REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 5/2007ISSN 1318-4377 CENA EUR 4,15SIT 994,51

ISSN 1318-4377

9 7 7 1 3 1 8 4 3 7 1 0 9

ROLAND 500

Suprasetter A52/A74Prostorski čudež

Suprasetter A52/A74 nudi vstop v termično CTPtehnologijo. Idealen za vse, ki želijo na malemprostoru skrajno gospodarno proizvodnjo v malih in srednjih formatih.

Heidelberg d.o.o., Ljubljana Tržaška cesta 282 • 1000 Ljubljana • telefon (0)1 422 85 16 • www.heidelberg.com

Z inovativno lasersko glavo, izpolnjuje vse zahteveza prvovrstno upodabljanje plošč.Heidelberg nudi vašemu podjetju najvišjo stopnjovarnosti investicije v malem formatu.

oglas suprasetter.qxd 1/12/06 15:40 Page 1 A l t e n

OGLAS/UVOD

4

IFRA PRI SOSEDU

Vsakoletno srečanje časopisnih založnikov je bilo na Dunaju. Kraj je bil izbranzaradi napredka Avstrije na področju časopisne industrije. Vodilni časopisi so-sednje države se konkurenčno bojujejo tako hudo, da njihov boj pljuska tudi knam.

Konkurenca prinaša napredek. Nov dnevni časopis Österreich je bralcem navoljo po nizki ceni, prav v mestu pa tudi brezplačno. Časopis je hkrati tudi revi-ja, izdelan z modernim multimedijskim redakcijskim sistemom in tiskan nakombiniranih rotacijah. Na Dunaju so v praksi prikazali tudi tisk časopisa z UV-barvami, kar je v primerjavi s klasičnim vročim sušenjem napredek ali pa tudine. Sejem je bil poln ljudi. Vabilo, ki ga je podpisal direktor nam poznane založ-be Styria, je obljubljalo svetlo prihodnost in razcvet.

Moj vtis je bil povsem drugačen. Obisk sejma pa namenjen predvsem iskanjupoti iz težav. V svetu narašča število dnevnih časopisov; v zadnjih petih letih jihje kar za 17 odstotkov več. Tudi naklade rastejo, v Evropi za manj kot odstotek.Rezultati pa ne. Gospodarski napredek časopisov se kaže predvsem kot nad-povprečna rast vrednosti podjetij in cena, ki se dosega pri prodaji ali prevzemu.Globalnost se širi podobno kot pri papirničarjih.

Razvojne ustanove, namenjene časopisom in tiskarstvu, danes ne delajo pro-jektov za založnike. Naši prijatelji s Finske razvijajo za Nokio in Telekom. Časo-pisi ne potrebujejo več razvoja. Papirničarji so spoznali, da jim je povečana po-raba zaradi brezplačnih časopisov prej škodovala kot koristila. Brezplačniki ni-so inovacija izdelka, temveč jemljejo denar obstoječim, tako da papirničarjikljub povečanim količinam zaslužijo enako. Internetne izdaje so perverzno pro-stituiranje brezplačnih vsebin, ki jih nihče ne ceni. Le iskalniki pridobivajo obiskin posel. To so samo nekatere ugotovitve, ki jih je bilo slišati pri naših znanih do-baviteljih, kolegih in razvojnikih.

Zanimive pa so raziskave dveh ameriških inštitucij, objavil jih je MAN, ki ugota-vljata veliko prednost tiskanih medijev pred drugimi, ki se kaže v zaupanju v ve-rodostojnost informacij. To je še celo pri mladih večje kot pri starejših. Učinko-vitost pisane besede ima še vedno prednost pred zvočno in slikovno informa-cijo. Res da človek drugi dve sprejema z veliko lahkoto, pri branju pa je njegovproces sprejemanja povezan z neposrednim zanimanjem. Prav ta značilnostpisane besede nam, Gutenbergovim naslednikom, daje upanje, da ta civilizaci-ja še ni odkrila boljšega komunikacijskega orodja, kot je črka. Črka, beseda,stavek … knjiga, časopis so nenadomestljivi človekovi pripomočki za življenje.

Ivo Oman

!"#$%"&'(#)*')!#+"*!

,#-&.'*/&)%0!#$'*1$*!2&+!2*1)3&+"

!#4#5)").(63.(&'*

$*!2&+!2#)3&+"#"+16'!2#)'#,-2#)2&2%"%!$*

!"#$%&'!()*+,--'.'/*$0-#$%1&23$0*)+,--&'/*$430-'.'!()*,1&560&'7-8('9,#

7 !2&.'#'#,%:$';<-0="+>&?,60@,>&'?$83$=*,>&'?$)0)*,>A

B 8&'$%'#>'()-(:-$'-0,-)$

B 12!>'()-(:-$'-0,-)$

B +%$%'4$,*'0-'=(3@')$*'#,%:$

B !8#/*&.'#'#,%:$;CD:$E&'/D-*,6$&'F(30$-A

B #/%'#,%:$

B .&2*';@0)6$%G0H)E0&'(8)$*-0&'<IA

B 6(+(J-,')%$@)*:,

B 0.#2!%#,%:$'-,':(@-0'0-(%1,-)E0'()-(:0

$%+&9'6(30+$%-0'E30K$H0'G,':(@-(%,G:0H,-H$';*(%$30$8&'*(%$83$E)A'0-L,-*$M'%,G:0H,3-0')*%(H0

B +$K,-H$'0G'#,%:-04'E(-=$-*%,*(:B +,E)0+,3-,'601+$-*,=0H,'#,%:B (@30N-,'E,E(:()*B #,%:$'*06,'):$J$&'8(30H$&'63,E,*-$&

#%$G':(-H,';*"@0'@=A&'":B E%,*E0'%(E0'0G@$3,:$

:;<=>?;)@A)?B>C;D;8#+.&E)CF)>F)>F,>=A@G;)HE)*%/)$BI@AJHKL)$BI@A=MNMO>A)PJ)QLK)RS)HLO;T<)PJ)QLK)RS)HRMNMT=B>A<T;)?>U=;V)?MBN;W<@>NFAM=

TISKANJE

6

Osnovne prvine tiskarskegaprocesa so tiskarska barva, ti-skovni material, tiskarski stroj intiskovna forma. Tehnologija,metode in postopki, ki jih upora-bljamo, da bi iz tiskarskih prvinnastal odtis, so tiskarske tehnike.

Ker so tiskovne forme analogne(mehanične) ali digitalne (nume-rične), tudi tiskarske tehnike lah-ko delimo na ti dve veliki skupi-ni, vendar delitev ni skladna sstandardom ISO 12637-1. Tastandard uradno ne pozna izrazatiskarska tehnika (čeprav v bese-dilu omenja printing process/met-hod), marveč govori zgolj o deli-tvi tiskanja: tiskanje s formami(forme-based printing), tiskanjebrez form (formless printing), ti-skanje brez tiskarskih barv(inkless printing), kamor sodi naprimer fotografski tisk, tj. raz-množevanje fotografij. Delitevtemelji na izrazu forma (forme),ki je rezerviran zgolj za mehanič-no orodje, in ne označuje nume-ričnih podatkov v spominu pro-cesnega računalnika, ki tudiomogočajo tiskanje. Delitev ti-skanja po standardu ISO12637-1 ponazarja slika 1. Izra-zoslovje za digitalno tiskanje jezelo sodobno, za analogno pa za-starelo bolj, kot bi smelo biti, za-to ga v celoti ne moremo in nesmemo privzeti brez pomislekov.

ANALOGNE TISKARSKETEHNIKE

Razlikujejo se po obliki in zna-čilnosti tiskovnih površin in potem, kako se tiskarska barva pre-naša na tiskovni material.

Glede na to, kako so na tiskov-ni formi zgrajene tiskovne povr-šine in kakšne lastnosti imajo, lo-

DIGITALNI TISKDANES

Desno na obeh straneh slika 1. Delitevtiskanja po standardu ISO 12637-1Graphic technology – Vocabulary – Part1: Fundamental terms, First edition2006-02-01.

čimo: visoki, globoki, ploski inprepustni tisk. Po izrazoslovjuISO jim ustrezajo relief, plano-graphic, recess in permeographicprinting.

Glede na to, kako se tiskarskabarva s tiskovnih površin prenašana tiskovni material, ločimo ne-posredne in posredne tehnike ti-ska. Če se tiskarska barva prenašatako, da se tiskovna forma pritem dotika tiskovnega materiala,govorimo o neposrednih tehni-kah tiska. Če pa tiskovna forma stiskovnim materialom ne pride vstik in se prenaša nanj s kakšnimposrednikom, govorimo o posre-dnih tehnikah tiska. Blokovna

shema na sliki 2 kaže, da so lahkovse neposredne tiskarske tehnikenačeloma tudi posredne. Pri temse bistveno spremeni pot tiskar-ske barve, torej konstrukcija ti-skarskega stroja, prilagoditi pamoramo tudi tiskovno formo: ti-skovne površine morajo biti prineposrednem tiskanju obrnjenestransko nepravilno (zrcalno),pri posrednem pa stransko pra-vilno.

Ploski tisk z vlaženjem (mokriploski tisk) standard ISO12637-1 definira kot litografskitisk (lithographic printing) s ti-skovno formo, na kateri so oleo-filne tiskovne površine, ki spreje-

majo tiskarsko barvo, in oleofob-ne, ki jo odbijajo in s tem na ti-skovnem materialu reproducira-jo podobe. Definicija in ime sta,žal, popolnoma zastarela. Ime za-to, ker je litografija ploski tisk skamnitimi tiskovnimi formami.V grščini lithos pomeni kamen.Litografija se danes uporablja iz-ključno v umetniški grafiki.

Posredni ploski tisk z vlaženjemali brez njega standard ISO defi-nira kot ofsetni litografski tisk(offset lithographic printing), prikaterem se podobe na tiskovnimaterial reproducirajo posre-dno. Tudi ta pojem je sporen inzastarel.

ANALOGNE TISKARSKE TEHNIKEVISOKI TISK FLEKSOTISK Neposredni

...

KNJIGOTISK NeposredniPosredni (letterset)

GLOBOKI TISK RASTRSKI (gravure) NeposredniPosredni

LINIJSKI ‡ »RTNI (intaglio) NeposredniPosredni (pad transfer,tamponski tisk)

PLOSKI TISK Z VLAÆENJEM Posredni ‡ ofsetni tiskNeposredni

BREZ VLAÆENJA Posredni ‡ suhi ofsetni tiskNeposredni

PREPUSTNI TISK SITOTISK NeposredniPosredni

CIKLOSTIL NeposredniPosredni

DIGITALNO TISKANJE

7

Slika 2. Delitev analognih tiskarskih tehnik. Načeloma je lahko vsaka od njih posredna ali neposredna. Poudarjeno označeneso najbolj razširjene in prevladujejo pri uporabi.

DIGITALNE TISKARSKETEHNIKE

Visoki, globoki, ploski in pro-pustni tisk so tiskarske tehnike,ki vse od nastanka uporabljajomehanično orodje za tiskanje,materialno, zato analogno ti-skovno formo. V sedemdesetihletih 20. stoletja so se hkrati z in-formatiko in računalništvom za-čele razvijati tudi tiskarske tehni-ke, ki tiskajo z numeričnimi po-datki v dinamičnem spominuprocesnega računalnika; z njimineposredno upravljajo izdelavoodtisa, tj. nanašanje tiskarskebarve ali črnila na tiskovni mate-rial. Podatke v spominu zato od-čitajo za vsak odtis na novo, toli-kokrat, kolikor določa želena na-klada. Podatki se lahko tudi spre-minjajo, kar pomeni, da odtisinaklade niso več nujno enaki.

Tako kot mora analogni tiskar-ski stroj pred vsakim odtisom ti-skovno formo nabarvati s tiskar-sko barvo, mora digitalni odčita-ti podatke (bitmapo) v dinamič-nem spominu za neposredno aliposredno upravljanje nabarvanjaodtisa z njimi.

Ko govorimo digitalnih tiskar-skih tehnikah, moramo vedeti,da matričnih in marjetičnih ti-skalnikov (bolje pisalnikov) neštejemo sem; slika 3. Pisalnike souporabljali predvsem za boljšekomuniciranje z računalnikomin so pravzaprav digitalizirani pi-salni stroji. Znake na papirjuoblikujejo v pravokotni matricirazporejene iglice, ki glede na že-leni znak in numerično kodoudarijo ob načrnjen pisalni trak,tako da se na papir preslika nji-hova trenutna razporeditev. Ma-trične tiskalnike so večinoma na-domestili tiskalniki na podlagielektrofotografije. Tu se podobeznakov na papir prenašajo brezudarjanja po kakršnih koli ti-skovnih elementih, zato se jih je

DIGITALNO TISKANJE

8

Slika 3. Delovanje matričnega in marjetičnega pisalnika temelji na udarjanju iglic oz.matric s črkami ob pisalni trak.

v anglo-ameriškem govornemprostoru prijela kratica NIP: nonimpact printing technologies, v do-besednem prevodu tiskarske teh-nologije brez udarjanja (tudi tr-čenja, trkanja). Literatura razlagaNIP kot tiskarsko tehnologijobrez tiskarske plošče (ta je sicerpodlaga za izdelavo analogne ti-skovne forme), kar je sprejemlji-vo, napačno pa je mnenje, da soto tiskarske tehnike brez tiskovneforme. Nobena tiskarska tehnika

ne more delovati brez tiskovneforme, lahko pa je nevidna, nu-merična oziroma digitalna. Ra-zvrstitev digitalnih tehnik tiska-nja ponazarja slika 4.

1 Elektrostatični tisk

Elektrostatične tehnike tiskatemeljijo na elektrostatično nabi-tih upodobitvenih nosilcih aliposebej premazanih tiskovnihmaterialih, na katerih nastane

Slika 4. Digitalne tehnike tiska imajo tiskovno formo v obliki numeričnih podatkov v spominu računalnika, s katerimi stroj vodinanašanje tiskarske barve ali črnila na tiskovni material. Tudi digitalne tiskarske tehnike so bodisi neposredne bodisi posredne.Najbolj razširjene so izpisane s poudarjenim besedilom.

najprej elektrostatična latentnaslika, ki postane vidna zaradi pri-mernega elektrofotografskega,ionografskega ali magnetograf-skega procesiranja.

Upodobitveni nosilec (imagecarrier) je fizični medij za prena-šanje vizualnih sporočil, ki jih jetreba natisniti. V tem smislu soupodobitveni nosilci tiskovneforme, elektrofotografske plošče,filmi, skratka vsi mehanski inelektronski mediji, ki jih upora-bljamo za upodabljanje in nasta-nek odtisa.

1.1 Elektrofotografski tisk

Elektrofotografski tisk upora-blja fotoprevodne, elektrostatič-no nabite upodobitvene nosilce,v katerih nastane latentna slikaanalogno projiciranih ali digital-no eksponiranih tiskovnih ele-mentov. Latentna slika postane

vidna po obdelavi z elektrofoto-grafsko barvo (tonerjem), ki seprenese in zatali na tiskovnemmaterialu.

Namesto da površino polvo-dniškega valja razelektri projici-rana fotografska slika (to se doga-ja pri fotomehaničnem fotokopi-ranju, zato ime elektrofotografi-ja), se uporablja računalniško vo-den laserski žarek, ki na njemosvetljuje (elementarne) rastrsketočke tiskovine; slika 5.

Za osvetljevanje elementarnihtočk na polvodniškem valju (so)se uporabljajo tri metode: z laser-skim žarkom helij-neon (633nm) ali argon-ion, z lasersko dio-do in s svetlečimi se diodamiLED (Light Emitting Diode);sliki 6 in 7.

Ko še ni bilo svetlečih diodLED in so za upodabljanje upo-rabljali izključno laserski žarek,se je ta tehnika imenovala laser-ski tisk. Ker se zdaj uporabljajopredvsem svetleče diode LED,razvijajo pa tudi nove metode, jebolj smiselno ime elektrofoto-grafija; bistveno je namreč toč-kovno upodabljanje slike na pol-vodniškem elektrofotografskembobnu. Prvi laserski tiskalnik jeleta 1973 zgradil Xerox. Zasno-vali so ga na patentiranem in te-daj najbolj uveljavljenem po-stopku za suho fotokopiranje –kserografiji.

Pri elektrofotografskem tiskunaletimo na dva pojma, ki ju jetreba še posebej dobro razumeti.To sta (elementarna) rastrska toč-ka in naslovna ločljivost. Zaradivsesplošne zmede s tem izrazjemspodnji povzetek.

■ Angleški izraz POINT po-meni: konica, bodica, ost (svinč-nika); angleški izraz DOT pa po-meni: pika, pikica, madež, točka.

■ Slovenski izraz TOČKA pre-vajamo v angleščino kot point,

DIGITALNE TISKARSKE TEHNIKEELEKTROSTATI»NI TISK ELEKTROFOTOGRAFSKI Suhi toner

Mokri tonerPosredni z elektrobarvo,tj. digitalni ofsetni tisk

IONOGRAFSKI Suhi tonerMokri tonerElektrokoagulacija

MAGNETOGRAFSKI ...ELEKTROGRAFSKI Elkografija

TERMOMEHANI»NI TERMOTALILNI S tiskarskimi voskiTERMODIFUZNI S sublimacijo barvil

KAPLJI»NI KONTINUIRANIDISKONTINUIRANI DoD TermiËni

Piezo-elektriËniTrdoËrnilni

ELEKTROKEMI»NI INDUKCIJSKI Elektrografski

TERMOKEMI»NI TERMI»NI Neposredni

FOTOKEMI»NI SREBROHALOGENIDNI FotografskiDIAZO ...

Vsak kupec je drugačen.

www.hellopaper.comAlpe papir d.o.o. • Letališka cesta 16 • 1122 Ljubljana • Tel. +386 1 546 64 50 • Faks +386 1 546 64 98 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.siPE Maribor • Špelina ulica 1 • 2000 Maribor • Tel. +386 2 426 11 16 • Faks +386 2 426 11 17 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si

SLN_HelloRefresh_205x297.indd 1 9/20/07 11:19:00 AM

ELEKTROFOTOGRAFSKI TISK

10

Slika 5. Načela elektrofotografije oziroma kserografije sodijo v trideseta leta 20. sto-letja. Sprva so bila osnova fotokopiranja, sedaj tudi elektrofotografskega tiska.

