December 2011 - Občina Šentjernej

GlasiloObčineŠentjernej

5Letnik XIII, številka 80, december 2011

SSrreeččnno o 2012!2012!VVeesseelle e bboožžiiččnne e iin n nnoovvoolleettnne e pprraazznniikkee!!

Šentjernejsko glasilo izhaja v nakladi 2.100 izvodov. Izdajatelj: Občina Šentjernej. Fotografija na naslovnici: Tanja Jakše Gazvoda. Priprava za tisk: Andreja Milavec s.p., tisk: Bucik d.o.o.

Ž U P A N O V A B E S E D Auvodnik

Šentjernejsko glasilo, december 2011 3

LETO 2012 SE PRIBLIŽ UJE, ZATO SE VAM PRED BOŽ IČ NIMI IN NOVOLETNIMI PRAZNIKI ŠE ENKRAT OGLAŠAMO Z NOVO ŠTEVILKO ŠENTJERNEJSKEGA GLASILA.

eto 2011 je bilo dinamično in pestro na vseh področjih. Uspelo Lnam je podpisati kar nekaj

pomembnih investicijskih pogodb, ki so se in se še bodo v nadaljevanju financirale iz državnega in občinskega proračuna ter iz kohezijskih skladov. Poudariti je potrebno, da smo in še bomo morali pri vseh naložbah prispevati lastni delež iz občinskega proračuna.

Najpomembnejši projekt, ki se je po dol-goletnih pogajanjih uresničil, je zagoto-vo projekt Porečje reke Krke, ki bo realiziran v letih 2011-2013. Omenjeni projekt, čigar pogodbo o sofinanciranju smo že prejeli, opredeljuje, da bomo na čistilno napravo v Šmalčji vasi priključili vasi iz naslednje aglomeracije: Gorenja Brezovica, Dobravica, Vrh pri Šentjer-neju, Šentjernej in Šmalčja vas. K temu

projektu sodi tudi izgradnja čistilne naprave skupaj z opremo, ki se zaključuje in bo pričela z obratovanjem v naslednjem letu. Čistilno napravo bomo opremili na osnovi podpisane konce-sijske pogodbe, ki je osnova za projekt zbiranja, odvajanja in čiščenja komunal-nih odpadnih voda v občini Šentjernej. Da smo prišli do končnega cilja, je bilo opravljenih veliko razgovorov in poga-janj. Ta projekt je najpomembnejši in tudi največji zalogaj za občino tako v tehnološkem kot v finančnem smislu.

Naslednji pomemben projekt za občino je izgradnja vodovodnega omrežja vzhodnega dela Šentjerneja. Tudi ta investicija se bo časovno razporedila na tri leta (2011-2013) in je delno sofinan-cirana iz evropskih skladov in občine.

Tretja večja investicija, ki se je končala,

Toplini vsa vrata naj bož ič in novo leto odpre,

naj srečno obdobje za vas se začne,

a leto prihodnje naj zdravja vam da,

obilja, ljubezni, v čaši brez dna.

Želimo vam poln koš zdravja,

zvrhano mero optimizma in

širok krog iskrenih prijateljev.

župan Franc Hudoklin s sodelavci

je rekonstrukcija Ceste oktobrskih žrtev skupaj s komunalnimi priključki in vodi. Omenjena investicija je delno sofinan-cirana iz sredstev državnega proračuna, precejšen delež sredstev pa je morala zagotoviti občina sama. Tukaj je tudi rekonstrukcija lokalne ceste na Pristavi (II. faza) z vso komunalno ureditvijo, ki je bila prav tako delno sofinancirana iz državnega proračuna, preko razpisa Razvoj obmejnih območij.

Tudi v letu 2011 smo pripravili kar nekaj projektne dokumentacije, ki bo služila za nadaljevanje izvajanja zastavljenih projektov. Občinski svet je na izredni seji sprejel sklep, da občinska uprava poskrbi za vključitev vseh do sedaj zavrnjenih otrok v vrtcu Čebelica. V prihodnjih letih imamo plan razširiti obstoječi vrtec in tako zagotovili varstvo vsem predšol-skim otrokom.

December namreč ni le mesec, ko se veselimo daril treh dobrih mož, Slovenci praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti, na silvestrovo se poslavljamo od starega dne in kujemo načrte za novo. Je čas, ko naredimo obračun s samim seboj, kaj smo dobrega čez leto naredili in kaj bomo v prihodnje popravili; in je čas, da s svojimi dejanji razsvetlimo mračne decembrske dni.

Ob koncu bi vam rad zaželel vesele božične in novoletne praznike, obilo zdravja in dobrih medsebojnih odnosov.

župan Franc Hudoklin

Župan in delavci občinske uprave smo se odločili, da bomo namesto novoletnih voščilnic denarna sredstva v višini tristo evrov kot donacijo namenili Vrtcu Čebelica za nakup igral.

Otroški parlament pri ž upanu

4 Šentjernejsko glasilo, december 2011

V soboto, 15. oktobra 2011, se je odprla poslovna stavba Kobra na Levič nikovi cesti 2 v Šentjerneju, v kateri deluje tudi nova poslovalnica Banke Volksbank.

Poslovna stavba Kobra je moderna zgradba, ki ni le energetsko varčna, ampak tudi samozadostna. Zgradba združuje najsodobnejšo tehnologijo na področju ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, proizvodnje elektrike ter uporabe sanitarne vode, zaradi česar proizvaja več energije, kot jo sama porabi. Presežek energije nato vrača v distribucijsko omrežje kot električno energijo. Avtor idejne zasnove stavbe je podjetje Protim, Ržišnik & Perc.

Brane Kovačič, lastnik poslovne zgradbe in direktor podjetja Kobra, d. o. o., je ob odprtju povedal: »V stavbi bomo izkoriščali naravne vire za ogrevanje, hlajenje, proizvodnjo elektrike, prezračevanje in uporabo sanitarne vode. Uporabili smo vodno vrtino v globini 40 metrov, 4 geosonde z globino 100 metrov, zemeljski zračni prenosnik toplote, 50 kubičnih metrov velik rezervoar za deževnico, 20-centimetrsko izolacijo objekta in 50 kW sončno elektrarno. Poleg nizkih stroškov ogrevanja, hlajenja in vzdrževanja bo objekt nudil pogoje za še boljše delo našega kolektiva.«

Brane Kovačič in župan Občine Šentjernej Franc Hudoklin sta nato kot simbol odprtja stavbe in tridesete obletnice poslovanja podjetja Kobra, d. o. o., na prostost izpustila trideset golobov ter slavnostno odprla vrata poslovne stavbe Kobra. Novo poslovalnico Banke Volksbank je odprl Roman Budna, prokurist banke, ki je ob tem vsem prisotnim zaželel uspešno poslovanje v novi stavbi.

Odprtje stavbe je spremljal kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Šentjernej. Dogajanje so popestrili z nastopom šolskega pevskega zbora, s hudomušno recitacijo o polžu ob spremljavi harmonike in recitacijo pesmi Toneta Pavčka ob spremljavi flavte. Po zaključku uradnega dela je goste zabavala skupina Mambo Kings.

Poleg poslovalnice Banke Volksbank imajo v poslovni zgradbi Kobra poslovne prostore še podjetje Kobra, d. o. o., frizerski salon Štangelj ter Vita team, ki svoje plesne in športne dejavnosti izvaja v tamkajšnji večnamenski dvorani.

Tako kot celotna stavba je sodobno in moderno, po sistemu »open branch«, zasnovana tudi poslovna enota Volksbank. Gre za novejši pristop bančnega poslovanja, ki opušča klasično ureditev prostorov v banki s stekleno pregrado in okencem ter s tem omogoča veliko aktivnejše oblikovanje osebnega stika med bančnikom in komitentom. Omenjeni koncept pripomore k prijetnejšemu počutju v poslovalnici ter bolj zaupni komunikaciji z bančnikom.

Nova poslovna enota v Šentjerneju je prinesla tri dodatna delovna mesta, na katerih

Odprtje poslovne stavbe Kobra

J e r n e j e v o 2 0 1 1


V E S E L I DECEMBERZ aktivnostmi za Veseli december 2011, ki ga tudi letos organiziramo s pomočjo Društva prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta, smo začeli že v mesecu novembru. Dedek Mraz bo darila pripravil s pomočjo donatorjev.

Objavljamo seznam donatorjev: Istok Jerele s.p., Kobra Team d.o.o., Iskra Pio d.o.o., Marijan Hočevar s.p., Lero Lešnjak d.o.o., Alenka Zaman s.p., Andrej Vučko, JP EDŠ d.o.o., Jelka d.o.o., Plastika Bevc d.o.o., Gallus SM d.o.o., Društvo upokojencev Šentjernej, Eltas d.o.o., Oklešen d.o.o., Podgorje d.o.o., L-TEK d.o.o., Prevozništvo Črtalič d.o.o., Obutev Stil d.o.o., Jože Luzar s.p.

Donatorji so objavljeni tudi na spletnih straneh Društva prijateljev mladine Mojca, Novo mesto. Seznam ostalih donatorjev, ki se še bodo odločili za prispevek, bomo omenili v prihodnji številki glasila. Vsem, ki ste prispevali sredstva za bogato obdaritev naših otrok, iskrena hvala.

Ekipa PP odlična tretja - V začetku oktobra je potekalo že 17. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Brežicah. Na sedmih deloviščih v središču Brežic se je pomerilo trinajst ekip, ki so bile najuspešnejše na regijskih tekmovanjih. Svoje znanje nudenja prve pomoči smo dokazovali na različnih področjih reševanja: ob potresu, delovni nezgodi, množični prometni nesreči, požaru v stavbi in pri iskanju pogrešane osebe. Zmago je slavila ekipa PGD Materija,

Turistič no društvo ŠentjernejIz letošnje dejavnosti društva bi izpostavil Jernejevo, ocenjevanje urejenosti kmetij-domačij in Turistični vodnik po Občini Šentjernej.

JERNEJEVOPreko 60 dogodkov se je zvrstilo v počastitev našega občin-skega praznika. Kar nekaj jih je, ki so stalnica Jernejevega, saj tradicija daje dogajanju pečat prepoznavnosti. Organiza-cijski odbor povabi društva k sodelovanju. Odziv je nad pričakovanji. Sodelovanje so prijavili: vaščani Grobelj, TD Zvon, NK Trapci, Društvo praženega krompirja, MKM, JP EDŠ, Študentski klub Ptjeln, Atletski klub Šentjernej, ŠD Kozorog, vinarji Vinske ceste, NK Crucium, društvo upo-kojencev, Župnija Šentjernej, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, NK Šentjernej, PGD Šentjernej, kmetija Gregorič, KGZS, Zavod Novo mesto, KO RK Šentjernej, OZ RK Novo mesto in KK Šentjernej.Ostali del programa je v organizaciji in izvedbi Turističnega društva, Občine Šentjernej in letošnjih jubilantov: GZ Šentjernej - 130-letnica gasilstva, ISKRA PIO d.o.o. Šent-jernej - 20-letnica delovanja podjetja in Društvo kmetic Šentjernej - 20-letnica delovanja.Kot vedno so tudi letos s svojimi nastopi obogatili slavnosti Pihalni orkester Občine Šentjernej ter Šentjernejski in Vino-gradniški oktet. Prisrčna hvala vsem imenovanim, članom Turističnega društva, občinski upravi, gospodu županu in vsem posameznikom za vzorno izvedene zadolžitve.

Ocenjevanje urejenosti kmetij - domač ij in vasiDokaj obsežno in zahtevno nalogo je opravila petčlanska ko-misija v sestavi: po en predstavnik TD Zvon, Vrhpolje in Šentjernej, članica občinske uprave in fotograf. Kar petkrat je bila komisija na terenu. Presenečeni nad urejenostjo domačij in še zlasti nad prijaznostjo domačinov, smo se kar težko odločili komu podeliti priznanje in razpisane nagrade.Mnogo lepega in zanimivega se vidi po naših vaseh. Ljudje, ki se trudijo, so počaščeni in hvaležni, če nekdo njihovo prizadevnost opazi in pohvali. Dokaz za to je bila številna udeležba na slavnostni podelitvi.

TURISTI Č NI VODNIK PO OBČ INI ŠENTJERNEJVodnik Petelinovo dvorišče je bil nedavno predstavljen v KC Primoža Trubarja. Uredniškemu odboru pod vodstvom Sla-vice Mencin je uspelo tekstualno in slikovno predstaviti našo preteklost, sakralne spomenike, gradove, stara gospodarska opravila, znamenite osebnosti v povezavi z našimi kraji, Šentjernej nekoč in danes, šentjernejske posebneže, pri-reditve s tradicijo, kaj je vredno ogleda, šentjernejske peteline, športne prireditve, pohodniške poti in turistično ponudbo. Številni domači sponzorji so omogočili plačilo stroškov ureditve in tiskanja vodnika. Lepa hvala vsem!Članom TD, sodelujočim društvom, našim sponzorjem in vsem prebivalcem občine Šentjernej želim veliko pozitivnih

drugo mesto je zasedla ekipa OZRK iz Ljubljane, odlično tretje mesto pa je zasedla ekipa PP CZ občine Šentjernej.


V času občinskega praznika Jernejevo, je Banka Volksbank d. d. občini Šentjernej donirala izjemno napravo – defibrilator. To je naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku.

V ŠENTJERNEJU SE DEFIBRILATOR NAHAJA V OMARICI OB

VHODNIH VRATIH KULTURNEGA CENTRA PRIMOŽ A TRUBARJA.

Poleg aparata se nahaja tudi knjižica z osnovnimi navodili ravnanja v primeru nudenja prve pomoči. Poudariti moramo, da je uporaba defibrilatorja varna in enostavna.Zaradi velikega zanimanja o uporabi te naprave, bomo v mesecu januarju ponovno organizirali predstavitev aparata z vsemi dejavniki nudenja prve pomoči. Predavanje s praktičnim delom je namenjeno vsem, ki želite svoje znanje nudenja prve pomoči dopolniti in obnoviti. Delo bo potekalo tudi praktično, saj je izredno pomembno, da pravilno pristopimo k pacientu / ponesrečencu in tako zmanjšamo verjetnost sekundarnih poškodb. Predavanje z delavnico bo potekalo v četrtek, 12. januarja 2012, ob 18. uri v prostorih Kulturnega centra Primoža Trubarja. Dogodek bo za vse prisotne brezplačen, izvajala pa ga bo izredno usposobljena Ekipa prve pomoči občinskega štaba Civilne zaščite, ki jo vodi Janja Janc.

Gasilsko društvo Dolenja Stara vas bo tudi letos skupaj z Občino Šentjernej organiziralo ŠTEFANOVO 2011, ki bo potekala v ponedeljek, 26. decembra, v Dolenji Stari vasi.

PRIREDITEV – SHOD BO POTEKAL PO NASLEDNJEM PROGRAMU: · OB 8.30 URI - ZBOR KONJENIKOV IN

OBLIKOVANJE POVORKE NA HIPODROMU V ŠENTJERNEJU

· OB 9.00 URI - ODHOD POVORKE IZ HIPODROMA PO TRDINOVI CESTI NATO PO NOVOMEŠKI CESTI NARAVNOST Č EZ KRIŽ IŠČ E DO BENCINSKEGA SERVISA PETROL NA DESNO IN PO KOTARJEVI CESTI PROTI DOLENJI STARI VASI DO CERKVE

· OB 10.10 URI - BLAGOSLOV KONJ PRI CERKVI SV. ŠTEFANA V DOLENJI STARI VASI

· OB 10.30 URI - ZAKLJUČ EK PRIREDITVE

Zaradi prireditve bo popolna zapora ceste za pol ure, zato bo moten promet od odcepa za hipodrom do bencinskega servisa Petrol. OPOZORILO: Vsi udeleženci in gledalci gledajo in sodelujejo na prireditvi na lastno odgovornost. Upoštevajte navodila redarjev in policistov.

OBVESTILO OBISKOVALCEM TRGOVINE SPAR

Obiskovalce trgovine SPAR obvešč amo, da bo dne 26. 12. 2010 popol-na zapora regionalne ceste R2-419 oz. cesta od hipodroma do Osnovne šole Šentjernej od 9. do 10. ure. Predlagamo, da v tem č asu upoštevate navodila redarjev in policistov ali pa nakup opravite pred 9. ali po 10. uri.Prosimo za strpnost in potrpež ljivost.

Štefanovo 2011DEFIBRILATOR naprava, ki rešuje ž ivljenja

Kako ravnati?

1. Poskrbimo za svojo varnost. 2. Pokličemo »Na po-

moč!« 3. Preverimo odzivnost ponesrečenca. 4. Neza-

vestni osebi sprostimo dihalno pot. 5. Pokličemo 112. 6. Če smo opazili, da oseba NE DIHA, TAKOJ ZAČNEMO Z

OŽIVLJANJEM (30 x zunanja masaža srca, 2 vpiha). 7. Nekoga v bližini pošljemo po defibrilator /kulturni

center/, ga namestimo in ravnamo po navodilih. 8. Oživljamo do prihoda reševalcev oz. dokler oseba sama ne zadiha.

vabili


»V GORJANSKI DOLINICI VAS NAŠA LEŽ I KER SREČ NO Ž IVIMO VRHPOLJCI MI VSI, SE TRUDIMO, GARAMO, DA BLO B'NAM LEPO. ŠE PTIČ KI NA VEJAH POJO.« S tem začetkom pesmi smo nastopili na otvoritvi samostojne

razstave naše vaščanke Božene Jambrek. Društvo Ljudskih

pevcev Vrhpolje uspešno deluje pet let. Prepevamo ljudske

pesmi in s tem ohranjamo kulturno dediščino naše dežele.

Nastopamo v domači in sosednjih občinah. Tako letos kot v

lanskem letu smo imeli samostojni koncert v KC Šentjernej.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste oddali svoj glas na predčasnih volitvah v Državni zbor 2011 in tako vanj pripeljali našega kandidata.

Hkrati vsem občankam in občanom Občine Šentjernej želimo prijetne praznike ob zaključku leta 2011 ter obilo veselja, zdravja, poslovnih uspehov in zadovoljstva v letu 2012.

OO SDS Šentjernej

Najmlajše in starejše č lane TD Zvon je obiskal in obdaril sv. Miklavž - V nedeljo, 4. decembra, je bilo vreme še posebej lepo za ta letni čas. Posebno lepo je bilo pa popoldne, ko je člane TD ZVON obiskal sv. Miklavž. Ker ni bilo snega - kot je običajno za ta letni čas - se je pripeljal v Gradišče kar z konjsko vprego. Obiskal in obdaril je vse otroke do šestega leta in tiste, ki jih štejejo več kot sedemdeset. Pa tudi tistih ni pozabil, ki so bili čez leto pridni. Seveda ni manjkalo Miklavževo spremstvo angelov in parkelnov - slednji dobro vedo, koga je bilo potrebno dati v koš zaradi porednosti. Sv. Miklavž je na koncu obiska zatrdil, da nas naslednje leto zopet obišče v upanju, da bomo pridni kot letos.

iz dela društev

Občina Šentjernej se je avgusta od- nagradnih vprašanj in Robert Grgo-zvala na razpis podjetja Goodyear vič, predsednik Sveta za preventivo in Dunlop Sava Tires in Agencije za vzgojo v cestnem prometu Občine varnost prometa in kandidirala za Šentjernej, ki je vsem učencem šole enega izmed trinajstih prikazoval- podelil varnostne odsevne trakove.nikov hitrosti, ki jih je podjetje imelo Pridobitev prikazovalnika hitrosti je namen razdeliti. Strokovna komisija, za kraj zelo pomembna, saj naprava sestavljena iz članov agencije in opozarja vse mimoidoče voznike na vodstva podjetja, je pregledala vseh njihovo hitrost. Pripomore tudi k 154 prijav slovenskih občin. Za strpnejši vožnji in tako ključno pri-dodelitev prikazovalnika hitrosti so speva v varnosti vseh udeležencev v upoštevali razpisne kriterije in var- prometu. Naj se še enkrat toplo nost v cestnem prometu v regiji. zahvalimo podjetju Goodyear Dun-Občina Šentjernej je bila na tem lop Sava Tires za velikodušen pri-razpisu izbrana, tako da je bil kraju spevek, vsem udeležencem v pro-dodeljen in nameščen prikazovalnik metu pa srečno!hitrosti. Slavnostni prevzem je pote- Občina Šentjernej je namestila še en kal ob tednu otroka v OŠ Šent- prikazovalnik hitrosti na Cesti okto-jernej, kjer so mladi šolski kulturniki brskih žrtev. Njegova lokacija se bo za vse pripravili bogat program. spreminjala glede na potrebe po Zbrane so pozdravili župan Občine drugih krajih v Šentjerneju. (EKG)Šentjernej Franc Hudoklin, vodja projekta Romana Stare, Boris Kova-čič, ki je učencem zastavil nekaj

Prikazovalnik hitrosti za več jo varnost v prometu

iz dela društev

Odprtje lokalne ceste v Orehovici

Komemoracija na pokopališč u v Šentjerneju ob 21. ok-tobru spomina na poboj talcev na Ajdovi njivi

Jubilej 90 let Jož efe Buč ar - V oktobru je praznovala svoj visoki jubilej - 90 let življenjske poti Jožefa Bučar iz Volčkove vasi 11 pri Šentjerneju.Izhajala je iz zdrave kmečke družine Martinčič iz Rakovnika, v kateri je bilo pet otrok. Že tu se je kalila in učila trdega kmečkega dela in potrpežljivosti, a želela si je ustvariti svojo družino in tako se je v težkih vojnih časih poročila z možem Francetom Medvedom. V zakonu sta se rodila hči Jožefa in sin Marjan. A vojna vihra ji je kaj kmalu odpeljala moža v internacijo, od koder se ni več vrnil. Naslednja leta je tako morala sama s trdim delom na kmetiji in tudi drugod preživljati svoja otroka in sebe. Potem je spoznala drugega moža in se znova poročila. Tudi v drugem zakonu je rodila dva otroka - sina Janeza in Silvota. Vedno je bila nasmejana in vesela, kot je še danes, ko se veseli vsakega dneva posebej, ki ji je podarjen v zdravju in v krogu družine.Prav tako pa je bila zelo vesela obiska in voščila župana Franca Hudoklina in članov občinske uprave ter predstavnic KORK Šentjernej. Ob slovesu smo ji zaželeli še veliko zdravja in naslednje leto nasvidenje.


Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je s svojo območno izpostavo Novo mesto 19. novembra v Šentjerneju organiziral državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom PEVCI NAM POJEJO, GODCI PA GODE-JO 2011. Državna prireditev je pregledna predstavitev pou-

stvarjalnosti pevskih in godčevskih skupin. Na Slovenskem deluje okoli tristo pevskih in nekaj deset godčevskih skupin in posameznikov, ki poustvarjajo glasbeno izročilo.

Na ta dan sta v prostorih OŠ Šentjernej dopol-dne potekali delavnici Godčevstvo na Sloven-skem in Harmonika kot ljudsko glasbilo ter seminar Petje ljudskih pesmi. Udeležencev je bilo preko sedemdeset in so prišli iz vse Slove-nije. Popoldne pa se je v KC Primoža Trubarja odvijalo državno srečanje, katerega program je pripravila muzikologinja Jasna Vidakovič, ki je na Radiu Slovenija ustanovila redakcijo za ljudsko glasbo. Letos se je tako približno 250 skupin predstavilo na območnih srečanjih, najboljših trinajst pa se jih je z dvema pesmima ali vižama predstavilo na sklepnem, državnem srečanju v Šentjerneju. Večer je bil poln ubranih zvokov, na primer značilnega fantovskega triglasja, petja na tretko, melodij v starih tonovskih načinih, slišali smo starosvetno pripovedno pesem in se nasmejali ob živi narečni besedi šaljivk ter si pričarali plesno ozračje, kakršno so v dostojanstvenem tempu znali poustvariti stari godci na ohcetih. Srečanje je snemala ekipa Radia Slovenija in so mu poslušalci že lahko prisluhnili v rednem programu RTV Slovenija.

Nastopajoče so s pesmijo Rad bi videl, rad bi vedel pozdravili pevci Otroške folklorne skupine OŠ Šentjernej. Pesem so se naučili zapeti po zvočnem posnetku, zanje pa jo je zapel Martin Turk iz Loke pri Šentjerneju. Zbranemu občinstvu so ob tej priložnosti predstavili tudi svojo novo kostumsko

podobo. Ta je nastala v sodelovanju z dr. Bojanom Knificem, ki je samostojni svetovalec za folklorno dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti.Nabito polna dvorana in brezhibno izpeljana prireditev je zopet potrdila, da je Šentjernej in z njim kulturni center prava izbira za organiziranje kulturnih srečanj na državnem nivoju. Prihodnje leto bosta v Šentjerneju potekali še dve državni srečanji, in sicer februarja srečanje klavirskih in gumbnih harmonikarskih skupin iz Slovenije in tujine ter maja RINGARAJA 2012 - državno srečanje otroških folklornih skupin. Toplo vabljeni! Petra Žabkar

PEVCI NAM POJEJO, GODCI PA GODEJOkultura


Oblikovali smo glinoOktobra in novembra je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Novo mesto (JSKD OI Novo mesto) organiziral likovno ustvarjalnico Oblikovanje gline, ki je potekala v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju. Vodila jo je magistrica, akademska slikarka Mojca Lampe Kajtna, ki deluje kot slikarka, ilustratorka in likovna pedagoginja. Svoje ilustracije objavlja v otroških revijah, prav tako pa deluje tudi na področju didaktične ilustracije. Kot soavtorica ilustratorka je sodelovala pri projektih e-gradiv za spoznavanje okolja za osnovne šole in oblikovala prostorske animacije bioloških procesov za spletni portal Vedež. Z JSKD OI Novo mesto sodeluje že vrsto let, v Šentjerneju je tako v preteklem letu vodila likovno ustvarjalnico Rišemo s pasteli. Likovno ustvarjalnico je obiskovalo 23 udeležencev, na šestih srečanjih pa so oblikovali pet izdelkov – relief konjiček, hišico svetilko, skodelico, krožnik in stojalo za svinčnike. Pri tem so uporabili različne tehnike oblikovanja keramike kot so valjanje, lepljenje, izdelava iz enega kosa … Nekatere od izdelkov so udeleženci tudi pobarvali z glazurnimi barvami, s pigmenti in z engoba tehniko ter jih glazirali. Vse izdelke smo tudi spekli. Nekateri že krasijo domove, preostale pa bomo razstavili v prostorih kulturnega centra, predvidoma januarja.

rvi koraki v širni svet so vedno nekaj posebnega.

Pospremljeni so z radostjo, veseljem in Pnasmejanim obrazom. Že prav kmalu pa je radoživ

smeh moč slišati iz šolskih klopi.

Da na mladih svet stoji, se zavedamo tudi v Knjižnici

Šentjernej, zato uspešno sodelujemo z osnovno šolo. Tako

smo v oktobru in novembru šolske ure popestrili učencem in

razredničarkam drugih razredov OŠ Šentjernej, ki so

dopoldneve preživeli v družbi knjig in knjižničarke.

Drugošolčki so se skupaj z Ireno Muc družili na eko petkih,

kjer so prebirali knjige z ekološko tematiko. Naša druženja

sodijo v projekt Eko bralne značke, ki se izvaja na osnovni

šoli. V sklopu tega projekta učenci prebirajo knjige z eko

tematiko in si na tak način krepijo ekološko zavest. Ob

zaključku vsakega druženja je sledila še ustvarjalna delavnica,

kjer so učenci pokazali svojo umetniško žilico.

Jesen je čas, ko se narava bohoti s preigravanjem barvnih

vzorcev. Prav tako pa knjižnica v druženju z mladimi bralci še

posebej zaživi, zato upamo, da bo le-teh še veliko.

EKO PETKI

Petra Žabkar

"

Sabina Jordan, Knjižnica Šentjernej

kultura


December je v Šentjerneju tudi letos prepleten z glasbo in plesom ter prežet s pozitivno energijo in prijetnimi vibra-cijam. 17. in 18. decembra se je namreč v Kulturnem centru Primoža Trubarja odvil prav poseben spektakel, v katerem so svoje moči prvič združili članice in člani Pihalnega orkestra Občine Šent-jernej in Plesne skupine Harlekin ter nadarjeni pevci, izbrani na avdiciji, prirejeni posebej za to predstavo.

Orkester je avdicijo pripravil prvič, od-ziv zainteresiranih za sodelovanje pa je kljub temu presegel pričakovanja. Udeležilo se jo je namreč nad 20 udele-žencev, ki so prišli s področja od Straže do Krškega in celo iz tujine (Zagreb). Skoraj vsi udeleženci so že imeli opravljeno glasbeno izobraževanje ozi-roma treninge solo petja, na avdiciji pa so morali še dodatno pokazati svoje

Pričetek nove abonmajske sezone je za nami in gledalci so si v

kulturnem centru lahko ogledali predstavo Mestnega gledališča

ljubljanskega HAGADA, ki je avtorski projekt Gregorja Čušina.

Do solz smo se nasmejali ključnim odlomkom iz Svetega pisma,

ki so bili tokrat interpretirani nekoliko drugače kot smo navajeni.

Naslednja predstava v novembru je bila novost na slovenskih

odrih, PREVARA avtorja Harolda Pintarja. Intimna komična

drama se je posvetila ljubezenskemu trikotniku treh

protagonistov, ki so jih odigrali Maša Derganc, Uroš Fürst in

Jernej Šugman. Decembra bo na repertoarju kulturnega centra že

tretja komedija, tokrat bo to romantična komedija DUETI avtorja

Petra Quilterja. Maja Blagovič in Vladimir Jurc bosta upodobila

kaotični svet ljubezenskih odnosov štirih različnih parov.

Predstava je bila na programu v sredo, 14. decembra.

Nabor odličnih komedij je v slovenskem prostoru zelo velik, zato

se lahko odločitev, katero od teh umestiti v abonma, izkaže za

zelo zahtevno. Gledalcem je bila tako letos prepuščena izbira

zadnje abonmajske predstave, za katero lahko glasujejo preko

spletne strani kulturnega centra www.kc-sentjernej.si ter na

abonmajskih predstavah.

Zojin abonma se je letos pričel s predstavo Šentjakobskega

gledališča DOGODIVŠČINE DVORNEGA NORČKA FERDI-

igralske in interpretativne sposobnosti. Komisija, ki ni imela lahkega dela, je na koncu izbrala igralce glavnih vlog, nekatere izmed preostalih pa povabila k zasedbi stranskih.

Muzikal Franziskus, na uprizoritev kate-rega se je več kot sto nastopajočih inten-zivno pripravljalo približno 3 mesece, ne pusti ravnodušnega nikogar. Njegova zgodba je namreč v času, ki nam ga krojijo novice o gospodarski krizi, brezposelnosti, kriminalu, blišču in bedi ter propadu človeških vrednot, še kako aktualna.

V začetku 13. stoletja se mož iz Assisija, Frančišek Asiški, odloči korenito spre-meniti svoj življenjski slog. Odpove se razkošju in bogastvu ter svoje življenje raje povsem posveti revnim in bolnim. Njegova zgodba mnogo let kasneje

postane navdih mlajši generaciji. Ko jo na filmskem platnu gledata dva mlajša para, pripadnika različnih družbenih slojev, doživita duhovno preobrazbo tudi sama …

Muzikal Franziskus, ki ga zaznamujeta odlična glasba in izredno dinamično dogajanje na odru, nevsiljivo, a kritično opozarja na slabosti sodobnega načina življenja tako, da dogajanje spretno vodi iz sedanjosti v preteklost. Njegovo ključno sporočilo delati predvsem do-bro, skozi stoletja prav nič ne izgublja na pomenu. Ravno nasprotno! Postaja aktualnejše kot kdajkoli.

Za zaključek jubilejnega leta, v katerem je Pihalni orkester praznoval stoletnico, je bila v kulturnem centru na ogled še razstava.

MUZIKAL FRANZIKUSspektakularni zaključ ek jubilejnega leta pihalnega orkestra

kultura

PRIČ ETEK NOVE SEZONE V KC PRIMOŽ A TRUBARJANANDA, ki jo je režiral Damjan Perne. Novembra je otroke in

njihove starše v predstavi PETKRAT PIKA! zabavalo kar pet Pik

Nogavičk, ki so v Šentjernej prišle iz Lutkovnega gledališča

Velenje. Predstava, ki jo je režirala Alice Čop, je del projekta

Evropska prestolnica kulture 2012. Seveda je nepogrešljiva gostja

na predstavah tudi v letošnji sezoni simpatična maskota

Zavarovalnice Maribor želvica Zoja.

Toplo vabljeni tudi k ogledu preostalih abonmajskih predstav! Vsi

tisti, ki bi po pošti želeli prejemati naš mesečni napovednik, pa ste

vabljeni, da nas pokličete v času delovanja blagajne kulturnega

centra, vsak delavnik med 11. in 13. uro na tel. 07 393 13 71.



1. decembra je namreč minilo 22 let od napovedanega »mitinga resnice« v Ljubljani, dogodka, ki bi lahko vodil v izredne razmere z namenom destabilizacije slovenske politike, ustvarjanja dvoma v javnosti. Za posledico bi lahko imel vnovično podrejeno vlogo do takratne jugoslovanske centralistične in hegemonistične politike in to samo zato, ker je bil slovenski družbeno-politični in kulturni prostor od ostalih takratnih republik mnogo bolj razgiban in živahen.Slovenski prostor se je že takrat učil dihati demokratično in pluralno. Zaradi enotnosti slovenskega političnega vodstva in vsega slovenskega ljudstva ter izredne profesionalnosti takratne milice je z akcijo, poimenovano Sever, ideja propadla. Mitingu resnice so enotno in odločno rekli ne. Mitinga ni bilo, Sever je ostal in obstal.Zbranim je najprej spregovoril šentjernejski župan Franc Hudoklin, ki je bil tudi aktiven v osamosvojitvenih procesih in je kot rezervni miličnik nadziral mejo na Trdinovem vrhu. Podpredsednik društva Sever Borut Likar je poudaril pomen domoljubja, ki je pomembno za narodov obstoj, slavnostni govornik pa je bil dr. Matjaž Kmecl. Akcijo Sever je označil za prvo veliko odločilno dejanje bitke za slovensko osamosvojitev in suverenost, Združenje Sever pa za združenje možatega ponosa in poguma. Spomnil je tudi, da smo danes vsi odgovorni za svojo državo. Ob napovedi mitinga resnice, pred 22 leti, je prišel po vseh popuščanjih trenutek, ko so morali Slovenci pokazati, ali so cunje ali možje, je povedal slavnostni govornik Matjaž Kmecl. Ob tem je še poudaril, da so veterani tvegali tudi svoja življenja. Po njegovih besedah so bili današnji člani Zveze policijskih veteranskih društev Sever pogumni branilci slovenske časti in neodvisnosti, ki so zavrnili "jogurtovce" oziroma militantne jugoslovanske centraliste, ki so hoteli svoje nasilje pod krinko bratstva in enotnosti izvoziti tudi v Slovenijo. Med slovenskimi branilci je bil, tako Kmecl, tudi takratni republiški sekretar Tomaž Ertl. Med tistimi, ki so se še pred kratkim oglašali čez njega, so bili tudi, kot jih je poimenoval, "vnazajšnjiosamosvojitelji

POČ ASTITEV SPOMINSKEGA DNEVA ZDRUŽ ENJA SEVER V ŠENTJERNEJUV KULTURNEM CENTRU PRIMOŽ A TRUBARJA V ŠENTJERNEJU JE POTEKALA OSREDNJA SLOVESNOST OB SPOMINSKEM DNEVU ZDRUŽ ENJA SEVER. PRIPRAVILA STA JO ZVEZA POLICIJSKIH VETERANSKIH DRUŠTEV SEVER IN

in današnji jezikači", ki "danes s takim oglašanjem ne tvegajo nič in v glavnem tudi takrat niso". Nekateri se takrat še niti rodili niso, danes pa vedo vse in kar pokajo od besedne korajže, je nadaljeval Kmecl in opozoril, da so takrat nasprotno veterani tvegali vse in da danes nihče niti ne pomisli, da tudi svoja življenja.Slovesnosti so se udeležili številni člani Združenja Sever in gostje, med njimi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner, svetovalec predsednika republike general Ladislav Lipič, predsedniki ali drugi predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, predstojniki nekaterih organizacijskih enot MNZ, Generalne policijske uprave, Policijskih uprav in drugi.Predsednik združenja Miha Molan je pred slovesnostjo sprejel ranjene in svojce padlih policistov med osamosvojitveno vojno, na slovesnosti pa so bila podeljena najvišja priznanja Zveze policijskih veteranskih društev Sever – Plaketa Sever. Prejeli so jih podjetje Arex iz Šentjerneja, Vlado Bezjak in Albin Namestnik iz PVD Sever Posavje, Kmečka zadruga Krško, z.o.o. - Vinska klet Krško, Hidroelektrarne na spodnji Savi d.o.o., Občina Cerklje na Gorenjskem, Občina Kranjska gora, Občina Šenčur, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kranj, Policijska uprava Kranj, Mestna občina Murska Sobota, Martin Zlatko Marušič, župan občine Miren-Kostanjevica, Vincencij Beznik iz PVD Sever Specialna enota, Mestna občina Slovenj Gradec in Policijska postaja Slovenj Gradec. V kulturnem programu so nastopili Šentjernejski oktet in Policijski orkester z vokalnima solistoma Vero Danilovo in Matjažem Mrakom, prireditev pa je povezovala Irena Potočar Papež.

Anton Pozvek, generalni sekretar Združenja Sever

decembru je čas, da se ozremo nazaj in pregledamo svoje delo Vin aktivnosti v (preteklem) letu.

Društvo kmetic Šentjernej je bilo v letu 2011 zelo aktivno. Sodelovalo je na različnih prireditvah v občini Šentjernej in drugod po Sloveniji, bilo na izletu, praznovalo 20. obletnico samostojnega delovanja in zastavilo nove načrte za prihajajoče leto.

Brez aktivnih članic društva, bi prire-ditve v občini Šentjernej in drugod ne bile tako posebne in tako prijetne. Trud, ki ga članice vložijo v pripravo dobrot za pogostitve, je poplačan predvsem z nasmehom in pohvalo mnogih, ki z veseljem sežejo po šentjernejskih štrukeljcih, kifeljcih, poticah, plete-nicah, kruhu itn.

V letošnjem letu je društvo s svojimi dobrotami med drugim sodelovalo na večini prireditev v sklopu Jernejevega 2011 in nudilo svoje izdelke na Gregor-jevem sejmu na Grabnu v Novem mestu, bilo del povork ob 100-letnici Pihalnega orkestra občine Šentjernej, v Kamniku na Dnevih narodnih noš ter na Jernejevi povorki v Šentjerneju. Članice so s svojimi izdelki sodelovale na razstavah in tekmovanjih po Sloveniji, kot na

iz dela društev

primer 2. državna razstava pletenic v Prečni, Sožitje kruha in vina v Beli Cerkvi in Dobrote slovenskih kmetij Ptuj, kjer so se zelo dobro izkazale. Na mnogo prireditvah so nastopale tudi v kulturnem programu, saj v okviru dru-štva delujejo tudi ljudske pevke, ki ohranjajo izročilo in besedila ljudskega petja.

Vsako leto v mesecu maju se članice podajo na skupni izlet. Letos so obiskale Solčavsko. Ozke, globoke doline s strmimi pobočji, obdane z visokimi gorami in malo sonca je članice navdalo s kančkom tesnobe, hkrati pa so dobile potrditev, kako lepa, široka in s soncem obdana je Šentjernejska dolina.

Ob 20 letnici samostojnega delovanja Društva kmetic Šentjernej je bila v sklo-pu Jernejevega 2011 organizirana slav-nostna akademija z bogatim kulturnim programom in razstava pekovskih in ročnih izdelkov članic v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju.

Društvo si skozi vse leto prizadeva za dober in kvaliteten program, ki skrbi za dobrobit članic. Poleg druženja in različnih kuharskih in pekovskih tečajev (v letošnjem letu sta bila tečaja peke

potic in jedi na žlico), se članice udeležujejo tudi izobraževanj na po-dročju zdravja ter urejanja doma in okolice. Za fizično kondicijo članic je v zimskih mesecih organizirana skupna vadba pod strokovnim vodstvom fizio-terapevtke ter plesne vaje, kjer se pridružijo tudi partnerji.

