziskovalne zmogljivosti. Za raziskovanje in spremljanje
vseživljenjskosti učenja je treba vpeljati statistično spremljanje ter razviti in določiti
22
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
standardne kazalnike za spremljanje uresničevanja strategije. Kazalniki morajo
omogočiti mednarodno primerljivost.
15. Operativni program za udejanjanje strategije vseživljenjskosti učenja
Že ob obravnavi in sprejetju strategije vseživljenjskosti učenja bo treba sprejeti sklep
o pripravi podrobno operacionaliziranega programa za njeno izpeljavo, saj je ta nujen
za uspešno in učinkovito uresničevanje strategije vseživljenjskosti učenja.
Če bodo vsi ti ukrepi izvedeni in cilji doseženi, bo vseživljenjsko učenje v Sloveniji
resnično zaživelo, kar pa nam bo pokazalo poročilo za Evropsko komisijo leta 2010.
Evropska komisija postavlja vseživljenjskost učenja v ospredje svojih politik urejanja
trga dela, raziskovanja in izobraževanja, pri tem pa vse bolj poudarja pomen učinkov
in pomen kompetenc pri učenju. Trenutno stanje v Sloveniji odkriva, da obstajajo
koncepti, ideje in nekateri poizkusi vpeljave vseživljenjskega učenja, vendar
ugotavljamo, da je na tem področju treba še veliko narediti, predvsem v strukturi in
organizaciji dela ter konkretnih korakih vključevanja te komponente tudi v formalni
izobraževalni sistem.
3. Učenje učenja kot ključna kompetenca vseživljenjskega učenja
3.1 Izobraževanje v Evropski uniji in učenje učenja
Vsi raziskovalni napori izhajajo iz potrebe in nuje izboljšati kakovost izobraževanja v
Evropi. Glede na politiko EU je kvaliteta izobraževanja v vseh državah članicah
področje, ki je zelo pomembno. Visoka stopnja znanj, kompetenc in veščin postaja
osnovni pogoj za aktivno državljanstvo, zaposlitev in socialno vključenost.
Vseživljenjsko učenje je pomembno orodje za oblikovanje posameznikove
prihodnosti, za uspešno vključevanje na trg dela in prosti pretok delovne sile po vsej
EU.
23
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Evropska komisija je v okviru »Evropskega poročila o kvaliteti izobraževanja« zapisala
in dorekla 16 indikatorjev, ki bodo merili kvaliteto izobraževanja v EU ter omogočali
primerjave med državami članicami (European Communities, 2001). Indikatorji
pokrivajo štiri področja in so prikazani v tabeli spodaj.
Tabela 1: Indikatorji za kvaliteto izobraževanja v Evropski uniji
Področje Indikator
znanja
matematika
branje naravoslovje informacijsko komunikacijske tehnologije (ICT) tuji jeziki učenje učenja
državljanska vzgoja
uspešnost in prehodi
osip število izobraženih z višjo srednješolsko izobrazbo
(V. in VI. stopnja)
število vpisanih v terciarno izobraževanje
upravljanje
izobraževanja
evalvacija in upravljanje izobraževanja
sodelovanje s starši
viri in strukture
izobraževanje in usposabljanje učiteljev udeležba v predšolski vzgoji število učencev glede na število računalnikov
izobraževalni izdatek (strošek) na učenca
Učenje učenja v kontekstu teh indikatorjev pomeni, da posameznik pridobi
intelektualne spretnosti, povezane z učenjem, odnosom do učenja in motivacijo. Npr.
metakognitivno zaznavanje na področju učenja, zaznavanje lastnih kompetenc,
zaznavanja samega sebe, zavedanje svojega učnega stila, vztrajnost pri učenju (kljub
težavam), motivacijo za učenje. Te veščine se pridobivajo in razvijajo v različnih
okoljih, v šoli, v razredu, doma, pri individualnem učenju, vsakodnevnem reševanju
problemov ipd. (European Communities, 2001).
