OVREDNOTENJE NAPAK PRI PLAVALNIH TEHNIKAH · 2016. 9. 6. · saj je vanjo vkljuena najveja populacija ljudi doloene sta rosti. Vsebine uenja se morajo nadgrajevati in predstavljati

1

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Podiplomski študij

OVREDNOTENJE NAPAK PRI PLAVALNIH TEHNIKAH

MAGISTRSKA NALOGA

Mentor: Avtorica dela:

Dr.doc. Jernej Kapus, prof. šp.vzg. JANUŠA STIBILJ

Ljubljana, 2016

2

Magistrska naloga z naslovom OVREDNOTENJE NAPAK PRI PLAVALNIH TEHNIKAH

je rezultat lastnega znanstvenoraziskovalnega dela.

Podpis:

Januša Stibilj

3

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so kakor koli pripomogli k nastanku pričujočega dela.

Najprej bi se rada zahvalila svojemu mentorju dr.doc. Jerneju Kapusu, prof. šp.vzg., ki mi je ves

čas nastajanja naloge stal ob strani in s svojimi prijateljskimi nasveti in pripombami pomagal k

nastajanju naloge.

Posebno zahvalo dolgujem Katarini Košmrlj, raziskovalni sodelavki na Fakulteti za

management v Kopru, ki je svoje znanje metodologije nesebično delila z mano in mi

pomagala pri celotnem metodološkem delu naloge.

Zahvalila bi se tudi vsem strokovnim delavcem iz slovenskih plavalnih klubov ter študentom,

ki so sodelovali v anketiranju.

Na koncu pa gre posebna zahvala moji družini, ki je razumela, da mama nima vedno časa.

4

Ključne besede: plavanje, učenje, kvalitativno preverjanje, ovrednotenje

OVREDNOTENJE NAPAK PRI PLAVALNIH TEHNIKAH

Fakulteta za šport, Ljubljana, 2016

Strani: 107 preglednice: 70

IZVLEČEK

Namen naloge je bil ovrednotiti plavalne napake ter izdelati mersko lestvico za preverjanje

znanja plavanja plavalcev. Izbrali smo 158 napak pri prsnem, kravlu in hrbtnem ter jih

razdelili glede na posamezne elemente tehnik (položaj telesa, udarec, zaveslaj, gibanje glave

in dihanje, celotna koordinacija). Za potrebe raziskave smo izdelali anketni vprašalnik po

Thurstonovi metodi za vsako plavalno tehniko posebej. Ocenjevalci so vrednotili napake na

sedemstopenjski lestvici po pomembnosti in tristopenjski lestvici ocenili pogostost

pojavljanja posamezne napake. Ekspertno skupino ocenjevalcev je sestavljajo 62 slovenskih

plavalnih trenerjev, kontrolno skupino ocenjevalcev pa 51 študentov Fakultete za šport, ki

imajo opravljen izpit iz predmeta Plavanje 1 z osnovami reševanja iz vode.

Napakam smo glede na oceno izračunali mediano (Me) ter kvartilni razmik (Q). Na podlagi

mediane (Me), čim nižjega kvartilnega razmika (Q) ter pogostosti pojavljanja napake smo

določili rang napake. Na podlagi že omenjenih kriterijev smo izbrali napake in izdelali

mersko lestvico za vsako tehniko posebej ter kriterij za razvrščanje plavalcev v nivoje po

znanju plavanja.

Trenutna merska lestvica je okvirna, določena glede na uporabljeno metodologijo in praktične

izkušnje iz učenja plavanja. Predlagamo, da se lahko ta problem dalje razvija in preveri na

reprezentativnem vzorcu vadečih. Naloga je iz vidika uporabljene metodologije novost na

področju raziskovanja v športu in predlagamo, da se uporabljeno metodologijo z ustreznimi

prilagoditvami preizkusi tudi na drugih športnih gibanjih.

5

Keywords: swimming, learning, qualitative analysis, evaluation

EVALUATION OF MISTAKES AT SWIMMING TECHIQUES

Faculty of sport

Pages: 107 tables: 70

ABSTRACT

The main purpose of this study was to evaluate mistakes that occur at swimming techniques

and to construct a scale for testing (examination) swimming knowledge. We collected 158

mistakes at breaststroke, front crawl and backstroke and we divided them by elements of

swimming technique (position of the body, kick, stroke, movement of the head, the whole

coordination). For the purpose of this study, a questionnaire based on Thurstone models was

constructed for each swimming technique. Judges were evaluating mistakes on a seven–point

continuum by importance and on a three-point continuum by the frequency an isolated

mistake. The expert group consists of 62 Slovenian swimming coaches and the control group

consists of 51 students of the Faculty of sport, who passed the exam Swimming 1 with basics

of water rescue.

Based on evaluation we calculated median value and interquartile range value. Considering

the median value (Me), interquartile range (Q) values and frequency of the isolated mistake

(P) the scale of the mistakes were determined. Based on criteria already mentioned we

selected mistakes and constructed a scale for testing swimming knowledge for a specific

technique and criteria for classification of swimmers by their swimming knowledge.

The present scale is approximate, determined by the used methodology and practical

experience in swimming learning. We suggest further development of this problem and its

application on representative sample. The study is from the point of view of the methodology

that we applied an innovation in sports research and we suggest testing this methodology with

appropriate adjustments also on other sport activities.

6

KAZALO

1.0. UVOD ......................................................................................................................................... 8

1.1. UČENJE PLAVANJA ........................................................................................................................ 8

1.1.1. DIDAKTIČNI MODEL UČENJA PLAVANJA ................................................................................ 8

1.1.2. NAČRTOVANJE PROGRAMA UČENJA PLAVANJA ................................................................. 10

1.1.3. IZVEDBA PROCESA UČENJA PLAVANJA ................................................................................ 12

1.2. PLAVALNE TEHNIKE IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI .......................................................................... 15

1.2.1. PRSNO .................................................................................................................................. 16

1.2.2. KRAVL .................................................................................................................................. 17

1.2.3. HRBTNO ............................................................................................................................... 18

1.3. SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PLAVANJA IN PLAVALNIH

SPOSOBNOSTI .................................................................................................................................... 19

2.0. PREDMET IN PROBLEM ............................................................................................................ 21

3.0. CILJI NALOGE ............................................................................................................................. 25

4.0. HIPOTEZE ..................................................................................................................................... 26

5.0. METODE DELA ............................................................................................................................ 27

5.1. PREIZKUŠANCI ............................................................................................................................ 27

5.2. MERILNI POSTOPKI ..................................................................................................................... 28

5.2.1. OCENJEVANJE TRDITEV Z ANKETNIM VPRAŠALNIKOM ....................................................... 28

5.2.2. OBDELAVA PODATKOV IN IZDELAVA MERSKE LESTVICE ..................................................... 29

6.0. REZULTATI .................................................................................................................................. 31

6.1. PRSNO ......................................................................................................................................... 31

6.1.1. NAPAKE PRI POLOŽAJU TELESA PRI PRSNEM ...................................................................... 32

6.1.2. NAPAKE PRI U6ARCU PRSNO ............................................................................................... 33

6.1.3. NAPAKE PRI ZAVESLAJU PRSNO .......................................................................................... 37

6.1.4. NAPAKE PRI GIBANJU GLAVE IN DIHANJU PRI PRSNEM ...................................................... 41

6.1.5. NAPAKE PRI KOORDINACIJI CELOTNE TEHNIKE PRSNO ....................................................... 44

6.2. KRAVL ......................................................................................................................................... 46

6.2.1. NAPAKE PRI POLOŽAJU TELESA PRI KRAVLU ....................................................................... 47

6.2.2. NAPAKE PRI UDARCU KRAVL ............................................................................................... 49

6.2.3. NAPAKE PRI ZAVESLAJU KRAVL ........................................................................................... 52

6.2.4. NAPAKE PRI GIBANJU GLAVE IN DIHANJU TER CELOTNI KOORDINACIJI PRI KRAVLU ......... 56

6.3. HRBTNO ...................................................................................................................................... 59

6.3.1. NAPAKE PRI POLOŽAJU TELESA PRI HRBTNEM ................................................................... 59

7

6.3.2. NAPAKE PRI UDARCU HRBTNO ............................................................................................ 62

6.3.3. NAPAKE PRI ZAVESLAJU HRBTNO ........................................................................................ 66

6.3.4. NAPAKE PRI GIBANJU GLAVE IN DIHANJU TER KOORDINACIJI CELOTNE TEHNIKE HRBTNO

....................................................................................................................................................... 69

7.0. RAZPRAVA .................................................................................................................................. 72

7.1. ANALIZA PRSNEGA ...................................................................................................................... 76

7.2. ANALIZA KRAVLA ........................................................................................................................ 79

7.3. ANALIZA HRBTNEGA ................................................................................................................... 85

8.0. ZAKLJUČEK ................................................................................................................................. 89

9.0. VIRI ................................................................................................................................................ 91

10.0. PRILOGE ..................................................................................................................................... 98

8

1.0. UVOD

Plavanje je prvobitno, elementarno človekovo gibanje. Predstavlja človekovo obvladovanje

vode z lastnimi silami, ki mu omogočajo varno gibanje v želeni smeri na vodni gladini ali pod

njo (Maglischo, 1993). Plavanje sodi v temeljno športno izobrazbo, zato so plavalne vsebine

del učnih načrtov vseh šolskih sistemov razvitih držav (Kapus idr., 2002). V Sloveniji je

plavanje del učnih načrtov v vseh razvojnih obdobjih, največje breme pa nosi osnovna šola,

saj je vanjo vključena največja populacija ljudi določene starosti. Vsebine učenja se morajo

nadgrajevati in predstavljati etapne cilje, ki vodijo k končnemu znanju – znanje plavanja

(Jurak in Kovač, 2002).

1.1. UČENJE PLAVANJA

Učenje plavanja kot gibalno učenje je zelo zapleten ter živ proces. Gibalno učenje ali vadba je

proces oblikovanja gibalnega znanja (plavanja) oz. proces oblikovanja gibalnega vzorca, ki

vsebuje tekoče in skladno izvajanje (ali izvedbo) neke gibalne naloge (Magill, 1993). Plavanje

sodi med gibanja, ki jih otrok ne pridobi z vsakodnevnimi izkušnjami (hoja, tek, plazenje …)

in kljub temu, da se otrok premikanja v vodi nauči relativno hitro, je proces učenja plavalne

tehnike do stopnje, da se dalj časa premikamo v vodi, sorazmerno dolg. Učenje plavanja je

zapleten pedagoški proces z vsemi zakonitostmi načrtovanja, izvedbe, spremljanja,

vrednotenja in ocenjevanja (Zaton, Jagiello, 2008).

1.1.1. DIDAKTIČNI MODEL UČENJA PLAVANJA

Učenje plavanja predstavlja zapleten sistem psiholoških, socioloških, socialnih,

organizacijskih in fizičnih spremenljivk, ki vplivajo na način učenja. Zato morajo biti tudi

metode učenja, oblike dela, učne vsebine, količina učne snovi, organizacija dela in učiteljevi

postopki prilagojeni razvojnim značilnostim učencev, predvsem gibalnim zmogljivostim

učencev in stopnji miselnega razvoja (Butler, 2000). Didaktični model učenja plavanja

sestavljajo učenec, učitelj in pogoji učenja. Učitelj glede na stopnjo učenja plavanja in pogoje

9

učenja sestavi program, s katerim skuša doseči zastavljene cilje na posamezni razvojni

stopnji. V ta namen najprej postavi konkretne cilje glede na značilnosti skupine vadečih,

splošne cilje, ki izhajajo iz stopnje učnega procesa, in različne pogoje učenja (Kramar, 2003).