V društvu je več kot sto deklet in žena, ki se rade družijo, se kaj novega naučijo in jim je skupna Šentjernejska dolina. Ker skrbimo za prenašanje znanj in tradicije na mlajše rodove, pogojev za včlanitev ni, saj se peči kruh in pecivo naučite z nami, o živalih v hlevu in delu na polju pa vam lahko tudi kaj povemo. Pomembna je dobra volja in želja po aktivnem preživljanju prostega časa. Zato tu vse gospe in gospodične vabimo, da se nam pridružijo. Ker smo mlade po srcu in gremo v korak s časom smo dostopne tudi na spletu. Pišite nam in nas vprašajte na: [email protected], veliko o naših aktivnostih pa si lahko pogledate tudi na socialnem omrežju Facebook.

Branka Petkovšek

DRUŠTVO KMETIC ŠENTJERNEJ V JUBILEJNEM LETU

Na Gregorjevem sejmu na Grabnu

Izlet na Solč avsko

Nagrajenke v peki kruha - Sož itje kruha in vina Bela CerkevRazstava ob 20-letnici delovanja društva


1. januarja 2012 prične veljati novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je bil objavljen v U. l., RS., št. 43/2011, dne 3. 6. 2011. S tem zakonom se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in de-lavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da morajo zahteve s področja varnega in zdravega dela izpolnjevati tudi kmetije. Zahteve po izpolnjevanju obveznosti s tega področja za kmete je definiral že zakon, sprejet leta 1999. Novi zakon pa kmeta šteje kot osebo, ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovana kot kmet, ne zaposluje delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb, razen družinskih članov na kmetiji. Kmetje z omenjenim statusom spadajo po novem v skupino samozaposlenih oseb. V primeru pa, da ima kmetija vsaj še enega redno zaposlenega delavca, pa je takšen kmet že delodajalec. Samozaposlena oseba mora oceniti tve-ganje. Če ugotovi, da obstajajo nevarno-sti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati

O B V E S T I L OKmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Izpostava Novo mesto, Šentjernejska 6, obvešča vse kmetovalce, da zbirajo prijave za 7 urne in 30 urne tečaje za: predelavo mesa, predelavo mleka, predelavo sadja ter peko kruha in potic iz krušne peči. Prijavite se pri Cvetki Lavrič, sveto-valki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, na tel. 332 19 43, ali gsm. 051 687 821, e-pošta: [email protected].

varnost

Klub gojiteljev športnih golobov pismonoš Prelet Šentjernej je bil ustanovljen leta 2008 in deluje na področju vzreje in vzgoje športnih golobov pismonoš. Klub šteje deset članov, ki v svojih golobnjakih gojimo več kot 800 golobov pismonoš. Osnovna dejavnost društva je pravilna vzreja in vzgoja športnih golobov pismonoš, s katerimi člani kluba Prelet izvajamo tekmovalne prelete golobov na področju Slo-venije, Hrvaške, Srbije in Madžarske v sodelovanju s klubi v dolenjski regiji in ostalimi klubi v Sloveniji, v skladu z določili (RTP) republiškega tekmovalnega pravilnika.

Varnost in zdravje pri delu na kmetijah po novem zakonupisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev var-nosti in zdravja pri delu. Samozaposlena oseba mora pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam, prav tako mora inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav. Samozaposlena oseba mora skladno z vrsto in naravo dejavnosti, s katero se ukvarja, sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom v skladu s predpisi.V zadnjih desetih letih se letno pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu pripeti okoli 30 nezgod s smrtnim izidom. Med udeleženci nezgod s smrtnim izidom na kmetijah pa so v povprečju tudi dva do trije otroci do 15. leta starosti. Nezgode s smrtnim izidom, kjer so udeleženi otroci, se zgodijo najpogosteje pri delu s traktorjem, pri delu z nezavarovanimi deli traktorjev in priključkov, padci v zgradbah, padci v jame za gnojevko, utopitve ter v zadnjem času pogosto nezgode pri delu z živalmi. Število nesreč

s smrtnim izidom je v kmetijstvu in gozdarstvu kar dvakrat večje med vsemi zaposlenimi v Sloveniji.V nezgodah so največkrat udeleženi tisti člani kmetijskega gospodarstva, ki predstavljajo pomemben ali celo osrednji vir delovne sile na kmetiji. Izguba ali trajna poškodba nosilca kmetijskega gospodarstva pa ne pomeni samo izgube delavca na kmetiji, ampak pogosto zelo ogrozi socialni položaj na kmetiji. Martin MavsarKGZS-Zavod NM

Na področju Slovenije je registriranih 20 klubov, ki se v okviru tekmovanj zdru-žujejo v posamezne regije. V sezoni 2011 smo na področju dolenjske regije skupaj s klubom Selec in Popotnik izvedli deset tekmovalnih preletov iz Madžarske na razdalji 150 do 550 kilometrov. Prevoze golobov na izpust-no lokacijo izvajamo s prevozno klubsko prikolico, prirejeno za prevoz golobov. Povprečne hitrosti, s katerimi golobi letijo na posameznih tekmah, je od 70 do 90 km/h, odvisno od vremenskih pogojev, razdalje in kondicijske pri-prave golobov. Skupna razdalja, ki so jo golobi preleteli samo na tekmovanjih v letu 2011, pa znaša več kot 3600 kilo-metrov.Da so golobi sposobni preleteti te razdal-je in da jih želijo preleteti, pa je zelo

pomembna njihova priprava. Odvisna je od kondicijskih priprav, prehrane in ne nazadnje od motivacije golobov. Da vse to dosežemo, je potrebno golobom posvečati veliko pozornosti. Vsaka napaka, ki jo golobarji naredimo pri pripravi, pomeni slabe tekmovalne rezultate ali celo izgubo večjega števila golobov. V sodelovanju z občino Šentjernej smo od leta 2009 do 2011 sodelovali na občinskih prireditvah, pri izpustu golobov na Javorovici in občinskem praznovanju Jernejevo 2009, 2010 in 2011 ter pri odprtju Kobra centra.

Še zadnje plombiranje boxov klubske prevozne prikolice pred odhodom na izpustno lokacijo

PRELET - klub gojiteljev športnih golobov pismonoš



T r a d i c i o n a l n i slovenski zajtrkČebelarji Čebelarskega društva Šentjernej smo v enotah Vrtca Čebelica Šentjernej že peto leto zapored sodelovali v dobrodelno - izobraževalni akciji Čebelarske zveze Slovenije Med za zajtrk v vseh slovenskih vrtcih.

Šentjernejski čebelarji smo se na akcijo dobro pripravili. Tako smo zbrali preko 40 kilogramov medu, ki so ga bili 18. novembra za zajtrk deležni otroci v vseh enotah vrtca in vsi učenci Osnovne šole Šentjernej. V vrtcu so že ves teden pred medenim zajtrkom potekale različne aktivnosti na temo Čebelica, moja prijateljica, kjer so se otroci seznanjali in učili o pomenu čebel in vlogi čebeljih pridelkov v zdravi prehrani. Ogledali so si tudi kratek film, v katerem vsem njim znani ribič Pepe z otroki kramlja o naši avtohtoni slovenski čebeli kranjski sivki, vmes pa člani ansambla Čuki in otroci prepevajo pesem o čebelicah. Tako so otroci, ko smo jih čebelarji obiskali na dan zajtrka, že kar nekaj vedeli o čebelah, a so nam kljub temu še vedno z zanimanjem prisluhnili, ko smo jim predstavili življenje čebel, njihovo vlogo v naravi in koristnost čebeljih pridelkov.

Otroška radovednost pri odstiranju skrivnosti življenja čebel nas čebelarje vedno znova napolni z zadovoljstvom. Tako iz vrtca vsakič odhajamo hvaležni do otrok in do zaposlenih v

Alternativno zdravljenje Danica Lisjak s.p.

Obrtna cesta 14, Šentjernej

P. e. DAMA, Kozmetični salon

Cesta oktobrskih žrtev 7, telefon: 040-280-360

Želimo vam vesele božične praznike, v letu 2012 pa obilo zdravja, sreče in uspehov!

slovenski zajtrk

12 Šentjernejsko glasilo, oktober 2011

MEDENA LEKARNA

Med je že od nekdaj cenjeno hranilo in zdravilo. Je proizvod čebele in človeka, tako lahko rečemo, da je v njem del neokrnjene narave. Med kot hrano in zdravilo je opeval že Homer. Veliki filozof Demokrit je trdil, da ima med izredne zdravilne lastnosti in igra vlogo pomlaje-valca. Stari narodi so z medom zdravili kašelj, bolečine v prsih, opekline, rane in očesne bolezni.

Pitagora je izjavil: Če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej. Stari Grki in Germani so dojenčkom takoj po rojstvu dali malo medu kot simbol naravnih sil, od katerih bo odvisno njihovo življenje. Še danes Švicarji verjamejo, da je lonec medu v hiši najboljša domača lekarna.

Slabokrvnost je nenormalno stanje v organizmu, ko je v krvi premalo rdečih krvničk ali pa premalo hemoglobina (krvnega barvila). Slabokrvnost navadno ni bolezen, temveč je znamenje bolezni. Za odpravo slabokrvnosti moramo jesti živila z veliko železa (poleg zdravil seveda). Med temi živili je tudi med, predvsem gozdni in kostanjev med z veliko rudninskih snovi. Poleg medu priporočajo tudi kombinacijo medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka. Vse te snovi pa obenem tudi krepijo telesno moč.

Bolezni želodca in prebavil se kažejo z izgubo teka, želodčnimi motnjami in drisko. Naloga želodca je, da hrano predela ali pa jo vsaj pripravi za presnovo. Ker pa se ljudje zelo nepravilno prehranjujemo in jemo stvari, ki zelo obremenijo želodec, se nemalokrat zgodi, da se razvije obolenje. V teh primerih se seveda posvetujemo z zdravnikom, dieto pa lahko uspešno dopolnimo s čebeljimi proizvodi. Kombinacija medu in matičnega mlečka lajša ali celo zaustavi želodčne bolezni.

Razna črevesna obolenja lahko povzročijo bakterije in virusi. Nevarna so predvsem zato, ker jih spremljajo driske in bruhanje. S tem pa telo izgublja tekočino, rudninske snovi in vitamine. Zato moramo v takih primerih telesu vrniti tekočino in rudninske snovi; to lahko storimo z raznimi medenimi

MED IN SLABOKRVNOST

MED IN ŽELODČNE TEŽAVE

MED IN OBOLENJA ČREVESJA

napitki. Drisko lahko ublažimo z jemanjem cvetnega prahu.

Med pri otrocih deluje rahlo odvajalno. Zato so zanje priporočljivi predvsem aromatični medovi.

Notranjo steno dihalnih poti prekriva tanka sluznica, ki varuje dihala. Pri raznih obo-lenjih, kot so astma, bronhitis, angina, kašelj, se sluznica zadebeli in izloča veliko sluzi, ki maši dihalne poti in povzroča kašelj. V takih primerih so že stari Grki priporočali jemanje toplega medu (ne vročega).

Za lažje izkašljevanje priporočajo pred-vsem temne gozdne medove, kot so jelkov, smrekov, borov. Ti medovi vsebujejo terpentin, ki razkraja sluz. Infekcije dihal-nih poti spremljajo pogosto visoka tempe-ratura, znojenje (izguba vode in soli), raz-graditev vitaminov in kopičenje strupe-nih snovi v telesu. Med vsebuje izredno pomembne rudninske snovi, zato bolniku dajemo napitke z medom.

Če bolnik nima teka, mu damo svetel, aro-matičen med, ki vzbuja apetit. Po prestani bolezni pa dajemo prebolevniku mešanico medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka, ki ugodno vpliva na povrnitev telesne kondicije.

Pri infekcijah dihalnih poti uporabljamo tudi propolis. Trikrat na dan vzamemo 10 do 15 kapljic propolisa z malo medu ali sladkorja in ga počasi raztopimo v ustih. S tem lahko bolezen v začetni fazi celo ustavimo. Pri angini pojemo večkrat na dan žličko medu.

Pri prehladu je najboljši lipov med, ker pospešuje znojenje. Dobra je kombinacija z lipovim čajem.

Revmatizem je splošno ime za motnje, pri katerih so boleči sklepi, kosti in tkivo okrog sklepov. Redno dodajanje medu hrani deluje preventivno.

Jetra so organ proti zastrupitvam organi-zma. Iz telesa odvzemajo strupene snovi. Te funkcije pa ne morejo opravljati, če niso dovolj oskrbljena z glikogenom iz hrane. Ta

MED IN OBOLENJA DIHAL

MED PRI REVMATIČNIH

OBOLENJIH

MED IN OBOLENJA JETER

je osnova za izgradnjo sladkorja. Hrano zato sladimo z medom, ker vsebuje sadni sladkor, ki se kopiči v jetrih v obliki gliko-gena. Medena dieta je tem boljša, čim več je v medu vitaminov. Za obolenje jeter je najbolj priporočljiv kostanjev ali resov med. Najboljša pa je kombinacija medu in cvetnega prahu.

Pri srčnih boleznih je treba srcu zagotoviti maksimalno olajšanje dela. Organizem mora počivati, človek ne srne biti debel in hrana ne sme motiti prebave, preprečevati pa je treba tudi kopičenje vode v telesu. Zato mora biti dnevno na jedilniku tudi med, ki ugodno deluje na srce, ker je bogat z lahko izkoristljivimi sladkorji. Med krepi srčno mišico, uravnava normalno izmenja-vo snovi in s tem preprečuje povečano razdražljivost srčnega mišičja. Srčnim bolnikom odsvetujejo uživanje lipovega medu. Priporočljiva pa sta gozdni in kostanjev.

Na tešče vzamemo eno do dve žlički medu pod jezik, tako da se počasi topi in se najbolje izkoristijo vse snovi v njem.

Sečila so pot, po kateri seč, ki nastaja v ledvicah, zapušča telo. Glavni bolezni sečil sta mehanska ovira in infekcija. Če teh bolezni ne zdravimo, se okvarijo ledvice. Te pa sodelujejo pri urejanju količine vode in soli v telesu. Z medom in ostalimi čebeljimi proizvodi lahko te bolezni omilimo. Med pospešuje izločanje vode iz telesa, tako se hkrati odstranjujejo strupene snovi. Ugodno deluje tudi na gnojne pojave v mehurju in sečevodu. Priporočljiva sta predvsem resov in kostanjev med. Na dan naj bolnik zaužije približno 5 g cvetnega prahu in 20 g medu.

Alkoholizem je redno in čezmerno uživanje alkohola. Po dolgotrajnem uživanju alkohola se predvsem zelo poškodujejo

MED PRI NAPAKAH SRCA

MED IN OBOLENJA SEČIL

MED IN ALKOHOLIZEM

medena lekarna



jetra in živčevje. Človek se lahko pozdravi samo, če neha piti, pri tem pa si lahko pomaga z uživanjem čebeljih pridelkov. Ljudem, ki se zdravijo od alkoholizma, priporočajo dnevno zaužitje vsaj treh žlic medu ter petih žličk cvetnega prahu in matičnega mlečka. Strokovnjaki so ugoto-vili tudi, da se alkohol v krvi zniža za 20 do 40% hitreje kot običajno, če jemljemo med. Priporočajo, da pred pitjem alkohola ali pa neposredno po njem pojemo 50 g medu.

Pred vožnjo je priporočljivo zaužiti žlico medu, ker ta povečuje količino grozdnega sladkorja v krvi in s tem izboljša našo koncentracijo. Ob koncu medicinskega razmišljanja pa še nekaj za naš vsakdanjik: Kaj nam daje 100 g (tj. 5 žlic medu)?Poglejmo: 85 g ogljikovih hidratov, nato pa (v mg): kalcija 4 do 30, fosforja 2 do 60, kalija 10 do 50, cinka 0,2 do 0,50, železa 0,1 do 3,40, 0,004 do 0,006 anevrina ali B1, 0,025 do 0,026 riboflavina ali B2, 0,11 do 0,36 nikotinske kisline, 0,02 do 0,11 pantotenske kisline, 2,2 do 2,4 askorbinske kisline. Inhibina, tj. baktericidne snovi vodikovega peroksida, je od 3 do izjemoma 60 ppm. 100 g medu nam da okrog 320 kcal.

Pri nas slovimo po slabih prehranskih navadah, na delo odhajamo pogosto brez (pravega) zajtrka. V naglici, če sploh kaj, popijemo skodelico oslajenega čaja, kave ali mleka. Žal pa marsikdo namesto zajtrka zvrne vase le šilce močnega. Seveda se sprašujemo, kako naj brez dobrega zajtrka sploh dobro delamo.

Treba bi se bilo začeti drugače hraniti - bolj zdravo! Popiti skodelico toplega mleka z vsaj žlico medu ali pa pojesti kos kruha z maslom in tankim namazom medu. Po širnem svetu mnogi kulturni in politični delavci pred nastopom ali pa med njim uživajo medene napitke, da bi bili bolj zbrani. Med namreč povečuje zbranost.

Nekateri zdravniki navajajo, da je gozdni

MED IN VOŽNJA

MED KOT HRANA

med, zlasti še kostanjev, najboljše uspavalo in pomirilo, če ga pred spanjem zaužijemo samega ali pa zmešanega z mlekom.Med je sredstvo za okrepitev po prestanih boleznih, saj je izredno lahko prebavljiv. Zlasti temne vrste (gozdnih) medov poleg sladkorjev vsebujejo tudi železo in druge rudninske snovi, ki so potrebne organizmu po bolezni, prav tako so priporočljive za slabotne otroke.

Med ima določene prednosti pred drugimi živili predvsem zaradi svoje lahke in hitre prebavljivosti. Uživanje medu v hrani omogoča tudi temeljitejše izkoriščanje in vsrkavanje nekaterih rudninskih snovi. Poskusi, ki so jih opravili na skupini otrok, so pokazali, da je bilo v vseh primerih, ko so hrano sladkali z medom namesto s sirupom ali pa navadnim sladkorjem, v seču manj kalcijevih in magnezijevih spojin, ki jih organizem potrebuje. Hkrati se je pokazalo tudi, da je izkoristek vitamina D iz hrane, oslajene z medom, večji kot pri hrani brez medu. Nekatere vrste medu, zlasti še temnejše, vsebujejo tudi nekaj železovih soli, ki jih organizem potrebuje za tvorbo in obnovo krvnega barvila hemoglobina, ki prenaša kisik po vsem organizmu.Človeško telo potrebuje tako za lastno vzdrževanje in druge dejavnosti nenehen vir energije. Glavni nosilci energije v hrani so ogljikovi hidrati in maščobe. Kadar govorimo o ogljikovih hidratih, mislimo večinoma na sladkorje in škrob. Ti so glavni viri energije, po njihovi zaslugi je naše telo nenehno dejavno. Energija, ki jo organizem tako dobiva, je potrebna za dihanje, bitje srca, ohranjanje telesne temperature in druge aktivnosti, ki potekajo neodvisno od naše volje, skupaj z delovanjem možganov. Energija nam je prav tako potrebna za naše hotne aktivnosti kot za posebne namene, kot so rast, nosečnost, dojenje...

Med sladkorji na trgu, kjer najdemo poleg prečiščenega belega sladkorja še mlečni sladkor (laktoza), grozdni sladkor (glu-koza) in sladni sladkor (maltoza) je edino sadni sladkor (fruktoza) uporaben kot dietetično živilo. Fruktoza nekoliko bolj sladi kot saharoza in jo pogosto priporočajo

tudi sladkornim bolnikom. Fruktoza se namreč absorbira počasneje kot glukoza in se tudi hitreje presnovi, zato ne povzroča hitrih nihanj koncentracije sladkorja v krvi. Ne da bi se sladkorni bolnik bal poslabšanja svoje bolezni, lahko zaužije do 60 g fruktoze na dan, in sicer v več obrokih.Najboljši viri fruktoze so sadje, med in zelenjava. Med je posebnega pomena med dietetičnimi surovinami in izdelki. Sladkor v medu je povečini (do 75%) invertni sladkor. Med je pravi naravni koncentrat z več kot sto biološko zelo dragocenimi snovmi, med njimi je treba omeniti velik delež rudnin in elementov v sledovih (predvsem kalij in železo). V presnovi reagira alkalno in je tudi iz tega razloga idealna sestavina dietetične prehrane. V dietetičnih izdelkih sodeluje pri nastajanju in čiščenju krvi in dihal, učinkuje protivnetno in razkuževalno. Med ugodno vpliva na vso presnovo in živčevje. Človek ga odlično prenaša in počasi prebavlja. S tehnologijo globokega zamrzovanja so med menda že pripravili v prahu z ohranjenimi biološko aktivnimi sestavinami.

