RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL ... · Garner B. (1966) - šest splošnih smernic, ki definirajo odnos jedro–periferija – vloga centralnosti v odnosu

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL, Fakulteta za arhitekturo

Ruralni kontekst

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 6

Distribucija, jedro/periferija

1. DEL - PROSTOR

Pomen in vlogo jedra, in sicer: centralna regija se razvija kot rezultat prednosti fizičnega konteksta kot tudi zaradi možne prisotnosti materialnih dobrin (kmetijskih, prisotnosti rudnin, komunikacijskih povezav itn.)

Vse se usmerja v jedro (gravitacija, migracije). Razvoj »jedra« je hkrati v povezavi z uslužnostjo –center kulturnega in političnega življenja. Periferija postane vir surovin in delovne sile.

Garner B. (1966) - šest splošnih smernic, ki definirajo odnos jedro–periferija – vloga centralnosti v odnosu do okolja/lokacije ter odnos tega do historičnega in sodobnega: – Prostorska distribucija človekovih aktivnosti se zrcali preko dejavnika distance (oddaljenosti).– Velik pomen v prostorskem dogajanju imajo lokalne odločitve (vpliv na migracije - gibanje zahteva človekov napor in čas).– Vse lokacije so pod vplivom dostopnosti, ki ni enaka vsem naselbinam; »ugodnje pripadnosti kraju«.– Z ekonomskega stališča pomeni zgoščevanje dejavnosti in prebivalstva (glede aktivnosti na lokalnem nivoju) v aglomeracije prednost, ki je v povezavi s koncentrcijo dejavnosti ter širšim trgom porabe in ponudbe. – Organizacija človekovih aktivnosti sloni na hierarhiji; to so kraji, ki so bili pomembni za različna obdobja in različne kulture.– Človekovo zavzemanje prostora je usmerjeno v iskanje »žariščnih točk«(dejstvo koncepta jedro–periferija).


S tem v zvezi dodaja Roberts (1996) še sedmo točko:

– Za človekovo odločitev o bivanju v prostoru lahko trdimo, da sloni po eni strani na »lenobi« (čim manj premikanja v prostoru), po drugi pa na »vztrajnosti« (vztrajanje na oddaljeni lokaciji kljub veliki oddaljenosti): gibanje iz naselbine v točko aktivnosti na regijski mreži je draga in zamudna dejavnost, vendar ne neizvedljiva. To pa ni odvisno samo od oddaljenosti v prostoru, temveč ima na lokacijo velik vpliv psihološki vidik (izbor sebi lastnega okolja tudi glede na karakter človeka).

Garden City of Tomorrow


PROSTOR IN DISTRIBUCIJA

Način distribucije oskrbnih in servisnih dejavnosti vpliva na prostorsko mrežo, tipe naselbin in odnos med njimi → smer razporeditve centralnih krajev (Christaller, Lösch).

POMEN in VLOGA JEDRA → centralna regija se razvija kot rezultat prednosti fizičnega konteksta kot tudi zaradi možne prisotnosti materialnih dobrin (kmetijskih, prisotnosti rudnin, komunikacijskih povezav itd.).


značilnost način, smer distirbucije centralnih krajev, v čemer se zrcalita razporejenost in prisotnost ruralnega prebivalstva. »V vsakodnevnem življenjskem ciklusu potrebujemo v neposredni bližini doma kraj igre predšolskih in mlajših šoloobveznih otrok, kraj za srečevanja, posedanje starejših« (Pogačnik 2000). Ta lokus je bil v preteklosti obeležen s krajevnim simbolom (vaška lipa, kapelica, ruralni trg), v sodobnem času pa s kioskom, oglasno tablo, avtobusnim postajališčem ipd.

Različno število centralnih funkcij, delovnih mest ter velikost glede na prebivalstvo.

»Srednja raven oskrbe: Te funkcije so vezane na delovno mesto (industrijska, obrtna, poslovna, komercialna cona), zdravstveni dom, kino, disko oz. mladinski klub, trgovine, ki so že bolj specializirane idr.