1. Elektrostatično nabijanje s korono. Korona je žično navitje, ki ima napetost od4000 do 7000 V, včasih tudi več in je približno centimeter nad polvodniškim, elek-trofotografskim valjem. Ta se po vsej površini nabije bodisi s pozitivnim bodisi z ne-gativnim statičnim nabojem; pač glede na vrsto polprevodne snovi, s katero je oslo-jen.

2. Osvetljevanje. Nabiti polprevodnik točkovno osvetlimo s podobo, ki jo želimoreproducirati in razmnožiti. Na vseh osvetljenih mestih se elektrofotografska snovrazelektri, ker začne zaradi delovanja svetlobe prevajati električni tok. Pozitivni innegativni naboj se nevtralizirata; pravimo, da naboj odteče. Električna upornostpolvodniškega valja po osvetljevanju pade s približno 1000 na vsega 100 omov. Nanjegovi površini nastane latentna elektrostatična slika.

3. Razvijanje. Pri razvijanju se na latentno elektrostatično sliko prime suh, črn ozi-roma pigmentiran, elektrostatično nabit prašek – toner. Njegov elektrostatični na-boj je nasproten naboju v latentni sliki, zato postane vidna.

4. Odtisovanje. Ob upodobitvenem valju se vrti pola tiskovnega materiala, ki jo»odtisovalna« korona naelektri z močnim nasprotnim nabojem. Zaradi tega se napapir prenese nasprotno, v tem primeru negativno nabit toner; sestavljajo ga 80–90odstotkov smole ali voska, 5–10 odstotkov pigmenta in 1–3 odstotke elektroprevo-dne snovi. Delci tonerja imajo premer 5–15 mikrometrov. Toner se prime na vse po-vršine nasprotnega elektrostatičnega naboja; glede na tehnologijo upodabljanja natiste, ki so bile (As2Se3), ali tiste, ki niso bile osvetljene (OPC: Organic Photo Con-ductor).

5. Fiksiranje. Toner na poli je neobstojen. Poleg pigmenta je v njem tudi smola,ki jo lahko zelo ogreta fiksirna valja raztalita. Raztaljena smola oblije pigment, ko pase ohladi, ga fiksira na površini.

6. Regeneriranje. Po odtisovanju je treba z upodobitvenega valja odstraniti mo-rebitne ostanke tonerja in elektrostatično latentno sliko. Z isto latentno sliko namrečni mogoče izdelati več odtisov; ker električni naboj prehitro slabi, ga ni mogočeuporabljati kot stalno, permanentno tiskovno formo. Opisani proces je treba pono-viti za izdelavo vsakega odtisa.

Slika 6. Kserografska tiskalnika z laserskim žarkom za osvetljevanje polvodniškegavalja. Laserski vir (He-Ne ali dioda) sveti kontinuirano, zato se žarek najprej odbijeod zrcala, pri prehodu skozi akusto-optični modulator pa se prekinja. Ko ni preki-njen, potuje do vrtečega se poligonskega zrcala, ki ga odklanja po širini vrtečega sepolvodniškega valja, kjer drugo za drugo osvetli (elementarne) rastrske točke od-tisa. Vertikalno ločljivost določa pomik polvodniškega bobna, horizontalno pa fre-kvenca izklapljanja laserskih žarkov.

Slika 7. Dandanes delujejo skoraj vsi elektrofotografski tiskalniki z letvami svetlečihse laserskih diod LED. Te diode so polvodniški elektronski elementi v vrstah. V enivrsti je glede na izvedbo in ločljivost tiskalnika oziroma tiskarskega stroja od 64 do128 diod. To zadošča za tipično naslovno ločljivost 235 dpc (600 dpi) pri hitrostitiskanja 100 m/min.

Osebni stik

je najpomembnejsi

PerGesp_Graficar_265x94_1-2_2s.i1 1PerGesp_Graficar_265x94_1-2_2s.i1 1 04.10.2007 12:13:12 Uhr04.10.2007 12:13:12 Uhr

OGLAS

11

dot, item. Definira ga tudi SSKJ:1) manjše mesto na površini česa,določeno s svojo funkcijo, la-stnostjo; majhno, navadno okro-glo mesto na površini česa, nare-jeno s pritiskom, z dotikom česaostrega; narisati, vtisniti točko… 2) Geometrijsko osnovni ele-ment premic, daljic, ravnin …

■ Slovenski izraz PIKA preva-jamo v angleščino kot full stop,period; dot, point; decimalna pi-ka je decimal point. SSKJ o pikipravi: 1) majhno okroglo mesto,ki ima drugačno barvo ali videzkot druga površina … 2) grafič-no znamenje kot sestavina neka-terih črk, številk … ločilo …

Piko, ki je ločilo v besedilu, la-serski tiskalnik natisne tako, dajo sestavi v programirani kvadra-tni mreži in na odtisu upodobi izdrobcenih (elementarnih) rastr-skih točk (angl. dots, spots, pogo-sto tudi device pixels). Kvadra-tna mreža ima karirasto obliko;vsak kvadratek v njej ima svoj na-slov, zato je naslovna točka, mre-ža pa se imenuje naslovna mreža.Tisti del mreže, ki se uporabi zaupodabljanje enega znaka – vtem primeru pike –, je elementar-ni rastrski kvadrat; vsakemu kva-dratku v njem na odtisu ustrezaena (elementarna) rastrska točka.Izraz rastrska točka moramo razli-kovati od izraza rastrska pika.Eno rastrsko piko tvori več rastr-skih točk.

Gostota naslovnih točk v mrežidoloča ločljivost tiskalnika: boljdrobna je karirasta struktura,manjše so naslovne točke, večelementarnih rastrskih točk senatisne na dolžinsko enoto, višjaje naslovna ločljivost naprave.Meri se s številom naslovnih točkna dolžinsko enoto dpc (dots percm) ali dpi (dots per inch). Na-slovna ločljivost zato, ker ni nuj-no, da tiskalnik ločljivosti 600

dpi lahko natisne 2,54 centime-tra (1 palec) dolgo točkasto črto,na kateri je 300 črnih točk in 300belih presledkov, torej 300 toč-kovnih parov. To določa njegovatiskovna ločljivost, ki je odvisnatudi od kakovosti materialov inrazmer pri tiskanju. Navadno jetiskovna ločljivost veliko manjšaod naslovne; v našem primeruokoli 250 točkovnih parov napalec (98 na centimeter). Samo videalnem primeru je tiskovna lo-čljivost lahko enaka naslovni.

1.2 Ionografski tisk –ionografija

Pri ionografskem tisku digital-ni podatki, digitalna tiskovnaforma torej, upravljajo roje elek-tronov in tako na površini die-lektričnega upodobitvenega valjatvorijo latentne tiskovne površi-ne. Te postanejo vidne, ko se natiskovni material prenese in fiksi-ra toner (s hladno fuzijo).

V primerjavi s kserografijo sepri ionografiji latentna elektro-statična slika upodobi neposre-dno, ne da bi upodobitveni valjnajprej elektrostatično nabili,potem pa naboj na mestih pro-stih površin z osvetljevanjem od-stranjevali. Za upodabljanje seuporablja ionska tiskalna glava,za razvijanje ali nabarvanje paenaki tonerji kot v elektrofoto-grafiji. V tiskalni glavi nastajajoioni, ki jih krmilna elektrodausmerja na dielektrično (polpre-vodno) površino ogretega upo-dobitvenega valja, kjer elektro-statična latentna slika nastaneneposredno. Sledi razvijanje s to-nerjem, podobno kot pri ksero-grafiji, prenos in fiksiranje pa po-tekata sočasno; ogret tiskovnivalj poskrbi, da se toner prenesein deloma stali na tiskovnem ma-terialu. Ta operacija se imenujetransfiksiranje (transfixing), za-ključno fiksiranje odtisa opravi

MAGNETOGRAFIJA, ELKOGRAFIJA

12

ksenonska bliskavica. Pred upo-dabljanjem novega odtisa je tre-ba z dielektričnega upodobitve-nega valja odstraniti ostanke to-nerja in papirnega prahu ter»izrabljeno« elektrostatično la-tentno sliko. To storita rakelj inizbrisovalnik.

1.3 Magnetografski tisk –magnetografija

Pri magnetografiji digitalni po-datki upravljajo tiskovne glave;tako na magnetnem bobnu na-stanejo latentne tiskovne površi-ne, ki postanejo vidne, ko se znjih na tiskovni material prenesein zatali magnetni toner.

Latentno sliko upodobi na ma-gnetni površini nemagnetnegavalja (aluminij ali bron) magne-tna pisalna glava. Površina valjaje prevlečena s 50-mikrometr-skim mehkim magnetnim slo-jem iz FeNi, nad njim je 25-mi-krometrski trdi magnetni sloj izCoNiP in prav na vrhu še 1-mi-krometrski zaščitni sloj iz CrC aliMoC. Upodobitveno glavo tvoriveč (do 10) modulov; vsak vse-buje 366 elektromagnetov in ta-ko dosežemo ločljivost okoli 240dpi. Module ob površino valjapritiskajo vzmeti, torej je tiskov-na glava v mehaničnem stiku spovršino upodobitvenega valja.Za razvijanje latentne slike se

Slika 8. Načelo ionografskega tiska – ionografije.

uporablja magnetni toner, od-večni toner pa odstrani napravaza retuširanje. Toner se na papirprenaša mehansko. Ker je prenosvsega 60- do 80-odstoten, je tre-ba magnetni valj pred vsakimodtisom očistiti, za kar poskrbistrgalo s filcem in magnetnim va-ljem ali sesalnikom. Latentnomagnetno podobo, ki ni več pri-merna za tiskanje, odstrani po-sebna glava, ki generira izmenič-no magnetno polje. Odtis se fi-ksira s segrevanjem hrbtne straniin IR-obsevanjem tiskovnih po-vršin. Upodobitvena ločljivostmagnetografskega tiska je za zdajomejena s 480 dpi.

Magnetografski tisk je trenutnonajhitrejša tiskarska tehnika s su-him tonerjem; dosega do 1500strani na minuto. Vendar so ma-

Slika 9. Načelo magnetografskega tiska – magnetografije.

gnetni delci v tonerju temni; nimogoče tiskati osnovnih tiskar-skih barv, le črno. Ker je magne-tna latentna slika dokaj stabilna,tiskovnih površin na upodobi-tvenem valju ni treba obnavljatiza vsak odtis, ampak le občasno,ko preveč oslabijo.

1.4 Elektrografski tisk –elkografija

Digitalni podatki upravljajoelektrolitični postopek, da pridena upodobitvenem valju do koa-gulacije polimernih tiskarskihbarv, ki se nato zaradi pritiska vpodobi tiskovnih elementov pre-nesejo na tiskovni material.

Elkografija je tako zapletena ti-skarska tehnika, da podrobna ra-zlaga presega okvir tega članka,

sicer pa v grafični dejavnosti šenima vidnejše vloge. Natančnoje opisana v članku [3].

2 Kapljični tisk

Pri kapljičnem tisku (Ink-jetprinting) digitalni podatki (digi-talna tiskovna forma) upravljajotok mikroskopsko majhnih ka-pljic tiskarskega črnila; tiskovnepovršine se neposredno upodo-bijo na tiskovnem materialu. Di-gitalni podatki upravljajo bodisineprekinjeni (continuous) bodisiprekinjeni tok kapljic (drop-ondemand) s termično ali piezoe-lektrično tehnologijo.

Kapljični tisk so uporabljali že vpetdesetih letih 20. stoletja; zlastiza enostavne sisteme za označe-vanje, naslavljanje in etiketira-

Slika 10. Tehnike kapljičnega tiska.

TEHNIKE KAPLJI»NEGA TISKANEPREKINJENI TOK BINARNI ODKLON Tiskarsko Ërnilo

VARIABILNI ODKLON Tiskarsko Ërnilo

PREKINJENI TOK (DoD) TERMI»NI Tiskarsno Ërnilo

PIEZOELEKTRI»NI Tiskarsko ËrniloTiskarski vosek

ELEKTROSTATI»NI Tiskarsko ËrniloTiskarski vosek

one world – one drupa

may 29 – june 11, 2008

düsseldorf, germany

www.drupa.com

Neposredna doživetja

zlezejo pod kožo…

Generalno predstavništvo Messe Düsseldorf za Slovenijo, Bosno in Hercegovino, ter MakedonijoBRANDT d.o.o.Reljkoviceva 2, HR-10000 ZAGREBtel: 01/3770-333fax: 01/3702-173brandt@inet.hr

PerGesp_Graficar_265x94_1-2_2s.i2 2PerGesp_Graficar_265x94_1-2_2s.i2 2 04.10.2007 12:13:12 Uhr04.10.2007 12:13:12 Uhr

OGLAS

13

nje. Šele konec osemdesetih letso razvili bolj vsestranske tiskal-nike (osebna in pisarniška upora-ba), velikoformatne in proizvo-dne tiskarske stroje. Tiskalnikidelujejo večinoma po načelu pre-kinjenega, diskuntinuiranega to-ka kapljic (drop on demand ink jet– DOD), tiskarski stroji pa po

načelu neprekinjenega, kontinu-iranega toka kapljic (neprekinje-ni tok kapljic – continuous inkjet). V okviru teh dveh načel sorazvili različne tehnike tiskanja;pregled najpomembnejših prika-zuje blokovna shema na sliki 10.

Načelo kapljičnega tiska s pre-kinjenim (diskontinuiranim,

Slika 11. Kapljični tisk s prekinjenim tokom kapljic. Diskontinuirani kapljični tisk sprekinjenim tokom kapljic po termičnem in piezoelektričnem načelu. V obeh prime-rih se tiskalna glava najprej postavi na določeno lokacijo in šele nato na tiskovni ma-terial »izstreli« kapljico črnila. Ena kapljica ustreza elementarni točki, najmanjši ti-skovni površini, ki jo je treba pri tisku dovolj natančno upravljati in nadzirati. Velikostkapljice po drugi strani določa ločljivost tiskalnika. S termičnim načelom so doslejdosegli naslovno ločljivost 1200 dpi, s piezo pa 1440 dpi.

Slika 12. Kapljični tisk z neprekinjenim tokom kapljic. Kontinuirani kapljični tisk z ne-prekinjenim tokom kapljic. Tiskarsko črnilo je v črnilniku. Od tam ga v tiskalno glavočrpa visokotlačna črpalka. Tlak v tiskalni glavi znaša do 30 barov; zaradi delovanjapiezoelektričnega modulatorja (kristala) se periodično spreminja (1 MHz, kar je sto-krat več kot pri tiskalnikih s prekinjenim tokom), tako da skozi šobo izhaja nepreki-njen curek enako velikih, enakomerno oddaljenih kapljic definirane prostornine. Ka-pljice so po izhodu iz šobe električno nevtralne, ko letijo skozi nabojni tunel, pa seopremijo z električnim nabojem. Pri binarnem odklonu modulator dodeli ustrezennaboj samo nekaterim od njih. Tiste, ki niso nabite, ne spremenijo smeri in potiskajoustrezno mesto na odtisu, nabite pa se v odklonskem tunelu odklonijo in ujamejo vlovilnik.Ta jih po povratnem cevovodu vrne v črnilnik, medtem ko ostane ustreznomesto na tiskovnem materialu nepotiskano. Pri variabilnem odklonu se kapljiceopremijo z različnimi (16 do 32) naboji, zato lahko ponovljivo potiskajo 16 do 32 ra-zličnih mest odtisa; tiste brez naboja se vrnejo v črnilnik. Tiskarska črnila za kontinu-irani kapljični tisk temeljijo bodisi na vodni bodisi na organski osnovi, zato morajo bi-ti izbrani tudi temu primerni tiskovni materiali. Ta tehnika je bolj natančna in hitrejšakot kapljični tisk s prekinjenim tokom, zato pa precej manj gospodarna.

KAPLJIČNI TISK

14

drop-on-demand) tokom kapljicponazarja slika 11, z neprekinje-nim (kontinuiranim) pa slika 12.

Pri tisku s prekinjenim tokomse kapljice proizvedejo takrat, koso potrebne za upodabljanje (ti-skalna glava nad prostimi površi-nami ne obratuje), pri tisku z ne-prekinjenim tokom pa glava ka-pljice proizvaja s stalno časovnofrekvenco, a se le nekatere odklo-nijo tako, da na papirju upodo-bijo želeno sporočilo.

Tehnike kapljičnega tiska s pre-kinjenim tokom kapljic delimoglede na to, kako tiskalna glavaproizvaja kapljice. Pri termičnemnačelu jih proizvaja toplota, pripiezoelektričnem krčenje šobe,pri elektrostatičnem pa električ-

no polje med tiskalno šobo in ti-skovnim materialom; slika 13.

Kapljični tisk z neprekinjenimtokom kapljic temelji bodisi nabinarnem bodisi na variabilnemodklanjanju. Pri binarnem od-klonu kapljice brez naboja pri-spejo do tiskovnega materiala,kapljice z nabojem pa se zaradiodklona v električnem polju vr-nejo v črnilnik. Pri variabilnemodklonu se kapljice v nabojnemtunelu opremijo z različnimi na-boji, v električnem polju pa od-klanjajo v različnih smereh, takoda obarvajo različna mesta ti-skovnega materiala.

Za upodabljanje tiskovnih po-vršin uporablja termični kapljič-ni tisk tiskarska črnila z barvili na

vodni osnovi, piezo, tisti z nepre-kinjenim curkom, pa tiskarskačrnila na osnovi drugih (organ-skih) topil. Naravi tiskarskega čr-nila mora biti prilagojena naravatiskovnega materiala. Če gre začrnila na vodni osnovi (termičnikapljični tisk), mora biti njihovapovršina hidrofilna/oleofobna inne preveč porozna, da se kapljicene razlivajo in da nastane oster,jasen odtis. Prav nasprotno je pripiezočrnilih, ki so izdelana naosnovi organskih snovi (dietilenglikol). Površina tiskovnega ma-teriala mora biti tu oleofilna/hi-drofobna. To je vzrok, da tiskov-nih materialov, ki so pripravljeniza termično tehnologijo kapljič-nega tiska, ne moremo tiskati s

Slika 13. Načela kapljičnega tiska s prekinjenim tokom kapljic: A) termično, B) pie-zoelektrično, C) elektrostatično. Pri termičnem načelu kapljico skoz šobo »izstreli«toplota, ki črnilo v tiskalni glavi segreje do 300 °C. Zaradi trenutne termične (10 do20 mikrosekund) spremembe najprej nastane zračni mehurček (bubble), ki močnopoviša tlak v šobi. Ko ta preseže določeno raven (zračni tlak zunaj šobe), se moradelež črnila iz šobe izstreliti v obliki kapljice. Hitrost kapljice, ki zapusti šobo, je večkot 700 km/h! Tisti hip, ko kapljica zapusti šobo, nastane tam podtlak, ki v šobo po-srka novo črnilo iz črnilnika. Zdaj se vse lahko začne znova. Grelec je nameščenpod šobo ali nad njo, uporabna so samo črnila na vodni osnovi, na tiskovni materialpa prileti segreta kapljica. Najbolj zmogljivi tiskalniki po termičnem načelu lahko »iz-strelijo« do 8000 kapljic na sekundo (8000 kHz). Ta frekvenca določa tiskovno hi-trost.

