30 odgovorov na najpogostejša vprašanja o mangosteenu

7/14/2019 30 odgovorov na najpogosteja vpraanja o mangosteenu.

1/44

nanajpogosteja

vpraanjao

MANGOSTINU

30odgovorov


2/44

Radovedni um je prvi korakdo boljega zdravja.

J. FREDERIC TEMPLE-

MAN, dr. med., je zdrav-nik z ve kot 20-letnimiizkunjami splone pra-kse ter eden vodilnihklininih strokovnjakov

za raziskave mangosti-na na svetu. Kot stro-kovni direktor centra zaftocevtsko raziskovanje

(Phytoceutical Research) je dr. Templemanmednarodno iskan avtor in govornik na temozdravja in prehrane ter zdravilnih lastnosti sa-dea mangostin.

Dr. Templeman s svojo eno Michel in njunodruino trenutno ivi in dela v ZDA, v zveznidravi Utah.

2


3/44

1. Moj osebni zdravnik ni e nikoli slialza mangostin in je mnenja, da ne bopomagal. Zakaj e ni slial zanj in ali imaprav?

2. Alergien sem na veliko vrst hrane. Alibo sade mangostina zame varen?

3. Ali je mangostinov napitek varen zaotroke in dojenke?

4. Sem zdrav. Ali moram uivati mangostin?

5. Koliko mangostinovega napitka bi moraluivati?

6. Kaj daje mangostinu njegove zdravilneznailnosti?

7. Ali mi mangostin lahko pomaga priartritisu?

8. Ali mi bo mangostin pomagal zmanjatiteo?

9. Ali bo mangostin pomagal pridiabetesu?

10. Ali bo mangostin pomagal prinevrolokih boleznih, kot soAlzheimerjeva in Parkinsonova bolezenter multipla skleroza?

11. Ali je mangostin varno uporabljati skupajz zdravili?

12. Ali bo mangostin pomagal pri boleinah?

13. Ali bo mangostin pomagal pri teavah,

3


4/44

povezanih z gastrointestinalnim(elodno-prebavnim) traktom, kotso diareja, divertikulitis in sindromrazdraljivega revesja?

14. Ali mi bo mangostin pomagal pri mojihsezonskih alergijah (seneni nahod, ipd.)?

15. Ali je mangostin varen za nosenice indojee matere?

16. Ali bo mangostin pomagal pri dihalnihmotnjah, kot so kronina obstruktivnapljuna bolezen, astma, emfzem in

kronini bronhitis?

17. Ali bo mangostin pomagal pri preventiviraka?

18. Ali bo mangostin pomagal prifbromialgiji?

19. Ali je mangostin zaradi antioksidantnihlastnosti nevaren, e ga uporabi oseba,ki je na terapiji s kumarinom?

20. Ali bo mangostin pomagal pri visokemholesterolu?

21. Ali lahko mangostin pomaga pridermatolokih problemih?

22. Kako lahko mangostin pomagaportnikom?

23. Pri katerih zdravstvenih teavah lahkomangostin pomaga?

24. Ali bo mangostin pomagal pri migreni inHortonovem ali cluster glavobolu?

4


5/44

25. Dolga leta sem trpel za blago oblikodepresije, imenovano distimija. Ali mimangostin lahko pomaga?

26. Imam razjede in gastroezoagealnoreuksno bolezen (GERB) zaradibakterije, za katero nisem vedel, da

sem jo staknil. Ali mi mangostin lahkopomaga?

27. Mangostin sem uspeno uporabil zazdravljenje artritisa pri svojem psu. Aliobstaja kakrenkoli razlog, da ga ne biuporabili tudi pri ivalih?

28. Mangostin sem dva meseca uporabljalnatanno tako kot ste predlagali, vendarse moji simptomi niso izboljali. Zakaj nibilo rezultatov, ko pa jih toliko drugih ima?

29. Kaj vsebuje mangostin sade?

30. Za vsako bolezen mangostin raste?

Zakljuek ------------------------------- stran 38Mangostin ------------------------------ stran 40Slovarek ------------------------------- stran 43

Pomembno!

Vse inormacije v tej knjiici so zgolj inormativne

narave in zato niso primerne za diagnosticiranje

in zdravljenje bolezni. Vsa resna zdravstvena

stanja mora obravnavati pristojni specialist.

5


6/44

Medtem ko priljubljenost in uporaba

sadea mangostin e naprej naraa,

se pojavlja tudi vedno veja zahteva po od-

govorih na vpraanja, ki so povezana z njim.

Vsakodnevno prejemam mnogo vpraanj, nakatera v velikem tevilu tudi odgovorim. Ob-

seg vpraanj pa mi vedno bolj onemogoa

poosebljen odgovor na vsakega od njih.

Ugotovil sem, da se veina vpraanj razlikuje

samo v podrobnostih. Z eljo, da bi odgovorilna tista najbolj splona, sem to informativno

knjiico sestavil iz vpraanj, na katera sem e

odgovoril. Verjamem, da bo za vas uporabna

kot vir, medtem ko boste eksperimentirali z

mangostinom kot udovitim dopolnilom.

J. Frederic TEMPLEMANI dr. med.

6


7/44

1

Ker prakticiram splono medicino e ve kotdvajset let, vem, da alopatski zdravniki neskuajo ostati v koraku s asom, predvsem karzadeva napredek v komplementarni medicini.To zanemarjanje ni namerno, ampak se pojavlja

zato, ker so jih nauili, da na zdravila gledajo kotna primarno sredstvo za zdravljenje bolezni.Kot sem e vekrat pojasnil na primerMangostin, iskani dejavnik (Mangosteen: TheX-Factor) imajo zdravila en sam specifennamen. Niso namenjena temu, da bi imela veunkcij v telesu, tako kot imajo to unkcijo vveliki meri tako imenovani botaniki, ki so izrastlin pridobljeni terapevtski agensi. Alopatskamedicina pravzaprav ui, da za vsak posaminiproblem obstaja samo eno zdravilo. Zdravnikizato domnevajo, da posamezni agens ne moreimeti ve terapevtskih uinkov. To je razlog, da

jih njihovi proesionalni predsodki vodijo dotega, da so skeptini do botaninih proizvodov.

Mangostin bo postal vsakdanja beseda, boljobiajna kot aloja (aloe vera). Dokler pa seto ne zgodi eprav se dogaja zelo hitro

bo majhno tevilo zdravnikov, ki poznajo imesadea. Zdravniki bodo najverjetneje zadnjaskupina posameznikov, ki se bodo pouili omangostinu. V tem primeru jih bodo moralio sadeu seznanjati pacienti, s tem, ko bodoprihajali do odlinih rezultatov, le-ti pa bodobegali njihove zdravnike.

