deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 23, 28. junija 2019, številka 8

Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si

Marjana Ahačič

Radovljiški občinski svet je prejšnjo sredo na zadnji seji pred poletjem potrdil letoš­nje občinske nagrajence. Prejemnik velike plakete Občine Radovljica je tako po sklepu občinskega sveta o podelitvi priznanj Avguštin Mencinger za delovanje na področju kulture in turizma, ohranjanje sakralne dedišči­ne in prispevek k prepoznav­nosti Radovljice. Plakete Občine Radovljica bodo prejeli dr. Sabina Šegula za širjenje znanja in razvoj floristike v lokalni

skupnosti in mednarodnem prostoru, Krajevna organi­zacija Rdečega križa Radov­ljica ob osemdesetletnici delovanja in Prostovoljno gasilsko društvo Brezje ob sedemdesetletnici delovan­ja. Prejemniki plaket Anto­na Tomaža Linharta so Ljudska univerza Radovljica ob šestdesetletnici delovan­ja, Suzana Adžić za dolgolet­no udejstvovanje v ljubitelj­ski kulturi, mentorstvo otro­ške gledališke skupine Lin­hartovi čuki in prenašanje znanja na mlade ter Mestni muzej Radovljica za izvedbo evropskega projekta diStory.

Svetniki potrdili občinska priznanjaNajvišje priznanje, veliko plaketo Občine Radovljica, bo ob občinskem prazniku petega avgusta prejel Avguštin Mencinger, upokojeni zdravnik, aktiven lokalni politik ter v zadnjih letih predvsem predan skrbnik in interpret bogate radovljiške kulturne in zgodovinske dediščine.

Avguštin Mencinger / Foto: Gorazd Kavčič

Marjana Ahačič

Tudi letos je župan Ciril Globočnik ob koncu šolske­ga leta pripravil sprejem za najboljše učence vseh štirih osnovnih šol radovljiške občine, ki so šolanje zaklju­čili z odličnim uspehom v vseh devetih razredih. Z OŠ

A. T. Linharta so bili to Jonatan Brumen, Gala Čufer, Lucija Gros, Aljaž Kemperle, Laura Pavlič, Nejc Prešern, Inja Černe, Lana Černe, Mitja Kuralt, Maya Simona Franko, Sara Grimani, Mija Pogačnik, Nuša Pogačnik, Iva Klinar, Nives Košnjek, Jaka Lazar,

Tajda Pristavec, Lana Stare in Špela Žvan, z OŠ F. S. Finžgarja Neža Adam, Tajda Čad, Ana Klobučar, Zarja Kozinc, Filip Mlinarič, Živa Mlinarič, Urška Repinc, Dolores Sodja, Rok Sušnik, Žiga Maltar, Galina Nedelj­ković, Alja Pristov Gogala, Anja Purgar, Iza Ropič Biz­

jak, Matic Rotar in Tahlia Wick, z OŠ Staneta Žagarja Lipnica Taja Fister, Živa Jovanović, Urša Mohorič, Eva Pačnik, Katja Pogačar, Katja Rus, Klara Stariha in Sara Varek ter Špela Mertelj z OŠ Antona Janše Radovlji­ca.

Priznanja najboljšimŽupan Ciril Globočnik je tudi letos pripravil sprejem za najboljše osnovnošolce. Štiriinštiridesetim devetošolcem s štirih osnovnih šol je čestital na slovesnosti v Baročni dvorani Radovljiške graščine.

Najboljši učenci generacije, ki letos zaključuje šolanje na štirih osnovnih šolah v občini Radovljica, z županom Cirilom Globočnikom, razredniki in ravnateljicami / Foto: Gorazd Kavčič

3. stran

Radovljiško območno združenje Redečega križa Slovenije bo sredi prihodnjega meseca spet organiziralo krvodajalsko akcijo, in sicer v sredo, 17. julija, in v četrtek, 18. julija, od 7. do 13. ure v prostorih Osnovne šole Josipa Plemlja Bled. Organizatorji prosijo, da s seboj prinesete veljavni osebni dokument in da pred odvzemom zaužijete lahek obrok. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice sicer kri lahko darujete vsak petek od 7.30 do 11. ure.

Sredi julija krvodajalska akcija

Radovljica je gostila srečanje krajev, ki jih povezujejo zgodovinski sramotilni stebri oziroma sramotilne klopi.

stran 16

Na pranger z njim!Čebelarski muzej Radovljica

je z Medenim dnem in dvema razstavama obeležil šestdeset let.

stran 5

Obletnica

OBČINSKE NOVICE

Ministrica na JeloviciMinistrica Aleksandra Pivec si je ogledala gozdove, ki so jih podlubniki močno priza-deli.

stran 2

KULTURA

Za zaključek »coprnice«Festival gledališča v Kropo privablja od sredine junija, v zadnjem tednu pa sledijo še štirje večeri gledališča, glas-be in literature.

stran 4

KRAJEVNE NOVICE

Društva bogatijo in povezujejoBrezjanska društva – šport-no, gasilsko in turistično – letos praznujejo več desetle-tij uspešnega delovanja.

stran 6

ŠPORT

Dva tekaV juniju so organizirali jubi-lejni Mošenjski tek in Radol'ško 10ko.

stran 11

2 Deželne novice, petek, 28. junija 2019

Občinske novice

deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:

Marjana Ahačič (marjana.ahacic@g-glas.si, 031/352-514)

UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec,

Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman

ČASOPISNI SVET:Barbara Sitar (predsednica),

Breda Poličar, Sabina Felc, Nejc Kliček in Katja Knific

DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si, oglas no tr že nje: Jana Triller, 04/201 42 30).

De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 3000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo redno šte vil ko, ki bo iz šla v petek, 26. julija 2019, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 17. julija 2019.

OBČINA RADOVLJICA

OBVESTILO O OBJAVI JAVNIH DRAŽB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN V LASTI

OBČINE RADOVLJICA

Vse zainteresirane ponudnike obveščamo, da so bile na splet-ni strani Občine Radovljica, v rubriki Aktualni razpisi in obja-ve, objavljene naslednje javne dražbe:

– Javna dražba za prodajo nepremičnin v Kamni Gorici – stavbna zemljišča z ID znakom 2163 183 v izmeri 369 m2, 2163 184 v izmeri 142 m2 in 2163 185 v izmeri 2910 m2 z objekti, ki so zgrajeni na teh zemljiščih in predstavljajo bivši Dom Matevža Langusa na naslovu Kamna Gorica 55 in Kam-na Gorica 55a (javna dražba bo potekala dne 8. 8. 2019, rok za plačilo varščine: 5. 8. 2019)

- Javna dražba za prodajo nepremičnin v Lescah – stavbni zemljišči z ID znakom 2155 9/1 (po končani geodetski odmeri zemljišče z ID znakom 2155 9/3) in ID znakom 2155 9/2 v skupni izmeri 380 m2 , s stanovanjsko stavbo št. 846 na naslovu Alpska cesta 48, Lesce, neto površina stavbe znaša 128,15 m2 (javna dražba bo potekala dne 1. 8. 2019, rok za plačilo varščine: 29. 7. 2019)

– Javna dražba za prodajo nepremičnin na območju Či-stilne naprave Radovljica – stavbna zemljišča za industrijo – zemljišče z ID znakom 2157 770/21 v izmeri 1.867 m2, zemljišče z ID znakom 2157 770/22 v izmeri 1.401 m2, zem-ljišče z ID znakom 2157 770/23 v izmeri 1.401 m2 in zemlji-šče z ID znakom 2157 770/24 v izmeri 1.344 m2 (javna dra-žba bo za vse navedene nepremičnine potekala dne 8. 8. 2019, rok za plačilo varščine: 5. 8. 2019)

Vsi pogoji sodelovanja in ostale informacije v zvezi z javnimi dražbami so navedeni v objavah javnih dražb na spletni strani Občine Radovljica.

Občinska uprava Občine Radovljica

ww

w.r

adov

ljica

.si

Marjana Ahačič

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ale-ksandra Pivec si je sredi junija spet ogledala stanje gozdov na Zgornjem Gorenjskem. Obisk je zače-la na sedežu krajevne enote Zavoda za gozdove Sloveni-je v Radovljici, nato pa so jo gozdarji peljali na terenski ogled Jelovice."Prišli smo, da bi si ogledali trenutno stanje zgornjego-renjskih gozdov, glede na to, da se bo v njih zaradi zelo toplega vremena verjetno zelo hitro začel razmnoževa-ti podlubnik," je razlog za obisk pojasnila ministrica. "Z obiskom in tudi z vsemi prihodnjimi aktivnostmi želim opozarjati predvsem lastnike zasebnih gozdov, ki jih je na tem območju veli-ko, naj bodo zelo pozorni na to, kaj se v gozdu dogaja, ter naj pravilno in pravočasno ukrepajo v primeru, da se tudi v njihove gozdove nase-li podlubnik."

Vodja blejske območne eno-te Zavoda za gozdove Slove-nije Andrej Avsenek je pou-daril, da so razmere v jelov-ških zasebnih gozdovih pro-blematične tudi zato, ker gre za manjše razdrobljene posesti, katerih lastniki so zelo različni in pogosto

neodzivni. To pomeni, da se na odločbe zavoda niso pra-vočasno odzvali in sanirali svojih gozdov, zato je luba-dar uhajal naprej v zdrave gozdove.V zvezi z urejanjem gozdnih vlak in cest, ki so bile v zad-njih letih zaradi velike obre-

menitve ob odstranjevanju lubadark močno poškodova-ne, je ministrica poudarila, da je od konca maja na mini-strstvu v okviru programa razvoja podeželja odprt raz-pis, na katerega se lahko last-niki gozdov prijavljajo za sredstva za prenovo in vzpo-stavitve gozdnih vlak ter cest.Sicer pa je Avsenek še napo-vedal, da bodo gozdarji v pri-hodnjih tednih že lahko povedali, kakšno bo stanje glede podlubnikov letos. "Tudi lani spomladi je še kazalo razmeroma dobro, v vročem poletju pa se je luba-dar razvil in razbohotil pre-ko vseh meja." Računa, da bo letos vendarle nekaj bol-je, ker je na najbolj kritičnih območjih smreka praktično že izginila. "Zdaj so tereni in razmere drugačne in upa-mo, da lubadar ne bo šel višje. Če bo poletje vroče, dolgo in sušno, pa se lahko lubadar naseli tudi v višje ležeče gozdove, kjer bi bilo lahko zelo hudo," je opozo-ril.

Ministrica na JeloviciMinistrica Aleksandra Pivec si je ogledala gozdove na Jelovici, ki so zelo prizadeti zaradi obsežnega napada podlubnikov. Lastnike gozdov je pozvala k pravočasnemu ukrepanju in sanaciji.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec si je skupaj z gozdarji ogledala stanje gozdov na Jelovici.

Radovljiški občinski svet je na zadnji seji potrdil mandat članu občinskega sveta Jerneju Kolmanu, ki je na lokalnih volitvah kandidiral na kandidatni listi SDS. Kolman, ki je bil občinski svetnik že v preteklem mandatu, je v občinskem svetu nadomestil tragično preminulo svetnico Nevenko Osterc.

Jermen Kolman novi občinski svetnik

Jernej Kolman / Foto: Gorazd Kavčič

Marjana Ahačič

V petek, 21. junija, je bila pri Lipi samostojnosti v Radov-ljici tradicionalna občinska slovesnost ob dnevu držav-nosti. Zbrane je nagovoril župan Ciril Globočnik, ki je poudaril pomen prostovolj-stva, kulture in športa za živ-ljenje skupnosti."Tudi letos rojstni dan naše države praznujemo s kultur-nimi in športnimi priredit-vami. Športna zveza je izvr-sten organizator Radol'ške 10ke, ki vsako leto privabi več rekreativnih tekačev. Dneva brez prireditev naših kulturnih ustvarjalcev pa v radovljiški občini skorajda

ni," je opozoril župan Glo-bočnik. "Za poudarjanje pomena kulture, ki je imela odločilno vlogo pri oblikova-nju slovenske države, in pomena prostovoljstva, je primerna vsaka priložnost, še posebno pa praznik naše države. Da je v njej naše živ-ljenje polno, dostojno in enakopravno, gredo v veliki meri zasluge številnim pro-stovoljcem na vseh področ-jih."V kulturnem sporedu v reži-ji Roka Andresa so nastopili Pihalni orkester Lesce, Otro-ška folklorna skupina Kul-turnega društva Brezje Nageljčki in povezovalec Branko Pirih.

Po slovesnosti je bil najprej na sporedu otroški tek, nato pa start že osme Radol'ške 10ke. Radovljiška območna izpostava JSKD je pred dne-vom državnosti v Baročni dvorani Radovljiške graščine pripravila tri koncerte, na katere je bil vstop prost: kon-cert Pevske skupine Korona KUD Radovljica, koncert zbora Carmen manet Kranj in koncert MePZ Vox Carni-ola Jesenice. V Športnem

parku Radovljica pa so orga-nizirali finalni turnir Inline lige Radovljica, ki ga prireja KRŠ.Praznovanju dneva državno-sti so predstavo posvetili tudi v okviru šestega Festi-vala gledališča v Kropi, kjer so prav na praznični dan uprizorili gledališko-literar-no predstavo Krst pri Savici z interpretacijo Prešernove pripovedi o boju med poga-ni in kristjani.

Ob dnevu državnostiPrejšnji petek je bila pri Lipi samostojnosti v Radovljici tradicionalna občinska slovesnost ob dnevu državnosti. Zbrane je nagovoril župan Ciril Globočnik, v kulturnem sporedu sta nastopila Pihalni orkester Lesce in folklorna skupina Nageljčki.

Tudi letos je na tradicionalni slovesnosti pri Lipi samostojnosti ob dnevu državnosti zbrane nagovoril župan Ciril Globočnik. / Foto: Tina Dokl

V kulturnem programu sta nastopila folklorna skupina Nageljčki z Brezij (na fotografiji) in Pihalni orkester Lesce.

Foto

: Tin

a D

okl

Deželne novice, petek, 28. junija 2019

Občinske novice

3

OBČINA RADOVLJICA

Razpis za priznanja odličnim dijakom

V 7. številki Deželnih novic, ki so izšle 7. junija 2019, in na spletnih straneh www.radovljica.si v zavihku Razpisi in objave je objavljen občinski razpis, na katerega se lahko prijavijo dijaki, ki so v šolskem letu 2018/2019 zaključili srednješolsko šolanje z odličnim uspehom v vseh štirih letnikih, in zlati maturanti. Prejeli bodo denarne nagrade. Rok za oddajo vlog je četrtek, 25. 7. 2019.

Občinska uprava Občine Radovljica

ww

w.r

adov

ljica

.si

Marjana Ahačič

Sredi junija se je na zadnji seji pred poletnimi počitnica-mi sestal radovljiški občinski svet. Svetniki so obravnavali dva odloka s področja ureja-nja prostora. Odlok o Občin-skem podrobnem prostor-skem načrtu za območje površin za turizem "Pod Gol-fom" v Lescah omogoča ume-stitev novega turističnega kampa s spremljajočim pro-gramom, večnamensko dvo-rano za potrebe športnih in kulturnih dejavnosti. Obmo-čje leži zahodno od Lesc pred mostom čez reko Savo proti Bledu, tako da je prometno napajanje predvideno prek obstoječega krožišča na drža-vni cesti, ki ga bo v ta namen treba rekonstruirati.

Znova o nakupovalnem centru v LescahPotem ko je občinski svet na prejšnji seji zavrnil nadalje-vanje postopka sprejema Odloka o Občinskem podro-bnem prostorskem načrtu za območje osrednjih povr-šin na območju nakupoval-nega centra pri rondoju na izvozu z avtoceste (TNC 1 in 2 Lesce), je tokrat obravna-val nov osnutek. Ker so na prejšnji seji izrazili predv-sem nezadovoljstvo z dogra-ditvijo objekta igralnega salona, je bil ta del tokrat iz odloka izvzet, kar pomeni, da zajema samo načrtovanje novega trgovsko-poslovnega centra. Upoštevajoč pripom-be svetnikov so v njem na novo predvidena tudi parki-rišča v kletni etaži, sicer pa je za objekt in parkirišče pred njim predvideno teme-

ljito ozelenjevanje vključno z zasaditvijo dreves in grmo-vnic na območju v smeri Hlebc in Studenčic ter členi-tvijo fasade, ki bo optično zmanjšala objekt, in zagoto-vitev javno dostopnih sanita-rij v njem.

Nove koncesije Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejav-nosti v občini Radovljica za program splošne ambulante v Domu dr. Janka Benedika in v CUDV Radovljica je bil sprejet po hitrem postopku. Zdravstveni dom Radovljica namreč zaradi kadrovske stiske pri zdravnikih družin-ske medicine ne more več zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v teh dveh ustanovah. Nova kon-cesija bo podeljena na pod-lagi javnega razpisa.

Višje cene komunaleObčinski svet je ponovno obravnaval tudi elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospo-darskih javnih služb varstva okolja v občini in njegovo dopolnitev. Tokrat je sprejel predlagane nove cene stori-tev obveznih občinskih gos-podarskih javnih služb var-stva okolja, ki jih je na seji v marcu zavrnil. Povišanje cene komunalnih storitev je bilo predlagano predvsem zaradi višjih stroškov stori-tev, materiala in dela. Dvig teh stroškov ima na poslo-vanje podjetja negativen vpliv, saj prihodki na osno-vi trenutno veljavnih cen ne pokrivajo več stroškov, na katere Komunala Radovlji-ca ne more vplivati, so poja-snili na Komunali Radovlji-ca.Povišane bodo torej cene komunalnih storitev, ki so

vezane na dobavljeno količi-no pitne vode ter zbiranje komunalnih in bioloških odpadkov. Tako se bo za povprečno gospodinjstvo z mesečno porabo vode 12 kubičnih metrov in priključ-kom na kanalizacijo ter upo-rabo 120-litrskega zabojnika za mešane komunalne odpadke znesek računa na mesečni ravni s 50,28 evra povišal na 52,53 evra.

Predstavniki občineZa predstavnika občine v Svetu zavetišča za zapušče-ne živali so imenovali Andreja Potočnika, v Svetu Ljudske univerze Radovljica Matildo Reš in Nežo Mezeg, v Svetu OŠ A.T. Linharta pa Simona Resmana. Predlaga-ni kandidatki za direktorico LUR, Mateji Rozman Amon je občinski svet dal pozitiv-no mnenje.

Seja občinskega svetaSvetniki so s sprejemom odlokov s področja urejanja prostora omogočili umestitev novega kampa pred mostom čez Savo in gradnjo novega trgovsko-nakupovalnega objekta v Lescah. Potrdili so letošnje prejemnike občinskih priznanj – najvišjega, veliko plaketo Občine Radovljica, bo dobil Avguštin Mencinger.

Radovljiški občinski svet se je sredi junija sestal na zadnji seji pred poletjem.

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Župan tudi letos čestital najboljšim

V iztekajočem se šolskem letu je deveti razred osnov-nih šol A. T. Linharta Radov-ljica, F. S. Finžgarja Lesce, Staneta Žagarja Lipnica in Antona Janše Radovljica obi-skovalo 185 učenk in učen-cev, dvajset več kot prejšnje šolsko leto. Med njimi jih je 44 doseglo odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole oziroma povprečje vseh ocen najmanj 4,5. Župan Ciril Globočnik jim je čestital na sprejemu v Baroč-ni dvorani Radovljiške graš-čine; učencem je izročil priz-nanja ter knjižna darila. "Z zadovoljstvom opažam, da vas je letos več kot prejšnja leta. Čestitam vam za dobro

opravljeno delo in tudi vašim učiteljem in staršem, ki so vas podpirali; brez njih bi takšne uspehe težko dosegli. Verjamem, da ste se premiš-ljeno odločili, kako boste nadaljevali svojo življenjsko pot – najprej verjetno na gimnazijah in nato naprej na fakultetah. Ampak zdaj, med počitnicami, si dajte duška, da si naberete energijo za nadaljnje šolanje, pri kate-rem vam tako kot tudi sicer v življenju želim veliko uspe-hov in sreče," je mlade nago-voril župan Globočnik.Podelitev, ki jo je duhovito vodil Nejc Šmit, pa je z glas-benimi nastopi obogatil Kitarski ansambel Glasbene šole Radovljica pod vods-tvom Zorana Kaličanina.

1. stran

Med odličnjaki so bili letos kar trije pari dvojčkov: Mija in Nuša Pogačnik (prva zgoraj, prva spodaj), Lana in Inja Černe (desno zgoraj) ter Filip in Živa Mlinarič (desno spodaj). / Foto: Gorazd Kavčič

Na Podružnični šoli Begunje začenjajo urejati dodatno učil-nico. Sto petdeset tisoč evrov vredno pogodbo je radovljiški župan Ciril Globočnik z izbranim izvajalcem podpisal prej-šnji teden. Dela bodo obsegala preureditev prostorov pritli-čja in mansarde v severozahodnem delu šole. V tem delu šole bodo prenovljene sanitarije, garderobe za uporabnike telovadnice ter urejen prostor za dodatne dejavnosti šole. Večina del bo opravljana v času poletnih počitnic.

Urejajo dodatno učilnico

Upravna enota Radovljica obvešča, da je na Oddelku za oko-lje in prostor zaradi uveljavitve novega gradbenega zakona, izjemno povečano število vlog za izdajo gradbenih dovoljenj in uporabnih dovoljenj. Z namenom, da bi omogočili čim hitrejše in nemoteno reševanja zadev, zato uvajajo sistem predhodnega naročanja strank po telefonu ali po elektronski pošti. Hkrati obveščajo, da se je čas reševanja vseh zahtev na delovnem področju prostora za zdaj podaljšal.

Upravna enota uvaja naročanje

Med poletjem bodo v enoti Čebelica Vrtca Radovljica v stav-bi v središču Radovljice, kjer so lani prvič uredili prostor za oddelek najmlajših otrok, urejeni prostori za dodaten odde-lek najmlajših, so sporočili z radovljiške občinske uprave. Na lokaciji v neposredni bližini nekdanje knjižnice bosta tako po novem dva oddelka; dodatnega bo lahko obiskovalo 12 otrok, za njihovo varstvo pa bosta na novo zaposleni dve strokovni delavki. Občina bo za gradbeno-obrtniška dela namenila približno dvajset tisoč evrov, za opremo pa pribli-žno deset tisoč evrov. Radovljiške vrtce bo v novem šolskem letu lahko obiskovalo največ 766 otrok v 44 oddelkih. Cene programov vrtcev se ne spreminjajo.

Dodatni oddelek vrtca

Izšla je že enajsta knjižica Vozni redi v Alpah, v kateri so zbrani vozni redi vlakov, avtobusov, žičnic in ladjic ter ponu-dniki kolesarskih izposojevalnic in taksi prevozov na obmo-čju slovenskih Alp in tudi čez mejo. Skupno je v knjižici 48 različnih prog, od tega jih 15 obratuje samo v času poletne sezone. Tako kot lani je tudi letos knjižica, ki je izšla v 3.750 izvodih, dvojezična, v slovenskem in angleškem jeziku. "S knjižico želimo uporabnikom približati uporabo trajnostnih prevoznih sredstev, saj so informacije o možnosti uporabe in kombiniranju različnih vrst javnega prevoza na območju slovenskih Alp dostopne na enem mestu. Število domačih in tujih gostov v alpskih občinah narašča, s tem pa tudi pri-tiski na infrastrukturo in okolje, zmanjšuje se tudi doživljaj-ska vrednost naravnih danosti in kulturne dediščine. Z upo-rabo javnega potniškega prometa, kolesa in hoje smo bolj svobodni, vožnja z vlakom, ladjico, avtobusom ali gondolo pa je lahko pravo doživetje," poudarjajo v organizaciji CIP-RA Slovenija, kjer so knjižico pripravili ob podpori Stalnega sekretariata Alpske konvencije, Slovenske turistične organi-zacije, Planinske zveze Slovenije in lokalnih turističnih orga-nizacij. Knjižica je v tiskani obliki na voljo pri vseh partner-skih organizacijah, dostopna pa je tudi v elektronski obliki na spletnih straneh CIPRE Slovenija in vseh partnerjev ter prek QR-kode.

