Embed Size (px)
Citation preview
TOREK, 12. julija 2011
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Ker ni policistov, bodo postavili ležečeV Žireh bodo zgradili hitrostne ovireza umirjanje prometa. Ugotavljajo,da bi bilo smiselno urediti središčeŽirov. Pogrešajo tudi policiste, ven-dar prave, ne ležeče.
5
GORENJSKA VREME
jutri: sončno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Kosmatinec je prišelkrast medMedved je razdejal čebelnjak ob cestimed Lipniško in Radovljiško planinoin se posladkal z medom. ČebelarSandi Marolt o škodi ne razmišlja,vse skupaj je obrnil na šalo, saj pravi,da bo zdaj med tržil pod blagovnoznamko Medvedov med.
18
KMETIJSTVO
Tristo ur za partijo šahaSlovenci smo bogatejši za svetovne-ga prvaka v dopisnem šahu. Turnirsvojega življenja, ki je obsegal šest-najst partij in je s pripravami in kvali-fikacijami trajal kar deset let, je odig-ral Marjan Šemrl s Spodnjega Brnika.
20
Shujšala za štirideset kilogramov Mojca Kotnik, ki je vsak dan popila li-ter in pol kombučinega napitka, jeshujšala brez diete. Pred štirimi letije tehtala sto deset kilogramov, da-nes jih ima med petinšestdeset insedemdeset, to težo pa tudi z lahko-to vzdržuje.
Prevladovalo bo sončno vreme.V torek in četrtek v gorah niizključena še kakšna nevihta.
22
ZANIMIVOSTI
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. ZANIMIVOSTI
15/34°C
Leto LXIV, št. 55, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Urša Peternel
Planica - Danes bodo po dol-gotrajnih zapletih vendarlezačeli graditi Nordijski cen-ter Planica. Najprej bodozgradili novo Bloudkovo veli-kanko in v petek so na minis-trstvu za šolstvo in šport pod-pisali pogodbo za začetek iz-vajanja del z izvajalcem, pod-jetjem GH Holding. Vred-nost del je 6,2 milijona ev-rov, po pogodbi bodo polegnove Bloudkove velikankezgradili še 105-metrsko ska-kalnico in spremljevalne ob-jekte - ogrevalni objekt na
vrhu skakalnice, tekoče stop-nice na vrh zaletišča manjšeskakalnice, Bloudkov sodni-ški stolp, RTV-stolp in funk-cionalno dopolnitev Nemške-ga stolpa. Dela je veliko, GHHolding s partnerji bo imeltežko delo, saj bo gradnjomoral zaključevati v zimskihrazmerah, pravijo na ministr-stvu, kjer kljub temu pričaku-jejo, da bo izbrani izvajalecpravočasno opravil vsa dela.Spomnimo, stara Bloudkovavelikanka se je decembrapred skoraj desetimi leti medzasneževanjem podrla, udrlose je hrbtišče in nekdanji po-
nos slovenskih smučarskihskokov je bil desetletje sra-mota našega športa.
Kot so povedali na minis-trstvu za šport, letos namera-vajo izvesti še javna naročilaza nakup plastike za plastifi-kacijo skakalnic v Planici,nakup mrež za zadrževanjesnega pred zdrsom, sistemza zamrzovanje smučine,keramično smučino in teh-nološko opremo za pripravoskakalnic. Poleg tega načrtu-jejo začetek gradnje mladin-skih in otroških skakalnic inrekonstrukcijo hudournika.
Začetek konca planiške sramoteV petek so podpisali pogodbo z izvajalcem GH Holding za začetek gradnjeNordijskega centra Planica, danes pa naj bi že začeli graditi novo, 135-metrsko Bloudkovo velikanko.
Simon Šubic
Dvorska vas - Upniki družbePredence, ki ima hotel indvorec Drnča v Dvorski vasi,so izglasovali prisilno porav-navo družbe, je v končnemporočilu (objavljeno je bilo vpetek) zapisala upraviteljicaprisilne poravnave MarijaZimšek, ki zato kranjskemusodišču predlaga, da jo popravnomočnosti sklepa o po-trditvi prisilne poravnave raz-reši kot upraviteljico v tempostopku. Od 93 upnikov spravico glasovanja je za prisil-no poravnavo glasovalo 56upnikov, katerih vsota ponde-riranih zneskov terjatev jeznašala 7,32 milijona evrov.
Potrdili prisilno poravnavo Postopek prisilne poravnave za družbo Predence, lastnico turističnega kompleksa Drnča v Dvorskivasi, se po slabem letu končuje.
Upniki so prisilno poravnavo družbe Predence izglasovali z več kot 85-odstotno večino.�17. stran
Simon Šubic
Dovje - V nedeljo dopoldnese je na makadamski cestiDovje-Rožca v bližini Erjav-čevega Rovta zgodila pro-metna nesreča, v kateri jeumrl 59-letni voznik traktor-ja z Dovjega, leto dni mlajšadomačinka pa je bila ranje-na. 59-letnik je s traktorjemzapeljal na desno, da bi seumaknil osebnemu avtomo-bilu, da zapelje mimo njega.Pri umikanju je zapeljal narob ceste, ki se je pod težotraktorja vdrla, zaradi česarse je vozilo prevrnilo in podseboj pokopalo voznika, ki jezaradi hudih ran na kraju
umrl. Na prikolici, ki je bilapriklopljena na traktor, se jepeljala tudi 58-letna ženska zDovjega, ki se je v nesreči ra-nila in so jo reševalci odpelja-li v Splošno bolnišnico Jese-nice. Do včeraj je na Gorenj-skem na cestah umrlo žeosem oseb, v enakem obdo-bju lani pa sedem.
Na pristajališču v Senič-nem pa se je v četrtek poško-doval 58-letni jadralni pada-lec iz Velike Britanije. Kotporoča policija, je pri spustus padalom prehitro pričelmanever pristajanja, zato je vnogah začutil bolečino, zatoso ga napotili v Klinični cen-ter v Ljubljano.
Traktor se je prevrnil na voznikaNa makadamski cesti Dovje-Rožca se je smrtnoponesrečil 59-letni Dovžan.
Takšna bo nova Bloudkova velikanka (skrajno desno), ob njej bo manjša, 105-metrska skakalnica in tri manjše mladinske skakalnice. / Simulacija: arhiv Ministrstva za šolstvo in šport
Foto
: Mat
jaž
Gre
gori
č
�3. stran
2GORENJSKI GLAStorek, 12. julija 2011AKTUALNO [email protected]
Jože Košnjek
Železna Kapla/Eisenkappel -Avstrijski parlament je v sre-do sprejel ustavni zakon omanjšinah, ki bo omogočilpostavitev 164 krajevnih na-pisov (91 jih je že postavlje-nih) in bo zagotovil izdatnej-šo državno in deželno po-moč slovenskim organizaci-jam na Koroškem. Ker v ne-katerih doslej dvojezičnihobčinah omejuje javno raboslovenščine niti ne dopuščadrugih zunanjih znakov dvo-jezičnosti, kar naj bi bilo do-govorjeno v aprilskih pogaja-njih in zapisano v memoran-dumu, Narodni svet koro-ških Slovencev in organizaci-je v njegovem okviru nesprejemajo zakona in napo-vedujejo ustavno presojo ne-katerih njegovih delov. Zara-di teh pomanjkljivosti z za-konom pravzaprav ni zado-voljen nihče, vendar ga ve-čina slovenskega življa naKoroškem sprejema kotznak narodnostne pomiritvev deželi in prvi korak, ki najbi mu sledili še drugi. Av-strijska državna pogodba ševedno velja in ustavni zakonni njen nadomestek niti "do-končna rešitev slovenskegavprašanja", saj ima zgodovi-na s takimi rešitvami slabeizkušnje.
Župan Železne Kaple/Ei-senkappel Franc Jožef Smrt-nik, ki je edini slovenski žu-pan na Koroškem, je med ti-stimi, za katerega je novi za-kon znak pomiritve in novegasožitja v deželi. Železna Ka-pla, v kateri je postavljenih že13 dvojezičnih krajevnih napi-
sov, manjka pa še štirinajsti znapisom Železna Kapla, ki bopostavljen predvidoma 16. av-gusta. To bo prva nova dvoje-zična krajevna tabla po spre-jetju novega zakona. V izbiriŽelezne Kaple, najjužnejšekoroške občine, je veliko sim-bolike. Gre za občino, v katerije že dolgo dvojezičnost nekajobičajnega.
"Ustavni zakon res ni čistozlato, vendar je priložnost zazačetek novega obdobja, vkaterem se bo vzdušje v de-želi še zboljševalo. Ali ni do-ber znak že to, da je bila zapostavitev dodatnih dvojezič-nih krajevnih tabel tudi svo-bodnjaška stranka. Samo pa-ragrafi nič ne pomenijo, čeniso za njimi ljudje," je pove-dal v nedeljo kapelski župan,ki ni posebej navdušen nadravnanjem Narodnega svetakoroških Slovencev, čepravje njegov član. "Takšno na-sprotovanje zakonu dolgo-ročno ni dobro. Če ga avstrij-ska politika in javnost hvali-ta, potem ne moremo bitisamo mi proti. Nekateri pro-blemi res ostajajo nerešeni.Tudi prepoved uporabe slo-venščine kot uradnega jezikav občinah Škocjan/St. Kanzi-an in Dobrla vas/Eberndorfni sprejemljiva, vendar zatonista krivi deželna in zveznaoblast, ampak socialdemo-kratska župana, ki sta bilatako butasta, da sta uporaboslovenščine prepovedala. Pu-stimo, da sedanja rešitev za-živi, potem pa se začnimopogovarjati o reševanju šedrugih problemov," je za Go-renjski glas povedal kapelskižupan Franc Jožef Smrtnik.
Prva tabla bo v Železni KapliOdločitev je tudi simbolna, saj je bila Železna Kapla/Eisenkappel že doslej vzor dvojezičnosti.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme IVANKA ZAJEC iz Smlednika.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Kopanje v termah SnovikNajboljša osvežitev v teh pasje vročih dneh je kopanje in Go-renjski glas bo poskrbel, da se boste naplavali brezplačno. Po-glejte spodnjo fotografijo, in če ugotovite, kje je bila posneta- naj vam namignemo, da na Gorenjskem - nam to sporočitena naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj, ali na:[email protected]. Odgovore s svojimi podatki nam pošljitenajkasneje do petka, 15. julija. Nagrajenci bodo prejeli po dvevstopnici za celodnevno kopanje v termah Snovik.
��
Franc Jožef Smrtnik z najmlajšim sinom Štefanom
Nemškemu napisu za Železno Kaplo se bo sredi avgusta pridružil še slovenski.
Sv. Lenart
Poklon padlim partizanom in garibaldincem
Na Rovt in k Sv. Lenartu so tudi letos prišli nekdanji garibaldin-ci, njihovi svojci in sorodniki padlih partizanov iz sosednje Ita-lije. Skupaj s člani Združenja borcev za vrednote NOB ŠkofjaLoka so se poklonili padlim in položili vence ob spomenikuŠkofjeloškemu odredu in garibaldinski brigadi Natisone v spo-min na hude borbe v marcu 1945, ko so Nemci zbrali iz vsehvetrov svoje in kvizlinške enote vseh barv in na širšem območ-ju Blegoša poskusili prebiti partizanski kordon proti Cerkne-mu. Ob spomeniku je med drugimi spregovoril tudi predsed-nik goriške pokrajine Enrico Gergetta. Na slovesnosti je Vele-poslaništvo republike Italije iz Ljubljane zastopal Tomaso Cu-niglio, občino Škofja Loka pa župan Miha Ješe. Združenje bor-cev za vrednote NOB Škofja Loka, ki sicer ob pomoči domači-nov skrbi za obe spominski znamenji, je poskrbelo za sloven-ske vence in za praporščake. Bilo je lepo in slovesno, je pove-dal predsednik loških borcev Marko Vraničar. D. Ž.
Postaviti bimorali hitrostne
ovire29% N = 133
Dogovoriti bi semorali za večjo
prisotnost policistov
22%
Ne vem11%
Kako bi umirili promet skozi vas?
Omejil bihitrost38%
����&����
N = 133
So funkcionalniin uporabniku
prijazni28%
Kakšni se vam zdijo novi prostori občinskeuprave?
Jih še nisemobiskal
70%
Niso mi všeč2%
Matevž Pintar
Prebivalce Gorij smovprašali, kako bi umirilipromet skozi vas in ali sejim zdi prav, da se stara ob-činska stavba preuredi vknjižnico. Občinska upravaje dobila nove prostore,zato nas je zanimalo, kakš-
no mnenje imajo sodelujo-či o njih.
Promet skozi vas bi 38 od-stotkov vprašanih umirilo zomejitvijo hitrosti, skorajtrideset odstotkov sodelujo-čih meni, da bi morali po-staviti hitrostne ovire, dobrapetina anketiranih pa jepredlagala, da bi se morali
dogovoriti za večjo priso-tnost policistov.
Večini, kar 87 odstotkomvprašanih, se zdi prav, da sestara občinska stavba preure-di v knjižnico. Le desetina jemnenja, da bi jo bilo najboljeporušiti.
Da so novi prostori občin-ske uprave funkcionalni in
uporabniku prijazni, meni28 odstotkov sodelujočih,dvema odstotkoma nisovšeč, sedemdeset odstotkovanketiranih novih prostorovše ni obiskalo.
Zahvaljujemo se vsem, kiste si vzeli čas za našo anke-to. Če bi želeli Gorenjski glasredno prebirati, nas lahkopokličete v Klicni studio sle-pih na številko 04/51 16 440in si ob naročilu izberete enood daril.
Umiritev prometa skozi Gorje
Nagrajenci nagradne križanke z geslom Knjiga o ženskah innjihovih zgodbah je nagrado prinesla: Cirilu Pogačniku izSelc, Anici Vehar in Marjeti Fojkar iz Škofje Loke. Nagrajen-cem čestitamo!
Kranj
Predčasna upokojitev Ivana Bizjaka
Ivan Bizjak zapušča položaj generalnega direktorja za pra-vosodje in notranje zadeve v Svetu Evropske unije, saj je bilav Bruslju sprejeta odločitev, da se predčasno upokoji. Naomenjeni položaj je Bizjaka decembra 2004 imenoval teda-nji generalni sekretar Sveta EU Javier Solana, delati pa je začel leta 2005. S. Š.
3GORENJSKI GLAStorek, 12. julija 2011 AKTUALNO [email protected]
Marjana Ahačič
Pokljuka - "Vsi smo presene-čeni nad tem, koliko ljudi seje povzpelo na Triglav. Tu negre za alpinistični podvig, tapohod ni turizem, je izpriče-vanje naše slovenske zave-sti," je v soboto na Rudnempolju udeležence 26. spo-minskega pohoda na Triglavin številne druge, ki so prišlina zaključno slovesnost, na-govoril Ciril Zlobec.
Pohod, ki se ga je udeleži-lo 653 pohodnikov, sta tuditokrat organizirala Združe-nje borcev za vrednote NOBRadovljica in koordinacijskiodbor veteranskih organiza-cij za Gorenjsko. Že trinajstoleto zapored so prišli tudi po-hodniki iz Ankarana, pohod-niki, ki so se na pot odpraviliz Nanosa, sodelovali so po-hodniki s Kuma. Veteranivojne za Slovenijo so prišli
po 180 km dolgi poti iz Za-savja, na Triglavu so bili tudipohodniki iz z Bledom po-bratenega Doberdoba, ki jihje spremljal župan Pavel Vi-žintin. Iz Radovljice pa so sena pot prek Ratitovca podalipohodniki, ki izbirajo redkoprehojene gorske poti.
Množica, zbrana na ploš-čadi pred biatlonskim cen-trom, je stoje z aplavzom po-zdravila letošnjega slavnost-nega govornika Cirila Zlob-ca. "To, kar se dogaja, je naj-bolj avtentičen prikaz, kaj jeslovenska zgodovina," je na-
govoril zbrane. "Žal se ševedno mnogi prepirajo, kdoje ustvaril zgodovino, kdoima pravico, da jo poseduje.Zgodovina je, ko se človek,družba, narod zaradi zuna-njih ali notranjih pritiskovdvigne nad samega sebe in jezačuden nad tem, kar se jezgodilo. Eden od vrhov našezgodovine je bil narodnoosvobodilni boj. Z vseh vidi-kov je to, da se je naš naroduprl, ko je bil že razdeljen,ne samo okupiran, neverjet-no. Ta narod je iz zmage vzmago pa tudi iz poraza v po-
raz in iz tragedije v tragedijozrasel v narod, ki je enako-vreden evropskim in svetov-nim in je čez toliko let upra-vičeno terjal svojo državo. Azavedati se moramo, da povsakem velikem dejanju na-stopi obdobje vsakdanjosti,celo razočaranja. Zato je da-nes veliko malodušja, zlastina ravni uradnega predstav-ništva naroda," je bil kritičenZlobec. "Ves svet zdaj živimorda eno najbolj vsakda-njih obdobij, ko so starevrednote zgodovina, med-tem ko se anarhično formira-jo nova razmerja v družbi. As spominom na to, kar smobili nekoč, imamo lahko za-upanje vase. Lahko verjame-mo, da bomo zmogli dosto-janstveno preživeti tudi tokrizo," je dejal slavnostni go-vornik in še poudaril pomendejstva, da so se na Triglavpodali pripadniki različnihorganizacij, na proslavo obzaključku pa prišli predstav-niki različnih inštitucij, ker"zgodovina ni samo tisti, kije sprožil prvi strel, ki je pod-pisal prvo pogodbo. Narodnazgodovina je v celoti stvarvseh. Zato tudi heroji ne bimogli biti heroji, če ne bi ču-tili, da je za njimi ves narod".
Izraz ljubezni do slovenstvaLetošnjega spominskega pohoda na Triglav se je udeležilo 653 pohodnikov, 571 se jih je povzpelo na vrh. Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Občina ŠkofjaLoka je maja in junija izvedlakontrolo resničnosti poda-tkov, ki so jih vlagatelji nave-dli v vlogi za znižano plačilovrtca za leto 2011. Zajeli so140 oseb, izsledki pa so po-kazali, da 15 vlagateljev (18oseb) ni prijavilo vsega pre-moženja v predpisani rubrikivloge. Gre za premoženje,opredeljeno z zakonom o vrt-cih ter pravilnikom o plačilihstaršev za programe v vrtcih,katerih vrednost nad določe-no mejo uvršča starše v višjiplačilni razred. Predvsemgre tu za stavbna zemljišča(dodatna stavbna zemljišča,poleg tistega, kjer stoji hiša, vkateri živijo) in stanovanjaoziroma hiše, v katerih dru-žine ne živijo. Občina bo vla-gatelje, ki niso prijavili vsegapremoženja, pozvala k do-polnitvi vloge, z izjavo o
vrednosti premoženja, s ka-terim razpolagajo, in nanovo določila znesek za zni-žano plačilo vrtca za obdobjeod 1. januarja do 31. decem-bra 2011. Če vlagatelji izjavev predpisanem roku ne bododali, bo Občina Škofja Lokazanje določila polno plačilo(osemdeset odstotkov ceneprograma) vrtca za to obdo-bje. Tudi v prihodnje bodopreverjali resničnost poda-tkov, saj le tako lahko zagoto-vijo pravičen in transparen-ten sistem, ki podpira social-no šibkejše družine, praviJernej Tavčar iz občinskeslužbe za odnose z javnostjo.
V Škofji Loki je največ plač-nikov vrtca v drugem plačil-nem razredu (188), sledi 1.plačilni razred (177), nato 3.(156) in potem 4. plačilni raz-red (144). Trenutno je pov-prečni odstotek plačil starševzgolj v višini 32,5 odstotkacene vrtčevskega programa.
Občina preverja resničnost podatkov
Slavnostni govornik na prireditvi je bil letos Ciril Zlobec. Tradicionalno sta na zaključni prireditvi nastopila Orkester slovenske vojske in Partizanski pevski zbor.
Na ploščadi pred biatlonskim centrom se je na slovesnosti ob zaključku pohoda v sobotozbralo več kot tisoč ljudi.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman,Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,
Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Jasna Paladin
Vodice - Občani občine Vo-dice si zaradi izrednega po-večanja prometa po regio-nalni cesti skozi središčeVodic, ki je vse večje pred-vsem zaradi odprtja Poslov-ne cone Komenda v nepo-sredni bližini, promet želijočim prej preusmeriti na tež-
ko pričakovano obvoznicoŽelodnik-Vodice.
Kot opozarjajo, je sedanjestanje neustrezno zaradisame prometne varnosti, sajje cesta preozka, brez ustrez-nih koridorjev za pešce, pre-obremenjena in hkrati edinašolska pot. Občina je naroči-la tudi štetje prometa na temobmočju in rezultati so poka-
zali, da se je promet v zad-njih letih bistveno povečal.Dnevno se pelje po tej cestiveč kot 9300 vozil, od tegaveč kot devetsto tovornih vo-zil, ki imajo iz poslovne coneskozi Vodice najbližjo pot doavtoceste.
Gradnja obvoznice je bilav preteklosti že potrjena, za-njo je bil že izdelan državni
lokacijski načrt, s katerim seObčina Vodice strinja, pri-dobiva se tudi že gradbenodovoljenje. A kot kaže, zače-tek gradnje še ni na vidiku.Prošnjo za čim prejšnjogradnjo so že marca letos,nato pa še konec maja naministrstvo naslovili županiKamnika, Komende in Vo-dic, a odgovora niso prejeli.Zato je pred dnevi na minis-tra za promet Patricka Vlači-ča poslansko vprašanje na-slovil še poslanec državnegazbora Robert Hrovat, v kate-rem med drugim sprašuje,kdo sploh bo investitor te ob-voznice, kje so rezerviranapotrebna finančna sredstvater kdaj lahko občani priča-kujejo začetek gradnje.
Vodičani si želijo obvoznicoZadnje štetje prometa, ki ga je naročila Občina Vodice, je pokazalo na izredno povečanje prometa. Dnevno se skozi naselje pelje kar devetsto tovornih vozil, začetka gradnje pred leti že potrjene obvoznice pa še ni videti.
Cel svet živi morda enonajbolj vsakdanjih obdo-bij, ko so stare vrednotezgodovina, medtem kose anarhično formirajonova razmerja v družbi.
Obenem država nadaljujepostopke za odkup še približ-no petine potrebnih zem-ljišč, ki jih ji doslej ni uspeloodkupiti. Država se je odloči-la, da bo izenačila vse članeagrarne skupnosti in predla-gala odkup sorazmernegadeleža zemljišča od posa-
meznih članov agrarneskupnosti, ki se še niso odlo-čili za prodajo. Podlaga za tapostopek je Zakon o Nordij-skem centru Planica, prveponudbe za odkup zemljiščso nekateri že prejeli, do sre-dine tega tedna pa jih bodovsi lastniki, ki zemljišč šeniso prodali, smo še izvedelina ministrstvu.
Začetek konca planiške sramote�1. stran
4GORENJSKI GLAStorek, 12. julija [email protected]
Marjana Ahačič
Podhom - V nedeljo so vPodhomu odprli novo otro-ško igrišče na Vrščah, ki soga s prostovoljnim delom inmaterialom, ki so ga podariliposamezniki in podjetja,zgradili domačini. "Če bi seobčina odločila za investicijov takšno igrišče, bi zanjo po-trebovala med 35 in 40 tisočevrov. Domačini smo vanjod sredine letošnjega aprilavložili 1200 ur prostovoljne-ga dela in za 7 tisoč evrovmateriala," je zadovoljen po-vedal župan Gorij Peter Tor-kar, sicer drugi na lestvicinajbolj zagnanih prostovolj-cev, ki je za urejanje igriščaporabil skoraj dvesto urprostovoljnega dela. Največjih je opravil bližnji sosedigrišča Aljoša Švab, ki je bilob aprilski očiščevalni akcijitudi pobudnik ideje o posta-vitvi igral za najmlajše.
"Vse je bilo zaraščeno z gr-movjem. Ko smo aprila zače-li čistiti, se je odprl prostor, kise nam je zdel kot nalašč zaotroško igrišče," je povedalŠvab, tudi sam oče dveh mal-čkov. Uporabo zemljišča jedovolila tamkajšnja pašnaskupnost, domačini pa soskupaj z županom PetromTorkarjem idejo vzeli za svo-
jo in vso pomlad urejali pri-bližno petsto kvadratnih me-trov velik prostor, ga nasuli speskom in opremili z izvirni-mi igrali. Aljoša Švab pravi,da niti za trenutek ni podvo-mil o dobrem izidu projekta."Za Gorjance ni nič nemogo-če," je bil zadovoljen na ne-deljski slovesnosti ob odprtju.
Kot pravi župan Torkar,pričakujejo, da bo novo igriš-
če postalo kraj, kjer se bodosrečevali domačini in ki jihbo povezoval. "V Gorjahsmo dokazali, da so prosto-voljne delovne akcije še ved-no žive in da lahko velikoprispevajo h kvaliteti bivanjav lokalnem okolju. Verja-mem, da se bodo na novemigrišču srečevali tako otrocikot njihovi starši in tudi sta-rejši krajani."
Uredili otroško igriščeKrajani Podhoma so v urejanje nekdanjega odlagališča odpadkov vložili 1200 ur prostovoljnega dela.Igrišče postaja prostor, kjer se bodo srečevale vse generacije.
