Št. 37 • 16. december 2014, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Na obisku pri podjetniku Zoranu Podgorniku

8

Napovedujemo: Pilon v prvi svetovni vojni

10

Kmečka tržnica v Ajdovščini

Sobota, 11. januar 2015

Trg 1. slovenske vlade Srečno 201514

Dobrodelno zumbanje

17

Spoštujmo pravila parkiranja!

2

130 let se že učijo klekljati

9

Gospodinje ob 10-letnici z novo kuharico

9

Božič Pri Kaliških za Križno Goro

Laskar ponovno združil po 40. letih

13

Št. 37 • 16. december 20142 Občina

Prvi korak do lepšega središča je spoštovanje pravil

Prvi korak na poti k lepšemu me-stnemu središču je umiritev prome-ta, s čimer so se strinjali tudi podje-tniki iz Lavričevega trga in bližnje okolice, ki jih je župan Tadej Beo-čanin kot prve povabil na pogovor o novi ureditvi trga. Pogovore na-merava nadaljevati tudi s stanovalci in drugimi, ki so tako ali drugače vezani na trg in njegovo življenje. Iz izraženih potreb, vizij, pričakovanj in želja namerava oblikovati končni projekt reurbanizacije mestnega sre-dišča. Tendenca pa je, da se Lavričev trg nameni pešcem in kolesarjem, z zelo omejenim avtomobilskim pro-metom, brez možnosti parkiranja ter da trgu vdahnemo vsebin, ki ga ne bodo zgolj polepšale, mu vrnile nekdanjega sijaja, pač pa prinesle novega življenja in novih delovnih mest. Do uresničitve te vizije ter do končne ideje o novih vsebinah trga bo skozenj prevoženih še precej kilo-metrov, vendar župan stavi na odprt dialog, skozi katerega se bo izkrista-lizirala rešitev, primerna za vse dele-žnike.

Parkiranje je rešljiv problem La-vričevega trga

Največkrat izražen pomislek tistih, ki si služijo kruh na ajdovskem placu je, da je že sedaj premalo parkirišč, hkrati pa se zavedajo mnogih krši-tev postavljenega režima. Verjetno gre razloge za takšno razmišljanje iskati v upravičenem pomanjkanju časa ter manj upravičeni navadi, da

se pripeljemo »do vrat«. Pripeljati se je mogoče do vhodov na Lavričev trg – parkirišče pred starim mlinom, skupaj s sicer za sedaj še neurejenim, vendar pa priročnim parkiriščem v nadaljevanju, vse do pešpoti skozi park, je precej neizkoriščeno. Od tod pelje do osrednjega ajdovskega trga več poti – najniže po Prešernovi uli-ci. Pešpot skozi »grajske vrtove« vas pripelje prav na ajdovsko tržnico. Lahko pa parkirate blizu osrednje pešpoti skozi park, kjer ste praktično na vhodu Lavričevega trga. Na vsem tem območju lahko legalno parkira-te – to območje bo pred začetkom prenove trga urejeno, legalizirano in označeno kot parkirišče.

Po novem bo veljalo premisliti - ali tvegati vožnjo na trg, prenapolnjen s pločevino, in nabirati nervozo z iskanjem morebitnega prostega me-sta ter nato paziti, da ne prekoračite dovoljenega časa parkiranja in si pri-služite globo - ali pa se zapeljati na parkirišče za starim mlinom, si vze-ti minutko (ali še manj) za sprehod do vašega cilja, brez bojazni, da vas bodo oglobili. So seveda tudi takšni, ki imajo razloge, da se pripeljejo čim bliže svojemu cilju – tudi zaradi teh soljudi je prav, da se držimo pravil, ki smo si jih sami postavili.

Za začetek bo dovolj spoštovanje pravil

Občinska redarska služba bo v na-slednjih mesecih zelo ostro nadzo-rovala mirujoči promet po mestnem

središču. Do sredine januarja bodo kršitelji praviloma zgolj opozorjeni, sankcionirane bodo le težje kršitve, kot so ogrožanje ali oviranje prome-ta ter parkiranje na mestih, rezervi-ranih za invalide. Po tem obdobju pa bo redarstvo kršiteljem brez zadrž-kov izrekalo globe za vse prekrške.

Bodite pozorni na omejitve na modrih conah!

Problematične so predvsem »mo-dre cone«, torej časovno omejena parkirna mesta. PAZITE – vsaka modra cona ima svoje omejitve, ki so različne – od najmanj 15 minut (npr. pred vrtcem), do največ 2 uri (npr. Lavričev trg). Na vsakem vhodu na območje modrega parkiranja je na-meščena dopolnilna tabla z naved-bami dovoljenega časa parkiranja in načinom označitve časa prihoda. V občini Ajdovščina časovno ome-jena parkirna mesta niso plačljiva. Obveza voznika je zgolj označitev časa prihoda na vidnem mestu pod vetrobranskim steklom, za kar ni potrebna parkirna ura, dovolj je za-pisan čas prihoda in seveda spošto-vanje omejenega časa parkiranja.

V mestu Ajdovščina imamo okoli 160 »modrih« parkirišč - na sko-raj celotnem Lavričevem trgu, na vstopu na Trg 1. slovenske vlade in na Lokarjevem drevoredu (pod aj-dovsko tržnico), na Gregorčičevi (pred »Štekarjem«), modra so tudi vsa parkirišča pred in za stavbo Ob-čine Ajdovščina, pa bočna parkirna

Žled ponovno povzročil škodo v domačih gozdovih

4. decembra zjutraj so se Gorjani prebudili v ledeno mrzlo deželo. Za-radi temperaturne inverzije je lede-no-mrzel zrak stisnilo na nadmorski višini med 600 in 1200 metrov ter na določenih območjih povzročilo žle-denje.

Polomilo je kar osem drogov elek-tričnega daljnovoda ter »vzelo« ele-ktriko prebivalcem na območju od Kovka do Predmeje, pa na Suhem Vrhu in na Vodicah. Ekipe Elektra Primorske so bile prve na terenu ter poskušale mrazu in nevarnemu po-kanju navkljub popravljati situacijo. Stisko so hitro rešili trije večji agre-gati – dva je namestilo elektro pod-jetje, za Suhi Vrh pa je enega svojih velikih agregatov posodila Občina Ajdovščina.

Vreme se je razmeroma hitro po-pravilo, vendar pa je za seboj ponov-

no pustilo opustošenje v gozdovih. Škodo bodo v naslednjih mesecih ocenili gozdarji.

Nismo še pozabili letošnjega fe-bruarja in ledenega oklepa, v kate-rega je bil precej časa zavit lep del naše dežele. Pred kratkim so najbolj opustela območja na Križni Gori pomagali sanirati domači taborniki, ki so tam zasadili okoli 800 mladih drevesc. Njihova pomoč bo očitno dobrodošla tudi v prihodnje. Zima pa se je šele dobro pričela. Drži-mo pesti, da bo minila čim hitreje in s čim manj težavami ter posle-dicami, hkrati pa poskrbimo, da bomo v takšnih primerih varni. sh

mesta na Gregorčičevi ulici, skoraj celotno središče C3, pred in za Zdra-vstvenim domom, pred banko v C2

ter tudi pred otroškim vrtcem Ob Hublju.

Pod nadzorom tudi »črna« parki-rišča v ožjem središču

Najbolj na udaru »črnega« parki-

ranja sta celotni Prešernova in Gre-gorčičeva ulica ter Trg 1. slovenske vlade.

Prešernova ulica je v celotni dolži-ni enosmerna, s preozkim cestiščem, da bi bilo mogoče po njej urediti bočno parkiranje (kot to v primeru dovolj širokega cestišča dovoljuje zakon). Zato pravilo potrjujeta še dva prometna znaka, ki na različnih delih ulice absolutno prepovedujeta parkiranje in ustavljanje. Na začetku ulice (ob pekarni ter ob trgovini s te-kstilom) je »priročen« nizek in širok pločnik, ki pa ga tisti, ki jim je name-njen, zaradi parkiranih vozil ne mo-rejo uporabljati. Obhod, ki ga mora-jo opraviti najšibkejši udeleženci po ozki cesti, je zelo nevaren, prav tako pa je nevarno odpiranje vrat tako parkiranega avtomobila …

V zgornjem delu ulice, ki se vklju-čuje na Lavričev trg, in je bila pred nekaj leti urejena kot enosmerna, je s črto označen pas namenjen šibkej-šim udeležencem v prometu – inva-lidom, mamam z vozički, starejšim … Pločnik ob tem delu ceste je na-mreč previsok in preozek zanje. Pro-metni znak, ki strogo prepoveduje parkiranje in ustavljanje, ne zaleže … Redarstvo bo na tem območju nekoliko bolj tolerantno le na majh-nem trgu pred otroško trgovinico in

galerijo, vendar ne v primeru ogro-žanja varnosti.

Nepravilna parkiranja se zaznavajo

po celotni Gregorčičevi ulici, pri-čenši na vstopu, tik pred pekarno, pa pred kioskom. Posebno poglav-je je Trg 1. slovenske vlade, kjer je parkiranje prav tako prepovedano s

prometnim znakom.Na križišču Gregorčičeve in Ce-

ste 5. maja je pred kratkim počilo, ob vzvratnem speljevanju napačno (vzporedno s stavbo bivšega SDK-ja) parkiranega avtomobila.

Težave kličejo tudi avtomobili, par-kirani ob robu že tako ozke ulice Quiliano, od cerkve proti športne-mu centru. Bočno parkiranje pred raznimi poslovnimi stavbami in ura-di na Gregorčičevi, vse do pokopali-šča in še naprej, je postalo skorajda ustaljena praksa.

Kljub zapovedanemu režimu in velikemu številu parkirnih mest pa se tudi na Lavričevem trgu najdejo kršitelji, ki zapirajo vhode v ulice, ali »doparkirajo« avte izven označenih parkirnih boksov. Opozoriti pa velja še, da premikanje urice – spreminja-nje začetnega časa parkiranja – ni dovoljeno, tudi na te kršitelje bo me-stno redarstvo še posebej pozorno.

Redarstvo bo v obdobju poostre-nega nadzora, do sredine januarja z opozorili, nato z globami, hkrati tudi beležilo dogajanje, kar bo v veliko pomoč pri nadaljnjem načrtovanju prometne ureditve mesta, ki med drugim želi postati prijaznejša pe-šcem in kolesarjem.

Občina Ajdovščina

Št. 37 • 16. december 2014 3Občina

Prostovoljci iz projekta Starejši za starejše na sprejemu pri županu

Ob mednarodnem dnevu pro-stovoljstva, ki ga obeležujemo 5. decembra, je župan Tadej Beoča-nin priredil sprejem za prostovolj-ce – prvi gostje prvega tovrstnega sprejema so bili prostovoljke in prostovoljci iz Društva upokojen-cev Ajdovščina, ki že od leta 2005 uspešno sodeluje v projektu Starej-ši za starejše – za boljšo kakovost življenja doma Zveze društev upo-kojencev Slovenije.

Projekt »Starejši za starejše – za boljšo kakovost življenja doma« omogoča starostnikom nad 69 let vso tisto pomoč, ki jim je ne more nuditi nobena socialna služba. Dru-ženje, sprehodi, spremstva, branje – to so tista drobna opravila, ki na-redijo življenje starostnikov lepše in prijaznejše ter podaljšajo bivanje na lastnem domu. V programu, ki ga zadnja leta več kot uspešno vodi gospa Janja Polanc, sodeluje kar 38 prostovoljk in prostovoljcev, vsi so člani Društva upokojencev Ajdo-vščina. Za delo v programu najprej obiščejo uvodno izobraževanje, raz-lična koristna predavanja, delavnice in izobraževanja pa jim koordina-torka Janja Polanc organizira vsak mesec. Cilj projekta je zajeti vse

starostnike nad 69 let na območju delovanja društva, jih anketirati ter jih nato tudi stalno kontrolirati. Do-mača skupina trenutno skrbi kar za 2300 starostnikov, obiskujejo jih po potrebi, nekatere tudi vsak dan. Ob nudenju pomoči pa tudi opazujejo ter v primeru socialnih težav o tem obvestijo pristojne službe. Gre to-rej za pomemben prispevek k boljši družbi in lepšemu življenju v tretjem življenjskem obdobju. Domače upo-kojensko društvo je bilo v letu 2005 prvo v naši regiji, ki je začelo z izva-janjem programa – danes aktivno sodeluje že 11 od skupno 30 društev v regiji.

Župan Tadej Beočanin se je v svo-jem nagovoru prostovoljkam in pro-stovoljcem iskreno zahvalil za nji-hovo nesebično delovanje, ki naredi našo družbo boljšo. Tudi sam ima bogate prostovoljske izkušnje, pred-vsem je svoj čas in znanje posvečal mladim v taborniški in mladinskih organizacijah, na lokalnem, regij-skem in nacionalnem nivoju, ter za svoje delo prejemal tudi priznanja. Poudaril je, da ima delo, ki ga opra-vljajo prostovoljci v projektu Starejši za starejše, zelo širok in pomemben družbeno-koristni učinek. V sporo-

čilu in voščilu prostovoljcem na nji-hov dan je župan med drugim zapi-sal: »Naša družba se sooča z različni-mi izzivi in bolj ali manj negotovimi spremembami. Občina Ajdovščina je bogata z ljudmi, ki pomembno pri-spevajo k večji kakovosti življenja nas vseh, brez pričakovanja plačila ali zahvale. Prav ti posameznice in posamezniki so dokaz, da lahko v današnji in jutrišnji dan stopamo z veliko mero zaupanja v prihodnost in v sočloveka.«

Še posebej je na prostovoljsko sku-pino ponosna predsednica Društva upokojencev Ajdovščina Metka Ma-rušič, ki je poudarila, da po uspešno-sti sodi v sam vrh na državnem nivo-ju. Delo prostovoljcev pa je predsta-vila koordinatorka Janja Polanc, ki si želi, da bi program prišel tudi v tiste kraje naše občine in na tiste ulice našega mesta, kjer ga še ne izvajajo, zato so novi prostovoljci dobrodošli.

Program sprejema sta popestri-li kitaristki Glasbene šole Vinka

Vodpivca, Žana Žorž in Maja Likar iz razreda prof. Matjaža Remca. Za uradno fotogra� jo pa je poskrbela še ena od aktivnih skupin Društva upokojencev Ajdovščina, ki sicer deluje v okviru regijskega društva Primorski škljoc: Nevenka Vid-mar, Roman Žonta, Ivan Skravča in Vlasta Ferjančič. Oglejte si fo-togalerijo iz sprejema, objavlje-na je na spletni strani Občine Aj-dovščina www.ajdovscina.si. sh

Vesele božične in novoletne praznike ter srečno in uspešno Novo leto!

Želimo vam optimizma in poguma, da uresničite vse svoje dobre želje

ter izkoristite vse ponujene priložnosti.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

novoletno voscilo 2014.pdf 1 12.12.2014 9:56:10

Obvestilo o zapori Lavričevega trga Obveščamo vas, da bo 30. decembra 2014 med 8. in 24. uro za promet

zaprta severna polovica Lavričevega trga, za namene priprave prireditve-nega prostora za silvestrovanje (postavitve odra in šotora). Na zadnji dan letošnjega leta, 31. decembra 2014, od 12. ure naprej ter 1. Januarja 2015 do 12. ure, pa bo Lavričev trg zaradi prireditve – silvestrovanja – zaprt za ves promet.

Računamo na vaše razumevanje in vas vabimo na silvestrovanje na La-vričev trg, srečno!

Čestitamo vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti!

Vabimo vas na koncertno priredi-tev v čast prazniku, ki bo potekala 26. decembra ob 18. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Slavnostni govornik bo župan Obči-ne Ajdovščina Tadej Beočanin.

V kulturnem programu pa bodo nastopili Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja, ki ga vodi zborovod-kinja Petra Habjanič, na klavirju bo pevce spremljal Jaka Močivnik ter

zanimiv duet glasbenikov – Barbara Grahor na violi in Dejan Štemberger s posebnim glasbilom – hang drum. Dobrodošli!

Voščilo župana ob dnevu samostojno-sti in enotnosti ter ob novem letuDrage občanke, cenjeni občani,

enotnost, kot smo jo pokazali decembra 1990, nam mora biti zgled za prihodnost. Tisti dan smo se Slovenke in Slovenci izre-kli za samostojnost, pa vendar se lahko zdi, da nam jo je nekdo že kmalu potem tudi ukradel. Da ne odločamo sami o sebi. Da na vsa-ko pomembnejšo odločitev vpli-va še nekdo drug. Najraje bi zavr-teli čas nazaj, pa ga ne moremo. Menim, da ga tudi ni treba. Po-dedovali smo zapuščino mnogih generacij, ki so se trudile za boljši jutri nas vseh. In od te točke mo-ramo naprej. Po zgledu enotnosti iz leta 1990 moramo visoko zavi-hati rokave in se kot eni potruditi za razvoj v prihodnje. Želim si, da nam bo že v prihodnjem letu uspelo premostiti vsaj tiste razli-

ke, ki nam odmikajo prihodnost, kot si jo želimo. Vabim vas, da tudi vi sodelujete pri tem, da sodelujete v delu za dobro sku-pnosti. Vsi skupaj potrebujemo veliko mero solidarnosti in med-sebojnega sodelovanja, da bomo stopili v korak s časom.

Želim nam, da bomo v letu 2015 uspešnejši. Da bomo složnejši. Da bomo ustvarili bolj prijetno okolje za delo in druženje. Kakovostno življe-nje vsakega posameznika in skupnosti naj nam bo vodilo za dejanja in odločitve. Že-lim vam, da uspešno premo-stite vse izzive, ki vam stopijo na pot in da preživite čim več prijetnih trenutkov v krogu vaših najbližjih.

Imejte mirne praznike in srečno leto 2015.

Župan Tadej Beočanin

Najlepša novoletna smreka Ajdovščina se ponovno ponaša z

najlepšo novoletno smreko, ki v viši-no meri skoraj 18 metrov. Krasi osre-

dnje ajdovsko krožišče. Tudi letos jo je občankam in občanom podarilo podjetje Stopar iz Lokavca, hvala!

Št. 37 • 16. december 20144 Občina

Odprli ponudbe na razpisu za dokončanje nove ajdovske šole

9. decembra 2014 je potekalo od-piranje ponudb na javni razpis za dokončanje del na novi OŠ Danila Lokarja. Prispelo je 7 ponudb. Sledi preverjanje ponudnikov, če imajo poravnane obveznosti in da niso v

kazenskih postopkih, nato pa bodo vsi, ki ustrezajo pogojem, pozvani k pogajanjem. Čas trajanja postopka je odvisen tudi od odzivnosti davčnih uprav in sodišč, ki morajo izdati po-trebna potrdila.

Izbran je ponudnik za prenovo hiše za brezdomce Občina Ajdovščina je septembra

letos kupila objekt na Prešernovi uli-ci 10 (med Policijo in bivšim Kalč-kom), ki ga namerava urediti v bi-valni prostor za brezdomce. Takšne potrebe so se pokazale že ob razpisu za nepro� tna stanovanja, nujnost po takšnem objektu pa ugotavlja tudi ajdovski Rdeči križ.

Obnova, ki ne bo presegala 30.000 evrov, bo zajemala nujna vzdrževal-na dela – prenovo kopalnic, talnih oblog (kjer so uničene), novo elek-trično napeljavo in prenovo ogre-vanja, medtem ko bodo prostori

opremljeni z rabljenim doniranim pohištvom.

Bivanje v novih prostorih bo na-menjeno moškim uporabnikom, program bo vodila Ško� jska Karitas Koper, ki je v ta namen že prijavi-la javno delo, za brezplačna kosila bo poskrbel Rdeči križ Ajdovščina. Najemniki bodo za bivanje dolžni plačevati minimalno najemnino, pri čemer jim bo na pomoč priskočil Center za socialno delo. V novem objektu bo prostora za 10 oseb, zaži-vel pa naj bi že v januarju.

Izvajalec za dogradnjo šole v Skriljah je izbran Zaključeni pa so že vsi potrebni

postopki za izbiro izvajalca za izgra-dnjo prizidka ob podružnični šoli v Skriljah. Na razpis je prispelo kar 12 ponudb. Najugodnejšo ponud-bo je oddalo podjetje Elita Nagode d.o.o., ki je sanacijo obstoječe šole, rušitev prizidka ter novogradnjo telovadnice in prostorov za potre-be krajevne skupnosti pripravljeno opraviti za 391.592,69 evrov brez

DDV (477.743,08 evra z DDV). S projektom se rešuje dve težavi hkra-ti – podružnica dobravljske osnovne šole bo dobila novo telovadnico, ki bo hkrati tudi večnamenski prostor za lokalne dogodke. Ob telovadnici pa bodo urejeni tudi prostori za de-lovanje krajevne skupnosti. Skrilje bodo z obnovo šole tako pridobile tudi osrednji prostor za druženje krajanov.

2. redna seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina - imenovana delovna telesa občinskega sveta

Na 2. redni seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina so svetniki potr-dili predloge Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, o sestavi delovnih teles občinskega sveta. Sestava delovnih teles občin-skega sveta je naslednja:

Odbor za družbene zadeve predsednik: Ivan Vodopivec; čla-

ni: Dušan Mikuž, Igor Česnik, Miloš Popovič, Primož Novak

Odbor za � nance in premoženj-ske zadeve

predsednica: Polonca Volk; člani: Boris Šapla, Ivan Krašna, Matej Ve-likonja, Miha Kapelj

Odbor za gospodarstvo in gospo-darske javne službe

predsednik: Miran Gregorc; člani: Igor Furlan, Vesna Uršič, Marcela Čermelj, Radovan Štor

Odbor za urejanje prostora in varstvo okolja

predsednik: Valentin Krtelj, člani: Anton Kreševec, Kazimir Čebron, Matej Štokelj, Nadja Ušaj Pregeljc

Statutarno pravna komisija predsednica: Nina Štrancar; člani:

Matej Furlan, Angel Vidmar, Uroš Medvedec, Marjan Krpan

Komisija za kmetijstvo predsednik: Bogdan Slokar. člani:

Marija Trošt; Aleksander Lemut; Andreja Škvarč; Dragotin Štokelj

Komisija za vloge in pobude ob-čanov

predsednik: Vilko Brus; člana: Matej Furlan, Ana Velikonja

Za naslednjo sejo, ki bo potekala 18. decembra, je ostalo še imenova-nje nadzornega odbora občine.

Župan Tadej Beočanin, ki svojo funkcijo opravlja poklicno, je tudi že imenoval podžupana Občine Aj-dovščina. Prvi podžupan Mitja Trip-ković se bo ukvarjal s področjem družbenih dejavnosti. Drugi podžu-pan je Alojzij Klemenčič, njegovo bo področje gospodarstva.

Na skupščinah Komunalno stano-vanjske družbe Ajdovščina bo Obči-no Ajdovščina zastopal Jožef Stibilj.

Občinski svetniki so se strinjali tudi s predlogom Komisije za man-datna vprašanja, volitve in imenova-nja, da se poda pozitivno mnenje k obema kandidatkama za ravnateljico OŠ Danila Lokarja Ajdovščina.

V točki informacije in pobude, ki ostaja stalnica dnevnega reda sej občinskega sveta, pa so svetniki predvsem izrazili nestrinjanje s pre-dlaganima zakonom o uvedbi dav-ka na sladke pijače in interventnim zakonom ter podali še nekaj drugih pobud.

3. redna seja Občinskega sveta Ob-čine Ajdovščina bo potekala v četr-tek, 18. decembra, na dnevnem redu pa je tudi razprava o proračunu.

Župan se je sestal s predsedniki krajevnih skupnosti

Župan Tadej Beočanin se je v sredo, 19. novembra, prvič sestal z novimi predsedniki krajevnih skupnosti v občini Ajdovščina. Od njih pričakuje konstruktivno so-delovanje in z njimi se namerava pogovarjati o investicijah po kra-jevnih skupnostih.

Čeprav je bilo prvo srečanje for-malne narave, namenjeno spozna-vanju in informiranju predsednikov o novi vlogi, ki jo sprejemajo, pa so predsedniki že dobili pomembne informacije, ki bodo krojile njihovo delo.

V uvodnem nagovoru je župan Tadej Beočanin poudaril, da se bo s predsedniki pogovarjal o konkretnih projektih: »Pričakujem, da bomo okrog investicij, ki se bodo dogajale po krajevnih skupnostih, debatirali

znotraj tega foruma. Seveda bo idej in želja ogromno, več kot jih lahko reali-ziramo, a računam, da se bomo v tej zasedbi sposobni pogovarjati o priori-tetah.« Predsedniki bodo do konca leta pripravili nabor projektov, ki jih je potrebno (ali si jih želijo) izvesti po krajevnih skupnostih, iz 26 nabo-rov projektov pa bo nastal enotni na-črt investiranja občine v prihodnjem obdobju.

Po seznanitvi predsednikov z nji-hovimi novimi vlogami ter vlogami krajevnih skupnosti je sledila in-formacija o � nančnem poslovanju. Tu se obeta kar nekaj novosti. Od 1. januarja 2015 je za vse javne su-bjekte »uzakonjeno« elektronsko poslovanje – prejemanje in izdajanje elektronskih računov. Hkrati pa se pripravlja interventni zakon, po ka-

terem naj bi ukinili pravno subjek-tiviteto krajevnih skupnosti. Župan je pozval predsednike za mnenja, ki mu bodo služila kot argument za po-govore z zakonodajalcem.

Sledile so prostorske zadeve – in-formacija v zvezi s potrdili o minulih vlaganjih v komunalno infrastruktu-ro ter o podaljšanju možnosti poda-janja pripomb na osnutek prostor-skega načrta, vendar v omejenem obsegu, le za potrebe, ki so v skupno dobro.

Zadnji sklop informacij se je nave-zoval na pravno-formalne zadeve. Smiselno bi bilo prevetriti volilne enote po krajevnih skupnostih, saj ponekod zaradi razdrobljenosti pri-haja do različnih težav. V primeru sprejetja interventnega zakona pa se ves sistem spreminja, saj se krajevne skupnosti ukinja, njihovo premože-nja pa prehaja na Občino. Prav to je razburilo nekatere predsednike, ki so odločno proti takšnemu ravna-nju. Župan bo v pogovorih z zako-nodajalcem zagovarjal mnenje pred-sednikov krajevnih skupnosti.

Ob zaključku je bila izpostavljena problematika vzdrževanja javnih poti in lokalnih cest po krajevnih skupnostih ter zimska služba. Iz-kušnje zadnjih let in napovedi vre-menarjev, da je pred nami dolga in huda zima, mnoge predsednike skrbijo, saj so odgovornosti precej-šnje. Župan je obljubil, da se bodo na pobudo KS o tem pogovarjali tudi na občinskem svetu ter pred-sednike pozval, da mu čim prej posredujejo predloge rešitev. sh

Podarite 0,5 % vaše dohodnine domačim organizacijam

Vsak davčni zavezanec se lahko odloči, da 0,5% svoje dohodnine nameni za � nanciranje splošno ko-ristnih namenov. Na seznamu or-ganizacij, ki so upravičene do teh donacij, je tudi preko 30 domačih društev.

Prosimo vas, da del svoje dohodni-ne za leto 2011 namenite ajdovskim organizacijam. Poudariti velja, da se zaradi tega vaša dohodnina ne bo nič povečala – le delež sredstev, ki gredo direktno v državni proračun, se bo zmanjšal za navedeni odstotek.

Organizacijam bodo tako zbra-na sredstva dobrodošla in jih bodo namenila izvedbi svojih programov. S svojim prispevkom boste tako omogočili še več aktivnosti v našem okolju. Časa za odločitev je do konca decembra, postopek pa je zelo pre-prost.

Kako podarim pol odstotka svoje dohodnine:

1. Pregledate seznam (objavljen je tudi na spletni strani Občine Ajdo-vščina www.ajdovscina.si) in izbe-rete do največ 5 organizacij, ki jim želite podariti svoj del dohodnine; skupaj lahko podarite največ 0,5 % dohodnine, v primeru več organiza-cij ta odstotek razdelite.