Višja raven oskrbe: Vse ostale funkcije višje ravni prevzemajo specializirani centri ali urbani centri višjih ravni (v Sloveniji zlasti glavno mesto, državno središče, sekundarno državno središče in večja regionalna središča)« (Pogačnik 2000).


Centralni kraj lahko variira v velikosti vse od majhne vasi do konurbacije ali glavnega mesta - odreja hierarhijo v povezavi z ostalimi naselbinami.

V tem oziru lahko definiramo štiri bistvene točke (Waugh 1990). : 1. Večje kot so naselbine po velikosti, manjše število jih je v prostoru; to pomeni,

da je mnogo več manjših vasi, vendar zelo malo velikih mest.

2. Velike naselbine se širijo po velikosti bolj kot se veča distanca med njimi; to pomeni, da vasi najdemo v prostoru relativno skupaj, medtem ko so mesta mnogo bolj narazen.

3. Bolj ko naselbina raste po velikosti, bolj se širi število njenih funkcij.

4. Bolj ko se naselbina širi po velikosti, bolj narašča število njenih servisnih dejavnosti višjega reda.



Walterja Christallerja. S primerom južne Nemčije kot študijskega območja, 1930, serija prostorskih modelov, ki slonijo na teoriji centralnega kraja.

Tako naj bi središče najnižje stopnje obvladovalo ozemlje v radiju 4 do 5 km, pri naslednjih stopnjah pa se vplivno območje ustrezno povečuje (geometrični red).

Na vsakem koraku hierarhije zaselek – vas – naselje – centralno naselje je vključen enak numerični odnos med enotami: x-zaselki so odvisni od y-vasi in y-vasi skupaj z x-zaselki spadajo v vplivno območje y-naselja.

Majhno naselje ima lahko šest vasi, ki so odvisne od njega (to je K = 7-mreža, kjer je šest odvisnih točk plus sedma, ki predstavlja centralno); pri tem je bil ključnega pomena transport in je naselje prevzelo navezanost šestih vasi (vsako je po teoriji predstavljajo polovično navezavo, kar pomeni šest polovic plus centralni kraj, to je K = 4-mreža).

Löscheva teorija (Lösch, A., 1954: The Economics of Location.) centralnih krajev je slonela na Christallerjevem modelu (dodana teorija podjetništva). Lösch je matematično dokazal, da je heksagonalna oblika najprilagodljivejša pri definiranju vplivnih območij trgovanja. Njegova TEORIJA »EKONOMSKE KRAJINE« je izhajala iz vzorca majhnih nukleacijskih naselbin (zaselkov) namesto iz distribucije prebivalstva (Christaller).


L. Hilberseimer - model urbanizirane pokrajine, kjer je enota naselja osnovni element za celoto.


KONCEPTUALNI KONTEKST: PROSTORSKI RED

Izraznost geometričnega vzorca → vpliv razgibanosti terena,geografski položaj v prostoru (težko opredeljiva izmerljivost dejanske oddaljenosti med posameznimi vzorci.

Koncept jedro–periferija: prepoznavanjekratkotrajnih situacij v razvoju posameznih območij naselbin (periferij, mej in mejnih con), hkrati pa za prepoznavanje nerazumljivih stabilnih struktur v razvoju podeželskega prostora; naselbine Goriških brd ne morejo pridobiti npr. v ničemer, da bi bile njihove značilnosti enake ruralnim naselbinam iz okolice Ljubljane. Raznolikosti so vse prej kot samo fizično geografske.


»Za kmetijske namene se v Sloveniji izrablja okrog 40 % celotne površine države,

okrog 70 % kmetijskih zemljišč pa se nahaja na obmčjih z omejitvenimi dejavniki za kmetijstvo (hribovska in gorska, gričevnata ter kraška in druga območja z omejenimi dejavniki).

V Sloveniji je po prvih podatkih popisa kmetijstva iz leta 2000 okrog 96.670 kmetijin 132 kmetijskih podjetij.