V Podhomu so v nedeljo odprli igrišče, ki so ga s prostovoljnim delom uredili domačini.
Na približno petsto kvadratnih metrov velikem prostoru, ki je v lasti pašne skupnosti,je več kot deset izvirnihigral. Vsa so zgrajena v alpskem slogu in večinoma lesena.
Katja Štruc
Tržič - Konec junija so sekrajani tržiških Raven sešlina prvem zboru krajanov,kjer so skupaj z županomBorutom Sajovicem obdelalilokalno problematiko. Kraja-ni so izpostavili željo po ob-voznici od Tržiča do Raven."Obvoznice od Tržiča do Ra-ven ne bo, čez hiše ne more,pod hišami še težje. Da bi padelali pod Zalim Rovtom,kot se je nekoč fantaziralo,pa je pravljica za otroke in zaleto 3000. Možna pa je ures-ničitev druge ideje: priključ-
ka Ravne sever," je odkritopovedal župan.
Prebivalce moti, da so do-ločeni predeli Tržiča še ved-no brez javne razsvetljave.Sajovic jim je odgovoril, dase strinja, da ni prijetno ho-diti po temi, a vendar: "Potemi hodi po Tržiču kar ne-kaj ljudi, in če bi vsak od njihimel namesto čelne svetilkejavno razsvetljavo, bi bilepoložnice Tržičanov precejvišje. Veliko je še naselij, kiso brez javne razsvetljave. Av mojem mandatu bomo lju-dem najprej uredili vodo.Javno razsvetljavo pa bomo
delali le tam, kjer je zaradivarnosti nujno. Da bi jo dela-li tam, kjer po deseti uri negre skoraj nihče več mimo,žarnice pa svetijo do jutra,preprosto še nismo dovoljbogati."
Krajani so omenili tudidejstvo, da primanjkuje par-kirišč pred hišami in bloki.Občina ne more posegati vprivatna zemljišča, zato ježupan prebivalcem svetovaldoločitev funkcionalnegazemljišča: "Do funkcional-nega zemljišča pa se pride stožbo o nepravdnem postop-ku, ki jo lahko vloži stano-
vanjska skupnost ali lastnikina sodišče."
Omenjen je bil tudi pro-blem ceste na Cegleše. "Prejali slej jo bomo popravili, nemorem pa obljubiti kdaj. Ve-liko ljudi v Tržiču se vozi inse bo še dolga leta vozilo pomakadamu. Najprej mora-mo urediti glavne odsekemakadamskih cest, ki imajomočno strmino, in zaradikaterih lahko, ko pride mo-čan dež, nekomu zalije klet,s čimer ima občina Tržič zaokrog sto tisoč evrov škode,tako kot se je zgodilo prednedavnim."
Obvoznice do Raven ne bo"Ravne so vedno imele določene težave, saj gre za naselje, zgrajeno pred tridesetimi leti in več,takrat pa so bile potrebe drugačne," je dejal tržiški župan Borut Sajovic.
Preddvor
Do konca leta vsi trije dvojčki
Gradnja poslovno-stanovanjskega naselja v Preddvoru leponapreduje. Dva od dvojčkov sta zgrajena do strehe, tretji jezačet. Gradnjo je investitor, podjetje IC Dom iz Kranja, za-čel aprila, že lani pa je zgradil zdravstveni dom z lekarno, kiso ga odprli natanko pred letom ob občinskem prazniku.Zgrajena je bila tudi vsa komunalna infrastruktura. Kot napoveduje Ivan Marjek iz IC Doma, bodo hiše zgrajene dokonca leta. D. Ž. Fo
to: G
oraz
d K
avči
č
Marjana Ahačič
Bled - Društvo za podvodnedejavnosti Bled je na Blej-skem otoku pripravilo raz-stavo fotografij, ki prikazu-jejo življenje v Blejskem je-zeru. Ob sprehajalni potina zahodni strani otoka jena ogled 16 fotografij rib, kiso jih posneli člani fotograf-ske sekcije Društva za pod-vodne dejavnosti Bled inljubitelji podvodne fotogra-fije. "Včasih je bila problemtehnika, sama fotografija jebila šele na drugem mestu.Vsi znani podvodni fotogra-fi, ki jih poznam, so v svojikarieri "potopili" vsaj podva fotoaparata," se začet-kov podvodnega fotografi-ranja spominja Franci Sreč-nik, eden od avtorjev raz-stavljenih fotografij. Spo-minja se tudi, da je bilo je-zero pred dobrimi trideseti-
mi leti, ko se je začel potap-ljati, tako onesnaženo, daponekod niti lastne roke nividel pred seboj. Zdaj, pra-vi, je drugače, in če so raz-mere dobre, jezero rado po-kaže bogato življenje, ki seskriva pod gladino. Samorib je v njem več kot dvajsetrazličnih vrst. "Vsak foto-graf si želi, da bi jih posnelčim več - ob dobrih razme-rah zdaj čistoča vode in teh-nika omogočata, da jih foto-grafiraš tudi po deset vrstna en potop, samo pravi tre-nutek je treba najti. In, pre-senetljivo, pravi, so se živabitja v vodi navadila tudi načloveka. Tako je po izkuš-njah potapljačev največ ribprav v grajskem kopališču."Jate somov se rade zadržu-jejo pod pomoli in vsakdo,ki ima masko, si jih lahkoogleda," je še povedal Sreč-nik.
Skrivnostno življenje v Blejskem jezeruNa Blejskem otoku bo do 4. septembra na ogled razstava šestnajstih fotografij, ki prikazujejoživljenje v Blejskem jezeru.
Franci Srečnik ob fotografiji soma. Tudi on pozna legendoo kakih dvajset let starem in vsaj dva metra dolgem somu,ki mu pravijo Maks in živi v Blejskem jezeru.
Razstava 16 fotografij z naslovom Življenje v Blejskem jezeru je postavljena vzdolž zahodne obale otoka. Na ogledbo do 4. septembra.
Popravek
V torkovem Gorenjskem glasu sem v članku Dvorana uradno Groharjeva med občinskimi nagrajenci spregledaladobitnika priznanja občine Železniki. Tega je ob Albinu Lavtarju in Andreju Jemcu prejela tudi Otroška folklornaskupina OŠ Železniki. Nagrajencem se za napako iskrenoopravičujem. D. Ž.
5GORENJSKI GLAStorek, 12. julija 2011 [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Preddvor - France Bučar,predsednik prve skupščine vsamostojni državi Sloveniji,je človek, čigar besede nekajveljajo, kot politik je verodo-stojen in ne kontaminirankot mnogi, je o slavnostnemgovorniku ob preddvorskemobčinskem prazniku dejaltamkajšnji župan Miran Za-dnikar. Bučar je občanomPreddvora čestital za praznikin dejal, da so proslave obi-čajno priložnost za samoref-leksijo, ali smo dosegli, karsmo si želeli, in ali je to pravitemelj za našo prihodnost.Ko je govoril o samostojno-sti, ki jo je Slovenija pridobi-la pred dvajsetimi leti, je de-jal, da gre za zaključek tisoč-letnega procesa. Ni šlo tolikoza tisočletne sanje o lastnidržavi kot za sanje o svobodi,ki smo si jo želeli. Naša drža-va ni svobodna le zaradisprejetega akta o samostoj-nosti, pač pa je takšna takrat,ko jo doumemo kot del naše-ga vrednostnega sistema. Jestvar zavesti, ta pa se le poča-si oblikuje, je dejal Bučar.Državo je sicer razumeti kotinštrument, ki ga je treba
znati uporabljati in upravlja-ti, kar lahko počnemo le, čeimamo zavest o lastni identi-teti. Še vedno pa nismo opra-vili z modelom, ki je bil zna-čilen za prejšnjo avtoritarnodržavo. Še vedno je namrečmoč skoncentrirana v politič-nem podsistemu, namestoda bi bila razpršena po vsejdružbi. Govoril je tudi o tem,da moramo živeti od tega,kar ustvarimo, ne na "odprtračun" in se zadolževati naračun prihodnjih generacij.Poudaril je vrednote: delo,
domoljubje, etičen odnos doskupnosti in svetoval več sa-mozaupanja, a na realnih te-meljih.
Na slovesnosti so podelilitudi letošnja občinska pri-znanja. Veliki plaketi sta do-bila Franc Dolinšek za dol-goletno prostovoljno delo vgasilstvu in Jožef Zorman zaveč desetletij dela v krajevniskupnosti in v prid lokalnihprojektov. Malo plaketo soizročili Ani Lombar, ki dvedesetletji zavzeto dela v večpreddvorskih društvih. Pla-
keti Josipine Turnograjskepa sta prejela igralca KUDMatije Valjavca Simona Zor-man in Lojze Zaplotnik. Vkulturnem programu so na-stopili pevci Cerkvenega pev-skega zbora sv. Peter Pred-dvor z zborovodkinjo Mar-janco Rehberger, Mira Dela-vec v vlogi Josipine Turno-grajske (v spomin na to prvoslovensko pisateljico, pesni-co in skladateljico v Preddvo-ru tudi slavijo občinski praz-nik) in odlične pevke SestreTrobec Žagar.
V Preddvoru so praznovaliSlavnostni govornik ob prazniku občine in dvajsetletnici samostojne države je bil France Bučar.
Boštjan Bogataj
Žiri - O postavitvi hitrostnihovir na Partizanski cesti, priOsnovni šoli Žiri, na Čevljar-ski ulici (ob igrišču) in uliciPod griči, je odločal kar ob-činski svet, prej pa je predlogpodal občinski Svet za pre-ventivo v cestnem prometu(SPVPC). "Hitrostno oviro biradi postavili tudi na Jezerskiulici, vendar ni primernegaprostora," je povedal MilanOblak, svetnik in članSPVPC, na seji pa smo tudislišali, da bi jih morali posta-viti tudi na Novovaški cestiali pa semafor, ki bi zasvetilrdeče ob preveliki hitrosti.
"Sem proti oviram, sajpredlog ni strokovno uteme-ljen," pa je bil edini glas pro-ti Silva Mlinarja: "Predlog jebrez študije in alternative,niso podani stroški. Koliko jetu nesreč, kakšna je obstoje-ča signalizacija? Potrebuje-mo dobro redarstvo in radar,denar iz glob pa bi se stekal vobčinski proračun." Meni,
da so hitrostne ovire nevarneza kolesarje in pešce, ne veniti, kako se bo opravljalazimska služba. Matjaž Oblakje omenil redarje: na parki-rišču pred zadružnim do-mom (v centru) bi lahko uve-dli modro cono z brezplač-nim dveurnim parkiranjem.
Župan Janez Žakelj je po-jasnil, da postavitev ene hi-trostne ovire stane dva tisočevrov: "Postavili jih bomotam, kjer je to smiselno. Čese bo ukrep izkazal za smi-selnega, jih bomo postaviliše več." O strokovni uteme-ljenosti pravi, da bi lahko na-redili študijo, jo drago plača-li in prišli do enakih ugotovi-tev - ovire zmanjšujejo hi-trost. Župan je predstaviltudi svoje videnje ureditvecentra Žirov: "Centra s par-kiriščem ne bomo imeli, se-daj pa se nam zatika že zara-di časovno omejenega parki-ranja?" Dodaja: medobčin-ski inšpektorat in redarji ob-čini niso v pomoč, potrebu-jejo druge rešitve.
Nekateri svetniki so opozo-rili, da je na novem parkiriš-ču, kjer je bil včasih bencin-ski servis, dovoljeno parkira-nje zgolj dve uri, zato bi mo-rali zamenjati režim obehparkirišč. Umiku pločevineiz centra je znova nasproto-val Mlinar: "Občani iz hribo-vitih predelov se že sedaj za-mudijo, da pridejo v Žiri, po-tem bi morali parkirati šedlje od avtobusnih povezav."
V Žireh pa močno pogre-šajo tudi navzočnost polici-stov. "Na mizi imam sklep oustanovitvi Varnostnega so-sveta, vendar to ne more bitinadomestilo za navzočnostpolicistov," je za zadnjo Lo-čanko povedal župan Žakelj.Pravi, da v občini ne želijo je-mati zakona v svoje roke, ne-sprejemljivo pa je, da v zad-njih mesecih niso videli poli-cista niti v času uradnih urpolicijske pisarne. "Ko našiobčani kličejo na pomoč poli-ciste, dobijo odgovor, da lah-ko pridejo v treh urah. Kje paživimo," se sprašuje župan.
Ker ni policistov, bodopostavili ležečeV Žireh bodo zgradili ovire za umirjanje prometa. Pogrešajo policiste.
Gorenja vas
Rebalans komajda sprejet
Gorenjevaško-poljanski občinski svetniki so potrdili reba-lans proračuna, ki ga je predlagala občinska uprava. Prihod-ki so se glede na sprejeti občinski proračun povečali za 890tisoč evrov, približno polovico tega zneska gre na račun pro-daje zemljišč v Gospodarski coni Dobje, druga polovica paza projekt Obnovljivi viri v Alpskem prostoru (prek njegabodo zamenjali okna v Osnovni šoli Poljane, prešli z ogre-vanja na plin na biomaso in postavili fotovoltaične celice).Na odhodkovni strani so se povečali stroški gradnje šport-nega igrišča na Sovodnju. Razloga sta dva: v občinski prora-čun bo kapnilo manj evropskega denarja od načrtovanega,pri gradnji se je zapletlo zaradi plazenja terena. Bogo Žunse je čudil tudi novim vlaganjem v Štefanovo hišo v Polja-nah (do sedaj že šeststo tisoč evrov): "Hiša bi morala biti stem denarjem urejena v nulo." Tudi Jože Novak se je čudil,čemu več denarja za zimsko službo, ko pa letos snega sko-raj ni bilo. Zanimivo je, da je rebalans potrdilo zgolj šest pri-sotnih svetnikov, eden je bil proti, drugi so se vzdržali. V ob-činski svet je sicer izvoljenih 17 članov. B. B.
Škofja Loka
Obnavljajo vrtec Rožle
V obnovljeno enoto vrtca Rožle v Frankovem naselju bo je-seni lahko povsem na novo sprejetih 28 otrok prvega sta-rostnega obdobja. Ob koncu šolskega leta je bilo v javni Vr-tec Škofja Loka skupaj vključenih 809 otrok, od septembranaprej jih bo na novo prišlo še 196, približno enako številopa jih bo jeseni iz vrtca odšlo v osnovno šolo. Javni vrtec bojeseni lahko zahvaljujoč obnovljenemu vrtcu Rožle na novosprejel 224 otrok. Na čakalnem seznamu bo septembrapredvidoma ostalo 92 otrok, vendar pa jih bo od tega v za-četku septembra le 32 že izpolnjevalo starostni pogoj 11 me-secev, ki predstavlja pogoj za vključitev, pravi Jernej Tavčarz občine Škofja Loka. Preureditev enote Rožle obsega celovi-to preureditev kletne etaže. Notranja preureditev zajema sa-nacijo obeh igralnic, preureditev razdeljevalne kuhinje, ure-ditev novih sanitarij in garderobe in dodatni vetrolov. Objektbodo še izolirali in uredili zunanje igrišče. Celotna obnovavrtca Rožle bo končana do konca avgusta, vrednost naložbepa bo predvidoma znašala okrog sto tisoč evrov. D. Ž.
France Bučar in župan Miran Zadnikar s tremi od petih občinskih nagrajencev: JožefomZormanom, Ano Lombar in Lojzetom Zaplotnikom / Foto: Tina Dokl
IZBERITE MODRO SVOJO POT
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI
ZASTOPNIK.Pridružite se Zavarovalnici Maribor kot
Želite razgibano in interaktivno delo v timu ene najveèjih in najuspešnejših zavarovalnic v Sloveniji?
Prihajate iz
Vam veliko pomeni stimulativno delovno okolje, v katerem razvijamo vaš talent,prièakujete, da bodo vaši dosežki visoko cenjeni in nagrajeni,
hkrati pa vas zanima kariera, v kateri boste sami razpolagali s svojim èasom?
Morda želite sami odloèati o svojem življenju in boste postali samostojni podjetnik?
… potem vas vabimo k poslovnemu sodelovanju.
Kranja ali okolice?
Delovno razmerje se bo sklenilo za doloèen èas 6 mesecev s polnim delovnim èasom.
Kaj prièakujemo?�najmanj srednješolsko izobrazbo;�poznavanje dela z raèunalnikom;�komunikativnost in željo do dela z ljudmi;�vozniški izpit B kategorije;�aktivno znanje slovenskega jezika.
�
�
�
�
�
In kaj ponujamo novim zastopnikom?
�
�vrhunsko izobraževanje in usposabljanje;� redno plaèilo;�pridobivanje izkušenj v prodaji in pri delu s strankami;�samostojnost in prilagodljivost pri razporejanju delovnega èasa;�pomoè pri izgradnji in širitvi baze strank;�mentorstvo izkušenih top prodajalcev;� in dodatno nagrajevanje za dobre prodajne rezultate v obliki nagradnih
potovanj in mnogih drugih ugodnosti.
�
�
�
�
�
�
�
�
priložnost graditi in razvijati kariero;
Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov:
ZAVAROVALNICA MARIBOR d. d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Služba za splošno pravne in kadrovske zadeve, oddelek za razvoj zaposlenih.
O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obvešèeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom.
Miroslav Braco Cvjetičanin
Vitezi Dobrega Teka sodruščina, ki se je leta 2006odločila postati društvo, ki boteklo in teklo na vseh tekaškihprireditvah ter še organiziralosvojo lastno prireditev, ki boprepoznavna po vsej Sloveni-ji. Ponudba tekaških priredi-tev v Sloveniji je ogromna intekaču je kar težko izbrati, kjebo preizkusil svoje sposobno-sti ali šel nabirat užitke. Nočnadesetka je nekaj posebnega.To so doživeli vsi tisti, ki so biliže na prvi prireditvi na startu.Teči z lučko "čelko" okoli Blej-skega jezera skozi poletno nočje prav gotovo užitek. Dokazso prav gotovo vsako leto večjemnožice, ki pridejo na Bleddrugo sobotno julijsko noč.
"Desetke ne smem zamudi-ti, ker je ena od najboljših te-kaških prireditev! Desetka jeizziv, saj je ponoči teči povsemdrugače kot podnevi! Tole sose pa Vitezi enkratno spomni-li! Zna biti, da bo kmalu Bledpremajhen za Desetko ...," sose slišale izjave navdušencev,ki so ogrevali, raztegovali, za-tegovali mišice pred startom.
Dokaz, da je tek na Gorenj-skem ena ali verjetno kar prvanajbolj priljubljena oblika re-kreacije, je Viteze pognala vorganizacijo še dodatnihspremljajočih tekaških dejav-
nosti, ki so popestrile dogaja-nje na Bledu. Tekmovali sonajmlajši na Otroškem teku,tekmovali so rekreativci na
razdalji 1200 metrov, tekli socelo tudi bosi. Vse odličnoorganizirano za vse starostneskupine, tudi za tiste, ki so
hoteli teči, pa niso imeli var-stva za otroke: lahko so prišli,saj so organizatorji poskrbelitudi za pravi vrtec z animaci-jami, da so starši lahko brez-skrbno tekli. Dokaz, da Noč-na desetka ni samo tek za uži-tek, ampak tudi za rezultat, jeprav gotovo čas zmagovalcaPetra Kastelica, ki je deset ki-lometrov pretekel v času 31minut in 33 sekund! Medženskami pa je zmagala NežaMravlje s časom 36 minut in44 sekund.
Nočna Desetka v organiza-ciji Vitezov Dobrega Teka jeprav gotovo prireditev, ki je žein bo še bolj prepoznavenznak Gorenjske z Bledom načelu.
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
6 torek, 12. julija 2011GORENJSKI GLAS
Če me vprašate, katera je po-leg bicikla največja človekovapogruntavščina, potem odgovo-rim, da je to internet! Brez nje-ga si danes ne bi mogel pred-stavljati navadnega dne nitinoči. Kako bi sicer na primerjaz zvedel, kdo je zmagal sedmoetapo na Tour de France leta1971? Mene taki podatki zani-majo in sem potem živčna raz-valina, ko v celi naši preseljeniknjižnici ni mogoče odkriti tegapodatka. Potem kliknem v svetin po nekaj sekundah dobimpodatek. Ker pa ta podatek nitako pomemben za nobeno živ-ljenjsko obliko, moram prizna-ti, da je medmrežje lahko tudizelo koristno. Če gledam s služ-benega vidika, potem mi kajprida ne koristi, ker če pošljemskozi monitor sto ponudb zaugodnosti, ki jih ponuja našakomerciala ... ne dobim nitienega odgovora. Če jih pošljemdvesto, dobim en odgovor, da jihtrenutno ne zanima nikakršnosodelovanje, vendar nas bodoimeli v mislih ob prihodnjih pri-ložnostih. Torej, zdaj ne vem,ali internetna pošta zaposlujepoštarje, ki ne znajo oddati spo-ročila, ali pa imam zamašenkabel na koncu pisarne. Če paprijatelju pošljem emajliranosporočilo, da dam za malicosamo v primeru takojšnjega od-govora, pismo prileti nazaj vmanj kot minuti. Take vrstesporočil pa, kot kaže, prenašajopoštarji-piloti. No, večkrat semže plačal malico in večkrat semugotovil, da sem lahko precejbolj viden predstavnik tega pla-neta zdaj, ko smo vsi v obtoku,kot pa takrat, ko smo se le klica-li po telefonih, povezanih medseboj z žico, ali si pisali in poši-ljali pisma v papirnatih kuver-tah. Si lahko predstavljate, daimam prijatelja, ki ga poznamsamo po slikah in video film-čkih iz Južne Afrike? Tam ni-sem bil nikoli, on pa je, pravi,bil čisto blizu mene pred dvemaletoma, ko je bil na obisku v Pa-rizu. Ne vem, kaj njemu pome-ni blizu, vendar ima po svojeprav. S pomočjo interneta smose vsi tako zbližali, da nas loči lenekaj klikov. Socialna omrežjaso me privlačila od samega
izuma naprej. Jasno, da sem setakoj priključil na fejsbuk in seseznanil s prijatelji s celega sve-ta. Še danes obstajajo ljudje, kiteh socialnih omrežij ne upo-rabljajo oziroma jih ne zani-majo. Nič nimam proti njihovinejevolji, vendar sem ga začeluporabljati, ko sem iskal prija-telja iz vojske. Našel sem vse pri-jatelje iz vojske, ne samo njega.Potem sem našel vse sošolke izvseh šol, v katere sem hodil, innašel sem vse sorodstvo, ki jerazsejano po svetu. Vojna naBalkanu je moje sestrične, bra-trance, strice in tete, prijatelje inprijateljice pognala v beg in zanjimi se je izgubila vsaka sled.Našel sem jih s pomočjo interne-ta in Facebooka. Nekateri sonašli mene in se čudili, da semše med živimi, ker se menda ni-sem javil že sto let.
Danes imam že več kot dve-sto prijateljev, ki mi voščijo naprimer za rojstni dan. Ne mo-rem si predstavljati, da bi nekočdobil dvesto voščilnic po pošti.Ja, vem, da je laže natipkatiVse najboljše in klikniti Enterkot poiskati voščilnico, napisatinekaj besed, nalepiti znamko injo nesti v poštni nabiralnik. Pavseeno imam občutek, da smo spomočjo interneta postali boljšiprijatelji in ostali dobri kolegi.
Internet je rešitelj športa inšportne rekreacije. Zdaj lahkozvem tudi, kdo je zmagal na ko-lesarskem vzponu Zlata čipka!Ali na primer v minuti ugoto-vim, kakšno vreme je pri Blejskikoči, da me ne bo strah dežja,nevihte. Prek interneta sporo-čim, da grem kolesarit do Tolmi-na in nazaj, in se mi pridružijoše trije in nisem sam na cesti ...Po kolesarjenju vse fotografijepreložim na internet in opišempot, po kateri sem se vozil. Ne-kdo to prebere, si ogleda slike ingre po isti poti. Ko se vrne, se mizahvali za idejo, opis poti inpove, da bi se dvakrat zgubil, čebi ne prebral mojega zapisa ...
Fejst bukov je izraz za tistega,ki uporablja Facebook. Hec, kiprihaja iz gorenjskih koncev,vendar jaz res ne bi mogel dru-gače zvedeti, da je danes veselicav Ratečah, če bi ne bil Fejst bu-kov ...
Fejst bukov
Napovednik rekreativnih dogodkov Aktivni tedni športa Organizator: ŠPORTNA ZVEZA TRŽIČ, datum: 11.-15. julijaDodatne informacije: Biserka, 051 354 064, www.sztrzic.si, e-naslov: [email protected]
Tura Križ-Stenar Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA, datum: 16. julija. Dodatne informacije: PD Škofja Loka, 04/51 20 667,www.pd-skofjaloka.com, e-naslov: [email protected]
Nočna desetka je letos privabila več kot 2500 tekačev. / Foto: Rožle Bregar
Vitezi nočnega tekaKo je sonce zašlo in so se prižgale zvezde, je Blejsko jezero začelo hladiti pregrete tekačice in nervozne tekače. Več kot 2500 se jih je zbralo ob deseti uri zvečer, da bi pretekli deset kilometrov. Šesta Nočna desetka je startala v noč.