Pri piezoelektričnem načelu kapljičnega tiska je v tiskalni glavi tik pred šobo vgra-jen piezokristal, ki se zaradi električne napetosti deformira (izboči), podobno kotmembrana v zvočniku. Izbočen piezokristal močno poveča tlak v kapilari, tako dašoba »izstreli« kapljico črnila. Glede na namestitev in raztezanje piezokeramičnihelementov ločimo upogibne, strižne in tlačne tiskalne glave. Na tiskovni material pri-leti hladna kapljica črnila na oljni, polimerizacijski, redkeje na vodni osnovi. Njegovavpojnost mora biti precizno prilagojena reologiji črnila, sicer se odtis ne posuši ali panastanejo madeži (motling).

Pri elektrostatičnem načelu se med tiskovnimi šobami in tiskovnim materialomtvori električno polje, ki ga modulira upodobitveni signal, tako da kapljico dobese-dno »posesa« iz šobe. Obstaja več izvedb, tehnologija pa se še razvija. Poročajo tu-di o ultrazvočnih tehnologijah za proizvodnjo kapljic.

piezotehnologijo (ali pa so rezul-tati slabi). To še zlasti velja za si-jajno premazane papirje (kapljicese na površini razlivajo, še predenpenetrirajo v notranjost), manjzadreg pa je pri motno premaza-nih papirjih; njihova površina jeravna in mikrohrapava, razmero-ma kapilarna, zato se kapljicetam ne morejo razlivati.

Vse bolj pogosti so primeri ti-skanja s pigmentiranimi tiskar-skimi črnili, pri katerih neob-stojna barvila nadomeščajo pi-gmenti. Ta tiskarska črnila so posvoji naravi podobna tiskarskimbarvam za flekso- in globoki tisk.Delci pigmenta v tiskarskem čr-nilu za kapljični tisk ne smejo bi-ti večji kot mikrometer, ker se si-

Uradni pokrovitelj prvenstva UEFA EURO 2008

Ko bi le lahko pogledali v naπe glave

Znotraj vsake tiskalniπke glave v izdelkih imagePROGRAF je veË kot 30 let Canonovih izkuπenj z brizgalno tehnologijo Bubblejet, kar zagotavlja izjemno kakovost in storilnost.

V novih tiskalnikih velikega formata imagePROGRAF iPF8000S in iPF9000S se nahaja 8-barvni sistem pigmentnih Ërnil LUCIA, ki omogoËa obstojen izpis pri hitrosti 37,4 m/h.

Skupaj s Canonovim orodjem za kalibracijo barv zagotavljata tiskalnika dosledno kakovost izpisov na πtevilnih medijih, ki se v popolnosti ujemajo od tiskalnika do tiskalnika.

ZahvaljujoË Canonovi tehnologiji je mogoËe med izpisovanjem zamenjati posode s Ërnilom, ne da bi prekinjali proces tiskanja.

Za uËinkovito in donosno tiskanje velikih formatov obiπËite http://www.canon.si/lfp ali pokliËite + 386 1 5308 710.

DIGITALNO TISKANJE

16

Slika 14. Pregled termomehaničnih tiskarskih tehnik.

cer zamašijo šobe v tiskalni glavi.Pigmentirana črnila se velikomanj ali skoraj ne vpijajo v papir,zato lahko tiskamo skoraj na vsaktiskovni material (po zagotovilihproizvajalcev), vendar pa morajobiti tiskovne šobe v glavi prilago-jene velikosti pigmentnih delcev,ki je lahko različna. Pigmentira-na tiskarska črnila za kapljičnitisk zaradi svoje narave zagota-vljajo večjo obstojnost odtisov.

Tretja vrsta tiskarskih barv zakapljični tisk so tiskarski voskioziroma taljiva črnila. Upora-bljajo se predvsem pri kapljič-nem tisku s prekinjenim tokom.Čeprav se pri tem tisku bistvenorazlikuje le vrsta tiskarske barve,se je postopka oprijelo ime trdo-črnilni kapljični tisk (hot-melt inkjet); ta je neposredni ali posredniin se uporablja predvsem za ti-skanje velikih plakatov.

Naslovno ločljivost kapljičnegatiskalnika določa prostornina(velikost) kapljice, to pa premeršobe. Za 14-pikolitrsko kapljicoimajo šobe premer 30 mikrome-trov, za 10 pl 20, za 2 pl pa okoli10 mikrometrov. Naslovna lo-čljivost pri 10-pikolitrski kapljicije 2450 dpi oz. ravno 100 na mi-limeter (1000 dpc). Tiskalnik se-veda nikakor ne more natisniti50 linijskih parov na milimeter,zato je pomembna njegova upo-dobitvena oz. tiskovna ločljivost;ta je odvisna tudi od kakovosti ti-skovnega materiala.

2.3 Termomehanični tisk

Imenuje se tudi termografija inse deli na termotalilni in termo-difuzijski tisk. Prvi uporablja na-barvan tiskovni trak, s kateregase tiskarska barva zaradi učinko-vanja toplote in pritiska prenašana tiskovni material, pri drugiprenašanje temelji na elektroke-mičnih pojavih, kot sta sublima-cija in/ali ablacija. Delovanje ter-

motalilnega tiska prikazuje slika15, termodifuzijskega pa 16.

Termotalilni tisk temelji na ta-ljivi tiskarski barvi, ki jo nosi ti-skovna folija v obliki traku aliformata (zgled je delovanje pisal-nega stroja). Ko toplota stali ti-skarsko barvo, se ta utekočini inzaradi tiskovnega tlaka prenese

na tiskovni material pod njim; ti-skovni trak mora biti v stiku s ti-skovnim materialom. Izvirno jetehnika binarna, kar pomeni, dase tiskarska barva na foliji talitočkovno in tako tudi prenaša napodlago. Vse elementarne točkena odtisu so enako obarvane inenako velike. Kasneje so razvili

Slika 15. Načela termotalilnega tiskanja.Termalna tiskalna glava točkovno se-greva folijo s pigmentiranim voščenimpremazom. Tiskovni material se vrti natiskovnem valju, zato se v uščipu pod ti-skalno glavo raztaljene elementarnetočke prenašajo na njegovo površino.Takoj po tisku se tam znova zatalijo. Nahrapavem papirju se termalna folija neprilega popolnoma površini. Če sovbokline večje od elementarnih točk,nastane močno pikast odtis. Glede te-ga je ta tehnika zelo podobna klasične-mu knjigotisku. Vrhunsko kakovost lah-ko dosežemo le na zelo gladkih površi-nah nizke hrapavosti.

Slika 16. Načela termodifuzijskega, na-tančneje termosublimacijskega tiska.Odtisnjene elementarne točke so nasredini bolj obarvane kot na robovih. Topogosto daje vtis neostre podobe, zatopa ta tehnika lahko upodablja pravevečtonske slike, tako kot globoki tisk.Prenesena količina pigmentiranega vo-ska je soodvisna s temperaturo termoe-lementov, ki upodabljajo elementarnetočke. Vosek se zaradi segrevanja na-mreč ne raztali, ampak preide iz trdneneposredno v plinasto fazo – zato subli-macija. Nastane nekakšen aerosol, plinz razpršenimi pigmentnimi delci, ki kotdim prodira v površino tiskovnega ma-teriala. Tam zaradi ohlajanja znova pre-ide v trdno fazo, ki veže pigment. Na lo-kaciji iste elementarne točke se lahko sspreminjajočo se temperaturo upodo-bijo različna obarvanja, torej tudi različnitoni; velikost elementarne točke je medtem konstantna. Termosublimacijskitisk spominja na globoki tisk in je enaredkih tiskarskih tehnik, ki lahko upoda-blja večtonske slike. Tiskalna glava ter-mosublimacijskega tiskalnika je načelo-ma prav taka kot pri termotalilnem ti-skalniku, omogočati pa mora preciznoregulacijo temperature vse do 400 °Cza dovolj različnih temperaturnih obmo-čij.

TEHNIKE TERMOMEHANI»NEGA TISKATERMOTALILNI BINARNI Konstantna velikost toËk

Tiskarski vosek

VARIABILNI Variabilna velikost toËkTiskarski vosek

TERMODIFUZIJSKI TERMOSUBLIMACIJSKI Tiskarsko barviloTERMOABLACIJSKI Tiskarsko barvilo

HP priporoča Windows Vista® Business.

Fantje iz podjetja OCC ne sedijo za delovno mizo – zlasti ne glavni oblikovalec Paul Teutul, Jr. Grafična

zmogljivost prenosne delovne postaje HP Compaq 8710w s Intel® Centrino® Pro processor technology Paulu

omogoča, da lahko oblikuje kjerkoli za katerikoli projekt.

Več informacij o tem, kako v podjetju OCC uporabljajo mobilno delovno postajo HP, poiščite na

hp.com/si/pametneresitve/8710w

Paul Teutul, Jr., Orange County Choppers, Inc.

hp.com/si/pametneresitve©2007 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Vse pravice pridržane. Celeron, Celeron Inside, Centrino, Centrino Logo, Core Inside, Intel, Intel Logo, Intel Core, Intel Inside, Intel Inside Logo,Intel Viiv, Intel vPro, Itanium, Itanium Inside, Pentium, Pentium Inside, Xeon, and Xeon Inside so blagovne znamke v lasti družbe Intel v ZDA in ostalih državah. Microsoft in Windows sta registrirani blagovni znamki v lasti družbe Microsoft Corporation. Določene funkcije pri izdelkih z operacijskim sistemom Windows Vista zahtevajo napredno ali dodatno strojno opremo. Podrobnosti najdete na spletnem mestu www.microsoft.com/windowsvista/getready/hardwarereqs in http://www.microsoft.com/windowsvista/getready/capable_www.microsoft.com/windowsvista/getready/capable.mspx. S pomočjo orodja Windows Vista Upgrade Advisor lahko ugotovite, katere funakcije operacijskega sistema Windows Vista lahko uporabljate v računalniku. Če želite prenesti orodje, obiščite spletno mesto www.windowsvista.com/upgradeadvisor.Slike so simbolične. Ponudba velja do razprodaje zalog. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. Hewlett-Packard d.o.o., Tivolska c.48, 1000 Ljubljana.

HP_14332_SLO_NowI_Graficar_205x21 1 8/28/07 1:54:55 PM

18

tiskalne glave, ki lahko talijo ti-skarsko barvo z različnimi tem-peraturami, tako da se na tiskov-ni material prenašajo rastrsketočke različnih, vsekakor digital-no definiranih velikosti.

To je termotalilni tisk z varia-bilnimi rastrskimi točkami VDT(variable dot thermal transfer);vsekakor eni točki ustreza engrelni element v tiskalni glavi.Navadno so razporejeni v vrsti,tiskalna glava pa ima obliko le-tve; nameščena je nad vso širinotiskovnega traku.

Najpogostejša oblika termodi-fuzuijskega tiska je termosubli-macijski tisk. Pri tem zaradi toč-kovnega segrevanja tiskarska bar-va usmerjeno sublimira s tiskov-nega traku in prehaja na tiskovnimaterial. Spomnimo se, da je su-blimacija izparevanje trdne snovibrez vmesnega utekočinjenja. Tapojav pri termosublimacijskemtisku ni nujno prisoten, zato jebolj pravilen splošni izraz termo-difuzijski tisk. Tiskalna glava jepodobna tisti pri termomehanič-nem tisku, le da se grelni elemen-ti segrevajo na različne tempera-ture, na tiskovni material pa su-blimirajo različne količine tiskar-ske barve oziroma črnila. Zatomora biti tiskovni material pose-bej pripravljen, premazan s slo-jem, v katerega lahko prodira(difundira) barvilo ali pigment.Glede na temperaturo grelnegaelementa lahko s traku sublimi-rajo in difundirajo različne koli-čine tiskarske barve in točkovnoupodobijo različne tone. Name-sto temperature grelnih elemen-tov se pogosto modulira trajanjesegrevanja; dlje ko je element se-gret, več tiskarske barve v določe-ni točki sublimira, temnejši jenjen ton na odtisu. Ne spreminjase velikost elementarnih točk naodtisu, marveč obarvanje, med-tem ko je velikost razmeromakonstantna.

■ Termomehanični tisk (ther-mal-transfer printing) temelji natrakovih ali listih (navadno izumetnih mas), ki so premazani stiskarskimi barvami v obliki vo-skov ali barvil. Zaradi toplote inpritiska tiskalnih glav se tiskarskivosek ali tiskarsko barvilo prene-se na tiskovni material, kjer re-producira tiskovne površine.

■ Termotalilni tisk (thermalwax-transfer printing) z digitalni-mi podatki upravlja tiskovne gla-ve, ki z variabilno toploto in pri-tiskom povzročijo, da se tiskarskivosek na premazanem traku alilistu stali in prenese na tiskovnimaterial, kjer reproducira podo-bo tiskovnih površin.

■ Termodifuzijski tisk (thermal dye-transfer printing) z digi-talnimi podatki upravlja tiskov-ne glave, ki s toploto povzročijo,da tiskarsko barvilo (kolorant) spremazanega traku ali lista subli-mira na tiskovni material, kjerreproducira podobo tiskovnihpovršin.

Marko KUMAR

VIRI

[1] Marko KumarTehnologija grafičnih procesovCenter za poklicno izobraževanjeRepublike SlovenijeLjubljana 2007

[2] Marko KumarDekodifikacija sporočilnega naboja slikGrafičar 3/2005, str. 21­30

[3] Marko KumarDrupa 2000: digitalna evolucija,digitalne tehnike tiskaGrafičar 6/2000, str. 6­17, 20­32

3 DIGITALNI TISKARSKISTROJI

Tiskarski stroji tiskajo na ti-skovni material v polah, ki sozložene v skladovnicah ali na ma-terial v zvitkih. Potiskan tiskovnimaterial izlagajo v zvitkih, polah,dodelanih tiskovinah ali celo kotdokončne grafične izdelke.Kombinacije med vhodno in iz-hodno obliko tiskovnega materi-ala so najpogosteje pola – pola,zvitek – zvitek, zvitek – pola, zvi-tek – dodelana tiskovina, zvitek– grafični izdelek.

Stroji, ki tiskajo na tiskovnimaterial v polah, so tiskarskistroji (na pole).

Stroji, ki tiskajo na papir v zvit-kih oziroma traku, so tiskarskerotacije, kratko rotacije.

Poenostavljeni in preprosti ti-skarski stroji za osebno uporaboso (digitalni) tiskalniki. Od pra-vih tiskarskih strojev se razlikuje-jo po zmogljivosti, poenostavlje-na pa sta tudi vlagalnik in izlagal-nik.

Odtis nastane v tiskovnem čle-nu tiskarskega stroja ali rotacije.Tu se tiskarska barva ali črniloprenese na tiskovni material.Prenašanje tiskarske barve s ti-skovne forme na tiskovni materi-al je odtisovanje. Tiskarska barvase prenaša zaradi tiskovnega tla-ka, pri nekaterih digitalnih ti-skarskih tehnikah, denimo prikapljičnem tisku, pa brez njega.Zato v tem primeru namesto oodtisih upravičeno govorimo onatisih.

Večji tiskarski stroji in rotacijeso pogosto opremljeni z naprava-mi za oplemenitenje, sušenje indodelavo tiskovin. To so kom-ponente za lakiranje, sušilniki zvročim zrakom, UV- in/ali IR-sevanjem, naprave za rezanje,perforiranje, žlebljenje, šivanjeipd. Zelo vsestranski so hibridnitiskarski stroji, ki imajo tiskovnečlene za tiskanje z različnimi ti-skarskimi tehnikami. Najpogo-steje se ena ali več analognih ti-skarskih tehnik kombinira s pri-merno digitalno tehniko za per-sonaliziranje in mutiranje tisko-vin.

3.1 Neposredno in posrednotiskanje

Zasnova in konstrukcija tiskar-skega stroja sta odvisni od tiskar-ske tehnike (analogne, digital-ne), vrste tiskovne forme in odtega, kako prenaša tiskarsko bar-vo na tiskovni material. Posre-dno tiskanje je namreč mogočele, če to omogoča tiskarski stroj.Zasnovan mora biti tako, da setiskarska barva najprej prenesena posredni člen med tiskovnoformo in tiskovnim materialom.V ta namen se je uveljavil z gumi-jasto prevleko (napono) ovit valj,zato mu pravimo gumi valj, boljvsestransko in sodobno ime pa jeofsetni valj.

Prva posredna tiskarska tehnikaje bil namreč ofsetni tisk, to je po-sredni ploski tisk. Ofsetni tisk jenastal s predelavo tiskarskega stro-ja za (neposredni) ploski tisk – li-tografijo; med tedaj še ravno ti-skovno formo iz kamna in tiskovnivalj so vgradili dodaten – gumioziroma ofsetni valj.

Sedaj ima skoraj vsaka tiskarskatehnika tudi svojo posrednoobliko z ofsetnim valjem za po-sredno prenašanje tiskarske bar-ve.

3.2 Tiskovna geometrija in ti-skovni tlak

Analogne tiskarske tehnike

Tiskovni tlak je učinek sile, skatero se tiskovni material inprevleka na tiskalu ali ofsetnemvalju upirata stiskanju. To jehkrati učinek sile, ki je v uščipumed tiskovno formo (gumijevoprevleko) in tiskalom potrebenza neoporečno prenašanje tiskar-ske barve.

Tiskovni tlak je odvisen od vr-ste ali kakovosti tiskovne forme,tiskarske barve, tiskovnega mate-riala, od prevleke na tiskalu aliofsetnem valju in seveda od ti-skovne geometrije. Za prenaša-nje tiskarske barve potrebujemov nekaterih primerih manjši, vdrugih pa večji tiskovni tlak; dabi ostal venomer zadosten, pa tu-di večjo ali manjšo silo v uščipumed tiskovno formo in tiskalom.

