Македонска Енциклопедија [1]

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

LEXICOGRAPHICAL CENTRE

1

AL

SKOPJE 2009

ENCYCLOPAEDIA

MACEDONICA

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

1

AQ

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR

akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR

akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski,

akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA

akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006),

akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006),

akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski

prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)

PREDGOVOR

Pojavata na prvata Makedonska enciklopedija e istoriski ~in. So nea Re-

publika Makedonija vleguva vo redot na zemjite i narodite {to sozdale enciklo-

pediska sinteza na svoeto minato i na svojata sovremenost, na ona {to bilo ili

ostanalo po nejziniot civilizaciski pat. Toa e nau~no fundirano ogledalo na

generaciite i na sovremenicite {to gi reflektira soznanijata samo za ovie

prostori od praistorijata do deneska. So toa sovremenata makedonska nau~na

misla se obiduva sublimirano da gi pretstavi razvojnite epohi, periodi, podra~ja

i struki i da go formulira sopstvenoto gledi{te vrz makedonskite raboti

voop{to.

So decenii vo Skopje postoe{e Redakcija na Enciklopedijata na Jugoslavija

za Makedonija. Izlegoa samo prvite dva toma od Enciklopedija na Jugoslavija.

Izdanie na makedonski jazik (Zagreb, 1983 i 1985). Vo niv zainteresiraniot ko-

risnik te{ko }e moè da ja sogleda celosta i seopfatnosta na Makedonija. A vo

stranskite enciklopedii, osobeno vo enciklopediskite izdanija na sosedite,

premnogu se skromni, izme{ani i izobli~eni selektiranite fakti i argumenti

za Makedonija i Makedoncite za da se sfati i da se prifati vistinata# za ve-

kovniot kompleks na Makedonskoto pra{awe#.

Makedonskata enciklopedistika u{te e vo svojot zarodi{. Vo poslednive de-

cenii se pojavija pove}e individualni pe~ateni i elektronski obidi za parcijalno

leksikonsko pretstavuvawe na oddelni oblasti i struki. Od institucionalnite pe-

~ateni leksikonski izdanija treba da se spomnat Makedonskiot istoriski re~nik#

(2000) na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje i Re~nikot na narodnata mi-

tologija na Makedoncite# (2000) na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep,

a sli~en e i obidot na MI-AN vo Skopje so publikacijata Li~nosti od Makedonija#

(2002). Prv poseriozen enciklopedisti~ki potfat napravi Knigoizdatelstvoto

Detska radost vo Skopje so izdavaweto na pettomnata Makedonska enciklopedi-

ja za deca (1990), a od prevodnata produkcija (so makedonski priop{tuvawa) zasluùva

vnimanie skratenata verzija na Britanika. Enciklopediski re~nik (110,

20052006) na Toper MPN vo Skopje. Me|utoa, najambiciozna se pretstavi ~etiri-

tomnata MI-ANova enciklopedija op{ta i makedonska# (2006), pod redakcija na

Jovan Pavlovski, vo koja nekolku iljadi odrednici se odnesuvaat na Makedonija vo

nejzinite istoriski, geografski i etni~ki granici#.

Prvata inicijativa za podgotovka na nacionalna enciklopedija vo Make-

donskata akademija na naukite i umetnostite e pokrenata od Odborot za nau~noistra-

ùva~ka rabota i umetni~ki istraùvawa (27. VI 1994). Po izvesni novi inicijati-

vi, Pretsedatelstvoto na MANU na 23. IX 1999 god. ja prifa}a idejata, formira

Inicijativen odbor i zapo~nuvaat podgotovkite za sozdavawe administrativno-

pravni pretpostavki za realizacijata. Vo slednata godina e osnovan Leksikograf-

skiot centar i se napraveni postapkite za izbor na negovite organi i tela. Naskoro

e sostavena i Glavnata redakcija na Makedonskata enciklopedija (od pretstavni-

ci na pette oddelenija na MANU) i postepeno se oformuva {iroka redakcija od

redovite na ~lenovite na Akademijata, od Univerzitetot i od oddelni nau~ni in-

stituti od raznite oblasti i struki.

Pravnite akti za strukturata i rabotata vrz Makedonskata enciklopedi-

ja Pretsedatelstvoto na MANU gi donesuva na 25. VI 2002 god. Zamislata be{e

da se podgotvi pove}etomna nacionalna (a ne op{ta) enciklopedija. Se uvide de-

ka sredstvata od Nau~niot fond na MANU ne moàt da gi pokrijat narasnatite

potrebi. Zatoa, na 28. VI 2005 god., Glavnata redakcija donese re{enie da se pod-

gotvi kratka Makedonska enciklopedija, a re~isi podgotveniot prv tom od po-

ve}etomnata da pri~eka poblagoprijatni uslovi. Na 22. XI 2005 god. Glavnata re-

dakcija go usvoi skrateniot azbu~nik i so dobienite namenski sredstva od Vladata

na RM ja zapo~na realizacijata.

Kratkata Makedonska enciklopedija nema pretenzii da bide pokaz i prikaz

na celokupniot ìvot i razvitok vo Makedonija, da bide inventar na site istoris-

ki, kulturni i op{testveno-politi~ki nastani, sostojbi, li~nosti, pojavi i pro-

javi. No taa pretendira da stane po~etna objektivna integralna informacija za

nas i za na{ata zemja i da go skenira makedonskoto gledi{te za kulturnoto i na-

cionalno-politi~koto minato i za na{ata tranziciska sega{nost. Taa treba da

stane prv doma{en prira~nik za podobro samozapoznavawe i kompetentna osnov-

na informacija za stranskiot korisnik, bez infiltracija na ideolo{ki i dnevno-

politi~ki aktualizacii, bez megalomanski i megalofilski mitologizacii i bez

vozbuduvawe nacionalno-politi~ki istoriski i sovremeni antagonizmi. Vo nea

nema crni i beli likovi, nastani i procesi. Makedonskiot gra|anin i me|unarod-

nata zainteresirana javnost moàt da najdat sublimirani egzaktni odgovori za

elementarnite pra{awa od makedonskata geografija, istorija, etnografija, jazik,

literatura, kultura, ekonomija, sport itn., informacii za vekovnite borbi, vos-

tanija i programi za kulturno-nacionalna i dràvnosna afirmacija. Vo nea se

reflektiraat vo opredelena forma re~isi site nau~ni oblasti i struki, site

pozna~ajni pojavi i procesi {to nastanale ili se odrazile vo mileniumskiot civi-

lizaciski razvoen tek na prostorot vo Makedonija ili vo vrska so nea, so akcent

na odrednicite za trajnite vrednosti vo kulturata na ovaa po~va.

Redakcijata nastojuva{e po mo`nost srazmerno da gi zastapi raznite discip-

lini i struki i od op{testvenite i od prirodnite nauki. Istovremeno, taa e

svesna deka, i pokraj stremeòt za {to poobjektiven kriterium pri izborot i

obrabotkata na odrednicite, toj vo krajna linija sekoga{ ostanuva individualen,

avtorski, pa zatoa vo stesnetiot obem na ova izdanie e mo`no i zna~ajni li~nosti,

nastani i pojavi da ne se pretstaveni ili da ne se soodvetno tretirani. Pritoa,

Redakcijata be{e ograni~ena i pri sobirot i izborot na ilustrativniot materi-

jal. Obemot nalaga{e mnogu li~nosti, nastani i sostojbi da ostanat bez soodvet-

no likovno-grafi~ko oblikuvawe. No, poznato e deka niedna enciklopedija ne

e vo sostojba da bide ni seopfatna ni zavr{ena. Se nadevame deka idnata pove}etom-

na ME }e ovozmoì posoodveten prostor i tretman za pokompletno i pokompleks-

no pretstavuvawe na s# {to e relevantno vo istoriskiot i vo sovremeniot razvi-

tok i status na Makedonija.

Redakcijata isto taka be{e svesna i za istoriskite dadenosti. Sudbinata

na zemjata i narodot naloì i specifi~en pristap kon istorijata, kulturata i

tretmanot. Vo razni vremiwa Makedonija potpa|ala pod razni i razli~ni vladeni-

ja. Minuvale imperii i civilizacii, se slu~uvale migracii i pogromi, no vekovite

sozdavale kulturno nasledstvo {to pretstavuva nacionalna, a istovremeno i

svetska pridobivka. Dol`nost be{e seto toa da se registrira, da se pretstavi i

da se vrednuva, za{to taa materijalna i duhovna kultura pretstavuvala funda-

ment pri formiraweto na profilot na narodot i na opkruùvaweto. Zatoa vo

ME soodvetno se odrazeni osnovnite vrednosti i pridobivki na celoto ova geo-

VI


grafsko i etno-istorisko prostranstvo. Za{to, iako zemjata bila vladeana od

razni gospodari, taa geografski, ekonomski i etno-kulturno, i pokraj site nadvo-

re{ni vlijanija, ostanuvala integralna celina. Po Balkanskite vojni so Buku-

re{kiot dogovor (1913) taa go zagubi teritorijalniot integritet {to kako sta-

tus e potvrden i po Prvata svetska vojna so Versajskite dogovori (1919), no

makedonskiot narod ja prodolùva svojata istorija i kultura i vo granicite na

~etirite sosedni dràvi i vo emigracijata. Neprekinatata borba za oslobodu-

vawe i obedinuvawe i manifestaciite na nacionalnata svest pretstavuvaat del

od duhovnoto edinstvo {to vo tekot na Vtorata svetska vojna doveduva do op{ta

nacionalnoosloboditelna borba, vo koja e izvojuvana prvata sovremena makedon-

ska dràva, makar i samo na teritorijata na eden del od podelenata zemja. Toj

istoriski fakt ne moè da ne se ima predvid. Zatoa vo Makedonskata enciklo-

pedija teritorijata i istorijata na Makedonija do 1913/1919, pa vo odredena mera

i do 1944 godina, e tretirana kako integralna celina. Inaku, bi trebalo da se

li{ime, na pr., od stolbovite kako Del~ev, Misirkov, Sandanski i Vlahov. Sled-

stveno, i antifa{isti~kata borba na Makedoncite e gledana kako celina, so si-

te specifi~nosti, iako mnogu podetalno e obrabotena Narodnoosloboditelnata

borba vo Vardarskiot del na Makedonija.

Vrz tie principielni opredelbi se obrabotuvani i naselbite, kulturno-

istoriskite spomenici, sakralnite objekti i arheolo{kite nao|ali{ta, starite

rakopisi, dnevnite i periodi~nite publikacii, raznite konfesionalni, poli-

ti~ki, nacionalni, revolucionerni i idejni dvièwa i formacii; raznite is-

toriski sobranija, kongresi i re{enija; popoznatite ajduti, revoluciioneri i

vojvodi, organizatori, borci i komandanti; istoriskite mesta i nastani; op{-

testveno-politi~kite i dràvnite strukturi; nau~nite, obrazovnite, zdravstveni-

te, socijalno-ekonomskite, stopanskite i drugite vladini i nevladini institu-

cii i asocijacii.

