Cena 0,21 €

številka

leto XX

25. 5. 2012

9 7 7 1 3 1 8 0 6 8 0 0 6

revijaslovenska vojska

Na vaji Pomlad 2012 so potrdili pripravljenost Slovenske vojske

Vojna za Slovenijo 1991 v literaturi

Vaja Soboth 2012 o čezmejnem sodelovanju z Avstrijo

V počastitev praznika

V reviji Slovenska vojska št. 6 (leto XX, 20. april 2012) je bila na strani 2 podana naslednja izjava poveljnika PDRIU (navedek): »V zadnjem času nam je Inšpektorat RS za obrambo ustavil delo na zelo pomembnem področju, ki je povezano s karier-nimi potmi pripadnikov SV tako v častniških kot podčastniških vrstah. Pustimo ob strani dejstvo, da je bil ukrep izrečen v nasprotju z določili Zakona o obrambi in kakšen je bil motiv ob izreku takšnega ukrepa.« (konec navedka) Po zapisu avtorja prispevka je bil avtor zgornje izjave brigadir Vladimir Maher ob nastopu dolžnosti poveljnika Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje v okviru primopre-dajne slovesnosti v Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje 11. aprila 2012.

Minister za obrambo Aleš Hojs se je skupaj s predsednikom vlade Janezom Janšo in ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem v ponedeljek, 21., in torek, 22. maja, v Chicagu udeležil vrhunske-ga zasedanja Nata. Na vrhu so

voditelji držav in vlad članic Nata govorili predvsem o spremenje-nih varnostnih razmerah v 21. stoletju, tudi glede na dejstvo, da je v času ekonomske krize treba iskati ravnotežje med nacionalnimi proračuni in izpolnjevanjem zavez

v okviru zavezništva. Spregovorili so tudi o sodelovanju s partneri-cami, pomembna tema srečanja pa je bila še misija zavezništva v Afganistanu. Voditelji držav članic zveze Nato so v sklepni deklaraciji potrdili, da se bodo enote zavezništva, ki sodelujejo v operaciji Isafa, iz Afganistana umaknile do konca leta 2014, odgovornost za bojne operacije pa bo afganistanskim silam predana že sredi prihodnje-ga leta. Zagotovili so tudi, da bo mednarodna vojaška navzočnost v državi tudi po letu 2014, vendar v podporni vlogi. Ob robu vrhunskega zasedanja se je obrambni minister Aleš Hojs na delovnem srečanju ločeno sestal s kanadskim obrambnim ministrom Petrom Gordonom MacKayjem

Odgovor Inšpektorata RS za obrambo

Minister Aleš Hojs na vrhu zveze Nato v Chicagu

Minister sprejel delegacijo ZVVSMinister za obrambo Aleš Hojs je v petek, 18. maja, sprejel delegacijo Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) pod vodstvom predsednika generalmajorja Ladislava Lipiča. V de-legaciji so bili tudi podpredsednika ZVVS brigadir Marjan Grabnar in Jože Kuzman ter generalni sekretar Mitja Jankovič. Minister za obrambo Aleš Hojs in predsednik ZVVS gene-ralmajor Ladislav Lipič sta izrazila zadovoljstvo z dosedanjim sodelo-vanjem med zvezo ter Ministrstvom

za obrambo in Slovensko vojsko. Sogovornika sta se strinjala, da si bosta skupaj prizadevala za izboljšanje védenja o dogodkih iz našega osamosvojitvenega obdobja v slovenski javnosti, še posebno pri mladih. Dogovorila sta se o nadalj-njem sodelovanju, ki obsega pred-vsem civilno-vojaško sodelovanje, organizacijo dogodkov, ki utrjujejo domoljubje, in prispevanje znanja ter izkušenj, ki jih imajo veterani vojne za Slovenijo. SSK Fo

togr

afija

: Bru

no t

oič

Zaradi navedene izjave je Inšpektorat RS za obrambo 24. apri-la 2012 zahteval pojasnilo in njeno avtorizacijo od poveljnika PDRIU. Inšpektoratu RS za obrambo je bilo 4. maja 2012 iz štaba Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje posredovano zgolj sporočilo (navedek): »po usmeritvi brigadirja Maherja ... vam posre-dujem naslednje: citat je izvzet iz nagovora ob prevzemu dolžnosti poveljnika, z namenom, da se stvari uredijo v samem Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje in ni usmerjen proti Inšpektoratu za obrambo.« (konec navedka)V reviji Slovenska vojska št. 7 (leto XX, 11. maj 2012) ni bila objavljena nobena dodatna informacija ali popravek izjave, objavljene v reviji

Slovenska vojska št. 6. Z namenom, da bralci Slovenske vojske ne bi živeli v prepričanju, da Inšpektorat RS za obrambo odreja inšpekcijske ukrepe v nasprotju z določili Zakona o obrambi in s kakršnimi koli nameni, ki niso v duhu poslanstva Inšpektorata RS za obrambo, dajemo naslednje pojasnilo: V PDRIU je Inšpektorat RS za obrambo opravil redni inšpekcijski nadzor na področju vojaškega izo-braževanja (v obdobju od marca do maja 2011). Ker so bila v inšpekcij-skem nadzoru vojaškega izobraže-vanja ugotovljena obsežna neskladja s predpisi, je inšpektorat odredil ukrepe za ureditev stanja. Pri izreku ukrepov so bili natančno navedeni pravne podlage in akti vodenja kot osnove za ureditev stanja. Edini cilj

inšpektorjev je bil urediti stanje na področju vojaškega izobraževanja skladno s predpisi. Podajanje javnih izjav o tem, »da je bil ukrep izrečen v nasprotju z določili Zakona o obrambi«, in izraženi dvomi o motivih inšpektor-jev »ob izreku takšnega ukrepa« po pravnomočnosti odrejenih inšpek-cijskih ukrepov (inšpicirani organ se na izrečene ukrepe ni pritožil) niso skladni s Kodeksom vojaške etike Slovenske vojske. Hkrati lahko take izjave predstavljajo utemeljen povod za ukrepanje pristojnih po liniji vodenja in poveljevanja skladno z določili 11. in 12. točke četrtega odstavka 57. člena Zakona o obrambi.

Zoran Klemenčič,glavni inšpektor za obrambo

in turškim kolegom Ismetom Yilmazom. Z obema je spregovoril o sodelovanju med državama na obrambnem področju, o medna-rodnih operacijah in misijah ter izzivih, ki čakajo zavezništvo v prihodnje. Minister Aleš Hojs je po udeležbi na vrhu zveze Nato v Chicagu z de-legacijo, v kateri sta bila tudi načel-nik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Dobran Božič in slovenski veleposlanik v ZDA Roman Kirn, obiskal ameriško zvezno drža-vo Kolorado, saj je nacionalna garda Kolorada partnerska enota Slovenske vojske. V mestu Colorado Springs se je minister Hojs udeležil slovesnosti ob podelitvi diplom na letalski aka-demiji, ki jo letos končuje tudi pri-padnik SV Matija Zupančič. SSK

sv 8

2

aktualno

informativno glasilo Ministrstva za obrambo RS.Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 8. junija 2012. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 19 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo.

Revija Slovenska vojska je članica evropskega združenja vojaškega tiska (eMPa).Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Naslov uredništva: vojkova cesta 59, 1000 ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mo.gov.siUrednik: Bojan kuntarič Novinarja: Nataša Oblak in Marko PišlarFotograf: Bruno toičLektoriranje: Barbara NežičTajnica uredništva: Milena topolovecOblikovanje, prelom in tisk: Nebia, d. o. o. Naklada: 9800 izvodov

K O L O F O N

Cena 0,21 €

številka

leto XX

25. 5. 2012

9 7 7 1 3 1 8 0 6 8 0 0 6

revijaslovenska vojska

Na vaji Pomlad 2012 so potrdili pripravljenost Slovenske vojske

Vojna za Slovenijo 1991 v literaturi

Vaja Soboth 2012 o čezmejnem sodelovanju z Avstrijo

V počastitev praznika

VS

Eb

INA

Fotografija na naslovnici:

Bruno toič

UR

Ed

NIK

OV

A b

ES

Ed

A

Spoštovane bralke in spoštovani bralci!Čas od prejšnje do današnje številke revije Slovenska vojska je bil poln dogodkov in v uredništvu smo se trudili, da smo jih čim več predstavili na straneh naše revije. Seveda boste le vi tisti, ki boste presodili, ali smo bili pri svojem delu uspešni.

Glavna značilnost preteklih štirinajst dni je bilo zaznamovanje nekaterih obletnic. Spomnili smo se 22. obletnice ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite in 21. obletnice začetka služenja naborniškega roka slovenskih fantov v Sloveniji, kar je tudi uradni datum začetka dela Slovenske vojske. Nekoliko bolj potiho sta minili 15. obletnica sodelovanja Sv v mednarodnih operacijah in misijah ter 10. obletnica, ko je Slovenija odpravila naborniško vojsko in vpeljala poklicno vojsko.

v teh dneh je minilo tudi 20 let, odkar je samostojna in neodvisna Slovenija postala polnopravna članica Organizacije združenih narodov.

Uvodni del te številke revije je namenjen zaznamovanju 21. obletnice dela Slovenske vojske. tako smo bili na osrednji prireditvi ob tem prazniku v mariborski kadetnici, z visokimi častniki Sv in predstavniki MO smo bili na sprejemu pri predsedniku republike in vrhovnem poveljniku Slovenske vojske dr. Danilu türku, ogledali smo si prireditev v kočevju v počastitev 22. obletnice ustanovitve MSNZ in udeležili smo se prireditve ob dnevu Slovenske vojske, ki jo je pripravil GšSv na Ministrstvu za obrambo. Ob svojem prazniku je Slovenska vojska odprla vrata vojašnic in povabila mlade in malo manj mlade, da si ogledajo, kaj imajo naši vojaki ter s čim so opremljeni.

Odbor za obrambo je nadaljeval obiske na Ministrstvu za obrambo, saj je obiskal Upravo RS za zaščito in reševanje, v kateri se je v izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na igu seznanil z delovanjem in deli sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Minister za obrambo je gostil svojega kolega, makedonskega ministra za obrambo. v domovino so se iz afganistana vrnili pripadniki 16. kontingenta Slovenske vojske, na svoje mirovno poslanstvo v libanon pa je odšel 12. kontingent Sv.

Naša sodelavka je bila na odprtju razstave vojna za Slovenijo 1991 v literaturi, Orkester Sv pa je zaznamoval 16. obletnico začetka delovanja. izšel je tudi nov katalog kartografskega gradiva 2012.

v intervjuju smo se pogovarjali s človekom, ki je svoje življenje namenil reševanju. Poklicno se ukvarja z nujno medicinsko pomočjo, v prostem času pa je gasilec in poveljnik prostovoljnega gasilskega društva v Postojni.

Bili smo tudi na vaji Pomlad 2012, ogledali smo si rekrutacijo v Beltincih, obiskali vod vojakov iz 74. MOtB, ki so vadili spopad v naselju, pripadnika 18. bataljona pa sta opisala svoje vtise z mednarodnega usposabljanja v kruševcu v Srbiji.

Slovesno je bilo tudi v BRZOl, v katerem so praznovali dan brigade, dan rodu zračne obrambe, obiskala pa jih je tudi skupina študentov obramboslovja.

Za konec pišemo še o vaji Soboth 2012, ki je potekala v avstriji, na njej pa so sodelovale tudi slovenske gasilske enote in enote Civilne zaščite.

Naj bo dovolj za danes in lep pozdrav,

Bojan kuntarič

P. S.: vse ljubitelje socialnih omrežij še obveščam, da nas lahko najdejo tudi na facebooku, vam, našim zvestim bralcem, pa lahko zatrdim, da bo tudi v prihodnje revija Slovenska vojska glavna skrb uredništva.

a k t u a l n o2 Minister aleš Hojs na vrhu zveze Nato v Chicagu Minister sprejel delegacijo ZvvS Odgovor inšpektorata RS za obrambo

d a n s l o v e n s k e v o j s k e4 v kadetnici je bila akademija

s p r e m l j a m o5 Predsednik RS sprejel častniški zbor Sv Slovesno na GšSv Obletnica MSNZ6 krepitev sodelovanja med državama Člani odbora spoznali sistem ZiR

d a n o d p r t i h v r a t7 v počastitev praznika9 Slovenske vojašnice 19.  maja odprle svoja vrata

p r e b e r i t e10 Pripadniki 16. kontingenta isafa še zadnjič skupaj 12. kontingent Sv odšel v libanon11 vojna za Slovenijo 1991 v literaturi Orkester Sv praznoval 16 let izšel je nov katalog kartografskega gradiva 2012

i n t e r v j u12 Poškodbe motoristov najbolj ogrožajo življenje

in imajo najhujše posledice

1 5 o d r e d b e

i z v o j a š k e g a ž i v l j e n j a19 Na vaji Pomlad 2012 so potrdili pripravljenost Slovenske vojske21 Bojna skupina Gams pripravljena na obrambo domovine

o b u j a n j e s t a r i h o b i č a j e v23 v Beltince na seznanitev z okrašenimi vozovi

u s p o s a b l j a n j a26 Boj v naselju28 Pripadnika 18. BJRkBO na mednarodnem tečaju v Srbiji

o b l e t n i c e29 Dan rodu zračne obrambe Slovenske vojske Brigada zračne obrambe in letalstva je praznovala študentje FDv obiskali 9. bataljon zračne obrambe

z a š č i t a i n r e š e v a n j e30 vaja Soboth 2012 o čezmejnem sodelovanju z avstrijo

r a z v e d r i l o32 Nagradna križanka

3

»Že od njenega začetka je Slovenska vojska nosilka vrednote domoljubja. Prav je, da se na začet-ke te vojske obrnemo v leto 1990, ko smo Slovenci in Slovenke skupaj izbojevali samostojnost. Manevrska struktura narodne zaščite, oblikova-na leta 1990, Teritorialna obramba, naborniki na Igu in v Pekrah ter množica dogodkov leta 1990 in 1991 so bili tisti, ki so nas pripeljali v samostojno državo,« je v svojem govoru dejal minister. Poudaril je, da je prav, da na slovensko osamo-svojitev gledamo kot na čas, ko se je začela naša vojska. »Slovenci smo imeli tri vojske. Imeli smo vojsko generala Maistra, partizansko voj-sko in imamo današnjo vojsko, ki je nastala v času naše osamosvojitve. Kaj so tisti dogodki, ki so v dvaj-setih letih naredili to vojsko nekaj posebnega? To ste ljudje, vojaki, vo-jakinje, častniki, podčastniki, tisti, ki dajete duh SV. Pravzaprav ni toliko pomembno, kdaj in kje se je nekaj začelo, bolj pomembno je, kako to deluje. In če je delovalo v času naše osamosvojitve, v precej drugačnih, bolj kritičnih ekonomskih časih, kot so danes, verjamem, da bo delovala in deluje tudi danes.« Spomnil je tudi na petnajsto oble-tnico začetka delovanja Slovenske

V Kadetnici je bila AkademijaOb dnevu Slovenske vojske, 15. maju, je v vojaškem objektu kadetnica v Mariboru potekala osrednja slovesnost, na kateri je bil glavni govornik minister za obrambo aleš Hojs. Ob tej priložnosti je pripadnikom Slovenske vojske dejal, da so lahko ponosni na to, da so pripadniki vojske, ki v svetu nekaj velja in je med institucijami najbolj kredibilna ter spoštovana v naši državi. »ljudje ste tisti, ki našo vojsko delate posebno.« Zbrane je nagovoril tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Dobran Božič, ki je dejal, da si bodo še naprej prizadevali za profesionalno odličnost in tako zagotavljali vojaško varnost v domovini ter zunaj nje.

Besedilo in fotografiji: Nataša Oblak

vojske v mednarodnih operacijah in misijah. »Z vstopom v zvezo Nato in s sodelovanjem na misijah smo dokazali, da smo zaupanja vredna vojska. Naši pripadniki to vsak dan dokazujejo po svetu. Kaj je tisto, kar je treba povedati, da nas lahko skrbi? Dvajset let ni dolga doba, toda treba je reči, da je mnogo naših otrok in javnih uslužbencev pozabilo, kdaj je nastala Slovenska vojska, pozabilo, kdaj smo se osamosvojili, predvsem pa je na to pozabila širša javnost. Da potrebu-jemo vojsko. Danes lahko berete in poslušate, kako so stroški za vojsko previsoki, kako ni prav, da jemljemo sociali in podpiramo vojsko, kot da bi bilo dvajset let tako dolgo, da se ne bi spominjali časov in se zavedali, da brez vojske ne bi imeli lastne države. In to je poleg obrambnih nalog, ki jih imamo skladno z zakonom, tista naloga, ki jo moramo v Slovenski vojski izpopolniti in nas še čaka.« Na koncu svojega govora se je zahvalil vsem pripadnikom Slovenske vojske za njihovo delo za vse državljane in domovino. »Zahvala gre tudi vašim najbližjim, družinam. Mislim, da je prav, da tudi njim iskreno čestita-mo, kajti oni so tisti, ki vas na vaši poti in v odrekanjih ter vseh vaših

dejavnostih izrazito podpirajo.« Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič je spomnil na začetke Slovenske vojske, in sicer na dan, ko so v 510. in 710. učni center prišli slovenski naborniki, ki so slu-žili vojaški rok kot slovenski vojaki. »Žal je kmalu po tem pomembnem dogodku v zgodovini naše vojske padla tudi prva žrtev vojne za samostojno Slovenijo.« Poudaril je, da ima slovensko vojaštvo zgodo-vino in tradicijo, ter spomnil na njegove začetke. »Veseli me, da je letošnja slovesnost prav v Mariboru, kjer je pod poveljstvom generala

Rudolfa Maistra leta 1918 v takratni vojaški realki, kjer smo danes, prvič potekal pouk v slovenskem jeziku.« Nadaljeval je: »Maja se spominjamo več pomembnih dogodkov iz naše novejše zgodovine, ob tem pa se spogledujemo z izzivi prihodnosti v domovini in mednarodnem okolju. Danes v Slovenski vojski uspešno opravljamo naloge in sledimo ciljem, čaka pa nas še veliko priložnosti, preizkušenj, posebno pa prilagaja-nja. Prizadevali si bomo za profesio-nalno odličnost in tako zagotavljali vojaško varnost v domovini in zunaj nje. Naša skupna prihodnost je po-vezana s predanostjo, domoljubjem in ohranitvijo vojaških vrednot iz naše zgodovine. Pripadnice in pri-padniki SV, čestitam vam ob našem skupnem prazniku, dnevu Slovenske vojske. Čestitke namenjam tudi tistim, ki svoje naloge opravljate v tujini, na vojaških predstavništvih in v mednarodnih operacijah, v katerih smo navzoči že 15 let.«Minister za obrambo Aleš Hojs je posameznikom in enotam, ki so se pri svojem delu posebej izkazali, podelil priznanja Ministrstva za obrambo. Zlato medaljo Slovenske vojske so dobili nadporočnik Anton Ajster, mag. Bojan Bedenik, polkovnik doc. dr. Tomaž Kladnik, polkovnik Milan Kranjec, štabni vo-dnik Martin Miklavec in polkovnica Mojca Pešec, red Slovenske vojske pa kontraadmiral Renato Petrič. 132. gorski bataljon Slovenske vojske je dobil red Slovenske vojske z zvezdo, zlato medaljo genera-la Maistra pa brigadirka Alenka Ermenc. S kulturnim programom sta slo-vesnost obogatila dramski igralec Bojan Maroševič, ki je v predstavi upodobil generala Maistra, in zased-ba Orkestra Slovenske vojske.

Minister za obrambo aleš Hojs v nagovoru zbranim v kadetnici v Mariboru

Na slovesnost ob dnevu Slovenske vojske so prišli številni ugledni gostje.

sv 8

4

dan slovenske vojske

V športni dvorani v Kočevju je bila v sredo, 16. maja, zvečer slavnostna prireditev ob 22. obletnici začet-ka demokratičnih sprememb in ustanovitvi Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) v organiza-ciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in občine Kočevje. Osrednji govornik je bil evropski poslanec in predsednik prve demo-kratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle. Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila tudi minister za obrambo Aleš Hojs in mini-ster za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak, v uvodu pa jih je pozdravil župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič. Slavnostne prireditve so se udeležili še predsednik vlade, ministri, poslanci državnega zbora

Dan Slovenske vojske so v torek, 15. maja, praznično zaznamovali tudi na Generalštabu Slovenske vojske. Na slovesnosti so se pripa-dnikom GŠSV pridružili minister za obrambo Aleš Hojs, državni sekretar Peter Stavanja in načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Dobran Božič. V krajših nagovorih sta se minister Hojs in brigadir Božič zahvalila pripadni-kom Slovenske vojske za vse, kar so v preteklih letih naredili za Slovenijo. Brigadir Dobran Božič je še dodal, da letos SV zaznamuje

Predsednik RS sprejel častniški zbor SV

Slovesno na GŠSV

Obletnica MSNZ

Predsednik RS je v svojem nagovo-ru najprej spomnil, da je naša dr-žava z odprtjem takratnih centrov za usposabljanje nabornikov na Igu in v Pekrah postavila usposa-bljanje pripadnikov obrambnih sil v središče svoje dejavnosti ter tako pripravila temelje za sistematičen, vsestranski in uspešen razvoj SV. Od takrat se je marsikaj zgodilo in SV je doživela veliko sprememb. Opuščen je bil sistem naborniške vojske, uvedena je bila profesiona-lizacija, vstopili smo v zavezništvo in do danes smo že dobro razvili metode, organizacijske oblike in vsakršno usposobljenost za sodelo-vanje v MOM. Dr. Türk je prepričan, da smo na ta razvoj lahko ponosni. Ob tem je poudaril, da je stanje pripravljenosti naših obrambnih Fo

togr

afija

: Bru

no t

oič

sil dobro, pri čemer je posebej opozoril na pomen človeškega dejavnika. Glede opremljenosti in naložb v slovenske obrambe sile je poudaril, da moramo biti nekoliko zaskrbljeni. »Že nekaj let živimo v kriznih razmerah in časih, ko je tre-ba z manj storiti več.« Türk je tudi poudaril, da na nekaterih področjih potrebujemo hitrejši napredek, predvsem v razvoju pogodbene in strateške rezerve, čim boljše sode-lovanje med obrambnimi silami ter vsemi organizacijskimi oblikami Slovenije in civilne družbe. Ob koncu nagovora je predsednik čestital vsem pripadnikom SV in se jim zahvalil za delo ter dosežene rezultate, posebno zahvalo pa je izrekel pripadnikom SV v mirovnih operacijah in misijah v tujini. MP

10. obletnico prehoda z naborni-ške na poklicno vojsko, dopolnjeno s pogodbeno rezervo in prostovolj-nim služenjem vojaškega roka, ter 15. obletnico sodelovanja v med-narodnih operacijah in misijah. V 21 letih delovanja v samostojni Sloveniji je vojska s svojo odlično-stjo postala visoko cenjena tako v domovini kot mednarodnem okolju. Pripadnikom Generalštaba SV in njegovih organizacijskih enot sta minister ter načelnik podelila priznanja Ministrstva za obrambo in čine povišanim ter

razrede potrjenim pripadnicam in pripadnikom. Po slovesnosti je brigadir Božič odprl priložnostno

razstavo vojaških kovancev pripa-dnika 1. brigade štabnega vodnika Marka Brusa. (Kub)

in drugi visoki gostje. Minister za obrambo Aleš Hojs je v svojem govoru povzel dogodke, ki so dali prostor demokratičnim spremem-bam in zgodovinski priložnosti za oblikovanje samostojne države Slovenije. Kot je povedal minister, je bilo treba v tistih tveganih časih po praktični razorožitvi TO maja 1990 začeti organizirati vojaško obram-bo, svojo vojsko kot enega izmed atributov državnosti. Minister Hojs je tudi poudaril, da je bil projekt MSNZ zelo skrbno pripravljen in v največji mogoči tajnosti ter je vzor varnostnega organiziranja naroda, ki dokazuje, da je za uspešno zagotavljanje in ohranjanje varnosti nujno sodelovanje vseh segmentov obrambno-varnostnega sistema in

družbe kot celote. Glede izjemne enotnosti slovenskega naroda, ki se je odločno odzval na dejanja takratne JNA, je minister dejal, da se »nihče, ki je sodeloval v obrambi Slovenije, ni spraševal po politični

ali kakšni drugi pripadnosti«. Ob koncu se je minister zahvalil vsem veteranom in veterankam osamo-svojitvene vojne ter še posebno organizatorjem MSNZ za prispevek pri osamosvojitvi Slovenije. SSK

Foto

graf

ija: B

runo

toi

č

V ponedeljek, 14. maja, je v pred-sedniški palači predsednik RS in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr.