2. Izpolnite temu namenjen obra-zec s svojimi podatki in podatki or-ganizacij, ki jim podarjate del doho-

dnine, možnosti je več: - preko spletne strani eDavki

- ali pa pisno ali ustno na vaši davč-ni upravi

Informacija o poteku postopka sprejemanja Občinskega prostorskega načrta

Javna razgrnitev Občinskega prostorskega načrta je bila za širšo javnost zaključena 3. novembra. Načrt bo še enkrat natančno pregledan, prevetren in korigiran, predvsem z vidika javnega interesa. Nato pa bo v prvi polovi-ci prihodnjega leta sledila ponovna javna razgrnitev.

Št. 37 • 16. december 2014 5Turizem

Župan Tadej Beočanin na okrogli mizi o združevanju v turizmu

V okviru Festivala Hiše mladih je v organizaciji Mladinskega sveta Ajdovščina v torek, 18. novembra, potekala okrogla miza z naslovom »Vipavska dolina – enotna turistič-na destinacija«. Med sogovorniki je bil tudi župan Občine Ajdo-vščina Tadej Beočanin, ki turizem postavlja kot eno od prioritet v go-spodarskem razvoju občine v pri-hodnje.

Kot sogovorniki so poleg župa-na Tadeja Beočanina sodelovali še predstavnica Občine Vipava Vida Babič, direktor Razvojne agencije ROD David Bratož ter predstavnici obeh zgornje-vipavskih TIC-ev. Pri-mer dobre prakse pa je predstavila Erika Kovačič Marinič, vodja TIC-a iz Brd, ki so v zadnjem obdobju turi-stično prav zacvetele. Prijetno je pre-senetil velik obisk dogodka – razvoj turizma in združevanje v enotno destinacijo je torej več kot zanimiva tema na Vipavskem.

V preteklosti je bilo na Vipavskem oblikovanih že več turističnih bla-govnih znamk – tako enotnih, za območje obeh zgornje-vipavskih

občin, kot posameznih, torej za vsa-ko občino posebej. Čeprav je bilo kar nekaj že narejenega, pa je skupno tr-ženje in skupna promocija nujnost, so se strinjali sogovorniki.

Župan Tadej Beočanin turizem po-stavlja med prioritete, čeprav hkrati poudarja, da je bistvenega pomena tudi zasebna pobuda. Glede na da-nosti pa verjame v uspeh: »Pot, ki jo bom zastavil na področju turizma, bo vključevala mnoge odločitve, ki niso odvisne le od ajdovske občine, pač pa tudi od vipavske in drugih na obmo-čju doline, ki bodo zainteresirane za sodelovanje. Področje turizma bomo razvijali in se pogovarjali z vsemi. Verjamem, da bo ajdovska občina postala motor turističnega razvoja znotraj destinacije. Tako blagovna znamka, kot strategija in drugi po-membni dokumenti, se bodo primar-no oblikovali na Svetu za turizem, ki ga bom kot svoje posvetovalno telo imenoval v mesecu ali dveh. To bo skupina posameznikov, ki se s turiz-mom ukvarja profesionalno ter se bo srečevala z namenom, da občinski po-litiki svetuje in predlaga korake za v

prihodnje. Če pa govorim o viziji, bi si želel pobud zasebnih ponudnikov turističnih storitev, vloga občine pa bo, da izdelke in storitve oblikuje v skupne pakete, pod skupne blagovne znamke in te blagovne znamke tudi pospešeno trži. Povezovanje bo torej najprej potrebno med ponudniki in občino, da bomo lahko polje turizma celovito razvili.« Razvoj turizma vidi predvsem v treh produktnih podro-čjih – dediščinski turizem, podežel-ski turizem ter športni in adrenalin-ski turizem. »Vsekakor pa si bomo morali postaviti zelo jasne cilje kje želimo dosegati preboje, kje vidimo naše konkurenčne prednosti in jih potem tudi uresničiti,« meni župan, ki pričakuje, da se bo v naslednjih štirih letih na območju naše občine, tudi na račun združevanj in skupne promocije, bistveno povečalo število nočitev. Bodo pa potrebna vlaganja, predvsem v turistično infrastruktu-ro, kjer na prvem mestu izpostavlja pomanjkanje nočitvenih kapacitet za različne ciljne skupine gostov. Na področju razvoja kolesarskih in po-hodnih poti vidi velike možnosti za povezovanje s sosednimi občinami v skupnih produktih. Pomembna točka v njegovem razmišljanju pa je Trg Vipavske doline, pokrita tržnica v obliki avtocestnega počivališča, ki bo ponujala pridelke in izdelke iz območja doline ter v nadaljevanju vabila tudi na doživetja. Cilj tega projekta je »zaustaviti vso to pločevi-no, ki se vali skozi dolino, in jo nav-dušiti nad našimi produkti«. »Trendi kažejo, da ob potencialih, ki jih ima-mo na Vipavskem, lahko računamo na uspeh,« je še prepričan.

Novinarji v sklopu študijske ture Enjoy tour obiskali tudi Faladur v Ajdovščini

Skupina novinarjev iz Italije, Avstrije in Slovenije je obiskala poti okusov, ki jih ponuja projekt Enjoy tour. Ustavili so se tudi v Aj-dovščini, ki je s pomočjo projekta pridobila trgovinico z domačimi produkti Faladur. Urejena je na aj-dovski tržnici, prav tam je novinar-je sprejel župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin.

Produkte čezmejnega projekta je okušalo dober ducat italijanskih, avstrijskih in slovenskih novinar-jev. Vodilni partner – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica – je k sodelovanju pritegnil zanimive partnerje, ki pokrivajo široko po-deželsko območje od Udin, preko Gorice in Nove Gorice, tja do Ko-barida, Idrijsko-Cerkljanskega, ter seveda Ajdovščina. Naša občina je s pomočjo nepovratnih sredstev iz

projekta pridobila prodajni prostor za trženje podeželskih produktov, ki ga ima v najemu mlad par – Neža in Matej Lavrenčič. Program štu-dijske ture za novinarje je vseboval tudi ogled in pokušino izdelkov aj-dovskega Faladurja. V trgovinici z domačimi pridelki na ajdovski tr-žnici je ekipo novinarjev, ki sta jo vodila direktor KGZ Nova Gorica Branimir Radikon in vodja projekta Davor Mrzlič, sprejel župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin. Izrekel jim je dobrodošlico ter jim predsta-vil naš kraj in njegove posebnosti. Nato pa so naše kraje tudi »okušali« – v degustacijskem prostoru v Pa-lah jih je namreč čakala degustacija vipavskih vin, piva in odličnih pri-grizkov. O vtisih pa bodo skozi svo-je medije spregovorili sami. sh

Novo v dvorcu Lanthieri: preplet tradicije s sodobnim v vinogradništvu in vinarstvu

V muzejsko-turističnem prostoru dvorca Lanthieri, Univerze v Novi Gorici, je razstavljena vinogradni-ško-vinarska muzejska zbirka av-torice Barbare Sosic iz Slovenskega etnografskega muzeja z naslovom »Zgodovina vinogradništva in vi-narstva na naših tleh«.

Na odprtju razstave je avtorica prisotne popeljala skozi zgodovino slovenskega vinogradništva v obliki zanimivega predavanja, zbirka pa je v obliki stalne razstave še naprej na voljo zainteresirani javnosti.Hkrati so predstavniki Centra za raziskave vina in Visoke šole za vinogradni-štvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici, javnosti prvič predstavili »in-teraktivno informativno točko«, ki je nastala v okviru projekta Heritaste – Poti okusov in doživetij, so� nancira-nega v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter iz nacional-nih sredstev. S projektom HERITA-STE med drugim želijo ovrednotiti turistične, kmetijske, zgodovinske, kulturne in gospodarske posebno-sti našega obmejnega področja. S ciljem, da se v okviru projekta vlo-

ženo delo, številni zbrani podatki in rezultati raziskav, kot tudi dodatna zgodovinska dejstva, za katere je zmanjkalo prostora v muzejsko-turi-stični sobi, na sodoben, interaktivni način zberejo na enem mestu ter da postanejo dostopni in koristni tudi širši javnosti, so v dvorcu Lanthieri zasnovali multimedijsko mizo in jo poimenovali interaktivna info-toč-ka. “Z otvoritvijo info-točke pa naša idejna aktivnost še zdaleč ni končana, temveč se v bistvu šele začenja. Inte-raktivna miza dopušča še ogromno možnosti, hkrati pa ne zahteva doda-tnega prostora. Z njeno postavitvijo,

z obstoječimi zasnovami, njihovimi nadgradnjami ter novimi idejami si bomo še naprej prizadevali, da jo vsi skupaj kar najbolje izkoristimo” je ob otvoritvi dejala dr. Melita Sternad Lemut, vodja Centra za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici, ter hkrati projektni vodja projekta Heri-taste za partnerico Univerzo v Novi Gorici. Navzoče sta pozdravila tudi rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik in dekanja Vi-soke šole za vinogradništvo in vinar-stvo doc. dr. Branka Mozetič Vodo-pivec.

foto

: Adr

iana

Pis

k

Razprava o Vogrščku brez pametnih rešitev

Konec novembra je na pobudo po-slanca Matjaža Nemca v Novi Gorici potekala javna razprava o akumu-lacijskem jezeru Vogršček. Jezero se razteza na območju občin Nova Gorica in Ajdovščina, za potrebe namakanja pa služi še občinam Ren-če-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica. Ob poslancu in petih županih so na čelu sedeli še predstavniki služb okoljskega in kmetijskega ministrstva ter drugih

ustanov, ki vplivajo na razvoj jezera. Razprava o razvoju v smeri kmetij-stva in turizma se je zaustavila pri vprašanju o nujni sanaciji akumula-cije, ki kljub večkratnim zagotovilom še vedno visi v zraku. Predstavniki lokalnih skupnosti so na koncu za-vzeli stališče, naj se čim prej zagotovi sredstva za nujno obnovo, jezero pa naj bo prvenstveno namenjeno pri-marni rabi - za kmetijski potencial.

Št. 37 • 16. december 20146 Občina

Sodelovanje z deležniki je bila osrednja tema srečanja partnerjev projekta BeWater na Cipru

Vključevanje deležnikov, obliko-vanje možnosti upravljanja voda in metode sodelovanja so bile glavne teme tretjega srečanja partnerjev projekta BeWater, ki je potekalo od 21. do 23. oktobra 2014 v Nikoziji na Cipru.

Srečanja, ki ga je organiziral Cipr-ski inštitut (� e Cyprus Institute), se je udeležilo 25 partnerjev BeWater konzorcija in 7 deležnikov iz porečij rek Vipave, Pedieos in Tordera. Iz Slovenije smo se srečanja udeležile tri predstavnice Inštituta za vode RS in dva predstavnika deležnikov: di-rektor Razvojne agencije ROD iz Aj-dovščine, g. David Bratož, in mag. Jože Papež iz podjetja Hidrotehnik.

V ospredju srečanja so bila štiri pilotna porečja, med njimi porečje reke Vipave, ter tekom projekta pri-dobljena spoznanja glede vključeva-nja in sodelovanja z deležniki.

Med srečanjem je potekala živahna razprava o načinih vključevanja de-ležnikov pri oblikovanju možnosti upravljanja voda v pilotnih porečjih, ki bodo služile kot osnova za prilago-ditvene načrte. Predstavljeni so bili rezultati vseh štirih delavnic, ki so potekale v maju in juniju v pilotnih porečjih. V porečju reke Vipave je potekala prva delavnica za deležni-ke v mesecu juniju 2014. Udeležilo se je je več kot 30 deležnikov iz raz-ličnih sektorjev s skupnim interesom najti primerne rešitve za upravljanje voda v porečju Vipave. Udeleženci so kot ključne težave izpostavili suše in njihov vpliv na kmetijstvo, slabo upravljanje z akumulacijo Vogršček in posledično neučinkovito namaka-nje kmetijskih površin, katastrofalne poplave v spodnjem delu doline, neustrezno in pomanjkljivo odva-janje in čiščenje komunalnih odpa-

dnih voda, negativen vpliv burje na kmetijstvo, pomanjkanje sredstev za vzdrževanje obstoječe infrastruktu-re, pomanjkanje dialoga med različ-nimi uporabniki prostora in vode, nedorečena zakonodaja in nejasna delitev pristojnosti med občinami in državo. Čeprav so bila izpostavljena nekatera skupna izhodišča, razlike med sektorji ostajajo. Medtem ko je bila v zgornjem delu doline izpo-stavljena nujnost gradnje zadrževal-nikov vode, so bili v spodnjem delu izpostavljeni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Vse našteto bodo tudi ključne naloge, ki se jih bomo lotili v projektu BeWater in s katerim želimo tekom trajanja pro-jekta izdelati prilagoditveni načrt upravljanja voda na območju po-rečja Vipave ter ukrepe poskušati vključiti tudi v zakonodajo. To pa bo lahko osnova tudi za konkretne po-sege in, nenazadnje, za pridobivanje potrebnega denarja za njihovo iz-vedbo iz proračuna Evropske unije.

Da bi lahko deležnikom omogočili sodelovanje pri oblikovanju možno-sti upravljanja voda v pilotnih pore-čjih, je na srečanju v Nikoziji bila predlagana inovativna metodologija, imenovana „Fuzzy Cognitive Ma-pping“ (kognitivno kartiranje). Ta metodologija pomeni gra� čno pred-stavitev sistema oz. njegovih sestav-nih delov v okvirčkih, razmerja med posameznimi deli pa so ponazorjena s puščicami.

Sledila je razprava o vključitvi te metode v projekt in kako bi bilo to kartiranje možno izvesti v časovnem obdobju, ki ga določa projekt. Meto-dologija je bila preizkušena s strani udeležencev na delavnici, ki je pote-kala v okviru srečanja.

Na srečanju so bili predstavljeni

tudi rezultati dosedanjega dela v okviru posameznih delovnih sklo-pov projekta, rezultati prvega inter-nega ocenjevanja vključno z oceno tveganja, rezultati delavnic z dele-žniki, predstavljena je bila projektna platforma AquaKnow, strategija ko-municiranja in pregled zakonodaje.

Po predstavitvi diseminacijskih ak-tivnosti partnerjev je sledila plenar-na razprava o vključevanju v projek-tna socialna omrežja, kot sta Facebo-ok in Twitter, ter o dodatnih dejav-nostih, ki bodo izboljšale obveščanje znotraj projektnega konzorcija.

Izlet, organiziran tretji dan sreča-nja, nam je s postanki vzdolž reke Pedieos ponudil dober vpogled v nekatere izzive porečja kot so suše, pomanjkljivo načrtovanje rabe voda, prisotnost tujerodnih vrst, itd. Ude-leženci srečanja smo dobili tudi edinstveno priložnost obiskati zgor-

nji tok reke Pedieos in z gozdom po-rasla višavja nad mestom Nikozijo.

Slika 4: Skupinska slika projektnih partnerjev (Foto: Sarah Adams, EFI)

Cilj evropskega projekta BeWater je promovirati dialog in sodelovanje med znanostjo in družbo na področju trajnostnega upravljanja voda in pri-lagajanja podnebnim spremembam v Sredozemlju. Projekt BeWater je � nanciran iz 7. okvirnega programa Evropske unije v okviru pobude Zna-nost v družbi.

Spremljajte aktivnosti in rezulta-te projekta BeWater: obiščite nas na www.bewaterproject.eu, všeč-kajte nas na Facebook pro� lu Be-water Project, spremljajte nas na Twitterju @bewater_project, piši-te nam na bewater@izvrs.si dr. Nataša Smolar-Žvanut

Potujoča razstava v okviru projekta BeWaterV okviru evropskega projekta BeWater smo pričeli s kampanjo ozavešča-

nja v obliki potujoče razstave, ki bo na ogled v različnih krajih Vipavske doline. Namen potujoče razstave je seznanitev javnosti s projektom BeWa-ter, izboljšanje ozaveščenosti o pomenu trajnostnega upravljanja voda ter povečanje družbene odgovornosti na področju upravljanja voda v porečju reke Vipave. Kraj razstave bo objavljen na spletni strani Inštituta za vode Republike Slovenije (www.izvrs.si) pod rubriko Novice.

Občina Ajdovščina je pridobila nov mednarodni projekt WIND RISK

Projekt WIND RISK bo skupaj s slovenskim partnerjem Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za gradbe-ništvo in geodezijo, nemškim par-tnerjem Univerzo v Dortmundu, Technische Universität Dortmund in hrvaškim partnerjem Univerzo v Splitu, Faculty of Electrical Engi-neering, Mechanical Engineering and Naval Architecture, znanstve-no preučeval veter.

Za Ajdovščino projekt predstavlja izvrstno priložnost za pridobitev no-vega strokovna znanja o ogroženosti in zaščiti pred burjo ter prepreče-vanju in reševanju njenih posledic. Novi protokoli se bodo vzporedno razvijali tudi s strani nemške in hr-vaške univerze in bodo na ta način rezultat dobrih praks mednarodnega okolja.

Projekt Wind Risk je skupaj vreden 400.000,00€, delež občine Ajdvošči-na je 73.300,00€. Evropska komisija,

Generalni direktorat za Humanitar-no pomoč in civilno zaščito v okviru programa � nančnega instrumenta za civilno zaščito pa � nancira 75% delež.

Projekt se bo začel s prihodnjim letom in bo trajal dve leti. Občina si obeta novih učinkovitih pripo-ročil in inovativnih pristopov k re-ševanju problematike burje. PV

Holistic srečanje v BenetkahMed 2. in 4. decembrom 2014 je v

Benetkah potekalo drugo srečanje partnerjev projekta Holistic. V okvi-ru aktivnosti za trajnostno upravlja-nja gozdov in aktivnosti za dvig oza-veščenosti o pomenu preprečevanja požarov v naravi je Občina Ajdo-vščina predstavila model izkorišča-nja biomase na območju občine in tradicionalni dogodek »Igrajmo se za varnost«.

Dogodek »Igrajmo se za varnost« je bil predstavljen kot primer dobre prakse izobraževanja osnovnošol-skih otrok o postopanju v primerih naravnih nesreč. Posebnost dogodka je predvsem usklajeno sodelovanje različnih služb, društev in izobraže-valnih ustanov za namene ozavešča-nja otrok o pomembnosti prepreče-vanja in zaščite pred požari v naravi. Predstavniki Občine Ajdovščina so predstavili dogodek, organiziran maja 2011, na katerem so ajdovski gasilci skupaj z Zavodom za gozdove otrokom predstavili nevarnosti, ki se jim lahko pripetijo v gozdu. Ob manjšem simuliranem ognju so jih tudi podučili, kako se ogenj v naravi obnaša in kako pravilno reagirati v primeru požara v naravi.

Tovrstni izobraževalni dogodki na jadranskem območju niso redki, saj se vsi dobro zavedamo, da je ozave-ščenost o požarni varnosti potrebno gojiti od malih nog. Za uspešno in učinkovito ozaveščanje malčkov pa je izjemno pomemben način poda-janja znanj, saj se jim bodo tematike predstavljene na hudomušen in izvi-ren način najbolj vtisnile v spomin.

Pestrost obravnavanih tem, zanimivi in sproščeni pristopi do izobraževa-nja ter predvsem aktivno sodelova-nja otrok se je na tem dogodku izka-zalo za izjemno uspešno.

Poleg dogodka »Igrajmo se za varnost« je Občina Ajdovščina oz. zunanja sodelavka iz Gozdarskega inštituta Slovenije predstavila model za zbiranje, predelavo, transport in skladiščenje lesne biomase v občini Ajdovščina, ki bo služil kot pod-laga za umestitev ene kotlovnice na lesno biomaso v izbrano javno stavbo na območju občine. Vzpo-stavitev sistema za izkoriščanje bi-omase iz okoliških virov bo poleg instalacije statičnega in mobilnega nadzornega sistema za zgodnje od-krivanje požarov v naravi, tudi ena glavnih aktivnosti projekta Holistic v letu 2015. Ana Furlan

V novem programskem obdobju EU več sredstev za projekte lokalnih akcijskih skupin za razvoj podeželjaEvropski parlament in Svet EU vpelju-

jeta v programskem obdobju 2014-2020, ki se bo zaključilo v letu 2023, nov pri-stop; t.i. mehanizem »lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost« (angleško: Communi-ty-Led Local Development - CLLD).

Mehanizem CLLD je nadgradnja pri-stopa LEADER, ki ga tudi naše območje dobro pozna. Izvaja se ravno tako preko vzpostavljenih lokalnih akcijskih skupin (LAS) na določenem območju, ki so od-govorne za izbiro in izvedbo projektov. Pogoj za pridobitev sredstev mehanizma CLLD je vzpostavljen LAS na določenem območju in kvalitetno izdelana strategija

lokalnega razvoja. Na območju Zgornje Vipavske doline bo lahko LAS v okviru CLLD-ja koristil sredstva dveh struktur-nih skladov, in sicer Evropskega kmetij-skega sklada za razvoj podeželja (ukrep Leader) in Evropskega sklada za regio-nalni razvoj. Sredstva iz vira CLLD bodo namenjena izvajanju tako mehkih vsebin kot tudi manjših investicijskih projektov, ki bodo zasledovali cilje strategije in bodo vsebinsko usklajeni z regionalnimi in na-cionalnimi zahtevami ter usmeritvami.

Trenutno je v Sloveniji vzpostavlje-nih 33 LASov, ki v letu 2015 zaključu-jejo projekte prejšnjega programskega

obdobja. Za črpanje sredstev CLLD pa se bodo morali vsi LASi v letu 2015 na novo oblikovat kot pogodbena partner-stva. Razvojna agencija ROD bo v vlogi dosedanjega upravljalca LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa objavila v začetku leta javno povabilo zainteresiranim za sodelovanje tako pri pripravi strategije lokalnega razvoja kot tudi v novo vzpostavljenem LASu. Vablje-ni k spremljanju novic na spletni strani LAS: www.las-razvojpodezelja.si. Suzana Ž. Ferjančič

Št. 37 • 16. december 2014 7Podjetno

Tokratni uvodnik je povzetek prvega. Razmejili smo »samo nakup« od investicije, ki prinaša dodano vrednost. Investiran čas, denar, energija ali poznanstvo vodijo do novih vrednosti, s katerimi ustvarimo še več. Za vloženo energijo in udejstvovanja na različnih dogodkih pridobimo poznanstva. Za vložen čas v projekt lahko pridobimo denar. Bistvo, ki ga zasledujemo, ostane isto - končam z več kot sem začel. Osebno investicijo lahko pričnemo izvajati že zelo zgodaj v otroštvu in

nadaljujemo preko celotnega življenja. To pomeni, da na začetku naše poti vlagamo veliko več v pridobivanje znanja (splošnega, nato specialnega), slednjega nato uporabimo in pridobivamo na izkušnjah, kasneje v zrelih letih se prilagajamo okoliščinam, dodajamo znanja in uporabljamo izkušnje. V tem delu pišem mladim, kako danes početi nekaj, kar se bo obrestovalo v prihodnosti. V mladosti smo materialno res odvisni od odraslih. A večina mladih ima zdravje in čas. In to je vse, kar potrebujemo, da lahko nekaj ustvarimo. »Ne imeti ničesar« namreč pomeni, da ne moremo ničesar izgubiti. Lahko se torej odločimo za katerokoli pot, ki zahteva čas in pozornost ter se ob tem zavedamo, da v tem trenutku ne izgubljamo ničesar. Pomembno pa je izbrati in investirati naš čas in energijo v tisto pot, ki nas bo peljala tja, kamor želimo. Včasih sicer ne dosežemo takoj cilja, nadaljujemo po spremenjeni poti - kar nič hudega, samo da napredujemo. Najlažje to opišemo s primerom. Ker podpiram idejo o podjetništvu in sovpadajoči kulturi, menim, da so okrog nas priložnosti. Težava mladih po študiju je, da nimajo ustreznih delovnih izkušenj. Kako relevantni bodo, če med študijem varstvoslovja delovne izkušnje pridobivajo z delom v strežbi? Če zaradi potrebe po preživetju nimajo druge možnosti, je to nuja. Če pa imajo možnost izbire, je smiselno iskati izkušnje s svojega strokovnega področja, pa četudi za manjše plačilo ali v obliki prostovoljnega dela. Res to ni idealno, vendar tudi časi niso idealni. Odločitev je na vsakem posamezniku. Zase vem, da bi v večji meri udejanjal to načelo, če bi ga poznal prej. Ni treba vsega časa nameniti premlevanju ene ideje. Med študijem lahko v prostem času razmišljamo, postopno načrtujemo in nato v poletnih mesecih izvedemo projekt. V treh letih imamo za seboj tri projekte iz področja, ki nas veseli in nam lahko koristi kot referenca. Kakšen naj bi bil ta projekt? Prepustite se idejam. Naša Skupina za razvoj podjetništva vam lahko pri tem pomaga - le obrnite se na nas. Ko projekt dozori v zrelo idejo, jo lahko uresničimo in tržimo. »Za uresničitev

ideje potrebujem veliko denarja,« razmišljate. V preteklih kolumnah sem opisal, kako s preprosto tehniko hitrega prototipiranja izdelamo prvo verzijo naše ideje in jo testiramo. Ni potrebno, da je to fi zični produkt. Lahko je delavnica, učni proces ali študija izboljšanja vidnosti prehodov za pešce, karkoli. Če z idejo ne uspemo, je to nova izkušnja za delo v bodoče. Če je ideja dobra in sprejeta, jo razvijamo naprej. Za bolj komercialne ideje z velikim potencialom lahko celo pridobimo investicijo. Denar za dobre projekte je vedno dosegljiv. V novembru je bila v naši regiji investicijska konferenca in mnogo »poslovnih angelov« (oseb, ki investirajo lasten denar, povezave in izkušnje v mlado podjetje) se je zbralo in prisluhnilo podjetniškim idejam. Investicije na občinski ravni, osebne investicije, podjetniške investicije. To

je razmejeno in povezano. Če občina podpira programe, ki izobražujejo in usposabljajo ljudi, je to investicija, ki se kasneje lahko odraža v ekonomskem napredku. Daje možnosti za nova podjetja, ki privabijo investicije, druga podjetja in tako ustvarjamo grozde. Večamo število delovnih mest, zapolnjujejo jih ljudje, ki znajo investirati vase. Podjetja postanejo boljša. Menite, da je tu preveč domišljije? Marsikaj je mogoče, če izstopimo iz miselnosti povprečnosti in »najboljšega

na vasi«. To, da nimamo pogojev, je velikokrat le opravičilo za premajhen trud, ki smo ga pripravljeni vložiti v takšno »misijo« ali morda celo zaščita pred možnim neuspehom. Verjetno je najbolje zaključiti kar z znanim pregovorom: »Daj človeku ribo in

jedel bo en dan. Nauči ga loviti ribe in jedel bo vse življenje«. Le z načrtnim investiranjem v nas same, podjetja in podporno okolje lahko dosežemo, da ne bomo lačni v prihodnosti - ne glede na to kaj bo ta od nas zahtevala.

Tomaž Bizjak

Kar dam, to dobim? (2. del)

Neobičajen in izjemen

Obeleževanja 25-letnice podje-tja Pipistrel so doživela vrhunec z novembrskimi praznovanji. Gost osrednje prireditve, 20. novembra zvečer, je bil tudi predsednik drža-ve Borut Pahor, s čimer je izkazal posebno spoštovanje do podjetja in do kreatorja te vizionarske zgodbe, lastnika Iva Boscarola. Poudaril je, da prav zaradi neobičajnosti in iz-jemnosti predstavljajo Boscarol in njegova ekipa izjemen navdih za mnoge ljudi, predvsem mlade inova-torje ter da je to zgled neprecenljive vrednosti. Predsednik tudi verjame, da so prav tehnološki izumi, nove tehnologije, morda rešitev za mnoge probleme in protislovja, v katerih se je v 21. stoletju znašel modern svet.

