16. september- Mednarodni dan zaščite ozonskega plašča

  • View
    58

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

16. september- Mednarodni dan zaščite ozonskega plašča. Alenka Prevec OŠ LEDINA, BOLNIŠNIČNA ŠOLA. KAJ JE OZONSKA LUKNJA?. Naš planet obdajajo plasti različnih plinov, ki sestavljajo ozračje. V višjih plasteh, na višini 10 do 15 km in več, je redka plast plina, ki mu pravimo OZON. - PowerPoint PPT Presentation

Text of 16. september- Mednarodni dan zaščite ozonskega plašča

  • 16. september-Mednarodni dan zaite ozonskega plaaAlenka PrevecO LEDINA, BOLNININA OLA

  • KAJ JE OZONSKA LUKNJA?Na planet obdajajo plasti razlinih plinov, ki sestavljajo ozraje. V vijih plasteh, na viini 10 do 15 km in ve, je redka plast plina, ki mu pravimo OZON.Ozonska plast deluje kot it, ki varuje Zemljo pred nekaterimi kodljivimi sonnimi arki. V devetdesetih letih so znanstveniki odkrili, da se plast ozona zmanjuje, kar pomeni, da je ozonska luknja vsako leto veja.

  • TermosferaMezosferaStratosfera-del jo sestavlja ozonski plaTroposfera

    Ozonski pla prepreuje da bi organizme na Zemlji dosegel del nevidnega, a kodljivega sonnega sevanja: ultravijolino sevanje.Ozonski plaZEMELJSKO OZRAJE

  • PLIN: OZONOzon je oblika kisika. Ena molekula kisika vsebuje dva atoma kisika. Molekula kisika UV svetloba razbije tako molekulo na dva atoma kisika. Prosti atom kisika se zdrui z molekulo kisika in nastane ozon:O2 UV 2OO + O2 O3Toda: molekule ozona zelo lahko razpadejo in nastanejo novi atomi kisika, ki se spajajo med seboj ali z molekulami kisika. e so v ozraju tudi kodljive snovi, se spajajo lahko z njimi. Najbolj so nevarne spojine kisika s klorom in bromom, saj povzroajo razpadanje ozonske plasti.

  • OZONSKA KATASTROFAKoliina ozona v ozonski plasti se med letom spreminja glede na koliino in mo sonnih arkov. Zmanjuje se tudi zaradi onesnaevanja zraka z umetnimi keminimi snovmi, kot so plinasti klorofluoroogljikovodiki (CFC) in haloni.Ko so v ozraju, se CFC poasi dvigujejo v stratosfero kjer razpadejo (zaradi sonne svetlobe) in oddajajo atome klora, ki se veejo z atomom kisika iz ozona. Na ta nain molekule ozona in s tem tudi ozonski pla razpadajo.En atom klora lahko razbije okoli 100.000 molekul ozona.Razpadanje ozona pospeujejo velike koliine pepela in prahu, ki nastanejo ob vulkanskih izbruhih.

  • UPORABA CFCCFC-klorofluoroogljikovodiki so kemikalije, ki pokodujejo ozonsko plast tako, da se stanja.CFC uporabljamo: Kot hladilno sredstvo v hladilnikih zamrzovalnikih in klimatskih napravah,Za potisk ali razprevanje tekoine iz razprilnih doz,Za izdelavo razlinih materialov z napihovanjem (plastine pene za embalao, polnila za pohitvo, izolacije).

    CFC so stabilne snovi. Najbolj uniujo je CFC-12, ki v okolju ostane nespremenjen kar 130 let. Najve ga uhaja iz nepravilno odvrenih hladilnikov in zamrzovalnikov.