Pri presnovi 1 kg medu se sprosti okrog 3100 ? 100 kcal, odvisno od sestave medu. Energijsko vrednost v medu v kalorijah navajamo zaradi udomačenosti tega izražanja. Po mednarodnem dogovoru pa kalorije navajamo v joulih, pri čemer je ena kilokalorija enakovredna 4,18 kilojoula.V energijskem pogledu med presega lepo število drugih živil, ki jih je poleg tega s kuhanjem ali pečenjem treba spraviti v užitno in prebavljivo obliko. Pri nas je med še razmeroma poceni.

100 g sadja da 20 do 50 kcal, 100 g mleka 60, 100 g mesa 100, 100 g jajc 150, 100 g kruha 250, 100 g medu pa okrog 310 do 320 kcal. Ali drugače povedano: 1 kg medu da toliko energije kot 3 kg svežega govejega mesa ali kot 50 jajc ali kot 5 litrov mleka, 3 kg sladkovodnih rib, dober kilogram puste šunke ali 6 kg pomaranč oz. 3 kg banan.Med je torej dosti bolj hranljiv kot goveje ali ribje meso. Vendar ga ne uživamo izključno kot hrano, marveč kot dopolnilo k različnim drugim jedem in pijačam.

MEDENA LEKARNAmedena lekarna


Najpogosteje ga uživamo s kruhom ali pecivom, zlasti pa sladkamo z njim razne domače čaje in zdravilne napitke.

V prvem letu življenja otrok podvoji svojo težo, nauči se samostojno sedeti in hoditi ter izgovarjati prve besede. To je zanesljivo obdobje najbolj intenzivne rasti in razvoja človeškega organizma. Normalen otroški razvoj pa je odvisen tudi od pravilne prehrane. Zato je zelo priporočljivo, da za slajenje uporabljamo med. Slajenje z belim sladkorjem v tem obdobju namreč ni priporočljivo, ker je dojenčkov prebavni sistem še nepopolno razvit in težko prebavlja beli sladkor. Sladkor v medu pa je že razgrajen, je v obliki glukoze in fruktoze, tako da ga otroško telo lahko izkoristi brez nastajanja plinov. Z medom hranjeni otroci imajo znatno boljšo prebavo. Med povečuje tek in ti otroci hitreje pridobivajo pri teži. Kombinacija mleka (vsebuje kalcij) in medu ugodno vpliva na rast kosti in zob. Za slabokrvne otroke je priporočljiv gozdni med, ki vsebuje veliko rudninskih snovi, predvsem železa, in ugodno deluje na tvorbo rdečih krvnih telesc. Ker aromatični medovi pomirjajo (lipa, akacija, cvetlični), jih raztopimo v malo vode in damo otrokom pred spanjem, če so ponoči nemirni.Otrokom, ki močijo posteljo, damo zvečer pred spanjem žlico medu (brez tekočine)

.

Odrasel organizem hrane ne potrebuje več

MED ZA OTROKE IN MLADINO

MED IN ODRASLI

MEDENA LEKARNAza rast in razvoj, temveč za ohranjanje celičnih in telesnih aktivnosti. Pomembno pri tem je, da človek v prehrani ne pretirava, da se hrani primerno svojim letom in telesnim naporom. Strokovnjaki priporo-čajo uravnoteženo prehrano, kjer pripada pomembno mesto tudi medu. Je odličen nadomestek za beli sladkor, hkrati pa takojšnja hrana za mišice ali pa rezerva. Ker je med že razgrajena hrana, torej glukoza in fruktoza, ga redno uživajo mnogi športniki. Vsak odrasel človek naj bi na dan zaužil tri žlice medu. To pa mora vsekakor upoštevati pri izračunu dnevnih potreb po energiji; 100 g medu vsebuje namreč 328 kcal. Z uživanjem medu prispevamo k boljši prebavi in večjemu izkoriščanju snovi iz druge hrane, hkrati pa med ugodno deluje na splošno počutje in celo pomaga pri nekaterih bolezenskih težavah.

Če sMo utrujeni, nerazpoloženi ali nas zebe, si pripravimo napitek iz 2 dl tople vode, žlice medu in polovice limone.

Znano je, da si s pravilno prehrano in rednim uživanjem medu človek krepi zdravje in daljša življenje. S staranjem nastajajo večje spremembe v človekovem organizmu. Telesna aktivnost in delovanje posameznih organov se zmanjšujeta, živčni sistem slabi, v telesu se kopičijo škodljive snovi. Vse to je odvisno od posameznika in je zelo povezano tudi s telesno dejavnostjo in prehrano. Med in drugi čebelji proizvodi vsebujejo večino snovi, ki so nujno

MED V PREHRANI STAREJŠIH

potrebne staremu organizmu.

Priporočamo jemanje medu v obliki nama-za na kruhu ali raztopljenega v mleku, čaju ali soku trikrat na dan po obroku.

Po napornem delu si privoščimo izlet, oddih, vse z željo, da se otresemo vsakdanjih skrbi in delovne napetosti. Z raznovrstno rekreacijo osvežimo mišičje in okrepimo telo, ob tem pa mnogokrat pozabljamo na pravilno prehrano.

Med dopustom bi se morali znebiti tudi strupenih snovi, ki so se v našem telesu nakopičile med delom, napori in stresi ter najpogosteje prav z nepravilno prehrano. Vsaj med dopustom, ko imamo več časa zase, hi morali paziti, kaj in kako jemo. V planinah mora biti prehrana bogata z energijskimi snovmi, predvsem sladkorji, vsebovati mora lahko prebavljive beljako-vine, dosti vitaminov in rudninskih snovi. Vse to najdemo v medu in drugih čebeljih pridelkih. Prav tako je pomembno, da pijemo dovolj tekočine, ki naj bo slajena z medom. V toplih krajih potrebuje organizem lahko hrano, torej tako, ki ne obremenjuje prebavnih organov. Ker pa se tu bolj znojimo, se poveča potreba po rudninskih snoveh. Zato je med nepogre-šljiv tudi v vročih poletnih mesecih. Z medenimi napitki bomo uravnali prebavo, izboljšali delovanje krvožilnega sistema ter delovanje jeter in ledvic.

MED IN PROSTI čAS

Vir: ČZS

medena lekarna


iz dela društev

Stuttgart, Bruselj, Brugge – Takole je sledilo potovanje skupine izletnikov iz Šentjerneja in bližnje okolice na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Pisarna poslanca je izlet skupaj z OO NSi Šentjernej tudi sofinancirala, vodil pa ga je Luka Luzar. Lahko se pohvalimo, da nam je bilo vreme ves čas naklonjeno, le zadnji dan, ko smo hiteli po spominke, nam je zagodel dež, a smo kljub temu ob slastnem okušanju čokolad na trgu Grand Place Bruseljčanom kazali slovensko dobrovoljnost.

Aleš Kranjc s.p.

Vese

l božič

in

srečno novo le

to 2012!

Iz Šentjerneja do Bruslja

V petek, 14. oktobra pozno zvečer smo se iz Šentjerneja odpravili na pot proti Bru-slju. Ta nas je vodila skozi Avstrijo in Nemčijo, kjer smo naredili glavni posta-nek v Slovenskem domu v Stuttgartu. Gostoljubno nas je sprejel župnik dr. Zvone Štrubelj, ki se je rodil v Zdenski vasi na Dolenjskem. Predstavil nam je svoje knjigo z naslovom Pogum besede, v kateri sporoča, da je bil Primož Trubar oseba, ki je povezovala in še vedno pove-zuje slovenski narod. Skupaj smo tukaj opravili tudi mašo, pojedli kosilo, zapeli nekaj pesmi ob njegovih strunah kitare ter si na koncu ogledali cerkev, ki jo za duhovno oskrbo uporablja tu živeča slovenska skupnost.

Dobre volje smo nadaljevali naše poto-vanje in po štiriindvajsetih urah vožnje, v soboto pozno zvečer z avtobusom prispeli na cilj. V Bruslju smo se udobno namestili v hotelu, od koder smo se naslednji dan po zajtrku spočiti in naspani sprehodili po mestnih ulicah, kjer smo lahko začutili živahen utrip v srednjeveškem slogu mesta Brugge - pravijo mu tudi severne

Benetke - opazovali klopotanje konjev in dolge vrste turistov, ki so se želeli popeljati s kočijami ali čolnički po rečnem kanalu, na ogled mesta. Sredi prisrčnega barvitega jedra, obdanega z bleščečo mešanico stare arhitekture, kipov in pozlatitev, smo si privoščili najboljši belgijski izum "pom-mes frites" (ocvrt krompirček) z majonezo in nato kosilo v bližnji restavraciji. Nedeljo smo zaključili z ogledom cerkve Svetega Srca, ki velja za četrto največjo baziliko na svetu, ter enega najbolj prepoznavnih simbolov Belgije - Atomi-uma.

Vrhunec potovanja je bil obisk evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki nas je toplo pozdravil in predstavil delo Evropskega parlamenta ter svojo aktivnost v tej institu-ciji. Pobližje smo si ogledali parlament, pa tudi znameniti Plamentarium, prirejen posebej za obiskovalce, v katerem se je lahko vsak izmed nas virtualno preizkusili v igri vloge poslanca. V Bruslju nas je sprejel, spremljal in tudi vodil ogled Evropskega Sveta ter Komisije Šentjer-nejčan Tomaž Metelko. Popoldne je sledil

še ogled mestnih znamenitosti pod vodenjem Klemna Žumra, svetovalca za medije Evropske Ljudske stranke, ter skupne večerje v družbi poslanca in njegovih sodelavcev, začinjene z oblico dobre volje. Ob slovesu smo mu poklonili odlično Martinčičevo vino in čisto sveži Turistični vodnik po Šentjerneju, v zahvalo in znamenje "tapravega Kranjca".

Naše popotovanje pa ne bi bilo popolno, če ne bi stopili tudi na tako imenovani trg Grand Place, mimo slovenskega Pastora-lnega centra, na ogled izjemne dediščine gotske in renesančne preteklosti v neposredni bližini Evropskega parlamen-ta. Čipke, izjemne čokoladnice, starine in drobni spominčki, tradicionalni vaflji, ogled pivnice in okušanje najboljših bel-gijskih piv, morska hrana, številni lokali, kavarne, sprehod skozi galerijo Rojal (nakupovalno središče) so nas prepričali o čarobnosti pravega okusa Bruslja.

Mateja Sitar


okolje

Ločevanje odpadkov je spodbuda za zmanj-ševanje količine odpadkov. Manj kot jih ustvarimo, manj prostora v stanovanju zav-zamejo koši za različne vrste smeti. Zmanjšanja količine odpadkov ni moč doseči zgolj z zakonodajo, ampak je potreben preskok v vedenjskih vzorcih in kulturi. Zmanjševanje količine odpadkov je mogoče z bolj načrtnim in premišljenim nakupovanjem.Da bi se preprečila napovedana nadaljnja rast količine odpadkov, se moramo vsi vključiti v prizadevanja, da se spremenita kultura in vedenjski vzorci v smeri čiste in reciklirajoče družbe.Vsi občani imamo na voljo možnost loče-vanja vseh odpadkov. Nekateri so se tega navadili in jim je to že enako samoumevno kot redno umivanje zob, veliko pa jih še vedno najraje vse smeti odvrže v prvi zabojnik, ki je pri roki. Nekateri zato, ker bi morali v stanovanju poiskati dodatni prostor in namestiti več košev za smeti, nekateri zato, ker so prepričani, da bi bilo preveč naporno, če bi se v družini morali navaditi odmetavati odpadke v različne koše, neka-teri pa tudi v prepričanju, da z računom za odvoz smeti komunalnemu podjetju plačajo, da njegovi zaposleni ločujejo smeti, ali pa smeti ne ločujejo v prepričanju, da komunal-no podjetje vse smeti potem odloži na odlagališču odpadkov.

A bistvo ločevanja odpadkov ni v tem, da bi hotela komunala ločevanje odpadkov prelo-žiti na državljane, ampak v tem, da je le z odlaganjem v ločene zabojnike mogoče zagotoviti, da so odpadki uporabni za reci-kliranje, kompostiranje in drugo predelavo. Če so vsi odpadki zmešani skupaj, niso več uporabni za recikliranje, predelavo, ampak le za odvoz na odlagališče. Odlagališča zavzemajo vse večje površine zemljišč in tako uničujejo rodovitno zemljo.

Recikliranje precej zmanjšuje pritisk na naravno okolje ter prihrani energijo, prostor in naravne vire.Z recikliranjem zmanjšujemo količino odpadkov, ki bi sicer končali na deponijah ter zagotavljamo dobavo surovin iz katerih

Odgovorno ravnanje z okoljemnastajajo novi, praktični predmeti, ki so v vsakdanji uporabi.Komunala Novo mesto je zavezana k varo-vanju okolja in redno spremljamo učinke odgovornega ravnanja z okoljem. Ocenju-jemo, da smo bili v letu 2011 na področju ravnanja z odpadki zelo uspešni. Predvsem želimo izpostaviti, da smo v prvih desetih mesecih letošnjega leta, zbrali bistveno manj odpadkov kot v enakem obdobju lanskega leta, skoraj 1.000 ton manj. V letu 2010 smo jih mesečno na deponijo odlagali povprečno več kot 1.700 ton. Letos le še dobrih 1.200 ton. Razlika je v zmanjšani produkciji odpadkov, delno se jih izloči s postopki predelave, ki je uvedeno od letošnjega marca, ostalo pa v vse večjem deležu ločeno zbranih odpadkov. Delež le teh se je od lanskega leta povečal za skoraj tretjino, največ na račun ločeno zbrane mešane in steklene embalaže ter na račun biorazgra-dljivih odpadkov.

Lahko rečemo, da se stanje družbene zavesti in odgovornosti do okolja zelo spreminja, v pozitivnem smislu. Ugotavljamo tudi, da so občani vse bolj pripravljeni vključevati se in sprejemati ponujene koncepte ravnanja z odpadki.

V mesecu juliju 2011 smo ločeno zbiranje komunalnih odpadkov nadgradili z uvedbo ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev, ki zajema kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad. Skladno z veljavno zakonodajo je navedene odpadke prepovedano mešati skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki.

V strjenih blokovskih naseljih, kjer ni možno lastno kompostiranje, smo za te od-padke namestili dodatne zabojnike rjave barve. Prosimo, da dosledno upoštevate navodila na zabojnikih, ki določajo kaj se v njih sme odlagati. Vsem ostalim pa svetu-jemo, da pričnete z lastnim kompostiranjem in s tem pripomorete k doseganju okoljskih ciljev Republike Slovenije glede izločitve ločeno zbranih frakcij komunalnih odpad-kov iz celostnega snovnega toka odpadkov, ter posledičnemu varovanju okolja.

K A M S O D I J O ODPADKI

EMBALAŽA - RUMENI POKROV ZABOJNIKA V zabojnik za ločeno zbiranje plastenk in pločevink SODIJO:• prazne plastenke pijač in živil• plastični kozarčki in lončki• plastične vrečke in folije• embalaža tekočih živil (tetrapaki)• pločevinke živil, pijač ter konzerve

V zabojnik za ločeno zbiranje plastenk in pločevink NE SODI:• plastična embalaža nevarnih snovi ali

njihovi ostanki (motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin - pesticidi, barve, laki, redčila ipd.)

• kosovni plastični predmeti (otroške igrače, polomljeni plastični stoli ipd.)

PRIPOROČILO:Pred uporabo je priporoč-ljivo embalažo stisniti. S tem prihranimo volumenski prostor. Ravno tako je nujno po-

BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI - RJAVI ZABOJNIK:• jajčne lupine• filter vrečke• kavna usedlina• zelenjavni in sadni odpadke vseh vrst,• pokvarjeni prehrambni izdelki brez

embalaže• kuhani ostanki hrane• onesnažene papirne vrečke za sadje in

zelenjavo, papirnati robčki

VRTNI ODPADKI:• cvetje, trava, rastline, listje, ostanke

porezanega grmičevja• druge lesene odpadke (žagovina, lesni

sekanci, lubje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, ohlajen lesni pepel)

PREPOVEDANO PA JE ODLAGATI:• tekoče ostanke hrane• kuhano hrano živalskega izvira• ostanke mesa in kosti• plastične ali kovinske embalaže živil• ostanke čistil in njihova embalaža• sanitarne izdelke• higienski papir in papirnate plenice• plenice• olje, maščoba• zdravila in nevarne odpadke• pločevinke• keramiko• iztrebke malih živali.

PRIPOROČILO: V posodo za biološke od-padke odlagajte samo tiste odpadke, ki bi jih sami odložili na lastnem kompostniku.

Janez Selak v imenu Šentjernejč anov vošč i dr. Francetu Buč arju. Foto: Marjan Dvornik


okoljetrebno embalažo očistiti vseh vrst ostankov odpadkov in odpadnih tekočin.

To vrsto odpadkov odlagamo v skupin-ske zabojnike v blokovskih in drugih

PAPIR -MODRI POKROV ZABOJNIKA V zabojnik za ločeno zbiranje papirja SODI:• kartonska embalaža in lepenka• ovojni papir in papirnate

nakupovalne vrečke• časopisi, revije, zvezki, knjige• prospekti, katalogi• pisemske ovojnice, pisarniški papir

V zabojnik za ločeno zbiranje papirja NE SODI: • embalaža tekočih živil (tetrapak)• z živili pomazana ali prepojena

(jedilno olje, druge tekočine in ostanki živil)

• papirnata in kartonska embalaža (pladnji, kozarci in skodelice za enkratno uporabo, embalaža globoko zamrznjenih živil ter jedi ipd.)

• ovitki od čokolade• samokopirni, voščeni in plastificiran

papir, celofan• natron vreče lepil, cementa, apna,

krmil ipd. sipkih izdelkov• tapete• higienski papir (papirnate brisače,

prtički, robčki ipd.)

PRIPOROČILO: Pred oddajo je pripo-ročljivo kartonsko embalažo stisniti in razrezati na manjše kose. S tem prihra-nimo volumenski prostor.

STEKLOZELENI POKROV ZABOJNIKOV V zabojnik za ločeno zbiranje stekla SODI:• steklenice in stekleničke živil, pijač,• kozarci od vloženih živil,• druga steklena embalaža.

V zabojnik za ločeno zbiranje stekal NE SODIJO:• okensko, avtomobilsko in drugo

ravno steklo,• ogledala, kristalno in ekransko

steklo,• steklo svetil (steklo neonskih,

halogenskih in žarilnih žarnic, stekleni senčniki svetil),

• pleksi steklo, karbonsko steklo in druge vrste stekla iz umetnih mas, laboratorijsko in drugo ognjevarno steklo, keramika, kamenje ipd.

PRIPOROČILO: Pred oddajo je po-trebno stekleno embalažo izprazniti oz. iztočiti in odstraniti zamaške.

PREOSTANEK GOSPODINJSKIH ODPADKOV

naseljih. Te vrste odpadkov najbolj obremenjujejo okolje, saj vsi končajo na regijskem odlagališču CeROD v Novem mestu. V zabojnike za preostanek odpadkov ODLAGAMO:• stiropor, plenice, mačji pesek, drobne

odpadke od pometanja stanovanja, dvorišča, koščki tkanine in usnja, zamaščene folije, ipd.

CILJNA USMERITEV: V teh zabojnikih naj konča manj kot tretjina vseh nastalih odpad-kov!

Med nevarne odpadke SODIJO:• odpadna zdravila, kozmetika, čistila, barve,

laki, lepila, ostanki škropiv in embalaža od škropiv

• razne kemikalije, spreji, odpadna jedilna in motorna olja, hladilna tekočina, akumu-latorji, baterije ipd.

Nevarnih odpadkov NE SMEMO: • odlagati v navadne zabojnike za odpadke• odlagati na odlagališče nenevarnih

odpadkov• odlagati v naravo• zlivati v odtoke in kanalizacijo

Med kosovne odpadke SODI:• pohištvo• vzmetnice• športni rekviziti• kopalniška oprema• preproge

Med kosovne odpadke NE SODIJO: • gradbeni odpadki• nevarni odpadki• preostanek komunalnih odpadkov• avtomobilske gume• strešne kritine• avtomobilske školjke• žlebovi in stopniščne ograje

OPOZORILO: Kosovni odpadki ne sodijo na ekološke otoke in v posode za preostanek komunalnih odpadkov! Odložite jih lahko na določeno mesto ob akciji odvoza kosovnih odpadkov ali jih pripeljete v najbižji zbirno-reciklažni center.