Po konstituiraweto na Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite

na Demokratska Federativna Jugoslavija (2. VIII 1944), me|utoa, geopoliti~kata

teritorija e ve}e ome|ena so granicite na Republika Makedonija. Iako, ME ne

gi ispu{ta od predvid i manifestaciite na makedonskoto nacionalno malcin-

stvo vo Grcija, Bugarija, Srbija, Albanija i Kosovo, kako i na makedonskoto nase-

lenie vo dijasporata, raseleno vo Evropa i po site meridijani vo svetot, nezavi-

sno od nivnoto teritorijalno poteklo. Pritoa posebno vnimanie e posveteno na

u~estvoto na Makedoncite vo Dvièweto na otporot vo Grcija (19411945), oso-

beno pak vo Gra|anskata vojna (19461949) i egzodusot na decata-begalci rasfrla-

ni vo evropskite i vonevropskite dràvi.

Makedonskata enciklopedija ne moè{e da ne ja vklu~i i kulturno-na-

cionalnata avtonomija vo Pirinskiot del na Makedonija (19471948) i posebno

sovremenata makedonska borba za nacionalni i ~ovekovi prava vo Republika Bu-

garija. Toa se odnesuva i za manifestaciite na makedonskata kulturno-nacional-

na svest vo Republika Albanija i neprekinatata borba za u~ili{ta, u~iteli i

u~ebnici na makedonski jazik, za politi~ko organizirawe, za svoja samouprava i

za osnovni ~ovekovi prava i slobodi. Nezavisno od s u{te nedodefiniranata

politi~ka sostojba na Goranite, ne moè{e da se odmine i nivnata borba za mal-

cinski nacionalni, konfesionalni i ~ovekovi prava vo novata dràva Kosovo.

Vo odrednicite, razbirlivo, dominantno mesto ima makedonskiot narod

vo zemjata, no se zastapeni i etni~kite zaednici i nivnite kulturi, so poseben

akcent na albanskata kako pobrojna. Isto taka soodvetno se opfateni i relevantni-

te vrski i odnosi na RM so drugite dràvi, kako i li~nosti od stranstvo {to

dale poseben pridones za prou~uvaweto i afirmiraweto na na{ata zemja vo ob-

lasta na stopanstvoto, politikata, jazikot, naukata i kulturata.

VII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

Taka strukturirana, Makedonskata enciklopedija pretstavuva sumarum na

znaewata prezentirani od 265 sorabotnici od site profili, ~esto i vrz sosem

novi istraùva~ki postapki. Taa kondenzacija na makedonskata nau~na misla vo

sistematiziran enciklopediski vid, pri otsustvo na enciklopedisti~ka tradi-

cija i stru~no iskustvo, nesomneno pretstavuva svoeviden nacionalen podvig i

istoriska pridobivka. Preku fragmentirani celini, so nau~na konciznost,

Makedonskata enciklopedija nastojuva da pridonese za zadovoluvawe na naras-

natata èd vo zemjata i vo stranstvo za provereni koncentrirani informacii

za minatoto i sovremenosta na Republika Makedonija.

Redakcijata ~uvstvuva dolg da odbeleì deka vo podgotvitelniot period

na ova izdanie, kako ~lenovi na Glavnata i na [irokata redakcija, kako i na

Sovetot na Leksikografskiot centar, povremeno u~estvuvaa i drugi sorabotni-

ci. Integralno go pretstavuvame, me|utoa, samo aktuelniot sostav {to ja grade{e

koncepcijata i u~estvuva{e vo realizacijata na ova izdanie vo periodot po 28

juni 2005 godina.

Redakcijata na Makedonskata enciklopedija

VIII



Glaven redaktor

akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar

prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika

Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova

Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period

(posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija

Prof. d-r Mihajlo Minoski

Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005)

Istorija na umetnostite

Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija

Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006)

Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006)

Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo

Akad. Gane Todorovski

Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006)

Lingvistika

Akad. Petar Hr. Ilievski

Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio

Prof. d-r Dragoslav Ortakov

Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija

na prosvetnoto delo vo Makedonija

Prof. d-r Violeta Panzova

Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005)

Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija

&epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija

Prof. d-r Simo Mladenovski

Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam;

finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo

Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006)

Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006)

Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006)

Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

IX

Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika;

arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski

Akad. Blagoj Popov

Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija;

geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija

Prof. d-r Aleksandar Stojmilov

Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo;

biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija

Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006)

Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006)

Medicina-stomatologija-farmacija-veterina

Akad. Momir Polenakovi}

Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri

Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA

akad. Blaè Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI

m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI

prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sneàna Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska,

d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI

Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski

KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT

Zdravko ]orveziroski

KOMPJUTERSKA REALIZACIJA

Branislav Gali}, Vesna Krèvska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski

ILUSTRACII

Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Blaè Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE

m-r Ko~o Fidanoski

PEÂT

Skenpoint, Skopje

X

XI

A. Ago m-r Aktan Ago, profesor

vo DSU Josip Broz Tito#, Skopje

A. V.-M m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos,

Muzej na grad Veles, Veles

A. G. prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven

bogoslovski fakultet Sv. Kliment

Ohridski#, Skopje

A. P. prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki

fakultet Blaè Koneski#, Skopje

A. [uk. prof. d-r Aneta [ukarova,

Institut za nacionalna istorija, Skopje

Al. And. prof. d-r Aleksandar Andonoski,

Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Al. St. prof. d-r Aleksandar Stojmilov,


Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis,

Medicinski fakultet, Skopje

Al. Tr. prof. d-r Aleksandar Trajanovski,


Al. Cv. Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren

urednik na Detska radost#, Skopje

Am. J. prof. d-r Amalija Jovanovi},

Filozofski fakultet, Skopje

An. Sv. prof. d-r Aneta Svetieva,


B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik,

Institut za folklor Marko Cepenkov#,

Skopje

B. Il. prof. d-r Bor~e Iliev,

[umarski fakultet, Skopje

B. J. Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka

kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport

i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje

B. N. prof. d-r Bo{ko Nikov,

Nikov konsalting#, Skopje

B. Ort. prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet

za muzi~ka umetnost, Skopje

B. P. \. Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje

B. Petr. doc. d-r Boban Petrovski,


B. R. prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet

za zemjodelski nauki i hrana, Skopje

B. R.-J. prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska,


B. [. akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje

Bl. B. prof. d-r Blaò Boev,

Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip

Bl. P. akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje

Bl. R. akad. Blaè Ristovski, MANU, Skopje

Bl. S. Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`.,

Hortiekspert#, Skopje

Br. N. prof. d-r Branislav Nikodievi},


Br. R. Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist,

Stokopromet#, Skopje

Br. Sv. m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik

rakovoditel na Sektorot za za{tita

na arhivskata gra|a vo Dràvniot arhiv

na RM, Skopje

V. Arn. prof. d-r Violeta Arnaudova,


V. B.-Gr. akad. Vera Bitrakova-Grozdanova,


V. V.-V. d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik,


V. G.-P. prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska,


V. D. d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik,

Institut za staroslovenska kultura, Prilep

V. D.-J. prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova,


V. Dask. prof. d-r Vasa Daskalovski ,


V. \. prof. d-r Van~o \or|iev,


V. Jot. prof. d-r Vasil Jotevski,


V. K.-G. prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja,

Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje

V. L. prof. d-r Viktor Lil~i},


V. M. akad. Vitomir Mitevski,


V. M.-^. prof. d-r Vesna Mojsova-êpi{evska,

Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#,

Skopje

V. Mal. prof. d-r Vladimir Maleti},


V. Masl. Vesna Maslovari}, vi{ filmolog,

NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE

V. P. prof. d-r Vesna Pendovska,

Praven fakultet Justinijan Prvi#, Skopje

V. P.-K. d-r Viktorija Popovska-Korobar,

kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija,

Skopje

V. Panz. prof. d-r Violeta Panzova,


V. Petr. d-r Vesna Petreska,

nau~en sovetnik, Institut za folklor

Marko Cepenkov#, Skopje

V. S. Voislav Sanev , kustos-sovetnik,

NU Muzei na Makedonija, Skopje

V. S.-A. prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki

fakultet Blaè Koneski#, Skopje

V. Sid. d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik,

NU Prirodonau~en muzej na Makedonija,

Skopje

V. St. prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet,

Univerzitet Goce Del~ev#, [tip

V. T. K. d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik,


Skopje

V. T. prof. d-r Vesna Tomovska,


V. Toc. d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik,

Institut za makedonska literatura, Skopje

V. Ur. prof. d-r Viktor Urumov,


V. F. prof. d-r Vladimir Filipovski,

Ekonomski fakultet, Skopje

Vl. Iv. d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik,


Vl. K. akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje

Vl. M. prof. d-r Vlado Matevski,


Vl. S. akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje

G. V. Georgi Vasilevski, urednik

na Filmskata redakcija,

Makedonska radiotelevizija, Skopje

G. Efr. akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje

G. P. akad. Goran Petreski,


G. Pet. prof. d-r Goce Petreski,


G. St. akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje

G. T. akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje

G. Cv. d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik,

Institut za makedonski jazik

Krste Misirkov#, Skopje

Gl. K. akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje

Gor. L.-B. prof. d-r Gordana Laèti}-Buàrovska,


D. G. d-r Dafina Gerasimovska,


D. D. prof. d-r Don~o Donev,


D. E. prof. d-r Dimitar Eftimoski,

Fakultet za administracija i menaxment

na informaciski sistemi, Bitola

D. Z. d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik,


D. J. prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet


D. Jov. doc. d-r Dalibor Jovanovski,


D. N. prof. d-r Dimitrija Nova~evski,


D. Nik. prof. d-r Dijana Nikodievi},


D. P. m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik,

Muzej na grad Skopje, Skopje

D. Pr. prof. d-r Dana Preli},


D. R.-Z. prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova,


D. S. prof. d-r Du{an Stanimirovi},

Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje

D. S.-B. prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska,


Dr. V. prof. d-r Dragan Vasileski,


Dr. \. prof. d-r Dragi \orgiev,


Dr. \o{. prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet


Dr. J. prof. d-r Drage Janev,


Dr. M. prof. d-r Dragi Mitrevski,


Dr. O. prof. d-r Dragoslav Ortakov ,


Dr. R. prof. d-r Dragoslav Rai~i},

Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje

\. Z. prof. d-r \or|i Zafirovski,


\. K. \oko Kuzmanovski, sekretar,

Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje

\. M. prof. d-r \or|i Mladenovski,


\. M. \. prof. d-r \or|i M. \or|iev,


\. Malk. prof. d-r \or|i Malkovski,


\. P. At. d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik,


\. F. akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje

\. Cen. \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot

pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje

\or. Iv. prof. d-r \orge Ivanov,


E. Al. m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos,


XII


E. J.-U. d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik,



E. M. prof. d-r Eftim Mir~ev,

Stomatolo{ki fakultet, Skopje

E. C. prof. d-r Emilija Crvenkovska,


Skopje

El. M. prof. d-r Elica Maneva,


Em. X. Emilija Xipunova, balerina,

Makedonski naroden teatar, Skopje

@. A. prof. d-r @ivko Atanasovski,


Z. Al.-B. Zaharinka Aleksoska-Ba~eva,

kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata

umetnost, Skopje

Z. B. prof. d-r Zorica Boìnovska,


Z. D. prof. d-r Zoran Desovski,

Gradeèn fakultet, Skopje

Z. R. prof. d-r Zoran Radi},


Z. R.-N. Zagorka Rasolkoska-Nikolovska,


Skopje

Z. T. akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje

Z. Tod. prof. d-r Zoran Todorovski,

Dràven arhiv na RM, Skopje

Z. X. prof. d-r Zlatan Xikov,


Zd. R. d-r Zdenka Ribarova,

nau~en sovetnik, Institut za makedonski

jazik Krste Misirkov#, Skopje

I. B. prof. d-r Ivan Blinkov,


I. Vel. d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik,


Iv. O.-T. Ivona Opet~eska-Tatar~evska,

sorabotnik za folklorni dobra,

Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo,

Ministerstvo za kultura na RM, Skopje

Iv. X. prof. d-r Ivan Xeparoski,


Ig. St. m-r Igor Stardelov, rakovoditel

na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka

na Makedonija, Skopje

Il. P. Ilindenka Petru{evska,

rakovoditel na javna dejnost,

NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

Il. T. prof. d-r Ilo Trajkovski,


Il. X. prof. d-r Ilija Xonov,


Ir. K.-N. Irena Koli{trkoska-Nasteva,


Skopje

J. ^.-F. Jasmina ôkrevska-Filip, kustos-sovetnik,


J. B. prof. d-r Jovan Bo{nakovski,

Veterinaren institut, Skopje

J. Doko Jeton Doko, pomlad asistent,


J. J. prof. d-r Jove Jovanovski,


J. Jan. prof. d-r Jovan Janev,


J. M. prof. d-r Jo{ko Milenkovski,


J. Nam. Jasminka Nami~eva, kustos,


J. R.-P. m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova,

asistent, Institut za folklor


J. Str. Jovan Strezovski, pisatel, Struga

J. T. Jelica Todor~evska, bibliotekar,

NUB Sv. Kliment Ohridski#, Skopje

J. Tak. prof. d-r Jovan Takovski,

Pravoslaven bogoslovski fakultet

Sv. Kliment Ohridski#, Skopje

J. F. Jovan Filip, novinar, Makedonska

radiotelevizija, Skopje

J. C. m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut

za folklor Marko Cepenkov#, Skopje

K. Ax. prof. d-r Kosta Axievski,


K. B. d-r Kosta Balabanov,

po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje

K. Bic. prof. d-r Kita Bicevska,


Skopje

K. Bog. prof. d-r Krste Bogoevski,


K. Gr. prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet

za arhitektura i dizajn,

Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje

K. K.-P. prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska,


K. Kamb. prof. d-r Kiro Kamberski,


K. Kep. Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik,

NU Zavod i muzej, Prilep

K. Q. prof. d-r Kostadinka Qap~eva,

Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje

K. M.-R. m-r Katerina Mladenovska-Ristovska,

asistent-istraùva~, MANU, Skopje

K. Min. doc. d-r Konstantin Minoski,


K. P. prof. d-r Kosta Peev,


Skopje

K. Tal. prof. d-r Kosta Talaganov,

Institut za zemjotresno inènerstvo

i inènerska seizmologija, Skopje

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar,


XIII


K. Trajk. d-r Katica Trajkova,

nau~en sorabotnik, Institut za makedonski


Kr. B. prof. d-r Kristi Bombol,

Tehni~ki fakultet, Bitola

Kr. Il. prof. d-r Krasimira Ilievska,


Skopje

Kr. Nik. prof. d-r Kristina Nikolovska,


Skopje

Kr. T. akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje

L. J. Len~e Jovanova, kustos-sovetnik,


L. K. Liljana Kepeska, kustos-sovetnik,

NU Zavod i muzej, Prilep

L. M. d-r Liljana Makarijoska,



L. N. Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik,

NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje

L. P.-T. prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi,

Farmacevtski fakultet, Skopje

L. S.-L. d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska,

nau~en sovetnik, Institut za folklor


Q. A. Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg,

Makstil AD, Duferco Group, Skopje

Q. Gr. prof. d-r Qup~o Grup~e,


Q. P. prof. d-r Qubica Pavlova,


Q. Sp. prof. d-r Qudmil Spasov,


Skopje

Q. T. prof. d-r Qubomir Tan~ev,


Q. X. m-r Qubinka Xidrova,

vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija,

Skopje

M. ûnd. prof. d-r Milan ûndev,

Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje

M. B.-P. Marika Bo~varova-Plavevska,

kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata

umetnost, Skopje

M. Bilb. Milo{ Bilbija, vi{ kustos,


M. G. d-r Mihajlo Georgievski,

nau~en sovetnik, Institut

za staroslovenska kultura, Prilep

M. Gr. doc. d-r Melina Grizo,


M. D. prof. d-r Mihail Danev,

Veterinaren institut, Skopje

M. Z. prof. d-r Mihailo Zikov,


M. Zdr. prof. d-r Milka Zdraveva,


M. I. Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik,

Nacionalen konzervatorski centar, Skopje

M. K. prof. d-r Mitko Karadelev,


M. Kar. prof. d-r Maksim Karanfilovski,


Skopje

M. Kit. d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik,


M. Kol. Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar,


M. Kr. Mirjana Krpa~,

Entomolo{ko dru{tvo za istraùvawe

i konzervacija na biodiverzitetot

i odr`liviot razvoj, Skopje

M. L. prof. d-r Mom~ilo Lazarevski,


M. M. Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik,

Nacionalen konzervatorski centar, Skopje

M. Mark. prof. d-r Marjan Markovi},


Skopje

M. Min. prof. d-r Mihajlo Minoski,


M. Mirk. prof. d-r Milica Mirkulovska,


Skopje

M. Mih. prof. d-r Mile Mihajlov,


M. Pol. akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje

M. S. prof. d-r Metodija Stojkov,


M. T. d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik,

JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid

M. Ta{. prof. d-r Marija Ta{eva,


M. C. prof. d-r Maja Cvetkovska,


M. [oq. prof. d-r Marija [oqakova,


N. V. prof. d-r Novica Veljanovski,


N. Dum. prof. d-r Nikola Dumurxanov,


N. P.-J. prof. d-r Nada Pop-Jordanova,


N. S. prof. d-r Nehas Sopaj,


Skopje

N. T. prim. d-r Nada Temelkoska,

Zavod za sportska medicina pri JZO

