Št. 29 (747) L. X V .

NOVO MESTO, torek

21. |unja 1964

22. julij-naš večni praznik »Zlom Jugoslavije in prvi tedni okupatorskega nasilja so bili

izredno poučna preizkušnja za slovensko ljudstvo. Ta preizkušnja je do tal podrla vso ogabno antisovjetsko in antikomunistično stavbo laži in klevet, ki so jo v potu svojega obraza zgradili tintni kuliji iz tabora naše protiljudske reakcije. Slovensko ljudstvo je tedaj ne le na lastni koži doživelo, ne le pravilno ocenilo polom politike slovenske reakcionarne gospode, kakršnega so komunisti že davno napovedovali, marveč tudi odločno stopilo na edino mo­gočo pot svoje osvoboditve...« Tako je zapisal tovariš Edvard Kardelj konec avgusta 1941 v 2. številki »DELA«. To je bil začetek prebujanja, ko se je vse ljudstvo enkrat za vselej odločilo, da po­stane iz naroda hlapcev in sužnjev narod junakov in svobodnih ljudi. Odtlej dalje nismo več čakali, da bi svoboda prišla sama: » samostojno akcijo smo podprli veličastno borbo Rdeče armade in vseh antifašističnih sil v Jugoslaviji in na vsem svetu.

Iskreno in do kraja je Komunistična partija pozvala na vse-ljudski odpor proti okupatorjem. Po zlomu in izdajstvu vseh strank je ostala edina, ki je dvignila iz blata in prahu narodovo *astavo in ga popeljala v krvav, trd, neusmiljen, a edino pravilen in pravičen boj za nacionalno in socialno osvoboditev. V vrstah Osvobodilne fronte. KP. partizanskih enot in v širokem zaledju akti­vistov po vsej domovini smo globoko razumeli pesnikove besede:

»Iskal sem se in — v vaših rovih našel. Ob pesti pest! Zatirani, •fced vami! Vi ste umili s težkimi rokami mi laž z oči. Kdor z vami gre — n i / ; i M . | . . . « v nas se je prebudila puntarska kri Matije ('Ubca, združena s širokim internacionalnim proletarskim duhom: IGLAVCI VSEGA SVETA — ZDRUŽITE SE! Izbojevana zmaga je " J " * sad žlahtne domače krvi, znoja in žrtev vseh jugoslovanskih narodov. Med vojno, po njej in danes lebde pred nami besede tova­riša Tita: »Braniti moramo našo največjo pridobitev, bratstvo in enotnost naših narodov, ker nam le to omogoča nadaljnjo ustvar­jalno pot naprej, ustvarjanje močne socialistične skupnosti In sreč­nejšega življenja naših ljudi...«

Zato je 22. julij svetal praznik herojske preteklosti slovenskega ljudstva in praznik radostne sedanjosti, ko ponosni in veseli vedno snova ugotavljamo, hako nesluteno velik napredek smo v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov dosegli v teh kratkih dveh po-VuJnih'dexetIcljih. Vse, kar v duhu nove ustave in po|(lobljenih med­sebojnih odnosov neposrednega samoupravljanja delamo in ustvar­jamo iz dneva v dau, je nadaljevanje poti, na katero smo stopili M . julija 1941.

R A Z V E T A M A J D O G A S P A R I J E V O

DOLU SKUPNOSTI DO BORCEV Namen vsake družbene akcije, vsakega našega dejanja mora biti

človek. Pri tem nimamo v mislih abstraktnega č l o v e k a . Mislimo na kon« kretne ljudi, delavce v tovarnah, k m e t e - z a d r u ž n i k e , intelektualce, k i sŽ

čedalje bolj ustvarjajo pogoje svojega življenja sami. Proizvajalci in upravljavci v delovnih organizacijah In komunah prevzemajo nase tudi skrb za ti sle, k i so nekdaj dajali v e č , kakor so zmogli , danes pa so pošle njihove moči. Ta skrb ne Izvira iz nekakšnega cenenega človekoljubja ali sentimentalnosti. Ta skrb jejdojg skupnosti. To je morala nove d r u ž b e , d r u ž b e , v kateri čedalje bolj prevladujejo odnosi, ko postaja človek čjg* veku resnično človek.

Skrb za nekdanje borce in njihove svojce je t u ­di doslej prevevala vso našo skupnost. Toda ta skrb pogosto ni našla poti — vsaj ne v zadostni mer i — do slehernega borca, sivolase partizanske mamice, partizanske vdove in drugih, k i so se iz objektivnih vzrokov znašli v gmotnih, zdravstvenih in drugačnih težavah. Naša zakonodajo, k i je žc doslej izražala veliko skrb za ureditev razmer bor­cev in nj ihovih svojcev, ni mogla upoštevati vsa ­kega posameznega primera. Nemalokrat je ta ali oni predpis zaostajal za lokom življenja. In — mo­ramo priznati — pogosto smo resnično pozabili na človeka. V svoji prevel iki zaverovanosti v številke, odstotke, plane in podobno smo včasih pozabili, da so za vsem tem ljudje in da vse to ni samo sebi na ­men. Kda j pa kdaj se tudi nismo zavedeli prepro­ste resnice, da človeka ni mogoče zajeti v številke in povprečja — brez ostanka. Napake, k i smo jih delali , je treba popraviti . To l iko smo že bogati, da bomo zmogli potrebna sredstva, in toliko snio na­predovali v razvijanju novih odnosov, da nas mo ­ra prežemati občutek, posluh za težave človeka, zlasti še za človeka, k i se je bojeval zato, da bi postal ta svet bolj človeški.

Ker je na našem pod­ročju doživljalo narodno osvobodilno gibanje izre­den razmah, se to nujno kaže tudi v velikem števi­lu borcev in aktivistov. Okrog 12 odstotkov vsega prebivalstva je včlanjeno v borčevskih organizacijah. Ce je pri nas več proble­mov, je vzrok v prešibkih materialnih .temeljih, ki se kljub napredovanju po voj­ni niso mogli tako okre­piti, da bi lahko uspešno

in učinkovito rešili pereče probleme borcev N O V sa­mi. To pa seveda nikakor ne pomeni, da smo tisto, s čimer smo razpolagali, zmeraj dovolj uspešno obrnili v prid človeka.

K o m i s i j a z a v p r a š a n j e borcev u s t a n o v l j e n a

V zadnji številki smo po­ročali, da je izvršni svet

ustanovil komisijo za bor« ce z nalogo, da podrobne­je prouči probleme borcev in skupaj z drugimi činite­lji najde najboljše možno­sti za njihovo učinkovite j . še reševanje. Za predsed­nico so imenovali članico izvršnega sveta Majdo Ga­spari, ki se je ljubeznivo odzvala naši prošnji za razgovor o najvažnejših nalogah komisije. Prilož­nost smo izrabili tudi za to, da bi opozorili na po­sebnosti problematike na­šega področja.

Predsednica Majda Ga­spari je v začetku razgo­vora povedala, da je bi la prejšnji dan prva seja ko» misije, kjer so se meddruV gim dogovorili, da bodo, člani obiskali občini Crnd} melj in Metliko. Namen tega obiska naj bi bil ta> da bi se na kraju samem seznanili s problematika borcev in njihovih svojcev« Zanimali se bodo, katerf problemi so najbolj pere} či, kaj so v občini že sami rešili in česa niso zmog l i ker ni na voljo zadostnih materialnih možnosti alj pa iz drugačnih varokou Ob tej priložnosti se bodo pogovorili tudi o tem« t čem in kolikšna b i morala (Nadaljevanje na V stranlf

Brežiška občina v pripravah pred 20-letnico Kozjanskega odreda

Oht-inski i n l l i i i r Zveze bor-rev NOV v Brežicah sodeluje letos pri številnih proslavah v počastitev 20-letnice ustano­vitve Kozjanskega odreda. — Oba dosedanja praznika, 4. in 22. julij, sta bila ponekod ze posvečena spominu hrabrih borcev na Kozjanskem. Ob­činski odbor ZB je skupno z občinskim komitejem ZMS na

T r e b a n j s k a o b č i n a b v š i m borcem

Pomanjkanje stanovanj de la hude skrbi na splošno vsem občanom ljubljanskega okraja, vendar Je trebanjska občina ena tistih, ki se mo­rejo zaradi objektivnih težav manj posvečati temu vpraša­nju. Zlasti za bivše borce in invalide iz NOV je vedno .pri­manjkovalo stanovanj. Skup-i lira trebanjske občine je na zadnji seji sklenila, da bo najela 30 miltjivnov dinarjev posojila ter tako priskrbela stanovanja vsaj najbolj po­trebnim borcem. Na seji K O se poudariti, da bi morale U*inu vprašanju posvečali večjo pcMomost tudi gospo­darska organizacij«.

dan borcev organiziral po­hod mladine na Silovec. Nek­danji par Uzan t/so pripovedo­vali mladim fantom in dekle­tom o ustanovitvi odreda in o njegovih borbenih akcijah. Krajevna organizacija ZB Ar-tiče pripravlja 22. julija po­hod na Boč, kjer je padlo precej borcev z brežiškega področja. Teden od 8. do 16. avgusta Je namenjen športnim prireditvam. Na tekmovanjih rokometnih ln nogometnih društev v Brežicah bodo so­delovale ekipe iz občin Šent­jur, Laško, Šmarje, Sevnica KrSko in Brežice.

od 21. do 30. julija

Močnejši dež in ohladi­tev se prič ikuje okrog 24. julij« ln v razdobju med 27. in 2». julijem. V ostalem preteino sončno, a vseskozi tinstabvi s no-gostimi plohami ali ne­vihtami.

IH. V. M.

»Biti moramo sposobni pomagati vselej in vsako-« mar, kadar je lo potreb« no.« je poudari la tov« Majda Gaspar i v razgo-i voru o perečih problemih'

borcev naše revolucij«

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V LUCI S M E R N I C ZA P R E D K O N G R E S N O

A K T I V N O S T K O M U N I S T O V

Škodljiva anonimnost Škodljivo je birokratsko

pomilovanje, ki v Zvezi komunistov in v njeni vo­dilni vlogi vidi samo zu­nanji faktor, ki deluje od zgoraj, v članu Zveze ko­munistov pa človeka, ki je poklican, da predpisu­je, kaj je socialistično in kaj ni.

I z s m e r n i c z a p r e d ­k o n g r e s n o a k t i v n o s t Z K J

O t e m s m o že p i s a l i . P a j e t r e b a še. S t e m s e v e d a n e m i ­s l i m o , d a je t a k o b i r o k r a t s k o p o j m o v a n j e splošen p o j a v . T a k o h u j j o s p e t n i . T a k o p o j -m o v a n j e se o m e j u j e l e n a i z ­j e m e , k i p a s o t u d i d o v o l j škod l j i ve , da j e t r e b a p a z i t i n a n j e . T u p a t a m so namreč 6e p r i m e r i , d a poskušajo po ­s a m e z n i k o m u n i s t i d e l o v a t i k o t č inite l j , k i o d z u n a j v s i -

NAŠ AKTUALNI KOMENTAR

ljuje že vnaprej pripravljene sklepe oziroma rešitve. Tak je bil primer nekega sekre­tarja osnovne organizacije, ki je pojmoval svojo vlogo v smislu nekakšnega razsodni­ka, ki presoja, kaj je dobro In kaj ni, namesto da bi to prepuščal samoupravnim or­ganom v kolektivu, sam pa bi se znotraj teh organov bo­ril za najboljše rešitve. Prav tako bi se mora! sekretar za­vedati, da uspešno delo os­novne organizacije ni vpra­šanje prestiža, kdo bo imel

.odločilno besedo — ali on ali direktor. Treba pa je prizna ti, da se nesoglasja niso spre­vrgla v osebna obračunava-

. hja. Sekretar je po daljšem prepričevanju samokritično

i priznal nekatere zmote v poj­movanju svoje vloge.

Taka samokritika pa, žal, ni zmeraj prisotna pri neka­terih ćUandh Zveze komuni­stov. Pogosti so še primeri pretirane občutljivosti, nesa-mokritičnosti. To je nekakš­na razvada, katere bistvo je anonimnost. Nikogar imeno­vati, na nobenega komunista ne pokazati s prstom, in to predvsem zato, da ne bi s tem povzročali hude krvi in da se ne bi komu zamerili. Posledica take prakse je

mlačen b o j p r o t i s l a b o s t i m v l a s t n i h v r s t a h , p o l n k o m ­p r o m i s o v i n o b z i r o v . R e z u l ­t a t i t a k e g a b o j a so z e l o pič­l i .

V n e k e m k r a j u so p r i p r a v i ­l i teze z a k o n f e r e n c o Z v e z e k o m u n i s t o v . N e k a t e r i s o se t a k o j začel i r a z b u r j a t i , češ z a k a j so n a v e d e n i v t e z a h k o n k r e t n i p r i m e r i s l a b o s t i , ali n e b i J j i l o b o l j e , da b i k o n k r e t n o s t i izpustili in o s t a ­l i s a m o p r i nače lnem i t d . T a ­k o stališče n i p r a v i l n o . K o ­m u n i s t i s i m o r a m o v s e l e j po ­g l e d a t i i z oči v oči . V n e p r i ­z a n e s l j i v i , t o d a p r i n c i p i a l n i i n nič o s e b n i kr i t ični r a z p r a ­vi si m o r a m o b i s t r i t i p o g l e d e i n k o n f r o n t i r a t i stališča. Kon-struktivna kritika ne sme bi­ti razlog za osebna nesoglas­ja. Kritika, če je zares dobro­namerna in konstruktivna, ni imela namena nikogar ža­liti, nikomur škodovati, tem­več pomagati, svetovati, po-, pravljati. Narobe pa s tem, če smo prizanesljivi, pretira­no popustljivi, kar se kaže v tem, da spregledamo napake posameznikov, nikomur ne pomagamo, ampak prej ško­dujemo, ker zavestno dopu­ščamo, da se pomanjkljivosti še naprej šopirijo in razra­ščajo, namesto da bi izginja­le iz življenja in dela komu­nistov.

Ostajati samo pri splošnem ugotavljanju negativnosti, ne da tri imeli pred očmi tudi k o n k r e t n e manifestacije teh slabosti, p o m e n i — nič stori­ti. Ob splošnem ugotavljanju napak s e p o g o s t o t i s t i posa­m e z n i k i , ki delajo napak, ne čut i jo prizadete, ker imajo -kot pravimo — debelo kožo. P r i takih zaleže samo kon­kretna kritika, ki pa si je se­veda ne žele. D o k l e r jih pu­stimo na miru, se ne bodo nič razburjali, če le ne bomo prekoračili okvira načelne kritike in ako ne bomo po­kazali s p r s t o m nanje. Brž k o p a s t o r i m o to, zažene jo vik in k r i k , češ da jih oseb­n o n a p a d a m o , d a i m a m o s l a ­b e n a m e n e i n p o d o b n o . Tako pojmovanje kritike seveda ni v skladu z likom pravega ko­munista.

Zgodi se tudi, da na veliko govorimo o napakah drugje, pri sosedu, denimo v sorod­nem podjetju ali v sosednji komuni, pred svojim pragom pa ne pometamo. Kdor dela, tudi greši! Ta mani rek, ki

Ameriška tragedija — bi lahko imenovali Goldvvaterjevo zmago na konvenciji (skupščini) Republikan­ske stranke. Zdaj, ko se je osvo­bodil ves svet, Afrika, Azija, ko bi-jejo zadnje ure srednjeveškemu fevdalizmu, doživljamo preporod arabskega sveta, skušajo napraviti konec kroničnim krizam v Latinski Ameriki, se v Sovjetski zvezi vse bolj krepe demokratske tendence — zdaj skuša ameriški senator Gold-vvater, republikanski kandidat za Belo hišo, potisniti kolo zgodovine nazaj — v X I X . stoletje, tam, kjer je bilo, ko je v Ameriki še vladalo črno suženjstvo.'

Tragično je to, da je povprečen Američan, z zelo dvomljivimi inte­lektualnimi zmožnostmi, zmagal na republikanski skupščini s tako pre­pričevalno večino. Svojega nasprot­nika, guvernerja Scrantona, je do­besedno pogazil, ta je dobil komaj petinko glasov. Njegovih amand­majev (predlogov) k programu Re­publikanske stranke sploh niso vzeli resno. Goldwaterjev aparat tudi ni glasoval o predlogih, k i so j ih sta­vili nekateri bolj liberalno usmer­jeni republikanci: Rockefeller, Rom-nev. Njihovi predlogi so bili le glas vpijočega v puščav ti.

In tako ima 56-letni senator GoIdwater, bivši letalski general iz Arizone, že vstopnico za dirko v Belo hišo. Bo dosegel svoj cilj? Vsi , k i mislijo in govore razumno, me­nijo, da ne bo dosegel cilja. To bi bila katastrofa.

Ka j bi rekli na to v Afriki? Gold-water je ondan glasoval proti za­konu o državljanskih pravicah, se

pravi proti enakim pravicam za vse, bele in črne.

Ka j bi rekli v Aziji? Goldvvater se zavzema za nadaljevanje vojne v Južnem Vietnamu, za krepitev anti-komunistične fronte, za najbolj od­ločen nastop proti Kitajski, za po­moč kitajskim belim generalom na Formozi . Je tudi odločno proti In­doneziji. Goldvvater je človek, k i bi takoj potegnil za petelina — je dejal

Sumljiva zmaga o njem bivši ameriški veleposlanik v Južnem Vietnamu Cabot Lodge.

Ka j bi rekli v Evropi? Goldvvater je ondan v razgovoru z urednikom nemške revije »der Spiegel« dejal, da je Nemčija izgubila obe vojni le zaradi slabega vojaškega vodstva!

Ka j mislijo o njem na Vzhodu? Goldvvater pravi, da je treba Vzhod­no Evropo osvoboditi, p r i tem na­števa države, eno za drugo, med njimi je tudi Ukrajina, je Armenija, so vse tri baltiške države in cela vrsta drugih. Goldvvater govori o berlinskem zidu, v Ameriki pa raste zid med belimi in črnimi!

To je ena stran medalje. Druga pa je nekoliko drugačna. Goldvvater-jeva zmaga ni bila slučajna, njegov aparat je delal štiri leta, zanj so se angažirali petrolejski kralj Texasa, monopoli Kalifornije, zanj je pro-vincialni ameriški Srednji Zapad.

Težišče Amerike se vse bolj po­mika proti zahadu, proč od obal

Atlantika, veliki business iz New Yorka nima več popolne oblasti v 1

rokah, kapital ameriškega Z a p a d l i je bolj agresiven — in ta si je izbral za svojega zastavonošo Goldvvater ja, človeka srednjih intelektualnih kapacitet.

Kar je značilno, je to, da je večina i kandidatov glasovala zanj. Če kri-1 t i/i ramo in obsojamo Goldvvater je- j va stališča, moramo pomisliti tudi j na to, da je zanj glasovala ogrom­na večina — torej deli ta večina: [ njegove poglede.

Je Amerika res utrujena, hoče no-1 vega človeka, tistega, k i govori v duhu Divjega Zapada? K i obljublja, tistega, ki je prvi sposoben ustre­liti? In sicer po logiki, zmaga tisti, k i prv i potegne. Tak je namreč covv-bojski zakon. Toda ta zakon ne sme l veljati v politiki, še manj pa v j diplomaciji.

Res je, Goldvvater govori neodgo-| vorno. Morda malo pretirava, da bi l tako pritegnil pozornost nase, po-j tem, ko bo izvoljen — upajmo, da I ne bo nikoli ! — bo že govoril »pa-1 metneje«. Toda dejstvo, je, da je t s svojim ekstremizmom prisili l zdaj I tudi Johnsona, da gre počasneje v svojem programu naprej. Amerika j bo šla zato sedaj od sredine spet I bolj na desno.

Z njegovo nominacijo (določitvi* jo) za oficialnega republikanskega kandidata, se je pravzaprav začela I ameriška volilna kampanja. Po neki { Gallupovi anketi bo za Goldvvater ja glasoval vsak četrti kandidat. Toda ta anketa je bila pred konvencijo V : San Franciscu.

Upajmo, da se anketa n i veliko zmoto*]

izraža globoko resnico, ima splošno veljavo, ker ga vsi priznavamo. To pa pomeni, da ne bi smelo biti konferen­ce, seje delavskega sveta, se­stanka osnovne organiz c j\ posameznike, ki ne bi nxrati, ko ugotavlja svoje uspehe, odkrivat tudi lastne slabosti, napake. Ali je res tako težko priznati pred občani, da tudi občinski možje niso nezmot­ljivi in da so ga v tem in tem primeru polomili? Kdaj pa kdaj je treba priznati, da do napake ni prišlo samo za­radi objektivnih, temveč tu­di zavoljo subjektivnih vzro­kov. Sploh se je v naši vsak­danji praksi treba pogovar­jati ne le o uspehih, ampak tudi o napakah. Ker pa se običajno pogovarjamo o uspe­hih v konkretnem jeziku, sto­rimo to tudi tedaj, kadar je govora o slabostih.

J . B.

Delavska univerza pripravlja Na delavski univerzi v Rib­

nici smo zvedeli, da priprav­ljajo za novo sezono vrsto seminarjev, tečajev in preda­vanj, za vse pa zbirajo prija­ve že sedaj. Septembra bodo organizirala vrsto seminarjev za novoizvoljene člane delav­skih sveto?, prav tako za čla­ne svetov pri občinski skup­ščini. Skupno z delovnimi or-gandrsacijaimi bo ĐU jeseni organizirala več strokovn h tečajev za usposabljanje na delovnem mestu.

Jeseni bodo spet uvedli strojepisni in začetni knjigo­vodski tečaj ter tečaje tujih jezikov (nemščina, anglešči­na. Nadaljevali bodo tudi šo­lo za življenje, ki so jo pred leti že imeli, pripravili več vzgojnih predavanj za starše

in predavanja s številnih dru­gih področij. Oddaljene vasi bo v novi sezoni pogosteje kakor dosedaj obiskoval potu­joči kino.

Knjižnica, ki deluje v sklo­pu DU , ima sedaj okrog 5.300 knjig, po katerih ljudje radi segajo. Zaradi skopo odmerje­nih sredstev precej težko kupujejo nove knjižne izdaje.

Noši fantje iz KruSevca Kot stalna naročnika in zve­

sta bralca Dolenjskega lista lepo pozdravljava prebivalce iz domačih krajev za praznik 22. julij in jim želiva še mno­go uspehov. Tudi domačim in znancem pošiljava lepe po­zdrave. Vojaka Martin Safar in Janez Staniša, ki služita vo­jaški rok v Kruševcu.

JCRATKL j »Z RAZNIH STRANI j

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

• Johnson se je odločil z» Mansltelda? Johnson Je, kot po­roča ameriška revija Newsw»«.lr, sklenil, da bo Mike Msnsflold krm-dldiral 'rta ' listi demokratov 1» podpredsednika ZDA. Je tako R. Kermedy Izpadel lz kombinacije ' » podpredsednika? — se sprašujejo: njegovi prijatelji. Mansfleld je :« države Montana, ta glasuje navad­no za republik unce.

• Sihanuk obišče Kitajsko 10 Indonezijo. Sef kamboske držav* Narodom Sihanuk se je v ponede­ljek vrnil v Kambodio. Kmalu bo odpotoval na obisk v Peking in * Djakarto. Sihanuk si stalno pri­zadeva, da bi zahodne države ga­rantirale netralnost Kambodže.

• Gospodarski sporazumi I Bonnom. Jugoslavija in ZH Nem­čija sta sklenili vrsto gospodar­skih aranžmajev, ti bodo omogočili znatno povećanje nafiega izvoza » Zahodno Nemftljo. Med pogajanji v Bonnu so govorili tudi o od­škodnini žrtvam nacizma.

• Nobena podražitev ne razveseli potroš­nika, četudi je nujna. Toda trenutno neraz-položenje se mora umakniti trezni presoji in spoznanju, da drugače ne gre. 2e dlje časa smo pričakovali, da se bo nekaj takega mo­ralo zgoditi, zlasti še, ker je bilo na dlani, da obstoječe cene osnovnih kmetijskih pri­delkov niso v skladu s cenami v drugih go­spodarskih panogah. To ni bilo spodbudno za kmetijske proizvajalce. Vsak pameten človek po mora vedeti, da čudež ni mogoč: obdržati cene kmetijskih pridelkov na seda­nji nenormalni ravni, obenem pa pričako­vati povečevanje kmetijske proizvodnje. Ta ­ko stanje je imelo namreč za posledico to, da kmetijske organizacije niso ustvarjale do­volj skladov za lastno reprodukcijo in da so tudi osebni dohodki zaostajali za splošnim gibanjem v gospodarstvu. Zaradi tega je Zvezni izvršni svet odločil o zvišanju garan­tiranih cen pšenice od 47 na 60 din, s tem da ostane sedanja premija 2 din pri kilogramu. T o zahteva zvišanje maloprodajnih cen kru­ha in moke do 24 odstotkov. Odkupna cena sladkorne pese se zviša od 7,80 na 12 din, za­radi česar je nujno sledila tudi podražitev sladkorja za 50 din pri kilogramu. Sončnično seme se podraži za 10 din, olje pa za 40 din pri litru. Garantirana cena mleka se zviša od 50 na 55 din s povečano premijo na 20 din pr i l itru in s podražitvijo v maloprodaji za 5 din. Zagotovljena cena koruze se zviša od 38 na 50 din. Odkupne cene mesa so že usklađene s ponudbo in povpraševanjem, prav tako tudi cene v maloprodaji.

Nujen je bil tudi ukrep za zboljšanje po­ložaja rudnikov. S podražitvijo premoga so ustvarjeni predvsem pogoji za povečanje osebnih dohodkov zaposlenih v rudarstvu, k i

so doslej zaostajali za osebnimi dohodki v drugih panogah. Cena premoga se poveča povprečno za 10%. Povprečno zvišanje cen proizvajalcem premoga znaša okrog 360 din oziroma v zimskem času 430 din pr i toni.

Elektrarne v proizvodnji izkazujejo 20 mi­lijard din izgube (nove elektrarne, visoke anuiete, neusklađene cene električne energije s cenami drugih proizvodov). Z zvišanjem

P O D R A Ž I T E V - NUJEN UKREP

cene električne energije povprečno za 4,17 din pr i kilovatni ur i se bo vsaj delno izboljšal položaj elektrogospodarstva. Distributivna podjetja bodo izvedla podražitev postopoma, a najkasneje do 1. oktobra letos.

Uskladitev cen osnovnih kmetijskih pro­izvodov, premoga in električne energije s ce­nami v drugih panogah gospodarstva bo omogočila, kot rečeno, izboljšanje pogojev gospodarjenja v teh gospodarskih vejah. Do­hodki v kmetijstvu se bodo povečali za 140 milijard din v primerjavi z dohodkom 1063. Dohodki premogovnikov se bodo povečali za okrog 15 mili jard din. Elektrogospodarstvu bo s tem ukrepom uspelo znižati izgubo elek­trarn v proizvodnji za 8 mili jard din. • Vse delovne organizacije morajo glede na • te spremembe cen zagotoviti delavcem in • uslužbencem povečanje osebnih dohodkov • v višini 1500 din. V istem znesku se bodo • povišale tudi pokojnine i n invalidnine. • Otroški dodatki se bodo povišali za • 600 din na otroka.

Pristojni organi so prejeli navodila o po­ostritvi družbene kontrole cen. Preprečiti bo treba vsak poizkus, da bi — izkoriščajoč naj­novejše ukrepe — prišlo tudi do neupraviče­nega zviševanja cen.

# Ob prazniku naših oklopnih enot je bila slovesnost na Vrhniki . Razen vidnih funkcio­narjev so se slovesnosti udeležili tudi mnogi preživeli borci oklopnih partizanskih enot, k i so družno proslavili praznik z mladimi pri­padniki JLA. Ob tej priložnosti je bila tudi razstava, posvečena razvoju oklopnih enot JLA v 20 letih njihovega obstoja.

# Gradbišče zasavske ceste večkrat ob­iščejo vidni predstavniki javnega ne politič­nega življenja naše republike. Ncdolgo tega je obiskal graditelje predsednik izvršnega sveta Viktor AvbelJ. Te dni je bi l na obisku pri brigadirjih mladinske delovne brigade ljubljanskega okraja Miha Marinko, ki so mu priredili topel sprejem. Visoki gost si je ogledal tudi preostali del trase. Nova cestna magistrala bo precej zmanjšala razdaljo med zasavskimi revirji in Ljubljano, s tem pa tudi z drugimi predeli Slovenije. Posebej je treba poudariti velik gospodarski pomen te ceste, saj je znano, da so revirji pomembno premogovno in industrijsko središče, k i je sedaj povezano s svetom s slabimi cestami.

# V prvem polletju Je porastla industrij­ska proizvodnja v vsej Jugoslaviji za 18 od­stotkov v primerjavi z istim obdobjem lan­skega leta. Najbolj je povečana proizvodnja v elektroindustriji — za 38 odstotkov, v ko­vinski industriji za 28 odstotkov, v papirni industriji za 29 odstotkov, v industriji ne­kovin za 27 odstotkov itd. V letošnjem prvem polletju se je povečala industrijska proizvod­nja v Sloveniji za 14 odstotkov.

• Mikojan predsednik prezidU* Vrhovnega sovjeta. Prvi podpred-sodnik sovjetske vlnde Anastal Mikojnn Je postal sedaj predsed­nik Sovjetske zveze — uradn» predsednik prozidlja Vrhovncs* sovjeta ZSSR. Leonld Brcžnjev, » Je bil doslej na tem položaju, »* bo lahko posvetil Izključno partij­skemu delu. Menijo, da ima & letni Brcžnjev največ izgledov. d» PMtnne naslednik 70-letnoga Hru-

• Mehika nc bo sodeloval«-MohlSld predsednik I/jpcz Mate«* le sklenil, da Mehika nc lx> lovaJa na konferenci ameriških dr­žav v VVashlngtonu Ta se J« la v tort*. Mehika Jo odločno proj U kakršnemu koli pritirku P"* 1

Kubi.

• BuUer gir v Moskvo. Dno Julija bo obiskal sovjetsko V*. stolnico britanski zunanji minisf-J Butlor. Menijo, da ga bo sprej* tudi prumler HruAeov.

• Praznik Poljske. V sredo f m začele po vsej Poljski vc»M alavnonti v zvezi z 20 letnico boditve Poijsko. Na p r o « l » v 0 ^ povabili tudi HniSoovn. Ulbrichl« in Novotnega iz Češkoslovaške.

Čestitka s Kopaonlka Za dan vstajo slovenskog«

ljudstva pošiljam Iskrene po-zdravo vsem članom ZZB, pri­padnikom JLA in bralcem na-Boga domačega lista. Ob le/ priložnosti pozdravljam vs» domače, prijatelje ln znance. Ivan Poiun lz Jolovca, zdaj vojak na Kopaoniku.

2 D O L E N J S K I L I S T 6t- 29 (147)

Kolektiv KREMENA proizvaja in gradi ivolcktiv zaostaja v prvem polletju za osnovnim planom proizvodnja

kremenovih peskov za 9 odst. G l a v n i vzroki za omenjeni izpad izvirajo iz izredno hudega in dolgotrajnega zimskega zmrzovanja ter zakasnele izgrad­nje druge etape flotacijske naprave v delovni enoti Ravno pri Rak i in novo­gradnje pralnice za hvarske peske v isti delovni enoti. Novoodprt i peskokop na Ma lem K a m n u in ugodne razmere za eksploatacijo v ostalih peskokopih ter podvojena zmogljivost proizvodnje flotiranega, to je steklarskega peska, obetajo v drugi polovici leta občutno povečanje obsega proizvodnje. Pa tudi ugodne razmere in potrebe na domačem kakor tudi na tujem trgu silijo ko ­lektiv k največjemu prizadevanju.

Prav v vseh proizvodnih enotah, t. j . v peskokopih, je eksploatacija v zimskem času ovirana in v času zmrzovanja tudi onemogočena. Iz tega sledi, da je proizvodnja kremenovih peskov sezonskega značaja in temu primerno je izpeljana tudi organizacija dela. Sezonski značaj proizvodnje rudnikov otežkoča tudi rešitev težkega problema — prehoda na 42-urni delovni teden. Vzdrževalne enote in skupne službe mnogo govorijo o skrajšanem delovnem času, toda prehod v rudnik ih ni enostaven, saj bo ravno tod treba povečati proizvodnjo in čisti dohodek. Poleg sezonskega dela je treba upoštevati še tehnologijo proizvodnega procesa, razpoložljivo strojno opremo in karakter zaposlenih. D a bo lahko posamezna delovna enota prilagodila svoj delovni čas pogojem uspešnega razvijanja in gospodarjenja,- ima podjetje v svojem programu štiri različne variante uvedbe skrajšanega delovnega časa, katere bo postopoma uvajala ob upoštevanju vseh zahtevanih kriterijev. Tako se bo uvedla najprej varianta neprekinjenega štiriizmenskega obratovanja v delovni enoti Ravno.

P o p e r s p e k t i v n e m p l a n u p o d j e t j a se b o poveča la p r o ­i z v o d n j a k r e m e n o v i h p e s k o v , k v a r c i t a i n ogn javzdržn ih m a s o d 101.000 t o n v l e t u 1963 n a 220.000 t o n v l e t u 1970. O m e n j e n i p o r a s t p r o i z v o d n j e n a r e k u j e j o r a z v o j n i p r o g r a m l i v a r s k e i n s t e k l a r s k e i n d u ­s t r i j e . Povečan je o b s e g a p r o ­i z v o d n j e z a h t e v a t u d i t e m e l j i ­t e s p r e m e m b e g l e d e p r o d a j e p r o i z v o d o v . T r ž i š če b o po ­t r e b n o s is temat ično r a z i s k a t i i n se h i t r e j e p r i l a g a j a t i z a ­h t e v a m pot rošn ikov g l ede k v a l i t e t e i n c e n e , k a j t i k o n ­k u r e n c a j e v e d n o hujša, n e l e n a t u j i h t rž išč ih, t emveč t u d i d o m a . P r i t e m p a b o z a h t e v a l se p o s e b n o p o z o r n o s t i z v o z .

P o d j e t j e i m a i z d e l a n k o n ­c e p t z a n a d a l j n j i r a z v o j r u d ­n i k o v k r e m e n o v i h p e s k o v k a ­k o r t u d i z a financiranje p r o ­i z v o d o v . I z d e l a n j a do lgoroč ­n i p l a n e k s p l o a t a c i j e p o s a ­m e z n i h nahajal išč k o r i s t n e r u d n e s u b s t a n c e s p r o g r a m o m r a z i s k o v a l n i h d e l , s k a t e r i m b o d o za jamčene z a d o s t n e r e ­z e r v e v obs to j eč ih i n n o v i h nahajališčih. K o l e k t i v r a z p o l a ­ga t u d i že s p o p o l n i m i n v e s t i ­c i j s k i m p r o g r a m o m z a i z g r a d ­n j o t o v a r n e s i p o r e x a , t. j . l a h -l a g a t u d i že s p o p o l n i m l n v e s t i -i z d e l a n n a o s n o v i k r e m e n o v e -ga p e s k a t e r p r e d s t a v l j a p o ­m e m b e n g r a d b e n i m a t e r i a l .

o s n o v a av tomat i čno t u d i o s t a ­l i m č lanom p o s a m e z n i h de­l o v n i h e n o t n e g l ede n a t o , k o l i k o j e t a a l i o n i s s v o j i m p r i z a d e v a n j e m p r i s p e v a l k do ­

seženemu u s p e h u . P o s l e d i c a t e g a Je , d a j e b i l o o d v s e h Izvršenih d n i n v p r v e m p o l ­l e t j u p o učinku l e 56 o d s t . P o ­s e b n a k o m i s i j a p r i p r a v l j a se­d a j p r e d l o g i z p o p o l n j e n e g a s i s t e m a n a g r a j e v a n j a , k i b o o s n o v a n n a d o p o l n j e n i a n a l i ­t ični o c e n i d e l o v n i h m e s t . Člani d e l o v n e g a k o l e k t i v a bo ­d o b o l j s t i m u l i r a n i z a d o b r o

g o s p o d a r j e n j e i n z a poveča­n j e p o s l o v n e g a u s p e h a . P o no ­v e m s i s t e m u b o d o namreč o s e b n i d o h o d k i o d v i s n i o d i n ­d i v i d u a l n i h uč inkov t e r o d go­

s p o d a r j e n j a p o s a m e z n e de lov ­n e e n o t e , o b r a t a i n v s e g a k o ­l e k t i v a .