Alenka Brun
Poletni park Krvavec jepartnerski produkt, v katere-ga so vključeni RTC Krvavec,Koren sports in MTB Park inje sofinanciran v okviru ope-racije REACT, Turistični bi-ser Karavank, inovativen čez-mejni produkt z edinstvenokombinacijo sproščajočih inaktivnih počitnic, operativniprogram Slovenija-Avstrija
2007-2013. Prisotne so obodprtju Poletnega parka priBrunarici Sonček nagovorilipredstavniki vključenih part-nerjev. Srečko Retuznik(RTC Krvavec) je poudaril,da so na novo pridobitev naKrvavcu zelo ponosni, splohker jim je investicijo, ki jevredna dobrih dvesto tisočevrov, uspelo izpeljati v zagospodarstvo zelo težkih ča-sih. Matija Koren iz Koren
sports je predstavil ponudboPoletnega parka. Pester na-bor aktivnosti zajema plezal-no pustolovski park, kolesar-ski park, gorske karte, gor-ske skiroje, plezalni stolp,trampolin, poligon za loko-strelstvo, gibalno-spretnost-ni poligon, frizbi golf inspust s tubo. Gre tudi za pre-cej inovativen koncept po-nudbe, kjer človek z enosamo karto oziroma vstopni-
co lahko ves čas obiska preiz-kuša sebi ljube aktivnosti -od četrtka do nedelje. Go-razd Stražišar, ki je tudiupravitelj in lastnik MTBParka v Kranjski Gori pa ješe dodal, da je kolesarskipark oziroma steza le ena odponudb Poletnega parka.Primerna je za vse, ki znajovoziti kolo, le na zaščitnoopremo ne pozabite, če vaszamika, da jo preizkusite.
Na Krvavcu zaživel Poletni parkNa Krvavcu so se odločili, da je skrajni čas, da ponudijo obiskovalcem nekaj atraktivnega tudi v časupoletnih počitnic. Nastal je Poletni park.
Spust z gorskim kartom (moutin cart) je poseben užitek. Okušanje pustolovskega parka
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Najboljšim je nagrade podelil blejski župan Janez Fajfar.
Foto
: Rož
le B
rega
r
[email protected] GLAStorek, 12. julija 2011 7
Maja Bertoncelj
Kranj - Med le peščico slo-venskih atletov, ki imajo nor-mo za letošnje največje tek-movanje, svetovno prven-stvo, je 31-letni Rožle Prezelj,član AK Kranj. To bo njego-vo že trinajsto veliko tekmo-vanje.
Cilj letošnje sezone je bilanorma za svetovno prven-stvo, kar vam je uspelo žezelo kmalu.
"Res je. Prvi cilj letošnjesezone je bil, da že na začet-ku izpolnim normo za letoš-nje svetovno prvenstvo v Da-eguju v Južni Koreji in hkra-ti tudi za olimpijske igre pri-hodnje leto v Londonu, karmi je uspelo že na drugi tek-mi. Od takrat dalje se pri-pravljam za to letošnje naj-večje tekmovanje, kjer bi serad uvrstil v finale."
Norma je postavljena visoko,na 228 cm.
"To je izredno visoko. Obtem je treba vedeti, da je 228cm norma B, za uvrstitev vfinale na velikih tekmova-njih pa je povprečno trebaskočiti 225 cm."
Tolikšna norma pomeni tricentimetre manj od vašegain hkrati slovenskega rekor-da. Ste ob tem skoku mordaimel v nogah tudi 232 cm alije šlo ravno za las prek letvi-ce?
"Mislim, da če bom še en-krat ujel tak dan, tako tekmo,kot je bila v Postojni, kjersem izpolnil normo, ali pakot miting v Mariboru predkratkim, ko sem imel malcesmole, da sem na 228 cmpodrl, bi lahko postavil tudinov državni rekord. Je pa tože tako visok rezultat, da jezelo nehvaležno kaj takega
napovedovati. Upam, dabom imel v letošnji sezonitako življenjsko priložnost,da bom lahko skočil 232 cm.Vsekakor pa mislim, da semtega sposoben."
Kako bo potekal zadnji me-sec priprav na svetovno pr-venstvo?
"To bo že moje trinajstoveliko tekmovanje. Izkušnjetorej imam, na rezultat pavpliva še vrsta drugih dejav-nikov. Z mitingom v Mari-boru sem zaključil prvi tek-movalni cikel. Danes (pogo-varjala sva se v soboto, op. p.)pa začenjam prvi tako ime-novani vmesni trening zaobnovitev forme. To bo tudiobdobje brez tekmovanj. Po-tem me čaka nastop na dr-žavnem prvenstvu, šel bomše na kakšen miting zaraditekmovalnega ritma. Po 10.avgustu se bom osredotočilsamo še na zaključni del pri-prav, 19. avgusta je načrto-van odhod v Daegu, 30. av-gusta pa imam kvalifikacij-ski nastop."
Prihodnje leto pa še Londonin konec kariere. Tako ste miže večkrat dejali. To še vednodrži?
"Premislil si nisem. To bokonec moje profesionalnekariere. Po toliko letihukvarjanja s športom pa jeverjetno težko, da bi kar po-polnoma prenehal, tako dase bom s športom verjetnoukvarjal v rekreativnemsmislu. Morda celo s sko-kom v višino. V Sloveniji niprave konkurence. Fantjeskačejo okrog dva metra,tako da bi verjetno z zelomalo treninga osvojil še kak-šen državni naslov. O tembom razmišljal prihodnjeleto. Rad bi začel tudi svojopoklicno pot. Treba je bitirealen, enkrat narediti ko-nec in iti novo pot. Za izpol-nitev tako visokih norm, kotjim imamo za velika tekmo-vanja, se moraš temu stood-stotno posvečati. Razmišlja-ti pa je treba tudi o prihod-nosti. Ne gre pričakovati, dabom od atletike živel. Vesdenar, ki ga dobimo od dr-
žave in od zaposlitve pri Slo-venski vojski, dajemo nazajv ta šport. V prihodnje si že-lim biti še bolj dejaven tudiv Atletski šoli Rožlje Prezelj,ki je družinski projekt."
Vaša poklicna pot pa bo očit-no v pravu. Kako napreduještudij?
"Do konca imam še štiriizpite. Zelo se že veselim, dajih opravim. Pa ne zato, da bizaključil, temveč zato, da sebom lahko posvetil diplom-ski nalogi, ki mi bo vzela kardosti časa. Delal bom zelozanimivo diplomsko nalogoiz bančništva."
Kako to, da bančništvo?"Profesor dr. Franjo Šti-
blar, ki bo moj mentor, meje na predavanjih zelo nav-dušil, zato sem se odločil zato področje. Ker sem zaradiprofesionalnega ukvarjanja sšportom malce dlje študiralkot običajni študentje, bi radna koncu naredil dobro di-plomsko nalogo kot piko na isvojemu študiju."
Sposoben skočiti do rekordaRožle Prezelj se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki, kjer si v skoku v višino želi uvrstitve v finale. Kranjčan pravi, da je sposoben preskočiti tudi višino novega državnega rekorda.
Kranjčan Rožle Prezelj pravi, da bo profesionalno kariero zaključil prihodnje leto po olimpijskih igrah v Londonu. / Foto: osebni arhiv
Vilma Stanovnik
Domžale - Čeprav se novadomača sezona za prvoligašezačenja ta konec tedna, pa soslovenski pokalni prvaki, no-gometaši Domžal, minulikonec tedna že osvojili prvolovoriko. V super pokalu, kosta se v uvodu v novo sezonopomerili ekipi državnih inpokalnih prvakov, Mariborain Domžal, so namreč vLjudskem vrtu zmagali z 1 :2 in drugič v zgodovini klubaosvojili super pokal. Kljubveselju pa slavje ni trajalodolgo, saj Domžalčane ta če-trtek ob 20.45 v domačemšportnem parku čaka prvi
dvoboj drugega kola kvalifi-kacij za evropsko ligo protihrvaškemu Splitu. Cena
vstopnic v predprodaji je 10evrov, na dan tekme pa bo 12evrov.
S super pokalom v novo sezono
Vilma Stanovnik
Bled - Pred svetovnim prven-stvom v veslanju, ki bo ko-nec avgusta in v začetku sep-tembra pri nas na Bledu, jebila minuli konec tedna šezadnja tekma svetovnega po-kala v Luzernu. Na njej je na-stopilo tudi pet naših posadk.Najslabše se je odrezala po-sadka lahkega dvojca v posta-vi Matevž Malešič in JureCvet, ki je nastopila v finalu Ein z zmago osvojila skupno25. mesto. Četverec (TomažPirih, Rok Kolander, UrbanUlčar in Janez Jurše) je s tret-jim mestom v finalu D osvojil21. mesto, prav tako 21. pa jebil lahko enojec (Rajko Hr-vat). V polfinale se je uspelo
uvrstiti posadkama dvojnegačetverca (Žiga Pirih, GašperFistravec, Jan Špik in MatejRojc) in dvojnega dvojca(Luka Špik in Iztok Čop).Medtem ko je dvojni četverecnastopil v B-finalu in z dru-gim mestom osvojil končnoosmo mesto, pa sta si nastopv A-finalu zagotovila IztokČop in Luka Špik, ki pa stanato zaostala za posadkamiNove Zelandije, Nemčije, Ve-like Britanije in Francije terosvojila peto mesto. "V finalunisva ujela pravega ritma innisva mogla odpeljati svojevožnje. Za naprej bo trebapopraviti zaveslaj in pridobi-ti tisto plovnost, ki sva jo ne-koč že imela," je po finalupovedal Iztok Čop.
Čop in Špik v A-finalu
Še pred začetkom državnega prvenstva so se nogometašiDomžal veselili zmage nad Mariborom in super pokala.
Foto
: Mar
ko V
anov
šek
Kranj
Generalka brez zmagovalca
Minulo nedeljo so nogometaši Triglava Gorenjske odigralizadnjo prijateljsko pripravljalno tekmo pred začetkom prve-ga dela novega nogometnega prvenstva, ki se za prvoligašezačenja že ta konec tedna. Na domačem igrišču so gostilimoštvo Hita Gorice, rezultat pa je bil neodločen 0 : 0. TriglavGorenjska je sicer v pripravljalnem obdobju odigral pet te-kem, od katerih je tri dobil, bil enkrat premagan in igral en-krat neodločeno. Razpored prvih prvenstvenih tekem TriglavGorenjska je zelo zanimiv. Na domačem igrišču se bodo tonedeljo ob 18. uri najprej spopadli z Nafto, nato pa bo prišlav Kranj kar prva četvorka minulega prvenstva. "Domače tek-me moramo odigrati dobro in prejeti čim manj zadetkov. Navsaki tekmi bomo igrali na zmago. Z borbeno in disciplinira-no igro nam to tudi lahko uspe, kar smo dokazali v preteklisezoni. Posebno pozornost pa bomo morali posvetiti tudipsihološki pripravi," je dodal Brkič, ki ima ob sebi dva dobrapomočnik Rajka Kondiča in Damjana Vidmarja. J. M.
Minulo nedeljo so kranjski nogometni prvoligaši na generalkipred začetkom novega prvenstva gostili Hit Gorico.
Foto
: Mat
ic Z
orm
anP
lava
lni k
lub
Kam
nik,
Mai
stro
va u
lica
15
, K
amni
k
GORENJSKI GLAStorek, 12. julija 20118 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Policisti gorske enotePolicijske uprave Kranj so vsoboto v sodelovanju z nad-zorniki Triglavskega narod-nega parka izvedli preventiv-no aktivnost Varno v gore, kije bila usmerjena tudi v varo-vanje narave. Ciljna skupinaakcije so bile vse kategorijeobiskovalcev gora: gorniki,pohodniki, dopustniki, izlet-niki vseh starosti ter skrbni-ki, upravniki gorskih domovin koč. "Splošen vtis je do-ber. Obisk gora ter ozavešče-nost in opremljenost gorni-kov se izboljšujeta, opazili pasmo, da je slabša planinskaodgovornost. Številni se na-mreč na postojankah ne vpi-sujejo v knjige, kar se lahkoizkaže za precejšnjo oviropri morebitnem njihovemiskanju, saj veliko težje ugo-tovimo, po kateri poti se jeodpravil pogrešani plani-nec," je po vrnitvi v dolinopovedal Matej Brajnik, vodjapolicistov gorske enote PUKranj.
Brajnik nam je zaupaltudi nekaj "cvetk", ki so jihmešane patrulje s po enim
policistom in nadzornikomTNP v soboto opazile v na-ših gorah. Med največje za-gotovo sodi bosi planinec, kiga je mešana patrulja sreča-la na poti z Rudnega poljaproti Vodnikovem domu."Patrulja ga je lahko samoopozorila na nespametnostnjegovega ravnanja, drugihpooblastil pa policisti nima-mo," je pojasnil Brajnik. NaMojstrovki so opazili t. i. ba-sejumperja, ki pa je bil zapatruljo prehiter in je skočil
v globino, še preden sta navrh prispela policist in nad-zornik. Na Stolu pa se je petnadebudnežev poganjalo zgorskimi kolesi. "Med obis-kovalci gora je bilo v sobotovsaj trideset odstotkov tuj-cev. Med njimi me je prese-netilo kar nekaj avstrijskihplanincev, ki so bili nepri-merno obuti, kar zanje niobičajno," je pojasnil Braj-nik. V preventivni akciji jesodelovalo šest policistovgorske enote in pet nadzor-
nikov TNP, ki so se v gorepodali v petih smereh.
Sobotni dan so redne po-licijske prometne patruljeizkoristile tudi za kontrolonajbolj priljubljenih izho-dišč v gore. "Patrulje sopreverjale, kako vzorno pla-ninci parkirajo, in jih opo-zarjali na samozaščitnoravnanje. Oprezali so tudiza sumljivimi osebami naparkiriščih, a niso opaziliničesar sumljivega," je šepovedal Brajnik.
Bosonog proti TriglavuPatrulja policista in nadzornika Triglavskega narodnega parka je v soboto na poti z Rudnega poljaproti Vodnikovem domu naletela na bosega planinca.
Simon Šubic
Ljubljana - "Vožnja poleti se vmnogočem razlikuje od vož-nje v drugih obdobjih leta.Poleg vročine in gostejšegaprometa se na cestah v več-jem številu pojavijo tudi tujivozniki, ki prihajajo iz različ-nih socialnih okolij, z različ-nimi vozniškimi izkušnjami,znanjem ter navadami. Spreventivnimi in represivni-mi ukrepi želimo zagotovitivarnost cestnega prometatudi v poletnih mesecih inopozoriti na nevarnosti vož-nje pod vplivom alkohola terprehitre oziroma neprilago-jene vožnje," je pred vrhun-cem poletne sezone povedaldirektor Javne agencije RS zavarnost prometa Ljubo Zajc.
Poletna vročina vpliva nautrujenost voznikov, zato jepomembno, da vozniki invoznice prepoznajo njeneprve znake, kot so zmanjša-nje koncentracije med vož-njo, prepozna prepoznavaprometnih znakov ali zeha-nje, opozarja Zajc. Vozni-kom in voznicam zato sve-tuje, da v poletnih mesecih,
ko se vozijo na počitnice,ne vozijo več kot osem ur,vsaki dve uri pa naj si pri-voščijo pasiven počitek, lah-ko tudi kratek spanec.
Predstavnik policije Bošt-jan Smolej je napovedal, dabodo policisti poleg urejanjaprometa na slovenskemcestnem križu, kjer se poletipoveča gostota prometa, vprihodnjih dveh mesecih na-menili posebno pozornostmotoristom, saj bodo različ-ne oblike nadzora izvajalipredvsem na odsekih cest, kiso med njimi najbolj priljub-
ljeni. Zoper kršitelje bodopolicisti dosledno ukrepali,je dejal Smolej. Policistibodo izvajali nadzore tudi napočivališčih in krajih, kjer sezadržujejo turisti, ter takopreprečevali tatvine, vlomein drugo kriminaliteto.
Na slovenskih cestah se jeletos število prometnih ne-sreč zmanjšalo za dvanajstodstotkov, kljub temu pa soterjale 72 smrtnih žrtev, karje osem več kot v enakemobdobju lani. Število hudoranjenih se je povečalo zaosem odstotkov, lažje ranje-
nih pa je bilo za štirinajst od-stotkov manj. Najbolj pro-blematično je Podravje, kjerse je število mrtvih z lanskihosem povečalo na 23.
"Želimo si, da bi mladi,predvsem srednješolci, spo-znali, da lahko zaradi trenut-ka neprevidnosti v prometuposledice nosijo vse življenjein kako težko je življenje, kopristaneš na invalidskem vo-zičku," je mlade voznike kprevidni in odgovorni vožnjipozval Matej Lednik iz giba-nja Še vedno vozim, vendarne hodim.
Naj vas ne premaga utrujenostVarnost v cestnem prometu se poleti praviloma poslabša, zato si bodo tudi letos Javna agencija RSza varnost cestnega prometa, policija, nevladne organizacije in drugi prizadevali, da jo z različnimiakcijami in ukrepi izboljšajo.
Z novinarske konference pred turistično sezono (z leve): Matej Lednik, Boštjan Smolej inLjubo Zajc / Foto: Javna agencija RS za varnost prometa
Simon Šubic
Kranj - Ljubljanski policistiso pred dnevi po daljšemiskanju prijeli 25-letnikabrez znanega prebivališča vSloveniji, ki ga sumijo večvlomov v poslovne prostorein dveh oboroženih ropov,zato ga je preiskovalni sod-nik brez milosti poslal v pri-por. V kazenski ovadbi, ki jobodo podali na tožilstvo, jemed drugim napisano, da jeosumljeni od junija do sep-tembra 2007 na območjuKranja in Medvod vlomil vnajmanj šest poslovnih ob-jektov, iz katerih je odneselvečje število mobilnih telefo-nov, fotoaparatov, cigaret,
hlač, objektivov in denarja.Lastnike je skupaj oškodovalza okoli 48 tisoč evrov.
Priprti 25-letnik naj bipred tremi leti izvedel oboro-žen rop v Ljubljani, v kate-rem je odnesel dvesto evrov.Precej večji izplen naj bi muprinesel oborožen rop janu-arja 2009, ko naj bi s štirimisostorilci na Prešernovemtrgu v Ljubljani iz poslovne-ga prostora odnesel za pri-bližno štiristo tisoč evrov ur,nakita, očal, mobilnih telefo-nov in denarja. Druge sosto-rilce omenjenega ropa so žeobsodili na zaporne kazni.25-letnika policisti sumijo,da je storil še nekaj drugihvlomov.
Ropal in vlamljal
Žiri
Pogrešajo Branka Malavašiča
Policijsko postajo Škofja Loka so v nedeljo obvestili, da je oddoma neznano kam odšel Branko Malavašič iz Žirov. Pogre-šani je star trideset let, visok 180 centimetrov, srednje posta-ve, koščenega obraza, ima kratko postrižene lase, po temenupa je brez las. Oblečene je imel temne hlače iz jeansa, rjavešportne copate in zeleno majico z dolgimi rokavi. Od doma jeodšel peš, ima težave s hojo, šepa na desno nogo. Nazadnjeso ga videli v nedeljo okoli 5.30. Kdor bi karkoli vedel o pogre-šanem, naj to sporoči na najbližjo policijsko postajo ali pokli-če na intervencijsko številko policije 113. S. Š.
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
V soboto so bile naše gore precej obljudene, med planinci pa je bilo tudi precej tujcev.
Foto
: Mat
jaž
Švab
Simon Šubic
Kranj - Za pester minuli ko-nec tedna je med drugimposkrbel tudi voznik, ki niželel ustaviti na ukaz poli-cijskih patrulj v Kamniku.Vožnjo je nadaljeval protiGorenjski, kjer so ga še ne-kajkrat neuspešno ustavlja-li. Njegov beg se je končalšele, ko se je zaletel v beton-ski propust in se pri temlažje ranil. Kot so kasnejeugotovili, je voznik psihičnibolnik, zato so ga po oskrbiprisilno hospitalizirali.
V petek in v noči na nede-ljo so policisti izvedli tudipoostrena nadzora prome-ta. V petek so pod drobno-gled vzeli promet na cestahproti Jezerskemu in Ljube-lju. Ugotovili so enajst pre-koračitev hitrosti; najvišjaizmerjena hitrost na deluceste, kjer je omejitev hitro-sti 90 km/h, je bila 138km/h, voznik začetnik pase bo za storjeni prekršekzagovarjal na sodišču, saj je
zagrožena globa najmanjpetsto evrov in devet kazen-skih točk. Za mladega voz-nika to pomeni odvzemvozniškega dovoljenja.
V noči na nedeljo je nad-zor prometa potekal nadelu avtoceste med Lesca-mi in Peračico. Policisti sotemeljito preverili štiri voz-nike avtobusov, od katerihje eden prekoračil čas traja-nja vožnje. Globo so izreklitudi vozniku, ki ni vozil posredini svojega voznegapasu, ampak po črti, ki raz-mejuje vozni in prehiteval-ni vozni pas. Po izrečeniglobi so ga napotili na poči-vališče, da si vzame malceodmora. Kljub precej goste-mu tranzitnemu prometuso policisti s civilnim vozi-lom z vgrajenim video nad-zornim sistemom Providaujeli več prehitrih vozni-kov. Najbolj se je mudilovozniku, ki je po avtocestivozil 200 km/h. Prejel jeglobo v višini tristo evrov inpet kazenskih točk.
Mladi voznik prehiterMinuli konec tedna je bil za gorenjske policisteprecej pester.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
16 TORE
K_12
. 07.
201
1GLASOV ODER
DOBRA VIŽA USPELA
Gorenjski kvintet že drugič najboljšikvintet festivala v Števerjanu. / Foto: arhiv ansambla (Marko Novak)
10
LJUDJE
BOHINJSKI OTROŠKI FESTIVAL
Minuli konec tedna je v Bohinju pote-kal že četrti otroški B.O.FEjST festival.Namen festivala je bil dobrodelen, izkupiček pa so namenili otrokom s posebnimi potrebami iz OŠ AntonaJanše v Radovljici. / Foto: arhiv festivala
KULTURA
”ZAGOREL”JE PLAVŽ
Na trgu na Stari Savi na Jesenicah sopripravili ambientalno uprizoritevdrame Franceta Klinarja Plavž.
11
Dra
ma,
ki g
ovor
i o s
plet
kah
in lj
ubez
ensk
ih te
goba
h. V
eč n
a st
rani
11.
/ F
oto:
Gle
dališ
če T
onet
a Č
ufar
ja
10 TOREK_12. 07. 2011
GLASOV ODER, KINO
teverjan, prijaznavasica pri zamej-skih Slovencih vItaliji, je mestosrečnega imena zaGorenjski kvintet,
ki je letos že drugič zaporedosvojil nagrado strokovnekomisije za najboljši kvintetfestivala. A uigrani gorenjskizasedbi ni šlo vse po maslu.Preden so v nedeljskem fina-lu prepričali komisijo, so semorali izmed polfinalistovpetkovega in sobotnega ve-čera uvrstiti med štirinajstnajboljših finalistov. Na pet-kovem prvem nastopu se je,tik preden so stopili na oder,ulilo kot iz škafa in organiza-tor je celotno prireditev z zu-nanjega prizorišča preselilna oder pod šotorom. Breztonske vaje je Gorenjskikvintet zaigral, kot najboljezna, potem pa je sledilomučno čakanje, saj so zauvrstitev v finale izvedeli šelev zgodnjem nedeljskem ju-tru. Predstavili so se z Avse-nikovo Planica, Planica inlastno tekmovalno skladboDobra viža. Dekle in fantjeso se odlično ujeli z ansam-blom Brjar iz Goriških brd
in izmenjaje igrali občinstvupod borovci do sobotnega ju-tra, ko jih je pot ponesla pro-ti domu. V nedeljo so se vr-nili in z veliko željo stopili nafestivalski oder. Pa se je za-taknilo. Večkrat. Ker je tro-bentar Gorenjskega kvintetaGregor Gubenšek član orkes-tra Slovenske vojske, je taimel ravno na dan festivalanastop, in tako so si troben-tarja Simona Novaka izposo-
dili pri ansamblu Ekart. Gre-gorju Vindišu se je pokvarilklarinet in mu ga je prijaznoposodil Vid Cukjati, klarine-tist ansambla Brjar. Pri zad-njem akordu na odru pa seje še harmonikarju GregorjuKorošcu odtrgal pas pri har-moniki, a jo je srečno ujel.Kljub spletu nesrečnih oko-liščin je Gorenjski kvintetzapustil Števerjan nasmeja-nih ust in vedrega obraza.
Prepričali so strokovno ko-misijo in postali najboljšikvintet festivala. Komisija pajih je nagradila še z nasto-pom na 19. Alpen GrandPrixu, ki bo 14. oktobra vMeranu. Gre za revijo zabav-ne in narodno-zabavne glas-be, na kateri sodelujejo sku-pine iz Avstrije, Italije, Nem-čije in Švice, ki so se uspeš-no uvrstile na različnih festi-valih in tekmovanjih.
DOBRA VIŽA USPELAGorenjski kvintet že drugič najboljši kvintet festivala v Števerjanu
� � �� � �� �
� � � �
� � �� � � �� � � �
� � ������������� ��������� ���������� ��� ������� ������������� ����� ����� �������
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
� � � �� � �
� � � �� �
� � �� �
� � � �� �
� � � � � ����������� ������������� � ������������ ��������� ���� ���������� ����������� �
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
Nasmejani Gorenjski kvintet / Foto: arhiv ansambla (Marko Novak)
Saša Pivk Avsec
Š
Engrotu{, d.d.
