13 Uspesnost 2 Del Ekonomicnost

Uvod v poslovanje

13. predavanje

Uspešnost poslovanja podjetja

2. del

Ekonomičnost

Ekonomičnost poslovanja

Količino ustvarjenih poslovnih učinkov primerjamo s porabo

vseh prvin poslovnega procesa (ne samo dela, kot pri

produktivnosti): E=Q/C

Ekonomičnost se poveča:

- če se poveča količina ustvarjenih poslovnih učinkov na enoto

stroškov;

- če se zmanjšajo stroški na enoto posl. učinka.

Recipročni kazalec: E=C/Q

Izračun v praksi: E = Prihodki/Odhodki

Delne ekonomičnosti

E = Prihodki/Odhodki

Prihodki iz poslovanja/Odhodki iz poslovanja

Prihodki iz financiranja/Odhodki iz financiranja

Študija primera: Adria airways

Adria airways d.d. [mio EUR] 2.009 2.008

Poslovni prihodki 162 206

Poslovni odhodki 174 204

Poslovni izid iz poslovanja -12 2

Ekonomičnost iz poslovanja 0,93 1,01

Finančni prihodki 0 1

Finančni odhodki 4 6

Poslovni izid iz financiranja -4 -5

Ekonomičnost iz financiranja 0,00 0,17

Število prepeljanih potnikov 1.143.542 1.302.172

Število zaposlenih 705 719

Št. potnikov/zaposlenega 1.622 1.811

Študija primera: SCT

SCT d.d. (mio EUR) Leto 2009 Leto 2008

Izkaz uspeha

Poslovni prihodki 374 471

Poslovni odhodki 393 462

Poslovni izid iz poslovanja -19 9

Finančni prihodki 1 3

Finančni odhodki 10 11

Poslovni izid iz financiranja -8 -8

Študija primera: SCT

SCT d.d. Leto 2009 Leto 2008

Bilanca stanja

Sredstva 380 365

A. Dolgoročna sredstva 171 133

B. Kratkoročna sredstva 203 226

Obveznosti do virov sredstev 380 365

A. Kapital 52 31

D. Dolgoročne obveznosti 72 56

E. Kratkoročne obveznosti 238 259

Študija primera: Gorenje

skupina Gorenje (mio EUR) Leto 2009 Leto 2008

Prihodki od prodaje 1.186 1.331

stroški blaga, materiala in storitev 901 1.023

stroški dela 219 226

amortizacija 56 57

Poslovni izid iz poslovanja 12 37

Celotni poslovni izid -9 15

povprečno število zaposlenih 10.207 11.432

produktivnost dela (EUR) 116.195 116.428

Povezava med ekonomičnostjo in produktivnostjo

LC

LLC

L

Q

LC

LQ

C

QPE ::

*

*

PL Produktivnost dela

C/L stroški na zaposlenega

PL ↑ → E ↑

Nominalna in realna ekonomičnost – računski primer

Q 2008 Q 2009 P 2008 P 2009

PROIZVODI

proizvodnja (parov čevljev) 400.000 400.000 50 50

POSLOVNE PRVINE

število zaposlenih delavcev 400 320 20.000 20.000

material 40.000 40.000 300 300

produktivnost dela (parov/delavca) 1.000 1.250

Prihodki 20.000.000 20.000.000

Odhodki 20.000.000 18.400.000

Dobiček / izguba 0 1.600.000

Ekonomičnost 1,00 1,09

Povezava med ekonomičnostjo in stroški na zaposlenega



C/L ↑ → E ↓

LC

LLC

L

Q

LC

LQ

C

QPE ::

*

*


Q 2008 Q 2009 P 2008 P 2009

PROIZVODI


POSLOVNE PRVINE


material 40.000 40.000 300 300


Prihodki 20.000.000 20.000.000

Odhodki 20.000.000 20.400.000

Dobiček / izguba 0 -400.000

Ekonomičnost 1,00 0,98

Povezava med produktivnostjo in ekonomičnostjo

PP Poslovni prihodki

PO Poslovni odhodki



LC

LLPO

LPP

POLLPP

LPOLPP

POPP PE ::

**

**

Nominalna in realna ekonomičnost

Nominalna ekonomičnost – tekoče cene

izračuni iz podatkov o poslovanju podjetja, kot jih kaže izkaz

uspeha – izkaz uspeha je vedno sestavljen v tekočih cenah

Realna ekonomičnost – stalne cene

preračun iz podatkov o proizvedenih količinah poslovnih

učinkov in porabljenih količinah proizvodnih tvorcev – v

stalnih cenah


Q 2008 Q 2009 P 2008 P 2009

PROIZVODI


POSLOVNE PRVINE


material 40.000 40.000 300 330


Prihodki 20.000.000 20.000.000

Odhodki 20.000.000 19.600.000

Dobiček / izguba 0 400.000

Nominalna ekonomičnost 1,00 1,02


Q 2008 Q 2009 P 2008 P 2008

PROIZVODI


POSLOVNE PRVINE


material 40.000 40.000 300 300


Prihodki 20.000.000 20.000.000

Odhodki 20.000.000 18.400.000

Dobiček / izguba 0 1.600.000

Realna ekonomičnost 1,00 1,09

Ekonomičnost – računski primer

Primer izračuna nominalne in realne ekonomičnosti: podjetje proizvaja 2 proizvoda in troši 3 poslovne prvine

Kako se je gibala nominalna ekonomičnost in kako realna

ekonomičnost?