Povprečna velikost kmetij znaša 4,8 ha KZU, kar pomeni, da se je od zadnjega popisa velikost slovenskih kmetij nekoliko izboljšala.

Kmetijstvo predstavlja gospodarju glavno ali edino dejavnost na 43 % kmetij.

Povprečna starost gospodarja na kmetijah znaša 58,1 leta, kar 80 % vseh gospodarjev pa nima kmetijske izobrazbe, temveč le praktčne izkušnje; 50 % vseh gospodarjev kmetij ima dokončano največ osnovno šolo.

Število kmetij se je v zadnjih letih zmanjševalo po stopnji okrog 2,7 % letno, vendar proces teče nenadzorovano, zato so tudi učinki izboljšanja agrarne strukture premajhni ali v nekaterih primerih celo negativni. « (Kovačič 2000).


URBANA HIŠA KOT DEL NASELBINEVnos novega elementa pomeni preoblikovanje bivalne enote kot tudi vzorca naselbine .

SODOBNA RURALNA HIŠANASTAJANJE NOVIH PODJETNIŠKIH KOMPLEKOSVOblika bivalne enote ne izhaja več iz tradicionalnih osnov, temveč iz organizacije dela.

PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEOHRANITEV VZORCAVse večjo kvaliteto pridobivajo v prostoru drobne strukture, ki so del preteklosti.

PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEPREOBLIKOVANJE VZORCA

HIŠA KOT EKSPERIMENTPravzaprav je vsak »nov« poseg določene vrste eksperiment.

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 6 2. DEL - OBJEKT

SODOBNA RURALNA HIŠANASTAJANJE NOVIH PODJETNIŠKIH KOMPLEKOSV

Oblika bivalne enote ne izhaja več iz tradicionalnih osnov, temveč iz organizacije dela.

- samostojna bivalna enota v prostoru - kot obrobni del naselbinskega vzorca - ni več funkcionalno vezana na vzorec višjega reda, - kljub temu je del vaškega teritorija naselbine,- novi element, ki hkrati pomeni nadaljevanje organizacije samotne kmetije,…

kmetija Movia v Medani Vinska klet Brič, arh. B. Podrecca in M. Lavrenčič


gospodarski objekti agrarnega značaja,/farme, zadruge, kozolci, kašče, zidanice, žage, mlini itd. .../



Knjiga: Wein architektur - Vom Keller zum Kult, Wine architecture - The Winery Boom; 2008

Dominus estate, Yountville, Herzog & de Meuron, 1996-98; Clos Pegase, Calistoga, Michael Graves, 1987


LOISIUM, Langenlois, Avstrija, Steven Holl arch., ARGE Sam/Ott-Reinisch, 2001-03,1.280 m2, začetek planiranja 1997



VINARSTVO LEO HILLINGER, Jois, gerner°gerner, 2001-04Burgelandija, Avstrija

1.550 m2, območje za predelavo 45ha, ustanovljeno 1950, novi lastnik 1990, letna proizvodnja 800.000 steklenic



850 m2, območje za predelavo 25ha, ustanovljeno 1950, novi lastnik 1990, letna proizvodnja 120.000 steklenic

VINARSTVO WELLANSCHITZ, Neckenmarkt, gerner°gerner, 1988-04Burgelandija, Avstrija


Vinarstvo KRISPEL, Hof bei Straden, Weidemann architekten, 2001-02ustanovsljeno 1988, 290m2, pripadajoče obdelovalne površine 14ha80.000 steklenic produkcije/leto


Vinarstvo TEMENT, Berghausen, Klaus Jeretzky, Christian Leiter, 2002-04

ustanovljeno 1979, 3.600m2, območje produkcije 65ha + 20ha, 400-500.000 steklenic/leto


Vinarstvo POLZ, Spielfeld, g2plus grabensteiner architekten z Bernd Masser, 2000-01ustanovljeno 1985, 5952, območje produkcije 45ha, 400-500.000 steklenic/leto