Izšli so letošnji Vozni redi v Alpah

Zelena shema slovenskega turizma je nacionalni program in certifikacijska shema, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje prizadevanja za trajnostni razvoj turizma, destinacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja, skozi znamko Slovenia Green pa to zeleno delovanje tudi promovira. V shemo lahko vstopijo tudi ponudniki nastanitev, turistične agencije in upravljavci naravne dediščine, bo Občina Radov-ljica v prihodnje zanje organizirala posebno izobraževanje.

Radovljica vstopa v Zeleno shemo turizma

4 Deželne novice, petek, 28. junija 2019

Mnenja, kultura

Pred časom sem že pisala o tej problematiki. Sicer pa, psi lajajo in karavana gre dalje, pasjeljubci s potujočimi kahla-mi. Zadeva pa je že ušla z vajeti, občinski redarji pa hit-ro mimo z avtom.Torej opazujem. Najbolj pa mi je všeč mlada mamica z dojenčkom v vozičku. Pelje voziček, psa na vrvici, v ušesih ima slušalke, mobitel v roki in s cigareto. Koliko aktivnosti naenkrat – ali ne? In kako pasjeljubci ravnajo s svojimi ljubljenčki? Španci-rajo po Cankarjevi in vzhiče-no opazujejo psa, ki se ustavi, vse prevoha, se polula na zele-nici ob bloku in potem še pokaka. V roki družijo vrečko in poberejo drekec (mnogi se v resnici le sklonijo in samo nakažejo pobiranje). Če pa ga že res poberejo, vržejo tisto črno vrečko na grmovje, kar je videti prav dekorativno. Skra-tka, meni se vse skupaj zdi grozno.Je pred časom v neki kolumni Luj Šprohar napisal: "Kako so v starih časih ljudje metali vsebino nočnih posod skozi okno in to, kar se počne danes, je le sofisticirana obli-ka onesnaževanja okolice. In vse zdravstvene službe toleri-rajo tovrstne potujoče kahle."Ampak je pes (tudi dva ali tri-je) postal statusni simbol. Praksa pa kaže: psa na vrvico (po trikrat ali več dnevno), otroka pa v vrtec.

Cvetka Pezdič, Radovljica

Cankarjeva ulica – pasja promenada (2.)

Ministrstvo za izobraževanje je v začetku junija presenetilo s pripravo novele Zakona o vrtcih, da občinam prepusti odločanje o višini financiranja zasebnih vrtcev. Večina slovenskih občin ima le javne vrtce. V Radovljici pa se lahko pohvalimo, da imamo starši možnost vpisa svojega otroka tako v javni vrtec – Vrtec Radovljica kot dva zase-bna vrtca Montessori (Gorenj-ska hiša otrok) in Waldorfski vrtec.Ponosni smo lahko, da se je v preteklem desetletju v naši občini veliko vlagalo v energet-sko sanacijo šol in vrtcev. Izgradila sta se dva nova vrtca – na Posavcu in v Lescah. Cena je bila visoka, a pohvali-mo se lahko, da smo na ta način zagotovili dovolj prosto-ra, da so bili v Vrtec Radovlji-ca vedno sprejeti vsi vpisani radovljiški otroci, za kar sem se vedno zavzemal. Zasebni vrtci so za državo znatno cenejši (občina plača le 85 odstotkov programa, vzdrže-vanja prostorov pa ne) in ne nazadnje bi starši morali ime-ti možnost izbire vrtca.

Vrtci – javni in zasebni

Predsednik NSi Radovljica Simon Resman (SR) se čuti poklicanega, da nam, kraja-nom KS Ljubno, vsiljuje svoje mnenje in je žaljiv z navedbo neresnic, na primer o neprisot-nosti vseh odstopljenih članov na srečanju. Gre se politiko, želi biti medijsko pozoren, rad bi vplival na izid volitev. Zakonodajo o lokalni samou-pravi poznamo. Vemo, da mandat Sveta KS traja le 4 leta. Vsak krajan lahko kandi-dira. Voli se 9 kandidatov, ti pa izmed sebe izvolijo predse-dnika. Na srečanju nisem nikogar zagovarjal, povedal sem, da kot nekdanji dolgoletni predse-dnik Sveta KS Ljubno nisem za odstope z javnih funkcij. Moje stališče je, da se je treba med seboj pogovoriti in najti rešitve. Obsodil sem komunikacijo med bivšimi člani Sveta KS preko Lipe in na oglasnih des-kah. Bivši predsednik Boštjan Soklič, ki ga kot stanovski kolega SR tako močno zago-varja, bi moral sklicati sejo, da bi se pogovorili. Tega ni storil. Zaradi tega so odstopili člani s Posavca in iz Otoč. Povedal sem, da bom zaščitil svoje dobro ime, tudi s sodnim varstvom, če bo to potrebno. SR pa piše o grožnjah kraja-nom z obtožbo in zastraševal-nim načinom vladanja. Jaz

Odgovor Simonu Resmanu – Nekaj besed o KS Ljubno

Javni vrtec predstavlja hrbte-nico predšolske vzgoje, zasebni vrtci pa pomembno dopolnitev in možnost izbire za starše. Tudi zaradi zasebnih vrtcev je kakovost predšolske vzgoje v Radovljici tako visoka. Enako bi moralo biti v šolstvu, zdrav-stvu in še kakšni javni ustano-vi. Konkurenca javnih usta-nov je nujno potrebna! Povsod po Evropi je tako, le v naši ljubi državi se ne moremo znebiti socialističnih blodenj, da so zasebne ustanove, tudi vrtci, nezaželeni! Po novem zakonu starši ne bodo mogli prosto izbirati, kam bodo vključili svojega otroka, temveč bo to določila občina s svojim odlokom, koli-ko bo financirala vrtce. Na ta način bodo prikrajšane predv-sem ranljive družine, ki si predšolske vzgoje v zasebnih vrtcih ne bodo mogle več privo-ščiti.Odnos Ministrstva za izobra-ževanje pod vodstvom dr. Jer-neja Pikala (SD) do zasebnih vrtcev je zelo podoben kot pri razpravah o neustavnosti financiranja zasebnih osnov-nih šol – paranoičen, daleč od demokratičnih vrednot, ki jih zagovarja in dejansko živi razvita Evropa.

Simon Resman, občinski svetnik, predsednik N.Si

Radovljica

ne vladam in ne ustrahujem nikogar. SR piše, kako malo časa je preteklo od volitev, da ni bilo moč pričakovati velikih rezultatov. Kljub temu se je v tem času marsikaj zgodilo:Bil sem že tretjič prijavljen na KPK. Odpisane so bile terjat-ve v škodo KS v višini 7.910,38 evrov na nezakonit način. Ukinili so delegacijo KS pri pogrebih. Tri uradne ure tedensko so nadomestili z eno uradno uro mesečno. Predse-dnik je podpisal podjemno pogodbo s svojo partnerko za tajnico KS v vrednosti 123,74 evrov, čeprav je bilo na seji sprejeto za 90 evrov. Gre za konflikt interesov in so znaki koruptivnega dejanja, kot tudi pogodba s Športnim društvom Ljubno za vzdrže-vanje igrišč 343,74 evrov mesečno, čeprav je bilo spreje-to za 300 evrov. Enaka zgod-ba je s pogodbama za vzdrže-vanje pokopališč z Jožetom Šparaklom (110/80 evrov) in M i r a n o m D e ž m a n o m (82,50/60 evrov). Po pridobi-tvi dejanskih stroškov za vzdrževanje člani niso mogli verjeti, kako so bili zavedeni s strani predsednika in Vilka Praprotnika, ki sta jih zava-jala o meni s prikazovanjem nekajkrat višjih zneskov, zato da je bila osnova za podpis dragih pogodb. Zneski pogodb so na mesečni ravni.Dano je bilo jasno sporočilo krajanom, da nimajo časa zanje in spoštovanja do kraje-vne tradicije. To se v preteklo-sti ni dogajalo. Delo za kraja-ne mora biti osnovno vodilo. Tega ne premore vsakdo. KS naj vodijo ljudje, ki želijo delati za sokrajane in imajo čas zanje.Tako v preteklosti kot sedaj moram pred lažnimi obtožba-mi braniti svojo poštenost in svoje dobro ime. Lani so nekateri govorili: "Sedaj ga pa imamo, ga bomo zj...i", ko me je SiDG po krivem obdolžil kaznivega dejanja na osnovi dejan neka-terih zaposlenih na Zavodu za gozdove, Območna enota Bled, KE Radovljica, in nji-hovega zapisnika z dne 22. 1. 2018, kjer sta zaposlena tudi Boštjan Soklič in Simon Res-man. Svojo nedolžnost sem moral dokazovati pred krimi-nalisti in državnim tožils-tvom. Dne 16. 10. 2018 sem prejel Obvestilo o zavrženju kazen-ske ovadbe s strani okrajne državne tožilke. S poštenim delom sem del sebe vložil v obnovo KS, v dobrine za vse krajane in tako bo tudi v prihodnje, če mi bodo kraja-ni dali priložnost.

Brane Fajfar

Igor Kavčič

Kropa – Za letošnji Festival gledališča je duet kulturniš-kih entuziastov, ki ga sestav-ljata Anže Habjan in Rok Andres, z ekipo za tri tedne pripravil kar enajst večerov, gledaliških predstav, glasbe-nih koncertov in dogodkov, ki povezujejo obe umetniški zvrsti. Festival se v teh dneh preve-ša v zadnjo tretjino, čakajo nas še štirje umetniški veče-ri, lahko pa že govorimo o uspešnem festivalu, saj beleži dober obisk. "V prvi polovici festivala je program najbolj navdušil otroško publiko in ljubitelje glasbe. Še poseben uspeh je doživel Miha Rodman, ki je v Judov-skem psu požel iskren in dolg aplavz," pove Rok Andres in hkrati dodaja: "Hvaležni smo vsakemu obiskovalcu posebej, ki si vzame čas za obisk umetni-škega dogodka, saj si s tem posledično vzame tudi čas zase. Dober obisk je tudi lepa popotnica za zadnjo tretjino progama, ki smo ga pripravili in ga zaznamuje prihod dveh velikih umet-nic: igralke in nosilke Borš-tnikovega prstana Saše Pav-ček ter mezzosopranistke Irene Yebuah Tiran. Doma-či gledališčniki pa so v zad-nji fazi priprav na premiero, s katero se bo letošnja edici-ja zaključila." Tudi sicer je rdeča nit letoš-njega festivala pripovedova-nje. Ena takih čudovitih pri-povedi bo zagotovo nocojš-

nja monokomedija Bužec on, bušca jaz, s katero je Pavčkova v skoraj četrt stole-tja nanizala več kot šeststo ponovitev. V predstavi pris-luhnemo ženski srednjih let, vpeti v tradicionalno vlo-go matere in žene, ki ji vsak-dan duši sanje in hrepenen-je. Življenjska situacija, ki se ji pripeti, iz nje stisne odločnost, da pokaže svojo moč. Silno željna ljubezni pozabi, da so njena čustva le odraz zaljubljenosti v ljube-zen, in ne ta sama … Nekaj posebnega bo v pone-deljek zvečer tudi monoope-ra Ljubezenske pesmi z mezzosopranistko Ireno Yebuah Tiran, ki bo skupaj s saksofonistom Lovrom Rav-barjem izvajala posebej zan-jo uglasbene pesmi sklada-teljice Ane Sokolović. Gre za intimno zgodbo o ljubezni v petih tematskih delih: čista ljubezen, nežna ljubezen, otroška ljubezen, zrela lju-

bezen in ljubezen do osebe, ki smo jo izgubili. Besedila so péta v petih jezikih: angleščini, francoščini, srb-ščini, irščini in latinščini. Libreto izhaja iz skladatelji-činega izbora njenih najlju-bših pesmi.V torek bo sledil gledališ-ko-literarni večer Z bici-klom čez reko v izvedbi La Casa de Kamna in KD Kro-pa, katerega igralska ekipa bo zadnji dan festivala pred Fovšaritnico predstavila igro Lov na coprnice avtorja in režiserja ter neumornega vodje festivala Anžeta Hab-jana. V predstavi bodo igra-li: Darinka Filipovič, Alma Jelenc, Špela Habjanič, Davorin Bratuš, Andraž Pavlič, Žan Filipovič in Tone Fister. Po zaključku predstave bo sledila podeli-tev nagrade za najboljšo predstavo po izboru publi-ke. Obisk vseh predstav je brezplačen.

Za zaključek »coprnice«Festival gledališča v Kropo privablja od sredine junija, v zadnjem tednu pa sledijo še štirje večeri gledališča, glasbe in literature.

Na večeru komorne glasbe se je prejšnjo soboto z godalnim sekstetom predstavil domačin violist Nejc Mikolič. / Foto: Andraž Pavlič

Danes z monokomedijo Bužec on, bušca jaz v Kropo prihaja odlična Saša Pavček. / Foto: Tone Stojko

Marjana Ahačič

Z začetkom vročega poletja na Linhartov trg tudi letos prihajajo Četrtkovi večeri na trgu s pestrim programom koncertov in v spremljavi Okusov Radol'ce. Kar šest

dogodkov pripravljajo letos na zavodu Turizem in kultu-ra Radovljica: že prihodnji četrtek, 4. julija, se koncert-no dogajanje začenja s sku-pino Elevators, nadaljuje se 11. julija s skupino Like the Rolling Stones, 18. julija v

Radovljico prihajajo Fade out, 25. julija legendarni Avtomobili, potem pa v dru-gi polovici poletja 1. avgusta Mrfy in 8. avgusta še pevka Maja Keuc. Glasbo bo vsa-kokrat popestrila še ponud-ba ulične hrane.

Tudi letos glasbeni četrtki

Deželne novice, petek, 28. junija 2019

Aktualno

5

Marjana Ahačič

Z odprtjem dveh razstav: 60 utrinkov/Čebelarski muzej 1959–2019 in Po poteh 60 let Čebelarskega muzeja so sredi meseca obeležili šestde-seto obletnico delovanja Čebelarskega muzeja, ki sku-paj z Mestnim muzejem, Galerijo Šivčeva hiša, Kovaš-kim muzejem v Kropi in Muzejem talcev v Begunjah deluje v okviru Muzejev rado-vljiške občine. Praznovanje jubileja so nadaljevali dan za tem, ko so na Linhartovem trgu pripravili Medeni dan, v okviru katerega so se v sta-rem mestnem jedru Radov-ljice in Čebelarskem muzeju zvrstili zanimivi dogodki: trž-nica s ponudbo čebeljih pri-delkov in izdelkov, degustaci-je medenih izdelkov, odprta vrata Čebelarskega muzeja in otroške delavnice.Čebelarski muzej v Radovlji-ci je edini muzej v Sloveniji, ki se že šestdeset let ukvarja z zbiranjem, ohranjanjem in promocijo kulturne dedišči-ne čebelarstva. Zbirka prika-zuje tri ključne teme, ki zaz-namujejo slovensko čebelar-stvo. To so: avtohtona rasa čebel (kranjska sivka), svetov-no priznani čebelarji in posli-kane panjske končnice.Prvi začetki Čebelarskega muzeja segajo v leto 1925, ko

je na poziv čebelarja in ured-nika Slovenskega čebelarja Avgusta Bukovca k zbiranju čebelarskega gradiva Čebelar-sko društvo za Slovenijo spre-jelo sklep o ustanovitvi muze-ja. Poseben odbor pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani je marca 1956 izdelal načrt za zbiranje predmetov, ki naj bi se hranili v Radovljici, in ob tem tudi pripravo stalne raz-stave. Ustanovljen je bil širši odbor za Čebelarski muzej, ki je določil glavne naloge muzeja. Čebelarski muzej je

odprl svoja vrata leta 1959. Posodobitev in dopolnitev je stalna razstava dočakala leta 1973 ob dvestoti obletnici smrti Antona Janše. Muzej je pridobil dva nova razstav-na prostora in dopolnil ter obnovil stalno razstavo. Ob svečanem odprtju so opozo-rili na zasluge zavzetih čebe-larjev Franca Resmana, pre-paratorja Rudolfa Rakovca, takratnega predsednika Zve-ze čebelarskih društev Valentina Benedičiča in Zdenka Dolinarja, prvega ravnatelja muzeja. Uveljav-ljanje muzeja na tujem se je začelo z mednarodnim sim-pozijem o čebelarskih muzejih in zgodovini čebe-larstva, ki je bil leta 1977 v Freiburgu. K uveljavljanju je pripomogla tudi potujoča razstava panjskih končnic, ki od leta 1978 (dopolnjena in prenovljena 2001) gostu-je doma in v tujini.Privlačna pridobitev muzeja je bil leta 1977 postavljen panj z živimi čebelami, za katerega je dobrih 25 let skr-bel vzrejevalec Ciril Jalen. Naslednje leto je muzej pri-

dobil sobo o apiterapiji, ki jo je opremil Biotični center Medexa. Leta 1996 se je zače-lo prenavljati in posodabljati stalno razstavo. Prenovljena in dopolnjena stalna razstava s poudarkom na avtohtoni rasi čebele, panjskih končni-cah in pomembnih čebelar-jih in čebelarskih piscih je bila odprta leta 2000."Prav muzejske zbirke so tiste, ki ustvarjajo idejo o preteklosti in jo povezujejo s sedanjostjo. Vloga muzejev v sodobni družbi se spremi-nja, tako kot se družba sama. Njihovo glavno jedro ostajajo zbirke, ki pa morajo postati bolj dinamične, inte-raktivne, saj se le na tak način omogoča aktiven pre-nos znanja." je povedala direktorica Muzejev radov-ljiške občine Petra Bole in napovedala novo posodobi-tev čebelarskega muzeja. "V letošnjem letu pripravljamo načrte, da bomo v prihod-njem lahko pristopili k posodobitvi oziroma intera-ktivno-izobraževalni pred-stavitvi muzeja v novi podo-bi."

Obeležili jubilej Čebelarskega muzejaŠestdesetletnico delovanja Čebelarskega muzeja so obeležili z dvema razstavama o zgodovini muzeja in Medenim dnem v starem mestnem jedru Radovljice.

Ob obletnici Čebelarskega muzeja so v atriju Graščine in v zgornji avli pripravili razstavi, ki osvetljujeta šestdesetletno zgodovino muzeja. / Foto: Gorazd Kavči

Slovesnosti sta se udeležila tudi nekdanja dolgoletna kustosinja Čebelarskega muzeja Ida Gnilšak in starosta radovljiških čebelarjev Severin Golmajer. / Foto: Gorazd Kavčič

Prejšnji teden so se na volilno-programski skupščini zbrali nekateri soustanovitelji Fundacije za razvoj Lipniške doline (FLD). Izvolili so novo upravo in na novo oblikovali dvanajst-članski programski svet. Upravo vodi Slavko Mežek, pro-gramski svet pa bo poslej koordiniral Anže Pavlič. Kot je spo-ročil Slavko Mežek, bodo med prvimi projekti obnovitev spletne strani in oblikovanje predstavitvene publikacije Lipni-ške doline ter pridobivanje novih članov, partnerjev in dona-torjev. "Z OŠ Staneta Žagarja Lipnica bomo v prihodnjem šolskem letu pripravili šolski raziskovalni domoznanski pro-jekt Moja Lipniška dolina. Izjemno zanimiva in zahtevna bo tudi dokončna obnovitev in oživitev "Šparovčeve kovačnice" v Kamni Gorici, pri kateri bo sodelovala Obrtno-podjetniška zbornica Radovljica oz. vanjo povezani lokalni obrtniki in podjetniki." Kot je še povedal Mežek, bo imela ustanova FLD novi sedež in pisarno v prostorih nekdanje pošte v Kropi, ki jih je pri Pošti Slovenije dolgoročno najelo partnersko giba-nje Kultura-Natura Slovenija, ki ga prav tako vodi Slavko Mežek iz Krope. Skupno kulturno-informacijsko-turistično središče bo odprto že za letošnji kovaški šmaren, omejene poštne storitve pa bodo v Kropi spet na voljo septembra, je še napovedal. Kot pravi, želi ustanova FLD delovati na celot-nem območju Lipniške doline. "Zato odpira vrata vsem, ki se želijo povezovati v celosten kulturno-naravni turistični pro-dukt Med Savo in Jelovico."

Oživljajo Fundacijo za razvoj Lipniške doline

V prejšnji številki Deželnih novic je bil v prispevku Od kod lepote tvoje … napačno napisan priimek nastopajoče glas-benice. V kulturnem programu odprtja fotografske razstave Bojana Kolmana je nastopila pevka in violinistka Natalija Šimunović. Umetnici in bralcem se za nenamerno napako opravičujemo.

Popravek

Na natečaju lahko sodeluje-te z dokumentarnimi foto-grafijami javnih prireditev, kot so proslave, športni in kulturni dogodki, pomem-bni obiski ..., ter večjih arhi-tekturnih ali okoljskih spre-memb s posegom človeka

ali narave v prostor. Vsak lahko sodeluje s fotografija-mi z največ desetih dogod-kov, za vsak dogodek z naj-več štirimi fotografijami. Na temo skritih arhitekturnih detajlov pa avtorji lahko sodelujejo s po šestimi foto-

grafijami. Organizator spre-jema samo digitalne foto-grafije v formatu jpg.Društvo fotografije za razpis sprejema do 31. januarja 2020. Najboljše fotografije bodo nagrajene in razstav-ljene marca prihodnje leto v

Galeriji Avla Občine Radov-ljica. Razpis Dogodki v obči-ni Radovljica 2019/11 je objavljen na spletnih stra-neh Fotografskega društva Radovljica (www.fd-radovlji-ca.si/) in Občine Radovljica (www.radovljica.si).

Fotografski natečajFotografsko društvo Radovljica je objavilo enajsti natečaj Dogodki v občini Radovljica z dodatno temo Skriti arhitekturni detajli v okolici Radovljice, ki je bila določena v sodelovanju z Muzeji radovljiške občine.

Fotonatečaj Dogodki v občini Radovljica 2018: Zverina, Žarko Petrovič, 1. nagrada

Peter Kolman

V nedeljo, 30. junija, pred praznikom župnijskega pat-rona sv. Urha, bodo v Begu-njah pripravili četrti Urhov semenj. Domače organizaci-je krajevna skupnost, turisti-čno društvo, gasilsko druš-tvo, župnija, društvo Ejga in kulturno društvo ter številni posamezniki so se povezali in s skupnimi močmi prip-ravljajo zanimiv in pester program, ki ga povezuje skupna ideja po ohranjanju tradicije in povezovanja v kraju. Semanje dogajanje se bo začelo ob 9. uri s slovesno mašo v župnijski cerkvi. Po maši bo na župnijskem dvo-rišču pogostitev in nastop Pihalnega orkestra Lesce, ki bo skupaj z narodnimi noša-mi popeljal sprevod na glav-no prizorišče semnja v cen-tru Begunj. Ob 11. uri bo kulturni program z nasto-pom Pihalnega orkestra Lesce, folklornih skupin Korenine in KPD Lesce, pevcev Korbenda, domačega

kulturnega društva in ple-salcev Country č'bele ter odprtjem razstave na pros-tem Plečnikova dediščina v Begunjah nekoč in danes. Po 12. uri bo čas za kosilo, jedi pa bo sestavljene predv-sem iz živil, povezanih s sv. Urhom – rib in piščanca.Ob 12.30 vabi Turistično društvo na osmo Begunjsko avanturo – rekreativno, pohodniško in zabavno pri-reditev z zanimivimi, sproš-čujočimi in interaktivnimi točkami na poti, povezanimi s spoznavanjem kraja in okolice. Primerna je tako za mlade kot starejše, družine, skupine in posameznike. Prijava in začetek je v TIC-u v Begunjah.Od 13. ure dalje pa bo na pri-zorišču sledilo druženje ob glasbi Veselih Begunjčanov. Sejemsko dogajanje bodo zaokrožile stojnice z dobro-tami in izdelki domače obr-ti, ki jih bo mogoče tudi kupiti. Kot pravijo organiza-torji, bodo v Begunjah na zadnjo junijsko nedeljo veseli vsakega obiskovalca.