7


8/44

2

Mangostin je sade na katerega lahko imajo

nekateri ljudje alergijske reakcije. Prejel semporoila nekaterih uporabnikov, ki so se pri-toevali nad alergijskimi reakcijami na sademangostin, vendar nobena od teh reakcijni bila ivljenjsko nevarna. Najbolj obiajnaoblika alergijske reakcije na mangostin jekoni osip (beni koni izpuaj), ki vkljuu-

je rdeico in oteklino. Obasno se lahko po-javita mileja oblika glavobola in boleina vsklepih. Tudi mehko blato ali zaprtje sta lah-ko posledica alergijskega odziva. Vendar pa,kot moji kolegi kiropraktiki in naravni zdravil-ci radi opozarjajo, se mnoge od teh oblik (ki

so lahko alergijske) pojavijo zaradi zdravilnekrize ali reakcije razstrupljanja. Oba poja-va vkljuujeta zaasno poveanje resnostisimptomov, ker pacient uiva mangostin, alipa tudi pojav zgoraj navedenih alergijskihsimptomov. e sprva zmanjamo odmerek

(vasih samo na 5 ml ali eno jedilno lico) inga potem v obdobju ve tednov postopnopoveujemo, bosta zdravilna kriza in reakcijarazstrupljanja izginili. Vseeno bodo alergijskereakcije trajale e nekaj asa in e so resne to lahko pomeni, da posameznik ne smeuivati sadea.

Da bi vedeli, ali do reakcije dejansko pridezaradi sadea, ga lahko prenehate uivati zaen teden, nato pa spet zanete in opazuje-te, ali se reakcija ponovi. Ugotovil sem tudi,da je posameznikom z zgodovino alergij v

pomo, da naredijo preizkus. Gazo na obliu

8


9/44

3

Mangostin je najprej sade, zato ga morateobravnavati kot vsak drug sade. Tako kotsta za otroke varna jabolni ali pomarannisok, velja tudi za sok mangostina. Vseeno pa

mislim, da bi otroci morali piti manje koli-ine soka (s tem, da pri tem ne pozabite, dasadnega soka ni mogoe predozirati).

Dojenki predstavljajo poseben primer, sajimajo namre, dokler ne doseejo starosti 12

mesecev, sindrom poveane prepustnosti re-vesja. To pomeni, da doloene molekule, ki priodraslih ne bi prile iz revesja do krvnega ob-toka, pri dojenkih lahko pridejo. Posledice solahko kodljive, e posebej kar zadeva kasnej-i potencialni razvoj alergij. Dojenki ne smejouivati mangostina, dokler se sadea uspenone doda k njihovi prehrani. Ko se sade enkratdoda, koliine do 12 ml (ali 1-2 jedilni lici) sku-paj z obroki dobro prenaajo.

prepojijo s sokom mangostina; potem, ko sodobro oprali spodnjo stran bicepsa, na tempredelu del koe rahlo popraskajo s isto igloali ivanko, prepojen obli pa nato poloijona prasko in ga pustijo 36-48 ur; e se poja-vi kakrnakoli rdeica, srbeica ali oteklost,lahko domnevamo, da so to znaki alergije namangostin.

9


10/44

4

Najveja prednost sadea mangostin pomojem mnenju niso le njegove terapevtskelastnosti, ampak prej njegove preventivnelastnosti.

Z dnevnim odmerkom mangostina vsak,kdor ga uiva, aktivno gradi svojo obramboproti boleznim. Pregovor pravi, da je boljeprepreevati kot zdraviti. To za mangostin

zagotovo velja.

Na zahodu bo 23% prebivalstva umrlo za-radi raka, 52% pa jih bo umrlo zaradi srno-ilnih obolenj. Oba ta ubijalca predstavljatabolezen ivljenjskega stila, kar pomeni, da

lahko primerna prehrana, zadostna telo-vadba in pametno dopolnjevanje prehranev veliki meri to prepreijo. Za mangostin jedokazano, da zmanjuje oksidacijo lipopro-teinov nizke gostote (oz. slabega holestero-la), ki je prvi korak do razvoja ateroskleroze.Njegovi moni antioksidanti itijo tudi pred

genetskimi mutacijami DNK, ki pa lahko vo-dijo do raka.

5

Za preventivo se priporoa minimalno 30 mlna dan. Ker se nekateri ksantoni lahko absor-birajo samo ob prisotnosti nekaterih maobv prebavnem traktu, je bolje, da se mangostinuiva skupaj s hrano. Ob bolezni, ko je zaeleno

uivati ve odmerkov mangostina, je dobro, da

10


11/44

se le-ti uivajo v intervalih 4-6 ur (toliko je oce-njeno, da traja polovica ivljenjskega obdobjaksantona). Zato je idealno, e se mangostinovnapitek uiva ob vsakem obroku.

6

Mangostin prejema najve svojih zdravilnih

znailnosti iz sestavin, imenovanih ksanto-ni, ki jih ni mogoe najti v nobenem drugemdopolnilu. Ksantoni so bioaktivne molekule spolienolno strukturo z ve dvojnimi ogljiko-vimi vezmi. Ker imajo ve bioloko dostopnihantioksidantnih vodikov, ksantoni izjemno

uinkovito nevtralizirajo proste radikale topa daje mangostinu eno najvijih ORAC vre-dnosti. Osnovno strukturo ksantona vidimospodaj, nekateri pa so prikazani e na straneh16, 24 in 26.

Osnovna struktura ksantona

iz mangostina

11


12/44

7

Pri veini vrst artritisa se bo najveja prednostmangostina pokazala v njegovih protivnetnih

uinkih, ker blokira COX encime, ki so provne-tni. Poleg tega mangostin ne povzroa nevar-nih gastrointestinalnih stranskih uinkov, kot tonaredijo protivnetna zdravila na recept, pa tuditista v prosti prodaji. Mangostin ima tudi ne-vroloki protiboleinski uinek; zdi se, da zato,ker ima sposobnost ustaviti COX-2 v central-

nem ivnem sistemu, kjer je encim odgovorenza naraajoe boleinske znake. Na primer:temu uinku blokiranja encima COX-2 gre ver-

jetno zasluga za iznienje boleine, o kateri soporoali pacienti s sindromi kompresije verte-bralnega diska (kot je iias), kjer je pokodba

ivca, ki jo povzroi degenerativna sklepnabolezen, osnovni problem.