24
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Raziskovanje na evropski ravni in izvajanje teh aktivnosti je trenutno v teku.
Raziskujejo se primeri dobre prakse, saj je do sedaj le nekaj držav članic pričelo
razvijati ali je že približno vzpostavilo sistem za preučevanje in merjenje kompetence
učenje učenja. Mnoge države izhajajo iz formalnega izobraževanja, kjer poskušajo
raziskovati vzroke za uspeh ali neuspeh v šoli in identificirati kompetence uspešnosti,
ki bi jih lahko prenesli tudi na preostale segmente življenja.
Samo raziskovanje te kompetence pa ni prepuščeno le državam članicam, temveč je
EU naredila še nekaj korakov naprej. Namreč, raziskovalno delo o vseživljenjskem
učenju v Evropski uniji poteka v okviru Centra za raziskovanje vseživljenjskega
učenja2 oz. CRELL (Centre for Research on Lifelong Learning), ki ga je ustanovil
Direktorat za izobraževanje in kulturo ter JRC (Joint Research Centre) kot krovna
institucija za raziskave EU, ki deluje pod okriljem Evropske komisije.
3.2 CRELL kot evropska institucija za raziskave na področju vseživljenjskega izobraževanja
CRELL je institucija, ki je nastala ob sodelovanju Evropske komisije, Generalnega
direktorata za izobraževanje in kulturo ter JRC. Nahaja se na severu Italije, v mestu
Ispra, na inštitutu za varnost in zaščito državljanov, kot del enote za ekonometrijo in
uporabno statistiko. CRELL združuje različne strokovnjake s področja izobraževanja,
družbenih ved, ekonomije in statistike, kjer se pri raziskovanju izobraževanja
uporablja multidisciplinarni pristop. CRELL je pričel delovati v avgustu leta 2005, z
namenom, da bi ustrezno zadostil potrebam po raziskovanju, ki nastajajo v Evropski
komisiji, ki je med drugim zadolžena tudi za upravljanje in evalvacijo izobraževanja in
vzgoje v EU (CRELL, 2007a).
Raziskovanja v okviru CRELL potekajo na štirih glavnih področjih (CRELL, 2007b):
2 V nadaljevanju uporabljamo uradno kratico CRELL (Centre for Research on Lifelong Learning).
25
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
- Vzpostavljanje omrežja raziskovalcev in institucij, ki se ukvarjajo s
področjem evalvacij vzgojno-izobraževalnih sistemov, temelječih na
indikatorjih.
- Vodenje raziskovanja indikatorjev, vključevanje znanstvenih analiz, ki
podpirajo razvoj indikatorjev na ključnih področjih upravljanja izobraževanja,
npr. učinkovitost investicij, IKT – izobraževalno-komunikacijske tehnologije,
mobilnost, socialna vključenost, aktivno državljanstvo, učenje učenja ter
strokovno izobraževanje in usposabljanje. To vključuje tudi preliminarno
raziskovanje, ki bi podpiralo zbiranje novih podatkov in razvoj sestavljenih
indikatorjev na ključnih področjih družbe znanja.
- Napoved in oblikovanje kvantitativnih ocen in analiza vplivov izobraževanja
in usposabljanja na ekonomsko področje ter analiza vplivov pomembnih
trendov v izobraževanju in usposabljanju. Evropski sistemi izobraževanja in
usposabljanja ter evropska izobraževalna politika se oblikujejo in analizirajo
v svetovni perspektivi (kar najpogosteje vključuje primerjavo z ZDA in
Japonsko).
- Zagotavljanje podpore Evropski komisiji v upravljanju izobraževanja in
usposabljanja ter podpora pri pripravi poročil, zlasti tistih, ki so trenutno
aktualna.
CRELL sodeluje tudi z različnimi drugimi institucijami, ki izvajajo raziskave na
področju izobraževanja, kot so Eurostat, OECD (PISA) ali IEA (TIMMS).