Danilo Türk sprejel predstavnike MO ter častniškega zbora SV ob praznovanju dneva SV.

5

sv 8spremljamo

Delovni pogovori med obramb-nima ministroma so se nanašali tudi na dvostransko sodelovanje med državama na obrambnem in vojaškem področju, temi pogovo-rov pa sta bili še sodelovanje obeh držav v mednarodnih operacijah in misijah ter obrambne reforme. Kot je dejal minister Hojs, je Republika Makedonija zrela za članstvo v Natu, zato je Slovenija med njenimi najtrdnejšimi podpornicami na poti vključevanja. Z njenim članstvom bi zavezništvo in Zahodni Balkan lah-ko veliko pridobila. Minister Hojs se je makedonskemu kolegu ob tem zahvalil, da so ponudili vojaški poligon Krivolak za usposabljanje

Minister Hojs je člane odbo-ra v uvodu srečanja seznanil s temeljnim poslanstvom ter

Krepitev sodelovanja med državama

Člani odbora spoznali sistem ZiR

pripadnikov Slovenske vojske, in dejal, da je dvostransko sodelovanje med državama na obrambnem ter vojaškem področju odlično, je pa še veliko možnosti za krepitev sodelovanja predvsem na področjih tako imenovane pametne obrambe, na katerih države združujejo svoje zmogljivosti in tako dopolnjujejo obrambno sposobnost. Makedonski obrambni minister dr. Fatmir Besimi je dejal, da je Slovenija vsekakor velik podpornik Republike Makedonije pri vključe-vanju v evro-atlantske integracije, in se zahvalil za podporo. Srečanje je ocenil kot odlično in poudaril tri glavna področja pogovorov, in sicer

vključevanje Republike Makedonije v zvezo Nato, regionalno sodelo-vanje ter dvostransko sodelovanje. Sodelovanje med državama je ocenil kot odlično, pri tem pa je na obrambnem in vojaškem področju med drugim omenil vaje Slovenske vojske na poligonu Krivolak ter šolanje makedonskih častnikov na slovenskem Ministrstvu za obram-bo. Makedonski obrambni minister

dr. Fatmir Besimi je izrazil tudi prepričanje, da obstajajo možnosti za še tesnejše sodelovanje med državama. Ministra za obrambo dr. Fatmirja Besimija sta v okviru delovnega obiska v Republiki Sloveniji spreje-la predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in ob koncu obiska tudi zunanji minister Karl Erjavec. SSK

Minister za obrambo aleš Hojs in minister za obrambo Republike Makedonije med pogovorom

Foto

graf

ija: v

ekos

lav

Raj

h

odgovornostjo posameznih subjektov v okviru sistema ZiR tako na državni kot lokalni ravni.

Poslancem je predstavil nekate-re projekte in cilje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi glede na zaostre-ne finančne razmere, ki se kažejo pri opremljanju, posodabljanju sistema, izvajanju izobraževanja in odložitvi uresničitve že načrto-vanih projektov. Poveljnik Civilne zaščite RS Bogataj je članom odbora DZ predstavil operativ-no delo ter zmogljivosti sil za zaščito in reševanje, svoje delo pa so predstavile tudi posamezne reševalne službe, in sicer Gasilska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza, Jamarska zveza, Slovenska potapljaška zveza ter Rdeči križ Slovenije. Ob koncu predstavitve sistema so si člani odbora ogledali nastanitvene zmogljivosti, vadbe-no infrastrukturo in poligone za usposabljanje gasilcev ter drugih reševalnih služb. Minister Hojs je po koncu pred-stavitve povedal, da so obiski članov odbora pomembni za poznavanje sistema ZiR, izva-janja nadzorne vloge odbora in tudi pri zagotavljanju podpore delovanju sistema in zagovarjanju pomembnosti tega področja za

državljane. Glede načrtovanih dodatnih ukrepov na finančnem področju je minister pojasnil, da bodo morali tudi na področju ZiR del načrtovanih sredstev za pro-stovoljne organizacije zmanjšati, pričakuje pa, da se bo v obdobju po rebalansu ob morebitnem večjem prilivu v proračun, kot je načrtovan, čim prej znova lahko zagotovilo manjkajoča sredstva za usposabljanja in opremlja-nje enot. Predsednik odbora za obrambo Jurša je ocenil, da je sistem ZiR dobro organiziran tako na ravni države kot lokalni ravni, čeprav je odločanje na lokalni ravni razmeroma razdrobljeno. Po njegovem poznavanju center na Igu dobro deluje in pripadnikom sistema ZiR zagotavlja možnost kakovostnega usposabljanja. Jurša je še poudaril, da bi morali imeti več podobnih centrov po vsej državi, in izrazil upanje, da bodo čim prej v polni meri začeli delovati tudi podcentri v Sežani, Logatcu in Pekrah, saj se bo v njih lahko usposobilo več pripadnikov reševalnih služb za bolj kakovo-stno ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah. MP

Na enodnevnem delovnem obisku v Republiki Sloveniji je bil 9. maja obrambni minister Republike Makedonije dr. Fatmir besimi. Makedonskega obrambnega ministra je na Ministrstvu za obrambo sprejel njegov gostitelj obrambni minister Aleš Hojs, srečal pa se je tudi z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske brigadirjem dobranom božičem. Obisk makedonskega obrambnega ministra je bil namenjen predvsem izmenjavi pogledov in stališč pred prihajajočim vrhunskim zasedanjem zveze Nato v Chicagu 20. in 21. maja glede nadaljnje slovenske pomoči ter podpore Republiki Makedoniji na poti v evro-atlantske integracije.

V okviru drugega obiska odbora za obrambo dZ na MO so se člani odbora pod vodstvom predsednika Franca Jurše v sredo, 9. maja, seznanili z nalogami sistema zaščite in reševanja (ZiR) v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani. Minister za obrambo Aleš Hojs in poveljnik Civilne zaščite RS Miran bogataj sta članom odbora predstavila delovanje sistema ter njegove ključne naloge. Po koncu seznanitve so si ogledali še zmogljivosti in opremljenost centra.

Foto

graf

ija: B

runo

toi

čsv 8

6

spremljamo

V počastitev praznika12. in 19. maja je Slovenska vojska odprla vrata svojih vojašnic ter širši javnosti predstavila svoje delovanje. ekipa revije Slovenska vojska se je 12. maja odpravila v vojašnico Franca Rozmana Staneta, v kateri je več kot tisoč obiskovalcev lahko spremljalo predstavitev vseh enot, ki so nastanjene v vojašnici. vojašnico je obiskal tudi predsednik republike in vrhovni poveljnik Slovenske vojske dr. Danilo türk, ki se je v spremstvu ministra aleša Hojsa, načelnika Generalštaba Sv brigadirja mag. Dobrana Božiča in poveljnika 1. brigade brigadirja Davida Humarja srečal s pripadnicami ter pripadniki Slovenske vojske in si ogledal predstavitvene aktivnosti. Dnevi odprtih vrat vojašnic so namenjeni predvsem predstavitvi aktivnosti enot in ohranjanju tesne vezi med Slovensko vojsko ter civilnim okoljem, ta dan pa lahko obiskovalci preživijo med slovenskimi vojaki in spoznajo njihovo življenje, delo ter notranjost objektov.

Besedilo: Nataša OblakFotografije: bruno Toič

Že dan prej, 11. maja, je vojašnica odprla svoja vrata predvsem osnov-nim šolam in vrtcem, obiskalo pa jih je več kot 250 otrok. Otroci so si z zanimanjem ogledali dina-mične točke, kot sta predstavitev dela s službenimi psi pripadnikov vojaške policije ter vožnja z bojnimi vozili. Prav vsi malčki so se vključili v otroški kotiček, v katerem so jih pripadniki 10. MOTB maskirali. V soboto, 12. maja, so lahko obi-skovalci Vojašnice Franca Rozmana Staneta spremljali dinamične pred-stavitve 10. motoriziranega bataljona, delovanje 17. bataljona vojaške poli-cije, šov program enote za protokol in predstavitev fizikalno-kemijskega laboratorija, predstavili pa so se tudi vrhunski športniki, zaposleni v Slovenski vojski. Obiskovalci so si lah-ko ogledali borbo med judoistkami in boksarji ter spregovorili s puščavskim lisjakom Miranom Stanovnikom. Vojaška policija je predstavila delo psa za javni red in mir ter psa za

odkrivanje drog, prikazala pa je tudi dinamično vožnjo z motorji, ki ji je sledil krst motoristov ter njihovih jeklenih konjičkov.Za obiskovalce je bil prav poseben trenutek, ko so ob začetku prireditve v vojašnico doskočili padalci padal-skega oddelka SV in s seboj prinesli slovensko zastavo. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši, saj so si ogledali vozila in oborožitev, imeli lokostrelski kotiček, lahko so se peljali z vozilom LKOV 6 x 6, splezali v svaruna in na tank, pogledali skozi kukalo pušk in si pobarvali obraze.V programu so sodelovali društva in organizacije, s katerimi Slovenska vojska sodeluje na svojem domicil-nem območju.Ob koncu obiska je minister za obrambo Aleš Hojs dejal, da skozi to obliko sodelovanja med civilnim okoljem in Slovensko vojsko civilisti spoznajo, kako slovenski vojaki delajo in živijo ter kakšno opremo in oborožitev uporabljajo pri svojem

delu. »Še bolj pa je pomembno dejstvo, da naša vojska pomaga civilnemu prebivalstvu tudi v realnih razmerah v domovini in tujini. Tako bi bil narejen še en pomem-ben korak k temu, da bi slovenski državljani prepoznali, da Slovenska

vojska deluje za nas tudi v miru.« Ob koncu programa so se v vojašni-co vrnili tudi pripadniki 10. MOTB, ki so se udeležili 32 kilometrov dolgega pohoda okoli Ljubljane in ki sem jim je tako kot drugim obiskovalcem prilegla vojaška malica.

Otroci so se lahko preizkusili v

streljanju z lokom.

Predsednik dr. türk in minister Hojs med športniki

Pripadniki padalskega oddelka so prinesli slovensko zastavo.

Obiskovalce vseh starosti je zelo zanimal

vozni park Slovenske vojske.

7

sv 8dan odprtih vrat

1. Vojašnica Cerklje ob Krki,dom brigade zračne obrambe in letalstva, tudi letos ni razočarala številnih obiskovalcev, ki so si lahko ogledali opremo ter oborožitev pripadnikov brigade. Največja zanimivost so bili vojaška letala in

Slovenske vojašnice 19.  maja odprle svoja vrata

helikopterji, v vojašnici pa so bila na ogled tudi letala podjetja Pipistrel ter Letalskega centra Cerklje ob Krki.

2. Vojašnica Ivana Cankarjaje na ploščadi obiskovalcem ponu-dila na ogled oborožitev in opremo

vojaških enot. Tako so si lahko ogledali tanke in oklepna ter druga vojaška vozila, med njimi pa so bila predstavljena stara terenska vozila. Marsikatero orožje in opremo so lahko tudi vzeli v roke ali preizku-sili, obiskovalcem pa je bil prvič predstavljen sistem roland 2.

3. Vojašnica Kranjje tudi letos obiskovalcem pri-pravila pester program. Vojaška zdravstvena služba je najmlajše po-učevala osnove oživljanja človeka, enota za šolanje vojaških psov iz vojaške veterine pa je prikazala lo-vljenje ubežnika s psom. Vojašnica je dom 18. bataljona za jedrsko, radiološko, kemično in biološko

obrambo, njegovi pripadniki pa so obiskovalcem prikazali dekontami-nacijo vojaškega vozila.

4. Vojašnica Ankaran,dom slovenskih pomorščakov, v ka-terem domuje 430. mornariški di-vizion, je obiskovalce v Bernardinu povabila na palubo hitre patrulj-ne ladje Ankaran 21, odred za podvodna dejstva je predstavil potapljaško opremo, najmlajše pa je pričakal tudi otroški kotiček.

5. Vojašnica bohinjska bela,ena najstarejših vojašnic v Sloveniji, v kateri je dom 132. gorskega bataljona in Večnacionalnega centra odličnosti za gorsko bojevanje, je

Že večletna tradicija je, da Slovenska vojska ob svojem prazniku odpre vrata vojašnic in povabi ljudi na obisk. Pripadniki in pripadnice enot, ki domujejo po vojašnicah, so obiskovalcem pripravili različne razstave, prikaze, demonstracije ter drugo. tako so jim najbolj nazorno prikazali vse, kar uporabljajo pri vsakodnevnem delu in v življenju. Nekaj vojašnic smo obiskali tudi mi in v besedi ter sliki vam predstavljamo, kaj se je dogajalo na dnevu odprtih vrat.

1. ali bomo kar poleteli? Jaz sem pripravljen.

3. Pripadnica vojaške zdravstvene enote uči otroke, kako se oživlja človeka.

5. Premagovanje ovir je bilo zanimivo predvsem za otroke.

2. Največje zanimanje je bilo za vožnjo z valukom.

4. Predstavitev potapljaške opreme 430. mornariškega diviziona

6. Maskiranje obraza je zabavno.

Zbrala in pripravila za objavo: Nataša Oblak

sv 8

8

dan odprtih vrat

Slovenske vojašnice 19.  maja odprle svoja vrataobiskovalcem predstavila svojo opre-mo, najmlajši so premagovali ovire, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi gibanje vojakov po bojišču.

6. V Vojašnici generala Maistra

v Mariboru so se obiskovalcem predstavili 72. brigada, 74. MOTB in vojaška zdravstvena enota. Obiskovalci so se lahko vozili s svaruni in si ogledali vpad v objekt, delo bojnih reševalcev ter njihovo opremo in drugo oborožitev enot, ki so v vojašnici. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, ki so risali, barva-li, sestavljali zastave in znake enot ter si obraze pobarvali z maskirni-mi barvami.

7. Vojašnica Celje,ki jo je obiskal tudi državni sekre-tar Ministrstva za obrambo Peter Stavanja, je obiskovalcem ponudila veliko zanimivega. Med drugim so se lahko preizkusili na trenažerju varne vožnje, predstavili pa so jim tudi oborožitev in opremo bojevni-ka 21. stoletja.

8. V Vojašnici Novo mestoso na ploščadi obiskovalcem dinamično predstavili opremo in oborožitev enot, prav tako pa so se lahko preizkusili v streljanju s puško F2000 S na trenažerju noptel. Potekala so tudi raznovrstna špor-tna tekmovanja med obiskovalci in zaposlenimi, na ogled pa sta bili

zbirka Teritorialne obrambe in spo-minska soba Vojašnice Novo mesto.

9. V Vojašnici Slovenska bistrica,

ki je bila lani najlepše urejena manjša vojašnica, so obiskovalce razvajali s pekarno oziroma poljsko kuhinjo in jih učili kuhanja bograča, lahko pa so tudi tekmovali v razsta-vljanju in sestavljanju avtomatske puške. Poskrbljeno je bilo še za naj-mlajše, obiskovalci pa so se lahko popeljali z vojaškimi vozili.

10. V vojaškem objektu Kadetnica

so obiskovalcem tokrat ponudili na ogled kar štiri razstave, in sicer

Vojna za Slovenijo in Slovenska voj-ska, Boji za severno mejo, Zgodovina kadetnice ter Spomenik Franca Jožefa I. pred Kadetnico. Obiskovalci so si lahko ogledali predstavitveni film Šole za častnike in se preizkusili v igranju virtualnih vojaških iger.

11. V Vojašnici Murska Sobotaso si lahko obiskovalci ogledali vozili svarun in hummer, delo posadke z minometi 120 mm, met ročne bombe v cilj in še veliko drugih nalog enot. Šola vožnje SV je predstavila vpliv alkohola na voznike s pomočjo imitacijskih očal, prav tako pa so se lahko obi-skovalci preizkusili v poznavanju cestnoprometnih predpisov.

8. Streljanje z lokom ni tako preprosto.

7. kako daleč lahko vidim in kako so stvari blizu. 9. Otroci so se lahko preizkusili v premagovanju ovir na »mini« vojaškem poligonu.

10. Pripadniki vojaškega muzeja so obiskovalcem predstavili razstavo vojna za Slovenijo in Slovenska vojska.

11. Med pogovorom s pripadnico avto šole Sv

9

Ob koncu prejšnjega tedna je z vojaškega dela letališča Jožeta Pučnika na Brniku odšel v mirov-no operacijo UNIFIL v Libanon 12. kontingent Slovenske vojske, ki ga večinoma sestavljajo pripa-dniki iz 16. bataljona za nadzor zračnega prostora (16. BNZP).

V 16. BNZP so v okviru priprav pred odhodom v mirovno ope-racijo UNIFIL veliko pozornosti namenjali urjenju individualnih in kolektivnih veščin, spoštovanju pravil delovanja v mirovni opera-ciji, vojaški disciplini, medoseb-nim odnosom in tudi družinam

pripadnikov. Vseh 14 pripadnikov, ki jim poveljuje podpolkovnik Vlado Pakiž, bo naslednjih šest mesecev nastanjenih v vojaški bazi v Shami. Med njihove naloge spadata patruljiranje in pomoč pri reševanju krize v južnem delu Libanona, pri čemer bodo

sodelovali tudi z libanonsko vojsko. To je hkrati prva rotacija mirovne operacije UNIFIL, ki jo zagotavlja 16. BNZP.Pripadniki 11. kontingenta, ki končujejo šestmesečno delovanje v Libanonu, se bodo v Slovenijo vrnili v začetku junija. GH

za njih,« pove polkovnik Glavaš. »To pomeni, da smo zares veliko dela naredili na področju logistike, saj je tam logistika tuja beseda. Oni so samozadostni, imajo malo riža, vozila ne funkcionirajo, puške ne streljajo in videli smo, da so pri njihovem vzdrževanju na začet-ku. Tako smo se odločili in začeli z njimi delati predvsem na tem področju. Mesec in pol smo imeli zelo veliko dela. Dokazali smo jim, da je z dobro organizirano logistiko delo veliko lažje, predvsem pa jim zagotavlja večjo varnost. Manj je mrtvih, ker dela oborožitev, ker jim delajo vozila in ker so prepričani v orožje,« slikovito opiše prve mesece delovanja polkovnik Glavaš. Počasi so jih urili in usposabljali skozi teča-je, od bolničarja do upravljanja obo-rožitve in vozil. »Imel sem srečo, da sem mentoriral poveljnika korpusa, ki je pred našim prihodom obiskal Slovenijo in imel zelo dobro mnenje o Slovenski vojski. Dobro sva se ujela in veliko sva se pogovarjala, ko sem lahko podal svoje mnenje o vajah ter akcijah.« Dotakne se tudi najtežjega dela poveljevanja kon-tingentu, to je napotitve svojih pri-padnikov kontingenta na nevarno

12. kontingent SV odšel v Libanon

Pripadniki 16. kontingenta Isafa še zadnjič skupaj

območje Afganistana. »Ko smo se prvič odločili, da gremo ven, je minil 27. dan od našega prihoda. Najprej smo poskušali pripraviti vozila in nas. Nisem jih pustil ven, dokler niso bili dobro usposobljeni. Morali so znati odlično pripraviti povelje za delovanje na območju, kamor smo šli. Pred vsakim izhodom iz baze sem jim postavil sedem vpra-šanj, in sicer ali imate road clearens, torej enoto, ki bo čistila cesto pred vami, ali imate JTAC, torej letalo v zraku, ali veste, kateri helikopter vas bo, če se karkoli zgodi, dvignil, ali imate sile za hitro posredovanje, ki bi vas podprle pri delovanju, itn. Ob odhodu iz baze smo vedno imeli najmanj štiri pozitivne odgovore, kar je bilo odvisno od tega, v kate-rem predelu smo bili. V nevarnih predelih je moralo biti izpolnjenih vseh sedem zahtev, drugače pa štiri ali pet. Izkazalo se je, da je to dobro za delovanje našega kontingenta, čeprav mi kot poveljniku nikoli ni bilo lahko poslati svoje pripadnike na teren,« pove polkovnik Glavaš. Na koncu je pohvalil pripadnike svojega kontingenta in povedal, da so delo opravili kakovostno, dobro, profesionalno in strokovno. NO

Državni sekretar Peter Stavanja je v svojem nagovoru pripadnikom poudaril pomen dolgoletnega uspešnega sodelovanja pripadnikov SV s pripadniki nacionalne garde Kolorada in ob tem izrazil prepri-čanje, da je bil ob njihovem odhodu viden napredek, ki so ga skupaj s predhodniki dosegli z urjenjem in usposabljanjem vojakov ter poveljniškega kadra 207. korpusa. Opozoril je na pomen pridoblje-nih izkušenj, ki so jih pripadniki pridobili z mentoriranjem tudi za vse prihodnje kontingente, ki bodo opravljali svoje naloge do konca operacije v Afganistanu. Brigadir Osterman je spomnil na 15 let uspešnega sodelovanja

pripadnikov SV v MOM po svetu. »Slovenska vojska je tako dokazala, da je sodobna vojska, ki se uspešno prilagaja spremenjenim medna-rodnim političnim in varnostnim razmeram ter se lahko z znanjem in izkušnjami primerja z drugimi zavezniškimi vojskami.«»Kontingent, ki stoji danes pred nami, je danes in nikoli več. Kombinacija izkušenosti in mlado-sti je ustvarila dobro skupino, ki se je dokazala z uspešno izved-bo naloge. Po čem si jo boste vi zapomnili? Verjetno vsak po nečem posebnem, jaz pa prav gotovo po tem, da je organizirala precej tečajev in da vam je tako uspelo v največji meri izpolnjevati osnovno poslanstvo. 29-krat ste vi, medicinci, oskrbeli teže ranjene pripadnike afganistanske vojske, prav tako ste kontingent, ki je zdržal celotno misijo brez zdravnika,« je v uvodu svojega pozdravnega nagovora izrazil veselje brigadir Furlan nad uspešno opravljenimi nalogami in vrnitvijo kontingenta. »Najprej smo morali narediti ana-lizo, kako lahko s svojim znanjem pomagamo vojakom 207. korpusa, predvsem s tistim, ki je dobro