Garcinia mangostana L.

drevo mangostina v povpreju zraste 10 -

pa tudi do 25 metrov visoko

12


13/44

8

Sam uivam mangostin, moja telesna tea pa

je prevelika. Ko sem ga zael uporabljati kotdopolnilo, sem izgubil priblino osem kilo-gramov brez diete, od takrat pa sem ponov-no pridobil nazaj pet kilogramov.

Iz poroil, ki jih prejemam, lahko povem, dase pri mnogih uporabnikih, ki so izkusili zae-tno zmanjanje tee, le-ta ponavadi ne obdr-i, vse dokler se ne spremeni vedenje gledeprepreevanja ponovne pridobitve tee. eveliko ve poroil pa sem prejel o zelo veli-kem zmanjanju tee (tudi od 18 do 45 kg),ki so jo uporabniki mangostina obdrali brez

posebnih varnostnih ukrepov, razen, da souporabljali dopolnilo. Nekateri podatki po-skusov na ivalih kaejo, da mangostin lahkostimulira zmanjanje tee, vendar so premalotrdni, da bi nam dovolili napovedovati rezul-tate. Od nikogar pa nisem prejel poroil o pri-

dobitvi tee.

9

Pri diabetesu tipa 1 so bile vse inzulinske ce-lice v trebuni slinavki uniene, to pa sevedapaciente prisili, da uporabljajo zunanje vireinzulina, da bi preiveli. Pri teh pacientih jenadzorovanje krvnega sladkorja pogostoproblematino, saj ravni sladkorja izredno

mono nihajo. Pri pacientih z diabetesom

13


14/44

tipa 1, ki so uivali mangostinovo dopolnilo,smo opazili naslednje ugodne uinke: izboljano nadzorovanje glikemije (nad-

zor ravni krvnega sladkorja), kjer se jeamplituda nihanja le-te zelo zmanjala;

obutna zmanjanja pogostosti inekcije.

Medtem ko zaite pred diabetinimi zapletikratkorono e ni videti, pa obstaja dober ra-zlog, da na temelju laboratorijskih opazovanjin priznane bolezenske teorije verjamemo, da

je pokodbo organov, kot so srce, oko, ivecin ledvice, mo znatno ublaiti pri vseh vr-

stah diabetesa.

V Severni Ameriki je mnoina debelost de-jansko povzroila, da je diabetes tipa 2 do-segel epidemine razsenosti. Pri na novodiagnosticiranih diabetikih (v zgodnji azi),

e posebej pri debelih, se zdi, da mangostinkoristno deluje pri zmanjevanju elje poogljikovih hidratih. To pospeuje izgubo tee,kar pa je kritinega pomena pri nadzorova-nju resnosti bolezni. Poleg tega diabetiki tipa2 z uporabo mangostina doivljajo obutnazmanjanja ravni krvnega sladkorja.

Opozorilo! Diabetiki vse prepogosto mislijo,da zaradi koristnih uinkov, ki jih ima mango-stin na krvni sladkor, lahko popustijo v svojipazljivosti, kar zadeva prehranske omejitve,ali drugae povedano: takoj goljuajo s

prepovedanimi kalorijami. Takno dejanje boizniilo koristne uinke tega udovitega pre-hranskega dopolnila. Pacienti morajo testiratisvoj krvni sladkor vsakodnevno, da bi vedeli,kdaj obiskati svojega zdravnika, ta pa bi jimlahko zmanjal odmerek zdravil.

14


15/44

Diabetes tipa 2 se prvenstveno povezujez debelostjo, ima pa tudi mono genetskokomponento, ki poveuje tveganje za nasta-nek bolezni. Diabetes tipa 2 je danes mogoeopaziti pri debelih otrocih in najstnikih.

10

Alzheimerjeva bolezen je neozdravljiva dege-nerativna bolezen moganov. Okoli 4 milijo-ne Amerianov (22.000 Slovencev) trpi za to

boleznijo in do leta 2030 bo ta tevilka nara-sla na 9 milijonov (pri Slovencih na 50.000).

Medtem ko se pacienti, pri katerih je bolezene napredovala, na sreo ne zavedajo svojihteav, pa zato toliko bolj trpijo druinski la-ni. Fizina skrb, vpraanja glede varnosti in

nadzorovanje vedenja so glavne teave, kilahko izrpajo blinje, medtem ko bolezennapreduje. Nastanitev v domu za ostarele jepogosto neizogibna, e posebej, e obstajajoe drugi veliki telesni problemi. Medtem ko jena triu ve zdravil, ki lahko precej zmanj-

ajo stopnjo nazadovanja in ohranjajo mo-gansko delovanje, pa so le-ta precej draga inimajo neprijetne gastrointestinalne stranskeuinke. Poleg tega se nobeno od teh zdravilne loteva vpraanja vnetja moganov nizkestopnje, ki obstaja pri bolezni in je odgovor-no za znailne depozite amiloidnih oblog.

15


16/44

Prepreevanje bolezni je posebej pomemb-no za ljudi, ki imajo druinske lane, ki jih jeprizadela ta bolezen, saj za njen pojav ob-staja druinski vzorec. Ker vzrok bolezni

e vedno ni pojasnjen, ni nekega skupnegamnenja, kaj je mo storiti, da bi bolezen pre-preili. Vseeno pa med strokovnjaki obstajasoglasje, da je antioksidantna terapija najvre-dneja preventiva. Dr. Nakatani iz Japonske,ki je prouevala gama mangostin, je mnenja,da si protivnetni uinki ksantonov na struk-turne celice moganov (to je na belo snov)zasluijo pozornost zaradi svojega terapev-tskega potenciala pri vnetnih stanjih moga-nov. Klinine izkunje kaejo izboljanje pritistih pacientih z Alzheimerjevo boleznijo, kiso uporabljali mangostin, ne glede ne to, ali

so uporabljali zdravila ali ne. Ljudje, ki trpijoza multiplo sklerozo in Parkinsonovo bolezni-

jo, imajo ravno tako velike koristi z uporabomangostina. Veje koristi pa so seveda vidnev zgodnjih azah teh bolezni.

ksantonGarcione B

ksantonalfa mangostin

H3CO

H3C CH

3

CH3

CH3

16


17/44

11

Do danes nismo opazili ali prejeli nobenihporoil o interakciji med zdravili in mango-stinom. Vseeno pa ne vemo natanno, kakolahko uivanje mangostina vpliva na love-kov sistem encimov P450, eprav trenutnoizvajamo intenzivna prouevanja, da bi to do-loili. Rezultati bodo kmalu na voljo in bodo

omogoili predvideti kakrnekoli interakcije;vseeno pa mislim, da ni verjetno, da bi nalikarkoli pomenljivega. Moji zakljuki temeljijona pomanjkanju kakrnihkoli poroil ali doku-mentacije glede interakcije kljub temu, da jebilo zauitih e na sto tisoe odmerkov. Med-

tem ko dejstvo, da ne obstajajo nobene inte-rakcije, ni dokonno dokazano, sem mnenja,da ponuja ve kot zadovoljivo stopnjo zau-panja, da lahko ponudim zaetno zagotovilo.