Urhov semenj

6 Deželne novice, petek, 28. junija 2019

Krajevne novice

+ poštnina

17EUR

Doživeto pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem

Poučna biografija klene in bistre 88- letne Škofjeločanke, ki je doživela medvojno in povojno komunistično nasilje. Njeno sporočilo je, da se bomo le z resnico osvobodili boleče preteklosti in se kot narod ozrli v lepšo prihodnost.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

138 strani, mehka vezava

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

Avtorica Meri Bozovičar

NOVOST

Maša Likosar

Športno društvo Brezje pra-znuje štirideseti rojstni dan, Prostovoljno gasilsko druš-tvo Brezje letos slavi sedem-deset let delovanja, Turistič-no društvo Brezje, katerega poslanstvo je predvsem pod-pora slovenskemu narodne-mu svetišču in romarju, pa obeležuje šestdeset let delo-vanja. Člani vseh treh druš-tev imajo iz leta v leto več zagona, saj so prepričani, da njihove aktivnosti povezuje-jo krajane in bogatijo kraj.

Podpora krajanovPGD Brezje, ki je eno od 14 prostovoljnih društev Gasil-ke zveze Radovljica, trenut-no šteje 172 članov, od tega 68 operativnih gasilcev. V vseh teh letih delovanja so kupili tri motorne brizgalne, leta 1960 dokončali gradnjo gasilskega doma, ki je bil kasneje še dograjen in pre-novljen, leta 1971 so dobili prvo gasilko vozilo, kasneje pa vozni park dopolnili še s tremi vozili in orodno priko-lico, zgradili so tudi sedem gasilskih bazenov in vkopali štiri cisterne za hranjenje vode. "Stalen razvoj našega društva je zelo pomemben in ta ne bi bil mogoč brez aktivnega članstva in podpo-re krajanov, organizacij, Občine Radovljica in Gasil-ske zveze Radovljica. Danes se lahko pohvalimo, da ima-mo vse, kar gasilsko društvo potrebuje za svoje delo," je na slovesnosti dejal predse-dnik PGD Brezje Robert Vil-fan. Član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Jože Dakskobler je ob viso-kem jubileju PGD Brezje

podaril gasilko odlikovanje plamenico druge stopnje. Zbrane gasilke in gasilce je nagovoril tudi župan Obči-ne Radovljica Ciril Globoč-nik, ki je povedal, da je PGD Brezje predlagal za dobitni-ka občinskega priznanja, ki jih bodo podelili avgusta v okviru občinskega praznika.

Vedno več članovŠportno društvo Brezje je na začetku štelo 45 prostovolj-nih članov. V štirih desetlet-jih so s svojim delom in angažiranostjo pridobivali nove člane in primarno šte-vilo se je kar za petkrat pove-čalo, saj se danes lahko pohvalijo z 240 člani vseh starosti. Kot je pojasnil pred-sednik ŠD Brezje Aleš Bur-gar, so člani društva s kar

dvema ekipama že vrsto let del Lige malega nogometa Športne zveze Radovljica, ki velja za najštevilnejšo rekre-acijsko ligo na Gorenjskem in v kateri sodelujejo ama-terske nogometne ekipe iz petih gorenjskih občin, nji-hova veteranska in članska ekipa pa sta del medobčin-ske rekreativno namizno teniške lige. Člani se aktivno udejstvujejo v košarkarski in pohodniški sekciji, veliko pa je tudi ljubiteljev teka na smučeh.

Šport mladim"Bolj kot športni uspehi nam je pomembno kvalitet-no ter aktivno preživljanje prostega časa in druženje s prijatelji," je pojasnil Burgar in dodal, da vsako leto v spo-

min na sokrajana Rudija Praprotnika organiziramo pohod na Dobrčo; v zadnjih letih pa so poleg drugih dru-štev v Krajevni skupnosti Brezje vpeti tudi v organiza-cijo dveh športno obarvanih prireditev – Vaških iger in Brezjanskega teka v spomin na Ruth Podgornik Reš. "Člani stremimo k temu, da bi z raznolikimi dejavnos-tmi čim več mladim pribli-žali šport in jih navdušili, da bi se aktivno vključili v naše športne dejavnosti. Želimo si, da bi iz leta v leto število naših članov raslo, saj z novimi ljudmi pridejo tudi nov zagon in nove ideje, ki bogatijo tako naše društvo kot tudi celotno krajevno skupnost," je še povedal Aleš Burgar.

Bogatijo in povezujejo Brezjanska društva – športno, gasilsko in turistično – letos praznujejo več desetletij uspešnega delovanja. Jubileje so počastili s tridnevnim kulturnim, zabavnim in otroškim programom ter gasilskim tekmovanjem.

Junija so s tridnevnim programom obeležili jubileje brezjanskega gasilskega, športnega in turističnega društva. / Foto: Tina Dokl

Maja Bertoncelj

Radovljica – V juniju leta 1969 so se poti osmošolcev z Osnovne šole Staneta Žagar-ja Lipnica razšle. "Da je od takrat minilo že pet desetle-tij, je težko verjeti," pravijo. Pa vendar – čas teče in tako so se v letošnjem juniju ob petdeseti obletnici valete nekdanji sošolci in sošolke znova srečali, se veselili ob obujanju spominov in si zaupali, kako teče njihov vsa-kdanjik. Zbrali so se Andre-ja, Anica, Cilka, Helena, Igor, Ivanka, Marija, Magda, Mira, Miha, Nada, Srečo, Simona, Slavi, Urška, Van-da, Zlato in Zorka. Kot so še povedali, so se imeli zelo lepo, in obljubili so si, da se kmalu spet srečajo.

Petdeset let po valeti

Osmošolci z OŠ Staneta Žagarja Lipnica petdeset let kasneje / Foto: arhiv organizatorja

Poletna noč na Soriški planini

Slovenska popevka

Sobota, 20. JULIJ ob 19.30

Nuša Derenda, Maja Berce, Andraž Gartner,Orkester Amadeo, dirigent Tilen Draksler

Nuša Derenda, Maja Berce, Andraž Gartner,Orkester Amadeo, dirigent Tilen Draksler

v objemu gora

Turis

tični

cen

ter S

oriš

ka p

lani

na d

.o.o

., Se

lca

86, S

elca

deže

lne

nov

ice

Ura

dne

obja

ve, š

tevi

lka

259

, 28

. ju

nij

a 20

19

ww

w.r

adov

ljica

.si

Čas

opis

Obč

ine

Rad

ovlji

ca

1.

Na

podl

agi d

ruge

ga o

dsta

vka

44

.a č

lena

Zak

ona

o zd

ravs

tven

i dej

avno

sti (

Ur.

l. R

S,

št.

23

/05

– U

PB

2 in

spr

emem

be)

in 1

7. č

lena

Sta

tuta

Obč

ine

Rad

o-vl

jica

(DN

UO

, 18

8/2

014

) je

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Rad

ovlji

ca n

a 6

. se

ji dn

e 19

.6.2

019

spr

ejel

OD

LOK

o p

od

elitv

i ko

nces

ije z

a o

pra

vlja

nje

javn

e sl

užb

e v

osn

ovn

i zd

ravs

tven

i d

ejav

nost

i v o

bči

ni R

ado

vljic

a za

pro

gra

m s

plo

šne

amb

ulan

te

v D

om

u d

r. Ja

nka

Ben

edik

a R

ado

vljic

a in

v C

entr

u za

usp

osa

blja

nje,

d

elo

in v

arst

vo M

atev

ža L

ang

usa

Rad

ovl

jica

1. č

len

(1)

Ta o

dlok

je k

once

sijs

ki a

kt,

s ka

terim

Obč

ina

Rad

ovlji

ca,

ob u

pošt

evan

ju

stan

ja in

pre

dvid

eneg

a ra

zvoj

a m

reže

javn

e zd

ravs

tven

e sl

užbe

, do

loča

vrs

to,

obm

očje

in p

redv

iden

obs

eg o

prav

ljanj

a ko

nces

ijske

dej

avno

sti,

traja

nje

kon-

cesi

je i

n m

ožno

st p

odal

jšan

ja k

once

sijs

kega

raz

mer

ja z

a op

ravl

janj

e ja

vne

služ

be v

osn

ovni

zdr

avst

veni

dej

avno

sti z

a pr

ogra

m s

ploš

ne a

mbu

lant

e v

Dom

u dr

. Jan

ka B

ened

ika

Rad

ovlji

ca in

Cen

tru

za u

spos

ablja

nje,

del

o in

var

stvo

Ma-

tevž

a La

ngus

a R

adov

ljica

.

(2)

S t

em k

once

sijs

kim

akt

om s

e v

skla

du z

zak

onom

, ki

ure

ja z

drav

stve

no

deja

vnos

t, ut

emel

jijo

razl

ogi z

a po

delit

ev k

once

sije

.

2. č

len

(1)

Ta o

dlok

ure

ja p

odel

itev

konc

esije

za

opra

vlja

nje

javn

e sl

užbe

v o

snov

ni

zdra

vstv

eni d

ejav

nost

i na

obm

očju

obč

ine

Rad

ovlji

ca, i

n si

cer z

a pr

ogra

m s

plo-

šne

ambu

lant

e v

soci

alno

vars

tven

em z

avod

u v

skup

nem

pre

dvid

enem

obs

egu

1,07

pro

gram

a, o

d te

ga v

obs

egu

0,7

1 p

rogr

ama

splo

šne

ambu

lant

e v

Dom

u dr

. Jan

ka B

ened

ika

Rad

ovlji

ca in

v o

bseg

u 0

,36

pro

gram

a sp

lošn

e am

bula

nte

v C

entr

u za

usp

osab

ljanj

e, d

elo

in v

arst

vo M

atev

ža L

angu

sa R

adov

ljica

.

(2)

Kon

cesi

ja z

a iz

vaja

nje

osno

vne

zdra

vstv

ene

deja

vnos

ti se

pod

eli

za d

o-lo

čen

čas

15 le

t, št

eto

od d

neva

zač

etka

opr

avlja

nja

prog

ram

a zd

ravs

tven

e de

javn

osti.

Kon

cesi

ja s

e la

hko,

na

podl

agi

izpo

lnje

nih

zako

nski

h po

goje

v,

pozi

tivne

ga m

nenj

a Za

voda

za

zdra

vstv

eno

zava

rova

nje

Slo

veni

je in

pris

tojn

e zb

orni

ce o

ziro

ma

stro

kovn

ega

zdru

ženj

a, p

odal

jša

za n

adal

jnjih

15

let.

3. č

len

Kon

cesi

ja z

a pr

ogra

m s

ploš

ne a

mbu

lant

e se

pod

eli,

ker

javn

i zdr

avst

veni

za-

vod

ne m

ore

zago

tavl

jati

opra

vlja

nja

zdra

vstv

ene

deja

vnos

ti v

obse

gu,

kot

je

dolo

čen

z m

režo

jav

ne z

drav

stve

ne s

lužb

e, i

n ne

mor

e za

goto

viti

potre

bne

dost

opno

sti d

o zd

ravs

tven

ih s

torit

ev v

Dom

u dr

. Jan

ka B

ened

ika

Rad

ovlji

ca in

v

Cen

tru

za u

spos

ablja

nje,

del

o in

var

stvo

Mat

evža

Lan

gusa

Rad

ovlji

ca. N

aved

e-no

izha

ja iz

dop

isov

Osn

ovne

ga z

drav

stva

Gor

enjs

ke š

t. 6

25

-01

/201

9, z

dne

2

8.3

.201

9 in

št.

1047

-01

/201

9, z

dne

14

.5.2

019

, v k

ater

ih je

nav

eden

o, d

a en

ota

Zdra

vstv

eni d

om R

adov

ljica

zar

adi k

adro

vske

stis

ke n

e m

ore

več

zago

ta-

vlja

ti op

ravl

janj

a zd

ravs

tven

e de

javn

osti

v D

omu

dr. J

anka

Ben

edik

a R

adov

ljica

in

v C

entr

u za

usp

osab

ljanj

e, d

elo

in v

arst

vo M

atev

ža L

angu

sa R

adov

ljica

in

zato

pre

dlag

a O

bčin

i Rad

ovlji

ca p

odel

itev

konc

esije

za

skup

no 1

,07

pro

gram

a sp

lošn

e am

bula

nte

v so

cial

nova

rstv

enem

zav

odu.

4. č

len

Javn

o sl

užbo

v o

snov

ni z

drav

stve

ni d

ejav

nost

i na

prim

arni

rav

ni v

obč

ini R

a-do

vljic

a na

pod

ročj

u pr

ogra

ma

splo

šne

ambu

lant

e la

hko

opra

vlja

jo n

a po

dlag

i ko

nces

ije d

omač

e in

tuje

pra

vne

in fi

zičn

e os

ebe,

če

izpo

lnju

jejo

pog

oje,

do-

loče

ne z

zak

onom

, pod

zako

nski

mi a

kti,

odlo

kom

in d

rugi

mi p

redp

isi,

ki u

reja

jo

nači

n iz

vaja

nja

javn

e sl

užbe

.

5. č

len

(1) K

once

sija

je p

oobl

astil

o, k

i se

pode

li fiz

ični

ali

prav

ni o

sebi

za

opra

vlja

nje

javn

e zd

ravs

tven

e s

lužb

e.

(2) Z

drav

stve

no d

ejav

nost

na

podr

očju

pro

gram

a sp

lošn

e am

bula

nte

v D

omu

dr.

Jank

a B

ened

ika

Rad

ovlji

ca in

v C

entr

u za

usp

osab

ljanj

e, d

elo

in v

arst

vo

Mat

evža

Lan

gusa

Rad

ovlji

ca n

a po

dlag

i kon

cesi

je o

prav

lja k

once

sion

ar v

svo

-je

m im

enu

in z

a sv

oj ra

čun

na p

odla

gi p

oobl

astil

a ob

čine

.

6. č

len

(1)

Kon

cesi

ja s

e v

skla

du s

kon

cesi

jski

m a

ktom

pod

eli n

a po

dlag

i izv

eden

e-ga

javn

ega

razp

isa,

ki s

e ob

javi

na

sple

tni s

trani

obč

ine

in n

a po

rtal

u ja

vnih

na

roči

l.

(2) J

avni

razp

is m

ora

pole

g po

datk

ov, d

oloč

enih

z z

akon

om, k

i ure

ja z

drav

stve

-no

var

stvo

, vs

ebov

ati t

udi p

odat

ke g

lede

na

pose

bnos

t osn

ovne

zdr

avst

vene

de

javn

osti,

ki j

e pr

edm

et k

once

sije

. 7. č

len

Raz

pisn

a do

kum

enta

cija

mor

a bi

ti pr

ipra

vlje

na v

skl

adu

z za

kono

m,

ki u

reja

zd

ravs

tven

o de

javn

ost,

in s

tem

odl

okom

. Soč

asno

z ja

vnim

razp

isom

se

obja

vi

na s

plet

nih

stra

neh

obči

ne a

li na

por

talu

javn

ih n

aroč

il.

8. č

len

(1)

Za p

ridob

itev

konc

esije

mor

a po

nudn

ik iz

poln

jeva

ti po

goje

, ki

jih

dolo

ča

zako

n, k

i ure

ja z

drav

stve

no d

ejav

nost

, in

drug

e po

goje

, opr

edel

jene

v ra

zpis

ni

doku

men

taci

ji.

(2) P

ri iz

boru

kon

cesi

onar

ja o

bčin

a up

ošte

va m

erila

, do

loče

na z

zak

onom

, ki

ur

eja

zdra

vstv

eno

deja

vnos

t, in

mer

ila, k

i so,

gle

de n

a po

sebn

ost z

drav

stve

ne

deja

vnos

ti na

pod

ročj

u pr

ogra

ma

splo

šne

ambu

lant

e v

soci

alno

vars

tven

em z

a-vo

du, d

oloč

ena

v ra

zpis

ni d

okum

enta

ciji.

9. č

len

(1) K

once

sijo

za

opra

vlja

nje

javn

e sl

užbe

na

prim

arni

rav

ni z

drav

stve

ne d

ejav

-no

sti p

odel

i obč

ina

s so

glas

jem

min

istr

stva

, pris

tojn

ega

za z

drav

je, z

odl

očbo

o

izbi

ri ko

nces

iona

rja.

(2) M

edse

bojn

a ra

zmer

ja v

zve

zi z

opr

avlja

njem

kon

cesi

je o

bčin

a in

kon

cesi

o-na

r ure

dita

s k

once

sijs

ko p

ogod

bo. 10

. čle

n

(1)

Nad

zor

nad

izva

janj

em k

once

sijs

ke o

dloč

be i

n ko

nces

ijske

pog

odbe

v

delu

, ki

se

nana

ša n

a ra

zmer

je m

ed o

bčin

o in

kon

cesi

onar

jem

ozi

rom

a nj

une

med

sebo

jne

prav

ice

in o

bvez

nost

i, iz

vaja

obč

ina.

(2) K

once

sion

ar m

ora

na z

ahte

vo o

bčin

e v

roku

, ki m

u ga

dol

oči,

obči

ni p

oro-

čati

o sv

ojem

fin

ančn

em p

oslo

vanj

u v

delu

, ki

se

nana

ša n

a op

ravl

janj

e ko

n-ce

sijs

ke d

ejav

nost

i.

11. č

len

Kon

cesi

jska

pog

odba

pre

neha

v p

rimer

ih, n

a na

čin

in p

od p

ogoj

i, do

loče

nim

i z

zako

nom

, ki u

reja

zdr

avst

veno

dej

avno

st.

VS

EB

INA

1.

OD

LOK

o p

od

elitv

i ko

nces

ije z

a o

pra

vlja

nje

javn

e sl

užb

e v

osn

ovn

i zd

ravs

tven

i dej

avno

sti v

ob

čini

Rad

ovl

jica

za p

rog

ram

sp

lošn

e am

bul

ante

v D

om

u d

r. Ja

nka

Ben

edik

a R

ado

vljic

a in

v

Cen

tru

za u

spo

sab

ljanj

e, d

elo

in v

arst

vo M

atev

ža L

ang

usa

Rad

ovl

jica

2.

OD

LOK

o o

bči

nske

m p

od

rob

nem

pro

sto

rske

m n

ačrt

u za

o

bm

očj

e p

ovr

šin

za tu

rize

m G

B 0

5 –

Les

ce P

od

Go

lfom

jug

3.

SK

LEP

o p

otr

ditv

i man

dat

a čl

anu

Ob

čins

keg

a sv

eta

Ob

čine

R

ado

vljic

a

4.

ME

RIL

A z

a d

olo

čite

v vi

šine

nad

om

estil

a za

čla

ne v

olil

nih

o

rgan

ov

Ob

čine

Rad

ovl

jica

5.

NA

ME

RA

o o

dd

aji z

emlji

šč v

last

i Ob

čine

Rad

ovl

jica

v na

jem

UO

, stra

n8

št

. 25

9, 2

8. j

unija

201

9U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

XII.

KO

NČ

NE

DO

LOČ

BE

35

. čle

n(p

oseg

i, do

pust

ni p

o iz

vedb

i nač

rtov

anih

ure

dite

v)

Po

izve

dbi z

OP

PN

pre

dvid

enih

ure

dite

v so

na

celo

tnem

obm

očju

dop

ustn

i na

sled

nji p

oseg

i:–

od

stra

nite

v na

prav

in o

bjek

tov,

–

vzdr

ževa

lna

dela

, re

kons

truk

cije

, na

dzid

ave,

doz

idav

e in

nov

ogra

dnje

na

mes

tu o

dstra

njen

ih o

bjek

tov

(do

s te

m o

dlok

om d

opus

tnih

gab

arito

v in

iz

rabe

zem

ljišč

),–

po

stav

itve

enos

tavn

ih in

nez

ahte

vnih

obj

ekto

v, k

i so

dopu

stni

na

obm

očju

O

PP

N,

–

spre

mem

be n

amem

bnos

ti v

okvi

ru d

ejav

nost

i, ki

so

dopu

stne

za

novo

-gr

adnj

e na

obm

očju

OP

PN

, če

je z

agot

ovlje

no z

ados

tno

štev

ilo p

arki

rnih

m

est.

36

. čle

n(v

pogl

ed)

OP

PN

je n

a vp

ogle

d na

Obč

ini R

adov

ljica

in n

a U

prav

ni e

noti

Rad

ovlji

ca.

37. č

len

(nad

zors

tvo)

Nad

zor n

ad iz

vaja

njem

tega

odl

oka

opra

vlja

jo p

risto

jne

inšp

ekci

jske

slu

žbe.

38

. čle

n(v

elja

vnos

t)

Ta o

dlok

se

obja

vi v

Dež

elni

h no

vica

h, g

lasi

lu O

bčin

e R

adov

ljica

– U

radn

e ob

jave

in z

ačne

vel

jati

osm

i dan

po

obja

vi.

Šte

vilk

a: 3

50

5-0

00

6/2

018

Dat

um: 1

9.6

.201

9

C

iril G

lobo

čnik

l.r.

ŽU

PAN

3.

Na

podl

agi 3

0. č

lena

Zak

ona

o lo

kaln

ih v

olitv

ah (U

r. l.

RS

, št.

94

/07

– U

PB

3

in s

prem

embe

) in

17. č

lena

Sta

tuta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca (D

N U

O, š

t. 18

8/1

4),

je

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Rad

ovlji

ca n

a 6

. sej

i dne

19

.6.2

019

spr

ejel

SK

LEP

o p

otr

ditv

i man

dat

a čl

anu

Ob

čins

keg

a sv

eta

Ob

čine

Rad

ovl

jica

1.

Za p

reos

tane

k m

anda

tne

dobe

v O

bčin

skem

sve

tu O

bčin

e R

adov

ljica

se

man

-da

t pot

rdi J

erne

ju K

olm

anu,

roj.

2.1

0.1

978

, s s

taln

im p

rebi

vališ

čem

Pre

šern

o-va

ulic

a 5

, 424

0 R

adov

ljica

, ki j

e na

loka

lnih

vol

itvah

dne

18

.11.

201

8 k

andi

di-

ral n

a ka

ndid

atni

list

i Slo

vens

ka d

emok

rats

ka s

trank

a –

SD

S, K

onfe

renc

a O

O

Rad

ovlji

ca, p

od z

apor

edno

št.

5.

2.

Ta s

klep

zač

ne v

elja

ti z

dnem

spr

ejem

a in

se

obja

vi v

Dež

elni

h no

vica

h, g

lasi

lu

Obč

ine

Rad

ovlji

ca –

Ura

dne

obja

ve.

Šte

vilk

a: 0

41-0

013

/201

9D

atum

: 19

.6.2

019

Ciri

l Glo

bočn

ik l.

r.

ŽUPA

N

4.

Na

podl

agi 4

5.a

čle

na Z

akon

a o

loka

lnih

vol

itvah

(Ur.

l. R

S, š

t. 9

4/0

7 –

UP

B3

in

spr

emem

be) i

n 17

. čle

na S

tatu

ta O

bčin

e R

adov

ljica

(DN

UO

, št.