Z vidika učenca je potrebno upoštevati razvojno stopnjo učenca. Učitelj lahko uči različne

starostne skupine učencev, ki pa glede na svoje miselne sposobnosti in osebnostne lastnosti

zahtevajo poseben postopek učenja (Kramar, 2003). Učitelj prilagaja učne postopke glede na

stopnjo učnega procesa. Učenje je potrebno načrtovati glede na plavalno predznanje učencev

in ne samo glede na starost učencev. Učenje je potrebno prilagajati tudi gibalnim

sposobnostim učencev, saj je na določeni stopnji učinkovitost učenja plavanja povezana prav

z močjo, vzdržljivostjo, gibljivostjo, hitrostjo in koordinacijo gibanja učencev. Pri izbiri

metodičnih postopkov je potrebno upoštevati tudi telesne značilnosti učencev, saj le-te

vplivajo na boljšo ali slabšo plovnost.

Eden izmed najpomembnejših dejavnikov v procesu učenja plavanja je homogenost skupine.

Učitelj razvršča učence v skupine glede na odnos do vode, predznanje plavanja, starost in

spol. Pravilno sestavljena skupina olajša proces učenja plavanja (Butler, 2000).

Učni načrt športne vzgoje v osnovni šoli (Odredba o normativih in standardih v osnovni šoli,

1996), gimnazijah in drugih srednjih šolah opredeljuje normativ v skupini neplavalcev do

največ osem učencev in v skupini plavalcev do največ dvanajst učencev. Dejavniki, ki

vplivajo na številčnost skupine, so lahko tudi drugi, predvsem pa je treba upoštevati pri

razdeljevanju v skupine zagotavljanje optimalne varnosti vadečih.

Ena največjih težav pri učenju plavanja je odpravljanje pridobljenega strahu pred vodo. Pri

učenju plavanja poleg objektivnih strahov v zvezi z učenjem (strah pred utopitvijo, pred

zmanjkovanjem zraka, pred temo, pred globino, pred valovanjem) in socialnih strahov (strah

pred neuspehom) obstaja še anksioznost ali generaliziran, neopredeljen strah (Graham,

Gaffan, 1997).

Pozitivno učno razpoloženje ustvari učitelj z uporabo primernih načinov učenja, kar je

odvisno predvsem od njegove strokovne usposobljenosti oziroma znanja, njegovih

osebnostnih lastnosti ter sposobnosti in njegove ustvarjalnosti in avtoritete (Kramar, 1993).

Pod pogoje učenja so uvrščeni tudi vsi dejavniki, na katere učitelje ne more neposredno

vplivati : dejavniki okolja (kopališče, globina vode, ), pripomočki za učenje plavanja (njihovo

število in razpoložljivost) ter značilnosti in sposobnosti učencev (povzeto po Kramar, 2003).

10

Glede na značilnosti didaktičnega modela učitelj oblikuje proces učenja plavanja. Proces

učenja je sestavljen iz vsebinskega in časovnega načrtovanja, izvedbe ter spremljanja,

vrednotenja in ocenjevanja. Načrtovani program lahko učitelj med samo izvedbo programa

spreminja in prilagaja glede spremenjene pogoje učenja in rezultate sprotnega spremljanja

(Kramar, 2003).

1.1.2. NAČRTOVANJE PROGRAMA UČENJA PLAVANJA

Pri načrtovanju programa učenja plavanja moramo upoštevati veliko dejavnikov, ki bodo

vplivali na uspešnost učenja.

Da učenec doseže podobno stopnjo znanja, je potrebno različno število učnih ur glede na

starost. Ob tem pa je treba upoštevati še gibalno učljivost vadečih, motorične sposobnost

vadečih, čustveni in socialni razvoj vadečih ter druge dejavnike psihosomatskega statusa.

Preglednica 1

Trajanje procesa učenja plavanja (glede na starost), da se doseže podobna raven znanja

(povzeto po Kapus, 2002)

STAROST OKVIRNO ŠTEVILO UR

do 3 let 80 in več

4 – 6 let 40 – 80

7 – 9 let 20 – 40

10 – 12 let 20 – 30

13 – 15 let 15 – 25

16 – 19 let 15 – 26

20 – 28 let 20 – 30

29 – 60 let 20 – 40

nad 60 let 40 in več

Navedena delitev ur je lahko le okvirna, saj je učenje plavanja odvisno tudi od drugih

dejavnikov. Poleg dolžine trajanja so dejavniki tudi oblika tečaja: strnjena (npr. plavalni tečaj)

11

ali ne strnjena (npr. celoletna vadba) in pogostost vadbe: redna vadba (npr. med urami ŠPO

enkrat na teden) ali neredna vadba (npr. preverjanje, športni dnevi).

Pri načrtovanju vadbe mora učitelj načrtovati tudi vsebino učenja. Pri tem je učitelj

avtonomen, upoštevati pa mora predznanje vadečih. Učitelj glede na tip učne ure, načrtovane

metodične enote, etape učenja, cilje in pogoje učenja izbere vsebine, učne metode in učne

oblike (Kramar, 1993). Vadbena enota je navadno sestavljena iz treh delov: uvodni del

(priprava na vadbeno enoto, ogrevanje), glavni del (učitelj uresničuje zadane cilje z uporabo

različnih gibalnih nalog, metod in oblik poučevanja) in sklepni del (umirjanje, priprava na

nadaljnje delo).

Učitelj mora pri pripravi vadbene enote upoštevati razvojne in gibalne sposobnosti vadečih.

Načrtovati mora uporabo različnih didaktičnih pripomočkov in pomagal, različnih metod in

oblik dela, snovno pripravo ter načrtovati količino vadbe. Pomembno je, da je vadbena

razdalja prilagojena znanju in sposobnostim vadečih ter da je na začetku krajša in se

postopoma podaljšuje glede na napredek vadečih. Ob neprimerni vadbeni razdalji pride pri

vadečih do negativnih učinkov. Če je vadba pretežka in razdalja predolga, lahko pride do

slabše plavalne tehnike in nastajanja napak. Vadeči lahko izgubi motivacijo za vadbo in dobi

odpor do plavanja. Na drugi strani pa se ob izbiri prelahkih vaj in prekratki razdalji začne

vadeči dolgočasiti in ne napreduje zaradi premajhne obremenitve. Ob vsem tem pa ne smemo

pozabiti, da je pri otrocih zelo pomemben vidik pri učenju zabava in učenje skozi igro, pri

odraslih pa pogovor in razumsko dojemanje učenja. S pravilno kombinacijo vaj, vadbene

razdalje, igre, zabave in pogovora lahko pri različnih skupinah vadečih dosežemo največji

učinek učenja plavanja (Richards, 1996).

Pri učenju plavanja lahko učitelj izbira med velikim številom različnih vaj (Richards, 1996).

Sklopi vaj se delijo po vsebini na:

osnovne vaje: do končnega cilja pripeljejo večji del vadečih;

dopolnilne vaje: namenjene so vadečim, ki niso osvojili ciljnega znanja po osnovnih

vajah;

dodatne vaje: za vadeče, ki zelo hitro osvajajo plavalna znanja;

vaje za popravljanje napak: odpravljajo napačno naučeno gibanje.

12

Izbor in uporaba vaj je odvisna od izkušenj vadečih in znanja učiteljev. Učitelji z več

izkušnjami znajo vaje tudi prilagoditi različnim situacijam in iz osnovnih vaj narediti zabavno

in primerno težko vadbo.

1.1.3. IZVEDBA PROCESA UČENJA PLAVANJA

Pri izvedbi učenja plavanja mora učitelj za optimalno opravljeno delo slediti osnovnim

načelom učnega procesa, didaktičnim priporočilom v smislu postopnosti učenja in usvajanja

plavalne tehnike in priporočilom za učenje plavanja, ki jih sestavljajo varnostna priporočila,

higiensko-zdravstvena priporočila, klimatska priporočila, didaktična priporočila ter

priporočila za varno plavanje več plavalcev v progi.

Učitelj mora pri učenju plavanja upoštevati osnovna načela pedagoškega procesa, saj le-ta

vodijo do učinkovitega razvoja gibalnih sposobnosti in ustrezne stopnje usvojenosti gibalnega

znanja (Kapus idr., 2002).

Učitelj mora med vadbo povezovati teorijo in dovolj praktične vadbe. Ob nezadostni

praktični aktivnosti vadečih ne more priti do napredka v gibalni dejavnosti.

Pedagoški proces je treba prilagoditi starostni stopnji vadečih in temu primerno

prilagoditi način razlage, uporabo vaj, metode in oblike dela.

Vadbo je potrebno prilagoditi vsakemu učencu. Upoštevati je treba razlike v osebnosti,

čustveni in socialni zrelosti vadečih.

Učitelj mora biti pri razlagi nazoren, jasen in razumljiv. Razlago mora prilagoditi

razvojni stopnji in znanju vadečih.

Naloga učitelja je, da učencu približa plavanje do te stopnje, da so bo rad z njim

ukvarjal tudi kasneje.

Z izbranimi nalogami mora učitelj doseči optimalno obremenitev vadečih.

Učitelj mora vadeče ustrezno motivirati, da si prizadevajo za optimalno izvedbo nalog.

Učitelj mora med vadbo čim bolj izkoristiti površino, kjer vadba poteka.

Pedagoški proces je tudi vzgajanje in ne samo učenje. Učencem moramo privzgojiti,

da je vsak plavalec tudi prvi reševalec.

13

Proces učenja plavanja poteka skozi faze, ki se jih ne more prehitevati, saj preskok v razvoju

gibalnih sposobnosti ni mogoč. Zaradi tega je v učnem procesu potrebna postopnost in

prilagajanje zahtevnosti nalog, vadbe sposobnosti in starost vadečih.

Učenje plavanja poteka po določenih, celostno zaokroženih stopnjah usvojenosti znanja

plavanja in plavalnih sposobnosti (Kapus idr., 2002). Učenec osvaja znanje in razvija

sposobnosti v obliki koncentričnih krogov: osnovna šola plavanja, nadaljevalna šola plavanja,

reševalna šola plavanja in nadaljevalna šola plavanja.

Preglednica 2

Učenje plavanja glede na program šole plavanja v Sloveniji (po Kapus idr., 2002)

STOPNJA

UČENJE

TEHNIKE

(splošno)

USVOJENOST

PLAVANE

TEHNIKE

PROCES UČENJA

PLAVANJA

PROGRAMI ŠOLE

PLAVANJA V

SLOVENIJI

Začetna

Program

prilagajanja na

vodo

1

Učenje

poenostavljene

tehnike

Osnovna plavalna

tehnika

Program osnovne

šole plavanja

2 Učenje športne

tehnike

Nadaljevalna

plavalna tehnika Nadaljevalna

Program

nadaljevalne šole

plavanja

3 Učenje reševanja

ponesrečencev

Program reševalne

šole plavanja

Izpopolnjevanje

športne tehnike

Tekmovalna

plavalna tehnika

Izpopolnjevalna v

smislu pravil

Mednarodne

plavalne zveze

Program

tekmovalne šole

plavanja

Metodika učenja plavanja temelji na spoznanjih didaktike plavanja ter raziskovanjih

gibalnega učenja in biomehanike plavanja, ki opredeljuje plavalne tehnike (Butler, 2000).

Učenje plavanja neplavalcev poteka po različnih stopnjah, in sicer od prilagajanja na vodo do

učenja plavalne tehnike.

