LOGISTIČNI SISTEMImag. Marino Medeot, univ.dipl.inž.

TEMA IIUVOD V PROMETNI SISTEM

POMEMBNE KARAKTERISTIKE O PROMETU

V teoriji in praksi na področju prometa, se pogosto srečujemo s termini: prevoz,transport, prenos, promet, komunikacije, telekomunikacije, zveze …, ki jim avtorjidajejo različne pomene in jih po svoje definirajo glede na predmet raziskave alistrokovne obravnave.

Teoretiki opredeljujejo pojem promet iz različnih vidikov, ki imajo vsebinsko različnepomene. Pojem promet predstavlja ekonomski termin; promet vrednostnih papirjev,denarni promet, blagovni promet.

Promet, v širšem smislu predstavlja prenos (premeščanje) ljudi, dobrin, vesti, denarjain energije. Opredeljen je tudi kot oblika premagovanja prostora, ki se izvaja za lastnepotrebe ali potrebe drugih.

[ROOT]

Klienti - spleta

Spletni strežnik

M

PROMET

SPREMEMBA

KRAJA

TRANSPORT

Transport je z razliko od prometa opredeljen ožje, kot dejavnost, ki se ukvarja spremeščanjem ljudi in blaga v geografskem prostoru. Večinoma se termin uporabljaza prenos oseb in blaga, brez prenosa vesti, kakor tudi ne zajema dejavnikov kakovostistoritev. Zaradi tega je ta pojem ožji kot pojem promet. Transportu pripisujemopomembno vlogo v procesu proizvodnje, ker se pojavlja kot obvezen element vrealizaciji prevoza surovin, polizdelkov in končnih proizvodov.

Beseda transport ima mednarodni pomen, nastala pa je iz latinske besede transportare, ki pomeni prenašati, in novolatinske besede transportus s

pomenom prevoz, prevažanje, prenašanje.

Enak vsebinski pomen besede prevoz oziroma transport ima v tujih jezikih izraz: angl. Transport, nem. Transport, franc. Transport, ital. Trasporto.

PROMET

V slovenščini se z besedo promet kot s širšim pojmom od prevoza srečamo v trehrazličnih pomenih:

1) V najširšem pomenu besede promet pomeni odnose med ljudmi (občevanje),lahko bi govorili o družbenem prometu, o prometu med ljudmi.

2) V malo ožjem pomenu besede promet pomeni ekonomsko oz. ekonomskofinančno kategorijo, lahko bi govorili o blagovnem, neblagovnem, turističnem,deviznem, trgovinskem, plačilnem, maloobmejnem prometu. Pojem prometzajema tudi nepremičnine, kot je npr. davek na promet nepremičnin.

3) Promet v določenem smislu zajema prevoz ali transport in tudi operacije v zvezi sprevozom blaga in potnikov (ljudi) ter komunikacije. Ta definicija prometa temeljina znanstveno utemeljenih logističnih načelih.

OPRAVILA V ZVEZI S PROMETOM

Opravila (dela) v zvezi s prevozom, ki opredeljujejo promet, so:

natovarjanje, razkladanje, prebiranje, nastavitev, zlaganje,polnjenje in praznjenje kontejnerjev, označevanje vsebinetovornih enot in podobno.

Ta opravila se ne nanašajo le na prevoz blaga, ampak tudi na potniški inpoštno-telekomunikacijski promet, ki zajemata podobna specifična opravila.

KOMUNIKACIJA

Komunikacije v prometnem smislu pomenijo dejavnosti, ki s pomočjoposebnih tehničnih sredstev organizirano prenašajo sporočilo, besedilo,podatke, slike ... oziroma prenašajo poštne pošiljke.

Beseda komunikacija ima tudi druge pomene, kot so: sporočanje, razlaganje,predavanje, promet, povezava, zveza ene točke z drugo, prometnica, prometnosredstvo. Izraz komunikacija izhaja iz latinske besede communicare, kar vprevodu pomeni posplošiti (npr. komunikacijski jezik je »splošni jezik«).

Komunikacijski promet zajema prenos oddaj ali sprejem znakov, signala,napisanega besedila, slik, zvoka ali sporočil vseh vrst (internet) preko žičnih,radijskih, optičnih in drugih sredstev oz. medijev.

DELITEV PROMETA

sredino, v kateri poteka,

državnopravni pomen območja, po katerem promet poteka,

prometne površine oziroma poti, po katerih promet poteka,

prostorsko oddaljenost, na kateri promet poteka,

vrste prometnih sredstev,

objekt oziroma predmet prometa,

uporabnika prometa,

tehnološko organizacijske oblike prometa.

Da bi lahko celoviteje razumeli širino pojma promet, ga je potrebno obravnavati z več vidikov.

V odnosu na sredino, v kateri promet poteka, promet delimo na:

• kopenski (poteka po cestah, železnici, cevovodih, žičnicah),

• vodni (poteka po morju, jezerih, rekah in prekopih oz. kanalih),

• zračni (poteka na različnih nadmorskih višinah z različnimi zračnimi plovili).

V odnosu na državnopravne lastnosti območja, na katerem promet poteka, ga delimo na:

• notranji ali domači oz. nacionalni (promet je vezan izključno na notranjostdržave),

• mednarodni (poteka najmanj na območju dveh držav, urejen je zmednarodnimi konvencijami in/ali dvo- ali večstranskimi sporazumi),

• obmejni (podprt je z bilateralnimi sporazumi in poteka na določenemobmejnem območju dveh sosednjih držav),

• tranzitni (poteka na območju najmanj treh držav, tako da najmanj enodržavo vozilo prevozi, tj. vstopi in izstopi iz nje, ne da bi na njenemobmočju opravilo kakršno koli drugo transakcijo, vezano na obsegprevoznega posla).

