Issue 2 Številka 3 Glasilo - Alpine Space · jpogostejši modeli z enim ali dvema elementoma, sledijo tisti, ki združu-jejo tri. Najbolj kompleksni modeli integracije so prisotni

Projekt INTESI je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Interreg programa Območje Alp.

Prvi vpogled v aktivnosti projekta Intesi je bil mogoč na vmesni konferenci v Delémontu na začetku leta. Od takrat je bilo opravljenih precej aktivnosti.

Eden izmed pomembnih rezulta-tov je bil dokončanje vsealpske

zbirke najpomembnejših strategij za-gotavljanja storitev splošnega pome-na. Zbirka je dosegljiva na projektni spletni strani in na strani projektne-ga možganskega trusta (Alpine Think Tank zur Grundversorgung - Alpine Basic Provision Think Tank, https://servicepublic.ch).

Možganski trust deluje pod vod-stvom SAB-a, do sedaj pa se je ses-tal dvakrat. Predstavniki s področij javnega sektorja, znanosti, nevlad-nih organizacij in storitev splošne-ga pomena v okviru možganskega trusta razpravljajo o stanju storitev splošnega pomena v različnih alp-skih državah ter proučujejo možnos-ti za usklajeno in/ali skupno delova-nje. Iz Slovenije v trustu sodelujejo

INTESI – Prvi rezultati medsektorskega, teritorialnega pristopa proučevanja zagotavljanja storitev splošnega pomena v alpskih regijah

Issue 2

G l a s i l oŠtevilka 3

predstavnica Ministrstva za okolje in prostor, župana Idrije in Cerknega ter predstavnica ZD Idrija. Partnerji projekta Intesi so v zadnjem polletju pripravili dve izčrpni poročili. Prvo je usmerjeno v iskanje integracijskih modelov za zagotavljanje storitev splošnega pomena, drugo pa prou-čuje razpoložljivost storitev splošne-ga pomena v Intesi testnih regijah in njihov demografski razvoj do leta 2030. Vse to predstavlja dobro pod-lago za prihodnje oblikovanje terito-rialnih, medsektorskih strategij zago-tavljanja storitev splošnega pomena v testnih območjih projekta.

Več informacij je dostopnih na spletni strani projekta www.alpine-space.eu/projects/intesi.

INTESI – Pregled prvih rezultatov projekta INTESI – Delovni paket T1 – povzetek INTESI – Delovni paket T2 – sintezno poročiloINTESI – Partnerstvo


Issue 2

1. Metodološki pristopPrimerjalna analiza (Rezultat 1.2.3), ki je ključni rezultat Delovnega pa-keta T1 - analize obstoječih strategij za zagotavljanje SSP na regionalni in medobčinski ravni. Primerjalna anal-iza kaže, kakšen je pristop različnih alpskih območij k integraciji storitev splošnega pomena v svojih obsto-ječih razvojnih dokumentih (z upo-rabo različnih modelov upravljanja, konceptov, ciljev politik, ukrepov) in kateri so pomembni deležniki za za-gotovitev storitev splošnega pomena.

Analiza zavzema 257 dokumentov, ki so relevantni za oskrbo s SSP v alpskih območjih iz petih sodelujočih držav in njihovih regij (Avstrija: Koroška in Tirolska, Italija: Lombardija in Južna Tirolska, Francija: Auvergne Rhône-Alpes, Slovenija: Idrijsko-Cerkljansko ter kanton Jura v Švici). Dokumen-ti so bili pregledani za 8 sektorjev (splošno, regionalni razvoj, transport, telekomunikacije, osnovne dobrine, zdravstvo, sociala ter izobraževanje). Izmed vseh pregledanih dokumentov jih je 36 iz Avstrije, 59 iz Francije, 59 iz Italije, 45 iz Slovenije ter 58 iz Švice.

Povzetek rezultatov Delovnega paketa T1V sektorju “splošno” so bili zbrani in pregledani krovni predpisi za vsako sodelujočo državo (ustava, državni zakoni o zagotavljanju storitev itd.).

Podatki za primerjalno analizo so bili vzeti iz: (a) podatkovne baze obstoječih strategij, (b) iz 7 regionalnih poročil: Tirolske (AT), Koroške (AT), Lombardije (IT), Južne Tirolske, Auvergne Rhône-Alpes (FRA), Slovenije ter kantona Jura (CH) in iz (c) transnacionalne delavnice; vsi viri podatkov so bili pripravljeni znotraj projekta INTESI. Poleg tega so bile opredelitve in informacije o modelih upravljanja in zagotavljan-ja SSP ter “integracija” kot koncept pridobljeni s pregledom poglavitnih znanstvenih člankov s področij regio-nalnega in prostorskega načrtovanja.