Foto

graf

ija: N

ataš

a O

blak

16. kontingent Slovenske vojske še zadnjič skupaj v postroju v vojašnici Franca Rozmana Staneta

V Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani so 7. maja slovesno zaznamovali vrnitev 16. kontingenta SV, na prireditvi pa so jih poleg družin in prijateljev pozdravili tudi državni sekretar Ministrstva za obrambo Peter Stavanja, namestnik načelnika Generalštaba SV brigadir Andrej Osterman in poveljnik sil brigadir branimir Furlan, ki so jim čestitali ob uspešno opravljenih nalogah.

sv 8

10

preberite

Ena izmed pomembnih nalog Sektorja za načrtovanje Direktorata za obrambne zadeve, ki je nosilec razvoja kartografskega sistema za obrambne potrebe, je tudi obve-ščanje uporabnikov ministrstva o kartografskih projektih in novih izdajah kart. V ta namen oblikujemo in izdajamo tudi katalog kartograf-skega gradiva, v katerem je celovit, posodobljen pregled razpoložljivih

Orkester SV je veliko nastopal tako v tujini kot domovini, nastalo pa je tudi precej televizijskih in radijskih posnetkov za RTV Slovenija ter lokal-ne televizijske in radijske postaje. Od nastanka leta 1996 do konca leta 2009 je orkester vodil dr. Ljubo Vošnjak, ki se je prav tako pridružil prvemu

Minister je v svojem govoru najprej spomnil na prelomni čas, v katerega je Slovenija vstopila pred več kot dvajsetimi leti. Poudaril je, da če leta 1990 ne bi začeli z Manevrsko strukturo narodne zaščite, tudi ne bi dobili vojne za Slovenijo, ter izpostavil hrabrost in enotnost slovenskega naroda pri odločitvi za samostojnost ter pri izbojevanju samostojne države. Dejal je tudi, da se je ob rezultatih raziskav o poznavanju naše bližnje zgodovine vprašal, kam je pripeljal čas, da se ne zavedamo pomembnih zgodo-vinskih dejstev, ki so omogočila samostojno državo, ki jo lahko danes sami upravljamo in odločamo

Izšel je nov katalog kartografskega gradiva 2012kart v tiskani in digitalni obliki, ki so namenjene Slovenski vojski ter drugim uporabnikom na ministr-stvu. V katalogu so poleg seznama listov posameznih kart in njihovega grafičnega pregleda navedeni tudi podatki o matematičnih osnovah po-sameznih kart ter posebnosti, ki jih je treba poznati pri njihovi uporabi. Novosti v letošnjem katalogu se nanašajo predvsem na od leta 2009

novo izdane Vojaške topografske karte Republike Slovenije v merilu 1 : 50.000 (VTK 50), Vojaško pre-gledno karto Republike Slovenije v merilu 1 : 250.000 (VPK250, 2. izdaja 2011, tisk 2011) ter Ortofoto karto osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna – strelišče in vadišče Poček v merilu 1 : 10 000 (2. izdaja 2010, tisk 2010). Letošnja izdaja kataloga je zaradi pomanjkanja finančnih

Vojna za Slovenijo 1991 v literaturi

Orkester SV praznoval 16 let

Minister za obrambo Aleš Hojs je 8. maja v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju slovesno odprl razstavo Vojna za Slovenijo 1991 v literaturi. Na razstavi, katere avtorja sta major mag. Zvezdan Marković in višji vojaški uslužbenec dr. blaž Torkar iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske, so na ogled številne publikacije, ki opisujejo priprave na vojno in dogodke med njo na posameznih območjih Republike Slovenije.

sredstev uporabnikom dostopna le v elektronski oziroma pdf različici prek nove spletne strani Geoportal (http://moss/gp/default.aspx). Na Geoportalu, ki je začel februarja 2012 delovati na internih spletnih straneh Ministrstva za obrambo, lahko zainteresirani uporabniki poleg seznama dostopnega gradiva pridobijo tudi dodatne informacije z geoprostorskega področja. Jb

Foto

graf

ija: J

eric

a Pa

všič

o njeni prihodnosti. Minister je kot pomembno vrednoto, na kateri je treba graditi, izpostavil domoljubje in pri tem poudaril, da za izkazo-vanje domoljubja ne gre le v časih, ko nam grozi vojna nevarnost, ali v kriznih časih, temveč ga moramo izkazovati v vsakem trenutku. »Slovenska vojska je v letu osamo-svojitve pokazala, kaj zmore in kaj zna, ter do danes prerasla v vojsko, ki je enakovreden in enakopraven partner v zavezništvu – sodobna in urejena vojska, ki je in bo služila slovenskemu narodu,« je dejal minister. Dodal je tudi, da je treba zgodovinske dogodke, ki smo jih doživeli, ustrezno dokumentirati

in predstaviti. Razstava bo po ministrovih besedah nam vsem, našim otrokom in našim zanamcem pomagala prikazati, kdaj, kako in zakaj je nastala naša država. Pomen dokumentiranja spominov na osamosvojitveno vojno je v svo-jem pozdravnem nagovoru poudaril tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Zbrane sta nagovorila še predstavnika organizatorjev direktor Knjižnice Ivana Potrča na

V Vojašnici Šentvid je 7. maja Orkester SV praznoval šestnajst let od svoje ustanovitve, pridružil pa se jim je tudi njihov ustanovitelj dr. boris Žnidarič. »Pred 16 leti smo v tej vojašnici poslušali trobilni kvintet. In moram reči, da se človeku milo stori, ko sliši tako ubrano igranje, ko sliši rezultate trdega dela več generacij. Veste, bila sta ilegalca v Kabinetu ministra Jelka Kacina, dokler ju Generalštab SV ni posvojil čez mesec dni. In to je bil začetek orkestra. Sledila sta prvi nastop pred ministrom tu, v tej vojašnici, in drugi javni nastop v Vojašnici Franca Rozmana Staneta. In poglejte, kaj se je zgodilo. Ne bi rekel, da čisto naključno. Zavestno, načrtno in dolgoročno bi temu v gospodarstvu danes dejali dobra naložba,« je ob praznovanju dejal dr. Žnidarič.

Foto

graf

ija: B

runo

toi

č

praznovanju dneva Orkestra SV. Vodenja orkestra je leta 2010 prevzel mag. Jani Šalamon, od 1. oktobra 2011 pa ga vodi višji vojaški usluž-benec XII. razreda Aljoša Deferri. Na slovesnosti so podelili priznanja najzaslužnejšim, dr. Boris Žnidarič pa je dobil zlato plaketo orkestra. Na

Ptuju mag. Matjaž Neudauer in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Vlado Žgeč, razstavo pa je predstavil njen soavtor major mag. Zvezdan Marković. S kulturnim programom je dogodek obogatila komorna zasedba Orkestra Slovenske vojske. Razstava bo odprta do 29. maja, za organizirane skupine pa je po predhodni najavi mogoč tudi voden ogled. JP

Orkester Sv je slovesno praznoval 16 let.

slovesnosti je pripadnike Orkestra SV in goste nagovoril vodja orkestra Deferri, ki je v nadaljevanju slovesno podelil priznanja. Za prispevek pri razvoju Orkestra Slovenske vojske je zlato medaljo orkestra SV dobil njegov nekdanji vodja mag. Jani Šalamon. »Ob tem slovesnem delu

bi se rad vsem članom zahvalil za ves trud in delo, s katerim ste pripomogli k orkestru v vseh teh letih delova-nja. Ne smem izpustiti še enote za protokol, ki nam vsa ta leta pomaga pri izvajanju vojaških usposabljanj in protokolarnih nalog orkestra,« je ob koncu slovesnosti dejal Defferi. NO

11

sv 8

12

intervju

Pogovor z reševalcem službe NMP in prostovoljnim gasilcem Boštjanom trilerjem

Kaj je po vaših izkušnjah glavni vzrok za nesreče z motorji in kakšne poškodbe so najpogostejše?Najpogostejši vzroki za nesre-če so vsekakor neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, kot je na primer sekanje ovinkov, nepravilno prehiteva-nje in drugi. Čeprav praviloma motoristi uporabljajo čelado in za zaščito hrbtenice tako imeno-vano želvo, se nesreče pogosto končajo s telesnimi poškodbami in žal tudi z izgubo življenja. Najhujše nesreče se največkrat dogajajo zelo mladim, neizku-šenim voznikom in takim, ki so se z motorjem vozili že 10 ali 20 let in je vožnja zanje postala preveč rutinirana. Motoristične poškodbe so pogosto zelo hude, zanje pa je značilna politravma. To pomeni, da je hkrati poško-dovanih več delov telesa, in sicer glava, prsni koš, trebušna votlina, okončine, hrbtenica, medenica itn. Te poškodbe tudi najbolj ogrožajo življenje in ima-jo najhujše posledice. Drugače se pogosto zgodijo lažje poškodbe okončin, manjše rane, odrgnine in podobno.

Poškodbe motoristov najbolj ogrožajo življenje in imajo najhujše poslediceZ začetkom pomladi se začne tudi motoristična sezona, ki vsako leto zahteva veliko mladih življenj na slovenskih cestah. Statistika kaže, da vozniki motornih koles ostajajo ena izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu, pri čemer se največ nesreč na motorjih zgodi od aprila do avgusta. »vsako leto na slovenskih cestah umre več motoristov in podobne težnje lahko kljub veliko preventivnim akcijam pričakujemo tudi v prihodnjih letih,« je prepričan Boštjan triler, ki je bil več kot 12 let zaposlen v prehospitalni enoti nujne medicinske pomoči (NMP) v Postojni, zdaj pa pogodbeno sodeluje s službo NMP v kopru in izoli. kako črna je statistika nesreč motoristov, priča podatek, da je lani na slovenskih cestah umrlo skoraj 30 motoristov, več kot 200 pa jih je bilo hudo telesno poškodovanih.

Besedilo: Marko PišlarFotografija: bruno Toič

Kako poteka reševanje oziroma ukrepanje ob tovrstnih nezgodah ali drugih nesrečah v prometu?Najprej potekajo prepoznava dogodka, obveščanje o nesreči in izvajanje prve pomoči na kraju dogodka, kar naredijo že očividci. Žal so očividci z redkimi izjema-mi pogosto le nemi opazovalci, ki največkrat le pokličejo na telefon-sko številko 112 in potem čakajo na pomoč izkušenih reševalcev. Škoda, saj bi z zgodnjimi ukrepi prve pomoči pogosto omilili posledice ali celo rešili življenje pred prihodom ekipe NMP. Delo ekipe NMP se največkrat začne s klicem na številko 112, na kateri se pridobijo podatki o lokaciji dogodka in številu poškodovanih ter mogoče opis poškodb. Kar najhitreje po klicu, v minuti ali največ dveh, sledi izvoz reševal-nega vozila z reševalcema, ki sta lahko zdravstvena tehnika ali diplomirana zdravstvenika, in zdravnikom. Reševalno vozilo mora med nujno vožnjo upora-bljati predpisane svetlobne in zvočne signale, voznik pa mora čim hitreje in varno ekipo ter vozilo pripeljati na kraj nezgode. Žal je vozniška kultura še vedno

na nizki ravni. Stanje se sicer počasi izboljšuje, vendar bi se moralo voznike redno obveščati, kako se pravilno in varno uma-kniti vozilom na nujni vožnji. Po prihodu na kraj dogodka sledijo ogled, oskrba poškodovanca in prevoz do bolnišnice. V reševal-nem vozilu je oprema za nadzor in vzdrževanje osnovnih življenj-skih funkcij, kot so defibrilator, respirator, aspirator, pulzni oksi-meter, merilci krvnega tlaka in sladkorja, reanimacijska oprema, kisik, imobilizacijska sredstva, zdravila itn. Med vožnjo se nadzirajo poškodovančeve vitalne funkcije, ob morebitnih zapletih pa se opravijo tudi določeni nujni posegi, kot je na primer intu-bacija. Po prihodu v bolnišnico sledijo predaja poškodovanca na travmatološki sprejemni oddelek, grobo čiščenje opreme, vrnitev v enoto, čiščenje in popolnjevanje porabljenega materiala in opre-me ter evidentiranje intervencije.

Ali se število tovrstnih nesreč povečuje?Po podatkih Policije se je v zadnjih desetih letih prepolovilo število mrtvih in hudo poškodo-vanih v prometnih nesrečah na Slovenskem, pri voznikih motor-nih koles pa je prav nasprotno. Težave imajo tudi v državah, ki na splošno veljajo za bolj varne, na primer na Švedskem, Nizozemskem in v Nemčiji. Vsako leto na slovenskih cestah umre več motoristov in podobne težnje lahko kljub veliko preventivnim akcijam pričakujemo tudi v pri-hodnjih letih. Lani je tako umrlo 28 motoristov, kar 214 pa je bilo hudo telesno poškodovanih. Bojim se, da se bo število nesreč motoristov zaradi dejavnikov, po-vezanih z mobilnostjo, ekologijo in gospodarnostjo, še povečevalo.

Ali nam lahko zaupate kakšno osebno izkušnjo s terena, ki se je boste vedno spominjali?Vsaka nesreča je zgodba zase. Z leti se sicer kališ in čustev

ne pustiš do sebe, vendar si še vedno le človek. In kdaj pa kdaj se tudi pri vsega vajenih ljudeh zalomi. Vedno me najbolj prizadenejo poškodovani ali oboleli otroci, na pragu življe-nja in hkrati pogosto že na robu smrti. Včasih gre tudi čez rob. In takrat ne moreš ostati ravnodušen. Posebno je tudi takrat, ko v intervenciji rešu-ješ koga izmed svojih bližnjih, prijateljev. Prav maja je minilo tri leta od nesreče, ko sem kot reševalec prišel na kraj prome-tne nesreče motorista. Moški na trebuhu negibno leži ob motorju, ob njegovi glavi mlaka krvi. Začnemo nujno oskrbo in motorista obrnemo na hrbet na zajemalna nosila, takrat pa me močno stisne pri srcu. Pred seboj zagledam znani obraz, gasilske-ga sotovariša. Še pred dnevom ali dvema sva se pogovarjala na dvorišču gasilskega doma, zdaj pa tukaj negiben leži pred menoj. Na kraj pridejo še gasilci in tudi oni obnemijo. Medtem se motorist in navzoči borimo za življenje. Na pomoč pokličemo tudi helikoptersko enoto nujne medicinske pomoči. Ko čez pol ure helikopter odleti proti kli-ničnemu centru, si oddahnem in šele takrat se me počasi začnejo dotikati čustva. Kljub dolgi bitki je motorist, sicer gasilski tovariš, po 21 tednih boja izgubil bitko s smrtjo. Pogosto se življenjske zgodbe končajo tudi srečno, in to je nekaj, kar ti daje moč, voljo in plačilo za delo naprej.

Ob nesrečah v prometu je pomembna takojšnja pomoč, kar zahteva dobro organizacijo vseh pristojnih reševalnih služb na kraju dogodka, od policije, službe NMP do gasilcev. Kako poteka usklajevanje omenjenih služb in kje nastajajo težave?Dobro sodelovanje vseh služb prvih posredovalcev je nedvo-mno ključno za uspeh vsake intervencije. Za Postojno lahko zatrdim, da zelo zgledno

13

sodelujemo tako z gasilci, reše-valci kot tudi policisti. Sicer se občasno pojavijo nesoglasja med posamezniki, kar poskušamo sproti reševati s pogovorom po intervenciji oziroma z neposre-dno nadrejenim. Ne uporablja-mo uradnih postopkov, saj se zavedamo, da smo vsi le ljudje z napakami in tudi s slabimi lastnostmi. Odnose poskušamo negovati s skupnimi srečanji. Razveseljivo je, da že več let za-pored s kolesi odhajamo na pot med Postojno in Debelim rtičem, kjer sledijo športne igre, piknik in druženje. Na takšnih srečanjih se bolje spoznamo, tako da ko se naslednjič srečamo na primer ob prometni nesreči, stvari potekajo brez težav. Prav zato je usklajevanje omenjenih služb na intervencijah dobro. In prav je tako!

Kakšno znanje iz nujne medicinske pomoči imajo gasilci?Večina tistih, ki se odloči, da bo opravljala delo gasilca poklicno ali prostovoljno, ima poseben čut do sočloveka. Med izobra-ževanjem se velik poudarek namenja tudi znanju prve in nujne medicinske pomoči. Glede na to, da tudi sam sodelujem pri omenjenih izobraževanjih ga-silcev, lahko zatrdim, da gasilci zelo dobro obvladajo postopke in ukrepe v prvi in nujni medi-cinski pomoči, tako da lahko go-vorimo kar o polprofesionalcih. Pri usposabljanjih in posredova-njih so visoko motivirani, velika večina je pravih navdušencev. Njihovo znanje se izkaže tudi takrat, ko reševalci ne morejo neposredno do poškodovanih oziroma obolelih v nesrečah v predoru, nesrečah z nevarnimi snovmi in podobnem. Lahko za-trdim, da velika večina usposo-bljenih gasilcev obvlada temeljne postopke oživljanja, uporabo avtomatskega defibrilatorja, apli-kacijo kisika, oskrbo nujnih stanj in opeklin, imobilizacijo itn.

Pri reševanju življenj je pomemben čas pri prevozih poškodovancev, za kar se uporabljajo helikopterji SV ter Policije, ki so v pripravljenosti za naloge helikopterske nujne medicinske pomoči oziroma HNMP. Kako pomembna je vloga HNMP?Od julija 2003, ko je v Sloveniji zaživel pilotski projekt HNMP, do danes je bilo s helikop-terji prepeljano veliko hudo

poškodovanih ali nenadoma obolelih. Prednosti helikopter-skega prevoza so dostopnost na kraj intervencije, obzirnost in hitrost prevoza, HNMP pa se je tudi dobro vključila v sistem NMP v Sloveniji. Težava je v tem, da je trenutno v Sloveniji le ena baza HNMP, in sicer na letali-šču Jožeta Pučnika na Brniku. Potrebovali bi vsaj še eno bazo za severovzhod Slovenije, kajti tam HNMP zaradi dolgih pri-stopnih časov izgubi vse svoje prednosti. Žal HNMP v Sloveniji še vedno ni organizirana skladno z mednarodnimi standardi, ki zahtevajo namenski reševalni helikopter, tako da nas je na tem področju že pred leti prehitela celo Romunija. Drugače so he-likopterske posadke po mojem mnenju odlično izurjene, saj na pomoč priletijo tudi takrat, ko ptiči hodijo po tleh.

V prostem času ste več kot 20 let tudi prostovoljni gasilec in od leta 2003 poveljnik PGd Postojna, v katerem zaradi bližine krasa opravite zelo veliko intervencij ob požarih v sušnem obdobju. Kakšna je statistika požarov in drugih nesreč, v katerih posredujete, in kako ocenjujete ukrepanje?Na leto v Postojni gasilci opravi-mo med 200 in 350 intervencij. To se spreminja predvsem zaradi števila požarov v naravnem oko-lju, kar je odvisno od vremenskih razmer. Opažam, da smo gasilci vedno manj »gasilci«, saj le tre-tjino naših intervencij predsta-vljajo požari. Povečuje se število požarov na prometnih sredstvih, število požarov v objektih pa se rahlo zmanjšuje. Druga tretjina intervencij so prometne nesreče. Posredujemo namreč na obmo-čju, na katerem so bila in so še vedno pomembna prometna kri-žišča ter vozlišča. Zadnja tretjina intervencij so druga posredova-nja, kot so črpanja vode, nesreče z nevarnimi snovmi, reševanje na vodi, zapiranje vode in plina, posredovanja ob vremenskih uj-mah, odpiranje stanovanj, pomoč reševalcem pri prevozu pacien-tov iz teže dostopnih krajev, re-ševanja živali in še veliko drugih manjših posredovanj. Že od leta 1956 v Postojni delujejo tudi poklicni gasilci. Od takrat do danes smo se moji predhodniki in tudi jaz trudili, da so poklicni in prostovoljni gasilci delovali skupaj, pod enotno streho, z enotno opremo.

Ste prostovoljno gasilsko društvo s poklicnim jedrom. Kaj to pomeni?Status prostovoljnega gasilskega društva s poklicnim jedrom nas uvršča v 5. kategorijo, hkrati pa smo tudi osrednja gasilska enota v občini. To pomeni, da jedro društva predstavlja osem poklic-nih gasilcev, ki izvajajo 24-urno dežurstvo in pripravljenost na domu, zmotno pa je prepričanje, da zaposleni čakajo na telefonski poziv na intervencijo. S prido-bitno dejavnostjo, kot so servis gasilnikov, meritve hidrantnega omrežja, prevozi vode, dežurstva na vojaškem poligonu na Počku in drugo, si morajo zaslužiti del plače. S tržnim delovanjem je žal predvsem dopoldne operativna sposobnost večkrat na najniž-ji ravni. Poklicnim gasilcem pogosto pomaga še 41 opera-tivnih prostovoljnih gasilcev, ki jih alarmirajo s pozivniki. Lani so pozivniki zapiskali 43-krat, povprečna udeležba pa je bila 14,7 gasilca na intervencijo. Vesel sem, da se vsi zavedamo, da smo le skupaj lahko kos zahtevnim in-tervencijam in da resnično dobro sodelujemo.

Kot poveljnik društva se zagotovo srečujete tudi s težavami, predvsem pri financiranju in opremljanju gasilcev. Kakšna je primernost opremljenosti gasilskih enot in kako zmanjševanje sredstev za sofinanciranje dela reševalnih organizacij vpliva na odzivnost in učinkovitost gasilcev ob intervencijah?S težavami se srečujemo v vsakdanjem življenju in tudi gasilci pri tem nismo izjeme. Glede opravljanja javne gasilske službe nismo najbolj zadovoljni s financiranjem, upamo pa, da bomo po nekaj letih lahko ob-novili tudi dotrajani del voznega parka. Glede pogodbe z URSZR o posredovanjih v prometnih nesrečah, predorih, nesrečah z nevarnimi snovmi in v reševanjih na vodi naj bi bilo po rebalansu proračuna znižanje minimalno. Stremim k temu, da je varnost gasilca najpomembnejša. Kljub že precej dotrajani zaščitni opre-mi gasilcev vedno najdemo denar za nujne nakupe. Večje težave imamo pri nakupu vozil in drage opreme, zato še vedno nismo opremljeni skladno s kategoriza-cijo, saj še vedno nimamo avto-mobilske lestve za intervencije v višjih nadstropjih stanovanjskih

objektov, ki jih je v Postojni kar nekaj. Težave so tudi z gasilskim domom, dograjenim leta 1980. Naraščanje števila in zahtevnosti intervencij je vplivalo tudi na povečanje števila vozil, tako da imamo danes nekatera parkira-na na dvorišču in v nekdanjem begunskem centru. Že osmo leto nam pristojni obljubljajo nov ga-silsko reševalni center, v katerem bi bili poleg gasilcev še reševalci, patronažna služba ter nekaj pro-storov za druge službe sistema zaščite in reševanja. Za zdaj so to le obljube.