Novo steklarna: največji načrt

in bodočnost KREMENA Najtež ja n a l o g a , k i j o t a

čas rešuje k o l e k t i v » K R E M E ­N A « , j e dokončanje n o v e to­

v a r n e r a v n e g a s t e k l a v Bršli-n u p r i N o v e m m e s t u . I z g r a d ­n j a te t o v a r n e b o p r a v a širo-k o p o t e z n a a k c i j a p o d j e t j a z a f i n a l i z a c i j o l a s t n i h p r o i z v o ­d o v k o t s u r o v i n s k i h s u b s t a n c , sa j b o v p r v i f a z i o b r a t o v a n j a p o t r e b o v a l a l e t n o n a d , 17.000 t o n k r e m e n o v e g a p e s k a i n 4 t isoč t o n d o l o m i t a .

V J u g o s l a v i j i i m a m o d a n e s le e n o t o v a r n o o k e n s k e g a ste­k l a i n t a j e b i l a z g r a j e n a le­t a 1932 v Pančevu. P o t r e b e p o r a v n e m s t e k l u n a d o m a č e m i n t u j e m t r g u n a e n i s t r a n i , n a d r u g i s t r a n i p a b o g a t i s l o ­j i k r e m e n o v i h p e s k o v t e r ze­l o u g o d n a l o k a c i j a s o n a r e k o ­v a l i i z g r a d n j o o m e n j e n e ste­k l a r n e v N o v e m m e s t u .

G l e d e n o v e t o v a r n e r a v n e g a s t e k l a j e p a d l o že m n o g o p r i ­p o m b , češ d a b o t e h n o l o g i j a i n o p r e m a z a s t a r e l a . D e j a n s k o j e z n a n i h v s v e t u več s i s t e ­m o v izv lačenja r a v n e g a ste­k l a ; t a k o j e splošno z n a n i n u p o r a b l j e n starejši — s i s t e m F o u r c a u l t ; o d moderne jš ih p a j e z e l o c e n j e n s i s t e m P i t t s -b u r g n . S l e d n j i j e d o m a v A m e r i k i i n p o d o b e n s i s t e m u F o u r c a u l t , v e n d a r omogoča tehnološka u r e d i t e v t a l i l n e pe­či l epšo površ ino s t e k l e n e g a t r a k u i n z a r a d i manjše va l o -v i t o s t i t u d i bo l j šo o p t i k o . S t r o k o v n j a k i , k a t e r i m j e b i l a z a u p a n a n a l o g a , d a i z d e l a j o i n v e s t i c i j s k i e l a b o r a t z a s tek­l a r n o , s o o s n o v a l i c e l o t n o i n ­v e s t i c i j o n a p r i n c i p u m o d e r ­nejšega tehnološkega p o s t o p ­k a ( P i t t s b u r g h ) i n j e b i l t a k i n v e s t i c i j s k i p r o g r a m t u d i po ­t r j e n . K o j e J u g o s l o v a n s k a i n v e s t i c i j s k a b a n k a o d o b r i l a l e t a 1960 k r e d i t e z a i z g r a d ­n j o t r e h n o v i h t o v a r n r a v n e g a s t e k l a v držav i ( v L i p i k u , T u ­z l i i n N o v e m m e s t u ) , j e v ce­l o t i o d k l o n i l a o d o b r i t e v z a h o d n i h d e v i z . Z a r a d i t e g a s m o b i l i p r i s i l j e n i o p u s t i t i m i s e l o moderne jš i t e h n o l o g i j i t e r se p r i l a g o d i t i s i s t e m u F o u r c a u l t , k i s o g a s p r e j e l e vse v z h o d n o e v r o p s k e države . T u d i današ­n j a t e h n o l o g i j a s t e k l a r n e v Pančevu j e o s n o v a n a n a i s t e m s i s t e m u .

Zakaj povečan predračun stroškov?

S p r e m e m b a tehnološkega p r o c e s a j e z a h t e v a l a s p r e ­m e m b o s t r u k t u r e i n v e s t i c i j ­s k i h p o s t a v k v p o g l e d u s t r o j ­n i h n a p r a v , d i m e n z i j o b j e k t o v i n p r o i z v o d n i h stroškov. O d ­loči l i s m o se z a i z g r a d n j o do ­d a t n e g a o b j e k t a b r u s i l n i c e , s č imer se b o zmanjšala v a l o -v i t o s t s t e k l e n e površ ine i n se t a k o o p l e m e n i t i l e z l a s t i debe ­le jše s t e k l e n e p lošče ( d o 10 m ' m ) . V s e t o t e r občutno povečanje s t roškov g r a d b e n i h d e l i n s t roškov v z v e z i z u v o z n o o p r e m o j e v p l i v a l o n a podraž i t ev p r v o t n i h p r e d r a ­čunskih p o s t a v k i n s t e m ce­l o t n e g a i n v e s t i c i j s k e g a z n e s k a .

96 odst. strojne opreme je ž e v Novem mestu I z g r a d n j a t o v a r n e p o t e k a

d o s eda j p o v s e m n e m o t e n o t e r se g r a d b e n a i n montažna d e l a o d r e j a j o p o p r e d v i d e n e m p l a n o g r a m u . D o s e d a n j a v r e d ­n o s t i n v e s t i r a n i h d e l i n op r e ­m e znaša s k o r a j d v e m i l i j a r ­d i d i n a r j e v . I z P o l j s k e j e že d o s p e l o n a d 4000 t o n a l i 96 o d ­s t o t k o v c e l o t n e p o g o j e n e op r e ­m e . I z t e g a s l e d i , d a j e b i l o t r e b a p r e v z e t i i n uskladiščit i o k o l i 300 že lezniških v a g o n o v i n k o n s t r u k c i j , s a m o t n e g a m a ­t e r i a l a i n s t r o j n i h d e l o v . V e l i ­k a h a l a , v k a t e r i b o r e z a l n i c a s t e k l a , skladišče, e m b a l i r n i c a , d e l a v n i c e , o b r a t n e p i s a r n e , l a ­b o r a t o r i j i n s a n i t a r i j e , m e r i 8300 k v a d r a t n i h m e t r o v i n j e že d o g r a j e n a . Montaža j e k l e n e

k o n s t r u k c i j e t o p i l n i c e t e r g r a d b e n a d e l a o b j e k t o v z m e -s a r n e i n e n e r g e t i k e s o v z a ­kl jučni f a z i .

Marca 1965: prve plošč« okenskega stekla

O b j e k t i v n e r a z m e r e n a k a z u ­j e j o , d a s e b o d o p o j a v i l e n a našem t r g u p r v e p lošče o k e n ­s k e g a s t e k l a v m e s e c u m a r c u p r i h o d n j e g a l e t a .

Z a p r o i z v o d n j o p e s k o v pod« j e t j e z a p o s l u j e p r i m e r n o šta« v i l o v i s o k o s t r o k o v n e g a ka» d r a , s labše p a j e s s r e d n j i m k a d r o m . M n o g o b o l j p r o b l e ­mat i čno j e vprašanje k a d r ^ z a n o v i o b r a t t o v a r n e r a v n e g a s t e k l a . N u j n o p o t r e b n i s t r o ­k o v n i d e l a v c i s o n a p r a k s i v t o v a r n i r a v n e g a s t e k l a v P a n ­čevu t e r v odgovar ja joč ih s te ) k l a r n a h v Pančevu. D o b i l i smg i k r e d i t z a s t a n o v a n j s k o g r a m n j o l n t a k o b o m o l a h k o še l e t o s n u d i l i s t r o k o v n j a k o m 1§ s t a n o v a n j .

P o l e g o s t a l i h n e p r i l i k p a sa j e p o j a v i l a še e n a nevšečnost i v k o l e k t i v u j e še v e d n o čutit i o d p o r d o s t r o k o v n j a k o v , k a r se kaže z l a s t i v p r i z a d e v a n j i ! } z a n e p o v o l j n o s t i m u l i r a n j e ^ Reš i tev , t e g a vprašanja b o n u j n a n a l o g a o r g a n o v s a m c i u p r a v l j a n j a , k a j t i b r e z spai s o b n i h i n p r i z a d e v n i h s t r o j k o v n i h d e l a v c e v t u d i k o l e k t i v " » K R E M E N A « n e b o k o s s v o j * m u obsežnemu p r o g r a m u r a A šir i tve p r o i z v o d n j e p e s k o v t e i f i n a l i z a c i j e p r o i z v o d o v , kakrš l n e g a s i j e začrta l v s v o j e n f 7 - l e t n e m p e r s p e k t i v n e m pMI n u . P b .

Se nekaj dni in topilnica v novi steklarni bo pokrita

N o v o m e š k o podjetje K R E M E N je s svojimi obrati v Birčni v a s i , Globokem pri Brežicah, Krmeiju, M i r n i , Mokrem polju. Novem mestu in Ravnem povečalo obseg proizvodnje v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim za 5 odstotkov, po vrednosti pa za 3,5 odst. Storilnost dela se je v tem času dvignila za 3 odst.. osebni dohodki pa za 9 odst.

„ M E S N I N E " Krme!j obetajo 380 milijonov prometa Dosedanji sistem delitve

osebnega dohodka ni spodbuden

P o z i t i v n e o c e n e n e zasluži d o s e d a n j i s i s t e m d e l i t v e oseb ­n i h d o h o d k o v v p o d j e t j u . P r e j e m k i n i s o b i l i p o v s e m ob ­j e k t i v e n o d s e v doseženih p r o ­i z v o d n i h u s p e h o v i n k o t t a k i t u d i p r e m a l o s t i m u l a t i v n i .

O s n o v n a s t a r t n a p o s t a v k a se v p r o i z v o d n i h m e s e c i h poveča z a r a z m e r o m a v i s o k o d s t o t e k

V s a k dan 8 ton m e s a i n 2 toni m e s n i h i z d e l k o v - i z starega m l i n a je z r a s e l moderen m e s a r s k i obrat - K m e t i j s k a z a d r u g a K r m e l j prilagaja izgradnji k l a v n i c e tudi lastno

kmet j s k o p r o i z v o d n j o , p r e d v s e m pa krepi ž i v i n o r e j o

T A P R O S T O R S M O

O D S T O P I L I K O L E K T I V U

^ D U S T R I J E I N R U D N I ­

K O V N E K O V I N K R E -M E N , N O V O M E S T O

vSn1?0,7? l n v e C ) - k ' J« » d -

obseal d n i h P ° s t a v k , t. J. o d o d s t o p o d n j o . Z a e n u k

8 8 Povečuje s t a r t n a

» M e s n i n e « v K r m e i j u j e m o d e r e n , l e p o u r e j e n m e s a r ­s k i o b r a t k r m e l j s k e k m e t i j ­s k e z a d r u g e , k i se z d o b r o k a k o v o s t j o m e s a i n m e s n i h i z d e l k o v h i t r o u v e l j a v l j a n a s l o v e n s k e m tržišču.

Z a m i s e l o s o d o b n i k l a v n i c i v K r m e i j u j e v z n i k n i l a 1961. l e t a o b združ i tv i k m e t i j s k i h z a d r u g Trž i šče i n Šentjanž. T a d v a k r a j a s t a i m e l a d o ta ­k r a t v s a k s v o j o k l a v n i c o z a l o k a l n e p o t r e b e . Z združitvi­j o o b e h z a d r u g j e p o s t a l p r o ­b l e m k l a v n i c e v s e b o l j pereč, k a j t i n o b e n a o d o m e n j e n i h d v e h n I u s t r e z a l a . N a s l e d n j e l e t o s o že začeli razmiš l jat i , d a b i m e s a r s k o d e j a v n o s t o p u s t i l i . T o j i m z g o s p o d a r ­s k e g a g ledišča n i ' k a z a l o , sa j t e d a j n i t i S e v n i c a n i t i S en t -r u p e r t In M o k r o n o g n i s o p r e ­m o g l i več je k l a v n i c e . R a z e n t e g a p a b i s t e m s p u s t i l i Iz r o k t u d i t o u g o d n o s t , d a s o že z a k l a n o ž iv ino p r o d a j a l i v

L j u b l j a n o . T a k o s o t o r e j p r i ­šli n a m i s e l , d a b i o d k u p i l i porušeno z g r a d b o n e k d a n j e žage m m l i n a v K r m e i j u i n j o a d a p t i r a l i . T a k r a t s o p r e d ­v i d e v a l i man jšo , z m o g l j i v o s t k l a v n i c e , k o t s o j o z g r a d i l i k a s n e j e .

P o s l o p j e s o k m a l u n a t o r e s o d k u p i l i i n g a začel i o b n a v ­l j a t i v l a s t n i rež i j i . S s r e d s t v i z a d r u g e s o g a d o g r a d i l i d o s t r e h e . K m e t i j s k a z a d r u g a j e z z g r a d b o v r e d k u p i l a t u d i p o s e s t v o , n a k a t e r e m s t a s t a ­l a m l i n i n žaga, i n t a k o p r e ­n e s l a n a s e t u d i zeml j i ške p r a ­v i c e . Obrtn iška d e l a j e p r e ­v z e l o Sp lošno g r a d b e n o p o d ­j e t j e G r o s u p l j e . H l a d i l n e n a ­p r a v e Je i z d e l a l a E l e k t r o m e ­h a n i k a i z L j u b l j a n e , t r a n s ­

p o r t n e n a p r a v e p a M e t a l n a i z

K r m e l j a Več ino s r e d s t e v z a i n v e s t i ­

c i j e j c k m e t i j s k a z a d r u g a u s t v a r i l a s a m a , v g l a v n e m i z d o h o d k o v o s t a l i h obračun­s k i h e n o t i n s p r o d a j o las t ­n i h o s n o v n i h s r e d s t e v . 12 m i ­l i j o n o v j e p o s o d i l o z a g r a d ­n j o t r g o v s k o pod j e t j e »Mer-ca t o r « i z L j u b l j a n e . T o p o d ­j e t j e j e p o s l o v n i p a r t n e r za ­d r u g e , k i o d k u p i z a s vo j e po­s l o v a l n i c e o k o l i 80 o d s t . m e s a i n m e s n i h i z d e l k o v v o k v i r u s e d a n j i h k a p a c i t e t o b r a t a » M e s n i n e « .

V h l a d i l n i c a h imajo d o v o l j prostora

Z m o g l j i v o s t n o v e k l a v n i c e Je 8 t o n m e s a i n 2 t o n i m e s

V S E M K M E T O V A L C E M N A S V O J E M P O D R O Č J U ,

P O S E B N O P A K O O P E R A N T O M I N D E L O V N I M

K O L E K T I V O M V O S C I Z A 22. J U L I J

KMETIJSKA ZADRUGA D0BREP0UE

Pogled v sodobno urejeno klavnico v Krmei ju

n i h i z d e l k o v d n e v n o . T r e n u t ­n o te k a p a c i t e t e še n i s o po ­v s e m izkor iščene , k e r n a trži­šču p r i m a n j k u j e ž iv ine. Ne ­u r e j e n e o d k u p n e c e n e t o po­m a n j k a n j e še poveču je jo . — K l a v n i c a k m e t i j s k e z a d r u g e v K r m e i j u i m a t u d i l e p o ure j e ­ne h l a d i l n i c e s prece jšn j imi z m o g l j i v o s t m i . H l a d i l n i c a z v i s o k i m t r a n s p o r t e r j e m l ah ­k o s p r e j m e d o 10 t o n m e s a , h l a d i l n i c a z n i z k i m t r a n s p o r ­t e r j e m p a i m a p r o s t o r a z a 100 praš ičev a l i t e l e t . P o s e b ­n a h l a d i l n a n a p r a v a z a p r e d e ­l a v o m e s a l a h k o n a e n k r a t k o n s e r v i r a 5 t o n m e s a . O b r a t i m a r a z e n t e g a še z m r z o v a l n i -c o z z m o g l j i v o s t j o 3—4 t o n e i n j e t o r e j i z r e d n o s o l i d n o g r a j e n . M a n j k a j o še skladišča z a s u h o m e s n e i z d e l k e , o b r a t ­ne p i s a r n e t e r m e n z a z a de­l a v c e . T u d i z u n a n j o s t o b r a t a i n o k o l j e b o t r e b a še u r e d i t i , d a b o pr ikupne jše z a o k o .

Člani k o l e k t i v a k m e t i j s k e z a d r u g e K r m e l j računajo, d a b o d o te načrte dokončno u r e ­sničil i v- 1965. i n 1966. l e t u . T e d a j n a m e r a v a j o p r o s i t i z a d o v o l j e n j e z a i z v o z , z a k a r s t a z a i n t e r e s i r a n i t u d i v e l i k i i z v o z n i p o d j e t j i »Gruda — ži-v i n o p r o m e t « i z L j u b l j a n e i n »Jadran« i z Sežane. T i p o d ­j e t j i k u p u j e t a ž i v ino v tukajš­n j i h p r e d e l i h S l o v e n i j e i n j o n a t o prevaža ta v k l a v n i c e v L j u b l j a n o i n I l i r s k o B i s t r i c o . S t rošk i b i se p r e c e j zmanjša­l i , če b i o d k u p l j e n o ž iv ino l a h k o z a k l a l i v K r m e i j u .

K m e t i j s k a z a d r u g a K r m e l j p r i l a g a j a i z g r a d n j i k l a v n i c e l a s t n o k m e t i j s k o p r o i z v o d n j e ) i n se z a r a d i t e ga u s m e r j a n a p i t a n j e ž iv ine . N j e n n a m e n j e , d a č imbo l j r a z v i j e t u d i po-i g o d b e n o s o d e l o v a n j e p r i v z r e -j i ž iv ine z z a s e b n i m i k m e t i , K o o p e r a c i j o g o j i z a d r u g a n a več nač inov. S k m e t i j s k o za? d r u g o v S e v n i c i se p r a v t e d n i d o g o v a r j a , d a j i b o o d d a ­l a 49 k r a v i n p l e m e n s k i h te -l i c , s č imer b i s p r o s t i l a ta stoj išča z a p i t a n j e ž iv ine, — i K m e t i j s k a z a d r u g a S e v n i c a p a n a j b i v s k l a d u z dogo ­v o r o m s p r o t i o d s t o p a l a t ržne presežke k r m e l j s k i m »Mesni­nam«' .

V k m e t i j s k i z a d r u g i K r m e l j računajo, d a b o d o s k o o p e ­r a n t i v r e d k r i l i 60 o d s t o t k o v k a p a c i t e t m e s a r s k e g a o b r a t a . M e d z e l o d o b r i m i k o o p e r a n t i j e z l a s t i k m e t i j s k o p o s e s t v o S l o v e n s k a v a s ( K P D D o b \ k i da j e z a d r u g i v s e tržne pre» sežke gove j e ž iv ine i n praši­čev . N a trž išču j e t r e n u t n o občut i t i prece jšn je p o m a n j k a ­n j e t e l e t , k i ga j e povzroč i la u r e d b a o p r e p o v e d i k l a n j a l e -t e h . Z a d r u g a v K r m e i j u j e z a ­r a d i t e g a razšir i la o d k u p o v a ­n j e n a s o s e d n j e r e p u b l i k e . T a ­k o p o m a n j k a n j e n e b o preveč občutno .

H l e v i z a ž iv ino, s k a t e r i m i r a z p o l a g a , s o z a s t a r e l i . V n a ­črtu s o i m e l i g r a d n j o 400 s to ­j išč, v e n d a r d o uresnič i tve n t pr iš lo . D o k u m e n t a c i j a j e s i ­c e r p r i p r a v l j e n a , a t r e n u t n o n i m o č d o b i t i p o t r e b n i h s r e d ­s t e v .

( N a d a l j e v a n j e n a 4 3t."./

S t 29 (747) D O L E N J S K I L I S T 3

„11 ESN I ME" Krmelj obetajo 380 milijonov prometa ( N a d a l j e v a n j e s 3 s t r . )

O b r a t »Mesn ine « z a p o s l u j e 18 l j u d i . R a z e n d v e h m e s a r ­j e v z a p r e d e l a v o m e s a i n m o j ­s t r a z a p r e d e l a v o so v s i do ­mačin i . V z g o j a v a j e n c e v i z ne ­p o s r e d n e bl iž ine j e s m o t r n a , s a j s t e m o d p a d e m a r s i k a k p r o b l e m , k i b i ga b i l o s i c e r t ežko resiti. T i f a n t j e b o d o v e r j e t n o t u d i p o z n e j e o s t a l i v bl iž in i d o m a , m e d t e m k o p r i k a d r i h i z o d d a l j e n i h p r e d e l o v

n i m o g o č e t o l i k o računati n a s t a l n o s t . P a t u d i s t a n o v a n j s k i h p r o b l e m o v b o m a n j , če b o o b r a t z a p o s l o v a l d o m a č o de­l o v n o s i l o .

»Mesn ine « i z K r m e l j a se s s v o j i m i i z d e l k i n a j b o l j e p r i ­po roča jo o d j e m a l c e m . I z b o r j e z e l o r a z n o v r s t e n i n l a h k o z a d o v o l j i najraz l ičnejše že l je k u p c e v . T a o b r a t k r m e l j s k e z a d r u g e i z d e l u j e v s e v r s t e m e ­s n i h i z d e l k o v , r a z e n k o n s e r v

i n paštet. N a j j i h k a r našte­j e m o : k r a n j s k e k l o b a s e , h r e ­n o v k e , s a f a l a d e , r a z n i m e s n i i n j e t r n i s i r i , šunkariea, p a r i ­ška s a l a m a , t i r o l s k a s a l a m a , l j u b l j a n s k a , l e t n a , l o v s k a i n s l a n i n s k a s a l a m a , p u l t r a j n a i n s u h a s a l a m a , t u r i s t o v s k a i n domača z i m s k a s a l a m a , s u h e

T A P R O S T O R S M O

O D S T O P I L I K O L E K T I V U

K M E T I J S K E Z A D R U G E

K R M E L J

k r a n j s k e k l o b a s e , r a z n o s u h o m e s o i n r u l a d e . V z i m s k e m času b o d o i z d e l o v a l i t u d i t l a ­čenke, k r v a v i c e i n s v i n j s k e m o d e l i r a n e g l a v e .

L e t o s p l a n i r a j o v »Mesn in i « 380 m i l i j o n o v d i n a r j e v p r o m e ­t a , v l e t u 1965 p a že n a d 500 m i l i j o n o v , k a r p o m e n i l e p n a ­p r e d e k .

N a trž išču se p o j a v l j a m e ­s a r s k i o b r a t k m e t i j s k e z a d r u ­ge K r m e l j k o t s o l i d e n d o b a ­v i t e l j m e s a i n m e s n i h i z d e l ­k o v . Z r e d n o d o b a v o i n k v a ­l i t e t o p a s i b o p r a v g o t o v o p r i d o b i l še n o v e k u p c e , p r e d ­v s e m takšne, k i g l e d a j o n a k a k o v o s t . T r e n u t n o t r g u j e j o »Mesn ine « p o v s e j D o l e n j s k i i n Z a s a v j u t e r z n e k a t e r i m i več j imi p o s l o v n i m i p a r t n e r j i v L j u b l j a n i , M a r i b o r u , P t u j u i n Sežani . M e d s t a l n i m i od j e ­m a l c i s o t u d i g o s t i n s k a p o d ­j e t j a , n p r . v L j u b l j a n i »Daj -D a m « i n z n a n a g o s t i l n a S l a v ­k e šp r inge r j e ve v T r e b n j e m . S v o j e m e s n e i z d e l k e j e k m e ­t i j s k a z a d r u g a K r m e l j l a n i r a z s t a v i l a n a v i n s k e m s e j m u v L j u b l j a n i i n t a m toči la s vo ­j e v i n o i z ma lkovške k l e t i . N a le tošnjem l j u b l j a n s k e m v i n ­s k e m s e j m u se b o s p e t p r e d ­s t a v i l a o b i s k o v a l c e m n a e n a k način.

Z a p r e v o z m e s a i n m e s n i h i z d e l k o v i m a m e s a r s k i o b r a t

Vsem cenjenim odjemalcem se priporoča obrat KZ » M E S N I N E « , K R M E L J ! Naročila sprejema tudi po telefonu:

tel. štev. uprave KZ: Krmelj 1 tel. štev. obrata MESNINE: Krmelj 10 Prepričajte se o prvovrstni kvaliteti na­

ših izdelkov!

Z a podjetje je prav posebno pomembna moderno urejena hladi lnica

Z A N A S V E L I K I P R A Z N I K D N E V A V S T A J E

Č E S T I T A I N P O Z D R A V L J A

T U D I K O L E K T I V

APNENICE D0BREP0LJE

n a r a z p o l a g o h l a d i l n i k z m o n ­t i r a n o h l a d i l n o n a p r a v o i n še d o s t a v n i v o z I M V — k o m b i . K m e t i j s k a z a d r u g a j e t o r e j p o s k r b e l a t u d i z a s o d o b n o prevažanje m e s a .

P i k n i k i na M a i k o v c u - po n a r o č i l u !

Z a i z l e t n i k e p r i r e j a k m e t i j ­s k a z a d r u g a K r m e l j n a M a i ­k o v c u t u d i p i k n i k e . T a m i m a k l e t z z n a n i m ma lkovšk im cv i čkom. M e s a r s k i o b r a t p r i ­

p r a v i z a t a k e pr i ložnost i p r i ­g r i z e k p o naroči lu. — I z l e t n i ­šk im s k u p i n a m speče jo ćevap­čiće, ražnj iće t e r d r u g o n S ražnju p r i p r a v l j e n o m e s o . G o ­s t o m v s a k o k r a t pos t reže jo t u ­d i s p r i s t n i m ma lkovšk im cv i čkom. V s i , k i v e d o z a t o ma lkovško g o s t o l j u b n o s t , se r a d i p o n o v n o o g l a s i j o t a m . T a iz letniška točka i m a i z r e d n o l e p o l e go i n r a z g l e d i n j e do­s t o p n a t u d i z a v t o m o b i l i . Z a ­d r u g a n a m e r a v a o b k l e t i u r e ­d i t i gost išče , v e n d a r t e h n a ­č r tov z a r a d i p o m a n j k a n j a f i ­nančnih s r e d s t e v l e t o s še n e m o r e uresničit i . I z l e t n i k e p a k l j u b t e m u v a b i , n a j ob išče jo n j e n o k l e t s r e d i v i n o g r a d o v .

Mesarji p r i predelavi mesa

Z lastnim prevoznim sredstvom dostavljajo meso i n mesne izdelke kupcem daleč naokoli

Naša »tovarna avtomobilov pod Gorjanci« vztrajno razširja svojo

proizvodnjo: letos bo dala na domači in tuji trg že nekaj nad 2000 avto­

mobi lov I M V - 1000. — L e kdo bi si pred nekaj leti misl i l , da bo iz tako

skromnih pogojev, v kakršnih je začela delati pred 5 leti naša tovarna,

v rekordno kratkem času zrasla tako močna delovna organizacija! Uspehi

zadnjih let so presegli vsa pričakovanja, saj bo imel kolektiv I N D U ­

S T R I J E M O T O R N I H V O Z I L N O V O M E S T O letos že 7 mi l i jard dinarjev

bruto produkta. I M V že dalj časa izvaža svoje avtomobile v Avstr i jo , letos

pa si je kolektiv odpr l izvoz tudi v druge države: na Dansko, Norveško,

Finsko, v Grčijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Egipt, L ib i jo i n

še v nekatere druge afriške države. Voz i l a IMV , v katerih se delo naše

domače industrije povezuje z napor i številnih delovnih kolekt ivov širom

po Jugoslavi j i , so si letos odprla pot tudi v nekatere države Južne

Amer ike .

Letos v juni ju je kolektiv I M V N O V O M E S T O izvozi l 38 vozi l

I M V - 1000 T U R I S T v Bolgarijo, ju l i ja in avgusta pa bo izvozi l po 100

sanitetnih avtomobi lov in 100 vozi l I M V - 1000 S E R V I S v Češkoslovaško.

Izvozni program za 1964 predvideva tud i še izvoz 200 avtomobi lov v

sosednjo Avstri jo, k i je že lani kupi la večje število vozi l IMV .

POGLED NA NOVO INDUSTRIJSKO HALO, KI POVEZUJE DOSEDANJE OBJEK­T E IMV S POSLOPJEM BIVŠE MLEKARNE ; V T E K U SO ZAKLJUČNA DELA

3 6 A V T O M O B I L O V I M V - 1 0 0 0 T U R I S T N A N O V O M E Š K I Ž E L E Z N I Š K I P O S T A J I , P R I P R A V L J E N I H Z A O D P R E M O

V B O L G A R I J O , K J E R K J I H J E N A R O Č I L O P O D J E T J E » B A L K A N - T U R I S T « . V O Z I L A S O B I L A O D P R E M L J E N A V

D R U G I P O L O V I C I J U N I J A 1 9 6 4

Ob svojih najnovejših proizvodnih uspehih, k o kolektiv IMV hkrati uresničuje program za najnujnejšo Izpopolnitev svojih prosto­rov in s tem proizvodnih kapacitet, pozdrav­ljajo delavci , tehniki In inženirji INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO l e t o š n j i

D A N V S T A J E 2 2 . J U L I J

PRAZNIK SLOVENSKEGA LJUDSTVA,

s trdno p a r t i z a n s k o o b l j u b o :

v s e s i l e z a u r e s n i č i t e v

n a š i h n a l o g

v s o c i a l i z m u !

DOLG SKUPNOSTI DO BORCEV ( N a d a l j e v a n j e s 1. s t r a n i )

b i t i i n t e r v e n c i j a s k u p n o ­s t i , d a b i š e z v e č j i m z a ­m a h o m r e š e v a l i n a j a k t u a l ­n e j š e p r o b l e m e b o r c e v . T a ­k i s t i k i s t e r e n o m s o n u j ­ni. R e s j e , d a so k o m i s i j i na v o l j o š t e v i l n e a n a l i z e , toda iz p a p i r n a t i h p o v p r e ­čij ni v s e l e j m o g o č e izlu­ščiti p r o b l e m o v posamez­nika - č l o v e k a . Zato je ko­misiji p o t r e b e n najprej pristen, neposreden s t i k s terenom, z živo problema­tiko ljudi, da b i mogla nato dokončno izdelati za­res učinkovit program svo­j e g a delovanja.

Na vprašanje, ali je zgolj naključje, da je ko­misija izbrala za svoj prvi stik s terenom občini Čr­nomelj in Metliko, je s le di l odgovor, da komisija tega n i storila naključno. Bela krajina je področje, k j e r je največ borcev i n kjer so objektivni p o g o j i taki, da bo potrebna po­moč širše skupnosti. Kas­neje bo komisija obiskala Se nekatere druge občine.

Komisija si j e zastavila nalogo čimprej ugotoviti objektivno stanje in vide­t i , kje bo potrebno takoj intervenirati, oziroma ka­tere naloge so prioritetne m katere so take narave, da bo potrebno daljše ob­dobje za njihovo učinko­

v i t o r e š e v a n j e . Z e n k r a t ­n o a k c i j o v s e h p r o b l e m o v n i m o g o č e r e š i t i . P r o b l e m i s e p o r a j a j o i z d n e v a v d a n , v e d n o n o v i , k e r s e p a č l j u d j e s t a r a j o i n k e r s o p o s l e d i c e v o j n e m u h a ­s t e . Z a g o t o v i t i j e t r e b a s t a l n o s k r b . M o r a m o b i t i s p o s o b n i — j e d e j a l a M a j ­d a G a s p a r i — p o m a g a t i v s e l e j i n v s a k o m u r , k a d a r j e t o p o t r e b n o . N e s m e m o d o v o l i t i , d a b i p r o b l e m i o s t a j a l i o d p r t i i n d a b i j i h z a č e l i r e š e v a t i š e l e t a k r a t ,

V L A D O L A M T J T : IN ­T E R N A C I J A

Za dan vstaje Ribnice na

Občinski o d b o r Z v e z e b o r ­c e v R i b n i c a p r i r e j a že v r s t o l e t z a d a n v s t a j e — 22. j u l i j S ta f e tn i t e k z a p o k a l Z B , v k a t e r e m s t a l n o s o d e l u j e j o e k i ­p e T V D P a r t i z a n i z R i b n i c e , Sodraž ice i n Loškega p o t o k a , Z R O P R i b n i c a , g a r n i z o n a J L A , p r i p a d n i k i predvo jaške i n p i o n i r j i . V e k i p i p r i t ek­m o v a l n e m p o h o d u m o r a b i t i P e t t e k m o v a l c e v , k i m o r a j o P r i t i n a c i l j istočasno. P o l e g t r a d i c i o n a l n e g a štafetnega te­k a namreč l e t o s u v a j a j o t u d i t e k m o v a l n i p o h o d n a 10 k i ­l o m e t r o v , z a k a t e r e g a l a h k o p r i j a v i j o petč lanske e k i p e v s e množ ične o r g a n i z a c i j e : s i n d i ­k a l n e o r g a n i z a c i j e , Z B , m l a ­d i n a i t d

E k i p e v t e k m o v a l n e m p o h o d u

z a p o k a l Z B b o d o t e k m o v a l e n a n a s l e d n j i p r o g i : s t a r t p r e d s p o m e n i k o m z m a g e v R i b n i c i , p r o t i O p e k a r n i , p o u l i c i T a l ­c e v d o J o r a z a i n p r e k m o s t u v G o r i c i v a s i v H r o v a č o , L e -povče-Ribnica, L e p o v c e - G o r e -n j a v a s , Ma lež i čev m l i n d o O p e k a r n e i n d o c i l j a p r e d g r a d o m .

P o k a l štafetnega t e k a , k i ga p o d a r j a najbol jš i e k i p i občin­s k i o d b o r Z B , je l a n i d o b i l a e k i p a g a r n i z o n a . V dokončno l a s t g a d o b i e k i p a , k i t r i l e t a z a p o r e d o m a o s v o j i p r v o m e -• t o . Z l e tošn j im l e t o m u v a j a ­j o t u d i p o k a l z a t e k m o v a l n i p o h o d , v t r a j n o l a s t p a g a b o P r e j e l a e k i p a , k i ga b o osvo ­j i l a t r i l e t a z a p o v r s t j o . R a z e n « g a d a občinski o d b o r S Z D L

- pohod okrog Dolenjskem v s a k o l e t o e k i p a m s p o m i n s k e p l a k a t e . .

Z a štafetnl t e k v počast i tev d n e v a v s t a j e s l o v e n s k e g a na ­r o d a j e v s a k o l e t o d o s l e j v l a ­d a l o v e l i k o z a n i m a n j e . P r a v t a k o p r e d v i d e v a j o p r i r e d i t e l j i v e l i k o uds ležbo v le tošnjem t e k m o v a n j u , z a s t a r o In z a n o v o t e k m o v a l n e ; ; p a n o g o .