Mednarodni dogodek, saj je polo-

vica gostov prispela z vsega sveta – je potekal v posebej za ta namen pri-rejenem hangarju podjetja v Ajdo-vščini. Program so oblikovali člani društva Trillek s Cola in z zabavnimi epizodami iz življenja Iva Boscarola, njegovih sodelavcev in drugih zgodb in prigod iz 25-letnice Pipistrela ter odlično imitiranimi glasbenimi toč-kami, do solz nasmejali publiko. Ne-običajno in izjemno, kot to počnejo na Pipistrelu.

Nekaj dni kasneje je podjetje pri-redilo dan odprtih vrat, namenjen predvsem domačinom, ki je naletel na izreden odziv. Zabeležili so preko 1000 obiskovalcev, ki so se z zanima-njem sprehodili po proizvodnji in hangarjih ter prisluhnili zanimivo-stim.

26. novembra pa je Pipistrel po-novno doživel visok in pomemben obisk. V okviru dvodnevnega obi-ska Slovenije je v družbi slovenskega predsednika Boruta Pahorja podje-tje obiskal nemški predsednik Joa-chim Gauck.

Če želi slediti svoji viziji, mora Pi-pistrel postati in postaja globalno, svetovno podjetje. Po 25-letnem uspešnem dokazovanju ga k sode-lovanju vabijo svetovne velesile, kot enakovrednega partnerja, v snovanju popolnoma novih tehnoloških izu-mov. Naslednja vizija Iva Boscarola in njegove ustvarjalne ter inovativne ekipe je prestaviti velemestni promet v zrak. Revolucionarno – tako kot je bilo pred petindvajsetimi leti izdelati električno letalo. Srečno Pipistrel! sh

Stella in Star v Pipistrelovi Vizionarni za otrokeSte vedeli, da tudi zvezdice letijo s Pipistrelovimi letali? Naši najmlajši

bodo lahko to izvedeli od blizu in iz prve roke, saj jima bosta zvezdici Stel-la in Star predstavili svojo dogodivščino v lutkovni predstavi v Pipistrelovi Vizionarni v sredo, 17. decembra, ob 18. uri.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina podelila priznanja jubilantom

V petek, 29.11.2014, smo na Ob-močni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina organizirali srečanje ju-bilantov in upokojenih obrtnikov.

Na prireditvi smo podelili prizna-nja za 10, 20, 30 in celo 40 let opra-vljanja obrti. Za 40 let opravljanja dejavnosti sta priznanje prejela fri-

zerska mojstrica Marija Stibilj in Milan Slokar iz podjetja SLO-CAR d.o.o. Prejemnikom priznanj še en-krat čestitamo.

Novi mojstri in mojstrice, obrtnik leta, najstarejši obrtnik

Dne 19. novembra 2014 je Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) na slovesnosti ob svoji 45. obletnici delovanja že dvanajstič po-delila prestižno priznanje Obrtnik leta, ki ga je za svojo delovno pre-danost in poslovno odličnost prejel Janez Kodila iz Markišavcev. Za naj-starejšega obrtnika leta so razglasili 83-letnega čevljarja Aleksandra Vu-kovića iz Kopra in podelili 68 moj-strskih diplom že 14. generaciji moj-strov in mojstric. V Sloveniji je sedaj že preko 2600 mojstric in mojstrov. Letos so iz našega območja so moj-strsko diplomo prejeli: Petra Pahor – frizerska mojstrica, Darko Bratož – mojster strojnih inštalacij in Joško Praček – mojster avtomehanik.

Na prireditvi so predstavili tudi novo blagovno znamko Izdelek slo-venske obrti. Naša oblikovalka in šivilja Martina Lavrenčič je predsta-vila svojo kreacijo, ki se bo prodajala pod to blagovno znamko.

Gostinci-ne pozabite prijaviti urnik obratovanja za prihodnje leto

Konec leta se bliža, z njim pa tudi nekateri opravki, ki jih je potrebno po-

storiti v naslednjih dneh. Tako morajo vsi gostinci, ki poslujejo v podaljša-

nem obratovalnem času, čim prej prijaviti urnik obratovanja gostinskega

obrata za prihodnje leto.

Podaljšani čas obratovanja pomeni odprtje in poslovanje pred 06.00 uro

zjutraj ali po 22.000 uri zvečer, nanaša pa se na gostinske obrate, ki se

nahajajo v strnjenih naseljih ali v poslovno stanovanjskih objektih, torej

uredba velja za večino lokalov v občini Ajdovščina.

Obrazce za prijavo podaljšanega urnika zainteresirani dobijo v vložišču

Občine Ajdovščina, kjer je mogoče poravnati tudi upravno takso v vre-

dnosti 22,66 evra.

foto

: Lju

bo Ž

gave

c

foto

: Lju

bo Ž

gave

cfo

to: M

atja

ž M

ilave

cfo

to: L

jubo

Žga

vec

Št. 37 • 16. december 20148 Podjetno

Ni poslovnega in privatnega – je samo življenje! Da še bolj porušiva stereotipe o propadanju in tabuje o krizi v gradbeništvu je Branko za decembrsko številko predlagal obisk enega od domačih gradbenih podjetij. Zapeljala sva se do Črnič, do poslovne stavbe podjetja GT Podgornik. Lastnik Zoran Podgornik se je pred 22 leti svojega posla lotil precej vizionarsko za gradbeno stroko. Še danes imajo mnogi kolegi v stroki njegove ideje za nenavadne, čudne, čeprav je njegovo podjetje primer dobre prakse, odlikuje ga predvsem stalna rast in kakovost storitev. To si Zoran zagotavlja predvsem s poštenim odnosom do delavcev, ki mu vračajo z dobrim delom. Tako je krog sklenjen in se vrti v pravo smer.

Zoranovo poklicno in poslovno pot je skrojila usoda – leta 1974 je očeta, podje-tnika, ubila elektrika, mama in trije bratje so se nato sami prebijali skozi življenje. Šo-lanje je usmerila štipendija – najlaže je bilo pomoč dobiti med ljudmi, ki so poznali očeta. Srednja gradbena šola v Ajdovščini in kadrovska štipendija Primorja sta bili tako idealna rešitev, povezana tudi s kore-ninami družine, čeprav bi se Zoran more-biti takrat še raje odločil za delo z lesom… Pomembne delovne izkušnje si je pridobi-val na Primorju, kjer je bil zaposlen pet let – prva tri leta kot pomočnik, nato pa kot vodja objekta, poslali so ga na bolj oddalje-no gradbišče, kar leto in pol je bil v Idriji.

Ustvariti si pogoje za življenje »Na Primorju je bila tako majhna plača,

da se ni dalo iz meseca v mesec,« pripove-duje Zoran o razlogih, zakaj je pustil redno službo in se odločil za negotovo privatno pot. »Namen je bil, da si ustvarim pogoje za živet, to rdečo nit stalno zasledujem, to je skozi v moji glavi, da ne pozabim zakaj sem šel privat!« Doda, da je bil tedaj še sam, brez družine, ki bi ga »bremzala«, mu po-menila večjo odgovornost, zato je bilo to enostavno. Začel je z orodjem, ki je ostalo od očeta, prva investicija je bila v kljuko za prikolico za avto – 200.000 lir, prva priko-lica je bila izposojena …

Prva, in nato nekaj let tudi edina delovna ekipa so bili še trije Zoranovi sodelavci iz Primorja. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1993. Bolj kot datum ustanovitve pa si je Zoran zapomnil dan, ko so se prvič odpra-vili na gradbišče – to je bilo 10. maja tiste-ga leta, ki se ga vsako leto znova spomnijo. Tako kot so mu ob vseh prestižnih objek-tih, ki jih je zidal doslej (dvorec Zemono, Vipavski hram, Turistična kmetija Arkade …), najbolj pri srcu tisti iz začetka – prva je bila streha na Lozicah, nato hiša v Batujah, pa prizidek k delavnici kamnoseka Mužine v Selu.

Iz optimizma v malodušje GT Podgornik d.o.o. je po Brankovem

mnenju precej pogumno za popolnega začetnika, običajno se tovrstne poslovne zgodbe začenjajo z s.p.-ji. Pa se Zoran po-šali, da je po naravi len človek, da je tisti-krat slišal za omejenost prometa s.p.-jev ter da si ni želel naprtiti nečesa, kar bi moral prej ali slej spreminjat: »Sem se od prvega dne navadu … Narava dela je takšna, da lahko za seboj potegne tudi neke zneske, zaradi katerih bi moral spreminjati status podjetja. To pa pomeni nek napor, napora pa ne maram.«

V letih po osamosvojitvi je zaradi želje po boljšem zaslužku, predvsem pa zaradi priložnosti, ki so se ponujale, iz Primorja odšla kar polovica delavcev. Takrat je bilo veliko optimizma, navdušenja in dela se spominja Zoran. V tiste zgodnje časa spa-da tudi ena od njegovih naprednih idej, za katero pa sam pravi, da je bila predvsem praktična: »Nisem razmišljal o obrtni coni, pač pa o tem, da rabim prostor, ta je bil blizu …« Prostor v Črničah ga je začel zanima-ti, idejo je razširil ter začel načrtovati širše območje za namene obrti in podjetništva. Najprej se je lotil odkupovanja parcel, da je dobil neko smiselno površino. Odkupil je 15.000 m2, nato pa naletel na gluha ušesa – nihče mu ni hotel dati roke, ne podjetja, ne Občina. Tako je moral obrtno cono tudi v celoti sam komunalno opremiti, zato je še danes »ponosen« lastnik trafo postaje in druge komunalne opreme … Ko je bila za-deva končno zrela ter po vseh teh investi-cijah nujna za prodajo, je padel v »luknjo« prevelike ponudbe. To je bilo v času pro-padanja nekdaj uspešnih podjetij – TPO Batuje, Kovinska Ajdovščina, Vozila Go-rica … Na povpraševanje je bilo potrebno nekaj let počakati.

Epizoda v lokalni politiki, s praktičnim namenom

Zoran je imel v poslovnih odnosih kar precej težav tudi zaradi svoje mladosti in neposrednosti. Tako je hodil po informa-cije k Jožici (takratni sekretarki) na obrtno, kako priti do pravih odgovorov in odgo-vornih pri načrtovanju obrtne cone v Čr-ničah. Pokazala se je možnost kandidiranja na listi obrtnikov, tako je Zoran prišel aj-dovski občinski svet. »To je bil moj motiv – ko sem bil tam, sem pa lahko povedal,« poudari Zoran, in doda, da sta takrat z Boscarolom predvsem razbijala miselnost, da obrtniki niso »fantje z mercedesi«, ki skrbijo samo zase. »Naše delo je bilo torej, da poskusimo ljudem nekako razložit, da je vizija – ne samo v Ajdovščini, Sloveniji, ampak kar v Evropi – ljudem, ki imajo ide-jo, voljo, čas delat, to omogočit. Človek, ki ga tako vprežeš, bo celo življenje obrtnik, nazaj ne more več,« trajnostno razmišlja podjetnik. Zagovarjal je idejo, da je smi-selno biti pripravljen na kupca, ne pa ga pošiljati od vrat do vrat: »Moj predlog tedaj je bil – dejmo se zadolžit za 100.000 evrov in dejmo kupit, pripravit, da bomo imeli. In ko bo kdo prišel, se obnašajmo tržno in dejmo prodat za 125.000 – to je lahko bogokletno razmišljanje za eno občino, vendar s tem samo odpiramo možnosti ljudem, da lahko

gibajo, delajo, se širijo … ne jih ustavljat!« Kako kupci iščejo poslovne prostore, je do-življal sam. Zaveda se, da je treba biti nanje pripravljen.

Delo ti pokaže, kam se boš razvijal V prvih letih novega tisočletja je prodaja

parcel v Črničah stekla, denar je bilo naj-bolj praktično takoj vložiti v investicijo, v načrtovano izgradnjo svojih prostorov. In ker je imel tisto leto svoje ekipe v celoti zasedene, mu je poslovno stavbo sezidal prijatelj.

Na takšen način – torej predvsem prak-tično – je od vsega začetka pristopal tudi k načrtovanju razvoja podjetja. »Jst, štiri, mogoče pet fantov, in moj kamiončk – to je bila moja pisarna, z mestom za pijačo in zobotrebce, s telefonom … nikoli ga ne dam nobenmu, sem si mislil, ko sem ga kupil,« se smeje ob spominih. »Potem pa ti delo pokaže, nekdo te zasede za tri mesece, se ne moreš zmknt, in izgubiš kontakt.« Želel je ohraniti kredibilnost podjetja, odgovarjati na povpraševanja, zato je za začetek nabiral ljudi, da je naredil obljubljeno delo. Ko se je povečan posel izkazal za dovolj konstan-tnega, je fante zaposlil. Po dveh skupinah se je izkazala potreba še za tretjo: »Vsaka reč je bila iz nuje, ne ker bi želel, ampak zato, ker je bilo treba in je bilo tako prav.«

Do pred treh let je imel z zaposlovanjem dobrih delavcev kar težave, z razpadom ve-likih podjetij pa se je sprostil trg s kadrom. To je bila priložnost, ki jo je izkoristil Zo-ran in zaposlil nekaj izkušeno preverjenih ljudi, ki so sami prišli vprašat za delo. Tako ima inženirja iz Euroinvesta, pa delovod-jo in zidarja s Primorja, delavca z Lipe … V tem času se je podjetje močno okrepilo tudi z rabljeno opremo, ki jo je bilo mogo-če iz istega razloga dobiti po zelo ugodnih cenah.

Danes je na plačilni listi podjetja GT Podgornik 22 ljudi, Zoran in še en inženir in en gradbeni tehnik v režiji, pet skupin delavcev na terenu.

Gradijo na izkušnjah, v prihodnosti stavijo na Strehe GT

Dejavnost podjetja GT Podgornik je precej specializirana. Zoran poudarja, da delajo le tisto, kar znajo narediti sami, s čim manj kooperantov. Zidajo hiše in iz-vajajo strehe, torej zgradijo objekt do tre-tje gradbene faze. »Na gradbišče gre lahko le tvoj mož, na zanesljivost lahko delaš, če imaš svoj kader. Če obljubiš, da bo nekdo v tvojem imenu nekaj naredil, in ne naredi, podiraš za sabo, kar si naredil,« je njegov koncept in � lozo� ja posla. Zavestno ne posega na druga področja – tako redno so-deluje s podizvajalci, ki jih potrebuje, za na primer kleparska dela in zemeljske izkope. »Je preveč soudou, da bi kupu vse, kar rabim za skopat jamo,« se zasmeje.

Zoran je še posebej ponosen na izkušnje in znanje, ki si ga je podjetje v zadnjih dveh desetletjih pridobilo na področju gradnje streh. Že od leta 2000 imajo pridobljen znak kakovosti v graditeljstvu za izvedbo obnove kritin na področju ohranjanja kul-turne dediščine. Nepredvidljive vremenske pogoje naše doline imajo do podtankosti preštudirane, našli so rešitve za večino te-žav, streho so sposobni postaviti v razme-roma hitrem času. Zato podjetnik ravno v

strehah vidi potencial in bo v prihodnosti več pozornosti namenjenega promociji te dejavnosti podjetja. Nastali sta publikacija in spletna stran Streha GT (www.strehagt.si), ki poleg referenc in drugih zagotovil o kakovostno izvedenem delu podjetja, na-vajata tudi postopke in materiale za izdela-vo dobre strehe. »Informacijo smo ponudili tudi konkurenci, tudi v naše dobro. Nič ne zgubimo, če naše skrivnosti razkrijemo, ker so prezahtevne, predrage za jih uresničevat, terjajo preveč napora,« pogumno pove Zo-ran Podgornik.

Javna naročila so preveč tvegana K gradbincu sva se odpravila tudi z vpra-

šanjem o krizi v gradbeništvu. Njegove stranke so pretežno � zične osebe. Ne iz-vaja inženiringa. Kot enega od razlogov za takšno odločitev navede dejstvo, da imajo obrtniki premalo poslovne morale, ki bi jih zavezovala k spoštovanju dogovo-rov. Prav iz tega razloga se tudi ne odziva na javna naročila, niti kot glavni, niti kot pod-izvajalec. Da je preveč tvegano, meni. Branko pa sprašuje, če ni tvegano delati le en segment posla. Da ni, zatrdi Zoran, posla je očitno dovolj tudi brez dodatnih obremenitev. Doda pa, da se je pomembno odločiti, in se tega tudi držati. Skušnjava je sicer stalno prisotna, vendar spoštuje svojo odločitev in se ne podaja v posle, ki jih sam ne more obvladovati: »Zakaj smo šli na svo-je – da ne bomo delali nadur in da bomo delali doma in da bomo imeli normalno pla-čo, tega ne smemo nikoli pozabit! Mi dela-mo 176 ur, delamo na Vipavskem in imamo plačo, ki je v okviru možnosti!«

Propad Primorja je žalostna zgodba, meni Zoran. Ob ogromno delovnih mestih smo izgubili blagovno znamko, servisne dejavnosti, padla je kupna moč v dolini … Kriza je oplazila tudi podjetje GT Pod-gornik, v letih 2011 in 2012 so delali zgolj zato, da so se obdržali na trgu. Lani je bilo poslovanje že normalno, kot v letih pred krizo in kot Zoran Podgornik pričakuje, da bo zaključil letošnje poslovno leto. Podjetje redno poravnava vse svoje obveznosti, pla-če v 22 letih niso nikoli zamujale, kreditov nima. Tudi ne velikih dobičkov, vendar je Zoran zadovoljen: »Mi živimo, delamo, na-men je dosežen!« Se je pa tudi konkuren-ca okrepila, predvsem kadrovsko, vendar podjetnik v tem ne vidi problema. Redno spremlja doseženo razliko v ceni po ob-dobjih ter sproti ugotavlja, koliko morajo vrednotit delo, da sistem funkcionira. Tako si lahko privošči za določen čas tudi spusti-ti ceno delo, če nastane takšen razlog. »Ne zato, da bomo skozi pod vodo, pač pa, da nas tisti cajt ne odnese,« modro razmišlja.

Osem urni delovnik ena od ključnih odločitev

»Najrajši imam sebe, potem tudi druge. Zakaj bi si delal težave, če jih ne potrebu-jem? Zakaj bi imel ljudi, ki jih bom zlomil in bom imel potem težave s kvaliteto,« ar-gumentira svoj odnos do delavcev Zo-ran Podgornik. Za gradbeno dejavnost je 8-urni delovnik nepredstavljiv, vendar podjetnik razmišlja dolgoročno. »8-urni delovnik je najbolj optimalen za kakovostno delo, za življenje, za zdravje ljudi. Ponucat je treba razum, ki nam je dan, ne sme te primt skušnjava!« poudarja. Ključno se mu

zdi, da so delavci celostno zdravi, da ima-jo po službi dovolj časa za svoje opravke, sploh, ker so to domačini. In se spet vrne k statistiki, po kateri rad pobrska. Ugotavljal je, katere so bile ključne odločitve podjetja, ki so jih ločile od konkurence, da so lahko naredili korak naprej. Na prvem mestu je to 8-urni delovnik (in zaposleni sami do-mači fantje). Na drugem mestu je mobitel, ki si ga je kupil leta 1993 – za 5000 mark si je kupil stalno dostopnost, kar je bila za tiste čase skrajno čudna investicija. Pa na-ložba v zemljišče, ki mu je bilo potrebno spreminjat namembnost … Na četrtem mestu je bil nakup žerjava v letu, ko je odprl podjetje – 50.000 mark, precej kon-troverzno za tiste čase, tudi zaradi njegove mladosti. Pomembna odločitev je bila tudi prispevati k razvoju lokalne skupnosti s so-delovanjem v občinskem svetu.

Iz tega je potegnil pomemben nauk: »Vlagaj v človeka, bodi do njega prijazen, razumi, da ima za delat 40 let in da ti bo največ dal, če bo zadovoljen. To je nekaj, kar se ne sklada z današnjo logiko.« Zaveda se, da so to zelo realne zadeve, pove, da je tudi že odpuščal, če je bilo tako treba. Vendar hkrati tudi ve, da so fantje tisti, ki mu dela-jo dober glas, po katerem so prepoznavni.

Ob opazovanju sodobnih poslovnih od-nosov ga skrbi prihodnost. Skrbi ga gene-racija, ki gre za njim. Razočaran je nad vre-dnotami in odgovornostjo nove generacije: »Težko je delat, če se ne moreš zanest na člo-veka. Ljudi nič ne briga, niso se pripravljeni za nič potrudit … in ko bodo ti ljudje pre-vzemali in že prevzemajo funkcije, me skrbi, s kom se bom pogovarjal …«

Lastno vizijo pa ustvarja sproti. Prepri-čan je, da je potrebno slediti času, pri če-mer se stalno opominja na razlog, zakaj je šel s Primorja proč ter ne odstopa od koncepta, da dela le tisto, kar upa narediti s svojimi redno zaposlenimi ljudmi. Stavi na zanesljivost, na izkušnje, po tem je znan.

Živim, da delam Pogled Zorana Podgornika na življenje

je, da je delo namenjeno človeku zato, da zagotavlja pogoje za življenje, posel je torej del življenja. Tisto, kar ni posel – na pri-mer družinski vikendi na morju in nedelj-ska kosila v pozorno izbranih gostiščih - je ravno tako nujni del življenja. »Se ne grem samo sproščat, se grem učit. Opazovat, kako delajo.« Zadnje čase se posveča večernemu teku, ki si ga počasi vključuje v svoj urnik. Poslovnim prijateljem bo ob novem letu podaril prav posebno darilo – svojo naj-ljubšo pot, ob označen zemljevid bo dodal tudi svoja doživetja o tej poti. Od sprošču-jočih zadev pa ga najbolj pritegne vino, je tudi vitez vina slovenskega reda. Uživa v pogovorih o vinu, v družbi ljudi, ki dela-jo vino … Pove, da je v to vinsko zgodbo padel slučajno, da se je ženil pri vinarju, pa doda še, da se je tudi njegova žena možila pri vinarju – le da vsak pri svojem, pa sta se na teh vinskih poteh slučajno srečala …

Z delom si ustvarja po-goje, da lahko živi svoje življenje! Branko Lavrenčič in Sanda Hain

Št. 37 • 16. december 2014 9Iz naših krajev

Gospodinje s Planine ob desetletnici poskrbele, da ne bomo pozabili!

Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini je zadnjo nedeljo v novembru tradi-cionalno na domači Planini premi-erno predstavilo letošnji projekt, že deseti po vrsti, z naslovom Go-spodinja in pol. Vsebina letošnje celoletne zgodbe je povzetek dese-tih ustvarjalnih in delovnih let. Če-stitke je gospodinjam na premierni predstavitvi izrekel tudi župan Ob-čine Ajdovščina Tadej Beočanin.

Deset let že gospodinje s Planine brskajo po preteklosti, iščejo stara znanja, nabirajo nove izkušnje in krepijo ekipo strokovnih sodelavcev. Desetletno delo so strnile v letošnjo zgodbo o Gospodinji in pol ter za-ključile tam, kjer so pred desetimi leti začele – s knjigo. Ponatis kuha-rice Da ne bi pozabili II je večpla-stno obogaten. Knjigi se navzven in navznoter poznajo vsa ta ustvarjalna leta. S svojo čudovito »vintage« po-dobo pritegne že na prvi pogled, z bogato vsebino pa sodi na knjižno polico vsake sodobne gospodinje.

Knjiga predvsem ponuja recepte za različne priložnosti, tradicionalna praznovanja, šege in navade. Geo-

grafsko zajema kar celotno Vipavsko dolino, ob tradicionalnih receptih »v glineni posodi«, ki so označeni

z leseno žlico, ponuja sodobne pri-redbe in novotarije »v porcelanastih krožnikih« in s kovinsko žlico. Pri nastajanju knjige je bila nepogrešlji-va pomoč dr. etnologije Jasna Fakin Bajec, ki z gospodinjami odlično sodeluje zadnjih nekaj let. Letos pa je k sodelovanju pritegnila še nekaj svojih kolegov.

Vilma Česen, predsednica Društva

gospodinj, se je na premieri zahvali-la vsem, ki so zadnjih deset let stali ob strani gospodinjam in pomagali, da so uresničile ideje ter prve izvo-de knjige podarila vabljenim go-stom. Župan Tadej Beočanin bo z njo poživil službeno knjižno polico, Slovenska vinska kraljica Špela Što-kelj jo bo s pridom uporabila v svoji kuhinji. Knjigo je prejel še nov pred-sednik krajevne skupnosti Planina Erik Curk.

Ob knjigi pa je tudi letos nastaja-la gledališka predstava. Avtor teksta in režiser Dušan Česen jo je naslo-vil Gospodinja in pol. Pripoveduje o sodobni gospodinji, ki se uspe-

šno sooča s križi in težavami dana-šnjega časa, kakšno od teh zna celo obrniti v svoj prid … Že izkušen igralski ansambel je ponovno nav-dušil. Nepogrešljivi igralki Vanda in Natalija, najstarejši članici društva, v predstavi nastopita v epizodnih vlogah, vendar pustita svoj pečat. Bruno - akviziter Vale zasluži petko za odlično izdelano vlogo, pa tudi za knjižno slovenščino, s katero se je moral tokrat spopasti. Judita in Mar-jetka sta že utrjeni v vlogah gospo-dinj, na odru sta kot doma. Pohvale pa tudi vsem ostalim – vodovodarju, pa poštarici, hčerkama, možu … in predvsem avtorju Dušanu Česnu, ki je košček sveta sodobne gospodinje tako luštno zapisal v avtorski igri.

Obiskovalci premiernega dogodka na Planini smo bili deležni še razsta-ve »v živo«, ki je prikazovala desetle-tno ustvarjanje, izdelke, nagrade in priznanja. Kako pomembna je bila, je in bo gospodinja, pa so »med vr-sticami« pokazale tudi s postavitvijo

živih prikazov – tri vogale so podpi-rala ženska opravila, pod četrtim pa je bil urejen hram. Pohvale pa tudi ženskemu pevskemu zboru, ki deluje v okviru Društva gospodinj z dram-sko skupino s Planine pri Ajdovšči-ni, ki je že po tradiciji s kulturnim programom zapolnil uvodni del do-godka.

Po premieri na Planini sta sledili ponovitvi v Ajdovščini in Vipavi, po novem letu pa kot običajno sledi še turneja po naših krajih. Ogled pred-stave in nakup knjige priporočamo vsem sodobnim gospodinjam! sh

130 let čipke na Gori – Predmeji

Društvo podeželskih žena iz Pred-meje je letošnje leto posvetilo čipki. Ta rokodelska spretnost se je razvi-la pred 130 leti, ko naj bi takratna oblast na lastne stroške ustanovi-la klekljarsko šolo. Tako je zapisal Frančišek Lampe (1859- 1900) v svojem potopisu »Izprehod na No-tranjsko«.

Žene so temeljito raziskale vse o klekljanju, vzorcih, trženju, razvoju čipke na Gori. Čipka je bila bela ali svetlo drap. Žene in dekleta so izde-lovale predvsem vzorce za rjuhe, za-vese in prte. Vse to se je prodajalo v deželo - Vipavsko dolino do Gorice. Posrednica, ki je na vasi zbrala »špi-ce«, kot so imenovali čipko, je peš odšla do Gorice. Za prodano blago je prinesla, kar so ljudje potrebovali in na Gori ni bilo. To so bile v glavnem življenjske potrebščine, hrana, blago za obleko, kava za priboljšek.