V dvoletnem delovnem načrtu CRELL za obdobje 2007 do 2009 je zapisano, da bodo
raziskave potekale predvsem na dveh prioritetnih področjih z naslovi: »Veščine za
družbo znanja in večjo socialno kohezijo« ter »Izobraževanje, usposabljanje ter
razvoj človeškega kapitala« (CRELL, 2007b).
26
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Prvo področje vključuje raziskave na področju socialnih veščin, učenje učenja,
strokovno izobraževanje in usposabljanje, IKT-veščine ter njihov vpliv na izobrazbo,
povezave med izobraževanjem in inovacijami ter razvoj odprtih virov elektronskih
orodij.
Drugo področje vključuje preučevanje učnih okvirjev, učnih scenarijev, ponovno
izobraževanje posameznikov, učinkovitost investicij v izobraževanju, kvaliteto
visokega šolstva in vodenje šol.
Vsak raziskovalni projekt izvajajo posamezni raziskovalci ali timi raziskovalcev znotraj
zastavljenih časovnih okvirjev. Projekti pogosto pripomorejo k razvijanju novih
indikatorjev, izdaji znanstvenih publikacij ali organizaciji znanstvenih seminarjev.
Različne aktivnosti so lahko bodisi del prejšnjih programov ali se oblikujejo kot nov
program.
Prvo raziskovalno področje z naslovom »Veščine za družbo znanja in večja socialna
kohezija« pokriva tudi področje vseživljenjskega učenja in predvsem kompetenco
učenje učenja. To področje je osredinjeno na vlogo učenja v družbi znanja. Vloga
učenja je videna v luči ključnega dejavnika za usposabljanje in uspeh posameznikov
v razvoju ključnih kompetenc, ki jih zahteva življenje in delo v hitro spreminjajoči se
globalno informacijski dobi.
Opravljajo se primerjave na mednarodni ravni med posameznikovimi in družbenimi
izidi izobraževanj ter primerjave med posameznikovimi kompetencami. Raziskuje se,
kako meriti kompetenco učenje učenja pri mladostnikih in odraslih, kako meriti
kompetenco učenje jezikov, IKT-kompetence, državljanske kompetence ter odnose
med temi kompetencami ter vseživljenjskim učenjem, socialno kohezijo, aktivnim
državljanstvom in zdravjem.
Če strnemo; delo na CRELL-u v teh dveh letih poteka po naslednjih točkah:
- merjenje in upravljanje ključnih kompetenc
27
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
- aktivno državljanstvo v učnem okolju
- merjenje učenja učenja
- izobraževanje za inovacije in inovacije za izobraževanje
- strokovno izobraževanje in usposabljanje
- razvoj elektronskega ocenjevanja pripomočkov v izobraževanju in
usposabljanju
- raziskovanje IKT na izobraževalni uspeh
28
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Projekt: Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih od 2009 do 2011 Podprojekt: Usposabljanje za andragoško delo Aktivnost: E-usposabljanje: Izobraževalne značilnosti odraslih
E-USPOSABLJANJE: IZOBRAŽEVALNE ZNAČILNOSTI ODRASLIH
DODATNO
AVTORSKO GRADIVO
Mag. Marta Licardo
Oktober-november 2010
29
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Akcijsko raziskovanje – kaj je to?
Akcijsko raziskovanje je strategija spodbujanja strokovnega razvoja pedagoških delavcev.
Akcijsko raziskovanje je proces, v katerem udeleţenci proučujejo svojo pedagoško prakso tako, da sistematično in natančno uporabljajo raziskovalne postopke (C. Caro – Bruce).
Je oblika razmišljujočega preučevanja socialne situacije z namenom poglobiti razumevanje situacije ter svojega ravnanja v njej, ki naj vodi k bolj učinkovitemu ravnanju (J. Elliot).
Merilo uspešnosti akcijskega raziskovanja je prispevek k izboljšanju vzgojno-izobraževalnega dela v konkretnih situacijah, v katerih učitelji delajo (cilj je izboljšava oz. sprememba prakse).