Zdravstven dom Skopje, Skopje

N. C. prof. d-r Naum Celakoski,

Ma{inski fakultet, Skopje

N. Cv. prof. d-r Nade`da Cvetkovska,


O. Iv. d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik,


XIV


P. B. prim. d-r Petar Bojaxievski,

Klini~ka bolnica D-r Trifun Panovski#,

Bitola

P. Gil. Paskal Gilevski, pisatel, Skopje

P. Iv. prof. d-r Petre R. Ivanovski,

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje

P. J. m-r Pero Josifovski, vi{ kustos,


P. N. prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski

fakultet, Skopje

P. T. m-r Predrag Trpeski, asistent,


P. Hr. Il. akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje

Pet. G. prof. d-r Petre Georgievski,


R. Redakcija

R. V. d-r Rodna Veli~kovska,

nau~en sorabotnik, Institut za folklor


R. Gr. Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU

Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje

R. D. prof. d-r Radojka Don~eva,


R. L. akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje

R. R. prof. d-r Radoslav Rizovski,


R. Rib. prof. d-r Risto Ribarovski,


R. St. Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje

R. H. prof. d-r Risto Hristov,


Rad. Gr. prof. d-r Radmila Grup~e,


Rat. Gr. prof. d-r Ratomir Grozdanovski,

Pravoslaven bogoslovski fakultet

Sv. Kliment Ohridski#, Skopje

S. Ab.-D. Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik,

NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje

S. I. Iliev, dipl. in`. metalurg,

Rudnik Bu~im#, Radovi{

S. Ml. prof. d-r Simo Mladenovski,


S. Nov. prof. d-r Sowa Novotni,

Dràven univerzitet, Tetovo

S. Pil. d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik,

Institut za folklor Marko Cepenkov#,

Skopje

S. R. prof. d-r Slave Risteski,


S. S. Sneàna Slavkova, dipl. in`. tehnolog,

partner vo M-6 Investments, Skopje

S. T. prof. d-r Simeon Tanev,


S. H. P. prof. d-r Stefanka Haxi Pecova,


S. C. d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik,

NU Muzej D-r Nikola Nezlobinski#, Struga

S. X. prof. d-r Sowa Xikova,


Sv. K. prof. d-r Svetislav Krsti},


Sv. P. d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik,


Skopje

Sv. H. J. prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov,


Sv. [. prof. d-r Svetomir [kari},


Sl. A. prof. d-r Slave Armenski,

Ma{inski fakultet, Skopje

Sl. \. m-r Slavjan \or|iev,

etnolog i kostimograf, Skopje

Sl. M. P. prim. d-r Slobodan M. Powavi},

Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje

Sl. N. d-r Slavica Nikolovska,

pomo{nik rakovoditel na Sektorot

za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP),

Dràven arhiv na RM, Skopje

Sl. N.-K. Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje

Sl. P. Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog,

Alkaloid#, Skopje

Sn. ^.-An. m-r Sneàna âdikovska-Anastasova,

profesor vo MBUC Ilija Nikolovski-Luj#,

Skopje

St. D. prof. d-r Stoj~e Deskovski,

Tehni~ki fakultet, Bitola

St. Dod. d-r Stanislava Dodeva,

[vajcarska kancelarija za sorabotka,

[vajcarska ambasada, Skopje

St. Kis. prof. d-r Stojan Kiselinovski,


St. N. prof. d-r Sterja Na~eski,


St. P.-A. d-r Stoja Pop-Atanasova,



T. And. prof. d-r Tome Andonovski,


T. B. akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje

T. Vr. d-r Tanas Vraìnovski, nau~en sovetnik,

Institut za staroslovenska kultura, Prilep

T. P. Tatjana Petkovska,

redoven profesor po scenski dvièwa i

tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje

T. Petr. prof. d-r Tatjana Petru{evska,


T. S. Trajko Stamatoski,



T. Ser. prof. d-r Todor Serafimovski,

Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip

T. F. akad. Taki Fiti, MANU, Skopje

T. Fil. m-r Toni Filipovski, asistent,


T. ^. prof. d-r Todor êpreganov,


XV


Tr. P. d-r Trajko Petrovski,

vi{ nau~en sorabotnik, Institut

za folklor Marko Cepenkov#, Skopje

Ub. G. d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik,



F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka

kultura, Sojuz na sportskite federacii

na Makedonija, Skopje

F. M. prof. d-r Fim~o Muratovski,


Hat. O. m-r Hatixe Odai, asistent,

Dr`aven univerzitet, Tetovo

Cv. Gr. akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje

X. K. prof. d-r Xoko Kungulovski,


XVI


a.n.v. apsolutna nadmorska viso~ina

AAM Asocijacija na arhitekti na Makedonija

AB armiska bolnica

ABI akutna bubre`na insuficiencija

AVII Arhiv Vojno-istorijskog instituta

(Arhiv na Voenoistoriskiot institut),

Belgrad

AVNOJ Antifa{isti~ko vee narodnog

osloboewa Jugoslavije

(Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto

osloboduvawe na Jugoslavija)

AGITPROP Agitaciono-propagandno oddelenie

na KPM

AD akcionersko dru{tvo

akad. akademik

AKRM Advokatska komora na RM

AKUD akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo

AMN Avstralisko-makedonski nedelnik#

anest. anestezija

ANOK Akcionen narodnoosloboditelen

komitet

ANSSSR Akademija na naukite na SSSR

ANUBiH Akademija na naukite i umetnostite

na Bosna i Hercegovina

AO armiska oblast

AOP avtomatska obrabotka na podatocite

AP avtobusko pretprijatie

ar. arapski

ARM Armija na Republika Makedonija

arh. arhitekt

Arh. fak. Arhitektonski fakultet

AS avtobuska stanica

ASNOM Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto

osloboduvawe na Makedonija

ASSEE Arhitektonski sovet za Centralna

i Isto~na Evropa

ASU Avtosoobra}ajno u~ili{te

ATD antituberkulozen dispanzer

ATRO Avtobuska transportna rabotna

organizacija

ATC avtomatska telefonska centrala

AUO Arhiepiskopski upraven odbor

AUP arhitektonsko-urbanisti~ki plan

AF@ Antifa{isti~ki front na ènite

AF@M Antifa{isti~ki front na ènite

na Makedonija

BAN Bugarska akademija na naukite

BANTAO Balkanska asocijacija za nefrologija,

dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki

organi

BB banovinska bolnica

BDP Bo{wa~ka demokratska partija;

bruto doma{en proizvod

BEN balkanska endemska nefropatija

BIBL. bibliografija

BJRM Biv{a Jugoslovenska Republika

Makedonija

BKP Bugarska komunisti~ka partija

BKP(t.s.) Bugarska komunisti~ka partija

(tesni socijalisti)

BKF Balkanska komunisti~ka federacija

BMB bezoloven motoren benzin

BNA Bugarska narodna armija

BND bugarsko nacionalno dvièwe

boln. bolnica

BRP(k) Bugarska rabotni~ka partija (komunisti)

BRSDP(t.s.) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska

partija (tesni socijalisti)

BRSDP({.s.) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska

partija ({iroki socijalisti)

BCAK Bugarski centralen akcionen komitet

v. vek; vesnik; vidi

v.d. vr{itel na dol`nost

V. f. Veterinaren fakultet

Va voena ambulanta

VA Voena akademija

VB Velika Britanija

Vb voena bolnica

VBS Voena bolnica, Skopje

VV voeno vozduhoplovstvo

VVA Voenovozduhoplovna akademija

VIP mnogu va`na li~nost (Very Important Person)

Vk Veterinarna komora

VK Vrhoven komandant; Vrhoven komitet

VKV visokokvalifikuvan

VM Voena mornarica

VMA Voenomedicinska akademija

VMK Vrhoven makedonski komitet

VMOK Vrhoven makedonsko-odrinski komitet

VMORO Vnatre{na makedonsko-odrinska

revolucionerna organizacija

VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna

organizacija

VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna

organizacija (Obedineta)

VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna

organizacija Demokratska partija

za makedonsko nacionalno edinstvo

VN visok napon, visokonaponski

VOZ Vostani~ka operativna zona

vonr. vonreden

VP[ Vi{a pedago{ka {kola

VS voen sanitet

VSU voeno-sanitetski ustanovi

VT[ Vi{a tehni~ka {kola

VHF frekvencija na dolgi branovi

V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari

pri M.F.

g. godina

g. d. geografska dolìna

g/t / g/t grama na ton

g. {. geografska {irina

XVII

UPOTREBENI KRATENKI

a) kirili~ni

GA garnizonska ambulanta

GZ Gerontolo{ki zavod

GIM Gosudarstvenn istori~eski muze

(Dràven istoriski muzej), Moskva

GINI Glasnik na Institutot za nacionalna

istorija

GIT Gastrointestinalen trakt

GMC Grade`no-ma{inski centar

GO Gradski odbor; Glaven odbor

GP grade`no pretprijatie

gr. grad

Grad. fak. Gradeèn fakultet

GSP Gradsko soobra}ajno pretprijatie

GTM gradski trigonometriski mreì

GTC Gradski trgovski centar

GUC Gradeèn u~ili{ten centar

G[ Glaven {tab

DAG Demokratska armija na Grcija

DARM Dràven arhiv na Republika

Makedonija

DD detski dispanzer

DDV danok za dodadena vrednost

dek. dekemvri

DEM Dru{tvo na ekolozite na Makedonija

den. dene{en

DZGR Dràven zavod za geodetski raboti

dipl. geod. in`. diplomiran geodetski inèner

dipl. grad. in`. diplomiran gradeèn inèner

dipl. el. in`. diplomiran elektrotehni~ki inèner

dipl. in`. arh. diplomiran inèner-arhitekt

dipl. in`. geol. diplomiran inèner po geologija

dipl. ma{. in`. diplomiran ma{inski inèner

dir. direktor

distrib. distribucija, distributiven

DLUM Dru{tvo na likovnite umetnici

na Makedonija

DLU[ Dru{tvo na likovnite umetnici

na [tip

DMFM Dru{tvo na matemati~arite

i fizi~arite na Makedonija

DN Dru{tvo na narodite, @eneva

DNZ Dom za narodno zdravje

DNU Dru{tvo za nauka i umetnost

DNU[ Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip

DOZ Dràven osiguritelen zavod

DOO dru{tvo so ograni~ena odgovornost

DPM Dru{tvo na pisatelite na Makedonija

d-r t. n. doktor na tehni~kite nauki

DSZ Dràven zavod za statistika

DSU dràvno sredno u~ili{te

DT Doj~e telekom

DUP Detalen urbanisti~ki plan

DFJ Demokratska Federativna Jugoslavija

DFM Demokratska Federalna Makedonija;

Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija

EANU Evropska akademija na naukite

i umetnostite

EAPS Evroatlantski partnerski sovet

egip. egipetski

EDES Gr~ki nacionalen demokratski sojuz

EE elektroenergetski, elektroenergetika

EES elektroenergetski sistem

EZ Evropska zaednica

EKKA Nacionalna i socijalna prerodba

EKS Emigrantski komunisti~ki sojuz

EKTS Evropski kredit transfer sistem

el. elektri~en; elektro-

ELAS Gr~ka narodnoosloboditelna vojska

elektromagn. elektromagneten

EM Egejska Makedonija; Egejskiot del

na Makedonija

EME Slobodna Golema Grcija

EMUC Elektro-ma{inski u~ili{ten centar

EMF Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje

EO na IRGD Etnografsko oddelenie na

Imperatorskoto rusko geografsko

dru{tvo

EPON Nacionalna segr~ka organizacija

na mladite

ES Nacionalna armija

ESM Elektrostopanstvo na Makedonija

ETAI Zdruènie za elektronika,

telekomunikacii, avtomatika

i informatika na RM

ETAN Elektronika, telekomunikacii,

avtomatizacija i nuklearna tehnika

ETF Elektrotehni~ki fakultet

EU Evropska Unija

EFA Evropska slobodna alijansa

(European Free Alliance)

ECRP elektri~ni centrali i razvodni postrojki

`. ìtel

`. l. èlezni~ka linija

@SK @elezni~arski sportski klub

@TP @elezni~ko transportno pretprijatie

Z zapad

ZAVNOBiH Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog

oslobo|ewa Bosne i Hercegovine

(Zemsko antifa{isti~ko sobranie

na narodnoto osloboduvawe

na Bosna i Hercegovina

Zb. Zbornik

ZEMAK Zdruènie na energeti~arite

na Makedonija

ZIK Zemjodelsko-industriski kombinat

ZJZ zapadjugozapad

ZOIL Zavod za osiguruvawe imoti i lica

ZPM Zavod za preventivna medicina

ZPMZ Zavod za preventivna medicinska

za{tita

ZS zdravstvena slu`ba

I istok

i.g. istata godina

IARM Institut za akreditacija

na Republika Makedonija

XVIII


IB Informaciono biro (Informbiro) na

komunisti~kite i rabotni~kite partii

IVE Za{tinici na Severna Grcija

IVZ Islamska verska zaednica

IGA Me|unarodna geotermalna asocijacija

IGCP Me|unarodna programa za geolo{ka

korelacija (IGCP International Geological

Correlation Program)

IZV. izvori

IZIIS Institut za zemjotresno inènerstvo

i inènerska seizmologija

IK Izvr{en komitet

IKT Informaciona i komunikaciska

tehnologija

IMJ Institut za makedonski jazik,

Krste Misirkov, Skopje

INI Institut za nacionalna istorija,

Skopje

inst. institut

Inst. za inf. Institut za informatika

Inst. za mat. Institut za matematika

instal. instaliran

IPM Institut za preventivna medicina

IS SRM Izvr{en sovet na SRM

ISRM Institut za standardizacija


istra`. istraùva~, istraùva~ki

JA Jugoslovenska armija

JAZU Jugoslavenska akademija znanosti

i umjetnosti, Zagreb

JDP Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta

JZ jugozapad

JI jugoistok

JIE Jugoisto~na Evropa

JJZ jug-jugozapad

JJI jug-jugoistok

JLZ Jugoslavenski leksikografski zavod

JNA Jugoslovenska narodna armija

JNS Jugoslovenska nacionalna stranka

(partija)