Kako bi morali bolje urediti status gasilcev v Sloveniji? Menim, da je status gasilca v Sloveniji razmeroma slabo urejen. Čeprav si odgovorni že več let prizadevajo za ureditev statusa, je napredek komaj opazen. Po uradnih podatkih je v Sloveniji skoraj 70.000 pro-stovoljnih operativnih gasilcev. Predvsem bi morali stimulirati podjetja, v katerih so zaposleni aktivni operativni prostovoljni gasilci, na primer z davčno olaj-šavo. Morali bi imeti tudi določe-ne bonitete, kot je zdravstveno zavarovanje.

Pri uspešnem in predvsem varnem delu ob intervencijah imata izjemno vlogo tudi usposobljenost ter izurjenost. Kako pomembno je redno usposabljanje in kakšne so vaše izkušnje ter opažanja pri usposabljanju mladih v gasilskih društvih, saj ste tudi inštruktor in predavatelj v Gasilski šoli na Igu?Naložba v znanje je odlična investicija, toliko bolj, če se zanjo odločiš prostovoljno kot prostovoljni gasilec. Vesel sem, ko pri izobraževalnih procesih srečujem motivirane in znanja željne gasilce. Tudi kandidati za poklicne gasilce so večinoma visoko motivirani. V zadnjih letih je pogoj za šolanje tudi 5. stopnja strokovne izobrazbe. Opažam, da veliko mladih in izobraženih kandidatov ne zna poprijeti za vsakdanje delo, saj je precej časa preživelo pred računalniki in nima delovnih navad kljub 7. stopnji izobrazbe. Pred leti, ko so v šolo prihajali kandidati z izobrazbo avtome-hanika, električarja, avtokleparja in mizarja, je bilo takšnih težav bistveno manj, toda kjer je volja, tam je pot. In če je pot, potem tudi laže in hitreje prideš do cilja.

sv 8

14

intervju

obj

ave

min

istr

stva

za

obr

ambo

sv8

št. 3

02,

25.

maj

201

2 1

4527

.N

a po

dlag

i 46.

čle

na Z

akon

a o

služb

i v S

love

nski

vo

jski (

Ur.

list R

S, št

. 68/

07) i

n 15

. a č

lena

Ure

dbe

o či

nih

in p

oviše

vanj

u v

Slov

ensk

i voj

ski (

Ur.

list

RS, š

t. 99

/02,

87/

05, 3

4/06

in 11

6/07

) izd

ajam

UG

OTO

VITV

ENI A

KT

O O

DPO

VED

I ČIN

U

IN O

DR

EDBO

O P

RIZ

NAN

JU Č

INA

1. U

goto

vi se

, da

se je

Izto

k U

RLAV

B, ro

jen

1963

, dn

e 27

. 11.

2012

pisn

o od

pove

dal o

sebn

emu

činu

st

otni

k.2.

Izto

ku U

rlavb

u se

priz

na č

in št

abni

vod

nik.

Štev

ilka:

811

-15/2

012-

3D

atum

: 27.

1. 20

12D

r. LJ

UBI

CA JE

LUŠI

ČM

INIS

TRIC

A

4528

.N

a po

dlag

i 54.

čle

na Z

akon

a o

obra

mbi

(Ur.

list

RS, š

t. 10

3/04

– u

radn

o pr

ečišč

eno

bese

dilo

) in

1. o

dsta

vka

80. č

lena

Pra

viln

ika

o pr

izna

njih

M

inist

rstv

a za

obr

ambo

(Ur.

list R

S, št

. 41/

07, 4

/11

in 8

6/11

) izd

ajam

OD

RED

BO

O P

OD

ELIT

VI P

RIZ

NAN

J MIN

ISTR

STVA

Z

A O

BRAM

BOI.

med

aljo

za m

edna

rodn

o so

delo

vanj

e II.

 stop

nje

prej

me:

gene

ralm

ajor

ERH

ARD

DRE

WS,

Nem

čija

II. m

edal

jo z

a m

edna

rodn

o so

delo

vanj

e III

. sto

pnje

prej

me:

polk

ovni

k AN

DRE

A BO

RZAG

A, It

alija

Štev

ilka:

094

-2/2

012-

9D

atum

: 13.

3. 2

012

Aleš

HO

JSM

INIS

TER

4529

.N

a po

dlag

i 54.

čle

na Z

akon

a o

obra

mbi

(Ur.

list

RS, š

t. 10

3/04

– u

radn

o pr

ečišč

eno

bese

dilo

) in

1. o

dsta

vka

80. č

lena

Pra

viln

ika

o pr

izna

njih

M

inist

rstv

a za

obr

ambo

(Ur.

list R

S, št

. 41/

07 in

4/

11) i

zdaj

amO

DR

EDBO

O

PO

DEL

ITVI

PR

IZN

ANJ M

INIS

TRST

VA

ZA

OBR

AMBO

med

aljo

za

zasl

uge

prej

me:

Igor

ZAL

OKA

R, 19

62

Dat

um: 2

3. 3

. 201

2Št

evilk

a: 0

94-2

/201

2-15

Aleš

HO

JSM

INIS

TER

4530

.N

a po

dlag

i 54.

čle

na Z

akon

a o

obra

mbi

(Ur.

list

RS, š

t. 10

3/04

– u

radn

o pr

ečišč

eno

bese

dilo

) in

1. o

dsta

vka

80. č

lena

Pra

viln

ika

o pr

izna

njih

M

inist

rstv

a za

obr

ambo

(Ur.

list R

S, št

. 41/

07, 4

/11

in 8

6/11

) izd

ajam

OD

RED

BO

O P

OD

ELIT

VI P

RIZ

NAN

J MIN

ISTR

STVA

Z

A O

BRAM

BOm

edal

jo z

a m

edna

rodn

o so

delo

vanj

e II.

st

opnj

epr

ejm

e:po

lkov

nik

MIC

HAE

L J.

COLB

URN

, Zdr

užen

e dr

žave

Am

erik

e

Štev

ilka:

094

-2/2

012-

16D

atum

: 2. 4

. 201

2Al

eš H

OJS

MIN

ISTE

R

4531

.N

a po

dlag

i 46.

čle

na Z

akon

a o

služb

i v S

love

nski

vo

jski (

Ur.

list R

S, št

. 68/

07) t

er 15

. a č

lena

Ure

dbe

o či

nih

in p

oviše

vanj

u v

Slov

ensk

i voj

ski (

Ur.

list

RS, š

t. 99

/02,

87/

05, 3

4/06

in 11

6/07

) izd

ajam

UG

OTO

VITV

ENI A

KT

O O

DPO

VED

I ČIN

U

IN O

DR

EDBO

O P

RIZ

NAN

JU Č

INA

1. U

goto

vi se

, da

se je

Gor

azd

MED

VED

, roj

en

1968

, dne

28.

3. 2

012

pisn

o od

pove

dal o

sebn

emu

činu

por

očni

k.2.

Gor

azdu

Med

vedu

se p

rizna

čin

štab

ni v

odni

k.

Štev

ilka:

811

-15/2

012-

13D

atum

: 11.

4. 2

012

Aleš

HO

JSM

INIS

TER

4532

.N

a po

dlag

i 54.

čle

na Z

akon

a o

obra

mbi

(Ur.

list

RS, š

t. 10

3/04

– u

radn

o pr

ečišč

eno

bese

dilo

) in

1. o

dsta

vka

80. č

lena

Pra

viln

ika

o pr

izna

njih

Min

istrs

tva

za o

bram

bo (U

r. lis

t RS,

št. 4

1/07

, 4/1

1 in

86/

11) i

zdaj

amO

DR

EDBO

O

PO

DEL

ITVI

PR

IZN

ANJ M

INIS

TRST

VA

ZA

OBR

AMBO

zahv

alno

list

ino

prej

me:

Mila

n M

EDVE

D, 1

967

Štev

ilka:

094

-2/2

012-

20D

atum

: 24.

4. 2

012

Aleš

HO

JSM

INIS

TER

4533

.N

a po

dlag

i 54.

čle

na Z

akon

a o

obra

mbi

(Ur.

list

RS, š

t. 10

3/04

– u

radn

o pr

ečišč

eno

bese

dilo

) in

1. o

dsta

vka

80. č

lena

Pra

viln

ika

o pr

izna

njih

M

inist

rstv

a za

obr

ambo

(Ur.

list R

S, št

. 41/

07, 4

/11

in 8

6/11

) izd

ajam

OD

RED

BO

O P

OD

ELIT

VI P

RIZ

NAN

J MIN

ISTR

STVA

Z

A O

BRAM

BOI.

spom

insk

i zna

k zv

est S

love

niji

prej

me:

Tom

až K

OKL

, 197

0II.

spom

insk

i zna

k go

renj

ske

enot

e na

Št

ajer

skem

1991

prej

mej

o:Ig

or A

LJAN

ČIČ,

1964

Boja

n BA

BIČ,

1968

Dan

iel B

AJC,

1968

Slav

ko B

ALAŽ

IČ, 1

968

Zvon

ko B

ELIČ

, 196

9Ro

bert

BEN

EDIČ

IČ, 1

968

Dar

ko B

IZO

VIČA

R, 19

68U

roš B

UČA

N, 1

968

Mar

jan

ČAD

EŽ, 1

964

Ivo

ČERN

ILEC

, 196

8Ja

nez

ČRN

ILEC

, 196

4Je

rnej

DO

LŽAN

, 196

5M

arko

DO

LŽAN

, 196

3 Jo

že D

REM

PETI

Č, 19

62Ja

nez

DRI

NO

VEC,

1967

Pete

r DRI

NO

VEC,

1966

Mar

jan

FAJF

AR, 1

964

Igor

FEN

DE,

1969

Mar

ko F

INŽG

AR, 1

962

Rom

an G

ABRI

Č, 19

64Ja

nez

GO

RJAN

C, 19

65M

ilan

GRA

ŠIČ,

1968

Jože

f GRE

GO

RC, 1

967

Jože

HAB

IJAN

, 195

7Ku

bila

y H

AIN

, 196

4Bo

štja

n H

OČE

VAR,

1967

Gre

gor H

RIBA

R, 19

66Ja

kob

JAG

OD

IC, 1

968

Tom

až K

EJŽA

R, 19

68An

drej

KEL

BIČ,

1964

Jane

z KL

EČ, 1

968

Andr

ej K

NE,

1967

Joža

KO

CJAN

ČIČ,

1968

Aleš

KO

ŠIR,

1966

Zdra

vko

KRAJ

AČIČ

, 196

7Pe

ter K

UH

AR, 1

964

Boja

n M

ARKI

Č, 19

66Jo

že M

ARKI

Č, 19

67M

iloš M

ARKI

Č, 19

65Vi

lko

MAR

KOVI

Č, 19

67Fr

anci

MIH

ELIČ

, 196

4Ja

nez

MIK

LAVČ

IČ, 1

966

Boris

MIR

T, 19

67Bo

ris N

OVA

K, 19

68U

roš O

BLAK

, 196

6Lo

jze

PAVI

Č, 19

69D

amija

n PA

VLI,

1966

Dra

go P

AVLI

N, 1

962

Mat

jaž

PAVL

IN, 1

968

Igor

PEL

KO, 1

964

Bošt

jan

PERČ

, 196

5St

ane

PERČ

IČ, 1

967

Tom

islav

PEŠ

IČ, 1

968

Sašo

PET

AČ, 1

966

Anto

n PI

RIH

, 196

8Bo

jan

PORE

NTA

, 196

3Ro

bert

PO

TOČN

IK, 1

968

Pete

r RO

ŽMAN

, 196

5An

ton

SALM

IČ, 1

961

Rom

an S

EMEN

IČ, 1

967

Aleš

STR

GAR

, 196

8Br

anisl

av S

UŠN

IK, 1

967

Mat

ijas S

VETE

LJ, 1

966

Zden

ko D

avid

ŠES

TIČ,

1968

Vink

o ŠI

JAN

EC, 1

969

Mar

ko Š

KOFI

C, 19

68Re

nato

TKA

LEC,

1968

Dar

ko T

OM

AŽIČ

, 196

7Ja

nez

VOG

LAR,

1966

Bran

ko V

UKA

NAC

, 195

3G

ašpe

r ZAB

RET,

1968

Mar

ko Z

UPA

NC,

1969

Robe

rt Ž

EPIČ

, 196

8Ro

bert

ŽU

MER

, 196

7III

. spo

min

ski z

nak

gore

njsk

e en

ote

na

Štaj

ersk

em 19

91 –

pos

mrt

nopr

ejm

eta:

Emil

KNEZ

Izto

k SN

EDIC

Štev

ilka:

094

-2/2

012-

19D

atum

: 24.

4. 2

012

Aleš

HO

JSM

INIS

TER

4534

.N

a po

dlag

i 54.

čle

na Z

akon

a o

obra

mbi

(Ur.

list

RS, š

t. 10

3/04

– u

radn

o pr

ečišč

eno

bese

dilo

) in

2. o

dsta

vka

80. č

lena

Pra

viln

ika

o pr

izna

njih

M

inist

rstv

a za

obr

ambo

(Ur.

list R

S, št

. 41/

07 in

4/

11) i

zdaj

amU

KAZ

O

PO

DEL

ITVI

PR

IZN

ANJ

SLO

VEN

SKE

VOJS

KE

med

aljo

v sl

užbi

miru

prej

mej

o:Ch

arle

s BEN

EDEJ

ČIČ,

1969

Erne

st B

ERA,

1963

Aleš

BER

STO

VŠEK

, 198

3Ed

o BL

EKIČ

, 196

5An

drej

BO

HO

RČ, 1

975

Vink

o BO

SIN

A, 19

66Bo

štja

n BR

ECEL

J, 19

69To

nja

BREZ

NIK

, 198

4D

avid

CAF

UTA

, 198

0G

oran

CAR

, 197

7D

enis

CIPO

T, 19

74St

anko

ČEŠ

NO

VAR,

1972

Den

is D

EŽM

AN, 1

990

Rok

DRA

KULI

Ć, 19

84M

ilivo

j DRE

VEN

ŠEK,

1964

Ned

eljk

o FU

RJAN

IĆ, 1

965

Dra

go G

ABER

ŠEK,

1971

Dan

ilo G

ANC,

1978

Slav

ko G

ERM

EK, 1

972

Robe

rt G

LAVA

Š, 19

62Sr

ečko

GRA

DIŠ

NIK

, 197

1Er

vin

HAT

UN

IĆ, 1

971

Andr

ej H

RIBA

R, 19

68Va

lter I

LEN

IČ, 1

969

Mat

ej JA

GO

DIČ

, 198

2Si

mon

JELE

N, 1

974

Tom

až JE

LEN

KO, 1

983

Rok

JUH

AS, 1

985

Boja

n KL

OBČ

AR, 1

968

Mat

jaž

KORE

N, 1

984

Sim

on K

OSM

AČ, 1

976

Gre

gor K

OST

ANJE

VEC,

1979

Dam

jan

KOVA

ČIĆ,

1984

Andr

ej K

RESN

IK, 1

975

Tom

až K

URD

IJA, 1

969

Igor

LED

INEK

, 197

3Al

eš L

ESJA

K, 19

73Va

lter L

IKAR

, 196

6Bo

rut L

ON

ČARI

Č, 19

72Pr

imož

MAN

OJL

OVI

Ć, 19

82N

even

ka M

ARO

LT, 1

975

Dej

an M

ARU

ŠA, 1

984

Jane

z M

ATEJ

, 197

7Ro

k M

AVRI

N, 1

988

Leon

MIH

ELIČ

, 196

3Iv

o M

RAM

OR,

1971

Aleš

NAJ

DEK

, 197

5Al

eš N

OVA

K, 19

81Ta

dej N

OVA

K, 19

64D

anie

l OBA

L, 19

79Ja

nez

OBL

AK, 1

969

Mar

ko O

GRI

ZEK,

1978

Mat

ej O

TRIN

, 197

5Su

zana

OZI

MEK

, 197

0D

rago

mir

PAVK

OVI

Ć, 19

59Ro

bert

PET

RAČ,

1970

Krist

jan

PIN

TARI

Č, 19

78D

avor

in P

UKŠ

IČ, 1

962

Mat

ic R

EPIN

A, 19

84To

maž

RO

GEL

JA, 1

978

Luka

SAN

DE,

1981

Serg

ej S

AVO

V, 19

74

SV_0

8-20

12_O

DRE

DBE

.indd

1

23.5

.201

2 1

6:38

:12

obj

ave

min

istr

stva

za

obr

ambo

sv8

št. 3

02,

25.

maj

201

2 2

Bošt

jan

SEVČ

NIK

AR, 1

975

Igor

SM

ON

KAR,

1968

Jure

SO

NJA

K, 19

81Em

il ŠA

KAN

OVI

Ć, 19

83Pe

tra

ŠIRO

K, 19

74Ja

nez

ŠMID

, 196

5Er

vin

ŠTO

RMAN

, 197

5Bo

štja

n ŠT

URM

, 197

5M

atej

ŠU

MAK

, 198

8D

anilo

ŠVI

KART

, 196

5M

irosla

v TA

VČM

AN, 1

976

Seba

stja

n TE

MLI

N, 1

977

Pete

r TO

MAŽ

IČ, 1

978

Mitj

a TO

RI, 1

987

Dej

an T

RIFK

OVI

Ć, 19

65An

drej

TRK

OV,

1973

Ivan

URB

ANČI

Č, 19

81M

atija

VID

MAR

, 198

5Se

bast

jan

VOJS

K, 19

75Ro

k VR

ANC,

1980

Fedj

a VR

ANIČ

AR, 1

976

Sim

on Z

AVN

IK, 1

969

Gaš

per Z

AZIJA

L, 19

88Al

ojz

ZUPA

NČI

Č, 19

73D

ejan

ŽN

IDAR

IČ, 1

978

Duš

an Ž

UM

ER, 1

979

Štev

ilka:

094

-3/2

012-

9D

atum

: 1. 2

. 201

2G

ener

alm

ajor

Mag

. Alo

jz Š

TEIN

ERN

AČEL

NIK

GŠS

V

4535

.N

a po

dlag

i 54.

čle

na Z

akon

a o

obra

mbi

(Ur.

list

RS, š

t. 10

3/04

– u

radn

o pr

ečišč

eno

bese

dilo

) in

2. o

dsta

vka

80. č

lena

Pra

viln

ika

o pr

izna

njih

M

inist

rstv

a za

obr

ambo

(Ur.

list R

S, št

. 41/

07 in

4/

11)