Trebelno dobi e l e k t r i k o

P r e b i v a l c i h r i b o v s k e v a s i T r e b e l n o n a d M o k r o n o g o m so z z a d o v o l j s t v o m s p r e j e l i v es t , d a j e u g o d n o rešena n j i h o v a prošn ja z a n a p e l j a v o e l e k t r i ­k e v t a k r a j . S a m i s o se n a t o d o ! g o p r i p r a v l j a l i i n so n a r a z n i h s e s t a n k i h s k l e n i l i p r i s p e v a t i 8 m i l i j o n o v d i n a r ­j e v z a d e l a . E l e k t r i f i k a c i j a v a s i b o v e l j a l a 28 m i l i j o n o v d i n a r j e v . S t roške b o d o p o k r i ­l i r a z e n s p r i s p e v k i občanov še s p r i s p e v k o m e l e k t r o p o d ­j e t j a i n p o s o j i l o m , k i g a b o n a j e l a občina.

Pozdravi iz V a r a ž d i n a D e l o v n o m l a d i n o i n b r a l c e

D o l e n j s k e g a l i s t a p o z d r a v l j a j o štajerski i n d o l e n j s k i f an t j e , k i s o p r i v o j a k i h v Varaždi ­n u : T o n i P o l a n c i z L o k e p r i Z i d a n e m m o s t u , P e t e r K o r i t -n i k i z H r a s t n i k a , I v a n S u d a r i z Z a g r a d c a , T o n i S k o l i z T r e b n j e g a , F r a n c P e l e s P r e -v o l i n F r a n c Lovš in s S l a t n i -k a .

k o s e p o j a v i j o p r e d n a m i v h u d i o b l i k i .

Prioritetne naloge k o m i s i j e

M e d p r i o r i t e t n i m i n a l o ­g a m i , k a k o r s i j i h z a s t a v ­l j a k o m i s i j a , s o t e l e :

Prvič: p o s p e š i t i u r e s n i ­č e v a n j e d o p o l n j e n e g a p r e d ­p i s a o b o r č e v s k e m d o d a t ­k u . K o m i s i j a s i b o p r i z a ­d e v a l a u t r e t i u r e s n i č e v a ­n j u p r e d p i s a č i m k r a j š o p o t . Z a e n k r a t n i m a p r e ­g l e d a n a d t e m . P o n e k a t e ­r i h i n f o r m a c i j a h r e a l i z a c i ­j a p r e d p i s a n i k a k o r n i z a ­d o v o l j i v a .

Drugič: v Z a v o d u z a s o ­c i a l n o z a v a r o v a n j e ž e p r o ­u č u j e j o m o ž n o s t i z a u v e d ­b o p o l n e g a z d r a v s t v e n e g a v a r s t v a z a k m e t e - b o r c e . D a b i t o l a h k o i z p e l j a l i , b o t r e b a s p r e m e n i t i n e k a ­t e r e p r e d p i s e . I z d e l a t i j e t r e b a p r e d l o g c e l o t n e g a s i ­s t e m a i n t e h n i k e , i n t o č i m p r e j , t a k o d a b i j e s e n i ž e l a h k o p r i č e l i i z v a j a t i p o l n o z d r a v s t v e n o v a r s t v o k m e t o v - b o r c e v . V z v e z i s t e m b o p o s k u š a l a k o m i ­s i j a p o s p e š i t i t u d i r e š e v a ­n j e s o c i a l n i h p r o b l e m o v b o r c e v i n n j i h s v o j c e v i z v r s t k m e t o v . V o b č i n a h s e b o k o m i s i j a d o g o v a r j a l a z o d g o v o r n i m i č i n i t e l j i o m o ž n o s t i z n i ž e v a n j a a l i , k j e r j e t o n u j n o , c e l o o d ­p i s o v a n j a d a v k o v v c e l o t i . V m n o g i h p r i m e r i h b o d o p o t r e b n i še d r u g a č n i u k r e ­p i , k i p a n e b o d o z a g o t a v ­l j a l i t r a j n e j š e n o r m a l i z a c i ­j e ž i v l j e n j s k i h r a z m e r k m e ­t o v b o r c e v . T a k e r e š i t v e b o t r e b a i s k a t i , d e n i m o v h r i ­b o v i t i h p r e d e l i h , v u s t v a r ­j a n j u p o g o j e v z a p o v e č a ­n j e d o h o d k a z n a p r e d k o m ž i v i n o r e j e , t u r i z m a i n p o ­d o b n o . O t e m j e b i l o z a d ­n j e č a s e p r e c e j g o v o r a i n t u d i k o m i s i j a • b o o p o m i ­n j a l a n a t a v p r a š a n j a .

.Tretjič: s s e k r e t a r i a t o m z a d e l o i n Z a v o d o m z a s o ­c i a l n o z a v a r o v a n j e b o k o ­m i s i j a p r o u č i l a v p r a š a n j e u p o k o j e n i h b o r c e v . P r o u ­č i l i b o d o v s e m o ž n e v a ­r i a n t e , k a k o b i i z b o l j š a l i n j i h o v g m o t n i p o l o ž a j , i n t o n e g l e d e n a t o , k d a j b o s p r e j e t n o v i p o k o j n i n ­s k i z a k o n .

D o l g o r o č n e j š e naloge

M e d d o l g o r o č n e j š i m i n a ­l o g a m i , k i p a j i h b o t r e b a z a č e t i i z v a j a t i t a k o j , b o r e š e v a n j e n a s l e d n j i h p r o ­b l e m o v :

Proučevati učinkovitost zakonodaje, k i u r e j a v p r a ­š a n j a b o r č e v s k i h p o k o j n i n , i n v a l i d n i n i t d . K o m i s i j a b o s k u p a j z d r u g i m i f a k t o r j i o b l i k o v a l a p r e d l o g e z a i z -p o p o l n i t e v c e l o t n e g a s i s t e ­m a . P r e d l a g a l a b o t u d i u k r e p e , n u j n e z a r a d i p o ­s e b n o s t i r a z m e r v n a š i r e ­p u b l i k i .

Objektivno oceniti stano- • vanjske probleme borcev.

I s k a t i b o t r e b a p r e d v s e m t a k e m o ž n o s t i , k i p r i b l i ž a ­j o r e š i t v e , n e p a j i h o d l a ­g a j o n a d a l j š i r o k .

Posvetiti skrb otrokom padlih in umrlih borcev. M e d t e m k o s e š t e v i l o o t r o k p a d l i h b o r c e v , k i s o p o t r e b n i p o s e b n e s k r b i , z m a n j š u j e , j e n a s p r o t n o č e d a l j e v e č o t r o k u m r l i h b o r c e v . Z a r e š e v a n j e t a k i h p r i m e r o v j e b i l a z a k o n o ­d a j a d o s l e j p r e m a l o uč in­k o v i t a . U g o t o v i t i b o t r e b a n j e n e p o m a n j k l j i v o s t i i n s t o r i t i v s e , d a b i t u d i o t r o ­k o m u m r l i h b o r c e v z a g o ­t o v i l i m a t e r i a l n e p o g o j e š o l a n j a .

N a v e d l i s m o s a m o n e k a ­t e r e i z m e d n a l o g k o m i s i j e . V r a z g o v o r u j e M a j d a G a ­s p a r i j e v a p o u d a r i l a , d a s k r b z a r e š e v a n j e p r o b l e ­m o v b o r c e v n e b i s m e l a b i t i e n o s t r a n s k a , č l o v e k a j e t r e b a v i d e t i k o t c e l o v i ­t o o s e b n o s t i n t a k e m u j e t r e b a o m o g o č i t i p o g o j e z a n o r m a l n o ž i v l j e n j e . P r e d ­v s e m p a n e b i s m e l i v i d e t i v l j u d e h z a d e v o . V b o r c u , k i j e p o t r e b e n p o m o č i , j e t r e b a v i d e t i č l o v e k a , p r i k a t e r e m s m o z a i n t e r e s i r a ­n i , d a b o š e n a p r e j a k t i ­v e n v d r u ž b e n e m d o g a j a ­n j u , n e d a b i g a p r i t e m o v i r a l e g m o t n e i n d r u g e t e ž a v e . D o r e š e v a n j a t e h p r o b l e m o v n e s m e m o i m e ­t i p a p i r n a t e g a , b i r o k r a t ­s k e g a , b r e z d u š n e g a o d n o ­s a , k a j t i t a v n a j v e č p r i ­m e r i h v z b u j a n e r a z p o l o ž e -n j e i n r a z b u r j a n j e , n a m e ­s t o d a b i i z n o r m a l n i h p o ­g o j e v ž i v l j e n j a k l i l o č l o v e ­k o v o z a d o v o l j s t v o .

F . Š E T I N C

Zaman je sovražnik leta 1941 računal, da se m u bo posrečilo vojaško in politično zlomiti vstajo slovenskega ljudstva. Pod vodstvom K P in O F , združeni v boju jugoslovanskih narodov pod ne« uklonl j iv im praporom revolucije v rokah tovar i la T i ta , smo Slovenci z lastno partizansko vojsko za* čeli osvobajati domovino in delati za nov družbeni red. M lad i rod je po vojni dostojno šel po sto« pinjah očetov, bratov, mater i n sestra. In prav tako dela tudi danes: n i m u žal truda ne znoja, kadar pomaga domovini . — N a s l ik i : prizorček iz mladinske delovne brigade, k i pomaga te dn i p r i obnovi ceste Met l ika — Črnomelj. N j ihov pozdrav

za 22. jul i j bo krepak brigadirski horuk!

Za pravilne odnose do nekdanjih borcev

N A K O G U M E D O S V O B O D I L N O V O J N O

Bivši borci in aktivisti se zavedajo, da ne morejo niti nočejo sedeti na lovorikah zmage, ki je bila izvojevana s tolikšnimi žrtvami. Zaveda-

Obnavljajo Bazo 20, Jelendol in Hrastnik

N a R o g u so začeli p r e d d n e ­v i p o p r a v l j a t i i n o b n a v l j a t i p a r t i z a n s k o p o s t o j a n k o B a z o 20, J e l e n d o l i n H r a s t n i k t e r u r e j a t i p a r t i z a n s k a grobišča. D o l e n j s k i m u z e j i n obč inska skupščina v N o v e m m e s t u s t a d e l a z a o b n o v o p o s t o j a n k o r ­g a n i z i r a l a z n a m e n o m , d a b i z a v a r o v a l i o b j e k t e p r e d uniče­n j e m z a n a s l e d n j a t r i l e t a . > U r e d i t e v b o v e l j a l a n a d m i l i ­j o n d i n a r j e v , končali p a j o b o d o v štirinajstih d n e h . P r i ­z a d e v a n j e , d a se p a r t i z a n s k e p o s t o j a n k e n a R o g u o h r a n i j o č im d l j e v p r v o t n i p o d o b i , j e v s e k a k o r s p o d b u d n o t u d i z a ­to , k e r j i h obišče v e d n o več domač ih i n t u j i h i z l e t n i k o v .

FARMIS na M i r n i ? P r e b i v a l c i M i r e n s k e d o l i n e

s o b i l i p r i j e U i o presenečeni o b v e s t i , d a n a m e r a v a »Far-m i s « t a m k a j u r e d i t i o b r a t z a p r o i z v o d n j o plastične i n k a r ­t o n s k e embalaže . K o l i k o r j e d o z d a j z n a n e g a , b i t a o b r a t z a s e d e l p o s l o p j e , v k a t e r e m j e i m e l a t o v a r n a šivalnih s t r o j e v o b r a t z a i z d e l a v o n a ­l i v n i h p e r e s , z a p o s l o v a l p a b i o k r o g 150 l j u d i . K o so z a za­d e v o z v e d e l i občinski o d b o r ­n i k i , s o m e n i l i , d a je t a k o b r a t n a M i r n i v s e k a k o r p o ­t r e b e n , k e r b i z a p o s l i l p r e ­ce jšnje š tev i lo l j u d i i n še b o l j u t r d i l g o s p o d a r s k o moč k r a ­j a .

Pozdravi in čestitke iz KonopiSla

Z a p r a z n i k v s t a j e s l o v e n s k e ­g a l j u d s t v a poš i l ja jo I s k r e n e čest i tke s l o v e n s k i f a n t j e , k i s o p r i v o j a k i h v Konop iš tu . O b t e j pr i ložnost i l e p o p o z d r a v ­l j a j o m l a d i n o i n v s e domače . A V R U M G o l o b . Jože Itoži i iau i n M a k s D o m i n e .

jo se tudi, da prihaja doba mladih, ki prevzemajo odgo­vorne položaje tako v gospo­darskih organizacijah kot družbenih službah in ostalih institucijah. Vemo, da zahteva današnji čas strokovnjake, ljudi z visoko izobrazbo, ki jih potrebujejo naša industri­ja, kmetijstvo, javne službe itd. Večina borcev, ni imela možnosti za pridobitev šol­ske kvalifikacije. Povojna iz­gradnja je terjala celega člo­veka, zato ni bilo časa za šol­ske klopi. V zadnjih letih so se stvari spremenile: ni bila več potrebna tolikšna aganži-ranost borcev na vsakem ko­raku, zato so jih začeli za­menjavati mladi. Precej bor­cev s\ je pridobilo srednjo in višjo izobrazbo, vendar je kljub temu še velika večina ostala pri osnovnošolski izo­brazbi.

Prišel je čas, ko praksa brez šole ne zadostuj^ za ko­likor toliko odgovorno meslo. Sole nam dajejo iz leta v leto več intelektualcev. Kam sedaj z bivšimi borci, tistimi med 40 in 50 leti. Ali naj jih kar po vrsti upokojimo? To se že vse prečesto dogaja. Take tendence s o tudi v naših po­djetjih. Samo en primer! Pri 1NLESU v Ribnici opravlja v upravi. odgovorno službo bo­

rec od leta 1941, ki naj bi i « po mnenju UO podjetja ilf nekaterih komunistov upoko­jil, čeprav človek s 40 leti ief

ne želi imeti naziv penzionu sta.

Na aktivu komunistov, čla­nov Zveze borcev Ribnica, j« bilo povedanih mnogo pikrih besed na račun slabega od* nosa, da ne rečemo podcenje-vanja, ki ga imajo mlajA strokovni kadri v podjetjih do bivših borcev. Ali je tO zahvala borcem, ki so jim k izvojevano zmago ter povojno izgradnjo in štipendijami omogočili možnost, da so se izšolali in da so danes v do­bro plačanih službah? Borci nočejo miloščine, hočejo to, kar so zaslužili. Miloščina pa se jim zdi doplačevanje za razliko do 26.000 din, kot j« določeno v zakonu. Podjetja naj omogočijo borcem tako delo, da bodo za svoje delo ustrezno plačani! Ali naj se vratarji, kurirji in podobni poklici rekrutirajo le iz vrst bivših borcev?

To in še marsikaj je bilo povedano na omenjenem po­svetu. Nakazane so bile re­šitve, ki bi bile v korist bor­cem. Slišali smo tudi odločno besedo, da se ne bodo pustili žaliti.

KAREL ORAZEN

V S E M D E L O V N I M K O L E K T I V O M ,

P O S E B N O P A S V O ^ J M P O S L O V N I M

P R I J A T E L J E M

Z E L I P R I J E T N O P R A Z N O V A N J E 22. J U L I J A

I N J I M Č E S T I T A

„KOČEVSKI TISK"

KOČEVJE

KRI - ^ s p e š n e j š e zdravi.o pri _ » b o « N o v o m e s t o , bolnišni­

c a , t o r e k , 14. j u l i j a o b 8. u r i :

N a h o d n i k u v k l e t i , k j e r i m a p r o s t o r e t r a n s f u z i j s k a p o s t a j a , j e čakalo več moš­k i h i n žensk, k i s o o d h a j a l i s k c z i v r a t a n a l e v i l n p r i h a ­j a l i v e n z z e l e n i m i k a r t o n i v r o k a h . C e z n e k a j časa s o s i o b l e k l i b e l e h a l j e , s i na ­v e z a l i čez o b r a z b e l e m a s k e i z b l a g a , ši o b u l i p o s e b n e

čevl je , n a t o p a posamič v s t o ­p a l i s k o z i v r a t a n a d e s n i s t r a n i h o d n i k a . V te j s o b i o d v z e m a j o k r i .

N a j p r e j še j e u l e g e l n a m i z o F r a n c L u z a r , 55 - l e tn i uslužbenec i z G a b r j a . K o m u j e s e s t r a z a v e z o v a l a r o k o , se je šalil, p o t e m p a h o t e l , d a b i m u n a v s a k način v z e l i več k o t t r i d e c i l i t r e k r v i .

— A l i l a h k o ? — j e vpraša­l a s e s t r a d r . N a d o Čimer-

PISMA UREDNIŠTVU Š E 0 PRESKRBI Z MESOM V SEVNICI

Tovariš urednik!

V 25. št. Dolenjskega lista je Alojz Kostrevc opisal pro­bleme v zvezi s preskrbo me­sa v Sevnici, Tržišču, Krme­

iju in Šentjanžu. Njemu in ostalim občanom pojasnjuje­mo, zakaj so se povečale ma­loprodajne cene mesu.

Gotovo je občanom, pred­vsem živinorejcem, znana problematika v zvezi z od­kupom in odkupnimi cenami živine. Do nedavnega je ve­ljal še zvezni dogovor o naj­višjih odkupnih cenah za go­vejo živino, vendar pa so bi­le te cene v primerjavi z živ­ljenjskimi stroški zelo nizke. Že tov. Kostrevc je omenil, da zato zasebni živinorejci ni­so bili pravilno stimulirani. Res je, da se nekatere go­spodarske organizacije niso ravnale po dogovoru, ampak to živino odkupovale po viš­jih cenah in tako onemogoči­le poslovanje podjetjem, ki to dogovor upoštevala. Ker je postala razlika med odkup­no in maloprodajno ceno vedno manjša, so morala ne­katera mesarska podjetja meso podražiti. To je najprej naredilo mesarsko podjetje v novomeški občini, nato Bre-tice, Krško in drugi kraji v Sloveniji. Med zadnjimi je ukrep sprejela tudi sevniška občina.

Cene mesa so kontrolirane ln mora gospodarska organi­zacija, ki cene zvišuje, vloži­ti pismen in dokumentiran zahtevek na oddelek za go-tpodarstvo občinske skupšči­ne, končno pa o zadevi odlo­ča zavod za cene v Celju. Spričo tega sta obe kmetij­ski zadrugi na našem po­dročju vložili svoje predloge o enotnih prodajnih cenah mesa 760 dinarjev za kilo­gram. O predlogu je razprav­ljal svet za gospodarstvo in blagovni promet. Zavod za cene je predloge najprej za­vrnil, ker niso bili ustrezno dokumentirani, nato pa je stvar obravnaval in odločil, da je treba prodajati meso ločeno po kvalitetah in ce­nah, kakor je biro objavljeno te v Dolenjskem listu. Odlo­čitev, kje naj prodajajo me­so ene in kje meso druge kvalitete, pa je zavod prepu­stil občinski skupščini. Stvar je spet reševal svet za gospo­darstvo in blagovni promet, ki je po razgovoru s KZ Sev­nica in KZ Krmelj odločil, da se v Sevnici na Trgu svo­bode prodaja goveje meso I. kvalitete, v mesnici na Glav­nem trgu pa meso II. kvali­tete. V mesnicah v Krmeiju, Šentjanžu in 1'ržišču pa bodo najprej lt dni prodajali me­to prve kvalitete, naslednjih 7 dni pa meso druge kvalite­te.

Dosedanje izkušnje v Sev­nici so pokazale, da kupuje-jo v Sevnici prvovrstno me­so na Trgu svobode bolj kot drugovrstno meso na Glav­nem trgu. Res je, da je me­to predrago, vendar se tre­nutno ne da napraviti druga-Ce.

O tem, ali je v prodaji res prvovrstno meso izvozne kva­litete, pa bodo govorile ana­lize mesa v pooblaščenih la­boratorijih. Tako bo potroš­nik za težko prislužen denar dobil res ustrezno blago.

O d d e l e k z a g o s p o d a r s t v o obč inske skupščine v

S e v n i c i

KMETOV ODGOVOR Tovariš urednik!

V eni zadnjih številk sem brala članek K. J., v katerem piše, da varujmo mlado div­jad, ker je. ta kras naših go­zdov. Ko bi pisec malo pomi­slil, kakšno škodo dela ta div­jad kmetu po polju, ne bi mogel tega pisati.

Kakšen kras imajo hribov ski kmetje na polju jeseni, ko je vse pomendrano in uničeno? Jeseni, ko bi mora­li kmetje z veseljem sprav­ljati pridelke, z žalostnim sr­cem in solznih oči gledajo uničeno polje. Davke mora­mo plačevati velike, hrano pa kupovati. Kje naj dobi­mo denar? Hribovski kmet ne more hoditi v službo, ker je preveč oddaljen od tovarn, doma se mora preživljati, ka­kor ve in zna. Zadnja leta pa je življenje čedalje težje, ker mu divjad vse uniči. Srne na­rede spomladi ogromno ško­de na polju, jeseni pa še pra­šiči, včasih tudi medvedi. Zdaj je živalsko življenje več vredno kot človeško! Žival je pod zaščito, človek pred njo pa ni! Žival dela lahko še ta­ko veliko škodo, če pa člo­vek, srno ubije, mora plačati veliko kazen in še zaprejo ga lahko. Včasih, ko smo smeli divjad pobijati, s e m imela v žitnici polne predale žita, zdaj pa so vsi prazni, še to­liko ne pridelamo, da bi se čez zimo preživljali s svojim pridelkom. Polovico polja, ki je ob gozdu, smo morali že pustiti, zato ne moremo bili veseli lakih člankov in se tu­di ne strinjamo s tem, da je divjad v kras našega polja.

K M E T I C A I Z S E M I C A

NE POZABIMO NA DEBENC!

Tovariš -urednik!

Pred dnevi sem dobil v ro­ke prospekt Dolenjske turi stične zveze, ki je prav lično in okusno izdelan. Vsebuje krasne barvne slike posame­znih turističnih točk Dolenj­ske, pogrešam pa Debcnc, ki bi že zaradi vloge, ki jo je odigral v slavni preteklosti naše NOB, zaslužil, da bi ga vanj vncsli.[ Koča na Debencu je lepo oskrbovana, dostop je mogoč tudi z motornimi vozili, vrhu tega je s te turi stične postojanke slikovit razgled. Omenili bi lahko tu­di smučarsko skakalnico na Mirni, restavracijo »Dana« itd., pa bi morda tudi v te kraje začeli prihajati turisti.

Upajmo, da bodo pri izde­lavi prihodnjega prospekta to upoštevali!

B O R I S P E B E L A K obč inska skupščina

m a n , kd j e p r i m i z i p r e g l e ­d o v a l a p r e i s k a v e , o p r a v l j e n e z a v s a k e g a k r v o d a j a l c a p r e d o d v z e m o m k r v i .

— N i t r e b a ! T r i d e c i l i t r e j e k a r d o v o l j z a v a s , L u z a r ! — j e d e j a l a . — T u d i v a s m o ­r a m o čuvati , s a j s t e d a n e s že tr ideset ič t u .

"•Predvsem bi radi dose­gli, da bi bilo vsak teden približno enako število krvodajalcev, ker potem delo laže in boljše p r i ­pravimo!« je med drug im poudari la dr. Nada C i ­mermani k i vodi transfu­zijsko postajo v novome­

ški bolnišnici

P o t e m se j e o g l a s i l k r v o ­d a j a l e c , k i m u j e m e d t e m že začela k a p l j a t i rdeča tekoči­n a i z r o k e v p o s e b n o p o s o ­d o :

— D o k a t e r e g a l e t a p a b o m l a h k o p r i h a j a l k v a m ? K l j u b 55 l e t o m se še p r a v d o b r o počut im. S a j n i s e m p r e s t a r , a l i n e ?

— B r e z s k r b i ! V s a j še p e t le t b o s t e l a h k o d a j a l i k r i .

P o t e m j e b i l možak p o t o -lažen i n j e m i r n o ležal, d o ­k l e r n i b i l p o s t o p e k končan i n m u j e z d r a v n i c a i zroč i la b e l o k u v e r t o — p i s m e n o z a ­h v a l o Rdečega križa, k i j o d o b i v s a k k r v o d a j a l e c , t e r m o d r i l i s t e k , s k a t e r i m d o b i m a l i c o v b o l n i c i .

M e d t e m k o so s e s t r e p r i ­p r a v i l e z a o d v z e m k r v i d r u ­gega k r v o d a j a l c a , j e d r . C i -m e r m a n o v a , v o d j a t r a n s f u ­z i j s k e p o s t a j e p o v e d a l a :

— I m a m o c e l k u p s t a l n i l ) k r v o d a j a l c e v , n a k a t e r e se r e s l a h k o z a n e s e m o . E d e n t a k i h j e t u d i tovariš L u z a r .

V l a n s k e m l e t u se j e d o t o k k r v o d a j a l c e v s p o m o č j o R K m o č n o poveča l v p r i m e r j a ­v i s pre j šn j imi l e t i . J a v i l o se j e 1913 p r o s t o v o l j n i h k r ­v o d a j a l c e v , k r i p a s m o o d ­v z e l i 1590 l j u d e m . L e t o s se j e že v p r v i p o l o v i c i l e t a p r i j a v i l o n a o d v z e m ' k r v i 1232 l j u d i , z a o d d a j o k r v i p a j i h j e pr iš lo v poštev 930. O d n j i h s m o d o b i l i že o k o l i 250 l i t r o v k r v i , k a r j e p o l o v i c o našega l e t n e g a p l a n a , z a t o u p a m o , d a g a b o m o d o k o n ­c a l e t a l a h k o d o s e g l i . K l j u b t e m u s m o m o r a l i d o s l e j d o ­b i t i i z L j u b l j a n e že o k o l i 40 l i t r o v k r v i p o s e b n i h k r v n i h s k u p i n , k a t e r i h p r i n a s gle­de n a m a j h e n i z b o r k r v o d a ­j a l c e v n i s m o m o g l i d o b i t i .

V s o k r i , k i j o o d v z a m e m o p r i n a s , p o r a b i m o izk l jučno s a m o z a p o t r e b e naše b o l n i ­šnice. S pomoč j o Rdečega kr i ža i n n j e g o v i h m a r l j i v i h a k t i v i s t o v s m o o r g a n i z i r a l i r e d n o o d d a j o k r v i v s a k to­r e k d o p o l d n e , i n t o t u d i v p o l e t n i h m e s e c i h , k o so do­p u s t i .

K o t rečeno, s m o z d o s e d a ­n j i m d e l o m z a d o v o l j n i , r a d i b i d o s e g l i l e t o , d a b i b i l d o t o k k r v o d a j a l c e v v s a k te­d e n e n a k o m e r e n , k e r p o t e m laže o p r a v l j a m o d e l o . P r i z a ­d e v a m o s i t u d i , s e v e d a spe t s p o m o č j o R K , d a b i p r i d o ­b i l i n o v k r o g s t a l n i h k r v o d a ­j a l c e v K a k o so n e k a t e r i l j u ­d j e požr tvova ln i , p o v e p o d a ­t ek , d a j e b i l o p r i letošnj ih 930 o d v z e m i h k r v i upošteva­n i h 493 s t a r i h k r v o d a j a l c e v .

P r i n a d a l j n e m d e l u ž e l imo le t o , d a b i R K p r i t e h p r i ­z a d e v a n j i h n e o s t a l o s a m l j e n i n d a b i m u n a t e r e n u po­m a g a l e t u d i d r u g e množ i čne o r g a n i z a c i j e . C e p a b i v kakšnem k r a j u a l i k o l e k t i v u b i l o p o t r e b n o p r e d a v a n j e a l i drugačna s t r o k o v n a p o m e č , s m b r a d e vo l j e n a r a z p o l a g o , k o l i k o r n a m b o l e Čas do ­puščal.

V i m e n u t r a n s f u z i j s k e p o ­s ta j e i n v s e h b o l n i k o v , k i j i m j e d a r o v a n a k r i reši la ž iv l jenje , b i se r a d a z a h v a l i ­l a z a v s o d o s e d a n j o p o m o č v s e m a k t i v i s t o m R K i n v s e m k r v o d a j a l c e m , z l a s t i p a t i ­s t i m , k i večkrat p r i h a j a j o k n a m i n k i j i h že d o b r o p o ­z n a m o !

R I A B A C E R

Samorastnike z Radovice moramo zaščititi!

P r e d m a j h n o h i š i c o , k a m o r s e p r i d e p o k a m n i t i p o t i i z v a s i R a d o v i c e , s o s e p r e t e k l i t e d e n i g r a l i t r i j e o t r o c i . N a j v e č j i j e i m e l 6 l e t , d v e d e k l i c i , B a r i c a i n J o ž i c a , p a k o m a j s t o p i c l j a t a . G o v o r i t i n e z n a še n o ­b e n a . B r a t e c j i m a j e v s t a r l o n e c t l a č i l ž o g o i n j u z a b a v a l , m a l i d v e p a s t a g a g l e d a l i . V h iš i n i b i l o n i k o g a r .

T i o t r o c i s o v e d n o s a m i . N j i h o v a m a t i g r e ž e z j u t r a j o d d o m a , d e l a p r i k m e t i h , n a j r a j e p o z i d a ­n i c a h , i n s e v r n e d o m o v , k a d a r p a č u t e g n e , n a j v e č ­k r a t š e l e p r o t i v e č e r u . T a k r a t p r i n e s e o t r o k o m k r u ­h a i n m e s a a l i k a r p a č d o b i n a d n i n i . K a d a r s o o t r o c i z a s p a n i i n i z m u č e n i o d d o l g o t r a j n e g a j o k a , z a s p e a l i v t r a v i a l i p a s e s a m i s k o b a c a j o n a p o s t e l j o v h i š i , č e j e o d p r t a . N j i h o v p r e t r e s l j i v i j o k s e v e č k r a t r a z l e g a v s e d o v a s i . V a š č a n i , k i h o d i j o t a m m i m o n a p o l j a , d o s t i k r a t n e s e j o o t r o k o m v c u l i k r u h a i n m l e k a , d a b i j i h vs^tj m a l o p o t o l a ž i l i .

V s a v a s s e z g r a ž a n a d t e m , p a n e m o r e n i č uč in­k o v i t e g a s t o r i t i z o p e r k r i v c a t e t r a g e d i j e . T o j e n e ­k a j n a d 30 l e t s t a r i J o ž e R u d m a n , k i ž i v i z m a t e r j o t e h o t r o k v d i v j e m z a k o n u i n j e v s a j e n e m u o d n j i h t u d i o č e . Z a d e l o m u n i m a r i n n i h č e g a n e p r i p r a v i d o t e g a , d a b i p o š t e n o ž i v e l . P o z i d a n i c a h d e l a l e t o ­l i k o , d a p r i d e d o p i j a č e , k o p a s e v i n j e n v r n e d o m o v , n e u s m i l j e n o p r e t e p a o t r o k e u i n j i h o v o m a t e r . N i š e d o l g o t e g a , k a r j e h o d i l a p o v a s i v s a p o r e z a n a p o r o k a h — t o > s o b i l i s l e d o v i R u d m a n o v e b r i t v e . K o p a j e p r e d n e k a j m e s e c i r o d i l a o t r o k a i n g a z a k o p a l a p o l e g h i š e , j e m e d l j u d m i z a v r š a l o . T e g a S t a n k a K o -č e v a r n i t i n e s k r i v a , l j u d s k i g l a s p a p r a v i , d a j e v s e ­g a k r i v R u d m a n , č e r a v n o j e š e l » ž e n o « s a m p r i j a v i t m i l i c i .

V a š č a n i z R a d o v i c e s o z e l o d e l a v n i l j u d j e , s a j s e i z v s a k e h i š e v o z i t i n a d e l o v M e t l i k o a l i S u h o r p o e d e n a l i d v a č l a n a d r u ž i n e , z a t o j i h t o l i k o b o l j b o d e v - o č i d e l o m r z n e ž R u d m a n . K e r j e n a s i l e n i n z n a n r a z g r a j a č , p a z n j i m n i h č e n o č e i m e t i o p r a v k a , če ­t u d i j i m z n j i v i n i z v i n o g r a d o v v e č k r a t z m a n j k a n a j ­l e p š i p r i d e l e k .

V s e t o j e z n a n o d a l e č n a o k r o g , p a t u d i p r i s t o j ­n i m o r g a n o m n a m e t l i š k i o b č i n i . I š č e j o p a m e t n e r e ­š i t v e z a t a t e ž k i s o c i a l n i p r o b l e m , v e n d a r d o z d a j š e • n i s o n i č u k r e n i l i . A l i n a j o b č i n a d a j e s r e d s t v a z a t r i o t r o k e , č e b i j i h d a l i p o š t e n i m l j u d e m v r e j o , k o p a s t a n j i h o v a m a t i i n » a t a « o b a m l a d a , z d r a v a i n s p o s o b n a s a m a p r e ž i v l j a t i o t r o k e ? V o b č i n i j e d o v o l j t a k i h l j u d i , k i r e s n e m o r e j o s a m i s k r b e t i z a s e i n j i m m o r a d r u ž b a p r i s k o č i t i n a p o m o č s s v o j i m i s i l n o p i č l i m i s r e d s t v i . A l i n a j v z a m e j o n j i m i n d a j o t e m ?

V s e k a k o r p a j e č a k a n j a d o v o l j i n j e t r e b a s a - -m o r a s t n i k o m z R a d o v i c e v p r i d č i m p r e j u k r e p a t i . C e R u d m a n n o č e d e l a t i i n p i j a n p o s t o p a o k r o g n a r a č u n t u j i h ž u l j e v , o g r o ž a o t r o k e i n n j i h o v o m a t e r , s o d i m e d d e l o m r z n e ž e i n r a z g r a j a č e , z o p e r t a k e p a s o t u d i p r i n a s p r e d v i d e n i u k r e p i , č e m u p r i s t o j n i o r g a n i t o r e j š e č a k a j o ?

Občinsko pravobranilstvo ob prvi obletnici Kje r se prepirata dva, ima lahko samo eden

prav. To pa težko dokaže, ker poskuša tudi na ­sprotnik uveljaviti svojo »pravico« . Resnica je sa­mo ena in ta mora zmagati. T ist i , k i so se že kdaj potegovali zanjo, vedo, da tega ni vedno lahko doseči. Pomagati si je treba drugače in pri tem pokličemo na pomoč zakonodajo. Nemogoče je, da bi vsak zase študiral in tolmačil zakon in ugotav­ljal, ali se vedno in dosledno ravna po njem. Težko je v preprostih pr imer ih , neprimerno teže pa v zapletenih zadevah.

J a v n o p r a v o b r a n i l s t v o n i nič d r u g e g a k a k o r služba, k i s k r b i , d a se v s a k p r e p i r , v sa ­k a p r a v d a reši z a k o n i t o , v k o r i s t t i s t e g a , n a č igar s t r a ­n i j e p r a v i c a . T o p a n i n i t i n e p o m e m b n o n i t i n e o d g o v o r ­n o d e l o . Z a t o j e v s a k p r a v o ­b r a n i l e c o d g o v o r e n z a s v o j n a s t o p .