Vinarstvo SCHILHAN, Gamlitz, g2plus grabensteiner architekten, 2002-06Ustanovljeno 1994, 1.166m2, 10ha pripadajočega zemljišča + 5ha, 110.000 steklenic produkcije/leto



Vinarstvo BRIČ, Boris Podrecca, 1998-2002ustanovljeno 1997, 2.660 m2, pripadajoče zemljišče produkcije 38,5ha, 250.000 steklenic/leto



Vinarstvo MNINCOR, Kartlen, Italija, W. Angonese, S. Boday, R. koberl, 2000-04ustanovljeno 1996, 4.800m2, pripadajoče zemljišče produkcije 45ha, 300.000 steklenic/leto



Vinarstvo NIEPOORT, Napoles, Portugalska, Andreas Burghardt, 2002-06ustanovljeno 1842, novi lastnik 1987, 8.500m2, pripadajoče produkcijsko zemljišče 43 ha, 450.000 steklenic/leto


SLOVENSKI PROSTOR



KOMPLEKS SIMČIČ,družina Simčič, Ceglo

KOMPLEKS BELICA,domačija Mavrič, Medana


DOMAČIJA B’RG’NČEVIH, MEDANA TD BIRO, d. o. o. 1995



KOMPLEKS MOVIA,družina Kristančič, Ceglo


Vedrialp, Vedrijan




ITALIJANSKA BRDA - COLLIOITALIJANSKA BRDA - COLLIO







2. NOVI POMEN IN VLOGA HIŠE

Sodobna ruralna hiša podeželja / podjetniški kompleksi (primer 2/5)

POVZETEK

1. Pomen distribucije in organizacije sistemov v prostoru


TIPOLOGIJA ZAZIDAVE – pojavnost posamezne strukture (analiza naselja):

- strnjene naselbine:v to skupino sodijo predvsem oblike historičnega izvora, kot so gruča, vrsta,

obcestna naselbina, ter novejše oblike organizirane strnjene gradnje.

- razložene naselbine:v to skupino štejemo kajžarske (koloni, viničarji) in planšarske naselbine ter

historične oblike, ki so se izoblikovale v tovrstno razpoznavno strukturo.

- razpršene naselbine:v to skupino sodijo vse naselbine, ki so zaradi razvoja spremenile historično obliko v

sestavljeno obliko iz posameznih enakovrednih enot.

- suburbanizirano območje:to je območje, ki ni jasno definirano kot mestno ali podeželsko, ima pa svoje

prostorske značilnosti in tvori posebno poselitveno enoto.

- Zadnjo skupino, ki ni nujno povezana z obliko naselbine, vendar je za nivo objektov innjihove pojavnosti v prostoru pomembna, predstavljajo objekti kot samostojne enote vprostoru.


Naravne strukture:- naravni elementi- specifični elementi tipologije naravne in kulturne krajine.

/naravni sedimenti, reke, jezera, obalni pas, gozdni robovi, mokrišča itd. .../

GRADNIKI PROSTORA (analiza obstoječih objektov v naselju):

Grajene strukture: - objekti t.j. elementi grajenega okolja:- stanovanjski objekti,

/samostojne enodružinske ali večstanovanjske hiše itd. .../- gospodarski objekti,

/proizvodna obrt, trgovina, rekreacijski in turistični objekti, skladišča itd. .../ - stanovanjsko-gospodarski objekti,

/domača obrt, drobno podjetništvo itd. .../ - stanovanjsko-gospodarski objekti agrarnega značaja,

/kmetije, turistične kmetije, kmečki turizmi itd. .../- gospodarski objekti agrarnega značaja,

/farme, zadruge, kozolci, kašče, zidanice, žage, mlini itd. .../- objekti družbene infrastrukture.

/šole, vrtci, gasilski domovi, gradovi, cerkve, samostani itd. .../


Naslednje predavanje = 10. december.

Individualne korekture za seminarske naloge = petek ob 9.00 v risalnici 33, 34.

Predavanje 7


Documents

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL ... · Garner B. (1966) - šest splošnih smernic, ki definirajo odnos jedro–periferija – vloga centralnosti v odnosu