Prilagajanje na vodo se deli na prilagajanje na upor vode, potapljanje glave in gledanje pod

vodo, izdihovanje v vodo, plovnost in drsenje. Glavni cilje je prilagoditi vadečega na vodo do

stopnje, da se v vodi sproščeno giblje, izdihuje, gleda, lebdi in drsi. Šele ko je vadeči dobro

prilagojen na vodo, se lahko začne učiti plavalnih tehnik. Pomembno je, da se vadeče dobro

prilagodi na vodo, saj je prilagojenost na vodo osnovnega pomena pri osvajanju plavalnih

14

tehnik in učinkovitem plavanju. Velika večina napak, ki se pojavljajo pri plavalnih tehnikah,

izhaja iz slabe prilagojenosti vadečih na vodo.

Ko izbiramo vrstni red oziroma prvo plavalno tehniko, moramo razmisliti tudi o času, ki ga

imamo na voljo za učenje. Možno je tudi vzporedno učenje več plavalnih tehnik, ki pa je z

organizacijskega vidika za učitelja precej zahtevno. Pri tem je treba upoštevati prenos znanja

iz ene tehnike na drugo, ki je lahko pozitiven (udarec kravl in hrbtno) ali negativen (udarec

prsno in udarec kravl).

Učenje plavalnih tehnik poteka po določenem zaporedju. Učenje najprej poteka na kopnem,

kjer učenec posnema plavalno gibanje in tako dobi predstavo o gibanju.

Zaporedje učenja plavalnih tehnik v vodi:

na mestu,

ob robu bazena,

v hoji (samo zavesljaj),

s pomočjo partnerja,

s pomočjo plavalnih pripomočkov (plavalne deske in plovci),

brez pripomočkov (samostojno izvajanje) (Kapus idr., 2002).

Plavalne tehnike učimo po določenem postopku:

učenje položaja telesa,

učenje udarca,

učenje zaveslaja,

učenje gibanja glave z dihanjem v koordinaciji z zavesljaji,

učenje koordinacije tehnike (Richards, 1996).

Pri učenju plavalnih tehnik mora učitelj upoštevati predznanje, starostno stopnjo in

sposobnosti vadečih. Način in količino vadbe ter izbor vaj mora prilagoditi vadečim, zato

prenašanje enake vadbe na različne skupine ni vedno primerno. Glede na začetno preverjanje

znanja in seznanitev z značilnostmi skupine učitelj izbere zaporedje in postopek učenja ter

vaje, s katerimi bo dosegel zastavljene cilje.

15

Pri učenju plavanja je treba upoštevati didaktične principe, na katerih je že zasnovan

metodični postopek:

od znanega k neznanemu: prva naloga pri učenju plavanja je preveriti že obstoječe

znanje in na podlagi tega narediti načrt učenja. Učence učimo najprej gibanja, ki

ga že poznajo;

od bližnjega k daljnemu: določena gibanja so vadečim bližja in bolj poznana.

Učenje gradimo na gibanjih, ki so učencem bližja tako po predznanju, ki ga imajo,

kot po njihovih motoričnih in telesnih sposobnostih;

od preprostega k sestavljenemu: vedno začnemo učiti bolj preprosta gibanja in

preproste tehnike. Ko vadeči osvojijo osnovna gibanja, lahko nadaljujemo s

težjimi in bolj kompleksnimi gibanji;

od lažjega k težjemu: učencem najprej posredujemo lažje gibalne naloge. Ko le-te

osvojijo, jim posredujemo težje naloge;

od grobega k podrobnemu: ko učimo neko gibanje, ga najprej posredujemo v grobi

obliki. Ko le-to vadeči osvojijo, določena gibanja razčlenimo in dopolnimo

(povzeto po Kramar, 1993).

1.2. PLAVALNE TEHNIKE IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI

»Plavalna tehnika so načini cikličnega gibanja plavalca med plavanjem, ki so opredeljeni s

tekmovalnimi pravili. Plavalne tehnike so: kravl, prsno, hrbtno in delfin.« (Maglischo, 1993).

Ravni posamezne plavalne tehnike delimo glede na stopnjo učenčevega predznanja na

osnovno in nadaljevalno. Osnovna tehnika je najpreprostejša oblika plavanja določene tehnike

in temelji predvsem na izkoriščanju vlečne sile. Nadaljevalna tehnika je zahtevnejša in temelji

na učinkovitejših udarcih in sestavljenih zavesljajih pod vodo ob izkoriščanju vlečne in

vijačne sile.

Vsaka plavalna tehnika ima svoje lastnosti, značilnosti in napake, ki so povezane s

posameznimi elementi. Pri učenju plavanja mora biti učitelj pozoren na pravilno učenje

plavalnih tehnik in na prepoznavanje in odpravljanje napak, ki se pri vadečih pojavljajo.

16

1.2.1. PRSNO

Prsno opišemo s položajem telesa, z udarcem, z zaveslajem, z gibanjem glave in dihanjem in s

celotno koordinacijo (Maglischo, 1993). Prsno se od ostalih tehnik razlikuje po tem, da je

celoten cikel izveden pod gladino.

Preglednica 3

Faze udarca in zaveslaja prsno po klasičnem razumevanju plavalne tehnike (povzeto Colwin,

1992)

Faze udarca Faze zaveslaja

Krčenje nog

Nastavek stopal

Udarec ven in nazaj

Drsenje

Zajemanje

Vlečenje

Odrivanje

Zaključek

Vračanje rok pod vodo

Drsenje

Pri prsnem se položaj telesa spreminja. Med izdihovanjem leži plavalec iztegnjen v

prsnem položaju na vodni gladini, roki ima vzročeni. Med vdihom in izdihom je glava

dvignjena iz vode, nogi potopljeni pod gladino.

Udarci so sonožni. Hitrost udarca se spreminja, saj počasnemu krčenju nog sledi hiter

udarec ven in nazaj. Plavalec krči nogi tako, da približa peti zadnjici, stopala upogne

in jih zasuka ven. Krčenju sledi polkrožen udarec ven, nazaj, dol in noter. Udarec se

konča v iztegnjenem položaju (peti sta skupaj in nogi iztegnjeni v kolenih). Po udarcu

sledi drsenje v iztegnjenem položaju na prsih na vodni gladini.

Zaveslaji so soročni in se izvajajo pod gladino. Iz drsenja sledi zasuk dlani ven.

Plavalec zavesla z iztegnjenimi rokama ven in nazaj do čelne ravnine ramen, kjer

zaključi vlečenje. Sledi odrivanje, kjer plavalec pokrči roki v komolcih tako, da

približa dlani skupaj pred telesom. Plavalec približa komolca pred telesom in komolci

sledjo gibanju dlani. Sledi vračanje rok v začetni položaj pod gladino ali na njej. Po

zaključku vračanja rok sledi drsenje v iztegnjenem položaju.

Zaveslaj se začne iz drsenja v iztegnjenem položaju na gladini z glavo med vzročenimi

rokama. Sledi dvigovanje glave za vdih, vlečenje rok, zaveslaj in nazadnje še krčenje

nog v kolenih. Ob zaključku zaveslaja je glava najvišje, stopala nastavljeni, nogi pa

pokrčeni v kolenih in pripravljene na udarec. Sledi sočasen izteg telesa z vračanjem

17

rok pod vodo, spuščanjem glave med roke in z udarcem. Po koncu cikla plavalec drsi

v iztegnjenem prsnem položaju na gladini z glavo med vzročenimi rokama.

1.2.2. KRAVL

Kravl opišemo s položajem telesa, z udarcem, z zaveslajem, z gibanjem glave in dihanjem in s

celotno koordinacijo (Maglischo, 1993).

Preglednica 4

Faze udarca in zaveslaja kravl po klasičnem razumevanju plavalne tehnike (povzeto Colwin,

1992)

Položaj telesa je iztegnjen v prsnem položaju na vodni gladini, glava je med vzročenimi

rokami.

Udarci so izmenični gor – dol pod gladino z majhno amplitudo in veliko frekvenco.

Pomembno je bičasto gibanje nog iz kolka ven. Stopali sta iztegnjeni in zasukani

navznoter.

Zaveslaji so izmenični, med rokama je kot približno 90o. Plavalec vbode v vodo skoraj

iztegnjeno roko na konice prstov pred glavo v širini ramena. Sledi iztegovanje roke

pod gladino dokler z drugo roko ne zaključi zaveslaja. Plavalec zavesla z iztegnjeno

roko v bočni ravnini ramena in zaveslaj se zaključi ob stegnu. Plavalec izvleče

iztegnjeno roko iz vode in nad vodo vrača iztegnjeno roko do začetnega položaja.

Hitrost gibanja od začetka do konca zaveslaja se stopnjuje, vračanje roke nad vodo pa

je izvedeno počasi in sproščeno.


Udarec gor

Udarec dol

Vbadanje roke v vodo

Zajemanje

Vlečenje

Odrivanje

Zaključek z izvlačenjem

Vračanje roke nad vodo

18

Izdih v vodo je v času, ko je glava v osnovnem položaju z obrazom dol. Vdih je

izveden na stran roke, ki zaključuje zaveslaj in se ga izvede s sukanjem glave (ne

dvigovanjem). Plavalec začne sukati glavo ob začetku odrivanja. Dihanje je na eno

stran (na vsak drugi, četrt zaveslaj) ali pa izmenično (na tretji, peti zaveslaj).

1.2.3. HRBTNO

Hrbtno opišemo s položajem telesa, z udarcem, z zaveslajem in s celotno koordinacijo

(Maglischo, 1993).

Preglednica 5

Faze udarca in zaveslaja pri tehniki hrbtno po klasičnem razumevanju plavalne tehnike

(povzeto po Colwin, 1992)


Udarec gor

Udarec dol

Vbadanje roke v vodo

Zajemanje

Vlečenje

Odrivanje

Zaključek z izvlačenjem

Vračanje roke nad vodo

Plavalec leži iztegnjen v hrbtnem položaju z glavo med vzročenimi rokami,

pomembno je, da ima boke dvignjene tik pod gladino. Za hrbtno je značilno sukanje

okoli vzdolžne osi telesa z aktivnim dviganjem in spuščanjem ramen med zaveslaji.

Udarci so izmenični gor - dol tik pod gladino. Pomembno je aktivno gibanje noge dol

in gor v kolku ter bičast izteg noge v kolenu.

Zaveslaji so izmenični, kot med rokama je 180o. Plavalec vbode iztegnjeno roko z

mezincem v vodo v bočni ravnini ramen. Zaveslaj je izveden dol z iztegnjeno roko in

se zaključi ob stegnu, tako je roka zasukana na palec. Plavalec izvleče iztegnjeno roko

s palcem naprej iz vode. Sledi vračanje iztegnjene roke nad vodo, tako da se pred

telesom zasuka na mezinec.

Glava med plavanjem miruje in je v podaljšku telesa. Dihanje je ritmično ob vračanju

rok nad vodo (ena roka vdih, druga roka izdih).