Akcijsko raziskovanje temelji na naslednjih predpostavkah:
• Učitelji in vodstveni delavci najbolje rešujejo probleme, ki so jih sami izbrali.
• Strokovno se najbolj uspešno razvijajo takrat, ko raziskujejo in vrednotijo svoje delo ter iščejo nove poti za reševanje problemov.
• Potrebujejo čas in prostor, da se oddaljijo od vsakodnevne rutine ter se poglobijo v svoje delo.
• Če med seboj sodelujejo, lahko drug drugemu ponudijo podporo, pomoč in spodbudo.
Kaj delajo učitelji raziskovalci?
• Prevzemajo odgovornost za svoj strokovni razvoj. • Oblikujejo raziskovalna vprašanja, ki izhajajo iz njihove ţelje
vedeti več o poučevanju in učenju v njihovih razredih. • Raziskujejo svoja stališča in vrednote, ki usmerjajo njihove
strokovne odločitve. • Sistematično zbirajo podatke od učencev in z njimi. • Podatke in raziskovalno metodologijo izmenjujejo z drugimi učitelji. • Skupaj s kolegi podatke analizirajo in interpretirajo. • O ugotovitvah razpravljajo s kolegi, učenci in širšo pedagoško javnostjo. • O svojih raziskavah pišejo.
Akcijsko raziskovanje vas spodbuja, da zavzamete vlogo učitelja – profesionalca, ki
je: – Nadrejen sistemu – Avtonomen ekspert
• zavezan stalnemu strokovnemu razvoju
30
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
• deluje v dobro druţbeni skupnosti (udeleţenci izobraţevanj, drugi porabniki)
• skrbi za razvoj stroke • zavezan etičnemu načelu ―skrbi za učence‖
Ko pedagoški delavec zaključi dodiplomsko izobraţevanje, je glavni način
njegovega strokovnega razvoja učenje iz izkušenj. Vendar izkušnje same po sebi še ne omogočajo strokovnega razvoja. Vir učenja postanejo šele takrat, ko jih strokovnjak hoče in zmore analizirati ter
ugotovitve uporabiti pri svojem nadaljnjem delu. Izkušnje se sestojijo iz vzorcev. Vzorci pa so oblike vedenja, ki se ponavljajo. Pogosto jih usmerja prikrita, podzavestna, neizrečena RUTINA. Z akcijskim
raziskovanjem ţelimo prevetriti naše rutine.
Osnove akcijskega raziskovanja
Procesi v akcijskem raziskovanju so:
1. OPREDELITEV IZHODIščNEGA PROBLEMA – Raziskovalno vprašanje
2. POGLABLJANJE RAZUMEVANJA PROBLEMA
– Opis začetne situacije z diagnostičnimi hipotezami – Zbiranje in analiza podatkov (TRIANGULACIJA – problem pogledati iz
treh perspektiv (v našem primeru to ni nujno, lahko samo iz ene.)
3. PRIPRAVA IN IZVEDBA AKCIJSKEGA NAčRTA – Akcijske hipoteze – Postavitev kazalcev uspešnosti pri doseganju cilja
4. GRADITEV TEORIJE - UčENJE
– Študij strokovnih spoznanj in povezovanje s prakso – Refleksivno razmišljanje – Širjenje spoznanj
31
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Slika: Kako poteka akcijsko raziskovanje.
1. OPREDELITEV IZHODIŠČNEGA PROBLEMA – vprašajte se:
• Kaj bi pri vašem delu radi spremenili; o čem bi radi izvedeli kaj več? • Zakaj želite to napraviti? • Zakaj bi bila ta sprememba za vas pomembna? • Kateri viziji, poslanstvu, vrednotam bi ta sprememba lahko služila? • Na kratko, z navajanjem dejstev opišite sedanjo situacijo.
OBLIKUJTE RAZISKOVALNO VPRAšANJE!