17


18/44

12

Mangostin ima mone protivnetne lastnosti.Vnetje, bodisi akutno ali kronino, povzroa

oteklost tkiva, ki lahko pritiska na vlakna zaboleino na podrojih, kjer se nahaja otekli-na. Vnetje povzroi tudi sprostitev kemikalij,kar privede do interakcije z ivnimi konii,to pa proizvede sprostitev boleine, ki po-tuje do hrbtenjae in od tam do moganov.Zmanjanje ali iznienje vnetja s pomojo

protivnetnega uinka napitka preprei ali od-strani breme otekanja in spodbudo za proi-zvajanje boleinskih posrednikov, ki stimuli-rajo nociceptorje (ivce za boleino).

Poleg tega je encim COX-2 konstitutiven, kar

pomeni, da je prisoten ves as v centralnemivnem sistemu (mogani, hrbtenjaa in ce-rebrospinalna tekoina). Ta encim je povezans prenosom boleinskih signalov po hrbte-njai do moganov. Mangostin verjetno oviraz boleino povezano delovanje encima COX-

2 v centralnem ivnem sistemu in blokira iz-vajanje boleinskih impulzov. Zato, da man-gostin lahko v veliki meri zmanja katerokoliboleino, ki jo mogoe obutite.

18


19/44

13

Absolutno! Verjetno ima najbolj pogosta upo-raba mangostina v ljudski medicini opravkaz gastrointestinalnim traktom. Za ksantona

ala in gama so ugotovili, da imata zmonostblokiranja tako histaminskega kot serotonin-skega receptorja. Ko je serotonin v revesjublokiran, je vpliv na stanje motene premi-nosti, kot je sindrom razdraljivega revesja,ugoden. Blokiranje serotonina je tudi razlog,

da mangostin pomaga tistim, ki trpijo za dia-rejo. Obstaja tudi tudija, ki trdi, da so ivali,ki so jih zdravili s ksantoni, razvile izrazito za-ito pred razjedami.

V Evropi pacienti z divertikulitisom (vnetjem

revesnih meikov) jemljejo majhne dozeantibiotikov nekajkrat na teden, da bi ohranilistanje brez inekcije. Vendar zaradi takne-ga rednega doziranja postanejo dovzetniza bakterijsko odpornost. To je razlog, da bibilo pametno uporabljati mangostin; s tem bipridobili enako zaito, izognili pa bi se pro-

blemu potencialne bakterijske odpornosti, kiobstaja pri redni uporabi antibiotikov. To jebilo testirano in rezultati so pozitivni.

19


20/44

14

Mangostinovi ksantoni imajo dokazano pro-tihistaminski in protivnetni uinek, kar je ko-ristno pri nadzorovanju simptomov alergij.Pri klininih poskusih so odrasli kakor tudiotroci poroali o koristih mangostina. Ne-kateri so lahko prenehali uporabljati arma-

cevtsko zdravilo Singulair (to je zdravilo zazaviranje levkotrienov, ki so v telesu odgovor-ni za nastanek in razvoj vnetnih procesov).Poleg tega lahko preventivna uporaba man-gostina skozi vse leto prepreuje alergijske inastmatine simptome pri mnogih bolnikih.

20


21/44

15

Veliko uporabnic je, ki so uivale mangosti-

nov napitek med nosenostjo ali dojenjem inso izkusile samo ugodne uinke. Moje mnenjeje, da pomaga, e na pitje mangostinoveganapitka med nosenostjo in dojenjem gleda-te tako, kot bi gledali na katerikoli drug sadnisok, ker navsezadnje pripravek, ki ga bo ve-ina od vas uivala, ne vsebuje ni drugegakot sadne sokove. Medtem ko se mangostinzaradi svojih uinkov v telesu kvalifcira zaunkcionalno hrano, kar porrieni, da se je neuiva samo zaradi prijetnega okusa, je e ve-dno hrana brez znanih toksinih uinkov. Ka-dar v nosenosti obstajajo komplikacije, kot

sta nosenostni diabetes ali krvni tlak, se gle-de uporabe mangostina prosim posvetujte ssvojim zdravnikom, tako kot bi se posvetovalio drugih prehranskih spremembah, s tem, daga opozorite na razloge, zakaj elite dopol-niti svojo hrano z napitkom. Nazadnje, kadar

je izid nosenosti neugoden, bo mati najver-jetneje najprej skrbno preiskala, kaj je v asunosenosti naredila drugae.Kakrnakoli sprememba, opustitev ali po-manjkanje varnostnih ukrepov, ki bi jih mogo-e lahko doloila v tej preiskavi, lahko vodijodo resnih obutkov krivde, ti obutki pa lah-

ko sproijo porodno depresijo. Zelo verjetnose neugodnega izida nosenosti ne bi daloprepreiti, vendar to dejstvo ne ustavi depre-sivnega bremena, ki ga mati uti. eprav nepoznam nobenega medicinskega razloga, dabi bil mangostin lahko v nosenosti nevaren,

pa ne priporoam, da bi ga v asu nosenosti

21


22/44

zaela uporabljati katerakoli mati, ki je v pre-teklosti doivela neugoden izid nosenosti,ali pa, e je resno zaskrbljena glede taknegaproblema. Moj nasvet temelji na elji, da bi seresnim obutkom krivde izognila vsaka mati,ki zane uivati odmerek mangostina mednosenostjo in ima kakrnekoli zadrke.

zemljevid

AUSTRALIA

MOLUCCA

S

domovina kraljice sadeevMoluko otoje (Moluccas) v Indoneziji

22


23/44

16

Mangostin posreduje na razlinih tokah vprocesih dihalnih motenj. Njegovi protivi-rusni, protibakterijski in protiglivini uinkilahko zmanjajo pogostost inekcij plju, na

ta nain pa tudi kumulativno kodo na tki-vu. Posledino je potrebno manj zdravljenjaz antibiotiki. Protivnetni uinki ksantonov(uinki aktivnih biolokih sestavin v mango-stinu) zmanjajo tako vnetje kot pokodbocelic, medtem ko pomagajo prepreiti nasta-

nek smrtonosne pljune hipertenzije. Ker imamangostin tudi mone antioksidantne uin-ke, posreduje v vsakem procesu, kjer prostiradikali povzroajo celino pokodbo. Ni va-no, ali je ta pokodba posledica vnetja obkroninem bronhitisu ali unienja elastineodbojnosti pljunih meikov ob emfzmu.Sade nudi zaito.