19

1.3. SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PLAVANJA IN

PLAVALNIH SPOSOBNOSTI

Učenje plavanja je proces, pri katerem mora učitelj ugotoviti začetno stanje učenca ali

skupine, spremljati vmesna stanja in ovrednotiti ter oceniti končno stanje. Za lažje

spremljanje, vrednotenje in ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti učitelj

uporablja določene teste in merila (Jurak, Kovač, 1998). Znanje plavanja in plavalnih

sposobnosti se v Sloveniji ocenjuje po 8-stopenjski lestvici, ki točno določa, kaj mora

posameznik opraviti za pridobitev določene ocene. Od leta 1997 veljajo dopolnjena merila za

ocenjevanja znanja plavanja in plavalnih sposobnosti. Učitelj skuša s testi ugotoviti učenčevo

znanje plavanja in ga umestiti v standardizirane skupine znanja plavanja (Kapus idr., 2002). V

sistemu oplavanjevanja se beleži število plavalcev in neplavalcev ter pridobljenih značk po

lestvici za ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti.

Naloge so sestavljene iz razdalj, ki jih mora učenec preplavati, te pa se povečujejo iz naloge v

nalogo, kar pomeni, da je tako prikazan tudi učenčev napredek v plavalnem znanju. Napredek

se kaže predvsem v povečani hitrosti in sposobnosti vzdržljivostnega plavanja, učenec pa

mora na določeni stopnji med plavanjem opraviti še nalogo za varnost (Jurak, Kovač, 1998).

Trenutno obstoječa merila temeljijo predvsem na kvantitativnih kazalcih, saj je uspešnost

plavanja opredeljena s preplavano razdaljo in hitrostjo plavanja.

20

Preglednica 6

Lestvica za ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti (Jurak, Kovač, 1998).

ŠT.

OCENA

OPISNA OCENA NAZIV

0 Neplavalec,

neprilagojen na vodo

1 Neplavalec, stopnja

prilagojenosti na vodo

Vadeči zna drseti na vodni površini z rokami

naprej. Drsi na prsih z glavo v vodi 5

sekund.

Bronasti morski

konjiček


prilagojenosti na vodo 2

Vadeči preplava 8 m s poljubno tehniko

neprekinjeno in brez dotika dna, roba bazena

ali drugega vadečega. Nalogo lahko opravi

tudi s plavanjem pod vodo.

Srebrni morski

konjiček




neprekinjeno, brez dotika dna, roba bazena

ali drugega vadečega. Plavanje lahko začne

v vodi ali s skokom, vendar razdalja

plavanja ne sme biti krajša od 25 m.

Zlati morski

konjiček




neprekinjeno, brez dotika dna, roba bazena

ali drugega vadečega. Plavanje lahko začne

v vodi ali s skokom, vendar razdalja

plavanja ne sme biti krajša od 25 m.

Delfinček

5 Plavalec, stopnja znanja

plavanja 5

Plavalec preplava 50 m, tako da skoči v

vodo na noge, plava v eno smer 25 m, se

med plavanjem obrne in plava proti cilju.

Med plavanjem drugih 25 m se plavalec

ustavi na sredini plavališča in opravi t.i. vajo

za varnost – iz ležečega položaja na prsih

preide skozi pokončni položaj v ležeči

položaj na hrbtu ter spet nazaj skozi

pokončni položaj v ležeči položaj na prsih,

nakar nadaljuje plavanje do cilja.

Bronasti delfin


plavanja 6

Plavalec neprekinjeno plava 10 minut ter na

razdalji 50 ali 100 m (glede na starost) s

kravlom izpolni normo za svojo starostno

kategorijo in spol.

Srebrni delfin


plavanja 7

Plavalec preplava 150 m mešano. Prvih 50

m plava prsno, drugih 50 m hrbtno in tretjih

50 m kravl. Plavanje prične s skokom na

glavo. 150 m je treba preplavati v

določenem času glede na starost in spol.

Zlati delfin


plavanja 8

Plavalec preplava 200 m v petih minutah ali

bolje in preplava 15 m pod vodo. Uspešno

mora opraviti teste reševalnega plavanja.

Delfin reševalec

Vadeči postane plavalec, ko osvoji značko bronasti delfin (ocena 5). Da lahko vadeči postane

dober plavalec, mora učitelj od njega zahtevati dosledno opravljanje nalog in se izogibati

nepoštenemu podeljevanju priznanj. Učitelj, ki lažno podeljuje priznanja, učenca ne

»motivira«, ampak ga zavaja, prav tako pa zavaja tudi njegove starše in njegove nadaljnje

učitelje plavanja.

21

2.0. PREDMET IN PROBLEM

Analiza tehnike gibanja je termin za analitično metodo, ki se uporablja za razumevanje načina

izvajanja športnih spretnosti in glede na to omogoča osnove za izboljšanje le-teh. Uporablja se

predvsem pri poučevanju in vadbi ter na področju športne biomehanike. Namenjena je

izboljšanju tehnike in posledično izboljšanju celotne izvedbe gibanja. Analiza tehnike se ne

nanaša smo na »kako so gibi izvedeni« (deskriptivni cilj), ampak se ukvarja tudi z

ugotavljanjem najbolj učinkovitega načina izvedbe gibanja ter njegovim vplivom na izvedbo

(analitični cilj). Ker je analiza tehnike povezana z izboljšanjem izvedbe gibanja, sta z njo

povezana dva nadaljnja koraka k izboljšanju gibanja: identifikacija napak pri gibanju ter

načini odpravljanja napak oziroma načini, kako doseči želeno tehniko. Pri analizi tehnike se

lahko uporablja kvantitativen pristop, ki temelji na kinematičnih in časovnih spremenljivkah,

kvalitativen pristop, ki temelji na sistematičnem opazovanju in subjektivni razlagi gibanja ter

prediktivni pristop, ki temelji na simulaciji in animaciji človeških modelov (Lees, 2002).

Kvalitativno merjenje športnih spretnosti temelji na opazovanju, ocenjevanju in iskanju

načina za izboljšanje gibanja (Lees, 2002). Sistematično opazovanje je sestavljeno iz treh faz:

delitev gibanja na posamezne pomembne dele, tako da se lahko pozornost usmeri v

posamezen del gibanja (analiza po fazah), časovna analiza gibanja (določitev timinga in

ritma) ter določitev glavnih značilnosti gibanja (komponente gibanja, ki so najbolj pomembne

za spretnost in uspešnost (Lees, 2002). Zanesljivo, objektivno in občutljivo ocenjevanje

športnih spretnosti je odvisno od izbrane merilne lestvice, pravilno izbranih meril, ki določajo

najpomembnejše lastnosti tistega, kar ocenjujemo (pravilnost izvedbe, težavnost napak,

zanesljivost, lahkotnost …), in premišljeno sestavljenih opisnikov (Rutar-Ilc, 2000). Slednji

določajo raven doseganja izbranih meril na merilni lestvici. Merila pojmujemo kot

ovrednotenje (razvrščanje na kakovostni lestvici) tistega, kar hočemo meriti in prek tega tudi

spodbujati. Vsebujejo ocenjevalno lestvico z opisom izvedbe, ki ustreza posamezni oceni na

ocenjevalni lestvici (Kovač, Jurak in Strel, 2003).

Za ocenjevanje posamezne gibalne naloge si moramo torej izdelati merila za ocenjevanje, ki

naj bi vsebovali ocenjevalno lestvico z opisom izvedbe, ki ustreza posamezni oceni. Pri

določanju moramo paziti, da so razlike med njimi na posameznih stopnjah merilne lestvice

približno enake (zahteve morajo od stopnje do stopnje enakomerno rasti) (Dežman, Majerič,

Grabnar, 2010a). Merila naj bodo preprosta in jasna, tako da učenec sam ve, kakšno oceno

22

lahko pričakuje za izkazano znanje (Kovač, Jurak in Strel, 2003). V merilih so navadno

zastopani tisti vidiki, ki so najlažje merljivi ali najbolj očitni (napake pri izvedbi).

Prednost oblikovanja meril in opisnikov za ocenjevanje športnih znanj na analitični in

sintetični način je vsekakor v tem, da omogoča učiteljem številčno in tudi opisno ocenjevanje

(Tomažin idr. 2002). Glede na merila delimo preverjanje in ocenjevanje na:

a. Sintetični način ocenjevanja

Sintetični način ocenjevanja temelji na opisnikih. Opisnik izhaja iz idealne izvedbe in je lahko

prikazan v pisni obliki, slikah ali piktogramih (Lees, 2002). S pomočjo opisnikov lahko grobo

ocenimo raven doseganja posameznih meril. Iz tega načina vemo samo, koliko in katere vrste

napak po težavnosti je učenec storil (velika ali majhna napaka ...), ne vemo pa, katero napako

je storil (odstopanje od idealne izvedbe). Takšno ocenjevanje je manj zahtevno za

ocenjevalca, ni pa primerno za odpravljanje napak, ker nimamo vpogleda v napake (Dežman,

Majerič, Grabnar, 2010a). Sintetično ocenjevanje je bolj grobo, tako po natančnosti merilne

lestvice kot tudi po vsebini ocenjevanja (opisnikih).

Preglednica 7

Primer opisnika za posamezno nalogo (Kovač, Jurak, Strel, 2003)

ocenjevalna lestvica Opisnik

5 Učenec izvede nalogo samostojno, zanesljivo in brez

napak.

4 Učenec izvede nalogo samostojno, vendar ne popolnoma

zanesljivo in z manjšimi napakami.

3 Učenec izvede nalogo samostojno, vendar izvedba ni

popolnoma zanesljiva; med izvedbo naredi večjo napako

in manjše napake.

2 Učenec izvede nalogo samostojno, vendar nezanesljivo;

med izvedbo naredi večje napake. Nalogo izvede s

pomočjo učitelja ali v olajšanih okoliščinah ali v

prilagojeni obliki.

1 Učenec ne izvede naloge.

b. Analitični način ocenjevanja

Izhaja iz razdelitve gibanja na posamezne dele, tako da se lahko posveča pozornost

posameznemu delu gibanja (Lees, 2002). Zajema natančen popis majhnih, srednjih in velikih

napak, ki jih je učenec storil v vsakem delu gibanja, tako da je natančnejši od sintetičnega

načina ocenjevanja. Napake oziroma posamezni kriteriji imajo pripisano določeno vrednost,

23

ki določa pomembnost posameznega kriterija oziroma napake pri vrednotenju usvojenega

znanja. S pomočjo vsote vrednosti napak, lahko učence razvrstimo v skupine po kakovosti

izvajanja neke gibalne naloge. Tak način je veliko bolj zahteven, vendar omogoča

odpravljanje napak pri učencu zaradi točnega vpogleda v izvedbo naloge. Za uspešno

analitično ocenjevanje potrebujemo jasno oblikovane in natančno določene kriterije. Prednosti

takšnega ocenjevanja so, da nudi podrobne povratne informacije in omogoča primerjavo,

slabost pa, da je takšno ocenjevanje počasno in zamudno (Dežman, Majerič, Grabnar, 2010a).

V preglednici 7 predstavljamo primer meril in uteži, ki so jih izdelali za ocenjevanje atletike v

osnovni šoli in temeljijo na pravilni izvedbi elementa (Tomažin idr., 2002).

Preglednica 8

Predstavitev meril in uteži za ocenjevanje nizkega skipinga

MERILO Postavitev

noge na tla

(peta-prsti)

Zravnan

položaj

bokov (ne

sedi)

Hiter,

živahen

ritem s

kratkimi

koraki

Zravnan

zgornji del

telesa

Roke so

pokrčene

in

zamahujejo

v smeri

teka

Pogled je

usmerjen

naravnost

Skupno

število

točk –

vsota uteži

Utež –

pomembnost

usvojenosti

posameznega

kriterija pri

nizkem

skipingu

*** ** ** * * * 10

Bolj sistematično ocenjevanje gibalnih znanj (pri športni vzgoji) se je začelo z uvajanjem

zunanjega preverjanja znanja v osnovni šoli ter s spremembo učnega načrta za športno vzgojo.