188

/14

), je

O

bčin

ski s

vet O

bčin

e R

adov

ljica

na

svoj

i 6. r

edni

sej

i dne

19

.6.2

019

spr

ejel

ME

RIL

A

za d

olo

čite

v vi

šine

nad

om

estil

a za

čla

ne v

olil

nih

org

ano

v

Ob

čine

Rad

ovl

jica

1. č

len

Na

podl

agi

teh

mer

il se

dol

oči

viši

na n

adom

estil

a za

čla

ne v

oliln

ih o

rgan

ov

Obč

ine

Rad

ovlji

ca z

a vs

e lo

kaln

e vo

litve

in r

efer

endu

me,

ki p

otek

ajo

na o

b-m

očju

obč

ine

Rad

ovlji

ca,

raze

n za

vsa

ke s

ploš

ne v

olitv

e, k

i obs

egaj

o re

dne

in p

redč

asne

vol

itve

v ob

čins

ki s

vet,

nado

mes

tne

volit

ve v

obč

insk

i sve

t, če

v

obči

ni n

iso

oblik

ovan

e vo

lilne

eno

te, i

n re

dne

ter n

adom

estn

e vo

litve

žup

ana

v pr

vem

in d

ruge

m k

rogu

, za

kate

re je

viš

ina

nado

mes

tila

dolo

čena

z z

akon

om,

ki u

reja

loka

lne

volit

ve.

2. č

len

Viši

no n

adom

estil

a s

skle

pom

dol

oči K

omis

ija z

a m

anda

tna

vpra

šanj

a, v

olitv

e in

imen

ovan

ja n

ajpo

znej

e de

set d

ni p

o ra

zpis

u vo

litev

, pri

čem

er u

pošt

eva

na-

sled

nja

mer

ila:

–

štev

ilo v

oliln

ih e

not (

celo

tno

obm

očje

obč

ine,

pos

amez

na v

oliln

a en

ota

ali

del v

oliln

e en

ote)

, –

št

evilo

vol

išč,

–

ob

seg

obm

očja

, –

št

evilo

razl

ični

h vr

st v

olite

v, k

i ist

očas

no p

otek

ajo,

–

ob

seg

in z

ahte

vnos

t nep

osre

dnih

tehn

ični

h op

ravi

l.

3. č

len

Ob

upoš

teva

nju

mer

il iz

pre

jšnj

ega

člen

a K

omis

ija z

a m

anda

tna

vpra

šanj

a, v

oli-

tve

in im

enov

anja

čla

nom

vol

ilnih

org

anov

, zar

adi d

ela

v vo

lilni

h or

gani

h, d

oloč

i en

krat

no n

adom

estil

o v

viši

ni o

d 8

0%

do

100

% n

adom

estil

a, k

i bi g

a do

bili

v pr

imer

u sp

lošn

ih v

olite

v in

je d

oloč

eno

z za

kono

m, k

i ure

ja lo

kaln

e vo

litve

.

4. č

len

Ta m

erila

zač

nejo

vel

jati

nasl

ednj

i dan

po

obja

vi D

ežel

nih

novi

cah,

gla

silu

Ob-

čine

Rad

ovlji

ca –

Ura

dne

obja

ve.

Šte

vilk

a: 0

07-0

00

6/2

019

Dat

um:

19.6

.201

9

Ciri

l Glo

bočn

ik

ŽU

PAN

5.

Obč

ina

Rad

ovlji

ca,

Gor

enjs

ka c

esta

19

, R

adov

ljica

, na

pod

lagi

5.

člen

a P

ra-

viln

ika

o od

daja

nju

zem

ljišč

v l

asti

Obč

ine

Rad

ovlji

ca v

naj

em (

DN

UO

, št

. 12

3/1

0; v

nad

alje

vanj

u P

ravi

lnik

) obj

avlja

Nam

ero

o o

dd

aji z

emlji

šč v

last

i Ob

čine

Rad

ovl

jica

v na

jem

Obč

ina

Rad

ovlji

ca d

aje

v na

jem

:-

za k

met

ijsko

obd

elav

o, d

el z

emlji

ške

parc

ele

št. 3

41/1

in 3

40

/1, o

be

k.o.

216

0 -

Ljub

no, v

sku

pni i

zmer

i 35

0 m

2,

- za

km

etijs

ko o

bdel

avo,

zem

ljišk

o pa

rcel

o št

. 68

/4, k

.o. 2

166

– Č

ešnj

ica

pri K

ropi

, v iz

mer

i 78

6 m

2,

- za

letn

i vrt

, zem

ljišk

o pa

rcel

e 13

91/1

2, k

.o. 2

155

– H

raše

, v iz

mer

i 16

m2, p

red

vhod

om v

hos

tel E

njoy

v L

esca

h,-

za s

klad

išče

nje,

del

zem

ljišk

ih p

arce

l št.

765

/3 in

76

5/6

, obe

k.o

. 215

7

– P

redt

rg, v

izm

eri 2

.30

0 m

2.

Vse

zain

tere

sira

ne p

rosi

lce

vabi

mo,

da

odda

jo s

vojo

vlo

go v

rok

u 2

0 d

ni o

d ob

jave

.

S p

rosi

lcem

, ki

mor

a im

eti p

orav

nane

vse

obv

ezno

sti d

o O

bčin

e R

adov

ljica

, bo

skl

enje

na n

ajem

na p

ogod

ba v

skl

adu

z do

loči

li P

ravi

lnik

a, p

o ce

nah,

do-

loče

nih

v C

enik

u na

jem

a ze

mlji

šč v

last

i Obč

ine

Rad

ovlji

ca.

Če

bo z

a na

jem

ze

mlji

šč v

eč i

nter

esen

tov,

bo

zem

ljišč

e od

dano

v n

ajem

po

post

opku

iz

8.

člen

a P

ravi

lnik

a.

Župa

n al

i Kom

isija

za

vode

nje

in n

adzo

r pos

topk

ov ra

zpol

agan

ja in

upr

avlja

nja

s st

varn

im p

rem

ožen

jem

Obč

ine

Rad

ovlji

ca s

sog

lasj

em ž

upan

a la

hko

post

o-pe

k ka

dark

oli d

o sk

leni

tve

prav

nega

pos

la b

rez

obra

zlož

itve

in b

rez

odšk

odni

n-sk

e od

govo

rnos

ti us

tavi

.

Šte

vilk

a: 4

78

-00

01/2

019

-46

Dat

um: 1

9.6

.201

9

C

iril G

lobo

čnik

l.r.

ŽUPA

N

UO

, stran2

št. 25

9, 2

8. junija 2

019U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

12. člen

Občina koncesionarju z odločbo odvzam

e koncesijo, na način in pod pogoji, kot to določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.

13. člen

(1) K

oncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike prav-

nega prometa.

(2) P

ravni posel v nasprotju s prejšnjim odstavkom

je ničen.

14. člen

Za koncesije, vključno z ureditvijo pravnega varstva, se uporablja zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, če z zakonom

, ki ureja zdravstveno dejavnost, posam

ezno vprašanje ni posebej urejeno.

15. člen

Ta odlok se objavi v Deželnih novicah, glasilu O

bčine Radovljica - U

radne ob-jave, in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 4

617-3

/2019

-11D

atum: 19

.6.2

019

Ciril G

lobočnik l.r.

ŽUPAN

2.

Na podlagi 27

3. člena Zakona o urejanju prostora (ZU

reP-2

, Ur. l. R

S, št,

61/17

), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZP

Načrt, U

r. l. RS

, št. 3

3/07

in spremem

be) in 17. člena Statuta O

bčine Radovljica (D

N U

O, št.

188

/14) je O

bčinski svet Občine R

adovljica na 6. seji dne 19

. junija 2019

sprejel

OD

LOK

o

ob

činskem p

od

rob

nem p

rosto

rskem načrtu za

ob

mo

čje po

vršin za turizem G

B 0

5 – Lesce P

od

Go

lfom

jug

I. SP

LOŠ

NE

DO

LOČ

BE

1. člen(predm

et odloka)

(1)

S tem

odlokom se skladno z O

dlokom o prostorskem

redu občine Rado-

vljica (DN

UO

, št. 159

/2012

in spremem

be) (v nadaljevanju: PR

O R

adovljica) sprejm

e občinski podrobni prostorski načrt za območje površin za turizem

GB

0

5 –

Lesce Pod G

olfom jug (v nadaljevanju O

PP

N).

(2)

Ta odlok določa:-

območje O

PP

N,

- vplive in povezave s sosednjim

i območji,

- arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

- načrt parcelacije,

- pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

- rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

- rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,

- rešitve in ukrepe za obram

bo ter varstvo pred naravnimi in drugim

i nesre-čam

i, vključno z varstvom pred požarom

,-

etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorskih ureditev,-

dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.(3

) O

PP

N je izdelalo podjetje P

rotim R

žišnik Perc d.o.o., pod številko projek-

ta P12

96

00

, v juniju 2019

.

2. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OP

PN

)

(1)

S tem

OP

PN

se načrtuje umestitev turističnega kam

pa s pripadajočimi

objekti, zunanjimi ureditvam

i ter prometno, kom

unalno, energetsko, telekomu-

nikacijsko in drugo infrastrukturo.(2

) O

dlok določa celovito prostorsko ureditev območja O

PP

N, pogoje za gra-

dnjo novih objektov, pogoje za urejanje utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prom

etne, energetske, komunalne, telekom

unikacijske in druge infrastrukture.

3. člen

(sestavni deli OP

PN

)

(1)

OP

PN

vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.(2

) G

rafični del OP

PN

obsega naslednje grafične načrte:

1. N

ačrt namenske rabe prostora:

1.1

Izsek iz grafičnega dela PR

O R

adovljica M

1:2

00

0

2.

Vplivi in povezave s sosednjimi enotam

i urejanja:

2.1

Vplivi in povezave s sosednjimi enotam

i urejanja prostora M 1

:50

00

3

. N

ačrt območja z načrtom

parcelacije:

3.1

Prikaz obm

očja na geodetskem posnetku

M 1

:100

0

3.2

Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom

javnega dobra M

1:10

00

4

. N

ačrt prostorske ureditve

4.1

Zazidalna situacija M

1:10

00

4

.2 P

rometno-tehnična situacija

M 1

:100

0

4.3

Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav

M 1

:100

0(3

) O

PP

N im

a naslednje priloge:-

izvleček iz PR

O R

adovljica,-

prikaz stanja prostora,-

strokovne podlage:

- U

rbanistična strokovna podlaga za OP

PN

za območje površin za tu-

rizem G

B 0

5 –

Lesce Pod G

olfom jug (izdelal: P

rotim R

žišnik Perc

d.o.o., marec 2

019);

-

Kom

unalna infrastruktura na območju O

PP

N za obm

očje površin za turizem

GB

05

– Lesce P

od Golfom

jug (izdelal: Protim

Ržišnik P

erc d.o.o., m

arec 2018

);

- G

eodetski načrt (izdelal: Protim

Ržišnik P

erc d.o.o., marec 2

018);

-

Strokovno m

nenje požarne varnosti za OP

PN

(izdelal: Ekosystem

d.o.o., m

arec 2019

);

- U

reditev priključevanja OP

PN

za območje površin za turizem

GB

05

–

Lesce Pod G

olfom jug (izdelal: Appia d.o.o., februar 2

019);

-

Kapacitetna preveritev navezave turističnega kam

pa »Golf B

led« na regionalno cesto R

1-2

09

/108

8 Lesce –

Bled (izdelal: Appia d.o.o.,

oktober 2018

);

- H

idravlična študija Save D

olinke na območju O

PP

N površine za turi-

zem G

B 0

5 –

Lesce Pod G

olfom jug (študija poplavne varnosti obm

o-čja za kam

piranje) (izdelal: PH

CE

d.o.o., september 2

018);

- sm

ernice in mnenja,

- obrazložitev in utem

eljitev OP

PN

,-

povzetek za javnost.

II. OB

MO

ČJE

OP

PN

4. člen

(območje O

PP

N)

(1)

Obm

očje OP

PN

obsega enoto urejanja prostora z oznako GB

05

.(2

) O

bmočje O

PP

N obsega zem

ljišča oz. dele zemljišč z naslednjim

i par-celnim

i številkami (stanje G

UR

S, februar 2

019): 13

66

/2, 13

66

/3, 13

66

/4,

1391

/7,

1391

/8,

1391

/13,

1391

/15,

1391

/16,

1391

/23

, 13

91/24

, 13

91/2

5, 13

91/2

6, vse k.o. H

raše (2155

).(3

) P

ovršina območja O

PP

N m

eri cca. 5,9

ha. (4

) Š

irše območje O

PP

N obsega tudi zem

ljišča izven območja O

PP

N, na

katera segajo priključki na obstoječa infrastrukturna omrežja, zato je poleg

navedenih zemljišč v obm

očje posegov izven območja O

PP

N m

ožno dodati tudi druge parcelne številke, če se v postopku priprave projektne dokum

en-tacije za navezave na obstoječa infrastrukturna om

režja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.(5

) O

bmočje O

PP

N je razdeljeno na 4

(štiri) funkcionalne enote.(6

) M

eja območja O

PP

N je razvidna iz grafičnega dela O

PP

N.

III. VP

LIVI IN

PO

VE

ZA

VE

S S

OS

ED

NJIM

I OB

MO

ČJI

5. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi obm

očji)

(1)

Obm

očje OP

PN

se nahaja na zahodnem robu naselja Lesce. V naravi

območje predstavlja nepozidano in pretežno ravno zem

ljišče, ki je na severni strani om

ejeno z regionalno cesto G2

-20

9/10

88

Lesce – B

led in kolesarsko potjo K

J 84

95

61. Zemljišča zahodno, vzhodno in južno od obm

očja predsta-vljajo gozdne površine in priobalna zem

ljišča Save D

olinke. (2

) O

bravnavano območje se v celoti nahaja na obm

očju naravne vrednote in ekološko pom

embnega obm

očja Sava D

olinka s pritoki do sotočja s Savo

Bohinjko.

(3)

Skladno s P

RO

Radovljica je večji del obm

očja OP

PN

namenjen površi-

nam za turizem

, manjši del robnih zem

ljišč pa predstavlja gozdne in kmetijske

površine.(4

) Trenutno je z regionalne ceste urejen dovoz na obstoječo m

akadamsko

pot, preko katere je možen dostop do obm

očja OP

PN

in do vodotoka Sava

Dolinka.

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 2

59

, 28

. junija 2019

UO

, stran7

(4)

Izvajalec gradbenih del mora m

ed gradnjo zavarovati vegetacijo pred po-škodbam

i, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni ma-

terial ter urediti okolico.

29

. člen(varstvo pred hrupom

)

(1)

Obravnavano obm

očje OP

PN

je glede na predvidene dejavnosti razvršče-no v II. stopnjo varstva pred hrupom

.(2

) Za vse objekte ozirom

a varovane prostore v objektih, kjer bo treba za-gotavljati povečano stopnjo varstva pred hrupom

, mora biti v projektni doku-

mentaciji za izvedbo izkazana ustrezna zvočna zaščita objektov in predvidena

ustrezna pasivna zaščita. (3

) Izvedba vseh protihrupnih ukrepov za zaščito objektov in obm

očja je obve-znost investitorjev novih posegov.

30

. člen(svetlobno onesnaževanje)

(1)

Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zm

anjševanje emi-

sije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesna-ževanja okolja.(2

) Zaradi velike biotske raznovrstnosti širšega obm

očja in prisotnosti kačjega pastirja, je osvetljevanje obm

očja OP

PN

potrebno predvideti v najmanjši m

o-žni m

eri in skladno z Uredbo o m

ejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (U

radni list RS

, št. 81/2

007

, 109

/20

07, 6

2/2

010 in 4

6/2

013). K

jer je m

ožno, naj se predvidi avtomatsko vklapljanje osvetlitve.

(3)

Obm

očje gozdnih površin naj ostane neosvetljeno.

IX. R

EŠ

ITV

E IN

UK

RE

PI Z

A O

BR

AM

BO

TE

R VA

RS

TVO

P

RE

D N

AR

AV

NIM

I IN D

RU

GIM

I NE

SR

EČ

AM

I, VK

LJUČ

NO

Z

VAR

ST

VOM

PR

ED

PO

ŽA

RO

M

31. člen(varstvo pred požarom

in drugimi nesrečam

i)

(1)

Načrtovanje in gradnjo objektov je treba zasnovati tako, da se preprečijo

oziroma zm

anjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči

zaščita, reševanje in pomoč.

(2)

Požarno varstvo vseh objektov na obm

očju OP

PN

mora biti urejeno v

skladu z veljavnimi požarno-varstvenim

i predpisi. Za zaščito pred požarom je

potrebno zagotoviti:-

pogoje za varen umik ljudi, živali in prem

oženja, -

odmike od m

eje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve,

- neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,

- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno om

režje v skladu s predpisi),

- površine za potrebe evakuacije.

(3)

Za območje O

PP

N je bilo izdelano S

trokovno mnenje požarne varnosti

(izdelal Ekosystem

, d.o.o., št. 00

29

-02

-19 S

MP

V, marec 2

019), v katerem

so določene usm

eritve za načrtovanje požarne varnosti območja, ki jih je potreb-

no upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije za posam

ezne objekte in ureditve na obm

očju OP

PN

. (4

) V fazi izdelave projektne dokum

entacije za posamezne objekte je treba,

če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati načrt s področja požarne varnosti.(5

) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz hidrantnega om

režja, ki mora za-

gotavljati odvzem vode najm

anj 10 l/s, s trajanjem

najmanj 2

uri. Če pretok

vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zagotoviti ustrezno po-

žarno varnost z drugimi ukrepi, npr. s požarnim

bazenom ali z zagotavljanjem

požarne vode iz vodotoka S

ava Dolinka.

(6)

Poleg hidrantov se priporoča tudi nam

estitev hidrantnih omaric s potrebno

opremo za gašenje (na 2

5 prostorov za kam

piranje en gasilnik 6E

G).

(7)

Manipulacijske površine ob objektih m

orajo zagotavljati ustrezen dovoz in površine za intervencijska vozila. (8

) M

edsebojni odmiki m

ed objekti morajo zagotavljati pogoje za om

ejevanje širjenja požara na sosednja zem

ljišča ali sosednje objekte. (9

) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim

standar-dom

. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopu-šča ustrezno tlakovanje in ozelenitev ter om

ogoča vožnjo gasilskih vozil z osno obrem

enitvijo do 10 ton.

(10) O

bjekti morajo biti načrtovani potresno varno, upoštevati je potrebno

projektni pospešek tal (0,17

5g), geološko sestavo in nam

embnost objekta

ter temu prim

erno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri projektiranju stavb

je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje.(11

) Obm

očje OP

PN

ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih obm

očjih.

X. E

TAP

NO

ST

IZV

ED

BE

IN D

RU

GI P

OG

OJI Z

A IZ

VAJA

NJE

P

RO

STO

RS

KE

UR

ED

ITV

E

32

. člen(etapnost izvedbe)

(1)

Rekonstrukcija križišča na regionalni cesti R

1-2

09

/108

8 Lesce –

Bled

ter izvedba južnega kraka (dostopna cesta) morajo biti izvedene najkasneje do

začetka uporabe objektov na območju O

PP

N.

(2)

OP

PN

se lahko izvaja etapno, vendar mora biti sočasno z izgradnjo posa-

meznih objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne

komunalne, energetske in prom

etne infrastrukture. Etapnost izgradnje objek-

tov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme , da

se zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov.

(3)

Objekti so lahko zgrajeni v več neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v

poljubnem časovnem

zaporedju.(4

) D

opustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajen del

objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.

33

. člen(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1)

Med izvajanjem

posegov na območju O

PP

N je izvajalec dolžan zagotoviti

nemoteno delovanje kom

unalne oskrbe ter pri posegih na prometnicah zago-

toviti varen promet.

(2)

Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, od-

večni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno ze-

mljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.

(3)

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin m

ora izvajalec gradbenih del m

ed gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani

gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(4)

Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati tudi vse

pogoje in omejitve iz sm

ernic posameznih nosilcev urejanja prostora ter vso

veljavno zakonodajo.

XI. D

OP

US

TN

A O

DS

TOPA

NJA

OD

FU

NK

CIO

NA

LNIH

, O

BLIK

OVA

LSK

IH IN

TE

HN

IČN

IH R

EŠ

ITE

V

34

. člen(dopustna odstopanja)

Od

stop

anja pri leg

i in velikosti o

bjekto

v:(1

) V grafičnem

delu OP

PN

je prikazana ena izmed m

ožnih razporeditev po-sam

eznih ureditev znotraj kampa. N

atančna razporeditev, velikost, število in nam

embnost stavb in drugih objektov kam

pa (vključno z zunanjimi ureditvam

i) se opredeli v projektni dokum

entaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrste objektov, ki se gradijo. (2

) Višine objektov, kot so npr. razgledni stolpi, opazovalnice in podobno,

lahko presegajo s tem odlokom

določeno višino stavb. Če se v večnam

ensko dvorano um

ešča športna aktivnost, ki zahteva višino, večjo od 11 m

(kot npr. plezanje), je dopustna gradnja višjega objekta. Č

e bi višina objektov (trajnih ali začasnih) presegala skupno višino 2

5 m

(vključno z antenami, dim

niki, klimat-

skimi napravam

i ipd.) je potrebno v postopek pridobivanja gradbenega dovo-ljenja vključiti m

nenjedajalca pristojnega za zračni promet.

(3)

Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah,

ki so posledica natančnejše stopnje obdelave podatkov.O

dsto

panja o

d p

redvid

ene parcelacije:

(4)

Na obm

očju OP

PN

je dovoljeno združevanje in delitev zemljišč, skladno s

konceptom razdelitve obm

očja na funkcionalne enote.O

dsto

panja p

ri izgrad

nji kom

unalne infrastrukture:(5

) P

ri prometnih, kom

unalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah

so dopustna odstopanja od v grafičnem delu prikazanih potekov tras, priključ-

nih mest, površin, objektov, naprav in priključkov posam

ezne prometne, ko-

munalne, energetske in telekom

unikacijske infrastrukture. (6

) O

dstopanja so dopustna, če gre za prilagajanje stanju na terenu, prila-gajanje zasnovi stavb oz. za izboljšave tehničnih rešitev, ki so prim

ernejše z oblikovalskega, prom

etno-tehničnega, krajinskega, finančnega ali okoljevar-stvenega vidika. (7

) Zaradi odstopanj ne sm

e biti ovirana izvedba z OP

PN

predvidenih uredi-tev, prav tako se ne sm

ejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji, z odstopanji pa m

orajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.(8

) O

dstopanja pri izgradnji infrastrukture in priključkov na infrastrukturna om

režja zunaj območja O

PP

N so dovoljena v skladu s konceptom

razvoja so-sednjih obm

očij in ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, zanje pa je potrebno pridobiti soglasje/m

nenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. (9

) D

opusti se možnost sam

ooskrbe območja z vodo.

(10) Za dopustna odstopanja po tem

odloku se lahko šteje tudi gradnja druge prom

etne, komunalne, energetske, kom

unikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem

odlokom, pod pogojem

, da se z njeno izvedbo ne onemo-

goča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku.

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 2

59

, 28

. jun

ija 2

019

UO

, stra

n3

(5)

Za p

otre

be p

redv

iden

ih p

rost

orsk

ih u

redi

tev

na o

bmoč

ju O

PP

N b

o po

-tre

bno

ured

iti n

ov p

rom

etni

dos

top.