JOVB Jugoslovenska mladina na Vardarska

Banovina

JP javno pretprijatie

JPAU Javno pretprijatie za aerodromski uslugi

JRZ Jugoslovenska radikalna zaednica

JSDS Jugoslovenska socijaldemokratska partija

JSP Javno soobra}ajno pretprijatie

JUGORAS Jugoslovenski rabotni~ki sojuz

KARIL Klinika za ansteziologija, reanimacija

i intenzivno lekuvawe

KV kvalifikuvan

KEP Komesarstvo za evrejski pra{awa

KI Komunisti~ka internacionala,

Kominterna

Kl. klinika

km/km kilometar

km/km kilometar kvadraten

km/~as / km/h kilometar na ~as

kn. kniga

KNOJ Korpus na narodnata odbrana

na Jugoslavija

kw. kwiga

KOEM Komunisti~ka organizacija

na Egejska Makedonija

kom. komitet

Konferencija za evropska bezbednost

i sorabotka

KOS Kontraobave{tajna slu`ba

(Kontrarazuznava~ka slu`ba)

KP komunisti~ka partija

KPA Komunisti~ka partija na Albanija

KPB Komunisti~ka partija na Bugarija

KPG Komunisti~ka partija na Grcija

KPD Kazneno-popraven dom

KPJ Komunisti~ka partija na Jugoslavija

KPM Komunisti~ka partija na Makedonija

KPSS Komunisti~ka partija na Sovetskiot

Sojuz

KUD kulturno-umetni~ko dru{tvo

KUNMZ Komunisti~ki univerzitet

na nacionalnite malcinstva na Zapad

KFOR Kosovo Force

l. litar; lica

l/sek / l/sec litar vo sekunda

lab. laboratorija, laboratoriski

LDI Laboratorija za dinami~ki ispituvawa

LIT. literatura

LK Lekarska komora

m. mesnost, mesto

m. v. minatiot vek

M.f. Medicinski fakultet

m/sek metri vo sekunda

m/s kubni metri vo sekunda

MAGA Makedonska geotermalna asocijacija

MAIM Makedonska asocijacija za istorija na

medicinata

Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.)

MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGR (v.)

vo Republika Makedonija

MANAPO Makedonski naroden pokret

(Makedonsko narodno dvièwe)

MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no

dru{tvo

MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz

MANU Makedonska akademija na naukite

i umetnostite

MAO Makedonska antifa{isti~ka

organizacija

Mat. inst. Matemati~ki institut

Mat. fak. Matemati~ki fakultet

MACEF Makedonski centar za energetska

efikasnost

Ma{. fak. Ma{inski fakultet

MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar

MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast

MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XIX


MVRNZ Ministerstvo za vnatre{ni raboti

i narodno zrdavje

MV[ Mesten voen {tab

Med. fak. Medicinski fakultet

Med.c. Medicinski centar

MES Me|unaroden evrejski sojuz

MEFO Makedonska emigrantska federativna

organizacija

M@ Makedonski èleznici

M@S Makedonski ènski sojuz

MZNDTVO Makedonsko zdruènie za nefrologija,

dijaliza, transplantacija

i ve{ta~ki organi

MZT Metalski zavod Tito

MK Mesten komitet

MKD Makedonsko kulturno dru{tvo

MKNOUB Makedonsko-kosovska

narodnoosloboditelna udarna brigada

MKNS Makedonsko-kanadski naroden sojuz

MKP Makedonska kolonija vo Petrograd

ML Makedonska liga

MLD Makedonsko lekarsko dru{tvo

MLK Makedonski literaturen kruòk

vo Sofija

mln. milion

MMKD Mlada makedonska kniòvna druìna,

Sofija

MMP Makedonski medicinski pregled

MMS Makedonski mladinski sojuz

(vo Bugarija)

MMTRO Makedonska mladinska tajna


MNI Makedonski nau~en institut, Sofija

MNLD Makedonsko nau~no-literatutno

drugarstvo vo S.-Peterburg

MNOB Makedonska narodnoosloboditelna

brigada

MNOK Makedonski narodnoosloboditelen

korpus

MNOUB Makedonska narodnoosloboditelna

udarna brigada

MNOUK Makedonski narodnoosloboditelen

udaren korpus

MNR Ministerstvo za nadvore{ni raboti

MNS/MANS Makedonski naroden sojuz/Makedonsko-

amerikanski naroden sojuz

MNSG Makedonska narodna studentska grupa,

Sofija

MNT Makedonski naroden teatar

MON Ministerstvo za obrazovanie i nauka

MONSS Makedonski op{t naroden studentski

sojuz, Sofija

MORO Makedonska omladinska revolucionarna

organizacija (Makedonska mladinska

revolucionerna organizacija)

motoren benzin

MPO Makedonska patriotska/politi~ka

organizacija

MPC Makedonska pravoslavna crkva

MPCO Makedonska pravoslavna crkovna

op{tina

MR Makedonsko radio

MRK Makedonski revolucioneren komitet,

Petrograd

MRO Makedonska revolucionerna

organizacija (TMORO, VMORO)

MRSG Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka

grupa

MRTV Makedonska radiotelevizija

MU ma{insko u~ili{te

MFRO Makedonska federativna revolucionerna

organizacija

MFS Ma{inski fakultet Skopje

MHK Metalur{ko-hemiski kombinat

n. v. (n.m.v.) nadmorska viso~ina

n. m. naseleni mesta

NANU Nacionalna akadem navuk Ukrani,

Kiv (Nacionalna akademija na naukite

na Ukraina, Kiev)

nar. narodno

NATO Severnoatlantski pakt

NBKM Narodna biblioteka Kiril i Metodij,

Sofija

NBS Narodna biblioteka Srbije (Narodna

biblioteka na Srbija)

NV Narodna vol, vesnik na Bugarite

i Makedoncite vo SAD

NV Narodna vojska

NVO nevladina organizacija

NG[ na ARM Na~alnik na General{tabot

na Armijata na RM

ND[O Nacionalna demokratska {iptarska

organizacija

NEAP Nacionalen ekolo{ki akcionen plan

NIP nau~noistraùva~ki proekt;

Novinsko-izdava~ko pretprijatie

NIR nau~noistraùva~ka rabota

NKAMA Nacionalen komitet za avtonomija

na Makedonija i Albanija

NKOJ Nacionalen komitet na osloboduvaweto

na Jugoslavija

NM Nacionalen muzej, Praga

NN nizok napon, niskonaponski

NNSG Nau~no-nastavna studiska grupa

NO Narodnoosloboditelen

NOAVM Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka

vojna na Makedonija

NOB Narodnoosloboditelna borba

NOV i POM Narodnoosloboditelnata vojska

i partizanskite odredi na Makedonija

NOV Narodnoosloboditelna vojna;

Narodnoosloboditelna vojska

NOVA Narodnoosloboditelna vojska

na Albanija

NOVJ Narodnoosloboditelna vojska

na Jugoslavija

NOVM Narodnoosloboditelna vojna

na Makedonija

NOD Narodnoosloboditelno dvièwe

noem. noemvri

NOK narodnoosloboditelan korpus

nom. nominalen

NOMS Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

XX


NOMSM Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

na Makedonija

NOO narodnoosloboditelen odbor

NOPO narodnoosloboditelen partizanski

odred

NOPOJ Narodnoosloboditelni partizanski

odredi na Jugoslavija

NOPOM Narodnoosloboditelni partizanski

odredi na Makedonija

NOR Narodnooslobodila~ki rat

(Narodnoosloboditelna vojna)

NOU Narodnoosloboditelna udarna [brigada]

NOUB Narodnoosloboditelna udarna brigada

NOF Narodnoosloboditelen front

NOFM Narodnoosloboditelen front

na Makedonija

NRB Narodna Republika Bugarija

NRM Narodna Republika Makedonija

NRPJ Narodna rabotni~ka parija

na Jugoslavija

NS SRM Narodno sobranie na SR Makedonija

NUB Nacionalna i univerzitetska biblioteka

Sv. Kliment Ohridski, Skopje

nukl. nuklearen

NFP Narodna federativna partija

OGNB Odeska gosudarstvenna nau~na

biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska

dràvna nau~na biblioteka Gorki)

odd. oddelenie (bolni~ko)

OZ operativna zona

OZN, OZNA Oddelenie za za{tita na narodot

OK okoliski komitet; oblasten komitet

ok. okolu

OKNE Mladinska komunisti~ka organizacija

na Grcija

okt. oktomvri

OKTA Rafinerija vo Skopje

OMO Obedineta makedonska organizacija

ON Obedinetite Nacii

ONA Osloboditelna nacionalna armija

ONO Okoliski narodnoosloboditelen odbor

ONR operativno-nastavna rabota

OOZT Osnovna organizacija na zdruèn trud

OON Organizacija na Obedinetite Nacii

ORK okoliski/op{tinski revolucioneren

komitet

ORL otorinolaringologija

OU osnovno u~ili{te

OHIS Organsko-hemiska industrija & Skopje

p.o. partizanski odred

PAA protivavionska artilerija

PAO Segr~ka osloboditelna organizacija

PARP Proces za planirawe i pregled

na programata Partnerstvo za mir

PVM Privremena vlada na Makedonija

PVO Protivvozdu{na odbrana

PVC polivinil-hlorid

PV[ Pokrainski voen {tab

PV[M Pokrainski voen {tab za Makedonija

PDVG Privremena demokratska vlada

na Grcija

PEEA Politi~ki komitet za nacionalno

osloboduvawe

PEES prenosni elektroenergetski sistemi

PEN Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna

asocijacija na knièvnicite)

PK Pokrainski komitet

pl. planina

PMF Prirodno-matemati~ki fakultet

PNS Privremeno narodno sobranie

PO partizanski odred

POJ Partizanski odredi na Jugoslavija

polk. polkovnik

POM Partizanski odredi na Makedonija

pom. pomo{nik

POS Partizanski odredi na Srbija

postdipl. postdiplomski

po~. po~etok

pr. n.e. pred novata era

prof. profesor

PS MLD Pedijatriska sekcija pri MLD

psevd. psevdonim

PTT Po{ta-telegraf-telefon

R Republika

r. reka

RA Republika Albanija

rakov. rakovoditel

RAN Ruska akademija na naukite

RB Republika Bugarija

RG/RGr Republika Grcija

RGB Ruska gosudarstvenna biblioteka

(Ruska dràvna biblioteka), Moskva

RGO Rabotna grade`na organizacija

RGF Rudarsko-geolo{ki fakultet

RDG rendgen

red. redoven

REK rudarsko-energetski kombinat

rep. republi~ki

R@ Rudnici i èlezarnica

RZZZ Republi~ki zavod za zdravstvena

za{tita

RZT Republi~ki zavod za transfuziologija

RK Reonski komitet

RM Republika Makedonija

RNB Ratnici za napredk na blgarinata

(Borci za napredok na bugar{tinata)