Planet Tuš Kranj
Vsako soboto v mesecu juliju in avgustu si ob 10. uri v
kinematografih Planet Tuš oglejte posebno Disney risanko
za samo 3,00 EUR!
Spored predstav Disney risank najdete na www.planet-tus.si
Vstopnice lahko rezervirate na telefonski številki
059 73 36 70 (po 14. uri).
Torek, 12. 7. 17.00, 19.10, 21.20 PINGVINI GOSPODA POP-PERJA21.40 CIRKUS COLUMBIA16.20, 19.00 PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMITOKOVI16.00, 18.20 AVTOMOBILI 2, sinhroniziran20.40 THOR
Sreda, 13. 7. 17.00, 19.10, 21.20 PINGVINI GOSPODA POP-PERJA21.40 CIRKUS COLUMBIA16.20, 19.00 PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMITOKOVI16.00, 18.20 AVTOMOBILI 2, sinhroniziran20.40 THOR
Četrtek, 14. 7. 16.00, 18.40, 21.20 HARRY POTTER IN SVETINJESMRTI 216.50, 19.00, 21.10 PINGVINI GOSPODA POP-PERJA20.20 PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMI TOKOVI15.40, 18.00 AVTOMOBILI 2, sinhroniziran
Torek, 12. 7. 18.50, 20.50 IZVORNA KODA18.20, 20.40 CUKRČEK 217.00, 19.10, 21.20 PINGVINI GOSPODA POP-PERJA17.10, 20.10, 21.00 TRANSFORMERJI: TEMNASTRAN MESECA, 3D 16.20 AVTOMOBILI 2, sinhroniziran16.00, 18.30 AVTOMOBILI 2, 3D sinhroniziran16.15 KUNG FU PANDA 2, sinhroniziran15.00 KUNG FU PANDA 2, 3D sinhroniziran
Sreda, 13. 7. 20.00 HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 2, 3D18.50, 20.50 IZVORNA KODA18.20, 20.40 CUKRČEK 217.00, 19.10, 21.20 PINGVINI GOSPODA POP-PERJA17.10, 21.00 TRANSFORMERJI: TEMNA STRANMESECA, 3D 16.20 AVTOMOBILI 2, sinhroniziran16.00, 18.30 AVTOMOBILI 2, 3D sinhroniziran16.15 KUNG FU PANDA 2, sinhroniziran15.00 KUNG FU PANDA 2, 3D sinhroniziran
Petek, 15.7. 18.30 DUHOVNIK20.30 PREKROKANA NOČ 2
Sobota, 16. 7. 18.30 PREKROKANA NOČ 220.30 DUHOVNIK
Petek, 15. 7. 19.00 ODKLENJEN21.00 DOBRO SRCE
Sobota, 16. 7. 19.00 DOBRO SRCE21.00 ODKLENJEN
Nedelja, 17. 7. 19.00 ODKLENJEN21.00 DOBRO SRCE
Ponedeljek, 18. 7. 21.00 GREVA
Organizatorji filmskih predstav si pridržuje-jo pravico do spremembe programa.
TERASA RADOVLJIŠKE GRAŠČINE
KINO RADOVLJICA, LINHARTOVA DVORANA
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA
PLANET TUŠ, KRANJ
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
KINO SPORED
EN
GR
OTU
Š d
.d.,
CE
STA
V T
RN
OVL
JE 1
0A,
CE
LJE
TOREK_12. 07. 2011 11
KULTURA
soboto zvečerso na jeseniškemtrgu Stara Savapripravili premi-ero drame Plavž
v izvedbi Gledališča TonetaČufarja Jesenice. Dramo vtreh dejanjih je leta 1939 na-pisal jeseniški dramatikFrance Klinar, na Jesenicahso jo prvič uprizorili leta1945, nato pa še leta 1969 obstoletnici Železarne Jeseni-ce. Po 42 letih so se v Gleda-lišču Toneta Čufarja odločili,da bo Klinarjev Plavž na Je-senicah znova "zagorel". Pobesedah direktorice gledališ-ča Branke Smole je bil zalo-gaj velik, ne le zaradi počitni-škega časa, temveč pred-vsem zaradi velike igralskezasedbe, saj v drami igra karštirinajst igralcev. "Zakaj Kli-narjev Plavž in zakaj na Sta-ri Savi? Zato, ker je posebenizziv delati ambientalnepredstave, in zato, ker jeprav, da damo prostor doma-čim avtorjem, kot je FranceKlinar," je povedala Smole-tova. Režijo so zaupali mla-demu režiserju Matjažu Ko-manu in njegova mladost
odseva tudi v drami, saj jo jedelno posodobil, tako da jezanimiva tudi za mlajše ob-činstvo. Sicer pa gre za za-hteven tekst, vloge nisomajhne, je povedal Koman,zlasti za mlajše igralce sobile dokajšen izziv, mentorjepa so našli v prekaljenih sta-rejših soigralcih. Eden takš-nih "starih mačkov" je Kle-men Košir, ki se je v Plavžu
znašel v dvojni vlogi, kot ig-ralec in scenograf. "Čepravje bila drama napisana preddesetletji, pa je še danes za-nimiva, aktualna, morda šecelo bolj kot v času nastanka,saj govori o prodaji zemlje,torej o razprodaji premože-nja," je dejal Klemen Košir.Kot je povedala Branka Smo-le, bodo po sobotni premieriPlavž na prostem uprizorili
še septembra, pripravljajo patudi odrsko različico, tako dabo jeseni Plavž "zagorel"tudi na odru jeseniškega gle-dališča. Ponudili ga bodo kotdel abonmaja, razmišljajo patudi, da bi ga v sodelovanju zGornjesavskim muzejem Je-senice ponudili obiskoval-cem Stare Save, zlasti šolskimladini, ki si pride ogledatmuzej in železarske zbirke.
Urša Peternel
V
Kranj
V Mali galeriji razstava del Andreje Eržen
V četrtek so v Mali galeriji v Kranju odprli razstavo likovnihdel akademske slikarke Andreje Eržen. En mesec bodo naogled dela na platnu in svetlobne slike na pleksi steklu, kipredstavljajo avtoričino delo zadnjih treh let. Dela so re-fleksija njenega doživljanja, ki se giblje v dualizmu mednaravo in urbanim svetom. Avtorica z ustvarjanjem di-ametralnih nasprotij išče nova sožitja med različnimi ele-menti slike. Vsak delček slike biva samozadostno in neod-visno, obenem pa je v odnosu z drugimi elementi na sliki,pa tudi v širšem pomenu. Na svetlobnih slikah gre za svet-lobo, ki jo najdemo v meditaciji, vendar to ni edini pomen.Umetni vir svetlobe simbolizira sodobni svet in je vnasprotju z upodobljeno naravo na slikah. Okrogla oblikaslik ponazarja prvinsko in najpopolnejšo obliko narave.
Andreja Eržen sicer ustvarja na različnih področjihvizualne umetnosti. Poleg slikarstva se ukvarja tudi zgrafiko, grafičnim oblikovanjem in animacijo. S. L.
”ZAGOREL” JE PLAVŽNa trgu na Stari Savi na Jesenicah so pripravili ambientalno uprizoritev drame Franceta Klinarja Plavž.
ovejša slikarskadela Črno-belo vbarvah vsestran-skega umetnikaNejča Slaparja
(na sliki), ki smo jih lahkopred časom že videli v Gale-riji Ivana Groharja v ŠkofjiLoki, so tokrat na ogled vCafe galeriji na Pungertu, nakoncu starega dela mestaKranja.
Nejč Slapar je multidisci-plinarni umetnik, ki je v svojiveč kot štiridesetletni umetni-ški karieri deloval tako na po-dročju filma (v sedemdesetihletih je ustvarjal v filmski sku-pini Ime, ki je za svoje kratko-metražne filme prejela tudištevilne nagrade), glasbe, naj-pomembnejši pečat pa pravgotovo pušča s svojimlikovno-umetniškim ustvarja-njem. Z več kot stotimi samo-stojnimi ter okoli petdesetimiskupinskimi razstavami jeSlapar že davno presegelmeje domačega okolja in seuveljavil kot prepoznan likov-ni ustvarjalec.
Slapar izhaja iz paradigmegrafičnega oblikovanja, s či-mer se je ukvarjal v mlado-sti, kar zaznamuje njegovocelotno umetniško pot. Dela,ki so razstavljena na Punger-tu, se od prejšnjih razlikuje-jo predvsem po dodani barv-ni komponenti, očiten pa jetudi preskok iz ploskovne vtridimenzionalno perspekti-vo. Lahko rečemo, da gre začrno-belo v barvah, kjer pre-vladujejo žive, energičnebarve, ki s svojo kontrast-nostjo še bolj poudarijo samkompozicijski del slike. VSlaparjevih umetninah takozasijejo elementi v vseh trehdimenzijah, kjer se sila tež-nosti porazgubi - zdi se, daželi avtor spodnesti točkostatične perspektive, v neka-terih delih je vidna tudi alu-zija na Escherjeve logičnegrafične paradokse. Obe-nem pa je potrebno reči, daavtor ohranja svoj prepozna-ven slog jasnih, natančnihgeometrijskih linij in grafič-nega pristopa, ki Slaparjaupravičeno dvigujejo visokonad povprečje sodobnih li-kovnih ustvarjalcev.
Samo Lesjak
N
NA PUNGERTU VČRNO-BELIH BARVAH
Drama govori o življenju dveh družin, spletkah in ljubezenskih tegobah. / Foto: Anka Bulovec
Foto
: Tin
a D
okl
Redna cena knjige je 24,90 EUR.
Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,
je cena le 19,90 EUR + poštnina.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova
cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41
ali na: [email protected].
Ste tudi vi med
tistimi, ki pogosto ne
vedo, kaj pripraviti za
kosilo? Mala velika
kuharica je idealna
rešitev za vas. V knjigi
boste našli več kot
600 idej in receptov za
pripravo jedi. Vsak
recept je označen s
stopnjo zahtevnosti,
od enostavnih do zelo
zahtevnih. Preizkusite
se v pripravi začetnih
jedi, glavnih jedi,
solat in sladic!
www.gorenjskiglas.si
Foto
: Tin
a D
okl
12 TOREK_12. 07. 2011
VREME IN POČUTJE
torek
14/27°C ....
....
....
....
.... sreda
14/29°C ....
....
....
....
....
13.7.četrtek
12/29°C ....
....
....
....
....
14.7.petek
13/24°C ....
....
....
....
....
15.7.sobota
13/23°C ....
....
....
....
....
16.7.nedelja
14/26 °C ....
....
....
....
....
17.7.
....
....
....
....
.... torek
12/25°C ....
....
....
....
....
19.7.sreda
12/26°C ....
....
....
....
....
20.7.četrtek
14/29°C
21.7.
desetdnevna napoved
setveni koledar obremenitev vzhod zahod
rhunec počitniškesezone je predvrati. Večina po-čitnikarjev se od-
pravlja v tople kraje, kjer seje nemogoče do popolnostiizogniti soncu. Nekateriljudje menijo, da je priporoč-ljivo, če se na močno soncepripravimo tako, da hodimov solarij, drugi temu naspro-tujejo. "Uporabo solarijevzdravniki močno odsvetuje-mo, saj ne prinašajo nobe-nih prednosti, hkrati pa po-membno povečujejo po-škodbo kože in tveganje zanastanek rakavih boleznikože. Poleg tega vplivajo naprezgodnje staranje kože," jepovedal Miloš Pavlovič, spe-cialist dermatovenerologije,ki pravi, da so solariji bolj ne-varni od sonca predvsemzato, ker je količina ultravijo-ličnih žarkov, ki jih absorbi-ra koža med nekajminutnimobsevanjem, nekajkrat večjakot ob izpostavljanju soncu.Sočasno pa je odnos UV A inUV B žarkov umetno spre-menjen, tako da se s solarijidobi precej več UV A obseva-nja kot v naravnem okolju.
Ponudniki sončenja v so-larijih pa po drugi strani me-nijo, da je tveganje za kožomajhno, če se solarij pravil-no uporablja, upošteva vsanavodila in priporočila po-nudnikov. "Pri sončenju popriporočilih je tveganje zaobolenja kože minimalno.Se pa tveganje močno zviša,če s sončenjem pretiravamo.Sončenje v solarijih je nevar-no tudi zato, ker pri prevelikikoličini ne opazimo takojš-
njih sprememb kože, kot re-cimo opekline pri sončenjuv naravi. Razlog je v različ-nem deležu UV A in UV Bžarkov v solariju in pri sonč-ni svetlobi," je pojasnil AcoTrampuž, direktor podjetja,ki poleg drugih storitev po-nuja sončenje v solarijih.
Pravilnik o minimalnih sa-nitarno zdravstvenih pogojihza opravljanje dejavnosti hi-gienske nege in drugih po-dobnih dejavnosti, po novempredpisuje, da se za namenekozmetičnega sončenja lah-ko uporabljajo le solariji tret-jega razreda. To pomeni, damora biti po novem večinasolarijev do štirideset odstot-kov šibkejša, oziroma da sonajmočnejši prepovedani."Pri tem je pomembno vede-ti, da pri moči solarijev v bis-tvu govorimo o moči žarnic.S tem pa je tudi nevarnost
prevelikega odmerka pri son-čenju močno zmanjšanja.Za stranke pa to pomenitudi, da se podaljšuje čassončenja za dosego enakegaučinka," razjasni Trampuž.Pravilnik nadalje določa, damora biti tako v čakalnici kotv prostoru solarija na vid-nem mestu nameščeno ob-vestilo, na katerem so dananavodila za varno uporabo,opozorilo o tveganjih zazdravje in navodila o omejit-vah glede uporabe solarija.Pri uporabi za kozmetičnenamene so prepovedane tudizdravstvene trditve o pozitiv-nih učinkih izpostavljanjuUV sevanja v solarijih nazdravje ljudi. Za ponudnikeumetnega sončenja se z no-vim pravilnikom pojavlja fi-nančni problem, saj je po-trebno solarije redno prever-jati, cene za to pa so zelo vi-
soke. "Cena merjenja enegasolarija znaša štiristo evrov.Čas, ki ga porabi tehnik, dato opravi, pa je približnodvajset minut. Se pravi, danekdo z napravo, ki stane dodva tisoč evrov, zasluži pov-prečno slovensko plačo vmanj kot eni uri dela," je de-jal Trampuž, ki meni, da jepravilnik podjetniško izko-riščen, saj v Sloveniji obstajale en ponudnik, ki lahko napodlagi merjenja podeli cer-tifikat o ustreznosti solarija:"Na tem primeru bi opozoril,da poleg lobijev iz industrije,ki želijo razvoj k vedno več-jim, močnejšim in boljšim,pogosto obstajajo tudi lobiji,ki so ravno tako iz industrije,in ki z zahtevami po standar-dih, omejitvah in merjenjihta razvoj zavirajo v imenuzdravja ljudi. Oboji pa imajoenak motiv: lastni zaslužek."
ponedeljek
14/26°C
12. 7. tor. Mohor, list 5.22 20.52
13. 7. sre. Evgen, list do 12. ure, plod do 13. ure 5.23 20.51
14. 7. čet. Franc, plod 5.24 20.51
15. 7. pet. Vladimir 5.25 20.50
16. 7. sob. Marija, korenina do 13. ure 5.26 20.49
17. 7. ned. Aleš, korenina 5.27 20.48
18. 7. pon. Miroslav, cvet 5.26 20.48
VREMENSKE ZANIMIVOSTI......................................................................................................
tedenska vremenska napoved
PREGOVOR.......................................................................................................
Če je Aleš suhoparen in suh,si napravi za zimo topel kožuh.
Napoved vpliva vremena na počutje
Bolj občutljivi ljudje bodo imeli okrepljene težave, povezanez vremenom, tudi bolezenski znaki bodo intenzivnejši. Ponižinah bo počutje še dodatno slabšala toplotna obremeni-tev, zato svetujemo večjo previdnost.
Napoved UV indeksa
V sredini dneva bo UV indeks po nižinah 9,5, v gorah pa bodosegel vrednost 11. Najvišji indeks na sončen dan je okoli13. ure. Vrednost 7 in 9 predstavljata visoko izpostavljenostUV sevanju, zato moramo poskrbeti za ustrezno zaščito.Obvezna je zaščitna krema, pokrivalo, sončna očala, med11. in 15. uro pa se izogibajmo sonca. Pri vrednostih nad 10je najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro ne izpostavljamo,če to ni mogoče, pa uporabimo vsa zaščitna sredstva.
Vremenske zanimivosti
6. julija 2011 - V zadnjem merilnem nizu so v mrazišču Do-linca izmerili najnižjo julijsko temperaturo zraka do sedaj. 3.julija se je temperatura 2 metra nad tlemi spustila na - 1,1stopinje Celzija, na Zaplani, 21 metrov nad mraziščem, pa jetermometer v isti noči pokazal 5,6 stopinje Celzija. V mra-zišču Dolinca je bila do nedelje najnižja izmerjena tempera-tura - 0,7 stopinje, ki so jo namerili 17. julija 2006.
Napoved za gorski svet
Danes bo pretežno jasno, pojavljale pa se bodo tudi občas-ne plohe in nevihte. V gorah bo pihal šibek jugozahodnik.Temperature nad 1500 metri se bodo gibale okoli 15 stopinj,nad 2500 metri pa okoli 8 stopinj Celzija.
12.7. 18.7.
PREDPISANI ŠIBKEJŠI SOLARIJIZa namene kozmetičnega sončenja se po novem lahko uporabljajo le solariji tretjega razreda.
Katja Štruc
V
Nekateri ljudje menijo, da je priporočljivo, če se na močno sonce pripravimo tako, da hodimo v solarij, drugi temu nasprotujejo. / Foto: Tina Dokl
bmočje v bližiniotokov Kerma-dec v Tihemoceanu je stre-
sel silovit potres z magnitu-do 7,6 in sprožil cunami.Pristojne službe so najprejizdale opozorila, ki so jih po-zneje umaknile. Kljub temuprevidnost ostaja. Žariščepotresa je bilo 211 kilometrovvzhodno od otoka Raoul, kileži severovzhodno od NoveZelandije. Na otoku sicer de-luje le vremenska postaja,kjer domujejo štirje razisko-valci. Potres materialne ško-de na srečo ni povzročil. Ža-
rišče je bilo zelo plitvo, zgolj20 kilometrov pod površjem.Potres je sprožil cunami, kibi bil lahko uničujoč za obal-ne predele na tem območju.Mediji poročajo, da je tam-kajšnja civilna zaščita pozva-la prebivalce, naj se umakne-jo na višje ležeča območja.Tihooceanski ognjeni obročje območje, kjer se stikajotektonske plošče in posledič-no pogosto nastajajo potresiter ognjeniške aktivnosti.Novo Zelandijo sta v zad-njem letu prizadela dvahuda potresa. Medtem kopotres lani septembra ni za-hteval žrtev, pa je bil februar-ski potres veliko hujši, saj jeumrlo 181 ljudi.
POTRES V TIHEM OCEANUPOVZROČIL CUNAMI
Samo Lesjak
O
TOREK_12. 07. 2011 13
kupina štiri- in pet-letnikov iz skupineŽogic iz vrtca Ore-hek je skupaj s star-
ši in vzgojiteljicama BredoBogataj in Damjano Tušarzaključek šolskega leta preži-vela delovno. Na junijskopetkovo popoldne so se zbra-li na igrišču vrtca in zasadilieko vrtiček. "Pri nastajanjueko vrtička nam je pomagalaEva Premk Bogataj, mamicadeklice Sare, ki obiskujenašo skupino. Mamica Evanam je razložila, kako sebomo lotili dela, in potem jestekla velika delovna akcija.Otroci so bili zelo motiviraniza delo; s samokolnicami sovozili skale, trgali so kartonza podlago, sejali so zemljoin humus. Ko je gredica na-stala, je vsak otrok s pomoč-jo staršev posadil sadiko ja-gode. Za zastirko smo upo-rabili slamo. K jagodam smopotaknili česen, ki bo prepre-čeval plesen na jagodah. Te-den kasneje smo v dopol-danskem času z otroki posa-dili še paradižnik. Sadike ja-god in paradižnika nam jepodarilo cvetličarstvo Pr'Krnc iz Stražišča pri Kranju,za kar se Heleni Rozman
tudi zahvaljujemo," je pove-dala Breda Bogataj, vzgojite-ljica skupine Žogice.
Po končani skupni akciji sstarši in vzgojiteljicami so seotroci posladkali s sladole-dom. Mamica Eva je staršempripravila zeleni smoothie -napitek iz banan in kopriv, ouvajalnem vrtičku pa je deja-la: "Mreža, v kateri je šola inseveda vrtec Orehek, je Mre-ža šolskih ekovrtov Sloveni-je, ki jo koordinira Inštitut za
trajnostni razvoj s podporoŠvice. V mrežo je vključenihže 140 šol, ki želijo na svojihpovršinah narediti perma-kulturni ekovrt. Permakul-turnega vrta na uvajalnemvrtičku Žogic je kar nekaj:predvsem smo se trudili, dasmo, kar se da, naredilisami, da je čim več sestavinza vrt odpadnih in ponovnouporabljenih, da so te sesta-vine prepotovale čim krajšopot do vrta, da so rastline po-
sajene v sobivanju in si medseboj pomagajo (jagode, če-sen, kamni), da smo kar seda malo komplicirali (to jelastnost vseh boljših perma-kulturnikov) in da smo pridelu z zemljo uživali otroci,starši in vzgojiteljici. Perma-kulturno je na primer to, daje očka pripeljal seno za za-stirko v samokolnici, notripa posadil fantka iz skupineŽogic in sestrico, pa še slast-ne češnje s svojega vrta."
ZASADILI EKO VRTIČEKČe se vam sliši permakulturni eko vrt silno učeno, je v praksi povsem drugače ... Pri delu z zemljo souživali vsi, otroci, starši in vzgojiteljici iz vrtca Orehek.
Suzana P. Kovačič
S
OTROŠKA PERESA
Počitnice
Komaj čakamo,da zadnjič zazvonil bo zvonec,
ker takrat bo končno šole konec.
Počitnic se veselimo,ker takrat na morje prihitimo.
Ko bo vroče za umret,bomo lizali sladoled.
Nekateri gremo tudi v gore,da iz glave spravimo vse šolske more.
Časa več bo za izlet,in še več za lep klepet.
Nič več kontrolk in nič spraševanja,le še veliko veseljevanja.
Šole zadnji dnevi,so grozni kot problemi.
Tina Nastran, 5. razred, PŠ Dražgoše
Nadaljevanje Povodnega moža
A Urška dolžná mu ni ostala:''Kar umri, ti žaba grabljiva!
Bom že pazila, da zeli strupene ne bom zaužila,če pa umrl ne boš, z blišča v bedo se ti bom skrila.''
To Uršika reče, pospravi, odide.Možu povodnem pa srd na misel pride.
''Kar pojdi,'' ji zakliče. ''Pazi se!''Tako Urška in povodni mož sta se razšla,
oba z mislimi dalje od drug drugega.Urška zel strupeno je zaužila,
al Urška, od čudeža, smrti je ubežala,a prevzetnost povodnega moža že pod zemljo je ležala.
Jaka Oman, 8. b, OŠ Stražišče Kranj
Tokrat lahko uživamo ob branju drugega dela Povodne-ga moža. Še enkrat Jaka, čudovito pišeš in upam, danadaljuješ s svojim ustvarjanjem. Lep pozdrav vsem,Metka.
Pesmi pošljite na elektronski naslov [email protected] alipisno na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj.
PESMI MLADIH
kavarni Veronikaže več kot leto dnipotekajo ustvar-jalne delavnice,
kjer lahko kreativni zadovo-ljijo svoje umetniške vizije.Ker pa so otroci med počitni-cami prosti in polni energi-je, so se odločili in organizi-rali brezplačne otroške de-lavnice, ki so hkrati oživilestaro mestno jedro. Otrociso v petih dneh risali, barva-li in se tako preizkusili vvseh možnih tehnikah slika-nja. Delavnice je organizira-la Regijska tiskovna agencijav sodelovanju z občino Kam-nik. Otroci pa so se učili leod najboljših, saj je sredinedelavnice vodil znani aka-demski slikar Franc Bešter,četrtkova ustvarjanja so bila
pod okriljem kaligrafinje Ka-tarine Rojc, zadnji dan pa jemlade umetnike obiskal do-mači slikar Marjan Novak -Škatla. Delavnice so privabi-
le veliko ustvarjalcev, otrocipa so se lahko poskusili tudiv učenju lepe pisave ter meddružabnimi igrami iskaliideje o življenju med zvezda-
mi. Svoje fantazije so kasne-je zlili na papir in nastale sozares posebne slike, ki so jihob zaključku delavnic tudirazstavili.
OTROŠKE SLIKARSKE DELAVNICEV prvem julijskem tednu se je v starem mestnem jedru Kamnika zbralo ogromno mladih umetnikov,ki so na slikarskih delavnicah pokazali ročne spretnosti in racionalno porabili vse likovne pripomočke, ki so se nabrali ob koncu šolskega leta.
Tjaša Kržišnik
V
Otroci so se poskusili tudi v kaligrafiji, učenju lepe pisave. / Foto: arhiv delavnic
Še nimate slovenske zastave?