Za namene primerjalne analize so bili opredeljeni modeli integracije na podlagi ključnih elementov, ki jih ti modeli integrirajo. Zato analiza razli-kuje 5 različnih modelov, ki integrira-jo: deležnike (1), upravne ravni (2), viri financ (3), politike (4) ali pa modeli, ki povezujejo druge elemente (npr. storitve, sektorje, ukrepe) (5).




Issue 2

2. Stanje zagotavljanja storitev splošnega pomenaV pregledu stanja zagotavljan-ja SSP je bil najprej opisan upravni okvir vseh petih sodelujočih držav (Avstrije, Italije, Francije, Slovenije in Švice). Z uporabo podatkov iz podat-kovne baze so bili s pomočjo opisne analize opredeljeni poglavitni cilji pregledanih dokumentov. Cilji so razvrščeni v 13 tematik. Izkazalo se je, da si z večino ciljev politike priza-devajo doseči razpoložljivost, cenov-no in fizično dostopnost, kakovost ter raznolikost storitev splošnega pomena, ne glede na sektor, ki je bil analiziran. Drugi cilji, opredeljeni kot pomemb-ni za zagotavljanje storitev splošne-ga pomena, so prostorski razvoj,

PROBLEMI SEKTORJI

REGIONALNIRAZVOJ

TRANSPORT TELEKOMUNIKACIJE OSNOVNE DOBRINE

ZDRAVSTVO SOCIALA IZOBRAŽEVANJE

Koroška (AT) Tirolska (AT) Auvergne Rhone - Alpes (FRA) Južna Tirolska (IT) Slovenija kanton Jura (CH)Lombardija (IT)

1. Slaba dostopnoststoritev

2. Premajhna razvitostinfrastrukture

3. Stroški storitev vAlpskih območjih

4. Neodzivnost sistemaupravljanja

5. Preširoke, premalokonkretne strategije

Slika 1: Težave, povezane z zagotavljanjem SSP, ugotovljene preko primerjalne analize

sodelovanje (sektorsko, transnacio-nalno, med interesnimi skupinami) in socialna vključenost.

Ob pregledu regionalnih poročil je bilo opredeljenih pet ključnih izzivov, pov-ezanih z zagotavljanjem SSP. Izziv, ki je bil prepoznan s strani vseh regij ter prisoten v vseh sektorjih, se nanaša na dostopnost SSP, ki je v gorskih regi-jah odvisna predvsem od (1) lokacij storitev in kakovosti javnega prevoza. Drugi izzivi, ki so bili prepoznani, so:(2) nerazvitost infrastrukture in storitev v smislu slabe kakovosti in/ali ponudbe, (3) izdatki (draga dostava, varčevanja s sredstvi, ni dodeljenih sredstev, brez naložb itd.) storitev v alpskih območ-jih,

(4) neodzivnost sistema upravljanja na dejanske (spreminjajoče se) potre-be lokalnih skupnosti in (5) preširoke strategije brez specifik-acije ukrepov (kako konkretno ukrepati), odgovornosti (kdo bi to moral storiti), in mehanizmov spreml-janja. (Slika 1)

3. O modelih integracijeAnaliza integracijskih modelov SSP kaže, da je integracija kot koncept vključena v večino pregledanih doku-mentov. To velja za vse države, razen za Švico. Poleg tega več kot polovica dokumentov v vseh pregledanih sek-torjih vključuje integracijo, vendar je delež v v sektorju regionalnega raz-voja ter v splošnem sektorju (več kot 70 %) primerljivo višji.

Če pogledamo pet modelov inte-gracije (deležniki, upravne ravni, fi-nančni viri, politike in drugi), v vseh sektorjih prevladuje sodelovanje med različnimi akterji (npr. državnimi organi, regijami, občinami, zaintere-sirano javnostjo, ponudniki storitev itd.). Povezava med upravnimi ravn-mi (npr. nacionalnimi, regionalnimi, lokalnimi, lokalnimi ipd.), ki je najbolj zastopana v dokumentih v splošnem sektorju ter prometu in zdravstvu, je tudi eden od najpogostejših mod-elov. Vključevanje finančnih virov je pogostejše v sektorjih zdravstva, so-ciale, izobraževanja in regionalnega razvoja.




Issue 2

Modeli politik in druge oblike inte-gracije (npr. povezovanje storitev, sektorjev ali ukrepov) so najmanj pogosti, kar velja za vse sektorje.

Ker lahko en dokument napove dva ali več integracijskih modelov ali el-ementov (npr. akterjev, financ in politik), so bile analizirane tudi kom-binacije prepoznanih integracijskih modelov v dokumentih, imenovane bodisi enojni model (ki obsega en element) bodisi kombiniran model (ki vsebuje dva ali več elementov). Ugotovili smo, da kombinirani mod-eli prevladujejo.