Tiskalo in tiskovna forma staravna ali okrogla, medtem ko jegumijeva prevleka na strojih zaposredno tiskanje praviloma na-peta na valj, vendar to ni nujno(v posrednem globokem tiskulahko v ta namen uporabljamomehke gumijaste tampone, zatoime tamponski tisk). Pri prena-šanju tiskarske barve s tiskovneforme na gumijevo prevleko imaofsetni valj vlogo tiskala, pri pre-našanju z gumijeve prevleke natiskovni material pa vlogo ti-skovne forme. Zato pri opisova-nju tiskovne geometrije govori-mo na splošno le o medsebojnemodnosu tiskovne forme in tiskala.Oba sta ravna ali okrogla in v ra-zličnih položajih. Skupno ime zakombinacijo oziroma razporedi-tev tiskovne forme in tiskala v ti-skarskem stroju je tiskovna geo-metrija.

Po obliki tiskovne forme in ti-skala ločimo tri temeljne tiskov-ne geometrije. Tiskovno geome-trijo ravno – ravno prikazuje sli-ka 17. Njena osnovna značilnostje, da se tiskarska barva prenesena tiskovni material z vse tiskov-ne forme hkrati. Zadosten ti-skovni tlak zato dosežemo le, čeje sila, s katero tiskalo pritisnepolo tiskovnega materiala ob ti-skovno formo, zelo velika. Večjako je tiskovna forma oziromaformat stroja, večja mora biti si-la, da ustvari zadosten tiskovnitlak. To pomeni, da je velikost ti-skarskih strojev in rotacij s takotiskovno geometrijo dokaj ome-jena.

Slika 17. Tiskovna geometrijaravno – ravno pred odtisovanjem,med njim in po njem.

Tiskovno geometrijo ravno –okroglo kaže slika 18. Pri tej ti-skovni geometriji se tiskarskabarva prenaša le v ozkem uščipuoziroma v ozkem stičišču med ti-skovnim valjem in tiskovno for-mo. Prenašanje tiskarske barvepoteka zaporedno in ne hkrati,potreben tiskovni tlak pa učin-kuje na zelo majhni površini. Sti-čišče med tiskovno formo in ti-skalom, v katerem poteka prena-šanje tiskarske barve, se imenujetiskovna črta. Zaradi zaporedne-ga prenašanja tiskarske barve v ti-skovni črti so tiskovne forme lah-ko večje, stroji pa hitrejši. Pri ti-skovni geometriji ravno – okro-glo je tiskovna forma navadnoravna, tiskalo pa okroglo, torejtiskovni valj.

Slika 18 Tiskovna geometrijaravno – okroglo.

Tretja temeljna oblika tiskovnegeometrije je okroglo – okroglo;slika 19. Tokrat je okrogla alivsaj polkrožna tudi tiskovna for-ma. Navadno jo namestimo naploščni valj. Tiskovna črta je šeožja kot pri geometriji ravno –okroglo, sila ki zagotavlja prime-ren tiskovni tlak še manjša, odti-sovanje zatorej še hitrejše. Toomogočata seveda tudi vrteči seploščni in tiskovni oziroma ofse-tni valj.

Slika 19. Tiskovna geometrijaokroglo – okroglo.

Digitalne tiskarske tehnike

Ker numerična tiskovna formani fizično prisotna, tiskovna geo-metrija označuje obliko upodo-bitvenega medija oziroma ti-skovne glave in njun položaj gle-de na tiskalo ali tiskovni (preno-sni) trak, ki navadno nosi papir.Upodobitveni medij je najpogo-steje valj, tiskalo pa je valj, ravnoali polkrožno napet tiskalni trak.Zato moramo pri digitalnih ti-skarskih tehnikah ob tiskovnihgeometrijah okroglo – okroglo(slika 20), okroglo – ravno (slika21) in ravno – ravno, razlikovatitudi tiskovni geometriji ravno –okroglo(slika 22) in okroglo –polkroglo (slika 23).

Tiskovni tlak je v digitalnem ti-sku precej nižji kot v analognem,pri kapljičnem tisku je celo po-vsem odsoten; kapljice tiskarske-ga črnila kar same padejo na ti-skovni material.

Slika 20. Tiskovna geometrijaokroglo – okroglo v digitalnem ti-sku je zlasti prisotna v elektrofoto-grafiji. Tiskovni valj (TV) je bodi-si večji bodisi manjši od upodobi-tvenega valja (UM: upodobitvenimedij). Tiskovni tlak v tiskovni čr-ti med valjema je precej manjši odtistega pri analognih tiskarskihtehnikah.

Slika 21. O tiskovni geometrijiokroglo – ravno govorimo v prime-rih, ko tiskovni material potuje naravnem in neskončnem tiskalnemtraku (TT), nad njim pa se vrtibodisi neposredno upodobitvenivalj (UM) bodisi ofsetni (OV), čeimamo opravka s posrednim tiska-njem.

Slika 22. Tiskovna geometrijaravno – ravno je najbolj značilnav kapljičnem tisku, pri katerem jenad tiskovnim trakom nameščenihveč translatorno gibajočih se ti-skovnih glav (TG). Pogosta je tudigeometrija ravno – okroglo, kjer setiskovni material vrti ob tiskov-nem valju, ali je nanj napet.

Slika 23. Nova tiskovna geome-trija pri digitalnih tehnikah tiskaje okroglo – polkroglo. Tiskovnimaterial teče po tiskovnem trakuali bobnu, ki se le v polkrogu stikaz upodobitvenim valjem.

Upodobitveni medij (kraticaUM) je najpogosteje upodobi-tveni valj (denimo polvodniškivalj v elektrofotografskem tisku),na katerem se fizično upodobi ti-skovna forma in prenese na ti-skovni material. Ni nujno, da jeupodobitveni medij prav valj,lahko je tudi neskončni (polvo-dniški) trak, kar je odvisno od za-snove tiskarskega stroja ali rota-cije.

3.3 Stroji za digitalni tisk

Vsak namizni tiskalnik še ni ti-skarski stroj, kajti naprave za di-gitalno tiskanje delimo glede navelikost in predvsem glede nazmogljivost:

Avtorski ali osebni tiskalnikiimajo visoko naslovno ločljivostin zagotavljajo kakovostno re-produkcijo, zato pa so počasni injih večinoma ne moremo pove-zati v mrežo. Format navadno nivečji kot A4.

Pisarniški tiskalniki imajo nižjonaslovno ločljivost, vendar vsee-no zagotavljajo primerno kako-vost reprodukcije, zato pa so hitriin dostopni z vsakega terminala vračunalniški mreži. Formati soA4 in A3 redkeje večji.

Studijski tiskalniki imajo pravi-loma izjemno visoko naslovnoločljivost, zagotavljajo vrhunskokakovost (enako ali višjo kotstandardni ofsetni tisk) in pri-merno hitrost, obvezno so pove-zani v mrežo in tiskajo najzahtev-nejše grafične dokumente v vsehformatih do B2.

Industrijski tiskalniki so digi-talni tiskarski stroji: imajo visokonaslovno ločljivost, zagotavljajoprimerno kakovost (enako ali ne-kaj nižjo kot standardni ofsetnitisk), zato pa visoke tiskovne hi-trosti in formate širine do 2 me-tra in več.

Kapljični tisk je na primer pri-meren za izdelavo vseh naštetihnaprav, laserski tiskalniki (razenčrno-beli) so predragi za avtor-sko uporabo, nekateri drugi, de-nimo elkografski, so primerni sa-mo za industrijski tisk. V vsakda-nji praksi sta za zdaj najbolj raz-širjena elektrofotografski in ka-pljični tisk, zato bo govor samo otiskalnikih in strojih za ti dvetehniki.

Stroji za elektrofotografski tisk

Stroji za elektrofotografski tiskso proizvod elektrooptike, elek-trofotografije in računalništva.Namenjeni so za neposredno aliposredno tiskanje in lahko delu-jejo skoraj z vsako od naštetih ti-skovnih geometrij. Tiskajo eno-ali obojestransko, v eni ali večbarvah, na pole ali zvitke. Več-barvni stroji se razlikujejo zlastipo tem, kako barvne izvlečke ti-skajo enega na drugega. Štiri te-meljne zasnove prikazuje slika24. Tiskajo jih neposredno napapir, posredno na ofsetne valjein nato na papir, posredno na enofsetni valj ali trak, tako da se napapir odstisnejo vsi štirje hkratiali pa se barvna tiskovina najprejupodobi na elektrostatičnem va-lju in od tod neposredno prenese– vsi štirje izvlečki sočasno – napapir. Če se v digitalnem tiskubarvni izvlečki tiskajo na papirneposredno ali posredno, edenza drugim, govorimo o multi-prehodnih sistemih (angl. multi-pass systems); če se najprej nati-snejo na kakšno drugo podlagoin od tod sočasno na papir, govo-rimo o enoprehodnih sistemih(angl. singlepass systems). Značil-ne predstavnike strojev za elek-trofotografski tisk prikazujejoslike od 26 do 30.

Slika 24. Temeljne zasnove več-barvnih elektrofotografskih tiskal-nikov in strojev: A) Barvni izvleč-ki se z upodobitvenih bobnov nati-sujejo neposredno na pole papirja,ki jih nosi tiskovni trak. Na njemso učvrščene z elektrostatičnimi si-lami. Natisovanje je podobno kottiskanje na večbarvnih ofsetnihstrojih členaste konstrukcije, med-tem ko pri zasnovi B) pole nosi ti-skovni valj. To je satelitna kon-strukcija kot pri ofsetnih rotacijahna sliki 8.42 ali fleksorotacijah nasliki 8.21B. Razen tega gre tu zaposredno tiskanje, ker se barvniizvlečki z upodobitvenega valjanajprej natisnejo na ofsetni valj(OV) in šele nato na papir. V obehprimerih imamo opravka z multi-prehodnim sistemom. Na sliki C)je enoprehodni posredni sistem zofsetnim trakom. Vsi barvniizvlečki se najprej natisnejo nanj,nato pa sočasno na papir. Podobnoje pri enoprehodnem sistemu D), leda se vsi štirje izvlečki upodobijona istem mestu elektrofotografske-ga valja in od tod hkrati natisnejona papir.

Slika 25. Štiribarvni elektrofoto-grafski stroj s tiskovnim trakom zaprenašanje pol. Ker se barvniizvlečki natisujejo drug za drugim,je to multiprehodni sistem (multi-pass system). Uporaben je tudi kotbarvni fotokopirni stroj in lahkotiska obojestransko. Glede na zmo-gljivost sodi med pisarniško/indu-strijske stroje. Na sliki pomenijo: 1– analogni snemalnik za fotokopi-ranje, 2 – zaslon za upravljanjestroja, 3 – vlagalni predali za ra-zlične formate papirja, 4 – obra-čalnik za obojestranski tisk, 5–upodobitveni valji v tiskovnihčlenih; toner prihaja po cevovodihiz docela ločenih barvnikov (kar-tuš).

Slika 26. Digitalni tiskarski strojza posredni elektrofotografski tisk ssuhimi tonerji. Številke pomenijo:1 – izlagalnik za posamične nati-se, 2 – klimatska naprava, 3 – po-staja za fiksiranje natisov, 4 – ti-skovni členi za tisk procesnih barvCMYK, 5 – kasete s tonerji, 6 –upodobitveni valji z elektrofoto-grafsko prevleko, 7 – ofsetni (gu-mi) valji, 8 – vlagalnik, 9 – tripre-dalčna vlagalna miza (stroj lahkomed tiskom kombinira tri različnetiskovne materiale),10 – izlagalnamiza,11 – obračalnik, 12 – kli-matska naprava za papir. Četudigre za posredno tiskanje, sodi strojmed multiprehodne sisteme in medizrazito industrijske stroje.

Slika 27. Multiprehodni stroj zaposredni (ofsetni) elektrofotograf-ski tisk, ki v tem primeru nosi polona tiskovnem valju, se mora zavsak natis v štirih barvah štirikratzavrteti, za šestbarvni natis z do-datnimi barvami pa šestkrat. Ti-skovna forma je digitalna v spomi-nu procesnega računalnika. Naupodobitveni valj se pri vsakemobratu najprej upodobi drug barv-ni izvleček (operacija ustreza vla-ženju tiskovne forme v mokrem of-setnem tisku), nato nabarva z elek-trobarvo in prek ofsetnega valjanatisne na papir. Ker je stroj kon-strukcijsko enak ofsetnemu stroju(upodobitveni valj ustreza ploščne-mu in ima vgrajen z gumijevo na-pono prevlečen ofsetni valj), keruporablja pastozno elektrobarvoin ne suhega tonerja, se ta tehnolo-gija imenuje digitalni ofsetni tiskDOC, angl. Digital Offset Color.Digitalni ofsetni stroj ima en samtiskovni člen, vendar ustreza ana-lognemu ofsetnemu stroju s štirimioziroma šestimi tiskovnimi členi(to še ne pomeni, da je tudi enakozmogljiv).

Slika 28. Digitalni ofsetni stroj jelahko zasnovan tudi kot rotacija.Ker pa papirni trak ne more štiri-ali večkrat potovati okoli tiskovne-ga valja, temelji na enoprehodnemnačelu. Upodobljeni in nabarvanibarvni izvlečki se najprej zberejona ofsetnem valju in potem hkratinatisnejo na papir. Upodobitveniin ofsetni valj se morata zavrtetištiri-oziroma šestkrat, medtem kotiskovni valj samo enkrat. Številkepomenijo: 1 – zaslon za upravlja-nje, 2 – barvilnik, 3 – laser z upo-dobitvenim valjem, 4 – ofsetnivalj, 5 – tiskovni valj, 6 – dodatniprocesni barvi.

Slika 29. Elektrofotografska ro-tacija je lahko tudi multiprehodnisistem, pri katerem se pri neposre-dnem tiskanju barvni izvlečki napapirni trak natisujejo eden zadrugim. Številke na prerezu (B)pomenijo: 1 – zvitek papirja v vla-galniku, 2 – napenjalnik, 3 – kon-dicioniranje, 4 – tiskovni členi zaobojestranski tisk, 5 – talilnik, 6 –izlagalni sestav, 7 – rezalnik predizlagalnikom pol.

Slika 30. Elektrofotografski strojza posredno tiskanje z enopreho-dnim sistemom v sedmih barvah.Z upodobitvenega valja se barvniizvlečki drug za drugim najprejprenesejo na ofsetni valj, od tod pavsi hkrati natisnejo na papir. Strojima zelo majhen tiskovni valj, kipapir pritisne ob ofsetnega, da setonerji prenesejo na papir.

Slika 31. Digitalni ofsetni strojDOC za tisk etiket.

Stroji za kapljični tisk

V kapljičnem tisku lahko s pri-lagojenimi tiskarskimi črnili po-tiskamo kakršen koli tiskovnimaterial, stroji pa se pojavljajo vvseh oblikah. Skoraj vsakdo po-zna osebne tiskalnike in fototi-skalnike za domačo digitalno te-mnico, mnogi uporabljate zmo-gljive pisarniške tiskalnike (smallformat ink-jet systems, office appli-cations) za formate A4 in A3,manj znani pa so stroji za studij-sko, polindustrijsko ali industrij-sko dejavnost.

Osebni in pisarniški kapljičnitiskalniki imajo najpogosteje ti-skovno geometrijo ravno – rav-no, tako da se štiribarvna tiskalnaglava giba levo-desno in pravo-kotno na smer gibanja pole. Na-tiskuje v obeh smereh, medtemko se pola tiskovnega materialaravnoležno premika na primer-nem transportnem mehanizmu.Tiskarska črnila so v eni(CMYK), dveh (CMY+K) ali šti-rih ločenih kartušah(C+M+Y+K). Fototiskalnikiimajo v dveh ali ločenih kartušahšest tiskarskih črnil, po dve cianin magenti (standardno in svetlocian oziroma magenta barvo). Stem zagotovijo večji barvni obsegin kakovostno upodabljanje naj-svetlejših barv; slika 32.

V pisarniški dejavnosti so po-gosti tudi trdočrnilni tiskalniki.Presek in delovanje enopreho-dnega (singlepass) trdočrnilnegatiskalnika ponazarjajo skice nasliki 33.

Slika 32. Fotokapljični tiskalnikza avtorsko ali studijsko uporaboima v tiskovni glavi šest ločenihkartuš za tiskarska črnilaC1+C2+M1+M2+Y+K. Nekate-ri imajo namesto dveh pisanihbarv dve črni (sivi), da lepše nati-snejo črno-bele slike, drugi tudi dodeset kartuš s procesnimi barvami.Tiskovna glava upodablja sliko vobeh smereh, tiskovni material pase giblje pod njo. Tiskalniki te vrsteuporabljajo tiskarska črnila na po-dlagi barvil ali pigmentov. Pi-gmentna so svetlobno bolj obstoj-na.

Slika 33. Delovanje enopreho-dnega trdočrnilnega tiskalnika: A)Na jeklen upodobitveni valj (1) sestransko nepravilno (zrcalno) drugza drugim upodobijo vsi štirjebarvni izvlečki. Od tod se še medistim obratom (!) v tiskovni črtiprenesejo na tiskovni material (2),kjer nastane stransko pravilno obr-njen natis. Zadosten tiskovni tlakzagotavlja tiskovni valj (3), ki so-časno tudi zatali (fiksira) natis. Zjeklenega upodobitvenega valja sevedno prenese vse raztaljeno črnilo(sto odstotkov), brez ostanka, dalahko tiskovna glava (4) nanj na-nese štiri nove izvlečke. B) Tiskar-ski oziroma črnilni vosek se v ogre-tem barvniku (1) raztali in kapljav tiskovno glavo (2). Ta brizga ka-pljice taline (3) na upodobitvenivalj, ki je premazan s silikonom inogret. Ogret zato, da se kapljice nezatalijo, medtem ko silikonski pre-maz omogoča popoln prehod talinena papir. C) Ko se tiskarski vosek(I) prenese na »hladen« papir (II),v kapljevinastem stanju prodre vnjegovo notranjost. Ker se sprotiohlaja, se elementarne rastrske toč-ke (III) ne morejo preveč razširiti,povečati ali deformirati (sprea-ding, scattering). S papirjem tvori-jo trdno povezavo, medtem ko sodeformacije pri kapljičnem tiska-nju s črnili na podlagi barvil alipigmentov pogoste. (D) Tiskovnaglava (a) se ne giba, marveč potekapo vsej širini upodobitvenega valja(b). Vse štiri izvlečke upodabljahkrati in zagotavlja neoporečnobarvno skladje.