Biološke razgradljive odpadke lahko oddate tudi v najbližjem zbirnem centru. (Novo mesto Komunala Novo mesto d.o.o. – Cikava, Šentjernej in Žužemberk). Ločevanje odpad-kov doma, v šoli ali službi zahteva le malo časa in rahlo prilagoditev navad ter prinaša očitne dobrobiti za okolje. Recikliranje je koristno za okolje in za nas in bi moralo vsem nam postati nagonsko kot dihanje.

" Sami morate biti sprememba, ki jo želite videti v svetu" K. Mahatma Gandhi

Ločevanje odpadkov je obveza in odgovornost slehernega posameznika in gospodinjstva.

NEVARNI ODPADKI

KOSOVNI ODPADKI

ZBIRNI CENTER


policija svetuje

ALKOHOL UBIJA,

NAJVEČKRAT

NEDOLŽNE

Nasveti voznikom

Nasveti lastnikom gostinskih

lokalov

V zadnjih letih se delež prometnih nesreč, ki jih zakrivijo pijani vozniki, bistveno ne zmanjšuje in predstavlja 12-odstotni delež med vsemi povzročitelji nesreč. Zaskrbljujoče je, da več kot tretjina voznikov, ki povzročijo prometno nesrečo s smrtnim izidom, vozi pod vplivom alkohola.

• Vozite le trezni! Če boste uživali alkoholne pijače (ne glede na zaužito količino), se ne odločite za vožnjo v cestnem prometu. • Če ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival, ali uporabite javna prevozna sredstva. • Dosledno upoštevajte tudi druga cestno-prometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in mobilnih telefonov ter varnostni razdalji.

Vsem organizatorjem javnih prireditev in lastnikom gostinskih lokalov priporočamo pazljivost pri točenju alkoholnih pijač in spoštovanje določb Zakona o omejevanju porabe alkohola, saj so med gosti tudi vozniki, ki bodo po odhodu iz lokala udeleženi v cestnem prometu. • Ne točite alkoholnih pijač tistim, ki so že pod vplivom alkohola, mladoletnim, še posebej pa tistim, za katere veste, da bodo zatem sedli v vozila!

Vozniki, dočakajmo dež, meglo, sneg in poledico pripravljeni. Dodatna previdnost in večja pozornost sta v jesenskih in zimskih razmerah nujni, a za varno vožnjo še vedno premalo, kajti tudi vozilo mora biti tehnično brezhibno in predpisano opremljeno.

Zima v cestnem prometu -

določbe o zimski opremi

in ukrepi policistov

PRIPOROČILA ZA VOŽNJO V

ZIMSKIH RAZMERAH IN POZIMI: • hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča, • povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami, • zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko, • ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila (podobno velja tudi za sunkovito speljevanje),• zelo pomembna je izbira pravilnega prestav-nega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vo-denja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila, • vozimo čim bolj enakomerno, brez premoč-nega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti, • posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica, • računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno, • med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah so še posebej pomembni vozniška kultura, etika in solidarnost.

PRAVOČASNO PREVERITE: • pnevmatike • zavore • svetlobne naprave • zimsko opremo

NASVETI ZA VARNO

ZIMSKO VOŽNJO

Kanali dezena zimskih pnevmatik morajo biti globoki najmanj 2 mm.

PNEVMATIKE Vozilo bo pravilno in dobro opremljeno, če bomo upoštevali naslednja pravila. • 4 kolesa opremimo z zimskimi pnevma-tikami (M+S). • 4 mesece (najmanj od 15. novembra do 15. marca naslednje leto) imejmo zimske pnev-matike na vozilu. • 4 leta je priporočljiva največja starost zimskih pnevmatik. • 2 mm mora biti najmanjša globina profila zimskih pnevmatik. • Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeše-vanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne snovi pa bodo zimske pnevmatike tudi pri temperaturi pod 7 stopinj Celzija dovolj mehke, da bodo zagotovile ustrezni oprijem tudi na suhi in nezasneženi cesti. • Le zadostna globina profilov bo omogočila dobro odstranjevanje vode in brozge izpod koles ter stabilnost v snegu in ledu. Kadar je na cesti več snega, pa priporočamo uporabo snežnih verig. • Ker se guma kot organska snov stara, po štirih letih ne glede na obrabljenost izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja na cestišču. Pnevmatike so edini stik našega vozila z voziščem, zato skrbimo, da bo vedno dober. • Za zimsko opremo štejejo tudi poletne pnevmatike na vseh 4 kolesih in ustrezne snežne verige, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno nameščene na pogonskih kolesih. Pri vozilih s štirikolesnim poogonom morajo biti snežne verige nameščene na kolesih zadnje osi.

ZAVORE IN ZAVORNA TEKOČINA Za varno vožnjo je nujno brezhibno delovanje zavor, zato redno preverjajmo gladino zavorne tekočine. Če se je rahlo znižala, je morda vzrok obraba zavornih oblog, če se je naglo znižala, vozilo takoj odpeljemo k mehaniku. Zavorno tekočino zamenjamo najmanj vsaki dve leti.

LUČI - TUDI PODNEVI Uporaba luči podnevi je v Sloveniji med vožnjo z motornim vozilom obvezna, prav tako kot v mnogih evropskih državah. Večkrat preverimo, ali na avtomobilu res delujejo vse

POLICIJA SVETUJE


policija svetujenaprave za osvetljevanje ceste, označevanje vozila in dajanje svetlobnih znakov.

DRUGA ZIMSKA OPREMA Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehaniz-ma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti: • akumulator - pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah; • hladilni sistem - preveriti je potrebno gostoto in raven hladilne tekočine; • sistem za dovod zraka v vozilo - priporo-čljivo je preveriti, ali se v sistemu nahajajo tujki (smeti ali posušeno listje); • olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max - min) na merilni palici; • sistem za močenje vetrobranskega stekla - preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju; • metlice brisalcev - preveriti njihovo izrablje-nost in jih po potrebi zamenjati; • klinasti jermen - preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alterna-torja, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav; • sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizel motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo; • tesnila vrat - če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila; • ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika - občasen vbrizg WD 40 ali podobnega penetrirajočega antikorozivnega sredstva bo preprečil pomrznjenje ključavnice. V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadata metlica in strgalo za čiščenje stekel. Preverimo tudi brisalce, morda je guma natrgana ali drugače poškodovana. V posodi s tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla naj bo dovolj tekočine, ki v mrazu ne bo zmrznila. Naprave za odtajevanje in sušenje vetrobran-skega stekla ter naprave za ogrevanje in zračenje morajo zagotoviti normalno vidljivost skozi steklo. Pred daljšo vožnjo preverimo ali imamo v rezervoarju dovolj goriva. Sneg lahko preseneti tudi zimsko službo in zgodi se, da vozilo z nemočnimi potniki obstane na cesti, zato tudi odeja v vozilu ne bo odveč.

P I R O T E H N I K A

Ne meči petard! Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ne ogroža. Mnogim drža-vljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti! Leta 2008 je bil uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS 35/2008). Najpomembnejša novost na področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Policija svetuje: • Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stano-vanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd. • Izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 16 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzro-čajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombi-nacije, rakete itd. • Izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1000g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ni

zdaj je čas za ceneje!

ODPRODAJA RASTAVNIH EKSPONATOV - 30 %

obiščite rastavni salon v semiču pon-pet 10 - 15. ure.

dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 18 let. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognje-metne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni.

Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. V policiji ugotavljamo, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oz. so bili kupljeni na črnem trgu. Nepremišljena, neprevidna in objestna upo-raba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh, zato prosimo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na nevarnosti in možne posledice. Pripravil: Robert Grgovičvodja policijskega okoliša s PP Šentjernej

Vse dobro v novem letu 2012!


šport

arate klub Krka Šentjernej se je udeležil svetovnega prvenstva za Kklube in svetovnega pokala za

otroke, ki je potekalo 3. in 4. decembra v Lignanu Sabbiadoro v Italiji. Tekmovanja, ki se ga je udeležilo 1.200 tekmovalcev iz kar 22 držav sveta, se je udeležil tudi Karate klub Krka Šentjernej in zastopal barve Slovenije, člani pa osvojili dve odlični tretji mesti.

Na tekmovanju je prevladovalo športno vzdušje, hiter tempo in napetost, ki je trajala od jutra pa vse do poznih večernih ur. Odvijalo se je na kar osmih tatamijih - blazinah, kjer so bili tekmovalci razvršče-ni po letnicah rojstva, stilu karateja ter stopnji pasu. Najprej so nastopale katego-rije starejših, ki so se bližale vse mlajšim in mlajšim. Ob koncu sobotnega tekmo-vanja so na svoj račun prišli tudi najmlajši, že vidno utrujeni pa vseeno odlični. Naj-mlajši prijavljeni tekmovalec je bil prav član našega kluba, Horn Swen, star komaj štiri leta. Svoj nastop je opravil odlično, odločno in predvsem pravilno in med konkurenco ruskih in romunskih 6-letnih šampionov zasedel odlično 4. mesto.

V kategoriji MastersClasses - starejši od 40 let (beli in rumeni pas) se je tokrat preizkusil Mihael Rukše, ki je po dveh krogih zasedel odlično 3. mesto.

V kategoriji Children B Classes - od 7 do 8 let (beli in rumeni pas), pa je nastopal naš uspešen tekmovalec Michel Horn, ki je v zelo hudi konkurenci 34 sotekmovalcev odlično opravil v vseh treh krogih in na koncu, kljub grešnim rokam sodnikov, osvojil 3. mesto.

Dve odlič ni tretji mesti zakarateiste

Odlično je svoj nastop opravila tudi le 7 let stara Nika Rukše, ki je nastopila v katego-riji Children B Classes - od 8 do 7 let (beli in rumeni pas). Ker je imela veliko število sotekmovalk, so jih razdelili v dve sku-pini, na dva tatamija. Kljub temu, da je od večine uvrščenih v finalni krog kato izvajala veliko boljše, je zaradi sistema tekmovanja in ocenjevanja na koncu osvojila 7. mesto.

Na tekmovanju so nastopali še naša članica Lara Kovačič v kategoriji Children C Classes - od 9 do 10 let (beli in rumeni pas), ki je v zelo močni konkurenci zasedla 9. mesto in Marcel Kovačič, ki je prav tako v zelo močni in številčni konkurenci osvo-jil 10. mesto. Poleg njiju je nastopal v kategoriji Children D Classes - od 11 do 12 let (beli in rumeni pas) tudi Maj Rukše, ki je v svoji konkurenci imel že profesional-ne tekmovalce, pa je kljub temu nastop opravil korajžno in zasedel 10. mesto.

Na tekmovanju je v kategoriji Masters Classes - starejši od 40 let (črni pas) nastopal tudi trener kluba, Franjo Horn. Franjo je bil med 19 sotekmovalci poklican kot 12. tekmovalec, ko pa je bil čas za tekmo, je moral nastopati prvi. Ker je znano, da ocenjevanje kat na ocene, v takem primeru sodnike zavede število nastopajočih, je bil Franjo s strani sodnikov ob tatamiju več kot oškodovan, predvsem pa tudi čudno zaveden, saj tudi v drugem in tretjem krogu tekmovanja niso upoštevali razporeda nastopajočih po osvojenem mestu v predhodnem krogu, ampak je Franjo moral v vseh treh krogih, torej tudi v finalu nastopati vedno prvi. Zaradi pristranskosti sodnikov, neupošte-

vanja pravil tekmovanja in čudnih okoliščin je Franjo, na začudenost mnogih prisotnih, zasedel nehvaležno 4. mesto.

Kljub vsem naštetim oviram so tekmo-valci kluba odlično zastopali naš klub in Slovenijo, saj so osvojili dve 3. mesti, dve 4. mesti, eno 7. mesto, eno 9. mesto in dve 10. mesti.

eto, ki se izteka, je bilo za člane Atletskega kluba Šentjernej Luspešno. Udeležili so se več

tekmovanj, tudi mednarodnih, kjer sta predvsem Ina Kruljac in Klemen Penca dosegla več odličnih rezultatov.

Na mednarodnem atletskem mitingu v Ljubljani 15. januarja je bila Ina Kruljac s 166 centimetri preskočene višine druga, Klemen Penca pa je v daljino skočil 622, kar je zadostovalo za 6. mesto. Teden dni kasneje je na prven-stvu Zagreba v Atletiki Klemen s 649 centimetri zasedel prav tako 6. mesto, Ina pa je bila s 174 centimetri druga. Ina se je 1. oktobra udeležila peteroboja reprezentanc petih držav na Slovaškem in s 170 centimetri preskočene višine pometla s konkurenco, nepremagljiva je bila tudi 16. septembra na mladinskih igrah treh dežel v Italiji.

Veliko bolj množično so se mladi atleti udeleževali tekmovanj v Sloveniji, tudi državnega prvenstva, ki je septem-bra potekalo v Ravnah na Koroškem in Kopru. V teku na 80 metrov z ovirami je Ina Kruljac zasedla 4. in 5. mesto, v skoku v višino pa je s 171 cm osvojila

Sledi časa so naplavišča spominov,morje navdiha za tisto,

kar je pred nami.Sledi časa so dosežki,

ki jih puščamo za seboj.So poti, ki vodijo čez obzorje.Poteze, ki združujejo bregove.

Misli, ki uresničujejo sanje.

Privoščimo Vam srečo, zdravje, dabi se v sledeh leta 2012

ujele tudi Vaše najboljše misli, poteze in poti po katerih greste.

Kolektiv Podgorja Šentjernej

Šentjernejski atleti več krat v vrhuprvo mesto. V teku na 1000 metrov je bila Neža Sitič peta, bronasto medaljo pa je osvojila tudi pionirska štafeta v teku 4 x 200 metrov. Tekle pa so Patricia Luštek, Kim Hrovat, Julija Košir in Klara Lukan. Klara je odlično tekla tudi na 600 metrov, saj je zasedla 2. mesto.

V začetku septembra je bil v Mariboru atletski pokal Slovenije za mlajše mladince. Klemen Penca je bil v skoku v daljino tretji, Primož Jelovšek sedmi, Klemen je v teku na 100 metrov zasedel sedmo mesto, Ina pa je bila v skoku v višino peta. Da lahko v prihajajočih letih spet vse bolj računamo na šentjernejske atlete, se je izkazalo tudi na mednarodnem atletskem mitingu v Brežicah konec septembra. Klemen je bil v skoku v daljino bronast, Primož Jelovšek je zasedel sedmo mesto, v teku na 100 metrov je bil v članski konku-renci Klemen peti, Ina je med članicami v skoku v višino spet pometla z vso konkurenco, v teku na 800 metrov je bila Neža Sintič med članicami peta, v teku na 100 metrov članic pa sta se z drugim in tretjim mestom izkazali Alja Planinc in Anja Čmrlec.

Na ekipnem prvenstvu Slovenije za osnovne šole, ki je bilo oktobra v Slovenj Gradcu, je bil s četrtim mestom v teku na 60 metrov uspešen tudi Nik Hrovat, v teku na 300 metrov je Sara Homan zasedla drugo mesto, na tisoč metrov pa je bila Neža Sintič druga, Klara Lukan pa tretja. Seveda to niso vse dobre uvrstitve, ki so jih domači atleti dosegli na tekmovanjih v Sloveniji, vsekakor pa je ta zapis dokaz, da se atletski klub vrača v tirnice,

po katerih se je v preteklosti širil dober glas o Šentjerneju po vsej državi in tudi čez meje. Tanja Jakše Gazvoda

šport


Za nogometaše NK Šentjernej se je 5. novembra zaključil

jesenski del tekmovanj jesensko/pomladne lige v MNZ

Ljubljana. Tako kot so fantje vseh treh ekip začeli v

jesenskem delu tekmovanj z zmagami, tako so tudi

zaključili. Vsaka izmed ekip, 2 ekipi U-9 in ena ekipa U-8,

so nastopile na štirih turnirjih, na vsakem turnirju so

odigrali po tri tekme. Skupaj torej 12 tekem za vsako

izmed ekip.

Ekipa Šentjernej A si je priigrala 11 zmag in en poraz. Ta se je

zgodil na zadnjem turnirju, ko so klonili pred ekipo NK Bela

krajina. V vseh tekmah so osvojili 33 točk z gol razliko 41 : 9,

kar jim je prineslo prvo mesto v skupini. Sledi jim NK Krka z

22-imi točkami. Najboljši strelec te ekipe je bil Aljaž Colnar z

12 zadetki, takoj za njim pa Tevž Falkner, ki je mrežo

nasprotnikov zadel 11-krat.

Ekipa Šentjernej B je zmagala na vseh odigranih tekmah, ne

da bi prejela en sam gol in je z gol razliko 55 : 0 osvojila 36

točk. Ta ekipa je pustila vse ostale ekipe v skupini daleč za

sabo, saj je ekipa NK Slovan, ki zaseda 2. mesto, osvojila le

12 točk. V tej ekipi so bili najboljši strelci tekem Domen Žur

in Maj Jarkovič, oba po 14 zadetkov, sledi jima Blaž Stopar z

12 zadetki.

Naši najmlajši nogometaši selekcije U-8 pa so v jesenskem

delu osvojili 3. mesto v skupini. Na dvanajstih tekmah so si

priigrali 6 zmag, 2 neodločena izida in 4 poraze. Skupaj so

osvojili 20 točk in so tesno za prvo uvrščeno ekipo NK

Kočevje, ki ima 26 točk in drugo uvrščeno NK Kolpo, ki ima

23 točk. Ta rezultat nam pravi, da ni še nič izgubljeno, v

pomladanskem delu tekmovanj zmorejo naši fantje

manjkajoče točke nadoknaditi in si priigrati višjo uvrstitev na

lestvici. Gol razlika pri njih je bila 18 : 13, najboljši strelec pa

Tit Žibert s šestimi zadetki. (M. L. J.)

šport

NK Šentjernej osvojil semiški turnir - NK Šentjernej se je z eno ekipo U-9 30. oktobra

udeležil otroškega nogometnega turnirja v Semiču. Tam je Športno društvo Partizan v sklopu občinskega praznika Občine Semič in 100-letnice športa v Semiču organiziralo otroški turnir v malem nogometu. Na njem so sodelovale ekipe NK Kolpa, ŠD Partizan Semič, NK Šentjernej, NK Krka, NK Šmarješke Toplice in NK Bela krajina. V športni dvorani, kjer se je turnir odvijal, je bilo opaziti veliko otroške borbenosti. Po dveh zmagah so se naši nogometaši v finalu za prvo mesto pomerili z NK Belo krajina. Izid je bil tesen, a so naši fantje znova dokazali, da sodijo med najboljše, saj so z rezultatom 3 : 2 osvojili semiški turnir. Bravo fantje! (M. L. J.)

NK Šentjernej zmagovito zaključ il v jesenskem delu tekmovanj MNZ Ljubljana


Potepanje po brezpotju naših osrednjih Julijcev smo planinci PD Šentjernej začeli v petek popoldne, 23. septembra. V Starih Fužinah smo pri gospodu Tončku dobili ključe pastirske bajte na Krstenici in jo hitro mahnili do planine Blato, kjer je bilo naše izhodišče. Z lučkami na glavi smo po uri in pol hoda prišli do prečudovite planine Krstenice in prelepe koče, kjer smo zakurili, povečerjali in prespali.