Pre

dvid

ena

je re

kons

truk

cija

obs

toje

čega

kr

ožne

ga k

rižiš

ča n

a re

gion

alni

ces

ti R

1 –

20

9/1

08

8 L

esce

– B

led

in g

radn

ja

nove

ga ju

žneg

a kr

aka

krož

nega

križ

išča

, pre

ko k

ater

ega

bo u

reje

n do

stop

do

obm

očja

OP

PN

. (6

) R

ekon

stru

kcija

obs

toje

čega

kro

žneg

a kr

ižiš

ča in

izve

dba

južn

ega

krak

a kr

ižiš

ča s

e iz

vede

skl

adno

z id

ejni

m p

roje

ktom

: »U

redi

tev

prik

ljuče

vanj

a O

PP

N

za o

bmoč

je p

ovrš

in z

a tu

rizem

GB

05

– L

esce

Pod

Gol

fom

jug«

(št.

AP0

06

-19

, App

ia d

.o.o

., fe

brua

r 201

9).

(7)

Infra

stru

ktur

no s

e bo

obm

očje

OP

PN

nav

ezov

alo

na o

bsto

ječa

om

režj

a ko

mun

alne

, ene

rget

ske,

tele

kom

unik

acijs

ke in

dru

ge in

frast

rukt

ure,

ki p

otek

a-jo

v b

ližin

i, ve

čino

ma

ob re

gion

alni

ces

ti.(8

) Vp

livi i

n po

veza

ve s

sos

ednj

imi e

nota

mi u

reja

nja

pros

tora

so

prik

azan

i v

graf

ične

m d

elu

OP

PN

.

IV. A

RH

ITE

KT

UR

NE

, KR

AJI

NS

KE

IN O

BLI

KO

VALS

KE

RE

ŠIT

VE

P

RO

STO

RS

KIH

UR

ED

ITE

V

6. č

len

(vrs

te d

opus

tnih

gra

denj

)

(1)

Na

obm

očju

OP

PN

so

dopu

stni

nas

ledn

ji po

segi

:-

grad

nja

novi

h ob

jekt

ov (v

klju

čno

s pr

izid

avam

i v o

kviru

dop

ustn

ih k

apac

itet

in g

abar

itov)

, -

reko

nstr

ukci

je o

bjek

tov,

-

vzdr

ževa

nje

obje

ktov

in v

zdrž

eval

na d

ela

v ja

vno

koris

t, -

odst

rani

tve

obje

ktov

, -

spre

mem

be n

amem

bnos

ti (v

okv

iru d

opus

tnih

dej

avno

sti),

-

grad

nja

in u

reja

nje

zuna

njih

pov

ršin

,-

park

ovne

ure

ditv

e in

ure

ditv

e ze

leni

h po

vrši

n,-

post

avitv

e ne

zaht

evni

h in

eno

stav

nih

obje

ktov

skl

adno

s te

m o

dlok

om,

- gr

adnj

a, re

kons

truk

cije

, ods

trani

tve

in v

zdrž

evan

je p

rom

etne

, kom

unal

ne,

ener

gets

ke, t

elek

omun

ikac

ijske

in d

ruge

infra

stru

ktur

e te

r-

utrje

vanj

e, s

anac

ija in

izra

vnav

a ze

mlji

šč.

7. č

len

(dop

ustn

i obj

ekti

in d

ejav

nost

i)

(1)

Na

obra

vnav

anem

obm

očju

OP

PN

so

dopu

stne

nas

ledn

je d

ejav

nost

i: -

gost

inst

vo,

- trg

ovin

a,

- st

oritv

ene

deja

vnos

ti (k

i dop

olnj

ujej

o os

novn

o de

javn

ost),

-

izob

raže

vanj

e (s

amo

kot d

opol

niln

a de

javn

ost),

-

kultu

rne

deja

vnos

ti,

- ra

zved

rilne

, špo

rtne

in re

krea

cijs

ke d

ejav

nost

i.

(2)

Dop

ustn

o je

um

ešča

nje

nasl

ednj

ih v

rst s

tavb

in o

bjek

tov:

-

kam

p in

ost

ali g

radb

eni i

nžen

irski

obj

ekti

za š

port

, rek

reac

ijo in

pro

sti č

as

(obj

ekti

iz p

odra

zred

a C

C-S

I: 24

122

),-

gost

insk

e st

avbe

(obj

ekti

iz s

kupi

ne C

C-S

I: 12

1),

- trg

ovsk

e in

dru

ge s

tavb

e za

sto

ritve

ne d

ejav

nost

i (ra

zen

naku

pova

lni c

en-

tri, v

eleb

lago

vnic

e, s

ejem

ske

dvor

ane,

razs

tavi

šča,

avt

omeh

anič

ne d

elav

-ni

ce te

r ben

cins

ki s

ervi

si) (

obje

kti i

z po

draz

reda

CC

-SI:

123

01 in

12

30

4),

- st

avbe

za

kultu

ro in

razv

edril

o (o

bjek

ti iz

pod

razr

eda

CC

-SI:

1261

0),

- st

avbe

in o

bjek

ti za

špo

rt, r

ekre

acijo

in d

rugi

obj

ekti

za p

rost

i čas

(obj

ekti

iz p

odra

zred

a C

C-S

I: 12

65

0),

- ga

ražn

e st

avbe

za

potre

be p

rost

orsk

e en

ote

(sam

o na

dstre

šnic

e) (o

bjek

ti iz

pod

razr

eda

CC

-SI:

124

20

),-

nads

trešn

ice

(obj

ekti

iz p

odra

zred

a 12

740

),-

park

irišč

a za

pot

rebe

pro

stor

ske

enot

e (o

bjek

ti iz

pod

razr

eda

CC

-SI:

2112

2),

- šp

ortn

a ig

rišča

(obj

ekti

iz p

odra

zred

a C

C-S

I: 24

110

).

8. č

len

(opi

s na

črto

vani

h re

šite

v po

pos

amez

nih

funk

cion

alni

h en

otah

)

(1)

Na

obm

očju

OP

PN

je p

redv

iden

a ur

edite

v ka

mpa

s s

prem

ljajo

čim

i obj

ekti

ter z

unan

jimi u

redi

tvam

i ter

pro

met

no, k

omun

alno

, ene

rget

sko,

tele

kom

unik

a-ci

jsko

in d

rugo

infra

stru

ktur

o.(2

) N

a ce

lotn

em o

bmoč

ju O

PP

N (r

azen

v p

rioba

lnem

pas

u oz

irom

a v

FE 4

) je

dopu

stna

gra

dnja

nov

ih in

vzd

ržev

anje

ter

reko

nstr

ukci

je o

bsto

ječi

h ob

jekt

ov

in n

apra

v ko

mun

alne

, ene

rget

ske,

pro

met

ne in

dru

ge g

ospo

dars

ke in

frast

ruk-

ture

, ur

ejan

je z

elen

ih in

utrj

enih

zun

anjih

pov

ršin

ter

ure

janj

e ig

rišč

(špo

rtna

ig

rišča

ter d

rugi

gra

dben

o in

ženi

rski

obj

ekti

za š

port

, rek

reac

ijo in

pro

sti č

as).

Funk

cio

naln

a en

ota

FE

1:

(3)

FE 1

pre

dsta

vlja

sev

erni

in s

ever

ovzh

odni

del

obm

očja

OP

PN

in m

eri c

ca.

1,3

ha.

Del

i se

na d

ve p

oden

oti.

(4)

Na

obm

očju

FE

1a

je p

redv

iden

a um

estit

ev d

osto

pne

cest

e, p

arki

rnih

po-

vrši

n te

r sp

rem

ljajo

čih

obje

ktov

(np

r. ko

lesa

rnic

, na

dstre

šnic

nad

par

kirn

imi

mes

ti in

eko

lošk

imi o

toki

, tra

nsfo

rmat

orsk

ih p

osta

j, čr

pališ

č in

dru

gih

serv

isni

h ob

jekt

ov z

a po

trebe

kam

pa).

(5)

Pre

ko F

E 1

b po

teka

kol

esar

ska

pot,

ki s

e jo

ohr

anja

.(6

) V

FE 1

b de

lno

sega

tudi

obs

toje

če k

rožn

o kr

ižiš

če n

a re

gion

alni

ces

ti R

1-

20

9/1

08

8,

ki s

e ga

rek

onst

ruira

in d

ogra

di z

južn

im k

rako

m,

prek

o ka

tere

ga

bo u

reje

n do

stop

do

kam

pa.

(7)

Na

FE 1

b je

pot

rebn

o oh

ranj

ati z

elen

i pas

v š

irini

min

. 2

0 m

, m

erje

no o

d ro

ba o

bsto

ječe

reg

iona

lne

cest

e. V

zel

enem

pas

u ob

reg

iona

lni c

esti

ter

na

obm

očju

km

etijs

ke r

abe

(skr

ajni

sev

eroz

ahod

ni r

ob o

bmoč

ja O

PP

N)

grad

nja

stav

b ni

dop

ustn

a.(8

) N

a ce

lotn

em o

bmoč

ju F

E 1

je d

opus

tno

tudi

um

ešča

nje

pove

zav

s so

se-

dnjo

pro

stor

sko

enot

o G

B 0

3 (n

pr. i

zved

ba p

odho

da p

od re

gion

alno

ces

to).

Funk

cio

naln

a en

ota

FE

2:

(9)

FE 2

pre

dsta

vlja

osr

ednj

e ob

moč

je O

PP

N in

mer

i cca

. 3,6

ha.

Del

i se

na

tri p

oden

ote.

(10

) Na

obm

očju

FE

2a

je d

opus

tno

umeš

čanj

e st

avb,

ki d

opol

njuj

ejo

prog

ram

ka

mpa

. Dop

ustn

e so

: gos

tinsk

e st

avbe

(bar

, res

tavr

acija

, nas

tani

tven

e en

ote,

re

cepc

ija,

ipd.

), trg

ovsk

e st

avbe

in s

tavb

e za

sto

ritve

ne d

ejav

nost

i (trg

ovin

a,

tržn

ica,

izpo

soje

valn

ica

kole

s, ip

d.),

stav

be z

a šp

ort (

baze

n, te

lova

dnic

a, w

ell-

ness

, več

nam

ensk

a dv

oran

a ip

d.).

(11

) Pre

d gr

adnj

o pr

edvi

deni

h sp

rem

ljajo

čih

stav

b ka

mpa

se

obm

očje

FE

2a

lahk

o na

men

i ure

ditv

i pro

stor

ov z

a ka

mpi

ranj

e in

za

umeš

čanj

e m

obiln

ih h

išic

.(1

2) F

E 2

b je

nam

enje

na u

redi

tvi p

rost

orov

za

kam

pira

nje.

Na

tem

obm

očju

je

dopu

stna

ure

dite

v pr

osto

rov

za k

ampi

ranj

e (p

rost

ori z

a šo

tore

, pr

ikol

ice

in a

v-to

dom

e) te

r um

ešča

nje

poči

tniš

kih

hiši

c (n

pr. m

obiln

e hi

ške,

gla

mpi

ng h

išic

e,

graj

eni p

rost

ori n

a dr

eves

ih ip

d.).

(13

) FE

2c

pred

stav

lja s

ervi

sno

cono

, zn

otra

j ka

tere

je

dopu

stna

um

estit

ev

čist

ilne

napr

ave

in d

rugi

h se

rvis

nih

obje

ktov

, ki

so

potre

bni z

a vz

drže

vanj

e in

fu

nkci

onira

nje

kam

pa.

(14

) Na

celo

tnem

obm

očju

FE

2 j

e do

pust

no u

meš

čati

tudi

ser

visn

e ob

jek-

te k

ampa

(np

r. sa

nita

rije,

kop

alni

ce,

pral

nice

ipd.

) in

nad

stre

šnic

e (n

pr.

nad

pros

tori

za z

bira

nje

odpa

dkov

, na

d pr

osto

ri za

miz

e in

klo

pi,

nad

zuna

njim

i ku

hinj

skim

i eno

tam

i, na

d ko

lesa

rnic

ami,

ipd.

).(1

5) D

opus

tna

je m

asiv

na in

mon

tažn

a gr

adnj

a st

avb

ali p

osta

vite

v pr

oizv

odov

.

Funk

cio

naln

a en

ota

FE

3:

(16

) FE

3 o

bseg

a ju

žni d

el o

bmoč

ja O

PP

N in

mer

i cca

. 0,7

ha.

(17

) FE

3 v

nar

avi p

reds

tavl

ja d

el o

bmoč

ja O

PP

N,

ki je

zar

ašče

n z

gozd

om

z m

očno

pou

darje

nim

i eko

lošk

imi i

n so

cial

nim

i fun

kcija

mi,

zato

se

ta g

ozd

v na

jveč

ji m

ožni

mer

i ohr

anja

ozi

rom

a ur

edi k

ot p

arko

vni g

ozd.

V o

bmoč

ju o

bsto

-je

čega

goz

da s

e pr

edvi

dijo

pov

ršin

e za

šot

ore,

ob

ohra

njan

ju d

reve

s oz

irom

a go

zda

v se

danj

em o

bseg

u in

zag

otav

ljanj

u tra

jnos

ti go

zda.

(18

) V F

E 3

se

znot

raj g

ozda

lahk

o ur

edi p

rost

ore

za k

ampi

ranj

e (p

rost

ori z

a šo

tore

, poč

itniš

ke p

rikol

ice

in a

vtod

ome)

ter g

raje

ne p

rost

ore

na d

reve

sih.

(19

) Na

obm

očju

FE

3 je

pog

ojno

dop

ustn

o um

estit

i tud

i naj

več

dva

serv

isna

ob

jekt

a ka

mpa

(npr

. nad

stre

šnic

e), v

elik

ost p

osam

ezne

ga o

bjek

ta n

e sm

e pr

e-se

gati

36

m2. U

mes

titev

teh

obje

ktov

mor

a bi

ti iz

vede

na z

čim

man

jšim

i pos

egi

v go

zdno

veg

etac

ijo.

Funk

cio

naln

a en

ota

FE

4:

(20

) FE

4 o

bseg

a sk

rajn

i za

hodn

i de

l ob

moč

ja O

PP

N,

mer

i cc

a. 0

,3 h

a in

pr

edst

avlja

prio

baln

o ze

mlji

šče

Sav

e D

olin

ke.

(21

) Na

obm

očju

FE

4 j

e do

pust

na u

redi

tev

zele

nih

in r

ekre

acijs

kih

povr

šin

ter

ured

itev

nara

vnih

pre

prek

(z

nam

enom

ogr

ajev

anja

kam

pa),

ki b

odo

klju

b og

radi

tvi o

bmoč

ja k

ampa

om

ogoč

ale

preh

od d

ivja

di.

(22

) Dop

ustn

i so

tudi

dru

gi p

oseg

i, ki

so

na p

rioba

lnih

zem

ljišč

ih d

opus

tni s

kla-

dno

z Za

kono

m o

vod

ah.

9. č

len

(pog

oji z

a ob

likov

anje

obj

ekto

v)

(1)

Na

obm

očju

OP

PN

je p

redv

iden

o um

ešča

nje

svoj

evrs

tnih

sta

vb,

kate

rih

oblik

ovan

je v

več

ji m

eri i

zhaj

a iz

nam

embn

osti

in fu

nkci

je s

tavb

e.

(2)

Urb

anis

tično

in

arhi

tekt

urno

obl

ikov

anje

cel

otne

ga o

bmoč

ja m

ora

biti

uskl

ajen

o in

kva

litet

no.

V či

m v

ečji

mož

ni m

eri n

aj iz

haja

iz lo

kaln

e tra

dici

je,

ki s

e jo

lahk

o in

terp

retir

a na

sod

oben

nač

in,

upoš

teva

ti pa

je p

otre

bno

tudi

ko

nfig

urac

ijo te

rena

in le

go z

emlji

šč, n

a ka

tere

se

stav

be u

meš

ča.

(3)

Večj

e st

avbn

e m

ase

je tr

eba

načr

tova

ti po

prin

cipu

adi

cije

oz.

jih

ustre

zno

zast

reti

z zu

nanj

imi u

redi

tvam

i (za

sadi

tve

drev

es).

(4)

Prip

oroč

a se

upo

raba

tra

dici

onal

nih

mat

eria

lov

(npr

. le

seni

sta

vbni

ele

-m

enti,

kam

en,…

). Vs

iljiv

e, iz

stop

ajoč

e in

nea

vtoh

tone

bar

ve fa

sad

niso

dov

o-lje

ne.

(5)

Stre

he s

o la

hko

ravn

e al

i v n

aklo

nu, p

olju

bnih

obl

ik in

obd

elav

e. S

vetle

če

kriti

ne n

iso

dovo

ljene

, pr

ipor

očlji

va je

oze

leni

tev

ravn

ih s

treh.

Stre

šna

kriti

na

naj b

o si

ve b

arve

.(6

) O

blik

ovan

je s

tavb

in d

rugi

h ob

jekt

ov n

aj b

o po

enot

eno

znot

raj p

osam

e-zn

ih p

rogr

amsk

ih s

klop

ov (f

unkc

iona

lnih

eno

t in

pode

not)

oz. v

okv

iru s

orod

nih

nam

embn

osti.

UO

, stra

n6

št

. 25

9, 2

8. j

unija

201

9U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

(7)

V pr

imer

u gr

adbe

nih

del v

obm

očju

obs

toje

čih

elek

troen

erge

tski

h na

prav

je

inve

stito

r do

lžan

pri

upra

vlja

vcu

dist

ribuc

ijske

ga o

mre

žja

naro

čiti

proj

ektn

o do

kum

enta

cijo

pre

stav

itve

oziro

ma

zašč

ite o

bsto

ječi

h el

ektro

ener

gets

kih

na-

prav

. Vse

stro

ške

izde

lave

te p

roje

ktne

dok

umen

taci

je n

osi i

nves

titor

. Vsa

mo-

rebi

tna

dela

pre

stav

itve

oziro

ma

zašč

ite o

bsto

ječi

h el

ektro

ener

gets

kih

napr

av

lahk

o op

ravi

sam

o up

ravl

jave

c di

strib

ucijs

kega

om

režj

a, n

a st

rošk

e in

vest

itorja

.

21. č

len

(tele

kom

unik

acijs

ko o

mre

žje)

(1)

Sev

erno

od

obra

vnav

aneg

a ob

moč

ja O

PP

N p

otek

a te

leko

mun

ikac

ijsko

op

tično

in

bakr

eno

omre

žje

Tele

kom

Slo

veni

ja d

.d.

ter

tele

kom

unik

acijs

ko

omre

žje

Tele

mac

h d.

o.o.

.(2

) O

bjek

ti na

obm

očju

OP

PN

bod

o im

eli m

ožno

st p

riklju

čitv

e na

tele

kom

uni-

kaci

jska

om

režj

a po

d po

goji

posa

mez

nih

upra

vlja

vcev

om

reži

j. (3

) Za

prik

lope

obj

ekto

v na

tel

ekom

unik

acijs

ka o

mre

žja

je p

otre

bno

izde

lati

proj

ekt

tele

kom

unik

acijs

kega

om

režj

a v

skla

du s

pre

dvid

eno

deja

vnos

tjo i

n po

treba

mi.

(4)

V pr

imer

u gr

adbe

nih

del v

obm

očju

obs

toje

čih

tele

kom

unik

acijs

kih

napr

av

je tr

eba

izde

lati

proj

ektn

o do

kum

enta

cijo

in iz

vest

i pre

stav

itve

oziro

ma

zašč

ite

obst

oječ

ih te

leko

mun

ikac

ijski

h na

prav

v s

klad

u s

pred

pisi

in p

ogoj

i pris

tojn

ega

upra

vlja

vca.

(5)

Za p

rest

avite

v ob

stoj

ečih

tel

ekom

unik

acijs

kih

napr

av m

ora

inve

stito

r pr

i-do

biti

vsa

potre

bna

dovo

ljenj

a in

sog

lasj

a la

stni

kov

zem

ljišč

.(6

) Vs

a de

la v

zve

zi z

zaš

čito

in p

rest

avitv

ami t

angi

rani

h te

leko

mun

ikac

ijski

h na

prav

pri

pose

gih

v pr

osto

r izv

ede

upra

vlja

vec

TK o

z. K

KS

om

režj

a.

22

. čle

n(r

avna

nje

z od

padk

i)

(1)

Na

obm

očju

OP

PN

je p

otre

bno

načr

tova

ti lo

čeno

zbi

ranj

e od

padk

ov (m

e-ša

ni k

omun

alni

odp

adki

, em

bala

ža, p

apir,

ste

klo)

. (2

) V

FE 1

se

pred

vidi

pre

vzem

no m

esto

za

odpa

dke

(eko

lošk

i oto

k), k

i mor

a bi

ti us

trezn

e ve

likos

ti in

mor

a bi

ti do

stop

no v

ozilo

m z

a od

voz.

(3)

Odl

agan

je o

dpad

nega

gra

dben

ega,

ruš

itven

ega

in i

zkop

nega

mat

eria

la

na p

rioba

lno

zem

ljišč

e, n

a br

ežin

e, v

pre

točn

e pr

ofile

vod

otok

ov, n

a km

etijs

ka

in g

ozdn

a ze

mlji

šča

ter n

a ne

stab

ilna

mes

ta, k

jer b

i lah

ko p

rišlo

do

spla

zitv

e al

i er

odira

nja,

ni d

ovol

jeno

.

VII.

RE

ŠIT

VE

IN U

KR

EP

I ZA

CE

LOS

TN

O O

HR

AN

JAN

JE

KU

LTU

RN

E D

ED

IŠČ

INE

23

. čle

n(v

arst

vo k

ultu

rne

dedi

ščin

e)

(1)

Obr

avna

vano

obm

očje

OP

PN

se

ne n

ahaj

a v

obm

očju

var

ovan

ja s

pod

ro-

čja

kultu

rne

dedi

ščin

e.(2

) O

b vs

eh p

oseg

ih v

zem

eljs

ke p

last

i ve

lja o

bvez

ujoč

spl

ošni

arh

eolo

ški

vars

tven

i rež

im,

ki n

ajdi

telja

/las

tnik

a ze

mlji

šča/

inve

stito

rja/o

dgov

orne

ga v

od-

jo d

el o

b od

kritj

u de

dišč

ine

zave

zuje

, da

naj

dbo

zava

ruje

nep

oško

dova

no n

a m

estu

odk

ritja

in o

naj

dbi t

akoj

obv

esti

pris

tojn

o en

oto

zavo

da, k

i situ

acijo

do-

kum

entir

a v

skla

du z

dol

očili

arh

eolo

ške

stro

ke.

(3)

Za g

radn

jo in

dru

ge p

oseg

e na

pod

lagi

tega

odl

oka

ni p

otre

bno

prid

obiti

ku

lturn

ovar

stve

nih

pogo

jev

in s

ogla

sja

pris

tojn

e en

ote

Zavo

da z

a va

rstv

o ku

l-tu

rne

dedi

ščin

e S

love

nije

.

VIII

. RE

ŠIT

VE

IN U

KR

EP

I ZA

VA

RS

TVO

OK

OLJ

A IN

NA

RA

VN

IH V

IRO

V

TE

R O

HR

AN

JAN

JA N

AR

AV

E

24. č

len

(var

stvo

nar

ave)

(1)

Obr

avna

vano

obm

očje

OP

PN

se

naha

ja n

a ob

moč

ju n

arav

ne v

redn

ote:

S

ava

Dol

inka

s p

ritok

i do

soto

čja

s S

avo

Boh

injk

o (id

ent.š

t.: 2

68

) in

v ek

ološ

ko

pom

embn

em o

bmoč

ju:

Sav

a D

olin

ka s

prit

oki d

o so

točj

a s

Sav

o B

ohin

jko

(ID

obm

očja

: 25

30

0).