Stroji kapljičnega tiska za stu-dijsko dejavnost so namenjenibodisi za izdelavo preskusnih alikorekturnih odtisov. Pri forma-tih do A3 se tiskovna glava pre-mika nad ravnoležno polo ti-skovnega materiala, pri večjihformatih in bolj preciznih izved-bah pa je napeta na tiskovni valj.Ta se vrti, ob njem pa se levo-de-sno premika tiskovna glava. V ti-skovni črti upodobi vse barvneizvlečke hkrati, stroji te vrste sotorej enoprehodni sistemi(singlepass); slika 34.

Stroji za izdelavo korekturnihodtisov so namenjeni za pregledpublikacije neposredno pred ti-skom. To je revizija, s katerougotovimo pravilno uporabo pi-sav, razporeditev strani, slik,barv, logotipov ipd. Zadostujetiskovna glava s štirimi procesni-mi barvami CMYK, razmeromanizka naslovna ločljivost, zato pamalo večja hitrost in format. To-vrstni stroji so uporabni tudi zanatis geodetskih in gradbenihnačrtov, če imajo več kot štiri-barvno tiskovno glavo pa tudi ze-mljevidov; slika 35.

S preizkusnim digitalnim ti-skom ugotavljamo vizualno ka-kovost reprodukcije. Da bi zago-tovili barvno obvezujoč pogod-beni natis, morajo zelo natančnosimulirati standardne razmere vkasnejšem proizvodnem tisku, zakar imajo šest- ali celo osembarv-ne tiskovne glave. Šestbarvna ti-skovna glava ima dve cian in ma-genta črnili, osembarvna pa stan-dardne in korigirane procesnebarve (CMYK + CMYK) ali pacelo tri cian in magenta črnila,vendar le eno rumeno in črno(C+C+C+M+M+M+Y+K). Vnekaterih primerih za tisk črno-belih reprodukcij uporabljajo tu-di več črnih oziroma sivih tiskar-skih črnil.

Trdočrnilni studijski tiskalnikiimajo po širini natisa namešče-nih več nepremičnih tiskovnihglav. Tudi te so štiri-, šest- aliosembarvne.

Slika 34. Studijski tiskarski strojza kapljični tisk s tiskovno glavo obtiskovnem valju, na katerega jenapet tiskovni material.

Slika 35. Širokoformatni studij-ski tiskalniki so primerni tudi zatiskanje zemljevidov, vendar mo-rajo imeti več kot štiribarvne ti-skovne glave.

Skupina polproizvodnih inproizvodnih strojev za kapljičnitisk je primerna za številne dejav-nosti. Tiskajo na pole ali zvitke.To so hitrotekoči stroji (high spe-ed ali high volume printing sy-stems) s tiskovno hitrostjo okoli 2m/s (približno 21.500 odtisovformata A3 na uro), stroji za ti-skanje, oplemenitenje in dodela-vo embalaže (industrial packa-ging printing systems), širokofor-matni stroji za tiskanje na pole alizvitke do širine 5 ali celo 8 me-trov (lagre format printing sy-stems), stroji za tiskanje časopisov(newspaper printing systems), stro-ji za tiskanje fotografij v fotola-boratorijih (photographic prin-ting systems) idr. Glede na izved-bo in zahteve imajo tiskovne gla-ve premične ali nepremične povsej širini natisa, z ene ali obehstrani tiskovnega materiala. Na-vedene sisteme prikazujejo slike36, 37 in 38.

Slika 36. Širokoformatni ka-pljični stroj za tiskanje »jumbo«plakatov za panoje, zgradbe, vozi-la ipd.

Slika 37. Nekateri stroji za veli-koformatni kapljični tisk spomi-njajo na ofsetne odtisovalnice, sajimajo tiskovne glave nameščene vgibajočem se vozičku, medtem kotiskovni material miruje na ti-skovni plošči.

Slika 38. Visokozmogljiva rota-cija za kapljični tisk, ki je name-njena za tisk časopisov.

Odtis in ali natis? Odtis, kjer jetiskovni tlak velik, natis, kjer jemajhen ali ga ni. Prvi v analo-gnih, drugi v digitalnih tiskar-skih tehnikah.

SKLEP (?)

Marko KUMAR

Viri

Marko KumarTehnologija grafičnih proce-

sovCenter za poklicno izobraževa-

nje Republike SlovenijeLjubljana, avgusta 2007

1. UVOD

Fleksotisk omogoča tiskanje narazlične tiskovne materiale. Ži-vilska industrija je pomembnotržišče, ker je za njene potrebemogoče tiskati biološko neopo-rečno, z barvami na vodni osnoviter med drugim tudi na neporo-zne materiale. To še posebno ve-lja za tisk na aluminijaste, polie-tilenske, polipropilenske, polia-midne in poliesterske folije ter nacelofan, PVC-folije, metaliziranefolije, specialne folije in lamina-te. Drugi tiskovni materialivključujejo darilne ovojnine,kartonsko embalažo, embalažo izvalovitega kartona, barvne kata-loge, časopisne priloge, brošure,rokovnike in druge poslovneoblike izdelkov.

Osnovne funkcije embalaže so:fizična in organoleptična zaščita,

TERMOMEHANIČNO TISKANJE

NADALJEVANJEV ŠTEVILKI 6/2007

ki zagotavlja ohranjanje kakovo-sti izdelka, predstavitev izdelka,ki izpolnjuje tržne zahteve, ko-munikacija oziroma obveščanjeporabnika o embalaži in nadalj-nji poti odpadne embalaže, oko-lju prijazno in kompatibilno rav-nanje z odpadno embalažo terzagotovitev ravnovesja med cenoin predstavitvijo izdelka. Velikdel embalaže, ki pride v stik z ži-vilom, je podvržen termohigro-metričnim razmeram, torej spre-membam temperature in vlage.Z njimi pa je tesno povezana ke-mijska in organoleptična neopo-rečnost embalažnega materiala.

Fleksibilna, gibka embalažalahko vključuje različne materia-le, od papirja do različnih plastič-nih materialov, PVC-, polikar-bonatnih in PET- ter alufolij infilmov. Predelava gibke embala-že iz plastičnih materialov poteka

Slika 1. Shematski prikaz tiskanja mokro na mokro.

Slika 2. Dodatna naprava za utrjevanje odtisov EB.

ANALOGNO TISKANJE

19

NOVA TEHNOLOGIJAFLEKSOTISKA

v dveh ali več fazah, in sicer: ti-skanje, laminiranje, ki je običaj-no s plastičnimi ali alufolijami,in/ali lakiranje. V vseh postopkihse običajno uporabljajo topila.

1.1 Stanje na področju tiskafleksibilne embalaže

Najpogosteje uporabljene ti-skarske tehnike na tovrstnih ma-terialih so flekso- ali globoki tisk,barve, ki se uporabljajo v teh teh-nikah tiska, pa so na vodni osno-vi ali raztopinske barve (solvent-base), odvisno od tehnologije su-šenja in namena uporabe končneembalažne enote, torej pakiranju

Slika 3. Shematski prikaz namestitve naprave za sušenje oz. utrjevanje tiskarskebarve na odtisih. Naprava je nameščena takoj za centralnim tiskovnim valjem na iz-hodu, tako da vmesni sušilniki (leva skica) niso več potrebni.

živilskih izdelkov. Trenutno sta-nje na tem področju fleksotiska:

F fleksotiskarske barve so raz-topinske (organska topila), s su-šenjem – utrjevanjem s toplimzrakom,

F topila, ki se uporabljajo zauravnavanje viskoznosti, sušenjain kot čistilna sredstva,

F postopek tiskanja – posa-mezne fleksotiskarske barve sesušijo na centralnem valju pritemperaturi okrog 60 °C, natopa trak tiskovnega substrata po-tuje skozi sušilni kanal, kjer po-teka sušenje – utrjevanje tiskar-ske barve pri temperaturi zrakaokrog 106 °C,

F odvajanje sušilnega zraka(prisotne hlapne komponente iztiskarskih barv); na vsakem ti-skovnem členu in v sušilnem ka-nalu se odvajajo zrak in hlapnekomponente iz tiskarske barve,ki se lahko izpušča v okolje ali pakroži v sistemu, s čimer se zmanj-šujejo toplotne izgube,

F tiskovni členi se čistijo z reci-kliranimi topili,

F topila se reciklirajo z vaku-umsko destilacijo.

2. WetFlex™ ­NOVA TEHNOLOGIJA

WetFlex™ je fleksografskiproces, ki uporablja UniQure™tiskarsko barvo, patentirano priSun Chemicalu. Prilagojen je zaaplikacije na fleksotiskarskihstrojih, predvsem za tisk fleksi-bilne embalaže (tisk na folije).

Ime Wetflex se nanaša na zmo-žnost navzemanja tiskarske barvemokro na mokro v fleksotisku.Tiskarska barva na odtisu se utr-juje v in-line sistemu z elektron-skimi žarki. Zato je to tehnologi-ja brez izpustov hlapnih spojin vzrak. Izpira se z vodo.

2.1 Tiskanje mokro na mokro

Nova tiskarska barva se navze-ma na sveže odtisnjeno, podob-no kot v ofsetnem tisku. Prvi od-tis še ni suh, ko se nanj že odtisnenaslednja tiskarska barva. Govo-rimo o tisku mokro na mokro,angleško Wet trapping process(Wtp); slika 1.

2.2 Naprava za utrjevanjeUniQure tiskarske barve

EB (Electron Beam) ­ napravaza utrjevanje tiskarske barve nasliki 2 proizvaja elektronsko žar-čenje. Vgradi se na izhodu kotdodatna naprava fleksotiskarske-ga stroja; slika 3.

Maksimalna hitrost utrjevanjaje 460 m/min., širina zvitka paod 500 do 1680 mm.

2.3 Kako poteka utrjevanje?

Volframova nit znotraj vaku-umske celice potrebuje visokoelektrično napetost. Nitke soelektrično pregrete, tako da emi-tirajo elektronski oblak. Elektro-ni se sprostijo iz oblaka in ob po-speševanju dosežejo izredno vi-soke hitrosti. Pospešeni elektroniprehajajo skozi okence in prodi-rajo v notranjost potiskane folije,kjer povzročijo želene moleku-larne spremembe na potiskanifoliji.

Proces EB je zelo natančen inga je možno nadzorovati tako, dadosežemo želeno stopnjo utrje-vanja, in sicer z računalniškim si-stemom, ki uravnava količino inpenetracijsko globino elektro-nov. Molekularne spremembeso:

F utrjevanje polimerov,F utrjevanje barvnih premazov

in lepil,F povečanje odpornosti proti

drgnjenju, abrazijiin drsenju,

F večja kemijska odpornost,F »spomin« za krčenje folije.

Slika 4. Delovanja EB-naprave za utrjevanje tiskarske barve na odtisu.

SUŠENJE TISKOVIN

20

Proces je trenuten in sistem de-luje pri sobni temperaturi, prikateri so EB-barva, premazi in le-pila 100-odstotno trdni materialiin ni emisij hlapnih organskihspojin (HOS) ali drugih onesna-ževalcev zraka. EB-sistemi so zelovarni; slika 4.

Potiskani trak folije potuje mi-mo postaje za utrjevanje tiskar-ske barve. Žarilna nit emitiraelektrone ­ elektronsko žarče-nje. Elektroni se pospešijo s po-močjo visoke napetosti električ-nega toka, potujejo skozi oknona folijo in potem zadenejo od-tis. Tam povzročijo molekularnospremembo, da se tiskarska barvazamreži in s tem utrdi; slika 5.

EB-sistem je varen, saj vsa ener-gija ostane znotraj naprave, in jekar 500-krat varnejši, kot dopu-ščajo predpisi OSHA (Occupa-tional Safety & Health Admini-stration); slika 6.

V primerjavi s sušenjem UVima naslednje prednosti:

F ni fotoiniciatorjev,F ni monomerov,F elektronsko vodene razmere

strjevanja (sušenja),F ni vmesnega sušenja,F ni segrevanja tiskovnega

materiala,F ni poznejšega sušenja,F možno je pranje z vodo

in avtomatskimi napravami.

3. UniQure™FLEKSOTISKARSKABARVA

Proizvajalci tiskarskih barv obi-čajno ponujajo visoko koncentri-rane barve ne glede na to, ali sopigmentne na vodni osnovi ali pana osnovi topil. Uporabnik ozi-roma tiskar si mora sam pripravi-ti tiskarsko barvo glede na vrstoin lastnost tiskovnega materialater uporabnost izdelka. Splošnirecept sicer poda proizvajalec ti-skarske barve, vendar pa s tem nirečeno, da bo taka koncentracija

Slika 5. Potek polimerizacije in zamreženja. Polimerizacija poteka tako, da se oligo-meri in monomeri povežejo v dolge verige, te pa v mrežne strukture.

Slika 6. Varnost elektronskega žarčenja EB. Energija ostaja znotraj sistema.

ustrezna tudi v praksi. Priporoče-na je izdelava poskusnega odtisa!

3.1 Primernost tiskarske barveUniQure™

To je tiskarska barva z nezna-tnim vonjem, ki jo proizvajapodjetje Sun Chemical in je pri-rejena posebej za WetFlex™ fle-ksoproces. Tiskarska barva seutrjuje po hladnem postopku, zzamreženjem, brez krčenja aligubanja tiskovnega materiala.

Navzemanje barve je podobnokot pri ofsetnem tisku, ki dovo-ljuje tisk mokro na mokro. Vi-skoznost tekoče barve je višja kotpri konvencionalni tiskarski bar-vi na vodni osnovi. Ima velikobarvno moč z izvrstno ostrino ra-strske pike. Kljub vodi v formu-laciji barve se ta ne suši na aniloksvalju, kar omogoča zelo hitro ti-skanje. Primerjava fleksotiskar-

Slika 7. Primerjava fleksotiskarskih barv na polietilenu, potiskanem z enakimaniloks valjem.

ske barve UniQure™ s klasični-mi je tabelirana v preglednici 1,slika 7 pa kaže primerjavo odpor-nosti oziroma značilnosti, kot stasijaj in optična gostota. Ta fle-ksotiskarska barva je tudi ekolo-ško primerna, ker

F ni emisije hlapnih spojin,F sta občutno zmanjšana vonj

in migracija,F je znatno manj izločkov,F je čiščenje z vodo preprosto.

3.2 Kakovost tiska

Navzemanje ponazarja slika 8,deformacijo rastrskih pik pa slika9. V prvi vrsti so prikazane slikenavzemanja tiskarske barve prifleksotisku, ki uporablja tiskar-sko barvo s topilom. Spodnji dvevrsti pa prikazujeta tehnologijoWetFlex navzemanja pri dveh ra-zličnih hitrostih tiska.

Slika 8. Navzemanje fleksotiskarskih barv.

OGLASA

Samo stevilka, ampak za njo stoji Sun Chemical – najvecji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamopri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvodein storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave resitve v pravem casu.

WWW.SUNEUROPE.COM

Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si

1VSAKA DVA TEDNA PATENTIRAMO ENO INOVACIJO –

V POVPREC JU V ZADNJIH STIRIH LETIH. VSE TO SAMO Z ENIM NAMENOM:PONUDITI VAM NAJBOLJSE MOZNE BARVE IN LAKE.

TISKARSKE BARVE

22

Na sliki 9 so različne rastrsketonske vrednosti v cian in ma-genti. Vidi se, da so rastrski tonipri klasični tehnologiji bolj de-formirani in bolj povečani. Polegtega linijatura rastrskega valja ve-

Slika 9. Deformacija in povečanje rastrskih tonov.

Slika 10. Učinek linijature rastrskega valja na sijaj in barvno gostoto.

Najprej moramo opredeliti, okakšnih podstavkih govorimo.Seveda so to podstavki za kozar-ce.

Zakaj ni vsak »podstavek« pod-stavek, moramo najprej vedeti,kakšni morajo biti.

Osnovno izhodišče je njihovnamen. Ta je, da vpijajo vso te-kočino, ki je kakor koli zunaj ko-zarca. S tem preprečujejo kaplja-nje tekočine s kozarca na uporab-nikovo obleko. Torej njihovosnovni namen je, da varujejouporabnika. Ker so najpogostejeuporabljeni v gostinskih lokalih,je njihova osnovna funkcija za-varovanje gosta.

Zgodovina podstavkov

Prvi podstaki v približno dana-šnji obliki so bili narejeni okoli1880. leta. Leto 1893 pa lahkodojemamo kot njihovo uradnorojstvo, saj je takrat Dresdenčan

liko manj vpliva na sijaj in barv-no gostoto kot pri uporabi kla-sičnih fleksotiskarskih barv; tovidimo na sliki 10.

Medtem ko je optična gostotapolnih površin skoraj neodvisna

od hitrosti tiskanja, je po drugistrani močno pogojena z vrsto ti-skovne forme; slika 11.

Leopold SCHEICHERInštitut za celulozo in papir Ljubljana

Slika 11. Tisk polnih površin in zgradba tiskovnih form.

TB UniQure™ TB TBkonvencionalna UV EB na vodni osnovi na osnovi topil

ni ni malo VOC-emisij VOC-emisije soVOC-emisij VOC-emisij prisotne

viskoznost: viskoznost: viskoznost: viskoznost:400‡700 mPa.s 500‡800 mPa.s 50‡100 mPa.s 40‡60 mPa.s

ni ni omejena dobrasuπenja suπenja topljivost topljivost

ËiπËenje TB ËiπËenje TB ËiπËenje TB z ËiπËenje TBs topili z vodo amoniakom s topili

ni ni pH uravnavanjeuravnavanja uravnavanja uravnavanje viskoznosti

kateri koli zaprt zaprt dokazanasistem Ërpanja sistem Ërpanja sistem Ërpanja eksplozivnost in

sistem vraËanja

Cyrel® DPI Cyrel® DPI Cyrel® DPI Cyrel® FAST DFM Novotec® Sleevetrπa podloga trπa podloga

alkoh. barve EB-barve EB-barve EB-barve EB-barve

2,5

2

1,5

1

0,5

0

GRAFIČNI IZDELKI

23

NI VSAK »PODSTAVEK«PODSTAVEKRobert Sputh patentiral njihovoizdelavo iz papirne kaše.

Pred tem so podstavke izdelo-vali iz polsta (filca). Vsak večer sojih oprali in posušili za uporabonaslednjega dne. Roko na srce,vse skupaj ni bilo videti ravno le-po. Zato se je tudi porodila ideja,da jih izdelajo iz česa drugega ­cenejšega, vendar prav tako vpoj-nega.