OGLED PRIJATELJSKE TEKME SLO : ZDA V STOŽ ICAHKot nagrado za dobre rezultate pretekle sezone in kot spodbudo za negovanje ljubezni do nogometa še naprej je Nogometni klub Šentjernej svojim članom že nekaj časa obljubljal, da jih bo peljal na ogled velike tekme, reprezentančne tekme. Tokrat se je zgodilo. Novembra, ko so se v javnosti pričele prodajati karte za prijateljsko tekmo med Slovenijo in ZDA, je klub obljubo izpolnil. Svojim članom je ponudil možnost ogleda te tekme.Nogometnih navdušencev in njihovih družinskih članov, ki bi si želeli ogledati tekmo na stadionu v Stožicah, se je prijavilo za poln avtobus. 15. novembra zgodaj popoldan smo se z vsemi možnimi navijaškimi rekviziti zbrali pred Osnovno šolo Šentjernej, od koder nas je avtobus popeljal v sivo in megleno Ljubljano. Vzdušje je bilo že na poti izjemno. Veselo in v velikem pričakovanju. Mnogi smo bili prvič na tako veliki tekmi, prvič na takšnem stadionu, kot ga imamo v Stožicah. Že velikost vsega nas je ob prihodu navdala z navdušenjem. Nekatere je v trenutku nehalo zebsti, čeprav je bila temperatura krepko pod ničlo.Najbolj so seveda uživali prav naši mladi fantje, nogometaši. Še posebej, ko so pred sabo zagledali in z vnemo opazovali slovensko nogometno reprezentanco pri ogrevanju. Ob začetku, ko je zaigrala slovenska himna in so fantje z rokami na prsih glasno peli skupaj z vsem stadionom, smo nekateri stežka zadrževali ganjenost. Začelo se je. Igralci z igro na igrišču, gledalci z bučnim navijanjem. V prvem polčasu so Američani imeli premoč in nadigrali domačo vrsto, v nadaljevanju pa je naši ekipi upanje vrnil Tim Matavž, vendar so bili naši nogometaši klub izjemnim priložnostim neučinkoviti in so na koncu tesno izgubili z rezultatom 2 : 3.Rezultat za nas ni bil odločilen, mi smo bili zelo zadovoljni, bili smo veseli tega

Petelin zopet osvajal na Kanjavcu in Lepem Špič ju

Zgodaj zjutraj smo šli naprej po dolini planine Jezerce in se dvignili na Lazov-ški preval, kjer nas je obsijalo jutranje sonce. Pot smo nadaljevali po dolini za Debelim vrhom in poplezavali sem ter tja proti Hribarcam. Ob pogledu na neokrnjeno naravo, svizce in gamse smo pozabili na čas in že smo osvojili vrh Kanjavca (2569 m), s katerega je bil prečudovit pogled na ostale naše vršace. Spustili smo se do Zasavske koče na Prehodavcih. Ob čakanju na prenočišče smo splezali še na Vršac nad Zadnjico, kjer ti ob razgledu zastane dih.Zgodaj zjutraj smo se povzpeli na

greben Lepega Špičja in osvojili vrh 2398 m. Od tu je lep pogled – desno na dolino Trente, levo pa na Dolino sedmerih jezer. Spustili smo se do Koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. Po krajšem počitku in malici smo se povzpeli čez Štapce na planino Ovča-rija, nato pa mimo planine na Velem polju in se čez planino pri Jezeru spustili do našega izhodišča - planine Blato. Polni prelepih vtisov, prijetnih občut-kov in veselega razpoloženja smo se vrnili domov v Šentjernej. Vinko Župan



Volčiči in volkuljice – Krdelo razposajenih smrčkovKrdelu razposajenih smrčkov se je letos pridružilo kar 13 novih volčičev in volkuljic. Zato je bilo jesenovanje za marsikoga prvi dogodek, ko je s spalno vrečo in nahrbtnikom odšel od doma na enkratno skavtsko dogodivščino. Čeprav smo prespali samo enkrat in to le v sosednji župniji Škocjan (ki je za nekatere tudi kar domača župnija), se je dogajalo veliko. Vsak volčič je dobil svoj kroj oziroma oranžno srajčko, po kateri se lahko prepoznamo med seboj, da smo res skavti. Kača Kaja nam je tudi pokazal, kako izgleda urejen skavt. Tisti, ki skavte še ne poznate prav dobro, gotovo mislite, da je to povsem preprosto, vendar bi vam naši volčiči gotovo zatrdili, da to ne drži čisto. :)Isti večer so na obisk prišli tudi popotniki in popotnice, ki so volčičev pokazali, kako se zakuri ogenj, pripravili pa so nam tudi palice za pečenje hrenovk. Šentjernejski volčiči so gotovo najbolj lačni v slovenski džungli, saj so pojedli ogromno količino slastno pečenih hrenovk. Iki se je res potrudil, da so vsi dobili dobro večerjo, saj je sledilo še veliko iger in najpomembnejši del večera.Ob devetih zvečer, ko nekateri volčiči med tednom že trdno spijo, saj je risank že davno konec, smo se peš odpravili na skalo posveta. Skala označuje najbolj slovesen dogodek volčičev in volkuljic ter vseh starih volkov. Na skali mora biti tišina, stari volkovi nosijo džungelske maske čez obraz, osvetljuje pa nas le soj bakel in vrtnih ognjev. Čez vsa srečanja do sedaj so morali volčiči in volkuljice, ki so že dali obljubo in ki že imajo skavtsko rutko, nove člane krdela pozorno opazovati. Ko je Akela osebno poklicala vsakega novega volčiča ali volkuljico, so morale dobre besede (to so pozitivne lastnosti te osebe, ki jih povejo starejši volčiči) Akelo prepričati, da je volčič res dovolj dober za sprejem v krdelo. Na koncu pa je tudi Bagira dal svojo dobro besedo: vsaki gruči je dal del svojega ulova - bikovo nogo, polno sladkih bombonov. To je le nekaj najpomembnejših dogodkov na jesenovanju. Razdelili smo se tudi v gruče, spoznali pomen totema, vsak volk je tudi dobil svoj plen (nalogo), ki ga mora do naslednjič uloviti. Zaključili pa smo z jutranjo sveto mašo, kamor smo povabili tudi naše starše. Mogoče je bil to za koga res prvi dogodek, ko se je s spalno vrečo in nahrbtnikom odpravil od doma na skavtsko dogodiv-

ščino, zagotovo pa je bil za vse nepozaben! Se že veselimo prihodnjega takšnega izziva!

Izvidniki in vodnice – Četa KlopiŠentjernejski klopi to smo prava stvar - Naše dolge noge, naši ostri zobje, naš nesramen nasmeh se dotakne vseh, čist vseeh ;)Tako se glasi himna šentjernejske čete Klopov. In prav paše k našemu imidžu V četi klopov je namreč 44 zagrizenih izvidnikov in vodnic, ki so razdeljeni v 7 manjših skupin, vodov – 3 dekliških (Ježike, Sovice in Veveričke) in 4 deških (Martinčki, Levi, Orli in Termiti). Izvidniki in vodnice se v četi potepajo, zabavajo, plazijo, premagujejo vedno nove izzive pod vodstvom 2 voditeljev in 3 voditeljic. ˝Vzemite življenje kot igro in svet kot igrišče˝, pravi naš ustanovitelj Badden-Powell. Izvidniki in vodnice v četi počne-mo prav to. Preko igre se učimo življenja v naravi: orientacije, priprave najboljše hrane, vozlov, postavljanje tabornih zgradb iz lesa in vrvi (ki jih nato s ponosom občudujemo ). Kdaj pa kdaj si pripravimo kuhane polže ali pa prismodimo mlečni riž. Včasih se na potepu malo izgubimo, pa vendar vedno najdemo pravo pot. Sej smo skavti ! Prav imate, ni nam dolgčas. Skozi vse leto pa se najbolj veselimo tabora, ki je vedno poln izzivov, velikih iger, nočnih straž, potepov, spanja v jamboree-jih, blatnih prog preživetja … Izvidniki in

skavti

Šentjernejski skavtiSmo aktivni, odbiti, nasmejani, razposajeni skratka OGNJEVITI petelini, ki nas je po novem že kar 97. In kdo vse sestavlja naše vrste?

vodnice smo torej vse v enem: blatni, nasmejani, naspidirani, pojoči in kar je najpomembnejše: Vedno pripravljeni!

Popotniki in popotnice - Klan Vonabi niiižni rivežiNaj bo sonce, dež, sneg ... Naj bo noč ali dan ... Asfaltna cesta, gozdna pot, zasne-žena steza ... Naši načrti so veliki. Pred-vsem bomo potovalì. Radi bi prehodili tisoče presmejanih metrov, veliko prečve-kanih kilometrov, prečkali stotero mostov, preplezali nešteto ovir in ob tem služili. Medtem pa bomo postali pravi prijatelji, če nismo to že od prej. Dejstvo je, da je naš

mlad. Tam, okoli dvajset nas je in le trije smo v klanu že od prej. Naša srečanja so zanimiva in za novince poučna. Naši voditelji se vsak teden znova potrudijo in pripravijo kaj inovativnega. V glavnem, nič hudega nam ni. Dobro nam je in gre na bolje.

klan


Čeprav narava še prav nič ne kaže svoje zimske podobe in nas zaradi tega še ni čisto zajelo praznično razpoloženje, pa vendarle – december je tu. To je, kljub vsemu, tisti mesec, ki nas prevzame s svojo čarobno podobo sijočih lučk, velikega otroškega pričakovanja in dobroto, ki se nam z vonjem po pravkar pečenih piškotih zaleze v kosti.Kot uvod v to decembrsko razpoloženje so učiteljice razredne stopnje OŠ Šentjernej in podružnice Orehovica pripravile razstavo likovnih del svojih učencev.Tako se nam skozi svoje likovne izdelke predstavljajo otroci od prvega do petega razreda in nas s svojo pestro izbiro barv, črt in ploskev popeljejo v čarobni svet otroške domišljije in ustvarjalnosti.Stene kulturnega centra so napolnila otroška likovna dela polna različnih motivov, izražena v različnih likovnih tehnikah in z različnimi likovnimi izraznimi sredstvi. Obiskovalca hudomušno nagovarjajo s svojo preprostostjo izražanja in eksplozijami barvnih odtenkov, ki nas spomnijo na naša otroška leta.»Če hočeš videti, moraš gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno,« pravi lisica malemu princu in tudi z razstavljenimi deli je tako. Če boste želeli videti njihovo bistvo, boste morali gledati s srcem. Njihova neugnana ustvarjalna sila se vam bo razkrila šele takrat.Razstava bo na ogled do začetka januarja. Lucija Kuntarič

Na gornji fotografiji: V oktobru je bila Osnovna šola Šentjernej gostiteljica prijateljev iz Poljske iz mesta Myslenice. Obiskalo nas je 23 otrok iz šole v Myslenici z ravnateljem in dvema učiteljema. Za popestritev programa so z gosti, učenci, učitelji, upokojenimi delavci šole, delavci občinske uprave Občine Šentjernej v znak prijateljstva objeli šolo. Skupaj jih je bilo več kot 600. Veriga okoli šole je bila dolga kar 350 metrov. S simbolično živo verigo prijateljstva so prikazali medsebojno sprejemanje in razumevanje vseh ljudi.

OBJEM ŠOLE V ZNAMENJU PRIJATELJSTVA

POMAGALA SEMJesenske počitnice sem preživela doma. Staršem sem pomagala pri vsakdanjih opravilih. Najbolj mi je ostal v spominu dan, ko sem pomagala očetu pri pripravljanju drv in mamici pri peki piškotkov - janeževih upognjencev.V petek dopoldan so iz megle prikukali topli jesenski sončni žarki in nas vabili k delu na prostem. Z družino smo se odpeljali k vikendu v Žabjek. Tam nas je že čakal velik kup drv, katere je bilo potrebno odpeljati do drvarnice in jih zložiti. Na roke sem nataknila rokavice in pričela z delom. Na avtomobilsko prikolico sem zložila vsa polena ter sedla na kup. Oče pa je drva z mano vred odpeljal k drvarnici. Hitro sem jih zložila. Že je sledila naslednja vožnja ter nalaganje in zlaganje polen. Zelo sem se trudila. Delo sem dobro in hitro opravila. Malo so me bolele roke. Imela sem še toliko moči in volje, da sem sama spekla piškotke- janeževe upognjence. Bili so zelo okusni. Po napornem delu, smo vsi družinski člani sedli za mizo, občudovali lepo zložena polena in se ob čaju sladkali s piškotki.Manca Sintič, 4.c

NA OBISKUV nedeljo sem se z mamico, atijem in sestrico Zojo odpravila k mamini sestrični Valeriji. Po dolgi vožnji smo prispeli ravno na kosilo. Jedli smo pire krompir in zrezke. Potem sem se celo popoldne igrala s sestrično Nijo in Injo ter bratrancem Dejanom. Ravno ko smo se poslavljali, so nas poklicali prijatelji, pri katerih sem bila

................................................

ISKRIVE OČ I VIDIJO SVET LEPŠEodprtje razstave OŠ Šentjernej

nekaj dni prej na počitnicah. Prosili so nas, ali jim lahko prinesemo nekaj krofov s Trojan, kjer smo se nameravali ustaviti. Do konca smo se poslovili in odšli proti Trojanam. Ko smo prišli na Trojane, je bila zelo dolga vrsta za krofe, zato smo malo počakali. Kupili smo krofe in vsak od nas je enega pojedel. Bilo je zelo smešno, saj sem se popackala z marmelado. Na poti domov smo se ustavili pri prijateljih in jim oddali naročene krofe. Domov smo se vrnili pozno. Bila sem zelo utrujena, zato sem se samo stuširala in takoj odšla spat. Vanessa Špilar, 4. c

NA OBISKUPrvi novembrski dan smo izkoristili za obisk mamičine prijateljice Denise. Nekaj let nazaj so začeli graditi hišo in letošnje poletje so se uspeli preseliti v svoje domovanje. Povabili so nas, da si ogledamo, kako so si uredili prostore. Kupili smo darilce in polni pričakovanj odšli. Z veseljem so nas sprejeli in nas popeljali po novih prostorih. Osebno me je najbolj presenetila ograja na stopnišču, saj kaj takega še nisem videl. Leseni stebri so med seboj povezani z notnim črtovjem, na katerem je z notami zapisan del pesmi. Vse skupaj pa se v zgornjem nadstropju konča s čudno prikaznijo iz ostankov železja. Nekakšen vitez v rokah kot pravi stražar drži kovani meč. To pa ni bilo edino, kar me je presenetilo. Eden od otrok ima namreč zelo zanimivo posteljo. Njegova postelja je rdeč avto, obdan z lučkami. Vidimo se bolj poredko, zato sva s sestro potrebovala kar nekaj časa, da sva se otrokoma pridružila pri igri. Ko je postalo prijetno, je bilo potrebno oditi domov.Tevž Falkner, 4. c

IZLETMed krompirjevimi počitnicami sem odšel z atijem v Avstrijo. Peljala sva se s tovornjakom, ki je imel tudi posteljo. Pot je bila zelo dolga. Privoščil sem si kratek počitek. Zadremal sem. Ati je ustavil na bencinski črpalki. Kupila sva si sendvič. Ko sva pomalicala, sva se odpravila naprej. Čeprav sem bil jaz na počitnicah, je bil moj ati v službi, zato je moral, ko sva prišla na cilj, razložiti tovor. Ta tovor so bili telički. Seveda sem tudi jaz pomagal. Ko smo končali, sva si privoščila dobro kosilo, ki je bilo že skoraj večerja. Potem sva se odpravila na dolgo pot domov. Ko sva prišla domov, je bilo pozno, zato so domači že spali. Komaj čakam, da me ati spet vzame s seboj na kakšno daljšo vožnjo. Matic Radovan, 4. c

NA POČITNICAHPrve počitniške dni sem preživel pri babici in dedku. Najbolj mi je v spominu ostal ponedeljek, ko smo s sestro Manco in bratrancema izrezovali ter krasili buče za noč čarovnic.Imel sem veliko rumeno bučo. Postavil sem jo na mizo pred hišo. S flomastrom sem narisal načrt za izrezovanje najprej na papir, nato še na bučo. Z velikim nožem sem izrezal vrh buče, nato sem z žlico postrgal semena in jih odnesel v koš. Začel

sem izrezovati z manjšim nožem. Bilo je kar naporno in hladno. Na buči so nastale oči, nos, usta in zobje. Če se mi je delček buče odlomil, sem ga pritrdil z zobotrebcem. Z izdelkom sem bil zadovoljen.Ko smo vsi končali z delom, smo šli k babici na kuhan kostanj in jabolčni zavitek. Nestrpno smo čakali, da se zvečeri. Takrat smo v bučah prižgali sveče in jih postavili na stebre pred hišo.Ogenj je močno žarel iz buč, mi pa smo se lovili okrog njih in jih občudovali.Jan Sintič, 4.a

POMAGALA SEM PRI DELUPraznikov se vedno veselim. 1. november imam še posebej rada, ker obiščemo sorodnike. Letos smo odšli najprej na pokopališče v Orehovico, potem pa še k sorodnikom na Rako. Tam imajo kmetijo. Od sreče sem vso pot prepevala. S seboj sem vzela gumijaste škornje in staro bundo, da bom lahko šla s teto v hlev. To je zame vedno posebno doživetje. Tudi takrat je bilo. Preoblečena v kmetico sem veselo odšla s teto Tončko na delo. V roke mi je dala vile in pomagala sem ji čistiti gnoj. Po mehkem gnoju je pravi užitek hoditi. Hlev je bil očiščen, le še krave sva morali nakrmiti. To je bilo šele doživetje. Teta je iz žepa potegnila košček čokolade in mi rekla, naj ga dam kravi Julči. Malo s strahom sem stopila k njej in ji s tresočo roko pred gobec pomolila čokolado. Julči je stegnila vrat nad jasli in jo z velikim jezikom ujela. Pri tem me je močno poškropila s slino, ki se ji je cedila iz ust. Skočila sem stran in se začela brisati. Bljak! Julči pa je s takšno strastjo jedla čokolado, da so se še meni začele cediti sline. Lepo je bilo pomagati v hlevu. Moje užitke pa so pokvarili očka, mamica in moj brat. Celo pot domov so tarnali, kako smrdim in kaj bodo rekli policisti, če nas slučajno ustavijo. A mene je vonj po hlevu ves čas spominjal na Julči, dokler nisem zlezla v polno kad vode in se potopila vanjo.Saša Bambič, 4. c

JESENSKI SPREHODMed jesenskimi počitnicami smo šli z družino v Belo krajino k mamini teti Katarini. Že naslednje popoldne sem si hitro obula škornje, se oblekla in šli smo nabirat gobe.Očka mi je v roko dal veliko košaro, da sem jo nesla po makadamski cesti vse do travnika. Tam so dežnikarice rasle povsod, kamor si se obrnil. Nabrali smo jih polno košaro. Šli smo naprej in z bratcem Jušom sva raziskovala s palicami. Žal

šolstvo


nisva odkrila ničesar. Šli smo tudi mimo ovc. Naš kuža Ruj se je podil za njimi , a so bile k sreči v ograji. Kmalu smo prišli do kmetije, kjer smo srečali lastnike. Starši so z njimi malo poklepetali. Ruj se je igral z njihovim psom , ki je hodil za nami, da ga je očka moral odvleči nazaj na kmetijo. Ker sem imela obute škornje, sem lahko malo poskakala v luži. Napoti domov sva z Jušemhodila po majhnih kupčkih peska. Končno smo bili doma!Bila sem izčrpana, saj smo hodili več kot eno uro. Popila sem skodelico čaja in si odpočila. Ana Močivnik, 4. c

POMAGALA SEMKomaj sem čakala nedeljo, saj smo imeli praznovanje, ker je imel moj ati rojstni dan. Imeli smo veliko povabljenih sosedov in prijateljev.Vedela sem, da ima mami ta dan veliko dela, zato sem ji hotela pomagati. Odšla sem v kuhinjo, kjer je kuhala kosilo in jo vprašala, če lahko pomagam. Odgovorila mi je, naj pomijem teraso, ki jo je ona že pometla. To je naš prostor, kjer vedno proslavljamo. Hitro sem se lotila dela. Ko sem končala, je v kuhinjo prišel ati in mi naročil, naj pometem tudi kuhinjo. Tarnala sem, a potem sem hitro vzela v roke metlo in začela. Nato mi je mami dala jedilni pribor in pripravila sem pogrinjke. Malo težav sem imela pri polaganju prtičkov, a sem se hitro naučila. Začeli so prihajati gostje. Ta dan je bil zelo zabaven, a tudi malo naporen. Ob koncu dneva se je vse lepo izteklo. Jaz pa sem odšla v posteljo in zelo hitro zaspala.Sara Vrtačič. 4. c