Tudi Ernesta Bizjak je veliko ur presedela za »matevžem«. Osnov jo je naučila njena mama. Po drugi svetovni vojni se je tudi za klekljane dobilo karte za hrano, ta »lahke« so rekli, ker je to delo spadalo med lažja opravila. Tako je Ernesta, ki je imela veliko družino, veliko klekljala, da so laže shajali. Veliko novih tehnik se je naučila, odkar obiskuje klekljarski krožek. Čipko tudi sama všiva. Da-nes čipk ne prodaja več, pač pa jih podarja svojcem in prijateljem ob različnih priložnostih. Sama pravi, da danes veliko raje kleklja kot vča-sih.

Romana Velikonja se je klekljanja učila pred več kot 60 leti. Učila jo je domačinka Frančiška Bizjak v sta-ri šoli na Predmeji. Veliko deklet je hodilo v šolo. Klinčke in košarice so dobile iz Idrije, matevže pa so izde-lali doma iz senenih mrv. Ko so prsti

postali spretni in čipke lepe za pro-dajo, so jih nosile na Otlico Alojziji Krapež. Ta je zbrane čipke nosila v Idrijo v zadrugo.

Klekljarski krožek DPŽ vodi Zla-ta Velikonja. Vsa šolska leta je obi-skovala ure klekljanja. To delo ima zelo rada, je natančna, dosledna, pri krožku vedno poudarja, da morajo biti izdelki lepi in čisti. Zlata je tudi zelo inovativna, povabi tudi druge izkušene klekljarice, da jih naučijo novih tehnik. Tako so pričele izde-lovati nakit s perlicami, novoletne okraske in še kaj. Vsako leto uredi razstavo čipk vseh vrst. Vedno je lepo obiskana.

Danes deluje klekljarska šola na OŠ Otlica. Obiskujejo jo učenke in učenci od 1. do 9. razreda, vodi jo vzgojiteljica Ivica Vidmar. Učenci se udeležujejo različnih tekmovanj in so zelo uspešni.

V letošnjem jubilejnem letu pa je čipka rdeča nit vseh prireditev, ki jih prirejajo v Društvu podežel-skih žena. Tudi ob koncu leta, 20. decembra, bo kratka igrica, ki so jo napisale in se je naučile, posvečena čipki, njeni zgodovini in pomenu ohranjanja tradicije klekljanja.

Izdelki pridnih rok so predsta-vljeni tudi na spletni strani Društva podeželskih žena. To stran ureja Irena Kokalj, ki ima izreden smisel za estetiko, fotogra� jo, lepoto. Zato je stran izredno lepo urejena in do-bro obiskana ter koristi pri promo-ciji izdelkov. Irena je uredila tudi zgibanko o čipki na Gori, za kar se ji DPŽ Predmeja iskreno zahvalju-je. Delo, prireditve in razstave na Predmeji redno spremlja Nevenka Vidmar in z pisano besedo in fo-togra� jo objavlja v medijih. Zvonka Blažko in Nevenka Vidmar

Odprt hram kmetije Valič na CestiNa kmetiji Valič na Cesti so se po

več letih ukvarjanja z vini odločili, da svojo klet odprejo za širšo javnost in ji predstavijo svoje izdelke. Tako so se letos priključili programu Vin-ski hrami Vipavske doline med mar-tinom in božičem ter v nedeljo, 23. 11. 2014, pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci, ki so jih na domačijo usmerjali še čisto »sveži« turistični

smerokazi, so lahko degustirali nji-hova vina, prav tako pa so jih pri-

čakali domači suhomesnati izdelki, kruh in pecivo. Degustacija je po-tekala tudi v sodelovanju s kmetijo Kovač iz Vipavskega Križa.

Št. 37 • 16. december 201410 Kultura

FotoBeležka novembrskega dogajanja na Pilonovi domačiji

V petek, 28. novembra, smo zaprli razstavo slik in instalacij Metka Erzar, brez.NASLOVA. Med svojimi deli nas je dan poprej popeljala sama umetni-ca.

Likovno pedagoška delavnica v novembru - dijakinje in dijaki prvega le-tnika gimnazije SŠ Veno Pilon Ajdovščina so ustvarjali pod mentorstvom umetnice Metke Erzar ter profesorice likovne umetnosti Damjane Plešnar. Med delavnico nastala dela bodo v prostorih Pilonove galerije na ogled v začetku februarja 2015.

foto

: Prim

ož B

rece

ljfo

to: P

rimož

Bre

celj

Urnik Pilonove galerije: Stalno zbirko Vena Pilona si lahko v času, ko občasne razstave ni, ogleduje-te od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00.

Med trajanjem občasne razstave vas vabimo v galerijo v ponedeljek med 8.00 in 16.00, od torka do petka med 8.00 in 17.00 ter ob nedeljah med 15.00 in 18.00.

Galerija bo med razstavo Pilon v prvi svetovni vojni izjemoma odprta tudi v soboto, 20. 12. 2014, od 15. do 18. ure, v sredo, 24. 12. in v sredo, 31. 12. 2014 pa od 8. do 12. ure

Pilonova galerija napovedujeV petek, 19. decembra 2014 ob

19. uri, bomo v galeriji odprli razstavo Pilon v prvi svetovni vojni - risbe, akvareli, ilustra-cije, ki je nastala v sodelovanju z Goriškim muzejem. Na ogled bodo likovna dela Pilona, mla-dega vojaka in pozneje ruskega ujetnika, slikovni del razstave pa bo vsebinsko dopolnjeval tudi iz-bor reprodukcij iz ohranjene so-časne korespondence ajdovskega umetnika s Stanom Kosovelom. Razstava, s katero Pilonova gale-rija skupaj s številnimi muzeji in galerijami po svetu opominja na letošnjo 100. obletnico začetka Velike vojne, bo na ogled do 1. februarja 2015.

Avtorji razstavnega projekta so Ta-nja Cigoj, dr. Borut Koloini in Na-taša Kovšca. Odprtja razstave se bo udeležil tudi umetnikov sin, gospod Dominique Pilon.

Pilonova galerija Ajdovščina se s študijsko-dokumentarno razstavo Pilon v prvi svetovni vojni pridru-žuje številnim slovenskim in tujim muzejem, ki letos obeležujejo stoto obletnico začetka ene največjih mo-rij v zgodovini človeštva. Razstava osvetljuje začetno in zelo kratko ob-dobje Pilonovega ustvarjanja, ki pa ni bilo nič manj kreativno kot pre-ostali del njegovega življenja. Še več, ohranjene risbe s fronte in akvareli iz ruskega ujetništva pričajo o Pilonovi izjemni ustvarjalni moči, ki, kljub velikemu pomanjkanju in grozotam vojne, ni nikoli usahnila.

Literarni natečaj - povabiloLavričeva knjižnica Ajdovščina

v okviru zaznamovanja 150-letni-ce vabi slovenske literarne ustvar-jalce k sodelovanju na LITERAR-NEM NATEČAJU.

Predlagane teme so naslednje:1. Radost jeseni2. Samota v mestu3. Z besedo k srcu4. Sence preteklosti5. Kam jutri?Vsak avtor lahko pošlje največ

tri (3) prispevke. Dolžina posa-meznega prispevka naj ne prese-ga 10.000 znakov. Poslana bese-dila predtem ne smejo biti javno objavljena. Starostnih omejitev za sodelovanje ni.

Zaželeno je, da so dela predho-dno lektorirana!

Avtorji naj pošljejo prispevke v tiskani obliki (v večji kuverti) na naslov:

Lavričeva knjižnica Ajdovščina Cesta IV. prekomorske 15270 Ajdovščina, s pripisom NATEČAJ »BESE-

DOVALNICA«. Da bi zagotovi-li enakopravno obravnavo, naj bodo prispevki označeni zgolj s šifro.

Sodelujoči naj v kuverto dodajo še drugo zapečateno kuverto, v kateri naj bodo navedeni njihovi osnovni podatki: ime in priimek, kaj počnejo oziroma s čim se ukvarjajo, njihova starost in na-slov, elektronski naslov, po želji lahko številka mobilnega telefo-na.

Prispevke sprejemamo do vključno 5. januarja 2015.

Izbrana literarna dela bodo ob-javljena v posebni publikaciji, ki jo bo Lavričeva knjižnica izdala v okviru počastitve svoje 150-le-tnice.

Udeleženci natečaja bodo o ob-javi obveščeni po 15. januarju 2015 po elektronski pošti.

Opozorilo: sodelujoči z oddajo prispevka vnaprej pristanete na objavo svojega dela!

Literarni izbor bo opravil Bojan Bizjak, pisatelj iz Ajdovščine, ki je vodil poletno literarno delavnico - »Besedovalnico«, v okviru kate-re je nastala pobuda za ta vseslo-venski literarni natečaj.

Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Letošnja nagrada Sama Smerkolja baritonistu Marku Kobalu

Slovensko komorno glasbeno gledališče vsako leto podeli sta-novsko nagrado Sama Smerkolja opernemu pevcu ali pevki. Letos je nagrado prejel baritonist Marko Kobal, prvak SNG Opera in balet Ljubljana, ki letos praznuje tudi 25-letnico umetniškega ustvarja-nja. Podelitev stanovske nagrade Sama Smerkolja je potekal v pone-deljek, 15. decembra 2014, na lju-bljanskem Magistratu.

Nagrada Sama Smerkolja  je  stro-kovna nagrada Slovenskega komor-nega gledališča za umetniške dosež-ke slovenskih opernih pevcev, po-sebej na področju komorne opere, poimenovana po odličnem sloven-skem opernem pevcu, baritonistu Samu Smerkolju, ki je bil tudi dober igralec. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado in bil eden redkih odličnih solistov ljubljanske Opere, ki je ostal zvest domačemu odru.

Slovensko komorno gledališče želi

s podeljevanjem nagrade Sama Smr-kolja vsako leto dati priznanje vse-stranskemu opernemu umetniku ter s tem ohranjati zavest o vrednotah in pomenu slovenske operne glasbene kulture.

Letošnja nagrada bo odšla v roke Marka Kobala, prvaka ljubljanske Opere, kjer je solist od leta 1994. Rojen je bil v Malem Polju, izobraže-val se je na mednarodni pevski šoli (prof. Marjana Lipovšek , prof. Al-fred Burgstaller), na Srednji glasbeni in baletni šoli (prof. Marko Bajuk) in v opernem studiu pri profesorici Alenki Dernač Bunta.

Marko Kobal je debitiral kot Ger-mont v Traviati leta 1994. Pel je šte-vilne nosilne in naslovne baritonske vloge. Gostoval je v Splitu, Zagrebu in Mariboru, sodeloval z različnimi domačimi in tujimi orkestri ter po-snel zgoščenki. V letu 2006 je prejel naziv operni prvak. S suverenimi, vrhunsko odpetimi in odigranimi nastopi, je navduševal in še vedno navdušuje operne kritike.

V preteklih letih so nagrado Sama Smerkolja prejeli Janez Lotrič (2013), Vlatka Oršanić (2012), Mir-jam Kalin (2011),  Rebeka Radovan 2010),  Robert Vrčon (2009)  in  An-drej Debevec (2008). Marko Kobal se z nagrado Sama Smrkolja vpisuje med velikane slovenske opere. Če-stitke!

V ujetništvo - avtokarikatura, ok. 1918

Brez naslova (Vojaki pri kopanju), 1916

BOŽIČNI KONCERTsobota,

27. december

ob 17.00

Ajdovščina, Šturje,

cerkev sv. Jurija

Mešani zbor župnije Šturje

in

sopranistka

Pia Brodnik

Št. 37 • 16. december 2014 11Knjige

Sociologija in seksizem

Predstavitev nove knjige slovenske sociologinje dr. Mace Jogan v La-vričevi knjižnici je pritegnila ude-ležence z dinamiko, pronicljivostjo sogovornice in z dobro osvetlitvijo tematike, po kateri knjiga nosi tudi naslov: Sociologija in seksizem. Sek-sizem poimenuje dr. Joganova tudi »androcentrizem« - z drugimi bese-dami gre za moškosrediščni pogled na svet, na njegovo naravno stanje in za mišljenjske vzorce, ki takšen po-gled – in posledično svet in razmerja v njem, kjer je dobra polovica člove-štva v podrejenem položaju – ohra-nja in ga vedno znova preslika v glave in ravnanje novih in novih generacij. Ne le druge družboslovne znanosti, tudi sociologija, ki raziskuje in raz-laga ustroj družbe, je bila dolgo pre-pričana, da je »spolno nevtralna«, saj je v središče postavljala zgolj občega »človeka« (potemtakem naj ne bi zapostavljala žensk). Moralo je pre-teči kar nekaj vode, da je sociologija začela spoznavati, da utrjuje napako

in da s tem tudi sama kot znanost na ta način pomaga utrjevati seksizem. Dr. Maca Jogan je ena prvih v slo-venski in tudi evropski sociologiji, ki je na glas povedala, da je s takšno obravnavo nekaj narobe. Knjiga go-vori o tem, kako in na kakšen način se prenašajo ti vzorci in kateri me-hanizmi poganjajo seksizem. Gre za vrsto prispevkov in raziskav, ki so bili doslej objavljeni le v tujini, ali si sledijo v časovnem zaporedju, iz katerega je razvidno avtoričino izo-strovanje problematike skozi čas. V njej razkriva sociološke teorije in ra-zvoj slovenske sociologije, poudarek da na socialni nauk velikih religij, ki v veliki meri ohranjajo androcentri-tzem.

Dr. Maca Jogan, rojena v delovnem taborišču v Nemčiji, je zaslužna pro-fesorica Univerze v Ljubljani, pre-davala in raziskovala je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. AL

Klepetalnica z županom

Lavričeva knjižnica je Dan slo-venskih splošnih knjižnic zazna-movala na več načinov: ponujene so jim bile brezplačne knjige, novi člani so bili obdarovani z letno brezplačno članarino. Objavljena je bila tudi nova – zaenkrat še te-stna – spletna stran; dostop do nje je preko dosedanje uradne spletne strani. Knjižnica naproša javnost, da si novost ogledajo in tudi pre-dlagajo kako dopolnitev ali opozo-rijo na morebitne napake.

Pripravila pa je tudi Klepetalnico, razgovor z znanim domačinom, ki predstavi svoje bralne navade, knji-ge, ki so mu še posebej pri srcu, ža-nre, ki so mu ljubi, pripravi tudi svoj lastni izbor knjig, ki bi jih priporočil tudi drugim. Tokrat je povabilo v go-ste sprejel zares znan domačin – novi župan ajdovske občine Tadej Beoča-nin. Kot je povedal, je že od malega rad hodil v knjižnico, s katero je bila povezana tudi njegova mama – bila je namreč računovodkinja.

Izbor knjig, ki jih je predlagal so-govornik, je bil razmeroma kratek. Že hiter pogled pokaže, da gre za dela, ki segajo v strokovno oziroma poljudno-strokovno literaturo s po-dročja marketinga in tehnik, ki jih uporabljajo podjetja za povečevanje prodaje. »Drži, gre za oblikovanje

mišljenjskih vzorcev, ki sprožajo občutek ugodja in nastajajo v naših glavah oziroma v možganih, s če-mer se ukvarja nevromarketing«, pravi Beočanin. In dodaja, da gre za velikokrat sporne načine prodaje in preoblikovanja ljudi v potrošniške odvisnike. Knjige, ki jih je predstavil v knjižnici, resda zahtevajo miselno in družbeno zavzetost, so pa odlično branje, zatrjuje sogovornik. Ob dveh knjigah te vrste Martina Lindsto-ma Nakupologija in Brainwashed (v prevodu Z opranimi možgani) je spregovoril še o tretji, ki sta jo pod-pisala Lars Kolind in Jacob Botter, Unboss (prevedli bi jo kot Ne-šef). Z enim od avtorjem (Larsom Ko-lindom) se je Beočanin tudi osebno srečal – knjiga govori o pristopu, ki ga preizkušajo tudi v nekaterih sve-tovnih korporacijah in temelji na tem, naj bi voditelj ne deloval kot »šef«, torej z vrha navzdol, pač pa naj bi bil aktiven vzpodbujevalec predlogov in pobud. Sogovornik pa je poskrbel tudi za zanimiv preobrat – kot priljubljeno delo je izpostavil še delo Gospa Bovary Gustava Fla-uberta (knjiga je bila napisana skoraj pred 150 leti in je stara skoraj toliko kot Lavričeva knjižnica), ki je še ve-dno zelo sodobna. Prvič jo je prebral v gimnaziji, potem pa še nekajkrat.

Njegov priljubljeni avtor je tudi Feri Lainšček. Med njegovimi deli mu je ostal najbolj v spominu Petelinji zaj-trk – »najbrž zaradi � lma, pa tudi za-radi nekoliko mistične pokrajine ob Muri«, še dodaja.

Tadej Beočanin pa ima tudi ure-dniške izkušnje – do izvolitve za žu-pana je bil urednik Revije za mlade Replika, katere ustanovitelj je. Doslej je izšlo ??? številk, vsaka od njih pa prinaša tehtne prispevke, ki se doti-kajo predvsem položaja mladih. Ure-dništvo revije je doma v Ajdovščini, sodelavci različnih pro� lov in znanj pa prihajajo iz vseh koncev Sloveni-je. »Mislim, da je revija pomembno vplivala, da so se mladi v Sloveniji, manj v občini, začeli vključevati v politiko«, ocenjuje Beočanin.

Ta je zatrdil, da bo občina aktivno pomagala pri reševanju prostorske stiske osrednje Lavričeve knjižni-ce. S strani knjižnice je prejel mo-nogra� jo Vipavska dolina (ta hip najbolj podroben strokovni zapis vseh pomembnih dejstev o ajdovski občini, s katerimi mora razpolaga-ti župan, kot je bilo rečeno). Prejel je tudi člansko izkaznico Lavričeve knjižnice za čas mandata. Sam pa je knjižnici podaril knjigo Unboss, ki mu jo je podaril eden od soavtor-jev Lars Kolind (v angleščini, prvi izvod, s katerim razpolaga katera-koli od slovenskih knjižnic). AL

PRIPOROČAMO VAM – PO IZBORU TADEJA BEOČANINA

Martin Lindstrom: Nakupolo-gija

Martin Lindstrom: BrainwashedLars Kolind, Jacob Botter: Un-

boss (v angleščini)Gustave Flaubert: Gospa BovaryFeri Lainšček: Petelinji zajtrkVse knjige si je mogoče izpo-

soditi v Lavričevi knjižnici. Tu je mogoče dobiti tudi vse številke revije za mlade Replika!

Urnik knjižnice med prazniki: V skladu s sklepom Sveta zavo-

da bo Lavričeva knjižnica v de-cembru 2014 poslovala po nasle-dnjem urniku:

sreda, 24. 12. 2014 Ajdovščina od 8.00 do 13.00 ure Vipava in Podnanos - zaprtosobota, 27. 12. 2014 Ajdovščina zaprto, Dobravlje zaprto sreda, 31. 12. 2014 Ajdovščina od 8.00 do 13.00 ure Vipava in Podnanos – zaprto Ostale dni bo Lavričeva knjižni-

ca poslovala po rednem urniku.

Danila Žorž in njen Ukleti angel

25. novembra 2014 smo v Lavričevi knjižnici predstavili knjigo domače avtorice Danile Žorž, nosi naslov Ukleti angel in je drugi del trilogije Pravi svet – mladinskega crossover fantastičnega romana. V njem se prelepi Amadej odloči za pretkano Brito, Zala pa je zavrnjena. Nov šok, ki ga mora preživeti.

Že tako mora odraščati ob zapitem očetu, soočati se mora še z drugimi problemi, jih s seboj pripelje odra-ščanje na podeželju. Spoprijatelji se z Vesno, z njo se sreča v čitalnici, v njej najde neke vrste mamo, vodnika . kar pa je najpomembnejše – nauči

jo osnov ČARANJA. Maske padajo, skrivnosti bodo prišle kmalu na dan.

Videz je vse, seveda pa tudi vara …Knjigo je v klepetu z avtorico pred-

stavila Ivana Slamič. Obe sta bili enotnega mnenja, da imamo opra-viti z delom, ki je po eni strani pri-ročnik osebnostne rasti, ki pa je na drugi strani prepleten s čisto pravimi uroki,

Avtorica pravi, da tudi ta del sage lahko beremo kot nezahteven ljube-zenski romanček (ob dolgih zimskih večerih, ko želimo iz realnosti od-plavati v svet burnih čustev šolskih spletk in vročih romanc.

Na vidiku je že tretja knjiga, imela bo naslov Padli angel.

Z zanimanjem čakamo, kam bo v njej usoda pripeljala glavne tri juna-ke – Zalo, Brito in Amadeja!

Mlada avtorica, po poklicu prav-nica, je do sedaj izdala že pet roma-nov (Poskus, Izkop, Primer letečega kovčka, Primer neznanega letečega predmeta ter Čarni angel) in dve dramski besedili (Odisej in Časovni popotnik).

Pregledovalnica življenja, uvodniki Ivana Mermolje –Ičeta

V Vipavi je bila v dvorcu Lanthieri v sredo 10. decembra 2014 predsta-vljena knjiga Pregledovalnica življe-nja, v njej so uvodniki Ivana Mermo-lje – Ičeta , ki so izhajali v lokalnih časopisih Latnik in Prepih. Izbor je pripravila Ivana Slamič, gra� čno je knjigo opremila Aleksandra Atana-sovski . Izdala jo je Založba Univerze v Novi Gorici.

Izbor osvetljuje desetletje ajdovske-ga in vipavskega življenja, predvsem pa avtorjev pogled na življenje ljudi v zgornjevipavski dolini. Uvodni-ke prepletajo spomini na otroštvo, mnogotera spoznanja preteklega in sedanjega časa, do katerih je Ivan Mermolja –Iče prišel v svojem življe-

nju. V tem življenju pa je bil vseskozi

prepričan v dobro v ljudeh, to vrli-no je znal vedno znova poiskati in jo poudariti.

Uvodnik so razdeljeni po temat-skih sklopih na 13 skupin, na koncu je obsežna spremna beseda, ki jo je napisala Ivana Slamič.

Predstavitev je obogatil nastop Moškega pevskega zbora Srečko Ko-sovel, katerega član je bil tudi Ivan Mermolja – Iče.

Lavričeva knjižnica je ob tem pri-pravila razstavo časopisov Latnik in Prepih ter del , v katerih se je Ivan Mermolja predstavljal kot avtor ali soavtor.

Št. 37 • 16. december 201412 Kultura

Kjer knjige najdejo domLavričeva knjižnjica vas vabi, da

se nam v torek, 16. decembra ob 18.30 pridružite v osrednji knjižnici v Ajdovščini, kjer bomo predstavili zbornik

KJER KNJIGE NAJDEJO DOM.Zbornik je v prazničnem letu izda-

la Lavričeva knjižnica Ajdovščina. V njem je prikazana 150-letna zgodo-vina knjižničarstva v Ajdovščini in Vipavi, prinaša pa tudi celovit pre-gled knjižničnega bogastva in zaseb-nih knjižnih zbirk na gornjem Vipa-vskem. Posebej sta predstavljena pot knjige iz tiskarne do bralcev in utrip sodobne knjižnice. V zborniku so zajeti zapisi prvih sodelavcev, spo-mini nekdanjih in sedanjih zaposle-nih ter misli obiskovalcev.

Zbornik bo na pot pospremil Ok-tet Castrum!

PRISRČNO VABLJENI!

Sudan v Lavričevi knjižnici

Mag. Bogdan Batič je rojen Gra-dišan, Ajdovec in eden redkih Slo-vencev v evropski diplomaciji. Ta hip deluje kot politični svetovalec in namestnik veleposlanika v Dele-gaciji EU v Sudanu oziroma v glav-nem mestu Kartumu. Med potjo na posvetovanje v Bruselj se je ustavil doma, kar smo v Lavričevi knjižni-ci izkoristili za razgovor z njim. Ne le o razmerah v Sudanu, pač pa tudi o možnostih za zaposlovanje mladih v institucijah EU.

Bogdan Batič se je v začetku raz-govora zahvalil nekdanjim učiteljem in profesorjem v Ajdovščini za zna-nje, ki ga je bil deležen v osnovni in srednji šoli. Po študiju mednaro-dnih odnosov na FDV je pripravljal magisterij iz evropskih študij na Ir-skem. Sledi zaposlitev na zunanjem ministrstvu, v veleposlaništvu v In-

diji in slovenskem predstavništvu v Bruslju. V času predsedovanja naše države EU se je ukvarjal s problema-tiko širitve, še posebej pristopa Hr-vaške, Turčije, Cipra … Sledi prehod v diplomacijo EU in med 2010 in 2013 napotitev na mestu svetovalca posebnega predstavnika EU v Adis Abebi, Etiopija. Od leta 2013 službu-je kot politični svetovalec in name-stnik veleposlanika v Delegaciji EU v Kartumu.

Nekoč največja afriška država se je pred leti po državljanski vojni raz-delila na (Severni) Sudan in Južni Sudan. Država s pretežno arabskim in islamističnim prebivalstvom dobi največ prihodkov od transfera na� e preko svojega ozemlja, čez katerega se pretaka na� a iz Južnega Sudana. Razmere znotraj Sudana kot med dr-žavama so zapletene po zgodovinski,

etnični, rasni jezikovni, verski, go-spodarski in drugih plateh. Močni so tudi vplivi tujih sil, najbolj Kitajske. Batič je odgovarjal na številna vpra-šanja iz publike: o izobraževanju, zdravstvu, položaju žensk, Nubah in Darfurju, razmerju med šeriatskim pravom in laičnim sodstvom. Seveda tudi, kako Sudan deluje na medna-rodnem prizorišču, saj je za predse-dnika Omarja Baširja izdana tiralica zaradi obtožbe za zločine.

Zaključni del razgovora je bil na-menjen možnostim za mlade. Mor-da je manj takšnih, ki so neposredna podpora slovenskemu delovanju kot je v času pristopa v Unijo. So pa šte-vilne, tudi v drugih mednarodnih ali svetovnih organizacijah, ocenjuje Batič, In dodaja, da je presenetljivo malo Slovencev v evropski diploma-ciji. Da zanimanje za takšne zaposli-tve obstaja, se je pokazalo, ko smo razdelili seznam internetnih pove-zav, ki ga je pripravil Bogdan Batič in po katerem so rade volje posegli številni udeleženci večera.

Seznam je objavljen na spletni strani Lavričeve knjižnice Ajdovšči-na (www.lavriceva,knjiznica.si). Z njegovo privolitvijo dodajamo še kontakte Bogdana Batiča: bogdan.batic@eeas.europa.eu . Naslednjič ga lahko pričakujemo doma spomladi, saj bo zimo prebil v Kartumu. Artur Lipovž

Ljubezen, kot jo vidijo PUM-ovci Za veselje v letošnjem decembru je po-

skrbel tudi ajdovski PUM, ki je na odru Dvorane prve slovenske vlade v Ajdo-vščini premierno predstavil popolnoma avtorski gledališki projekt Ljubezen po slovensko. Prijetno je presenetila polna dvorana obiskovalcev, ki je mlade igralce z aplavzi nagrajevala že med predstavo, na koncu pa je naravnost zahrumelo od navdušenja.

PUM v Ajdovščini pod okriljem Ljud-ske univerze Ajdovščina uspešno delu-je že vrsto let, vodja programa je Anja Jamšek Furlan. Program je namenjen mladim, ki iz različnih razlogov nima-jo dokončane šole in potrebujejo nekaj spodbude pri delu. Hkrati pa skozi raz-lične projekte pridobivajo neformalno, a v realnem življenju še kako pomembno izobrazbo.