UK

AZ

O P

OD

ELIT

VI P

RIZ

NAN

J SL

OVE

NSK

E VO

JSK

Em

edal

jo v

služ

bi m

iruza

sode

lova

nje

v op

erac

iji v

pod

poro

miru

v

med

naro

dnih

sila

h na

sledn

jim p

ripad

niko

m

SVN

KON

24

KFO

R:An

drej

ABR

AM, 1

983

Jure

AD

AMIČ

, 198

0M

atej

AH

AČEV

ČIČ,

1973

Edvi

n AJ

DAR

OVI

Ć, 19

74Al

eksa

nder

AN

DRI

C, 19

65Al

eš A

NŽI

ČEK,

1985

Andr

ej A

RNU

Š, 19

80

Uro

š AVB

ELJ,

1979

Zvon

e BE

NKO

, 196

1Ja

ka B

ERG

ER, 1

979

Jaka

BEV

C, 19

76Ka

tja B

EZJA

K, 19

86Sa

ša B

IČAN

IN, 1

976

Blaž

BID

OVE

C, 19

79Tj

aša

BIRS

A, 19

76D

anije

l BIZ

JAK,

1981

Fran

ci B

IZJA

K, 19

83Si

mon

BLA

TNIK

, 198

3Jo

že B

LAŽI

Č, 19

79M

anca

BO

LE, 1

981

Mat

jaž

BOLJ

TE, 1

982

Mat

ej B

OŽE

K, 19

79Jo

žef B

OŽI

Č, 19

88Zl

atko

BRA

TEC,

1976

Dan

ilo B

REZN

IK, 1

970

Jože

BU

BNIČ

, 196

3M

atev

ž BU

RJA,

1983

Aleš

CAF

, 198

4G

oran

CAJ

NER

, 198

0Je

rnej

CAR

, 197

8Ra

dova

n CE

RKVE

NIK

, 197

5D

anije

l CLE

MEN

S, 19

86In

es C

ON

RAD

I, 19

76Pe

ter C

UD

ERM

AN, 1

974

Izto

k ČE

BOKL

I, 19

64M

arin

o ČE

SEN

, 196

1M

arko

ČES

EN, 1

976

Zora

n ČI

ČA, 1

981

Sini

ša Č

RETN

IK, 1

967

Alek

sand

er Č

URI

N, 1

979

Dre

jc D

AKSK

OBL

ER, 1

987

Afrim

DEL

IJA, 1

978

Boris

DEL

OPS

T, 19

69D

rago

DES

NIC

A, 19

65Bl

až D

OBL

EKAR

, 198

7Al

ojz

DO

BOVI

ŠEK,

1983

Rok

DO

BRAJ

C, 19

78To

maž

DO

VGAN

, 196

8An

drej

DRA

KSLE

R, 19

81Ro

bert

DRE

VEN

ŠEK,

1975

Mih

a D

RGLI

N, 1

977

Den

is D

ROFE

NIK

, 198

8U

roš D

RUZO

VIČ,

1987

Man

ja E

RJAV

EC, 1

984

Aleš

FAB

INA,

1985

Dej

an F

AGET

, 198

2Pa

vel F

AJFA

R, 19

80An

draž

FER

ENC,

1988

Leon

FIN

ŽGAR

, 196

6El

vis F

RBEŽ

AR, 1

977

Mat

ej F

UG

INA,

1987

Dej

an G

ABO

R, 19

79

Mih

ec G

AJŠE

K, 19

85Sa

ša G

ALIČ

IČ, 1

977

Jane

z G

AMS,

1981

Andr

ej G

ARBA

S, 19

76D

ejan

GER

DEN

C, 19

87Bo

štja

n G

ERM

, 198

8To

ni G

OLO

B, 19

81D

ušan

GO

MBA

Č, 19

70Br

anko

GO

RŠE,

1963

Pete

r GO

STIČ

, 197

2D

rago

GRA

CAR,

1963

Zdra

vko

GRE

GL,

1968

Mat

ej G

RIČA

R, 19

82D

arijo

GRM

EK, 1

957

Rom

an G

UBE

NŠE

K, 19

73Ro

k H

ANAČ

EK, 1

988

Luka

HAR

INSK

I, 19

83D

anije

l HER

CEG

, 197

0Ig

or H

ERIČ

, 198

4Pa

vel H

LAD

NIK

, 197

7Ja

nez

HO

JNIK

, 198

0Zm

ago

HO

RVAT

, 196

5U

roš H

RUST

L, 19

78To

maž

HRV

ATIN

, 198

1Vi

tal H

RVAT

IN, 1

978

Dam

ijan

HU

ŠKO

, 197

1Ig

or IL

IĆ, 1

981

Mišo

ILIŠ

IN, 1

985

Dej

an IZ

GO

RŠEK

, 197

5Pe

ter J

AGER

, 196

1To

maž

JALO

VEC,

1986

Bošt

jan

JAN

, 198

1M

atej

JAN

EŽIČ

, 198

2Bo

rut J

AVO

RNIK

, 197

0M

arko

JAVO

RŠEK

, 197

3M

arja

n JU

RIČ,

1973

Gre

gor J

URK

OVŠ

EK, 1

988

Dav

id JU

STIN

, 197

3Fr

anc

KALI

Č, 19

67Sa

ndi K

AMBE

RI, 1

963

Alja

ž KA

RNIČ

AR, 1

985

Tonč

ek K

ATIČ

, 198

3Pe

ter K

AUČI

Č, 19

83Lu

ka K

EČKE

Š, 19

81D

amija

n KE

LEN

C, 19

71D

ejan

KEP

EC, 1

976

Vale

ntin

a KL

ANČN

IK, 1

980

Tom

až K

LEVI

ŠAR,

1970

Anto

n KL

OPČ

IČ, 1

962

Janž

e KL

UN

, 198

1Vi

ljem

KO

BAL,

1966

Tom

až K

OBE

, 197

9Ro

bert

KO

BELŠ

ČAK,

1976

Mat

ija K

OG

OVŠ

EK, 1

971

Dra

gan

KOJA

NO

VIĆ,

1981

Fran

c KO

KOL,

1968

Tade

j KO

KOL,

1987

Boži

dar K

OLA

R, 19

55D

raže

n KO

MLJ

EN, 1

983

Sašo

KO

MPA

RE, 1

963

Dan

ijel K

ON

ČAR,

1982

Mar

ko K

OPI

NA,

1975

Jure

KO

PRIV

EC, 1

977

Dej

an K

ORE

N, 1

976

Man

uela

KO

ROŠE

C, 19

86Jo

že K

OS,

1974

Mih

a KO

SEC,

1981

Mar

tin K

OTN

IK, 1

982

Alen

KO

VAČ,

1985

Tom

až K

OVA

Č, 19

68An

drej

KO

VAČI

Č, 19

84Zd

enka

KO

VAČI

Č, 19

60Je

rnej

KO

ŽELJ

, 198

1Bo

rut K

OŽE

LJN

IK, 1

977

Dej

an K

RALJ

, 198

7U

roš K

RALJ

, 198

6Bl

až K

RAPE

Ž, 19

87M

atija

KRA

ŠOVE

C, 19

87M

atja

ž KR

AVAN

JA, 1

989

Anto

n KR

ESAL

, 196

3Bl

až K

RIŽA

N, 1

975

Dem

etrij

KRŽ

IŠN

IK, 1

977

Duš

an K

UN

AVER

, 196

0M

atev

ž KU

ŠAR,

1987

Dan

iel L

ABU

Z, 19

83Al

eš L

ANCN

ER, 1

976

Mih

aela

LAS

ECKY

PLA

NTA

N, 1

979

Sim

on L

AVRI

Č, 19

83Ba

rbar

a LE

BEN

, 196

3Zo

ran

LEBE

N, 1

963

Vojk

o LE

VA, 1

971

Andr

ej L

IPO

VEC,

1964

Blaž

LIP

UŠ,

1987

Aleš

LO

MBA

R, 19

84M

ihov

il LO

ŽAR,

1982

Bogd

an M

AHO

RIČ,

1977

Špel

a M

AKU

C, 19

76Ro

man

MAR

, 197

9G

oran

MAR

ČIĆ,

1978

Jern

ej M

ARO

VT, 1

978

Aleš

MES

ARIČ

, 198

2Al

eš M

IKLA

VČIČ

, 196

3Ja

n M

IKU

LIČ,

1988

Sabi

na M

ILEK

, 198

6Je

rnej

MO

DIC

, 198

4D

omen

MO

HO

RČIČ

, 198

3Em

ir M

UJE

ZIN

OVI

Ć, 19

90Em

in M

URA

TOVI

Ć, 19

83Ro

k N

AUM

OV,

1986

Gre

gor N

IKL,

1981

Sand

ro N

ORČ

IČ, 1

979

Tom

až N

OSA

N, 1

980

Mat

evž

NO

VAK,

1977

Andr

eja

OBL

AK, 1

984

Andr

ej O

GLA

JNER

, 198

1M

itja

OG

RIN

, 198

3D

ejan

OLO

VEC,

1984

Nej

c O

MER

ZA, 1

984

Robe

rt O

SOLN

IK, 1

987

Dra

gan

PAU

NO

VIĆ,

1982

Sini

ša P

AVČI

Č, 19

62Bo

rut P

AVLI

Č, 19

79Bo

jan

PAVL

OVI

Ć, 19

78Va

hid

PAVL

OVI

Ć, 19

84D

ejan

PEJ

IĆ, 1

990

Robe

rt P

ENŠE

K, 19

80Ju

re P

ETO

VAR,

1980

Duš

an P

ETRO

VIČ,

1972

Mira

n PI

NTA

R, 19

59Ka

tarin

a PI

NTE

RIČ,

1981

Mih

a PL

AZAR

, 198

8Cv

etka

PO

DBR

EGAR

, 196

6Ed

vin

POD

GO

RNIK

, 198

3M

artin

a PO

DKR

IŽN

IK, 1

978

Bogd

an P

OG

AČAR

, 197

7M

arja

n PO

GAČ

AR, 1

959

Pete

r PO

GLA

JEN

, 198

3M

atej

PO

LJAK

, 198

4D

anilo

PO

STRU

ŽNIK

, 196

2An

že P

OTO

ČNIK

, 198

8Lu

ka P

OTO

ČNIK

, 198

3Si

mon

PO

TOČN

IK, 1

973

Elvi

s PO

TRČ,

1987

Bošt

jan

PREL

OG

AR, 1

982

Bran

ko P

REVO

LŠEK

, 197

6M

iha

PRIJA

TELJ

, 198

4M

atja

ž PU

GEL

J, 19

80M

artin

RAC

MAN

, 197

9Sr

ebre

nko

RAKO

VIĆ,

1979

Jurij

RAL

JEVI

Č ŠI

JAN

EC, 1

986

Jože

RAP

PL, 1

985

Tade

j RAZ

POTN

IK, 1

981

Nin

o RE

GIN

A, 19

81An

drej

REH

BERG

ER, 1

976

Serg

ej R

OD

MAN

, 197

6Ta

dej R

OKA

VEC,

1987

Uro

š RO

VAN

, 197

3Pr

imož

SAV

INŠE

K, 19

75Ja

n SE

ČNIK

, 198

9Ro

bert

SED

MIN

EK, 1

968

Den

is SE

NKE

R, 19

87D

amja

n SE

RDIN

ŠEK,

1975

Klem

en S

EŠEK

, 197

3N

ikol

a SI

NO

VČIĆ

, 198

2An

drej

SIT

AR, 1

979

Igor

SKR

T, 19

82M

atej

a SK

UBI

C, 19

66N

ataš

a SK

UBI

N, 1

965

Barb

ara

SLAK

, 198

1Ta

tjana

SO

K, 19

66M

arko

STA

NAR

, 198

3G

oraz

d ST

ERG

AR, 1

978

Uro

š STE

RLE,

1984

Mar

tin S

TREL

EC, 1

986

Mat

jaž

STRM

ČNIK

, 198

2M

atja

ž ST

ROPN

IK, 1

977

Alen

ka S

UŠN

IK, 1

977

Nej

c ŠA

VELJ

, 198

2Ig

or Š

EGA,

1983

Mar

jan

ŠKED

ELJ,

1972

Den

is ŠK

RGIĆ

, 197

6D

amja

n ŠL

ICH

THU

BER,

1983

Jože

ŠO

RN, 1

971

Dej

an Š

PEH

AR, 1

987

Rom

an Š

TAN

CER,

1968

Klem

en Š

TAVB

AR, 1

979

Uro

š ŠTE

FE, 1

978

Mar

ko Š

TERB

ENC,

1963

Tjaš

a ŠT

RITO

F, 19

80M

iro Š

TULA

R, 19

64M

iha

ŠTU

RM, 1

986

Erne

st T

ALIĆ

, 198

0

SV_0

8-20

12_O

DRE

DBE

.indd

2

23.5

.201

2 1

6:38

:12

obj

ave

min

istr

stva

za

obr

ambo

sv8

št. 3

02,

25.

maj

201

2 3

Mih

ael T

AVČA

R, 19

77G

ašpe

r TEM

LIN

, 198

3D

arko

TER

ČON

, 197

8M

arko

TER

GLA

V, 19

76Lu

ka T

HAL

ER, 1

985

Dra

go T

IRO

VIĆ,

1983

Krist

jan

TOM

AŽIČ

, 197

7Ro

k TO

MŠI

Č, 19

73Bo

jan

TON

IĆ, 1

978

Nat

aša

TRAT

NIK

, 197

7Ig

or T

RČEK

, 197

9Bl

až T

URK

, 197

9Pr

imož

TU

RK, 1

973

Mik

e TU

RKO

VIĆ

LUZA

R, 19

88M

arin

ko U

MO

LAC,

1987

Dam

jan

URB

IČ, 1

981

Gre

ga V

IDIC

, 198

1M

atja

ž VO

LOVE

C, 19

79Ži

ga V

OVK

, 198

6Ro

man

VRE

ČAR,

1971

Sane

l VU

KALI

Ć, 19

82Bl

ažo

Blaž

VU

KOVI

Č, 19

80Jo

že Z

AGER

NIK

, 197

4Ju

re Z

AKRA

JŠEK

, 198

4N

ino

ZALA

R, 19

83U

roš Z

ALAR

, 197

8Br

anko

ZAM

UD

A, 19

58Se

bast

jan

ZID

ANŠE

K, 19

77D

rago

ZLO

DEJ

, 198

1Ka

rmen

ZU

PAN

C BA

LKO

VEC,

1965

Nej

c ŽB

OG

AR, 1

988

Luka

ŽN

IDAR

ČIČ,

1979

Aleš

ŽO

NTA

R, 19

82

Štev

ilka:

094

-3/2

012-

21D

atum

: 29.

2. 2

012

S te

m u

kazo

m se

pre

klic

uje

Uka

z o

pode

litvi

pr

izna

nj S

love

nske

voj

ske,

št. 0

94-3

/201

2-12

z d

ne

13. 2

. 201

2.Br

igad

irD

obra

n BO

ŽIČ

NAČ

ELN

IK G

ŠSV

4536

.U

KAZ

ŠT.

811

-1/2

011-

812

POVE

LJN

IKA

460.

AB

Z D

NE

8. 11

. 201

2N

a po

dlag

i 62.

čle

na Z

akon

a o

obra

mbi

(Ur.

list

RS, š

t. 10

3/04

– Z

Obr

– U

PB) i

n 2.

ter 3

. čle

na

Ure

dbe

o či

nih

in p

oviša

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št. 9

9/02

, 87/

05, 3

4/06

in 11

6/07

)SE

PO

VIŠA

JO

nasle

dnji

prip

adni

ki st

alne

sest

ave:

I. v

čin

dese

tnik

:Kl

avdi

ja G

AVES

, 197

5H

adis

LIŠI

NO

VIĆ,

1976

II. v

čin

pod

dese

tnik

:D

arja

n FR

ANČE

ŠKIN

, 198

3

Maj

orBo

štja

n N

OVA

KPO

VELJ

NIK

4537

.U

KAZ

ŠT.

094

-11/

2011

-30

POVE

LJN

IKA

POVE

LJST

VA

ZA

DO

KTR

INO

, RAZ

VOJ,

IZO

BRAŽ

EVAN

JE IN

USP

OSA

BLJA

NJE

Z

DN

E 24

. 11.

201

1N

a po

dlag

i Uka

za p

ovel

jnik

a PD

RIU

o p

rizna

njih

PD

RIU

, št.

094-

1/20

09-11

36 z

dne

3. 1

2. 2

009,

in

Dop

olni

la u

kaza

pov

eljn

ika

PDRI

U, š

t. 09

4-23

/201

1-1 z

dne

1. 12

. 201

1,PO

DEL

JUJE

Mpr

izna

nja

PDRI

U, k

i jih

pre

jmej

o:I.

zlat

o m

edal

jo P

DR

IUpr

ejm

ejo:

Zlat

ka H

ASAN

ICA

RABZ

ELJ,

1951

Mar

gare

ta JE

RAJ,

1965

Jože

f MU

RKO

, 195

8ŠO

LA Z

A PO

DČA

STN

IKE

II. sr

ebrn

o m

edal

jo P

DR

IUpr

ejm

ejo:

Jank

o BA

ŠA, 1

957

Jurij

BER

TOK,

1964

Boris

BRA

TUŠE

K, 19

60An

drej

CES

TNIK

, 195

6M

atja

ž G

ORI

ČAR,

1955

Aloj

zij J

EREB

, 195

6D

rago

KLA

DN

IK, 1

961

Ivan

KO

S, 19

54Zv

onim

ir LA

H, 1

957

Mila

n PR

EGEL

J, 19

64Ig

or S

KOPE

C, 19

68Ja

nko

SLAV

EC, 1

957

Duš

an S

UŠN

IK, 1

958

Boris

URŠ

IČ, 1

953

Tade

j WEI

LGU

NY,

1948

Nik

olaj

ZAV

RŠN

IK, 1

958

Boja

n ZG

ON

C, 19

64III

. bro

nast

o m

edal

jo P

DR

IUpr

ejm

ejo:

Ivan

ARN

EJČI

Č, 19

65

Vale

rija

BERN

IK, 1

973

Valte

r BO

SOTI

NA,

1962

Seba

stja

n CE

J, 19

77D

enis

ČALE

TA, 1

969

Rok

ERŽE

N, 1

978

Pete

r GAL

UN

, 196

6Bo

štja

n G

OLO

B, 19

70Vi

ktor

ija H

ADN

ER, 1

971

Bošk

o H

AUPT

, 196

7Ru

di K

OM

AC, 1

968

Mar

ko K

OSI

, 196

1Ev

a KO

VAČ,

1979

Mih

a LA

RISI

, 197

3Br

igita

LET

ON

JA, 1

973

Mat

ej M

AGLI

CA, 1

971

Aloj

z M

ALIK

, 196

6Ro

bert

MLA

KAR,

1968

Mar

inka

MRA

K PI

RNAT

, 196

4Vi

to M

UH

IČ, 1

970

Dra

gica

ORE

ŠEK,

1960

Vlad

o PA

KIŽ,

1966

Uro

š PER

OVŠ

EK, 1

970

Ivan

PO

KLAR

, 197

0D

arko

RAV

NIK

, 196

7To

maž

REN

KO, 1

971

Bran

ko R

OBA

R, 19

72M

ilena

SEV

ŠEK

POTO

ČNIK

, 195

2Ig

or S

KERB

IŠ, 1

961

Rok

SUŠN

IK, 1

973

Tom

až Š

KVAR

Č, 19

79Bo

štja

n ŠO

RN, 1

978

Blaž

TO

RKAR

, 198

1M

ilan

VOU

RI, 1

962

Fran

c VU

ČKO

, 197

0IV

. zla

to m

edal

jo P

DR

IU z

a šp

ortn

e za

slug

epr

ejm

ejo:

Irena

AVB

ELJ,

1965

Rajm

ond

DEB

EVEC

, 196

3Pr

imož

KO

ZMU

S, 19

79An

drej

OST

ERM

AN, 1

960

Suza

na T

KAVC

, 196

5Ju

re V

ELEP

EC, 1

965

V. sr

ebrn

o m

edal

jo P

DR

IU z

a šp

ortn

e za

slug

epr

ejm

e:Vi

libal

d PO

LŠAK

, 196

6VI

. bro

nast

o m

edal

jo P

DR

IU z

a šp

ortn

e za

slug

epr

ejm

e:Ra

jko

PETE

K, 19

71VI

I. po

hval

o po

veljn

ika

PDR

IUpr

ejm

ejo:

Mat

jaž

ČESN

IK, 1

967

Izto

k D

EKLE

VA, 1

969

Dam

jan

FART

EK, 1

970

Bran

ko F

RAN

K, 19

62Zd

ravk

o G

REG

L, 19

68St

anko

JURK

OVI

Č, 19

66G

oraz

d KI

KEC,

1976

Igor

KLA

DN

IK, 1

969

Serg

ij KU

ZMIN

, 196

7Ro

bert

LAH

, 196

9Ja

smin

MAH

MU

TOVI

Ć, 19

70D

ejan

MAJ

ER, 1

973

Bošt

jan

PIN

TARI

Č, 19

78G

rego

r PO

TOČN

IK, 1

976

Benj

amin

PRE

LOG

, 197

7M

atev

ž SC

HEI

CHER

, 197

8M

iro Š

ALAM

UN

, 196

3Bo

gom

ir ŠU

ŠTAR

, 198

0Ro

bert

URI

H, 1

970

Leon

VRT

OVE

C, 19

85VI

II. z

ahva

lo p

ovel

jnik

a PD

RIU

prej

mej

o:IZ

PITN

I CEN

TER

MAR

IBO

RD

omin

ik JE

RALA

, 197

1An

ton

KOKA

LJ, 1

958

Dar

ko M

ACU

H, 1

957

Brig

adir

Mag

. Boj

an P

OG

RAJ

CPO

VELJ

NIK

4538

.N

a po

dlag

i 4. o

dsta

vka

62. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS,

št. 1

03/0

4 –

urad

no

preč

iščen

o be

sedi

lo) i

n 2.

, 3. t

er 4

. čle

na U

redb

e o

čini

h in

pov

iševa

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št

. 99/

02, 8

7/05

, 34/

06 in

116/

07) i

zdaj

amU

KAZ

O

PO

VIŠA

NJU

VO

JAK

OV

430.

MO

Dv

čin

podd

eset

nik:

Sašo

JARC

, 198

3U

roš J

URJ

EC, 1

982

Štev

ilka:

811

-3/2

012-

3D

atum

: 24.

1. 2

012

Kap

itan

freg

ate

Rom

an A

NŽ

IČPO

VELJ

NIK

4539

.U

KAZ

ŠT.

094

-3/2

012-

5 PO

VELJ

NIK

A 43

0. M

OD

Z

DN

E 24

. 1. 2

012

Na

podl

agi 5

4. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS

, št.

103/

04 –

ura

dno

preč

iščen

o be

sedi

lo),

2.

ods

tavk

a 80

. čle

na P

ravi

lnik

a o

priz

nanj

ih

Min

istrs

tva

za o

bram

bo (U

r. lis

t RS,

št. 4

1/07

in

4/11

) in

Uka

za o

priz

nanj

ih 4

30. m

orna

riške

ga

divi

zion

a Sl

oven

ske

vojsk

e, ši

fra 9

60-0

0-1/

2005

-1 z

dne

4. 1.

200

5,PO

DEL

JUJE

Mpr

izna

nja

430.

MO

D, k

i jih

pre

jmej

o:I.

mal

o zl

ato

plak

eto

430.

MO

D:

Mira

n BA

LAŽI

C, 19

77M

arin

o O

GRI

N, 1

960

Sim

ona

PLEM

ENIT

AŠ G

RIZI

LA, 1

963

II. m

alo

sreb

rno

plak

eto

430.

MO

D:

Dej

an T

EPEŠ

, 197

3D

žani

ŽAL

AC, 1

968

III. m

alo

bron

asto

pla

keto

430

. MO

D:

Fran

ko S

KOK,

1967

IV. m

alo

plak

eto

430.

MO

D z

a so

delo

vanj

e:M

ANTA

BIA

NCA

D. O

. O.,

Izol

aM

NZ

– SP

ECIA

LNA

ENO

TA P

OLI

CIJE

, Lju

blja

na

Kap

itan

freg

ate

Rom

an A

NŽ

IČPO

VELJ

NIK

4540

.N

a po

dlag

i 4. o

dsta

vka

62. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS,

št. 1

03/0

4 –

urad

no

preč

iščen

o be

sedi

lo) i

n 2.

, 3. t

er 4

. čle

na U

redb

e o

čini

h in

pov

iševa

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št

. 99/

02, 8

7/05

, 34/

06 in

116/

07) i

zdaj

amU

KAZ

O

PO

VIŠA

NJU

VO

JAK

OV

VZE

I. v

čin

nadd

eset

nik:

Fran

c RA

MŠA

K, 19

70II.

v č

in d

eset

nik:

Dar

ja K

ADIV

EC, 1

975

Štev

ilka:

811

-3/2

012-

4D

atum

: 25.

1. 2

012

Podp

olko

vnik

Jože

GRO

ZD

E

4541

.N

a po

dlag

i 4. o

dsta

vka

62. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS,

št. 1

03/0

4 –

urad

no

preč

iščen

o be

sedi

lo) i

n 2.

, 3. t

er 4

. čle

na U

redb

e o

čini

h in

pov

iševa

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št

. 99/

02, 8

7/05

, 34/

06 in

116/

07) i

zdaj

amU

KAZ

O

PO

VIŠA

NJU

VO

JAK

OV

9. B

ZO

I. v

čin

dese

tnik

:M

atej

OSE

T, 19

82Va

nja

SUŠN

IK, 1

978

II. v

čin

pod

dese

tnik

:An

drej

DEV

INAR

, 198

4

Štev

ilka:

811

-3/2

012-

8D

atum

: 1. 2

. 201

2Po

dpol

kovn

ikM

ojm

ir LI

PAR

POVE

LJN

IK

4542

.N

a po

dlag

i 4. o

dsta

vka

62. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS,

št. 1

03/0

4 –

urad

no

preč

iščen

o be

sedi

lo) i

n 2.

, 3. t

er 4

. čle

na U

redb

e o

čini

h in

pov

iševa

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št

. 99/

02, 8

7/05

, 34/

06 in

116/

07) i

zdaj

amU

KAZ

O P

OVI

ŠAN

JU V

OJA

KA

430.

MO

Dv

čin

dese

tnik

:

SV_0

8-20

12_O

DRE

DBE

.indd

3

23.5

.201

2 1

6:38

:12

obj

ave

min

istr

stva

za

obr

ambo

sv8

št. 3

02,

25.

maj

201

2 4

Edm

ond

MED

ICA,

1980

Štev

ilka:

811

-3/2

012-

10D

atum

: 1. 2

. 201

2K

apita

n fr

egat

eR

oman

AN

ŽIČ

POVE

LJN

IK

4543

.N

a po

dlag

i 4. o

dsta

vka

62. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS,

št. 1

03/0

4 –

urad

no

preč

iščen

o be

sedi

lo) i

n 2.