17

Dokaz, da celoviti prehranski dodatki zmanj-ajo tveganje raka, je zelo prepriljiv. tevilnetudije so dokazale, da imajo ljudje, ki dopol-njujejo prehrano, niji odstotek raka. V dra-

vi, kjer 25% ali ve kot etrtina smrti nastopi

23


24/44

zaradi raka, je to zelo pomembno dejstvo, kiga ne bi smel prezreti noben razumen lovek.Ministrstvo za zdravje v Republiki Slovenijinavaja podatek, da vsako leto za rakom zboli11.000 Slovencev, umre pa jih ve kot 5.000.V Sloveniji je danes 64.000 bolnikov z rakom;pet let po diagnozi ivi le e polovica mokihin 65% ensk. Medtem ko se staramo, posta-ne na imunski sistem manj zmogljiv, pokod-ba celic se zaradi prostih radikalov povea inodstotek raka prekomerno naraste. Labora-torijske raziskave kaejo, da ima mangostinpoleg svojih preventivnih tudi mone proti-

tumorne uinke. Mangostin vsebuje moneftocevtike, imenovane ksantoni. Eden izmednjih, garcinone E, je bil preizkuen proti e-stim kemoterapevtikom (uorouracil, cispla-tin, vincristine, methotrexate, mitoxantron intaxol), da bi primerjali njegovo sposobnost

unienja rakavih celic v laboratorijskih prepa-ratih. Celice so izvirale iz pljunega, elod-nega in primarnega jetrnega raka.

Za garcinone E se je izkazalo, da je uin-

koviteji kot vsa preizkuena zdravila, razentaxola. Poteg tega pa je dokazano dejstvo,da antioksidanti (kot so ksantoni) delujejokot modulatorji genske ekspresije. To pome-ni, da delujejo na ravni celine DNK, da biprepreili tako mutacijo kakor tudi aktivacijo

onkogenov (rakotvornih genov).

ksantonGarcinone E

24


25/44

18

Mangostin vsebuje snov, ki zavira encimCOX-2 in je edino botanino sredstvo, za ka-terega so z raziskavami zanesljivo dokazali,da ima takne lastnosti.

Encim COX-2 je vedno prisoten v cerebro-spinalni tekoini in je neposredno povezan zzaznavanjem boleine. Zavrtje encima COX-2s strani mangostina je verjetni vzrok, ki ublai

boleino pri fbromialgiji. Kakorkoli: hitrost, skatero deluje, se precej razlikuje od posame-znika do posameznika. Nekateri doivijo iz-boljanje v enem ali dveh tednih, medtem komorajo drugi poakati do tri mesece, da biutili njegove uinke. Ostale teave, ki izha-

jajo iz fbromialgije, kot so utrujenost, spalnemotnje in obutljive toke, pa se izboljajozaradi zdravilnih lastnosti ksantonov. Gledena klinine preizkuse ksantoni pomagajo ob-noviti t normalne spalne vzorce, poskrbijo patudi za izvrsten dvig energije.

19

Potekajo vroe razprave glede uporabe an-tioksidantov skupaj s kumarini, ni pa nobe-nih jasnih odgovorov. Za enkrat brez doka-za o nasprotnem verjamem, da ni potrebe

po veliki skrbi, kadar se skupaj uporabljata

25


26/44

kumarin in mangostin. e pa je nekdo resnozaskrbljen glede potencialne interakcije, najuiva doloeno koliino napitka mangostintri ali tiri dni zapored, etrti ali peti dan najobie svojega zdravnika in naredi krvni test,da bi videl, ali je potrebno spremeniti dozi-ranje kumarina. Kumarin se jemlje dnevno,vendar noben posamien dnevni odmerekne more spremeniti uinka redenja krvi, ker

je potrebno ve odmerkov, da bi povzroilispremembo. Prehrana, ki vsebuje vitamin K,zmanjuje uinek zdravila. Mangostin vita-mina K ne vsebuje, vseeno pa imajo mnogi

neutemeljen strah, da bo mangostin povealuinek redenja krvi, ki ga ima zdravilo. Ljudi,ki jemljejo kumarine, upravieno skrbi gledenihajoih uinkov zdravila. Zato priporoam,da opravijo testiranja, da bi bili tako pomir-

jeni.

ksanton gama mangostinima tiri bioloko dostopne

antioksidantne vodike

H3C CH

3

CH3

CH3

26


27/44

20

ivimo v asu, ko nas bo polovica umrla za-

radi srnih napadov ali kapi. To je pretresljivatevilka. e bolj pa je presenetljivo dejstvo,da je veino teh smrti mogoe prepreiti.Srno-ilne bolezni so v veliki meri bolezni i-vljenjskega stila, tako kot rak (zaradi kajenjaali drugih dejavnikov). Eden glavnih vzrokovsrne bolezni je visok holesterol. Holesterol

je maobna snov v telesu in ga telo dobi nadva naina. Prvi je z uivanjem hrane, v kateri

je holesterol, drugi pa, da ga proizvaja telosamo. Veina dobi visok holesterol zaradipremajhne telesne aktivnosti ali nepravilneprehrane, medtem ko imajo nekateri zanj na

alost genetsko predispozicijo. Takni ljudjeproizvedejo preve holesterola, kar za njihpredstavlja e veliko veje tveganje kot za ti-ste s premalo gibanja ali slabo prehrano.Obstajata dva tipa holesterola: HDL (lipopro-teini velike gostote) ali dobri holesterol

in LDL (lipoproteini majhne gostote) ali sla-bi holesterol. Do teave pride, ko se pojavioksidacija LDL; tu pa lahko veliko pripomoremangostin. Na Tajskem in na Tajvanu sta dveskupini medicinskih raziskovalcev odkrili, da

je gama mangostin (ksanton v mangostinu)prikazal ve uinkovitega antioksidantne-

ga delovanja kot ala tokoerol (vitamin E).Avstralski raziskovalci so preuevali isti ksan-ton, v eksperimentih pa so uporabili LDL inmone proste radikale. Ksanton je uspenozaitil LDL pred oksidacijo, ki jo povzroijoprosti radikali. Kar zadeva znievanje viso-

kega holesterola vsekakor predlagam, da ne

27


28/44

prenehate uivati svojih predpisanih zdravil;e pa e ne uivate predpisanega zdravila zavisok holesterol pa predlagam, da to storite.Skupaj z zdravilom lahko vzamete svoj dnev-ni odmerek mangostina, ne da bi vas mora-lo skrbeti za kakrnokoli interakcijo, saj neobstajajo nobena poroila o tem. Pri sebi insvojih pacientih sem na lastne oi videl, damangostin lahko pomaga zniati holesterolza 10 30 % in celo poviati dobri holeste-rol (HDL); to je nekaj, kar je zelo teko storitiz zdravili ali s telovadbo.