RNB Ruska nacionalna biblioteka (Ruska

nacionalna biblioteka), S. Peterburg

RO Rabotna organizacija

ROZT Rabotna organizacija na zdruèn trud

RPC Ruska pravoslavna crkva

RS Republi~ko sobranie; Republika Srbija

RSVR Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni

raboti

RSIZ Republi~ka samoupravna interesna

zaednica

XXI


RSl Republika Slovenija

RF Ruska Federacija

RFr Republika Francija

RH Republika Hrvatska

S sever

s. selo, sekunda

SAD Soedineti Amerikanski Dràvi

SADJ Sojuz na arheolo{kite dru{tva na

Jugoslavija

SAM Sojuz na arhitektite na Makedonija

SANU Srpska akademija nauka i umetnosti

SBOTI^ Savez bankarskih, osiguravajuih,

trgova~kih i industriskih ~inovnika

(Sojuz na bankarskite, osiguritelnite,

trgovskite i industriskite ~inovnici)

Sv. Sveti

sv. sveti; sveska

SVP Stru{ki ve~eri na poezijata

SVR Sekretarijat za vnatre{ni raboti

SGT sredna godi{na temperatura

SDA Stranka na demokratskata akcija

SDIJ Sojuz na dru{tvata na istori~arite

na Jugoslavija

SDIRM Sojuz na dru{tvata na istori~arite


SDM Sojuz na dru{tvata na matemati~arite

(na Makedonija)

SDMI Sojuz na dru{tvata na matemati~arite

i informati~arite (na Makedonija)

sev. severen

sek. sekundaren

sept. septemvri

S@OU Savez ìdovskih omladinskih udruèwa

(Sojuz na evrejskite mladinski

zdruènija)

SZ severozapad

SZB Sojuz na zdruènijata na borcite

SZBNOV Sojuz na zdruènijata na borcite

od Narodnoosloboditelnata vojna

SZO Svetska zdravstvena organizacija

SI severoistok

SIGRE Me|unaroden komitet za golemi

elektri~ni sistemi (CIGR Conference

international des grands rseaux lectriques)

SIZ Samoupravna interesna zaednica

SIM Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija

SIRM Sojuz na istori~arite na Makedonija

SIS/SIV Sojuzen izvr{en sovet / Savezno

izvr{no vee

SK sportski klub

SkAO Skopska armiska oblast

SKJ Sojuz na komunistite na Jugoslavija

SKM Sojuz na komunistite na Makedonija

SKOJ Savez komunisti~ke omladine

Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata

mladina na Jugoslavija)

SMD Sojuz na makedonskite dru{tva

SMO Svetska meteorolo{ka organizacija

SN sreden napon, srednonaponski

Sn. sl. sanitetska slu`ba

SND Skopsko nau~no dru{tvo

SNOV Slavjanomakedonska nacionalno-

osloboditelna vojska

(vo Egejskiot del na Makedonija)

SNOF Slavjanomakedonski nacionalno-

osloboditelen front

(vo Egejskiot del na Makedonija)

SOE Slu`ba za specijalni operacii

na Velika Britanija (SOE Special

Operations Executive)

SOFA Dogovor za statusot na silite

sp. spisanie

SPb Sankt-Peterburg, S.-Peterburg

SPbSBD S.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno

dru{tvo

spec. specijalist

SR Germanija Sojuzna Republika Germanija

Srb. Srbija

sred. sredina

SRJ Sojuzna Republika Jugoslavija

SRM Socijalisti~ka Republika Makedonija

SRNAO Srpska nacionalna omladina

(Srpska nacionalna mladina)

SRPJ Socijalisti~ka (socijaldemokratska)

rabotni~ka partija na Jugoslavija-

komunisti

SSZ sever-severozapad

SSI sever-severoistok

SSJ Sojuz na sindikatite na Jugoslavija

SSNO Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana

SSRNJ Socijalisti~ki sojuz na rabotniot

narod na Jugoslavija

SSRNM Socijalisti~ki sojuz na rabotniot

narod na Makedonija

SSSR Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki

Republiki

st. e. (s. e.) stara era

st. st. star stil

St. f. Stomatolo{ki fakultet

SFRJ Socijalisti~ka Federativna Republika

Jugoslavija

SHS Kraqevina Srba, Hrvata i Slovenaca

(Kralstvo na Srbite, Hrvatite

i Slovencite)

t/~ / t/h toni na ~as

TAM Telegrafna agencija na Makedonija

TANJUG Telegrafska agencija na Nova

Jugoslavija

TBI terminalna bubre`na insuficiencija

TBC tuberkuloza

TVN tehnika na visok napon

TE termoelektrana

Teh. fak. Tehni~ki fakultet

tehn. tehni~ki

Tehn.-met. fak. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet

TEC termoelektrocentrala

TM Trudova Makedoni, mese~en organ

na MNS vo SAD

TMOK Taen makedonsko-odrinski kruòk

(vo Rusija)

XXII


TMORO Tajna makedonsko-odrinska


TNG te~en naften gas

TO Teritorijalna odbrana

TOMO Tajna makedonska osloboditelna

organizacija

transf. transformator

ts tesni socijalisti

TS transformatorska stanica

tur. turski

TF Tehni~ki fakultet

TC termocentrala

UDB Uprava za dràvna bezbednost

UIA Me|unarodna unija na arhitektite

UIC Me|unarodna unija na èleznicite

UKIM Univerzitet Sv. Kiril i Metodij,

Skopje

univ. univerzitet, univerzitetski

UNIKOMB Partija za na cionalno obe di nu vawe

na Albancite

UNPREDEP United Nations Preventive Deployment [Force]

UNPROFOR United Nations Protection Force

UO Upraven odbor

URS Ujediweni radni~ki sindikat

(Obedinet rabotni~ki sindikat)

URSS Ujediweni radni~ki savez sindikata

(Obedinet rabotni~ki sojuz na

sindikatite)

USAOJ Ujediweni savez antifa{isti~ke

omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz

na antifa{isti~kata mladina

na Jugoslavija)

UHF frekvencija na ultrakratki branovi

UCMN Univerzitetski centar za medicinski

nauki

UCMTN Univerzitetski centar

za matemati~ko-tehni~ki nauki

Fak. za mat. Fakultet za matematika

Farm. f. Farmacevtski fakultet

FAS Fabrika za avtobusi Skopje

FVM Fakultet za veterinarna medicina

FDU Fakultet za dramski umetnosti

fev. fevruari

fenik. fenikiski

FECC Zdruènie na evropskite karnevalski

gradovi

FIDE Federation Internationale des Echecs

(Me|unarodna {ahovska federacija)

FILA Fdration Internationale des Luttes Associes

(Me|unarodna bora~ka federacija)

Filoz. fak. Filozofski fakultet

FISOM Fiskulturen sojuz na Makedonija

FK fudbalski klub

FMR fizikalna medicina i rehabilitacija

FNRJ Federativna Narodna Republika

Jugoslavija

FOD Fabrika za oprema i delovi

FON Fakultet za op{testveni nauki

FTU Fakultet za turizam i ugostitelstvo

FF Filozofski fakultet

ha hektari

HAZU Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti

(Hrvatska akademija na naukite

i umetnostite)

HBI hroni~na bubre`na insuficiencija

HBC Hristijanska baptisti~ka crkva

HD hemodijaliza

HE hidroelektrana

HEK hidroelektro kombinat

HEMTEKS Hemisko-tekstilna industrija Skopje

HEO higiensko-epidemiolo{ki odred

HEC hidroelektrocentrala

HE~ higiensko-epidemiolo{ka ~eta

HZ Higienski zavod

HI Higienski institut

HMS hidromeliorativen sistem

HOBB hroni~na opstruktivna belodrobna

bolest

hon. honoraren

Hrv. Hrvatska

HS hidrosistem

HC hidrocentrala

CANU Crnogorska akademija nauka i umetnosti

CVZU Centar za voeno zdravstvena ustanova

na ARM (Armija na RM) (VB Skopje)

CDA Centralen dràven arhiv, Sofija

CK i CP Crven krst i Crvena polumese~ina

CK Centralen komitet

CNS Crkovno-naroden sobor

CSO Centar za sredno obrazovanie

~ ~asot

^SSR êhoslova~ka Socijalisti~ka

Republika

[RA [panska republikanska armija

[um. fak. [umarski fakultet

XXIII


Ag srebro

Ah amper-~asovi

AIESEE Association Internationale d Etudes du

Sud-Est European, Paris

As arsen

Au zlato

BHWR Boiling heavy water reactor

(reaktor za zagreana te{ka voda)

Bi bizmut

Cd kadmium

CIGR International Council on Large Electric

Systems

CIHA Internacionalen komitet za istorija

na umetnostite

CNC Computer numerical control

(kompjuterska numeri~ka kontrola)

Cu bakar

DAAD Deutscher Akademischer Austausch Dienst

(DAAD Germanski servis za akademska

razmena)

DIN Deutsches Institut fr Normung

(DIN Germanski institut

za normirawe)

DTM Digital Terrain Model (DTM Digitalen

model na terenot)

EDF lectricit de France

(Elektrostopanstvo na Francija)

EFMA/WHO Evropski forum na lekarskite

asocijacii pri SZO

ERA/EDTA European Renal Association/ European

Dialysis and Transplant Association

ERCP Endoskopska retrogradna

holangio-pankreatografija

ESAO European Society for Artificial Organs

EU-COST European Cooperation in the Field

of Scientific and Tehnical Reserch

(Evropska sorabotka na poleto

na naukite i tehni~kite istraùvawa)

Fe èlezo

FISP Fdration Internationale des Socits

de Philosophie (FISP Me|unarodna

federacija na filozofskite dru{tva)

Ga galium

GAME Globalna organizacija za medicinska

edukacija

GCI Getty Conservation Institute

(GCI Geti institut za konzervacija)

Ge germanium

GWh/g. Gigavat ~asovi godi{no

IAEA International Atomic Energy Agency

(Me|unarodna agencija za atomska

energija)

IEEE Insitute of Electrical and Electronics Engineers

IFAC International Federation of Automatic Control

(IFAC Me|unarodna federacija

za avtomatsko upravuvawe)

IFTOMM International Federation for the Theory

of Machines and Mechanisms

(IFTOMM Me|unarodna federacija

za teorijata na ma{inite i mehanizmite)