Med vsemi kombinacijami so na-jpogostejši modeli z enim ali dvema elementoma, sledijo tisti, ki združu-jejo tri. Najbolj kompleksni modeli integracije so prisotni v splošnem sektorju in pri regionalnem razvoju, saj vodijo, povezujejo in se razprosti-rajo čez različne politike, akterje, storitve itd. (Slika 2)

Splošn

o

Regionalni razv

oj

Transp

ort

Telekomunikacij

e

Osnovne dobrin

e

Zdravstv

o

Socia

la

Izobraževanje

Akterji Politike Upravne ravni Finančni viri Drugo

Skupno število dokumentov

Slika 2: Število pojavnosti integracijskih modelov v dokumentih po sektorjih


INTESI – Pregled prvih rezultatov projektaINTESI – Delovni paket T1 – povzetek INTESI – Delovni paket T2 – sintezno poročiloINTESI – Partnerstvo


Issue 2

V analizi je razvidno, da so v vseh regijah prisotni primeri modelov in-tegracije (storitve ali upravljanja) v praksi, npr. socialno podjetništ-vo, skupno/povezano upravljanje, zagotavljanje obrokov za šolske otroke in starejše.

Opisna analiza regionalnih poročil je identificirala potrebo po integraciji sektorjev in storitev v vseh sodelu-jočih državah ter sektorjih. Vendar je v prometnem sektorju ta potreba najbolj očitna (npr. po večmodal-ni prometni politiki in po uskladitvi časovnih razporeditev različnih nači-nov prevoza).

Na splošno obstajajo močne zahteve za povezovanje prometnih in tele-komunikacijskih storitev z drugimi sektorji. Oba sektorja sta ključnega pomena za izboljšanje dostopnos-ti SSP v alpskih regijah (npr. bližina javnega prevoza do storitev in predv-idene prednosti storitev IKT, kot so delo na domu, oddaljeni dostop do SSP). Druga ugotovljena potreba po povezovanju med različnimi sektorji je povezati zdravje in socialno varst-vo s politikami in tudi posamezne ravni zdravljenja (na primer socialne storitve lahko zaposlujejo zdravstve-no osebje in obratno, komunikacija med zdravniki in terapevti). (Slika 3)

4. Dejavniki, ki vplivajo na zagotavljanje SSPPregled regionalnih poročil in re-zultatov transnacionalne delavnice kaže, da so za zagotavljanje SSP odgovorni podobni tipi deležnikov v vseh sodelujočih državah. Deležniki, pomembni za oskrbo s SSP, so bili na transnacionalni delavnici izpostavlje-ni in razvrščeni v šest kategorij. Po-leg pristojnih oblasti imajo pomem-bno vlogo pri zagotavljanju SSP tudi vse štiri administrativne oziroma upravljavske ravni (nadnacionalna, nacionalna, regionalna, ter lokalna), ponudniki ter drugi (npr. nevladne organizacije, uporabniki, zainteresir-ana javnost).

- večmodalna prometna politika- usklajevanje urnikov javnega prevoza (vlak-avtobus-metro, šolski avtobus- drugi prevozniki) - sodelovanje večih deležnikov (pristojne oblasti, zasebna podjetja- ponudniki/koncesionarji)

- tele-medicinske rešitve (e-zdravje, pacientovo spremljanje diabetesa, kardio stanja, komunikacijski strežniki za zdravnike in medicinske sestre)

- IKT and e-storitve (socialna vključenost, delo na domu, dostop do "globalnih" informacij)

- celostne politike o zdravju in socialnem varstvu (sociala lahko zaposluje sanitarno osebje in obratno)

(npr. potujoča trgovina, pošta, knjižnica, lekarna, frizer itd.)

- integrativna “individualna” oskrba (komuniciranje med zdravniki in terapevti)

- e-nakupovanje/trgovanje (dostava osnovnih dobrin)

- “mobilne” storitve- bližina javnega prevoza do osnovnih dobrin

TRANSPORT / TRANSPORT

TELEKOMUNIKACIJE / ZDRAVSTVO

TELEKOMUNIKACIJE / SOCIALA

ZDRAVSTVO / SOCIALA

TRANSPORT / OSNOVNE DOBRINE

TELEKOMUNIKACIJE / OSNOVNEDOBRINE


Slika 3: Potrebe po integraciji

Analizirana so bila tudi sredstva, ki so na voljo za oskrbo s SSP glede na izvor (zasebni, javni ali brez virov) in vrsto financiranja (EU, zvezno/držav-no, državno/kantonalno, regionalno/pokrajinsko in lokalno). Ugotovlje-no je, da javna sredstva prevladu-jejo v vseh sodelujočih regijah. Če pogledamo vrste financ, so v nekaterih sodelujočih regijah ra-zlične vrste finančnih sredstev po deležih precej enakomerno razpore-jene (npr. Auvergne Rhône-Alpes v Franciji), medtem ko v drugih regijah prevladuje določen tip financiranja (npr. Švica financira SSP predvsem s proračuni kantonov) . Če pa pogleda-mo financiranje po posameznih sek-torjih, se ti po prevladujočih vrstah financ razlikujejo.