Obč insko j a v n o p r a v o b r a ­n i l s t v o v N o v e m m e s t u d e l u j e k o t p r i s t o j n a s lužba * a pod ro č j e š t i r i h ' o b č i n n a D o ­l e n j s k e m . U s t a n o v l j e n o Je b i ­l o p r e d d o b r i m l e t o m i n po­s l u j e p o p o l n o m a n e o d v i s n o o d u s t r e z n i h s lužb n a viš j i r a v n i . S p o s e b n o p o g o d b o Je u r e j e n o t u d i f i n a n c i r a n j e , t a k o d a v s a k a obč ina p r i s p e ­v a de lež v s k l a d u s področ ­j e m n a l o g v p r i s t o j n o s t i te službe.

L e t n o po r o č i l o obč inskega J a v n e g a p r a v o b r a n i l s t v a n a ­v a j a v r s t o področ i j , k j e r Je

t a služba o d i g r a l a s v o j o v l o ­go. S o d e l o v a l a j e v 135 p r a v d ­n i h p r i m e r i h , v k a t e r i h j e z a s t o p a l a d e l o m a tožnika, de­l o m a toženca. 116 p r a v d Je b i l o končanih l a n i , o j t o l o p a b o d o reši l i l e t o s . V 12 p r i ­m e r i h Jc p r a v o b r a n i l s t v o za­s t o p a l o g o s p o d a r s k e o r g a n i ­z a c i j e , k a r je p r a v z a p r a v n o ­vos t v t e j p r a k s i i n se v n a ­ši r e p u b l i k i šele u v a j a . M e d G9 p r i m e r i i zvršb j e 00 a k i h , v k a t e r i h Je p r a v o b r a n i l s t v o z a s t o p a l o zahteva jočo s t r a n ­k o , l n l e 9 t a k i h , k j e r Je tek­l a Izvršba z o p e r s t r a n k o . O d ­škodninskih z a h t e v k o v •' k a ­z e n s k e m p o s t o p k u Je p r a v o ­b r a n i l s t v o p r e j e l o U f l , v e i a a r J i h Je reši lo le 65.

C e s t o s o j a v n i p r a v o b r a n i l ­c i d a j a l i s t r a n k a m p l s m o n a p r a v n a m n e n j a . T e h s o l a n i d o s t a v i l i p o s a m e z n i m obči­n a m 65, r a z e n t e ga p a so ta­

k a m n e n j a d a j a l i u s t n o : n p o t e l e f o n u .

L a n i j e p r a v o b r a n i l s t v a p r e j e l o v p r e u d a r e k ( o c e n a z a k o n i t o s t i ) t u d i 853 r a z n i h u p r a v n i h od ločb , s k l e p o v s o dišč t e r p o g o d b . T o so i n ­t e r e s e n t i n a p r a v i l i z a t o , d a b i j i m p r a v o b r a n i l c i p r e v e r i l i , če s t e m i a k t i m o r d a te n i povzročena škoda družbene­m u premožen ju .

R a z e n t ega se j a v n o p r a v o ­b r a n i l s t v o čedal je b o l j uve> l j a v l j a k o t s v e t o v a l e c v p r e ­možen j skopravn ih z a d e v a h , k i j i h rešuje jo obč insko s k u p širine. T o j e v s e k a k o r k o r i s t -n o , k e r j e o b t a k e m p r e v e n ­t i v n e m d e l o v a n j u m a n j mož­n o s t i z a p r a v d a n j e .

K l j u b u s p e h o m , k i j i h j e p r a v o b r a n i l s t v o d o s e g l o l n J i h n a v a j a p o r o d i l o , pa t a služ­b a še n i d o s e g l a t i s t e učin

k o v i t o s t i i n n a m e n a , k a k o r b i m o r a l a . Z l a s t i s o p o m a n j ­k l j i v i s t i k i z družbenimi do­g a j a n j i v novomešk i občini. P r a v o b r a n i l c i n i m a j o sl.'KOV n i t i z obč insk imi i r g a n i , t# p r a v te že l i jo i m e t i . ^Ji tud i p r a v , d a n a p r i m e r i s t , p i * v o b r a n i l e c d a n e s z a s t o p a '.o** n i k a , j u t r i p a b o i m e l us t rez ­n o p r a v n o v l o g o o b toženca/ i G r e l o r e j z a s p e c i a l i z a c i j o ! ) • • p o s a m e z n i h področ j ih t u d i * I g o s p o d a r s t v u , k e r b o t a s l u « b a le t a k o l a h k o d e l a l a 1 " * f l i t e t n o . C e še n a d a l j e u g o t o v i r r o d a se p o J s m e u i k ' P ' * * m a l o posdužujejo p . T t v o b J * n i l s t v a , s m o n a d r u g I s t r * * " z a s k r b l j e n i , k e r s a m o d * * p r a v o b r a n i l c a n e b o s t a z n i o f l a v s e h n a l o g . 2 e z a r a d i ve l * k e g a območ j a ( S U r i obč in « ' b o t r e b a načeti m t d r o v s * 9

vprašanje v t e j službi.

Kri, ki rešuje življenja Pri tekli teden so ttiirnvnll kri nn novomeSkl trnnslii7.ljskl

1 >'»"<• l.ii/.ir. Anton l.usl.-k. ,•!»!,., kolektivu l'i.«itr. Novo mesto; l'nuie Senleir, ,*lan kolektiv« IMV, Novo m«to; Iv«n rogrujr, e.lm. kolektivu SploSnn bolnlKnleii Novo mesto, J«ne« l.ornlk, P»vl» J»rr, Štefk« feeelle, Mili« IVrllmlri. Ir»nc Jerman, Fr«ne Dr « i«n. elunl kolektivu Krku. NOVO ">'' sto; l'»»el Nvelee, posestnik i/ Ij\sko\r:i, Mnrijll TlMlvrr. elnn kolektivu K'k«. Novo mesto; Aloj* Tekntnr, n a d >'•» »ur, Jo»e K««trllc, Clu'ii kolektivu Novoto«, Novo mciito.

O D O L E N J S K I L I S T š t 29 (747)

K A M B O O D Š L A M L A D I N A P O K O N Č A N I O S E M L E T K I ?

Pot do kruha med željami in možnostmi V brež išk i občini končuje

l e t o s šo lsko o b v e z n o s t 458 o t r o k , o d t ega v o s m i h raz ­r e d i h 150 f a n t o v i n 144 de­k l e t . O s t a l i zapuščajo šo lo v s e d m e m , šestem i n p e t e m raz ­r e d u . L a m jdh j e konča lo šol­s k o o b v e z n o s t v n iž j ih raz ­r e d i h 214, v e n d a r s e j i h j e 93 od loč i lo z a n a d a l j e v a n j e v l e tošnjem šo l skem l e t u . T a k o j e m a r s i k d o , kd n i na j ­bo l j e n a p r e d o v a l , l e d o k o n ­čal r a z r e d več i n b o laže p r i ­šel d o p o k l i c a .

BREŽIŠKE VEST I Z a v o d z a z a p o s l o v a n j e de­

l a v c e v v Brež i cah Je učence e a d n j i h l e t n i k o v a n k e t i r a l i n t a k o z b r a l p o d a t k e o n j i h o ­v i h od loč i tvah z a p o k l i c . 146 J i h j e o d g o v o r i l o , d a s e želi­j o vkl jučit i v u k , o s t a l i p a s o se i z r e k l i z a n a d a l j e v a n j e Šolanja. D e k l e t a s o p o k a z a l a največ v e s e l j a z a študij n a

učitel j išču, g o s t i n s k i h šolah i n šolah z a z d r a v s t v e n e de­l a v c e , v g i m n a z i j i ; e k o n o m s k i i n a d m i n i s t r a t i v n i šoli . M e d o d g o v o r i f a n t o v j e b i l o na j ­več žel ja z a p o k l i c s a n i t a r ­nega , z o b n e g a i n r e n t g e n s k e ­g a t e h n i k a , s l e d i l e s o odloči­tve z a tehniško s r e d n j o šo lo ( s t ro jno 1 , e l e k t r o i n g r a d b e n o s t r o k o ) , z a g i m n a z i j o , n e k a j p a t u d i z a k m e t i j s k e i n vo­jaške šole . S t a n j e p o v p i s u j e drugačno , k e r n i s o b i l i v s i s p r e j e t i n a šole , z a k a t e r e s o se odloč i l i , n e k a t e r i p a s o se m e d t e m t u d i p r e m i s l i l i , k e r n i b i l o u p a n j a n a št ipendi je .

T i s t i učenci, k i s o s i i z ­b r a l i u k , že l i jo p o s t a t i p r e d ­v s e m kl jučavničar j i , k o v i n o -s t r u g a r j i l n a v t o m e h a n i k i . T u d i z a e l e k t r o s t r o k o s o po­k a z a l i p r e c e j z a n i m a n j a , p r a v t a k o z a t r g o v s k o in g o s t i n ­s k o , z a g r a d b e n o i n l e s n o p a s k o r a j nič. M e d že l jami de ­k l e t s o p r e v l a d o v a l e težnje z a u k v t r g o v i n i , oblači lni i n f r i z e r s k i s t r o k i . Z a l p a j e b i l o z a d e k l e t a r a z p i s a n i h ze­

l o m a l o učnih m e s t . Z a v o d j i m j e p o s r e d o v a l učna me­s t a v t r g o v i n i , f r i z e r s t v u i n g o s t i n s t v u . D e s e t i m j e o s k r ­b e l v a j e n s k a m e s t a t a t rgov ­s k o s t r o k o v L j u b l j a n i . F a n ­t o m j e n u d i l m e s t a z a vodo­v o d n e i n e lektroinštalater je , z a m o n t e r j e in k l e p a r j e k l i ­m a t s k i h n a p r a v t e r e l e k t r o -m o n t e r j e p r i I n d u s t r i j s k e m montažnem p o d j e t j u v L j u b ­l j a n i . P o g o j i z a u k s o u g o d n i i n v s i v a j e n c i p r i t e m p o d ­j e t j u i m a j o z a s t o n j h r a n o i n s t a n o v a n j e . N e k a j f a n t o v i z občine b o šlo t u d i v ve l en j ­s k i r u d n i k , n e k a j p a v gu ­m a r s k o šo lo v K r a n j u .

Z a v o d u z a z a p o s l o v a n j e j e t o r e j l e u s p e l o u s m e r i U p r e ­težni d e l m l a d i n e v p o k l i c e , čeprav se t i m a r s i k d a j r a z l i ­k u j e j o o d n j e n i h žel ja.

M a t i č n o s l u ž b o z a S k o p i c e o p r a v l j a

b r e ž i š k i m a t i č n i urad Z a n a s e l j i G o r n j e in D o l ­

n j e S k o p i c e j e o d l a n s k e g a s e p t e m b r a d a l j e o p r a v l j a l mat i čno službo k r a j e v n i u -r a d C e r k l j e o b K r k i , z a o s t a ­l e p o s l e p a j e b i l še v e d n o p r i s t o j e n k r a j e v n i u r a d v K r š k i v a s i . P r i j a v n o - o d j a v n a služba i n o s t a l e e v i d e n c e p a s o m e d s e b o j t e s n o p o v e z a ­n e , z a t o s o n a s t a j a l e r a z n e t ežave , z l a s t i p r i i z d a j a n j u p o t r d i l občanom i p d . P r e d ­s t a v n i k i o r g a n i z a c i j in d r u ­štev n a s e l i j G o r n j e i n D o l ­n j e S k o p i c e s o se p r e t e k l i m e s e c s e s t a l i i n od loč i l i z a p r e n o s mat i čne s lužbe n a matični u r a d Brež i ce . E n a k o od loč i tev j e n a z a d n j i s e j i s p r e j e l a t u d i občinska s k u p ­ščina i n o d 1. j u l i j a d a l j e n j e n s k l e p že v e l j a .

Cesta PLANINA - SEVNICA še vedno zaprta!

V s e kaže , d a o p o z o r i l o obč inske skupščine S e v n i c a z a u r e d i t e v c e s t e d o P l a n i n e n i našlo o d m e v a n i t i p r i c e l j ­s k e m n i t i p r i novomeškem C e s t n e m p o d j e t j u : c e s t a . S e v ­n i c a — P l a n i n a j e še v e d n o z a p r t a . D n e v i p a h i t i j o i n b l i ža s e t u d i 16. a v g u s t . Z a t a d a n j e namreč n a p o v e d a n a o s r e d n j a p r o s l a v a 20- l e tn ice u s t a n o v i t v e K o z j a n s k e g a o d ­r e d a n a P l a n i n i . T o d a k a k o p r i t i d o t j a , če c e s t a n e b o p r e v o z n a ?

L a n i j e b i l o z a u r e d i t e v o m e n j e n e ces t e v loženih 18 m i l i j o n o v d i n a r j e v . L e t o s j e p o t r e b n o z a z a v a r o v a n j e c e s t e m n o g o m a n j d e n a r j a , z a t o r e s n i r a z u m l j i v o , z a k a j c e s t e n e u s p o s o b i j o , če so j i p r e j n a m e n i l i t o l i k o s r e d s t e v . C e s t o S e v n i c a — P l a n i n a u p r a v l j a t a d v e p o d j e t j i , k e r j e n a m e j i d v e h o k r a j e v . T i s t i d e l , l d g a u r e j a c e s t n o p o d j e t j e i z N o v e g a m e s t a , j e b i l v s e s k o z i vzdrževan m n o g o s k r b -n e j e k o t c e l j s k i o d s e k . Z d a j j e l e p a pr i ložnost , d a s e l o ­t i t a u r e d i t v e n i h d e l o b e p o d j e t j i h k r a t i . S r e d s t v a b o d o m o r a l a b i t i n a r a z p o l a g o , s a j b i b i l a p r a v a s r a m o t a , č e z a t a k o množ i čno p r o s l a v o n e b i m o g l i c e s t e pravočasno u s p o s o b i t i z a p r e v o z z m o t o r n i m i v o z i l i . - E Y

Pri dekletih za šivalnimi stroji v Krmelju V s e d e l a v k e se n a v d u š u j e j o z a prosto soboto

Pri METALI) -širši krog odjemalcev

P o d j e t j u M e t a l J e s e n i c e g r e l e t o s p o s l o v a n j e d o b r o o d r o k . L e t n a r e a l i z a c i j a Je p l a ­n i r a n a v z n e s k u 140 m i l i j o ­nov , d o 25. m a j a p a s o n a p r a ­v i l i ž e z a 81 m i l i j o n o v p r o ­m e t a . V s e k a k o r l e p u s p e h , k i s o g a d o s e g l i d e l n o z več jo p r o d u k t i v n o s t j o , d e l n o s p o ­večanjem članstva z a d r u g e . P o s l o v a n j e b i b i l o l a h k o še uspešnejše, k o n e b i v es t a čas p r i m a n j k o v a l o s u r o v i n . N e k a t e r i h i z d e l k o v zaraoTi te­g a s p l o h n i s o m o g l i n a p r a ­v i t i .

P o d j e t j e M e t a l j e l e t o s p r e ­ce j razšir i lo m r e ž o o d j e m a l ­cev i n i z d e l k e m u j e u s p e l o p r o d a t i c e l o že v B e o g r a d u . M e d r e d n i m i o d j e m a l c i s o P - d j e t j a R a d e K o n č a r v Z a ­g r e b u , M e t a l k a i z L j u b l j a n e , T a r a ( B e o g r a d ) , N o v o t e h n a ( N o v i T r a v n i k ) , R u d a r ( Z a ­g r e b ) , F e r i r u p o n ( Z a g r e b ) , B r o d o k o m e r c ( R e k a ) , Grad i š ( L j u b l j a n a ) i n še v r s t a d r u ­g i h . I z d e l k i M e t a l a g r e d o d o ­b r o v p r o m e t i n p r o d a j a j e p o i z j a v a h č lana k o l e k t i v a

m a l o n e lažja k o t n a b a v a s u ­r o v i n .

K o v i n o p l a s t i m a p r a v t a k o težave s s u r o v i n a m i . O b r a t i m a m a l o o b r a t n i h s r e d s t e v in s i z a r a d i t e g a n e m o r e p o ­večat i s u r o v i n s k i h z a l o g . K o ­l e k t i v b i t u d i r a d poveča l šte­v i l o s t r o j e v , z a t o j e p o d j e t j e z a p r o s i l o za - 6 m i l i j o n o v k r e ­d i t a . O t e m je n a z a d n j i s e j i r a z p r a v l j a l a obč inska s k u p ­ščina Brež ice i n o d o b r i l a 4 m i l i j o n e . Z a n o v o d e l a v n i c o i m a j o p r o s t o r že p r i p r a v l j e n . N a p e l j a n a j e e l e k t r i k a , s a m o še s t r o j e j e t r e b a . .pos tav i t i v a n j . C e b o d o m o g l i n a b a v i t i s t r o j e , b o d o l a h k o z a p o s l i l i še 10 l j u d i . D o m a č i m b o t o priš lo p r a v , sa j se j i h v e l i k o v o z i n a d e l o v ZagTeb , o d k o ­d e r se vračajo šele p o z n o zvečer .

K o n f e k c i j a » L i s c a « iz S e v n i c e uspešno rešuje p r o b l e m e z a p o s l o v a n j a žen­s k e d e l o v n e s i l e s o d p i r a ­n j e m s v o j i h o b r a t o v i z v e n obč inskega c e n t r a . T e d n i s e m o b i s k a l a o b r a t v K r ­m e l j u , k j e r m e j e spre j e ­l a D A N I C A J E S I H , v o d j a i z m e n e . P o p o k l i c u j e ši­v i l j a i n j e v K r m e l j u z a p o ­s l e n a l e t o d n i . P r e d t c m j e b i l a 10 l e t v o d j a i z m e n e v t o v a r n i » S a v a « v Z a g o r j u , z a t o i m a z a s e b o j boga t e d e l o v n e izkušnje.

»Rada b i z v e d e l a k a j več o vašem obratu , « s e m j o nago ­v o r i l a .

s e d n i c a . J o b o m k a r p o k l i c a ­la. «

P r e d s t a v i l a m i j e 22- le tno d e l a v k o M a r i c o Janežič. »Na­ša o r g a n i z a c i j a s k r b i z a v s e pros lave , « j e d e j a l a p r i z a d e v -

SEVNIŠKI VEST .M K

z a takšen način d e l a . V nede ­l j o se r e s odpoč i j emo , k e r v s a težja domača d e l a l a h k o o p r a ­v i m o v soboto . «

» I m a t e druž ino?«

» N i m a m , v e n d a r m o r a m po ­m a g a t i s taršem.«

» O d k o d s t e d o m a ? « » I z Z g o r n j i h V o d a l , o s e m

k i l o m e t r o v o d K r m e l j a . V službo s e v o z i m s k o l e s o m . Oče j e u p o k o j e n i r u d a r . I m a m

štiri s e s t r e i n t r i b r a t e . V s i s o že p r i k r u h u . M e n e s o n a ­m e r a v a l i obdržat i d o m a , p a s e m se v s v o j e v e l i k o v ese l j e l e z a p o s l i l a v s t r o k i , k i m i j e že o d n e k d a j ugajala.«

O d v o d j e i z m e n e s e m še zve­d e l a , d a j e Janežičeva z e l o s p r e t n a in v e s t n a d e l a v k a , k i r e d n o v i s o k o p r e s e g a n o r m o . T o s e p o z n a p r i n j e n i h o s eb ­n i h d o h o d k i h in z a d n j e m e s e ­ce zasluži p r e c e j n a d 30.000 d i n a r j e v . -It.

n a m l a d i n k a . I n p r e d a v a n j a t e r r a z g o v o r e p r i r e j a m o , d a se s e z n a n i m o s p r o b l e m a t i k o p o d j e t j a , z l a s t i z d e l i t v i j o d o ­h o d k a in p l a n s k i m i n a l o g a m i . T u d i z d r a v s t v e n a p r e d a v a n j a o r g a n i z i r a m o i n p r e d k r a t k i m s m o p o v a b i l e d r . P e s j a k o v o . M l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a v n a ­šem o b r a t u j e p r e v z e l a n a s e t u d i do lžnost z a u r e d i t e v o d ­b o j k a r s k e g a igr išča. S p l a n i r a -le g a b o m o p o d e l o v n e m ča­su.«

» K a k o j e p r i v a s z u v e d b o 42 -urnega d e l o v n e g a tedna?«

»Poskusno s m o m e s e c d n i že d e l a l e t a k o , d a s m o i m e l e p r o s t o s o b o t o . Naša i z m e n a j e p r e s e g l a p o s t a v l j e n i p l a n z a 8 o d s t o t k o v . N e m o r e t e s i m i s l i t i , k a k o se navdušujem

DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele kiajine. Spod.

Posavja in Dolenjske!

5 milijonov dodatnih sredstev za šolstvo

D o h o d k i o b č i n e B r e ž i c e s e b o d o l e t o s p r e d v i d o m a p o v e č a l i z a 9 ,400 .000 d i n a r ­j e v , z a t o j e o b č i n s k a s k u p ­š č i n a n a s e j i 2 5 . j u n i j a s p r e j e l a o d l o k o r e b a l a n s u d r u ž b e n e g a p l a n a i n p r o ­r a č u n a . I z t e g a p r e s e ž k a b o d o b i l 5 m i l i j o n o v d i n a r ­j e v s k l a d z a š o l s t v o , i n s i ­c e r z a k r i t j e m a t e r i a l n i h i z d a t k o v . O s n o v n a š o l a B r e ž i c e I b o p r e j e l a o d s k l a d a še 700 .000 d i n a r j e v , Q a b o l a h k o u r e d i l a š o l s k e P r o s t o r e i n d a b o k r i l a s t r o ške s o d e l o v a n j a s šo la ­l i , k i n o s i j o I m e b r a t o v R l b a r j e v . Z a o b č i n s k i p r a z -

Danica Jesih, vodja izme­ne obrata L I S C E v K r ­

melju

» T o v a m z v e s e l j e m p o ­vem, « j e d e j a l a . »Vseh s k u p a j n a s j e t u z a p o s l e n i h 64 žensk. D e l a m o v d v e h i z m e n a h , t a k o d a k a r n a j b o l j e i z k o r i s t i m o s t r o j e , k i j i h i m a m o . V m o j i i z m e n i s o p r e d v s e m m l a d a d e k l e t a o d 17. d o 22. l e t a . Z a d e l o s o se u s p o s o b i l a v t r i m e ­sečnem tečaju. P r i š ivanju s o s p r e t n a i n n o r m a j i m ne po­vzroča težav. «

» K a k o so se vž ive le v d e l o p r i š ivalnih s t r o j i h starejše tovariš ice, t i s t e , k i s o b i l e p r e j z a p o s l e n e p r i rudniku?«

» H i t r o s o se znašle, čeprav so p r e j m n o g e i z m e d n j i h o p r a v l j a l e težaška dela. «

»Kakšn i s o d e l o v n i p o g o j i i n v č e m se kaže s k r b p o d ­j e t j a z a d e l a v k e vašega o b r a ­ta?«

Mar ica Janežič, predsednica mladinske organizacije v krmeljskein obratu

Na šentjanški pošti ni bilo vse v redu

n i k s e b o t u d i t a š o l a p r e ­i m e n o v a l a v o s n o v n o š o l o b r a t o v R i b a r j e v .

O s t a l i d e l p r e s e ž k a d o ­h o d k o v o b č i n e b o r a z d e ­l j e n t a k o l e : s k l a d z a b o r c e b o p r e j e l 400 .000 d i n a r j e v , o r g a n i z a c i j a Z B , Z R O P i n V V I 600 .000 , o b č i n s k i k o ­m i t e Z M S 400 .000 , s k l a d z a š t i p e n d i j e 500 .000 i n s k l a d z a k u l t u r o i n p r o s v e t o 1,500.000 d i n a r j e v . M l a d i n ­s k i k l u b , k i d o s e d a j n i p r e j e l n i č p o m o č i , b o d o b i l 400 .000 d i n a r j e v , 600 .000 d i ­n a r j e v p a J e n a m e n j e n i h o b č i n s k e m u o d b o r u J u g o ­s l o v a n s k i h p i o n i r s k i h i g e r .

NOVO V B R E Ž I C A H »Zavod u komunalno delavnost

f * arodiicu most« n» pločniku p , r e * **ovsko poslovalnico »Po-

onfcrt, ^ v zaklonišče. J" 1» ena izmed variant za uredi­tev Javnega »trimlSca, ki ga Bre-«co pugrojajo to va» ! * » • zaklo­nišči, Je precej globoko pod zem-• K lato ho vrokovnj ifc-geometor "»iproj izmeril, c« bo s p i * 1 , 5 speljati kanalizacijo. V prt-

da Je mealns konallMcl)« Polotena višjo, atrmnlsca na U-«erti mestu nc 1 » moč uredili; po-5 *M bo treba drugo In tnerdu bi gn kazalo p o * » » w

*e trtnld. kjor Je »lasti potreb" 0-*} V Vrblnl ar J« » ponedeljek. *£• Julija, vžgal kombajn kmetij-"w zadrugo Bretloe. Poiar J« na-* » 1 med tet viki Jeftmsns m g» *• povzročil k rav* »tik n a •!

tr.cn-. napeljavi. Bilo Je okrog M 30 Dolavcl so tu-. .) pričeli ga­siti ogenj z zemljo m gasilnim apar.itom ter tako propreoili večjo škodo Ob prihodu gasilcev Jo bil gore« kombajn to pogasen. Komi­sija Je ocenila škodo na 250.000 dinarjev.

VI Na travniku za rokometnim Igriščem Je poleg stanovanjskega bloka t.:.-.- i , . : » : ' . z r a s l u nov:i stanovanjska h!Aa. V nje) bo tosl druJir. :i stanovanj ln de­vet samskih sob. Stanovanja bodo vsoljlva t<"tenl. Do takrat bodo opravljena tudi vsa obrtniška, de­la lu Instalacije. Investitor Je snloAna bolnUnlc« v BroMcali. H'roski gradnje bodo rnaSall pri­bližno 45 milijonov mlnarjev Novi atanovimtskl blok gradi 30P Pio­nir I« Nove«« mesta.

»Obra t j e l e p o u r e j e n . P r o ­s t o r i s o s v e t l i i n s u h i , l e k u ­h i n j e n i m a m o , d a b i v n j e j p r i p r a v l j a l i t o p l o m u l l c o . Z d a j u r e j a s v o j o m e n z o o b r a t M e ­t a l n e i n v e r j e t n o se j i m b o m o p o t e m pr idruž i l i k o t gos t j e . Naše d e l a v k e b o d o l e t o s l a h ­k o prež ive le l e t n i d o p u s t v P i r a n u a l i S p l i t u . P r v a i z m e n a b o o d p o t o v a l a 26. j u l i j a . Z a d n e v n o o s k r b o m o r a j o p r i s p e ­v a t i p o 700 d i n a r j e v , o s t a l o r e g r e s i r a pod je t j e . «

» I m a t e k a j težav z d e l o v n o disc ipl ino?« .

» N e m o r e m se pr i toževat i . N a d e l o p r i h a j a j o v s e d e l a v k e z e l o točno , čeprav s o p o več k i l o m e t r o v odda l j ene . «

» V o b r a t u Je z a p o s l e n i h t u ­d i p r e c e j m l a d i n k . I m a j o s v o j m l a d i n s k i ak t i v? «

»Seveda g a i m a j o i n še p r a v p r i d n o d e l a j o . S I c e r v a m p a o t e m l a h k o največ p o v e p r e d -

L a n i se j e n a pošt i v Šent­janžu z g l a s i l n e k i tovar iš i z R o v i n j a i n p o v e d a l , d a j e o k t o b r a 1962 p r i te j pošt i vplačal 4.500 d i n n a račun u p r a v e z a d o h o d k e v S e v n i ­c i , p r e j e l p a j e p o n o v n o t e r ­j a t e v z a t a znesek , čeprav i m a p o t r d i l o , d a j e plačal . Z a n j i m s o se z g l a s i l l š e d r u ­g i , i n t a k o j e .prišlo n a d a n nepošteno p o s l o v a n j e poštne uslužbenke M a r i j e R i h t e r , k i j e b i l a blagajničarka n a p o ­šti v V idmu-Krškem, n e k a j časa p a nameščena t u d i n a pošt i Šent janž.

P r e d t e d n i Je b i l a n a o k r o ­ž n e m sodišču v N o v e m m e ­s t u r a z p r a v a , n a k a t e r i j e obtožena M a r i j a R i h t e r v z t r a j n o z a t r j e v a l a , d a s i de­n a r j a n i p r i l a s t i l a , k o t JI Je oči ta la obtožnica. Spr ičo n a ­s p r o t n i h d o k a z o v p a j e s e n a t

p r i še l d o s k l e p a , d a j e k r i ­v a , i n j o o b s o d i l n a 4 m e s e ­c e z a p o r a , p o g o j n o z a d o b o d v e h l e t .

K e r j e b i l a o m e n j e n a u s l u ­žbenka p r v i č p r e d sod iščem, k e r j e b i l a v e č l e t m e d t e m v z o r n a uslužbenka, k e r Je n a s t a l o škodo že p o v r n i l a i n k e r j e b i l a t i k p r e d p o r o ­d o m , se je sodišče od loč i lo z a t a k o k a z e n v prepr ičanju, d a j o b o v p r i h o d n j e s p a m e ­t o v a l a .

V K r m e l j u n i r e š e n a d r u ž b e n a prehrana S t e m k o se poveču je števi­

l o z a p o s l e n i h , p o s t a j a v K r ­m e l j u v e d n o b o l j pereč p r o b ­l e m družbene p r e h r a n e . O t e m , k a k o z a g o t o v i t i d e l a v ­c e m , k i s o v v e l i k i večini d o ­m a v o k o l i c i K r m e l j a , p r e -

Pogled v delavnico v K r m e l j u

h r a n o m e d d e l a v n i k o m i n p o n j e m , j e b i l o i zrečenih n a r a z n i h p o s v e t i h i n s e s t a n k i h že v e l i k o beseda . O tem s o r a z p r a v l j a l i o r g a n i s a m o u p r a ­v l j a n j a i n s i n d i k a t , d a n i h j e b i l o t u d i več p r e d l o g o v z a r e ­šitev, s t o r j e n e g a p a n i d o s l e j še n ič . V s e kaže, d a b o t r e b a s k l i c a t i p o s v e t d e l o v n i h o r g a ­n i z a c i j v K r m e l j u , k j e r n a j b i v s o d e l o v a n j u z občansko skupščino n a p r a v i l i p o t r e b n e k o r a k e , d a b i z a d e v o začet i reševat i t u d i z d e j a n j i . D . B .

Kdaj bo v Krmelju z a ž i ­vela servisna dejavnost?

P r e b i v a l c i K r m e l j a s i žel i­j o več s e r v i s o v s t a n o v a n j s k e s k u p n o s t i , k e r v K r m e l j u n i o b r t n i k o v z a r a z n e uslužnost-n e d e j a v n o s t i . Na jveč težav Je z o k v a r a m i n a v o d o v o d u . P o p o m o č se z a t e k a j o k d e ­l a v c e m i z M e t a l n e . P o t r e b a p o s e r v i s i h j e b i l a izražena že n a z b o r i h v o l i v c e v Občani m e n i j o , d a j e t ega . d.a še v e d ­n o n i nič n a r e j e n e g a , * r i v t u ­d i o d b o r s t a n o v a n s k e s k u p ­n o s t i , k i j e p r e m a ' o p r o d e n . M e t a l n a i n v s ? o s t a ' e l e i r / -n e o r g a n i z a c i j e s o p r i p r a / . l e ­n e p o m a g a t i p r i u s t a n a v l ' u r p u s e r v i s o v . P r e b i v a l c i n r o s i . o , n a j o z a d e v i r a z p r a v l j a t u d i o b č i m k a skupščin'-i v S s v n i c i , z a k a r j i b o d o hvaležni

D B .

Matični urad T r ž i š č e Junija sta doma rodili: Ivink*

Simeonov lz Vodni — dcCka In Jožeta Lc-posa Iz TrSoir.i — dečka. — Porok ni bilo. — t mrla Je An­gola Kos, gojpodlnja lz Polja, stara 71 let.

S * - 29 (747) " D O L E N J S K I L I S T 7

VTISI S POTI PO ITALIJI

0 0 BOLOENE DO SOB EN TA

...» -. • .C. »*.-«• • -»p . ^ -j • - _^

3 Preden smo zapustili občino Conselice, smo mo­

rali na vsak način še v občinsko dvorano, čeprav je bilo že pozno ponoči. Zupan, tudi komunist, je rekel, da bo užaljen, če mu ne bomo uslišali prošnje. Po­kazal nam je, kakšna je razmestitev sedežev glede na politično pripadnost občinskih svetnikov. Največ od­bornikov sedi seveda na levi strani, na de sn i j ih je samo nekaj. Tud i tu igra pomembno \!ogo tradicija. Že pred več desetletji so v tem kraju streljali na žen­ske — kmetijske delavke, k i so demonstrirale pred županstvom in terjale povečanje plače samo za bore dva centa.

V s e kmetijstvo - en s a m vrt! E n dan bivanja v Reggiu Emi l i i , provinci, k i šteje

okrog 400.000 prebivalcev, je zadoščal komaj za bežen prelet značilnosti tega območja. Toda tudi bežna srečanja, so nam posredovala nekaj bogatih vtisov. Predvsem nas je navdušilo kmetijstvo, ki se nam je zdelo kot en sam vrt. Vsak pedenj zemlje je skrbno Obdelan. Iz zemlje iztisnejo vse, kar se iz nje iztis­niti da.

Provinca Reggio Emi l ia se je zadnjih deset let spremenila iz agrarno-industrijskega v industrijsko-agrarno področje. Prevladujejo majhna in srednje ve­l ika industrijska podjetja, k i so seveda v rokah ka­pitalistov, medtem ko so delavci zvečine pod vplivom, levice, predvsem komunistov. Na podeželju je pre­vladujoč sloj kmetov, k i je zelo borben, stalno anga­žiran v bojih proti veleposestnikom. Prr tem pa ne gre samo za tako imenovane polovinarje, k i obde­lujejo tujo zemljo. Tud i okrog 50 odstotkov indivi­dualnih kmetov je pod vplivom levice, čeprav so bili kmetje v preteklosti normalno pod vplivom katoli­škega gibanja. K tej spremembi je pripomogel pri­tisk monopolov, ki tišči tudi kmeta in ga sili k večji zadružni in tudi siceršnji organiziranosti, če hoče vzdržati surovo konkurenco veleposestnikov in mo­nopolov. Zaslugo pa je treba pripisati tudi spremem­bi v politiki K P I v odnosu do kmetov. Komunist i se močno angažirajo v delu s kmeti.

Na območju province je 45 občin, od teh j ih je 35 v rokah komunistov in socialistov. Sile levice pre­vladujejo celo v katoliškem gibanju, čeprav je na vrhu velik prepad med vodstvi K P I in krščansko-demokratske stranke, je spodaj, na terenu, precej akcij, v katerih složno sodelujejo tako komunisti kot tudi pripadniki katoliškega gibanja. Sekretar komu­nistične federacije nam je povedal, da so komunisti organizirali številne ideološke razprave, za katere jjje bilo precej zanimanja tudi med katoliško mladi­no. Tud i v pripravah za proslavo 20-Ietnice odpora prot i fašizmu so sodelovale razen komunistov, socia­listov in drugih levih sil tudi napredne sile iz kato­liškega pokreta.

Sodelovanje med komunisti in socialisti je po pri­povedovanju sekretarja komunistične federacije in podsekretarja socialistične federacije, s katerima smo se pogovarjali, zelo uspešno, kot pravita, na lini­j i enotne fronte. To sodelovanje traja že petnajst |et in ga nista motil i ne plima ne oseka v odnosih med italijansko komunistično in socialistično stran­ko. Tud i sedanja polemika zaradi sodelovanja socia­listov v vladi levega centra ni vplivala, da ne bi bila še naprej ohranjena enotnost.