, 3. t

er 4

. čle

na U

redb

e o

čini

h in

pov

iševa

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št

. 99/

02, 8

7/05

, 34/

06 in

116/

07) i

zdaj

amU

KAZ

O

PO

VIŠA

NJU

VO

JAK

Av

čin

dese

tnik

:Ro

k M

IKU

Š, 19

83

Štev

ilka:

811

-2/2

012-

33D

atum

: 2. 2

. 201

2Po

dpol

kovn

ikD

imitr

ij FA

BČIČ

POVE

LJN

IK

4544

.U

KAZ

ŠT.

094

-5/2

012-

12

POVE

LJN

IKA

POVE

LJST

VA

ZA

DO

KTR

INO

, RAZ

VOJ,

IZO

BRAŽ

EVAN

JE IN

USP

OSA

BLJA

NJE

Z

DN

E 2.

2. 2

012

Na

podl

agi U

kaza

pov

eljn

ika

PDRI

U o

pr

izna

njih

PD

RIU

, št.

094-

1/20

09-11

36 z

dne

3.

 12. 2

009,

in D

opol

nila

uka

za p

ovel

jnik

a PD

RIU

, št

. 094

-3/2

011-1

z d

ne 1.

12. 2

011,

POD

ELJU

JEM

priz

nanj

a PD

RIU

, ki j

ih p

rejm

ejo:

I. zl

ato

med

aljo

PD

RIU

:M

artin

Ivan

LIP

IČN

IK, 1

947

Jože

PLU

T, 19

64II.

sreb

rno

med

aljo

PD

RIU

:M

arko

PIŠ

LAR,

1973

Brun

o TO

IČ, 1

966

III. b

rona

sto

med

aljo

PD

RIU

:N

ataš

a O

blak

, 197

7

Brig

adir

Mag

. Boj

an P

OG

RAJ

CPO

VELJ

NIK

4545

.N

a po

dlag

i 4. o

dsta

vka

62. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS,

št. 1

03/0

4 –

urad

no

preč

iščen

o be

sedi

lo) i

n 2.

, 3. t

er 4

. čle

na U

redb

e o

čini

h in

pov

iševa

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št

. 99/

02, 8

7/05

, 34/

06 in

116/

07) i

zdaj

amU

KAZ

O

PO

VIŠA

NJU

VO

JAK

A PS

SVv

čin

nadd

eset

nik:

Jana

FU

RLAN

, 197

9

Štev

ilka:

811

-3/2

012-

13D

atum

: 3. 2

. 201

2Br

igad

irBr

anim

ir FU

RLA

NPO

VELJ

NIK

SIL

4546

.N

a po

dlag

i 4. o

dsta

vka

62. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS,

št. 1

03/0

4 –

urad

no

preč

iščen

o be

sedi

lo) i

n 2.

, 3. t

er 4

. čle

na U

redb

e o

čini

h in

pov

iševa

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št

. 99/

02, 8

7/05

, 34/

06 in

116/

07) i

zdaj

amU

KAZ

O

PO

VIŠA

NJU

VO

JAK

A 10

. MO

TBv

čin

dese

tnik

:Iz

tok

PETR

OVI

Č, 19

84

Štev

ilka:

811

-3/2

012-

15D

atum

: 13.

2. 2

012

Podp

olko

vnik

Blaž

TO

MŠI

ČPO

VELJ

NIK

4547

.U

KAZ

ŠT.

094

-5/2

012-

13

POVE

LJN

IKA

POVE

LJST

VA

ZA

DO

KTR

INO

, RAZ

VOJ,

IZO

BRAŽ

EVAN

JE IN

USP

OSA

BLJA

NJE

Z

DN

E 18

. 2. 2

012

Na

podl

agi U

kaza

pov

eljn

ika

PDRI

U o

pr

izna

njih

PD

RIU

, št.

094-

1/20

09-11

36 z

dne

3.

 12. 2

009,

in D

opol

nila

uka

za p

ovel

jnik

a PD

RIU

, št

. 094

-3/2

011-1

z d

ne 1.

12. 2

011,

POD

ELJU

JEM

priz

nanj

e PD

RIU

, ki g

a pr

ejm

e:zl

ato

med

aljo

PD

RIU

za

špor

tne

zasl

uge:

Petr

a M

AJD

IČ, 1

979

Brig

adir

Mag

. Boj

an P

OG

RAJ

CPO

VELJ

NIK

4548

.U

KAZ

ŠT.

603

-197

/201

1-74

N

AMES

TNIK

A PO

VELJ

NIK

A ŠO

LE

ZA

POD

ČAST

NIK

E Z

DN

E 20

. 2. 2

012

Na

podl

agi 2

. čle

na P

ravi

lnik

a o

priz

nanj

ih

Min

istrs

tva

za o

bram

bo (U

r. lis

t RS,

št. 4

1/07

) in

Uka

za o

priz

nanj

ih Š

ole

za p

odča

stni

ke, š

t. 09

4-11

/201

1-28

z dn

e 21

. 11.

2011

,PO

DEL

JUJE

MI.

zlat

i zna

k ŠP

Č:Bo

jan

ŠKO

FLEK

, 196

4II.

sreb

rni z

nak

ŠPČ:

Mat

jaž

PERT

INAČ

, 197

4III

. bro

nast

i zna

k ŠP

Č:Pe

ter C

VELB

AR, 1

971

Podp

olko

vnik

Boris

URŠ

IČN

AMES

TNIK

PO

VELJ

NIK

A

4549

.U

KAZ

ŠT.

603

-197

/201

1-75

PO

VELJ

NIK

A ŠO

LE Z

A PO

DČA

STN

IKE

Z D

NE

21. 2

. 201

2N

a po

dlag

i 2. č

lena

Pra

viln

ika

o pr

izna

njih

M

inist

rstv

a za

obr

ambo

(Ur.

list R

S, št

. 41/

07) i

n U

kaza

o p

rizna

njih

Šol

e za

pod

čast

nike

, št.

094-

11/2

011-2

8 z

dne

21. 1

1. 20

11,

POD

ELJU

JEM

I. zl

ato

plak

eto

ŠPČ:

Ludv

ik O

ŽVAL

D, 1

967

II. b

rona

sto

plak

eto

ŠPČ:

Boris

BO

DIR

OŽA

, 196

6III

. zah

valo

pov

eljn

ika

ŠPČ:

Alfre

d FU

RLAN

, 196

5M

atej

PO

DBO

J, 19

75Ja

nez

TURŠ

IČ, 1

960

Polk

ovni

kR

ajko

VEL

IKO

NJA

POVE

LJN

IK

4550

.N

a po

dlag

i 4. o

dsta

vka

62. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS,

št. 1

03/0

4 –

urad

no

preč

iščen

o be

sedi

lo) i

n 2.

, 3. t

er 4

. čle

na U

redb

e o

čini

h in

pov

iševa

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št

. 99/

02, 8

7/05

, 34/

06 in

116/

07) i

zdaj

amU

KAZ

O

PO

VIŠA

NJU

VO

JAK

OV

107.

LEB

AI.

v či

n de

setn

ik:

Mar

ko B

ELIN

C, 19

77Ta

nja

BIZJ

AK, 1

974

Bošt

jan

KRO

ŠELJ

, 197

8II.

v č

in p

odde

setn

ik:

Mat

jaž

ROBL

EK, 1

968

Štev

ilka:

811

-3/2

012-

18D

atum

: 23.

2. 2

012

Podp

olko

vnik

Josi

p BO

STIČ

POVE

LJN

IK

4551

.N

a po

dlag

i 4. o

dsta

vka

62. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS,

št. 1

03/0

4 –

urad

no

preč

iščen

o be

sedi

lo) i

n 2.

, 3. t

er 4

. čle

na U

redb

e o

čini

h in

pov

iševa

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št

. 99/

02, 8

7/05

, 34/

06 in

116/

07) i

zdaj

amU

KAZ

O

PO

VIŠA

NJU

VO

JAK

A 43

0. M

OD

v č

in p

odde

setn

ik:

Roni

PAD

OVA

N, 1

985

Štev

ilka:

811

-3/2

012-

19D

atum

: 6. 3

. 201

2K

apita

n fr

egat

eR

oman

AN

ŽIČ

POVE

LJN

IK

4552

.N

a po

dlag

i 4. o

dsta

vka

62. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS,

št. 1

03/0

4 –

urad

no

preč

iščen

o be

sedi

lo) i

n 2.

, 3. t

er 4

. čle

na U

redb

e o

čini

h in

pov

iševa

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št

. 99/

02, 8

7/05

, 34/

06 in

116/

07) i

zdaj

amU

KAZ

O

PO

VIŠA

NJU

VO

JAK

OV

10. M

OTB

v č

in p

odde

setn

ik:

Boru

t GAJ

ŠT, 1

981

Tom

o LA

MPR

EHT,

1986

Štev

ilka:

811

-3/2

012-

20D

atum

: 12.

3. 2

012

Podp

olko

vnik

Mag

. Bla

ž TO

MŠI

ČPO

VELJ

NIK

4553

.N

a po

dlag

i 4. o

dsta

vka

62. č

lena

Zak

ona

o ob

ram

bi (U

r. lis

t RS,

št. 1

03/0

4 –

urad

no

preč

iščen

o be

sedi

lo) i

n 2.

, 3. t

er 4

. čle

na U

redb

e o

čini

h in

pov

iševa

nju

v Sl

oven

ski v

ojsk

i (U

r. lis

t RS,

št

. 99/

02, 8

7/05

, 34/

06 in

116/

07) i

zdaj

amU

KAZ

O

PO

VIŠA

NJU

VO

JAK

Av

čin

dese

tnik

: D

ejan

OVE

N, 1

980

Štev

ilka:

811

-3/2

012-

21D

atum

: 15.

3. 2

012

Podp

olko

vnik

Mar

jan

POVŠ

IČ

4554

.N

a po

dlag

i 54.

čle

na Z

akon

a o

obra

mbi

(Ur.

list

RS, š

t. 10

3/04

– u

radn

o pr

ečišč

eno

bese

dilo

),

2. o

dsta

vka

80. č

lena

Pra

viln

ika

o pr

izna

njih

M

inist

rstv

a za

obr

ambo

(Ur.

list R

S, št

. 41/

07

in 4

/11)

ter U

kaza

o p

rizna

njih

460

. AB,

št. 0

94-

3/20

11-4

80 z

dne

25.

3. 2

009,

izda

jam

UK

AZ

O P

OD

ELIT

VI P

RIZ

NAN

J 460

. AB

bron

asto

med

aljo

460

. AB:

prej

mej

o:Bl

až B

REN

ČIČ,

1989

Mitj

a CV

ETKO

, 198

1D

arja

n FR

ANČE

ŠKIN

, 198

3Ja

nez

PRIM

C, 19

89D

ušan

SAN

ABO

R, 19

63Ro

k ZA

BUKO

VEC,

1987

Štev

ilka:

094

-3/2

012-

28D

atum

: 15.

3. 2

012

Maj

orBo

štja

n N

OVA

KPO

VELJ

NIK

SV_0

8-20

12_O

DRE

DBE

.indd

4

23.5

.201

2 1

6:38

:12

Bataljon je oblikoval bojno skupino Gams, ki so jo sestavljali pripadniki 132. GORB, VCOGC, 430. AB, 11. BZV, 5. OIB, 15. HEB, Letalska šola, ESD, poveljstvo 72. BR, 1. BR in PP in ki je z vajo Gorski udar končala doseganje operativnih zmogljivosti mobilizirane enote ter usposablja-nje bataljona iz vsebin bojevanja v gorskem svetu. Drugi sklop vaje, ki ga je vodil brigadir Dragan Bavčar, je bil na-menjen preverjanju pripravljenosti Slovenske vojske in njenih odzivnih sil za delovanje na kopnem, v zraku in na morju. Aktivnost se je začela s povišanjem alarmnih stopenj zaradi različnih vojaških groženj v Republiki Sloveniji. Enote so se tako urile v postopkih zaščite voja-ških objektov, varovanja zračnega prostora, iskanja in reševanja ter zagotavljanja premikov. V tem delu so se urile tudi enote, ki jih Republika Slovenija namenja v Natove sile za posredovanje. V delu drugega sklopa taktične vaje poveljstev in enot SV so pripadniki 14. inženirskega bataljona urili po-stopke lansiranja mostu eurobridge čez reko Ljubljanico. Na vaji, ki si jo je ogledal tudi obrambni minister

Na vaji Pomlad 2012 so potrdili pripravljenost Slovenske vojskeV okviru vaje Pomlad 2012 je 132. gorski bataljon izvedel vajo Gorski udar

Slovenska vojska je med 11. in 24. aprilom v Sloveniji izvedla vajo Pomlad 2012. Njen glavni namen je bil, da pripadniki v strnjeni obliki najbolj racionalno urijo raznovrstne postopke, s katerimi se zagotavlja pripravljenost Slovenske vojske za odzivanje v različnih razmerah. kot je po končani vaji dejal poveljnik sil brigadir Branimir Furlan, so uspešno preverili postopke alarmiranja in oblikovanja enot, ki so popolnjene z rezervno sestavo, in tiste, ki so skoraj v celoti stalne sestave. »Zadovoljen sem, ker smo dokazali, da so lahko osrednje vaje Sv spomladi, kar ima več pozitivnih posledic. Potrdil se je koncept izvajanja vaj na različnih ravneh v logičnih zaporedjih, to pa je dobra izkušnja in bi jo bilo vredno upoštevati tudi v prihodnje.« vajo so končali s postavitvijo baze krpan in namestitvijo glavnine lahke bataljonske bojne skupine (lBBSk) v Svetlem Potoku, kjer so urili postopke organiziranja sil ter načrtovanja delovanj.

Besedilo: Nataša OblakFotografiji: bruno Toič

V prvem sklopu vaje mobilizirali pripadnike 132. GORbSlovenska vojska je v prvem sklopu vaje Pomlad 2012, ki ga je vodil brigadir Andrej Osterman, z dvigom ukrepov pripravljeno-sti za vse enote, ki so vključene v pripravo, izvedbo in podporo

mobilizacije, mobilizirala gorski bataljon. Gorski bataljon je del sil za bojevanje in je izurjen za opravljanje najzahtevnejših nalog bojevanja v sredogorju, visokogorju in na težko prehodnem zemljišču v vseh vremenskih razmerah, prav tako pa je izurjen v združenem bojevanju rodov v gorskem svetu.

Aleš Hojs, je 14. INŽB preveril enote in hkrati začel opremljanje modula inženirstva v LBBSk z bojnimi oklepnimi vozili. Nosilna enota tretjega sklopa vaje je bila 1. brigada SV, ki so ji bili dodani še druge enote in moduli, sodelovalo pa je več kot 750 pripa-dnikov Slovenske vojske s približno 260 vozili. Cilja tretjega sklopa vaje sta bila predvsem oblikovati LBBSk in izvesti proces štabnega dela na ravni poveljstva ter bojnega odloča-nja do ravni poveljnikov oddelkov. V okviru vaje so postavili izpo-stavljeno bazo v Svetlem Potoku, izvedli premik LBBSk v izposta-vljeno bazo (Forward Operating Base – FOB) v Svetlem Potoku in sodelovali s civilnimi strukturami na Kočevskem. Bataljonska skupina se je pod poveljstvom poveljni-ka 1. brigade brigadirja Davida Humarja urila v postopkih organi-ziranja in načrtovanja delovanj. V poveljstvu brigade so bili za usposabljanje s spremljanjem dela LBBSk pripravljeni vadbeni dokumenti, ki so zagotavljali vad-beno okolje za pripadnike LBBSK. V Svetlem Potoku je potekalo bojno odločanje poveljnikov čet, vodov

taktično-operativni center v Svetlem Potoku

19

sv 8iz vojaškega življenja

in oddelkov, hkrati pa se je moralo poveljstvo LBBSk odzivati na incidente, ki jih je sprožalo vodstvo vaje. Največ pozornosti je bilo na-menjeno premiku enot z matičnih lokacij v Svetli Potok pri Kočevju, kjer so postavili bazo Krpan. Ta je zagotavljala podporo za vojake in tehniko. Med vajo je potekal tudi vpoklic pripadnikov prostovoljne pogodbene sestave 1. brigade 670. LOGB, ki so del LBBSK in so bili vključeni v delo pri postavitvi baze. Pripadniki prostovoljne sestave motoriziranih bataljonov so izvajali individualno usposabljanje. Nosilna enota vaje je bil 20. MOTB, z vajo pa se je hkrati zagotovilo pogoje za usposabljanje LBBSK. Kot je ob koncu vaje dejal brigadir Furlan, je bila vaja uspešna in je potrdila pravilno odločitev, da v strnjeni obliki čim bolj racionalno urijo raznovrstne postopke, s ka-terimi se zagotavlja pripravljenost Slovenske vojske za odzivanje v različnih razmerah. »Uspešno smo preverili postopke alarmiranja in oblikovanja enot, ki so popolnjene z rezervno sestavo, in tiste, ki so skoraj v celoti stalne sestave. Urili smo proces načrtovanja delovanj, premike po zraku in kopnem ter bojno in nebojno delovanje na kopnem, morju ter v zraku. Na

vaji se je pokazala sposobnost za integracijo kopenskih in zračnih sil.« Kot je dejal, je z vajo zadovo-ljen, ker so dokazali, da so lahko osrednje vaje SV spomladi, kar ima več pozitivnih posledic. »Potrdil se je koncept izvajanja vaj na različnih ravneh v logičnih zaporedjih, kar je dobra izkušnja in bi jo bilo vredno

upoštevati tudi v prihodnje. Veseli me, da so v Slovenski vojski še ambicije in motivi, saj so na primer poveljniki v vajo vnesli veliko elementov, ki so predstavljali izzive za sodelujoče ter možnosti za dokazovanje. Malo manj me veseli, da usposobljenost in odnos do usposabljanja v določenih primerih

ni na ravni, ki se pričakuje od profesionalne, pretežno poklicne vojske, toda prav zato so vaje, da se ugotovi, kje smo in kaj je treba izboljšati. Na vaji Pomlad 2012 se je vsekakor pokazalo, kje so danes nekatere zmogljivosti in kakšna je raven njihove usposobljenosti. Tudi zato je bila uspešna.«

Baza krpan

Postavljanje lansirnega mostu

Foto

graf

ija: B

rank

o Pe

trov

ič

sv 8

20

iz vojaškega življenja

Bojna skupina Gams pripravljena na obrambo domovineČlovek najpomembnejši dejavnik oboroženega boja132. gorski bataljon, dopolnjen s pripadniki prostovoljne pogodbe-ne rezervne sestave, je z dose-ženimi začetnimi operativnimi zmogljivostmi enote zaokrožil prvi sklop vaje Pomlad 2012. Ob pod-pori 15. helikopterskega bataljona je tri čete po zraku premestil na

Soriško planino, kjer je potekalo dvodnevno usposabljanje bataljona iz bojevanja v gorskem svetu. Tam je usposabljanje prešlo v bojno delovanje in oblikovala se je bojna skupina Gams. V glavnini enote so bili poleg stalne sestave pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, k skupini pa so bili dodani tudi pripadniki drugih enot Slovenske

vojske. Kot je dejal poveljnik 132. GORB major Anže Rode, se brez podpore letalstva in helikop-terjev, sodobne tehnike, ognjene podpore, obveščevalnih podatkov in zanesljive logistične verige ne bojuje nihče.Vaja je, kot je dejal major Rode, povzeta po scenariju podobne operacije, njen glavni namen pa je

usposabljanje za poslanstvo enote in njene bistvene naloge. »Večina Slovenije je gorata in poraščena z gozdom, tudi težko prehodnimi tereni, tako usposabljanje pa je po-membno predvsem za pripravlje-nost obrambe domovine. Bojevanje v gorah pomeni predvsem to, da moraš znati preživeti v okolju. Šele nato se lahko bojuješ in prva

Pripadnik pogodbene rezervne sestave pri varovanju poveljniškega mesta

Aleš Marinčič, Slovenske Konjice, PPRS:v skupini sva dva računalca, tako da je eden na plan-

šeti, na kateri geometrijsko izriše razdaljo od minometa do cilja, to je kot, pod katerim moramo streljati, jaz pa to delam računsko. Nekatere elemente ima on bolj točne, druge jaz, potem pa se primerja. v račun-skem oddelku sva dve skupini in tudi druga ima enako nalogo. ko dobimo štiri rezultate, jih primerja-mo, ko se računanje in geometrija ujemata, pa podatek posredujemo naprej. Naloga računalca mi težka, saj sem imel vedno rad matematiko. Malo manj mi je bilo včeraj všeč le to, da me je zeblo, vendar je hitro minilo. veste, če se enkrat prijaviš v rezervno sestavo, je to zate tudi neke vrste hobi in ti ni nič težko.

Pripadniki 132. GORB so izvedli desant s helikopterjem.

Besedilo: Nataša OblakFotografije: bruno Toič

21

sovražnika, ki ju moraš premagati, sta težaven teren in vreme. Tukaj so velike nadmorske višine, sneg, mraz in trava in ni veliko krajev, kjer se lahko skriješ, vrhovi so od-kriti. Prav tako ni vode, razen po-zimi, ko je v gorah sneg, možnost oskrbe z njo pa je omejena. Vse, kar poješ, popiješ in potrebuješ za bojno delovanje, moraš prinesti s seboj na hrbtu. Dobro poznava-nje terena je ključno za boj proti sovražniku. Tisti, ki pozna teren, ima prednost in bo bolje izkoristil možnost, da z manjšimi silami obvladuje večji prostor ob zasedbi ključnih objektov.«

Uspešno zavzeli objekte in preprečili oskrbovanje sovražnikaDržava Oaza je nestabilna in nemirna. Uporniške skupine, ki so jih pregnali iz države, so poiskale zatočišče v sosednji državi Kamp, od koder se po gorskih poteh prebijajo nazaj v državo Oazo. Povzročajo nemire med civilnim in lokalnim prebivalstvom ter hkrati slabijo delovanje lokalnih oblasti. 132. gorski bataljon je skupaj z dodanimi enotami SV izvedel ope-racijo Gorski udar. Z njo je prekinil logistične oskrbovalne poti sovra-žniku, ki je iz države Oaza prehajal v državo Kamp po gorskih prelazih in poteh. Gorski četi sta na vseh mogočih poteh dostopa iz ene v drugo državo postavile zasede, varuje pa jih tudi minometna četa. Po mobilizaciji bataljona so v naslednjih dneh pripadniki 132. GORB izvidovali teren in po do-ločitvi pristajalnih mest (landing zone) s helikopterji premaknili četi Alfa in Bravo ter minometno četo. Premaknili so se na izhodiščne

položaje in zgodaj zjutraj začeli ključno zasedanje položajev na območju odgovornosti. Pri tem so prišli v stik s sovražnikom, ki so ga s pomočjo letalske podpore uničili in zasedli ključne objekte. Uporaba letalske podpore in usmerjevalcev ognja v tovrstnih operacijah pome-ni predvsem preprečevanje lastnih izgub ob uničenju sovražnika, hkrati pa se tako enotam omogoči varnejše delovanje.Z izvedeno operacijo so prekinili sovražnikove oskrbovalne poti infiltracije, da se ustvarijo pogoji, da bi oblast v državi Oaza lahko prevzela odgovornost na svojem območju. Čete in vodi so zavzemali ključne objekte na poti, po kateri se je premikal sovražnik. V podporo četi Bravo je bila ob vznožju Soriške planine namešče-na minometna četa, ki je zagota-vljala podporo pri čiščenju meja. Ponoči so zavzeli svoje ognjene položaje, ki ima kraj za minomete in minometne oddelke, taktično- operativni center, računski odde-lek, kraj za evakuacijo ranjencev in kraj za varovanje. Kot je povedal nadporočnik Aleš Vovk, je bilo v četi 40 pripadnikov, ki so zjutraj najprej uredili ognjeni

Nadporočnik Aleš Volk, poveljnik minometne čete:Naloga minome-tne čete je bila

podpora četi Bravo pri čiščenju meje. v četi je sicer 61 pripadnikov, od tega smo trije stalna sestava. Motivacija, ki so jo skozi vajo poka-zali pripadniki pogodbene rezerve, je enkratna.