Po tem kriteriju pogosto srečujemo tudi delitev na notranji in mednarodni promet, znotrajslednjega obravnavamo obmejni in tranzitni promet.

Glede na prometne površine oziroma na prometne poti, po katerih promet poteka, ga delimo na:

• cestni (vozne poti in ceste vseh kategorij in razredov),• železniški (normalno, ozko- in širokotirne, elektrificirane in

neelektrificirane proge z vsemi vrstami lokomotiv in vlečnih vagonov),• rečni (plovbe po rekah različnih dopustnih vodostajev in režimov),• jezerski (vezan izključno na vodni promet po jezerih),• kanalski (plovba pomorskih in rečnih plovil po umetno narejenih poteh, ki

povezujejo morja, reke in jezera),• pomorski (priobalna, medotoška, oceanska in čezoceanska plovba z vsemi

plovili pomorskega prometa),• cevovodni (transport tekočin, plinov in trdega agregata izključno po

ceveh),• zračni (letalski, helikopterski in promet z baloni),• telekomunikacijski (TV, radio, internet, telegraf, telefon ...).

Taka delitev predstavlja tudi razvrstitev prometa na prometne panoge.

Glede na prostorsko oddaljenost obravnavamo promet kot:

• mestni (prevoz potnikov in blaga na ureditvenem območju mest),

• primestni (povezovanje mestnega zaledja z mestom),

• medmestni oz. medkrajevni (blagovni in potniški promet, ki poteka medrazličnimi kraji znotraj države – nekateri avtorji ga imenujejo tudimedregijski promet),

• kontinentalni oz. celinski (poteka na celini) in

• medkontinentalni oz. medcelinski (povezuje različne celine – običajno senanaša na letalski in pomorski, manj na cestni in železniški promet).

V odnosu na ta kriterij ga delimo tudi na kratke razdalje in velike razdalje.

Glede na vrsto prometnih sredstev delimo promet na:

• avtomobilski (uporabljamo osebne avtomobile, tovornjake, kombinirana vozila innamensko delovna vozila, različnih pogonskih agregatov in konstrukcij osnovnegaali tovornega prostora),

• železniški (dizelske, električne, parne in kombinirane lokomotive kot vlečna vozila,ki vlečejo ali potiskajo potniške in tovorne vozove različnih razredov in konstrukcij),

• žičniški (tovorne in potniške žičnice velikih in majhnih razdalj za specialne namene,lastno ali javno uporabo),

• cevovodni (transport tekočin, plinov in trdega agregata, izključno po ceveh),• ladijski (rečne in pomorske ladje, feeder in matične ladje, RO-RO, tankerji, potniške

in druge ladje, turistični in taksi čolni oz. jadrnice ...),• letalski (vse vrste motornih in jadralnih letal),• helikopterski (vse vrste helikopterjev),• radijski (kratko-, srednje- in dolgovalovni, različnih modulacij in z različno stopnjo

zaščite).

Glede na karakteristike objekta oz. predmeta prevoza ali prenosa delimo promet na:

• potniški (se nanaša izključno na prevoz oseb oz. potnikov in njihoveprtljage v linijskem in prostem prometu),

• tovorni (nanaša se na prevoz stvari organskega in anorganskega blaga vvseh agregatnih stanjih in živih živali),

• promet obvestil (poštne pošiljke, podatkovni prenosi preko računalniškihin komunikacijskih omrežij, satelitov, faks, telefon),

• denarja (plačilni promet preko virmanov, položnic in drugih plačilnihnalogov, denarna menična jamstva ipd.),

• energije (elektrovodi, toplovodi, plinovodi).

Glede na namen in uporabnike prometne storitve delimo promet na:

• javni (to pomeni, da so prometne storitve dostopne vsem pod enakimi in predpisanimi pogoji),

• promet za lastne potrebe (kot pomožna dejavnost, ki je prisotna pri opravljanju osnovne dejavnosti).

Promet za lastne potrebe je lahko promet za osebne potrebe ljudi ali promet zapotrebe podjetja ali drugih ekonomsko pravnih subjektov. Pravimo mu tudi režijskiali neprodukcijski promet oz. interprodukcija.

Glede na tehnološke in organizacijske lastnosti delimo promet na:

• redni ali linijski (poteka po vnaprej znanih in določenih dispozicijah, kot npr. vozni red, cena, pogostnost ipd.),

• prosti oziroma po potrebi, lahko tudi čarterski in tramperski (brez določenega voznega reda, ceno oblikujemo za vsako vožnjo posebej).

Transport

NUJEN POGOJ za realizacijo transportne storitve

GIBANJE PREVOZNIH

SREDSTEV

• NEGATIVNI stranski učinki:

– Poraba energije

– Okoljske emisije (polucija okolja)

– (Pre)obremenjenost prometne infrastrukture

– Nesreče NESREČE TOVORNJAKOV NESREČE TOVORNJAKOV

Prevozna (transportna) sredstva kot element realizacije transportne storitve

Transportno storitev je mogoče izvajati s pomočjo

ustreznih tehničnih sredstev – prevoznih sredstev

Skupina PROMETNIH SREDSTEV

Prevozna sredstva

Komunikacijska sredstva

Telekomunikacijska sredstva

Eksploatacija prevoznih sredstev

označena kot dejavnost uporabe teh tehničnih

sredstev