Prenova programov osnovne šole je pred stroko postavila tudi oblikovanje ustreznega modela

preverjanja in ocenjevanja znanja pri športni vzgoji (Zadražnik, 2001). Raven usvojenosti

gibalnih spretnosti in veščin ocenjujemo po vnaprej izbranih kriterijih in opisnikih (prirejeno

po Tomažin idr., 2002). Pri športnih panogah, ki so v obveznem delu učnega načrta v osnovni

šoli, so že pripravljeni modeli, sestavljeni na podlagi meril oziroma opisnikov (gimnastika,

atletika, odbojka, rokomet, košarka, nogomet). Raven znanj je mogoče izmeriti (rezultate

pretvorimo v norme, te pa v ocene od 1 do 5) ali oceniti (na osnovi določenih kriterijev z

ocenami od 1 do 5) (Zadražnik, 2001). Pri športnih panogah, ki niso del obveznega učnega

načrta v osnovni šoli (npr. plavanje), gibalnih znanj ne ocenjujemo s številčno oceno, zato

24

model opisnikov za ocenjevanje ravni znanja plavalne tehnike še ni bil pripravljen in

preizkušan za potrebe športne vzgoje.

Tudi plavalno tehniko lahko ocenjujemo na kvantitativen in kvalitativnen način. Kvantitativni

način se uporablja v z videokinematično analizo, merjenjem doseženega časa, štetjem števila

zaveslajev ali udarcev, merjenjem plovnosti in sposobnosti drsenja. Na kvalitativen način pa

ocenjujemo plavalno tehniko z lestvičnimi ocenami ali ocenami strokovnjakov (Mandzak,

Mandzakova, 2014).

Trenutna merska lestvica ocenjevanja znanja plavanja temelji kvantitativnih kriterijih

(preglednica 8; dolžina preplavane razdalje ter čas plavanja v določeni tehniki), ni pa

določenih kvantitativnih kriterijev za ocenjevanje izvedbe plavalne tehnike. Le-te so si

določali posamezni vaditelji, učitelji, trenerji plavanja ter učitelji športne vzgoje glede na

lastno znanje plavanja, poznavanje plavalnih tehnik in izkušenj. Od tod se nam je porodila

ideja, da bi poskusili oceniti plavalno tehniko na kvalitativen način. Predvidevali smo, da je

najlažje oceniti plavalno tehniko glede na napake, ki se pri vadečih med plavanjem pojavljajo.

Osnovno vodilo za določanje pomembnosti napak je bil kriterij plavalec začetnik, to je

plavalec, ki po obstoječih merilih dosega kriterij bronasti delfin.

Namen naloge je bil ugotoviti, katere napake se lahko pojavljajo pri različnih elementih

prsnega, kravla in hrbtnega. Predvidevali smo, da imajo določene napake večji, določene

napake pa manjši vpliv na uspešnost plavanja. Namen naloge je bil tudi ugotoviti, katere

napake predstavljajo veliko oviro pri plavalnih tehnikah in jih lahko označimo kot napake z

večjo pomembnostjo, katere pa z manjšo pomembnostjo

Predvidevali smo, da se ne vse napake pojavljajo enako pogosto pri vadečih, zato je bil namen

naloge ugotoviti, kako pogosto se po mnenju ocenjevalcev izbrane napake pojavljajo pri

vadečih.

Namen naloge je bil tudi ugotoviti, ali je možno na podlagi dobljenih rezultatov in izkušenj

določiti kvalitativno lestvico znanja plavanja.

25

3.0. CILJI NALOGE

Prvi cilj raziskovalne naloge je ovrednotiti napake, ki se pojavljajo pri različnih plavalnih

tehnikah ter oceniti njihovo pogostost pojavljanja.

Drugi cilj raziskovalne naloge je oblikovanje metodologije oziroma priprava merske lestvice

za preverjanje znanja plavanja na podlagi napak.

26

4.0. HIPOTEZE

H1: Napake, ki se pojavljajo pri prsnem, so različno pomembne.

H2: Napake, ki se pojavljajo pri prsnem, se ne pojavljajo enako pogosto.

H3: Napake, ki se pojavljajo pri kravlu, so različno pomembne.

H4: Napake, ki se pojavljajo pri kravlu, se ne pojavljajo enako pogosto.

H5: Napake, ki se pojavljajo pri hrbtnem, so različno pomembne.

H6: Napake, ki se pojavljajo pri hrbtnem, se ne pojavljajo enako pogosto.

27

5.0. METODE DELA

5.1. PREIZKUŠANCI

V vzorec smo izbrali ljudi, ki so izobraženi ali usposobljeni na področju učenja in vadbe

plavanja (vaditelji, učitelji in trenerji plavanja) in imajo večletne izkušnje na področju

poučevanja in ocenjevanja plavanja. V ekspertno skupino smo tako vključili 62 trenerjev,

učiteljev in vaditeljev iz slovenskih plavalnih klubov: PK Branik, PK Olimpija, PK Triglav

Kranj, PK Fužinar Ravne, PK Ljubljana, PK Gorenjska Banka Radovljica, PK Ilirija, PK Inles

Ribnica, PK Velenje, PK Neptun Celje, PK Kamnik, ŠD Riba, Kranjsko plavalno društvo

Zvezda, PK Koper, PK Celulozar Krško, PK Kranj, PK Lafarge Trbovlje, PD Maribor, PK

Biser Piran, PK Nova Gorica, PK Cerkno, PK Posejdon Celje, PK Terme Ptuj, ŠD Delfin, PK

Zdravilišče Radenci, PK Ajdovščina, PK Ruše in Plavalna šola GoSwimm.

Plavalni strokovnjaki so anketo reševali samostojno, po predhodnem telefonskem pogovoru,

kjer smo jim razložili način reševanja ankete in pomembnost dobljenih rezultatov.

Zaradi časovne zahtevnosti anketnega vprašalnika (čas reševanja je bil izračunan med 10 in

15 minut), so preizkušanci ekspertne skupine izpolnjevali anketni vprašalnih le za eno

plavalno tehniko. Pri tem smo ankete za posamezne plavalne tehnike vzorčili po regijah.

Zaradi zahtevnosti izbrane metodologije in naše domneve, da plavalni strokovnjaki dajejo več

poudarka pravilni plavalni tehniki, smo za potrditev korektnosti njihovih odgovorov v

raziskavo vključili še kontrolno skupino. Sestavljalo jo je 51 študentov Fakultete za šport –

smer Športna vzgoja – drugostopenjski univerzitetni program. Študenti so zaključili predmet

Plavanje 1 z osnovami reševanja iz vode in si pridobili naziv vaditelj plavanja. Anketo so

izpolnjevali vodeno (vsi skupaj z dodatnimi pojasnili predavatelja) za vse tri plavalne tehnike.

V nadaljnjo obravnavo anketnega vprašalnika pri kontrolni skupini smo izbrali le tiste, ki so

že imeli izkušnje s poučevanjem plavanja.

28

5.2. MERILNI POSTOPKI

5.2.1. OCENJEVANJE TRDITEV Z ANKETNIM VPRAŠALNIKOM

Za potrebe raziskave smo na podlagi različnih virov ter osebnih izkušenj izdelali anketni

vprašalnik s Thurstonovo metodo (Borg, 1988; Bucik, 1997; Podlesek, Brenk, 2004). Gre za

metodo priprave merske lestvice, ki se pogosto uporablja za merjenje socialnih dimenzij in v

psihometriji. Metoda temelji na ekspertnem izboru trditev, ki so bistveni za merjenje

izbranega pojava, v našem primeru na naboru napak, ki se pojavljajo pri plavalnih tehnikah.

V naši raziskavi smo elemente anketnega vprašalnika opredelili kot napake, ki se pojavljajo

pri plavalnih tehnikah. Za ta namen smo s pomočjo literature in na podlagi izkušenj z učenjem

plavanja naredili izbor 158 napak za prsno, kravl in hrbtno. Izbrali smo napake, za katere smo

domnevali, da so že selekcionirane in odražajo različno velikost.

Napake so bile združene v kategorije po elementih posamezne plavalne tehnike. Vsaka

kategorija je združevala različno število napak. Kategorije smo razdelili na:

1. Napake pri udarcu prsno (16 napak).

2. Napake pri zaveslaju prsno (18 napak).

3. Napake pri položaju telesa, gibanju glave in dihanju ter pri koordinaciji celotne

tehnike prsno (18 napak).

4. Napake pri udarcu kravl (15 napak).

5. Napake pri zaveslaju kravl (19 napak).

6. Napake položaju telesa, gibanju glave in dihanju ter koordinaciji celotne tehnike kravl

(19 napak).

7. Napake pri udarcu hrbtno (15 napak).

8. Napake pri zaveslaju hrbtno (21 napak).

9. Napake pri položaju telesa, dihanju in koordinaciji celotne tehnike hrbtno (17 napak).

Glede na predvideni končni nabor napak pri plavalnih tehnikah, ki so vključene v lestvico,

smo pripravili anketni vprašalnik. Določene napake smo opisali na podoben način in tako

preverjali njihovo razumevanje med anketiranci. Na podlagi literature in praktičnih izkušenj

smo se odločili za rangiranje napak na sedemstopenjski ordinalni lestvici. V vprašalniku so

29

preizkušanci vsako napako ovrednotili z oceno od 1 do 7 glede na velikost napake. S

tristopenjsko ordinalno lestvico so preizkušanci ocenjevali še pogostost pojavljanja napak

(napaka se pojavlja pri manj kot polovici vadečih; napaka se pojavlja pri približno polovici

vadeči napaka se pojavlja pri več kot polovici vadečih).

5.2.2. OBDELAVA PODATKOV IN IZDELAVA MERSKE LESTVICE

Vrednost napake smo določili kot presečno vrednost kategorij, ki so ji bile pripisane. Iz ocen

smo za vsak element izračunali mero srednje vrednosti – mediano (Me) in mero variabilnosti

– kvartilni razmik (Q) (Podlesek, Brenk, 2004).

Mediano lahko sicer odčitamo iz urejene podatkovne zbirke (ranžirne vrste):

𝑀𝑒 =𝑦𝑛+𝑦𝑛+1

2 (sodo število enot v vzorcu – 2n) (1);

𝑀𝑒 = 𝑦𝑛+1 (liho število enot v vzorcu – 2n+1) (2).

Lahko pa jo izračunamo kot druge kvartile (mediana je enaka drugemu kvartilu) po algoritmu

upoštevajoč ustrezni rang za posamezni kvartil:

𝑄1: 𝑅 = 𝑁 ∗ 0,25 + 0,5 (3)

𝑄2 = 𝑀𝑒: 𝑅 = 𝑁 ∗ 0,50 + 0,5 (4)

𝑄3: 𝑅 = 𝑁 ∗ 0,75 + 0,5 (5)

Algoritem je uporaben predvsem pri izračunavanju kvartilov iz grupiranih podatkov in odraža

dejstvo, da je razmerje med sosednjimi vrednostmi spremenljivke v ranžirni vrsti enako

razmerju rangov enot v isti ranžirni vrsti.