Po končanem sprejemu pr i sekretarju komuni­stične federacije smo obiskali veliko kooperativo, ne­kakšno zvezo zadrug, kjer predelujejo, obdelujejo in čistijo mlečne izdelke, k i j ih dobivajo od včlanje­nih zadrug. Od tod gredo proizvodi naravnost na trg. Dejansko so to pridelki zadružno povezanih in­dividualnih kmetov in spolovinarjev, k i sicer — sami, brez sodobnih obratov — ne b i mogli uspešno kon­kurirati velikim kapitalističnim kmetijskim organi­zacijam.

Zmogljivost obratov kooperative je zelo velika. V prostoru, kjer dozoreva parmezan, človek kar osup­ne ob pogledu na velikanske skladovnice velikih hlebcev sira, premazanih z neko črno zaščitno' snov­jo. Preračunali smo, da znaša vrednost zalog zoreče-ga sira okrog poldrugo milijardo lir. Razen tega opravljajo v obratih kooperative tudi še druge de­javnosti: čistijo in pakirajo maslo, pasterizirajo in stekleničijo mleko itd. Zadnje čase so začeli pošiljati ha trg tudi mleko v impregniranih papirnatih vreč­kah.

Pot nas je vodila naprej v občino Santa Vittoria, še zmeraj v provinci Reggio Emilia. . Obiskali smo sodobno zadružno posestvo, k i meri okrog 3500 ha obdelovalne zemlje. Razen prašičje farme so nam p o k a z a l i še prostrana riževa polja. Povedali so nam, da je bila zadruga ustanovljena že leta 1911. Odlo­čilen vpliv v njej imajo komunisti. Zadruga zapo­sluje okrog 1200 kmetijskih delavcev zadružnikov.

P r i obedu, ko ni šlo brez zdravu-, nas je pozdravil tamkajšnji sekretar komunistične organizacije, mlad črnolas fant. S preprostimi besedami je izrazil sim­patije, ki j ih goji do Jugoslavije in njene samostojne zunanje p o l i t i k e . Vendar pa je bi l v razgovoru z na­mi zelo odkrit. K a r naravnost je povedal, če m u kakšna stvar pr i nas ni všeč. M i pa spet nismo bi l i tako napeti, da bi nespametno trdili , kako da je pr i nas vse najlepše, vse tako čudovito skladno -r brez težav in napak.

Potem smo se vrnil i v mesto Reggio in si spotoma ogledali še veliko zadružno klavnico, v katero so včlanjene posamezne zadruge in individualni kmetje. K e r seveda nimajo dovolj živine iz svoje lastne vzre-

6, dobivajo v zakol tudi živino iz uvoza. V sestavi avnice so tudi predelovalni obrati.

Spor zaradi ciganskega kralja J u g o s l o v a n s k i C i g a n i ne priznajo s a m o z v a n c a

V p i s a n e m ž iv l jenju e v r o p ­s k i h C i g a n o v n o m a d o v b o po ­s e b n o p o m e m b e n m e s e c av­gus t . T e g a m e s e c a se b o namreč v r h o v n i c i g a n s k i p o ­g l a v a r a l i » v rhovn i ca r « po ­roči l z m l a d o norveško C i ­g a n k o madžarskega p o r e k l a C a m i n g o K a r o l v . 22- le tna Norvežanka, k i j e z n a n a ne s a m o v O s l u , a m p a k p o vse j S k a n d i n a v i j i , b o p o p o r o k i s c i g a n s k i m c a r j e m , 2 1 - l e t n i m R u s o m P e l e t u j e m , k i i z v i r a

i z R o m u n i j e i n živ i v R i m u , p o s t a l a c i g a n s k a k r a l j i c a .

I t a l i j a n s k o časopis je p o r o ­ča, d a j e i z T r a v n i k a pr iš lo v R i m p i s m o , k i ga j e p o d ­p i s a l o e n a j s t j u g o s l o v a n s k i h c i g a n s k i h starešin. P i s m o i z ­p o d b i j a i z b o r R u s a P e l e t u j a z a c i g a n s k e g a c a r j a , k e r vo­l i t v e n i s o b i l e o p r a v l j e n e de­mokra t i čno . P i s m o j e ses ta­v i l N i k o l a Vuladž i ja , 60- le tn i C i g a n , k i j e l a n i d v a k r a t za­p o r e d o m a o b i s k a l I t a l i j o i n

Milijon kilometrov za volanom

Karel Mladkovič, šofer ljubljanskega podjetja SAP, ki vozi na progi Ljubljana —Brežice—Bizeljsko, je šo­fer Se 26 let. V Brežice je prišel za avtobusnega šo­ferja takoj po osvoboditvi, zato ga dobro pozrlajo vsi potniki iz Brežic, Kosta­njevice in Novega mesta, saj že skoraj 20 let vozi na tej progi. Doslej je vozil avtobuse raznih tovarn, zadnji čas pa vozi avtobus FAP., s katerim je prevozil že nad 300 tisoč kilometrov brez generalnega in sred­

njega popravila. Zato je prejel od podjetja SAP za vestno vzdrževanje vozila denarno nagrado, od beo­grajske ITV pa diplomo za prevoženih 300 tisoč kilo­metrov, zlato značko in de­narno nagrado. Za ' vest­nost v službi mu je Zdru­ženje ZAMŠ poklonilo di­plomo in zlato, značko, TNZ pa plaketo in značko vzornega voznika. Je zasta­vonoša brežiške podružni­ce ZAMŠ.

Menjavala so se podjetja, šoferji so prihajali in od­hajali, on pa je ostal. Ni­kdar ni bil kaznovan, v družbe ne zahaja, nadreje­ni mu zaupajo, tovariši u-poštevajo njegovo delo, potniki ga cenijo kot vest­nega in previdnega šoferja.

V prostem času je najraje doma, kjer pomaga svoj­cem pri kmečkem delu, rad vinogradi, kadar pa se vsa družina znajde doma, te­daj s sinovoma zaigrajo na mandolino in kitaro, hči pa zapoje.

Ko sva se pogovarjala o cestah, je dejal, da bi bilo nujno, da bi tudi ceste mo­dernizirali in asfaltirali, da bi zmogle hitri razvoj in napredek prometa. In s katerim vozilom je bil do zdaj najbolj zadovoljen? Za FAP pravi, da najbolj odgovarja našim cestam, ker ima dovolj močan mo­tor, sorazmerno dobro ure­jene prestave, razen tega pa je za naše ceste dovolj okreten. FAP je vozilo za vsako progo!

Tovarišu Mladkoviču že­limo še mnogo kilometrov brez nezgod v zadovoljstvo vseh potnikov, ki jih bo še vozil. D. V.

Zlatnik za. 7 m i l i j o n o v

dinarjev L o n d o n s k a numizmat ična

t v r d k a »Glendin ing a n d C o m -pany « j e t e d n i p r o d a l a e n e g a največj ih i n najredkejš ih z la t ­n i k o v n a s v e t u , p o l j s k i z l a t ­n i k i z l e t a 1621 v v r e d n o s t i 70 d u k a t o v , s težo 0,20 k g i n s p r e m e r o m 70 m i l i m e t r o v . C e ­n a : 3300 f u n t o v šter l ingov (6 m i l i j o n o v 930 t isoč d i n a r j e v ) . Z l a t n i k j e l o n d o n s k a t v r d k a o d k u p i l a z a n e k e g a z a s e b n e ­g a k u p c a n a dražbi , k i s o j o p r i r e d i l i o b k o n c u p r v e l o n ­d o n s k e skupščine m e d n a r o d ­n e g a združenja p o k l i c n i h n u ­m i z m a t i k o v . N a dražb i s o p r o ­d a l i s t a r e k o v a n c e v v r e d n o ­s t i 44 t isoč f u n t o v šter l ingov. M e d d r u g i m i d r a g o c e n i m i k o ­v a n c i j e b i l t u d i z l a t n i k »tr i-p l e un i t « C h a r l e s a I., k i s o g a s k o v a l i v o x f o r d s k i k o v n i c i 1. 1963 t e r s o g a p r o d a l i z a t i ­soč f u n t o v šter l ingov.

Tole je Susan HoImquist (s krono na glavi), k i so jo pred k ra tk im izvol i l i v P a l m i di Maiorca za »miss O Z N « . Seveda so si ta zveneči naziv izmisl i l i podjetni hotelirji, da b i pr ivab i l i čimveč tujih go­stov. Desno na sl iki je Svedinja, k i je dobila ta

naziv p r i lanskem tekmovanju.

Caminga Ka ro l v , norve ­ška Ciganka madžarske­ga porekla, naj bi postala nova -c iganska carica«

t a m r a z p r a v l j a l o vprašanj ih s k u p n e g a i n t e r e s a z a v s e C i ­gane . Vu ladž i ja t r d i , d a . b i t u d i j u g o s l o v a n s k i C i g a n i l a h ­k o b i l i soudeleženi p r i v o l i t ­v a h v R i m u , čeprav nače lno n i s o n a s p r o t o v a l i p o r o k i c i ­g a n s k e g a k r a l j a . Vuladži ja j e prepr ičan, d a b i b i l o t r e b a s p r e m e n i t i n a z i v »ciganske­ga car ja « , k e r p o n j e g o v e m m n e n j u n i m a več s m i s l a .

Zvon

ko

Vof

iett

*:

DEČE

K DU

B V

VESO

LJU

85. Kapetan f c rakete je bU Dub. S seboj je vzel tudi novi­narje. »Tvoji' 8™."* Je nekakšen leteči traktor,« ga je podra­žil eden med£ } m ,

: — »Bo kar držalo,« je odgovoril Dub. »To je najbrž n»W smešen traktor i n najbolj nenavaden tovor, kar ste jih — In res je bilo nenavadno. Zrcalo, k i je merilo v p r « * " 1 150 km, je vlekla raketa, velika komaj 30 metrov! Bil»^ l a l { 0 majhna, da je iz upravljalne kabine ve­soljskega zrt** sploh niso videli.

86. »Ko gledam iz rakete, k i vleče na dolgi vrvi to orjaško zrcalo, me spominja na bolho, k i vleče za seboj slona,« je po­ročal eden od novinarjev na zemljo. » N a Zemlji kaj takega ne bi bilo mogoče.« — Drugi novinar pa pojasnjuje: »Ogledalo bo krožilo v višini 6000 k m nad Zemljo. Ce bo vsa njegova površina odsevala sončne žarke na Zemljo, bo na njej povsod tako vroče, kot na ekvatorju, žito bo nenehno zorelo. V se­vernih predelih bo sijalo sonce tudi pozimi.«

87. Duhova raketa je privlekla zrcalo na odrejen položaj. V središču zrcala, nekdanji raketi »Deimos«, je ostala posadka šestih mož. — »Veliko sreče!« je zaklical Dub v radiotelefon, ko je odpel zrcalo. — »Poskrbite, da bo zrcalo vedno čisto, da b i se lahko prebivalci drugih planetov br i l i pred njim,« se je šalil Dub. — »Ne skrbite, tudi m i ga bomo uporabljali za britje.« Iz zrcala mu niso ostali dolžni odgovora. Potem so si zaklicali še na svidenje!

Tudi V a t i k a n je s p r e g o v o r i l

Zdaj je zadeva z novo ko­palno modo dosegla tudi Vati­kan. Uradno vatikansko glasilo

Vendarle »novomeški« trojčki!

V zadnji številki našega lista smo poro­čali, da je Jožefa Korene iz O r l v sevniški občini rodila trojčke v novomeški porodnišni­ci. T a podatek pa vendarle ni docela točen: trojčki so res, njihova mamica je tudi Jožefa Korene , stanuje pa v S e g o n j a h psi Škoc-janti. torej le v novomeški občini!

.Porodnico smo obiskali nekaj ur po poro­du in je bila, k o t s a m a pravi , t a k o iz s e b e , d a je pomotoma imenovala Orle, kjer je več let živela in kjer je tudi doma. Ko t smo izvedeli, pa taka zmedenost po porodu ni nič posebne­ga in se je v bolnišnici že večkrat zgodilo, da so žene v zmedenosti dale nehote različne napačne podatke o sebi, kraju bivanja ali o svojcih.

Vse ostalo glede težkih razmer v Korene -tovi družini pa popolnoma drži, kar smo pre­ver i l i tudi pri pristojnih organih za socialno službo. Korenetova si polagoma pridobiva moči; še vedno je na porodniškem oddelku, njeni trojčki pa tudi lepo uspevajo.

Vesel i smo, da je naše vabilo za zbiranje pomoči, k i smo ga objavil i pretekli teden, naletelo na tako lep odziv, o čemer poročamo danes še posebej. ;

ZA T R O J Č K E : 32.700 dinarjev Od četrtka do sobote dopoldne smo dobil i

od naših naročnikov in bralcev naslednje p r i ­spevke, namenjene za pomoč Ko iene tov im trojčkom iz Segonj pr i Skocjanu:

Uslužbenci podjetja K R E M E N , Novo m e - , sto (zbirka) - 6800 din, Mar i ja Uršič, Novo mesto, G l avn i trg 8 — 1000 din, neimenovana darovalka iz Novega mesta — 3.000 din, ne ­imenovani darovalki iz Smihela pri N. m. — 1000 din, Mar i ja Grahek, Novo mesto, Majde Si le 8 — 1000 d in , R i a Bačer, Novo mesto — 1000 din, Ivan Zoran, Novo mesto - 1000 din, K a r e l Bačer, Novo mesto, Nad mlini — 1000 din, Jul i j Schmidt, Novo mesto - 500 din, Avgust Moro, Novo mesto, Dilančeva 1 — 1000 d in , Alojzi ja Novina, Novo mesto, Kr i s t a nova 3 — 500 din, uslužbenci analitskega l a ­boratorija » K r k a « , Novo mesto (zbirka) — 3400 din, neimenovani — 500 din, Dolenjski hst, Novo mesto — 10.000 din, Tončka Roz­man, Novo mesto, Partizanska 23 — 1000 din.

Do sobote nabrano: 32.700 dinarjev. Bra lce in naročnike ponovno obveščamo,

da l ahko nakažejo svoj prispevek za pomoč trojčkom tudi na naž tekoči račun: D O L E N J ­S K I L I S T , Novo mesto, 606-11-608-9, na po­ložnico pa posebej zapišite: » Z A T R O J Č K E « . K a k o bomo zbrano pomoč uporabil i , bomo seveda poročali ob zaključku zbirke. K d o r namerava kaj prispevati , naj pošlje denar čimprej na naš naslov ali pa naj ga osebno vplača v blagajni uprave lista (Glavni trg 3, Novo mesto).

U R E D N I Š T V O IN U P R A V A L I S T A

( senatore R o m a n o j e i m e l o t potrebno, da t e m u »proble­mi« posvet i poseben u v o d n i k

'Jfod peresa glavnega u r e d n i k a ) i m o n d a M a n z i n i j a . V član­i c k i i m a naslov »Najnovejša ^mota « , j emed d r u g i m rečeno, ... predstavljajo k o p a l k e brez ^ rn j ega dela »komercialno-etično pustolovščino«. .• .— —

Popravek P o p r a v l j a m o t i s k a r s k o n a -

•fko i z poroč i la : D A N E S — f A J S E T L E T N I C A O K L O P -£H E N O T J L A , k i s m o g a j a v i l i pre jšn j i t e d e n . P r e d ­a j i s t a v e k s e m o r a p r a v i l - . t g l as i t i t a k o l e :

P r v i k o m a n d a n t b r i g a d e j e I1 P o d p o l k o v n i k V o j o R a -P. P r v i po l i t ični k o m i s a r p a f d P o l k o v n i k M a r k o Vule t i č ; f W P o U t k o m i s a r b r i g a d e j e i P o d p o l k o v n i k F r a n c K o -P* r , naš b e l o k r a n j s k i r o j a k .

Filozofija sebičnosti * n o živl jenje l a h k o rež ira

I idej? ? d r a m o - O s e m i n -r ^ č a l " 6 . n e w y ° r š k i h

i L k a k v * o p a z o v a l o m o r i l -

«>adci t r i k r a t z a p o r e d I t nihče ž r t e v - v e n d a r

' P o k U C a \ t o f rk . t e ' e r o n u , d a

I fres u J i J e v v e l e m e s t u

• * °<igow!fsmisel z a o s e b-jM ianos t i S t 1 1 1 z a č u s t v a

/nci. • ' s e sprašujejo i z ve -

K f i n a 6 ^ 1 ^ Je 28- l e tna K a -

* P u s t i l a V 8 S e v r n i l a 2 d * *> o lokov J a v t o m ° b i l ne-A J a i n l a t i s v ° J e g a s t a n o -^ a d o r n a ? m l a p r o t i d o m u -' đ e l n e z n * °- J e z n o ž e m n a -

l»K n a n „ „ , s t r a h u P r i č e l o

kaj« r,-"- v z d i h o v a l o : »Urad-

|0kr,a V a k r a t 8 0 ^udie ^ P 1 "

I /va>,- m P r l z S a l i luči v s t a -( i r n J D v a k r a ' t j e b r e z u m -1 le l l e c P ° l b e S n i J . v e n d a r

f i na n o v a v r n i l . P o i s k a l žr-

lUca S v ° J z I o - i n o p r a v i l d o

r l 8 e groznega prizo»ra v , " , S 0 2 g a n i l e • • •

/ih S e j e z g o d i l o v ne-

žive rir,,? Q u e e n s ,

. ^ o C ^ e e ž e m r t v o i n ^ ZJ» teginiJ' Je n e k i I P red « , : 8 , ' 1 0 t e m P o l n i j o .

\ ' W W , e P o W i c a l neke -

^ s t a J 6 o d k l . d o n e k e

s»jr*h6* poučijo. fi?-«UJe te-iaviI. d a »ni f «ruei g a v t o vmeša l i « ,

i BS 0 d 6 ' & U n e k a j po -

( I P o j a s n i t i , z a k a j . - 8 0 »Pe t n a v e d l i raz­

l o g : »Mis l i l s e m , d a g r e z a ^ : u b e z e n s k o t raged i j o « . A l i : » N i s e m h o t e l a , d a b i s e v z a ­d e v o vmeša l m o j m o ž ! « »B i l s e m u t r u j e n i n s o m se v r n i l v pos t e l j o « i t d .

Prizadeti stražniki P o m n e n j u p o l i c i j e b i de­

k l e še d a n e s ž ive lo , če b i l j u d ­j e t a k o j p o k l i c a l i v a r n o s t n e o r g a n e . Četudi s o stražniki že o t o p e l i z a r a d i t o l i k i h k r i m i ­n a l n i h p r e i s k a v , j i h j e t o k r a t n a r a v n o s t p r i z a d e l a brezbr iž­n o s t »dobr ih l jud i « , k i j i m n i g r o z i l a n o b e n a n e v a r n o s t , p a s o v e n d a r l e m i r n o p r i s o s t v o ­v a l i tragični s m r t i s v o j e sose ­de .

N e k i časnik j e h o t e l p o k a ­z a t i , d a d r a m a v Q u e e n u n i o s a m l j e n p o j a v . N a v e d e l j e več p r i m e r o v , k o s o meščani n a j a v n i h m e s t i h i z g u b i l i živ­

l j e n j e z a r a d i n a s i l j a , m e d t e m k o s o n j i h o v i someščani »obrača l i g l ave « . N e k i d r u g i časnik j e skušal p r e b u d i t i v e s t j a v n e g a m n e n j a i n j e z a ­s t a v i l vprašanje : »Kakšne v r ­s t e l j u d j e s m o vendar? «

O t e m j e b i l o slišati r a z ­l ična m n e n j a . O d p r e p r o s t i h » z u l i ce « d o t e o r i j e p s i h o l o ­gov , s o c i o l o g o v i n c e l o t e o l o ­gov .

» N e g a t i v n i vzori v javno moralo«

B r a l c i , k i s o se z g r o z i l i n a d r a v n a n j e m s v o j i h somešča­n o v , p r a v i j o : »F i l ozo f i j a sa-., m o z a d o v o l j s t v a , sebičnosti i n l a s t n e h v i e p r o d i r a t u d i v ja i vno i n z a s e b n o m o r a l o . T o n a j b o l j e čutiš v v e l i k i h m e ­s t i h , k j e r j e č lovek b r e z č lo­večnost i i n g a o b r a v n a v a j o k o t n a v a d n o reč . « M a n j krit ič-

- A l i je vaS ta avto, k i je stal pred restavracijo?

Brigadir j i II. belokranjske brigade so pri gradnji nove ceste od Met l ike do Črnomlja odkop ali že veliko zemlje. Tekmovanje z Ljubljančani je hudo, zato se vesele, ker so bi l i v zadnjih dneh pr i dosegi norme za nekaj odstotkov boljši.

H. š e n o v s k i :

Zajtrk z umorom Pr i zajtrku je mož naglo pregledal časnik. — Danes n i nobenega umora, — je rekel. — Kaj praviš? To je nemogoče! — je dejala žena. — Častna beseda, nič pomembnega. Samo nekaj pro­

metnih nesreč, dva vloma in napad. — Umora gotovo nisi opazil, — je rekla žena. — Ber i

bolj pazljivo! 2ena m u je vzela časopis in pričela brati. — Boš videl, da bom našla kaj zanimivega, na primer

umor iz ljubosumnosti. — Želim ti mnogo sreče, — je rekel mož in vzel skode­

lico s kavo. Žena je mrzlično listala po časniku. — Doslej še nisem videla časnika, v katerem ne bi bi l

opisan vsaj en umor. Ne mine dan, da se ne b i zgodil kak umor.

— Zakaj ne more miniti dan brez umora? — je vprašal mož.

n o razpoloženi s o i s k a l i v z r o ­k e i n opravič i la n a d r u g i s t r a ­n i . R a z u m l j i v o j e , d a se L judje noče jo v t i k a t i v zadeve d r u ­g i h , s o d e j a l i , k e r s e t o ve­d n o s l a b o konča. Brž k o te u r a d n o vp iše jo k o t pr ičo , l a h ­k o pr ičakuješ v s e s t r a n s k e ne­všečnosti , o d i z g u b e časa d o p r i t i s k a i n p r o f e p r i t i s k a . Vča­s i h t i c e l o g r o z e s s m r t j o . D r u g i s o s p e t m e n i l i , d a Je v s e g a t e ga k r i v a p o l i c i j a . P o ­š ten im držav l janom n e do­puščajo, d a b i n o s i l i o rož je . .

S e v e d a n i m a n j k a l o p o z i . v o v , n a j b i s e z a d e v e l o t i l i z d r u g e p l a t i . K r i v a j e te lev i ­z i j a , k i posveča z loč inom ved časa, k o t j e u r v e n e m d n e v u . Meščane p r e p r o s t o uči, n a j bo ­d o p a s i v n i , n a v a d n i o p a z o v a l ­c i b r e z čustev. D o b r o i n z l o se n a p r i m e r s p r e m i n j a t a v p o v s e m r e l a t i v n e p o j m e , k i s o o d v i s n i o d p o v s e m s u b j e k ­t i v n e g a v r e d n o t e n j a . T u d i k r i v d a o m e n j e n i h 38 o s eb n i s a m o n j i h o v a , t emveč sploš­n a .

Mnenje izvedencev P r o f e s o r s o c i o l o g i j e j e ome­

n j e n i p o j a v o c e n i l k o t ne­kakšen množ ičen s t r a h , M s l a b i d e j a v n o s t l j u d i . Mešča­n i — n e m e pr iče n a o k n i h — s o i z g u b i l i občutek s v e t a k o t » u m s k o u r e j e n e g a kra ja« , s t e m p a t u d i l a s t e n s m i s e l z a v a r n o s t in z a n e s l j i v o s t . U g l e d ­n i t e o l o g p a je b i l b o l j p r e ­p r o s t : T e g a ne m o r e m r a z u ­m e t i . M o r d a j e č lovekova b r e z o s e b n o s t šlja d l j e k o t s e m sodi l . « N e k i p s i h i a t e r Je p r i p i s o v a l p o j a v p a s i v n o s t i » vp l i vu samovel ič ine, v ka t e ­r e m ž i v imo In ki onemogoča združevanje, s t e m p a o d t u j u j e p o s a m e z n i k e o d skupnotsi . «

• T a k o j e p r e p r o s t , n e v e r -• j e t en p o j a v č loveškega • r a v n a n j a , ki se j e p r i p e t i l • v o k v i r u g r o z n e d r a m e , n a -• čel r a z p r a v o o m o r a l n i in 0 d r u g i h v r e d n o t a h ameri-• ikefa ž iv l jenja. Načel jo je • — i n pustil o d p r t o . . .

— Zato ker zajtrk brez umora n i zajtrk, — je rekla žena in si oslinila vršičke prstov.

— Ce v časniku n i nobenega umora, pomeni to, da no­benega n i bilo! — je izjavil mož zmagoslavno.

— To nikakor ne pomeni, da ga ni bilo. Umor se je zgodil, ko je bi l časnik že natisnjen.

— Jaz pa mislim, da tudi pozneje n i bilo nobenega umora, — je rekel mož razdraženo.

— Zame je vsak dan brez umora izgubljen, — je rekla žena zlobno.

— No, potem pa današnji dan sploh n i dan, — je rekel mož mračno.

— To je čisto tebi podobno! Uživaš, kadar mi lahko kakšno zagodeš! — je vzkliknila žena.

— Dovolj mi je vsega! še besedo, pa bom izgubil ob­last nad seboj! — je besno zarjovel mož.

— Kaj se bo zgodilo, če boš izgubil oblast nad seboj? Morda umor, ti šleva, — ga je pričela dražiti žena.

V naslednjem trenutku je mož pograbil vazo in jo treš­čil ženi na glavo.

Žena je padla. Preden je umrla, je blaženo zašepetala: — Ka j sem ti rekla! Vendar je b i l u m o r . . .

Angleški general lord Roberts je bi l odličen vojskovod­ja, bi l pa je bolj majhne postave. K o je po daljšem času prišel v londonski klub, je srečal precej tujcev, k i so m u j ih šele predstavili. Med njimi je b i l tudi dovtipen velikan, k i je rad zabaval okolico, seveda na račun drug ih

K o sta si stala nasproti, pritl ikavi general in velikan, je ta položil roko na čelo, kot b i motri l kaj v daljavi, in rekel z močnim glasom:

»Večkrat sem že slišal o vas, gospod, videti vas pa ne morem!«

V nepopisno veselje svojih prijateljev m u je general Roberts dobrodušno odgovoril:

»Meni pa se je glede vas pripetilo ravno nasprotno: do­bro vas vidim, a še nikdar n isem nič slišal o vas.«

- In zdajle vam bo mo i mož pokazal še razglednice z najinega predlanskega dopusta!

»Letošnja sezona je boljša od lanske" Edina gostinska delavka-

natakarica, ki ima končano strokovno izobrazbo, je v čr­nomaljskem hotelu »Lahi-nja« IVANKA ROZMAN. Pred dvema letoma je v Novem mestu končala gospodinjsko šolo in se pravzaprav uspo­sobila za poklic kuharice, vendar ni dolgo ostala pri tem poslu. Po končani šoli, katero ji je omogočila obi­skovati Zveza borcev, ker je njen oče umrl v Mauthausnu. se je zaposlila v Makarjevi gostilni v Metliki. Tam je bi­la deloma v kuhinji, deloma pa je stregla gostom, in sled­nje ji je bilo bolj všeč. Po 7 mesecih prvega službovanja je prišla v novi črnomaljski hotel, kjer je še danes. Ma­lo začudena je bila, ko sem jo kot gost povabila k mizi,

N O V I C E Č R N O M A L J S K E K O M U N E

ko pa sva začeli govoriti o njenem poklicnem delu in turistični sezoni, ni bila red­kobesedna:

— Letošnja turistična sezo­na je boljša od lanske. K nam prihaja veliko skupin, tako da imamo skoro vse sobe za­sedene. Prihajajo iz Celja, Kranja, Dravograda in Ko­pra, te dni pa imamo goste iz oficirske šole. Razen teh

Za dan vstaje v č r n o m a l j s k i o b č i n i

V počast i tev d n e v a v s t a j e s t a obč inski o d b o r Z B Črno­m e l j i n P l a n i n s k o d ruš t vo o r g a n i z i r a l a v n e d e l j o , 19. j u ­l i j a , v e l i k o p l a n i n s k o s l a v j e n a M i r n i g o r i , k j e r s o i z v a ­j a l i t u d i l e p k u l t u r n i s p o r e d .

I s t e g a d n e j e b i l o o r g a n i ­z i r a n o srečanje b o r c e v i n m l a d i n e n a v in i škem k a m -p i n g u o b t o p l i K o l p i . P o v s e h več j ih h r i b i h b o d o d a ­n e s zvečer z a g o r e l i k r e s o v i , v C m a m l j u i n n a M i r n i g o r i p a b o d o r a z e n t e g a i z s t r e l i l i v eč b a r v n i h r a k e t .

•je precej prehodnih gostov in tujcev. Vse do glavne se­zone nudimo hrano tudi abo­nentom, največ iz vrst pro­svetnih in zdravstvenih de­

lavnikom pa grem ob prostih popoldnevih včasih domov, ob torkih in petkih pa v ki­no. V splošnem sem v po­klicu zadovoljna in si ne že­lim nič posebnega!

R . B .

Matični urad Metlika Juni ja je bi la doma rojena ena

dekl ica. — Poročali so se: Janez Gršič, mehanik iz Bojanje vasi. in L judmi la Klemenčič, farmacevtski tehnik iz Met l ike; Peter Favlovič, delavec, m Stanislava Pecarič, po-ljedelka, oba iz DraSic. — U m r l i so: Barbara U r h , gospodinja iz Križevske vasi, 83 let; Alojz Sumi«, oskrbovanec iz Met l ike. 58 let; Janko Damjanovič. posestnik iz Drag. 56 let; Jože Stefanič, učenec lz Dragic, 8 let.

Spet » p o m o t a « v samopostrežbi

Ivanka Rozman: » V po­klicu sem zadovoljna ...«

lavcev, zdaj pa, ko so ljudje na dopustih, je abonentov manj.

— Kadarkoli grem mimo vašega hotela, vidim, da na vrtu ni veliko gostov. Kako to?

— Ob delavnikih je tam res malo ljudi, ob sobotah zve­čer, ko imamo ples, in tudi ob nedeljah, pa je vse zase­deno.

— Kako pa je z vašim za­služkom? Ste zadovoljni?

— Plačani smo po učinku. Jaz zaslužim okoli 34 — 36 tisoč din na mesec. Hrano imam tu, plačam zanjo 4.600 din, za stanovanje dam 1.500 din, z ostalim denarjem pa še kar lepo izhajam. Pora­bim ga v glavnem zase. Ka­dar grem domov, kjer je še več otrok, pa jim kaj nesem.

— Ali imate delovni čas točno določen?

— Imamo. Delamo v izme­nah. En teden od šestih do dveh, drugi teden pa od dveh do enajstih zvečer. Razen te­ga smo v službi vsako sobo­to . zvečer in tudi ob nede­ljah. Prosti smo malo, saj od nedelje nimamo nič. Med de-

Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v

tujini — hvaležni vam bodo za pozornost!

N e d a v n o j e obč insko s o d i ­šče v Črnoml ju k a z n o v a l o s 7000 d i n d e n a r n e k a z n i L . P . , ' g o s p o d i n j o i z M e t l i k e , k i j e l e t o s a p r i l a v č rnomal j sk i samopostrežn i t r g o v i n i »Pre ­hrana « s k r i v a j v z e l a z a 2748 d i n b l a g a .

Uslužbenka te t r g o v i n e j e v i d e l a , d a j e o m e n j e n a s t r a n ­k a o b n a k u p u s p r a v i l a n e ­k a t e r e s t v a r i v n a k u p o v a l n o mre žo , n e k a j p a v t o r b i c o , z a t o j e b laga jn ičarko n a t o o p o z o r i l a . K o j e L . P . p r i b l a g a j n i h o t e l a plačat i l e t o , k a r j e i m e l a v k o v i n s k i k o ­šaric i , s o j o p o k l i c a l i v p i ­

s a r n o . V n j e n i t o r b i c i s o n a ­šli še čoko lado , več k o n z e r v i n 1,98 k g t e l e t i n e ! I z g o v a r j a ­l a se j e , d a j e t e l e t i n o po ­m o t o m a v z e l a , k o n z e r v e i n čoko lado p a d a j e d o b i l a v h r a m b o o d n e z n a n e ženske, k i j o j e t e ga d n e srečala in j e n i več v i d e l a . . . K e r s o h o t e l i v t r g o v i n i o d n j e še d e n a r z a m e s o i n k e r s o j o o s u m i l i , j e b i l a s t r a n k a t a k o užal jena, d a m e s a s p l o h r t i h o t e l a v z e t i in g a s e v e d a t u ­d i plačala n i . Običa jna z god ­b a , k i p a se j e končala na sodišču z i z r e k o m s o d b e . T a p a še m pravnomočna .

Za veliko vlomno tatvino v Metliki spremenjena kazen

V n a š e m l i s t u s m o p o r o ­č a l i o e n i n a j v e č j i h v l o m -n i h t a t v i n , kar s e j i h j e v n a š i h k r a j i h z g o d i l o v p o ­v o j n i h l e t i h , v k a t e r i s o z m i k a v t i i z Z a g r e b a o d n e ­s l i V i l m i Sirko i z M e t l i k e d r a g o c e n o s t i z a v e č s t o t i ­s o č d i n a r j e v . Z o p e r k a z e n , k i j o j e t e d a j i z r e k l o n o v o ­m e š k o o k r o ž n o s o d i š č e , s e j e p r i t o ž i l j a v n i t o ž i l e c , k a ­k o r t u d i e d e n i z m e d o b t o ­ž e n c e v .

V r h o v n o s o d i š č e j e p r e d k r a t k i m S t e v i c o N i k o l i č a , k i s e j e p r i t o ž i l , o p r o s t i l o o d o b t o ž b e . L j u b i c i K o n ­s t a n t i n o v i n K a t i K o k a n d i p a z v i š a l o k a z n i , i n s i c e r : L j u b i c i K o n s t a n t i n o v n a 3 l e t a i n 3 m e s e c e z a p o r a , K a t i K o k a n d i p a n a 4 l e t a s t r o g e g a z a p o r a . K e r s t a b i l i o b e o b t o ž e n k i ž e v e č ­k r a t k a z n o v a n i z a r a d i p o ­d o b n i h k a z n i v i h d e j a n j i n j u d o s l e j k a z n i n i s o spa­m e t o v a l e , j e b i l o V r h o v n o

s o d i š č e m n e n j a , d a j e t r » -b a k a z n i z a o s t r i t i .

I. l jubljanska brigada Moše Pijada, k i dela na cesti Metl ika-črnomelj , je imela minu lo sredo d o ­poldne zbor na dvorišču gradaškega gradu. M l a ­dina iz občine L jub i jana-Center se v naših kra j ih dobro počuti, p r i delu pa vneto tekmuje z II. belo­kranjsko brigado Janka Starine za dosego čim

boljših rezultatov.