Issue 2

5. Prepoznane pomanjkljivostiSedem pomanjkljivosti je bilo opre-deljenih kot najbolj pomembnih za zagotavljanje SSP, od katerih so bili v večini regij prepoznani (1) nejasni ali nedoločeni načrti financiranja in ukrepi v strategijah, ki vplivajo na vse pregledane sektorje. Druge pomem-bne vrzeli so: (2) pomanjkanje integracije (storitve, akterji, politika, sredstva itd.), (3) slabo vertikalno sodelovanje in pomanjkanje pristopa od spodaj navzgor, (4) odsotnost spremljanja dejanskih potreb po SSP, (5) slabo horizontalno sodelovanje (npr. v sektorju, med akterji), (6) nezadostno znanje in človeške zmogljivosti ter (7) pomanjkanje politik in rešitev, ki so posebej povezane z gorskimi ob-močji. (Slika 4)

Čeprav študija kaže, da so integraci-jski modeli prisotni v vseh pregle-danih sektorjih in v vseh državah (razen v Švici), rezultati kažejo, da je “razglašeno” vključevanje akterjev, upravnih ravni ali financ, ki je sicer prepoznano v dokumentih, ni pa preneseno v integrativen pristop k zagotavljanju SSP v praksi.

POMANJKLJIVOSTI

2. Pomanjkanje integracije (storitev, akterjev, politik, sredstev itd.)

4. Odsotnost spremljanja dejanskih potreb po SSP

1. Nedoločeni načrti financiranja in ukrepi v strategijah

SEKTORJIREGIONALNIRAZVOJ

TRANSPORT TELEKOMUNIKACIJE OSNOVNE DOBRINE

ZDRAVSTVO SOCIALA IZOBRAŽEVANJE

3. Premajhno vertikalnosodelovanje inpomanjkanje pristopaod spodaj navzgor

5. Slabo horizontalno sodelovanje (npr. v sektorju, med akterji)

7. Pomanjkanje politik in rešitev, posebej povezanih z gorskimi območji

6. Nezadostno znanje in človeške zmogljivosti


Slika 4: Prepoznane pomanjkljivosti integracije




Issue 2

Delujoče in dostopne storitve in dobrine so naša vsakdanja pot-

reba. Posledično razumemo ohra-njanje javnih storitev kot predpogoj za visoko kakovost življenja, še zlasti v podeželskih območjih. Vseeno pa je pravica do dostopnih storitev, ki predstavljajo predpogoj za samo-zadostno življenje, v Evropi vse bolj pod vprašanjem - tako na nacionalni kot tudi regionalni ravni.

Storitve splošnega pomena (SSP) se delijo na gospodarske (gospodarske storitve splošnega pomena / GSSP), negospodarske (negospodarske sto-ritve splošnega pomena / NSSP) ter socialne storitve splošnega pomena (SSSP). 1

Zlasti v alpskem prostoru na ponud-bo socialnih storitev izrazito vplivajo razlike med podeželskimi in mestni-mi območji. Glavni izzivi oskrbe s sto-ritvami splošnega pomena na obmo-čju Alp so demografske spremembe

Sintezno poročilo delovnega paketa 2s starajočo se družbo, manjša gosto-ta prebivalstva in depopulacija, po-vezana s krčenjem naselij in negativ-nim naravnim prirastom. Posledica takšnega razvoja je, da so osnovne storitve ogrožene ali celo niso več dostopne. Poleg tega so za zagota-vljanje storitev splošnega pomena odgovorni različni organi in ponu-dniki storitev na različnih upravnih ravneh. Razlika v oskrbi s storitvami je odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev občin, kar posledično vpliva na kakovost zagotavljanja storitev. V skladu s konkurenčnim pravom EU so storitve splošnega pomena za prebivalstvo bistvenega pomena in jih je načeloma treba podpirati z jav-nimi sredstvi. To zlasti velja za osnov-ne javne storitve kot so vrtci, šole in storitve javnega prevoza. Tako jim je na državni, regionalni in lokalni rav-ni zagotovljena državna pomoč. V smislu gospodarskih storitev pa je za zagotavljanje zasebnih osnovnih sto-ritev odgovoren zasebni gospodarski

sektor. Navadno te storitve znotraj enega sektorja storitev ponuja več kot en ponudnik, kar spodbuja kon-kurenčnost - npr. v telekomunikaci-jah, energetiki, farmaciji, prometu.2