JESENSKI POHODBili smo na počitnicah v Kranjski Gori. Iz naše počitniške hiše si lahko opazoval gorske vrhove, ki so bili obsijani s soncem. Že pri zajtrku so se starši dogovorili, da gremo na daljši pohod do Tromeje. Primerno smo se obuli in oblekli. V nahrbtnik smo dali še jabolka, sendviče in vodo za lažje premagovanje naporov, ki so nas čakali.Najprej nas je pot vodila v vas Rateče, kjer smo pustili avtomobile. Nato pa smo se peš odpravili po gozdni poti. Na poti smo opazovali jesensko listje, ki se je barvalo rumeno, rdeče in rjavo. Smreke so dobile še močnejšo zeleno barvo, macesen, ki ga je v teh gozdovih zelo veliko, pa je rumenel in izgubljal iglice. Pot je bila prav poučna in zabavna, ker smo si krajšali čas z igrico opisovanja in ugibanja živali in rastlin. Kar naenkrat je bila pred nami koča. Tinaja, Saša, Tamara in jaz smo mislile, da je poti konec in da se bomo zdaj malo okrepčali in vrnili v dolino. V resnici pa se je šele začelo. Po prijetno toplem čaju smo se vzpeli na vrh Tromeje. Hrib je bil po mojem mnenju skoraj navpičen. Pot nas je vodila cikcak, saj se naravnost sploh ni dalo hoditi. Po slabi uri hoje smo izmučeni prispeli na vrh. Otroci smo se sesedli na tla. Iz nahrbtnika smo vzeli hrano in pijačo, da smo si nabrali moči za povratek v dolino. V Ratečah smo šli na zasluženo večerjo, nato pa se prijetno utrujeni vrnili domov. Ko smo prispeli v hišo, smo otroci pozabili na utrujenost. Zabavali smo se ob glasni glasbi še pozno v noč.Nika Grubar, 4. a

KOSTANJEV PIKNIKNeke nedelje v oktobru smo šli v Ostrog na obisk. Tam imam stare starše, strica in sestrično. Po kosilu smo se dogovorili, da bomo pekli še kostanj.Šli smo na dvorišče, kjer so že imeli pripravljeno peč za peko kostanja. Najprej smo na drobno nasekali nekaj drv in v peči zakurili ogenj. Na peč smo postavili podstavek in nanj stresli kostanj, ki ga je mama že prej namočila v vodi. Močno se je zakadilo. Potem smo kostanj počasi mešali, v peč pa nalagali drobna polena, da ni gorelo premočno. Kakšen kostanj je med peko tudi razneslo. Počilo je kot iz puške , drobci kostanja pa so leteli daleč naokrog. Zadeli so tudi nas, če se nismo pravočasno umaknili. Seveda smo se ob tem vsi smejali in zabavali. Bolj pogumni so poskušali, če je kostanj že pečen in se pri tem kar malo opekli. Končno smo soglasno odločili, da je kostanj dovolj pečen. Mama ga je stresla v pehar in ga tesno pokrila s papirjem in krpo. Ker je bilo hladno, smo se preselili v hišo. Sedli smo za mizo, mama je postavila pehar na sredinoin začela se je pojedina. Ker je bil kostanj ožgan, smo imeli vsi črne roke, pa tudi okrog ust smo bili prav posrečeni. Seveda sami sebe nismo videli, smo se pa zato bolj smejali drug drugemu. Zraven smo tudi pili, da je bilo še bolj zabavno.Popoldne je hitro minilo in morali smo se posloviti. Vsem nam je bilo prijetno, zato bomo tak piknik še kdaj ponovili.Nika Martinčič, 4. a

KOSTANJEV PIKNIKV soboto je očka predlagal, da bi imeli kostanjev piknik. Vsi smo se strinjali, še najbolj pa sem se tega razveselil jaz. Z očkom sva se dogovorila, da greva po kostanj. Vzela sva vsak svojo košaro in odhitela v bližnji gozd. Nabirala sva kostanj, a sva s palico morala prebrskati po listju, ki ga je prekrivalo. Pri tem sem imel težave, očku pa je kar dobro šlo. Oba sva imela zvrhano košaro kostanja. Odhitela sva domov. Mamica je na piknik povabila sosede in nekaj prijateljev. Očka je zakuril ogenj in narezal kostanj. Ko smo se vsi zbrali, smo ga začeli peči. Otroci smo se skrivali in igrali nogomet. Kostanj je bil kmalu pečen in do sitega smo se ga najedli.Imeli smo se zelo lepo, saj je očka nazadnje zaigral na kitaro in vsi smo zapeli.Blaž Stopar, 4. a

V ŽIVALSKEM VRTUV soboto sem zgodaj vstala. Petra je Tilnu, Nini in meni obljubila, da nas bo peljala v živalski vrt. Jutro je bilo zelo lepo. Nebo je bilo jasno in toplo je bilo. Pripravila sem nahrbtnik z malico. Pot v Ljubljano je bila zabavna, ker sva si s Tilnom govorila šale in zabavala Nino. Kmalu smo prispeli na parkirišče živalskega vrta. Petra je kupila vstopnice, na katerih so bile narisane bele sence živali. Ko smo prispeli do prve živali, ki je bila označena s senco, smo nanjo pritisnili žig iz skrinjice ob kletki. Ta vstopnica je bila hkrati tudi naš kažipot po živalskem vrtu, saj smo nanjo odtisnili vse žige živali. Najbolj mi je bil všeč majhen prašiček in kozice, ki so bili skupaj v ogradi. Lahko smo vstopili in jih božali ter ljubkovali. Dolgo smo se zadržali tudi na igralih živalskega vrta. Po malici smo kupili še majhne spominke. Tilen je dobil krokodila, jaz pa majhnega konjička. Zadovoljni smo se odpeljali proti domu.

šolstvo

Jana Bevc, 4. aŠentjernejsko glasilo, december 2011 3131 Šentjernejsko glasilo, december 2011

Današnja naloga mi je dala kar veliko dela, saj ni tako lahko

pisati o tem, kako nekoga užališ. Meni se je to zgodilo nedolgo tega.

Mami je imela na nogi mavec in ni mogla hoditi. Prosila me je, če lahko s sestrico pospraviva

kuhinjo. Na njeno prošnjo je bil moj odgovor negativen. Imela sem veliko izgovorov, ker se mi enostavno ni dalo pospravljati. Morala sem se učiti, delati nalogo, vaditi flavto…V resnici pa sem odšla gledat televizijo. Ko je mami to opazila, je postala zelo žalostna. S solzami v očeh je odšla v kuhinjo in sama začela s čiščenjem. Takoj mi je postalo žal za moje besede in dejanja. Videla sem, kako sem jo užalila, vendar storjenega nisem mogla popraviti.Nika Martinčič, 4. a

Nekega spomladanskega dne sva se z bratcem Adrianom odpravila na igrišče. Bilo je lepo sončno jutro. Vzela sva žogo in začela streljati na gol. Adrian je še majhen in zato nogometa še ne igra dobro. Prvič je brcnil žogo zelo slabo. Šla je daleč mimo gola. Še enkrat je brcnil, zdaj še slabše. Rekel sem mu, da ne zna brcati in da nikoli ne bo nogometaš. Adrian pa si močno želi postati prav to. Sklonil je glavo in začel jokati. Takoj, ko sem spregovoril, sem se zavedal, da nisem prav naredil. Opravičil sem se mu. On pa tega opravičila ni sprejel. Šel me je zatožit atiju, ki mi je samo rekel, naj premislim o svojih besedah. Hitro sem stekel v sobo. Žal mi je bilo. Vedel sem, da sem Adriana užalil. Ker je še majhen, od njega ne bi smel toliko pričakovati. Moral bi ga naučiti igrati nogomet. Nato sem se šel opravičit bratu. Vprašal sem ga, če gre z mano nazaj na igrišče. Adrian je veselo prikimal. Z bratcem se imava zelo rada, čeprav si večkrat nagajava. Trudim pa se, da ga ne užalim.Peter Luštek, 4. a

Najbolj se veselim sobote. To je začetek vikenda in prostega dne. Zjutraj lahko dlje spim. Ker očka in mamica največkrat gresta v soboto na delo, se z bratom paziva pri mami. Mami pomagava pri raznih opravilih, vendar ne gre brez zapletov. Ko pomivava posodo, jo Miha briše, jaz pa pomivam. Vedno razbijeva kakšno skodelico. Začneva se prepirati, kdo je kriv. Mihu očitam, da ne zna brisati posode, ker ni dekle. S tem ga užalim in sama ostanem s posodo. Opravičim se mu s kakšno risbico in objemom. Mami obljubiva, da se bova naslednjič manj prepirala. Sara Rangus, 4. a

Nerad užalim prijatelja ali odraslega. Ne prepiram se rad, saj sem potem slabe volje. Rad se zabavam in smejim. Edina oseba, s katero se včasih prepiram, je moj brat. Po navadi se skregava zaradi računalnika ali televizije. Takrat izgovoriva več grdih besed. A čez deset minut je vse pozabljeno.Starši so takrat zelo jezni, saj pravijo, da se z bratom morava razumeti. Toda včasih je to zelo težko.Luka Koželj, 4. a

Nekega nedeljskega popoldneva so na obisk so na obisk prišli družinski prijatelji Božičevi. Ker je imel Darko rojstni dan, smo se dogovorili, da bomo odšli na praznovanje v restavracijo Tango. Tamara in Tinaja sta takoj odhiteli v kopalnico, da se uredita. Likali sta si lase, mazali oči in po eni uri sta prišli iz kopalnice skoraj neprepoznavni. Ko sem ju zagledala, sem ostrmela, saj kaj takšnega še nisem videla. Iz ust mi je kar zletelo: »Ja kakšni pa sta?« Tamaro so oblile solze. Vložila je veliko truda za svoj izgled, meni pa je bilo takoj žal, saj sem čutila, da sem jo užalila. Poskušala sem popraviti storjeno. Saj ni izgledalo tako obupno, le da se do sedaj ni urejala na tak način. Ker mi je ni uspelo potolažiti, so tudi mene oblile solze. Na pomoč je prišla mamica in zgladila slabo počutje obeh. Ponovno smo se uredile in odšle na zabavo.Nika Grubar, 4. a

UTRINKI S PODRUŽNIČNE ŠOLE OREHOVICAPreden se je v naše kraje prikradla megla, nam je letošnja jesen poleg oblilo sončnih žarkov pustila kar nekaj doživetji in izkušenj, kar nas ni pustilo ravnodušne niti za trenutek. Tretji razredi smo konec meseca oktobra lovili poslednje sončne žarke v šoli v naravi, v Seči pri Portorožu, kjer smo poleg uspešno opravljenega plavalnega tečaja spoznali kakor tudi okusi vonj po morju.

Poskrbeli smo za urejeno okolico naše šole in se kar sami lotili grabljenja jesenskega listja, podarili odtise drobnih dlani, v učni sklad Nivea ter napolnili kar dve zvrhani vreči s plastičnimi pokrovčki za nakup hišnega dvigala. Kar pa še ni povsem konec, saj se že vneto pripravljamo na veselo decembrsko vzdušje, ko vas bomo povabili v KCPT.

MED JESENSKIMI POČITNICAMIPrvi dan počitnic sta prišla k meni bratranec Jan in sestrična

MANJ SVETLI DOGODKI IZ Ž IVLJENJA Č ETRTOŠOLCEV



Maruša. Naslednji dan smo se igrali policiste in roparje. Za zapor smo imeli leseno hiško na lesenih kolih s ključavnico za zaklenit. Pri meni sta prespala samo enkrat. Imeli smo se zelo lepo.Urban Pavlič, 2. d

Med počitnicami sem bila pri babici v Brusnicah. S sestrično Leo sva skupaj pomagali stari mami v kuhinji. Skupaj smo gledali televizijo. Sestrična Lea je igrala na violino jaz pa sem poslušala lepe melodije, ki so prihajale iz violine. S staro mamo sva hodili tudi na sprehode.Lara Fabjan, 2. d

KROMPIRJEVE POČITNICEMed krompirjevimi počitnicami sem lahko dolgo spala. Gledala sem risanke. Za en dan sem odšla k babici Miri v Leskovec. Tam smo se igrali z bratrancem Erikom in Gregorjem. Med drugim smo tudi babici Miri smo pomagali puliti repo. Za nagrado smo dobili pico. Počitnice so hitro minile in spet smo morali nazaj v šolo.Klara Uhernik, 2. d

TOLI IN TOLINAS šolo smo si odšli pogledat predstavo Toli in Tolina v kinodvorano v Šentjerneju. Tja smo se peljali z avtobusom. Predstavo smo si ogledali učenci prvih in drugih razredov ter otroci iz vrtca. Po končani predstavi smo dobili štampiljki in balone.Urban Pavlič, 2. d

Odšli smo v Šentjernej na predstavo Toli in Tolina. Peljali smo se z avtobusom. S Tolijem in Tolino smo peli in plesali. Na koncu sta delila štampiljke in balone. Imeli smo se lepo.Lara Fabjan, 2. d

MESEC POŽARNE VARNOSTIOdšli smo v gasilski dom. Gasilec Gregor nam je pokazal vse kar gasilci potrebujejo v primeru požara. Preizkusili smo lahko čelade in lahko smo odšli v gasilski kombi. Tudi špricali smo z vodo. Na koncu smo se posladkali z bonboni in veseli odšli nazaj v šolo.Hana Vintar, 2. d

Gasilci so nam pokazali gasilski dom in lahko smo preizkusili gasilske čelade, lahko smo si ogledali notranjost gasilskega vozila in špricali z vodo. Na koncu smo dobili bonbone in odšli nazaj k pouku.Kaja Conta, 2. d

KULTURNI DANZ avtobusom smo se odpeljali v osnovno šolo Šentjernej. V eni izmed učilnic smo izdelovali vilinske kruhke z zelišči. Potem smo odšli v knjižnico, kjer smo poslušali pravljice malo drugače. Nato smo se še igrali kekčeve igre. Med tem časom je bil naš kruh pečen. Vzeli smo ga s seboj v Orehovico ter ga tam tudi pojedli.Hana Vintar, 2. D

ŠOLA V NARAVIV šoli v naravi smo se imeli lepo. Tam smo plavali in imeli spoznavanje okolja. Ogledali smo si kipe na prostem, ki so vseh velikosti in oblik, raziskovali smo morsko obalo, ter si ogledali največji vrt kaktusov, kjer smo si lahko tudi kupili svoj kaktus. Na plavalnem tečaju smo bili razdeljeni v štiri skupine, tudi pri spoznavanju okolja smo bili razdeljeni v skupine, saj smo bili v šoli v naravi vsi učenci tretjih razredov. Pri spoznavanju okolja sem se naučila veliko novega, najbolj mi je ostalo v spominu dopoldne, ko smo se pogovarjali in spoznavali soline, o tem smo si ogledali tudi film. Pri plavanju smo se učili pravilno plavati, ob koncu pa smo se še lahko igrali v vodi. Zadnji dan pa smo prejeli tudi priznanja za sodelovanje. Tina Brulc, 3. d

V šoli v naravi mi je bilo zelo všeč. Dvakrat na dan smo šli na bazen. Obiskali smo vrt kaktusov, peljali smo se z ladjo, ki se je imenovala Solinarka (tako imenujejo ženske, ki delajo na naših solinah). Ko smo iz Seče uspešno pripluli do Pirana, smo si tam najprej ogledali pomorski akvarij ter se na Tartinijev trgu posladkali še s sladoledom.Poleg našega naselja v Seči smo imeli tudi igrišče, tako smo lahko v prostem času igrali tudi nogomet. V morju smo iskali morske živali in rastline. Zadnji dan smo vsi prejeli priznanja za vzorno in uspešno sodelovanje v šoli v naravi. V šolo v naravi bom še šel, ker se imamo lepo.Krištof Šajn, 3. d

šolstvo


V šoli v naravi smo se imeli lepo. Šli smo v vrt kaktusov, kjer si si lahko izbral in kupil svoj kaktus. Gospa Marta nam je pove-dala, kako je potrebno skrbeti zanj. V našem bungalovu smo se ves teden igrali kmetijo, tako smo vsak dan izbrali hlapca in glavo družine. Z ladjo smo se peljali do Pirana in si v pomorskem akvariju ogledali morske pajke, morskega psa, morskega biča in ribe. Tam smo si lahko kupili tudi spominke. Šli smo tudi na sladoled. Gospa Lili nam je povedala, da imajo najboljši sladoled v Piranu. Vsak dan smo imeli tudi spoznavanje okolja, tako smo spoznali drevesa, ki ne rastejo pri nas, ogledali smo si kipe na prostem ter vsak dan vadili in se učili plavati. Razdeljeni smo bili v skupine, naša se je imenovala Morski psi, naš vaditelj pa je bil gospod Leon, ki je bil podoben Bedancu iz Kekca. Kristjan Conta, 3. d

V šoli v naravi smo se imeli zelo lepo. Razdeljeni smo bili na dve skupini, v prvi skupini sta bila tretji a in b, v drugi pa c in d. Prva skupina je šla vedno prva na plavanje, druga pa je imela med tem časom spoznavanje okolja. Pri spoznavanju okolja smo si ogledali film o solinah ter spoznali orodja, ki so jih včasih uporabljali pri tem delu. Peljali smo se z ladjo Solinarko do Pirana, kjer smo si ogledali akvarij in šli na sladoled. Izdali smo si tudi čudežne vrečke s kančkom pameti. Zadnji dan smo vsi prejeli priznanje za izjemno prizadevno delo in prijazen nasmeh v plavalni šoli Dom burja.Špela Škufca, 3. d

ALTERNATIVNI ŠPORTNI DANV tednu otroka smo izkoristili lepo vreme in imeli športni dan. Zjutraj ob osmi uri smo se zbrali pred šolo in se začeli ogrevati. Najprej smo imeli tek do vrtca in nazaj, potem pa smo se začeli razgibavati s pomočjo kijev, žog, palic, kolebnic in obročev. Potem smo se razdelili po skupinah in začeli z delom. Skupine so bile hoja po vrvi, kolesarjenje, rolanje in štafetne igre. Pri rolanju smo z rolarji igrali košarko, nogomet in hokej. S kolesi smo se vozili do Cerovega loga in nazaj. Dan se je končal po petih urah. Ta dan mi je bil zelo všeč, ker smo se zelo lepo imeli in izkoristili lepo vreme.Mitja Župančič, 5.d

ŠOLSKI PARLAMENT IN OBISK PRI Ž UPANU

Predsednici petega in četrtega razreda, Patricija Rebernik in jaz sva se s kombijem odpeljali v Šentjernej. Ko sva prišli v Šentjernej, sva najprej šli v razred, kjer sva dobili malico. Tam so bili še drugi učenci in dva učitelja. Imeli smo sestanek. Vsi udeleženci smo povedali, kaj si želimo v šoli. Ko smo to povedali, smo šli k županu. Ko je prišel župan, smo tam zares povedali, kaj si želimo. Tam sva s Patricijo sedeli skupaj. Pred nami je bila miza, na kateri je bil mikrofon. Ko si pritisnil na gumb, si začel govoriti. Potem smo dobili sendvič in sok. Nato smo pojedli in za konec smo se še slikali. Ker je deževalo, je učiteljica, ki je bila z nami, na srečo imela dežnik. Ona je šla v šolo in prinesla dežnike. Kljub temu smo bili mokri, ampak vseeno mi je bilo pri županu všeč.Ko smo se vrnili v šolo, sva s Patricijo gledali program o varni vožnji. Na začetku je mladinski pevski zbor zapel nekaj zelo lepih pesmi. Nato smo slišali, kako smo lahko varnejši. Voditeljica nam je postavila tri vprašanja in tisti, ki je vedel odgovor, je dobil nagrado. Na koncu je folklorna skupina zaplesala in zapela. Ta dan mi je bil zelo všeč in želim si, da bi se še kdaj ponovil. Tina Božič 4. d

KROŽ KI SO RESNO ZAČ ELI Z DELOMLetošnji krožki so se začeli in vsi smo komaj čakali da bomo videli kateri krožki bodo letos na razpolago. Letos je interesnih dejavnosti zelo veliko, in te so: dva športna krožka, mali kulturniki, astronomija, gledališki krožek, pevski zbor, planinci, likovni krožek in še bi lahko naštevali. Sama sem bila zelo navdušena in hotela sem izbrati kar vse krožke, a izbrala sem lahko le nekaj krožkov izmed vseh.Obiskujem pevski zbor, gledališki krožek,mali kulturniki in kuharski krožek. Zelo rada obiskujem krožke, saj se tam naučiš zelo zanimive stvari, poleg tega pa se družim s prijateljicami.Sara Conta , 5. d

POJDIVA S KNJIGO V SVETLetošnje geslo v tednu otroka je bilo Pojdiva s knjigo v svet. V tednu otroka smo zato učenci petega in četrtega razreda pričeli s skupnim branjem knjig. Peti razred je pričel z branjem dveh knjig to sta Bratovščina Sinjega galeba in Kekec nad samotnim breznom. Četrti razred pa z branjem Pike nogavičke. Peti razred je na polovici obeh knjig, četrti pa tudi. Mislim, da smo med tednom otroka kar veliko brali in upam, da bomo prebrali knjige do konca. Ta teden otroka Pojdiva s knjigo v svet je bil tudi zelo poučen.Tjaša Nedanovski, 5. d

HIŠICA IZ GLINEV tednu otroka smo imeli tehniški dan. Izdelovali smo kmečke hiše iz gline. Učiteljica je najprej na tablo napisala kriterije. Pogovarjali smo se in ugotovili, da so kmečke hiše brez dimnikov, imajo vsaj dva prostora in so pritlične. Potem sem si pripravila delovni prostor in orodje za izdelovanje. Na mizo sem dala časopis, na časopis sem položila leseno desko in na njo sem dala plastično folijo. Nato sem zvaljala glino in izrezala tla hiše. In spet sem zvaljala glino ter izrezala opeke. Opeke sem polagala tako, da so se vezale. Ko sem dokončala zid, obe okni in vrata, sem hiši dodala še streho.