21

Toksini, nakopieni v koi, lahko povzroi-jo veliko tevilo dermatolokih problemov.Ksantoni, ki delujejo tudi na detoksikacijo je-ter, v taknih primerih lahko pomagajo skoziproces detoksikacije vrniti koi zdravje.

28


29/44

22

portniki, posebej proesionalni portniki,

so izpostavljeni velikim telesnim pa tudi psi-holokim naporom, pri katerih se izloajo vtelesu velike koliine prostih radikalov. Zato

je priporoljivo pomagati telesu z vnosomantioksidantov, ki prepreijo kodljive uinkeprostih radikalov na telo. Strokovnjaki pripo-roajo jemanje antioksidantov pred in po f-zinih naporih.

23

J. Frederic Templeman dr. med je sestavilseznam obolenj, pri katerih uporablja man-gostin kot eno izmed primarnih sredstevzdravljenja: reux bolezni, gastritis, hernija,

artritis, kronina utrujenost, blage oblike de-presije, blage oblike anksioznih motenj, bla-ge in srednje oblike astme, revesne teave zdiarejo, kronina uroloka vnetja pri starejih,motnje spanja, alergijski rinitis, nevroderma-titis, ekcem, boleine v miicah.Kot dodatno sredstvo pri zdravljenju pa dr.

Templeman uporablja mangostin pri nasle-dnjih obolenjih: revmatina obolenja, lupus,kronina boleina, migrenski glavoboli, e-lodna razjeda, diabetes, cistina fbroza,srednje teka oblika depresije, Crohnova bo-lezen, rak, kardiovaskularna bolezen in hiper-

tenzija, razpoloenjske motnje po menopavzi

29


30/44

in PMS, virusna inekcije, bakterijske inekcije,vnetja ustne sluznice, glivine inekcije, he-moroidi, psoriaza, teje alergine reakcije.

24

Sam osebno sem preprian, da se rtev mi-gren ne da uinkovito kategorizirati, pa tudinjihovih glavobolov ne. Nobeno posamezno

zdravilo ali kombinacija terapij ne bo uin-kovita za vse, celo najnoveji razred zdraviltriptani (imitrexu podobna zdravila) ne.

Mangostin je bil uspeen tam, kjer ostale tera-pije niso bile; obstajajo tevilne osebne izku-nje, ki potrjujejo to dejstvo. Vsi bolniki pa vse-

eno ne utijo olajanja. Po mojem mnenju, prijalovem iskanju uinkovitega nadzora migren-skih glavobolov ne bi smel ostati neobrnjennoben kamen. Za mnoge kronine migren-ske bolnike je prepreevanje s preventivnim60-mililitrskim dnevnim odmerkom skupaj z

obrokom ponudilo pozitivne rezultate.

30


31/44

25

Doslej e ni jasno, zakaj mangostin pomagapri razpoloenjskih motnjah (kot so anksio-znost, panika in depresija). Vseeno so poro-ila o pozitivnih rezultatih pretevilna, da jihne bi upotevali. Mislim, da je mangostin, ki

vpliva na dvig serotonina, udeleen pri spre-minjanju tudi ostalih ravni nevrotransmitor-

jev. Nevrotransmitorji, ki prenaajo podatkeod nevrona do nevrona v moganih, imajo e-nolno strukturo, enako kot ksantoni. Medtemko so poroali o ugodnih rezultatih uporabemangostina tudi bolniki, ki trpijo za tekodepresijo in celo bipolarnostjo, pa ne pripo-roam, da pacienti zavrnejo ali prenehajo

jemati zdravila, da bi dali prednost uporabimangostina. Kjer niso predpisana nobenazdravila, je smiselno uporabiti samo mango-stin. V vseh ostalih primerih ga je potrebno

zdravilu dodajati, dokler jasno ne opazimonjegovih uinkov. Takrat se pod zdravnikimnadzorom lahko prilagodi predpisano ui-vanje zdravil. Pri zdravljenju razpoloenjskihmotenj je potrebno uivati mangostin trikratna dan.

31


32/44

26

Bakterija Helicobacter pylori je glavni vzrokza gastritis, GERB in razjede na elodcu indvanajsterniku. Nobena od vijolinih pilul,

ki se jih uporablja za zdravljenje teh mo-tenj, nima nobenega uinka proti tej bakte-riji, ki jo je mo najti pri veini pacientov zrazjedami. Pred kratkim so odkrili, da je He-licobacter pylori tudi zelo verjeten vzrok zaatrijsko fbrilacijo, srno aritmijo. Mangostin,

preizkuen proti Helicobacter pylori v in vi-tro eksperimentu, je uniil bakterijo. V tudijis podganami so raziskovalci navedli, da soivali, ki so jih zdravili s ksantoni, prikazaleizrazito mono zaito proti razjedam. Svojlasten GERB nadzorujem z mangostinom, za-

znal pa sem tudi, da je bil pri mojih pacientihz GERB in razjedami veliko bolj uinkovit kotvse vijoline pilule, ki sem jih predpisoval.

32


33/44

27

Ne poznam nobenega razloga, zakaj mango-stin ne bi koristil ivalim. Sicer nisem veteri-nar, vendar sem govoril z mnogimi od njih,ki uporabljajo sade pri svojih ivalskih paci-

entih. Za mnoga zdravila, ki se jih uporabljapri ljudeh, se je izkazalo, da so uporabna tudipri ivalih. Nedavno sem obiskal najbolj zna-no armo v Kentuckyju, ki vzreja istokrvnedirkalne konje, da bi se pogovoril o ugodnihrezultatih, ki so jih trenerji videli pri svojih i-

valih ob uporabi mangostina. Mone protiv-netne in druge lastnosti sadea, po mojemsicer nestrokovnem mnenju, opraviujejonjegovo uporabo pri ivalih, pri katerih bi bilazdravila edina alternativa.