Poddesetnik davor Vuk, merilec:Moja naloga da-nes je bila vodja oddelka na mino-

metu, tako da sem bil odgovoren za natančno določitev objekta. Prek poveljnika ognjenega voda podat-ke, ki jih dobim, spremenim v to, kar je potrebno, da se cilj zadene. Streljali smo točkaste in rajonske cilje. Na vaji, čeprav smo bili tokrat v zaledju, je bilo malo bolj mirno. Prihod na vajo je bil zanimiv, saj sem se prvič peljal s helikopterjem, tako da je bil zame to ognjeni krst. Zdaj sem že sedmo leto v Slovenski vojski kot pripadnik pogodbene re-zerve in všeč mi je skupinski duh, ki se vzpostavi med nami med nalogo.

položaj do konca. Kot je dejal, največ pozornosti namenijo prav maskiranju. »Minometi so lahko hitro skupinski cilj za nasprotni-ka. Če je na hribu ostrostrelec, mi lahko pobije pol čete, ne da bi ga opazil, zato moramo še kako paziti, da se položaji dobro maskirajo. Najpomembnejša je maskirna disciplina, torej pravilna uporaba radijskih postaj, streliva in komunikacije.« Na vaji so prvič uporabili tudi sistem prednjih opazovalcev, to je izvidnikov, in sistem klicanja ognja (call for fire). »Prednji opazovalec je poveljniku čete v stiku s sovražnikom določil mesto in ga javil po zvezi. Ko je podatek prišel do našega račun-skega oddelka, ga je računalec dal na planšeto. Računalec izračuna mesto obstreljevanja in podatek

prenese na posadke. To lahko traja največ dve minuti, saj lahko cilj v tem času pobegne. Posadke sledijo povelju, in sicer kotomeru in dalji-narju, torej smeri ter daljini, ki ju morajo zavzeti, vrsti cilja in koliko min morajo pripraviti posadke. Pomemben podatek je tudi, ali bodo minometi streljali na cilj, ki je točkast ali površinski, vse to pa se preračunava pri poveljniku voda.« Kot je ob koncu vaje povedal major Rode, je bila motivacija vseh pripadnikov stalne in pogodbene rezerve velika, pripravljenost za delo ter odgovorno opravljanje nalog pa se je kazala ves čas. »Visoki standardi zahtevajo nenehno trdo delo in učenje ter samodisciplino in v gorski enoti je človek najpomembnejši dejavnik oboroženega boja.«

sv 8

22

iz vojaškega življenja

V Prekmurju običaj okraševanja nabornih vozov sega v preteklostRekrutacija oziroma seznanitev vojaških obveznikov z vojaško dolžnostjo pomeni v življenju vsakega mladega človeka prelomen in nepozaben dogodek. Čeprav se časi spreminjajo, ponekod temu

V Beltince na seznanitev z okrašenimi vozovi

dogodku še danes namenjajo prav takšno pozornost kot nekdaj, da bi obudili običaj slovesnega prihoda na nabor z okrašenimi vozili. V Prekmurju ta navada sega že daleč v preteklost, po takšni tradiciji pa so znani tudi slovenski kras, Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica, kjer so tudi pripravljali znamenite

naborne prireditve z okrašenimi vozovi, katerih korenine segajo že v čas Marije Terezije. Kot je pove-dal direktor Uprave za obrambo Maribor Dušan Grof, ki je organi-zatorica rekrutacije, je po ukinitvi služenja vojaškega roka v miru leta 2003 in 2004 veljala tradicija, da so se mladi iz treh občin posamično organizirali, leta 2005 pa je na po-budo takratne Uprave za obrambo Murska Sobota in v sodelovanju z župani ter vaščani iz vasi v okolici Beltincev ponovno oživela tradicija, da se z vozovi iz petih občin pripe-ljejo organizirano na enotno prire-ditev v Beltince. Grof je še poudaril, da ta tradicija po drugih prekmur-skih občinah, razen v Beltincih, Črenšovcih, Odrancih, Turnišču in Veliki Polani, ni tako živa ali pa je ta običaj po letu 2000 povsem zamrl. Vojaškega obveznika, čeprav pri nas ni več obveznega služenja vojaškega roka, se v koledarskem letu, ko dopolni 17 let, vpiše v vojaško evidenco in se ga v kole-darskem letu, ko dopolni 18 let,

seznani z dolžnostmi in pravicami, ki temeljijo na vojaški dolžnosti. Čeprav smo pri nas opustili nabor in obvezno služenje vojaškega roka v miru, je še vedno treba voditi evidence vojaških obveznikov, ki bi

v petek, 11. maja, je v Beltincih potekala že tradicionalna osma prireditev Rekrutacija 2012 oziroma seznanitev vojaških obveznikov z vojaško dolžnostjo, ki jo je ob podpori občine Beltinci organizirala Uprava za obrambo Maribor. več kot 100 mladih, ki pripadajo generaciji letnika 1994 in prihajajo iz občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, turnišče in velika Polana, se je na nabor pripeljalo z okrašenimi traktorskimi prikolicami ob spremstvu vaških deklet in zvokih harmonike. letošnjo rekrutacijo si je ogledal tudi predsednik RS in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Danilo türk, ki je mlade pohvalil, da ohranjajo to staro tradicijo pri nas.

Besedilo: Marko PišlarFotografije: bruno Toič

Tjaša Vuk, Črenšovci:Naš voz smo okra-ševali šest ur, pri čemer so težja dela, kot so seka-

nje vej v gozdu, njihov prevoz in pri-trjevanje na prikolico, prevzeli fan-tje, dekleta pa smo prikolico nato okrasila. Pri tem opravilu nas je so-delovalo šest deklet, ki smo fantom dobra družba in smo jim v pomoč, če jo želijo. tako za fante kot nas, dekleta, je nabor nepozaben do-godek, ki se ga veselimo že dolgo prej. Po končani prireditvi se bomo z vozom odpeljali v Črenšovce, kjer bomo s postanki na domovih naših nabornikov nadaljevali druženje in rajanje pozno v noč.

Sprevod obveznikov na seznanitev z vojaško dolžnostjo

v kulturni dom v Beltincih

23

sv 8obujanje starih običajev

jih po Zakonu o vojaški dolžnosti uporabili ob morebitni vojaški ogroženosti Slovenije, če bi morali ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka. Grof je pojasnil, da je udeležba mladih na seznanitvah, ki je prostovoljna, na območju delovanja Uprave za obrambo Maribor več kot 70-odstotna, na seznanitev v Beltince pa se z

Robert Istenič, beltinci:Prve pogovore o naboru smo začeli na prvomajskem kresovanju, ko

smo se zmenili, kdaj in kako bomo okraševali voz. v nekaj urah sta bila traktor in prikolica pripravljena, pri čemer so nam veliko pomagala dekleta, ki so izdelala okraske. Da-našnji dan si bom dolgo zapomnil, saj se veliko družimo, pojemo in pi-jemo. Hrano in pijačo smo si kupili sami. imamo 80 litrov vina in upam, da bo dobavljena količina zadosto-vala za ves dan. Po koncu priredi-tve bomo šli v Mursko Soboto, kjer bomo obiskali naše sošolce in so-šolke na Srednji ekonomski šoli ter gimnaziji, nato pa se bomo vrnili v Beltince, kjer se bomo naprej druži-li. Delo v Sv me ne privlači, saj bi se rad posvetil športu.

okrašenimi prikolicami pripelje več kot 90 odstotkov povabljenih nabornikov.

Veselje ob zvokih harmonike in vinuKar 107 nabornikov oziroma vojaških obveznikov generacije 1994 iz petih prekmurskih občin, in sicer Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana, se je na prireditveni prostor v središču Beltincev v spremstvu več kot 100 deklet pripeljalo v 13 okrašenih traktorskih prikolicah v povorki po starem ljudskem običaju. Bili so oblečeni v bele srajce, na katerih so imeli pripete rdeče nageljne. V družbi vaških deklet ob zvokih harmonike in drugih glasbil ter prekmurskem vinu so se veselili tega slovesnega dogodka. Posebej razigrani so bili zastavonoše, ki so v povorki hodili na čelu skupine pred traktorjem, ob prihodu na prireditveni prostor pa so stopili na prireditveni oder, kjer so z visoko dvignjenimi slovenskimi in občinskimi zastavami predstavili svoje skupine. Letošnja prireditev je bila še posebno slovesna, saj je prekmurske nabornike obiskal tudi predsednik RS dr. Danilo Türk, ki je razposajene fante in njihove spre-mljevalke pohvalil, da se tako iskre-no vključujejo v ohranjanje te stare

v povorki po ulicah Beltincev je bilo 13 okrašenih naborniških vozil iz petih občin.

Predsednik RS dr. türk je mlade pohvalil, da ohranjajo to staro tradicijo krašenja nabornih vozov.

sv 8

24

obujanje starih običajev

Luka Adanič, Turnišče:Zame je danes poseben dan in dolgo pričakovan dogodek. Priprave

na nabor smo začeli že pred dvema tednoma, ko smo se dogovorili, kako bomo organizirali delo, včeraj pa smo vse popoldne krasili priko-lico. Denar za nakup vina, hrane in drugih slastnih dobrot je prispeva-la občina, pri čemer smo si kupili 120 litrov vina, ki je najbolj iskana pijača. Čeprav nas je v skupini 25, smo prikolico okraševali le štirje, drugi so bolj pili in skrbeli za vedro razpoloženje. Po končani prireditvi bomo v naši vasi imeli piknik, na ka-terega smo povabili starše, znance in prijatelje. O zaposlitvi v Sv ne razmišljam, saj bi rad nadaljeval študij.

tradicije. »Čeprav smo v Sloveniji opustili naborništvo v nekdanjem pomenu, naša vojska potrebuje živ in močan stik z ljudmi, predvsem mladimi,« je prepričan predsednik. Ob tem je poudaril, da je Prekmurje znano po svojem domoljubju in do-brih ljudeh, ki imajo Slovenijo radi ter skrbijo za naš čim boljši razvoj. Nabornikom je ob koncu zaželel, da maja del svoje pozornosti namenijo tudi ljubezni.

Zanimiva predstavitev SV in njenih vrhunskih športnikovVojaške obveznike so nato v kultur-nem domu v Beltincih seznanili z vojaškimi dolžnostmi in pravicami v miru ter vojni in jim predstavili možnosti služenja vojaškega roka v SV, opravljanja službe v pogodbeni rezervi SV ter zaposlitev v SV, za kar so jim predstavniki Uprave za obrambo Maribor izdali potrdilo o udeležbi na seznanitvi. Na prire-ditvenem prostoru je bilo ves čas pestro in veselo, saj se je Slovenska vojska predstavila z vojaško opre-mo ter vozili, svoje delo v vojaški uniformi pa so predstavili tudi vrhunski športniki, zaposleni v SV, smučarska tekačica Petra Majdič, motorist Miran Stanovnik, smučar-ski krosist Filip Flisar in domačin strelec Robert Markoja, ki so se z mladimi naborniki ter njihovimi dekleti poveselili ob tem nepozab-nem dogodku in z njimi zapeli ter zaplesali ob zvokih skladb Orkestra SV in vaških godcev, ki so ob koncu že tradicionalno zavzeli priredi-tveni oder. Naborniki in njihove spremljevalke so se pred odhodom okrepčali z okusnim vojaškim pasuljem, tako kot vsako leto pa

ga je nekaj ostalo tudi za druge obiskovalce. Po končani prireditvi v središču Beltincev so se odpeljali v svoj kraj, kjer so s postanki na domovih nabornikov, na katerih se zberejo tudi njihovi starši, znanci in prijatelji, proslavili ta dogodek, ki se največkrat zavleče do zgo-dnjih jutranjih ur prihodnjega dne.

Pri okraševanju voz nepogrešljiva vaška dekletaOkrasitev nabornega voza ozi-roma prikolice zahteva temeljite

priprave, ki se začnejo že ob prvomajskem kresovanju, ko fantje in dekleta postavljajo mlaj ter se začenjajo dogovarjati o rekrutaciji. Pri okraševanju prikolice, ki jo na-vadno posodi največji kmet v kraju ali vasi, sodelujejo vsi. Z vejami, ki jih naberejo v gozdu, v nekaj urah okrasijo prikolico in traktor ter se nato odpravijo na prvo preizkušno vožnjo po vasi. V pripravo prikolice vložijo svoje znanje, trud in čas, vendar se ob tem dobro zabavajo ter družijo, tako da jim ni težko.

Veliko h končni podobi prikolice prispevajo mlada vaška dekleta, ki s pisanimi papirnatimi trakovi in ročno izdelanimi papirnatimi rožicami poskrbijo za okrasitev ter edinstven videz voza. Kot je poja-snil Grof, ta domoljubna prireditev postaja iz leta v leto pomembnejša in prerašča v turistično prireditev tega kraja, saj jo obišče veliko obča-nov ter okoliških prebivalcev, zato si bodo tudi v prihodnje prizadeva-li, da bi mlade spodbujali in to lepo tradicijo ohranjali še naprej.

Mladi naborniki in vaška dekleta so se veselili dogodka ob pesmi ter plapolanju zastav.

25

V skupini ni posameznikaTretji vod je bil soočen z nasprotni-kom, ki je bil tako v spodnjih kot zgornjih prostorih objekta. Štirje člani ekipe so se pomikali naprej, prvi, ki je tudi dajal navodila, je gledal naprej, dva sta opazovala levo in desno, zadnji pa jih je va-roval. Ko so odstranili nevarnost v pritličju, so se pomaknili v zgornje nadstropje. Stopnice so bile podrte, zato so se odločili za varovanje objekta, in sicer je bil en pripadnik spredaj ter drugi zadaj, varovala pa sta zgornji prehod podrtega stopnišča. Dva pripadnika sta se postavila tako, da sta se gledala, tretji pa jima je stopil na rame, po-tem pa sta ga dvignila na začetek stopnišča, ki ga je takoj zavaroval. Postopek so izvajali s posamičnimi

Boj v naselju

v okolici mesta so v zapuščeni hiši trije nevarni oboroženi ljudje in kaže, da so člani teroristične organizacije. Naselje je precej veliko, tretji vod tretje čete 74. MOtB, ki je bil skupaj s četo vpoklican na nalogo, se počasi pomika po naselju, njihovo območje delovanja pa je leva stran ulice. Počasi napredujejo po naselju in ko pridejo do hiše ter opravijo kratko izvidovanje, se iz hiše zasliši streljanje. tretji vod odgovori in ko je nevarnost odstranjena, hitro preteče pot do objekta ter vpade v objekt, ki je strateško zelo pomemben, saj v večini primerov pomeni prvo srečanje s kriminalci, od njega pa sta odvisna tudi nadaljni potek in rezultat akcije.

Besedilo: Nataša OblakFotografije: bruno Toič

Poročnica Tea Monika Rajh, poveljnica tretjega voda 3. čete:Z motivacijo in energijo, ki so jo prikazali moji vojaki, sem zelo zadovoljna. Boj v naselju smo urili dva dni, bilo pa je zanimivo in dinamično ter predvsem nova izkušnja za vod. vesela sem, da smo imeli omogočeno usposablja-

nje kljub težkim časom, ko sta delo in usposabljanje skoraj onemogočeni. ko gledam svoj vod, vidim, da so še stvari, ki bi jih bilo treba izboljšati. Začeli smo, lahko rečem, s plazenjem, osnovami. Počasi bomo začeli ho-diti in na koncu leteti, vsekakor pa je treba imeti najprej osnovo, da lahko začnemo delati tako, kot je treba. vojaki v mojem vodu so taki, da grem z njimi kamorkoli, saj jim resnično zaupam. Zdaj se bodo naša usposablja-nja usmerila na mednarodno vajo na Hrvaškem, kamor odhajamo konec meseca, da dosežemo končne operativne zmogljivosti z vodom.

streli in ročnimi bombami. Čeprav je bil dogodek namišljen, so pripadniki ob tem usposabljanju spoznali intenzivnost bojevanja v naselju in da je dovolj le ena napa-ka, ki ti lahko spremeni življenje. Vsak posameznik v skupini mora vedeti, kaj je njegova naloga in kaj mora v določenem trenutku storiti, skupina pa mora delovati kot celota. Vpad v objekt je taktično zelo zahteven, saj je v večini prime-rov nasprotnik dobro varovan in branjen ter na svojem območju, od uspešnosti pa sta odvisna tudi nadaljnji potek in rezultat celotne akcije. Uporabljata se dva načina vpada, in sicer vpad, ko v objektu ne pričakujemo civilistov, kar pomeni, da je raven sile lahko

precej višja. Drugi način je vpad, ki se izvede, kadar obstaja velika ogroženost življenj ljudi, ki niso bojevniki. Pri tem načinu je zelo pomembna minimalna oblika sile, ki mora biti jasno usmerjena, kar je v objektu, ko grozi nevarnost iz horizontale in vertikale, še posebno težko. Skupina se ob vdoru v objekt navadno razdeli na podporno in napadno skupino. V objekt vdre napadna skupina prvega oddelka, drugi pa varujejo območje v oko-lici objekta. Ko je vdor končan, se nadaljuje čiščenje sob po objektu, hkrati pa se preostanek voda po-mika proti objektu. Pri pomikanju skozi objekt je pomembno, da med skupino poteka komunikacija, saj se tako izogne morebitnim napa-kam, ki so lahko usodne. Obstaja

tudi več načinov premikanja po ho-dnikih, kar je odvisno od velikosti in razvejanosti hodnika. Pripadniki se pomikajo naravno, puška pa je ves čas vpeta v rami in pripravljena na strel. Poleg vsega je bilo tudi poskr-bljeno za čim bolj realno okolje. Tako so vpadi potekali z uporabo orožja airsoft, ki doseže večkratnik siceršnjega uspeha urjenja. Nihče sicer ne želi, da bi ga zadeli, kar posledično izboljša pozornost in zavzetost posameznikov. Če te zadenejo, tudi nekoliko zaboli.

Tretji vod uspešno končal usposabljanjeČeprav temeljna naloga tretjega voda tretje čete 74. MOTB ni boje-vanje v naselju, je tovrstno urjenje

Pri boju v naselju je pomemben skupinski duh.

sv 8

26

usposabljanja

»Taktike boja v naselju, kar danes tu prikazujemo, verjetno nikoli ne bomo uporabili v taki obliki. Danes ne čistimo hiše do hiše in ima-mo le enega nasprotnika. Bistvo današnjega urjenja je, da vojaki začutijo dinamiko, da začutijo biti del skupine, se naučijo delovati kot skupina in krepijo skupinski duh,« je dejal višji štabni vodnik Aleksander Varga. Vsekakor se vojaki pri svojem delu srečujejo z različnimi dogodki na terenu, zato morajo biti pripravljeni na vse, tudi na najhujše. Tovrstne vaje jih prisilijo v razmišljanje o različnih dogodkih, ki se lahko zgodijo, zato so tovrstna urjenja najboljši način, da ostanejo živi.

Poddesetnik Matija Zorenč, 74. MOTb:v Sv sem zaposlen že pet let in sem se že uril v postopkih

vpada v objekt, nikoli pa nisem pre-izkusil načina, ki smo ga izvajali da-nes. Želim si, da bi bilo takih urjenj še več, saj le tako lahko preverimo, kako usposobljeni smo. Ugotovil sem namreč, kako hitro si lahko ranjen ali mrtev, ko se približaš realnim razmeram, v katerih smo danes vsekakor bili. Nič me ni zade-lo, zato se mi stvar mogoče ni zdela tako težka, po drugi strani pa je to vsekakor ena težjih oblik bojevanja. izkušnja je bila zanimiva, naporna in predvsem prekratka.

Vojak Mitja Turner, 74. MOTb:v matični enoti sem strelec, da-našnjo izkušnjo

pa bi ocenil kot dobro, zanimivo in naporno. v dveh dneh smo morali obvladati veliko novega znanja in če bi bilo malo več urjenja v tovrstnih postopkih, bi tudi mi naredili manj napak. videl sem, da moram izbolj-šati predvsem vpad v objekt. v ak-ciji sem imel tudi vlogo reševalca, tako da sem bil z dodanim nahrb-tnikom na ramenih manj okreten.

še kako pomembno. Pri urjenju boja v naselju so namenili pouda-rek predvsem varnemu gibanju po objektu, stopnicah in hodniku. Urili so postopke zavzetja in pregleda sobe ter aretacijo osebe. Posebno pozornost pri napadu na objekt je treba nameniti ljudem, ki so nava-dno v prostorih poleg osumljencev. Pogosto so namreč v objektih tudi civilne osebe, katerih življenje je treba zavarovati, zato tovrstna urjenja omogočijo, da se sprejmejo pravilne odločitve glede uporabe strelnega orožja.

vpad v objekt

Skupina mora delovati usklajeno, brez zapletov in odločno.

27

UvodJBK-vadbeni center je od leta 2004 za potrebe Organizacije za pre-poved kemičnega orožja (OPCW) organiziral že sedem mednaro-dnih tečajev na področju zaščite in pomoči ob uporabi kemičnega orožja. Leta 2007 so v njem izvedli več osnovnih in nadaljevalnih tečajev za države iz severne Afrike, prav tako pa je v okviru treningov s pravimi bojnimi strupi sodelovalo že 180 inšpektorjev za kemično orožje Združenih narodov. Leta 2009 so za potrebe sosednjih držav in držav članic Nata organizirali specializirana tečaja, z realizacijo

Pripadnika 18. BJRKBO na mednarodnem tečaju v SrbijiPripadnika 18. BJRkBO poročnik luka Nejc končina in višji vodnik Dejan Zarnik sta v Centru za usposabljanje kadrov za jedrsko, biološko in kemično obrambo v kruševcu uspešno končala petdnevni mednarodni tečaj detekcije toksičnih kemikalij in toksičnih industrijskih kemikalij. Na tečaju je sodelovalo osem pripadnikov oboroženih sil avstrije, Češke, Makedonije, Črne gore, albanije in Slovenije.