Proizvod Proizvedena

količina v letu 1

Proizvedena

količina v letu 2

Prodajna cena

enote v letu 1

Prodajna cena

enote v letu 2

A 100 enot 800 enot 9 € 14 €

B 800 enot 600 enot 15 € 20 €

Poslovna prvina Porabljena

količina v letu 1

Porabljena

količina v letu 2

Nabavna cena

enote v letu 1

Nabavna cena

enote v letu 2

C 100 enot 120 enot 10 € 11 €

D 500 enot 600 enot 20 € 25 €

E 200 enot 170 enot 18 € 20 €

Ekonomičnost - rešitev primera

Nominalna ekonomičnost (tekoče cene):

Vrednost proizvodnje in prodaje v 1. letu = 12.900€

Vrednost porabljenih prvin v 1.letu = 14.600€

Ekonomičnost v 1. letu = 12.900€/14.600€ = 0,88


Vrednost porabljenih prvin v 2. letu = 19.720€

Ekonomičnost v 2. letu = 1,18

Indeks spremembe nominalne ekonomičnosti v letu 2 glede na leto 1:

IEN2/1=100x(1,18/0,88)=134 Nominalna ekonomičnost se je

povečala za 34%

Ekonomičnost - rešitev primera

Realna ekonomičnost (stalne cene):



Ekonomičnost v 1. letu = 12.900€/14.600€ = 0,88



Ekonomičnost v 2. letu = 1,00

Indeks spremembe realne ekonomičnosti v letu 2 glede na leto 1:

IER2/1=100x(1,00/0,88) = 114

Realna ekonomičnost se je povečala za 14%

Realna ekonomičnost se je povečala manj kot nominalna

Kaj je razlog za razliko? Vpliv inflacije pri prodajnih in nabavnih cenah

Gibanje ER (realne ekonomičnosti) pove, kako je podjetje

učinkovito, odvisno je od:

- produktivnosti dela (dejavniki PL)

- racionalnosti trošenja poslovnih prvin

Na EN (nominalna ekonomičnost) vplivajo tudi cene – na

prodajnih in nabavnih trgih!

Nominalna ekonomičnost je odvisna od:

- vpliva realne ekonomičnosti (ugoden ali neugoden)

- vpliva inflacije (ugoden ali neugoden)

Nominalna in realna ekonomičnost

INFLACIJA

cene posl. učinkov

in posl. prvin se

proporcionalno

cene posl. učinkov se v

povpr. bolj kot cene

posl. prvin

(ugoden učinek)

cene posl. učinkov se v

povpr. manj kot cene posl.

prvin

(neugoden učinek)

REALNA

EKON.

ER

ugodno

EN se v enakem

razmerju kot ER

EN se bolj kot ER

EN se lahko ali ali ostane

enaka

če , naraste manj kot ER

, če vpliv inflacije večji od

vpliva ER

ER ostane

enakaEN se ne spremeni EN se EN se

ER

neugodno

EN se v enakem

razmerju kot ER

EN lahko ali ali ostane

enaka

če , pade manj kot ER

, če je vpliv inflacije večji

od vpliva ER

EN se še bolj, kot se je ER

Primer.

V podjetju je lani proizvodnja padla za 20%, število opravljenih

ur pa je naraslo za 25%. Stopnja izkoriščenosti strojev je

padla za 3%, izmeta je bilo za 2 % več. Cene poslovnih prvin

so se povečale v povprečju za 5%, cene proizvodov, ki jih

izdelujejo pa za 10%. Kakšna je bila nominalna

ekonomičnost v primerjavi z realno?

Produktivnost

Racionalnost

trošenja prvin

Realna

ekonomičnostNominalna

ekonomičnost

Inflacija

=

Odvisno od velikosti

vpliva ER in inflacije

Primer vprašanja:

V podjetju je ekonomičnost, merjena z razmerjem med finančnimi

prihodki in finančnimi odhodki, v letu 2007 znašala 0,8. Izrednega

dogajanja v podjetju ni bilo, gledano v celoti pa je podjetje zabeležilo

dobiček. Obkrožite pravilne trditve!

a) Ekonomičnost z vidika celotnega podjetja je večja od 1.

b) Ekonomičnost iz poslovanja je lahko večja, manjša ali enaka 1.

c) Finančni prihodki so bili za 20% nižji od finančnih odhodkov.

d) Finančni prihodki so bili za 20% višji od finančnih odhodkov.

e) Prihodki iz poslovanja so bili za 20% nižji od odhodkov iz

poslovanja.

Documents

13 Uspesnost 2 Del Ekonomicnost