In indium

INALCO Institut National des Langues et Civilisations

Oriental, Paris

(Nacionalen institut za orientalni

jazici i civilizacii, Pariz)

ISAO International Society for Artificial Organs

ISN International Society of Nephrology

ISO International Organization for Standardization

(Me|unarodna organizacija

za standardizacija)

IVF in vitro fertilizacija

kV kilovolti

kWh/g kilovat-~asovi godi{no

mk makedonski doseg na Internet

MKS Metre-kilogram-second system

(MKS metar-kilogram-sekunda sistem)

Mo molibden

MVA megavolt-amperi

MW megavati

Ni nikel

NIH Nacinalen institut za zdravje

vo Betedza (SAD)

NUK Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna

i univerzitetska biblioteka), Qubqana

OSS Office of Strategic Services (Kancelarija

za specijalni slu`bi na SAD)

p. page (stranica)

Pb olovo

Pd paladium

PHWR pressurised heavy water reactor

(reaktor za te{ka voda pod pritisok)

Pt platina

Sb antimon

Se selen

SEEFMA Forum na nacionalni lekarski

asocijacii od Jugoisto~na Evropa

Tl talium

UIAS Internacionalen komitet

za slovenska arhelogija

UNDRO United Nations Disaster Relief Organization

(UNDRO Organizacija na ON

za pomo{ pri katastrofi)

UNESCO United Nations Educational, Scientific

and Cultural Organization (UNESKO

Organizacija na ON za obrazovanie,

nauka i kultura)

UNIDO United Nations Industrial Development

Organization (UNIDO Organizacija

za industriski razvoj na ON)

Vol. volume (tom)

WAA World Apheresis Association

WIZO Womans International Zionist Organization

(Svetska organizacija

na cionisti~kite èni)

WMA Svetska lekarska asocijacija

WVA World Veterinary Association

Zn cink

XXIV


b) latini~ni

AA, a prvata bukva vo azbukata,

so brojna vrednost eden. Vo kiri-

licata od gr~. alfa < vertikalno

svrten alep od feni~. azbuka so

zna~ewe bikovska glava, sim-

bol na egip. bog Apis, personifi-

ciran vo sv. Bik od Memfis. Vo

glagolicata ima forma na krst,

so koj zapo~nuva sekoja rabota na

hristijaninot (v. glagolica, pis-

mo). P. Hr. Il.

ABA ènska volnena potko{u-

la, bez rakavi, sostaven del na ma-

riovskata ènska narodna nosija,

izrabotena od samopredeno vol-

neno platno, nare~eno aba, po

koe i go dobila imeto. J. R.-P.

ABA, Jisrael (XVII v.) rabin vo

Skopje. Sluèl vo sinagogata

Bet Jakov# (1617). Poteknuval

od semejstvo so golema rabinska

tradicija. Vo istiot period se

spomnuva kako rabin i negoviot

sin [lomo ben Aharon Abajov.

LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja

Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.

J. Nam.

ABAZI, Alajdin (Tetovo, 1. XI

1942) elektroinèner, univ.

profesor, ~len na MANU. Os-

novno u~ili{te i gimnazija zavr-

{il vo rodniot grad, a potoa dip-

lomiral na Elektrotehni~kiot

fakultet vo Zagreb (1965). Prvin

bil pripravnik vo fabrikata

Jugohrom vo Tetovo (1965) i in-

èner za razvoj vo Elektrosto-

panstvo na Makedonija (1966

1969). Bil izbran za asistent na

Tehni~kiot fakultet vo Pri-

{tina. Magistriral so trudot

Novi izolacioni materijali i njihova

uloga u elektrotehnici (1973) i dok-

toriral na tema Storniranje i neu-

traliziranje elektrostati~nog naboja u

tankim izolacionim filmovima

(1977) na Elektrotehni~kiot fa-

kultet vo Zagreb. Prvin bil iz-

bran za docent (1973), potoa za

vonreden (1979) i redoven profe-

sor (1985) po predmetot elektro-

magnetika na Tehni~kiot i na

Elektrotehni~kiot fakultet i

dekan na Tehni~kiot fakultet vo

Pri{tina (19791981). Bil vizi-

ting-profesor na Akademijata na

naukite vo NR Kina (1981), na

Univerzitetot Vest Virxinija

(1981/1982), na Univerzitetot vo

Tirana i na Univerzitetot Iai vo

Romanija. Bil pretsedatel na Od-

borot za nau~noistraùva~ka ra-

bota vo Institutot Inkos na

Elektrostopanstvoto na Kosovo,

potpretsedatel na Odborot za na-

u~noistraùva~ka rabota YU-

USA i ~len na Odborot za razvoj

na Elektrostopanstvo na Jugosla-

vija. Po prestojot vo SAD (1992

1993) za realizacija na proekti

finansirani od DOEUSA, se

vratil vo RM. Prvin bil nazna-

~en za direktor na Fondacijata

na Univerzitetot na Jugoisto~na

Evropa (2001), a potoa bil izbran

za prv rektor na ovoj univerzitet

vo Tetovo i pretsedatel na Inte-

runiverzitetskata konferencija

na RM. Kako avtor i koavtor ob-

javil nad 40 nau~ni i stru~ni tru-

dovi vo zemjata i vo stranstvo za

novite izolacioni materijali i

elektrotehni~ki konstrukcii,

razvojot i primenata na aplika-

tivnite elektrostati~ni siste-

mi, tenkite polimerni filmovi,

presmetuvaweto i mereweto na

elektri~nite veli~ini i dr. Ko-

avtor e i na nekolku univerzitet-

ski u~ebnici. Izbran e za ~len na

MANU (2006).

BIBL.: Merewe i snimawe stati~kog

elektriciteta metodom probe, Saveto-

vawe o za{titi od stati~kog elektrici-

teta, III, Beograd, 1978; Dobivawe elek-

triciteta elektronskim bombardova-

wem, na istoto mesto; Analitical and Numeri-

cal Capacitance, Proceedings of IMECO VIII,

Moskva, 1979; Upravljana eliminacija elektro-

stati~kog naboja, Za{tita, br. 1, Sarajevo,

1979; Nelinearni efekti kod sfere i rotacionog

elipsoida u homogenom i elektrostati~kom pol-

ju, ETAN, Maribor, 1979; Kontrolisana

eliminacija stati~kog naelektrisawa,

SMEITJ-GES 80, Dowi Milanovac, 1980.

LIT.: Prof. d-r Alajdin Abazi, Bilten,

Petnaesetto izborno sobranie. Predlozi

na kandidati za izbor na redovni ~lenovi

na MANU podneseni od tri ~lena na Aka-

demijata, od nastavno-nau~ni soveti na vi-

sokoobrazovni ustanovi, od soveti na na-

u~ni ustanovi i od sobranija na nau~ni i

umetni~ki zdruènija, I tom, prv del,

Skopje, fevruari 2006, 223244. S. Ml.

ABAZI, Nexat (Abazi Nexhat) (s.

Kolibari, Ki~evsko, 1948) pe-

dagog i univ. profesor. Osnovno

i sredno u~ili{te zavr{il vo

Ki~evo, u~itelska {kola vo

Skopje i Filozofski fakultet

(Grupa za pedagogija) vo Pri{ti-

na. Magistriral na tema Razvo-

jot na albanskite u~ili{ta vo

Makedonija (19451958)# na Pri-

{tinskiot univerzitet, a dokto-

riral na Univerzitetot vo Tira-

na na tema Razvojot na obrazova-

nieto, u~ili{tata i pedago{ko-

to mislewe na Albancite vo Re-

publika Makedonija (18301912)#.

Rabotel kako u~itel, nastavnik vo

gimnazija i kako sovetnik vo Pe-

dago{kiot zavod vo Skopje. Sega e

profesor po pedagogija na Tetov-

skiot dràven univerzitet. Po-

kraj nastavno-pedago{kata dejnost,

objavil pove}e od 100 nau~ni tru-

dovi od oblasta na pedagogijata.

A. P.

ABAZI, Refet (Tetovo, 17. I

1964) akter i pedagog. Diplomi-

ral na Fakultetot za dramski

umetnosti (1989). ^len na Alban-

skata drama (1989-1999). Od 1999

g. docent na FDU vo Skopje, kade

{to ja vodi klasata akteri na al-

banski jazik. Ulogi: Ekart (Ba-

1

Alajdin

Abazi

Aba

al#); Edgar (Kral Lir#); Mark

Alen (Koskite {to doa|aat doc-

na#); Osip (Platonov#); Kiri-

lov (Demoni#); Ahmet Nuredin

(Dervi{ot i smrtta#) i dr. R. St.

ABAJOV, Aharon (XVI v.) ra-

bin vo Skopje. Vo 70-tite godini

od XVI v. sluèl vo sinagogata

Bet Jakov#. Pri donesuvaweto

re{enija vo rabinskiot sud

aktivno sorabotuval so pro~ue-

niot solunski rabin [muel de

Medina. Vo 1596 g., vo Solun ja

objavil knigata [emen ha-mor#.

LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja

Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990;

Evreski izvori za obestvenoikono-

mi~eskoto razvitie na Balkanskite ze-

mi prez XVI vek, I, Sofi, 1958. J. Nam.

ABAXIEV, \or|i (Dojran, 7. X

1910 Skopje, 2. VIII 1963) raska-

ùva~, romansier, istoriograf,

publicist i scenarist. Od petta-

ta godina na ìvotot emigrant vo

Sofija. Sredno obrazovanie za-

vr{uva vo Gorna Xumaja (Blagoe-

vgrad). Studira na Pravniot fa-

kultet vo Sofija, kade {to zema

aktivno u~estvo vo organizaciite

na progresivnata makedonska

emigracija vo Bugarija. ^len e na

Makedonskiot literaturen kru-

òk (19381942) i na Makedonski-

ot literaturen kruòk Nikola

Vapcarov# (19461947). Negovite

prvi umetni~ki crtici, reporta-

ì i raskazi se pomesteni vo kni-

gite Posledna sredba# i Trud i

lu|e# (Sofija, 1936). Vo 1948 go-

dina se vra}a vo Makedonija, kade

{to vo Skopje e eden od osnova~i-

te, v.d. zamenik-direktor i eden

od najaktivnite sorabotnici na

Institutot za nacionalna isto-

rija. Literaturnata rabota vo

tatkovinata ja zapo~nuva so ras-

kazot Dvajcata drugari#, {to e

objaven vo zbornikot Ilinden#

(Skopje, 1948). Vo 1972 g. se objave-

ni negovite Izbrani dela# vo ~e-

tiri toma. Vo site negovi dela te-

mite i fenomenite na istorijata

imaat istaknato mesto i so pravo

se smeta za istoriski beletrist.