Na dostopnost in razporeditev SSP močno vplivata struktura in kom-paktnost naselij ter geomorfologija podeželskih alpskih območij. SSP zagotavljajo predvsem socialno var-nost, kakovost življenja in privlačnost lokacije. Njihova ponudba, kakovost, dostopnost in cenovna dosegljivost sta ključnega pomena za premago-vanje socialne izključenosti.3

1 Gløersen, E. et al., Research for REGI Committee- Services of General Interest in the Funding Period 2014-2020 (Study). European Parliament, Directorate-General for Internal Policies, 2016.2 Clmenz, G., Dewatripont, M., Motta, M., Neven, D., Seabright P., Zemplinerova, A. (2006): Services of General Economic Interest Opinion Prepared by the State Aid Group of EAGCP, Online unter: http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/sgei.pdf, Zugriff: 07.07.2016.3 Rauhut, D., Smith, C., Humer, A., Ludlow, D., and Borges, L. (2013): SeGI Indicators and perspectives for services of general interest in territorial cohesion and development. In: ESPON Final Report Version 25/5/2013. ISBN 978-2-919777-28-0, Online: http://www.espon.eu/main/Menu_Projects/Menu_AppliedResearch/SeGI.html, Zugriff: 06.07.2016.

INTESI – Pregled prvih rezultatov projektaINTESI – Delovni paket T1 – povzetek INTESI – Delovni paket T2 – sintezno poročiloINTESI – Partnerstvo



Issue 2

Nekatere pretekle študije (BMVI 2015a, BMVI 2015b, Ortwein, S.

in sod., 2013, Burgdorf, M. in sod., 2015) so že analizirale ali opredelile merila za storitve splošnega pomena. Študija MORO iz Nemčije je analizi-rala potrebe po storitvah splošnega pomena na podeželskih območjih ter razvila ustrezne kazalnike in merila za primerjavo stanja storitev splošne-ga pomena med nemškimi ozemlji in drugimi severnoevropskimi državami.

Zaradi iskanja novih načinov in mož-nosti zagotavljanja storitev splošnega pomena, je bil leta 2016 uveden pro-jekt Interreg Alpine Space INTESI, ki se ukvarja s celostnimi porstorskimi stra-tegijami za zagotavljanje storitev splo-šnega pomena v alpskem prostoru. V odročnih alpskih občinah problem dostopnosti in zagotavljanja storitev splošnega pomena narašča. Težava med drugim temelji na dejstvu, da so glede na pravne okvirje, organi, ki na različnih ravneh urejajo zagotavlja-nje in oblikovanje storitev splošnega pomena ter njihove ponudnike, na splošno sprejeli strogo sektorski pri-stop. Večinoma izolirane rešitve ne izkoristijo sinergijskih možnosti in ko-risti, ki bi omogočile boljšo horizontal-

no in vertikalno usklajevanje storitev splošnega pomena ter njihovo vključi-tev v teritorialne strategije.

Projekt INTESI se osredotoča na 10 testnih območij, ki se nahajajo v petih alpskih državah (Avstrija, Italija, Švica, Francija in Slovenija). Testna območja so bila izbrana z namenom, da bi lah-ko realno raziskovali in pregledovali razlike in podobnosti pri zagotavljanju in urejanju storitev splošnega pome-na v alpskem prostoru.

Cilj projekta je preseči sektorski pri-stop zagotavljanja storitev splošnega pomena in doseči dolgoročno zago-tavljanje storitev splošnega pomena s spodbujanjem celostnih prostorskih strategij (ki so jih v DP-T1 analizirali slovenski partnerji) v alpskem pro-storu. V ta namen so raziskovalci Eu-rac-a na Inštitutu za regionalni razvoj, odgovorni za DP-T2, oblikovali regi-onalne profile za primerjavo stanja storitev splošnega pomena v testnih območjih. Pri tem so upoštevali raz-položljivost (s pomočjo GIS zemljevi-dov), dostopnost (s pomočjo prostor-ske statistik) in kakovost storitev (na podlagi delavnic in intervjujev). Regi-onalni profili, skupaj z oblikovanimi

scenariji za napoved prebivalstva, slu-žijo prepoznavanju prihodnjih izzivov in zagotavljanju storitev, ki temeljijo na dejanskem povpraševanju.

Začetne ugotovitve v testnih območjih nakazujejo močno regulacijo storitev s sektorsko zakonodajo, vendarle pa je prisotno vse večje sodelovanje med upravnimi ravnmi, občinami in sektor-ji. Še posebej v izobraževalnem sektor-ju je v testnih območjih zagotovljena dobra ponudba storitev zaradi tradi-cije, da ima vsaka občina svojo cerkev, šolo in pošto. Turistične občine so v primerjavi z ostalimi občinami testnih območij bolje opremljene s storitvami splošnega pomena. Vseeno pa se ob-čine skušajo izogibati medsebojnemu združevanju in povezovanju, četudi bi to pomenilo finančne prihranke. V zdravstvenem sektorju se zaradi de-mografskega razvoja in povečanega povpraševanja po storitvah mobilne nege in oskrbe starejših na domu promovira uporaba t.i. telemedicine. Predpogoj za to pa je osveščenost bolnikov, dobra komunikacijska in-frastruktura (širokopasovni in optični internet) ter tesno sodelovanje med telekomunikacijskim in zdravstvenim sektorjem.