Dobro raziskovalno vprašanje je … • pomembno oz. značilno • izvedljivo • povezano z učiteljevim vsakodnevnim delom • jasno • postavljeno kot odprto vprašanje • spodbuja samorefleksijo
Primeri raziskovalnih vprašanj:
• Kako spodbujati vseţivljenjsko učenje in izobraţevanje pri odraslih udeleţencih izobraţevanj?
• Ali izbira metod vpliva na večjo kakovost znanja odraslih udeleţencev izobraţevanj? Katere metode so učinkovite?
• Kako naj naš izobraţevalni zavod uveljavi e-izobraţevanja? • Kako doseči, da bodo odrasli izgubili strah pred e-izobraţevanjem?
32
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
2. POGLABLJANJE RAZUMEVANJA PROBLEMA – vprašajte se…
• Katere podatke bi morali zbrati, da bi odgovorili na vaše vprašanje? • Katere hipoteze iz vašega izhodiščnega razumevanja problema bi morali
preveriti? • Kako boste problem osvetlili vsaj s treh različnih perspektiv? (v našem
primeru je dovolj ena) • Katere vire boste uporabili pri iskanju podatkov? • S katerimi metodami boste zbirali podatke?
Pripravite načrt zbiranja podatkov in njihove analize. Vključite ga v vaš načrt
dela.
3. AKCIJSKI NAČRT zajema:
1. Opis želenega stanja
Opis kazalcev doseganja cilja
2. Oblikovanje akcijskih hipotez
5 X Problem bi rešili, če … – individualno delo
Zdruţevanje idej v skupini in oblikovanje kategorij
3. Akcijski načrt
Kaj, kdo, kdaj, kako, s kom, potrebni viri
4. Spremljanje dosežkov in evalvacija
Kako bomo spremljali doseganje posameznega kazalca – načrt zbiranja podatkov
Nekaj kriterijev za vrednotenje kakovosti načrta:
• ali načrt vsebuje vsaj minimalno strukturo AR: – opredelitev problema, – kazalci doseganja ţelenega stanja, – aktivnosti za doseganje ţelenega stanja – načrt spremljanja in evalvacije – načrt učenja učiteljev (refleksija svoje prakse)
• ali je načrt skladen (―rdeča nit‖) • ali je načrt izvedljiv • ali je raziskovalno vprašanje dovolj ozko, konkretno • ali so kazalci opredeljeni dovolj operativno (merljivo) • ali so v načrtu jasno dodelane aktivnosti preko katerih se bodo učili učitelji -
predvsem refleksija svoje prakse
33
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
4. GRADITEV TEORIJE - UčENJE Učitelj naj kritično razmisli o sledečem:
• Kaj sem želel doseči? Kje sem bil na začetku? • Kako sem zastavljeno uresničil? Kje sem sedaj? • S čim to dokazujem oz. kako vem, da sem (nisem) uresničil zastavljene
cilje? • Kaj sem se iz procesa naučil/spoznal o sebi, svojem delu, o drugih? • Kako bom svoje delo nadaljeval? • Kaj bom spremenil? Zakaj?
ALI… • Katere cilje sem želel doseči? • Kako mi je to uspelo in zakaj? • Katere strategije učenja in poučevanja so bile učinkovite in zakaj? • Kateri drugi dejavniki (pogosto nenačrtovani) so vplivali na …/problem in
kako? • Kako ocenjujem svojo vlogo pri uspešni ali manj uspešni izpeljavi ….? • Katere izkušnje bom uporabil v prihodnje in kako?
34
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Predvidene teme za projektne naloge Spodbujanje vseživljenjskega učenja
• Analiza motivov in ciljev udeležencev izobraževanja • Raziskava o modelih za spodbujenje LLL • Kako bi to lahko počeli v našem zavodu? • Strateški načrt za lokalno okolje (projekt?) • Empirični del – raziskovanje pripravljenosti udeležencev izobraževanja za LLL
Metode učenja pri izobraževanju odraslih
• Razprava o metodah, katere so uspešne, katere manj uspešne • Analiza kaj uporabljamo v našem zavodu, kaj uporabljam jaz? • Kaj si želijo udeleženci? • Akcijski načrt za vpeljavo metod, ki delujejo ali si jih udeleženci želijo.