(2)

V ok

olic

i obm

očja

OP

PN

se

naha

jajo

var

ovan

i hab

itatn

i tip

i: re

čna

prod

i-šč

a in

bre

govi

, pio

nirs

ke z

druž

be p

rodi

šč g

orsk

ih re

k in

pot

okov

, nitr

ofiln

i goz

-dn

i rob

ovi i

n vl

ažno

obr

ečno

vis

oko

steb

likov

je. H

abita

tni t

ipi n

aj s

e oh

ranj

ajo

v ug

odne

m s

tanj

u.

(3)

Pri

oblik

ovan

ju o

bmoč

ja n

aj s

e v

najv

ečji

mož

ni m

eri u

pošt

eva

konf

igur

aci-

ja te

rena

.(4

) O

hran

ja n

aj s

e br

ežin

e re

ke,

prod

išče

in

relie

f v

obm

očju

obv

odne

ga

gozd

a.

25

. čle

n(g

ozd)

(1)

Skl

adno

z g

rafič

nim

del

om P

RO

Rad

ovlji

ca z

ahod

ni d

el o

bmoč

ja O

PP

N

pred

stav

ljajo

goz

dne

povr

šine

(G

). V

nara

vi j

e om

enje

no z

emlji

šče

travn

ik,

gozd

pa

se v

nar

avi n

ahaj

a na

jugo

vzho

dnem

del

u ob

moč

ja O

PP

N.

(2)

Skl

adno

s s

mer

nica

mi Z

avod

a za

goz

dove

Slo

veni

je p

reds

tavl

ja ju

govz

ho-

dni d

el o

bmoč

ja O

PP

N g

ozd

z m

očno

pou

darje

nim

i eko

lošk

imi i

n so

cial

nim

i fu

nkci

jam

i.(3

) G

ozd

se v

naj

večj

i mož

ni m

eri o

hran

ja o

ziro

ma

se u

redi

kot

par

kovn

i goz

d.

(4)

Za v

se p

oseg

e v

gozd

in g

ozdn

i pro

stor

je tr

eba

pred

hodn

o pr

idob

iti s

o-gl

asje

Zav

oda

za g

ozdo

ve S

love

nije

. (5

) G

ozdn

o dr

evje

, ki g

a je

pot

rebn

o od

stra

niti,

mor

a pr

ed p

osek

om e

vide

nti-

rati

poob

lašč

eni d

elav

ec Z

avod

a za

goz

dove

Slo

veni

je.

Pri

pose

ku in

spr

avilu

le

sa je

pot

rebn

o up

ošte

vati

velja

vno

zako

noda

jo.

Pre

preč

iti je

pot

rebn

o po

-šk

odbe

deb

el o

bsto

ječi

h dr

eves

in o

mej

iti p

oško

dbe

na k

oren

inah

dre

ves

v ob

moč

ju p

oseg

ov.

(6)

Vsa

zem

eljs

ka d

ela

mor

ajo

pote

kati

na n

ačin

, ki n

e pr

edst

avlja

nev

arno

sti

za g

ozdn

i eko

sist

em v

nep

osre

dni b

ližin

i pos

egov

in t

ako,

da

bo p

repr

ečen

a m

ožno

st p

ojav

a er

ozijs

kih

proc

esov

. 26

. čle

n(v

arst

vo z

raka

)

(1)

Ogr

evan

je n

ovih

sta

vb n

aj s

e za

gota

vlja

z e

kolo

ško

spre

jem

ljivi

mi

viri

ener

gije

.(2

) E

mis

ije p

rahu

na

grad

bišč

ih je

treb

a pr

epre

čeva

ti z

vlaž

enje

m s

ipki

h gr

ad-

beni

h m

ater

ialo

v in

mak

adam

skih

tran

spor

tnih

pot

i v s

uhem

in v

etro

vnem

vre

-m

enu

ter p

repr

ečev

ati r

azno

s ze

mlje

in b

lata

iz g

radb

išč

na p

rom

etni

ce.

27. č

len

(var

stvo

vod

a)

(1)

Ob

obm

očju

OP

PN

teče

vod

otok

I. re

da S

ava

Dol

inka

, s p

rioba

lnim

zem

lji-

ščem

v š

irini

40

m.

(2)

Prio

baln

o ze

mlji

šče

znot

raj o

bmoč

ja O

PP

N p

reds

tavl

ja fu

nkci

onal

na e

no-

ta F

E 4

, kj

er s

o do

pust

ni le

pos

egi,

ki s

o na

prio

baln

ih z

emlji

ščih

dop

ustn

i sk

ladn

o z

velja

vno

zako

noda

jo.

(3)

V pr

ioba

lnem

pas

u vo

doto

ka m

ora

biti

omog

očen

dos

top

in v

zdrž

evan

je

vodo

toka

.(4

) O

dvaj

anje

odp

adni

h vo

da in

odd

ajan

je to

plot

e v

povr

šins

ke in

pod

zem

ne

vode

in o

dvze

m to

plot

e iz

pov

ršin

skih

in p

odze

mni

h vo

da je

dov

olje

no s

amo

na

nači

n in

pod

pog

oji,

ki ji

h do

loča

zak

on in

pre

dpis

i na

podr

očju

var

stva

oko

lja.

Nep

osre

dno

odva

janj

e od

padn

ih v

oda

v po

dzem

ne v

ode

je p

repo

veda

no.

(5)

Vsi p

oseg

i v p

rost

or n

aj b

odo

načr

tova

ni ta

ko,

da s

e ne

pos

labš

uje

vodn

i re

žim

in s

tanj

e vo

da,

da s

e oh

ranj

a na

ravn

e pr

oces

e, o

mog

oča

vars

tvo

pred

šk

odlji

vim

del

ovan

jem

vod

a in

ohr

anja

nje

nara

vneg

a ra

vnov

esja

vod

nih

in o

b-vo

dnih

eko

sist

emov

. (6

) O

bmoč

je O

PP

N s

e na

haja

v v

pliv

nem

obm

očju

por

ušitv

e pr

egra

de H

E M

o-st

e. S

klad

no z

izde

lano

»H

idra

vlič

no š

tudi

jo S

ave

Dol

inke

na

obm

očju

OP

PN

po

vrši

ne z

a tu

rizem

GB

05

– L

esce

Pod

Gol

fom

jug

(štu

dija

pop

lavn

e va

rnos

ti ob

moč

ja z

a ka

mpi

ranj

e), e

labo

rat,

št. H

-237

, PH

CE

d.o

.o.,

sep

tem

ber 2

018

« je

v p

rimer

u po

ruši

tve

preg

rade

HE

Mos

te o

brav

nava

no o

bmoč

je p

rakt

ično

na

celo

tni p

ovrš

ini v

arno

. Za

zag

otav

ljanj

e va

rnos

ti v

prim

eru

poru

šitv

e pr

egra

de

HE

Mos

te s

e pr

ipor

oča

stal

na p

ovez

avo

z up

ravl

jalc

i HE

Mos

te.

Za o

bmoč

je

kam

pa n

aj s

e pr

edvi

di u

stre

zne

evak

uaci

jske

pot

i in

reži

m e

vaku

acije

. (7

) Va

rstv

o vo

da s

e za

gota

vlja

z o

dvaj

anje

m o

dpad

nih

vod

skla

dno

z ve

ljavn

o za

kono

dajo

.(8

) O

b od

vaja

nju

pada

vins

kih,

zal

edni

h in

dre

nažn

ih v

od n

e sm

e pr

iti d

o er

o-di

ranj

a, z

amak

anja

, de

stab

ilizi

ranj

a ko

nglo

mer

atni

h st

en a

li po

plav

ljanj

a ok

oli-

ških

pov

ršin

ali

pošk

odb

na v

odot

okih

ali

obje

ktih

vod

ne in

frast

rukt

ure.

V č

im

večj

i mož

ni m

eri j

e po

trebn

o zm

anjš

ati h

ipni

odt

ok.

(9)

Pad

avin

ske

vode

z u

trjen

ih in

par

kirn

ih p

ovrš

in je

pot

rebn

o od

vaja

ti ta

ko,

da n

e bo

priš

lo d

o on

esna

ženj

a in

izto

kov

neva

rnih

sno

vi v

pod

talje

in v

ode.

(10

) Za

čas

grad

nje

je n

ujno

pre

dvid

eti v

se p

otre

bne

varn

ostn

e uk

repe

in ta

ko

orga

niza

cijo

na

grad

bišč

ih,

da b

o pr

epre

čeno

one

snaž

enje

vod

a al

i pod

taln

i-ce

, ki b

i nas

talo

zar

adi t

rans

port

a, s

klad

išče

nja

in u

pora

be te

koči

h go

riv in

dru

-gi

h ne

varn

ih s

novi

ozi

rom

a v

prim

eru

nezg

od p

redv

idet

i in

zago

tovi

ti ta

kojš

nje

ukre

panj

e za

to u

spos

oblje

nih

dela

vcev

. Vsa

zač

asna

skl

adiš

ča in

pre

taka

lišča

go

riv,

olj i

n m

aziv

ter

drug

ih n

evar

nih

snov

i mor

ajo

biti

zašč

itena

pre

d m

ožno

-st

jo iz

liva

v ok

olje

.

28

. čle

n(v

arst

vo ta

l)

(1)

Pri

grad

nji o

bjek

tov

je tr

eba

hum

us o

dstra

niti

in d

epon

irati.

Hum

us s

e up

o-ra

bi z

a zu

nanj

o ur

edite

v.(2

) P

oseg

e v

tla je

treb

a iz

vaja

ti ta

ko, d

a bo

do p

rizad

ete

čim

man

jše

povr

šine

ta

l. Za

zač

asne

pro

met

ne in

gra

dben

e po

vrši

ne je

treb

a pr

edno

stno

upo

rabi

ti ob

stoj

eče

infra

stru

ktur

ne p

ovrš

ine

in d

ruge

man

ipul

ativ

ne p

ovrš

ine.

Čas

in o

b-se

g gr

adnj

e je

treb

a om

ejiti

na

za g

radb

išče

dol

očen

o ob

moč

je in

za

grad

njo

dolo

čen

čas.

(3)

Pri

grad

nji

je t

reba

upo

rabl

jati

trans

port

na s

reds

tva

in g

radb

ene

stro

je,

ki s

o te

hnič

no b

rezh

ibni

, in

mat

eria

le,

za k

ater

e ob

staj

ajo

doka

zila

o n

jihov

i ne

škod

ljivo

sti z

a ok

olje

. P

redv

idet

i je

treba

nuj

ne u

krep

e za

ods

trani

tev

in o

d-la

ganj

e m

ater

ialo

v, k

i vse

buje

jo š

kodl

jive

snov

i, za

radi

nez

god

na te

hnol

oški

h po

vrši

nah.

UO

, stran4

št. 25

9, 2

8. junija 2

019U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

(7)

Na strehah je dovoljena postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sonč-

nih sprejemnikov, ki jih je treba um

estiti tako, da njihov najvišji del ne presega višine slem

ena osnovne strehe, pri ravnih strehah pa ne smejo presegati višine

venca. (8

) K

limatske in tehnične naprave na objektih m

orajo biti oblikovno zastrte.(9

) P

redvidene ureditve in objekti morajo om

ogočati dostop funkcionalno ovi-ranim

ljudem in zagotavljati varno uporabo v skladu s predpisi o univerzalni

graditvi in uporabi objektov.

10. člen

(lega objektov na zemljišču in regulacijski elem

enti)

(1)

Lega objektov mora zagotavljati neovirano vzdrževanje in rabo objektov,

obenem ne sm

e biti motena sosednja posest.

(2)

Razm

iki med stavbam

i morajo biti najm

anj tolikšni, da so zagotovljeni sve-tlobno-tehnični in požarnovarnostni pogoji ter da je m

ožno vzdrževanje in raba objektov. (3

) N

a severnem delu obm

očja OP

PN

je določena gradbena meja, ki v ve-

čjem delu sovpada z m

ejo 20

m zelenega pasu ob regionalni cesti. S

everno od G

M ni dopustno um

eščati stavb, dopustna je le gradnja gospodarske javne in druge infrastrukture (vključno s priključki obm

očja OP

PN

na obstoječa infra-strukturna om

režja).(4

) G

radbena meja (G

M) je črta, ki je stavbe ne sm

ejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odm

aknjene v notranjost območja O

PP

N. G

radbe-na m

eja je prikazana v grafičnem delu O

PP

N.

(5)

Odm

ik stavb od gozdnega roba mora biti tolikšen (višina odraslih dreves

sosednjega gozda), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oz. rabe

prostora. Če tega odm

ika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na

svojem objektu, ki jih lahko povzročijo norm

alno gospodarjenje s sosednjim

gozdom ali ujm

e ter sanacija njihovih posledic.

11. člen(gabariti objektov)

(1)

Maksim

alni tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z velikostjo funkcionalnih enot in podenot, gradbeno m

ejo, dopustnim faktorjem

zazidanosti (FZ = m

ax. 2

5%

območja funkcionalne enote FE

2 in funkcionalne podenote FE

1a) in

zahtevanim deležem

odprtih bivalnih površin (DO

BP

= m

in. 20

% obm

očja O

PP

N).

(2)

Tlorisni gabariti spremljajočih stavb kam

pa (recepcija, bar, restavracija, športni objekti ipd.) ter površine za kam

piranje (za postavitev šotorov, počitni-ških prikolic in avtodom

ov) morajo biti določeni skladno s področno zakonoda-

jo. (3

) Višinski gabarit stavb v FE

1 ne sm

e presegati etažnosti P.(4

) Višinski gabarit stavb znotraj FE

2 ne sm

e presegati 11 m

(nad koto rašče-nega terena) in etažnosti P

+ 2

oziroma P

+ 1

+ M

. (5

) Večnam

enska oz. športna dvorana je lahko delno vkopana v teren. Do-

pustna je tudi gradnja kletnih etaž, če to dopuščajo geomehanski in geološko

hidrotehnični pogoji.

12. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

(1)

Na severnem

delu območja O

PP

N je ob regionalni cesti potrebno zago-

toviti zeleni pas v širini min. 2

0 m

. V 20

m zelenem

pasu se ohranja gozd v obstoječi površini, razen za gradnjo dovozne ceste.(2

) P

ri urejanju okolice naj se upošteva konfiguracija terena. Višinske razlike na zem

ljišču morajo biti urejene s travnatim

i brežinami. P

odporni zidovi in škar-pe so dovoljeni le v prim

erih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin.

(3)

Ureditve naj se predvidijo na način, da se v največji m

ožni meri ohranja

obstoječa konfiguracija terena, razen tam, kjer to ni m

ogoče (npr. ureditev dostopne ceste).(4

) O

bstoječe gozdne površine na območju naj se v največji m

ožni meri ohra-

njajo oziroma uredijo kot parkovni gozd.

(5)

Pri urejanju zunanjih površin naj se za zasaditev uporabi avtohtone dreve-

sne vrste, ki že zdaj rastejo v okolici. (6

) P

arkirišča se oblikuje tako, da se ob robovih in vmesnih pasovih zasadi

drevesa, ki zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin. Na vsaka tri do

štiri parkirna mesta je treba zagotoviti vsaj eno drevo.

(7)

Parkirišča, ki po površini presegajo 5

00

m2, je treba členiti v več m

anjših enot (npr. z izbiro in kom

binacijami različnih m

aterialov in z drugimi oblikoval-

skimi principi).

(8)

Dopustne so izvedbe asfaltiranih in utrjenih površin za prom

et.(9

) D

ostop do Save D

olinke z območja O

PP

N se zagotavlja preko obstoječe

poti, ki poteka ob jugovzhodni meji obm

očja. Izven območja O

PP

N se ohra-

njajo obstoječe poti do Save D

olinke.(10

) Ureditve v FE

4 se m

orajo čim bolj prilagajati terenu brez bistvenega spre-

minjanja reliefnih in talnih razm

er. Pri trasiranju in urejanju zem

ljišč je treba v

največji meri ohranjati obstoječo vegetacijo (gozdni rob, drevje, grm

ičevje in posam

ična drevesa). (11

) Oglaševanje v obm

očju OP

PN

ni dopustno. Znotraj območja kam

pa je dopustna postavitev znakov za usm

erjanje in informiranje, ki pa m

orajo biti zasnovani na osnovi enotnega koncepta in vizuelno ne sm

ejo preglasiti ambi-

enta.(12

) V času gradnje je treba zagotoviti varovanje vegetacije in njenega korenin-skega sistem

a pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije

in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

13. člen

(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)

Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je dopustna na celotnem

ob-m

očju OP

PN

, razen znotraj FE 4

.(2

) Vrste dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov:

- objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoarji in cisterne za vodo in druge tekočine, m

ala komunalna čistilna naprava, zajetje, vrtina ali vo-

dnjak, utrjena dvorišča, drvarnica, garaža, bazen, utrjena dovozna pot in drugi enoetažni pritlični objekti),

- ograje, škarpe in podporni zidovi,

- začasni objekti, nam

enjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam,

- vadbeni objekti nam

enjeni športu in rekreaciji na prostem (razen strelišč),

- spom

inska obeležja, -

igrišča za šport in rekreacijo na prostem,

- urbana oprem

a,-

proizvodi,-

objekti prometne infrastrukture,

- infrastrukturni objekti.

(3)

Znotraj FE 4

je dopustna le gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: ograje, škarpe in podporni zidovi. (4

) Š

karpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani ozirom

a ob-delani z naravnim

i materiali in ozelenjeni. D

oločila za škarpe in podporne zi-dove veljajo tudi za škarpe in podporne zidove, ki niso enostavni in nezahtevni objekti.(5

) P

ri oblikovanju odprtih sezonskih gostinskih vrtov, odrov na prostem in za-

časnih objektov je treba pri uporabi materialov in izboru barv upoštevati lokalne

značilnosti.

14. člen

(pogoji za ograjevanje)

(1)

Obm

očje kampa se zagradi z varovalno ograjo.

(2)

Kam

p se z varovalno ograjo ogradi na severni strani, proti kolesarski stezi in državni cesti, ter na zahodni strani, kjer se teren strm

o spusti proti S

avi Dolinki.

(3)

Na delih, kjer kam

p prehaja v območje gozda, naj se ograjevanje predvidi

na način, da gozdne površine ostanejo povezane s sosednjimi zem

ljišči brez ovir za prostoživeče živali (npr. postavitev sonaravnih preprek, ki dopuščajo prehod divjadi), na preostalem

delu pa naj bodo ograje oblikovane sonaravno, nevpadljivo in v največji m

ožni meri v naravnih m

aterialih ali transparentne. Kjer

je možno, naj bodo ozelenjene.

V. NA

ČR

T PA

RC

ELA

CIJE

15. člen

(načrt parcelacije)

(1)

Obm

očje OP

PN

je namenjeno ureditvi turističnega kam

pa. (2

) Z O

PP

N se obm

očje deli na štiri funkcionalne enote FE 1, FE

2, FE

3 in

FE 4

, za katere so določeni različni pogoji za urejanje. (3

) K

er je na območju predviden enovit turistični kom

pleks, ki bo v celoti ure-jen na zem

ljiščih v lasti investitorja, nova parcelacija zemljišč znotraj obm

očja O

PP

N ni predvidena, je pa dopustna.

(4)

V primeru parcelacij je treba pri določitvi velikosti in oblike posam

eznih parcel za gradnjo upoštevati oz. zagotoviti:-

namem

bnost, velikost in zmogljivost objektov,

- da faktor zazidanosti posam

ezne parcele ne preseže 60

%,

- m

ožnost priključitve na javno prometno om

režje in na infrastrukturne vode, objekte in naprave,

- predpisane intervencijske dostope in površine,

- potrebne odm

ike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na so-

sednje parcele v skladu s predpisi.(5

) N

a območju je dopustna parcelacija za potrebe objektov gospodarske

javne infrastrukture (kolesarska pot, dostopne ceste, transformatorske posta-

je, črpališča, zadrževalniki, ipd.).(6

) M

ejne točke mej funkcionalnih enot in m

eje območja O

PP

N so opredelje-

ne po Gauss-K

ruegerjevem koordinatnem

sistemu in so razvidne iz grafičnega

dela OP

PN

.

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 2

59

, 28

. junija 2019

UO

, stran5

VI. P

OG

OJI G

LED

E P

RIK

LJUČ

EVA

NJA

OB

JEK

TOV

NA

GO

SP

OD

AR

SK

O

JAV

NO

INF

RA

ST

RU

KT

UR

O IN

GR

AJE

NO

JAV

NO

DO

BR

O

16. člen

(pogoji za prometno urejanje)

Ured

itve na ob

mo

čju regio

nalne ceste R1

-20

9/1

08

8 Lesce - B

led:

(1)

Za priključevanje OP

PN

na obstoječe prometno om

režje je predvidena izvedba nove dostopne ceste z regionalne ceste R

1-2

09

/108

8 Lesce –

Bled.

(2)

Predvidena je rekonstrukcija obstoječega krožnega križišča na regionalni

cesti R1

-20

9/10

88

Lesce – B

led, na priključku lokalne ceste LC3

49121

za G

olf igrišče in izgradnja južnega kraka križišča. (3

) R

ekonstrukcija obstoječega krožnega križišča in izvedba južnega kraka križišča se izvede skladno z idejnim

projektom: »U

reditev priključevanja OP

PN

za obm

očje površin za turizem G

B 0

5 –

Lesce Pod G

olfom jug« (št. AP

00

6-

19, Appia d.o.o., februar 2

019).

(4)

Vpliv predvidenih ureditev na odvijanje prometa na regionalni cesti je bil

preverjen v strokovni podlagi »Kapacitetna preveritev navezave turističnega

kampa »G

olf Bled« na regionalno cesto R

1-2

09

/108

8 Lesce –

Bled, elabo-

rat, št. AP0

42

-18-E

, Appia d.o.o., oktober 2018

«.

Ured

itve na ob

mo

čju OP

PN

:(5

) R

ekonstrukcija obstoječega krožnega križišča delno sega v območje

OP

PN

.(6

) P

redvidena je izgradnja južnega kraka krožnega križišča na regionalni ce-sti R

1-2

09

/108

8 Lesce –

Bled, preko katerega bo urejen dostop do kam

pa. Š

irina vozišča dovozne ceste mora znašati m

in. 6,0

0 m

.(7

) Znotraj kam

pa je predvidena ureditev dostopnih poti do posameznih funk-

cionalnih enot ter dostopov do prostorov za kampiranje in za postavitev poči-

tniških hišic ter drugih spremljajočih objektov kam

pa. Glavne dostopne poti

znotraj kampa naj se uredi v utrjeni izvedbi, dostopi do posam

eznih prostorov kam

pa pa naj bodo urejeni sonaravno (npr. peščene poti).(8

) N

a območju je potrebno zagotoviti ustrezne dostope za intervencijska in

komunalna vozila.

(9)

Za potrebe predvidenih ureditev je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih m

est znotraj območja O

PP

N. G

lede na namem

bnosti ali dejavnosti v objektih je potrebno pri izračunu parkirnih m

est upoštevati normative predpi-

sane s PR

O R

adovljica. (10

) Pri določanju parkirnih m

est za objekte z javno funkcijo je potrebno v skla-du s predpisi zagotoviti parkirna m

esta, rezervirana za invalidne osebe. (11

) Vsi posegi na območju O

PP

N, razen izvedbe priključkov na obstoječa in-

frastrukturna omrežja, so od roba obstoječe regionalne ceste oddaljeni m

in. 2

0 m

(več kot 15 m

varovalni pas ceste), tako da s predvidenim O

PP

N ne bo

onemogočena m

orebitna širitev regionalne ceste.(12

) Preko severnega dela obm

očja OP

PN

poteka obstoječa kolesarska pot. O

b izvedbi južnega kraka krožnega križišča se izvede deviacija obstoječe kolesarske poti in ustrezen prehod preko nove dostopne ceste. D

ostop na kolesarsko pot se izvede na severozahodnem

delu območja skladno s pogoji

upravljavca, sicer pa se območje O

PP

N od kolesarske steze loči z ograjo ali

zazelenitvijo. (13

) Za posege v varovalni pas regionalne ceste je potrebno pridobiti mnenje

upravljavca ceste.(14

) Prom

etne ureditve so razvidne iz grafičnega dela OP

PN

.