V Petrovi vasi: ena najboljših KO SZDL! P e t r o v a v a s j e manjša v a ­

s i c a m e d Črnom l j em i n S e -m i č e m , n j e m p r e b i v a l c i p a s i že le v s e s t r a n s k e g a n a p r e d ­k a . P o s e b n o d e l a v n a j e v v a s i k r a j e v n a o r g a n i z a c i j a S Z D L , k i j e l a n i d o b i l a p r v o n a g r a d o 40.000 d i n n a t e k ­m o v a n j u , r a z p i s a n e m v o b ­č inskem m e r i l u . S e k r e t a r K O S Z D L Je še m l a d f a n t A n t o n K o č e v a r , p o p o k l i c u p i s m o ­noša. S s v o j o t o r b o j e v e d n o h a p o t i , t a k o d a s m o g a večkrat z a m a n i s k a l i v v a s i i n n a pošt i , p r e d e n s m o g a d o b i l i i n z a p l e t l i v p o ­g o v o r :

— K a k o s t e p o r a b i l i d e n a r , k i g a je vaša o r ­g a n i z a c i j a d o b i l a z a n a ­g r a d o ?

— T a k o j , k o s m o d o b i l i d e n a r , s m o v v a s i s k l i c a l i š irši s e s t a n e k z v s e m i d r u ­g i m i k r a j e v n i m i o r g a n i z a c i ­j a m i , k j e r s m o se p o g o v a r ­j a l i , k a j n a j b i k u p i l i , d a b i bdlo z a v s e p r a v . Z e d i n d l i S m o se z a r a d i o a p a r a t U K W z g r a m o f o n o m . T o j e s t a l o n e k a j več, k o t s m o i m e l i , za -

Tujci kupujejo, domači trgovci pa ne Tudi L E P I Š na Suhorju presega letošnji Izvozni plan

V s a k , k d o r se čez G o r j a n c e p e l j e p r o t i M e t l i k i , p o s t a n e v S u h o r j u p o z o r e n n a v e l i k e s k l a d o v n i c e d e s k , z ložene n a hr ibčku n a d n o v o a s f a l t n o c e s t o . T e d e s k e s o l a s t l e s n o ­p r e d e l o v a l n e i n d u s t r i j e » Le ­p i š « . D e l a v k e l n d e l a v c i , k i se

(METLIŠKI T E D N I K

v o z i j o • n a d e l o v s u h o r s k i o b r a t i z bl ižnj ih i n d a l j n i h va ­s i , p r e d e l u j e j o s p o m o č j o i >• d o b n i h s t r o j e v l e s v t e l e v i z i j ­s k e sto lčke, po l i čke z a n a ste ­n o i n d r u g o .

» Č A S H I T I « v M e t l i k i Metliška mladina redno iz­

daja svoj časopis Cas hiti. Ta mesec je izšla že sedma šte­vilka, ki prinaša informacij­ske članke, literarne prispev­ke ter kritike metliških na­pak. Vsak mesec izide 120 ci-klostiranih izvodov, ki so si te pridobili ime, saj je vest o izhajanju mladinskega gla­sila prodrla tudi v Ljubljano, kjer jo je objavila Mladina. Razveseljuje predvsem dej-. »tvo, da razen mladine v to glasilo dopisujejo tudi štu­dentje in starejši občani. Ce bodo izdajatelji nadaljevali z delom v tem smislu, so na najboljši poti, da »Cas hiti« postane nc samo glasih) mla­dine, ampak glasilo Metlike sploh, zlasti še, ko bodo av­torji prispevkov prebrodili začetne težave, saj se neka­terim delom pozna precejš­nje začetništvo.

- a l

Z a v s e te p r e d m e t e i m a j o že več l e t d o v o l j k u p c e v v i n o z e m s t v u : v Šv ic i , H o l a n d i -j i , Z D A i n A n g l i j i . L a n i Je » Le ­p i š « i z v o z i l z a 130.650 d o l a r j e v s v o j i h i z d e l k o v , k a r p a j e b i l o z a o k o l i 3500 d o l a r j e v m a n j , k o t s o računal i . K e r n e k a t e r a d e l a o p r a v l j a j o n a p r o s t e m , l a n i p a z a r a d i i z r e d n o s l a b e g a

v r e m e n a s k o r o t r i m e s e c e n i ­s o m o g l i d e l a t i , d e l o m a p a t u ­d i n e z a r a d i r e k o n s t r u k c i j e s v o j i h p r o s t o r o v , p l a n a n i s o p o v s e m i z p o l n i l i . K l j u b t e m u s i j e k o l e k t i v z a s t a v i l z a l e t o s še d o s t i več j i i z v o z n i p l a n — 160.000 d o l a r j e v . D o k o n c a J u ­n i j a s o i z v o z i l i ž e z a 92.300 d o l a r j e v , k a r p o m e n i , d a j e

p o l l e t n i p l a n presežen, i n d a ­j e u p a n j e , d a b o t u d i o b k o n ­c u l e t a r e z u l t a t s i l n o u g o d e n .

Z a n i m i v o Je , d a z a p r e d m e ­te , k i j i h v i n o z e m s t v u p r o d a ­j o k o m e d , d o m a n i z a n i m a ­n j a . N e m e d k u p c i , t emveč m e d t r g o v c i ! P r e d l e t i s o p o ­izkušali p r o d a t i s v o j e i z d e l k e n a d o m a č e m trž išču p r e k r a z ­n i h t r g o v s k i h p o d j e t i j , p a s e n i o b n e s l o . K o t n a m j e p o v e -v a d d i r e k t o r p o d j e t j a t o v . Z v o n e J e r m a n , p a s o zaseb ­n i m k u p c e m , k i p r i h a j a j o n a ­r a v n o s t v p o d j e t j e , p r o d a l i ž e o k o l i 2000 g a r n i t u r s t e n s k i h pol ičk, k i v e l j a j o le 2000 d i n .

Po l i čke i m a j o k o v i n s k o o g r o d j e , k i se p r i t r d i v s t e n o , i z d e l a n e p a s o i z l e s a v več b a r v a h , t a k o d a s o l ičen o k r a s v s a k e m u s t a n o v a n j u . K a k o , d a naši t r g o v c i t e ga n e t .pra-v i j o v d e n a r , j e r e s u g a n k a !

K m .

Sekretar krajevne orga ­nizacije S Z D L v Petrovi

vasi je A n t o n Kočevar

t o j e v s a k a o r g a n i z a c i j a Se p r i s p e v a l a . V s t a v b i , k j e r j a b i l a d o n e d a v n e g a o s n o v n a šola, s m o o b a a p a r a t a n a ­m e s t i l i . Z d a j Je t a m v e d n o ž i vo . O d k a r i m a m o v v a s i g r a m o f o n , j e zače la d e l a t i t u d i m l a d i n a , p r e j p a s p l o h n i b i l o vaškega a k t i v a .

— K a j v s e j e vaša o r ­g a n i z a c i j a l e t o s že n a r e ­d i l a ?

— P o z i m i s m o I m e l i če­s t o s e s t a n k e , k j e r s m o r a z ­p r a v l j a l i o v s e h mogoč ih s t v a r e h , k i k m e t o v a l c e z a n i ­m a j o . O d k a r se je začelo d e ­l o n a p o l j u , s m o s t e m s k o ­r o p r e n e h a l i , k e r l j u d j e n i ­m a j o časa. Naša o r g a n i z a c i ­j a s i Je z a d a l a n a l o g o p r e d ­v s e m še povečat i š tev i lo č lanstva ( zda j J i h imtv rno 192), z a t e m p a u r e d i t i g a s i l ­

s k i d o m . P o d s t r e h o j e že, v s e g a o s t a l e g a p a se n e m o ­r e m o l o t i t i , k e r Je z m a n j k a ­l o d e n a r j a . Z a l n a m je p r e d ­v s e m z a t o , k e r s e t a k o d e l a šikoda! I m a m o t u d i n e k a j s l a b i h p o t i , k a t e r e b i r a d i p o p r a v i l i , v e n d a r p a m o r a ­m o d o b i t i d r o b i l e c . P r e d z i ­m o se t e h d e l n e b o m o m o ­g l i l o t i t i .

— V i s t e t u d i s e k r e ­t a r vaškega a k t i v a Z M S ; k a j d e l a m l a d i n a v v a s i ?

— S e m že p o v e d a l , d a j e b i l a k t i v Z M S šele p r e d k r a t k i m u s t a n o v l j e n . K o s m o v •hfrvši S o l i n a m e s t i l i r a d i o i n g r a m o f o n , se j e o k o l i n j e ­g a zače la z b i r a t i m l a d i n a . T a k o j e b i l u s t a n o v l j e n v a ­ški a k t i v , k i že k a r p r i d n o d e l a . M l a d i n a p o m a g a s p r o ­s t o v o l j n i m d e l o m p r i u r e d i t . v i o k o l i c e g a s i l s k e g a d o m a , p r i r e j a p a t u d i z a b a v n e v e ­čere i n p o p o l d n e v e . D o k l e r n i b i l a m l a d i n a o r g a n i z i r a ­n a , j e p r e d s t a v l j a l a z a v a s p r o b l e m , o k a t e r e m s m o večkrat g o v o r i l t u d i n a S Z D L , z d a j p a s e j e v s e l e ­p o u r e d i l o . M l a d i n a , S Z D L , k a k o r t u d i vse o s t a l e vaške o r g a n i z a c i j e v P e t r o v i v a s i s i ž e l imo l e t o , d a b i še uspešneje d e l a l i , k o t s m o že d o s l e j .

Za dan t a n k i s t o v v Č r n o m l j u

V iz ložb i l o k a l a , k j e r i m a p r o s t o r e č rnomal jska z a d r u ­ga , s o p r i p a d n i k i g a r n i z o n a Črnome l j p r i p r a v i l i f o t o r a z ­s t a v o v počast i tev 20 - l e tn i ce j u g o s l o v a n s k i h o k l o p n i h e n o t . V e l i k e i n l epe črno-bele fo­t o g r a f i j e s o m n o g i m m i m > idoč im p r e d s t a v i l e t a n k i s t e m pr ipadn ik « d r u g i h o k l o p n i h e n o t p r i d e l u , n a v o j a A k h v a j a h i n v n j i h o v e m živl je­n j u v e n o t a h J L A .

Ne v i i i i o o mu. m veliko več je lak ih skladov­n i c v Mi. 'in i sultorskega »brata I ! i I * IS, kjer de­lajo televizijska stolčke, stenske police in drugo

za izvoz.

M e t l i š k i bife dobi v e č prostora

D e l a v c i č rnomal jskega p o d ­j e t j a » B e g r a d « o p r a v l j a j o z a ­ključna d e l a p r i me t l i škem b i f e j u . P r o s t o r e , k j e r s o b i l e n e k d a j garaže, s o p r e u r e d i l i , t a k o d a b o d o m e d m j l e p A i -m i l n na jsodobne jš imi go­s t i n s k i m i l o k a l i p r i n a s . V s e b| b i l o že l a h k o n a r e j e n o , k o se ne b ! d e l a z a v l e k l a z a r n d l n a p e l j a v e c e n t r a l n e k u r j n v e , v e n d a r b o t u d i t o k m a l u u r e j e n o . P o d j e t ' e M e r o a t o r , v k a t e r e g a l a s t i Je met l i šk i b i f e , b o t a k o o b u v i o b u ^ n l p o s t a j i o d p r l l o k a l , k ! b o l a h k o M e t r i k i l n v s e m n je ­n i m p r e b i v a l c e m v p o n o s .

N a K a d o v i c i s e j e staro začelo umikat i nov 1 " ! " , ' V tejle podrti hiši nihče več ne stanuje. Šaljiv« vaičani pravijo, du jo bodo pustil i za vaški muzej, njen lastnik pa si je zgradil sodobno domačijo, k i

i n v id imo v ozadju.

T r g o v s k o podjetje » J E L K A « v R i b n ic i :

Do 1970. leta: poldruga milijarda prometa! Glavna s k r b k o l e k t i v a je in bo ostala: zadovoljiti potrošnika!

K o g o v o r i m o o r a z v i t o s t i t r ­g o v s k e mre ž e v r ibniški občini , n e s m e m o p o z a b i t i , d a se j e t u r a z v o j t r g o v i n e pr iče l p r a v ­z a p r a v šele l e t a 1961 z združit­v i j o t r e h t r g o v s k i h p o d j e t i j v R i b n i c i , p r e t e k l o l e t o p a s o se m u pr idruž i l i še t r g o v s k i p o d ­j e t j i v Sodraž ic i i n L o š k e m p o t o k u t e r Z e l e z n i n a v R i b n i ­c i . N o v o t r g o v s k o p o d j e t j e , k i s e d a j p o s l u j e d e l o m a t u d i v kočevski obč in i (z o b r a t i v P o d p r e s k i i n n a T r a v i ) , je d o ­b i l o i m e »Je lka « .

E n a o d o s n o v n i h m i s l i o b združevanju m a j h n i h t r gov ­s k i h p o d j e t i j j e b i l a : združeni b o m o l a h k o n a p r a v i l i več , laž­j e b o m o obrača l i u s t v a r j e n a s r e d s t v a , s k l a d e , laž je b o m o g r a d i l i i n u r e j a l i n o v e l o k a l e .

UESETO k a r vse d o t l e j n i b i l o m o g o č e a l i p a l e v z e l o m a j h n e m ob ­s e g u . P r v o t n o n e z a u p a n j e j e s p l a h n e l o o b o t v o r i t v i n o v e samopost režne t r g o v i n e , po ­trošniki p a s o se že n a v a d i l i n a t o , d a d o b i j o v s a k o l e t o k a k n o v , s o d o b e n l o k a l .

K o l e k t i v t r g o v s k e g a pod j e t ­j a se v es čas z a v e d a , d a j e n j e g o v a o s n o v n a n a l o g a u s t r e ­či potrošniku. T o p a v e l i k o ­k r a t p o m e n i ž r tvovan je , o d p o ­v e d o v a n j e , v l a g a n j e s r e d s t e v v izbo l jšavo, m o d e r n i z a c i j o l o ­k a l o v . V t e h l e t i h s o že u r e ­d i l i p o l e g samopost režne t r g o ­v i n e ( o k r o g ' 13 m i l i j o n o v ) še t r g o v i n e v Grčar i cah (2 m i l i -

• j o n a ) , O p r e m o v R i b n i c i (4 m i l i j o n e ) , t r g o v i n o 2 i v i l a v R i b n i c i (5 m i l i j o n o v ) i n M a ­n u f a k t u r o (7 m i l i j o n o v ) , m e d ­t e m k o so z a g r a d n j o t r gov -s k o - s t a n o v a n j s k e hiše v L o ­škem p o t o k u n a m e n i l i n a d 80 m i l i j o n o v d i n a r j e v . T r g o v s k a hiša v L o š k e m p o t o k u b o p r e d v i d o m a d o g r a j e n a v t r e h l e t i h . V s t a v b i b o d o r a z e n t r ­g o v s k i h l o k a l o v še skladišča ta s t a n o v a n j a .

P o d j e t j e j e n a m e r a v a l o so­d e l o v a t i p r i g r a d n j i p o s l o v n o -s t a n o v a n j s k e s t a v b e v D r a g i , k i j o b o g r a d i l G O K G P v P o d p r e s k i . T r g o v i n a , k i b i j o u r e d i l i v n o v i s t a v b i , b i p r e d ­v i d o m a zadoščala z a v es d r a -g a r s k i k o n e c , v e n d a r b i b i l a o d d a l j e n a z a potrošn ike i z T r a v e i n n e k a t e r i h d r u g i h va ­s i . N a T r a v i že i m a j o l e p o u r e j e n l o k a l , k i b i ga v t e m p r i m e r u m o r a l i o p u s t i t i . K o n č n o s o se odloč i l i , na j o s t a n e t a k o k o t s e d a j , i e l o ­k a l v P o d p r e s k i b o t r e b a d o ­končno u r e d i t i . S t e m p a b o t u d i vprašanje t r g o v i n v t e m k o n c u kočevske obč ine reše­n o .

t rošnikov p o v s e h v r s t a h b l a ­ga . P r e d k r a t k i m j e p o d j e t j e k u p i l o bivše C e n e t o v e h l e v e , v k a t e r i h b o d o 337 k v a d r a t ­n i h m e t r o v površ ine l a h k o s p r i d o m u p o r a b i l i z a v s k l a d i -ščenje b l a g a , s e v e d a p o t e m , k o b o d o p r o s t o r e p r i m e r n o u r e d i l i . Z a hi tre jšo m a n i p u l a ­c i j o s o l e t o s k u p i l i t u d i to­v o r n i a v t o m o b i l .

P o združ i tv i t r e h t r g o v s k i h p o d j e t i j p r e d št i r imi l e t i se j e p r o m e t i z l e t a v l e t o n a g l o povečeva l , t a k o d a j e l a n s k i c e l o t n i d o h o d e k znašal že 888 m i l i j o n o v d i n a r j e v ( p l a n 740 m i l i j o n o v ) . V letošnj i p l a n s o z a p i s a l i 950 m i l i j o n o v d i n a r ­j e v p r o m e t a , v e n d a r b o konč­n i u s p e h , sodeč p o d o s e d a n j i h p o k a z a t e l j i h , občutno več j i . V n a s l e d n j i h l e t i h , t j a d o 1970, s o s i z a d a l i k o t o s n o v n o n a ­l o g o povečat i v s a k o l e t o p r o ­m e t z a 10 o d s t o t k o v , t a k o d a b i o b k o n c u s e d e m l e t n e g a p l a ­

n a pr iš l i že n a p o l d r u g o m i ­l i j a r d o d i n a r j e v .

P r i k a z n e b i b i l p o p o l n , če n e b i n a k o n c u z a p i s a l i še ne­k a j b e s e d o k a d r u , s t a n d a r d u i n p r e h o d u n a skrajšan de­l o v n i čas. S k a d r o m , p r a v i j o , n i m a j o p o s e b n i h težav; p o ­t r e b n e t r g o v s k e d e l a v c e s i v z g a j a j o s a m i , o s e b n i d o h o d ­k i p a s o o d v i s n i o d p r o m e t a i n j e l e še n e k a j t a k i h , k i i m a j o p o d 25.000 d i n . S p r i ­h o d n j i m l e t o m b o d o u v e d l i t u d i poč i tn išk i r e g r e s z a l e t o ­v a n j e ; k d o r i m a manjše o s eb ­n e d o h o d k e , b o d o b i l več j i r e g r e s , člani k o l e k t i v a z več­j i m i OEJ p a m a n j .

V e r j e t n o b o d o v e n e m m e s e c u že l a h k o prešl i n a 42-u r n i d e l o v n i t e d e n . K a k o r p o ­v s o d s o p o t r e b n i t u d i v t r g o ­v i n i p o d r o b n e a n a l i z e ; v t r g o ­v i n i m o r d a še b o l j , k e r m o ­r a j o d e l o v n i čas p r i l a g o d i t i po t r ošn ikom. K o b o a n a l i z a n a p r a v l j e n a , se b o d o v k o l e k ­t i v u o n j e j še p o s e b e j p o m e ­n i l i . F . G .

V bogato založeni trgovini potrošnik hitro najde, kar potrebuje — to pa je eden izmed pogojev za zadovol j ­

stvo! (Foto Mohar , Ribnica)

TORBICA ( S o d r a ž i c a ) : od 34 na 100 milijonov dinarjev

T r g o v i n a v Grčar icah, k i Je v s a l e t a v e d r i l a v n a p o l r a z ­p a d l i s t a v b i , j e b i l a n u j n o po ­t r e b n a p o p r a v i l a . P o t e m e l j i t i a d a p t a c i j i d v e h p r o s t o r o v i n n a b a v i bo l jše o p r e m e j e t r g o ­v i n a » G o z d a r « v Grčar icah l a h k o p o d j e t j u v p o n o s , obča­n o m p a v z a d o v o l j s t v o .

2 e p r i h o d n j e l e t o b o ver je t ­n o n a v r s t i a d a p t a c i j a t r g o v i ­ne v D o l e n j i v a s i , n a k a r o b ­čani že v r s t o l e t o p o z a r j a j o . T r g o v s k a p o s l o v a l n i c a »Lon­č a r « namreč že d o l g o n e o d ­g o v a r j a , p r e d v s e m p o k a p a c i ­t e t i , z a r a d i n e u r e j e n o s t i p a t r p i t u d i h i g i e n a . P o d j e t j e se j e od loč i l o ustreči p r i h o d n j e l e t o že l j i po t rošn ikov v D o ­l e n j i v a s i i n P r i g o r i c i .

M e d načrt i t r g o v s k e g a p o d ­j e t j a J e l k a v R i b n i c i v e l j a o m e n i t i še t o , d a b o d o d o le­t a 1970 o b n o v i l i o p r e m o v v s e h 28 p o s l o v a l n i c a h , v več­j i h p a n a m e s t i l i r e g i s t r s k e b l a g a j n e . K j e r Je p o t r e b n o , b o d o l o k a l e t u d i o b n o v i l i . V s e

%tS?Za£E* naS V p r e d k r a t k i m p r e n o v l j e n i t r g o v i n i S A D J E - Z E L E ( s eda j J i h i m a j o že S a m o p o - N J A V A v R ibnic i (Foto Mohar, Ribnica) strežba, 2 i v i l a i n M a n u f a k t u ­r a , k i Še n i dokončno u r e j e ­n a ) .

N e m a j h n e s k r b i p r e d s t a v l j a p o m a n j k a n j e skladišč, b r e z k a t e r i h j e t e žko z a d o v o l j i t i v e d n o več je povpraševan je p o -

V sodraškem o b r a t u l j u b ­l j a n s k e T o r b i c e , k i j e b i l o d ­p r t k o n e c 1962.1., i z d e l u j o j o d r o b n o u s n j e n o g a l a n t e r i j o , de­n a r n i c e , e t u i j e i p d . P r e d v s e m je p o m e m b n o t o , d a da j e z a ­p o s l i t e v z d a j že b l i z u št ir ide­s e t i m ženskam i z t e ga k r a j a , k i so , se s t e m d e l o m srečale prv i č o b p r i h o d u v o b r a t .

Ženske i n d e k l e t a , k i se p o končani o s e m l e t n i šol i z a p o ­s l u j e j o v T o r b i c i , se k a j h i t r o pr iuč i jo d e l u i n p o t e m j i m g r e k a r d o b r o i z p o d r o k .

L a n s k o l e t o s o n a p r a v i l i z a 61 m i l i j o n o v d e n a r n i c , e t u i j e v l n d r u g i h i z d e l k o v u s n j e n e ga­l a n t e r i j e ( p l a n 34 m i l i j o n o v ) , z a l e t o s p a s o p o s t a v i l i p l a n

n a o k r o g l i h 100 m i l i j o n o v . V p r v i h šestih m e s e c i h s o že i z ­p o l n i l i p o l l e t n e g a p l a n a , če­p r a v j e b i l o z a p o s l e n i h m a n j , k o t s o p r e d v i d e v a l i . L e t n o o b ­v e z n o s t b o d o l a h k o i z p o l n i l i — p r a v i j o — sa j b o d o a v g u ­s t a z a p o s l i l i v s a j še dese t d e ­l a v k .

Z a d n j i m e s e c s o v p r o i z -\-odnj i d o s e g l i b i s t v e n o s p r e ­m e m b o , namreč v n a g r a j e v a ­n j u ; p r e j s o b i l e d e l a v k e p l a ­čane p o času, s e d a j p a so p o n o r m i . T a k način n a g r a j e v a ­n j a s e v e d a p r e c e j v p l i v a n a k v a l f e t o i z d e l k o v , poveča l i p a s o s e *n id i o s e b n i p r e j e m ­k i : l a n s k i h povprečn ih 17.000 n a 25.000 i n več.

Seja sveta za industrijo in obrt - tokrat v OPREMI

• Svet za industrijo, promet ln obrt ObS Kočevje je na zadnji seji sklenil, da bodo imeli poslej seje v posameznih gospodarskih organizacijah ln podrobneje anali­zirali njihovo problematiko. Prva taka seja Je bila 26. junija v obrt­nem centru Oprema. Na seji so

0 skupščini in njenih organih Z a d n j e z a s e d a n j e o b e h zbo ­

r o v skupščine obč ine K o č e v j e — 14. J u l i j a — s e j e začelo n e k o l i k o b o l j s l o v e s n o k o t d r u g e k r a t i : p r i s e g l o j e n a m ­reč pe t n o v i h o d b o r n i k o v , k i s o b i l i v n e k a t e r i h v o l i l n i h e n o t a h z n a d o m e s t n i m i v o l i t ­v a m i i z v o l j e n i k o n e c prejšnje­g a m e s e c a . N o v a o d b o r n i k i s o A n t o n Žagar , P e p c a Z a j e , M a ­t i j a R u g o l e , F r a n c C a n k a r i n M i r o G r e g o r c .

K l j u b i z r a z i t o dopustniške-m u času se j e se je udeleži la v e l i k a več ina o d b o r n i k o v , k i s o p o d p r v o t o čko o b r a v n a v a ­l i d e l o u p r a v n i h o r g a n o v skupščine z a p r e t e k l o l e t o . N a 130 s t r a n e h poročala j e b i ­l o p o d r o b n o o b d e l a n o d e l o , u s p e h i i n težave obč inskih o r ­g a n o v l n j e b i l o , čeprav že m a l o k a s n o , z e l o p o t r e b n o . O d b o r n i k i b o d o namreč l a h ­k o poroča l i v o l i v c e m p o d r o b ­ne j e o d e l u skupščine i n o s t a ­l i h o r g a n o v , s a j l e t i v e l i k o ­k r a t i z r eče jo m a r s i k a t e r o p i ­k r o ( t u d i neuprav i čeno ) n a račun d e l a obč inskih o r g a n o v , n e v e d o p a , kakšne težave i m a » obč ina « . E n a prece jšnj ih te­žav j e v s e k a k o r p o m a n j k a n j e

s t r o k o v n i h k a d r o v v n j e n i h o r g a n i h . K l j u b s t a l n i s k r b i z a s t r o k o v n o i z p o p o l n j e v a n j e , j e rečeno v poroč i lu , s t a n j e l a n ­s k o l e t o še n i k a z a l o z a d o v o -l jujoče s l i k e . Še v e d n o j e v u p r a v i skupščine z a p o s l e n i h 26 o d s t o t k o v uslužbencev, k i n i m a j o za n j i h o v a d e l o v n a m e s t a p r e d p i s a n e s t r o k o v n e i z o b r a z b e , če upoš tevamo p a d e j a n s k o i z o b r a z b o , j e s t a n j e še slabše.

KOČEVSKE NOVICE

P r e d s e d n i k sodišča J u l i j P l u t j e o d b o r n i k e ' s e z n a n i l t u ­d i z d e l o m in p r o b l e m i s o d i ­šča. N a s e j i s o m e d d r u g i m s k l e n i l i , d a j e t r e b a p o s v e t i t i s v e t u d e l o v n e g a k o l e k t i v a ob ­činske u p r a v e več p o z o r n o s t i , t a j n i k i n načelniki o d d e l k o v p a n a j s k r b n e j e o b r a v n a v a j o o d n o s e m e d občani i n usluž­b e n c i ( u r a d n e u r e ) . H i t r e j e j e t r e b a reševati k a d r o v s k e , z a d e v e v u p r a v i (št ipendira­n j e ) , uslužbence p a z a n j i h o ­v o d e l o p r i m e r n o s t i m u l i r a t i .

Skupščina j e n a te j s e j i o d o ­b r i l a d e l o v n i o r g a n i z a c i j i K r o -jaš tvo m i l i j o n d i n d o t a c i j e z a u r e d i t e v t a l v d e l a v n i c i , Čevl jarstvu p a 150.000 d i n z a u r e d i t e v n o v e d e l a v n i c e n a ­s p r o t i g o s t i l n e R o g .

K e r s e j e r a z p r a v a o d e l u o b i i n s k e u p r a v e m o č h o z a ­v l e k l a , n i b i l o več časa z a po ­roč i lo Z a v o d a z a z a p o s l o v a n j e d e l a v c e v , k a r s o odlož i l i n a n a s l e d n j o s e j o .

obravnavali problematiko obrti v družbenem sektorju, posebej pa Se problematiko obrtnega centra Opreme. Oprema združuje nasled­nje dejavnosti: mizarstvo, tapetni­štvo, pleskarstvo in steklarstvo. Podjetje je nastalo 1961. leta i združitvijo več majhnih obrtnih delavnic. Zlasti kritično je bilo 1902, sedaj pa je stanje ie precej boljše in ni tako slabo, kakor Je na prvi pogled kazalo.

Ena glavnih težav je neredno preskrbovanje lese, drugi problem pa Je uslužnostna dejavnost. Svet je priporočil organom samouprav­ljanja, naj se odločijo za obrat, ki bi skrbel za uslužnostno dejav­nost, ostali pa naj se specializira­jo na ožji krog serijskih Izdelkov (stavbno pohištvo, tapetništvo). Tretje vprašanje je vzgoja in izo--braževanje delavcev. Zadnji čas Je nekaj kvalificiranih delavcev za­pustilo podjetje, predvsem zaradi slabih stanovanjskih razmer.

Podjetje ima v Kočevju nedvo­mno perspektivo. Po mnenju čla­nov sveta pa bo treba na eni pri-hednjih sej temeljito razpravljati o perspektivah lesne industrije v občini

Plan dela v drugem polletju

Po večletnih težavah M - je v dobrrpol jski Apnenici '"'los obrni lo na bolje, saj so polletni plan dosegli in ga C e J o nekoliko presegli. T o je vsekakor posledica ugodnih ' " n . i i pogojev, prav gotovo pa tudi kvalitete apna, k i M>ada v gornji del 2. kategorije, »obrepo l j sko apno pro­dajajo v glavnem v Split , Zagreb, S rcmsko Mitrovico, V o J v o d l n o , na Notranjsko Itd.

Po San** ' " " ^ m * c a n J c a n n a še niso upokoji l i , saj daje 21 i ' o n • P 1 1 * n a mesec (17 ton dnevno), nova peč pa

Uo 2e t 0 „ dnevno (kapaciteta 30 ton). Kvaliteto apna »k mesec kontrol irajo in pomanjklj ivosti sproti odprav-jo. E n * glavnih nalog j«; trenutno mehanizacija dela

I ^ " " » » " l o m u , kjer Je še precej ročnega dela. Delavci v Pneniei so nagrajeni po toni nakuhanega npna, medtem o delajo v kamno lomu nu ukortl ' n » s l u ž I j o nekateri

»udi nad 50.000 d in .

• O b a z b o r a skupščine obč ine Kočev j e b o s t a v d r u g e m p o l ­l e t j u o b r a v n a v a l a n a s v o j i h s e j a h p o l e g tekoče p r o b l e m a ­t i k e t u d i n a s l e d n j e : po roč i l o o d e l u z a v o d a z a z a p o s l o v a n j e d e l a v c e v , po roč i l o s k l a d a s k u p n i h r e z e r v g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j , po roč i l o s v e t a z a družbeni p l a n i n f i n a n c e o r e a l i z a c i j i d ružbenega p l a n a v 1. p o l l e t j u s p o s e b n i m o z i r o m n a i z v a j a n j e p r iporoč i l o po ­l i t i k i n a področ ju I n v e s t i c i j , I z v o za i n o s e b n e t e r splošne potrošn je ; po roč i l o U O s k l a ­d a z a z i d a n j e s t a n o v a n j s k i h hiš; p r e n o s p r i s t o j n o s t i O b S n a sve to l n k o m i s i j e skupšči­n e ; po roč i l o s v e t a z a šo ls tvo

o f i n a n c i r a n j u šolstva i n o i z ­v a j a n j u p r i p r a v z a z a g o t o v i t e v p o g o j e v z a v e r i f i k a c i j o g i m n a ­z i j e ; r a z p r a v l j a l a i n s k l e p a l i b o d o o k m e t i j s k i h zeml j išč ih, p r i m e r n i h z a družbeno p r o i z ­v o d n j o ; o b r a v n a v a l i po roč i l o s v e t a za u r b a n i z e m , g r a d b e n e i n k o m u n a l n e t e r s t a n o v a n j ­s k e z a d e v e s p o s e b n i m po ­u d a r k o m na urbanist ičnih p r o b l e m i h i n s a n a c i j i R inže ; po roč i l o s v e t a z a s o c i a l n o va r ­s t v o i n v a r s t v o družine t e r p r i ­po roč i l o skupščine S R S o z d r a v s t v e n e m v a r s t v u žena i n o t r o k ; r a z p r a v l j a l i b o d o o os­n u t k i h p e r s p e k t i v n i h p l a n o v r a z v o j a g o s p o d a r s t v o i n druž­b e n i h služb i t d .

L J U D J E M E D S E B O J

Sestankomanija Sestankov poznamo več vrst, tiste, o katerih

teče beseda, pa lahko zvrstimo v tri skupine: v_plodne, neplodne in brez dnevnega reda, ki v bistvu spadajo v drugo kategorijo.

Znanec je z vso naglico pribite) po ulici in komaj »zdelal« ovinek. Za trenutek sva pokle­petala in potožil je, da hiti s sestanka na sesta­nek, zjutraj, dopoldne, opoldan, popoldan, po­zno v noč, v svojo pisarno, kjer dela, pa komaj še utegne. 2epe je imel polne vabil na sestanke, ki se vseh niti ne more udeležiti. »To,« je dejal, »sploh ni ničemur več podobno! T i sestanki so postali že prava man i j a . . . Ne vzdržim več, ni­sem več mlad, družino komaj še poznam, v službi mc redko vidijo (je d i r ekto r ) . . . «

Res je, sestanki so nujno potrebni, saj je te­koče problematike vedno več. Toda velikokrat bi zadostoval kratek posvet brez dolgoveznih monologov, govorov, debat. Če tak sestanek ni dobro pripravljen, da dnevni red oblikujejo gredoč, in če gradivo zanj ni bilo že prej pri­pravljeno, se lahko močno zavleče, rezultat pa jc mogoče isti kot pri kratkem, dobro priprav­ljenem posvetu.

Tc\la vsa tragika sestankov ni v tem, da j ih je preveč (v sedanjem predkongresnem obdob­ju bi j ih lahko bilo še več), pač pa v tem, da navadno prizadevajo vedno iste ljudi, medtem ko ostaja velika večina indiferentna, prosta se­stankov, čeprav je na veliki večini sestankov morda govora prav o njih.

Lepo je poudaril član C K Z K S France Simo-nič na konferenci Zveze komunistov v Kočevju, naj bo v prihodnje čim manj sestankov, ti pa naj bodo kvalitetni, konstruktivni, dobro pri­pravljeni in naj j im bo, predvsem, glavni smo­ter izvajanje vseh dosedanjih ugotovitev in sklepov v življenju, v p r a k s i . . .

S študentskega posvetovanja v Novem mestu N a p o b u d o obč inskega o d ­

b o r a S Z D L v N o v e m m e s t u j e pre jšnj i t e d e n pr iš lo d o p o s v e t o v a n j a m e d študenti i n p r e d s t a v n i k i pol i t ičnih o r g a ­n i z a c i j . V u v o d n e m g o v o r u j e p r e d s e d n i k S Z D L tovar iš S l a v k o D o k i p r e d v s e m p o u d a ­r i l , n a j b i b i l i t a k i p o s v e t i b o l j p o g o s t i i n n a j b i p o s t a l a p o v e z a v a m e d študentskim k l u b o m i n po l i t i čn imi o r g a ­n i z a c i j a m i tesnejša.