Za vas smo pripravili izredno ugodno ponudbo kakovostnihslovenskih zastav.
Slovenska zastava, svilena, 200 x 100 cm, stane le 24,50 EUR.Slovenska zastava, svilena, 150 x 75 cm , stane le 18,90 EUR.
Zastavo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Če vam jo pošljemo po pošti, plačate šepoštnino (ok. 3 EUR).
www.gorenjskiglas.si
Delavni zaključek šolskega leta / Foto: Gorazd Kavčič
isalo se je leto 1957,ko so pri italijanskemFiatu postavili na ce-ste za tiste čase pri-
meren štirikolesnik, maj-hen, skromno opremljen inpoceni. Z njim sta se lahkoprevažala dva potnika in ne-kaj prtljage, streha je bilaplatnena in v njej je bilovdelano zadnje plastičnookno. In tako vrsto let in sštevilnimi spremembamivse do poletja leta 1975, koje iz proizvodne dvoraneFiatove tovarne na Sicilijipripeljal zadnji Fiat 500.Ob reinkarniranem Fiatu500 so pri italijanskem av-tomobilskem gigantu obu-dili k življenju še kabriolet-sko različico, namenjenoseveda predvsem tistim, kiuživajo v vožnji z vetrom vlaseh. Platnena streha se ča-som primerno s pomočjoelektrike zloži v vsega 16 se-kundah, kabrioletski malčekpa je ohranil vse mere kotrazličica s trdo streho. Leprtljažnika je za pičle tri litre
manj, tako da gre vanj ševedno 182 litrov tovora. Tudipotniška kabina je ostala ne-dotaknjena, zato se v 500Clahko peljejo štirje potniki,utesnjeni, kot je pričakovativ 3,55 metra dolgem avtomo-bilčku.
Uživati pod sončnim ne-bom je mogoče na dva nači-na, streha, ki ima zadaj zrač-ni usmerjevalnik in v njemvdelano tretjo zavorno luč,se najprej odpre do vmesne-ga položaja ali pa povsemdo prtljažnega pokrova.Slednje je mogoče storititudi med vožnjo s hitrostjodo 60 kilometrov na uro,seveda pa v takšnem polo-žaju ni mogoče odpreti prt-ljažnika. Bencinski 1,4-litrski štirivaljni motorkljub "papirnato" obetav-nim zmogljivostim ni pravnič posebnega, še manj pet-stopenjski ročni menjalnik.Za tekočo in spodobno di-namično vožnjo je trebakar precej priganjanja, topa zadržano grgranje začnespreminjati v moteč in nepretirano dobro zadušenhrup. Poraba goriva je v
precejšnji meri odvisna odteže noge, a če predpostavi-mo, da so za volanom naj-večkrat mladenke z visoki-mi petami, najbrž ni takohudo, je pa res, da se je letežko približati tovarniškimobljubam. Sicer je najmanjši
Fiat okreten, lahkotno vod-ljiv in dobro vzgojen gledestika koles s cestiščem, mal-ce preglavic pa povzroča pre-glednost zaradi sorazmernomajhnega zadnjega stekla. Akaj so vse te tegobe proti za-bavi pod modrim nebom?
o krajši odsotnosti sejužnokorejski Hyun-dai vrača tudi k boljšportnim avtomobi-
lom. Zdaj že skoraj pozablje-ni model Coupe bodo nado-mestili z dinamično oblikova-nim Velosterjem, ki pa v celo-ti ne bo nadomestil predhod-nika, temveč odpira novo po-glavje v zgodovini južnokorej-ske avtomobilske znamke.
Sicer gre za nišni avtomo-bil, saj predvidevajo, da jihbodo v prihodnjem polnemprodajnem letu na evropskihtleh prodali le dvajset tisoč.
Veloster, ki ga je v dolžino4,22 metra, je tudi posebnež,saj ima kljub kupejevski za-snovi tri vrata, in sicer na levi,vozniški strani samo ena inna desni dvoja, saj drugaomogočajo lažji dostop dozadnjih sedežev. Kako bodona to asimetrijo gledali kupci,se bo kmalu pokazalo, a priHyundaiju so prepričani, dase takšen koncept odličnoujema z njihovim novim slo-ganom o sveži miselnosti innovih priložnostih. Novinecbo prvi Hyundaijev model znovim 1,6-litrskim 103-kilo-vatnim (140 KM) bencin-skim motorjem v kombinaci-ji z menjalnikom z dvojno
sklopko. S tem pogonskimstrojem (drugi za zdaj nisopredvideni) Veloster doseženajvišjo hitrost 201 kilometerna uro, z mesta do hitrosti100 kilometrov na uro pa po-speši v 9,7 sekunde oziromašestih desetinkah kasneje, čeza prenos moči skrbi menjal-nik z dvojno sklopko.
Novinec prihaja s tremirazličnimi nivoji opreme. Žev osnovnem za varnost skrbielektronski sistem stabilnostiin za udobje samodejna kli-matska naprava. Cene se za-čenjajo pri 19.990 evrih, naj-dražji Veloster s serijskoopremo pa stane 22.990 ev-rov.
14 TOREK_12. 07. 2011
AVTOMOBILIZEM
Matjaž Gregorič
P
OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI
Gibna prostornina: 1368 ccm Največja moč pri v/min: 73 kW/100 KM Najvišja hitrost: 182 km/hPoraba goriva po EU norm.: 7,7/ 5,1/ 6,3 l/100 km Maloprodajna cena: 17.700 EUR Uvoznik: Avto Triglav, Ljubljana
ZABAVA POD MODRIM NEBOMTest: Fiat 500C 1,4 16V Lounge
SVEŽE IDEJE ZA NOVE ČASEHyundai z novim Velosterjem spet na športnih stezah
Matjaž Gregorič
P
NA KRATKO
Saturnus praznuje
Hella Saturnus Slovenija vteh dneh praznuje 90. oblet-nico Saturnusa, obletnico, skakršno se lahko pohvalizelo malo slovenskih podje-tij. Začetki današnjega pod-jetja segajo v leto 1921, na-tančneje v obrtniško delav-nico, v kateri je peščica za-poslenih izdelovala izdelkeiz pločevine. Danes je HellaSaturnus Slovenija del med-narodnega koncerna HellaGroup in eden največjih slo-venskih izvoznikov, ki s pri-bližno 1.900 zaposlenimisvoje, več kot 60-letne iz-kušnje v razvoju in proiz-vodnji svetlobne avtomobil-ske opreme v Sloveniji,uspešno združuje s številni-mi priznanimi avtomobilski-mi blagovnimi znamkami.Gre za enega največjih slo-venskih izvoznikov, saj izvo-zijo kar 91 odstotkov izdel-kov po vsem svetu, največ vdruge evropske države. Vprihodnjih petih letih naj biHella Saturnus v razvoj in-vestirala okoli 60 milijonovevrov, pri čemer pričakujejotudi podporo države. M. G.
TOREK_12. 07. 2011 15
NAGRADNA KRIŽANKA
NAGRADE1.-3. nagrada - promocijski paket - nagrado podarja Mercator, d. d.;4.-6. nagrada - promocijski paket - nagrado podarja VBKS leasing;7.-9. nagrada - promocijski paket - nagrado podarja Domplan, d. d.;
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite nadopisnicah do srede, 27. julija 2011, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddatetudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
www.domplan.si
NAR
OČ
NIK
: ZA
VOD
ZA
TUR
IZE
M K
RAN
J, G
LAVN
I TR
G 2
, K
RAN
J
16 TOREK_12. 07. 2011
DRUŽABNA KRONIKA
uristično društvoBohinj je organi-ziralo že četrtipoletni otroški fe-stival. Zabavna
prireditev, namenjena pred-vsem najmlajšim in njiho-vim družinam, se je začela s'talentovsko' obarvanim pet-kom. Občinstvu in tričlanskižiriji se je predstavilo karšestnajst talentov, med kate-rimi je po mnenju žirije naj-bolj izstopal šestnajstletnidomačin Žiga Grm. Prvi ta-lent bohinjskega festivala ježirijo in obiskovalce prepri-čal s harmoniko. "Žiga se ni
odločil za kakšno preverjenoAvsenikovo vižo, ampak jenavdušil s prepletom tangain moderne glasbe ter s svo-jim eksperimentiranjemnavdušil," je povedal organi-zator festivala Jure Sodja.Harmonikar je bil nad zma-go presenečen. "Zares nisempričakoval zmage, zelo semvesel in ta uspeh mi velikopomeni. Z glasbo se ukvar-jam že sedem let, pred krat-kim pa sem se vpisal tudi nasrednjo glasbeno šolo. V pri-hodnosti želim čim več na-stopov po Sloveniji, uspešnozaključiti šolanje ter študijkasneje nadaljevati v tujini."
Žirija je pri izbiri zmago-valca imela težko delo. Ne-
kateri so se izkazali v plesu,drugi v petju, tretji v igra-nju na inštrumente, nekate-ri celo v športnih veščinah.V ožjem izboru so bili polegŽiga Grma še Žiga Lakner,Veronika Grm ter plesalkeUnder Cover. Navdušila paje tudi plesna skupina Pala-salut, ki je pripravila hiphop točko pod okriljem Ro-mana Urka, trenerja, ki jemed drugimi treniral tudiletošnja finalista oddajeSlovenija ima talent, Ga-šperja in Niko. Tudi šest-najstletna Gorenjka KajaSoklič je navijala zanje."Današnji talenti so krasendel prireditve, saj lahkomladi Bohinjci pokažejo,
kako lepo pojejo, plešejo,zares pokažejo, za kaj so ta-lentirani. Všeč so mi biliprav vsi, ampak moji favori-ti so bili plesalci Palasalut,navdušila pa me je tudipevka Nina Rozman."
Prireditev pa se je nadalje-vala v soboto in nedeljo: otro-ške delavnice, glasbene,plesne in lutkovne predsta-ve, nastopi folklornih inplesnih skupin, obisk dirka-ča rallyja Boštjana Logarja.Na prireditvi je zadnja nasto-pila pevka Manca Špik s svo-jim otroškim programom inčetrti B.O.FEjST se je uspeš-no zaključil s plesom razig-ranih otrok in zadovoljnihstaršev.
Kate Moss je oddana
Uspešna britanska manekenka KateMoss in kitarist ameriške skupine TheKills Jamie Hince sta se poročila. Sloves-nost je potekala v vasici Southrop na ju-gozahodu Anglije. Nevesta je nosila Gu-llianovo kreacijo krem barve, Hince pa seje odločil za svetlo modro obleko. Na po-
roki sta bila obdana s petnajstimi družicami. Deklice sobile oblečene v povsem bele obleke, v laseh pa so imelespletene cvetlične venčke.
Najbolj plačani igralki
Sarah Jessica Parker in Angeli-na Jolie sta se z letnim zasluž-kom trideset milijonov dolarjevuvrstili na prvo mesto Forbeso-ve lestvice najbolj plačanih ig-ralk v Hollywoodu. Največji za-služek je z Jollijevo v glavni vlo-
gi s tristo milijoni dolarjev prinesel akcijski film Salt, ta-koj za njim pa je z dobičkom 280 milijonov dolarjev pri-stal film The Tourist. Prav nič za njo ne zaostaja zvezd-nica priljubljene serije in filma Seks v mestu - Sarah Je-ssica Parker, ki je z drugim delom tega filma in televizij-skim istoimenskim šovom obogatila blagajno produ-centa za kar 280 milijonov dolarjev.
Raperjevi plani
Slavni ameriški raper Jay-Z (42) v pri-hodnjem letu planira odprtje franšiznihbarov in restavracij v Londonu. Vodilnaekipa restavracije bo vključevala vrhun-skega kuharja, ki bo sestavil za sodobenameriški meni, v barih pa bodo za dobroglasbo poskrbeli najboljši DJ-ji in izvajal-
ci. Poleg tega bodo v podjetju zaposlovali mlade, nadar-jene ljudi, ki so že dlje časa brezposelni.
Izbrala ime
Ameriško-izraelska gledališka televizij-ska in filmska igralka Natalie Portman innjen zaročenec, baletnik in mednarodnikoreograf Benjamin Millepied sta izdalaime svojega prvega otroka. Sinu sta dalaime Aleph, je za Reuters povedal nezna-ni vir. To nenavadno in mnogim nezna-
no ime izvira iz hebrejščine. Aleph je prva črka hebrejskeabecede ter hkrati številka ena v hebrejščini.
BOHINJSKI OTROŠKI FESTIVALMinuli konec tedna je v Bohinju potekal že četrti otroški festival B.O.FEjST. Letošnji namen festivalaje bil dobrodelen, izkupiček pa so namenili otrokom s posebnimi potrebami iz Osnovne šole AntonaJanše v Radovljici. Humanitarno sta na dogodku nastopila tudi raper Chorchyp in čarovnik Toni zmedvedkom Čalapinkom.
VRTIMO GLOBUS
Tjaša Kržišnik
T
Obiskovalci Bofejsta naravnost iz Maribora / Foto: Kaja Smole
Anja Košir je simpatična 22-letnica iz Škofje Loke. Radarola in kot večina njenih vrstnikov poleg študija najdetudi čas za zabavo. / Foto: arhiv organizatorja
Otroci so glasno navijali za svoje talentske favorite. / Foto: arhiv festivala (Mitja Sodja)
Brat in sestra Grm - edini duet bohinjskih talentov / Kaja Smole
Moderatorka Urška Krek in organizator ter vodja žirije talentov Jure Sodja / Foto: Kaja Smole
Zmagovalec Žiga Grm je prejel lepo nagrado, bon v vrednosti štiristo evrov in letno vstopnico za kopališče.
Foto
: Kaj
a Sm
ole
17GORENJSKI GLAStorek, 12. julija 2011 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Marjana Ahačič
Gorje - Zdaj so v pred dvemaletoma prenovljenem Športhotelu na Pokljuki le trideset-odstotno zasedeni, višek se-zone s stoodstotno zasede-nostjo kapacitet pa po lan-skih izkušnjah pričakujejo vdrugi polovici avgusta. NaPokljuko prihajajo počitniko-vat skoraj izključno Slovenci."Goste privabljamo z različ-nimi akcijami, delamo zagencijami, prek katerih po-nujamo različne nekajdnev-ne aranžmaje z vodenimi ak-tivnostmi," pojasnjuje direk-tor Rado Urevc.
Lani so v hotelu s tremizvezdicami zabeležili desettisoč nočitev, od tega približ-no polovico v poletnih mese-cih. Letos optimistično načr-tujejo 30-odstotno rast. Kotpravi Urevc, bi sezona veljalaza uspešno, če bi imeli tri ti-soč nočitev na mesec, a pocenah, primerljivih z evrop-skimi, to je petdeset evrov nadan za polpenzion in ne tri-deset evrov, kolikor gostje zapolpenzion plačujejo zdaj.
"Dejstvo, da smo v osrčjuTriglavskega narodnega par-ka, je prav gotovo prednost,ki jo bomo skušali še bolj iz-koristiti, saj si vse več ljudiželi aktivnega počitka v miruin naravi. Zato za svoje gostepripravljamo številne izlete -v Pokljuško sotesko, na pri-
mer, pa na kolesarjenje,sprehod po pokljuški učnipoti, pohod do Blejskega je-zera, ob sobotah pa jih pe-ljem na Debelo peč," praviUrevc, ki kot planinski in tu-ristični vodnik ter domačingoste najraje sam popelje poPokljuki. Na izlet se lahkoprijavijo tudi drugi, ne le ho-telski gostje. "Oseben pri-stop je bistven pri delu s turi-sti," je prepričan.
Potem ko so lani na novouredili hotelsko teraso, sav-no in večnamensko dvora-
no, ki lahko služi kot rekre-acijski in družabni prostorpa tudi kot prostor za delav-nice in seminarje, pred ho-tel pa postavili igrala, zazdaj ne načrtujejo večjih in-vesticij, v prihodnje pa sebodo morali lotiti gradnje či-stilne naprave. Za investici-jo morajo zagotoviti dvajsettisoč evrov.
Urevc je sicer prepričan,da bi morali več pozornostinameniti pozitivni promoci-ji Pokljuke in Triglavskeganarodnega parka, za eno-
dnevne obiskovalce na Mrz-lem studencu urediti parki-rišča in stranišča ter po vsejGorenjski postaviti bistvenoveč informacijskih tabel, kibi turiste usmerjale v TNP.A niti to verjetno ne bi bilodovolj, da bi obiskovalci naPokljuko prihajali v časutako imenovane mrtve sezo-ne, zato Urevc načrtuje, dabi bil hotel, v katerem je de-set zaposlenih, od sredineaprila do konca junija ter od1. septembra do sredine de-cembra zaprt.
Prevladujejo domači gostjePokljuka je priljubljena izletniška destinacija dnevnih gostov, vedno več slovenskih turistov pa se odloča, da bodo tja odšli na dopust.
Ljubljana
Tuje banke NLB posodile 350 milijonov evrov
NLB je v petek s skupino tujih bank podpisala pogodbo o naj-emu novega dolgoročnega posojila v višini 350 milijonov ev-rov, ki bo namenjen financiranju poslovne dejavnosti banke."Posojilo v danih razmerah predstavlja izjemen uspeh, saj seje NLB hkrati soočala z zahtevnimi razmerami na mednarod-nih trgih kapitala, kjer se še vedno čutijo posledice finančnekrize, z znižanjem bonitetne ocene, ki jo je slovenskim ban-kam podelila agencija Moody's, in ne nazadnje z oteženimiokoliščinami na domačem trgu, ki pomembno vplivajo na za-upanje in podporo tujih bank," so sporočili iz največje sloven-ske banke. Kot je dejal član uprave David Benedek, je transak-cija za NLB pomembna, saj potrjuje, da ji zaupajo najugled-nejše svetovne banke. Dveletno posojilo z obrestno mero Eu-ribor plus 1,5 odstotka so organizirale: Citibank, Commerz-bank, Crédit Agricole Corporate and Investment Bank, INGBank N. V. skupaj z bankami: Lloyds TSB Bank, BNP Paribas,Intesa Sanpaolo, Raiffeisen Bank International, Wells FargoBank, UniCredit Bank, Bayerische Landesbank, BNY Mellon,Landesbank Berlin, Banko Koper, Raiffeisenlandesbank Nie-derösterreich in Yapi Kredi Bank Nederland. S. Š.
Kranj
Gorenjska banka kupila delnice Abanke
Gorenjska banka je izkoristila opcijo za nakup 342.189 del-nic oziroma 4,75 odstotka Abanke Vipe, ki so bile zadnji dveleti v lasti tržiškega podjetja BPT. Poravnava je predvidenaza 20. julij, po njej pa bodo v Gorenjski banki obvladovali že14,74 odstotka Abanke. S. Š.
Kranj
V Elektru Gorenjska bodo izločili tržni del družbe
Delničarji Elektra Gorenjske so v petek na 15. redni skupšči-ni potrdili delitev družbe na omrežni in tržni del. Dejavnostnakupa in prodaje električne energije bodo tako prenesli nahčerinsko družbo Elektro Gorenjska Prodaja. Z odločitvijoskupščine se niso strinjali predstavniki malih delničarjev, kiso že napovedali vložitev izpodbojne tožbe. Na petkoviskupščini so delničarji potrdili tudi nova nadzornika - Alen-ko Bradač in Dušana Kapevskija, ki bosta svoji funkcijiopravljala do avgusta 2013. Delitev tržnega in omrežnegadela morajo sicer zaradi evropske zakonodaje in mnenja ra-čunskega sodišča izvesti vsi slovenski elektrodistributerji.Skupščine Elektra Ljubljana, Elektra Maribor in Elektra Pri-morska bodo o tem odločale avgusta, medtem ko so delni-čarji Elektra Celje prejšnji teden predlog izčlenitve tržnegadela zavrnili zaradi neprimernega delitvenega načrta. O de-litvi naj bi znova odločali avgusta. S. Š.
Kranj
Ugovor podalo 4,3 odstotka zavezancev
Davčna uprava je izdala 1.001.904 informativnih izračunov zaplačilo ali vračilo dohodnine za 2010. Zoper njih je ugovor po-dalo 43.497 ali 4,3 odstotka zavezancev. Prvi sveženj odločbna podlagi ugovorov bo izdan še ta mesec, zavezancem, kibodo na podlagi prejete odločbe upravičeni do vračila dohod-nine, pa bo znesek nakazan 4. avgusta. Kot so pojasnili naDursu, se je tri četrtine podanih ugovorov nanašalo na spre-membe ali dopolnitve podatkov o vzdrževanih družinskih čla-nih. Zavezancem, ki se na informativne izračune dohodnine zdatumom odpreme 31. maja niso pritožili in so upravičeni dovračila dohodnine, bo davčna uprava sredstva na njihovetransakcijske račune nakazala 27. julija. S. Š.
Ljubljana, Laško
KS Naložbe bi prevzele Pivovarno Laško
Finančna družba KS Naložbe, ki jo prek ciprskega holdingaKalantia Limited lastniško obvladuje Igor Lah, je v petek ob-javila namero za prevzem Pivovarne Laško, o tem pa je tudiže obvestila poslovodstvo Pivovarne Laško in urad za var-stvo konkurence. Prevzemno ponudbo nameravajo objavitinajpozneje v tridesetih dneh. S. Š.
Direktor Rado Urevc na hotelski terasi, ki so jo skupaj z večnamensko dvorano in savnouredili preteklo zimo.
Osnova za izračun deležaglasovalnih pravic je sicerbila 8,58 milijona evrov. Topomeni, da so upniki prisil-no poravnavo izglasovali zveč kot 85-odstotno večino. Vzakonskem roku je sicer ter-jatve prijavilo 105 upnikov vskupnem znesku 16,82 mili-jona evrov, od katerih jih jebilo priznanih in verjetno iz-kazanih s pravico do glasova-nja 8,58 milijona evrov.
Lastništvo družbe Preden-ce so po velikih finančnihtežavah investitorja, podjet-ja Kepic Izolacije, prevzeliupniki, ki so v dokončnoureditev dvorca Drnča vloži-li še milijon evrov. Kot na-povedujejo, bodo komplek-su kmalu spremenili tudiime, saj je beseda Drnča zatujce težko izgovorljiva. Pre-dence je sicer v prvih petih
mesecih s poslovanjemustvaril 285 tisoč evrov do-datne izgube, če k temu do-damo še finančne odhodke,pa znaša celotna izguba vprvih petih mesecih387.308 evrov. Kot ocenjujeZimškova, načrtovani fi-nančni rezultati v dopolnje-nem načrtu finančnega pre-strukturiranja konec leta2011 ne bodo doseženi, pre-cej večja od načrtovane panaj bi bila konec leta tudi iz-guba. "Stroški so sicer v ok-viru predvidenih, močno paodstopajo doseženi prihodkiv primerjavi z načrtovanimi.Realizacija prihodkov odprodaje v prvih petih mese-cih letošnjega leta znaša171.059 evrov, kar pomenile 11 odstotkov celoletno na-črtovanih," je prisilna upra-viteljica zapisala v zadnjemrednem poročilu, prav takoobjavljenem v petek.
Potrdili prisilnoporavnavo �1. stran
Kranj
Trgovci znižali cene tekstila in obutve
Včeraj se je začela poletna razprodaja tekstilnega blaga inobutve, med katero trgovci občutno znižajo cene izdelkov. Vskladu z zakonom o varstvu potrošnikov lahko trajanjerazprodaje določi vsak trgovec, vendar ta ne sme trajati večkot 60 dni. Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati po-datke o vrsti blaga, odstotku znižanja in obdobje trajanjarazprodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno sceno pred znižanjem in z znižano ceno. Če je odstotekznižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanjazajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je narazprodaji. Pomembno je tudi, da trgovci pred uvedbo po-pusta ali razprodaje ne dvignejo cen izdelkov in jih natoznižajo z namenom višjega odstotka znižanja, ki privabljakupce. V tem primeru gre za navidezna znižanja oziroma zanavidezno razprodajo, opozarjajo v Gospodarski zborniciSlovenije - Podjetniško trgovski zbornici. S. Š.
Foto
: Tin
a D
okl
18GORENJSKI GLAStorek, 12. julija 2011KMETIJSTVO [email protected]
Matjaž Gregorič
Nova prometna zakonoda-ja prinaša precej spremembtudi za vožnjo traktorjev inkmetijske mehanizacije, pro-metni policisti pa bodo boljdosledni pri kršilcih, ki jihbodo sprva opozarjali, kasne-je pa tudi kaznovali.
V skladu Zakonom o mo-tornih vozilih morajo biti od-slej vsi traktorji registriraniin imeti veljavno prometnodovoljenje. Registrske tablicemorajo biti nameščene tudina priklopnikih, vse napravemorajo delovati, varnostnilok oziroma kabina moratabiti homologirana, voznikitraktorjev, ki imajo varnost-ne pasove, jih morajo obvez-no uporabljati. Zakon izrec-no navaja, da morajo biti stemi napravami opremljenitraktorji, ki se uporabljajo zaopravljanje kmetijskih aligozdarskih del zunaj cestne-ga prometa.