Prvi letošnji projekt ajdovskega PUM--a je uspešno pod streho – premiera po-polnoma avtorske predstave Ljubezen po slovensko ni nikogar v dvorani pustila hladnega. Mladi so se je lotili tako, kot najlepše znajo – z veliko mero ustvarjal-nosti. Predstava je preplet stereotipnih odnosov, zbranih z vseh vetrov – iz � l-mov ali realnega življenja, od znanih, ali

pa manj znanih osebnosti, v povezavi s trendi sodobnega časa, ali pa z naro-dnostjo … Osrednja zgodba je ljubezen med Lepo Vido in Boskom, Slovenko in Bosancem, ki ju obk roža cela kopica bolj ali manj neobičajnih osebnosti, ki počnejo bolj ali manj neobičajne reči. Kako prepričati Vidinega očeta, ki je tapravi Slovenec (med drugim tudi taj-kun), ki niti slučajno ne želi, da mu hči v hišo pripelje Bosanca … ? Kljub pestro-sti likov (nastopa celotna skupina PUM--a, z mentoricami vred), karakterjev in žanrov predstava deluje kot celota – po uvodnem pojasnilu se zgodi drama, ki se imenitno prevesi v srečen konec, ki ga je bilo edinega pričakovati takšnega, kot se je dejansko zgodil – porušil je vse stere-otipe. Mladi, ki so povečini prvič zares stali na odru, so suvereno in odgovorno odigrali svoje vloge ter gledalce držali v napetosti do konca. Zato so še kako za-služili gromek aplavz navdušene publike.

Čestitke za ustvarjalnost pri sestavlja-nju besedila in pri postavljanju zgodbe na oder, za odličen občutek za humor in za vloženo delo! Za vami je pomembna, življenjska izkušnja!

Računamo na ponovitve, ogled pred-stave pa močno priporočamo – prvo-vrstna zabava, začinjena z vedno znova dobrodošlimi življenjskimi modrostmi! Sh

Ajdovščina je gostila raziskovalce iz osmih državMed 11. in 14. decembrom je Aj-

dovščina v organizaciji Centra odlič-nosti za biosenzoriko, instrumenta-cijo in procesno kontrolo CO BIK, gostila prvi sklop mednarodnega izobraževalnega programa MBSDr (Managerial and Business Skills De-velopment – Razvoj vodstvenih in poslovnih veščin), ki je namenjen raziskovalcem, znanstvenikom in inženirjem. Ti se pri svojem delu zlasti v zadnjih letih vse pogosteje srečujejo tudi z izzivi, povezanimi z vodenjem projektov, upravljanjem denarja, sprejemanjem � nančnih odločitev ipd. V tem programu, ki je osredotočen prav na odpravo pri-manjkljaja teh znanj, se bodo udele-ženci usposobili za boljše opravlja-nje svojega dela, saj bodo lahko svoji visoki strokovni usposobljenosti na naravoslovnih področjih dodali tudi druga potrebna znanja in veščine. To je zlasti pomembno, ker bo omogo-čalo izboljšavo načrtovanja dela, vo-denja ljudi, procesov in odločanja ter tako učinkovitejšo izrabo sredstev. Predavatelji imajo zelo veliko izku-šenj, tako na pedagoškem področju, kot zaradi svojega dela v gospodar-stvu. Prihajajo iz uglednih izobraže-valnih ustanov, tudi iz tujine. Pro-gram se letos v celotnem obsegu iz-vaja prvič. Izmed 80 prispelih prijav so organizatorji izbrali 24 udeležen-cev, ki prihajajo iz osmih evropskih držav. Udeležba je brezplačna, ker se program izvaja v projektu Pacin-no, � nanciranem iz programa IPA , Ministrstva za gospodarski razvoj in

tehnologijo, delno program so� nan-cira tudi sam CO BIK.

Povratne informacije slušateljev o kvaliteti programa so zelo pozitivne, zanimanje pa zelo veliko, zato CO BIK načrtuje ponovitve izvedbe. Ve-

liko zanimanje za ta program je za-slediti tudi izven Evrope. Slušatelji so bili navdušeni tudi nad gostoljubjem v mestu, ki so si ga zadnji dan ogle-dali kljub slabemu vremenu.

Št. 37 • 16. december 2014 13Dediščina

Vam voščim novo leto,da bi imeli srečo v hiši pr držinci,v hlevu pr živinci, na štali pr krmilci,v hrami pr vinci, v kleti pr živilci,v garaži pr mašinci,da bi celo leto se vozili in srečni bili.

Povedala: Frančiška Tratnik, roj. 1917; zapisala: Alenka Tratnik, v letu

1985

Praznovanje božiča Pri Kaliških za Križno Goro – tudi drugod po Gori je bilo podobno …So pasli pastirji,tam trije, tam štirje,so čuli pri čredi okrog polnoči ... Povedala: Danica Mikuž, Višnje;

zapisal: Peter Čuk

Urca je polnoč odbila,vstanite gori, vsi ljudje!Devica v hlevcu je rodila,vstanite gori, vsi ljudje. O preljuba taka noč,ki nam Bog pošlje pomoč.Zdaj sem pa žihr vesel, vesel,ker se je Jezus v hlevcu rodil. Povedala: Zo� ja Peljhan – Jurjeva,

Gozd; zapisala: Veronika Koren

Idrijski del Križne Gore je zaprav Mrzli Log – tako piše na hišnih šte-vilkah, a v ljudski rabi se je poime-novanje Križna Gora udomačilo za ves gričevnat in gozdnat svet med hribi Špečk, Križna gora, Špik, Br-kovnk, Špičest vrh, Črni rob in Ka-mni vrh …

Kmetija Kališe je v idrijskem delu Križne Gore, uradno je tedaj v Mr-zlem Logu. Če je že ime kraja mrzlo, imajo pa Mrzloložani tople duše. Kako je bilo pri njih okoli božiča, mi je pravil Franc Rupnik – Kališer1 …

Že nekaj dni pred božičem so otro-ci nabirali mah in smrekove češar-

1 Franc Rupnik – Kališki živi v Šturjah, na Ribniku. V njem še živi stari svet. Zanj bi lahko rekli, da ima »zlate roke«: v lesu poišče življenje in ga oblikuje v žive � gure in podobe pastircev, angelov, svetnikov, materbožij, svetihjožefov, detet, ovčk, osličkov in voličkov …

ke. Dan pred božičem, dopoldne, je gospodar iz gozda prinesel smrečico (na Predmeji ji rečejo majc) – do leta 1950 je bila to majhna smrečica, vi-soka največ do polmetra, kasneje pa je bila vse večja – tudi do dva metra.

Dan pred božičem je moralo biti vse postorjeno že do opoldne, ker se popoldne ni smelo več delati. Tudi seno za večerno krmljenje živine in vodo za napajanje so morali pripra-viti že dopoldne.

Popoldne, pred svetim večerom, so delali jaslice. Smrekica je bila okrašena s posrebrenimi češarki; s kamenčki, orehi, lešniki – zavitimi v srebrn papir; z rožiči, z jabolki; na

vrhu je bila iz kartona izrezana in v svetel papir zavita zvezda repatica, ki je pripeljala svete tri kralje do novo-rojenega deteta.

Jaslice so bile v kamniti votlini, ob-dani z mahom; vse � gure (pastirci, sveta družina, živina, angeli, trije

kralji …) so bili leseni – izrezljani iz lesa, in živo pobarvani.

Ob mraku se je napravilo kadilo. Sestavljeno je bilo iz delov močera-da – velikonočne butare: iz osutih brinovih iglic (brinove veje so bile osnova močerada) in iz suhih listov oljke. Da se je lepše kadilo in diša-lo, so dodali še malo smole. Tako pripravljeno kadilo so vrgli na žer-javico, ki jo je gospodar v pokriti ponvi (posodi z ročajem) nesel pred zbrano družino – zmerom v smeri urinega kazalca: najprej okrog hiše, nato pa še v vse prostore, tudi v hlev k živali. Tudi na senik (pod, skedenj)

so šli, a so zaradi nevarnosti požara pustili ogenj zunaj, pred vrati. Šli so v tem vrstnem redu: svetilko je na začetku nosil pastir; za njim je s križem stopal eden mlajših domačih, za njim pa gospodar z ognjem (žerja-vico) v ponvi. Za gospodarjem je šla gospodinja z žegnano vodo in je ves čas z njo škropila okoli sebe. Vso pot so naglas molili rožni venec. Gospo-dar je imel rožni venec (patnošter) ovit okoli roke in je molil naprej. Vsi so morali iti, razen nepokretnega bolnika, ki je ta čas molil v postelji.

Ko so prišli nazaj v hišo, so pustili žerjavico s kadilom v žeknu (takoj za vratci velike zidane krušne peči), da je umrla – do konca stlela.

Domačijo so tako blagoslovili tri-krat – na tri svete večere: večer pred božičem, na silvestrovo in na svete tri kralje, ko je gospodar, ki je nosil ogenj, nad vhodna vrata napisal za-četnice imen svetih treh kraljev: G + M + B.

Po žegnanju, na predbožični večer, so imeli boljšo večerjo – močno za-beljeno polento z velikimi ocvirki; jedli so iz skupne sklede.

Franc Kališki se spomni, kako je enkrat na ta večer vstopil v hišo po-tujoči rokodelec Joško Mažar, Slovak po rodu, ki je od konca prve vojske do svoje smrti hodil od hiše do hiše v treh farah: sveti Lenart (Col), sveta Marjeta (Podkraj) in sveti Jošt (Črni Vrh). Ustavljal se je samo pri dolo-čenih hišah, tam, kjer se mu niso kaj zamerili. Dali so mu jesti in prenoči-šče, on pa jim je popravil lonce, kako orodje – in pripovedoval je zgodbe, največ o vojski. Navadno mu je go-spodinja postregla posebej, tisti ve-čer pa ga je povabila k skupni skledi.

Po večerji so tolkli orehe in lešni-ke, igrali volkovco in čakali na odhod k polnočnici. Ko so čakali na odhod v cerkev, so si pripovedovali bajke in pripovedke, povezane z vražami

(verovanji) v času božiča. Verjeli so namreč, da na sveti večer, če greš na križpotje k znamenju, slišiš, kaj se bo v tistem letu godilo doma in pri so-sedih. Če si na tak večer na križpotju pri kaki hiši slišal jok, je to pomeni-lo, da bo tisto leto v hiši mrlič ...

Topili so tudi svinec in ga vročega vlivali v mrzlo vodo. Iz podob, ki jih

je ustvaril strjeni svinec, so sklepali, kaj se jim bo v tistem letu zgodilo.

Do cerkve v Črnem Vrhu je bilo dobro uro in pol hoda, pot vodi sko-zi gozd, zato so si svetili z doma na-pravljenimi baklami – faglami. V ta namen so že novembra meseca po-sekali kakih osem centimetrov debe-le smrekice, jih na vrhu na drobno nasekali, v reže nakapali smolo in vse skupaj močno povezali z beko (vrsta vrbe) ali z vlaknatimi smreko-vimi vejicami – trtami. Če bi pove-zali z žico, bi bakla ugasnila, ker žica ne gori. Trta pa zgori, bakla se raz-pre (razcveti) in smola v režah lahko

gori. Ena bakla je svetila približno eno uro. Da je les lepo gorel, so ga tri dni pred božičem sušili v peči.

Na dan božiča so spet šli k maši – gospodar k prvi, ki je bila že ob šestih zjutraj, ostali pa k deseti maši. Spali so torej zelo malo, če pomislimo, da so tri ure porabili samo za pot.

Kosilo za božič je bilo svečano – svinjska župa iz suhega svinjskega mesa, krompir, zeljnata solata in ocvirkovka (potica, ki ima za nadev ocvirke). Ta je bila ves dan na peči, da je bila vedno gorka.

Dan pred božičem so spekli tudi poprtnjak – to so bili trije hlebci kru-ha, položeni eden na drugega in po-kriti z belim prtom. Zraven je obve-zno stal križ. En hlebec so pojedli na božič, enega na novo leto, enega pa za svete tri kralje. Od vsakega hlebca so dali tudi čistim živalim (govedu in drobnici), prašičem in psom pa ne.

Na božič nisi smel na obiske. Otro-kom, ki so na ta dan silili k sosedom, so rekli, da »ga bodo pri sosedu s ši-lom v rit zbadali«, če bo šel tja poha-jat. Na obiske so hodili drugi dan, na dan svetega Štefana.

Jasli so podrli na svete tri kralje, 6. januarja.

Po pripovedovanju Franca Rupni-ka – Kališkega2; zapisal: Franc Čer-nigoj2 Franc Rupnik – Kališki s Križne Gore (iz Mrzlega Loga), izjemen rezbar, je izrezljal že nešteto � gur in predmetov iz lesa, tudi � gure za jaslice. Živi v Šturjah, na Ribniku.

Franc Rupnik – Kališki ob svojih umetninah … (Foto: F. Černigoj)

Franc Rupnik – Kališki pred vrati, ki jih je izrezljal … (Foto: F. Černigoj)

Kališki križ za Križno Goro. Izrezljal ga je Franc Rupnik – Kališki … (Foto: F. Černigoj)

Ogenj v krušni peči … (Foto: F. Černigoj)

Zima za Križno Goro … (Foto: F. Černigoj)

Št. 37 • 16. december 201414 Dediščina

Kako so živeli Skoraj dve stoletji neverjetnih sprememb, ki so se zaradi tehnološke in informacijski revolucije v zadnjih desetletjih še stopnjevale, je preveč, da bi si, predvsem mladi in najmlajši, svet in zgornjo Vipavsko dolino v devetnajstem stoletju pred in po letu 1828 sploh lahko predstavljali. Isto okolje - danes naš svet - takrat brez tovarn in služb, brez neštetih trgovin, brez »osnovnih« srednjih in poklicnih šol ter univerze, pred parnimi stroji, brez motorjev z notranjim zgorevanjem, elektrike, železnice, cest in poti … letal? Stoletje še množične nepismenosti in na podeželju redke inte-ligence. Kljub vsemu pa so že takrat cesarsko kraljevi - državni uradniki, natančneje kot državni danes, za potrebe določanja dajatev vse evidentirali in vestno ter pregledno zapisali, na roke, v že natisnjene in za cesarstvo enotne ter tudi večjezične obrazce in tabele. Na podlagi teh podatkov, zapisanih v protokole in »cenilne operate« Franciscejskega katastra 1820-22 za »kranjski« zgornji del Vipavske doline (vzhodno od Hublja) in KO Planino ter Ustje je g. Stane Granda, za simpozij o Vrtovčevem času, že pred desetletji pripravil pregled »Kmetijske razmere v Vipavski dolini v prvi polovici 19. stoletja«. Popisi za dolino zahodno od Hublja (dežela Goriška) DO Ajdovščina, Lo-kavec, S.Križ, Šmarje … g. Grandi niso bili dosegljivi. Neobdelani ležijo »kdo ve kje« v Gorici, Trstu, Rimu, Dunaju … v Ljubljani skoraj zagotovo ne.Ker so bile v 19. st. v kmetijstvu spremembe počasne, med kraji s Hubljem razde-ljene doline pa praktično nobenih razlik, lahko takrat zbrani in ohranjeni podatki (1820 -40) služijo za predstavitev stanja za celo zg. Vipavsko dolino v devetnajstem stoletju. Tudi verodostojni so, saj kmetje niso imeli nobenega razloga da bi stanje olepševali (prej obratno), pa tudi naključno ali načrtno preverjanje (kontrola) je bilo zagotovljeno. Poleg »civilnih« so natančno popisovali tudi za vojsko, s katero ni bilo šale. Pregled z ugotovitvami in zaključki g. Grande se bere kot napeta, predvsem pa zelo poučna zgodba, v kateri, v večini v nezavidljivih vlogah, množično nastopajo naši predniki.Še vedno: » Vipavska dolina – slovenski eden« je že takrat, zaradi mile klime, ki jo je le občasno zmotila burja in hudourniških potokov, ki so zasipali dolino s kame-njem in peskom, veljala za vrt Kranjske. Zaradi klime, ne zaradi učinkovite izrabe tal in naravnih danosti obilnega pridelka. Vsi so na majhnih parcelah pridelovali vse: koruzo, ječmen, rž, strniščno repo, � žol, zelje, sirk, na njivah, travnikih, vrtovih, pašnikih, vinogradih in »plantah«. Krompir je bil še redek, več pšenice so pridelovali v Podragi. Njiv je bilo malo, delež vrtov skromen. Kljub slovesu vipavskega vina tudi delež vinogradov ni bil velik. Travniki in pašniki in v dolini »plante«, njive in vino-grad obenem. Zelje � žol in sirk so pridelovali med trtami. Zelo je primanjkovalo lesa. Gnojenje je bilo skromno in o kolobarjenju ni podatkov. Zelenjave in začimb so pridelovali za hišne potrebe, in ob izredno dobrih letinah so viške, toda redko sortnega, sadja prodajali v Idrijo in Ljubljano. Na negnojenih travnikih se je kosilo dvakrat letno, pašniki so bili še slabše oskrbovani. (se nadaljuje)

DROBCI PRETEKLOSTIZA DANES IN JUTRI

DUŠAN KREČIČ

FOTO

Laskar z DolaZnani »raubšicar« iz 19. stoletja še

vedno živi v bolj ali manj resničnih zgodbah, ki so se ohranile v ustnem izročilu, mnoge pa so tudi zapisane. Rojen davnega leta 1863 je Franc, poznan kot Laskar, spoznaval tego-be takratnega življenja. Veliko lačnih ust v družini ga je utrdilo v iznajdlji-vega in premetenega človeka. Kljub zaporu, ki je grozil tedanjim divjim lovcem, je vedno poskrbel, da druži-na ni stradala. Ukanil je še tako stro-ge žandarje, ki so venomer hodili v kontrolo. Že za časa svojega življenja je postal junak na Gori.

Ni čudno, da je navdihnil mnogo piscev, ki so o njem zapisali veliko zgodb. Leta 1926 je France Staro-vaški- Franc Žnidaršič, profesor Goriške državne gimnazije, napisal komedijo v štirih dejanjih, z naslo-vom Divji in nedeljski lovci, ki opi-suje Laskarja z Dola. Prvič je bila na oder postavljena na Predmeji kma-lu po drugi vojni, v režiji Viktorije Černigoj poročene Žonta. Drugič pa 31. avgusta 1974, v priredbi in režiji Franca Černigoja. Na isti dan sta v dvorani na Otlici potekali premiera in repriza. Skupina predmejske mla-dine je gostovala še v Ajdovščini, na Colu, v Podkraju in Spodnji Idriji. Nato je bilo počitnic konec, dijaki in študentje so se vrnili v šolske klopi.

40 let je minilo od takrat, sedaj zreli možje in žene obujajo spomine na te lepe dni. Srečanje nekdanjih akterjev predstave je potekalo v planinskem domu v Tihi dolini na Predmeji. Veliko smeha in nostalgičnih spo-minov se je utrnilo ob ogledovanju posnetkov izpred štiridesetih let. Na srečo sta prav tisto leto dva mlada etnologa - Naško Križnar in Danilo Zega, poslana iz Goriškega muzeja, temeljito prečesala Goro. Vse kar sta o Gori in Gorjanih zbrala je bilo ta-krat razstavljeno v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Na � lmski trak pa je po-snetih tudi nekaj prizorov igre, ki so jo prav tedaj igrali na Otlici. Ali bodo še kdaj ponovili to krasno igro, tudi o tem je tekla beseda. In upajmo, da ne zadnja. S časom ne bo težav, ali pa, saj je nekaj že upokojencev. Pa ne odlašajte preveč.

Igrali so:, Irena Velikonja (Mari-nič) Nives Černigoj (Krapež) Sil-vester Likar, Ksenja Bizjak (Peteh), Angel Vidmar, Stanko Velikonja (pokojni), Jože Velikonja, Ciril Čer-nigoj (pokojni) Slavko Vidic, Emil

Velikonja, Valter Polanc, Ivan Žonta in režiser Franc Černigoj, Marje-

ta Likar- (Picinini) šepetalka Nevenka Vidmar

foto

: Naš

ko K

rižna

rfo

to: N

aško

Križ

nar

foto

: Nev

enka

Vid

mar

foto

: Nev

enka

Vid

mar

Škof monsinjor Metod Pirih

Št. 37 • 16. december 2014 15Šport

Svečana podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2014

V soboto, 6. 12 2014, je bila v Dvo-rani Prve slovenske vlade svečana podelitev najvišjih priznanj Planin-ske zveze Slovenije za leto 2014. Pri-reditve so se udeležili predstavniki Planinske zveze Slovenije, dobitniki priznanj iz cele Slovenije, župan naše občine Tadej Beočanin ter predstav-niki različnih društev in organizacij.

Slavnostni govornik na prireditvi je bil Viki Grošelj, ki je namenil pla-nincem naslednje besede: «Veliko nas je, ki smo vsak na svoj način svo-ja življenja posvetili goram in le te so nam našo predanost obilno poplača-le. Lepo in prav pa je, da se s prizna-nji PZS spomnimo najbolj predanih med nami.«

Predsednik Planinske zveze Slove-nije Bojan Rotovnik pa je zapisal, da

je podelitev najvišjih priznanj PZS zaslužnim članom tudi trenutek za premislek o prostovoljstvu, vredno-ti, ki je temelj delovanja planinskih društev in celotne planinske organi-zacije vse od njene ustanovitve.

Župan Tadej Beočanin je v svojem pozdravnem govoru pohvalil idejo planinstva, odnos do narave in skrb zanjo, prostovoljno delo in koristno preživljanje prostega časa. Planin-stvo je primerjal s taborniki, ki jim je dolgo pripadal.

Glasbeno so obogatili prireditev harmonikarji in kitaristi glasbene delavnice iz Ajdovščine. Oglasile so se violine dijakinj Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine. Skupna pesem različnih instrumentov je segala poslušalcem do srca. Oboa, ki jo je

igrala dijakinja Srednje šole Veno Pilon, je melodijo čudovito dopol-njevala.

Peli in plesali so tudi učenci OŠ Šturje.

Plesalci Folklorne skupine Most so s svojimi poskočnimi koraki polep-šali planinski praznik v Ajdovščini. Oblečeni v primorske narodne noše so dva spleta primorskih plesov.

Uvod v praznovanje je bila pla-ninska himna Oj, Triglav, moj dom. Zapeli so jo pevci pevske skupine Castrum. Njihovi ubrani glasovi so bogatili kulturni program na odru in razpoloženje v avli dvorane, kjer je bila postavljena razstava o delova-nju planinskih društev od Bovca do Ajdovščine. Posegla je tudi čez mejo, v Benečijo. Idejni vodja razstave je bil Gregor Rupnik, delo pa je vodil Žarko Rovšček. S svojimi prispevki so sodelovali predstavniki drugih planinskih društev. Otvoritev je bila v Planinskem muzeju v Mojstrani. Potem je potovala razstava na Cer-kljansko, v Idrijo in v Novo Gorico. Zdaj je bil praznični trenutek, da je prišla v Ajdovščino. Prispevki, ki jih prinaša, poučujejo o razvoju in vlo-gi planinstva pri nas. Dokazujejo in bodrijo z vzgledi iz preteklosti. So spodbuda prihodnosti in zahvala preteklosti. Na prireditvi jo je pred-stavil in opisal avtor Žarko Rovšček.

V Ajdovščini so bile podeljene SVEČANE LISTINE Planinske zve-

ze Slovenije posameznikom, ki so s svojim delom obogatili delo planin-cev v posameznih društvih.

SPOMINSKE PLAKETE PZS so prejeli posamezniki za pomembno delo na področju planinstva in ob življenjskih jubilejih.

POSEBNA PRIZNANJA PZS so bila podeljena za velike in pomemb-ne prispevke pri širšem planinskem delu.

Svečano listino PZS je za svoje bo-gato delo na področju planinstva prejel tudi Vladimir Lemut, član Pla-ninskega društva Ajdovščina.

V obrazložitvi za priznanje je bilo zapisano:

»Vladimir Lemut je dolgoletni ak-tivni član društva. Zaupane so mu bile, in so mu še vedno, pomembne funkcije. Kot predsednik društva je v delo vložil veliko energije, kar se je čutilo v kraju in v širši okolici. Orga-niziral in vodil je mnoge akcije. Med najpomembnejšimi je bilo prazno-vanje 100-letnice društva. Vedno se je zavzemal, da ob različnih obletni-cah in dogodkih svoje mesto najde-ta tudi besedna umetnost in glasba. Ob tem jubileju društva je izšla tudi knjiga.

Posebno skrb je vedno namenjal varovanju narave in stanju koč na Čavnu in pod Golaki, ki sta, kot je rad poudarjal, domova ajdovskih planincev.

Sodeloval je z vsemi društvi v ob-

čini in nikoli ni štel opravljenih pro-stovoljnih ur.

Kot planinski vodnik je organiziral in vodil številne pohode v domače in tuje gore. Vesel je bil vsakega poho-dnika, ki se mu je pridružil. Trudil se je prenesti svojo ljubezen do gora na mlajše, ki jih je obiskoval po šolah in jih spodbujal h koristnemu preži-vljanju prostega časa v naravi, v pla-ninah. Sodeloval je z vodstvi šol in pomagal pri varni izpeljavi športnih dni. V veliko veselje so mu bili pole-tni tabori mladih planincev.

Vladimir Lemut je planinec z dušo in srcem. Ljubi naravo in gore, rad ima ljudi in to zna pokazati z bese-dami in dejanji.«

V imenu vseh dobitnikov se je g. Lemut zahvalil za priznanja, ki so pohvala za preteklo delo in obveza za prihodnost.

Prireditev je izzvenela s poskočno pesmijo, v vedrem razpoloženju in v pogovorih o lepih planinskih poteh.

Celotno prireditev so po-vezovali študentje: Soraja in Nina Tratnik ter Jan Špacapan. Irena Šinkovec

Razprava o zaposlovanju mladih v športu uvod v kongres Fitnes zveze Slovenije

Turistične nočitvene kapacitete v Ajdovščini so bile zadnji konec tedna v novembru zasedene do za-dnje postelje. V Športnem centru Ajdovščina se je namreč vršil 13. kongres Fitnes zveze Slovenije, ki se ga je udeležilo preko 400 obi-skovalcev iz vse Slovenije. Uvod v srečanje pa je bila zanimiva in zelo

dobro obiskana javna debata o za-poslovanju mladih v športu.

Javna razprava »Šport – priložnost za mlade?«, ki je v petek, 29. novem-bra 2014, potekala v prostorih Sre-dnje šole Veno Pilon, je pritegnila precej zanimanja. Poleg mnogih do-mačih trenerjev, vaditeljev in špor-tnikov, ki v tej sferi iščejo svoj kruh,

je bila zanimiva tudi za dijake, ki so pred odločitvijo kako graditi svojo lastno življenjsko kariero.

Poleg predstavnikov organizator-jev – Fitnes zveza Slovenije, Sokol-ska zveza Slovenije in Športna zveza Ajdovščina – so bili med vabljenimi gosti še župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin, državni svetnik To-maž Horvat, posveta se je udeležila krepka ekipa Direktorata za šport, ki deluje v okviru pristojnega mini-strstva, predstavnik civilne športne iniciative iz Bele Krajine in drugi. To je bila že četrta v vrsti javnih razprav o prihodnosti športa za zdravje, ozi-roma rekreativnega športa v Slove-niji. Organizatorji želijo opozoriti na zapostavljenost rekreativnega športa za zdravje in za mlade. Hkrati pa so želeli predstaviti možnosti za za-poslovanje mladih v civilni športni sferi, predvsem v društvih na lokalni ravni ter razpravljati o možnostih za stabilni razvoj, pa tudi povezova-nje civilne športne sfere z drugimi področji – gospodarstvom, zdra-vstvom, šolstvom.