šolstvo

skrinja


Ta skrivnostna, starodavna svetinja je izginila iz naših domov in hiš. Pa vendar bi lahko trdili, da so kmečke hiše brez domače skrinje – opeharjene hiše, podobne drevesu, ki se mu je črv zajedel v srčiko debla. Danes je veliko takih bivališč. Črv se zaje še v človeka, izpije mu vso preprosto srečo, izvotli mu vse zveste skrivnosti, pogasi veselje spominov. Človeka obide želja, da bi potrkal nanjo in jo poprosil, da mu razkrije svoje skrivnosti. Dolga bi bila povest in obraz žene, ki se je na njenem začetku v razcveteli mladosti prvikrat sklonila nad skrinjo, bi bil na koncu zgodbe nabrazdan in uvel kakor lanski sad.

Božično voščilo»Čudoviti, svetovalec, močni Bog, Oče na veke, knez miru.« (Iz 9,5/b)Tako imenuje prerok Odrešenika, ki se je in se sklanja nad človekovo bedo in človeško nebrzdanost. In vendar je pred nami in med nami Božič. Ta skrivnost-ni praznik, poln notranje moči in topline.Ko stojimo na pragu božiča in novega leta, bi ti rad na predvečer teh svetih dni povedal, da v tvoji dlani počiva sreča bližnjega, da v tvojem pogledu tli njegovo upanje in v tvojih ustih čaka naj resnica.V preteklem letu sem bil v neki meri deležen vsega tega od tebe, saj smo se srečevali, videvali, pogovarjali in bili v mislih drug z drugim. Zavedam se tega, zato prosim: Bog ti povrni za vse!Ko ugašaš luč in zapiraš vrata temu letu, izreci tudi ti svoj hvala vsem, ki so se ustavili pri tebi kot darovalci: stisni jim dlan, podari pogled in odpri usta za resnico. Potem bodo božični prazniki dišali po kadilu in novo leto bo polno prižganih sveč, ki naj svetijo in grejejo obilno vere, upanja in ljubezni!Tebi in vsem tvojim dragim Anton Trpin

SkrinjaKmeč ka skrinja ostaja simbol

naših mater, zaklenjena in zvesta

Skrinja je bila varuhinja mnogih skrivnosti. Stare matere in očetje so vanje polagali svoja praznična oblačila. Na posebnem mestu je bil položen stari molitvenik. Skromno, a prežeto z ljubeznijo je bilo v skrinji spravljeno domače platno kot znamenje za varno prihodnost. Vsaka žena, mati je to prejela od svojega doma kot doto. Med te spravljene in v skrinjo položene dragocenosti so bili tudi mrliški prti za pripravo odra, na katerem bo ležal pokojni. Matere se pač niso bale smrti, ampak so jo sprejemale kot sestavni del življenja. Še danes vidim staro mater Terezijo, s kakšno zbranostjo in zelo poredko je

odklepala svojo skrinjo. Odpirala počasi in spoštljivo, lahko bi rekel kot duhovnik tabernakelj. Resnično, člo-vek mora čutiti spoštovanje pred življenjem in naplavinami spominov.Otroci smo se vedno radi »vtihotapili« ob odpiranju skrinje. Radovednost, kaj se skriva v njej, nas je naganjala k temu. In vedno se je kaj našlo tudi za otroke. Ko so mladi gospodarji prevzeli domačijo, se je stara skrinja s svojo častitljivo zgodovino morala posloviti iz majhne sobe, imenovane »štibilc«. Odslužila je svojemu namenu več rodovom. Bila je svetinja in varuhinja mnogih skrivnosti. Žalostna je našla

skrinja

svoje mesto v zapuščenem prostoru, kjer čaka na zadnji odhod – ogenj. Skrinja ima tudi še posebne predalce, kjer so hranili največje dragotine. In ko sem pred leti še zadnjič odprl skrinjo in obudil prelepe spomine na nekdanje dni, sem iz nje potegnil staro platno, izdelano iz domače preje in stkano na domačih tleh. Odkril sem stari molitvenik in v njem našel čudovite podobice, iz katerih je odsevala vera in ljubezen do vere in domovine. In kaj še? Pred mano se je prikazala slika starega očeta na osebni izkaznici. Skoraj neverjetno, a vendar resnično. In ko sem tako presečen odkrival stare skrivnosti, sem v tem delu odkril še manjši predalček, v katerem sem našel mali mošnjiček z avstro-ogrskimi goldinarji. Vsaka kmečka skrinja ima svojo zgodo-vino in sporočilo. Kanček poznavanja tega življenja, vsebine teh življenjskih atributov bi koristilo tudi sedanjemu človeku. Posebno še, ker mu ni nič več sveto, trdno, skrivnostno in trajno. Razmišljanje ob skrinji, tej častitljivi svetinji je lahko velik navdih za večje vrednotenje osebnega življenja in naro-dove zgodovine in njene vsebine. Brez poznavanje zgodovine ne moremo graditi sedanjosti in se usmerjati v prihodnost. Anton Trpin

Kaj obetajo vremenski preroki v januarju?

JANUAR – PROSINEC – LEDNIK

Prosinec mrzel, da poka, sadje jeseni in moka.

Če v januarju drevje od mraza poka,jeseni s sadjem preobloženo stoka.

Toplota v januarju in vlagazimi v februarju na noge pomaga.

V prosincu toplota, v svečanu mrzlota.

V januarju gorko, v februarju hladno.

Če prosinca zelo lisica laja,huda zima še potem nastaja.

Prosinec mil, bog se usmil'.

Če prosinca ne sneži, rad sušec to nadomesti.

Če prosinca ni snega, mali traven nam ga da.

Če plešejo v januarju komarji,se kmetič poleti zastonj ozira po travi.

Če plohe v prosincu že jamejo dreti,žanjice poleti nimajo kaj žeti.

Ako je v prosincu gorkota,bo v jeseni sirota.

Januar gorak, kmet pa siromak.

Če je prosinca mokrilo, bo grozdje slabo strilo.

Jasni dnevi prosinca so veselje Dolenca.

Kdar megla prosinca zlo nastopa,rada mokra, mrzla je spomlad;setev preobilen dež zastopain bolezni množic hud napad.

1. JANUAR – novo leto

Vedro novo leto da nam dobro žetvo.

Kakršno vreme ta dan, tak bode mali srpan.

Kakršno vreme prvi dan, takšen bo veliki srpan.

2. JANUAR – sv. Makarij, opat

Kakor drug' prosinec vremí,taki sploh so kimavca dni.

Makarij jasen ali meglennaznanja prav tako jesen.

6. JANUAR – sv. trije kralji

Kralji se vrnejo, zimo obrnejo.

Obiskali smo Marijo Suban, ki je 16. novembra dopolnila 90 let

Rojena je bila na Gruči v družini petih otrok. Živi preprosto kmečko življenje v rojstni hiši na Gruči. Poročila se je leta 1954 z Martinom, v zakonu sta se rodila dva otroka. Vdova je že sedem let. Sedaj zanjo skrbita hčerka Martina in vnuk Jože. Gospa Marija je bila zelo vesela našega obiska.

Če na tri kralje jasen dan boza dolgo zimo hrani seno.

15. JANUAR – sv. Pavel, prvi puščavnik

Če Pavel pozimec nebo razjasni,letina dobra gotovo sledi.

Svet'ga Pavla če jasno nebo,dobra bo letina, že stari pojo.

Če na svet'ga Pavla sonce sije,tistikrat žito dobro dozori,gornik dosti vina v sode vlijein po volji kmeta se godi.

Kadar sv. Pavla sneži ali deži,letina slaba in hudo preti.

Če Pavla je dan oblačen,bo trebuh večkrat lačen.

17. JANUAR – sv. Anton, puščavnik

Anton puščavnik in opatne pusti ne orat ne kopát.

Sveti Anton, zime za en konton.

Če sveti Anton z dežjem prihaja,še dolgo potem zemljo napaja.

20. JANUAR – sv. Fabijan in Boštjan, mučenca

Sveti Fabijan in Boštjan sok v drevju poženeta.

Ko se Fabijan oznanja, sok v drevesih že poganja.

21. JANUAR – sv. Neža, mučenka

Dan svete Neže kuram rit razveže.

22. JANUAR – sv. Vincencij, diakon in mučenec

Če Vincenca sonce peče,dobro vince v sode teče.

Če na Vinka sonce sveti,bo dosti rujnega vinca v kleti.

Če Vincenc s soncem trto posveti,na martinovo ne bo suše v kleti.

Ak' Vincenca sonce peče,dobro vince dozori,ki po grlu gladko teče,motne dela ti oči.

Kakor okoli Vincenca bilo,tako čez leto ostalo bo.

25. JANUAR – spreobrnjenje sv. Pavla, apostola

Na spreobrnitev Pavla jasno vremeobeta sadov lepo breme.

Kadar šent Pavla sneži al deži,slaba in huda letina nam preti.

Pregovori so zbrani v knjigi Slovenski vremenski pregovori in reki založbe Didakta.

Leto se je pravkar začelo in vremenski preroki se v tem obdobju posvečajo vremenu v prihodnjih dneh, tednih in mesecih. V manjši meri se posvečajo tudi letini, saj je ta odvisna od tudi od zimske zmrzali, ki zemlji omogoča počitek. Če je januarja pretoplo in vlažno, pritisne zima v februarju, pa tudi še v marcu in aprilu lahko zapade sneg. Topel januar zbudi prezgodnje rastje, ki v februarskem in marčevskem mrazu rado pozebe.


bilo je nekoč

Obšli smo Gorjance in se vračamo nazaj v dolino, tja proti vasi Cerov Log. Gremo ob potoku Kobila in Pendirjevka in poslušamo tiho žuborenje vode. Na južnem koncu pri mostičku, kjer se cesta odcepi proti zahodu na Uštras. Ravno na tem prostoru, pravijo, naj bi bilo v poznem 13. stoletju pokopališče. Tu naj bi bila stala kapela, posvečena sv. Pankraciju. Njega naj bi leta 304, to je v 4. stoletju, nekje v Rimu kot 14-letnega dečka obglavili. Precej časa je minilo, da so ga tedaj proglasili za mučenika ter svetnika.Imeli pa so v Cerovem Logu tudi cerkev sv. Katarine, ki je stala ob poti v vas. Od te cerkvice pa ni ostalo prav nič, toda nekaj njivam pa še pravijo »za cerkvijo«. Zapisnik iz leta 1609 pravi, da je bila v slabem stanju, imela pa je zlati kelih. Nikjer se to ni več omenjalo. Nobenih »Šrift« ni ohranjenih. Po vseh teh krajih so razni starinoslovci veliko kopali, da bi našli predmete naših prednikov, ter s tem odkrili način njihovega življenja. Mimogrede naj

Sredi vasi sem stalkiki riki ki …

Ker sem se fantov balkiki riki ki ….

Fantje me ujamejokiki riki ki …

Pa me u lužco vržejokiki riki ki …

Zdaj boš ti lužco pilkiki riki ki …

Ker si sinoč, pri Urški bilkiki riki ki …

To lepo pesmico mi je povedala žena iz vasi pod Gorjancev. Ko zvečer leže v posteljo, ji spomin poleti tja nazaj, ko je njen oče svojega vnučka nosil zavitega v plenice in mu jo prepeval pesmico.E. Lauševič

Stari zapisiomenim, da je precej splošno pravilo, da je človeku že od prastarih časov dajalo priimek njegovo bivališče. Naš rojak Šentjernejčan je ob kopanju nad vasjo Mihovo na grobiščih našel nekaj gomil prvih Slovencev. Dolgo ni tukaj to delal, ker so bili grobovi zelo siromašni. V njih je samo v eni lobanji našel v ustih zelo majhen novčič. Na drugem koncu vasi Mihovo je pa bilo najbogatejše grobišče s keltskimi grobovi.Veliko pa je bilo pogovorov o prav-ljičnih zakladih, toda nihče jih ni našel. Prišla je tudi tu v naše kraje vojvodinja Mecklenburška, ki je imela željo najti srebrni šlem, da bi ga podarila nemškemu princu Viljemu. Lastnik te zemlje pa ji tega ni dovolil. Tako je vojvodinja vsa užaljena odšla in leta 1913 v Šent Vidu pri Stični menda v gomili z več grobovi našla srebrno čelado.Bajke o Gorjancih pa prepustimo Janezu Trdini. Emilija Lauševič

Slika je bila verjetno posneta kmalu po drugi svetovni vojni na dvorišču Japelnove gostilne. Zdi se mi, da so na njej pretežno domačini in iz bližnje okolice. Kam so se namenili ne vem, morda na kakšen sestanek gasilcev (ali pa tudi ne, saj so z njimi žene z malimi otroci). Dobro poglejte, pa se bo še kdo prepoznal in se z veseljem spomnil starih dni. E. Lauševič

Uspavanka


VICI VICI

Božična pogača s hruškami Piščančje prsi z gobovimnadevom v listnatem testu


KO SO VSI LJUDJE NA ZEMLJI UMRLI IN ČAKALI ZA VSTOP V NEBESA, SE JE POJAVIL BOG IN REKEL: "HOČEM, DA SE MOŠKI POSTAVITE V DVE VRSTI. ENA VRSTA BO ZA MOŠKE, KI SO GLAVE DRUŽINE, DRUGA VRSTA PA ZA MOŠKE, KI SO PODREJENI ŽENAM. VSE ŽENSKE BREZ IZJEME PA NAJ SE ZGLASIJO PRI SV. PETRU.''KMALU ŽENSK NI BILO VEČ IN NASTALI STA DVE VRSTI. VRSTA PODREJENIH MOŠKIH JE BILA KILOMETRE IN KILOMETRE DOLGA. V VRSTI, KJER BI MORALE STATI GLAVE DRUŽINE, JE STAL SAMO EN MOŠKI.BOG JE REKEL: "PODREJENE BI MORALO BITI SRAM. USTVARIL SEM VAS ZA GLAVE DRUŽINE. RAZOČARALI STE ME. OD VSEH VAS JE SAMO EDEN IZPOLNIL MOJA PRIČAKOVANJA. SAMO TO VAM REČEM, UČITE SE OD NJEGA. POVEJ JIM, SIN MOJ, KAKO JE TEBI USPELO, DA SI OSTAL EDINI V TEJ VRSTI?"MOŠKI TAKOJ ODGOVORI: "NE VEM, ŽENA MI JE REKLA, NAJ STOJIM TUKAJ."

MOŠKI PRAVIJO: " ŽENSKE, NIKAR SE PREVEČ NE NAVDUŠUJTE, ČE TEKAMO ZA VAMI ... TEKAMO TUDI ZA ŽOGO, A JO NA KONCU VEDNO BRCNEMO ..." ŽENSKI ODGOVOR: "MOŠKI, NIKAR SE PREVEČ NE NAVDUŠUJTE, ČE VAM REČEMO, DA SMO ZALJUBLJENE V VAS. ZALJUBIMO SE TUDI V ČEVLJE IN SI JIH POTEM NABAVIMO ŠE 15 PAROV - TAKO ... ZA VSAK SLUČAJ."

Sestavine recepta· moka: 1 kg· kvas, sveži: 50 g· sladkor, beli: 1 čajna žlička· mleko: 3,5 dl· jajca: 2 kosa· olje, olivno: 1/2 dl· sol: 2 jedilni žlici· hruška: 2 kosa

Priprava: Najprej pripravimo zmes za kvas: v ½ dl mlačnega mleka damo žličko sladkorja, nadrobimo sveži kvas in dodamo 100 g moke. Vse previdno zmešamo, pokrijemo in pustimo, da vzhaja.V skledo damo vse tekoče sestavine (vse morajo biti na sobni temperaturi!): jajca, mleko in olje. Posolimo in dobro premešamo. Dodamo zmes vzhajanega kvasa in postopoma dodajamo presejano moko (približno 800 g). Gnetemo, dokler ne dobimo mehkega, gladkega testa. Položimo ga v skledo za vzhajanje, katere stene poškropimo z mlačnim mlekom. Na vrhu testa zarežemo križ, pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo vzhajati na toplem.Na pomokani površini razvaljamo testo v pravokotnik in ga posujemo s hruškovimi kockicami. Testo zvijemo in ga razrežemo na manjše kose, ki jih poljubno oblikujemo v pogače ali druge oblike. Pogače zlagamo drugo zraven druge v namaščen in pomokan okrogel pekač.Površino namažemo z razžvrkljanim jajcem in žličko vode. Posujemo z različnimi semeni. Pečemo približno 40 minut na 180 °C.

Sestavine recepta· piščančja prsa: 500 g· piščančja drobovina: 100 g· gobe, mešane (šampinjoni, jurčki, lisičke): 100 g· čebula: 1 kos· peteršilj, svež: 1 šopek· sol· poper· limona, sok· testo, listnato: 500 g· jajce: 1 kos

PripravaGobe prepražimo na sesekljani čebuli. Meso potolčemo, pri tem si pomagamo s pvc folijo, začinimo s soljo in poprom ter napolnimo z nadevom iz drobno sesekljane piščančje drobovine in gob. Potresemo s sesekljanim peteršiljem. Oblikujemo 4 ruladice, jih zavijemo v razvaljano listnato testo (debeline 3-4 mm), premažemo z jajcem in pečemo v pečici cca 20 minut pri temperaturi 200 °C.

Spoštovani!Že pred časom (okoli lanskega Jernejevega), je k nam domov prišel možak, ki si je želel izposoditi večje posode za kuhanje golaža. Čeprav sva z možem tega gospoda samo na videz poznala, sva v dobri veri in ob njegovem zagotovilu, da bo posoda vrnjena naslednji dan, 2 večja lonca s pokrovkama tudi posodila. Žal takrat nisva vprašala za podatke, tako da nimava niti njegovega imena, kaj šele telefonske številke. Gospod je verjetno skuhal dober golaž, žal pa nam posod nikoli ni vrnil. Verjamem, da je to samo stvar pozabljivosti in ne nagajivosti ali celo kraje, zatorej prosim, da se ta dva lonca vrneta nazaj. V kolikor se je posoda nekje založila, prosim vestne gospodinje, pa pregledajo po svojih shrambah / špajzah. V primeru, da katera izmed njih najde posodo, ki ni njena in ustreza spodnjemu opisu, naj zadolži svojega moškega, da posodo TAKOJ odnese na spodnji naslov.Naj lonca še opišem:

a) 20 litrski lonec iz nerjaveče kovine – rostfraj – s pripadajočo pokrovko;

b) 20 litrski lonec – emajliran (svetlo rjav s črno pokrovko).

Verjetno sta ta dva lonca nekje založena, vendar vas prosim, da ju najdete in vrnete, saj ju potrebujemo.

V naprej hvala! Pa vesele praznike želim!

Marija Vinšek, Šmarje 36a, Šentjernej, 041 606 770

ISCETA SE LONCA

ŠIVANJE ZAVESDarja Predovič s.p., Bereča vas 15 a

VELIKA IZBIRA MATERIALOV ZA ZAVESE

BREZPLAČNO SVETOVANJE IN IZMERA NA VAŠEM DOMU

tel.: 07/30 50 153

GSM: 041 649 872

RAZSTAVNI SALON

P O K L I Č I T E N A S !

Srečno 2012!


Documents

December 2011 - Občina Šentjernej