33


34/44

28

Ni zdravila, ki bi delovalo pri vseh in nihe,ne zdravniki ne kdorkoli, ne ve dovolj, da bipojasnil, zakaj je tako. Vsi smo bioloko edin-

stveni in nepredvidljivi kar zadeva specifneodzive na bioloke posege. Na splono smosamo podobni drugim ljudem in nekolikobolj specifno podobni svojim druinskimlanom, vendar razen, e nismo identinidvojki, nismo podobni nikomur drugemu.

Kar se torej dogaja v naem telesu, je lah-ko popolnoma drugae kot pri vseh drugih.Tudi bolezen predstavlja e eno veliko spre-menljivko. Znaki in simptomi so si lahko do-volj podobni, da lahko prepoznamo skupneznailnosti pri bolezni, vendar je nain, kako

bolezen vpliva na vsakega posameznika, zelonepredvidljiv. e zdruite vse individualnerazlike, ki so vkljuene v bioloki razlinostitako pacienta kot bolezni, je presenetljivo, dasploh obstajajo kakrnikoli rezultati terapev-tske intervencije, ki so toliko obiajni, da bise jih lahko identifciralo med skupinami ljudi

in bolezni.

Ne, ni okantno, da se 20 25 % ljudi z naj-bolj obiajnimi teavami, zaradi katerih upo-rabljajo sade (na primer vnetna bolezen),na mangostin ne odzove. To je preprosto i-

vljenjsko dejstvo in ga je potrebno kot takega

34


35/44

sprejeti. Po mojem mnenju je z mangostinomstopnja odzivnosti za veino teav enako do-bra ali pa kvejemu bolja kot z zdravili; pae nobenih stranskih uinkov ni, kar je velikaprednost mangostina. Ne nazadnje: e nek-do ne doivi nobene ublaitve simptomov,ni razloga, da bi verjel, da mangostin zamelahko naredi veliko dobrega. Najbolj blago-dejne spremembe v telesu, tako kot veinazlonamernih sprememb, se v veliki meri zgo-dijo neopaeno. Preprian pa sem, da bo dolgorono gledano uporaba mangostinapozitivno vplivala na veino glavnih organov

in sistemov v telesu. Mangostin ublai simp-tome pri veini bolnikov, vendar ne pri vseh.Je najbolj edinstveno naravno zdravilo; ni paudeno.

29

Razlog za dolg seznam zdravstvenih teav,pri katerih mangosteen pomaga se skriva kjedrugje kot v samem sadeu, e posebej v lu-

pini. Za vinsko rdeo skorjo se skriva nebe-ko bel sade, ki vsebuje vitamin C, vitamineskupine B, kalcij, kalij, elezo, osor in kalij.Bogat je tudi s kopico bioloko aktivnih snovi:

Bioavonoidi - V manjih koliinah ob

sami prebavi poviujejo nivo sene kisli-ne. Pri procesu se sproajo encimi, kiuniujejo mutirane in rakave celice.

Katehini - Antioksidant, ki ga je mo naj-ti v zelenem in belem aju, kakavovcu ingrozdju.

Proantocianidi - Bioloko aktivna snov,

35


36/44

ki ima tudi iroko armakoloko uporaboin poveuje znotraj celino koncentracijovitamina C. Zmanjuje koliino oksidan-tov in prostih radikalov ter zavira razpadkolagena.

Stilbeni - iroko uporabljen antioksidant,ki ga najdemo tudi v grozdju. Zatira gli-vine okube, deluje protivnetno, prepre-uje nastanek in irjenje raka ter ohranjazdravje srno ilnega sistema.

Kinoni - Bioloko aktivna snov z monimantibakterijskim delovanjem.

Ksantoni - Bioloko aktivni rastlinski e-

noli, ki so visoko koncentrirani antioksi-danti in protivnetne snovi.

Mangosteen vsebuje ve kot 40 ksantonov,kar je dale najve med vsemi poznanimi ra-stlinami. Ksantoni so zdravilo za 44 razlinih

zdravstvenih teav in zato je mangostin za-gotovo super hrana.

30

udene sestavine sadea mangostin so raz-iskovali e razlini znanstveniki. RaziskovalcaJ. Frederic Templeman, in Dr. Robert C. Sto-ne, sta oba sestavila dolga seznama teav inbolezni, ki jih lahko zdravimo z mangostinom.

Oba sta prepriana, da se bo seznam teav,ki jih lahko zdravimo s super hrano mango-stin, v prihodnosti e raziril.

Mangostin nam daje energijo in vitalnost, iz-boljuje kri in imunski sistem, telo pa se takolaje bori proti vsem boleznim, okubam inalergijam. Kot odlien antioksidant zmanju-

36


37/44

je monost, da bi dobili raka. Ker pa superhrana mangostin deluje tudi protivnetno lah-ko pomaga pri prepreevanju bolezni srnoilnega sistema. Je tudi blag antidepresiv inanalgetik ter tako pomaga pri premagovanjustresa.

Mangostin je darilo tudi za sladkorne bolnike,saj poveuje senzibilnost receptorjev za in-zulin, potreba po inzulinu pa je zato manja.Super hrana mangostin je priporoljiv za huj-anje ter za vse, ki elijo rezultate svoje dieteizboljati s pomojo narave. Seznam se na-

daljuje, ljudi, ki bi jim super hrano mangostinpriporoili pa je izjemno veliko.

37


38/44

Z zakljukom tega izbora odgovorov navpraanja moram priznati, da obstaja e veli-ko tehtnih, ki bi jih lahko dodal v to knjiico.

Kar sem jih vkljuil, zadeva osnovna dejstva vzvezi z uporabo sadea mangostin.

Upam, da bodo ti sploni odgovori pomagalipriti do tehtnih zakljukov vsem uporabni-kom ob vpraanjih, ko ne bo dosegljiv kdo,

ki ima izkunje ali strokovno znanje, da bi jimodgovoril.

38


39/44

Literatura:

1. Pedraza-Chaverri J, Cardenas-Rodriguez N,Orozco-Ibarra M, Perez-Rojas JM. Medicinalproperties o mangosteen (Garcinia mangostana).Food Chem Toxicol 2008; 46(10): 3227 39.

2. Shan T, Ma Q, Guo K, Liu J, Li W, Wang F, Wu E.Xanthones rom mangosteen extracts as naturalchemopreventive agents: potential anticancerdrugs. Curr Mol Med 2011; 11(8): 666 77.

3. Jung HA, Su BN, Keller WJ, Mehta RG, KinghornAD. Antioxidant xanthones rom the pericarp oGarcinia mangostana (Mangosteen). J Agric FoodChem 2006; 54(6): 2077 82.