Kako motivirati potencialne udeležence izobraževanj odraslih Načrt spodbujanja udeležbe odraslih v izobraževanju po modelu COR (3. poglavje) za
svojo šolo, zavod,…
1. Dvigovanje stopnje samozaupanja oz. samovrednotenja:
Kako se povečati samozaupanje? Kateri od predlogov so uporabni?
- ustvarjati več možnosti izobraževanja z nizko stopnjo tveganja in grožnje (samostojno učenje, čim manj zunanjega vrednotenja znanja ali vsaj v kombinaciji s samovrednotenjem, ipd.)
- zmanjševati ovire, ki jih zaznavamo in na katere imamo vpliv, - ustrezno usposobljeno osebje za izvajanje izobraževanja, ki pozna probleme, s
katerimi se srečujejo brezposelni in hkrati pri izobraževanju upošteva posebnosti odraslih, ki narekujejo drugačne pristope,
- ustrezne povratne informacije (pozitivne, sprotne, testi za samovrednotenje, rezultati podkrepljeni s spodbudami, ipd.)
Kakšni naj bi bili programi, ki so namenjeni odraslim z negativnimi izkušnjami iz poprejšnjega izobraževanja?
35
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
2. Ustvarjanje pozitivnega stališča do izobraževanja Kaj od spodnjega lahko naredimo in kako?
- oblikovati bolj pozitivne osebne izkušnje zgodaj v učni karieri,
- spodbujati podporo ―pomembnih drugih― za izobraževalno udeležbo (družina, prijatelji, nekdanji sodelavci, društva, ipd.),
- organizirati ustrezne oblike izobraževanja ali druženja, ki bodo odpravljale stereotipe o učenju,
- v izobraževalna prizadevanja vključiti društva, klube, medije.
3. Uresničevati cilje in pričakovanja učečih se (udeležencev) Vključevanje odraslih v izobraževanje naj temelji na ugotovljenih potrebah v okolju. Odrasli z nizko temeljno izobrazbo, ki se kljub izobraževanju ne bodo uspeli zaposliti, se bodo tako prepričali o nesmiselnosti izobraževanja za spreminjanje svojega položaja.
4. Izobraževanje, ki se odziva življenjskim spremembam Ljudje si največ znanja pridobivajo v določenih življenjskih obdobjih in okoliščinah. Tako pomembni dejavniki so npr. prva zaposlitev, poroka, otroci, naraščajoče obveznosti v službi, upokojitev, ipd. Lahko pa so situacije tudi nenadne in bolj stresne: izguba zaposlitve, razveza, ovdovelost, bolezen, ipd.
Če poznamo in pričakujemo v programu določeno ciljno skupino, ki ima nekatere skupne značilnosti, lahko že vnaprej predvidimo, na katere ovire in probleme bomo skupaj naleteli, zato jih poskušamo v čim večji meri upoštevati že pred začetkom programa in tudi tekom izvedbe.
Če smo na nekatere značilnosti pripravljeni, nas ne presenetijo in zmedejo, temveč k njihovem reševanju pristopimo konstruktivno. Razmislimo torej že vnaprej o nekaterih možnih rešitvah pričakovanih problemov.
5. Ustvarjanje možnosti in odpravljanje ovir V programu moramo upoštevati:
značilnosti ciljne skupine in njihove potrebe, ponuditi čim več možnosti, saj marsikateri odrasli ne vedo natančno, kaj želijo,
dokler tega ne spoznajo, poleg poznavanja tržišča (potreb naše ciljne skupine) je potrebno tudi celostno
poznavanje in razumevanje odraslih udeležencev ter njihovih značilnosti v izobraževalnem procesu, predvideti možnosti, ki jih ima naša institucija, da bomo lahko, če bo potrebno,
ugodili nekaterim dodatnim zahtevam.