𝑦 = 𝑦−1 + (𝑦+1 − 𝑦−1) ∙(𝑅−𝑅−1)

(𝑅+1−𝑅−1) (6)

Kvartilni razmik izračunamo kot razliko med tretjim in prvim kvartilom:

𝑄 = 𝑄3 − 𝑄1 (7)

30

Z mediano ocen ocenjevalcev smo napakam podelili rang, ki predstavlja številčno vrednost

napake pri plavalnih tehnikah v vrednostih od 1 do 7. V končno mersko lestvico smo za

vsakega od sedmih rangov izbrali tisto napako, ki ima mediano najbližje rangu in hkrati

najmanjši kvartilni razmik, kar pomeni, da je bilo mnenje o ocenjevanem elementu najbolj

homogeno (Q ≤ 2). V primeru, da sta imeli dve ali več napak enak ali zelo podoben rezultat,

smo se pri vključevanju napak v mersko lestvico, upoštevali oceno njihove pogostosti. V

lestvico smo vključili le tiste, ki se po mnenju ocenjevalcev najpogosteje pojavljajo.

Anketne vprašalnike smo izdelali v spletnem programu 1ka, za obdelavo podatkov pa

uporabili Excel 2010.

31

6.0. REZULTATI

V petem poglavju predstavljamo rezultate raziskave. Rezultate predstavljamo ločeno po

posameznih plavalnih tehnikah, izračune prikazujemo v preglednicah. Rezultatom smo dodali

tudi nekaj vsebinskih obrazložitev.

Napakam smo glede na mediano, pogostost in kvartilni razmik dodelili range. Čeprav je bil

prvotni namen dobiti pri vsaki plavalni tehniki vseh 7 rangov napak, se je v raziskavi

izkazalo, da izmed izbranimi napakami nobena ne ustreza rangoma 1 in 2.

Pri vsakem elementu posamezne plavalne tehnike smo ob koncu rezultatov oblikovali

preglednice z razvrstitvijo napak glede na pomembnost in pogostost. (preglednica 10, 12, 14,

16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 31, 32 in 34). Manj pomembne napake se bile rangirane med

rangom 1 in 4, bolj pomembne pa med rangom 5 in 7. Kriterij pogostosti pojavljanja napak je

bil pogostost odgovora 3. Napake, pri katerih se je odgovor 3 pojavljal največkrat oziroma

večkrat kot odgovor 1, smo obravnavali kot pogoste. Pri izdelavi merskega instrumenta smo

poskušali uporabiti napake, ki so imele poleg ustreznega kvartilnega razmika tudi največjo

pogostost pojavljanja. Ker so se pri ekspertni in kontrolni skupini pojavljali podobno visoki

rangi, smo pri uvrščanju napak v mersko lestvico upoštevali rezultate ekspertne skupine.

6.1. PRSNO

Pri prsnem smo izbrali 52 napak, od tega štiri pri položaju telesa, 16 pri udarcu prsno, 18 pri

zaveslaju prsno, deset pri gibanju glave in dihanju ter štiri pri koordinaciji celotne tehnike

prsno. V ekspertni skupini je anketo izpolnilo 20 plavalnih strokovnjakov iz slovenskih

plavalnih klubov, 15 moških in pet žensk. Povprečna doba dela v plavanju anketiranih je 12,6

let, večina anketirancev je bila stara med 21 in 40 let. Osem anketirancev ima status trener

plavanja, štirje učitelj plavanja in osem vaditelj plavanja.

V kontrolni skupini je anketo izpolnilo 35 študentov Fakultete za šport. Da je študent že imel

izkušnje z učenjem plavanja, je bil kriterij, na podlagi katerega smo vprašalnik vključili v

nadaljnjo obravnavo. Ta kriterij je izpolnjevalo 20 študentov, od tega 10 žensk in 10 moških.

Povprečna doba učenja plavanja je bila pri študentih 4 leta. Dva študenta sta imela naziv

učitelj plavanja, trije trener plavanja, večina pa vaditelj plavanja,

32

V nadaljevanju predstavljamo napake prsnega ločeno po posameznih elementih.

6.1.1. NAPAKE PRI POLOŽAJU TELESA PRI PRSNEM

Ocenjevali smo štiri napake pri položaju telesa.

Preglednica 9

Osnovni statistični podatki za napake pri položaju telesa pri prsnem

Ekspertna skupina Kontrolna skupina

NAPAKE Me Q P1 P2 P3 Me Q P1 P2 P3

PK14- Zadnjica je višja od

ostalih delov telesa. 5,00 2,75 73,7 21,0 5,3 5,00 2,00 80,0 20,0 -

PK15- Trup je uleknjen (trebuh

je pregloboko). 5,00 3,75 68,5 31,5 - 4,50 2,00 70,0 30,0 - *

PK16- Plavalec plava ves čas z

glavo iz vode. 5,50 3,00 68,4 15,8 15,8 7,00 1,00 70,0 20,0 10,0 *

PK17- Telo med plavanjem ni

v vodoravnem položaju (velik

čelni upor).

6,00 2,00 52,6 36,8 10,6 6,00 2,00 70,0 30,0 -

Legenda: Me-mediana; Q-kvartilni razmik; P1 - pogostost pojavljanja odgovora 1 v % (napaka se pojavlja pri manj kot

polovici vadečih); P2 – pogostost pojavljanja odgovora 2 v % (napaka se pojavlja pri približno polovici vadečih); P3 –

pogostost pojavljanja odgovora 3 v % (napaka se pojavlja pri več kot polovici vadečih); znak * označuje napake, ki so se

razlikovale v dodeljenem rangu med kontrolno in ekspertno skupino.

Iz preglednice 9 vidimo, da so bile izračunane mediane pri napakah položaja telesa 5 in 6 (Me

= 5 in Me = 6). Pri napakah vidimo veliko razhajanje med ocenjevalci ekspertne skupine,

najbolj so si bili homogeni pri napaki PK17 (Q = 2). Tudi ocenjevalci kontrolne skupine so

napakam podelili visoke range. Pri ocenjevanju so si bili bolj homogeni kot ocenjevalci

ekspertne skupine. V nadaljevanju navajamo posamezne napake po rangih, v oklepaju pa je

tudi ocenjena pogostost pojava napake pri vadečih:

Rang 5

PK14 - Zadnjica je višja od ostalih delov telesa (redka napaka).

PK15 - Trup je uleknjen (trebuh je pregloboko), (redka napaka).

PK16 - Plavalec plava z glavo ves čas iz vode (redka napaka).

33

Rang 6

PK17 - Telo med plavanjem ni v vodoravnem položaju (velik čelni upor), (redka

napaka).

Napaki PK16 smo glede na mediano (Me = 5,50) in nizko pogostost pojavljanja dodelili rang

5. Ostale napake se rangirajo glede na dodeljeno mediano.

Preglednica 10

Razvrstitev napak glede na pogostost in pomembnost napak pri položaju telesa pri prsnem

Redke napake Pogoste napake

Man

j

po

mem

bn

e

Bo

lj p

om

emb

ne PK14 – Zadnjica je višja od ostalih delov telesa.

PK15 – Trup je uleknjen (trebuh je pregloboko).

PK16 - Plavalec plava z glavo ves čas iz vode (redka

napaka).

PK17 - Telo med plavanjem ni v vodoravnem

položaju (velik čelni upor), (redka napaka).

Legenda: pomembnost napake: manj pomembne: rang 1 do 4, bolj pomembne rang 5 do 7; pogostost: redke: pojavljajo se

večinoma pri manj kot polovici vadečih, pogoste: pojavljajo se večinoma pri več kot polovici vadečih.

Preglednica 10 nam pokaže, da so napake, ki se nanašajo na položaj telesa pri prsnem

pomembne, vendar naj bi se po mnenju ocenjevalcev pojavljale redko (pri manj kot polovici

vadečih).

6.1.2. NAPAKE PRI U6ARCU PRSNO

V analizo smo vzeli 16 napak pri udarcu, ki se nanašajo na vse faze udarca (krčenje nog,

nastavek stopal, udarec ven in nazaj, drsenje).

34

Preglednica 11

Osnovni statistični podatki pri napakah udarec prsno



PU2 – Med krčenjem nog sta

koleni preozki (ožji od bokov). 4,00 2,00 73,7 26,3 5,3 4,00 2,00 75,0 25,0 -

PU3- Krčenje nog je izvedeno

brez pospeševanja ob koncu

krčenja in zasukanju stopal

navzven.

4,50 3,00 26,3 36,8 42,1 4,50 2,00 25,0 65,0 10,0

PU1- Ob začetku udarca

stopali nista skupaj. 5,00 3,00 21,1 36,8 47,4 4,00 2,00 45,0 45,0 10,0 *

PU6 – Ob koncu krčenja nog

sta peti na zadnjici, namesto ob

strani zadnjice.

5,00 2,75 57,9 42,1 5,3 5,00 1,75 60,0 40,0 -

PU8 – Prepočasno obračanje

stopal navzven. 5,00 3,00 47,4 47,4 10,5 4,00 2,00 70,0 30,0 - *

PU14 – Ob koncu udarca nogi

nista v poravnanem položaju. 5,00 2,75 31,6 42,1 31,6 4,00 2,00 35,0 55,0 10,0 *

PU15 – Ob koncu udarca prsti

niso v iztegnjenem položaju. 5,00 3,00 52,6 26,3 26,3 3,00 2,00 35,0 50,0 15,0 *

PU4 – Koleni sta pri udarcu

širše od stopal. 6,00 3,00 36,8 36,8 31,6 4,50 3,00 35,0 20,0 45,0 *

PU5 – Koleni gresta pod

trebuh. 6,00 1,75 52,6 42,1 10,5 6,00 2,75 45,0 50,0 5,0

PU7 – Prepozno obračanje

stopal navzven. 6,00 2,50 47,4 52,6 5,3 4,00 2,75 60,0 40,0 - *

PU9 – Ni pravilnega in

popolnega nastavka stopal. 6,00 2,00 21,1 31,6 52,6 5,00 3,75 20,0 70,0 10,0 *

PU10 – Udarec je preširok –

plavalec udarja v stran,

namesto naravnost nazaj.

6,00 2,00 31,6 52,6 21,1 5,00 2,00 40,0 60,0 - *

PU11 – Plavalec udarja navzdol

namesto naravnost nazaj. 6,00 3,50 52,6 52,6 - 5,00 2,00 75,0 25,0 - *

PU12 – Prepočasno

približevanje nog in pet ob

zaključku udarca.

6,00 2,00 36,8 47,4 21,1 4,00 2,00 60,0 40,0 - *

PU13 – Ob zaključku udarca

nogi in peti nista popolnoma

skupaj.

6,00 3,00 21,1 42,1 42,1 4,00 2,75 5,0 70,0 25,0 *

PU16 – Udarci niso simetrični. 7,00 1,00 52,6 36,8 15,8 6,5 2,0 40,0 50,0 10,0 *





35

Iz preglednice 11 vidimo, da je bila izračunana mediana pri ekspertni skupini za večino napak

visoka (razen pri PU2 in PU3), hkrati pa je razpon dodeljenih ocen velik (večina napak ima Q

≥ 2), kar nam kaže na veliko razlikovanje v vrednotenju pomembnosti napak pri ocenjevalcih.

Najnižje je bila ovrednotena napaka PU2 z rangom 4, najvišji dodeljen rang pa je bil 7 pri

napaki PU16. Pri rangu 5 se vse napake pojavljajo z visokim kvartilnim razmikom (Q > 2),

zato smo pri interpretaciji rezultatov upoštevali tudi druge parametre (ocena pogostosti

pojavljanja napake, arbitrarno določanje). Napake PU1, PU3, PU9 in PU13 imajo visoko

oceno pogostosti pojavljanja, ostale napake pa naj bi se po oceni ekspertne skupine pojavljale

pri polovici oziroma manj kot polovici vadečih.