Besedilo: višji vodnik dejan ZarnikFotografije: poročnik Luka Nejc Končina in višji vodnik dejan Zarnik

katerih so se nato začele dejavnosti za odprtje regionalnega JBK-centra za usposabljanje na omenjenem področju. Leta 2010 so ponovno organizirali osnovni in nadaljevalni tečaj za zaščito pred učinki ke-mičnega orožja. Do zdaj se je v TC Kruševac usposobilo že več kot 340 tečajnikov iz 86 držav, tako so bili tudi pripadniki Slovenske vojske že drugič na tečaju CBRN.Tečaj je bil namenjen širitvi in osvojitvi novega znanja na po-dročju detekcije ter usposobitvi za uporabo opreme pri detekciji toksičnih kemikalij in toksičnih industrijskih kemikalij. Tečaj so izvajali predavatelji iz Centra za usposabljanje kadrov za jedrsko, biološko in kemično obrambo Kruševac, potekal pa je v angleškem jeziku.Po koncu so tečajniki pridobili certifikate o usposobljenosti, ki jih je udeležencem izročil načelnik oddelka za usposabljanje kadrov vojske Srbije polkovnik Željko Čobić.

Republika Srbija in načrti z vadbenim centromRepublika Srbija želi v prihodnje še povečati in izboljšati svoje zmogljivosti za zaščito pred

jedrskim, radiološkim, kemičnim in biološkim orožjem, prav tako pa kot partner sosednjih držav ter držav članic Nata z aktivnostmi svetovanja in usklajevanja sode-lovati na področju RKB-obrambe. JBK-vadbeni center srbske vojske tako predstavlja regionalni center, ki izvaja usposabljanja, skupno mednarodno sodelovanje za raz-lične skupine ter usposabljanje in-štruktorjev, hkrati pa lahko ponudi tudi podporo civilnim oblastem v domovini in tujini.Kruševac je srednjeveška srbska prestolnica, ki jo je leta 1371 zgradil knez Lazar, danes pa je v njej več kot 65.000 prebivalcev in obsega 101 naselje ter se razprosti-ra na 854 kvadratnih kilometrih.

Poročnik Luka Nejc Končina:Skozi takšna uspo-sabljanja dobimo pripadniki Sv mo-žnost dopolniti in

osvežiti svoje znanje. Specialistič-na usposabljanja s pripadniki tujih oboroženih sil predstavljajo tudi enkratno priložnost za pridobiva-nje izkušenj od pripadnikov, ki so že okusili MOM kot RkB-specialisti.

Višji vodnik dejan Zarnik:tečaj lahko oce-nim kot zelo uspe-šen, saj sem poleg znane sodobne

JRkB-opreme, ki jo uporabljamo tudi pri nas, spoznal tudi opremo nekdanje Jla, ki jo imamo pri nas že skoraj za muzejske razstavne predmete, Srbi pa jo še vedno uporabljajo, kar tudi ni tako slabo. ko odpove sodobna tehnologija, je dobro, če znaš uporabljati tudi starejšo.

Zgodovina in tradicijaJedrska, radiološka, kemična in biološka obramba ima v srbskih oboroženih silah dolgo tradicijo, ki sega v leto 1932. Področje se je skozi zgodovino nenehno razvijalo skladno z vladnimi in vojaškimi potrebami ter zahtevami. Dokončno podobo je razvilo med letoma 1956 in 1992 z oblikovanjem enot na bataljonski ravni z vedno večjo vlogo v oboroženih silah. Danes je največja RKB-enota v srbski vojski 246. RKB-bataljon.

RKbO in srbska vojskaPodročje za RKBO znotraj srbske vojske je zasnovano kot podpora vsem drugim enotam. Podpora vključuje RKB-ukrepe na ravni vseh taktičnih enot, tako imeno-vane splošne ukrepe, in na ravni RKB-enot. Obrambni sistem je sestavljen iz RKB-učnega centra in 246. RKB-bataljona kopenskih sil. Na strokovnem področju učnemu centru ponujajo podpo-ro še vojaški tehnični inštitut, tehnični raziskovalni center in nacionalni center za zastrupi-tve, ki spadajo pod Ministrstvo za obrambo ter druge civilne organizacije.

Seznanitev s prenosnim laboratorijem

sv 8

28

usposabljanja

V pozdravnem nagovoru je pripa-dnike 9. BZO nagovoril poveljnik 9. BZO podpolkovnik Mojmir Lipar, ki je v uvodu poudaril, da je dosedanje delo na področju zračne obrambe temeljilo predvsem na profesiona-lizmu in strokovnosti ter da je prav strokovnost tista, ki so ji v rodu zračne obrambe vseskozi namenjali največ pozornosti in hkrati predsta-vlja tudi dober kredit za prihodnost. Svoje misli je zaokrožil z besedami o zavedanju, da je prav biti strokoven

2012 v domovini in na vaji Challenge 2012 v Makedoniji. Tudi letos bodo pripadniki brigade sodelovali na mirovnih misijah Kforja na Kosovu in UNIFIL v Libanonu. Na postroju je slavnostni govornik poveljnik Združenega operativnega centra SV brigadir Dragan Bavčar v nagovoru izrazil ponos nad visoko profesional-nostjo pripadnikov BRZOL, poveljnik BRZOL podpolkovnik Jani Topolovec

Pred dnevi so 9. bataljon zračne obrambe (BZO) obiskali študentje tretjega letnika Fakultete za družbe-ne vede. Poveljnik 9. BZO podpol-kovnik Mojmir Lipar je študentom v prvem delu predstavil zgodovino, strukturo, poslanstvo, naloge in delovanje bataljona ter mednarodne

izkušnje pripadnikov, v drugem delu celodnevnega druženja pa so študentje spoznali oborožitev, naprave za urjenje in sisteme C2, ki jih ima 9. bataljon. Namen obiska je bil, da študentje v okviru predmeta taktika tudi praktično spoznajo enoto rodu

dan rodu zračne obrambe Slovenske vojske

brigada zračne obrambe in letalstva je praznovala

Študentje FdV obiskali 9. bataljon zračne obrambe

Pripadniki 9. bataljona zračne obrambe (bZO) so se pred dnevi v Vojašnici Cerklje ob Krki s slovesnim postrojem spomnili praznika enega izmed devetih rodov Slovenske vojske, rodu zračne obrambe, katerega edini predstavnik v organizacijski strukturi Slovenske vojske je 9. bZO s sedežem v Vojašnici Cerklje ob Krki.Leta 1991 se je na takratni dan začela usposabljati prva generacija vojakov rodu zračne obrambe in ustvarjati verigo, sestavljeno iz znanja ter izkušenj, ki nepretrgana in vedno močnejša ostaja še danes po 21 letih. Zbrani so se strinjali, da je prav tako imenovana veriga znanja in izkušenj ključni dejavnik za nemoten razvoj in nenehno dopolnjevanje tako posebnega rodu Slovenske vojske.

Pripadniki brigade zračne obrambe in letalstva so ob dnevu enote počastili spomin na 25. april 2007, ko je začela delovati delovna skupina kot predhodnica poveljstva brigade.

Foto

graf

ije: s

totn

ik G

rego

r Hri

bar

njihova največja obveza, saj je od da-našnjega dela pripadnikov tega rodu odvisna tudi njegova prihodnost.Slavnostni govornik poveljnik brigade zračne obrambe in letal-stva (BRZOL) podpolkovnik Jani Topolovec je svoj govor o zgodovini in dosedanjih uspehih rodu končal z besedami, da je ponosen na svoje sodelavke in sodelavce rodu zračne obrambe, se jim zahvalil za njihovo profesionalnost in strokovnost ter poudaril, da je predvsem zaradi

9. BZO Slovenska vojska lahko pono-sna na še enega izmed svojih rodov, in sicer na rod zračne obrambe. Slovesnost so pripadniki 9. BZO končali z mislijo, da bodo še naprej optimistični in odlični in ti vrlini tudi v prihodnje vnašali v svoje delo.Drug drugemu so zaželeli še veliko profesionalnih uspehov, ki bodo tudi v prihodnosti prispevali k naslednjim desetletjem uspešnega razvoja in nadgradnje rodu zračne obrambe. Svoje vtise ob dnevu rodu je strnil tudi višji vodnik Matej Kebrič, ki je bil izbran za najboljšega podčastnika poveljni-ško operativnega stebra 9. BZO in BRZOL, in povedal, da se mu delo v tej enoti vseskozi zdi zanimivo, medosebni odnosi v enoti so na

zelo visoki in profesionalni ravni, končal pa z upanjem, da bo lahko tudi v prihodnosti pomembno prispeval k ugledu in videzu enote. Za vtise smo vprašali tudi pripa-dnika z najdaljšim stažem v enoti višjega vodnika Janeza Sattlerja, ki bo leta 2014 odšel v pokoj in mu je ob tem težko že danes, ko pomisli, da bo moral kmalu zapustiti enoto, ki je bila toliko let pomemben del njegovega življenja. Končal je v upanju, da bo zadnji dve leti svoje službe lahko preživel v 9. BZO, saj mu medosebni odnosi in zanos pri-padnikov tega bataljona pomenijo največ v njegovi dolgoletni vojaški karieri, ko je ponosno služil domo-vini v rodu zračne obrambe.

Štabni vodnik Iztok Racman

Letos sta za brigado poleg opravlja-nja rednih nalog največja izziva prav-kar končana vaja Pomlad 2012 in ur-jenje na vajah Iron Guard 2012, Lord Mountain 2012 ter Adriatic Strike

V spomin

Drago markun(1957–2012)

V četrtek, 3. maja, smo se poslo-vili od dolgoletnega sodelavca in pripadnika 157. LOGB – delavnice za vozila Kranj Draga Markuna. V Slovenski vojski se je zaposlil de-cembra 1998 kot avtomehanik. Pri svojem delu je bil zelo delaven, ve-sten in predan. Vsakemu človeku je nesebično pomagal ne glede na čas. Zaradi njegovih toplih lastno-sti je bil spoštovanja vreden človek in kot tak bo ostal tudi zapisan v naših srcih. Drago, pogrešali te bomo.

pripaDniki 157. LogB in DeLaVnice za VoziLa kranj

Podpolkovnik Mojmir lipar je pripadnikom

podelil priznanja za dolgoletno delo.

višji vodnik Matej kebričvišji vodnik Janez Sattler

je na slovesnosti zaslužnim pripa-dnikom podelil priznanja, prijetno druženje pa se je nadaljevalo s športnimi igrami. Brigado zračne obrambe in letalstva s sedežem v Vojašnici Cerklje ob Krki sestavlja-jo poveljstvo, 9. bataljon zračne obrambe, 15. helikopterski bataljon, 16. bataljon za nadzor zračnega prostora, 107. letalska baza, Letalska šola in letalskotehnična enota. GH

zračne obrambe in se jim tako omo-goči pridobljeno teoretično znanje primerjati z delom in izkušnjami pripadnikov v tem rodu SV. Študent Jože Volk je obisk označil kot zelo zanimiv predvsem s stališča praktičnega prikaza orožij in siste-mov, ki jih uporabljajo v 9. BZO. IR

29

sv 8obletnice

delovanja štabov, in sicer nastani-tvene enote Gorenjske, državne enote za zveze, enote INFO-KOM Gorenjske, Službe za administra-tivno podporo in druge potrebe Gorenjske ter Logističnega centra Kranj, ki so poskrbeli za postavitev baznega tabora za slovenske enote in štabnega mesta ter zagotovili delovanje SD radijskih zvez zare na širšem območju vaje. »Vodstvo slovenskih enot se je seznanilo s trenutnimi razmerami in dotedanjim potekom gašenja, skupaj z avstrijskimi kolegi smo pripravili operativno-taktični načrt gašenja za naslednji dan, opredelili smo sistem vodenja in poročanja, pričakovane gasilske enote smo reorganizirali v mešani mednarodni četi, ekipi ADMIN in INFO-KOM

Vaja Soboth 2012 o čezmejnem sodelovanju z Avstrijo

Zadnji aprilski konec tedna je v Sobothu v avstriji potekala vaja Soboth 2012, ki je bila prva izmed treh velikih mednarodnih vaj v okviru projekta vodenje in izvajanje intervencij ob čezmejnih nesrečah in nezgodah s kratico GOal, potekale pa bodo do leta 2014, ko se bo projekt končal. Na vaji o velikem gozdnem požaru je sodelovalo več kot 600 pripadnikov CZ in gasilskih enot iz avstrijske koroške in avstrijske štajerske ter Slovenije, ki jo je zastopalo 131 predstavnikov s 30 vozili za gašenje gozdnih požarov.

Besedilo: bojan Kuntarič Fotografije: arhiv Izpostave URSZR Kranj

pa sta v sodelovanju z vodstvi slovenskih gasilskih enot poskrbeli za pripravo ustreznih obrazcev o opremljenosti prihajajočih gasilskih enot za pripravo operativno-tak-tičnega načrta,« je še dodal Jernej Hudohmet.

Predstavitev slovenskega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečamiHkrati z dogajanjem v baznem taboru je potekala tudi konferenca, namenjena visokim gostom dežel-nih uradov avstrijske Koroške in Štajerske, avstrijskega ministrstva

za notranje zadeve in prostovoljnih gasilskih zvez. Namestnik gene-ralnega direktorja URSZR Branko Dervodel je na konferenci predstavil slovenski sistem zaščite in reševa-nja, gasilski poveljnik Gorenjske Milan Dubravac pa je kot predstav-nik Gasilske zveze Slovenije govoril o delovanju in organiziranosti prostovoljnih gasilcev v Sloveniji.Naslednji dan zgodaj zjutraj so na prizorišče vaje prišle še gorenjske in koroške gasilske enote, ki so jih napotili na posamezna delovišča na precej zahtevnem terenu, kjer so gasile požar, iskale in reševale pogrešane oziroma poškodovane ter poskrbele za dovolj vode.

Kljub jezikovnim oviram delo potekalo brez težavGasilske enote so na vaji preobli-kovali v mednarodni četi, izmed katerih je eno vodil vodja izmene v javnem zavodu Gasilsko reše-valna služba Kranj Tomaž Novak, drugo pa gasilski predstavnik avstrijske Koroške Gerherd Burger. Poveljnikoma sta zaradi premostitve jezikovnih ovir in različnih radijskih sistemov pomagala po en predstav-nik dežele Koroške, dežele Štajerske in Slovenije. Skupno je bilo napelja-nih več kot 20 kilometrov gasilskih cevi oziroma verige za dobavo vode na kraj gašenja, potekal pa je tudi prevoz vode s cisternami iz 16 kilometrov oddaljenega Lavamünda (Labot). Za podporo vodstvu vaje so organizatorji angažirali brezpilotno letalo z običajno in infrakamero, da je operativnemu štabu zagotavljalo posnetke iz zraka.

Po scenariju vaje Soboth 2012 je na širšem območju Sobotha izbruhnil obsežen gozdni požar. Avstrijska dežela Štajerska je prek pristojnih kontaktnih točk oziroma centrov za obveščanje skladno s predpisi in ustaljenimi postopki zaprosila deželo Koroško ter Slovenijo za pomoč njihovih gasilskih in drugih enot.

delo slovenskih reševalnih enotKot je povedal vodja slovenskih enot na vaji Jernej Hudohmet, ki je sicer vodja izpostave URSZR Kranj, je Slovenija na prizadeto območje napotila pripadnike iz štabov CZ in vodstev gasilskih enot Gorenjske ter Koroške, Uprave RS za zaščito in reševanje, enot CZ za podporo

Prihod slovenskih gasilcev na prizorišče požara

Posvet pred odhodom v akcijo

sv 8

30

zaščita in reševanje

Namen vaje Soboth 2012Po besedah Jerneja Hudohmeta je bil namen vaje krepitev čezmejnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi pristojnimi državnimi ter občinskimi organi in silami za zaščito, reševanje in pomoč pri pripravljenosti, medsebojnem obveščanju in interoperabilnosti pri odzivanju na nesreče na obmejnem območju. Poleg tega so udeleženci urili postopke zaprosila in zago-tavljanja mednarodne pomoči skladno s postopki mehanizma civilne zaščite EU ter preverjali pripravljenost slovenskega sistema zaščite in reševanja za napotitev sil za zaščito, reševanje in pomoč na intervencije v sosednjo državo ter preverjali stopnjo interoperabilno-sti slovenskih in avstrijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč.Prav tako so preverili zmožnosti sodelovanja predstavnikov državnih in regijskih organov vodenja sil za zaščito, reševanje in pomoč v med-narodno organiziranih operativnih štabih. Uskladili so še postopke radij-skih komunikacij na čezmejnem območju in preverili čezmejno

Vodja slovenskih enot na vaji Jernej Hudohmet:Po prvih ugoto-vitvah je bila vaja uspešno izvedena

in gasilci so v mednarodnih četah medsebojno dobro sodelovali kljub težavam pri sporazumevanju. te-žav zaradi delno različnih taktičnih postopkov nismo opazili, prav tako ni bilo težav z interoperabilnostjo opreme. vodenje, čeprav je pote-kalo v terenskih razmerah, je bilo učinkovito, sistem poročanja je za-radi častnikov za zvezo, ki govorijo oba jezika, deloval uspešno.

Slovenska vojska skrbi za dobro svojih pripadnikov in tudi za njihove družin-ske člane. Družinam pripadnikov pomaga, da vzpostavijo stike med seboj in ustvarijo trdnejše socialne mreže, spodbuja pa tudi dobrodelnost.Prišla je pomlad, bliža se poletje in z njim potrebe naših otrok po novih, večjih oblačilih, novem ali večjem kolesu ter drugih športnih pripomoč-kih. Hkrati imamo doma veliko oblačil, ki so otrokom premajhna, igrač, s katerimi se ne igrajo več, knjig in športnih pripomočkov ter druge otroške opreme, ki so jo naši otroci že prerasli. ti predmeti v omarah in shrambah povzročajo gnečo, so pa še uporabni in nekateri skoraj novi. izmenjava je odlična priložnost za osvežitev garderobe otrok, zbirke njihovih igrač in športnih pripomočkov ter podaljševanje življenjskega cikla teh izdelkov. v ta namen je od 7. do 9. maja v prostorih nekdanje gimnazije potekal bazar otroške opreme, udeležili pa so se ga pripadniki enot Sv in zaposleni iz civilnega dela ministrstva. izdelki na bazarju so bili večinoma podarjeni in smo jih v ponedeljek, 14. maja, odpeljali in predali socialno ogroženi družini s petimi mladoletnimi otroki. Radi bi poudarili, da je namen bazarja predvsem v izmenjavi izdelkov in ne toliko v humanitarnosti, kar se je pokazalo na tem bazarju. Če bo bazar postal tradicionalen, si želimo, da bi bila udeležba še številčnejša in da bo dosegel svoj namen. vsekakor je treba poudariti, da je bil bazar uspešen. vsem udeležencem se za izkazano dobro voljo in podarjena sredstva iskre-no zahvaljujemo tudi v imenu obdarjene družine.

Oddelek za CSP

Otroški bazar tudi v vojaških vrstah

usklajenost postopkov obveščanja, aktiviranja ter uporabe slovenskega radijskega sistema v deželi Koroški in deželi Štajerski.Na vaji in pripravah nanjo so skladno s cilji namenili posebno pozornost preverjanju in izboljšanju postopkov medsebojnega obvešča-nja in zgodnjega opozarjanja ob nesrečah na obmejnem območju z možnimi čezmejnimi vplivi ter sodelovanju med nacionalnimi eno-tami in njihovemu usklajevanju v mednarodnem operativnem štabu.

Kaj je pokazala vajaNatančna analiza vaje še ni pripra-vljena, toda kot poudarja Jernej Hudohmet, je na njeni podlagi mo-goče ugotoviti kar nekaj pozitivnih stvari: »Po prvih ugotovitvah je bila vaja uspešno izvedena in gasilci so v mednarodnih četah medsebojno dobro sodelovali kljub težavam pri sporazumevanju. Težav zaradi delno različnih taktičnih postopkov nismo opazili, prav tako je bila uspešno preverjena interoperabilnost pri uporabi opreme. Organizacija vodenja in poročanje sta bila prila-gojena trenutnim razmeram. Vaja je bila zelo dobra izkušnja za urjenje podpornih enot CZ, predvsem ADMIN in INFO-KOM. Na vaji je bilo po eni strani zelo opazno odlično medsebojno sodelovanje gorenjskih in koroških gasilskih enot ter ekip CZ, po drugi strani pa je slovenska enota CZ za zveze zagotovila zelo dober radijski signal sistema zare na prizorišču vaje. Pohvalil bi tudi odlično opravljeno delo slovenskih dvojezičnih častnikov za zvezo. Vodenje je potekalo učinkovito in sistem poročanja je zaradi dvojezičnih častnikov za zvezo ter uspešnega delovanja enote CZ za zveze deloval uspešno. Slovenskemu štabu, ki je bil vozlišče slovenskih komunikacij, je uspelo vzdrževati stalno sliko nad razporedom enot,

nalogami, ki jih opravljajo, in njiho-vimi potrebami, ki jih je usklajeval v skupnem operativnem štabu.«Ne bi bilo pošteno, če bi poskušali prikrivati pomanjkljivosti, ki so se pokazale na vaji. Kot je pove-dal Jernej Hudohmet, bo treba v prihodnje ob podobnih vajah ali resničnih skupnih intervencijah v Avstriji ali Sloveniji zagotoviti še več dvojezičnih članov enot iz Slovenije, ki morajo poleg znanja jezika obvla-dati tudi stroko. Poskrbeti bo treba

tudi za boljšo zaščito informacijske in pisarniške opreme ter električnih podaljškov pred vremenskimi vplivi.

Prihodnje leto bo vaja v SlovenijiDruga vaja o čezmejnem sodelova-nju ob nesreči z nevarnimi snovmi v predoru bo prihodnjo pomlad v Sloveniji v predoru Karavanke ali predoru Ljubelj, zato bodo že junija pri nas organizirali pripravljalno delavnico s čezmejno udeležbo.

Državna enota za zveze je zagotovila delovanje radijskega sistema zare na širšem območju vaje.

Služba za administrativno podporo

31

ime in priimek: ............................................................................................................................................

Naslov: ........................................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................................

Pošta:...........................................................................................................................................................

Rešitev gesla: ..............................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................................

Reševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: ObLETNICA SOdELOVANJA

SV V MOM. Nagrade prejmejo: Edi Pucko, Bratonci 86, 9231 Beltinci,

Cilka Smolar, trbonje 11 a, 2371 trbonje, in Ana Volkar, krallova ulica

1, 8000 Novo mesto. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne

križanke nam pošljite do petka, 1. junija, na naslov: Uredništvo revije

Slovenska vojska, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.