  • CFC so odkrili leta 1928. Njihova izdelava je poceni, so brez vonja, niso vnetljivi in jih je lahko shranjevati. ele kasneje so ugotovili njihovo kodljivost. Industrija je v ozraje spustila e 20 milijonov ton CFC. CFC uporabljajo v industriji za:istilna sredstva in topila,Za spajanje in ienje kovin (mikroipi v raunalnikih).Trodimenzionalna predstavitev ozonske luknje

  • NEVARNOSTOzonska plast vpije velik del sonnih arkov. Zemeljsko povrino dosee le 30% nevarnih UV B arkov. Z redenjem ozonske plasti pa na povrino Zemlje prispe ve arkov. Izpostavljenost UV B arkom povzroa opekline, rast oesne sive mrene in razline oblike konega raka ter zmanjuje odpornost telesa za boj proti nekaterim infekcijskim boleznim.arki UV B prodrejo v vodi 18 m globoko in pri tem ubijajo plankton v zgornjih plasteh morja. S tem se lahko podre celotna prehranjevalna veriga in ogrozi ivljenje vseh ivih bitij na Zemlji.UV sevanje tudi upoasni fotosintezo in razvoj mladih rastlin.Nanaanje UV faktorja leta 1934

  • VPLIV NA LOVEKAV Avstraliji imajo najve konega raka na svetu. Koni rak prizadene predvsem svetlopolte, rdeelase ljudi, ki jim primanjkuje konega barvila-melanina. Konemu raku melanomu se lahko izognemo, e se ne izpostavljamo pretiranemu sonenju na monem soncu.NASVETI, KAKO RAVNATI V SONNI PRIPEKI:NE POZABI:Nosi zaitna oblaila in pokrivalo s irokimi krajci,Uporabljaj sonno kremo z visokim zaitnim faktorjem (do 20),Nosi dobra sonna oala, ki itijo pred UV sevanjem.

    VARUJ SE:Med 10. in 15. uro ne ostajaj zunaj dlje asa brez zaitnih oblail,Pazi, da ne dobi sonnih opeklin.

  • PRIJAZNO DO OZONADa bi prepreili nadaljnjo unievanje ozonskega plaa, so znanstveniki izdelali nart za nadzorovanje oddajanja CFC v ozraja. Temelji na tirih tokah:Zmanjevanje uhajanja CFCSpodbujanje zbiranja CFC in njihove vnovine uporabeNadomeanje najbolj kodljivih CFC z manj kodljivimiRazvoj razvojnih procesov in izdelkov, ki ne uporabljajo CFC.

    KAJ LAHKO STORIM JAZ?uporabljam razprilce s rpanjempri nakupu novega hladilnika, starega oddam deponiji, kjer odstranjuje CFC

  • NEZNANE BESEDE

    ozon[grko ozein, 'vonjati'] O3, strupen, neobstojen plin monega vonja, 1,65-krat teji od zraka. DNK (deoksiribonukleinska kislina) velika organska molekula, nosilka genetske informacije (izjema so nekateri virusi RNK), pomembna sestavina ive celice. klorofluoroogljikovodiki (kratica CFC ali FCCH) spojine ogljikovodikov, v katerih vodikove atome popolnoma ali delno nadomeajo atomi fluora ali klora. (CFCl2 in CfCl3 ali freoni)

  • DROBNE ZANIMIVOSTI: e bi zbrali ves ozon iz vsega ozraja v plast pri tleh, bi bila plast debela le 3 mm (oz. v stokrat manjih Dobsonovih enotah: 300 dobsonov). Ozon pri tleh, ki fotokemino nastaja predvsem v onesnaenem zraku, pa je skupaj z drugimi produkti reakcij agresivna snov in je kodljiv. Je moen oksidant in drai npr. sluznice. Poleg tega pa je poveana koliina ozona pri tleh tudi neke vrste signal: opozarja nas, da so v onesnaenem zraku s fotokeminimi reakcijami nastale tudi druge agresivne in kodljive spojine. Poveanje koliine ozona pri tleh so navadno omejena na manja obmoja in so krajevna ali obmona teava.

  • VIRI:OZONSKA LUKNJA; ZBIRKA: Posegi v naravo; DZS, 1996, Ljubljanahttp://www.kemija .orghttp://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=546http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=707http://www.kemija.org/index.php?option=content&task=view&id=74www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/poroila%20in%