Po letu 1930 so se pojavili prvipotiskani podstavki. Prvotno sobili tiskani v tehniki visokega ti-ska, po letu 1970 pa so jih začelitiskati v ofsetnem. Vse bolj sopostajali barviti in vse bolj so na-nje prodirale barvne reprodukci-je. S tem pa so podstavki postalitudi nekaj več.

Podstavki so lahko izredno spo-ročilni in čudovit ter uspešenoglasni medij.

Kako narediti»pravi« podstavek?

Podstavek v pravem pomenubesede bomo naredili le, če bo iz-polnjeval svojo osnovno nalogo,da bo zaradi svoje zadostne vpoj-nosti varoval uporabnika. To bo-mo dosegli, če bomo izbrali:

b ustrezen material,b ustrezno izdelavo,b ustrezno pripravo.

Materiali za podstavke

Materiali za podstavke morajobiti predvsem dovolj vpojni, topomeni, da imajo čim večji ko-ličnik med maso vpite tekočine

in lastno maso. Poleg tega je po-membno, kako hitro tekočinovpijajo vase.

Materiali za podstavke morajobiti čim bolj voluminozni, takoda vsebujejo čim več mikropor, vkatere se vpije tekočina. Bolj koso voluminozni, več tekočine sosposobni vpiti.

Materali za podstavke morajobiti tudi ustrezne debeline (v pri-merjavi s papirji in kartoni mate-riale za podstavke oziroma lepen-ke ne podajamo z gramaturo,temveč z njihovo debelino vmm). Kako debelo lepenko bo-mo uporabili, je odvisno pred-vsem od tega, koliko tekočine pri

uporabi bi morali podstavki vpi-ti. Navkljub temu pa moramopaziti predvsem, da niso pretenkiin s tem prelahki, da se ne bi zale-pili za kozarec ali posodo in bi pripitju namesto morebitne prelitetekočine padel na našo oblekokar cel podstavek.

Materiali za podstavke morajobiti razmeroma poceni, saj jeuporaba časovno omejena (do-kler se preveč ne zamaže ­ žele-na je enkratna uporaba).

Danes praviloma ne uporablja-mo več nepotiskanih podstav-kov. Zato morajo biti materializanje narejeni tako, da jih je čimlažje možno potiskati.

Materiali, ki so na voljo za pod-stavke, navedeno bolj ali manj iz-polnjujejo. So primerno vpojni,voluminozni, izdelani najpogo-steje iz več slojev ­ krajna sloja(spodnji in zgornji) iz tankegaboljšega naravnega papirja (ne-premazanega) ustrezne beline involuminozne zelo vpojne sredi-ce, narejene pretežno iz staregapapirja in lesovine. Dobijo se vdebelinah od 1,2 do 2,5 mm.

Izdelava podstavkov

Tudi pri izdelavi moramo pazi-ti, da ne oziroma čim manj okr-nemo njihovo osnovno funkcijo

24

IZDELAVA PODSTAVKOV

in zmanjšamo osnovno vpojnost.Ker nepotiskanih podstavkovdanes praktično ne uporabljamo,je pomembno, v kateri tehnikijih bomo potiskali.

Čeprav so vse do konca šestde-setih let prejšnjega stoletja tiskalipodstavke izključno v knjigoti-sku, je ta tehnika zelo neprimer-na. Zaradi pritiska, ki je potre-ben za prenos barve s tiskovneforme na lepenko in je ta le na ti-skovnih elementih, proste povr-šine pa so popolnoma neobreme-njene, prihaja do neželenega»vdiranja« vanjo. S tem pa se po-rušijo mikropore in vpojnost sezmanjša. Poleg tega moramo že vosnovi uporabiti bolj čvrsto le-penko, ki pa ima manjšo vpoj-nost.

Tudi sitotisk je popolnoma ne-primerna tehnika za tiskanjepodstavkov, predvsem zaradiprevelikih količin barve, ki se vtej tehniki nanašajo na lepenko.Ta prodre in zapolni mikropore,ki so namenjene za vpijanje teko-čin.

Prav tako sta obe omenjeni teh-niki skrajno vprašljivi za tisk ra-striranih površin, še bolj pa zatisk barvnih reprodukcij.

Tako nam preostane le še ofse-tni tisk. Potreben pritisk je raz-porejen po vsej površini, nanosibarve pa so neprimerno manjšikot v sitotisku. Vendar tudi tu nivse povsem enostavno:

1. Potrebujemo primerne ti-skarske stroje, ker je tiskovnaprehodnost lepenke za podstavkezelo omejena zaradi njene debeli-ne in krhkosti. Seveda morajo bi-ti stroji temu prilagojeni.

2. Uporabiti moramo ustreznoodtisno gumo in podlago zanjo,ki bosta zagotovili enakomerenodtis vse površine, vključno zmajhnimi neravninami.

3. Z ustreznimi dodatki mora-mo prilagoditi tiskarsko barvotako, da čim bolj preprečimo ce-pljenje, ki je pri lepenkah za pod-stavke v »normalnih« razmerahizrazito.

4. Izbrati moramo primerno,vsekakor pa minimalno možnovlaženje tiskovne forme.

Oblikovanje in priprava za tisk

Na videz grafična priprava ni-ma vpliva na podstavke. Vendarje tu začetek tega, kako učinkovi-te podstavke bomo naredili. Nato lahko vplivamo:

b s pravim izborom rastrira-nja; izbrati moramo optimalnokombinacijo gostote rastra inoblike rastrskih pik; za upoda-bljanje podrobnosti je želena čimvišja gostota rastra, za ohranjanjeprvotne vpojnosti pa čim nižja;konflikt razrešujejo določeneoblike rastrskih pik, ki pri enakigostoti rastra dajejo vtis, da je ra-ster bolj fin, npr. opečni raster(Cigelraster),

b kolikor je možno, se bomoizogibali temnih barv; polnoobarvane svetlejše površine bo-mo skušali doseči z rastriranjem,

b če bomo imeli pretiskano ce-lotno polno površino, se bomo,če se le da, izognili obojestransko

potiskanih podstavkov, zlasti česo obojestransko enaki,

b če je le možno, bomo pod-stavke na robovih pustili nepoti-skane, da se prelita tekočina zau-stavi na robu, kjer je njegovaosnovna vpojnost neokrnjena.

Podstavki so tudi nekaj več

Prav zaradi tega, ker so običaj-no tudi potiskani in so zelo svo-bodni glede svoje oblike (ni nuj-no, da so le okrogli ali kvadra-tni), so lahko nekaj več. Več so zasporočilo, ki ga nosijo. Kolikoveč, pa je odvisno le od tega, ka-ko prepričljivo znamo podatisporočilo.

Predvsem pa ne smemo pozabi-ti, da podstavki predstavljajo od-mor oziroma jih v odmorih upo-rabljamo. Takrat se običajnoskušamo razbremeniti drugihskrbi. Osnovna naloga podstav-kov pa je, da nas varujejo, da senehote, po nesreči ne zamažemo.Sporočila, ki jih nosijo, pa se nasbodo tako ali drugače dotaknilain se prikradla v našo podzavest.

Kakšni ne smejo biti?

Vsekakor ne smejo biti izdelanina neustreznih nevpojnih mate-rialih, potiskani na nevpojnihpremazanih papirjih, po možno-sti še plastificirani in nato kašira-ni na nevpojne materiale.

Tak »podstavek« ni več podsta-vek, je le še tisto »nekaj več«. Patudi to ne, ker ne izpolnuje svojeosnovne naloge in je zato neupo-raben. S tem pa se izgubi tudi ti-sto »nekaj več« in konča kot toli-ko drugih reklamnih letakov.

Kje vse najdemo podstavke?

Čeprav so podstavki nastali pr-votno za potrebe pivnic pri pitjupiva, jih danes najdemo vsepo-vsod.

Najbolje ponazorimo to, če po-vzamemo slogan in vsebino prve-ga podstavka koledarja, sestavlje-nega iz 12 podstavkov:

»Kar gre čez rob, je naše! Vsvoje pore slastno vpijemo ne lepivo, temveč tudi sokove (najrajeborovničevega), vina (merlot, te-ran), kavo, sladoled, skratka vse,kar pušča trdovratne madeže navaših oblekah.«

Sašo REV

Breaking recordsfor our customers.

When it comes to customer needs,every paper run is unique. At UPMwe pride ourselves on goodproduction planning, smartworking methods and clever logisticchains – all essential in order tomeet the requirements. We areambitious. We like to exceed ourcustomers’ expectations.

www.upm-kymmene.com

Wel

com

e to

visi

t UPM

at I

fraEx

po 2

007,

sta

nd B

850

26

TIPOGRAFSKA KRONIKA

TIPOGRAFSKAKONFERENCA

AtyPI 2007

ATypI je kratica za mednaro-dno tipografsko združenje – As-sociation Typographique Interna-tionale. Povezuje tipografe, takoposameznike kot podjetja, ki seukvarjajo z oblikovanjem, izdela-vo, trženjem in prodajo fontov,raziskovalce, učitelje in ljubiteljetipografije. Poslanstvo organiza-cije je tudi zbiranje in posredova-nje infomacij o mednarodnemdogajanju na področju tipografi-je.

Nadalje, združenje razpisuje inpodeljuje nagrade na področjuoblikovanja pisav ter organiziravsakoletno mednarodno tipo-grafsko konferenco. – Podrobnoo (več kot petdesetletni) zgodo-vini združenja smo poročali v 6.lanski številki Grafičarja (str.10–13).

Letošnja tipografska konferen-ca je bila na angleškem jugu, vobmorskem Brightonu. Potekalaje med 12. in 16. septembrom.Soorganizatorstvo konference jepripadlo fakulteti za umetnost &arhitekturo univerze Brighton.Na tej fakulteti so bila vsa konfe-renčna predavanja – letos tudi potri hkrati (v treh različnih preda-valnicah oziroma dvoranah).Hkrati so bile na fakulteti tudivse razstave, ki so bile organizira-ne v okviru tipografske konfe-rence. Poleg tega si je bilo mogo-če ogledati še razstave drugih fa-kultetnih oddelkov, ki so v temčasu pripravili priložnostne raz-stave, na primer razstavo študen-tov fotografije in razstavo štu-dentov grafičnih komunikacij.

Naslov letošnje konferenceHands on naj bi nakazoval na po-vezovanje zgodovine, pokrajinein arhitekture s tipografijo. Šeposebej je bil izpostavljen angle-ški tipograf Eric Gill, ki je bil ro-jen prav v Brightonu. Njegova ševedno izredno popularna pisavagill sans je bila izdelana pred na-tanko osemdesetimi leti in je

Nasproti fakultete za umetnost in arhitekturo stoji največja znamenitost Brightona – kraljevi paviljon (The Royal Pavilion).

Del nabora znakov nagrajene pisave arno podjetja Adobe.

NAGRADE IN PRIZNANJA

27

ovrednotena kot angleška nacio-nalna pisava.

Prva dva dneva sta bila posveče-na tehnologiji. Na t. i. tehnolo-škem forumu (TypeTech Forum)so strokovnjaki in raziskovalciposredovali novosti in dopolni-tve o podpori zapisa fontovopentype v različnih aplikacijah,o uporabi mnogovrstnih matric(multiple master), ponovno so

Nagrajena pisava tisa študenta naravoslovnotehniške fakultete Mitje Miklavčiča.Slika spodaj: eden od nagrajenih plakatov.

Linearni napis na pročelju muzeja kraljevega paviljona (tudi iz druge polovice 19.stoletja). Bodite pozorni na nenavadno oblikovano verzalko G.

oživili razpravo o fontih, ki souporabni za predstavitve in bra-nje z zaslonov, torej v povezavi zrabo tipografije na spletnih stra-neh. Iz lanskega leta se je nadalje-vala razprava o možnostih prila-gajanja zapisa open type, ki je bilprvotno izdelan za latinične pisa-ve, nelatiničnim pisavam (arab-skim, indijskim, japonskimipd.), nadalje o različicah glifovin kodiranju znakov UNICO-DE. Predavanja so bila tudi natemo glajenja kivulj črkovnih innečrkovnih znakov; prezentacijauporabe Adobe Font DevelopmentKit za open type (AFDKO). Po-sredovana je bila tudi nadgradnja(iz lanskega leta) na področju po-enotenja fontov, uporabnosti vobeh operacijskih okoljih (Win-dows in Mac OS X) v različiciprograma BitFonter 3.

V naslednjih dneh so se zvrstilapredavanja, ki so pokrivala drugatematska področja. Izčrpno sobile predstavljene teme tipograf-skega oblikovanja v Angliji, gle-de na zgodovinske povezave: žeomenjeni Eric Gill pa tudi nje-gov učitelj Edward Johnston (av-tor pisave za londonsko podze-mno železnico – metro). V pove-zavi z njunim tipografskim de-

lom je bila posebna pozornostnamenjena linearnim pisavam,npr. helvetici, ki je letos dočakalaabrahama. Nadalje digitalizira-nim pisavam, ki so zasnovane naklesanih pisavah v kamen, in pi-savam, ki se uporabljajo v arhi-tekturi. Posredovani so bili po-datki o črkolivnicah v Riu de Ja-neiru. Podani sta bili dve temelji-ti predavanji o uporabnosti(predvsem »neuporabnosti«) ne-katerih nemških standardov(DIN) na področju tipografije.Hkrati so bila pokrita tudi drugapodročja, kot so tipografija tur-ških nagrobnikov, bengalska pi-sava in staroslovanski zapisi.Skratka, kot je že napovedovalatema letošnje konference; pove-zava zgodovine, sedanjosti in ge-ografske ali kulturne drugačno-sti.

TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE

28

V okviru konference je bilo or-ganiziranih več tipografskih raz-stav. Mednarodna organizacijaType Directors Club, ki skrbi zaizobraževanje svojih članov napodročju tipografije, zgodovinetipografije, tipografskega obliko-vanja, uporabe novih tehnologijv tipografiji, pomena tipografijekot komunikacijskega orodja, jepripravila 53. razstavo. Ta je pri-kazovala oblikovalske rezultatevsakoletnega nagradnega nateča-ja, in sicer najboljši tipografskiizbor za koledarje in plakate z le-tnico 2006. Nadalje smo lahkovideli dela nagrajencev natečaja(sicer za leto 2007) za najboljšopisavo. Na tem delu razstave smolahko občudovali tudi pisavo ar-no podjetja Adobe, ki jo je izdelalRobert Slimbach za 25. jubilejtega podjetja in vsebuje največrazličic nelatiničnega zapisa jezi-ka (npr. cirilice, grščine), in pisa-vo tisa univerzitetnega diplo-manta grafične tehnologije nara-voslovnotehniške fakultete MitjeMiklavčiča. – Za tiste, ki bi jihmorebitni tipografski natečaj za-nimal: za leto 2008 je že razpi-san, rok za predajo novoobliko-vanih pisav je 14. december2007. SOTA – The Society of Ty-

pographic Aficionados – je vsako-letno tipografsko galerijo razsta-vila tudi v Brightonu. Predsta-vljene so bile nove pisave, ki sonastale letos. Brightonska fakul-teta za umetnost in arhitekturo jepripravila razstavo študentskihtipografskih del.

Konferenca ATypI je ponovnonavdušila; tako da smo v priča-kovanju, kam nas bo popeljalaprihodnje leto.

Klementina MOŽINAUniverza v Ljubljani

VIRI

ATypI 2007: Brighton – Hands onBook of abstracts, conference ATypI 2007Brighton, ATypI, 2007

ATypI<http://www.atypi.org>5. 9. 2007

FontLab<http://fontlab.com>26. 9. 2007

Microsoft typography<http://www.microsoft.com>26. 9. 2007

OpenType<http://www.adobe.com>26. 9. 2007

Tlakovanje z linernim napisom s konca 19. stoletja pred vhodom v brihgtonsko do-movanje.

1 UVOD

Tipografija je izredno širokopodročje, ki nam ponuja številnaodprta vprašanja ter možnosti zaraziskovanje in ustvarjanje novihstvari. Odločili smo se za digitali-zacijo starega epigrafskega napisana Pretorski palači v Kopru. Tazanimiva tema nam je odprla ve-liko novih vprašanj in izzivov. Zdigitalizacijo starega vklesaneganapisa smo želeli dobiti pisavo,ki bi ohranila starodavni duhpročelja Pretorske palače. Posku-šali smo čim bolj ohraniti videzvklesanih črk, zato smo natančnoanalizirali njihovo strukturo in sejim poskušali tipografsko čimbolj približati. Preučili smo tuditehniko klesanja in pomembnostV-reza ter senc pri vklesanih čr-kah. Vse to je vplivalo na obliko-vanje novih črk. Želeli smoustvariti elegantno okrasno pisa-vo, ki bi bila uporabna za različ-ne namene.

2 ZGODOVINSKI ORIS

2.1 Pretorska palača

Slovensko pristaniško mestoKoper se je začelo razvijati v ob-dobju Beneške republike. Tri-najsto stoletje je zarisalo prostor-ske meje glavnega mestnega trga– Platea Comunis, kjer stoji Pre-torska palača (1, 2). Prva mestnapalača, imenovana PotestasMarchionis (ali Potestas Regaliae),je baje stala na mestu sedanjegalevega krila palače že leta 1254(3). Razvoj mesta je narekovalgradnjo večje mestne hiše, ki se jezačela leta 1387 in končala leta1390 (ali 1391). Z gradnjo so že-leli skleniti južni del Platea Co-munis z enotno in mogočno fasa-do. A dela so potekala sila počasiin se zavlekla tja do sredine 15.stoletja (1, 2).