š tudent j e so n a začetku p r e d l a g a l i , n a j b i se d e l o n o ­vomeškega k l u b a študentov pož iv i l o . Več ina s e še s p o m i ­n j a K l u b a d o l e n j s k i h v i s o k o -šo lcev , k i j e p r a v p l o d n o de­l o v a l . O m e n i t i v e l j a , d a j e b i l p r a v t a k r a t k o n t a k t m e d študenti i n po l i t i čn imi o r g a ­n i z a c i j a m i najtesnejši . D a n e s t i s t i k i n i s o t a k o čvrst i i n t u d i d e l o k l u b a j e š ibkejše. A k c i j e k l u b a s o občutno p a d ­

l e : v l e t u 1962-63 j i h j e b i l o o s e m , l e t o s pa , s t a b i l i l e dve . V e n d a r p a so študentje p r i ­p o m n i l i , d a se n o v i n c i n e z n a j d e j o t a k o j , k e r i m a j o ve­l i k o težav s š tudi jem. K e r p a so b i l i l e t o s v v o d s t v u k l u b a z r e d k i m i i z j e m a m i l e n o v i n c i , t a m o m e n t p r e c e j oprav iču je n e d e l a v n o s t k l u ­b a . D a p a l e t o s d e l o n e b i š lo p o s t a r i h p o t e h , s o štu-

NOVOMEŠKA K O M U N A

d e n t j e i z v o l i l i i n i c i a t i v n i o d ­b o r , k i b o p o s k r b e l z a de l o v ­n i p r o g r a m . Navzoč i s o o d ­b o r u k a r t a k o j d a l i n e k a j k o r i s t n i h n a s v e t o v ; p r e d v s e m j e b i l a v e l i k a več ina z a špor tno društvo , k i n a j d e l u ­

j e v o k v i r u k l u b a (na jveč je z a n i m a n j e j e z a k o š a r k o ) , p a t u d i k u l t u r n e p r i r e d i t v e n a j b i b i l e p o g o s t e j e ( i n p r e d ­v s e m b o l j e ) o r g a n i z i r a n e . H k r a t i s o b i l i š tudentje i z novomeške i n t r e b a n j s k e ob­čine t u d i z a tesnejše s o d e l o ­v a n j e m e d študenti i n d i j a k i , p r e d v s e m t i s t i m i i z zaključ­n i h r a z r e d o v .

K e r j e b i l v s e d o l e t o s opa ­z e n p o j a v , d a št ipendi je n i ­so b i l e r a z p i s a n e j a v n o , a m ­p a k s o j i h d o b i l i študentje z z v e z a m i i n p o z n a n s t v i , j e p o s t a j a l a t u d i v e z m e d šti-. p e n d i t o r j i i n št ipendist i vse šibkejša. Z a t o so n a posve ­t o v a n j u s k l e n i l i , n a j študent­s k i k l u b t e r po l i t i čne o r g a ­n i z a c i j e v obč in i v p l i v a j o n a d e l o v n e o r g a n i z a c i j e t e r t u d i p r e d l a g a j o študente, k i n a j d o b e do ločene št ipendi je . O b ­e n e m so m e n i l i , n a j štipen-

V Orehovici nastaja krajevna skupnost Pre j šn j i m e s e c j e b i l v O r e ­

h o v i c i s e s t a n e k p r e d s t a v n i k o v k r a j e v n e g a o d b o r a i n v o d s t e v družbenih o r g a n i z a c i j . T o v . Z v o n e P e r e j e p r i s o t n i m n a k r a t k o obraz lož i l n a l o g e k r a ­j e v n i h s k u p n o s t i , k i b o d o k o t n o v s a m o u p r a v n i o r g a n p r e b i v a l c e v p r e v z e l e v l o g o do­s e d a n j i h k r a j e v n i h o d b o r o v i n h k r a t i s k r b e l e z a š irše p o t r e b e p r e b i v a l c e v . Bodoča k r a j e v n a s k u p n o s t v O r e h o ­v i c i , o k a t e r i j e t e k l a bese­d a , b i o r g a n i z i r a l a k o m u n a l ­n e , s t a n o v a n j s k e , g o s p o d a r ­s k e , s o c i a l n e , z d r a v s t v e n e ,

k u l t u r n o - p r o s v e t n e i n d r u g e d e j a v n o s t i z a z a d o v o l j e v a n j e p o t r e b p r e b i v a l c e v i n g o s p o ­d i n j s t e v . N a p o s v e t u s o u s t a ­n o v i l i p r i p r a v l j a l n i o d b o r , k i b o i z d e l a l o s n u t e k s t a t u t a bodoče K S O r e h o v i c a . V o s n u t k u b o upošteva l d a n e pogo j e i n možnost i področ ja . K S b o o b s e g a l a v a s i : O r e h o ­v i c a , C e r o v l o g , M i h o v o , S t a ­r a v a s . L o k a , G o r n j e i n D o l ­n j e M o k r o p o l j e , P o l h o v i c a , P raproče , Z e r a v i n , P r i s t a v a , Zapuže, H r a s t j e i n T o l s t i v r h .

V naštet ih n a s e l j i h ž i v i več k o t 1000 l j u d i , k i s o več j i

Stopiške novic« <) P o d m l a d e k RK n a os­

n o v n i šol i v S top lčah j e v p r e t e k l e m šo l skem l e t u po ­n o v n o zaž ive l . Vkl juč i l i s o se v t e k m o v a n j e p o d m l a d k a r j e v , k i t r a j a o d a p r i l a d o o k t o b r a . N a s e s t a n k u j e o d b o r p r i p r a ­v i l d e l o v n i načrt z a t o ob ­d o b j e , k i g a p o d m l a d k a r j i v e s t n o i z p o l n j u j e j o . M a j a s o v t e d n u R K p r i p r a v i l i s v o j o p r o s l a v o i n r a z s t a v o , o r g a n i ­z i r a l i s o n e k a j p r e d a v a n j , ves čas z b i r a j o m a t e r i a l z a mleč-n o k u h i n j o i n s o d e l j u j e j o v k r a j e v n e m o d b o r u R K S t o ­p i c a . V s k u p n i a k c i j i s o n a ­b r a l i o k o l i 60 k g b o r o v n i c i n i m a j o z a n a s l e d n j e šo l sko le­t o že p r i s k r b l j e n i h n e k a j o k u s n i h m a l i c .

(J) R e d n i p o u k s o n a s t o p i -ški o s n o v n i S o l i zakl juči l i 20. j u n i j a . K e r z a r a d i g r i p e n e k a j d n i n i b i l o šo le , s o t u ­d i učenci o s m e g a r a z r e d a h o ­

d i l i v šo lo t o l i k o časa k o t o s t a l i . Z a d n j i šolski d a n s o učenci p r i p r a v i l i l e p s p r e v o d p o v a s i i n o k o l i šo le . Le tošn j i o s m i r a z r e d j e b i l e d e n n a j ­bol jš ih, k a r j i h j e b i l o d o s l e j v s top išk i šo l i . V n e d e l j o , 21. j u n i j a , s o se osmošo lc i še pos lednj ič z b r a l i v šol­s k i s t a v b i t e r n a s k r o m e n p r i g r i z e k p o v a b i l i t u d i s t a r ­še, k i se p a žal n i s o o d z v a l i . Učenci so se z a b a v a l i s a m i s s v o j i m i učitel j i , p o v a s i p a so se z a t e m r a z n e s l e g o v o r i ­c e , d a v šol i o t r o k e p o h u j ­šuje jo . L j u d j e s o s t e m d o k a ­z a l i , d a o t r o k uč i te l j em ne z a u p a j o i n d a j i h p o n j i h o ­v e m m n e n j u napačno v zga j a -j o . P r e s e n e t l j i v o j e t o , d a s o šola i n n j e n i uči te l j i k a m e n s p o t i k e p o s e b n o t i i s t i m . k i s a m i k a j s l a b o v p l i v a j o s s v o j i m z g l e d o m n a m l a d i r o d . Z a k a j t o ?

Novomeška kronika • »Naslanjati kolesa na zidove

je prepovedano!« pise marsikje, to­ga pa skoraj nihče ne upošteva. V Dilancuvl ul lo i , kjer Je ribja re­stavracija, Je včasih toliko koles, da Je nemogoč vsa), promet in se tudi posel stežka prerinejo skoz­njo Glede na vodno večje število kole« Je mestu čedalje bolj potreb­na kolesarnica. Kaže pa, da pri­stojni organi malo razmišljajo o tem in ni upanja, da bi se stanjo kaj kmalu bjboljsalo.

• »Kiipitr lučke!« vabijo proda­ja lc i pred hotelom Metropol in na Glavnem trgu . In ne zaman, kajt i lučke so v poletni vročini (resda se Je sele pričela^ poleg sladoleda prijetno hladilo ne le za otroke, ampak tudi ZA starejše slado­kusce.

• Cirkularka se Je te dn i v me­stu v-*' oglasi la In spomni la me-ičune, naj si nabavijo drv In pre­moga m č«7, zimo. Do zime Je si­cer S« precej dolgo, vendar vsak dolHsr gospodar ve, da si Je treba kurjavo prej pr iprav i t i .

• Sl iki- 1 , / i n i T i i . i fotografije, k i Jih na razstavni deski nI Glavnem trgu redno prikazuje f o t ok lno k lub . govore o velikem smis lu za fotografijo in zanimivosti mar l j i ­v ih fotoamater lev. Tokrat prikazu­jejo prizore z izseljenlskega p ikni ­

ka v Metliki, kakor so Jih ujele njihove kamere.

• Plakatiranje • tem, da so na­meščene nove oglasne deske, še ni urejeno. Na mnogih mestih, kjer so take de6ke, rumenijo in bledijo po več tednov stori plakati in ob­vestila Nihče ne ve. ali so v okras aH pa Je nanje pozabil tisti, ki Jih Je namestil.

• Standardov« poslovalnica Suha roba Je spet ena od prodajaln, kj Jih v zadnjem času preurejajo. Ta­ko se počasi modernizirajo vse no­vomeške prodajalne. Mod tem ča­som, ko Suho robo preurejajo, bo­do potrošniki lahko kupovali v Domu opreme na Glavnem trgu.

• Slamniki gredo v Novem me­stu v teh vročih dneh dobro v promet. V prodajalni Velur Jih ljudje kupijo vsak dan od 15 do 30. Svojevrsten rekord Je bil zabe­ležen v soboto, ko so |lh do dese­te ure prodali kar 40!

• Kopalci s pridom izkoriščajo redke sončne dni Na kopališču opazimo ob takih dneh precej lju­di, ki Jih umazana, narasla ln ne preveč topla Krka ne more zadr-tati, da se ne bi ohladili v mrzlih valovih. *

• dihanje prebivalstva. Pretekli teden v mestu nI bilo porodov, po-rok tudi n*. Umrl pa je znani brivski mojster Ferdo Buk lž Ko Stlalove 7, star 80 let.

d e l manjš i k m e t j e . P r e c e j l j u d i j e z a p o s l e n i h p r i K r e ­m e n u , v I s k r i , v I M V , p r i P i o n i r j u i n v M i z a r s k e m p o d j e t j u P o d g o r j e v Šentjer­n e j u , s a j s e j i h v o z i n a d e l o v t a p o d j e t j a v s a k d a n več k o t 250. Bodoča K S O r e h o v i ­c a i m a l e p e možnost i z a r a z ­v o j . S p o m o č j o obč ine N o v o m e s t o b i l a h k o v turist ične n a m e n e u p o r a b l j a l a g r a d P r e ­s e k , v k a t e r e g a j e družba vloži la p r e c e j d e n a r c e v . P o r a z n i h obr tn išk ih u s l u g a h , k o t s o k o l a r s k e , kovaške , čev l jarske i n d r u g e , Je v e l i -t.0 povpraševan je , šušmarj i p a n a v i j a j o c e n e . D e l o v n i o b r t ­n i k i , v o l j n i d e l a t i , b o d o l a h ­k o v K S našli poš teno z a p o ­s l i t e v i n b o d o l a h k o s o c i a l n o z a v a r o v a n i . T o b o v p r i d p r e b i v a l c e m i n p o s a m e z n i ­k o m . Rudi Pušenjak

M e d n a r o d n i e s p e r a n t s k i k o n g r e s

v Haagu 49 . m e d n a r o d n i k o n g r e s

e s p e r a n t i s t o v b o o d 1. d o 8. a v g u s t a l e t o s v H a a g u ; z a n j s e j e p r i j a v i l o ž e n a d 2500 u d e l e ž e n c e v z v s e h k o n t i n e n t o v . V č a s u k o n ­g r e s a b o d o i m e l i p r a v n i k i , z d r a v n i k i , z n a n s t v e n i k i , a r ­h i t e k t i i n d r u g i s t r o k o v ­n j a k i s v o j e p o s e b n e k o n ­f e r e n c e , p r o f e s o r j i u n i v e r z , m e d n j i m i t u d i J u g o s l o v a ­n i , p a b o d o p r e d a v a l i n a l j u d s k i u n i v e r z i v H a a g u .

M e d n a r o d n o g l e d a l i š č e i z P a r i z a b o o b t e j p r i l o ž ­n o s t i g o s t o v a l o v H a a g u i n b o u p r i z o r i l o d e l a C e h o v a , L o r c e , I o n e s c a , K l j a k o v i -ća . M a t k o v l ć a i n S a r t r a .

d i j a še n a p r e j o s t a n e o snov ­n a o b l i k a pomoč i p r i študiju, k r e d i t i r a n j e p a n a j p o s t a n e l e d o p o l n i l o . G l e d e višine šti­p e n d i j s o b i l i študentje m n e ­n j a , n a j b i b i l a št ipendi ja za vse l e t n i k e e n a k a , d o l i či l i p a b i najniž jo m e j o . H k r a t i s o m e n i l i , n a j b i šle št ipendi je v k o r a k s p o t r e b a m i .

N a p o s v e t o v a n j u j e b i l o podčr tano d e j s t v o , d a j e ob­činska skupščina r a z p i s a l a l e t o s z a družbene s lužbe 14 št ipendi j , p r i j a v l j e n c e v p a Je le šest. V z r o k e z a t o g r e bržčas i s k a t i v n e u r e j e n i h r a z m e r a h , z l a s t i v p r o s v e t i . N a p o s v e t o v a n j u s m o še s l i ­ša l i , d a s o v l e t u 1963-64 de­l o v n e o r g a n i z a c i j e , občinska i n o k r a j n a skupščina štipen­d i r a l e 259 študentov. P o v ­prečna št ipendi ja o k r a j n e skupščine j e b i l a 15.600 d i n , d e l o v n i h o r g a n i z a c i j i n o b ­č inske skupščine p a 12.700 d i n a r j e v .

N a k o n c u s o se študentje z a v z e l i še z a bo l j še k a d r o v ­s k e službe p o d e l o v n i h o r g a ­n i z a c i j a h , sa j s o te d o z d a j reševale k a d r o v s k a vpraša­n j a s i l a o z k o , k o l i k o r s o j i h s p l o h reševale . Z a t o b o v b o ­doče p o t r e b n a tesnejša pove ­z a v a m e d d e l o v n i m i o r g a n i ­z a c i j a m i , po l i t i čn imi o r g a n i t e r š tudentsk im k l u b o m .

-al

Tovariša Buka ni več Vse Novomeščane, po­

sebno pa starejše, je prejš­nji teden pretresla novica, da nas je tov. Ferdo Buk za vedno zapustil. Ni še dolgo tega, kar smo ga vi­devali vsako nedeljo na daljših izletih v okolico Novega mesta, zadnje čase pa ga je bolezen priklenila na posteljo in ga že nekaj mesecev tudi v mestu ni­smo več srečavali.

Ferdo Buk je 1908. leta začel v našem mestu oprav­ljati brivsko obrt in je to delo opravljal v istem lo­kalu na Cesti komandanta Staneta več kot 50 let. Ze od nekdaj je bil znan turi­stični delavec, saj je bil 18 let .predsednik Turistično-Olepševalnega društva, po vojni pa več let predsednik odbora za olepšavo mesta. Bil je znan kegljač v klu­bu »Planka« in od leta 1919 do 1941 načelnik društva naprednih obrtnikov; ra­zen tega je šest let vodil novomeško godbo.

Do predzadnjega leta ni bil nikdar bolan in je ved­no, prej v lokalu, potem pa na cesti, kjer je srečaval svoje znance, s svojo ve­drino in njemu lastnim hu­morjem pripovedoval šalji­ve zgodbe, ki se bodo še

dolgo ohranile med prebi­valci Novega mesta.

Zadnja leta, ko ni več o-pravljal brivske obrti, je vel z vsem srcem za lepšo podobo našega mesta. Par­ke in zelenice v mestu je

ljubil bolj kot svoj vrt in si je vneto prizadeval, da bi jih še polepšali in da bi se v njih ne delala škoda.

Izgubili smo dobrega o-brtnika, nadvse požrtvoval­nega, nesebičnega človeka, ki je slovel kot pravi po­štenjak. Kot tak nam bo ostal v lepem spominu!

Red in mir - odslej bolj spoštovana! P r i h o d n j i č : o kreditni s p o s o b n o s t i o b č i n e

Ob navzočnosti poslancev Slavka Grahka in Ludvika Goloba je skupščina trebanjske občine na seji 16. julija v prostorih tovarne šivalnih strojev na Mirni obravnavala najrazličnejša gospodarska vprašanja in druge zadeve.

R a z p r a v a s e j e začela z o b ­r a v n a v a n j e m d o p o l n i t v e v o d ­l o k u o n o v i o r g a n i z a c i j i šol­s k e g a omrež j a v obč in i . S p r e ­m e m b a se nanaša n a šolski oko l i š podružn ične šo le v šent lov rencu , k i j e z n o v i m o d l o k o m p r i p o j e n d e l o m a k o s n o v n i šol i v T r e b n j e m , de ­l o m a k o s n o v n i šol i v V e l i ­k e m G a b r u .

P r e d l o g o d l o k a o j a v n e m r e ­d u i n m i r u j e d a l d o v o l j s n o ­v i i n p o b u d z a ž i vahno r a z ­p r a v o , v k a t e r i se Je o g l a s i l o več o d b o r n i k o v . A l o j z K r h i n j e m e n i l , d a b i m o r a l e b i t i p r i m e r n e k a z n i z a v s e t i s t e , k i z m o t o r n i m i v o z i l i d r v i j o s k o z i n a s e l j a , d v i g a j o o b l a k e p r a h u i n og ro ža j o j a v n i r e d i n m i r . F r a n j o B u l e Je p o u d a ­r i l , d a Je k r a j e v n i o d b o r n a M i r n i že n a p r a v i l v l o g e z a o m e j i t e v h i t r o s t i v n a s e l j i h , v e n d a r u s p e h a še n i . — Inž . B r a n k o V o l j č j e p r i p o m n i l , d a j e v o s n u t k u o d l o k a , o k a ­t e r e m teče r a z p r a v a , p r e c e j n e j a s n o s t i . N a v e d e l Je 6. toč­k o 2. č lena, k i p r e p o v e d u j e t r g o v a n j e n a t i s t i h m e s t i h ,

. k j e r t e g a n e p r e d v i d e v a u r e d ­b a o t r žnem r e d u . D o d a l J e , d a t r e b a n j s k a obč ina še n i m a o d l o k a , k i b i do loča l , k a j s o tržni p r o s t o r i , i n b o z a t o teže I z v a j a t i do loč i l o o d l o k a o j a v ­n e m r e d u I n m i r u . P o m n e ­n j u o d b o r n i k a B u l c a b o d o m o r a l a t a k a l n p o d o b n a v p r a ­šanja rašitl k r a j e v n e s k u p n o ­s t i .

4. č len o d l o k a , k i g o v o r i o v a r s t v u l j u d i i n p remožen ja , p r a v i v 8. točk i , d a j e p r e p o ­v e d a n o puščat i o t r o k e b r e z n a d z o r s t v a n a p r o m e t n i h ce­s t a h a l i d r u g i h n e v a r n i h m e ­s t i h . K d o r te do ločbe n e bo upošteval , bo k a z n o v a n z g lo­b o o d 3000 d o 10.000 d i n a r j e v . K a z e n s e Je z d e l a o d b o r n i k u inž. Vo l j ču p r e v i s o k a i n se j e spraševal , k d o b o z a v a r s t v o o t r o k o d g o v o r e n p o l e t i , k o j e v r t e c z a p r t . Z l a s t i o t r o c i z a ­p o s l e n i h staršev s o t e d a j b r e z n a d z o r s t v a . O b t e m vprašanju s o s e zadržal i t u d i d r u g i o d ­b o r n i k i i n m e n i l i , d a b o t r e ­b a še h i t r e j e i n uč inkov i te j e reševat i vprašanje o t roškega v a r s t v a . Z a t e m s o s e z a v z e l i z a p o o s t r i t e v i n d o s l e d n o i z ­v a j a n j e u k r e p o v g l e d e t i s t e g a d e l a o d l o k a o j a v n e m r e d u i n m i r u , k i p r e p o v e d u j e točenje a l k o h o l n i h p i jač m l a d i n i .

P o r o č i l o obč inskega j a v n e ­ga p r a v o b r a n i l s t v a i z N o v e g a m e s t a s o o d b o r n i k i o c e n i l i k o t p r e c e j z a k a s n e l o i n f o r m a ­c i j o o d e l u te s lužbe. 2 e l e l i s o , n a j b i v b odoče p r a v o b r a ­n i l e c po roča l skupščini n a j ­m a n j d v a k r a t l e t n o , p r v i č p a v s e k a k o r p r e j k o t v s e d m i h m e s e c i h .

R a z p r a v a o n a j e m a n j u po ­s o j i l v r a z n e n a m e n e j e b i l a z e l o ž ivahna, v e n d a r so n e k a -

T R E B A N J S K E

N O V I C E

t e r i m e n i l i , d a bo t r e b a s l e j a l i p r e j s p r e g o v o r i t i .o k r e ­d i t n i s p o s o b n o s t i obč ine . P o pr ib l i žn i o c e n i j e obč ina v p r v i h s e d m i h m e s e c i h l e t o s n a j e l a z a b l i z u 1 m i l i j a r d o d i ­n a r j e v p o s o j i l , k a r d a p r e c e j m i s l i t i . D o m e n i l i s o se , n a j b i s t e k l a b e s e d a o zadolženo­s t i i n s p o s o b n o s t i obč ine n a e n i p r i h o d n j i h s e j obč inske skupščine.

T e ž a v e z m l a č v i j o V S e n t r u p e r t u s o p r i d e l o ­

v a l c i ž i tar ic v p r e ce j šn j em p r e c e p u , k e r n e m o r e j o o m l a -t i t a j e čmena i n pšenice . V v a ­s i n i m a j o p r i m e r n i h s t r o j e v , z a t o so pr i čakova l i , d a j i m b o pr iš la n a p o m o č m l a t i l n i c a s k m e t i j s k e g a o b r a t a . S t r o j e P a so s t e g a o b r a t a u m a k n i l i , češ d a s o s e p o k v a r i l i . M a r ­s i k d o s e j e t e d a j vpraša l , k a ­k o s k r b i j o z a s t r o j e , d a s e k a j t a k e g a p r i p e t i p r a v o b že tv i i n mlačv l .

T R E B N J E - K N K R A T M A L O D R U G A G L '

Mokronožani gradijo vodovod Več le tn i p o g o v o r i , n a j b i M o k r o n o g i n v a s i v n j e g o v i

o k o l i c i d o b i l i v o d o v o d , s o b i l i n a p o s l e d l e poplačani * u s p e h o m : p r e d n e d a v n i m s o začel i s p r v i m i i z k o p i , o b k o n c u j u l i j a p a b o n a t e m gradbišču d e l a l a b r i g a d a s r e d ­nješo lske m l a d i n e i z t r e b a n j s k e obč ine .

N e s t r p n e m u p r e b i v a l s t v u i n v o d o v o d n e m u o d b o r u p a j a šele z d a j , k o j e z n a n c e l o t e n p r o g r a m i n načrt z a t » d e l a , j a s n o , d a g r a d n j a t a k e g a v o d o v o d a nI n i t i m a j h n a n i t i n e p o m e m b n a s t v a r , š e l e z d a j s o se namreč p o j a v i l e t i s t e težave , o k a t e r i h so m e n i l i , d a n i s o b i s t v e n e g a po* m e n a i n j i h b o d o l a h k o o d p r a v i l i z množ i čn im s o d e l o v a ­n j e m občanov . T o so p r e d v s e m f inančne težave , z a v o l i " k a t e r i h mok ronoškega v o d o v o d a * g o t o v o n e b o m o g o č « s p e l j a t i v e n e m z a m a h u , k a k o r b i v s a k d o že le l . P r e d v i ' ' ' " v a j o , d a b o d o l e t o s l a h k o u r e d i l i l e 4,8 k m . v o d o v o ' " 1 ,

k a r p a j e p r e c e j m a n j , k o t s o t r e n u t n e p o t r e b e . T a odsek o b s e g a v g l a v n e m p r v o e t a p o d e l p r i g r a d n j i v o d o v o d a , k i n a j b i p o g r o b e m računu v e l j a l o k r o g 155 m l H J o " " o V

d i n a r j e v . S r e d s t v a z a p r v o e t a p o ( z a j e t j e , r e z e r v o a r n * B e l e m gr iču In c e v o v o d d o M a r t i n j r v a s i ) s o v g l a v n e m ( v s a j n a p a p i r j u ) z a g o t o v l j e n a , k e r h o obč ina v t n name« n a j e l a 58,5 m i l i j o n a d i n a r j e v p o s o j i l a , o d t ega 10,5 m i l i ­j o n a p r i r epub l i škem s t a n o v a n j s k e m s k l a d u . S e v e d a P* računajo p r i t e m n a z n a t n o pomoč občanov, o čemer n a j b i se t i p o m e n i l i n a z h n r l h v o l i v c e v .

F inančne težave N O p r a v z a p r a v edini v z r o k z a nego to ­v o s t l a k e g r a d n j i - , z l a s t i n a d a l j e v a n j e n a s l e d n j i h v odo ­v o d n i h e t a p . i i ž k o j e predvideti, kdaj b o mokronoBo v o d o v o d dokončno u r e j e n . M o r i l a Je t<>e t ' " 1 1 7 i l l o • Jo letošnja g r a d n j a priš la t a k o I z n e n a d a i n Je n a s l a s k o r a j n e p r i p r a v l j e n e d o m a l a v s e , obč ino In občane .

1 2 D O L E N J S K I L I S T 8t. 29 0 4 7 >

Pred 50 leti prvič z vlakom v Belo krajino

L e t o s j e m e d p r o s l a v l j a ­n j e m več z n a m e n i t i h o b l e t n i c n e o p a z n o šla m i m o n a s 50-l e t n i c a b e l o k r a n j s k e p r o g e . S e d o b r o se s p o m i n j a m , d a j e b i l o m a j a a l i j u n i j a 1914. l e t a , k o j e o d p e l j a l n e k o n e d e l j o z j u t r a j z novomeške p o s t a j e p r v i v l a k , p o l n p o t n i k o v , v B e l o K r a j i n o . B i l s e m še kratkohlačnež , v e n d a r m i je v s e o s t a l o v p r a v s v e ž em s p o ­m i n u .

K a k o s e m t a k r a t občudova l že lezniški m o s t čez K r k o , k i j e b i l z a t i s t e čase r e s m o g o ­čen o b j e k t ! K a n d i j a i n v s e o s t a l e p o s t a j e , k j e r se j e v l a k u s t a v l j a l , p a s o b i l e l e p o o k r a ­šene. P o v s o d s o b i l i g o v o r i ,

M O R J E , M O R J E . . . (Fo­to: prof. M i r o Kugler )

O B I S K V T A B O R U P R E D V O J A Ž K E V Z G O J E V K O Č E V J U

»Tovariš podporočnik, se lahko sezujem?«

Rokometu v Črnomlju se obetajo boljši časi

Takoj u Seikovim domom v Kočevju je lepo urejen tabor pri­padnikov predvojaške vzgoje, kjer trenutno preživlja svoje »počitni­ce« 70 mladincev drugega letnika predvojaške vzgoje. To so delavci u> vajenci i i lesne industrije, kmečki fantje itd. Mnogi se do­klej niso poznali, niso bili navaje­ni na strogo »vojaško« življenje, disciplino, predvojaiko uniformo, puško, praktične vaje in moralno-politično vzgojo. Marsikaj tega jim je bilo tuje, čeprav se bodo z vsem tem « ie večji meri srečali, ko bodo oblekli čez leto ali dve pra­vo vojaško uniformo.

»Čeprav je v našem delu posve­čena precejšnja skrb taktičnemu, strokovnemu učenju,« je pripove­doval namestnik komandanta tabo­ra Ivan Brudar-Zan, »je ca nas morda ie važnejša moralno-politič-na vzgoja mladincev, razgovori s posamezniki, podrobnejše spozna­vanje fantov . . . Vsi niso discipli­nirani, kar Je treba še pazljiveje odklanjati, jih vzgajati in tako rekoč pazljivo voditi na pravo pot, dostojno našega mladinca.«

Fantje so se hitro vživeli v no­vo skupnost, ln če je kdo hotel hoditi po svojih poteh, če se ni hotel pokoravati skupni disciplini, so ga skušali kar sami pomiriti in mu pokazati pravo pot. In prav to, namreč zavest skupnosti, skup-Bega dela in odgovornosti, obču­tek, da živiš v veliki družini, je pomembno, veliko doživetje za vsakega mladinca, je povedal pod­poročnik Zan.

In ie nekaj je, kar se vsakemu »lisne nepozabno v spomin: obiski Marili partizanov, Id jim pripove­dujejo o svojih vojnih doživljajih, o borbah, o partizanski taktiki bo­jevanja. Ob večerih ob tabornem

ognju so take pripovedi še lepše, zanimivejši-, v njih se poraja no­vo spoznanje o naši revoluciji, po­dira se pregraja med mladinci In starimi partizani.

Kmalu zjutraj sta krenili dve skupini mladincev na vajo proti Sohnu. V prvi skupini na robu gozda so se učili streljati v tarče, v drugi, na bodočem pokopališču, pa so naskakovali »prsobran« In tudi streljali kot za stavo (brez nabojev seveda). Popoldan, ko ima­jo nekaj časa prosto, poležavajo, sanirajo, berejo knjige in časopi­se, poslušajo radio (imajo obvez­no poslušanje poročil), igrajo no­gomet ali kaj drugega, zvečer pa Usti, ki imajo Instrumente, kaj za­igrajo, da je veselje. S hrano v Internatu so zadovoljni, le v slam-njačah je po mnenju nekaterih pre­malo slame.

Za dan vstaje bodo končali in se spet razšli na domove. Se prej pa bodo odšli na dvodnevno pre­mično taborjenje, mimogrede pa bodo obiskali vrsto krajev, znanih is NOB. Tako bodo po svoje po-časUli slovenski praznik — dan vstaje.

Pred kratkim je obiskal tabor okrajni Inšpektor za obrambno vzgojo MIlan Šuštar in v dnevnik zapisal med drugim tudi tole: — Kvaliteta pouka je odlična in ob­vezniki znajo celo več, kakor je predpisano. Tabor je vzorno ure­jen. Starešinski kader zasluži vso pohvalo.

Ko sem v štabnem šotoru prepi­soval te besede, Je prišepal pre-denj mladine« ln raporttral: »To­

variš podporočnik, ali lahko sezu­jem čevelj. Boli me noga!« Na­mestnik komandanta Zan ga je po­gledal izpod obrvi, mu dejal, naj se sezuje in pokate, kje ga boli, otipal prst na nogi in prikimal. »Vidiš, kakor pri vojakih,« se je nasmehnil.

F. Grivec

MATIČNI URAD ADLESICI

Junija ni bilo rojstev Izven bol­nišnice. Tudi porok ni bilo. Umrli so: Jože Cmlč, kmet is Pribincev, 61 let; Nikola Radojči«, kmet 12 Bojancev, 65 let, ter Mile Stipa-novič, kmet iz Marindola, 74 let.

MATIČNI URAD STARI TRG Junija sta bila doma rojena en

deček in ena deklica. — Porok nI bilo. — Umrl je Anton Mušič, upokojenec lz Dol! Rad ene, star 55 let.

Črnomaljski rokornetaši si od nove generacije obetajo lepih uspehov. Letos so zamenjali sko­raj celotno moštvo, tako da so v ekipi skoraj sami pionirji. Zdaj bi se rokornetaši, ki delajo v Par­tizanu, radi osamosvojili, ker le tako lahko pričakujejo boljše ča­se. Ker nimajo trenerjev, so po­slali na tečaj v Rovinj štiri kan­didate, ki bodo potem trenirali mladino, Id ima za rokomet veli­ko veselja. Letošnja zamenjana ge­neracija je prav dobra, talentira­na in borbena, vendar pa še nima dovolj Izkušenj, da bi igrala v drugi slovenski ligi, saj Igrajo mladi igralci rokomet šele eno ali dve leti. Zato je prav, da so v moštvo uvajali mlade, nadarjene igralce Crnomaljčarri so sicer iz­gubili leto, vendar se jim bo po­gumni poseg brez dvoma bogato obrestoval v prihodnjih letih. Po­udariti velja, da bo po osamosvo­jitvi potrebna večja angažiranost funkcionarjev ter večja disciplina Igralcev. Zaradi discipline med

tekmujočimi bi bila potrebna tes­nejša povezava med športnimi or­ganizacijami. Zavzeti bi namreč bilo treba enoten kriterij, tako da kršilci discipline ne bi mogli pre­stopati od rokometa k nogometu ln" podobno. Medtem ko je zame­njava generacij pri članih že iz­vršena, bo brčas prišlo do menja­ve rodov tudi pri rokometašlcah. Pn pionirkah opažamo veliko za­nimanje za to dinamično igro z žogo, vendar ni trenerja, ki bi Jih vodil. Starejše igralka bi sicer morale prenašati svoje znanje na mlajše, vendar tega lz nerazum­ljivih vzrokov ne delajo. Upamo, de bi uvajanju novih Igralk ne bo prišlo do kakih posebnih kompli­kacij, ki bi moštvo stale mesta v slovenski ligi.

Ob novih pogojih: ob osamosvo­jitvi, angažiranosti funkcionarjev in novih trenerjih bo lahko črno­maljski rokomet končno spet pri­šel na mesto, ki ga je včasih za­vzemal. —al

b e l o ob lečene d e k l i c e , p o n e ­k o d t u d i g o d b a i n pe t j e , n a v s e h - p o s t a j a h p a j e p r v i v l a k pr ičakala množ i ca l j u d i .

K o j e že lezni k o n j p r i s o p i ­h a l o n k r a j semiškega t u n e l a , so n a s p o z d r a v l j a l i B e l o k r a n j -c i v n a r o d n i h nošah z g o d b o , p l e s a l i s o k o l a i n z d e l o se m i je , d a p o j e v s a t a l e p a deže­l i c a , k i se j i j e z že leznico pr ib l iža l s ve t .

S p r e v o d n i k j e t eda j h i t e l o d o k n a d o o k n a , k o s m o s e bl ižal i n o v i p o s t a j i , k e r še n i v e d e l , n a k a t e r i s t r a n i j e pač p o s t a j a . T o j e p o s e b n o m e d o t r o k i v z b u d i l o n e m a l o s m e ­h a . P a s i n i v e d e l drugače p o - ' m a g a t i , s a j se j e t u d i o n p r ­v ič p e l j a l p o te j p r o g i .

K o s m o se u s t a v i l i v Čr­n o m l j u , j e b i l o v s e okrašeno z z a s t a v a m i , i g r a l a j e g o d b a , g o v o r n i k i p a s o p o u d a r j a l i p o m e n t e p r o g e . M i s m o t u i z s t o p i l i , k e r s m o o b i s k a l i z n a n c e . P o p o l d n e s o se sve ­čanost i n a d a l j e v a l e z r a j a ­n j e m , p l e s i i n d r u g o z a b a v o , zvečer p a s m o se spe t z v l a ­k o m v rača l i p r o t i N o v e m u m e s t u , p o l n i n e p o z a b n i h v t i ­s o v . Marijan Tratar

Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh!