Issue 2

V projektu sodeluje deset partner-jev iz petih alpskih držav, kar

omogoča izmenjavo najboljših praks in spodbuja razpravo o dostopnosti storitev splošnega pomena v alpskem prostoru. Dejavnosti DP T2 vključujejo:

1) Izdelavo predloge za pregled obsto-ječih storitev splošnega pomena in socialno-ekonomskih podatkov v testnih območjih.

2) Demografsko napoved, ki temelji na prejšnjih demografskih spremem-bah in trenutnem stanju populacije ter analizira spremembo prebival-stva v testnih območjih.

3) Oblikovanje regionalnih profilov storitev splošnega pomena in njiho-vo kartiranje v GIS. Osnova za obli-kovanje profilov je določitev stanja storitev splošnega pomena v dese-tih testnih območjih s poudarkom na dostopnosti in kakovosti storitev na oddaljenih območjih ter izvedba intervjujev ali delavnic, ki omogo-čajo odkrivanje izzivov, potreb in potencialov, povezanih s storitvami splošnega pomena.

Opozoriti je treba, da dostopnost, ki je pomemben parameter za določanje kakovosti oskrbe s storitvami splošne-ga pomena, ni edino merilo. Ključnega

Metodapomena sta tudi razpoložljivost in do-segljivost. V pravnih ali strateških do-kumentih so pogosto predvideni stan-dardi (npr. bolniške postelje na 1.000 prebivalcev, število mest v otroških vrtcih itd.). Vendar tovrstni standardi v različnih testnih območjih niso homo-geni, zato bi bile potrebne bolj jasne opredelitve.

Za merjenje kakovosti storitev splo-šnega pomena je pomembno tudi za-dovoljstvo uporabnikov in raznolikost razpoložljivih storitev, ki jih državljani lahko izberejo.

Država Testno območje Občine Izbrane

občine

Italija Južna Tirolska Val Passiria 5 5

Italija Lombardija Valchiavenna 12 6

Francija 1. Pays Asses -Var -Vaïre -Verdon

2. Alpes Sud Isère

3. Pays de Maurienne

193 15

Švica Porrentruy - Kanton Jura 23 6

Avstrija Koroška Lieser -/ Maltatal 5 5

Avstrija Tirolska Reutte/Ausserfern 37 9

Slovenija Nova Gorica Idrija, Cerkno 2 2




Issue 2

Za raziskavo obstoječega stanja storitev splošnega

pomena v testnih območjih je bila oblikovana skupna stan-dardizirana predloga. Predloga vključuje osem sektorjev stori-tev splošnega pomena: sploš-no, promet, telekomunikacije, energetika, osnovne dobrine, zdravstvo, socialno varstvo in izobraževanje. Vsak partner je popisal naslove obstoječih sto-ritev splošnega pomena v izbra-nih občinah testnih območij. Če storitev v obravnavani občini oz. testnem območju ni na vo-ljo, je bila upoštevana naslednja najbližja storitev, tudi če se ta nahaja v drugi občini izven te-stnega območja.

Poleg podatkov o sektorjih sto-ritev splošnega pomena, vsebu-jejo predloge tudi informacije o prostoru, geografskih in eko-nomskih vidikih, demografiji in socialnem kapitalu v posame-znih testnih območjih.

Predloga za opis obstoječega stanja storitev splošnega pomena in socialno-ekonomski okvir

R h ô n e - A l p e sR h ô n e - A l p e s

P i e m o n t eP i e m o n t e

V e n e t oV e n e t oL o m b a r d i aL o m b a r d i a

T i r o lT i r o l

O b e r b a y e r nO b e r b a y e r n

S t e i e r m a r kS t e i e r m a r k

A l s a c eA l s a c e

K ä r n t e nK ä r n t e n

N i e d e r ö s t e r r e i c hN i e d e r ö s t e r r e i c h

P r o v e n c e - A l p e s - C ô t e d ' A z u rP r o v e n c e - A l p e s - C ô t e d ' A z u r