DELA: Izgrev (raskazi, 1950), Epopeja na

noòt (raskazi, 1951), Posledna sredba

(raskazi, 1953), Aramisko gnezdo (roman,

1954), Pustina (roman, 1961), Raskazi

(1962), Balkanskite vojni i Makedonija

(monografija, 1972).

LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na

makedonskata knièvnost XX vek (1990);

Venko Andonovski, Strukturata na ma-

kedonskiot realisti~en roman (1997);

Hristo Georgievski, Makedonskiot ro-

man 1952-2000 (2002). V. M.-^.

ABAXIEVA-DIMITROVA,

Sowa (Sofija, 20. V 1941) isto-

ri~arka na umetnosta, zna~ajna za

istraùvaweto i afirmacijata

na makedonskata likovna umet-

nost i na me|unaroden plan. Dip-

lomirala na Filozofskiot fa-

kultet vo Skopje (1965). Bila kus-

tos i direktor na Muzejot na sov-

remenata umetnost, Skopje. Avtor

e na 15 monografii, na pove}e od

300 izlo`bi (Antologija na make-

donskata likovna umetnost 1984

1994, Bienale vo Venecija, Zra~e-

wa) i na knigi (Dlaboko di{ewe,

2002; Ideja-teka, 2003; Kontinui-

tet, 2004). Taa e osnova~ i urednik

na sp. Golemoto staklo#. Objavuva

kritiki i teoriski napisi {to se

odlikuvaat so su{tinski odredni-

ci za sovremenata likovna umet-

nost, so akcent vrz zna~enskite i

aksiolo{kite funkcii na umet-

ni~kite pojavi. M. B.-P.

ABAXISTVO (tur. abacilik, od

ar.) zanaet za proizvodstvo na

aba, debela volnena tkaenina od

koja se izrabotuvala glavno ma-

{ka obleka. Vo Makedonija bilo

osobeno razvieno kon krajot na

XVIII i vo po~etokot na XIX v., ka-

ko edna od najzna~ajnite dejnosti

na makedonskoto zanaet~istvo.

Negoviot razvitok bil tesno po-

vrzan so razvitokot na sto~ars-

tvoto, a poseben zamav zelo po vo-

veduvaweto na redovnata turska

armija (1826), bidej}i voenite

uniformi bile izrabotuvani od

aba. Makedonskata aba bila izvo-

zuvana i na pazarite vo drugite

balkanski zemji, a preku Cari-

grad i vo Mala Azija (posebno vo

Anadolija), pa i vo Afrika (Alek-

sandrija) i Indija. Vo tretata i

~etvrtata decenija na XIX v. se

pojavile i prvite manufakturni

rabotilnici za aba. Me|utoa, vo

poslednite decenii na vekot, so

konkurentskata pojava na {ajaci-

te i suknata od zapadnite zemji i

zapostavuvaweto na narodnata za

smetka na evropskata moderna ob-

leka, zapo~nalo naglo opa|awe na

abaxistvoto. Takvi zanaet~ii ve-

}e nema. Abaxiskata tradicija e

zadràna vo prezimiwata na ne-

koi semejstva.

LIT.: P. Ta{kov, Istori na na{eto

zanaet~istvo po Osvobo`denieto ni,

Sofi 1922; St. Hinkov, Zanat~is-

tvoto v Blgari, Sofi 1926. S. Ml.

ABDERMANOV, Kosta (s. Pate-

le, Lerinsko, Egejskiot del na

Makedonija, 15. H 1927) akadem-

ski vajar. Zavr{il Akademija za

likovni umetnosti vo Belgrad

(1954). ^len e na DLUM. Izlagal

na pove}e grupni i revijalni iz-

lo`bi. Avtor e na nekolku bisti

na narodni heroi i prvoborci i

koavtor na Spomenikot na padna-

tite borci vo s. Bogomila. S. Ml.

ABDI, Faik (Skopje, 2. III 1937)

stopanstvenik i politi~ki deec.

Zavr{il sredno obrazovanie, a

potoa rabotel kako sovetnik vo

sektorot za ekonomika i plan vo

Fabrikata za hartija Komuna#

vo Skopje. Bil odbornik vo So-

branieto na Skopje i pratenik vo

Sobranieto na SRM (19691974) i

na RM (19901994). Pove}e godini

bil pretsedatel na KUD Prali-

pe# vo Skopje i na Partijata za

celosna emancipacija na Romite

vo Makedonija (PCERM). S. Ml.

ABDUL AZIS (Istanbul, 9. II

1830 Istanbul, 4. VI 1876) trie-

set i vtori osmanliski sultan, koj

vladeel i vo Makedonija (27. V 1861

2

A ABAJOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

\or|i

Abaxiev

Sowa

Abaxieva

Faik

Abdi

Refet

Abazi

1. VII 1876). Gi prodolìl refor-

mite vo Imperijata, zemal golemi

zaemi i daval koncesii za izgradba

na èlezni~ki linii. Vo negovo

vreme, do vostanijata vo evropski-

te vladenija: vo Bosna i Hercego-

vina (1875), Aprilskoto vostanie

vo Bugarija (1876) i Razlove~koto

vo Makedonija (1876), eskalirala

Isto~nata kriza, a sultanot bil

prinuden da abdicira.

LIT.: E. Z. Karal, Osmanl` tarihi, VII. Cilt, Isla-

hat ferman` devri (1861-1876), Ankara, 1995;

H.-J. Kornrumpf, Biographisches Lexikon zur

Geschichte Sdosteuropas, Sdosteuropaische

Arbeiten,75/Li ef. 1., Mnhen, 1972. J. Jan.

ABDUL MEXID I (Istanbul, 23.

IV 1823 Istanbul, 25. VI 1861)

trieset i prvi osmanliski sul-

tan, poznat kako Gazi#. Vladeel

i vo Makedonija (3. VII 1839 25.

V 1861). Go izdal pro~ueniot dr-

àvno-praven akt Hati{erif (3.

XI 1839), nare~en u{te i \ulhan-

ski hati{erif, so koj dràvata

im gi garantirala imotot i slo-

bodata na site podanici. So novi-

ot hati{erif, t.n. Hatihumajun

(18. II 1856), im bile zgolemeni

pravata na hristijanite vo Impe-

rijata.

LIT.: H. Ganem, Etudes dhistoire orientale les

sultans ottomans, t. II, Paris, 1902; H.-J. Kor-

nrumpf, Biographisches Lexikon zur Geschichte

Sdosteuropas, Sdosteuropaische Arbeiten, 75/

Lief. 1, Mnchen, 1972. J. Jan.

ABDUL HAMID I (Istanbul, 20.

III 1725 Istanbul, 17. IV 1789)

dvaeset i sedmi osmanliski sul-

tan {to vladeel i vo Makedonija

(21. I 1774 7. IV 1789). Pred i za

vreme na negovoto vladeewe os-

manliskata dràva bila vo vna-

tre{na kriza, prodlabo~ena so

porazite vo vojnite so Rusija i

Avstrija.

LIT.: A. D. Alderson, Osmanl` hanedan`n`n

yap`s`, Istanbul, 1998. J. Jan.

ABDUL HAMID II (Istanbul,

21. IX 1842 Istanbul, 10. II 1918)

trieset i treti osmanliski sul-

tan, {to vladeel (31. VIII 1876

27. IV 1909) i vo Makedonija. Na

po~etokot od vladeeweto go iz-

dal prviot osmanliski ustav (23.

XII 1876), formiral dvodomen

parlament i vovel reformi vo

polza na hristijanskite podani-

ci. Krizata kulminirala so voj-

nata so Rusija, zavr{ila so pre-

liminarniot Sanstefanski (3. III

1878) i so Berlinskiot dogovor

(13. VII 1878). Vladeel apsoluti-

sti~ki, go vovel t.n. reìm na

zulumot#. Od sovremenicite bil

nare~en Krvav sultan#. Od vlast

bil simnat vo 1909 g., vo vremeto

na Mladoturskata revolucija.

LIT.: A. N. Baykal, Gwnw Kurtarma Sana` II

Abdwlhamidin yqneticilik s`rlar`, Istanbul,

1999; H. W. Duda, Biographisches Lexikon zur

Geschichte Sdosteuropas, Sdosteuropaische

Arbeiten#, 75 Lief. 1., Mnchen, 1972. J. Jan.

ABDULAH, Avni (Avni Abdullah)

(Uro{evac, 1948) raskaùva~,

eseist, preveduva~ (od turski).

Diplomiral na Pedago{kata

akademija vo Skopje. Novinar vo

Redakcijata Birlik# pri NIP

Nova Makedonija# vo Skopje,

bil lektor, novinar i kratko

vreme urednik na sp. Sesler#.

Literaturnite trudovi mu se ob-

javeni vo vesnikot Birlik# i

Tan#, vo detskite spisanija To-

murxuk#, Sevin~#, Ku{#, Ses-

ler# i êvren#. Avtor e na zbir-

kite raskazi Patot kon vojnata#

(1976), Maj~ino srce# (1977),

Toj e najubav den# (1986) i No}

so mese~ina# (1992). ^len e na

DPM od 1988 g. A. Ago

ABDULI, Ramiz M. (Ramiz M.

Abdyli) (s. Lojane, Kumanovsko, 1.

II 1944) istori~ar, redoven pro-

fesor na Dràvniot univerzitet

vo Tetovo. Osnovno u~ili{te za-

vr{il vo rodnoto selo, U~itel-

ska {kola vo Skopje i diplomi-

ral na Filozofskiot fakultet

(Grupa istorija) vo Skopje (1969).

Magistriral na tema Pre{evo

vo NOB 19411945# (1977), a dok-

toriral za Polo`bata na rabot-

ni~kata klasa na Kosovo me|u

dvete svetski vojni (1919-1941)#

(1982) na Filozofskiot fakul-

tet vo Pri{tina. Do doktorira-

weto bil u~itel, nastavnik, pro-

fesor i novinar vo Kumanovo i

vo Skopje, a potoa nau~en i vi{

nau~en sorabotnik vo Institu-

tot za istorija na Kosovo vo Pri-

{tina (19781991), vi{ nau~en

sorabotnik i nau~en sovetnik

(1999) vo Oddelenieto za perio-

dot me|u dvete svetski vojni na

Institutot za nacionalna isto-

rija vo Skopje (1. II 1994 2006).

Izvesno vreme be{e rektor na

neregistriraniot albanski uni-

verzitet vo Mala Re~ica.

BIBL.: Bajram Shabani, Flaka e Vllazri-

mit#, Shkup, 1976; Gjedja dhe pozita e klases

puntore n Kosov (1918-1941), Instituti i Hi-

stor

Documents

Македонска Енциклопедија [1]