Kontrolna skupina študentov je vrednotila več kot polovico napak drugače kot ekspertna

skupina. Napake so se porazdelile med rangi 3 in 7 in so se rangirale nižje kot pri ekspertni

skupini. V kontrolni skupini je bila nizka ocena pogostosti pojavljanja, najvišjo oceno

pogostosti pojavljanja (glede na frekvenco odgovora 3) je imela napaka PU4. Kontrolna

skupina študentov si je bila pri ocenjevanju bolj podobna kot ekspertna skupina. (Q ≤ 2).

V nadaljevanju navajamo posamezne napake po rangih, v oklepaju pa je tudi ocenjena

pogostost pojava napake pri vadečih:

Rang 4

PU3 - Krčenje nog je izvedeno brez pospeševanja ob koncu krčenja in zasukanju

stopal navzven (pogosta napaka).

PU2 – Preozki koleni med krčenjem (redka napaka).

Rang 5

PU1 - Ob začetku udarca stopali nista skupaj (pogosta napaka).

PU6 - Ob koncu krčenja nog sta peti na zadnjici namesto ob strani zadnjice (redka

napaka).

PU8 - Prepočasno obračanje stopal navzven (redka napaka).

PU14 - Ob koncu udarca nogi nista v iztegnjenem položaju (redka napaka).

PU15 - Ob koncu udarca prsti niso v iztegnjenem položaju (redka napaka).

Rang 6

PU9 - Ni pravilnega in popolnega nastavka stopal (pogosta napaka).

36

PU13 - Ob zaključku udarca nogi in peti nista popolnoma skupaj (pogosta napaka).

PU4 - Koleni sta pri udarcu širše od stopal (redka napaka).

PU5 - Koleni gresta pod trebuh (redka napaka).

PU7 - Prepozno obračanje stopal navzven (redka napaka).

PU10 - Udarec je preširok – plavalec udarja v stran namesto naravnost nazaj (redka

napaka).

PU11- Plavalec udarja navzdol namesto naravnost nazaj (redka napaka).

PU12 - Prepočasno približevanje nog in pet ob zaključku udarca (redka napaka).

Rang 7

PU16 – Asimetrični udarci. (redka napaka).

Napaki PU3 (Me = 4,5) smo glede na dodeljene ocene (polovica ocen je višjih od 4, od tega le

2 oceni 7) dodelili rang 4, kljub temu da naj bi se napaka po oceni ekspertne skupine

pojavljala pogosto.

Večina napak ranga 5 naj bi se po oceni pojavljala redko (pojavlja se pri polovici oziroma

manj kot polovici vadečih), prav tako pa so se pri rangu 5 vse napake pojavile z visokim Q

(Q>2), zato smo pri interpretaciji rezultatov in izdelavi merske lestvice upoštevali tudi

parameter velikosti ocen, oceno pogostosti pojavljanja napak (frekvenca odgovora 3) ter

znanje iz metodike poučevanja plavanja.

Preglednica 12

Razvrstitev napak glede na pogostost in pomembnost pri napakah udarca prsno


Man

j

po

mem

bn

e

PU2 – Preozki koleni med krčenjem. PU3 - Krčenje nog je izvedeno brez pospeševanja

ob koncu krčenja in zasukanju stopal navzven.

37

Bo

lj p

om

emb

ne

PU4 - Koleni sta pri udarcu širše od stopal.

PU5- Koleni gresta pod trebuh.

PU6 - Ob koncu krčenja nog sta peti na zadnjici,

namesto ob strani zadnjice.

PU7 - Prepozno obračanje stopal navzven.

PU8 - Prepočasno obračanje stopal navzven.

PU10 - Udarec je preširok – plavalec udarja v stran,

namesto naravnost nazaj.

PU11 - Plavalec udarja navzdol namesto naravnost

nazaj.

PU12 - Prepočasno približevanje nog in pet ob

zaključku udarca.

PU14 - Ob koncu udarca nogi nista v iztegnjenem

položaju.

PU15 - Ob koncu udarca prsti niso v iztegnjenem

položaju

PU16 – Asimetrični udarci.

PU1 - Ob začetku udarca stopali nista skupaj.

PU9 - Ni pravilnega in popolnega nastavka stopal.

PU13 - Ob zaključku udarca nogi in peti nista

popolnoma skupaj.



Iz preglednice 12 lahko razberemo, da spadajo med napake, ki so bile ocenjene kot bolj

pomembne in bolj pogoste, napake, ki so povezane s pravilnim nastavkom stopal in pravilnim

zaključkom udarca, ki vodi do drsenja in s tem boljšega izkoristka udarca. Po oceni ekspertne

skupine so bolj pomembne in manj pogoste napake, ki se pojavljajo v fazi krčenja nog (PU4,

PU5, PU6), v fazi nastavka stopal (PU7 in PU8 – napaki sta v bistvu del napake PU9, zato

lahko sklepamo, da sta imeli zaradi drugačnega poimenovanja ocenjeno nižjo pogostost

pojavljanja) ter v fazi udarec ven in nazaj (PU12, PU14, PU15, PU16). Ekspertna skupina je

sicer kot pogosto, vendar manj pomembno, ocenila napako PU3, iz česar lahko sklepamo, da

pri začetnikih pospeševanje v fazi krčenja nog nima pomembne vloge pri učinkovitosti

plavanja.

6.1.3. NAPAKE PRI ZAVESLAJU PRSNO

Napake, ki smo jih izbrali, se nanašajo na različne dele zaveslaja prsno. V analizo smo vzeli

18 napak.

38

Preglednica 13

Osnovni statistični podatki pri napakah zaveslaj prsno



PZ10 - Pri vračanju rok naprej sta

komolca bolj globoko kot dlani. 3,00 3,00 47,4 42,1 15,8 5,00 1,75 65,0 30,0 5,0 *

PZ12 - Ko se roki gibata naprej,

dlani nista obrnjeni dol. 3,00 2,00 52,6 26,3 26,3 4,00 2,00 65,0 25,0 10,0 *

PZ14 - Dlani nista dovolj skupaj

med gibanjem naprej. 3,00 3,00 36,8 47,4 21,1 4,00 1,75 35,0 55,0 10,0 *

PZ9 - Pri vračanju rok naprej sta

komolca bolj široka od dlani. 3,50 2,75 47,4 52,6 5,3 4,50 1,75 55,0 45,0 - *

PZ2 - Zaveslaj vodita zapestji

namesto prsti. 4,00 2,00 52,6 26,3 26,3 6,00 2,75 95,0 5,0 -

PZ13 - Med zaveslajem prsti niso

skupaj. 4,00 4,75 26,3 21,1 57,9 5,00 2,00 30,0 50,0 20,0

PZ1 - Zaveslaj se ne začne s

popolnoma iztegnjenima rokama. 5,00 4,00 31,6 26,3 47,4 4,00 1,75 40,0 55,0 5,0 *

PZ3 - Prezgodnje krčenje komolcev. 5,00 2,75 31,6 31,6 42,1 5,00 2,00 60,0 35,0 5,0

PZ4 – Zaveslaj se izkorišča le za

gibanje navzgor, namesto tudi

naprej.

5,00 2,75 26,3 36,8 42,1 5,00 1,75 75,0 20,0 5,0

PZ5 - Pri začetku odrivanja se dlani

ne obračata v smeri odrivanja. 5,00 2,00 57,9 15,8 31,6 5,00 1,00 75,0 25,0 -

PZ6 - Med odrivanjem sta zapestji«

zlomnjeni« in dlani obrnjeni nazaj,

namesto dol.

5,00 4,50 57,9 31,6 15,8 5,00 2,00 85,0 15,0 -

PZ7 - Med odrivanjem ostajata

komolca preširoko, namesto, da bi

sledila smeri podlahti.

5,00 2,75 42,1 42,1 21,1 5,00 2,00 60,0 35,0 5,0

PZ11 - Ko se dlani vračata naprej, je

gibanje dlani usmerjeno dol, namesto

naprej po gladini.

5,00 2,75 47,4 31,6 26,3 5,00 1,75 95,0 5,0 -

PZ16 - Ob koncu zaveslaja dlani

nista v iztegnjenem položaju. 5,00 3,50 31,6 31,6 42,1 4,00 1,75 45,0 50,0 5,0 *

PZ17- Pred začetkom naslednjega

zaveslaja rameni in roki niso

maksimalno iztegnjene.

5,00 3,00 5,3 31,6 68,4 5,00 1,75 40,0 50,0 10,0

PZ15 - Ob koncu zaveslaja roki nista

v iztegnjenem položaju. 5,50 2,75 26,3 15,8 63,2 4,00 2,75 35,0 55,0 10,0 *

PZ8 - Komolca gresta za telo –

predolg zaveslaj. 6,00 1,75 36,8 21,1 47,4 6,00 3,00 35,0 45,0 20,0

PZ18 - Čakanje s komolcema ob

telesu ob koncu zaveslaja. 6,00 2,00 36,8 47,4 21,1 5,00 2,00 65,0 35,0 - *





39

Preglednica 13 kaže, da je bila pri ekspertni skupini najnižje ocenjena napaka z rangom 3 (Me

= 3), najvišje ocenjena napaka pa z rangom 6 (Me = 6). Vrednost napake je bila ne glede na

končen rang v razponu od 1 do 7, kar kaže na veliko raznolikost med ocenjevalci. Večina

napak z visoko oceno pogostosti pojavljanja (PZ1, PZ3, PZ4, PZ13, PZ15, PZ16, PZ17) je

imela tudi visok kvartilni razmik (Q>2).

Pri kontrolni skupini se je večina napak porazdelila med rangoma 4 in 6. Ocenjevalci

kontrolne skupine so vrednotili več kot polovico napak drugače kot ekspertna skupina, nekaj

napak je bilo ovrednotenih enako (PZ3, PZ4, PZ5, PZ6, PZ7, PZ11, PZ17, PZ8). Pri kontrolni

skupni je prišlo do manjšega razlikovanja med ocenjevalci (Q ≤ 2) kot pri ekspertni skupini

(Q > 2). Večini napak kontrolne skupine je bil dodeljen rang 5. V primerjavi z ekspertno

skupino so večino napak ocenili kot redke napake (nizka pogostost pojavljanja odgovora 3).

V nadaljevanju so predstavljene napake po rangih, v oklepaju pa je tudi ocenjena pogostost

pojava napake pri vadečih:

Rang 3

PZ9 - Pri vračanju rok naprej sta komolca bolj široki od dlani (redka napaka).

PZ10 - Pri vračanju rok naprej sta komolca bolj globoko kot dlani (redka napaka).

PZ12 - Ko se roki gibata naprej, dlani niso obrnjene dol (redka napaka).

PZ14 - Dlani med gibanjem naprej nista dovolj skupaj (redka napaka).

Vse napake v rangu 3 so bile ocenjene kot redke (pojavljale naj bi se večinoma pri manj kot

polovici ali kvečjemu polovici vadečih).

Rang 4

PZ13 - Med zaveslajem prsti niso skupaj (pogosta napaka).

PZ2 - Zaveslaj vodijo zapestja namesto prsti (redka napaka).

Rang 5

PZ1 - Zaveslaj se ne začne s popolnoma iztegnjenima rokama (pogosta napaka).

PZ3 - Prezgodnje krčenje komolcev (pogosta napaka).

40

PZ4 - Zaveslaj se izkorišča le za gibanje navzgor, namesto tudi naprej (pogosta

napaka).

PZ16 - Ob koncu zaveslaja dlani niso v iztegnjenem položaju (pogosta napaka).