Na glavni tržni fasadi ločimolevo (gotsko) in desno (renesanč-no) krilo, kar je posledica dolgo-

POVZETEK

Namen raziskovalnega dela je bil oblikovati novo pisavo na po-dlagi epigrafske plošče s Pretorske palače v Kopru. Osnova zaoblikovanje pisave so bile stare vklesane črke iz 17. stoletja.Proces digitalizacije je potekal skozi več različnih faz: fotografi-ranje plošče, izpostavljanje posameznih črk iz fotografij, arhivi-ranje fotografij, izbira tipografsko in oblikovno najprimernejšihčrk, strukturna in slogovna analiza vklesanih črk, ročno obliko-vanje osnutka ter digitalno oblikovanje pisave. Analiza vklesanihčrk vključuje razlago tehnike klesanja, uporabe V-reza ter tipo-grafsko analizo strukture črk. Pisava, ki je nastala skozi procesdigitalizacije, se imenuje praetoria. Vključuje verzalke, kapitelke,številke in dodatne znake. Dokončno je bila oblikovana oz. digi-talizirana s pomočjo programa FontLab Studio 5. Oblikovanečrke so natančno strukturno in slogovno opisane. Prikazane sorazlične stopnje njihovega nastajanja ter oblikovanja. Primerja-ne so tudi z monumentalno kapitalo in z nastankom pisave tra-jan. Vklesane črke slogovno spadajo bolj med beneške rene-sančne pisave, medtem ko se črke novooblikovane pisave pra-etoria uvrščajo med francoske renesančne pisave. Prikazana jetudi njihova praktična uporaba kot del celostne podobe Pokra-jinskega muzeja Koper v obliki kuverte, dopisnega lista, vizitkein spletne strani.

Ključne besede:analiza črk, digitalizacija vklesanih črk, epigrafska plošča, obli-kovanje pisave, tipografija

TIPOGRAFSKO RAZISKOVANJE

29

OD KLESANJADO INTERNETA:

PISAVA PRAETORIAPrevod prispevka, ki je bil predstavljen na tipografskikonferenci ATypI, 15. septembra 2007. PRVI DEL.

letne dozidave (1390–1451/52).Obe krili sta le na videz simetrič-ni; težnjo po simetriji je uveljavi-la baročna doba. Dokončno po-dobo je Pretorski palači in dru-gim zgradbam na Platea Comu-nis vtisnil šele baročni čas. Proče-lje palače je, s korenitejšimi pose-gi ob prenovi leta 1664, s prvimometom, z novo razporeditvijoheraldičnega okrasja in spomin-skih plošč, dobilo rafinirano po-dobo idealne harmonije (4, 5, 6).Sicer pa so v pročelje palače že od15. stoletja vzidavali spominskeplošče, grbe in poprsja županovin drugih veljakov (7, 8) – zasle-dili smo tudi podatek, da je bilprvi doprsni kip narejen šele leta1620 (9).

2.2 Epigrafska plošča

Za osnovo digitalizirane pisavesmo izbrali epigrafsko ploščo naPretorski palači (slika 1), ki je bi-la posvečena mestnemu veljakupo imenu Larenzo Donà. Na ža-

lost pa v nobenih zapisih o nasta-janju in obnavljanju palače ni-smo zasledili avtorja plošče aliimena delavnice, v kateri so izde-lali ploščo. Črke epigrafske plo-šče so razmeroma dobro ohranje-ne, čitljivost je zadovoljiva, črkeso tudi estetsko primerne za digi-talizacijo.

Ploščo dopolnjuje doprsni kipveljaka, ki tam stoji še danes(10). Kip in plošča sta bila men-da izdelana nekje med letoma1673 (11) in 1675 (letnica, vkle-sana na plošči).

2.3 Vklesane črke

V času, ko je bila epigrafskaplošča izdelana, je v Kopru ževladal barok, vendar je bil vplivrenesanse še zelo prisoten. Črkesmo analizirali in jih poskušaliumestiti v tipografsko klasifika-cijo glede na Britanski standard(BS) 2961, ki je zasnovan na raz-poreditvi francoskega tipografaMaximiliana Voxa (12, 13). Pi-

sava nima vseh izrazitih značil-nosti ene skupine pisav. Večji delznačilnosti črk nakazuje na bene-ške renesančne pisave (zaznati paje tudi značilnosti francoskih re-nesančnih pisav in celo baročnihpisav, na primer vertikalnaosnovna os). – Verjetno bi lahkodobili tudi drugačna imenovanjapisave, na primer predbene-ška/rokopisna (14), latinična alitrajan (15), morda tudi imeno-vanje baročne črke (16).

Zapis na epigrafski plošči smoprimerjali z napisom na zname-nitem Trajanovem stebru (112in 113 n. š.) (9). Na podlagi vkle-sanih črk (Capitalis Romana) sstebra je tudi nastala digitalizira-na pisava trajan. Menimo, da statehnika klesanja in končni videz

vklesanih črk pomembna za ana-lizo pisave in njeno digitalizacijo.Oblik klesanja je več. Najboljrazširjena je oblika V-reza, kjer jevklesana vdolbina v obliki črkeV. Črke so pred klesanjem nari-sali na podlago. Senca v V-rezu jeposledica padanja svetlobe navklesane črke. Tako se določendel črke osvetli oz. zatemni. Todaje vklesanim črkam značilenvidez, ki ga ni možno reproduci-rati z digitaliziranimi črkami napapirju. Pomanjkljivost tega je,da so take črke ob različnih osve-tlitvah (različnih delih dneva)drugačne. Še najbolje so videtiopoldan, ko je sonce najvišje indaje črkam enakomerno osvetli-tev. Črke dobijo tako enako me-ro osenčenih oz. osvetljenih de-lov (18).

Vklesovanje črk je le stopnja vprocesu nastajanja epigrafskihplošč. Vklesane črke naj bi bileosnova za barvanje oz. pozlačeva-nje črk ali zapolnjevanje s kovi-no, npr. bakrom. Vklesovanje jeobčutljive pobarvane črke obva-rovalo pred uničujočimi naravni-mi dejavniki, kot sta erozija inabrazija, katerih vzrok so vre-

Slika 1. Izrez epigrafske plošče.

Slika 2. Učinek vklesanih in hkrati pobarvanih oz. nepobarvanih črkna Trajanovem stebru (18).

DIGITALNA TIPOGRAFIJA

30

menski pojavi (18, 19). Doberzgled je Trajanov steber (slika 2),ki je bil nekoč ves v barvah. Kobarva zbledi oz. se odlušči, so ne-pobarvane vklesane črke zaradiučinka tridimenzionalnosti insenc videti svetlejše.

Domnevamo, da napis na Pre-torski palači, ki smo ga izbrali zaosnovo nove pisave, ni bil nikoliobarvan. Na plošči nismo zasle-dili ostankov barve pa tudi v zgo-dovinskih virih nismo zasledilinobenega podatka o barvanjučrk.

Če bi pri digitalizaciji pisavesledili le vizualnemu učinkusenc, bi dobili presvetle in neza-ključene črke (slika 3). Po po-drobni analizi vklesanih črk, nji-hove končne oblike ter učinka inpomena senc smo se odločili, dase bomo pri oblikovanju nove pi-save naslanjali na celotno širinoV-reza in ne na učinek senc, ki gadaje oblika tega reza.

3 DIGITALIZACIJAPISAVE PRAETORIA

Proces digitalizacije pisave se jerazvijal skozi več različnih faz:

2 fotografiranje plošče,2 razvrstitev fotografij

po mapah, ki ustrezajo vsakivrstici,

2 izrezovanje vsake črke iz pod-lage in označba posameznečrke (vrsta napisa, katera črkapo vrsti),

2 razvrstitev istih črk v skupnemape (npr. vse črke Av eno mapo),

2 izbor treh najlepših oziromanajbolj primernih črk (npr.tri najprimernejše črke A),

2 primerjava vseh črk in določa-nje razmerij med debelinopoteze, širino črke in višinočrke,

2 ročno risanje mreže in posta-vitev črk v mrežo,

2 oblikovanje črk v programuFontLab.

3.1 Pridobivanječrkovnega nabora

Ploščo smo fotografirali z digi-talnim fotoaparatom v večernihurah. Pretorska palača je takratosvetljena z reflektorji. Tako soprišle sence in osvetljeni delivklesanih črk bolj do izraza, karje poudarilo robove črk, ki so zavrednotenje vklesanih črk zelopomembni. Naredili smo pre-gled zbirke vseh črk z epigrafskeplošče (preglednica 1).

Na epigrafski plošči ni črk J, K,U, W, Z. Manjkajoče črke smo vprocesu digitalizacije ustvarili polastnem občutku ter pravilih ti-pografskega oblikovanja. Letniceso zapisane z rimskimi številka-mi, tako da smo arabske številkeustvarili pozneje in jih oblikovaliv slogu drugih črk.

Iz originalnih fotografij smonato izrezali oz. ločili vsako črkoposebej ter ji dali točno določeno

ime, ki označuje njen položaj naplošči. Nato smo izločili vse ne-primerne črke: poškodovane,površno vklesane, proporcional-no nestabilne ter tipografsko ne-primerno oblikovane črke. Takosmo med vsemi črkami izbrali ponajveč tri različice vsake.

3.2 Določitev optimalneoblike posameznih črk

Metoda prekrivanja

Po izboru najprimernejših črksmo poskušali najti optimalennačin oblikovanja novih črk. Že-leli smo čim bolj slediti karakte-ristikam vklesanih črk, zato smose odločili za metodo prekrivanjačrk in s tem poskušali določitioptimalno obliko oz. obliko, kise pri vklesanih črkah največkrat

ponavlja. To metodo smo zasle-dili pri znanem tipografu Adria-nu Frutigerju; tako je poskušaloblikovati univerzalno pisavo, kibi zajemala vse splošne značilno-sti več različnih pisav (20, 21). –Univerzalnost pisave, izdelane napodlagi tako pridobljenih podat-kov, so mu nekateri tipografioporekali (22). Črke smo ločiliod podlage (s pomočjo programaAdobe Photoshop CS2) in pritem upoštevali rob celotnega V-reza. Obarvali smo jih enobarv-no (črno) in jim zmanjšali opaci-teto na 18 odstotkov. Nato smorazličice iste črke postavili enovrh druge in poskušali dobitiznačilno obliko (slika 4). Črke B,H in Y se pojavijo samo po en-krat in zato postopek prekrivanjapri njih ni bil mogoč. Ugotovilismo, da se vklesane črke med sa-bo zelo razlikujejo. Nekatere ra-zličice iste črke se tako razlikuje-jo, da med njimi nikakor ne pri-de do prekrivanja.

To metodo smo ovrgli in se po-svetili drugemu načinu analizečrk in načrtovanju dimenzij nji-hovih posameznih delov.

Postavitev mreže in ročnorisanje črk

Iz črk ožjega izbora smo obliko-vali kolaž, v katerem smo vsemčrkam poenotili višino. Na po-dlagi tega smo analizirali razmer-ja med osnovnimi oz. podebelje-nimi in tankimi potezami črk termed podebeljenimi potezami inširino črk. Za referenčno enotosmo izbrali kvadratek, kateregastranica se je ujemala s širino po-teze črke I. Ugotovili smo, da sestolpec, sestavljen iz sedmih kva-dratkov, natančno ujema z višinočrke, dobili smo razmerje 7 : 1.Nato smo analizirali še tanjše po-teze črk.

Uporabili smo tri različne pra-vokotnike. Prvi ustreza dvema

Slika 3. Sence pri vklesanih črkah na Trajanovem stebru (18).

Preglednica 1. Pregled vseh črk na iz-brani epigrafski plošči.

Črka

ABCDEFGHILMNOPQRSTVXYÆ

Število črkna plošči

2019

1325531

4310191718143

23242326514

DIGITALIZIRANJE ČRK

32

tretjinama osnovnega kvadrata,drugi je enak polovici, tretji pa letretjini osnovnega kvadrata. Nasliki 5 vidimo način, ki smo gaizbrali za analizo razmerij črk.

Nato smo analizirali še širinoizbranih črk (preglednica 2 nastrani 34). Za osnovno enoto oz.mero smo tudi tukaj uporabilivelikost osnovnega kvadrata.

Pomemben del črk so tudi seri-fi, saj dajejo črkam poseben zna-čaj. Analizirali smo serife vklesa-nih črk in si poskušali predsta-vljati, kako so dobili takšno obli-ko. Bistveno vlogo pri tem jeimelo predvsem klesanje. Serifioblikovanih črk so zato zelo izra-ziti, imajo trikotno obliko, še ve-dno pa so obli. Posnemali smo

tudi vbočenost serifov pri vklesa-nih črkah, zato so tudi pri pisavipraetoria nekoliko konkavni.

Na podlagi rezultatov analizerazmerij črk smo ustvarili mrežo,v katero smo skicirali novonasta-jajočo pisavo. Tudi pri novona-stalih črkovnih znakih, arabskihštevilkah, ločilih ipd. smo upo-števali značilnosti klesanih črk.

3.3 Digitalizirane črke

Po analizi vklesanih črk in kon-čanem risanju osnutka smo zače-li oblikovati črke v programuFontLab Studio 5. Najprej so na-stale verzalke. Po končanemoblikovanju pri verzalkah ni pri-šlo več do večjih sprememb oz.

popravkov. Še največ spremembso doživele kapitelke. Oblikovalismo jih tako, da smo verzalke po-manjšali za 20 odstotkov. Iskalismo optimalno podebelitev po-tez, ki bi se v besedilu čim boljhomogeno zlile z verzalkami. Po-skušali smo z avtomatsko pode-belitvijo (funkcija bold v progra-mu FontLab Studio 5), vendar tani dala dobrih rezultatov. Potezečrk so se sicer podebelile, vendarso se posledično podebelili tudiserifi. Poleg tega so se pri uporabiavtomatike pri kapitelkah poja-vila še dodatna vozlišča, česar panismo želeli. Zato smo vse potezekapitelk podebelili ročno. Naj-prej smo podebelili vse poteze,nato pa še serife. Verzalke in ka-

pitelke smo primerjali v tekočembesedilu, kjer verzalke ne smejoizstopati. Tako smo dosegli opti-malno podebelitev potez pri ka-pitelkah, ki so se homogeno zlilez verzalkami. Za boljšo primerja-vo smo tri izbrane vklesane črkezdružili v kolaž ter jim dodali šenovooblikovane črke. Tako smodobili neposreden vpogled v pri-merjavo med vklesanimi in no-vooblikovanimi črkami praeto-rie. Med slogovno analizo digita-liziranih črk smo zasledili nekajodstopanj od vklesanih črk. Di-gitalizirane črke so nekolikokrepkejše. Obe, tako osnovnakot tanka poteza, sta nekolikodebelejši. Črke so malenkost šir-še. Zaključne poteze so mehkej-

Slika 4. Prikaz prekrivanja vseh izbranih črk. Slika 5. Analiza izbranih vklesanih črk.

Industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si

LITHRONE S 40 SP

Oglas Graficar LS40SP 2.indd 1Oglas Graficar LS40SP 2.indd 1 12.1.2007 12:35:2812.1.2007 12:35:28

34

Založnik in izdajatelj DELO, d. d.Predsednik uprave Danilo SlivnikSoizdajatelj GZ Slovenije,

Združenje za tisk

Glavni in odgovorni urednikMarko Kumar

Lektorica Zala Budkovič

Uredniški odbor Gregor FrankenIva Molek

Klementina MožinaIvo Oman

Leopold ScheicherMatic Štefan

Naslov uredništvaDelo ­ GRAFIČAR

Dunajska c. 5SI-1509 Ljubljana

T. +386 1 47 37 424F. +386 1 47 37 427

internet www.delo.si/graficar

Grafična podoba Ivo Sekne>

Naslovnica:fotografija Tanja Medved

oblikovanje Marko Kumar

Grafična priprava Delo GrafičarTisk in vezava Delo Tiskarna, d. d.

Letna naročnina je 20,04 EUR. Posamezneštevilke po ceni 4,15 EUR dobite na našemnaslovu. Revija izide šestkrat letno.

Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor-skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družbaDelo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjeneustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani sovsakršna reprodukcija, distribucija, predelavaali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji-hovih delov v tržne namene brez sklenitveustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d.

Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik voglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretjeosebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudini nujno, da se odgovorni urednik strinja sstrokovnim izrazjem in definicijami v objavlje-nih prispevkih.

REVIJA SLOVENSKIHGRAFIČARJEV

5/2007

ANALIZA PISAV

še, serifi so obli in trikotne obli-ke. Na podlagi navedenih ugoto-vitev bi pisavo praetoria uvrstilimed francoske renesančne pisave(13).

Ker je vseh črk preveč, smo iz-postavili le nekaj ključnih, opisa-li postopek njihovega nastankain analizirali njihovo obliko.

Črka I

Osnovna črka, s katero smo za-čeli graditi celotno abecedo, ječrka I. Njena širina se ujema s ši-rino osnovnega polja (kvadrata)v mreži (slika 6). Njena višina jeenaka stolpcu sedmih osnovnihpolj. Črka I je tako rabila kot

zgled za osnovno potezo pri dru-gih črkah. Serifi so oblikovani napodlagi serifov pri vklesanih čr-kah. So zelo izraziti in se ne za-ključijo koničasto, temveč so nakoncih odsekani. Čeprav so obli,imajo izrazito trikotno obliko.Vrhovi/dna serifov so konkav-ni/a, poteze so nekoliko ukrivlje-ne. Konkavno obliko smo pre-vzeli od vklesanih črk (že zaraditehnike klesanja oz. V-reza vrho-vi/dna serifov ne morejo biti po-polnoma ravni/a, temveč so ne-koliko vbočeni/a).

Na sliki 6 vidimo tri izbranevklesane črke I v kombinaciji zdvema različicama črke I iz pisa-ve praetoria. Tri vklesane črke semed sabo razlikujejo. Sredinskačrka je izredno tanka, medtemko sta prva in tretja črka po debe-lini skoraj enaki. Za pisavo smoizbrali debelejšo različico črke I,saj se ujema z osnovno potezo pridrugih črkah. Posebnost te črkeje pika. Ima značilno trikotnoobliko, ki je posledica uporabedleta in V-reza. Za pisavo smoustvarili dve različici črke I. Prva,tista za splošno uporabo, je brezpike. Druga različica, bolj zaokras, pa ima piko. Pika nad črkoI je pri pisavi praetoria nekolikovečja kot tista nad vklesano črko.Povečali smo jo predvsem zaradioptičnega ravnovesja med raz-merjem črke in velikostjo pike.Pike pri vklesanih črkah so na-mreč nekoliko premajhne.

Tanja MEDVEDKlementina MOŽINA

Univerza v Ljubljani

Črka T

Na podlagi črke T smo določilirazmerje med širino in višinočrk. Uporabili smo jo tudi prianalizi vklesanih črk in priustvarjanju osnovne mreže za ce-lotno pisavo. Njena navpičnaosnovna poteza sovpada s širinoosnovnega polja in seveda s črkoI. Prečna tanjša poteza je nekoli-ko ožja od polovice osnovne po-teze oz. skorajda sovpada s tretji-no širine (slika 7). Kljunasta seri-fa na prečni potezi nista popol-noma enaka. Razlikujeta se v ve-likosti in smeri. Serif na desnistrani je manjši in bolj navpičen,medtem ko je serif na levi stranidaljši in nekoliko bolj nagnjen.Tudi pri vklesani črki T sta tadva serifa tako oblikovana. To la-stnost lahko zasledimo tudi pripisavi trajan.