Uvodne misli v javno razpravo je podal Dušan Gerlovič, predsednik Fitnes zveze Slovenije. Od 20.000 društev, ki delujejo v naši državi, jih je preko 8.000 športnih. Javne raz-prave so pokazale, da društvena ci-vilna sfera med seboj in tudi navzven ni ustrezno povezana ter da bi lahko bistveno prispevala pri zaposlovanju mladih, vendar država in lokalne skupnosti tega potenciala ne prepo-znata in ne izkoriščata. V okviru raz-

prave v Ajdovščini je bilo podanih veliko informacij o možnostih zapo-slovanja v športu z javnimi sredstvi, o odnosih med državo in lokalno skupnostjo, pa tudi o problematiki športa in sistemskega urejanja špor-ta v Sloveniji. Skozi razpravo se je izkazalo, da določene rešitve niso ustrezne in ne bodo dale učinkovitih rezultatov. Za predstavljen projekt Trim šol večina meni, da je dober, vendar pa je potrebno spremeniti razmerje so� nanciranja, saj predvi-deva kar 75 % potrebnih � nančnih sredstev s strani lokalne skupnosti in 25 % države. Za projekt panožnih športnih šol je način so� nanciranja sprejemljiv, pobuda iz razprave pa je, da se merila za so� nanciranje spre-meni (dopolni) na področju zahte-

vane izobrazbe športnega delavca. Pomembna pobuda razprave je tudi, da želi civilna športna sfera sodelo-vati pri pripravi načrtov za svoj la-stni razvoj.

V Ajdovščini, ki ponuja zelo pe-ster nabor možnosti za rekreacijo in šport za zdravje, bo ta dejavnost še naprej podrta s strani Občine, je zagotovil župan Tadej Beočanin. Hkrati pa vidi velike možnosti za razvoj dejavnosti v okviru razvoja turizma, ki je ena od prioritet v pri-hodnosti Ajdovščine. V tem okviru pušča odprte možnosti za investi-ranje v novo športno in rekreativ-no infrastrukturo, predvsem pa bo Občina nasploh podpirala odpi-ranje novih delovnih mest. sh

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Želimo vam vesele praznične dni in aktivno leto 2015. Športna ali rekreativna vadba je lahko tudi lepo darilo za vaše sorodni-ke, prijatelje ali poslovne partnerje. Zavod za šport Ajdovščina ponuja vam ponuja možnost nakupa darilnih bonov. Ne spreglejte niti popu-stov za obisk bazena in savne v decembru. Urnik Športnega centra Ajdovščina v decembruNa božični večer, 24. 12. bo ŠC Ajdovščina odprt od 16. do 20. ure. 26., 27., 29. in 30. decembra - od 10. do 21. ure (savna do 22:00 ure), 25. 28. in 31. decembra ter 1 januarja ZAPRTO.Praznične vstopnice s popustom - bazen 2,5 evra, savna 10% popusta za enkratni ali pa za 10 obiskov. Darilni boniSvojim prijateljem in družinskim članom lahko ob posebnih priložnostih, obletnicah podarite darilni bon za bazen, savno ali druge storitve Zavoda za šport Ajdovščina. Obisk Športnega centra Ajdovščina je lahko odlična izbira ter primerno darilo za izkazovanje pozornosti.

Št. 37 • 16. december 201416 Šport

Zaključek pestre in uspešne sezone 2014

Domači klub, KK Črn trn zaklju-čil sezono z izjemnimi uspehi.

KK Črn trn se je udeležil večine najodmevnejših tekmovanj v gor-skem kolesarstvu tako doma kot tudi v tujini. Tekmovalci so dosegli odmevne rezultate(ali sodelovali) v skoraj vseh disciplinah gorskega kolesarstva: 4-krosu, spustu, enduro, dvoboju, prostem slogu in BMX-u.

V nadaljevanju bi vam radi pred-stavili najodmevnejše rezultate leto-šnjega leta:

• naslov članskega Državnega prvaka in pokalnega zmagovalca v spustu je osvojil Miran Vauh,

• naslov članske Državne prvaki-nje in pokalne zmagovalke v spustu je osvojila Zarja Černilogar,

• naslov članskega Državnega prvaka v 4 krosu je osvojil »ajdovc« Matija Stupar,

• naslov mladisnkega Državnega prvaka je osvojil »ajdovc« Mitja Er-gaver,

• naslov članskega Državnega pr-

vaka v Enduru je osvojil Peter Mli-nar,

• naslov prvaka v mednarodni se-riji Superenduro je osvojil Kristjan Medvešček,

• naslov Evropske pokalne prva-kinje v spustu (IXS CUP) je osvojila Zarja Černilogar,

• naslov mladinskega Državnega podprvaka v spustu je osvojil Luka Berginc,

• naslov članskega pokalnega pr-vaka v Enduru je osvojil Kristjan Medvešček,

• ekipa KK Črn trn je bila v no-vembru proglašena za najboljšo En-duro ekipo v Sloveniji,

• ekipa KK Črn trn je bila v no-vembru proglašena za drugo naj-boljšo Spustaško ekipo v Sloveniji (za prvaki ŠKTD Avče).

Na mednarodnem nivoju je Zarja ubranila naslov evropske pokalne prvakinje v spustu po verziji IXS cup in dosegla izvrstno 8. mesto na sve-tovnem pokalu v Meribelu . Kristjan se je prav tako odlično odrezal v en-duru in zmagal v zahtevni italijanski mednarodni seriji Superenduro, v kategoriji do 23 let.

Ne smemo pozabiti tudi na uspeh Janija Fučke, v slovenskem prostem slogu (dirt) in na njegov znameniti pionirski dvojni premet z BMX ko-lesom, ki si ga lahko ogledate tudi v spletnih medijih.

Nekaj sprememb v ekipi …Letošnja sezona je zahtevala tudi

svoj davek in sicer poškodbo Mi-rana Vauha na sredini sezone v Sc-

hladmingu. Miri potrjuje, da bo za naslednjo sezono že v redu. Žal pa z naslednjo sezono v nov klub pre-stopa tudi naša Zarja . KK Črn trn nima dovolj � nančnih sredstev, da bi Zarji omogočil potrebno aktivno udeležbo na vseh tekmah Svetovne-ga pokala in zato smo v dogovoru z ekipo Uniortools uredili prestop. Zarji želimo vse najboljše na njeni nadaljnji športni poti!

Z uspešnim delom na mladih smo uspeli pridobiti tudi nove tekmo-valce. Med njimi bi želeli izpostaviti Žana Godino, državnega prvaka v BMX in edinega slovenskega udele-ženca na BMX Super Cross dirkah. Uspelo nam je pridobiti tekmovalce različnih starostnih razredov tako, da imamo dobro skupino tekmoval-cev tudi za prihodnje sezone.

Črn trnovci še naprej aktivni v or-ganizaciji športnih prireditev …

Po nekaj letih in zapletih je velika proga 4X, na kateri smo člani KK Črn trn leta 2009 organizirali prvo Evropsko prvenstvo v Ajdovščini, zopet zaživela v tekmovalnem duhu. Gostili smo Državno prvenstvo v 4-krosu. Po napeti dirki si je domač klub priboril naslov Državnega pr-vaka v članski in mladinski katego-riji. Tekmovanja se je udeležilo 60 tekmovalcev iz različnih starostnih skupin.

Že tradicionalno smo izvajali tabor gorskega kolesarstva, katerega se je udeležilo veliko najmlajših kolesar-jev. Tedni kolesarstva so bili na mali progi v Palah in v učilnicah Hiše Mladih poučni in zanimivi že od začetka meseca septembra. Poleg iz-obraževalno-vadbenega programa v družbi vaditeljev in aktualnih držav-nih prvakov (Matija Stupar, Kristjan Medvešček, Mitja Ergaver, Tilen Jej-čič idr.) sta bili v okviru tabora orga-nizirani tudi dve dirki v pokalu B4X za otroke in mlade do 15 leta staro-sti. Ob zaključku tabora bi radi izpo-stavili starše mladih kolesarjev. Za-hvalili bi se jim za aktivno udeležbo in nesebično pomoč pri organizaciji.

Poleg strnjene oblike vadbe v okvi-ru tabora gorskega kolesarstva, Ma-

tija Stupar (aktualni državni prvak v 4 krosu) že tretje leto zapored vodi treninge gorskega kolesarstva za otroke in mlade. Treningi so dvakrat tedensko in potekajo na mali progi v Palah, ter na drugih prizoriščih. Plod dobrega dela se že obrestuje, saj mladeniči v svojih kategorijah dose-gajo odlične rezultate. V disciplini BMX, ki je za začetnike tudi ena od najbolj primernih, je Tim Rovtar na mednarodnih preizkušnjah posegal po najvišjih mestih. V podmladku KK Črn trn je še veliko perspektiv-nih tekmovalcev, o katerih boste v prihodnosti zagotovo še kaj slišali.

1. slovenska gorsko-kolesarska konferenca sklicana v Ajdovščini, na pobudo domačega kluba …

Že pred začetkom letošnje sezone (22. februarja) je KK Črn trn v so-delovanju s Kolesarsko zvezo Slove-nije, organiziral 1. slovensko gorsko kolesarsko konferenco v Ajdovščini. Dogodek je bil zelo aktualen, saj se je v tem času sprejemala tudi zako-nodaja glede gorskega kolesarjenja po naravnih površinah. Dogodka se je udeležilo več kot 60 udeležencev z različnih organizaciji in društev med katerimi Planinska zveza Slo-venije, predstavniki Smaragdne poti, Kolesarskega parka Pohorje, gorsko kolesarski klubi, lastniki zemljišč in drugi. KK Črn trn se je za kon-ferenco odločil, ker verjamemo, da ima gorsko kolesarstvo kot šport in turistična dejavnost velik potencial v naši dolini.

V novo sezono s svežim zagonom, idejami in delom …

V naslednjem letu bodo naši na-pori uperjeni v nastope naših tek-movalcev na vrhunskih tekmah, pridobivanje mladih kolesarjev in nadaljevanje dosedanjega dobrega dela v obliki: družbeno-koristnih pobud in dejanj, izobraževanj in osveščanj, sodelovanja z dobrona-mernimi lokalnimi društvi, ustano-vami in posamezniki, s Kolesarsko zvezo Slovenije, Evropsko in Svetov-no kolesarsko zvezo, s planinskimi društvi in zvezo, z aktivnim delom na področju organiziranja in izva-janja gorsko-kolesarskih aktivnosti, sodelovanjem pri urejanju predpisov in spodbujanju zakonitih ureditev, predvsem pa s sodelovanjem z Ob-čino Ajdovščino, s pomočjo katere lahko dosežemo, da naša vizija v pripravi in delno že v zvedbi (legali-zirani poligoni), Ajdovščina postane KOLESARSKI CENTER svetovnega kova.

Želimo si in zato kot člani nepro-� tnega društva vlagamo tudi veliko zasebnega časa in energije v pri-pravo podlage za ureditev gorsko kolesarskega »centra« v Ajdovščini, ki bi povezal različne že obstoječe objekte in ureditev novih objektov in poti v zaključeno celoto. S tem bi omogočali celovito ponudbo za vadbo različnih gorsko kolesarskih disciplin in širok spekter možno-sti za razvijanje gorsko kolesarske-ga turizma na našem področju. S podporo in pomočjo Občine Ajdo-vščina nam bo to lahko uspelo. KK Črn trn

Košarka – pogled z roba igriščaTa veseli dan kulture … ali gosto-

vanje v Domžalah3. decembra (sreda), na ta veseli

dan kulture, smo deset fantov ekipe U15 spokali v tri avtomobile in se odpravili na gostovanje v Domžale. Hala Komunalnega centra v središču Domžal, dom košarkarjev Heliosa. Prenovljena, prebarvana s toplimi barvami, prijetna. Pred leti, v televi-zijskih prenosih, polna navijačev. To sredo pa … nekaj staršev domačih igralcev in trije šoferji gostujoče eki-pe. A je treba poudariti, da smo bili gostje glasnejši od domačinov? Da so bili starši domačinov bolj »gleda-liška« publika… pač dnevu primer-no.

Pa se spet vprašam, kakšna je vlo-ga staršev na tekmi? A ne pridejo na tekmo zato, da bodo spodbujali svojega otroka? Da bodo navijali za

svojo ekipo? Da se bodo veselili sku-paj s fanti ob uspehih ter da bodo podpora in tolažba ob neuspehih? Očitno ne. Ker niso (ali pa zelo po-vršno) prebrali Častne starševske. »… Dajmo tudi mi vse od sebe in spodbujajmo svojo ekipo, prav tako pa za dobre poteze zaploskajmo tek-mecem. …«

V tej starostni kategoriji fantje igrajo »pravo« košarko – veliko je dobrih akcij in lepih košev, zato ob-časno ploskanje pač ni dovolj. Tudi napetih in infarktnih končnic ne manjka. Fantje si želijo in zaslužijo veliko publike ter pravo navijanje, pa čeprav so navijači »samo« star-ši. In mislim, da smo starši letnika 2000 tisti ta pravi – veliko nas je na domačih tekmah, pa tudi na gosto-vanja se nas odpravi kar precej. Če pa nas številčno ni ravno veliko, smo

toliko bolj glasni. Športno navijamo, pohvalimo dobro izvedene akcije, dosežene koše, spodbujamo ob ne-uspehih, se tudi razjezimo (največ-krat nad sodniškimi odločitvami seveda), z aplavzom nagradimo tudi dobre poteze nasprotnikov. In pred dvorano po zmagi nismo preveč ev-forični, po porazu pa ne modrujemo in naštevamo napak, ki so jih fantje naredili. To je naloga nekoga druge-ga. Sploh pa, saj fantje sami vejo, kaj je bilo prav in kaj narobe.

Zato, dragi starši, opravite svojo navijaško (in po potrebi šofersko) nalogo. Naj vam ne bo težko sedeti na domači tribuni. Vzemite si čas in peljite mulce na gostovanje. In naj ne bo razlog, da vas ni na tekmo, nepoznavanje pravil košarkarske igre. Ker ne boste edini. Tudi sama se po vseh teh letih še vedno učim.

A še vedno ne vem, zakaj po stor-jeni osebni napaki enkrat spravijo žogo v igro s strani, drugič pa izpod koša, da o tem, kaj je (ob reprezen-

tančnih nastopih večkrat omenjeni) »pick&roll«, pojma nimam … Saša Brecelj

foto

: Alo

jz B

olči

na

Št. 37 • 16. december 2014 17Rekreacija

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE

MIX AEROBIKA MOŽNOST KOMBINIRANJA S FITNESOM

PRVI OBISK JE BREZPLAČEN Trajanje: 1x do 2x tedensko Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 1900-2000 in SRE 1900-2000 - Črniče (dvorana v OŠ); TOR 1830-1930 - Šempas (mala dvorana v OŠ); TOR 2000-2100 - Šmarje (Gasilski dom); PON 2030-2130 in ČET 1830-1930

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

VADBA V ZRELIH LETIH PRVI OBISK JE BREZPLAČEN

Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dom krajevne skupnosti); ČET 1700-1800

*člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur popusta/mesec *člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec

REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLE

Trajanje: 16 ur (2x tedensko); začetni in nadaljevalni tečaj Termini: po dogovoru

Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

*člani DU Ajdovščina in Vipava ter člani DI Ajdovščina imajo 20eur popusta *člani Društva MIDS imajo 10eur popusta

INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE: rekreativcek@gmail.com ali 041 472 128

SMUČANJE ZA OTROKE 6-12 let (ŠTEVILO PRIJAV OMEJENO)

Trajanje: 20 urni tečaj bo potekal v času zimskih počitnic (organiziran prevoz) Termin: 23. 2. - 27. 2. 2015 Trajanje: 900-1300 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče Javornik oz. SKI BOR Črni Vrh

VIKEND TEČAJI SMUČANJA 4-6 let Trajanje: sobota in nedelja (otroke pripeljejo starši) Termin: 1. 24. 1. - 25. 1. 2015 2. 31. 1. - 1. 2. 2015 3. 7. 2. – 8. 2. 2015 4. 14. 2. – 15. 2. 2015 Trajanje: 900-1200 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče SKI BOR Črni Vrh

IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME Nudimo možnost izposoje smučarske opreme. Opremo si lahko izposodite kadarkoli po predhodnem naročilu (izposoja za en ali več dni, vikend, šole v naravi, tečaje smučanja,…).

INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE: rekreativcek@gmail.com ali 041 472 128

OBVESTILO Obveščamo Vas da Ribiška družina Ajdovščina vpisuje nove člane. Vse

informacije kako postati član ribiške družine dobite po elektronski pošti info@rd-ajdovscina.com ali po mobitelu 041 621 587. Nove člane bomo vpisovali do 28. februarja 2015.

POHITITE, ŠTEVILO VPISOV JE OMEJENO!

KK Ajdovščina vabi trenerjeŠtevilo članov v naših košarkarskih

šolah se vztrajno veča, zato potrebu-jemo novih moči.

Če si trener in te veseli delo z mla-dimi – dobrodošel. V klubu te bomo veseli!

KK Ajdovščina

Info. bolcina.am@siol.net mail, te-lefonska številka 031 513-410 Alojz Bolčina

V pripravah na »Transcontinental race 2015«

Andrej Zaman, znani ultrama-ratonski kolesar iz Dobravelj, je že v aktivnih pripravah na Trans-continental race 2015. Gre za eno najtežjih kolesarskih preizkušenj, na kateri doslej Slovenci še niso nastopili, trasa dirke gre tudi skozi Ajdovščino (in Dobravlje!).

Andrej je navdušen kolesar, ki pa mu dirkanje ne pomeni toliko, kot vzdržljivost. Že več let se ukvarja z ultramaratonskim kolesarjenjem. Šestkrat doslej se je udeležil DOS--a (Dikra okoli Slovenije, 1230 km), najprej solo, nato v mešanih dvo-jicah, v tej konkurenci ima že dve zmagi!

Zadnjih šest let pa se aktivno ude-ležuje brevetov, netekmovalnih ul-tramaratonskih kolesarskih druženj na razdaljah od 200 do 2000 in več km, z upoštevanjem cestno-prome-tnih predpisov, ob vseh vremenskih pogojih ter z omejenim časom. Zma-govalci so vsi, ki znotraj določenega časa dosežejo vse kontrolne točke in končni cilj. Prevozil je že celo vrsto

brevetov, najdaljšega letos maja, na relaciji Benetke – Genova - Pisa – Amal� – Benetke, 2200 kilometrov, kar pomeni 151 ur, ali skoraj 6 dni in pol vrtenja pedal (vmes je spal vsega 8 ur)!! Med 47 udeleženci je dosegel 4. najhitrejši čas, s prevoženo razda-ljo pa je postavil še vedno veljaven slovenski rekord!!

Eden aktivnejših (če ne najaktiv-nejši) randonneur v Sloveniji je v teh letih prevozil vse najelitnejše brevete v Evropi: 2011 – Pariz – Brest – Pa-riz (Francija, 1230 km), 2012 – 1001 milj (Italija,1625 km), 2013 – Lon-don – Edinburg – London (Velika Britanija, 1420 km), 2013 – Madrid – Gijon – Madrid (Španija, 1240 km), 2014 – Giro Ciclistico delle Re-publiche Marinare (Italija, 2200 km), 2014 – Ronde Alienor d‘Aquitaine (Francija, 1230 km), 2014 – Tour Blanc Rando (gorski brevet okoli Mont Blanca, Italija, Francija, Švica, 1000 km), 2014 – Krug oko Srbije (Srbija, 1010 km), 2011, 2012, 2013 in 2014 – Slovenskih 1000+ (Slove-

nija, 1013 km). Preizkuša pa se tudi kot organizator – nekaj tovrstnih kolesarskih druženj tradicionalno pripravlja v Ajdovščini. Vsako prvo soboto v marcu v sodelovanju z OŠ Šturje prireja dobrodelni brevet (200 km) za šolski sklad. Konec junija pa v njegovi organizaciji poteka tudi najdaljši slovenski brevet Slovenskih 1000+. Oba športna dogodka iz leta v leto privabljata več kolesarjev ter imata že nekaj let mednarodno ude-ležbo.

Andrej pa že načrtuje nove pod-vige, še daljše in zahtevnejše. V letu 2015 bi se v maju želel ponovno ude-ležiti 2200 kilometrskega breveta po Italiji. Še večja želja in glavni cilj za novo leto pa je udeležba na dirki Transcontinental race 2015. Gre za eno najtežjih kolesarskih preizku-šenj na svetu, ki se bo začela natanko opolnoči 25. julija 2015. Trasa po-teka iz Flandrije (Belgija) do Istan-bula v dolžini okoli 4200 km, vmes pa so štiri kontrolne točke: prelaza Mont Ventoux v Franciji in Assi-etta v Italiji, Vukovar (Hrvaška) in Lovčen v Črni gori. Vso ostalo pot si vsak udeleženec postavi sam. Pra-vila so sicer enostavna – kolesar je na tej preizkušnji sam, prepovedana je vsaka pomoč tretje osebe ali spre-mljevalna ekipa, vožnja v skupini ni dovoljena. Vse, kar bo torej Andrej potreboval, bo moral voziti s seboj ali kupovati sproti. Strokovnjaki za ultramaratonsko kolesarjenje meni-jo, da je ta dirka zahtevnejša celo od slovitega RAAM-a.

Dirka je bila doslej izvedena dva-krat, na tretji ediciji pa prvič lahko pričakujemo slovensko udeležbo. In še tale zanimivost – trasa dirke pelje tudi skozi Ajdovščino in Dobravlje, ki se bosta tako po Andrejevi zaslugi še nekoliko bolj na debelo zapisala na športno-rekreativno-turistični zemljevid Slovenije in Evrope.

Dobrodelno miganje 60 udeležencev tradicionalnega

zumba maratona in 20 udeležencev skupinske vadbe na kolesih je za do-

brodelni namen zbralo 500 evrov, s čimer so socialno ogroženim polep-šali praznike, sebi pa podarili še ko-

šček zdravega duha. Hvala in srečno!

Št. 37 • 16. december 201418 Mladi

MC Hiša mladih

DEDEK MRAZ, Dvorana prve slovenske vlade, ponedeljek, 29. 12., ob 17.00. V Dvorani prve slovenske vlade nas bo obiskal nihče drug kot sam dedek Mraz. Iz svojega bivališča pod Triglavom, bo prišel v Ajdovščino.Mladinski center Hiša mladih pripravlja pestro dogajanje, ki se bo začelo že ob 17.00. Najprej nam bodo zaplesale plesalke plesnih skupin ADC pod vodstvom Elene Mikuž, nato pa bo sledila gledališka predstava Pravljična Vililandija Gledališča KU-KUC. Po predstavi bo sledil prihod dedka Mra-za, ki bo otroke tudi simbolično obdaril! Lepo vabljeni!HIŠA MLADIH NA OBISKUV torek, 16. 12., Mladinski center Hiša mladih prihaja na obisk v Gaberje. V popoldanskem času, med 16.00 in 18.00, otrokom pripravljamo božično obarvane ustvarjalne delavnice, družabne igre in še kaj. Lepo vabljeni!

Festival Hiše mladih 2014

Ajdovščina 17 – 22 novemberV Mladinskem centru Hiša mladih

Ajdovščina smo uspešno izpeljali tudi osmi, zaporedni, Festival Hiše mladih. Dogodek, ki je namenjen promociji organizacij, ki delujejo v ajdovski Hiši mladih je tudi tokrat pritegnil mnogo obiskovalcev, ki so lahko izbirali med pestro izbiro naj-različnejših vsebin.

Festival se je pričel z nadvse zani-mivim, skorajda pustolovskim po-

topisom Na klancu, ki prikazuje pot skupine mladih z muslauf kolesi v Rezijo. Že naslednji dan pa eden iz-med vrhuncev festivalskega tedna, okrogla miza o turizmu v Vipavski dolini, ki je pritegnila mnogo obi-skovalcev in odgovorila na marsi-katero vprašanje. V času festivala so nas obiskali iz novogoriške E-hiše, klepetali smo v živo z legendo slo-venskega športnega komentatorstva Andrejem Staretom, o problemu

športnih stav pa je spregovoril Toni Cahunek. Alek Blazevski nam je v četrtek predstavil slaščice Makedo-nije, starše pa so navdušili najmlajši plesalci in plesalke plesnega centra ADC. V Galeriji Hiša mladih sta svoj fotografski talent na ogled po-stavila Irena Udovič ter Nejc Franca, za festivalski glasbeni presežek pa je poskrbela kot vedno odlična Severa Gjurin. Zaključek festivala je pri-padel gorskim kolesarjem, najprej s skupno turo po sončni okolici Ajdo-vščine, kasneje z podelitvijo najbolj-šim endurašem, vse skupaj pa se je zaključilo s koncertom domačih � e Hoax program ter Bring on the Van-guards.

Obisk dogodkov ter odzivi obisko-valcev so še enkrat več pokazali, da je festival na pravi poti ter da mu prepoznavnost raste. V MC Hiša mladih pa smo že zavihali rokave in snujemo ideje za deveti festival, ki bo na sporedu novembra prihodnje leto.

SOBOTA, 2O. DECEMBER AJDOVSCINA TRG 1. SLOVENSKE VLADE

PELICONOV KOTICEK ZA LJUBITELJE PIVA

PRAZNICNA DEGUSTACIJA S FALADURJEM

OKTET KITAR GLASBENE SOLE VINKA VODOPIVCA AJDOVSCINAPIHALNI ORKESTER GLASBENE SOLE VINKA VODOPIVCA AJDOVSCINA

CIRKOKROG- POULICNI CIRKUS

USTVARJALNA DELAVNICA IZDELOVANJA SVETILK POD VODSTVOM ARHITEKTURNEGA DRUSTVA FORUM

PODELITEV PRIZNANJ NAJ PROSTOVOLJEC LETA

SPREHOD Z LUCKAMI PO PRAZNICNO OKRASENI AJDOVSCINI

DEJAN STEMBERGER, MELODICNO GLASBILO HANG DRUM

D&D ACUSTIC, KONCERT

USTVARJALNE DELAVNICE MC HISA MLADIH IN MDPM

FALADURJEVA KULINARICNA DELAVNICA ZA OTROKE

GLEDALISKA PREDSTAVA O DIMNIKARCKU, KI JE SRECO ISKAL(ZA SKRATKOV ABONMA IN IZVEN, VSTOPNINA 5 EUR)

STELLA & STAR, PREDSTAVA OD NEBA S SRCEM OKROG SVETA

PRAZNICNA TRZNICA

DOBRODELNA AKCIJA MC HISE MLADIH: ZBIRAMO IGRACE, SLADKARIJE, KNJIGE, SALE, KAPE IN VSE OSTALO, KAR LAHKO V DECEMBRU POGREJE MALA PREMRAZENA SRCA

DOPOLDNE 9:00 - 13:00

POPOLDNE 15:00 - 21:00

9:00 - 12:00

10:00

10:30

11:30

15:00 - 21:00

15:00 - 21:00

15:30

16:00

16:30

17:00

17:30

18:30

19:30

VES DAN 9:00 - 13:00 IN 15:00 - 21:00

9:00 - 21:00

9:00 - 21:00

Bozicni sejem

. . ..

Obiskal nas je Miklavž!

Zakorakali smo v praznični čas, ki se je kot vsako leto začel z obiskom Miklavža. Mladinski center Hiša mladih mu je skupaj z Občino Ajdo-vščina pripravil slavnostni sprejem, ki se ga je v Dvorani 1. slovenske vla-de v Ajdovščini udeležila zares velika množica otrok.

V petek, 5. Decembra, je otroke že uro pred začetkom glavnega dogaja-nja pričakala ustvarjalna delavnica pod vodstvom strokovnih delavk iz Mladinskega Centra Hiša mladih in Medobčinskega društva prijateljev

mladine. Dogajanje na odru se je začelo v znamenju ubranih otroških glasov. V veselo praznično vzdušje nas je popeljal pevski zbor Osnov-ne šole Šturje pod vodstvom Igorja Hodaka, učenci iste osnovne šole pa so pod mentorstvom Urške Kranjc pripravili tudi izvrsten recital. Da je čakanje na Miklavža hitreje minilo, je poskrbela predstava Gledališče iz kovčka v izvedbi KUD Štumf in SSG Trst, ki pa ne bi bila mogoče brez kopic pogumnih otrok, ki so igral-cu Luki Cimpriču priskočili na po-

moč, ko je pri uprizarjanju pravljic kot sta Volk in sedem kozličkov ter Sneguljčica in sedem palčkov, potre-boval palčke in kozličke, Pepelko pa je pogumno odigrala kar ena od pri-sotnih mam v dvorani. Čisto na kon-cu pa je otrokom le uspelo priklicali Miklavža, ki jih je s svojimi pomoč-niki angelčki in hudički, kot vsa leta prijazno nagovoril, v avli pa jim je razdelil tudi simbolična darilca.