Vozniki traktorjev morajoimeti opravljen vozniški iz-pit, traktorje s konstrukcijskodoločeno hitrostjo štiridesetkilometrov na uro lahko vozi-jo tisti, ki so dopolnili 16 let,hitrejše pa samo polnoletnivozniki. Zakonodaja posebejobravnava tudi prevoz dodat-
nih oseb, ki se na traktorjulahko vozijo samo, če ima vo-zilo ustrezen homologirandodatni sedež, medtem ko sena priklopniku lahko peljenajveč do pet ljudi, ki morajoobvezno sedeti, peljejo selahko le v primeru, ko tovorne sega prek stranic. Vožnjaotrok, mlajših od poldrugegaleta, na traktorjih je prepove-dana, razen v pravilno na-meščenem otroškem var-nostnem sedežu.
Ena od bistvenih novosti jetudi odmik dovoljenega ora-nja in sajenja rastlin, ki zna-ša šest metrov od roba cestiš-ča, če je oranje pravokotno,oziroma tri metre, če je ora-nje vzporedno, pri čemer je vobeh primerih upoštevandvometrski tako imenovanicestni svet. Na območju cest-nega sveta je prepovedanovse, kar bi lahko ogrozilo var-nost cestnega prometa, naprimer postavljanje ograj in
stebričkov, odlaganje kame-nja, lesa ali drugega materia-la in zasajanje poljščin in vi-sokih nasadov.
Policisti v okviru cestnegaprometa odslej nadzor nadtraktorji lahko opravljajo tudipri opravljanju kmetijskih ingozdnih del zunaj ceste, kjerlahko preverjajo varnostneelemente in druge predpisa-ne dele, v primeru kršitev palahko tudi prepovedo oprav-ljanje del.
Prometni policisti so lanina gorenjskih cestah obrav-navali približno šestdesetvoznikov traktorjev, ki so kr-šili cestnoprometne predpi-se in so bili zoper njih odre-jeni ukrepi, za manjše pre-krške, kot je onesnaženjecestišča ali napačen prevoztovora, pa jih je nekaj od-neslo zgolj z opozorili. Naj-pogostejši vzroki za nesrečes traktorji so nepravilnastran in smer vožnje, izsilje-vanje prednosti, nepravilnonaložen tovor, prevoz oseb,vožnja pod vplivom alkoho-la in v zadnjem času tudinepravilna uporaba mobil-nega telefona med vožnjo.Nezanemarljiv je tudi deležtistih, ki vozijo traktorjebrez ustreznih kabin ali var-nostnih lokov.
Nadzor nad traktorji tudi na njivah Z uveljavitvijo nove prometne zakonodaje veljajo strožji predpisi tudi za traktorje in druga kmetijskavozila.
Strožji prometni predpisi in varnostni standardi od začetkameseca veljajo tudi za traktorje. / Foto: Tina Dokl
Katja Štruc
Blegoš - Srečanje, ki je pote-kalo v lepem vremenu in pri-vabilo številne obiskovalce, jeorganiziralo Društvo pode-želskih žena Blegoš v sodelo-vanju s Kmetijsko gozdar-skim zavodom Kranj. Na-men srečanja je že vsa leta iz-menjava informacij, izku-šenj in pokušanje tradicio-nalnih dobrot, ki jih priprav-ljajo podeželske žene. Udele-ženci srečanja so si lahkoogledali tudi ročne spretno-sti, ki se še ohranjajo na Lo-škem: klekljanje, izdelavodražgoških kruhkov in plete-nih izdelkov.
Podeželske žene, njihovedružine, povabljeni gostje innaključni obiskovalci so se nadruženju zabavali ob boga-tem kulturnem in zabavnemprogramu. Prireditev je obspremljavi harmonikarja Pet-ra Debeljaka odprl Pevskizbor Blegoš. V nadaljevanjuje prisotne zabaval ansambel
Ideal iz Selc, predstavila se jeDramska skupina Blegoš, po-tekalo pa je tudi tekmovanje vdružabnih igrah. Program jepovezovala Vanja Bajd Frelih.
"Priprave so potekale karnekaj časa. Vključevale soorganizacijo, sestanke, pri-pravo srečelova, pridobivanjesponzorjev in peko dobrot,kot so potica, ocvirkovka, pi-škoti, kruh, lunice, breskviceter priprava druge hrane," jepovedala Joži Demšar, pred-sednica Društva podeželskihžena Blegoš, ki je bila zado-voljna, da so ljudje skozi pri-reditev dobili možnost zadruženje in zabavo. Šestin-šestdesetletna Kati Peterneliz Delnic se srečanj udeležu-je že dvajset let: "Pred dvajse-timi leti si nisem predstavlja-la, da se bodo srečanja, ki seskozi čas sicer malo spremi-njajo, nadaljevala toliko let.Včasih smo več pekle, danespa dajemo večji poudarek naprogram, več je skečev inrazličnih točk."
Srečanje podeželskih žena V nedeljo so se na Blegošu že štiriintridesetičsrečale podeželske žene.
Urša Peternel
Radovljica - Na Jelovici, medLipniško in Radovljiško pla-nino, je sredi prejšnjega ted-na medved povsem razdejalčebelnjak Sandija Marolta izRadovljice. Kosmatinec se je,kot je povedal Marolt, pre-voznega čebelnjaka lotil vnoči s srede na četrtek, ganajprej skušal podreti, natopa je povsem uničil zadnjidel, da bi ven dobil čebeljipanj. Ko mu je to uspelo, jepojedel med, satnice, vosek,čebele, čebeljo zalego pa celožico v okvirčkih, je povedalMarolt, pustil pa je edino le-sene okvirčke, razmetane vsenaokrog ob čebelnjaku. Skakšno silo se je lotil čebel-njaka, priča razdejanje, zani-mivo pa je, da je kosmatinecpustil svoj "podpis" - sledblatnih tac na kovinski plošči
čebelnjaka ... "Lani sem imelčebelnjak na istem mestu, pamedveda ni bilo. Letos semčebele spet pripeljal na smre-kovo pašo, nekaj dni prej jemedved odprl čebelnjak če-belarja iz Bohinja, zdaj pa šemojega. A mu nič ne zame-rim, to je pač njegov terito-rij," je povedal Sandi Marolt.Potem ko se je razvedelo, damedved hodi krast med, sodrugi čebelarji svoje panjeodpeljali s tega dela Jelovice,je povedal sogovornik. Sicerpa medved, kot menijo čebe-larji, stalno biva na Jelovici,vendar se ljudem raje ogne,na tatinske pohode pa hodiponoči. Sandi Marolt o ško-di, ki mu jo je povzročil kos-matinec, ne razmišlja, vseskupaj je obrnil na šalo, sajpravi, da bo zdaj svoj med tr-žil pod blagovno znamko"Medvedov med" ...
Kosmatinec je prišel krast medMedved je razdejal čebelnjak ob cesti med Lipniško in Radovljiško planino in se posladkal z medom,pojedel je tudi satnice, vosek, čebele in čebeljo zalego.
Medved se je čebelnjaka lotil z zadnje strani in ga povsemrazdejal, požrl je med, satnice, vosek, čebele, pustil je le lesene okvirčke, razmetane vse naokrog. / Foto: Sandi Marolt
Srečanja in gostoljubnosti podeželskih žena na Blegošu sose razveselili tudi številni izletniki, ki jih je v gore privabilolepo vreme.
torek, 12. julija 2011 NASVETI [email protected] GLAS
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
Pavla Kliner
Tako kot naši predniki lah-ko tudi mi vse vrste trav sku-paj z ostanki travniških ras-tlin uporabimo kot senenidrobir (Graminis flos) za pri-pravljanje zdravilnih kopeliali oblog. Uporabljamo lesuh drobir, vendar ga neimejmo preveč na zalogi, sajlahko dobimo vsako leto no-vega. Čeravno marsikdaj za-sledimo, da naj bi senenidrobir kuhali trideset minutali celo več, strokovnjaki pou-darjajo, da ga le enkrat alidvakrat na kratko zavremo,kajti dolgo kuhanje bi zdra-vilne učinkovine le še hitrejerazkrojilo in uničilo.
Drobirjeve kopeli
V ljudskem zdravilstvu sonajbolj čislane drobirjeve ko-
peli, ki so zelo učinkovite pribolečinah v hrbtu, sklepnemrevmatizmu in vseh protin-skih težavah, pri vnetju ledvic,pesku in kamnih v mehurju,pri kožnih izpuščajih, gnoj-nih ranah, vnetju in boleči-nah v živcih, ginekoloških te-žavah in simptomih meno-pavze, odganjanju gripe inprehlada ... Za kopel, popol-no, sedežno, nožno ali laktno,zavremo od četrt do dva kilo-grama senenega drobirja, pu-stimo stati četrt ure, precedi-mo in se v odcedku kopljemo.Če se le da, po kopeli nekaj urpočivamo v topli postelji.
Kopeli v sopari
Svoj čas so na moč hvalilitudi koristi drobirne sopare.Navodilo za drobirjevo kopelv sopari je velevalo, da se zgolim gornjim telesom in z
glavo nagnemo nad posodoz vrelim oparkom in se po-krijemo z odejo, da pride so-para povsod do kože. Takšnakopel naj traja deset do pet-najst minut. Če sopara pre-zgodaj popušča, dolijemovročega oparka. Po kopeli seumijemo s toplo vodo in te-meljito osušimo, glavo lerahlo otremo in ovijemo zvolneno ruto, nato pa mora-mo v toplo posteljo.
Povoji in ovitki
Tudi drobirjevi ovitki inpovoji niso od muh. Svoj časso bolnike pogosto od nogdo podpazduhe ovijali v dro-birjevem oparku namočenerjuhe ali oblačili v drobirjunamočene in ožete spalnesrajce. Za povoje rabimo pri-bližno en kilogram drobirja,ki ga na hitro zavremo v treh
do petih litrih vode in pusti-mo stati petnajst minut. Vprecejen oparek za deset mi-nut namočimo rjuho, jonato trdo ožmemo ter z njopovijemo bolnika. Prek njeovijemo še pregreto suhorjuho in topel volneni koc.Povoj pustimo do dveh ur,bolnik pa naj medtem dobropokrit počiva v postelji. Ovit-ke pripravimo podobno kotpovoje in z njimi pokrijemoprizadeto mesto. Lahko pa vrjuho zavijemo prekuhandrobir ter ga položimo nabolno mesto, vsaki dve uripa ga zamenjamo z novimoparkom. Ovitke in povojeuporabljamo pri težavah, kismo jih omenili že pri kope-lih, pa tudi pri napenjanju inkrčih v trebuhu, menstrual-nih bolečinah, vnetjih kolen-skega sklepa, bolečinah vkrižu, koprivnici ...
Okopajmo se v senenemdrobirjuPotrošnik, gladišnik, rman, trpotec, detelje, kopriva, regrat, jetičnik, materina dušica, marjetica inštevilne druge rastline se znajdejo skupaj v senenem drobirju. Če morebiti kdo še ni slišal, povejmo,da gre za pestro mešanico posušenega cvetja in zdrobljenih listov travniških rastlin, ki pride obspravilu s senom in otavo na senik. Tu se na dnu nabere tudi po nekaj deset centimetrov drobirja.Drobir navadno uporabljamo za kopeli, obkladke in povoje pri vnetnih procesih mišic in sklepov.
19
Zbornik o Žabnici in okoliških vaseh
Odlomek iz članka LojzetaZavrla Odlomki iz življenjanekdanjih Bitenjčanov in oko-ličanov, objavljen v zbornikuNa robu pojoče ravnine
Loški grad, dne 26. julija1703
Vsled patenta deželne gospo-ske ukazuje loško glavarstvoGregoriju Hartmanu, biten-skemu županu, da preskrbi doprihodnje sobote večera ali pado nedelje jutra 50 voz, izmedkaterih naj bo vsak vprežen zdvema konjema ter naj jih po-šlje v Kranj, da bodo vozili odtu pa do Jesenic vojaški provi-jant. Ako bi se ne ravnal po
ukazu, plačal bi globe od vsa-kega voza po šest cekinov v zla-tu. Vozniki dobe od vsakegastota na jedno miljo po tri kraj-carje ali jeden groš nemške ve-ljave kot odškodnino.
Andrej Šifrer in pustolovci iz Bitenj
Andrej je bil mlajši bratFranca Šifrerja - Kozinovegaoča. Rojen je bil 30. novembra1845 na Kozinovi kmetiji,Srednje Bitnje 30. Starša stamu omogočila, da je kot edenredkih otrok v tistem času obis-koval gimnazijo in jo tudiuspešno končal.
V sebi pa je imel tudi nekoli-ko pustolovske žilice. Zato je
po končanem študiju navdušilskupino mladih fantov, da sose odločili za potovanje prekoluže. Tako se je 1867. letazbralo v Ljubljani osem dogo-divščin željnih mladeničev.Njihov cilj je bil ameriški divjizahod. Temu primerno so bilitudi oboroženi. Vsi so imeli re-volverje in puške, nekateri pacelo dve.
Vkrcali so se na prekoocean-sko jadrnico in odpluli dogo-divščinam naproti. Poldrugimesec so se zibali na Atlantikuin končno prispeli v obljublje-no deželo, Združene državeAmerike. Povsod, kjer so se po-javili, so vzbujali splošno po-zornost zaradi svoje oborožit-ve, pa tudi oprave. Prav vsi so
bili v gorenjskih narodnih no-šah.
Andrej je nameraval nekajčasa preživeti v Severni Ame-riki, potem pa odpotovati šena jug v Argentino, Brazilijoin Čile. Najprej pa je obiskalrojaka in misijonarja, poznej-šega škofa Jakoba Trobca. Taje živel v benediktinskem sa-mostanu v St. Paulu v Mi-nnesoti. Imela sta dolge in po-globljene pogovore. Nazadnjeje Trobec navdušil Andreja zadelo v misijonih. Tako je po-stal redovnik. Dobil je ime pa-ter Vincenc. V duhovnika jebil posvečen 1872. leta. Potemje vse življenje deloval v Ame-riki kot misijonar. Za njimsta prišli še njegovi sestri Ma-
rija in Katarina. Tudi onidvesta vstopili v benediktinski sa-mostan in postali misijonar-ki.
Zgled patra Vincenca jevzpodbudil še nekatere sovaš-čane, da so prišli za njim vZDA. To so bili Franc Ločni-kar, poznejši opat benediktin-skega samostana, Franc Raj-gelj in dve njegovi sestri. Vsiomenjeni so vstopili v benedik-tinski red.
Pater Vincenc - Andrej Šif-rer je umrl 19. oktobra 1929 vopatiji sv. Janeza Krstnika vCollegevillu v ZDA v 84. letustarosti.
(več preberite v zborniku)
Nekdanji Bitenjčani in okoličani
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: kremna juha iz bučk, belokranjsko cvrtje,pire krompir, paradižnikova solata, sadna krema; Večerja:hrenovke na žaru, jajčevci v marinadi, lepinja.Ponedeljek - Kosilo: grahova kremna juha, makaronovomeso, rdeča pesa v solati, sadna kupa z jagodičjem in sla-doledom; Večerja: blitva s sirom in jajci, toast, jogurt.Torek - Kosilo: sarma v listih vinske trte, pire krompir, zele-na solata; Večerja: ocvrti jajčevci ali bučke, majonezna oma-ka, francoska štruca, breskve.Sreda - Kosilo: goveji zrezki v naravni omaki, riž s karijem,ledenka v solati; Večerja: zapečene skutne palačinke, jabolč-ni kompot.Četrtek - Kosilo: cvetačna juha, pečen piščanec, pečen mla-di krompir s kumino, mešana solata; Večerja: ledenka s sla-nino, zrnat kruh, jogurt.Petek - Kosilo: korenjeva juha na maslenih ovsenih kosmi-čih, postrvi po tržaško, krompir v koscih, paradižnikova so-lata; Večerja: rabarbarin zavitek, kompot. Sobota - Kosilo: goveja juha z vlivanci, meso iz juhe s hre-nom, pečen krompir z majaronom, ledenka s fižolom, peh-tranova potica; Večerja: frtajla, toast, breskve v belem vinu.
Sarma v listih vinske trte
Mlade, nežne liste vinske trte poparimo z malce okisanovrelo vodo. Za nadev prepražimo na čebuli koščke prekaje-ne slanine, zmleto mešano goveje in svinjsko meso, solimoin popramo ter dodamo malo riža in podušimo. Na vsak listdamo žlico nadeva, zapognemo z vseh štirih strani in spne-mo z zobotrebcem. V kozici sarme zalijemo z vodo, maloposolimo in na malem ognju kuhamo poldrugo uro. Natoomako zgostimo in zabelimo s prežganjem, ki mu dodamoparadižnik in rdečo papriko, po okusu še žličko sladkorja,ter skuhamo do konca. Ponudimo s kislo smetano.
Blitva s sirom in jajci
Na 2 žlicah maščobe dušimo 30 dag narezane blitve ter 3olupljene in zrezane paradižnike s strokom strtega česnatako dolgo, da sok izpari. Nato vmešamo 5 dag nastrgane-ga sira, sol, malo muškatnega oreščka, poper in 2 razžvrk-ljani jajci ter pražimo toliko časa, da zakrkneta.Posebno okusna so široka, mesnata blitvina stebla, ki jihskuhamo v slani vodi, odcedimo, izdatno potresemo z na-strganim sirom in zabelimo s prepraženimi drobtinicami,po vrhu pa potresemo s sesekljanimi trdo kuhanimi jajci.Jed pokapljamo z limonovim sokom in oljčnim oljem.Dober tek!
8V senenem drobirju je veliko zdravilnih rastlin.
Seneni drobir sestavljajo mnoge travniške rastline.
torek, 12. julija 2011ZANIMIVOSTI [email protected] GLAS
20
Vas mika ugodna ponudba počitnic, a še niste naročnik Gorenjskega glasa? Potem hitro pridite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4 v Kranju (nasproti glavne avtobusne postaje), pokličite na 04 201 42 41 ali pišite na: [email protected]. Tudi pri naročnini boste znatno prihranili, čaka pa vas tudi darilo.
Akcija za bralce in naročnike Gorenjskega glasa!S turistično agencijo Kompas Holidays vas popeljemo na skriti zaklad Mediterana - turkizni Ciper po zelo ugodni ceni:
Hotel ACAPULCO RESORT & CASINO 5* Termin: 5. 9.- 12. 9. 2011
samo 579 $ na osebo (redna cena 609 $)
BREZPLAČNI IZLET *Doplačilo za gorivo vključeno.
Zbiranje prijav: izpolnite in izrežite ta oglas in ga prinesite v poslovalnico Kompas:Kompas KranjKompas Škofja Loka Plačilo: rezervacije s ceno 579 $ (redna cena aranžmaja je 609 $) je možno skleniti do 20. 7. 2011 in velja za bralce ter naročnike Gorenjskega glas . Prijave bomo zbirali do 20. 8. 2011. Cena za otroka od 2 do 12 let je 109 $. Nudimo možnost plačila na obroke (s kartico Diners na 12 obrokov brez obresti). Ugodnost velja na prijavo. Cena vključuje: letalski prevoz Ljubljana-Ciper-Ljubljana, letališke pristojbine,
-šče-hotel-letališče, Kompasovega predstavnika. Ko bo dovolj prijav, se bo sku-pini pridružil še predstavnik Gorenjskega glas . Samo za naročnike: brezplačni izlet v Nikozijo v vrednosti 39 $.
Naročnikom Gorenjskega glasa podarimo še:v Nikozijo v vrednosti 39 $.
a
a
Z Gorenjskim glasom na dopust na TURKIZNI CIPER
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
LOTO
Rezultati 55. kroga - 10. julija 20111, 3, 5, 6, 9, 21, 26 in 13
Lotko: 0 6 7 5 7 3Loto PLUS: 2, 5, 7, 8, 18, 21, 36 in 25
Sklad 56. kroga za Sedmico: 1.040.000 EURSklad 56. kroga za Lotka: 390.000 EURSklad 56. kroga za PLUS: 470.000 EUR
Lesce
Praznovali krajevni praznik
Pretekli konec tedna so v Lescah s športnimi, kulturnimi inzabavnimi prireditvami zaznamovali krajevni praznik. Leš-čani tako že deseto leto zapored praznujejo na dan, ko so14. julija 1956 začeli graditi kamp Šobec. Že v petek so pri-pravili zabavo za najmlajše, v soboto pa osrednjo proslavo,na kateri je predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Mlina-rič podelil medalje zaslužnim krajanom. Letos so jih dobileBetka Dolenc, Šarika Debenc in Mira Stušek. V soboto je biltudi 10. balinarski turnir za Belov memorial, v nedeljo paLeški kolesarski krog z dvema trasama: prva, 35-kilometrskaje vodila po vsej občini Radovljica, druga, krajša, pa po krajevni skupnosti Lesce. V okviru krajevnega praznika je bil odprt tudi nov zasebni lovski muzej, v katerem AntonTorkar razstavlja trofeje živali iz Slovenije, Evrope, Afrike,Amerike in Avstralije. Ves julij pa so po izložbah v krajevniskupnosti na ogled likovna dela domačih slikarjev. M. A.
Jasna Paladin
Spodnji Brnik - Šestinpetde-setletni Marjan Šemrl, po-slovni informatik, ki se vslužbi ukvarja z različnimiračunalniškimi projekti, seje s šahom prvič srečal že vrosnih letih, ko ga je zanjnavdušil stric na kmetiji vČrnem Vrhu nad Idrijo, kjerje preživljal otroštvo.
Šahovskim figuricam terčrnim in belim ploskvam jezvest vse od tedaj, in čepravsi je z odličnimi igrami pri-služil naziv šahovskega moj-stra, se je z leti povsem pre-usmeril v igranje z naspro-tniki na daljavo, najprej z do-pisnicami, nato pa s pomoč-jo interneta - ali kot temureče stroka, v dopisni šah."Šah in dopisni šah se medseboj zelo razlikujeta. Obasta sicer združena pod okri-ljem Šahovske zveze Slove-nije in oba krasijo štiri di-menzije: umetnost, znanost,igra in šport. Če v rednemšahu bolj prevladuje športnividik, pa dopisni izpostavljatistega znanstvenega. Ni na-ključje, da je med dopisnimišahisti vsaj dvajset odstotkovdoktorjev znanosti. V dopis-nem šahu so tudi dovoljenaprav vsa sredstva - igralec greza nasvet lahko vprašat sose-da ali kakšnega šahovskegavelemojstra, lahko si obliku-je celo ekipo sodelavcev, lah-ko uporablja šahovske pri-ročnike in drugo literaturo,lahko si pomaga z bazami žeodigranih partij ali pa za na-
svet vpraša računalnike.Mene pravzaprav ne zani-ma, kdo je moj nasprotnik,zanimajo me namreč zgoljpoteze. Če je na drugi stranisamo računalnik, je delozame še lažje, saj pri šahubrez človeškega faktorja negre. Kljub sodobni tehno-logiji je še vedno igralec tis-ti, ki se odloči in povleče do-ločene poteze," razloži Mar-jan Šemrl, član Šahovskegadruštva Domžale, in nada-ljuje, da je tradicija dopisne-ga šaha že zelo dolga.
Oficirji so me gledali, kot da sem nor
Dopisni šah se je začelresno razvijati v petdesetihletih prejšnjega stoletja. Ta-krat so šahisti svoje potezepisali na dopisnice ali raz-glednice, ki so za svojo potna drugi konec sveta potre-bovale precej časa, včasih sose izgubile, kdaj pa kdaj tudinamerno, zato so priporoče-ne pošiljke predstavljale tudiprecejšen strošek. Tako jezačel igrati dopisni šah tudiŠemrl. "Takrat sem služilvojsko na Hrvaškem. S sebojsem imel magnetni šah invsak večer sem v postelji štu-diral poteze in jih zapisovalter pošiljal na dopisnicah.Drugi vojaki in oficirji so megledali, kot da sem nor, češda igram šah sam s sabo, inres sem bil, da tega nisem šebolj izkoristil. Če bi to šemalo potenciral, bi me lahkoposlali domov," se smeje
spominja svojih začetkov vdopisnem šahu, kjer se da-nes lahko pohvali z nazivomvelemojstra in najboljšegadopisnega šahista na svetu,čeprav se je tega največjegatekmovanja udeležil prvič.
Dopisnice je pred približ-no desetimi leti najprej na-domestila elektronska pošta,zadnja leta pa so si dopisnišahisti za svoj medij izbraliinternet. Dolžina partij se jes tem sicer nekoliko skrajša-la, a kljub vsemu ima časov-ni vidik pri dopisnih šahistihše vedno pomembno vlogo.Prav zato Šemrlova pot donaslova svetovnega prvakakljub jasnim ciljem in že-ljam še zdaleč ni bila lahka,sploh pa ne kratka. Pravza-prav je minilo celih deset let."Na svetu je od petdeset dosto tisoč dopisnih šahistov,na finalnem turnirju sveto-vnega prvenstva pa je prosto-ra le za sedemnajst najbolj-ših. In da se šahist prebijemed te, mora prek več sto-penj: najprej se mora med-narodno dokazati, nato sledipredtekmovanje, polfinale,turnir kandidatov in šelenato samo svetovno prven-stvo. Da dopisni šahist do-konča posamezni turnir zdobrim rezultatom, potrebu-je v povprečju vsaj poldrugoleto. Skupaj s pripravamipred turnirji in čakanjem nanaslednjo stopnjo se ta časpodaljša na vsaj dve leti.Zdaj pa seštejmo, kolikočasa potrebuje odličen igra-lec, da odigra svetovno pr-
venstvo. Ja, če je igralec za-res dober in mu nikjer nespodrsne, potrebuje za na-slov svetovnega prvaka ali zamedaljo svetovnega prven-stva najmanj celo desetletje!Zaključni turnir svetovnegaprvenstva se je začel leta2009, po moji oceni pa semv teh dveh letih v projekt vlo-žil približno dva tisoč urdela," pravi Šemrl in prizna-va, da pred začetkom final-nega turnirja ni veljal za fa-vorita, da pa o svojem zna-nju in sposobnostih v resni-ci nikdar ni dvomil.