36
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
6. Omogočanje pravočasnih, sprotnih informacij To je kritična točka za pridobivanje udeležencev, saj brez ustreznih informacij ne pridemo niti do najbolj motiviranih udeležencev za izobraževanje.
Sporočilo mora:
upoštevati posebnosti ciljne skupine, biti spodbudno in optimistično, navajati drugačne načine učenja, ki upoštevajo posebnosti odraslih v učnem
procesu, bodočim udeležencem sporočati, da bodo z vključitvijo morda lahko presegli težave,
s katerimi so soočajo zdaj, informacije razširjamo na mestih, kjer pričakujemo izbrano ciljno skupino.
To velja tudi za sporočila, ki jih bodo dobivali tisti, ki se niso povsem prostovoljno vključili v program. Tudi sprotno obveščanje različnih skupin mora slediti zgornjim načelom!
Prikazani model je le eden od možnih modelov spodbujanja udeležbe v izobraževanju odraslih, ki pa poskuša razmišljati o pridobivanju odraslih z vidika različnih perspektiv. Tako upošteva specifičnost ciljev posamezne skupine, njene ovire, vpliv pomembnih drugih, vpliv življenjske situacije, značilnosti faze v življenjskem ciklu, itd. Za nas kot učitelje pa ta model predstavlja izhodišče za razmišljanje o upoštevanju nekaterih značilnosti skupine odraslih, ki jo bomo poučevali.
Klima in sodelovanje med udeleženci in učiteljem Kakšna je večina skupin, v katerih poučujete, če jih primerjate z opredelitvami v
zgornji tabeli? Je po vašem mnenju mogoče vzpostaviti take pogoje učenja, da učna skupina deluje kot ―aktivna skupina―? Kje vidite ključne težave pri vzpostavljanju take skupine? Zapišite svoje ugotovitve! Za uspešno učenje v skupini je izredno pomemben učiteljev nastop in njegova priprava, po drugi strani pa tudi njegova komunikacija z udeleženci in klima, ki jo zna vzpostaviti. Poleg lastnih strategij, ki jih učitelj, svetovalec ali ocenjevalec (vsak, ki sodeluje pri učenju odraslih) uporablja v tem učnem procesu, naj bi poznal tudi udeležence izobraževanja — kako se lotevajo učenja, njihove stile spoznavanja in učne stile, od katerih je odvisna uporaba ustreznih učnih metod, posledično pa so od njih odvisni tudi učni dosežki.
Klima in sodelovanje med učitelji in »šolo« Ali so izobraževalne organizacije pogosto tudi učeče se organizacije ali ne? Kakšna je klima v organizaciji/šoli kjer poučujete? Kakšno je znanje med zaposlenimi – izmenjujete znanje, si pomagate?
37
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Obstajajo načrtne dejavnosti s katerimi se spodbuja vzajemnost in sodelovanje učiteljev?
Obstaja znotraj vašega zavoda težnja po napredku? Kakšen vpliv ima klima na vaše
delo?
38
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Pozdravljeni, Pred vami je vprašalnik, ki je namenjen učiteljem odraslih. Z njim bomo skušali
raziskati nekatere teoretične pristope in potrditi njihovo veljavnost. Služi za potrebe e-izobraževanja Izobraževalne značilnosti odraslih.
1. Kaj je za vas poučevanje? A. prenašanje vsebin v učencu prilagojeni obliki B. izgrajevanje učenčevih sposobnosti in spretnosti C. vodenje učenca proti ciljem D. spodbujanje rasti, razvoja učenca
2. Kaj od navedenega se vam zdi najpomembnejše za učitelja? A. sposobnost načrtovanja in tehnična popolnost B. interes za učeče in interes za vsebino C. ustvarjanje pozitivne učne klime D. spodbujanje udeleţencev h kritičnemu učenju E. spoštovanje in upoštevanje učencev
3. Poskušajte se spomniti svojega najboljšega učitelja, ki ste ga imeli. Kakšen je
bil, zakaj vam je ostal v spominu? Katere so bile njegove lastnosti? To je bil učitelj:_________________ V spominu mi je ostal zaradi: _______________, ______________, ____________, _____________, _______________,______________, ____________, ____________,…. 4. Kateri način poučevanja se vam zdi v izobraževanju odraslih najprimernejši? A. Učenec si izbere cilj, učitelj poskrbi, da se cilj čim hitreje doseţe. B. Učitelj predvsem poskrbi za okolje in klimo, učenec se uči čimbolj samostojno. C. Izobraţevanje po meri učenca, temelj pristopa so učenčeve osebne potrebe. D. Učenje je spodbujanje dialoga, ki vodi k akciji. 5. Kaj je po vašem mnenju namen spodbujanja izobraževanja odraslih?