Dogodek se je iztekel v nadvse pri-jetnem vzdušju za kar se MC Hiša Mladih zahvaljuje: Občini Ajdo-vščina, ŠKD Vrnivec iz Ceste, pod-jetjema Fructal d. d. in Tage d. o. o., Osnovni šoli Šturje, MDPM Ajdo-vščina, povezovalcu programa Mati-ji Šenu, vsem, ki so kakorkoli pripo-mogli k izvedbi programa, ter seveda vsem otrokom in njihovim staršem, ki so nas obiskali v res lepem številu.

Otroke v našo družbo ponovno va-bimo v ponedeljek, 29. decembra, ko bo v naravnost iz svojega domovanja pod Triglavom, v Dvorano prve slo-venske vlade, prišel nihče drug kot Dedek mraz!

Božiček za en dan

V decembru je po celi Sloveniji ponovno potekala dobrodelna akci-ja Božiček za en dan, ki je potekala pod geslom »Majhna škatla za veli-ke nasmehe«. V okviru te pobude so anonimni donatorji prispevali da-rila za 7345 otrok iz socialno ogro-ženih družin iz Slovenije, Bosne in Hercegovine in Kosova. Akciji se je pridružil tudi Mladinski center Hiša mladih, ki je postal zbirno mesto za darila, ki so jih prispevali Božički iz Ajdovščine in širše okolice. Akcija je bila v našem okolju deležna zares množičnega odziva, saj smo vsi sku-paj uspeli obdariti skoraj 200 otrok. K priljubljenosti ideje Božiček za en dan zagotovo prispeva dejstvo, da sicer anonimni Božički kupujejo darila za točno določenega otroka. Organizatorji so namreč posredovali

seznam otrok z imeni, njihovo staro-stjo ter regijo, iz katere prihajajo, kar zagotavlja, da bodo darila zagotovo prišla v neposredno v prave roke.

Bar Hiša mladih bo v ponedeljek, 22. 12., ob 20. 00 priredil tudi pogo-vorni večer z organizatorji in pobu-dnike te akcije, ki osrečuje otroke.

Vsem Božičkom se najlepše zahva-ljujemo! Vse, ki so v akciji tudi želeli sodelovati, pa so ostali brez »svojega« otroka pa vabimo, da se pridružijo dobrodelni akciji, ki jo bo Mladinski center Hiša mladih izvedel v soboto, 20. 12., na Trgu prve slovenske vlade v okviru letošnjega Božičnega sejma. Zbirali bomo igrače, sladkarije, knji-ge, šale, kape in vse ostalo, kar lahko v decembru pogreje mala premraže-na srca. Vabljeni!

Hiša mladih na obiskuMladinski center Hiša mladih Aj-

dovščina je v decembru obudil pro-jekt Hiša mladih na obisku. V skladu s pregovorom, »če ne gre Mohamed k gori, gre gora k Mohamedu«, smo se odločili, da gremo v goste! Svoje delovanje smo, zlasti v decembru, želeli približati tudi otrokom iz oko-liških vasi, ki sicer redkeje obiskujejo dejavnosti v Hiši mladih.

Na našo pobudo so se odzvale tri krajevne skupnosti, Selo, Podkraj in Gaberje. V Selu smo izdelovali pred-vsem voščilnice, ki jih bo Krajevna skupnost Selo uporabila za obdaro-vanje starejših občanov, v Podkraju

smo izdelovali voščilnice, novoletne okraske, igrali pa smo se tudi za-bavne igre, Božično obarvana pa bo tudi delavnica v Gaberjah, ki se bo odvijala v torek, 16. 12. Ves material za delavnice je priskrbel Mladinski center Hiša mladih, zato je udeležba na delavnicah za otroke in mladino povsem brezplačna, delavnic pa ne bi bilo mogoče izvesti brez pomoči krajevnih skupnosti, ki so nam omo-gočile uporabo njihovih prostorov. Njihovi predstavniki so nam aktivno pomagali tudi pri obveščanju otrok, obešanju plakatov, pospravljanju, povsod pa so nas pričakali tudi pi-

škoti, čaj in druge sladke dobrote, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Upamo, da bodo naša srečanja po-stala tradicionalna, ter da se bo v novem letu naši pobudi pridružila še katera od drugih vasi v Občini Ajdo-vščina.

Št. 37 • 16. december 2014 19Mladi

Novoletni bazar

V torek, 2. 12. 2014, je v Dvorani prve slovenske vlade potekal 5. No-voletni bazar, ki smo ga organizirali učenci in zaposleni naše šole z do-brodelnim namenom osrečiti tiste, ki srečo najbolj potrebujejo.

Že peto leto zapored so učenci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina v novem-

bru stopili skupaj v želji, da po svojih najboljših močeh pomagajo socialno ogroženim sovrstnikom. Na pobu-do učiteljev so nekaj ur pouka, teh-niških dni, interesnih dejavnostih ali podaljšanega bivanja namenili združevanju svoje ustvarjalnosti in ročnih spretnosti z dobrodelnostjo.

Izdelovali so unikatne izdelke, ki so se na prireditvi prodajali za »srčno ceno«.

Poleg tržnice z izdelki učencev, je prireditev popestrila še pogosti-tev učencev kuharskega krožka, ter bogat spremljevalni program. V slednjem so po nagovoru v. d. rav-nateljice, Katarine Dolgan nastopili Otroški pevski zbor Višaji, Hana Vovk, breakdance plesalci in glas-beni solisti: Matic Kravos, Gabrijela Kobal, ter Teo Gaberšček.

Dvorana prve slovenske vlade je bila polna obiskovalcev, otroške-ga smeha in radosti, ter dobrosrč-nosti. Nastopajočim, učencem in učiteljem, ki so prispevali svoj čas in delo za izvedbo prireditve, pred-vsem pa vsem obiskovalcem, gredo zahvale za zbrana sredstva, s katero bo vsaj za trenutek olepšana priho-dnost marsikaterega učenca. Učenci in učitelji

Veseli december zakorakal tudi na MDPM Ajdovščina

Nedelja, 7. december je bil za en avtobus otrok in staršev prav pose-ben dan. Odpeljali smo jih v Ljublja-no v Lutkovno gledališče, kjer so si

ogledali predstavo Lalanit, burlesko po motivih pravljice Repe velikanke. Pred predstavo so se otroci in starši lahko posladkali in odžejali, na pred-

stavi pa uživali, pulili repo velikanko in se smejali in smejali. Po predstavi je otroke obiskal dedek Mraz, ki je celo zaigral na kitaro in obdaril vse otroke in starše. Predstavo in obda-ritev sta omogočila Telekom in Za-varovalnica Triglav. Hvala.

Ostal je še čas za ogled praznično okrašene Ljubljane in stojnic. Niti deževno vreme ni otrokom in star-šem pokvarilo prazničnega vzdušja in prijetnega popoldneva.

S tem dogodkom smo za-čeli niz prireditev v veselem decembru na našem društvu. Ana Bizjak

Ajdovščina bo gostila primorske inovatorje, raziskovalce in tehnike

V Ajdovščini bo v začetku marca potekal festival Labirint, na kate-rem bodo ustvarjalni osnovnošolci

severno-primorske regije iskali in predstavljali odgovore na najrazlič-nejša naravoslovna, družboslovna in tehnična vprašanja. Organizator-ji festivala so COBIK, Zavod Rdeči apolon in Osnovna šola Solkan, so-delujejo pa tudi E-hiša in Zavod RS za šolstvo. Festival ni tekmovalnega značaja in na njem lahko sodelujejo vsi učenci od prvega do devetega ra-zreda osnovne šole. Učenci, ki radi raziskujejo, bodo imeli na festivalu priložnost predstaviti svoje razisko-valne naloge oz. rezultate svojih raz-

iskovanj. Tisti, ki si vedno izmislijo kaj novega, bodo lahko predstavili svoje inovativne ideje, preizkusili pa se bodo lahko tudi v iskanju praktič-nih rešitev določenih problemov iz vsakdanjega življenja ali sestavljali enostavne robote. Mogoče bi radi javnosti predstavili zanimiv nasvet, iznajdbo, orodje, tradicionalen ali unikaten postopek? O tem, kar vas je pritegnilo, izdelajte kratek � lm in z njim sodelujte na festivalu! Sode-lujejo lahko posamezniki ali ekipe, njihovi mentorji pa so lahko učite-lji, starši, strokovnjaki, podjetniki ... Kdor nima mentorja, lahko prosi za pomoč organizatorje festivala. Učen-ci s kvalitetnejšimi raziskovalnimi nalogami ali inovativnimi idejami se bodo lahko udeležili tudi državnega srečanja mladih raziskovalcev, ki je vsako leto v Murski Soboti. Več o festivalu si lahko preberete na strani www.festival-labirint.si, kjer je tudi prijavnica.

Vabimo vas, da se tudi vi pogumno podate skozi labirint vprašanj do ustvarjalnih rešitev in se nam pri-družite na festivalu Labirint!

Četrtek , 15. januar 2015 ob 18:00 v MC Hiša mladih Ajdo-vščinaPredstavitev festivala Labirint: za

ustvarjalne osnovnošolce, ki radi raziskujejo, izumljajo, izdelujejo ter njihove starše in učitelje.Info: labirint@festival-labirint.si,

040 560955 Irena Kodele Krašna

Vsak otrok ima področja, ki ga zanimajo in posebne interese in če mu lahko proces učenja malo bolj približamo, priljubimo in ga motiviramo za učenje, lahko to pomeni, da bo na tistem svojem dragocenem področju otrok celo življenje napredoval, rasel in se učil.Šolsko leto se počasi preveša proti polovici in mnogi učenci ter njihovi starši

doživljajo stres ob težavah, ki se morebiti pojavljajo pri učenju in izkazovanju znanja. Ob zgoščevanju šolskih obveznosti proti koncu šolskega leta ali ob zaključku ocenjevalnega obdobja se učne težave pogosto stopnjujejo. Zato bom v zvezi s to temo zapisala nekaj misli in predlogov.Učne težave so zelo široko poimenovanje za vrsto različnih težav in motenj,

ki vplivajo na učni proces in učno uspešnost otroka. Pri posameznem učencu gre lahko za težave z motivacijo, neustreznost njegovih učnih strategij, težave s pozornostjo ali povišano aktivnostjo, lahko pa ima otrok specifi čne učne težave, kot so težave z branjem, zapisovanjem ali težave na matematičnem področju.Strokovno rečemo, da ima otrok učne težave takrat, ko ugotovimo

pomembno razliko med njegovimi intelektualnimi sposobnostmi in učnimi dosežki v šoli in takrat, ko ima pomembno večje težave kot njegovi vrstniki in njegovi dosežki niso skladni z njegovo starostjo ali razredom, ki ga obiskuje. Pri individualnem delu s posameznimi otroki pogosto ugotovimo, da

imajo otroci težave že na začetni stopnji učenja, to je z organizacijo gradiva in pripomočkov. Če imamo na mizi in v torbi vse neurejeno in razmetano, bomo – malo karikirano – imeli tak nered tudi v naših mislih. Otrok, ki ima v gradivu in pripomočkih nered, se bo lahko težje znašel, stvari bo založil, iskal, potreboval bo več časa, da se pripravi na delo. Če vidimo, da je pri otroku to problem, mu priskrbimo uporabne pripomočke, npr. enostavne barvne mape in nalepke, na katere si bo lahko napisal, kaj je v mapi. Naj ima v eni mapi delovne liste, v drugi obvestila za starše, v tretji ravnila ipd. Če ima učenec vedno neošiljene svinčnike, naj ima v peresnici rezervo. Njegova torba, njegova peresnica in drugi pripomočki naj bodo funkcionalni, primerni za hitro uporabo in dobro organizirani, da mu bodo v oporo, ne v oviro. Z otrokom lahko doma treniramo z uro štoparico, kako hitro lahko zloži vse pripomočke na mizo na začetku šolske ure. Naredimo iz tega malo „heca“ in zabave, otrok pa obenem uri veščine, ki mu bodo koristile.Pogosto tudi srečamo učence, ki imajo težave na področju učnih strategij,

to je načinov, s katerimi pristopijo h gradivu. Takšni se usedejo za knjigo ali zvezek in berejo, brez da bi pravzaprav imeli nek pristop ali strategijo, kaj bodo s tem gradivom počeli. Številni otroci ne uporabljajo podrčtovanja ali barv pri učenju, ali mogoče miselnih vzorcev in drugih grafi čnih prikazov. Številni otroci ne uporabljajo samo-izpraševanja pri učenju, torej da bi si sami postavljali vprašanja o naučeni snovi. S tem lahko učinkovito preverijo, koliko so si zapomnili. Teh strategij se je možno priučiti, do kakšne mere je seveda odvisno od posameznega učenca in njegovih specifi čnih težav. Kljub temu, da otroke z leti spodbujamo k vedno večji samostojnosti in

neodvisnosti od staršev, so zlasti pri mlajših otrocih starši pogosto precej vključeni v šolsko delo. Staršem svetujem, da se z otrokom najprej temeljito pogovorijo, mu

prisluhnejo in ga nato pri učenju opazujejo. Mogoče vam bo otrok že sam zaupal, da težko sledi uri, da ga moti hrup v razredu ali pa doma vse zna in razume, ko pride v šolo, pa vse pozabi. Potem pa naj se z otrokom usedejo za mizo in si na list najprej napišejo vse

otrokove predmete, ki jih ima v šoli. Otrok naj vam pove, kje je zadovoljen in kje bi lahko imel ali bi si želel imeti boljše ocene. Tako lahko skupaj z otrokom postavite cilje, to je pomembno za motivacijo. Cilji naj bodo zelo dosegljivi, realni, konkretni. Na primer: prvi cilj naj bo, da dobi otrok naslednjo oceno pri enem predmetu za eno oceno višje, kot je imel zadnjo oceno. Ali pa: »Do 15. decembra se bom javil matematiko.«Potem izberite en predmet in začnite opazovati otroka pri učenju – naj

si prebere en odlomek iz knjige ali zvezka, vi ga pa potem povprašajte o vsebini. Hitro boste videli, koliko si je zapomnil, ali je znal izluščiti bistvo, ali si je zapomnil bolj začetek ali konec gradiva in podobno.Če je otrok ravnokar prebral en odstavek v učbeniku in vam je od petih

pomembnih podatkov povedal le enega, se boste vprašali, zakaj je temu tako. Ali ima šibko pozornost, je bolj slušni tip, potrebuje slikovno gradivo, se osredotoča na nebistvene podatke, ima tremo, je utrujen, lačen ...Šele ko ugotovimo, kaj mu dela pravzaprav težave, lahko ukrepamo.Pri nekaterih učencih bodo mogoče opisani postopki, spremembe strategij

in metode učenja že prinesli želene cilje. Pri drugih bo dovolj, da spremenijo organizacijo pri učenju, spet tretji potrebujejo drugačen pristop ali mogoče bolj poglobljeno obravnavo in dodatno diagnostiko. V tem primeru se starši lahko obrnejo na učitelje, šolsko svetovalno službo ali druge strokovne delavce izven šole.

Tina Avbar

Kako otroka naučiti se učiti?

O Tini AvbarTina Avbar je psihologinja, ki se v svoji zasebni praksi v Ajdovšči-

ni ukvarja s svetovanjem in terapijo otrok in mladostnikov z različnimi

težavami (anksioznost, strahovi, fobije, učne težave, težave v odnosih

idr.). Najdete jo lahko na tel. št. 068/626-796 ali elektronskem naslovu

tinaavbar.psih@gmail.com.

Št. 37 • 16. december 201420 Praznično

Zlatoporočenca Mikuš iz Ajdovščine

Pred petdesetimi leti sta si v mese-cu novembru obljubila večno zvesto-bo Franc Mikuš, po domače Venčko, in Ivana Mikuš roj. Krapež.

28. novembra, zjutraj, ju je na dvorišču pričakala kolona z zlatimi pentljami , tako kot se ob takem do-godku spodobi. Kot pred 50 leti, sta ponovno stopila pred oltar, tokrat v cerkvi na Sveti Gori pri Novi Gori-ci, kjer sta darovala zahvalno mašo. Slavje se je nadaljevalo v družinskem krogu ob dobri hrani in pijači. Manj-kala ni niti poročna torta.

Njuni življenjski poti sta se srečali na osnovni šoli na Colu. Prava ljube-zen pa se je rodila zimskega večera na plesu. Po šestih letih spoznavanja sta se poročila in preselila v Ajdo-vščino. Tu sta kupila hišo, jo popra-vila in v njej vzgojila tri hčerke.

Sedaj svoj prosti čas posvečata osmim vnukom, ki ju zelo radi obi-skujejo.

Oba pa pravita, da je recept za dol-gih 50 let razumevanje, potrpljenje in ljubezen.

Društvo upokojencev AjdovščinaDruštvo je v prostorih CTŽO-ja

dobilo novega elana in uspešno na-daljuje z svojim programom. Izlet in martinovanje v neznano je bil uspe-šno izpeljan. Člani se že veselijo po-novnega srečanja, ki bo v Jamarskem domu na Dobu, 3.1. 2015. Društvo prireja vsakoletno silvestrovanje. Prijave sprejemajo na Društvu.

Dobrodelna prireditev »Vsi enaki, vsi različni«, letos že četrta po vr-sti je bila v dvorani CTŽO-ja. Sre-čanje je bilo kot vedno prisrčno in sproščeno. Nastopajoči; Društvo gluhih in naglušnih iz Nove Gori-ce, učenci iz O. Š. ŠTURJE, varo-vanci VDC-ja in Dramsko pevska skupina ZARJA, so prijeten večer zaključili z druženjem in obljubo, da se spet srečajo. Isti dan je bila v avli doma postavljena fotografska razstava članov društva. Tokrat so se Roman Žonta, Ivan Skvarča in Nevenka Vidmar predstavili z foto-gra� jami cvetja. Razstava se bo se-lila tudi v Dom za starejše občane v Ajdovščino in polepšala predno-voletni čas. Tudi članice Večernic in Zarje so v novembru že obiskale stanovalce doma in jim popestrile popoldan s pesmijo, šaljivim skečem in skupnim prepevanjem. Dramsko pevska skupina Zarja je društvo za-stopala v Šempasu na Srečanju ljud-skih pevcev in godcev. Večernice so na skupnem koncertu gostile pevski zbor iz sosednje Hrvaške, KUD Ha-ljubljan Viškovo. Poslušalci so bili navdušeni nad lepim petjem. ŽPZ Večernica je v decembru del svoje-ga jubilejnega koncerta ponovila v prelepi dvorani gradu Dobrovo v Brdih. Z zborovodjem Miranom Rustja in klavirsko spremljavo Sare Rustja se je zbor uspešno predstavil briški publiki. V drugem delu večera so zapeli Mo PZ Srečko Humar iz Kojskega.

Na dan prostovoljstva so bili pro-stovoljci DU Ajdovščina na spreje-mu pri županu Tadeju Beočaninu. Koordinatorka Janja Polanc je pred-stavila projekt, ki ga prostovoljci izvajajo na terenu med starejšimi nad 69 let. Društvo ima najuspe-šnejše prostovoljce v Sloveniji, kjer se ta projekt izvaja. Z veseljem pa sprejmejo vsakega novega člana, ki bi pristopil v skupino prostovoljcev. Decembra je še veliko dela, prosto-voljci, poverjeniki, člani upravne-ga odbora, nadzornega odbora in predsedniki komisij se bodo srečali na zaključnem delovnem sestanku 18.12. ob 16.00 uri v CTŽO in za-stavili nove naloge za leto 2015. Meritve krvnega tlaka so vsak prvi

petek v mesecu od 9.00 do 11.00 ure.Pedikura vsako drugo soboto po

predhodnem naročilu na Društvu.Klepetalnica vsako prvo sredo.

Vabljeni z idejami, pripombami, na-sveti…

Stare razglednice zbiramo, izme-njujemo, raziskujemo.. vsak drugi četrtek.

Večer kulture v CTŽO 24.1.2015, Nastopa Dram-sko pevska skupina ZARJA. Nevenka Vidmar

Obisk Sv. Miklavža v DSO Ajdovščina

Spet je prišel ta čudežni čas, mesec december in z njim tudi prvi Sveti mož Miklavž. Tudi letos, se je odpra-vil na pot in obiskal dom starejših v Ajdovščini. Prišel je v spremstvu pravih angelcev in prinesel s seboj dobro voljo, sladkarije in lepe tre-nutke. Vzdušje, ki ga je bilo čutiti med stanovalci, so doprinesle me-lodije tamburic na katere so igrali angelci, ki so pričarale čudovite tre-nutke na njihove otroške dni. Čutiti

je bilo srečo in zadovoljstvo na nji-hovih obrazih in lesk v očeh, saj so se vrnili stari spomini na njihovo otro-štvo. Lepe vesele trenutke je pa po-pestril nagovor Sv. Miklavža in stisk roke s stanovalci, privabil je smeh in radoživost na njihova usta.

V spremstvu angelov je po-mahal v slovo in dal obljubo, da drugo leto ponovno pride. Ksenija Blazetič

Z božično predstavo do defi brilatorja

Člani TD Vinoreja Šmarje in PGD Šmarje so se odločili za nakup de� -brilatorja, s katerim se bodo lahko počutili bolj varne tu di v vasi, ki za-radi oddaljenosti od Ajdovščine in obenem nujne medicinske pomoči, sodi med bolj ogrožena območja v primeru zastoja srca. Finančna sredstva za nakup bodo najprej zbi-rali na dobrodelni božični predsta-vi, ki jo pripravljajo v nedeljo, 21. 12. 2014, ob 16. uri v gasilski dvo-rani v Šmarjah, preostali denar pa bosta prispevali domači društvi. V

društvih upajo na pozitiven odziv, saj je lanska, prva božična pred-stava v Šmarjah napolnila dvora-no in navdušila obiskovalce. MP

Št. 37 • 16. december 2014 21Društva

Dan duhovnosti v DSO Ajdovščina

V soboto, 18. oktobra 2014 se je v domu odvijal že tradicionalni Dan duhovnosti, ki so se ga udeležile tudi zunanje skupine s svojimi vo-diteljicami. Srečanje se je pričelo ob 10. uri, ko je vse prisotne pozdravila Klavdija Žnidar, predsednica MD 4 letni časi Ajdovščina. Za dobrodošli-

co in lep začetek dneva je poskrbel domski zbor Vrabček pod vodstvom gospe Nives Ferjančič. K dopoldan-skemu razmišljanju nas je popeljal letošnji srebrnomašnik, odgovorni urednik revije Ognjišče in teolog g. mag. Božo Rustja. Po kosilu je sledil kratek kulturni program, še posebej

je navdušila pridiga Janeza Svetokri-škega, ki jo je odlično interpretiral g. Boris Jež, ob kitarski spremljavi ge. Franke Lemut pa je naša pevska skupina 4 letni časi zapela še nekaj lepih pesmi kot so Galebi, Angel va-ruh, Glas iz Medžugorja in Dajte mi zlatih strun.

Zunanjim skupinam iz Velikih Žabelj, Stomaža, Budanj in Ajdo-vščine taka druženja zelo veliko pomenijo, saj se ob tej priliki spet srečajo z znankami, prijateljicami ali sorodniki ,ki so v domu, lahko malo poklepetajo, udeležijo se popoldan-ske maše. Mašo je ob somaševanju g, Marka Kosa in g. Štrancarja da-roval g. Božo Rustja. Med mašo so sodelovale vse članice skupin. Po koncu so prisotni še malo pokra-mljali in se nato razšli z lepimi vtisi na lepo preživet sobotni dan. Vlasta Ferjančič

Jaslice na fi latelistični razstavi v Šturjah

V soboto 20. decembra 2014 bodo postavljene na razstavo številne po-štne znamke, ovojnice ter poštni žigi na tematiko JASLICE. Na raz-stavnih panojih jih bodo predstavili

člani Društva zbiralcev Ajdovščina – Nova Gorica. Videti bo možno jaslice iz mnogih držav sveta. Ker je Božič med najbolj priljubljenimi prazniki v svetu, mu namenjajo lepe

znamke.Tokrat bo možno pošiljat v svet

tudi razglednico ter osebno znam-ko z motivom jaslic iz šturske cer-kve. Slikar Tone Kralj je upodobil izredno lep motiv obiska pastirjev v hlevčku pri Jezusu v jaslih. Slika kra-si cerkev v ločni niši pod stropom. Na posvetilu pod sliko piše, da jo je cerkvi podarila Marinka Terčelj Čer-nigoj. Od 20. 12. 2014 bo na Pošti v Ajdovščini tudi priložnostni poštni žig z motivom iz slike.

Razstava bo na ogled v Marijinem domu v Šturjah v času božično – novoletnih praznikov in sicer do 5. januarja 2015. Ogled bo možen po vsaki maši, ali pa po predhodni najavi. Aleš Brecelj

Skupščina ZKD AjdovščinaSkupščina Zveze kulturnih dru-

štev – ZKD Ajdovščina je pregleda-la dosedanje delo in si zastavila bli-žnje cilje za leto 2015. Med drugim se je odločila, da bo oblikovala širši odbor, ki bo imel en sam namen: opozarjati lokalno oblast, da gor-nja Vipavska dolina nima primer-ne dvorane z odrom, na katerega bi lahko postavili zahtevnejšo gleda-liško igro ali na katerem bi lahko pripravili koncert klasične glasbe.

Skupščina Zveze kulturnih društev – ZKD Ajdovščina je ugotovila da se je njen položaj v zadnjih dveh letih, kljub spremenjenemu pravilniku o � nanciranju. Skupščina je tudi delo ocenila kot dobro: ZKD pripravlja tri cenovno ugodne gledališke abonma-je: enega za odrasle in dva za otroke in mladino. V tem okviru tudi redno programsko sodeluje s Štrudlfestom. Pripravlja tudi brezplačne Jesenske serenade, ki so tokrat že osmič po vrsti nadomestile nekdanji klasični glasbeni abonma, za katerega v ob-čini ni pogojev. V okviru možnosti za abonente vsakokrat pripravi še dodatno kak glasbeni ali gledališki dogodek. Članstvo je podprlo odlo-čitev, da se prireditev - projekt Pod modrim nebom seli vsako leto v drugi kraj, pa tudi časovni premik na pozno pomlad, kar omogoča pred-vsem nastopajočim zborom boljšo pripravo. Kot dober premik je bilo v pretežno pevsko prireditev ocenjeno vključevanje ustvarjalcev iz društva Poc, fotografov, gledaliških vložkov Mosta in drugih.

ZKD je februarja 2013 prvič pre-vzela pripravo kulturnega praznika ob 8. februarju v lastni organizaciji. V letu 2014 pa je podelila prva pri-znanja za kulturno društveno ustvar-jalnost, kar je eden pomembnejših programskih ciljev v tem mandatu. Skupščina je v tem okviru obrav-

navala delovni predlog pravilnika o priznanjih. Zveza je v sodelovanju s Fundacijo Silvana Furlana, Lavriče-vo knjižnico in krajevno skupnostjo Brje s � lmskimi projekcijami in raz-stavo opozorila na obletnico rojstva na Brjah rojenega in za razvoj slo-venskega � lma zaslužnega Silvana Furlana. Ravno � lmu bo dala zveza v prihodnje poseben poudarek: v sodelovanju z osnovnimi in srednjo šolo želi postaviti podlago za � lmsko vzgojo, ki bi se sčasoma odrazila v � lmskih krožkih in morda v obli-kovanju � lmskega gledališča. V ta namen bo ZKD občini predlagal, da podpre projekt � lmske vzgoje.