Za vsako potezo pet dni
Tokratno svetovno prven-stvo je bilo že 24. po vrsti. Nanjem so sodelovali šahisti izvsega sveta, največ - kar se-dem - pa je bilo Nemcev.Marjan Šemrl je tako kot vsiudeleženci igral šestnajstpartij - po eno z vsakim so-tekmovalcem. Žreb določi,kdaj ima šahist bele in kdajčrne figure, za vsako potezopa ima igralec pet dni časa.Če potezo povleče prej, semu čas prenese naprej zanaslednjo potezo. Dopisnišahisti imajo na svojih dol-gotrajnih turnirjih pravicotudi do tridesetdnevnega do-pusta. Pa se o eni sami pote-zi res da razmišljati tolikočasa, naivno vprašam. "Ne-kaj potez, predvsem tistihzačetnih, je jasnih in pri temni treba veliko razmišljat. Zatežke, odločilne poteze, pa jevčasih cel mesec premalo.
Za poteze tekmecev vednonajprej izvem prek SMS-sporočila in takrat lahko poves dan razmišljam samo otem. Povsem se zatopim vigro, poteze z računalnikompreverjam pred službo in ponjej, v povprečju mi to vza-me tri ure na dan. V šahu ninič naključnega. Če sta mož-ni dve potezi, je zagotovoena boljša od druge in velikorazmišljam o tem, katera po-teza bi bila za nasprotnikabolj neugodna. Partijo se dav mislih analizirati deset,tudi dvajset potez vnaprej.Pravzaprav je v šahu zelo ve-liko adrenalina," razlaga,medtem ko na internetu po-kaže šahovnico in tabelo zvsemi rezultati, v kateri je za-pisan povsem na vrhu. Med
vsemi partijami mu je naj-bolj v spominu ostala pravzadnja, odločilna, ki sta jo zArgentincem zaključila v69. potezi, zanjo pa je pora-bil kar tristo ur.
Njegov uspeh je v šahov-ski in tudi širši javnosti na-letel na izjemen odziv.Marjan Šemrl bo priznanjeza najboljšega dopisnegašahista na svetu prejel tedni na Finskem, sam pa seje že usmeril v pisanje pri-ročnika o veščinah analizpri igranju šaha, ki bo po-magal prav vsem šahistom,in v priprave na dopisno ša-hovsko olimpijado, ki se bozačela prihodnje leto inkjer si s slovensko repre-zentanco želi potrditi us-peh v svetovnem merilu.
Tristo ur za partijo šahaSlovenci smo bogatejši za svetovnega prvaka v dopisnem šahu. Turnir svojega življenja, ki je obsegal šestnajst partij in je z vsemi pripravami in kvalifikacijami vred trajal kar deset let, je odigral Marjan Šemrl s Spodnjega Brnika.
"Računalniki že res nenehno preračunavajo, a na koncu ovsaki potezi razmislim in odločim jaz," o dopisnem šahupravi novi svetovni prvak Marjan Šemrl, ki se kljub znanstvenemu pristopu še vedno rad usede tudi za šahovnicos črnimi in belimi figurami.
[email protected], 12. julija 2011GORENJSKI GLAS GORENJSKA, UVG
Jasna Paladin
Vodice - Polemika o azbest-nih vodovodnih ceveh v ob-čini Vodice je po večkratnihopozorilih svetnika Maksi-miljana Alfireva, ki vztrajnoopozarja na izredno škodljivvpliv azbesta na zdravje,pred kratkim našla mestotudi na seji občinskega sve-ta. Občinska uprava in di-rektor JP Komunala Vodiceso namreč pripravili odgo-vor o količini in stanju az-bestnih cevi v občinskem vo-dovodu.
Kot je povedal direktorJure Vrhovnik, je v občini od48,5 kilometra cevovodov še12,3 kilometra takih iz azbe-sta. "Največji problem azbe-sta je v vdihavanju vlaken, kipridejo v pljuča, opravljeneštudije pa niso dokazale, dabi azbest tudi prek pitnevode predstavljal grožnjo zazdravje uporabnikov vodo-voda. Kljub temu smo saminaročili analize pitne vode vceveh na Skaručni, a še ča-kamo rezultate," je povedal
Vrhovnik, ki je svetnikomprinesel vzorce različnihcevi - azbestne, ki je sicerzelo krhka, a prevlečena zdebelo plastjo vodnega kam-na, in iz nodularne litine, izkatere so novejše vodovodnecevi. V letih 2008-2011 so vobčini stare azbestno ce-mentne cevi zamenjali naKrvavški ulici in na Lebarškipoti ter v naseljih Polje,Pustnice in Jegriše.
Maksimiljan Alfirev z od-govorom ni bil zadovoljen,saj je tudi sam pridobil dvestrokovni mnenji, ki opozar-jata na nevarnost azbesta všestdeset let starih ceveh,kakršne so tudi vodiške."Če bi merili prisotnost az-besta v sekundarnih vodihpo vaseh, bi jo zagotovo iz-merili," vztraja svetnik. Ob-čina sicer v prihodnje po-stopoma namerava zame-njati prav vse azbestne cevi,a denarja za hitrejše ukre-panje preprosto ni. Po tre-nutnih ocenah bi za to po-trebovali kar deset milijo-nov evrov.
Strah pred azbestomVodiški svetnik Maksimiljan Alfirev občinsko upravo opozarja na škodljivost starih vodovodnih cevi iz azbesta, a na JP KomunalaVodice odgovarjajo, da je skrb odveč.
Janez Kuhar
Naklo - Na prireditvi so pri-kazali klepanje kos in srpovza žetev, pripravo malice zažanjice, prevoz koscev in ža-njic z lojtrniki od Poličarjevekmetije na njivo na kranj-skem polju, kjer so želi "napest" in s koso. Žanjice sožele pšenico s srpi, kosci pa sposebno prirejeno koso zažetev žita. Kot so povedali, sov naših krajih do konca prvesvetovne vojne želi samo "napest", to je tako, da so ženskez roko zajele šop pšenice in
jo s srpom odžele in položilena "prevesm". Šele po prvisvetovni vojni so fantje, ki sobili v ruskem ujetništvu inso tam delali na polju, tudipri nas začeli kositi s koso zdodatnim sistemom za koš-njo žita.
Ko je bilo žito požeto, so ganaložili na voza in ju odpelja-li do Iglejevega kozolca, kjerso snope zložili v kozolec, dase bo žito posušilo. Ob koncužetve so imeli na njivi kosci inžanjice za kmečko malico ki-sel krompir, suho meso, ore-hovo potico, buhteljne, doma
v krušni peči pečen kruh inkrofe, pili pa so črno kavo inkrhlovo vodo, kuhano iz nare-zanih suhih jabolk. Septem-bra bodo žito zmlatili s staromlatilnico in nato zrnje odpe-ljali v mlin.
Marljive žanjice so biledoma iz Naklega, Pivke, Stra-hinja, Dupelj, Okroglega inStruževega. Kosca sta bila Ja-nez Jenko iz Struževega inIglejev Janez iz Naklega, voz-nika s konji in lojtrnikoma paVinko Šmajd iz Okroglega inJanez Jenko iz Struževega.Žetev sta si z zanimanjem
ogledali tudi gostji iz Berlina,evropsko priznani zgodovi-narki, ki v Naklem raziskuje-ta življenje in delo velikegaNaklanca Gregorja Voglarja -Karbonariusa, ki je bil zdrav-nik nekaj časa na dunajskemdvoru, nato pa dvaindvajsetlet osebni zdravnik ruskegacarja Petra Velikega. Ko jeleta 1717 umrl, je Naklancemzapustil pet tisoč goldinarjev,da so napeljali vodo iz Dupeljv Naklo v koriti sredi vasi terpred župnišče in Vogvarjevokmetijo (njegovo rojstnohišo).
Prikaz žetve po staremPrizadevni člani Konjeniškega društva Naklo, ki jih vodi Silva Gregorc, so v četrtek že desetič pripravili prireditev Žetev v Naklem, na kateri so prikazali stare kmečke običaje ob žetvi.
Prikaz žetve po starem: kosec Jenkov Janez z žanjicami
Foto
: Vin
ko K
ozin
a
Nalaganje snopov na voz
Foto
: Vin
ko K
ozin
a
OB
ČIN
A JE
ZER
SK
O,
ZGO
RN
JE J
EZE
RS
KO
65
, 4
20
6 Z
GO
RN
JE J
EZE
RS
KO
Na
podl
agi
29
. čl
ena
zako
na o
lok
alni
sam
oupr
avi
(Ura
dni
list
RS
, št
.7
2/9
3 in
dop
olni
tve)
, 29
. čle
na z
akon
a o
javn
ih fi
nanc
ah (U
radn
i lis
t RS
,št
. 7
9/9
9,
124
/00
, 7
9/0
1, 3
0/0
2,
56
/02
-ZJU
in
110
/02
-ZD
T-B
) in
20
. čl
ena
Sta
tuta
Obč
ine
Jeze
rsko
(UVG
, št
. 2
0/0
1, 2
3/0
2 in
28
/03
)je
Obč
insk
i sve
t Obč
ine
Jeze
rsko
na
1. k
ores
pond
enčn
i sej
i dne
29
. 6.
201
1 s
prej
el
OD
LOK
O S
PR
EM
EM
BI O
DLO
KA
O P
RO
RA
ČU
NU
OB
ČIN
E J
EZ
ER
SK
O Z
A L
ETO
20
11
1. č
len
S te
m o
dlok
om s
e sp
rem
inja
Odl
ok o
pro
raču
nu O
bčin
e Je
zers
ko z
a le
to2
011
(Ura
dni v
estn
ik G
oren
jske
, št
. 5
/11
).
2.
člen
Črt
a se
2.
člen
odl
oka
in n
adom
esti
z no
vim
bes
edilo
m:
”V s
ploš
nem
del
u pr
orač
una
so p
rikaz
ani p
reje
mki
in iz
datk
i po
ekon
om-
ski k
lasi
fikac
iji d
o ra
vni k
onto
v.
Spl
ošni
del
pro
raču
na s
e na
rav
ni p
odsk
upin
kon
tov
dolo
ča v
nas
ledn
jihzn
eski
h:
A. B
ILA
NC
A P
RIH
OD
KO
V IN
OD
HO
DK
OV
Sku
pina
/Pod
skup
ina
kont
ov/K
onto
/Pod
kont
oP
rora
čun
leta
201
1
I. S
KU
PAJ
PR
IHO
DK
I (7
0+
71+
72
+7
3+
74)
1.8
85
.07
8,0
0
TE
KO
ČI P
RIH
OD
KI (
70
+71
)1
.03
7.71
5,0
0
70
DA
VČ
NI P
RIH
OD
KI
70
9.9
33
,00
70
0 D
avki
na
doho
dek
in d
obič
ek6
05
.25
9,0
07
03
Dav
ki n
a pr
emož
enje
40
.297
,00
70
4 D
omač
i dav
ki n
a bl
ago
in s
torit
ve6
4.3
77,0
07
06
Dru
gi d
avki
71 N
ED
AV
ČN
I PR
IHO
DK
I 3
27.7
82
,00
710
Ude
ležb
a na
dob
ičku
in d
ohod
ki
od p
rem
ožen
ja31
9.7
21,0
071
1 T
akse
in p
risto
jbin
e 18
,00
712
Glo
be in
dru
ge d
enar
ne k
azni
4.6
70
,00
713
Prih
odki
od
prod
aje
blag
a in
sto
ritev
20
0,0
071
4 D
rugi
ned
avčn
i prih
odki
3.1
73
,00
72
KA
PIT
ALS
KI P
RIH
OD
KI
6.0
00
,00
72
2 P
rihod
ki o
d pr
odaj
e ze
mlji
šč in
neop
redm
eten
ih d
olgo
ročn
ih s
reds
tev
6.0
00
,00
74 T
RA
NS
FE
RN
I PR
IHO
DK
I8
41.3
63
,00
740
Tra
nsfe
rni p
rihod
ki iz
dru
gih
javn
ofin
ančn
ih
inst
ituci
j2
01.9
36
,00
741
Pre
jeta
sre
dstv
a iz
drž
avne
ga p
rora
čuna
iz
sre
dste
v pr
orač
una
Evr
opsk
e un
ije
63
9.4
27,0
0
II. S
KU
PAJ
OD
HO
DK
I (4
0+
41+
42
+4
3)
2.3
75
.521
,00
40
TE
KO
ČI O
DH
OD
KI
517.
23
5,0
04
00
Pla
če in
dru
gi iz
datk
i zap
osle
nim
19.1
94
,00
401
Pris
pevk
i del
odaj
alce
v za
soc
ialn
o va
rnos
t3
.02
6,0
04
02
Izda
tki z
a bl
ago
in s
torit
ve6
5.2
58
,00
40
9 R
ezer
ve2
9.7
57,0
0
41T
EK
OČ
I TR
AN
SF
ER
I 2
45
.05
7,0
041
0 S
ubve
ncije
0,0
041
1 T
rans
feri
posa
mez
niko
m in
gos
podi
njst
vom
14
3.3
94
,00
412
Tra
nsfe
ri ne
prof
itnim
org
aniz
acija
m in
ust
anov
am5
0.4
64
,00
413
Dru
gi te
koči
dom
ači t
rans
feri
51.1
99
,00
42
INV
ES
TIC
IJS
KI O
DH
OD
KI
1.5
90
.35
3,0
04
20
Nak
up in
gra
dnja
osn
ovni
h sr
edst
ev1.
59
0.3
53
,00
43
INV
ES
TIC
IJS
KI T
RA
NS
FE
RI
22
.87
6,0
04
31 In
vest
icijs
ki tr
ansf
eri p
ravn
im in
fizi
čnim
os
ebam
, ki
nis
o pr
orač
unsk
i upo
rabn
iki
4.5
00
,00
43
2 In
vest
icijs
ki tr
ansf
eri p
rora
čuns
kim
up
orab
niko
m18
.376
,00
75
PR
EJE
TA V
RA
ČIL
A D
AN
IH P
OS
OJI
L IN
P
RO
DA
JA K
AP
ITA
LSK
IH D
ELE
ŽE
V1
.00
0,0
07
50
Pre
jeta
vra
čila
dan
ih p
osoj
il1.
00
0,0
0
III.
PR
OR
AČ
UN
SK
I PR
ES
EŽ
EK
(I.-
II.)
-49
0.4
43
,00
(PR
OR
AČ
UN
SK
I PR
IMA
NJK
LJA
J)
III/1
. PR
OR
AČ
UN
SK
I PR
ES
EŽ
EK
(I
.-71
02
) - (
II.-4
03
-40
4)
-49
9,7
45
,00
(PR
IMA
NJK
LJA
J)
III/2
. TE
KO
ČI P
RE
SE
ŽE
K (
70
+71
) - (
40
+41
)27
5.4
23
,00
(PR
IMA
NJK
LJA
J)
Pos
eben
del
pro
raču
na s
esta
vlja
jo fi
nanč
ni n
ačrt
i nep
osre
dnih
upo
rab-
niko
v, k
i so
raz
delje
ni n
a na
sled
nje
prog
ram
ske
dele
: po
droč
ja p
rora
-ču
nske
por
abe,
gla
vne
prog
ram
e in
pod
prog
ram
e, p
redp
isan
e s
pro-
gram
sko
klas
ifika
cijo
izda
tkov
obč
insk
ih p
rora
čuno
v. P
odpr
ogra
m je
raz-
delje
n na
pro
raču
nske
pos
tavk
e, te
pa
na p
odsk
upin
e ko
ntov
in p
odko
n-te
, do
loče
ne s
pre
dpis
anim
kon
tnim
nač
rtom
.
Pos
ebni
del
pro
raču
na d
o ra
vni p
rora
čuns
kih
post
avk
in n
ačrt
raz
vojn
ihpr
ogra
mov
sta
pril
ogi k
tem
u od
loku
in s
e ob
javi
ta n
a sp
letn
i stra
ni O
bči-
ne J
ezer
sko.
4.
člen
Ta o
dlok
zač
ne v
elja
ti na
sled
nji
dan
po o
bjav
i v
Ura
dnem
ves
tnik
u G
oren
jske
.
OB
ČIN
A J
EZ
ER
SK
OO
bči
nski
sve
t
Šte
vilk
a: 4
10-0
1/1
1-2
38
Dat
um:
29
. ju
nij 2
011
Župa
n O
bčin
e Je
zers
koJu
rij M
arki
č
LETO
: XLI
V12
. jul
ija 2
011
Šte
vilk
a 7
Urad
ni v
estn
ik G
oren
jske
OB
ČIN
A J
EZ
ER
SK
O
22 ZANIMIVOSTI [email protected] GLAStorek, 12. julija 2011
Prodajalke/ci s skrajšanim delovnim časom (Kranj) Iščemo motivirane, prilagodljive ter komunikativne kandidate, ki v ospredje postavljajo prijaznost do kupcev in navdušenje nad modo. Charles Vogele, Linhartova cesta 11 A, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 06. 08. 2011. Več nawww.mojedelo.com.
Komercialist m/ž (Škofja Loka) Od kandidata/-ke pričakujemo VŠ izobrazbo kemijske smeri, do dve leti delovnihizkušenj, vozniški izpit kategorije B in računalniško pismenost. Delo je pretežno naterenu, pri trženju novih uslug, pridobivanju ustreznih dovoljenj - vse po pred-hodnem internem izobraževanju. Delovno razmerje se sklepa za določen čas 1leta s poskusnim delom, z možnostjo prehoda v nedoločen čas. Ekologija, d. o. o.,Laze 22, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 03. 08. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Servisni elektro/strojni inženir za delo na področju poprodajnega vzdrževa-nja strojne opreme m/ž (na sedežu podjetja ali pri strankah po celotni Slovenijibrez tujine) Vzdrževanje in servisiranje strojev in naprav v dejavnosti predelave polimerov -večinoma stroji za brizganje polimerov in roboti za avtomatizacijo snemanja izdelkov s strojev in manipulacijo z njimi v montaži. Servisiranje se izvaja aktivnopri strankah ob konkretni potrebi po slovenskih navodilih. Lesnik, d. o. o., Kranj, Zg. Bitnje 100a, 4209 Žabnica, prijave zbiramo do 29. 07. 2011. Več nawww.mojedelo.com.
Več samostojnih podjetnikov za terensko prodajo m/ž (Štajerska, Prekmurje, Do-lenjska, Posavje in Celjska regija, Primorska in Obala, Gorenjska in Ljubljana z okolico) Iščemo več samostojnih podjetnikov za terensko prodajo. Vaše naloge bodo za-stopanje in prodaja izdelkov z dostavnim vozilom. Pričakujemo: izpit kategorije B,status samostojnega podjetnika, pozitivno osebo, ki želi delati v prodaji in ima
rada terensko delo. Nudimo: fiksni del plačila + stimulativni del, kvalitetno uvaja-nje. Eismann s.r.l. Podružnica Slovenija, Podreča 10, 4211 Mavčiče, prijave zbiramodo 07. 08. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Direktor m/ž (Jesenice) Vodilno podjetje, z uveljavljeno blagovno znamko Jacquet, na področju obdelavein prodaje nerjavnega jekla in nikljevih zlitin objavlja prosto delovno mesto direk-torja družbe Jacquet Jesenice, d. o. o., na Jesenicah. Jacquet Jesenice, d. o. o., Ce-sta Borisa Kidriča 41C, 4270 Jesenice, prijave zbiramo do 07. 08. 2011. Več nawww.mojedelo.com.
Komercialist(ka) na terenu (Gorenjska, Koroška, Zasavje) Delo obsega prodajo na terenu že pridobljenim strankam sesalnih sistemov Kirby sciljem nadgradnje storitve. Pričakujemo: končano srednješolsko izobrazbo ali viso-ko šolo ustrezne smeri; kandidata, ki je komunikativen, energičen, samostojen, od-govoren, urejen in delaven, z željo po razvoju kariere; vsaj 3 leta delovnih izkušenj vprodaji; veselje do dela na terenu. Matmar-line, d. o. o., Brnčičeva ulica 13, 1231 Ljub-ljana - Črnuče, prijave zbiramo do 04. 08. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Finančni svetovalec za fizične in pravne osebe m/ž (Gorenjska) Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe, prodajno naravnanost, ambicioznost, kreativ-nost, samostojnost, marljivost, lojalnost, strokovnost, samoiniciativnost. Nudimopriložnost za graditev in razvijanje kariere, redno izobraževanje in usposabljanje,redno plačilo, navzgor neomejen zaslužek, pridobivanje izkušenj v prodaji in pridelu s strankami,... Merkur zavarovalnica, d. d., Dunajska 58, 1000 Ljubljana, prija-ve zbiramo do 04. 08. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Komercialist m/ž (Gorenjska) Novo odprto predstavništvo velikega nemškega podjetja odpira svoja vrata kup-cem, ki jih zanimajo tehnološka popolnost, zanesljivost, kakovost in ekologija.Naša tržna niša je skrb za zdravje in udobje na vseh nivojih bivanja ter ekološka na-ravnanost. Iščemo 5 komercialistov na Gorenjskem. Začetek dela takoj. Razgovoriže v naslednjem tednu. Pokličite na 070/737 045. Proaktiv plus trgovina, storitvein posredništvo, d. o. o., Ulica Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana, prijave zbi-ramo do 25. 07. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Prodajalec / svetovalec novih in rabljenih vozil m/ž (Lesce in Jesenice) Skrbeli boste za testne vožnje vozil, sklepanje pogodb, sodelovanje s finančnimi in-štitucijami pri financiranju vozil (priprava dokumentacije za prodajo, financiranje, za-varovanja in ostale dodatne storitve avtohiše). Ponujamo vam zanimivo in dinamič-no delo, službeno vozilo, stimulativno nagrajevanje, urejene delovne razmere. ASP,d. o. o., Cesta Janeza Finžgarja 2, 4270 Jesenice, prijave zbiramo do 22. 07. 2011. Večna www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
Lesce
Na leškem letališču grmeli avtomobili
V soboto je bila steza letališča v Lescah rezervirana za tem-peramentne avtomobile znamke Seat. Tudi letos so namrečpri Porsche Slovenija pripravili Cupra dan s številnimi adre-nalinskimi aktivnostmi, med katerimi ni manjkalo tudi dir-kaških voženj najboljših slovenskih voznikov relija AndrejaJereba, Asje Zupanc in Tomaža Kaučiča, ki so spretno vrtelivolan divjega Seata Leona Cupra. Za jemanje diha je s svo-jimi zračnimi akrobacijami poskrbel tudi pilot Peter Podlun-šek, najmlajši udeleženci so se pomerili v tekmovanju z da-ljinsko vodenimi avtomobilčki, odrasli pa v pravi spretnost-ni vožnji. Za popolnost dneva sta poskrbela še Porsche Slo-venija in Radio 1 z zaključkom dveh nagradnih iger, avtomo-bil Ibiza pa je srečna dobitnica odpeljala v Podnanos. M. G.
Katja Štruc
Lukovica - Mojca Kotnik izLukovice pri Domžalah jesedemintridesetletna go-spodinja, mati dveh sinov,ki ji je čaj iz gobe kombučepopolnoma spremenil živ-ljenje. Pred štirimi leti jetehtala sto deset kilogra-mov. Danes jih ima medpetinšestdeset in sedemde-set, težo vzdržuje z lahkoto.
Hujšati ni začela namer-no. Pred leti je zbolela zapoporodno depresijo, ki jenapredovala v močno de-presijo. Čeprav kot mladodekle nikoli ni imela težav stežo, jo je preizkušnja s toboleznijo in jemanjemantidepresivov zaznamova-la. Ni in ni mogla shujšati."Tehtala sem 110 kilogra-mov. Nisem veliko hodilamed ljudi, saj nisem imelaveč kaj obleči, in tudi poču-tila sem se slabo," pove da-nes vedra in postavna Mojca.
Na začetku skeptična
Neka gospa ji je pred šti-rimi leti svetovala, naj po-skusi kombučin napitek."Decembra leta 2007 semdobila gobo kombučo. Šeletakrat sem prvič slišala za-njo, zato sem bila skeptič-na. Ko sem začela piti njennapitek, se prvih štirinajstdni do tri tedne ni zgodilonič. Potem pa sem opazila,da je obseg mojega telesamanjši in da se počutim od-lično. Začela sem izgubljatikilograme. Po treh mesecih
sem jih izgubila kar petindv-ajset, pa mi ni bilo trebaimeti nobene diete, niti te-lovadila nisem. Poleg tegami tudi tablet proti depresi-ji ni bilo treba več toliko je-mati. Zdaj jih sploh ne uži-vam in se počutim odlično.Kombuča namreč vsebujeveliko vitamina b, ki ga pridepresiji manjka. Tako mije razložila osebna zdravni-ca," se spominja Kotnikova.