A. razvijati pri odraslih intelektualno, moralno, duhovno moč B. nabiranje znanja in spremembe v vedenju C. ponujanje praktičnih znanj D. spodbujati osebnostno rast in razvoj učečega E. prispevati k razvoju druţbe
39
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
6. Kateri od pojmov najbolj ilustrira učitelja odraslih? A. Ekspert B. Manager C. Organizator D. Spodbujevalec E. Koordinator
Hvala za iskrene odgovore!
40
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Vprašalnik za samorefleksijo, ugotavljanje prednosti in priložnosti
Za začetek nekaj esejskih vprašanj…
1. Zakaj sem se odločil/a, postati učitelj/ica? (Katere okoliščine so me pripeljale v ta poklic, kdo je vplival na mojo odločitev,
kaj me je navdihnilo za ta poklic…) 2. Moje osebnostne lastnosti. (Katere osebnostne lastnosti imam, ki odlikujejo dobrega in uspešnega učitelja,
kakšna oseba sem, ali imam visoka pričakovanja za svoj uspeh in uspehe svojih učencev, kako premagam osebne ovire, ki bi mi pomagale vţiveti se v čustva učencev..)
3. Moji dolgoročni cilji in ţelje. 4. Moja najljubša fotografija (»jaz v naj izdaji«) ali avtobiografski zapis malo
drugače… Sledijo krajša vprašanja… 5. Kaj mi je pri mojem delu kot učitelju odraslih najbolj všeč?
6. Kaj zaznavam kot svoje pozitivne lastnosti? 7. Kako bi opisal/a vzdušje v mojih skupinah? 8. Kaj zaznavam kot osrednji problem (ali probleme) mojega delovnega okolja.
(opišite) 9. Kako ta problem (ali probleme) rešujem? 10. Kako jaz osebno prispevam k reševanju problemov? 11. Kako bi opisal/a moj stil poučevanja? (osredinjen na vsebino, proces,
udeleţence?..) 12. Kakšne učne vire zagotavljam svojim udeleţencem izobraţevanj? 13. Kako spodbujam udeleţence k učenju? 14. Kaj so močna področja mene kot učitelja? 15. Kaj so moje šibke točke v vlogi učitelja? 16. Kaj so po mojem mnenju razlogi za te pomanjkljivosti? 17. Kako lahko pripomorem h konstruktivni komunikaciji in sodelovanju v skupini
kjer poučujem? 18. Kaj bi moralo za ustreznejšo kakovost izobraţevanja narediti vodstvo moje
šole, institucije? Kaj bi svetoval vodstvu? 19. Ali bi se bili pripravljen/a vključiti v izobraţevanje, katerega cilj bi bil
prispevati h kakovostnejšem poučevanju ?
41
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
20. In še najkrajša vprašanja/trditve. V naboru trditev označite (v levem kvadratku) samo tiste, ki veljajo za vas. Ostale pustite prazne. Tiste odgovore, ki ste jih označili, skušajte ovrednotiti in v obliki povzetka vnesti v analizo swot.
Kot učitelj posedujem znanje, udeleţenec ga sprejema; med nama je razlika v statusnem poloţaju.
Udeleţenec pri mojem poučevanju pridobiva znanje predvsem s predavanji, gradivi, ustnimi navodili; s test
Recommended