17. člen(splošni pogoji za kom

unalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)

(1)

Vsa omrežja gospodarske javne infrastrukture je pravilom

a treba zgraditi v obstoječem

ali predvidenem cestnem

svetu tako, da je možno vzdrževanje

omrežja in priključkov.

(2)

Potek om

režij gospodarske infrastrukture mora biti m

edsebojno usklajen. P

raviloma naj se jih združuje v skupne koridorje.

(3)

Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne

infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi

rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, prem

ajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.

(4)

Pri načrtovanju in gradnji infrastrukture je treba zagotoviti, da je le ta v

prostor umeščena in zgrajena tako, da ne prizadene varovanih vrednot.

(5)

Kom

unalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno var-

stvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim

zahtevam in je v skladu s predpisi, ki

urejajo to področje. (6

) P

ri načrtovanju in izvedbi infrastrukturnih omrežij je potrebno upoštevati s

pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane m

edsebojne odmike

med posam

eznimi vodi ter pogoje in sm

ernice upravljavcev za priključitve na obstoječe sistem

e komunalne in druge infrastrukture.

(7)

Načrtovana kom

unalna oprema obm

očja obsega: prometni dostop, elek-

tro energetsko omrežje, vodovod, fekalno in padavinsko kanalizacijo in teleko-

munikacijsko om

režje.

(8)

Obstoječo kom

unalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo je

dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostor-

skimi in okoljskim

i možnostm

i.

18. člen

(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje)

(1)

Severno od regionalne ceste poteka javni vodovod JK

50

0, ki predstavlja

glavni tranzitni vodovod, na katerega priključitev območja O

PP

N ni m

ožna.(2

) Za oskrbo obm

očja se začasno izvede nov vodovodni priključek, ki se naveže na obstoječ vodovod P

E d110

, ki poteka severno od tranzitnega vo-dovoda. O

d točke priključitve je predviden potek vodovodnega priključka v lokalni cesti LC

34

9121 proti jugu, preko regionalne ceste R

1-2

09

/108

8

Lesce-Bled. Južno od regionalne ceste se na obm

očju OP

PN

predvidi nov vodom

erni jašek, od koder je predviden interni razvod znotraj območja O

PP

N.

(3)

V kasnejši fazi, po izgradnji novega primarnega vodovoda od hipodrom

a do obm

očja OP

PN

, se območje O

PP

N priključi na nov prim

arni vodovod.(4

) Za potrebe oskrbe objektov z vodo se znotraj obm

očja OP

PN

vzdolž inter-nih cest predvidi izgradnja novega vodovodnega om

režja (dimenzije od d3

2 do

DN

100

). Vzdolž trase vodovoda se uredi odcepe za priključke do posameznih

bodočih odjemalcev.

(5)

Za priključitev na vodovodno omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektira-

nja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki m

ora biti izdelana skladno s predpisi s področja vodovoda in pogoji pristojnega upravljavca za področje vodovoda. (6

) P

ožarna varnost znotraj območja O

PP

N se zagotavlja z nadzem

nimi hi-

dranti dimenzije D

N8

0, ki jih je potrebno sm

iselno razporediti po celotnem

območju O

PP

N.

(7)

Voda za gašenje za predvidene objekte se bo zagotavljala iz vodovodnega om

režja. Če pretok vodovodnega om

režja ne zadošča za potrebe gašenja, je požarno varnost m

ožno zagotavljati tudi na druge načine.

19. člen

(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)

Od

pad

na kanalizacija:(1

) N

a obravnavanem obm

očju ni javne kanalizacije.(2

) O

dpadne vode se preko internega kanalizacijskega omrežja odvajajo v

novo malo kom

unalno čistilno napravo (MK

ČN

), ki se locira na jugovzhodni del obm

očja OP

PN

. (3

) Vsi objekti, ki bodo oskrbovani s pitno vodo iz vodovodnega om

režja, mo-

rajo biti priključeni na omrežje fekalne kanalizacije, ki se zaključi z M

KČ

N.

(4)

MK

ČN

mora biti locirana tako, da je dostopna za vozila za praznjenje.

(5)

Odpadne vode iz fekalne kanalizacije se bodo na čistilni napravi očistile

do stopnje, ki jo zahtevajo predpisi. Iz čistilne naprave je predviden izpust oči-ščenih voda v vodotok S

ava Dolinka.

(6)

Kanalizacija m

ora biti zgrajena vodotesno in mora biti preizkušena na vo-

dotesnost skladno z veljavnimi predpisi.

(7)

Za izgradnjo kanalizacijskega omrežja je treba v nadaljnjih fazah projekti-

ranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki m

ora biti izdelana skladno s predpisi s področja odpadnih vod in pogoji pristojnega izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

Pad

avinska kanalizacija:(8

) P

adavinske vode s parkirišč se preko padavinske kanalizacije vodi v poni-kovalnice ali vodotok in m

orajo biti očiščene na način, kot to določajo predpisi.(9

) Vsi iztoki v vodotok m

orajo biti urejeni z iztočnimi glavam

i, oblikovanimi v

naklonu brežine. V območju izpusta je treba predvideti ustrezno protierozijsko

zaščito struge vodotoka. (10

) Padavinske vode iz streh objektov se m

orajo speljati preko peskolovcev v ponikovalnice ali vodotok.

20

. člen(elektroenergetsko om

režje)

(1)

Elektrodistribucijsko om

režje v lasti Elektro G

orenjska d.d. poteka sever-no od regionalne ceste. N

ajbližja transformatorska postaja je TP

413 C

estna baza Lesce, ki se napaja preko daljnovodnega S

N odseka.

(2)

Predvidene trase S

N kablovodov je potrebno uskladiti s strateškim

i usme-

ritvami in razvojnim

i načrti Elektro G

orenjska. Severno od obm

očja OP

PN

je skladno s projektom

št.:7241

-1E

1, izdelovalca Ce D

esign d.o.o. predvidena izvedba S

N 2

0 kV kablovoda od TP

Lisičja farma do TP

Golf igrišče, preko

katere je predviden odcep pod regionalno cesto do območja O

PP

N.

(3)

Za potrebe napajanja novih odjemalcev je predvidena izgradnja tipske

transformatorske postaje (do velikosti 10

00

kVA), katero se umesti na vstopu

na območje O

PP

N, znotraj FE

1.(4

) P

ri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizaci-je distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde.(5

) E

lektroenergetsko omrežje m

ora biti zgrajeno v elektro-kabelski kanaliza-ciji v podzem

ni izvedbi. (6

) R

azdelilne oziroma priključno m

erilne omarice m

orajo biti dostopne z jav-nih površin.

Deželne novice, petek, 28. junija 2019

Šport

11

PRIDRUŽITE SE NAMSIJ Acroni d.o.o.

ZAPOSLIMO: elektrotehnike, inženirje elektrotehnike, ključavničarje, strojne tehnike in ostale, ki si želijo opravljati delo v našem podjetju.

NUDIMO: delo v stabilnem delovnem okolju, stimulativno redno plačilo, možnost napredovanja in izobraževanj ter mnoge ugodnosti za zaposlene (dodatno pokojninsko varčevanje ...)

SIJ Acroni, največja družba Skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, zaseda položaj vodilnega proizvajalca debele nerjavne pločevine v Evropski Uniji in s skoraj 1400 zaposlenimi velja za največjega zaposlovalca na Gorenjskem. Proizvodnja jekla je danes že zelo tehnološko izpopolnjena, varnost zaposlenih in skrb za okolje pa sta glavni prioriteti družbe.

PRIJAVE: Prošnjo lahko oddate na recepciji družbe SIJ Acroni ali jo posredujete po elektronski pošti na naslov: spela.oblak@acroni.si (ga. Špela Oblak). Za dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 04 584 1344.

SIJ A

cron

i, d.

o.o.

, Ces

ta B

oris

a Ki

drič

a 44

, Jes

enic

e

Matjaž Klemenc

Po Brezjanskem teku je junij ponudil še dve tekaški prireditvi v naši občini: Mošenjski tek in Radol'ško 10ko. Najprej se ustavimo pri jubilantu, pri Mošenj-skem teku. Za prizadevnimi organizatorji, v teh letih se je

v organizaciji razvrstila kopi-ca ljudi, je že trideseti Mošenjski tek. Letošnjega se je udeležilo 62 tekačev, od tega 49 moških in 13 žensk. Z osemkilometrsko progo je najhitreje opravil Rok Puhar. Na progi je prebil 26 minut, 10 sekund in 9 stotink. Na stopničke sta stopila še Danilo Šimnic (28:15,8) in Marjan Robič (28:34,2). Vrs-tni red treh najhitrejših žensk je bil naslednji: 1. Nives Skube (34:08,3), 2. Anja Zima (34:42,5), 3. Urška Malovrh (35:43,6). Glavni tek na osem kilomet-rov je imel tudi svojega jubi-lanta. To je domačin Slavko Sitar, ki je bil udeležen prav na vseh tridesetih tekih. »Zelo dobro se spominjam prvega Mošenjskega teka. Ta je bil na sporedu leta 1989. En tek je odpadel zaradi pre-visoke vode, ki je odnesla most. Mošenjski tek mi veli-ko pomeni, saj tečem v domačem okolju, pred zna-

nimi obrazi. Dobro poznava-nje proge je zame tudi pred-nost, saj dobro vem, kje je potrebno ''na polno'', kje moram zmanjšati ritem ...« je bil po tekmi zadovoljen Slavko Sitar. Mladi tekači so se merili na treh razdaljah.

Poglejmo si najhitrejše fante in dekleta po posameznih razdaljah. Tek na tisoč met-rov: Jakob Mulej, Ana Jožef; tek na sedemsto metrov: Mark Bizjak, Eva Biček; tek na 350 metrov: Gal Jelovčan, Lara Jožef. Radol'ška 10ka je

četrti tek serije Gorenjska, moj planet 2019. Letos je šla zmaga na deset kilometrov prvič v roke tujemu tekaču, ki pa ga imamo malce tudi za svojega. Najboljši čas 34:21,8 je postavil nekdanji odlični norveški smučarski tekač Ola Vigen Hattestad, srčni izbranec reprezentant-ke v smučarskih tekih Katje Višnar. Na stopničke sta sto-pila še Marko Florjančič (34:39,3) in Marjan Robič (34:45,9). Med 25 dekleti, ki so pritekla v cilj, fantov je bilo 59, je bil vrstni red naj-hitrejših treh naslednji. 1. Maruša Turk (41:46,5), 2. Marjeta Jerala (43:17,8), 3. Nives Skube (43:58,9). Naj-mlajši so se merili na treh razdaljah. Zlate medalje so šle okrog vratu naslednjim fantom in dekletom. Tek na 1500 metrov: Jakob Mulej, Lucija Medja; tek na tisoč metrov: Andraž Bizjak, Ana Jožef; tek na petsto metrov: Jaka Kovačič, Zala Arnol.

Teka v Mošnjah in RadovljiciMošenjski tek in Radol'ška 10ka imata dve stvari, ki izstopata. Mošenjski tek je že trideseti po vrsti, na Radol'ški 10ki pa je zmago slavil Norvežan Ola Vigen Hattestad.

Slavko Sitar iz Mošenj se je udeležil vseh tridesetih Mošenjskih tekov.

Zmagovalca Radol'ške 10 ke: Maruša Turk in Ola Vigen Hattestad /Foto: Tina Dokl

Marjana Ahačič

V letošnji tekmovalni sezoni so si priborili kopico lepih uvrstitev. Na turnirjih za gorenjsko prvenstvo (točko-vanje po petih odigranih turnirjih) so osvojili tri nas-love gorenjskih prvakov: Urban Janc v kategoriji deč-kov 2.–3. razred, Urša Roz-man v kategoriji deklic 6.–7. razred in Erazem Janc v kategoriji dečkov 6.–7. raz-red. Na medregijskih prven-stvih je Urban Janc tudi letos tekmovanje zaključil z zmagami na vseh šestih posamičnih turnirjih in osvojil naslov medregijske-ga prvaka v kategoriji deč-kov 2.–3. razred. Urša Roz-man je naslov prvakinje

osvojila v kategoriji deklic 6.–7. razred, Erazem Janc pa je osvojil tretje mesto v kategoriji dečkov 6.–7. raz-red. Zelo dobro so igralci nasto-pili tudi na državnem prven-stvu za mlajše kadete v Pre-boldu. Erazem Janc je v kategoriji mlajših kadetov osvojil peto mesto, Urban Janc pa se je kot najmlajši udeleženec izločilnih bojev uvrstil na deveto mesto. Enak uspeh je dosegla Urša Rozman, ki je bila v katego-riji deklic deveta. Visoke so tudi uvrstitve na lestvici Namiznoteniške zveze Slo-venije, kjer je Erazem Janc sezono med mlajšimi kadeti zaključil na osmem mestu v državi, Urban Janc pa zase-

da dvajseto mesto. Urša Rozman je pri mlajših 15. Predvsem na turnirjih za gorenjsko prvenstvo so se še posebej izkazali Gašper Sof-rić, Matic Rotar, Matic Zec, Benjamin Skumavec, Nina Perger, Erazem Marn in Benjamin Jekovec. "Poleg udeležbe na tekmovanjih, skozi celotno sezono smo se udeležili okoli 25 različnih turnirjev, smo letos v klubu organizirali tudi že dvajseti Memorial Alenke Frelih, ki so se ga udeležili tudi igralci iz Mengša in Kranja. Turnir so si poleg župana Cirila Globočnika ogledali tudi nekdanji Alenkini soigralci, tako tekmovalci kot obisko-valci pa so bili z organizacijo in tekmovanjem zelo zado-voljni," je povedal Primož Janc. "Poleg lepih rezultatov je najpomembnejše, da so si igralci spet pridobili vrsto novih izkušenj in znanj. Sezona je postregla z veliko razlogi za veselje, seveda pa so sestavni del športa tudi razočaranja, solze in porazi, iz katerih pa se tako igralci kot trenerji praviloma nau-čimo več kot ob zmagah. Dodatna nagrada so tudi prijateljske vezi, ki si jih tek-movalci in trenerji spletejo po vsej Sloveniji."

V Ljubnem še ena uspešna sezonaSredi junija so v Ljubnem s tekmo med tekmovalci in "oldimerji" tudi uradno zaključili letošnjo uspešno namiznoteniško sezono.

Foto

: To

maž

Ro

zman

V pravkar končanem medobčinskem prvenstvu Radovljice je tako kot lani na vrhu ekipa Biser – Fasader-stvo Kumalič. Z drugim mestom je svojo najboljšo uvrstitev dosegla ekipa TVD Partizan Begunje, tretja je bila Smola. Lestvice po sku-pinah: skupina A: 1. Biser – Fasaderstvo Kumalič (43 točk), 2. TVD Partizan Begu-nje (40), 3. Smola (29), 4. Ribno (29), 5. Begne (24), 6. Podnart (23), 7. Brezje (2)2, 8. Utrip (19), 9. Hrušica – Fitnes O2 Jesenice (13), 10. Šmeks Vrbnje (8); skupina B: 1. Elmont Bled (43), 2. A.Gašperin (38), 3. Gorje (38), 4. Calimero boys (32), 5. Kamna Gorica (30), 6. Cifra (22), 7. Hom (21), 8. Lipce (18), 9. Dovje (15), 10. Lancovo (1); skupina C (raz-deljena od 1. do 7. mesta in od 8. do 13. mesta): 1. Lisja-ki Naklo (44), 2. TVD Parti-zan Žirovnica (38), 3. Sokol bar (37), 4. Podbrezje (31), 5. Venezia (30), 6. Posavec (28), 7. Čpinarji Ljubno (17), 8. Team Orange (20), 9. Brezje – Moby Dick (18), 10. Mošnje CoMetal (17), 11. Team Hraše (16), 12. Zvez-de Gorje (15), 13. Dvorska vas (14).

Mali nogomet

Begunjci drugi

12 Deželne novice, petek, 28. junija 2019

Mladi

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,0−4,1 l/100 km in 113−108 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx):

0,0585−0,0278 g/km, trdi delci: 0,00156−0,00012 g/km, število delcev: 1,23−0,01 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni

plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.

Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

NOVA ŠKODASCALA

INTEGRAL AVTO d.o.o. JeseniceC. maršala Tita 67, Jesenice, tel.: 04 5833 399

Maša Likosar

Teden vseživljenjskega uče­nja (TVU) je projekt Andra­goškega centra Slovenije, ki v sodelovanju z mnogimi šolami in ustanovami orga­nizira različne dejavnosti za promocijo učenja. Letos sta že tretjič sodelovali tudi Osnovna šola Lipnica in njena Podružnična šola Ovsiše ter tako spodbujali posameznike, da je učenje pomembno v vseh življenj­skih obdobjih. V času od 7. maja do 17. junija so na šoli organizirali vrsto različnih dejavnosti, ki razširjajo obzorja in pokaže­jo, da učenje poteka vse živ­ljenje in v različnih oblikah, zato je lahko zelo zabavno in zanimivo. Na dejavnosti so bili poleg učencev povablje­ni tudi starši, šolski delavci ter upokojenci. "Izbrali smo zabavne dejavnosti z različ­nih področij, ki niso del učnega programa. Z njimi smo nadgradili znanje, ki ga pridobivamo v šoli, obenem pa gre za medgeneracijsko sodelovanje," sta pojasnili

koordinatorki TVU Katja Nastran in Maja Cimerman Franjić.V okviru TVU so njihovo šolo obiskali kužki in vodni­

ki iz društva Ambasadorji nasmeha, ki izvajajo motiva­cijske in izobraževalne deja­vnosti z živalmi. Njihov nekdanji učenec in diamantni maturant Gal Mladenović je delil svoje izkušnje, kako uspešno združiti šolsko delo, trening in potovanja, njihova nekda­nja učenka Alenka Peternelj pa jim je v sliki in besedi predstavila afriški otok Madagaskar in svoje prosto­voljno delo z malgaškimi otroki. Maja Cimerman Fra­njić je pripravila potopisno predavanje s potovanja po Tajski, Laosu in Kambodži, pod njenim vodstvom pa so se zavrteli tudi v ritmih sal­se. Učenci so se učili, kako iz papirja ustvariti zanimive in nenavadne origamije, spoz­navali so razliko med našim in eksotičnim sadjem ter si bolj natančno ogledali man­go in iz njega naredili nekaj zdravih sladic, preko igre vlog so reševali tudi težave iz vsakdanjega šolskega življe­nja. S skavti iz Radovljice so se urili v veščinah, ki so po­

trebne za preživetje v naravi, športnik Andrej Zupan jim je predstavil lokostrelski bia­tlon, obiskali pa so tudi Eko­loško kmetijo Porta, kjer so spoznavali kmetijska opravi­la, pridelke in ostale dejavno­sti na kmetiji. Lipniške učitelje in upokoje­ne učitelje je nekdanji uče­nec Andraž Pavlič popeljal

po glavnih naravnih, kultur­nih in zgodovinskih zname­nitostih Krope, učenci Pod­ružnične šole Ovsiše pa so ob koncu šolskega leta prip­ravili kulturno prireditev. V okviru TVU pa je potekala tudi vaja evakuacije šole ozi­roma meddruštvena vaja Prostovoljnih gasilskih dru­štev Srednja Dobrava, Kro­

pa, Podnart, Kamna Gorica in Radovljica.Učenca OŠ Lipnica Teja Šolar in Jaka Jelenc sta pove­dala, da je učenje zelo pomembno in da se bosta verjetno morala učiti celo življenje, in dodala, da je lahko učenje včasih tudi naporno in zahteva veliko časa.

Učenje je danes vseživljenjskoV zadnjih dveh mesecih pred poletnimi počitnicami so pouk in podaljšano bivanje na Osnovni šoli Lipnica in podružnici Ovsiše popestrili z dejavnostmi v okviru Tedna vseživljenjskega učenja.

Šestošolci so se preizkusili v lokostrelskem biatlonu.

V okviru Tedna vseživljenjskega učenja je na OŠ Lipnica potekala vaja evakuacije.

Fo

to: K

atja

Nas

tran

Foto

: Kat

ja N

astr

an

www.visitkranj.com

BAJAGA & INSTRUKTORIKINGSTONADI SMOLARVESELI SVATJEHELENA BLAGNEKLAPA BONACATILEN LOTRIČPRAZNIK KRANJSKE KLOBASEDRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKIULIČNO GLEDALIŠČESTAND UPKRANSKA KUHNAOTROŠKI KRANFEST

18.-20. julij

Deželne novice, petek, 28. junija 2019

Kultura

13

Igor Kavčič

Letošnje Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin Gorenjske je bilo 56. po vrs-ti in je hkrati veljalo tudi za 22. Festival Gorenjskih komedijantov. Med 24 pri-javljenimi uprizoritvami iz

območnih izpostav JSKD Kranj, Domžale, Jesenice, Škofja Loka, Tržič, Kamnik in Radovljica je za zaključno srečanje, tudi letos so ga pri-pravili v OI JSKD Radovlji-ca, selektorica Maja Gal Štromar izbrala tri predsta-ve: Blaznost igre Nebojše Popa Tasića v režiji Sebas-tjana Stariča in izvedbi sku-pine Hlodi iz KUD Franc Kotar Trzin ter dve predstavi Društva gledališče Bohinj-ska Bistrica – Gledališča 2B – Kraljična z mrtvim Srcem Rudolfa Pečjaka v režiji Dar-ka Čudna ter Čakajoč Godo-ta Samuela Becketta v režiji Nika Kranjca. Ta je bila na sporedu v Linhartovi dvora-

ni, kjer so pred tem podelili še priznanja za igralske dosežke v iztekajoči se sezo-ni.Za najbolje odigrani moško in žensko vlogo sta prizna-nji dobila Anže Zupanc in Tina Lipovec, oba v predsta-vi Blaznost igre. "Igram že

od osnovne šole, resno pa se ukvarjam z gledališčem zadnjih šest let. Naše gleda-lišče je bilo s predstavami v zadnjih letih že nekajkrat uspešno tudi na Linharto-vem srečanju, to priznanje pa je prvo meni osebno, za kar sem zelo vesela. Zaslu-ge seveda velja pripisati tudi odličnemu režiserju Sebastjanu Stariču," je povedala Tina Lipovec, soi-gralec Anže Zupanc z desetletnimi odrskimi izku-šnjami pa: "Igram zato, da doživim stvari in izživim čustva, ki jih sicer v življe-nju ne morem. Pri tem mi veliko pomeni sodelovanje s Sebastjanom in delo z

ljudmi, ki so vztrajni in talentirani."Za moško stransko vlogo v predstavi Kraljična z mrtvim srcem je bil za lik Pikoloru-ma nagrajen dolgoletni igra-lec iz Bohinja Klemen Lan-gus, mlada igralka Katja Korošec pa se je izkazala v

vlogi Chris v igri Neila Simona Govorice v režiji Bernarde Gašperčič in izve-dbi KD Bohinjska Bela, Gle-dališče Belansko. Klemen Langus je bil v svoji dolgo-letni karieri že večkrat nagrajen: "Ne delam razlik med nagradami, vse so zame enakovredne in jih ponavadi posvečam celotni ekipi. Kako pomembno je dobro sodelovanje, se je še posebej pokazalo pri tej predstavi, saj so naše vloge popolnoma enakovredne. Dokazali smo, da se iz stare-ga besedila da še marsikaj narediti. Moje priznanje pa je tudi priznanje poetiki, ki jo v Gledališču 2B že več kot

15 let predstavlja režiser Darko Čuden." Katja Koro-šec je ob priznanju poveda-la: "To je moja druga igra in prvo priznanje, ki ga posve-čam celotni ekipi predstave Govorice in režiserki Ber-nardi Gašperčič, s katero super sodelujemo. Veselim

se naslednjih vlog in pred-stav."Posebno priznanje sta preje-la Domi Vrezec in Iztok Ali-dič za vsebinsko drznost in avtorstvo pri izvedbi psevdo-drame Izhod v uprizoritvi KD Figura Kranj. "Sam se že vse življenje ukvarjam z alternativnim gledališčem in iskanjem novih izrazov v gledališču. Prisegam na avtorska besedila in krstne izvedbe. Psevdodrama Izhod, ki sva jo ustvarila skupaj z Domijem, je precej zahtevna predstava, ki se dogaja med življenjem in smrtjo – tisto, kar je vmes, pa je vprašanje, namenjeno gledalcem."