F r e i b u r gF r e i b u r g

F r a n c h e - C o m t éF r a n c h e - C o m t é

O s t s c h w e i zO s t s c h w e i z

S c h w a b e nS c h w a b e n

T ü b i n g e nT ü b i n g e n

S a l z b u r gS a l z b u r g

O b e r ö s t e r r e i c hO b e r ö s t e r r e i c h

L i g u r i aL i g u r i a

E s p a c e M i t t e l l a n dE s p a c e M i t t e l l a n d

T i c i n oT i c i n o

Sources: Esri, USGS, NOAA®0 80 16040 Km

P r o v i n c i a A u t o n o m a d i B o l z a n o / B o z e nP r o v i n c i a A u t o n o m a d i B o l z a n o / B o z e n

Z e n t r a l s c h w e i zZ e n t r a l s c h w e i z

L é m a n i q u eL é m a n i q u e P r o v i n c i a A u t o n o m a d i T r e n t o

P r o v i n c i a A u t o n o m a d i T r e n t o

V a l l e d ' A o s t aV a l l é e d ' A o s t eV a l l e d ' A o s t aV a l l é e d ' A o s t e

F r i u l i - V e n e z i a G i u l i a

F r i u l i - V e n e z i a G i u l i a

V z h o d n a S l o v e n i j aV z h o d n a S l o v e n i j aZ a h o d n a

S l o v e n i j aZ a h o d n aS l o v e n i j a

Z ü r i c hZ ü r i c h

N o r d w e s t s c h w e i zN o r d w e s t s c h w e i z

V o r a r l b e r gV o r a r l b e r g

Legenda

Avtor: GÖTSCH, H. | April 2017

Testna območja

Območja analiziranih profilov SSP

Meja območja programa Območje Alp

Državne meje

Meje območij NUTS-2




Issue 2

Razdalja do trgovine v km

Primerjava testnih območij glede na razdaljo do trgovine kaže, da v Pays-Asses-Var-Vaïre-Verdon le 3 % prebivalstva nima trgovine znotraj 1 km. Nasprotno je 68 % prebival-stva območij Lieser-/Malta-tal in Payes de Maurienne od trgovine oddaljenih več kot 1 km. V Idriji in Cerknem ima samo 45 % prebivalcev trgovino na peš razdalji (do 1 km).

Razdalja do lekarne v km

Primerjava testnih območij glede na razdaljo do lekarne kaže, da v Pays-Asses-Var-Vaïre-Verdon le 3 % prebivalstva nima dostopne lekarne znotraj radija 1 km. Na-sprotno je 84 % prebivalstva ob-močja Lieser- / Maltatal od lekar-ne oddaljenih več kot 1 km. V Idriji in Cerknem ima 60 % pre-bivalstva do lekarne manj kot 5 km.

Jura Idrija &Cerkno

Ausser-fern

Lieser-/Maltatal

Valchiavenna

ValPassiria

Alpes SudIsère

PaysAsses-

Var-Vaire-Verdon

Pays deMaurienne

< 1 km 90 % 45 % 74 % 32 % 68 % 44 % 50 % 97 % 32 %< 3 km 93 % 57 % 95 % 58 % 78 % 80 % 64 % 97 % 32 %< 5 km 95 % 62 % 98 % 84 % 88 % 86 % 80 % 97 % 35 %

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

Preb

ival

stvo

Razdalja do trgovine (km)

< 1 km < 3 km < 5 km

Jura Idrija &Cerkno

Ausser-fern

Lieser-/Maltatal

Valchiavenna

ValPassiria

Alpes SudIsère

PaysAsses-

Var-Vaire-Verdon

Pays deMaurienne

< 1 km 63 % 45 % 69 % 16 % 80 % 47 % 48 % 97 % 32 %< 3 km 80 % 47 % 85 % 23 % 96 % 50 % 62 % 97 % 32 %< 5 km 82 % 58 % 89 % 47 % 99 % 63 % 80 % 97 % 42 %

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

Preb

ival

stvo

Razdalja do lekarne (km)

< 1 km < 3 km < 5 km




Issue 2

Razdalja do vrtca v km

Primerjava testnih območij gle-de na razdaljo do vrtca kaže, da v Pays-Asses-Var-Vaïre-Verdon le 3 % prebivalstva nima vrtca znot-raj radija 1 km. Nasprotno je 89 % prebivalstva območja Lieser- / Maltatal od vrt-ca oddaljenih več kot 1 km. V Idriji in Cerknem imata dve tre-tjini prebivalstva vrtec v radiju do 5 km.

Razdalja do osnovne šole v km

Primerjava testnih območij gle-de na razdaljo do osnovne šole kaže, da v Pays-Asses-Var-Vaïre-Verdon le 3 % prebivalstva ne doseže osnovne šole znotraj 1 km. Nasprotno je 63 % prebival-stva območja Lieser- / Maltatal od osnovne šole oddaljenih več kot 1 km. V Idriji in Cerknem ima ena tretji-na prebivalstva do osnovne šole več kot 5 km.