4. Yeung S. Mangosteen or the cancer patient: actsand myths. J Soc Integr Oncol 2006; 4(3):130 4.

5. Obolskiy D, Pischel I, Siriwatanametanon N,Heinrich M. Garcinia mangostana (mangosteen):A phytochemical and pharmacological review.

Phytother Res 2009; 23(8): 1047 65.

6. Bauer, Brent A: Can drinking mangosteen juicereduce arthritis inammation and pain?Mayo Clinic 2012.

7. Wang JJ, Shi Qh, Zhang W, Sanderson BJ. Anti-skin cancer properties o phenolic-rich extractrom the pericarp o mangosteen. Food Chem

Toxicol 2012; 50(9):3004 13.

39


40/44

Slovenski leksikon osveujo tropski sadevrste Garcinia mangostana L. imenuje:

mangostin

Vrsta je tropsko zimzeleno drevo, za kateregaraziskovalci predvidevajo, da izvira z otojaMoluki (Moluccas ali Maluku) v Indoneziji(slika na strani 22).

Drevo iz druine krnievk in iz rodu Garciniazraste od 7 - 25 m visoko in uspeva tam, kjertemperatura nikoli ne pade pod ni stopinj

(slika drevesa je na strani 12). Mangostin vnasadih gojijo kot kulturno rastlino tudi vamerikih tropih.

Ko sadei dozorijo, je njihova zunanja lupinakrlatno-vijoliaste barve, sredica pa snenobela (stran 20).

Oblika sredice je tako po obliki kot veliko-sti zelo podobna olupljeni mandarini, le da

je povsem bele barve (stran 6).

Mangostin ima edinstven okus sadne sredice:

kremasto sladek; rahlo spominja na citronov-ce in breskev; debela, usnjata zunanja lupinapa je izredno grenka.

Sade ima peke (navadno eno, vejo), ki pa jihne uivamo. V Aziji je znan pod imenom kralji-ca sadeev (v domaem jeziku je ime enskega

spola) in je soroden s sadeema button man-gosteen in lemondrop mangosteen.

Zgodba, ki se prenaa v Aziji iz roda v rod pri-poveduje, da je kraljica Viktorija ponudila bo-gato nagrado vsakomur, ki bi ji prinesel kralji-co sadeev. Od takrat naprej sade spremljaime, ki ga uporablja skoraj ves Daljni Vzhod.

40


41/44

Ljudje, ki mangostina e ne poznajo, se spra-ujejo: zakaj nekateri imenujejo mango z ne-kim udnim imenom? Mangostin z mangomnima nikakrne povezave. e pobrskate posvetovnem spletu, boste o mangostinu nalitoliko podatkov, da se boste vpraali, kako to,da e nisem slial zanj. O nobenem drugem

sadeu ni napisanega toliko, sploh pa tolikostrokovnih tudij. Slovenske trgovine imajopod sadeem napisano mangostan. To jetrgovsko ime. Slovensko ime prihaja iz angle-ke besede mangosteen; kar je onetinologino, e besedo tako izgovorimo. V slo-

venskem jeziku torej mangostin.

41


42/44

Pristni mangostinov izdelek ima patentiranproces ekstrakcije CELOTNEGA sadea.

Zavedajte se, da napitki mangostina natriu navadno vsebujejo le del eks-

trakta. Ne smete priakovati, da bodo

imeli enake uinke kot ekstrakt, kjer je

vsebovan celoten sade mangostina z

vsemi 40. in ve ksantoni.

NOBENIH kodljivih vplivov in NOBENEGAstranskega uinka nisem nael, kot tudi no-benih reakcij na zdravila ali s katerimkoli dru-gim dopolnilom (razen poveanega tevilaeritrocitov).

Mangostinov napitek predstavlja to, kar semiskal zadnjih petindvajset let.

Akademik profesor Les Bernson, dr. med.

Fellowship by American College of Physicians

42


43/44

Alopatija - zdravljenje z zdravili, katerih ui-nek je nasproten simptomom bolezni.

Hortonov (Bing-Hortonov) glavobol ali clu-

ster glavobol imenovan po Bayardu T. Hor-tonu, amerikem nevrologu in (tudi) po Ro-bertu Bingu, ki sta znanstveno opredelila t.i. cluster glavobol to je glavobol v raalih(imenovan tudi glavobol v rojih), epravga je prvi podrobno opisal nevrolog Wilred

Harris (z imenom Migrainous neuralgia) eleta 1926 v Londonu.Kumarin - antikoagulant, ki se uporablja zaprepreevanje in zdravljenje krvnih strdkovali epov.

Slovenski naslov v prevodu: Mangostin - is-kani dejavnik, angleki v izvirniku pa: Man-gosteen: The X-Factor je naslov knjiice inzloenke z znanstvenimi stalii o zdravilnihlastnostih ksantonov v sadeu mangostin teristoimenskega intervjuja, v katerem na vpra-

anja, povezana s sadeem mangostin, odgo-varjata proesor z medicinske ole dr. DavidA. Morton in dr. J. Frederic Templeman (in-tervju je posnet na zgoenki DVD in preve-den v slovenino).

ORAC (Oxygen Radical Absorbance Capa-city) oznauje vrednost absorbcije kisikovihradikalov (koliko prostih radikalov absorbiraantioksidant).

43


44/44

Mangostin se je stoletja uporabljalv tradicionalni medicini po vsemsvetu. Po ve kot tri desetletjatrajajoih laboratorijskih raziskavah,

ki znanstveno podpirajo njegovouporabnost, danes vemo, da sademangostina lahko pomaga pri tevilnihzdravstvenih teavah.

Dr. Robert C. Stone

Ali je zame smiselno uivanje

mangostina? V ve kot treh letihsem videl in bil ob tevilnih ljudehpria presenetljivi prodornosti, kjertradicionalni kot tudi ne tradicionalni

pristop nista pomagala. Mangostinsmo na zahodu ele odkrili, njegovekoristi so revolucionarne!

Prof. Les Bernson, dr. med.

Ali Mangostin lahko pozdravi bolezni, skaterimi se vse teje sooamo, reitvepa se zdijo nedosegljive? Odgovor jeabsolutno stoodstotno pritrdilen!

Kevin Trudeau

Kako in e to dri preberite v njegovi uspenici,

ki je presegla prodajo 20 milijonov knjig:

Naravna zdravila, za katera oni noejo, da bi

vi vedeli.

Documents

30 odgovorov na najpogostejša vprašanja o mangosteenu