V treh letih, ko je dnevnopopila liter in pol kombuči-nega napitka, je shujšala zaštirideset kilogramov. Zdajtežo vzdržuje tako, da gapopije tri do šest decilitrovna dan. Potem ko je shujša-la, se je začela tudi redno gi-bati. "S svojim najboljšimprijateljem, možem Jani-jem, ki mi je vsa ta leta stalob strani pri vseh stvareh,ne samo pri bolezni, se re-kreativno ukvarjava s te-kom. Če imaš nekoga obsebi, gre lažje," pravi Mojca,ki si takrat, ko si je prvič na-redila kombučo, niti približ-no ni predstavljala, kaj vsese lahko iz nje pridela inkakšni so njeni pozitivniučinki. S tem se je začelaukvarjati, ko je opazila pozi-tivne rezultate. Danes želi ssvojim odkritjem pomagatitudi drugim. Zato organizi-ra predavanja, kjer poučujeo čudežni moči gobe, ki najbi vsebovala prek dvestorazličnih zdravilnih sesta-vin. Ljudem, ki jih zanimaveč o kombuči, z veseljemodgovarja tudi na številnetelefonske klice.
Zaradi napitka manj zdravil
Pozitivne učinke kombučepozna mnogo ljudi. Med nji-mi je tudi Mojčina prijatelji-ca, šestinštiridesetletna Ta-nja Šubelj iz Lukovice priDomžalah. "Mojca mi jepredstavila kombučo, a mo-ram priznati, da sprva nisemverjela, da deluje. Tako da ses tem sploh nisem hotelaukvarjati, nisem je niti po-skusila. Nekoč pa sem bilana Mojčinem predavanju, inker sem bila zelo žejna, mi jeMojca ponudila kombučinnapitek. Ker sem se po njemodlično odžejala in imela do-ber občutek, sem se lanske-ga oktobra odločila, da jobom pila. Predvsem zaradizdravja, ne zaradi hujšanja,"pripoveduje Tanja, ki imahudo očesno dedno bolezen,zaradi katere je skoraj slepa.V očesu se ji nabira voda,zato je morala v preteklostivsako pomlad v času alergijjemati zdravili kalij in dia-moks (zdravilo za odvajanjevode iz telesa). Zaradi kom-binacije zdravil je imela potelesu mravljince, težko jehodila, bila je slabe volje."Letos, ko pijem kombučo,po predhodnem posvetu zzdravnikom nisem jemalateh zdravil, saj nisem oteka-la. In nisem imela niti enetežave. Ta goba človeka od-lično očisti, odvaja vodo, ure-di prebavo in izboljša počut-je. Tudi živčna nisem skorajnikoli. Meni je zelo pomaga-la. Poleg tega sem shujšala,
ker jo popijem liter do dvana dan. Lahko se pohvalim,da v primerjavi s prejšnjimileti letos nisem bila niti en-krat bolna," zadovoljno pri-poveduje Šubljeva.
Lastnosti čajne gobekombuče
Kombuča deluje na celo-tno telo in normalizira pro-cese njegovega delovanja.Številni koristni učinki gavarujejo pred stresom, pod-pirajo imunski sistem, ohra-njajo in obnavljajo prirojenovitalnost, izboljšajo spanje,zbranost, storilnost in dobropočutje. Pomembne sestavi-ne kombuče so ocetne, glu-konske in citronska kislina,glukoze, fruktoze, saharozein alkohol. Vsebuje tudiantibiotsko pomembne sno-vi, ki preprečujejo in lajšajomnoge bolezni. Seveda podpogojem, da napitek pravil-no pripravimo in pijemo.Nikakor pa ne smemo znjim nadomestiti zdravilbrez predhodnega posveta zzdravnikom.
"Kombučo največkratuporabljamo kot čaj ali kis.Je poživljajoč osvežilni napi-tek, podoben jabolčniku. Zapripravo lahko poleg gobeuporabimo različne čaje, naprimer zeleni čaj, šipek, ko-privo in druge. Ne uporab-ljamo pa aromatičnih zelišč,kot so žajbelj, meta, materi-na dušica in podobna," po-jasni Mojca, ki namerava šeletos dokončati knjigo o po-zitivnih učinkih kombuče.
Shujšala štirideset kilogramovMojca Kotnik, ki je vsak dan popila liter in pol kombučinega napitka, je shujšala brez diete in težo obdržala.
Časi, ko je imela Mojca Kotnik 110 kilogramov in ni imelakaj obleči, so preteklost.
Tanja Šubelj se po pitju čaja počuti odlično. Kljub mnogim zdravstvenim težavam letos ni bila niti enkrat bolna. / Foto: Kaja Smole
NEPREMIČNINESTANOVANJAODDAM
ENOSOBNO, opremljeno stanovanje vKranjski Gori, 42 m2, za daljši čas,predplačilo, ☎ 031/311-056
11003327
ENOSOBNO stanovanje v Gorenjivasi, 33 m2, cena 220 EUR+stroški,☎ 031/392-755 11003340
VIKENDI, APARTMAJIPRODAM
ISTRA Novigrad prodam apartma inoddam apartma v Vrsarju, ☎ 040/840-290 11003332
POSESTIPRODAM
PARCELA 7449 m2 v indstrijski coni vŽireh z vsemi pripadajočimi priključkiprodam za 50 EUR/m2, ☎ 041/632-593 11003320
POSLOVNI PROSTORIODDAM
LOKAL, Mestni trg, Škofja Loka,nasproti Homana, približno 22 m2,ugodno, ☎ 04/51-22-226
11003330
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
RENAULT Clio 1,2, l. 11/2001,130.000 km reg. do 11/2011, klima,športni sedeži, alu platišča, 3 vrata,metalik modre barve, zatemnjenastekla, dobro ohranjen, cena:2.700,00 EUR, ☎ 031/242-715
11003321
SEAT Leon, l. 09 1390 ccm, turbo 92KW, bencin tip CAX, ☎ 040/431-634
11003335
DRUGA VOZILAPRODAM
KOMBI VW Caravelle, l. 92 ohranjen in4 alu platišča 14 col za Renault, ☎031/742-207 11003334
MOTORNA KOLESAPRODAM
JAMAHO 535 XV, l. 97, 31.000 kmcena 2.000 EUR ali menjam zaštirikolesnik, ☎ 070/875-918
11003331
MOTOR BMW K100 reg. velja do2012, starodobnik, ☎ 031/582-457
11003338
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
4 LETNE gume Michelin Energy175/65R14, cena 120 EUR, ☎04/23-34-322, 040/224-348
11003337
GRADBENIMATERIALKURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
11003222
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719 11003223
BUKOVA drva 48 EUR, suha, mešana40 EUR, suhe, okrogle 30 EUR, ☎051/207-008 11003345
DRVA, bukova 15 m3 in mešana -gaber, jesen, hrast 10 m3, možnadostava, ☎ 04/51-56-579, 041/264-265 11003342
GORSKA, suha, bukova drva, 50 m3,☎ 04/51-46-808, 041/772-647
11003323
LESNE brikete za kurjavo, ugodno, ☎04/53-31-648, 040/887-425
11003178
STANOVANJSKAOPREMA
GOSPODINJSKIAPARATIPRODAM
STEKLOKERAMIČNI štedilnik, kuhinj-sko kredenco, 2 avtosedeža, ☎04/58-64-382 11003324
ŠTEDILNIK plin, 50 cm, dobro ohran-jen, ☎ 04/57-43-293, 041/359-103
11003328
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
BOJLER Lentherm SGL 400 l, z dve-ma toplotnima izmenjevalnikoma, ☎031/368-260 11003322
TOPLOTNO črpalko lentherminvest,l.2005, ☎ 041/632-360
11003352
OSTALOPRODAM
SKAJ za tapeciranje, dol. 10 m in šir.1,5 m, ☎ 04/25-31-759 11003319
TURIZEMODDAM apartma, avgusta v Murinah -Umag, zelo lepo okolje, blizu morja, ☎041/887-285, 031/387-021 11003347
ODDAM aparnmaje s pogledom namorje za 2 do 5 oseb, Metajna otokPag, ☎ 00385-91/73-01-720
11003349
PRODAM
VAVČER za 7 dni dopusta, septem-bera v Neumu, prevoz, hotel 4*,polpenzion, 200 EUR, ☎ 04/51-85-594 11003339
KNJIGE,PUBLIKACIJEPRODAM
MISTIKA - knjige iz mističnih(pre)izkušenj večnosti enega trenutka,noči duše, ☎ 040/5467-544 11003343
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA na recept, okulistični pregledi,več sto sončnih očal, popusti za up-okojence. Optika Aleksandra, QlandiaKranj in Qlandia Kamnik, 04/234-234-2, www.optika.si 11003226
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
VSAK DAN sveže rezano cvetje - glad-ijol in rdeče pese, Smolej, Luže 22a,☎ 041/789-608 11003069
PODARIM
TRI mlade mucke, ☎ 04/20-46-60811003341
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
IMT 539 lixe, made in jugoslavija, let.1988, spočit, ☎ 041/961-165
11003348
STO literski kotel za žganjekuho, cena200 EUR, ☎ 01/36-27-095
11003344
TRAKTORSKI mešalec za gnojevko,rabljen, cena 500 EUR, ☎ 04/51-81-086, 041/214-500 11003326
KUPIM
PAJEK Spider, tip 340-350, na 4vretena, ☎ 041/603-332
11003317
TRAKTOR, Ursus, Zetor, IMT, Štore,Universal, lahko v slabšem stanju, ☎041/678-130 11003167
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
ČB TELIČKO, staro 10 dni, ☎041/418-616 11003351
LETOŠNJE roje na novih satnikih AŽ,2x7 satov, 3x9 satov, cena po dogov-oru, ☎ 04/25-22-451
11003318
TELIČKO simentalko, staro en teden,☎ 04/572-36-46, 031/422-097
11003336
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, ☎04/25-31-596 11003350
KUPIM
BIKA, mesne pasme , težkega okoli400 kg, ☎ 031/387-021 11003346
PODARIM
KOKOŠI nesnice, Koprivnikar, Golnik15, ☎ 041/337-678 11003316
OSTALOPRODAM
100 KG vitaminske, lizalne banje zagovedo, cena 105 EUR/kom, ☎031/346-820 11003329
POSLOVNI STIKI
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
ZAPOSLIMO strežno osebje, večernidelovni čas (od 18. do 24. ure),odlično plačilo, Restavracija Okarina,Ljubljanska c. 8, Bled, ☎ 041/632-369 11003209
IŠČEM delavca za čiščenje poslovnihprostorov, za 4 ure, pogoj: osebni pre-voz, oseba naj bo z Bleda ali okolice,Snežana Pogačar, s. p., Hrastova ulica7, Bled, ☎ 051/429-939 11003186
IŠČEM
IŠČEM DELO - refleksna masažastopal, ☎ 041/589-821 11003353
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič,tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, lamelne zavese,plise zavese, komarniki, markize,www.asteriks.net 11003224
ADAPTACIJE novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8,Kranj,, ☎ 041/222-741 11003227
ASFALTIRANJE, tlakovanje, prevzemvseh gradbenih del, novogradnje inadaptacije, vse vrste fasad in keramič-na dela, izdelava betonskih in kamnitihškarp. AES, d.o.o., Sadnikarjeva ul. 4,Kamnik, ☎ 01/83-17-285, 051/794-127
11001930
BELJENJE in kitanje sten, barvanjefasad in napuščev, barvanje oken invrat, sanacija vlažnih prostorov vamnudi Pavec Ivan s.p., Podbrezje 179,Naklo, ☎ 031/392-909
11003255
FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela odtemeljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlako-vanje dvorišč, ☎ 041/557-871
11003225
SANACIJA dimnikov z nerjavečimi tul-javami, vrtanje dimnikov, zidava novihin popravili starih dimnikov, dimneobrobe in kape. Novent - Andrej Jor-dan s.p., Mlinska pot 12. Lj. - Črnuče,☎ 031/520-603
11003249
TESNJENJE OKEN IN VRAT,uvožena tesnila, do 30 % prihranka priogrevanju. Prepiha in prahu ni več!Zmanjšan hrup, 10 let garancije. BE &MA, d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎01/83-15-057, 041/694-229, 040/653-373 11003250
IŠČEM
NA KMETIJI iz okolice Tržiča iščemomoškega ali žensko za pomoč pri delu.Zaželen je izpit kategorije B, ☎040/803-066 11003176
ZASEBNI STIKI42-LETNI očka želi spoznati žensko,ki nima ali ne more imeti otrok in bisprejela njegovega, ☎ 041/229-649
11003229
RAZNOPRODAM
3 PLASTIČNE sode 120 l za na-makanje in 3 malo rabljena okna, dvoj-na zasteklitev, ☎ 041/603-247
11003333
KVALITETNA omela za pometanjekrušnih peči, negorljiva, ☎ 01/83-23-107, 041/297-301
11003325
23torek, 12. julija 2011GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
ZAHVALA
Ob slovesu našega dragega
Stanislava Isteničase iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ker ste
ga prišli pospremit na njegovi zadnji poti v večnost ter za številne ustne in pisne izrazesožalja, prelepo cvetje in podarjene sveče. Za prizadevanja med njegovim zdravljenjemse zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Jesenice, še posebej dr. Vidu Arnejšku ter
osebju na gastroenterološkem oddelku. Lepa hvala tudi očetovemu dolgoletnemu prijatelju g. Matevžu Kleču za poslovilne besede. Posebej pa se zahvaljujemo našim
iskrenim prijateljem gospodu dr. Janezu Juhantu ter gospe Emi Dobovšek za ganljivopogrebno slovo kakor tudi prelatu in dekanu gospodu Stanetu Zidarju za darovano
pogrebno mašo in poslovilne besede. Vnaprej hvala vsem, ki boste postali ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegoviKranj, 12. julija 2011
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
FMS Skupina d.o.o., Kotnikova ulica 5, Ljubljana
Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena 28. junija v Go-renjskem glasu, je bilo podjetje MESARSTVO ČADEŽ z Visoke-ga. Nagrajenci: 1. nagrada: nakup v vrednosti 30 EUR prejmeKristina Oblak, Medvode; 2. nagrada: nakup v vrednosti 25EUR prejme Karol Makuc, 4281 Mojstrana; 3. nagrada: nakup vvrednosti 20 EUR prejme Danica Kern, Golnik. Nagrajencemprisrčno čestitamo.
Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskemglasu 28. junija 2011, je bilo podjetje Avtohiša Vrtač, d. o. o., izStražišča pri Kranju. Nagrajenci so: 1. nagrado: enodnevnouporabo VW Golf, prejme Marko Mrak, Rateče -Planica; 2. na-grado: enodnevno uporabo VW Polo, prejme Mojca Križnar,Golnik; 3. nagrado: paket obvezne opreme, prejem Marinka Os-terman, Visoko. 4., 5. in 6. nagrado prejmejo: Olga Nunar, Kranj;Miluška Kavčič, Gorenja vas in Vinko Debelak, Radovljica:
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Slovesnost ob 60. obletnici Pogačnikovega domaRadovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na planinskosrečanje in slovesnost ob 60. obletnici Pogačnikovegadoma na Kriških podih, ki bo v soboto, 16. julija, ob 11. uri.
Srečanje JanezovNova Oselica - Turistično društvo Sovodenj vabi v nedeljo,17. julija, ob 13.30 v Novo Oselico na Srečanje Janezov. Iz-brali bodo najstarejšega, najmlajšega in najlažjega polnolet-nega Janeza. Ob 15. uri se bo nadaljeval praznik koscev. Vročni košnji in grabljenju bodo tekmovali prijavljeni kosci ingrabljice, v spretnostni igri pa obiskovalci.
Teater festival 2011Kranj - V slaščičarni Cafe Central v Kranju in kavarni TeaterCafe (staro mestno jedro) vsak četrtek in soboto od 19. do22. ure poteka Teater festival 2011. V četrtek, 14. julija, bonastop skupine Same babe/Slovenija - etno večer - koncertob izidu nove plošče.
Na TošcRadovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 16. juli-ja planinsko turo na Tošc v Julijskih Alpah (2275 m). Prijavi-te se lahko po tel.: 031/345 209 ali 531 55 44, v sredo in četr-tek od 18. do 19.30.
Otroške dejavnosti med počitnicamiKranj - V novi kranjski knjižnici (v oddelku Otroci, v pravljičnisobi v 1. nadstropju) se otroci med počitnicami lahko udele-žijo delavnic Igranje in ustvarjanje na 100 in 1 način in sicervsak ponedeljek od 9. do 12. ure, ob sredah od 17. do 19.30 inob petkih od 9. do 12. ure. 13. in 15. julija bodo lahko ustvarja-li zanimive zapestnice iz papirja in filca, 18., 20. in 22. julija dr-žalo za svinčnike, 25., 27. in 29. julija pa CD vrtavke.
Kranj - V Gorenjskem muzeju so v času poletnih počitnic zaotroke pripravili niz ustvarjalnih delavnic, ki bodo potekale vMestni hiši, Glavni trg 4. Delavnice bodo potekale vsakosredo med 10. in 12. uro, od 13. julija do 17. avgusta. Začelese bodo jutri, v sredo, 13. julija, ob 10. uri, ko se bodo otro-ci spoznali z načinom tkanja s tkalsko deščico. Cena delav-nice je tri evre.
Apropo jazz Jam sessionBled - V Cocktail baru A propos Bled bo jutri, v sredo, 13. ju-lija, ob 21. uri Apropo jazz Jam session s skupino Žan Tetič-kovič trio.
V Trgovskem centru BledBled - Na zgornji ploščadi Trgovskega centra Bled bodo tateden naslednje prireditve: danes, v torek, 12. julija, ob 21.uri koncert etno glasbe Tri fir (irska glasba), v petek, 15. juli-ja, ob 21. uri bo koncert rokovske skupine Blow up, v sobo-to, 16. julija, pa bo ob 21. uri koncert skupine Antorino - me-dieval crossover.
KONCERTI
OBVESTILA
IZLETI
PRIREDITVE
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
24 GORENJSKI GLAStorek, 12. julija 2011
SREDA
15/34°C
ČETRTEK
15/33°C
Anketa
vremenska napoved
TOREK
15/30°C
....
....
....
....
....
....
...
Katja Valant, Radovljica:
"Na dan popijem približnopol litra do litra sladkih pijačin tri litre vode. Od sladkihpijač največkrat pijemSweeps ali Orangino, ven-dar menim, da me te pijačene odžejajo."
....
....
....
....
....
....
...
Ivanka Stojilkovič, Radovljica:
"Rada popijem kakšen sla-dek sok, večinoma dva dotri kozarce na dan. Velikoveč popijem vode, vsaj kak-šen liter na dan. Sladki so-kovi niso pretirano škodljivi,če jih ne popijemo preveč."
Toni Podobnik Rozman, Radovljica:
"Ne pijem sladkih pijač, tem-več večinoma le vodo. Izje-moma popijem kakšen Spri-te ali Orangino. Strinjam se,da sladke pijače škodujejozdravju."
Aleksandar Poplašen, Mošnje:
"Včasih sem popil veliko večsladkih pijač kot danes, kose jim poskušam izogniti.Menim, da v normalnih koli-činah ne škodujejo. Popijempribližno liter in pol tekočinena dan, najraje imam sok."
Petra Smolej, Mirna Peč:
"Najraje pijem vodo ali do-mače sokove. Ko kupujemsokove, vedno pogledam,koliko sladkorja vsebujejo.Včasih kupim kakšno vodoz okusom, čeprav ne pogo-sto."
Napoved za Gorenjsko
Prevladovalo bo sončno vreme. V torek in četrtek v gorahni izključena še kakšna nevihta.
.Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
19/31C
20/32oC
12/29oC
18/30oC
18/33oC
16/32oC
15/29oC11/25oC
17/32oC
17/27oC14/26oC
16/28oC
15/29oC
18/29oC
Sladke pijače:da ali neTjaša Kržišnik
Veliko ljudi je predebelih.Zagovorniki zdravega življe-nja v ZDA so predlagalizdravju prijazen ukrep, s ka-terim bi obdavčili sladke pi-jače, a so se proizvajalci temuuprli. Kako pa si žejo v vročihpoletnih dneh gasijo Gorenjci?
Jasna Paladin
Tone Škarja, slovenski al-pinist, gorski reševalec indolgoletni vodja Komisije zaodprave v tuja gorstva priPlaninski zvezi Slovenije, ve-lja za izredno plodnega piscain v številu člankov s podro-čja planinstva ga ne preseganihče, a kljub vsemu je knji-ga Po svoji sledi, ki jo je izdalpred nekaj tedni, knjiga, kise je ne da primerjati z nobe-no doslej.
"Takšno delo pri Planinskiizložbi še ni izšlo," je bilo sli-šati na predstavitvi, nad knji-go v svojih rokah pa je bilnavdušen tudi avtor sam."Zelo sem vesel, da je izšla.Nastajala je približno dve letiin v njej sem opisal pol slo-venskih odprav, na katerihsem tudi sam sodeloval. Mojprvi članek, ki sem ga objavilv Planinskem vestniku, jeimel naslov Po sledi, zatosem knjigo naslovil Po svojisledi, saj gledam nazaj nasvojo prehojeno pot. Zdi semi, da bo težko kdo napisalše kaj podobnega. Ko semknjigo prijel v roke, sem sekar ustrašil, tako je težka," jeizid knjige svojega življenja,kakor bi jo lahko poimeno-vali, nasmejano pospremilTone Škarja in dodal, da jezdaj še boljša, kot pa bi bilapred tremi leti. Sprva so jo
namreč nameravali izdati obavtorjevi 70-letnici. Prvotnapobuda za izid alpinističnihin odpravarskih spominov jedozorela letos v praznovanjenjegove 55-letnice alpinistič-ne dejavnosti in v veliko ve-selje ob letošnjem državnem
Bloudkovem priznanju zaživljenjsko delo v športu.
A v resnici je knjiga nasta-jala več kot pet desetletij."Avtor jo je pisal pravzapravvseh 55 let, najprej na kratkov svoj dnevnik in samo zase,sedaj pa odkritosrčno in te-
meljito tudi za vse nas, kismo dolga leta spremljali ne-verjeten razvoj in podvigeslovenskega alpinizma in hi-malajizma. V knjigi nastopa-jo številni, skoraj vsi naši al-pinisti in odpravarji, s svoji-mi veselimi, resnimi in ža-lostnimi zgodbami. Pravza-prav skoraj o vsakem povesvoje ali o njem vsaj tisto,kar ga najbolj neposrednooznačuje in predstavlja, odmladostne razigranosti dopreudarnosti v kasnejših le-tih. Vsakdo bo v knjigi našelsvoje prijatelje in vzornike,ki so mu že dolga leta zazgled, ali pa se bo ob nesre-čah otožno spominjal tistih,ki jih ni več, in se potem prisvojih dejanjih v gorah lažeodločil tako, da bo bolj prav.Knjiga ni samo lep spominna nekdanje dni, ampak tudiresen nasvet in opozoriloplaninski organizaciji, kajstoriti, da bi še naprej ostaja-li pri bistvu našega planin-stva in bi se ne lotevali spre-minjanja tistega, kar je bilodobro organizirano inuspešno speljano z velikotruda in odrekanja," pa je oknjigi in avtorju, ki je opravilprek petsto alpinističnihvzponov in bil desetletjemed drugim tudi načelnikpostaje Gorske reševalneslužbe v Kamniku, dejalurednik France Malešič.
Po sledi Toneta ŠkarjeTone Škarja, ena od osrednjih osebnosti slovenskega alpinizma in dolgoletni vodja naših odprav v tuja gorstva, je 55 let svojega alpinističnega udejstvovanja strnil v knjigi Po svoji sledi.
Tone Škarja
Članske ekipe so tekmovale s staro ročno batno črpalko,staro več kot 130 let.
Kranj
Podražitev bencina, pocenitev dizla in kurilnega olja
Danes so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Cena neosvinčenega95-oktanskega motornega bencina se je zvišala za 0,9 centa, na 1,264 evra za liter, cena 100-oktanskega bencinapa za en cent, na 1,277 evra. Dizelsko gorivo se je poceniloza 1,2 centa, na 1,213 evra za liter, kurilno olje pa za en cent, na 0,904 evra. C. Z.
Cerklje
Pokal domačim gasilcem
Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje je v soboto organiziraloštiriindvajseti Barletov memorial, na katerem je sodelovaloprek sedemdeset ekip iz Gorenjske in Dekanov. V tekmovanjuza Pokal Občine Cerklje, ki ga je podelil župan občine CerkljeFranc Čebulj, je bilo najboljše gasilsko društvo Cerklje, predPGD Zalog in Zgornji Brnik. V članski konkurenci je zmagalZgornji Brnik 2 pred Zalogom 5 in Štefanjo Goro 1, pri članicah pa so bile najboljše gasilke iz ekipe PGD Prebačevo-Hrastje 2, druge so bile tekmovalke PGD Štefanja Gora 1 intretje Spodnji Brnik-Vopovlje 1. V kategoriji od 12 do 15 let jezmagala ekipa Lahovče 2, pred Šenturško Goro 1 in Cerkljami2, v kategoriji do 11 let pa je bila najboljša ekipa PGD Cerklje1, druga PGD Zalog 2 in tretja ekipa Preddvor 1. V tekmovanjuza največ načrpane vode pa je zmagala ekipa Hotemaž inosvojila dragocen pokal pred Štefanjo Goro in Zgornjim Brnikom. Prihodnje leto bosta kar dva gasilska jubileja: 25. Barletov memorial in 120-letnica PGD Cerklje. J. Ku.