PZ17 - Pred začetkom naslednjega zaveslaja ramena in roki niso maksimalno

iztegnjene (pogosta napaka).

PZ5 - Pri začetku odrivanja se dlani ne obračata v smeri odrivanja (redka napaka).

PZ6 - Med odrivanjem sta zapestji« zlomljeni« in dlani obrnjene nazaj namesto dol

(redka napaka).

PZ7 - Med odrivanjem ostajata komolca preširoko, namesto da bi sledila smeri

podlahti (redka napaka).

PZ11 - Ko se dlani vračata naprej, je gibanje dlani usmerjeno dol namesto naprej po

gladini (redka napaka).

Rang 6

PZ15 - Ob koncu zaveslaja roki nista v iztegnjenem položaju (pogosta napaka).

PZ18 - Čakanje s komolcema ob telesu ob koncu zaveslaja (redka napaka).

Rang 7

PZ8 - Komolca gresta za telo – predolg zaveslaj (redka napaka).

Napaki PZ9 (Me = 3,5) smo zaradi nizke ocene pogostosti pojavljanja dodelili rang 3

(frekvenca odgovora 3 je 1). Zaradi visoke ocene pogostosti pojavljanja smo napaki PZ15

dodelili rang 6 (Me = 5,50), napaki PZ8 pa rang 7. Vidimo lahko, da ima največ napak

dodeljen rang 5, najmanj pa rang 7.

41

Preglednica 14

Razvrstitev napak glede na pogostost in pomembnost pri napakah zaveslaj prsno


Man

j p

om

emb

ne

PZ2: Zaveslaj vodita zapestji namesto prsti.

PZ9: Pri vračanju rok naprej sta komolca bolj

široka od dlani.

PZ10: Pri vračanju rok naprej sta komolca bolj

globoko kot dlani.

PZ12: Ko se roki gibata naprej, dlani nista obrnjeni

dol.

PZ14: Dlani med gibanjem naprej niso dovolj

skupaj.

PZ13 - Med zaveslajem prsti niso skupaj.

Bo

lj p

om

emb

ne

PZ5 - Pri začetku odrivanja se dlani ne obračata v

smeri odrivanja.

PZ6 - Med odrivanjem sta zapestji« zlomnjeni« in

dlani obrnjeni nazaj, namesto dol.

PZ7 - Med odrivanjem ostajata komolca preširoko,

namesto, da bi sledila smeri podlahti.

PZ11 - Ko se dlani vračata naprej, je gibanje dlani

usmerjeno dol, namesto naprej po gladini.

PZ18 - Čakanje s komolcema ob telesu ob koncu

zaveslaja.

PZ1 - Zaveslaj se ne začne s popolnoma

iztegnjenima rokama.

PZ3 - Prezgodnje krčenje komolcev.

PZ4 – Zaveslaj se izkorišča le za gibanje navzgor,

namesto tudi naprej.

PZ8 - Komolca gresta za telo – predolg zaveslaj.

PZ15 - Ob koncu zaveslaja roki nista v iztegnjenem

položaju.

PZ16 - Ob koncu zaveslaja dlani nista v iztegnjenem

položaju.

PZ17 - Pred začetkom naslednjega zaveslaja rameni

in roki niso maksimalno iztegnjene. Legenda: pomembnost napake: manj pomembne: rang 1 do 4, bolj pomembne rang 5 do 7; pogostost: redke: pojavljajo se


Iz preglednice 14 lahko sklepamo, da so napake, ki so bile ocenjene kot bolj pomembne in

bolj pogoste, povezane predvsem z iztegnjenim položajem telesa med plavanjem ter pravilnim

položajem komolcev. Pri napakah, ki naj bi se pojavljale pogosto, je izstopala napaka PZ13,

ki je bila ocenjena kot manj pomembna napaka (nima velikega vpliva na učinkovitost

tehnike).

6.1.4. NAPAKE PRI GIBANJU GLAVE IN DIHANJU PRI PRSNEM

V analizo smo vključili deset napak, ki se nanašajo na gibanje glave in dihanje pri prsnem.

42

Preglednica 15

Osnovni statistični podatki za napake pri gibanju glave in dihanju pri prsnem



PK2 – Pri vdihu je glava previsoko

in ni med rameni. 4,50 2,00 36,8 52,6 15,8 4,00 1,00 25,0 45,0 30,0

PK1- Ob začetku zaveslaja je

glava obrnjena naprej. 5,00 2,00 26,3 47,4 31,6 4,00 1,75 35,0 55,0 10,0 *

PK3- Pri vračanju rok se glava

prehitro vrača v vodo. 5,00 3,00 57,9 42,1 5,3 4,00 1,00 70,0 30,0 0,0 *

PK4- Pri vračanju rok se glava

prepozno vrača v vodo. 5,00 2,75 47,4 47,4 10,5 5,00 1,00 40,0 55,0 5,0

PK5- V iztegnjenem položaju

glava ni obrnjena navzdol. 5,00 2,50 21,1 36,8 47,4 5,00 2,75 20,0 65,0 15,0

PK6- Med drsenjem je glava

obrnjena dol, vendar pregloboko. 5,00 3,00 78,9 21,1 0,0 4,50 3,00 70,0 30,0 0,0 *

PK7- Ob koncu vračanja rok

naprej, je obraz usmerjen naprej. 5,00 1,00 63,2 26,3 10,5 5,50 1,75 60,0 35,0 5,0 *

PK9- Ni popolnega izdiha in

preplitvo dihanje. 5,00 3,00 42,1 42,1 15,8 5,50 2,50 25,0 65,0 10,0 *

PK13- Glava je ves čas plavanja

obrnjena naprej (ni gibanja glave). 5,00 1,00 47,4 36,8 15,8 5,00 2,00 50,0 45,0 5,0

PK8- Prezgodnji vdih zaradi

prezgodnjega dviganja glave. 5,50 2,00 57,9 36,8 5,3 5,00 1,75 75,0 20,0 5,0 *





Preglednica 15 kaže, da je bila pri ekspertni skupini najnižje izračunana mediana pri napaki

PK2 (Me = 4,5), najvišja pa pri napaki PK8 (Me = 5,5). Pri večini napak je bila najnižja

dodeljena ocena 2, najvišja ocena pa je bila pri vseh napakah 7. Pri polovici napak so si bili

ocenjevalci ekspertne skupine enotni (Q ≤ 2), ocenjevalci kontrolne skupine pa so se

razlikovali v ocenjevanju le pri treh napakah.

Visoko oceno pogostosti pojavljanja pri ekspertni skupini je imela samo napaka PK5

(frekvenca odgovora 3 je 9). Manj pogosta, vendar še vedno ocenjena kot pogosta, je bila tudi

napaka PK1. Ostale napake naj bi se po mnenju anketirancev pojavljale največ pri približno

polovici oziroma manj kot polovici vadečih.

43

Tudi pri kontrolni skupini ocenjevalcev so se napake rangirale v rangih 4 in 5. Po njihovem

mnenju naj bi se te napake pojavljale redko. Ocenjevalci ekspertne in kontrolne skupine so

večino napak ocenili enako in jim tako dodelili enak rang.

V nadaljevanju so predstavljene napake po rangih, v oklepaju pa je tudi ocenjena pogostost

pojava napake pri vadečih:

Rang 4

PK2 - Pri vdihu je glava previsoko in ni med rameni (redka napaka).

Rang 5

PK1 - Ob začetku zaveslaja je glava obrnjena naprej (pogosta napaka).

PK5 - V iztegnjenem položaju glava ni obrnjena navzdol (pogosta napaka).

PK3 - Pri vračanju rok se glava prehitro vrača v vodo (redka napaka).

PK4 - Pri vračanju rok se glava prepozno vrača v vodo (redka napaka).

PK6 - Med drsenjem je glava obrnjena dol vendar pregloboko (redka napaka).

PK7 - Ob koncu vračanja rok naprej je obraz usmerjen naprej. (redka napaka).

PK8 - Prezgodnji vdih zaradi prezgodnjega dviganja glave (redka napaka).

PK9 - Ni popolnega izdiha in preplitvo dihanje (redka napaka).

PK13 - Glava je ves čas plavanja obrnjena naprej (ni gibanja glave) (redka napaka).

Napaka PK2 je imela izračunano Me = 4,5 in nizko oceno pogostosti pojavljanja (frekvenca

odgovora 3 je 3), zato smo ji dodelili rang 4. Napaki PK8 (Me = 5,5) smo zaradi nizke ocene

pogostosti pojavljanja dodelili rang 5. Vse napake razen PK2 so se rangirale v rangu 5.

Preglednica 16

Razvrstitev napak glede na pogostost in pomembnost napak pri gibanju glave in dihanju pri

prsnem


Man

j

po

mem

bn

e

PK2 - Pri vdihu je glava previsoko in ni med rameni.

44

Bo

lj p

om

emb

ne

PK3 - Pri vračanju rok se glava prehitro vrača v

vodo.

PK4 – Pri vračanju rok se glava prepozno vrača v

vodo.

PK6 – Med drsenjem je glava obrnjena dol, vendar

pregloboko.

PK7 – Ob koncu vračanja rok naprej, je glava

dvignjena gor.

PK8- Prezgodnji vdih zaradi prezgodnjega dviganja

glave.

PK9 – Ni popolnega izdiha in preplitvo dihanje.

PK13 – Glava je ves čas plavanja obrnjena naprej (ni

gibanja glave).

PK1 – Ob začetku zaveslaja je glava obrnjena

naprej.

PK5 – V iztegnjenem položaju glava ni obrnjena

navzdol.



Iz preglednice 16 vidimo, da so kot bolj pomembni in pogosti ocenjeni le dve napaki, ostale

naj bi se po mnenju ocenjevalcev ekspertne skupine pojavljale kot redke.

6.1.5. NAPAKE PRI KOORDINACIJI CELOTNE TEHNIKE PRSNO

Izbrali smo štiri napake, ki se nanašajo na celotno koordinacijo tehnike.

Preglednica 17

Osnovni statistični podatki za napake pri koordinaciji celotne tehnike prsno



PK10- Različno dolgo drsenje. 5,00 2,00 42,1 47,4 10,5 5,00 1,75 60,0 40,0 -

PK12- Prepozen udarec z

nogama. 5,00 1,75 42,1 42,1 15,8 5,00 1,75 60,0 30,0 10,0

PK18- Med plavanjem ni

drsenja. 5,00 2,00 21,0 31,6 47,4 6,00 1,00 15,0 45,0 40,0

PK11- Prekratko drsenje. 5,50 2,75 42,1 42,1 15,8 6,00 2,00 40,0 60,0 - *





V preglednici 17 vidimo, da so imele napake izračunano mediano 5 oziroma 5,5. Pri večini

napak je bila najnižja ocena 2, najvišja ocena pa je bila pri vseh napakah 7. Pri samo eni

napaki ocenjevalci ekspertne skupine med seboj niso bili homogeni (Q > 2, PK11).

45

Visoko oceno pogostosti pojavljanja je imela napaka PK18 (frekvenca odgovora 3), ostale

napake naj bi se po mnenju anketirancev pojavljale največ pri približno polovici oziroma

manj kot polovici vadečih.

Ocena pogostosti pojavljanja napake (frekvenca odgovora 3) je bila tudi pri kontrolni s

Documents

OVREDNOTENJE NAPAK PRI PLAVALNIH TEHNIKAH · 2016. 9. 6. · saj je vanjo vkljuena najveja populacija ljudi doloene sta rosti. Vsebine uenja se morajo nadgrajevati in predstavljati