Zveza si želi povečati število včla-njenih društev in tudi obogatiti ra-znolikost z vstopom gledaliških, likovnih društev – članstvo namreč zdaj sestavljajo povečini pevski zbo-ri. Skrb bo namenila tudi svetovalni podpori društvom in pri stikih z lo-kalno skupnostjo. V okviru skupnih projektov pa bo ZKD ponudil vsa-kokrat drugemu društvu možnost, da se celovito predstavi na javni prireditvi. Vodstvo ZKD je v času volilne kampanje javno povprašalo kandidate po podpori področju kul-ture in projektom, med drugim tudi gradnji kulturnega doma. Skupščina ZKD bo oblikoval poseben odbor, ki bo skrbel, da načelne zaveze ne bodo pozabljene in da se podpora domu kulture razširi. Upravnemu odboru je skupščina še naložila, da k sveto-vanju povabi ljudi, ki bodo pomagali sooblikovati uravnotežene � nančno vzdržne gledališke abonmajske pre-dloge. Abonmaji za otroke in mla-dino bodo v naslednjem letu za tiste iz socialno šibkejših družin brez-plačni, so še sklenili. AL

Posadili smo naše drevoSmo otroci iz skupine »METULJI«

v vrtcu ob Hublju. V mesecu no-vembru smo se veliko pogovarjali o gozdu, drevesih, gozdnih živalih. Otroke je tema zelo zanimala, veliko so spraševali, gledali knjige.

Ugotavljali smo pomembnost dre-ves za planet Zemlja in razmišljali, kako, kdo, zakaj skrbimo za dreve-sa. Imeli smo domačo nalogo: kako dobimo papir? In v vrtcu to pove-dali ostalim otrokom. Spoznali smo, da lahko že najmlajši pomagamo ohranjati drevesa tako, da zbiramo star papir. In prav v tem času je bil

pred vrtcem kontejner, potekala je akcija ZBIRAJMO STAR PAPIR. Vsak otrok je prispeval nekaj starega papirja, ki ga je prav sam odvrgel v kontejner.

Ker pa smo želeli še več, sem pokli-cala KOMUNALO Ajdovščina in jih presenetila z idejo, da si z otroki že-limo posaditi drevo. Lepo se zahva-ljujem g. Dragotinu Štokelj, ki je bil zelo prijazen, nam nesebično poma-gal in prisluhnil, ter brez kakršnih težav priskrbel drevo PLATANA.

In v ponedeljek, 24.11. 2014 smo se ob 16.00 zbrali: 18 otrok in njihovi

starši. Ko smo drevo z otroki pripe-ljali na igrišče, so bili vsi zelo prese-nečeni. Seveda, saj jim nismo pove-dali zakaj smo se zbrali. Nekaj star-šev- očetov pa je takoj poprijelo za delovno orodje in luknja za drevo je bila hitro pripravljena. Otroci so po-magali s svojimi lopatami in poskr-beli, da je naše drevo tam, kjer smo želeli. Da pa bodo vedeli še drugi, smo naše drevo označili z imenom in kdo ga je posadil. Za to dobro delo so vsi otroci dobili medaljo, saj je res, da ne sadiš drevesa vsak dan.

Ob našem drevesu smo prižgali ba-kle, zapeli in želeli našemu drevesu dobro počutje na igrišču in v družbi otrok, ter da bi zraslo veliko in vi-soko. Obljubimo, da bomo za njega dobro skrbeli! In kdo ve, mogoče bo tukaj z nami še veliko, veliko let, tudi ko bodo otroci že v šoli ali v službi.

Poslovili smo se v temi, a vsi zelo dobre volje in razigrani. In vsak dan, ko bomo pogledali naše drevo bomo vedeli, da smo ta dan naredili dobro delo, da smo se družili in se imeli zelo, zelo lepo. Naše drevo pa že ra-ste in kljubuje ajdovski burji! Jožica Hočevar

Birmanci romali k škofu na slovensko obalo

V soboto, 15. novembra, smo se birmanci župnij Ajdovščina in Ustje skupaj s svojimi starši in botri odpra-vili na izlet – romanje na slovensko obalo. Pod vodstvom gospoda žu-pnika Franca Likarja smo se najprej seznanili z zgodovino koprske ško-� je in sedanjo ureditvijo ško� je. V stolnici nas je sprejel koprski škof, dr. Jurij Bizjak, in nam predstavil mesto Koper, na zanimiv način je razložil poimenovanje in pomen stolnice za ško� jo. Leta 2014 bo koprska ško� -ja praznovala 1500 letnico nastan-ka in letos so se začele priprave na ta visoki jubilej. Notranjost stolnice in njeno bogato kulturno dediščino nam je predstavil gospod Bogdan Vidmar. Ogledali smo si tudi staro-davno krstilnico, v kateri je zname-nit čudodelni križ. Potem smo se odpeljali do Strunjana in se povzpeli na vrh griča, kjer stoji cerkev Mari-jinega prikazanja. Tam smo obhajali sv. mašo, pri kateri nas je nagovoril portoroški župnik, g. Vinko Paljk. V pridigi je kratko povzel zgodovi-no te romarske cerkvice in birmance nagovoril prek fresk iz Marijinega ži-

vljenja, ki je bilo polno Svetega duha. Po maši smo se odpravili na razgle-dno točko - do strunjanskega križa nad slikovitim Mesečevim zalivom. Romanje smo zaključili v najmlajši cerkvi naše ško� je (24 let), v cerkvi sv. Marka na Markovcu. Tam nas je sprejel ajdovski rojak, g. Tomaž Kete in nas skozi osebno pripoved pope-ljal prek čudovitega mozaika, ki ga je naredil g. Marko Rupnik s svojimi sodelavci.

Romanje na sedež naše ško� je je potekalo v okviru priprave na birmo, ki bo maja naslednje leto. Zahvalju-jemo se gospodu župniku Francu Li-karju za pobudo in lepo izpeljano ro-manje, ki nam je razširilo obzorja, nas medsebojno povezalo in obogatilo. Katja Turk Medvešček

Št. 37 • 16. december 201422 Narava in družba

ŽIVI SVET PRED DOMAČIM PRAGOM

IRENA KODELE KRAŠNA

FOTO

Bori, bori, temni bori … Bori, katere omenja Srečko Kosovel v svojih pesmih, so črni bori (Pinus

nigra), s katerimi so konec 19. stoletja začeli pogozdovati Kras. V času Matije Vertovca je bil Kras še gola kamnita pokrajina. V Kmetijski kemiji, ki je izšla leta 1846, svetuje Kraševcem, naj gnoj iz Trsta na Kras spravijo, »de zdaj goli, suhi in pusti Kras se bo po tacim gnoji v lep in pitan kraj spremenil; de s hrastovimi lozami obrašen bo južne, deževne oblake pristavljavši silil nanj se zlivati, de bodo vsi njegovi pridelki s potrebno mokroto prevideni, tolikanj več nasipali. Kras z vsim Teržaškim gnojem rejen bo prijeten raj …« Predvideval je, da se bo Kras pogozdilo s hrasti. Mogoče zato, ker je Kras nekoč prekrival

hrastov gozd, mogoče pa tudi zato, ker je Josef Ressel leta 1842 napisal Načrt ponovne pogozditve občinskih zemljišč v Istri, v katerem predlaga pogozdovanje s hrasti in macesni. Na žalost poskusi s sejanjem ali sajenjem hrasta in drugih domorodnih vrst listavcev niso bili uspešni. Edina vrsta, katere sadike so se »prijele« na revnih kraških tleh, je bil črni bor. Leta 1859 je komisija tržaškega občinskega sveta, ki je bila zadolžena za pogozdovanje, pod vodstvom Josipa Kollerja posadila prve nasade črnega bora v Bazovici pri Trstu. Ta uspeh je bil prelomnica v pogozdovanju slovenskega krasa in črni bor so začeli saditi po tržaškem, goriškem in istrskem krasu. Seveda pa ni šlo vse gladko, saj so se kmetje upirali pogozdovanju v strahu, da bodo izgubili pašne površine. Obsežna uspešna pogozdovanja so se začela šele po letu 1870, ko je vlada ponudila subvencije iz državne blagajne za potrebe pogozdovanja. V časopisu Novice iz leta 1883 v članku Pogozdovanje Krasa na državne stroške piše, katere vse površine so že pogozdene in koliko sadik so za to porabili. Med črni bor so sadili tudi javor, jesen, bukev, topol, robinijo in lesko, a so se te sadike skoraj povsod posušile. V tistih letih je prišel črni bor tudi v naše kraje. V Novicah piše tako: »Za „starim gradom« na potoku „Bela« nad Vipavo in Vrhpoljem nahaja se blizo 164,17 ha obsežnega prostora. Okoli 30 ha se je s črnim borovcem, jesenom, pravim kostanjem in akacijami nasadilo. Prijelo se je tega drevja, katerega se je uže 250.000 posadilo, 50 do 60 %. Pod cesto, ki drži iz Vipave na Col, je tudi1.00 ha prostornega sveta s črnimi borovci nasajenegain dobro rastejo.« Črni

bor se je v prihodnjih letih začel sam širiti in pozimi se lepo vidi, kako se je razrasel po pobočju Gore in Nanosa. Črni bor za Vipavsko dolino in Kras sicer ni domorodna vrsta, je pa doma na območju Slovenije. Samonikla rastišča imamo tudi v Govcih v Trnovskem gozdu. Poleg črnega bora najdemo na območju naše občine ali v njeni bližnji okolici še dve drugi avtohtoni vrsti bora: rdeči bor in ruševje. Rdeči bor se od črnega loči po krajših iglicah, manjših storžih in rdečkastemu lubju. Ruševje pa je bor, ki ga poznajo predvsem ljubitelji hribov. Raste v obliki poleglega grma, ki redko doseže višino petih metrov. Nam najbližja rastišča so v Trnovskem gozdu, npr. na Golakih in v Smrekovi dragi. Prepričana sem, da se bodo v teh predprazničnih dneh med okrasjem vaših

domov znašli tudi mladi bori ali pa vsaj borovi storži. Meni so še posebno lepi storži ruševja, saj me posušeni in odprti po obliki spominjajo na cvetove vrtnic. Ker so manjši, se jih tudi lažje vključi v božične venčke, novoletne ikebane in druge okraske. Semena borovih storžev so užitna, a premajhna, da bi se jih splačalo nabirati. Zelo priljubljena pa so semena pinij in nekaterih drugih tujerodnih borov. Lahko jih cele dodate med orehe v potico ali grizljate kot lešnike. Bodite pa previdni in kupite le prava semena pinije, saj so na trgu tudi cenejša semena drugih borov, ki lahko pustijo v ustih še mesece neprijeten okus po kovini. Semena pinije so zelo podolgovata, medtem ko so sporna semena kitajskega bora bolj jajčaste oblike. Ali ste vedeli, da so tako kot smrekovi vršički zdravilne tudi borove iglice? Prehlad in kašelj lahko lajšamo s sirupom ali čajem iz borovih iglic, učinkovite pa so tudi inhalacije. Nekoč so veliko uporabljali tudi borovo smolo. Že stari Grki so z njo tesnili špranje v ladijskih trupih, zato so bor imeli za sveto drevo posvečeno bogu morja Pozejdonu. Seveda so špranje s smolo tesnili tudi v vinskih posodah, tako da bor pripada še grškemu bogu veselja in zabave – Dionizu. Za konec tega prispevka in konec koledarskega leta vam želim, da vam prazniki minejo v veselju in prijetnem druženju z ljudmi, ki jih imate radi! Pa pazite, da vam na koncu ne ostane le prazen sod, tako kot Dionizu …

Variegata di Bologna – pisana vrtnica iz Bologne

Jesen se preveša v zimo, zato tokrat posvetimo pozornost vrtnici, katere cvetovi izgledajo, kot da jih je prekril sneg.

Za burbonke velja, da se pogosto razrastejo v velike rožne grme in tudi 'Variegata di Bologna' pri tem ni izjema. Z malo podpore bo ta vr-tnica zrasla v lepo popenjavko, ven-dar naj vas njena velikost ne odvrne. Spomladi pripravi s svojimi pisano obarvanimi in močno dišečimi cve-tovi čudovito predstavo, katere se ve-seli vsak vrtnar.

Koliko se bo razrasla, je odvisno od rastišča in klimatskih razmer, malo pa tudi od načina obrezovanja. Zra-sla bo preko metra in pol v višino ter vsaj toliko v širino. Njeni svetlo zeleni poganjki so na redko posuti z drobnimi rdečimi bodicami in bo-gato prekriti s travnato zelenimi listi. Na koncu poganjkov so šopki okro-

glih, temno rdečih cvetnih popkov, ki se odprejo v bogato polnjen, okro-gel cvet. Cvetni lističi so v osnovi bele ali kremno-bele barve z vzdol-žnimi, temno rdečimi oz. škrlatnimi progami. Popolnoma odprti cvetovi so kot deset centimetrov velike sko-delice, iz katerih se širi omamen, za antične vrtnice značilen vonj. Daleč najbolj bogato bo cvetela spomladi, medtem ko bo kasneje naredila le tu pa tam kakšen cvet. Pravijo, da cvetenje pogosteje ponovi v krajih s hladnejšo klimo, zato je to vrtnica, ki bi mogoče lepše delala na Gori kot v dolini. Zima ji ne pride do živega, saj prenese temperature pod -20°C.

Pri sajenju velikih vrtnic, kot je 'Variegata di Bologna', moramo do-bro premisliti, kje bo njeno mesto na vrtu. Ta zgodovinska lepotica potrebuje prostor, da razkrije vse svoje čare in je odlična kandidatka

za zaklinjanje. To je način vzgoje, pri katerem dolge poganjke s klini pritrdimo v tla. Zaradi položne rasti poganjkov bodo cvetovi nastajali po vsej dolžini in taka vrtnica je prava paša za oči. Seveda pa tako bujno cvetenje vrtnico izčrpa, zato jo po prvem valu cvetenja dobro pogno-jite.

Na žalost to ni ena najbolj odpor-nih vrtnic na svetu, zato bodite pri-pravljeni, da bo za lep izgled potre-bovala občasno zaščito pred črno listno pegavostjo ali pepelasto ple-snijo. Letošnje poletje z obilnim de-ževjem tej vrtnici res ni prizanašalo.

Pa še par zanimivosti iz njene zgo-dovine. Kot že njeno ime pove, je to večbarvna vrtnica, ki prihaja iz Bo-logne v Italiji. Prižasto obarvani cve-tovi naj bi se sami od sebe pojavili na škrlatno cvetoči burbonki 'Victor Emmanuel'. Novo vrtnico je odkril italijanski ljubitelj in žlahtnitelj vr-tnic Massimiliano Lodi, leta 1909 pa je bila dana prvič na trg. Včasih se zgodi, da se na grmu 'Variegata di Bologna' pojavi enotno škrlatno obarvan cvet, kar se je zgodilo tudi letos v zbirki burbonk na Kostanje-vici pri Novi Gorici. Ali je to vrnitev v starševsko sorto 'Victor Emmanu-el' ali gre za povsem novo sorto, pa je vprašanje, ki še čaka na odgovor.

'Variegata di Bologna' in preko 300 drugih sort zgodovinskih in moder-nih sort vrtnic lahko kupite v spletni trgovini www.vrtnicekodele.si ali pri Ireni Kodele Krašna v Budanjah (tel. 040 560 955).

Kosovni odpadki

Če v letošnjem letu niste izkoristili brezplačnega odvoza kosovnih od-padkov iz vašega gospodinjstva, po-hitite in še ta mesec oddajte naročilo:

1. na telefonsko številko 031 302 985 (pokličite med 7.-12. uro)

2. preko naše spletne strani www.ksda.si z izpolnitvijo obrazca - na-ročilnice

Brez doplačila prevzamemo do 2m3 kosovnih odpadkov. Za odda-jo dodatne oziroma povečane koli-

čine kosovnih odpadkov, lahko še naprej koristite posebno naročilo kontejnerja ali pa kosovne odpadke z lastnim dovozom pripeljete v Zbir-ni center pod Dolgo Poljano. KSD Ajdovščina

Vabljeni na 6. NOVOLETNI POHOD SPOZNAJMO SOSEDA iz KAMENJ, POTOČ in VRTOVINADobimo se v nedeljo, 4. januarja 2014 ob 8.30, na igrišču v Kamnjah.Tokrat je naš cilj bolje spoznati sosede v krajevnih skupnostih Kamnje-Potoče in Vrtovin, kjer se veselijo našega

obiska in nam želijo predstaviti zanimivosti svojih krajev.Pohod bo predvidoma trajal okrog 5 ur in se zaključil na izhodišču, torej igrišču v Kamnjah, z malico, žigosanjem

popotnega dnevnika in prijetnim druženjem.Se vidimo!

Dober sosed je boljši kot oddaljen prijatelj. Najboljše pa je, če je tvoj sosed tudi tvoj prijatelj.

Št. 37 • 16. december 2014 23Napovedujemo

Koledar prireditev za DECEMBER 2014

do nedelje, 21. decembra

Kmetija ČernigojLokavec 76 b

Vinski hrami Vipavske doline 2014: Osmica na kmetiji Černigoj - pri Lovrinčkovihnfo: 040 217 192, kmetija.cernigoj@gmail.com

torek, 16. december

ob 16:00Krajevni dom, Gaberje

MC Hiša mladih na obisku v GaberjahInfo: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

torek, 16. december

ob 17:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Slaščičarska delavnica: Dekoracija decembraCena delavnice 20 €Info in prijave: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mc-hisamladih.si,

torek, 16. december

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev zbornika: Kjer knjige najdejo dom

sreda, 17. december

ob 18:00Pipistrelova vizionarna

Lutkovna predstava: Stella in Star na Pipistrelu

sreda, 17. december

ob 18:00Dvorana prve slovenske vlade

Novoletni koncert GŠ Vinka Vodopivca Ajdovščina

petek, 19. december

ob 19:00Pilonova galerija Ajdovščina

Odprtje študijsko-dokumentarne razstave: Pilon v prvi svetovni vojniInfo: 05 368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com

sobota, 20. december

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

169. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 20. december

ob 9:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Božični sejem v AjdovščiniInfo: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

sobota, 20. december

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma: O dimnikarčku, ki je srečo iskalVstopnina 5 €Info.: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 20. december

ob 19:00Telovadnica OŠ Šturje Ajdovščina

Košarkarska tekma: KK Ajdovščina - KK Lastovka Domžale

sobota, 20. december

ob 19:00Škofi jska gimnazija Vipava

Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Vrhpolje z gostom Adijem Smolarjem

sobota, 20. december

ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Dobrodelni večer: Dražba s koncertom skupine Unitisti

nedelja, 21. december

ob 16:00Gasilski dom Šmarje

Božična predstava v ŠmarjahDobrodelna prireditevOrg: TD Vinoreja in PGD Šmarje

nedelja, 21. december

ob 17:00Krajevni dom, Selo

Veseli december v Selu: vokalna skupina Šumljak in vokalna skupina GrlicaVstop prost.

četrtek, 25. december

ob 22:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Božične karaokeVstop prost.

petek, 26. december

ob 9:30pred gasilskim domom in cerkvijo sv. Štefana v Vipavi

Tradicionalno 15. žegnanje konj na sv. Štefana dan v VipaviInfo: Društvo DOLI, Boris Blažko 051 345 314

petek, 26. december

ob 17:00Krajevni dom, Selo

Veseli december v Selu: Prvačka pleh muzika in kvintet AnikeVstop prost.

petek, 26. december

ob 22:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Ana PupedanVstopnina: 5 €, člani KAŠ 2 €

sobota, 27. december

ob 17:00Cerkev sv. Jurija Šturje Ajdovščina

Božični koncertVstop prost.

sobota, 27. december

ob 20:00Kulturni dom Vipava

Družabni plesVstopnina 10 € na osebo Info: 070 548 750, plesnivecerivipava@gmail.com

nedelja, 28. december

ob 17:00dvorana Športnega centra Ajdovščina

Primorski mednarodni glasbeni festival Ajdovščina 2014: Operna predstava - Seviljski brivecInfo: 031 601 135, 041 645 721, www.fi garo.si

sreda, 31. december

ob 22:00Lavričev trg Ajdovščina

Silvestrovanje v Ajdovščini: Zvita feltnaVstop prost.

Koledar prireditev za JANUAR 2015

nedelja, 4. januar

ob 8:30izhodišče pohoda na igrišču v Kamnjah

6. novoletni pohod: Spoznajmo soseda iz Kamenj, Potoč in Vrtovina

nedelja, 4. januar

ob 17:00dvorana Športnega centra Ajdovščina

Novoletna proslava na ColuInfo: 041 621 669, www.trillek.si

sobota, 10. januar

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniInfo in prijave: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 10. januar

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: Zlata pticaVstopnina 5 €Info.: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 17. januar

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

170. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon)

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 10.12.2014)(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Sofi nanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem (179. JR)

delodajalci 31. 3. 2015 oz. do porabe sredstev

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/sofi nanciranje-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-179-jr/

Slovenski podjetniški sklad

Naložbe tveganega in mezzanin kapitala preko družb tveganega kapitala

perspektivna, inovativna ter hitro rastoča mala in srednja podjetja v Sloveniji, ki prodirajo na globalne trge

5.8.2015

http://www.podjetniskisklad.si/87/2014/nalozbe-tveganega-in-mezzanin-kapitala-preko-druzb-tveganega-kapitala.html

Zavod RS za zaposlovanje

Tvoja prva zaposlitev EURES/Your fi rst EURES job

delodajalci; iskalci prve zaposlitve v EU (za zaposlitev oseb mlajših od 30 let)

http://www.ess.gov.si/eures/tvoja_prva_zaposlitev_eures/iskalci_zaposlitvehttp://www.ess.gov.si/eures/tvoja_prva_zaposlitev_eures/delodajalci

Zavod RS za zaposlovanje

Javna dela 2015 - novo povabilo neprofi tni delodajalci

od 5. 12. 2014 do porabe sredstev, vendar najdlje do 7. 10. 2015

http://www.ess.gov.si/delodajalci/fi nancne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1011

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 51OB14

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.1.2015 http://www.ekosklad.si/

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za fi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstevhttp://www.sid.si/fi nanciranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Razvojno-spodbujevalni program SID bankeza fi nanciranje naložb v učinkovito rabo energije malih in srednje velikih podjetij 2014 -2015

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah

do porabe sredstev

http://www.sid.si/fi nanciranje/fi nanciranje-nalozb-msp-v-ucinkovito-rabo-energije

Evropska Komisija

Program OBZORJE 2020 (HORIZON 2020)»MSP Instrument« (SME Instrument) - H2020-SMEINST-1-2014

mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) (program za raziskave in inovacije)

različno

http://www.podjetniskisklad.si/evropska-komisija-v-okviru-programa-horizon-2020-objavila-ze-prve-razpise.html;http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/index.html

Evropska Komisija

Program COSME 2014 -2020Različno (odvisno od tematike/področja)(program za konkurenčnost MSP)

različno

http://ec.europa.eu/enterprise/initiatives/cosme/index_en.htmhttp://ec.europa.eu/enterprise/contracts-grants/calls-for-proposals/index_en.htm?tpa=1029

Slovenski regionalno razvojni sklad

Napoved razpisajavni razpis za dodeljevanje posojil za primarno kmetijsko pridelavo (ugodna posojila za namene primarne kmetijske proizvodnje, tudi za nakupe kmetij, zemljišč in osnovne črede)

Kmetijska gospodarstva Razpis je v pripravihttp://www.regionalnisklad.si/razpisi/razpisi-v-pripravi

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografi j ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafi ke, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji.Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64

Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.RAZSTAVE:Razstava slik Brede Čuk - Corpus IIDo srede, 31. decembra - dvorec Lanthieri, VipavaRazstava Azada Karima – Posebno umetniško poslanstvoDo petka, 9. januarja - Lokarjeva galerija AjdovščinaŠtudijsko-dokumentarna razstava: Pilon v prvi svetovni vojniDo 1. februarja - Pilonova galerija AjdovščinaOBVESTILA:DU AJDOVŠČINA:- sobota, 3. januar 2015 – silvestrovanje, Dob pri LjubljaniInfo: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net, (uradne ure na sedežu društva, prostori CTŽO, Stritarjeva 1 a, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)PD AJDOVŠČINA:Pohod - Božični večer na Golakih - sreda, 24. december ob 18:00- daljša: Tiha dolina - koča pod Golaki – Golaki (2 uri hoje)-- krajša: parkirišče pod kočo pod Golaki – koča pod Golaki – Golaki (1,5 ure hoje) Strošek izleta je 5 € (enolončnica + 2 dcl kuhanega vina gratis).Info: 031 853 405 (Bogdan Kodele), 041 891 368 (Mirko Soban), www.pd-ajdovscina.siTradicionalni nočni pohod na Čaven - sobota, 3. januar ob 18:00- zbirno mesto pri športni dvorani v Lokavcu Info: 031 853 405 (Bogdan Kodele), www.pd-ajdovscina.si

Podelitev priznanj natečaja Naj mlad prostovoljec / prostovoljka v občini Ajdovščina v sezoni 2013 / 2014

Mladinski svet Ajdovščina vabi na podelitev laskavega naziva, priznanj in nagrad Naj mlademu prostovoljcu / prostovoljki v občini Ajdovščina v sezoni 2013 / 2014 ter Naj mladin-skemu prostovoljskemu projektu v občini Ajdovščina. Prijavljene pro-stovoljke in prostovoljci so se za na-ziv Naj prostovoljec / prostovoljka potegovali v dveh starostnih katego-rijah in sicer: do vključno 18. leta ter od 19. do 29. leta. V vsaki kategori-ji smo izbrali po enega zmagovalca oziroma eno zagovalko. Razpis in izbor zmagovalcev sta potekala v mesecu oktobru in novembru, v me-

secu decembru, mesecu prostovolj-stva, v katerem praznujemo tudi dan prostovoljcev, ki je 5. december, pa bomo podelili priznanja in nagrade.

Prireditev bo potekala v okviru Božičnega sejma Mladinskega cen-tra Hiša mladih Ajdovščina, 20. decembra 2014, na Trgu prve slo-venske vlade. Praznični dogodki se bodo vrstili ves dan, ob 17. uri pa bo Mladinski svet Ajdovščina razglasil Naj prosotovoljca / prostovoljko in Naj mladinski prostovoljski projekt občine Ajdovščina v sezoni 2013 / 2014. Dogodka se bo udeležil in pro-stovoljcem čestital ter izkazal spošto-vanje tudi župan občine Ajdovščina.

V primeru slabega vremena bo Božični sejem odpadel, tako bomo podelitev izvedli ob kateri drugi priložnosti oziroma drugem večjem dogodku v Ajdovščini, na katerega boste posebej vabljeni.

V okviru projekta S sosedi za sku-pno prihodnost, ki ga Mladinski svet Ajdovščina izvaja od januarja

2014, beležimo mesec december kot mesec prostovoljstva. Namenjen je promociji prostovoljstva in dela prostovoljcev, ki svoj prosti čas nese-bično vlagajo v prostovoljno delo in s tem prispevajo k delovanju civilne družbe in spreminjanju našega ži-vljenja in naše prihodnosti na bolje. Naj bo torej mesec december name-njen vam, spoštovani prostovoljci in spoštovane prostovoljke, ker si zaslužite in ker je vaše delo hvale-vredno in pomembno, pa vendar vse premalokrat spoštovano. Helena Harej

Št. 37 • 16. december 201424 Srečno 2015

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdo-vščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovsci-na.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Tadej Beočanin. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Grafi čna priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: Delo TS. E-uredništvo: ajdovske.novice@aj-dovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imel

Prof. David Barner, PhD (University of California, San Diego)

Jezik in zgodnji matematični konceptiPredavanje v okviru cikla »Znanstveni večeri« bo potekalo v četrtek, 18. decembra 2014 ob 19. uri v dvorcu Lanthieri v Vipavi. Sledil bo razgovor s predavateljem, ki ga bo moderiral Franc Marušič, PhD, izredni profesor jezikoslovja na Univerzi v Novi Gorici.