Največjo razliko med vklesani-mi črkami T lahko opazimo pridolžini prečne poteze. Sredinskavklesana črka ima, v primerjavi zdrugima dvema, izjemno kratkoprečno potezo (5,5 delov). Raz-merje med prečno in osnovnonavpično potezo preostalih dvehvklesanih črk je 7 : 7. Pri ročnemrisanju črk v mrežo smo določilirazmerje 7 : 6.

Slika 7. Primerjava vklesanihčrk T in novo oblikovane črke T.

Črka M

Črka M je ena najširših črk ce-lotne pisave. Nobena poteza priprvi novo oblikovani črki ni po-polnoma navpična, temveč se vsenagibajo pod določenim kotom(slika 8). Zunanji potezi sta na-gnjeni pod minimalnim kotom.Na ta način smo dosegli večjostabilnost črke in lepši optičniučinek. Stičišče podebeljene po-ševne poteze in tanke poševnepoteze na sredini črke je ostrašpica.

Na sliki 8 vidimo tri vklesanečrke M, ki se med sabo razlikuje-jo. Vsaka ima svojo širino. Zuna-nje poteze so popolnoma navpič-ne. To smo pri novo oblikovaničrki M preoblikovali. Širinavklesanih črk M se giblje med6,5 in 7,5 deli osnovnega polja,zato smo si pri ročnem risanju iz-brali širino 7 osnovnih polj. Kosmo kasneje črko oblikovali vprogramu FontLab ter ji zunanjepoteze nekoliko nagnili, se je širi-na povečala na 8,5 osnovnihpolj. V sklopu pisave praetoriasmo ustvarili dve različici črkeM. Prva različica, namenjenaosnovni uporabi, je črka, ki imazunanje navpične poteze nagnje-ne pod določenim kotom. Drugarazličica je zelo podobna vklesa-nim črkam. Ima popolnomanavpične zunanje poteze in je ne-koliko ožja.

Slika 8. Primerjava vklesanihčrk M in novo oblikovanih črkM.

Črka R

Črka R je kombinacija navpič-ne osnovne poteze in okrogle po-teze, ki sega do polovice višineosnovne poteze. Krak se konča s»kaligrafsko« potezo. Sega do čr-kovne črte (slika 9). Takšen spo-dnji krak lahko zasledimo tudipri vklesanih črkah R na epigraf-ski plošči. Odločili smo se za dverazličici črke R. Druga različicaima občutno daljši krak, ki segapod črkovno črto. Ta oblika jebolj dekorativne narave. Zaradipodaljšanega kraka smo pridobilimožnost boljšega prirezovanja.

Črka R sega v zgornjem delunekoliko čez črto verzalke; zaradioptičnega popravljanja črke.Najširši del okrogle poteze je ne-koliko širši od osnovne poteze.Razlog je spet v optičnem popra-vljanju.

Če primerjamo vklesane črke znašo črko, lahko opazimo kar ve-liko razliko. Zgornja okrogla po-teza pri novo oblikovani črki jenekoliko manjša, medtem ko jekrak krepkejši in lepše obliko-van. Črka je tako pridobila nastabilnosti in estetiki.

Slika 9. Primerjava vklesanihčrk R in novo oblikovanih črk R.

Črka S

Črka S je sestavljena iz dvehokroglih potez, ki se v sredini čr-ke združita v skorajda ravno po-ševno, osnovno potezo. Črko za-ključujeta kljunasta serifa. Spo-dnja okrogla poteza je nekolikoširša od zgornje. S tem smo pri-dobili večjo stabilnost črke. ČrkaS je ena najožjih črk pisave. Takona spodnjem kot na zgornjemdelu črke sega malenkost pod čr-kovno črto in čez črto verzalke(slika 10).

Vklesane črke S imajo skupnoznačilnost in sicer vse dajejo ob-čutek, da se zvračajo v desno. Tolastnost smo pri oblikovanju no-ve črke poskušali odstraniti, takoda smo jo za malenkost nagnili vlevo. Oblikovno se naša črka šenajbolj ujema s sredinsko vklesa-no črko. Širina vklesanih črk segiblje med 4 in 4,5 osnovnihpolj. Pri oblikovanju črke S smouporabili širino 4,5 osnovnihpolj.

Slika 10. Primerjava vklesanihčrk S in novo oblikovane črke S.

Leksične in tipografske liga-ture: AE, NE, OE

V tipografiji poznamo leksičnein tipografske ligature (13). Vsklopu pisave praetoria smoustvarili tri različne ligature. Dvesta leksični (AE, OE), ena pa jetipografska (NE). Ligaturo AEzasledimo tudi na epigrafski plo-šči. Uporabili so jo iz pravopi-snih razlogov. Na sosednji epi-grafski plošči lahko zasledimo za-nimivo ligaturo NE, ki so jouporabili zaradi pomanjkanjaprostora. Čeprav te ligature naplošči, ki smo jo uporabili kotosnovo za pisavo praetoria, ni,smo jo vključili med nabor našihčrkovnih znakov.

Številke in ostali dodatni zna-ki

Kot že omenjeno arabskih šte-vilk na epigrafski plošči ni, saj sov času nastanka plošče uporablja-li le rimske številke. Arabske šte-vilke smo oblikovali v slogu si-ceršnjih digitaliziranih črk. Upo-rabili smo renesančne arabskeštevilke, ker estetsko in slogovnobolj ustrezajo pisavi praetoria(slika 11). So bolj dekorativne inpo mnenju nekaterih tipografovtudi lažje berljive (17).

Pisava praetoria vsebuje še vsepotrebne znake, ki omogočajofunkcionalno uporabo pisave.Pri oblikovanju znakov smo seukvarjali predvsem s slogovnimoblikovanjem in podebelitvijopotez. Na sliki 11 je celoten na-bor znakov pisave praetoria.

Slika 11. Nabor vseh znakovpisave praetoria.

3.5 Nastavitev metrike in pri-rezovalnih parov

Za pisavo praetoria smo se prinastavitvi metrike zgledovali popisavi trajan. Ta pisava spadamed renesančne pisave in je, takokot praetoria, sestavljena iz ver-zalk in kapitelk. Verzalke in ka-pitelke potrebujejo nekoliko ve-čje presledke med črkami, saj nidobro, če jih preveč približamoeno k drugi. S premajhnimi pre-sledki lahko črkam odvzamemooblikovni izgled in uničimo ti-sto, kar je pri njih najlepše. (17)

Postavitev črk je izredno svetlain zračna. Z dobro postavitvijometrike oz. presledkov ob črkahlahko dosežemo že skorajdakončni rezultat. Popravke meddoločenimi kritičnimi pari črk,kot so na primer KA, LA, LJ, po-pravljamo z nastavitvijo prireza-nih parov. Vsak jezik ima svojespecifične prirezovalne pare inzahteva svojo specifično nastavi-tev metrike.

4 PRAKTIČNA UPORABAPISAVE PRAETORIA

Eden izmed poglavitnih ciljevraziskovalnega dela je bil ustvari-ti uporabno pisavo tudi za so-dobne digitalne medije.

Oblikovanje poslovnih tisko-vin za Pokrajinski muzej Ko-per

Celotna podoba tiskovin inspletne strani temelji na logotipuiz pisave praetoria in znaku am-fore. Logotip in znak se pona-vljata v različnih kombinacijahna kuverti, dopisnem listu, vizit-ki ter spletni strani. Uporabilismo »naravne« barve, ki se poja-vljajo na koprskem, kot so: vin-sko rdeča, siva in peščena barva.Celotna podoba tiskovin je zelosvetla in prefinjena (slika 12).Papir, ki smo ga izbrali za izdela-vo tiskovin je naravne barve. Po-vršina je nekoliko manj glajena,kar daje poslovnim tiskovinamposeben starinski izgled.

Na kuverti in vizitki smo se po-služili drugačnih postavitev logo-tipa in znaka. Na sliki 12 je pri-mer kuverte, ki jo krasi logotip vkombinaciji z znakom amfore,katere nismo prikazali v celoti,temveč smo uporabili le njen de-tajl. Vidimo tudi vizitko in sicernjeno sprednjo in zadnjo stran.Sprednja stran je zelo svetla,medtem ko smo za zadnjo stranizbrali vinsko rdečo barvo. S temsmo dosegli zanimiv kontrast.

Slika 12. Dopisni list, kuvertain vizitka Pokrajinskega muzejaKoper.

Oblikovanje spletne strani zaPokrajinski muzej Koper

Pri oblikovanju spletne strani(slika 13) smo se poslužili nekoli-ko temnejših barv, na katere smoaplicirali negativno podobo črkpisave praetoria. V celotno po-dobo smo vključili veliko foto-grafskega materiala. S tem smodosegli zanimiv in privlačenizgled spletne strani. Pisava prae-toria ima na spletni strani okra-sen in monumentalen učinek.Uporabili smo jo izključno zanaslove oz. interaktivne gumbe.Za tekoči tekst ta pisava ni naj-bolj primerna, zato smo za ta na-men uporabili pisavo georgia.Ker smo pisavo praetoria zagumbe uporabili v obliki slik(format JPEG), prirejanje pisaveza ekranizacijo oz. glajenje kri-vulj ni bilo potrebno.

Največja razlika med tiskovina-mi in spletno stranjo je prav vuporabi črk pisave praetoria. Naspletni strani so črke uporabljenevečinoma negativno. Kontrastmed svetlimi črkami in polpro-sojno temno podlago deluje zeloprefinjeno. K temu pripomoretudi uporaba prelivov iz temnej-še (črne) v svetlejšo, prosojnobarvo. Črke so v negativni razli-čici zadovoljivo čitljive. V glavovseh podstrani (na vrhu, levo)smo postavili logotip muzeja, kije poravnan na isti način kot navizitki in sicer na levi rob. Logo-tip ni več v svoji značilni vinskordeči in sivi barvi, temveč so črkeprikazane negativno. Tudi znakamfore smo upodobili kot nega-tiv.

Slika 13. Prva stran spletnestrani Pokrajinskega muzeja Ko-per.

5 ZAKLJUČEK

Pisava praetoria je ustvarjenana podlagi epigrafske plošče sPretorske palače, ki je ena najpo-membnejših stavb mesta Koper.Ima izreden monumentalni po-men, kar pomeni, da so epigraf-ske plošče na njenem pročeljuneprecenljive. Imajo pomembnokulturno in spomeniško vre-dnost. Pisava, ki je nastala na po-dlagi teh vklesanih črk, bi se lah-ko uporabila za mestne ustanove,kot je Pokrajinski muzej Koper.Lahko bi jo uporabili tudi zaoblikovanje raznovrstnih proto-kolarnih tiskovin za občino Ko-per ali pa za Primorsko univerzo.

Pri digitalizirani pisavi smo že-leli ohraniti značilnosti vklesanepisave, a ji hkrati dati oblikovneznačilnosti, ki bi omogočaleuporabo pisave tudi v sodobnihmedijih.

V postopku digitalizacije smoposkušali izdelati pisavo z na-tančnim upoštevanjem analizeoriginalnih črk (prekrivanje črk),kar pa se je (zaradi prevelike ra-znolikosti originalov) izkazalo zaneuporaben poskus. Zato smo seposlužili konvencionalnega risa-nja črk v mrežo. Z oblikovanjemsodobno uporabnih dodatnihznakov in arabskih številk smosledili značilnostim in sloguosnovnih črkovnih znakov. Tudipri izdelavi kapitelk (za nadome-stilo minuskulam) smo ugotovi-li, da nam avtomatizacija ne bopomagala in smo se morali izde-lave lotiti ročno. Tako smo dobi-li zadovoljiv nabor črkovnih zna-kov, ki ga lahko uporabimo tudiza postavitev daljšega besedila.Prav zaradi morebitne širše na-membnosti pisave, so nekateriznaki izdelani v dveh različicah.Kombinacije kapitelk, verzalk,številk in ostalih znakov smo te-stirali v tekočem besedilu (v ra-zličnih velikostih pisave). Skončno različico smo dosegli ho-mogen videz besedila (brez izsto-panj določenih elementov).

Končna različica praetoria sicerni identična kopija vklesane pisa-ve, a je prav zaradi poudarjenihrazlik pridobila na uporabnosti;tako za različne vrste besedila,kot v različnih medijih.

6 LITERATURA

1.Žitko, S. Pretorska palača (in-terno gradivo). Koper, Pokrajin-ski muzej občine Koper, 1990.

2.Kocjan, M., Žitko, S. Koper.Koper, Pokrajinski muzej občineKoper in Lipa Koper, 1992.

3.Alisi, A. Il Palazzo Praetorio,la Loggia, il Municipio di Capodi-stria. Roma, 1932.

4.Grujić, N. Profana arhitektu-ra obalnih mest. Ljubljana, Naro-dna galerija, 1995.

5.Mestna občina Koper – Pretor-ska palača. <http://www.ko-per.si/podrocje.aspx?id=130c>,25. 2. 2006.

6.Žitko, S. Historični razvoj infunkcija Titovega trga v Kopru(interno gradivo). Koper, Pokra-jinski muzej občine Koper,1990.

7.Bernik, S. Organizem sloven-skih obmorskih mest Koper, Izola,Piran. Ljubljana in Piran, Mla-dinska knjiga in Medobčinski za-vod za spomeniško varstvo,1968.

8.Gardina, E. Pace a questa cittàe a tutti coloro che abitano in essa.Koper/Capodistria, Pokrajinskimuzej Koper/Museo regionale diCapodistria, 1998/1999.

9.Štefanc, S., et al. Dioecesis Ju-stinopolitana: Spomeniki gotskeumetnosti na območju koprskeškofije. Koper, Pokrajinski muzejKoper, 2000.

10.Cherini, A., Grio, P. Basso-rilievi araldici ed epigrafi di Ca-podistria, dalle origini al 1945.Trieste, Famea Capodistriana,2001.

11.Semi, F. Capris IustinopolisCapodistria. Trieste, EdizioniLint Trieste, 1975.

12.McLean, R. Typography.London, Thames and Hudson,1996.

13.Možina, K. Knjižna tipogra-fija. Ljubljana, Filozofska fakul-teta in Naravoslovnotehniška fa-kulteta, 2003.

14.Cheng, K. Designing Type.New Haven, Yale UniversityPress, 2005.

15.Gray, N. The Newberry al-phabet and the revival of the ro-man capital in fifteenth centuryin Italy. Typography papers,2005, št. 6, str. 5–47.

16.Mosley, J. Giovan France-sco Cresci and the baroque letterin Rome. Typography papers,2005, št. 6, str. 115–155.

17.Tschichold, J. Treasury ofalphabets and lettering. NewYork, W.W. Norton & Compa-ny, 1992.

18.Catich, E. M. The origin ofthe serif: brush writing & romanletters. Davenport, Catich Galle-ry, 1991.

19.Shaw, P. A recent discoveryin Trajan’s Forum: some impli-cations for undersdanding bron-ze inscriptional letters. Typograp-hy papers, 2003, št. 5, str. 23–32.

20.Frutiger, A. Signs and Sym-bols: Their Design and Meaning.London, Ebury Press, 1998.

21.Ruder, E. Tipographie. Lju-bljana: Partizanska knjiga, 1977.

22.Kinros, R. Type as critique.Typography papers, 1992, št. 2,str. 77–87.

Tanja Medved inKlementina MožinaUniverza v Ljubljani

Preglednica 2. Analiza širine črk (mera je osnovni kvadrat mreže).

Slika 6. Primerjava vklesanih črk I in novooblikovanih črk I.NADALJEVANJEV ŠTEVILKI 6/2007

Prvameritev

6,54,335,66655,336,66,3315,56,56,574,575476,56,56

Drugameritev

6,33

6,565,556,33

0,54,667,5674754,576,57

Izbranaširina

64,3366556,5

6,331576,574,33754,56,56,576

Tretjameritev

5,66

64,55

1576,57,547,54,54,55,577

Črka

ABCDEFGHILMNOPQRSTVXY

© Kodak, 2007. Kodak je blagovna znamka.

Hvala!

Brez vas ne bi uspeli namestiti 10.000 Termalnih-CTP sistemov.Kodak je ponosen, da je dosegel nov spektakularen mejnik. V preteklih 10 letih so bile Kodak-ove Termalne-CTP re!itve odlo!ilno udele"ene pri spremembah v grafi !ni industriji: skraj!ale so produkcijski !as, zmanj!ale stro!ke in izbolj!ala se je kakovost. Kodak si prizadeva danes in v bodo!e, pri iskanju novih mo"nosti, da svoje stranke pripelje do uspeha in u!inkovite rasti.

Za dodatne informacije se obrnite na :Grafi k d.o.o. - Letali!ka cesta 32 - 1000 Ljubljanatel.: 01 548 32 00 - fax : 01 548 32 10email : grafi k@grafi k.si - www.grafi k.si

AD_ctp_10000_205x297_SLOV.indd 1AD_ctp_10000_205x297_SLOV.indd 1 13/09/07 18:17:5713/09/07 18:17:57

KBA.

P.31

8 d

People & Print

Nova KBA Rapida 205 za super velike formate

VeË XXLplus moænostiOb novem superjumbo ofsetnem stroju KBA se tiskarjem plakatov in oglednihkartonov zaiskrijo oËi. A tudi v proizvodnji embalaæe in knjig ponujata Rapida205 (format 151 x 205 cm) in Rapida 185 (format 130 x 185 cm) nove moænosti.Z integrirano napravo za vzdolæno rezanje ICS se lahko velike pole razreæejo vknjigoveπke in precizno izlagajo za dodelavo. Rapida 205 omogoËa gosodarentisk plakatov v nevsakdanjih formatih, kot je 40/1 superposter, za tisk klasiËnihformatov 18/1 zadostuje æe Rapida 185. Oba stroja sta avtomatizirana inuporabniπko prijazna, prav tako kot moderni ofsetni stroji srednjih formatov.Na æeljo dobavijo ob lakirnem in perforirnem Ëlenu tudi πtevilno dodatno opremo,ki πe poveËa uporabne moænosti svetovno uspeπnih velikoformatnih ofsetnihstrojev KBA. Æelite veË podrobnosti? Zadostuje telefonski klic.

Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0E-poπta: office@carmine.at, www.kba-print.com