Novomeški odbojkarji na novih poteh

Liga v malem nogometu je k o n č a n a

Tudi zadnje kolo Je prineslo ne-*aj presenečenj. Spomladanski Prvak, ekipa Novega mesta, le presenetljivo podlegel Občini M rt Je s to snago občutno popravila

30 n f <?' Kremen : Iskra Otoč£ - T i f^ 1 1 0 1 : 0 1 * l n a 1:8. S ^ i f k ™ P- f-. Občina : S r n Z i m ^ , i , : 3 ln M 1 ™ P 8 * • terrnin ° k 0 5 " ^ 5 1

LESTVICA:

Novo mesto 11 9 1 1 44:10 19 Otočec 11 8 3 0 49:14 19 Kremen 118-2 1 S6:ll 18 Občina 11 7 1 3 45:33 15 Kandija 11 7 0 4 33:25 14 Mirna peč 10 5 3 3 26:14 12 Student 11 5 0 6 31:42 10 Straža 11 4 1 6 25:29 9 Iskra 11 3 0 8 11:48 6 Smlhel 10 3 0 7 16:56 0 IMV 11 3 0 9 16:29 4 Pionir 11 0 0 11 2:32 0

M. G.

Odbojkarji so spomladi icrali a spremenljivo srečo. Nekaj tekem so igrali prav solidno in Jih tudi zanesljivo dobili, nekajkrat pa zelo slabo. Taka igra jim seveda v Jesenskem delu ne bi dajala po­sebnih obetov za dober plasma. Toda gledalci, Id so gledali tek­me v počastitev dneva borca, so bili prijetno presenečeni nad for­mo novomeških odbojkarjev, ie bolj pa nad tem, da sta sodelova­li kar dve Partizanovi ekipi, ki sta so dobro uvrstili. Včasih Je v moštvu sicer škripalo, vendar Je bil končni vtis kar dober.

Kljub mrtvi sezoni pa odbojkar­ji niso prenehali s treningom. Pod vodstvom trenerja Perika, k i Je obenem tudi Igralec, se redno pripravljajo na Jesenski del tek­movanja. To je tem bolj razvese­ljivo, ker so bili odbojkarji do zda) znani po tem, da so bolj ma­lo ali pa nič trenirali. Temu pri­memo se Je izboljšala tudi forma. Edin; pomanjkljivosti sta zaenkrat slaba prstna Igra ter premajhna boibenost. Obo napaki pa bosta bržčas kaj kmalu odpravljeni. Razveseljuje tudi dejstvo, da se na treningu pojavljajo novi, mlaja Igralci. Trener Penko Je resno za­stavil delo, tako da so treningi zanimivi in raznovrstni. Obenem so tudi opustili dosedanji slog Igranja in začeli z modernejšo in

KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE

I N L E S RIBNICA

B o b r a t i

V R I B N I C I , K O Č E V J U , P O D P R E S K I , L O Š K E M P O T O K U , S O D R A 2 I C I , D O L E N J I V A S I

p r o i z v a j a

2 A G A N L E S V S E H V R S T , Š O L S K O I N P I S A R N I Š K O P C T H I S T V O , S T A V B N O I N F U R N I R S K O E M B A L A Ž O , G A L A N T E R I J S K E I Z D E L K E Z A D O M A Č E I N T U J E T R 2 I S C E

D E L O V N I K O L E K T I V Č E S T I T A I N P O Z D R A V L J A Z A 23. J U L I J I

dinamičnejšo igro. Ob resnem de­lu se Jim bo trud prav gotovo poplačal, saj ni malo gledalcev, ki se še spominjajo časov, ko so bili Novomeščani v zvezni ligi. Ce bodo odbojkarji nadaljevali v tem smislu, so na najboljši poti, da povrnejo ugled novomeški odbojki in si pridobe mesto, ki ga s seda­njim delom tudi zaslužijo. Najlep­ši preizkus napredka bo vsekakor

K o p a l i š č e na K o l p i urejeno

Met l i ško kopal išče j e b i l o d o n e d a v n e g a zapuščeno i n n e u r e j e n o , z a r a d i r a z b i t i h s t e k l e n i c p a t u d i n e v a r n o z a k o p a l c e .

M l a d i n a v M e t l i k i Je v z e l a d e l o v s v o j e r o k e . O r g a n i z i ­r a l a j e n e k a j d n e v n o b r i g a d o . O k o l i 30 m l a d i n c e v Je v p o ­p o l d a n s k i h u r a h u r e j a l o k o pal išče . U r e d i l i s o p o t i , i g r i -šče z a o d b o j k o , p o p r a v i l i čr­p a l k o z a v o d o t e r počist i l i p r o s t o r .

K o p a l i š č e j e z d a j d o b i l o n o v o , l epšo p o d o b o , t a k o d a l a h k o v s a k d o z v e s e l j e m p r i ­d e n a kopa l i šče t e r se o h l a d i v p r i j e t n i K o l p i . - n i

letošnji Jesenski del republiške l i ­ge. Na pomlad pa lahko partiza­nove!, ki se bodo dobro uigrali, začnejo Juri« za vrnitev v zvezno ligo —ti

— Treba bo najti koga drugega, da bo strašil v v insk i k le t i !

Metliški šport Metliški Partizan, društvo za telesno vzgojo, vključuje le

dve športni panogi: rokomet in orodno telovadbo. Nekdaj popularna odbojka In namizni tenis sta zdaj že popolnoma Izumrla. Tako rokometu kot orodni telovadbi v Metliki ne cveto rože. Orodni telovadci so se pripravljali le na akade­mijo, ki so jo tudi uspešno Izvedli, medtem ko niso šli na nobeno tekmovanje. Ker nimajo niti dovolj strokovnega kadra, so poslali na tečaj za prednjake v Rovinj eno telo-vadkinjo. Seveda ne moremo pričakovati, da se bo vnaprej položaj metliške rrodne telovadbe bistveno Izboljšal.

Rokomet je v Metliki trenutno najbolj razvit šport. Fantje Imajo voljo do dela in so zelo navdušeni, vendar pa uspe­hov ni in ni. Materialni pogoji so zelo slabi, lahko celo re­čemo, da so zanič! Rokornetaši imajo sicer asfaltirano igrišče, U so ga dobili za protiuslugo, ker so prejšnje uničili kamioni v času, ko so delali cesto čez Gorjance. Zato pa nimajo ne trenerja (to je star problem po vsej Dolenjski), ne žog, ne finančne podpore. Morda stanje dovolj ilustrira podatek, da so igralci komaj dobili denar '/a vožnjo na tekme v Novo mesto! Vendar bi se dale z malo več razumevanja boljše de-laU. Verjetno se ne bl več zgodilo, da bi edino žogo nekaj dni pred tekmo zaklenili v leseno skrinjo, ki so jo morali rokornetaši vdreti, če so hoteli trenirati! Stanje se najbrž ne bo ie kmalu popravio, k..iti vse dotacije, ki jih dobi Parti­zan, gredo za vzdrževanje doma.

Precejšnje zanimanje je v Metliki za košarko, toda tudi tu je denar največji problem. Košev, ki so za igranje košarke pač nujno potrebni, ni in tudi denarja zanje ni od nikoder. Tu bi morala priskočiti na pomoč občinska zveza za t e l e s n o kulturo. Kljub vsem težavam pa bodo v teh dneh priredili športno srečrnje z brigadirji, ki delajo cesto od M e t l i k e do Črnomlja, v rokometu, namiznem tenisu, malem nogometu, obenem pa bodo pripravili kulturni program.

•al

RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15,

6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30. 22.00. Pisan glasbeni spo­red od 5.00 do 8.00.

PETEK, 21. JULIJA: 8.35 V zvo­kih po Jugoslaviji. 9.00 Pionirski tednik. 11.10 Pozor, nimaš pred­nosti! 12.15 K N — inž. Jelka Ho­čevar: Herbicidi za korenje. 14.35 Glasbeni avtomat. 15.45 Poje mla­dinski povskl zbor romunsko RTV, 17 03 Poletni sprehodi s pevci za­bavno glasbe. 18.10 Promenadnl konetrt. 20.30 Pojo zbor »Branko Krsmanovič« lz Beograda. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih.

SOBOTA, 15. JULIJA: 8.25 Lz koncertov in simfonij. 9.15 Otro­kov avet. 11.10 Pozor, nimaš pred­nosti! 12.16 KN — dr. Jože FerčeJ: Selekcija goveje živine v nekate­rih deželah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.10 Dva prizo­ra lz Smetanove opere »Dalibor«. 20.00 Sorcnada ln nokturno. 20.30

Sobotni večeri v naših kra j ih . 22.10 Oddaja za nase Izseljence.

NEDELJA, 26. JULIJA: 8.00 Ve­seli tobogan. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 11.40 Nedelj­ska reportaža. 12.05 Naši poslušal­ci čestitajo ln pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 16.00 Humoreska te­ga tedna. 2100 Melodije v Izložbe­nem oknu. 22.10 Godala v noči.

PONEDELJEK, 27. JULIJA: 8 05 NokaJ domačih in narodnih. 9.15 Mladi pevci — mladim poslušal­cem. 11.15 Pozor, nimaš predno­sti! 12.15 K N — dr. Ivanka Br-glez- Okužbe prašičev s strepto­kok!. 14.05 Glasen! avtomat 14.45 Pihalni orkester JI.A p. v. Pavla Bmuje. 17.05 Obisk v berlinskih operah. 18.45 Na mednarodnih krlžpotjih. 20.00 Melodije sloven­skih tdcladati-ljev zabavno glasbe. 22.10 S popevkami po svetu.

TOREK, 28. JULIJA: 8 05 Jugo­

slovanski pevci popevk. 10.15 Z opernimi pevci po svetu. 11.15 Po­zor, nimaš prednosti! 12.15 K N — Ludvik Strobl: Katerih sort Jo pri­javljenih premalo za seme. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln po­zdravljajo. 17.05 Poletni sprehodi i zabavnimi orkestri. 1P.10 Kon­cert po željah poslušalcev. 20.00 Dva »dunajska klasika«. 20 20. Ra­dijska igra »Judenburgn.

SREDA, 29. JULIJA: 9 00 Svet skozi sončna očala. 10.30 Človek ln zdravje. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 K N — inž. Mirko Petemcl: Spremembe v prometu s klavno živino ln mesom. 14.05 Glasbeni avtomat. 18.10 lz fono-teko radia Koper. 21.00 Gltisoppe Verdi: Rlgoletto.

ČETRTEK, 30. JULIJA: 8.05 Slo­vensko narodne pesmi. 10 15 Z do­mačih opernih odrov. 11 15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN - Inž. Jelko Hočevar: Kako uničujemo krcmplrjovo ran pred Izkopom. 14.31 Noši poslušale! čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Valčki ln polke lz salona. 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah. 20.00 Če­trtkov večer domačih pesmi in nopevov.

V T E M T E D N U V A S Z A N I M A Cel nek, 23. julija — Bmnislav Petak, 24. julija — Kristin* Sobota, 25. julija — Jakob Nedelja, 26. julija r»- Ana Ponedeljek, 27. Julija — Sergej Torek, 28. Julija — Zmago Sredt, 29. julija — Marta Četrtek. 30 ju l i ja — Mn'flilm

Ob prerani izgubi nase drage mame

MARIJE CVITKOVIĆ iz Vel. Sel pri Adlešičih

se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, z nami sočustvo­vali. Ji poklonili toliko vencev ln cvetja Ln Jo spremali na zadnji poti. Zahvaljujemo se tuđi pred­stavnikom krajevnih in občinskih družbeno-političnih organizacij lz Novega mesta in Črnomlja, občin­ski skupščini Črnomelj, kolekti­voma Opekarne Zalog in KZ Črno­melj ter tov. Petku za poslovilne

besede. Vsem Iskrena hvala! Žalujoči otroci z družinami.

P r e k l i c Marija Bakle iz CrmoSnjic 13

prekltcujem, kar sem rekla o Mar­tinu Jančarju te ormosnjic 2, ker Je neresnično.

PRODAM HIŠO z nekaj zemlje in vinogradom na Pristavi št. 3 pri Dobravi, p. Podboči*. Poizve se 1 in 2. avgusta 1964.

PRODAM malo posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem v Celev-cu. Naslov v upravi lista (44064).

PRODAM kuhinjsko pohištvo. Na-, slov v upravi lista. (441-64).

KUPIM enodružinsko hišo ali sta­novanje v Novem mestu ali bliž­nji okolici. Ponudbe pošljite upravi lista pod »Gotovina«.

PRODAM kavč, kuhinjsko komo­do, mizo in dva stola. Oddam tudi na obročno odplačevanje. Franc Ovčak, Gotna vas.

Brežice: 24. ta 35. 7. francoski barvni lilm »Privatno življenje«. 25. iu 37. 7. Italijanski barvni film- »Trojanska vojna«. 28 in 29. 7. ruski film »Njih 13«.

Brod na Kolpi: 25. ta 36. 7. CrauoosM film »Prevaranti«.

Črnomelj: 31. ta 33. 7. angleški (Um »Gangsterjl«. M . ta 36. 7. ameriški barvni film »Ponočnl do-jodki«. 28. in 39. 7. jugoslovanski (Um »Spremenljivo poletje«.

Dol. Toplice: 35. in 26. 7. itali­janski (Um »Ana iz Brooklvna«. 29 7. tnehUki film »Macario«.

Kostanjevica: 33. 7. sovjetski (Um »Aleksander Nevski«. 35. 7. nemški film »Zvezde«. 26. 7. Itali­janski film »As asov«. 39. 7. Iran-ooski barvni film »Dvojni obraz«.

Metlika: 23. ta 31. 7. Jugoslo­vanski film »Sate«. 25. ta 36. 7. ameriški film »Rlo Bra«>«. 37. ta 36. 7. angleški film »Lice i zna­menjem«. 39. ta 30. 7. angleški film >Cas brez usmiljenja«

Mokronog: 22. In 23. 7. ameriški barvni film »Serenada velike lju­bezni« 29. In 30. 7. ameriški barv­ni film »Bernardine«.

Novo mesto-Krka: J2. in 23. 7. ameriški film »Zlati Cadillac« 24 do 27. 7. španski barvni film »Moj poslednji tango«. 38. ta 39. 7 italijanski film »Lepi Antonio«.

»silnica: 26. 7. nemški tlim »Pred sončnim zahodoma

Fredgrad: 26. 7. Jugoslovanski barrn' film »Rek« smrti«.

K.ičerj* — »Jadran«: J'.' In 23. 1 poljski barvni fUm »Križarji«. Od M do 36. 7. ameriški barvni (Um »Vohun na povelje«. 37. ta

NABIRAJTE ZDRAVILNA

Z E L I Š Č A ! './etje: arnike. ranjaka, bel« In

rdeče deteljic«, lipe, beaga. listje: šmarnlce. trpotca, Jetr-

nika. Jagode, beladone, volčje čel nje.

Rastline: krvavega mlečka, na­vadne rainšele, grenke ramsels, vodne krese, luibske reee.

Korenine: srčne moči, kompave. medvedovih tac. velikega ln male (a divjega Janeža, beladone.

Seme: Jesenskega podleska. I nlije: češmlnovlh palic J I kore­

nin, hrasta, krhllke.

K V M A U SMO ODKUPNE CE­NE: Jesenskemu podlesku. listu •mamice, suhim borovnicam.

Vsa pojasnila dobite v posloval nlol GOSAD, Novo mesto. Slakova ulica 8.

OIMU PliJKMO s u Ur l i s « , k e po nUanlh odkupnih cenah!

28. 7. angleški film »Tudi bo Je ljubezen«. 29. m 30. 7, Haiijan-sfci film »Salvatore Giullano«.

Ribnica: 25. ln 36. 7. francoski film »Pogled z mostu«.

Sevnica: 25. in 26. 7. ameriški film »Gusar«.

Sodražica: 25. ta 26. 7. ameriški film »Beg v verigah«.

Stara cerkev: 25. ta 26 7. sov­jetski barvni film »Leto radosti«.

Straža: 25. in 26. 7. luski film »Zorana ledina« -— III. del.

Trebnje: 25. in 26. 7. francoski film »Do zadnjega diha«. 29. 7. jugoslovanski barvni film »Stopni­ce hrabrosti«.

Videni-Dobrepolje: 22. 7. ruski film »Capajev«. 25. in 26. 7 ame­riški barvni film »Crni narednik«. 29. 7. jugoslovanski fUm »Ne ubi­jaj«.

MATIČNI URAD NOVO MESTO

V času od 13. do 18. Julija Je buo rojenih 12 dečkov ln 11 de­klic.

Poročili so se: Vlncenc Brajdič, delavec, in Zofka Brajdič, delavka, oba Iz zabjaka; Alojz Salmič, kmet iz Oštrca, ln Ana Struna, gospodinja iz Soteske.

Umrli so: Katarina Bučar, go­spodinja Iz Draćtč, 78 let; Marija Čvitkovič, gospodinja iz Vel. Sel, 59 let;France Okleščen, delavec i Verduna, 24 let.

f £ - OZ /Ttitf&TMlZfa,

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija San-dor iz Metlike — Marinka, Majda Kastelic iz Gotne vasi — Darka, Ljudmua Višček iz Cviblja — Mar­to, Jožefa Makse iz Cešče vasi — Slavko, Martina Kobe s Krke — Franca. Angela Janžek iz Krškega — Vesno, Marija Jaklič iz Dolnje Straže — Slavka, Anica Gašperič iz Črnomlja — Igorja, Marija Jelej te Sevnice — Marcela, Terezija June iz Otočca — Antona, Milka Bojane Iz Male Bučne vasi — Lidi­

jo, Anica Brajer lz Ornuške vasi — Stanka, Anica Ivanetič te Omo­te — Jožeta, Majda Mesojedec te Spodnjih Vodal — Božo, Marija Ivanetič iz Gornje Straže — Darjo, Mira Resnlk te Krškega — Matja­ža, Ana Pire te Velike vasi — de­klico, Albina Luštek lz Dolnjega Karteljevega — dečka, Ana Zupan­čič iz Krškega — dečka, Fani No­vak z Volčjih njiv — deklico, Tončka Rajk te Gabrja — dečka, Kristina Matkovič iz Goleka — dečka, Marija Tomažin Iz Gmajne — dečka, Ivanka Stupar iz Velike­ga Lipovca — dečka, Mihaela Vo-dopivec lz Dob — deklico, Jožica Golobic lz Jurke vasi — deklico.

Pretekli teden so se ponesrečili ta iskali pomoč v novomeški bol­nišnici: Ivana Grahek, gospodinja te Rezanca, je padla in si zlomila levo nogo; Ana Skorja, posestnica te Martinje vasi, je padla in si poškodovala roke; Matija Vidmar, posestnik te Oskoršnice, Je padel s kolesa ln si zlomil desno nogo; Anton Pajk, profesor te Maribo­ra, si Je na olrkularki poškodoval

desno roko; Drago Medic, sin ko­lar J a Iz Irce vasi, si je rta stroju za skobljenje poškodoval palec leve roke; Slavko Komljanec, elek-tromonter te Zlaganja, je padel z mopeda ta si poškodoval glavo; Franc Luzar, delavec iz Cerovega loga, je padel in si poškodaval le-vo roko; Ana Glina, delavka iz Poljan, Je padla z voza in si po­škodovala desno roko; Jožefa Stru­na, hči posestnika te Rebri, Je padla z voza ta si poškodovala desno roko.

Razpis j a v n e d r a ž b e Obrtno komunalno podjetje Čr­

nomelj proda na lavni dražbi, ki bo 28. julija, Dieslov motor »Aram, 4,5 KS, brezhiben. Do 10. ure imajo prednost kupci družbe­nega sektorja, kasneje pa tudi za­sebniki.

Razglas o j a v n i razprodaji

Obveščamo vse Interesente, da bo v nedeljo, 26. julija 1964, ob 8. uri' zjutraj na Vinici v prostorih

' Mizarske delavnice

J a v n a r a z p r o d a j a

vseh osnovnih sredstev in celot­nega iuventarja Mizarske delavni-ce Vinica. Pri nakupu imajo pred­nost zastopniki podjetij, če teh ne bo, pa pridejo v poštev tudi zasebniki.

Za priglasitve in vse informacije se obračajte na pisarno krajevne­ga urada Vinica, telefon št. 4.

LIKVIDACIJSKA KOMISIJA MIZARSKE DELAVNICE VINICA

Pomanjkanje jamskega lesa postaja problem K o so bile povečane cene celu­

loznega lesa, Je začelo na tržiščih primanjkovati jamskega lesa. T6 je razumljivo, saj gozdarske organi­zacije ne morejo zametovati de­narja in seveda raje Izdelujejo čimveč celuloznega lesa, ki Je dražji, zamskega pa je zato manj. V Sloveniji je, odkar so uveljav­ljene nove cene, zagotovljenih z gozdarsko proizvodnjo le 65 odst.

N E S R E Č E Franc Okleščen podlegel

poškodbam Na cestnem klancu pri Jedtašci-

oi blizu Novega mesta J« 14. julija ob 21.45 padel ta obležal v neza­vesti kolesar Frane Okleščen ls Verduna. Okleščen, ki Je bi! za­poslen v 1MV. Je več ur popival v gostilni, zvečer pa se Je odpravil domov. Kar je popil precej vina. se ni mogel obdržati na kolesu. Zaradi hudih poškodb je kolesar naslednjega dne v novomeški bol­nišnici umrl.

Avto zadel mopedisla 16. julija ob 14 07 Je na Zagreb­

ška cesti pred hotelom Kandija v Novem mestu voznik osebnega av­tomobila Angel Lazar z Malega Slat nika zadel mopedisla Jožeta Muhioa iz Jurne vasi. Pri trčenju je Muhič padel, vendar ni bilo hujših posledic. Gmotno škodo so ocenili na 80.000 dinarjev. Mope­da st je vozil nepravilno.

Neuspešno srečanje v Gotnl v a s i

Na cesti v Gotnl vasi sta 14. ju-lija ob 20.15 trčila tovornjak NM 22 75. Id ga Je vozil Anton Zba.V nlk is Boričevega, ta tovornjak NM 22-38 z voznikom Cirilom In-ksičem z Vrha pri Ljubnu. Zbal-nlk je peljal smrekov le*, vendar po sredi ceste. Pri srečanju z I.u kšlčern, ki je pripeljal naproti, ni mogel preprečiti trčenja, čeprav Je zavrl, r.ukaić se Je ttmaknU čisto na desno. Gmotne škode Je za okoli 90.000 dinarjev.

Avlo se je prevrnil Na oasH III. reda v Grobi j ah

pri Kostanjevici se je 16. Julija ob 15.30 prevrnil osebni avto. U ga

količin jamskega lesa, ki ga rudni­ki potrebujejo, preostalih 35 odst. pa je nerešenih.

Hhratl s tem pa se je poslabša­la tudi kvaliteta jamskega lesa. Vedno manj je rudnikom na voljo lesa Iglavcev in vedno več lesa li­stavcev. Zaradi tega se povečuje poraba- opornike lz trdega lesa 5e treba v rudnikih pogosteje me­njavati kot one te lesa iglavcev.

Je vozil Franc Gradišar. Gradišar se je peljal iz Šentjerneja proti Kostanjeviol ter v Grobljah prehl-teval mopedisla Stanka Cujnika. Ta je v tem trenutku začel zavijati v levo. Da bi se Gradišar izognil trčenju, Je najprej močno zavil v levo, potem pa naglo v desno, da bi se izognil telefonskemu drogu, ta se prevrnil. Škodo cenijo na 350.000 dinarjev.

Strela z a ž g a l a kozolec Med popoldansko nevihto 16. Ju-

lija je strela udarila v dvojni ko­zolec Franca Crtallča te Obrhka pri Smarjeti. Požar Je popolnoma uničil poslopje, razen tega pa še 1200 kg pšenice v snopih, 5000 kg sena. 3 kubične metre smrekovih desk ta poljedelsko orodje. Ga­silci so prispeli prepozno. Škode Je za milijon dinarjev.

Neprevidna kolesarka V Mrtvioah pri cestnem odcepu

aa Novo mesto je 16. Julija ob 5.40 motorist Mihael Morita podrl kolesarko Marijo Kopač. Kolesarka Je pripeljala s stranske ceste dru­gega reda, ne da bi se prepričala, če je ta prosta. Hudo poškodo­vano Kopačevo so odpeljali na zdravljenje v Kočevje.

Nesreča na slabi cesti V sredo, 15. julija, se Je na

Malem vrhu pri Brežicah dogodila prometna nesreča. PrevrnUa sta se motorist in njegov sopotnik, ko sta se peljala lz Brežic proti Glo­bokemu. Sopotnik Mirko Vtmpol-lek Je pri padcu udaril r glavo na cesto in se težko poškodoval. Pre­peljali so g« v brežiško bolnišnico, od koder so ga nato poslali v Zagreb. Voznik je dobil le neznnf. ne poškodbe. Na motorju ni večje škode. Do nesreče Je prišlo zaradi slabe ceste. Cesta Ima do 15 cm globoki kolesnlcl ln ko se Je mo toa' znašel r taki kolesnlcl. ga voz­nik nt mogel reč obvladat!.

poleg tega pa je jamski les li­stavcev debelejši in se poraba po­večuje tudi zavoljo tega. V Rudni­ku Globoko so iz naštetih vzrokov ' v prvih 5 mesecih 1964 porabi l i 3 milijone in pol dinarjev več za Jamski les.

Administrativni ukrep povišanja cen celuloznemu lesu je imel na­men povečati izdelavo celuloznega lesa, ker Je bila industrija papir­ja v kritičnem stanju glede suro­vin, po drugi strani spet pa je imel namen zmanjšati porabo jam­skega lesa v težnji, da b i tudi v naših rudnikih uporabl jal i name­sto jamskega lesa železne stojke. Ukrep je kljub dobremu namenu rudnike preveč prizadel, saj se po­raba Jamskega lesa, če upošteva­mo znatno povečanje rudniške pro­izvodnje, itak ne povečuje, ampak Je enaka kot pred leti. Kako pa naj si pomagajo manjši rudniki, ki železnih stojk ne morejo upo­rabljati?

Sem ter tja po Topliški dolini

Cesto iz D o l e n j s k i h T o p l i c p r o t i D r g a n j i m s e l o m b o d o v k r a t k e m s p e t pr iče l i g r a d i t i . D e l a s o se pr iče la že l a n i , v e n d a r s o v j e s e n i p r e n e h a l i . C e s t a j e v e l i k e g a ' k r a j e v n e g a p o m e n a , r a z e n t e g a p a je n u j n a t u d i z a bol jš i p r e v o z l e s a i z g o z d o v .

Žetev j e v Top l i šk i d o l i n i v p o l n e m t e k u . P r i d e l e k pšeni­ce Je z a d o v o l j i v , l e i t a l i j a n s k a s o r t a j e slabše o b r o d i l a . Z z g o d n j i m k r o m p i r j e m , k i ga k m e t i j s k a z a d r u g a že o d k u p u ­je , p a n i s o nič k a j z a d o v o l j n i . P r i d e l e k Je z a v o l j o letošnjega dežev ja slabši.

Topliški v o d o v o d d a j e p o v s a k e m dež ju Se v e d n o t a k o v o d o , ki n I užitna. R a z p r a v e o u r e d i t v i t e g a vprašanja se n a d a l j u j e j o .

Nadzidava zdrav i l i škega d o ­ma v D o l e n j s k i h T o p l i c a h s « bl iža k o n c u . V s t a v b i d e l u j e d v i g a l o . Z a t e m b o d o u r e d i l i p ločnike . D . « .

KOVINSKO PODJETJE R I B N I C A

na Dolenjskem P O Š I L J A V S E M D E L O V N I M K O L E K T I V O M I N O R G A ­

N I Z A C I J A M N A J L E P Š E Č E S T I T K E Z A L E T O Š N J I

22. J U L I J , H K R A T I P A S E P R I P O R O Č A S V O J I M P O S I A O V -

N I M Z N A N C E M !

Bo zdaj manj strahu pred škodo?

S k o r a j n i b i l o s e j e , d a b i o d b o r n i k i obč inske s k u p ­ščine v T r e b n j e m n e r a z p r a v l j a l i o škodi , k i j o n a r e d i d i v j a d v o k o l i c i Dobrn iča i n d r u g i h , z l a s t i s u h o k r a j i n s k i h p r e d e l i h . O b r a v n a v e s o b i l e b u r n e t e d a j , k o Je š lo z a n o v a o b r e m e n i t v e z a s e b n e g a k m e t i j s k e g a s e k t o r j a . P o s a m e z n i o d b o r n i k i s o se z a s k r b l j e n i spraševal i , a l i b o d o oškodo­v a n c i v r e s n i c i z m o g l i i z p o l n i t i n o v e d a j a t v e .

D i v j a d j e p o n e k o d uničevala vse p o s e v k e i n p o l j s k e p r i d e l k e . H u d i časi s o b i l i v bl ižnj i p r e t e k l o s t i , p r e d kakšnim l e t o m a l i m o r d a k a j več . K m e t o v a l c i p a s i n i s o v e d e l i k a k o p o m a g a t i . C e s o p o k l i c a l i l o v c e , j e b i l o n a j ­večkrat že p r e p o z n o . C e s o h o t e l i d o b i t i odškodn ino , p a n i s o v e d e l i , k a k o n a j r a v n a j o . K o j e prišla k o m i s i j a , d a b i škodo o c e n i l a , p a n i i m e l a k a j d e l a t i , k e r s o se p o ­s e v k i m e d t e m že o b r a s l i . O p o s t o p k u , k a k o se p r i d e d o odškodnine , j e p r a v z a p r a v m a l o k d o v e d e l . S l a b o s o b i l i poučeni p r e d v s e m o d b o r n i k i . N i p r e o s t a l o d r u g e g a , d a o vprašanju s p r e g o v o r i skupščina. N a z a d n j i s e j i j e b i l a n a p o s l e d d a n a u s t r e z n a obraz lož i tev z n a v o d i l o m o p o s t o p k u z a p r i j a v o i n p o v r n i t e v odškodnine .

K o m i s i j a z a l o v s t v o i n r ib iš tvo p r i s v e t u z a k m e t i j s t v o i n g o z d a r s t v o obč inske skupščine j e v n a v o d i l u o m e n i l a , d a l a h k o d o b i p o v r n j e n o odškodn ino v s a k , k d o r v r o k u i n p r a v i l n o o b v e s t i p r i s t o j n e o r g a n e obč inske skupščine. Z a škodo , k i j e l a h k o raz l ičnega i z v o r a , j e o d g o v o r n a p r e d v s e m l o v s k a družina n a do ločenem območ ju . T a je o d g o v o r n a z l a s t i v p r i m e r u , če n a p r a v i j o škodo n a o d p r t i h zeml j i šč ih d i v j i prašič i i n zaščitena d i v j a d . P o s r e d n o j e l o v s k a družina o d g o v o r n a , če n a p r a v i j o škodo p r i l o v u l o v c i s a m i , n j i h o v i pomagač i i n p s i . K a k o r v e l j a , d a j e t r e b a p o r a v n a t i odškodn ino k m e t o v a l c u , k i m u d i v j a d d e l a škodo , t a k o v e l j a t u d i , d a m o r a plačati odškodn ino t i s t i , k i poškoduje d i v j a d z m a l o m a r n i m i i i n e s t r o k o v n i m u p o r a b l j a n j e m agrokemičn ih s r e d s t e v . V s e odškodninske s p o r e rešuje sodišče.

S p o m o č j o n a v e d e n e obraz lož i t ve b o d o k m e t o v a l c i o d ­s l e j laže reševal i s v o j e težave , k i j i m j i h povzroča d i v j a d . P r a v b i b i l o , d a b i v bodoče škodo preprečeva l i a l i v s a j o m e j e v a l i . T o p a b i l a h k o d o s e g l i , če b i se k m e t o v a l c i i n l o v s k e družine s p o r a z u m e l i o m e d s e b o j n e m s o d e l o v a n j u .

K o m i s i j a z a št ipendi je p r i

S K U P Š Č I N I O B Č I N E METLIKA r a z p i s u j e

v š tudi jskem l e t u 1964-65 n a s l e d n j e n o v e

Š T I P E N D I J E :

1 n a e k o n o m s k i f a k u l t e t i

1 n a p r a v n i f a k u l t e t i l n a a d m i n i s t r a t i v n i šoli ( d v o a l i š t i r i l e tn i ) 3 n a f i l o z o f s k i f a k u l t e t i a l i pedagošk i a k a d e m i j i , l n

s i c e r n a t r e h i z m e d n a s l e d n j i h o d d e l k o v : angleški i n s l o v e n s k i j e z i k ( a l i o b r a t n o ) ; m a t e m a t i k a a l i f i z i k a ( a l i o b r a t n o ) ; tehnična v z g o j a i n f i z i k a a l i k e m i j a ; t e l e s n a v z g o j a , g l a s b a ( t u d i n a s r e d n j i g l a s b e n i šo l i )

I n a s r e d n j i v z g o j i t e l j s k i šoli 1 n a pedagoški g i m n a z i j i

P rošn j e j e t r e b a v lož i t i p r i tukajšnji k o m i ­s i j i z a št ipendi je n a j p o z n e j e d o 10. a v g u s t a , pr i lož i t i p a j e t r e b a p o t r d i l a o o s e b n i h do ­h o d k i h staršev a l i o p r emožen j skem s t a n j u , p r e p i s z a d n j e g a spr ičevala i n pr iporoč i l a (šo­le m l a d i n s k o a l i d r u g e o r g a n i z a c i j e ) .

S v e t d e l o v n e g a k o l e k t i v a

KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE - NOVO MESTO

r a z p i s u j e

1. dve štipendiji na ekonomski srednji šoli, I. l e t n i k

Z. e n o ŠUIjiendijo n a e k o n o m s k i s r e d n j i šoli, III. l e t n i k

i -v 3. eno stipendijo na pravni fakulteti

P r e d n o s t I m a j o študenti v iš j ih l e t n i k o v .

Prošnje s k r a t k i m ž i v l j en jep isom l n p r e p i s o m šol­s k e g a spr ičeva la d o s t a v i t e s v e t u d e l o v n e g a k o l e k ­t i v a K o m u n a l n e g a z a v o d a z a s o c i a l n o z a v a r o v a n j e N o v o m e s t o v r o k u 15 d n i p o o b j a v i r a z p i s a .

r I t,

DOLENJSKI LIST LAKINtKl iN IZDAJATELJI; Občinski odbor: SZDI. Brs­

tiče. Črnomelj, Kočevje, Metlika. Novo mesto, Ribnica, S e v nto« In Trebnje

UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Ione Gotnlk (glavni tO Klgovoinl urednik). Rla Bačer. France Gilvec. Milo« Jskopeo. lotlca l'eppey ln Ivan Zoraa

IZHAJA vsak četrtek - Po»amezna številka »0 din - L** na na-očnlna 1200 din. polletna 600 din: plačljiva |a vuaprM r.i inozemstvo 2400 din - TekočI račun pri podr NH v No­vem mostu 60« 11 608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN , , p * ! VE: Novo mesto. Glavni trg 3 - Poštni prvini M - 'M"'"" 21-237 - Rokopisov in fotografij n« »fafamo - T W * » Casop'.tno podlelje DELO v Mubtjiinl