Jura Idrija &Cerkno

Ausser-fern

Lieser-/Maltatal

Valchiavenna

ValPassiria

Alpes SudIsère

PaysAsses-

Var-Vaire-Verdon

Pays deMaurienne

< 1 km 81 % 62 % 84 % 11 % 81 % 64 % 66 % 97 % 38 %< 3 km 85 % 67 % 98 % 44 % 95 % 71 % 80 % 97 % 38 %< 5 km 91 % 73 % 100 % 76 % 98 % 75 % 98 % 97 % 42 %

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

Preb

ival

stvo

Razdalja do vrtca (km)

< 1 km < 3 km < 5 km

Jura Idrija &Cerkno

Ausser-fern

Lieser-/Maltatal

Valchiavenna

ValPassiria

Alpes SudIsère

PaysAsses-

Var-Vaire-Verdon

Pays deMaurienne

< 1 km 90 % 61 % 94 % 37 % 80 % 87 % 66 % 97 % 41 %< 3 km 93 % 67 % 99 % 69 % 94 % 91 % 80 % 97 % 41 %< 5 km 95 % 73 % 100 % 89 % 99 % 91 % 98 % 97 % 51 %

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

Preb

ival

stvo

Razdalja do osnovne šole (km)

< 1 km < 3 km < 5 km




Issue 2

Razdalja do zdravnika v km

Primerjava testnih območij glede na razdaljo do zdravnika kaže, da v regiji Pays-Asses-Var-Vaïre-Verdon le 3 % prebivalstva nima zdravnika v radiju 1 km. Naspro-tno je kar 79 % prebivalcev ob-močja Lieser- / Maltatal od zdrav-nika oddaljenih več kot 1 km.V Idriji in Cerknem ima samo ena polovica prebivalstva zdravnika v radiju do 5 km.

Jura Idrija &Cerkno

Ausser-fern

Lieser-/Maltatal

Val-chiavenna

ValPassiria

Alpes SudIsère

PaysAsses-

Var-Vaire-Verdon

Pays deMaurienne

< 1 km 79 % 45 % 69 % 21 % 93 % 52 % 48 % 97 % 32 %< 3 km 88 % 47 % 85 % 38 % 98 % 73 % 62 % 97 % 32 %< 5 km 97 % 58 % 93 % 60 % 99 % 78 % 80 % 97 % 51 %

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

Preb

ival

stvo

Razdalja do zdravnika (km)

< 1 km < 3 km < 5 km






Trajanje: 36 mesecev, december 2015 – november 2018

Skupni proračun: 1.938.639,42 EUR

Prispevek ERDF:1.501.473,51 EUR (85 %)

Projekt INTESI se izvaja preko Interreg programa Območje Alp, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).

Kontakt (vodilni partner):

Švicarski center za gorske regije (SAB)g. Thomas EggerE-pošta: [email protected]

www.intesi.at, www.sab.ch

Kontakt slovenskega partnerja:

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturoga. Naja MarotE-pošta: [email protected]

Švicarski center za gorske regije (SAB) Swiss Centre for mountain regions (SAB) [email protected] www.sab.ch

Vladna pisarna Tirolske, Oddelek za statistiko in GIS Office of the Tyrolean Government, Department of Statistics and GIS [email protected] www.tirol.gv.at

Vladna pisarna Koroške, Oddelek 7, Gospodarstvo, turizem, infrastruktura in mobilnost Office of the Carinthian Government, Department 7, Economy, Tourism, Infrastructure and Mobility [email protected] www.ktn.gv.at

Prometna zveza Koroške Verkehrsverbund Carinthia GmbH [email protected] www.kaerntner-linien.at

Evropska akademija Bolzano, Inštitut za regionalni razvoj in lokalno upravo European Academy of Bozen/Bolzano Institute for Regional Development and Location Management [email protected] www.eurac.edu

Regija Lombardija, Direktorat za visokošolstvo, raziskave in inovacije Lombardy Region, Directorate for University, Research and Open Innovation [email protected] www.regione.lombardia.it

Regija Auvergne Rhône- Alpes, Oddelek za gorska območja, turizem in naravni regionalni park Auvergne Rhône-Alpes Region Mountain, Tourism and Natural Regional Park Department [email protected] www.rhonealpes.fr

Zveza za povezovanje storitev in prostorski razvoj Association for Networking Services and Territorial Development [email protected] www.adrets-asso.fr

Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo [email protected] www.uni-lj.si

Kanton Jura, urad za prostorski razvoj Canton of Jura, Office for Spatial Development [email protected] www.jura.ch/sdt

PROJEKT INTESI IZVAJAJO:

Documents

Issue 2 Številka 3 Glasilo - Alpine Space · jpogostejši modeli z enim ali dvema elementoma, sledijo tisti, ki združu-jejo tri. Najbolj kompleksni modeli integracije so prisotni