Odličen ljubiteljski oder na GorenjskemNa Regijskem srečanju odraslih gledaliških skupin Gorenjske v Linhartovi dvorani so podelili priznanja najboljšim igralcem.

Najboljši z letošnjega srečanja gorenjskih gledališč: (od leve) Iztok Alidič, Anže Zupanc, Tina Lipovec, Katja Korošec in Klemen Langus / Foto: Primož Pičulin

KARAVANA DOMAČIH PIVOVAVRN & KRANSKA KUHNA

NINA PUŠLAR 5.7.

RUDI BUČAR in ISTRABEND

DUBIOZAKOLEKTIV

29.6. 13.7.31.8.

www.visitkranj.com Vstopnice so na voljo na vseh Petrol servisih in prodajnih mestih Eventim.

LGK_KAMNICANKA_21.06..indd 1 18. 06. 2019 12:51:30

Ivanka Korošec

Ustanovitelj zbora je bil Alojz Špiler, takratni pred-sednik Društva upokojencev Radovljica. Poseben pečat je zboru dodal Stanko Abram, tudi predsednik društva. Zbor so vodili še Edo Ošab-nik, Jože Pikelj, Severina Katrašnik, Alenka Špenko, zdaj pa ga že nekaj let nad-vse uspešno vodi zborovod-kinja Elizabeta Demšar Zupan.Na začetku je pelo 18 pevk, potem se je število dvignilo do trideset, danes jih poje 17. V vseh štiridesetih letih se je zvrstilo 79 pevk. Zbor je nastopal na številnih pri-reditvah in prejel mnoga priznanja.Pevke so sebe označile kot mame, babice in prababice, ki so žene, varuške, gospodi-nje, vrtnarice, rade pečejo, šivajo, kvačkajo, pletejo, vezejo. So prostovoljke in znajo prisluhniti pomoči potrebnim, skrbijo za zdra-vje s planinarjenjem, kole-sarjenjem, plavanjem, telo-

vadbo, smučanjem; zdravs-tvene probleme rešujejo tudi z optimizmom in dobro voljo, izobražujejo se na ljudski univerzi. Petje v zbo-ru jim pomeni privilegij – tedenske vaje so najboljši trening za možgane, pome-nijo pa tudi tovarištvo, prija-teljstvo in druženje. Vsako leto organizirajo izlet po Sloveniji in tudi po sose-dnjih državah. Obiskujejo koncerte, gledališke predsta-ve, muzeje, opere, sodeluje-jo na dobrodelnih priredit-vah, kulturni karavani, nekatere pevke pojejo v cer-kvenih in drugih zborih. Vse so ponosne Slovenke, s pesmijo skrbijo za dom, domačo govorico in – kakor je nekoč napisal Franc Ankerst – s pesmijo se pri-klanjajo domovini, vredno-tam, naravi. Jubilejni koncert, ki je nav-dušil obiskovalce, je povezo-val Franci Černe, kot gostje pa so nastopili Leto Žorž Križanič – harfa, Urška Pra-protnik Zupan – citre in Natalija Šmitran – klavir.

Štirideset pomladi zbora LipaŽenski pevski zbor Lipa je ob štiridesetletnici delovanja v začetku junija pripravil jubilejni koncert v Radovljiški graščini.

Pevski zbor Lipa / Foto: Milan Robič

Na 37. Festivalu Radovljica, ki ga Društvo ljubiteljev stare glasbe pripravlja med 10. in 25. avgustom, se bo zvrstilo deset koncertov, na katerih bo nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav. Od desetih koncertov jih bo sedem v Baročni dvorani Radovljiške graščine, dva bosta v cerkvi sv. Petra, eden pa že po tradiciji v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Program je že 13. leto pripravil Domen Marinčič, ki je pove-dal, da je ena od rdečih niti letošnjega festivala izvajanje slovenske glasbene dediščine, kar nekaj sporedov in sesta-vov pa je nastalo tudi posebej za festival. Letošnji repertoar bo segal od bizantinskega korala do Johanna Sebastiana Bacha in Franza Schuberta.

Deset koncertnih večerov

14 Deželne novice, petek, 28. junija 2019

Prireditve

Mislimo zeleno!

Fiksna ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkeStiskalnica je lepo oblikovana in močne konstrukcije.

Barve: oranžna, rumena, modra

Zložljiva ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkePo uporabi stiskalnico zložimo in jo zlahka shranimo v predal.

Barva: rumena

Posoda za odlaganje organskih odpadkov• posoda s prostornino 7 litrov rjave barve,• iz 100 % recikliranega materiala,

ki je odporen proti UV-žarkom, • zaobljeni robovi ter gladka

zunanja in notranja površina,• pokrov neločljivo pritrjen

na telo posode,• povsem gladek ročaj

za lažje čiščenje,• s sistemom proti

nezaželenemu razsutju,• priložene bio-vrečke,

ki se idealno prilegajo posodi.

Biološko razgradljive in kompostirne vrečke • 15 vrečk za 7-litrsko posodo,• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,• zbiranje odpadkov postane

bolj higienično,• pogostost pranja posode

se zmanjša,• rešujejo problem

neprijetnih vonjav,• vrečke ne vplivajo

na kvaliteto komposta,• najcenejše bio-vrečke v mestu.

Biološko razgradljive in kompostirne podloge • po 10 podlog za 120-

ali 240-litrske zabojnike za biološke odpadke,

• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,

• zaščitijo posodo in rešujejo problem higiene (tudi na robu posode),

• zmanjšujejo pogostost pranja zbiralnikov,

• rešujejo problem neprijetnih vonjav,• olajšujejo delo komunalnim delavcem.

www.komunala-radovljica.si

Stiskanje je zabavno in otročje lahkoZmanjšajmo prostornino zbranih plastenk in pločevink S stiskanjem embalaže, ki je zabavno in otročje lahko, pridobimo do 80 odstotkov prostora v naših posodah za ločeno zbrane odpadke. Hkrati stiskalnice dolgoročno zmanjšujejo stroške ravnanja z odpadki.

Za otroke je stiskanje embalaže zanimiva igra, ki spontano postane navada, odrasli pa z upora-bo vsakodnevno potrjujemo odgovornost do narave in skrb za prihodnost naših otrok.

Ročne stiskalnice za embalažo in izbor drugih izdelkov za uspešnejše ločevanje embalaže in bio-loških odpadkov lahko po ugodnih cenah odslej kupite na blagajni Komunale Radovljica.

Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska cesta 27, 4240 RadovljicaTel.: 04/ 537 01 11, faks: 04/ 537 01 12, e-naslov: info@komunala-radovljica.si

Vir:

ww

w.e

bm.s

i

Občina Radovljica vstopila v Zeleno shemo Občina Radovljica se želi s svojimi zelenimi prizadevan-ji, ukrepi in rešitvami potegovati za pridobitev znamke Slovenia Green Destination. S pridobitvijo znaka se bo na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicio-nirala kot okolju in družbi prijazna destinacija.

Glavni dejavnik pri izbiri počitniških destinacij tako v Slove-niji kot v Evropi je predvsem kakovost naravnega okolja in pokrajine. Naravno bogastvo in zdravo okolje sta za turistični sektor torej zelo pomembna in z vedno večjo okoljsko ozave-ščenostjo postajata še pomembnejša. Prizadevanja po zniže-vanju vplivov na okolje pomenijo ohranjanje vrednosti zele-ne turistične destinacije, vključevanje ponudnikov turističnih storitev v prehod v zeleno gospodarstvo pa je zato nujno.

Občina Radovljica se je že s sprejetjem zaveze Zero Waste odločila za trajnostno in gospodarno pot do družbe brez odpadkov. Proces je dolgoročen, saj gre za spremembo živ-ljenjskega sloga in navad vseh, ki v občini živijo, delajo ter jo obiskujejo.

Konkretne prednosti koncepta v gostinskih lokalih in name-stitvah so:

• nižji stroški poslovanja,• večje zadovoljstvo in večji delež stalnih gostov,• višja kakovost, boljša prepoznavnost,• ugled okoljsko in družbeno odgovornega podjetja,• možnost za ustvarjanje višje cene.

Ločeno zbiranje in preprečevanjeGlavni cilj zelenih prizadevanj nastanitev in restavracij je zniževanje količin nastalih odpadkov in omejevanje uporabe izdelkov za enkratno uporabo. Velike količine odpadne embalaže nastajajo v sobah, če se milo in šampon uporabljata v osebnih pakiranjih. Eden prvih ukrepov je namestitev razpršilnikov, ki jih je mogoče ponovno polniti. Glede na razpoložljivi prostor na hodnikih gostom omogo-čimo ločeno zbiranje v zabojnikih, ki so opremljeni z jasni-mi navodili, kako pravilno ločevati in zakaj. Pomembno je, da že ob rezervaciji gost izve, da prihaja v namestitev, ki se zaveda pomembnosti zdravega naravnega okolja in ga z različnimi ukrepi tudi ohranja.

Zaposleni so najpomembnejši vir zelenih informacij. Šele samozavestni, usposobljeni zaposleni pravilno usmer-jajo goste, s tem pa ustvarjajo skupnost, ki uspešno dose-ga dogovorjene cilje. Z uporabo okolju in zdravju prijaz-nih čistil se občutno zmanjšajo negativni vplivi na zdravje zaposlenih in potreba po uporabi zaščitnih sredstev. Več na https://ebm.si/zw/turizem/.

Zavržena hranaZmanjševanje količin odpadne hrane je odgovornost vseh, ki v hotelu ravnajo s hrano. Zaposleni se morajo stalno zavedati, kako odpadna hrana negativno vpliva na okolje (čezmerna raba prsti, uporaba nevarnih snovi, onesnaževanje voda, odpadna embalaža, devetsto mili-jonov ljudi trpi prehransko pomanjkanje) in predstavlja stroške.

V restavracijah lahko vse do 47 odstotkov odpadkov nastane v korakih, preden hrana prispe do gosta. Pri preprečevanju se je pomembno usmeriti v dober pregled zalog (kroženje in shranjevanje), dnevno spremljanje pot-reb in pripravo hrane. V teh korakih lahko gostinski lokal bistveno zmanjša količino zavržene hrane. Za izračun stroškov hrane je treba upoštevati nabavno ceno izdelka in dodati stroške s pripravo povezane energije, vode in dela. Gostinski sektor ima možnost vplivanja na odloči-tve dobavitelja, še bolje pa je, da skuša v sodelovanju z njim najti rešitve za dostavo izdelkov in pridelkov z manj embalaže ali v embalaži za večkratno uporabo. Več na https://ebm.si/zw/turizem/.

Vodna zavezaZelene destinacije in zeleni ponudniki spoštujemo vodo in jo ohranjamo kot poseben zaklad Slovenije. Kakovost naše pitne vode je odlična – in kadarkoli odpremo pipo, se lahko v trenutku odžejamo. Svojim obiskovalcem in gostom kot prvo izbiro predstavimo našo čisto pitno vodo. Veliko turistov kupuje vodo v plastenkah zaradi strahu pred okužbo ali ker preprosto nimajo svoje steklenice za večkrat-no uporabo. S pitjem vode iz pipe zmanjšujemo nastanek odpadne embalaže.

Pomembno je, da goste opozorimo tudi na pitnike, ki jih imamo v radovljiški občini kar 18. Pitniki pripomorejo k temu, da imamo pitno vodo na dosegu tudi med ogledi ali športnimi aktivnostmi. Več na www.komunala-radovljica.si.

V sodobnem času se vse več ljudi in destinacij zaveda, da je trajnostni turizem pot do zadovoljnega potrošnika, uspešne lokalne skupnosti in zdravega okolja. Okoljsko upravljanje postaja del politik gostinsko-turističnega sektorja. Pomembno je, da te prakse ne uvajajo prav vsi ponudniki. Manjši ponudniki skupno ustvarjajo ogromne količine odpadkov, od katerih večina konča na odlagališčih ali v sežigalnicah. Naj bo Radovljica zelena destinacija, nam vsem v ponos.

Marjana Ahačič

Od 3. do 7. julija se bodo na tradicionalnem srečanju Dobrodošli doma tudi letos v domovini zbrali Slovenci iz izseljenstva in zamejstva. Osrednji dogodek priredit-ve, ki vsako leto gostuje v drugem slovenskem kraju, udeleži pa se je nekaj tisoč gostov z vseh kontinentov, bo tokrat v soboto, 6. julija, v grajskem parku v Radovlji-ci. Organizatorji pripravljajo pester program prireditev, med drugim nastope različ-nih glasbenih, folklornih skupin in pevskih zborov, koncert Marcosa Finka in Nejca Lavrenčiča, razstave, srečanje mladih raziskoval-cev, pogovor z uspešnimi Slovenkami, premierno

predstavitev monografije Slovencev iz Novega Sada Preteklost za sedanjost ...Župan Ciril Globočnik je pozdravil odločitev organi-zatorjev, da srečanje tokrat pripravijo prav v Radovljici, Minister Urada za Sloven-ce v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik je poja-snil, da so se organizatorji srečanja za Radovljico odločili, ker je logistično zelo primerna, ena od pomembnih prednosti je tudi bližina krajev, ki so za Slovence doma in po svetu pomembni in zanimivi. Med njimi, tako minister, na prvem mestu versko svetišče Brezje, tudi Bled, Bohinj in Kropa in posebej za vse, ki pridejo od daleč, mesto Radovljica.

Dobrodošli domaSrečanje slovenskih izseljencev in zamejcev bo letos v Radovljici, osrednji dogodek prihodnjo soboto v grajskem parku.

Vilma Stanovnik

Radovljica – Kolesarska klu-ba Bled in Gorje skupaj s Kolesarsko zvezo Slovenije ter pod pokroviteljstvom Občin Radovljica, Bled in Gorje to nedeljo, 30. junija, organizirata državno prven-stvo kolesarjev v cestni vož-nji. Tekmovanje za starejše mladince in članice, mlajše mladince in starejše mladin-ke bo potekalo dopoldne med 10. in 12. uro, popol-dne, med 14.30 in 18. uro pa se bodo za naslov najboljše-ga v državi pomerili še člani do 23 let in tekmovalci v kategoriji elite. Prvenstvo bo potekalo na krožni progi s startom in ciljem pri Športnem parku v Radovljici. Kolesarje bo moč spremljati po Gorenjski ces-ti, Kranjski cesti, skozi Novo vas, Zapuže, Otok, Mošnje, Globoko, Mišače, Zgornjo Dobravo, Kamno Gorico, Lancovo in Lesce do start-no-ciljnega prostora.

Dolžina kroga je 21 kilome-trov. Mlajši mladinci in sta-rejše mladinke bodo vozili tri kroge, starejši mladinci in članice štiri kroge, člani do 23 let in elite pa sedem krogov. Tekmovanja se bodo predvi-doma udeležili vsi najboljši slovenski kolesarji, kar bo letos zaradi velikih uspehov zagotovo pritegnilo veliko gledalcev. Poleg tega državnega prven-stva Kolesarska kluba Bled in Gorje 27. julija organizira tekmovanja na biatlonskem stadionu na Rudnem polju na Pokljuki za vse kategorije kolesarjev, v nedeljo, 28. julija, pa bo tradicionalni vzpon na Pokljuko za vse kategorije vključno z rekrea-tivnimi kolesarji. Kolesarska kluba sodelujeta tudi pri tek-movanju, imenovanem Radolški kronokilometer, ki ga na zanimivem vzponu od Save do starega mestnega jedra v Radovljici organizira skupina Prava smer.

Kolesarji za naslove prvakov v Radovljici

To nedeljo bo v Radovljici in okolici potekalo letošnje državno prvenstvo v kolesarstvu.

V sklopu praznovanj v poča-stitev krajevnega praznika je leško društvo upokojencev že sredi junija pripravilo balinarsko tekmovanje, tur-nir v balinanju pa bo Bali-narski klub Lesce na balini-šču pripravil prihodnjo

soboto, ko bo Šola zdravja pri Restavraciji Center ob 9. uri pripravila tudi jutranjo telovadbo po metodi 1000 gibov. V nedeljo, 7. julija, bo na športnih igriščih Kampa Šobec od 9.30 dalje odprti turnir odbojke na mivki in

minigolfa, v petek, 12. julija, pa se bo ob 18. uri na otroš-kem igrišču pri Družbenem centru začela animacija za otroke. Osrednja prireditev ob kra-jevnem prazniku, ki ga v Lescah obeležujejo v spo-

min na dan, ko so 14. julija leta 1956 začeli graditi kamp Šobec, bo v soboto, 13. julija, ob 19. uri v prostorih Osnov-ne šole F. S. Finžgarja Les-ce. V nedeljo bo sledil še tradicionalni Leški kolesar-ski krog; start deset- in dvaj-

setkilometrske trase je pri restavraciji Center ob devet-ih oziroma desetih dopol-dan, v nedeljo, 14. julija, pa AŠKD Restavracija Center Lesce in ŠDP Lesce na par-kirišču pri restavraciji Cen-ter organizirata še turnir v

prstometu, ki se bo začel ob 9.30. Nogometni klub Šobec Lesce od srede, 24. julija, do petka, 26. julija, organizira Veselo šolo nogometa za otroke, Aeroklub ALC Lesce pa 15. avgusta 31. Miting malega letalstva.

Julija obeležujemo praznik krajevne skupnosti LesceSredi julija bodo v Lescah že devetnajstič zapored obeležili krajevni praznik. Osrednja prireditev bo v soboto, 13. julija, zvečer v leški osnovni šoli.

Deželne novice, petek, 28. junija 2019

Prireditve

15

Medena dogodivščina S čebelico po Radovljici, informacije v TIC Radovljica, Radovljica (park, trg pred cerkvijo, razgledna točka, Čebe-larski muzej)

Priprave na Kovaški šmaren, od 2. do 6. julija, taljenje železove rude, postavljanje oglarske kope in kuhanje oglja, Kropa

PETEK, 28. junijaBužec on, Bušca jaz, ob 20.00, Festival gledališča, monokomedija, Saša Pavček, Kulturni dom v Kropi

Možje v črnem: Globalna grožnja, ob 20.00, akcijski film, Linhartova dvorana Radovljica*

SOBOTA, 29. junijaSv. maša in koncert tria kljunastih flavt Le Phenix, ob 17.00, cerkev sv. Petra nad Begunjami

Peter Pan: Iskanje knjige Nije, ob 18.00, animirani film, sinhronizira-no, Linhartova dvorana Radovljica*

Otroška igra, ob 20.30, grozljivka, Linhartova dvorana Radovljica*

NEDELJA, 30. junijaUrhov semenj v Begunjah, ob 9.00 sv. maša v župnijski cerkvi, ob 10.00 nastop Pihalnega orkestra Lesce, sprevod z narodnimi nošami, ob 11.00 Pihalni orkester Lesce, folklorni skupini, pevski zbor Kor-band, KD dr. Jakoba Prešerna, plesna skupina Country č'bele, odprtje razstave na prostem: Plečnikova dediščina v Begunjah nekdaj in danes, ob 12.30 Begunjska avantura – rekreativna, zabavna pot za vse generacije, ob 13.00 koncert ansambla Veseli Begunjčani, Begunje

Nedeljska glasbena matineja, ob 11.00, pianistka Svetlina Bojadzieva (Severna Makedonija), Radovljiška graščina

Peter Pan: Iskanje knjige Nije, ob 18.00, animirani film, sinhronizira-no, Linhartova dvorana Radovljica*

Otroška igra, ob 20.30, grozljivka, Linhartova dvorana Radovljica*

PONEDELJEK, 1. julijaLjubezenske pesmi, ob 19.30, Festival gledališča, monoopera, Irena Yebuah Tiran, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Kulturni dom v Kropi

TOREK, 2. julijaMaša pri kapelici, ob 19.00, z žensko vokalno skupino Evelinke, Kropa

Z biciklom čez reko, ob 19.30, Festival gledališča, gledališko literarni večer, La Casa de Kamna in KD Kropa, Kulturni dom v Kropi

SREDA, 3. julijaSlovenski večer pri Avseniku, ob 19.00, Gostilna in restavracija Avse-nik, Begunje*

ČETRTEK, 4. julijaHeksagon, ob 18.00, odprtje razstave interdisciplinarnega projekta, v katerem so sodelovali študenti Fakultete za dizajn in Naravoslovnote-hniške fakultete Univerze v Ljubljani, Šivčeva hiša, Linhartov trg, Radovljica

Koncert Elevators in street food Okusi Radol'ce, ob 20.30, četrtkovi večeri na trgu, Linhartov trg Radovljica

PETEK, 5. julijaLov na coprnice, ob 20.30, Festival gledališča, zaključek, gledališka predstava, KD Kropa, Kulturni dom v Kropi

Vili Resnik, ob 22.00, koncert, družabni večer ob otvoritvi Kovaškega šmarna, Kropa

Nepoškodovane, ob 21.30, dokumentarni, Poletni kino Radol'ca, vstop prost, Linhartova dvorana Radovljica

SOBOTA, 6. julijaKovaški šmaren 2019 v Kropi, prikaz umetniškega kovanja, kuhanje oglja, stojnice z izdelki domače obrti, predstavitev Društva za razisko-vanje jam Kranj in spust po vrvi, ob 10.00 likovna delavnica Društva likovnikov Ljubljana, ob 11.00 razstava Janez Potočnik v Kovaškem muzeju Kropa, ob 10.00 dan odprtih vrat Kovaškega muzeja Kropa in vigenjca Vice (javno vodenje ob 13.00 in 16.00), prikaz ročnega kova-nja žebljev, prikaz taljenja železove rude, ob 10.00 dan odprtih vrat tovarne UKO, ob 13.00 Ta gosposka talnga, gledališka predstava, dramska skupina Čofta, pred muzejsko hišo Foušaritnica, ob 15.00 dan odprtih vrat Muzejske hiše Foušaritnica, ob 17.00 nastop Pihal-nega orkestra Lesce, športno igrišče v Kropi, ob 18.00 zaključek Kova-škega šmarna in druženje s prostovoljnimi gasilci Kropa, blagoslov in krst nove gasilske cisterne, druženje z dramsko skupino Čoftice, od 19.00 ure dalje gasilska veselica, športno igrišče v Kropi, v družbi z ansamblom Katrca

Sobotna Podvinska tržnica, ob 10.00, pred Vilo Podvin, Mošnje

Dobrodošli doma, srečanje Slovenk in Slovencev iz zamejstva sveta, ob 14.00, sejem in koncerti: Veseli Begunjčani, Manouche in drugi (Radovljiški park), predstavitev nagrajenih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog ter uspešnih Slovenk (Radovljiška graščina), pred-stavitev monografije Slovenci v Novem Sadu (Linhartova dvorana Radovljica)

Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2, ob 18.00, animirana komedija, sinhronizirano, Linhartova dvorana Radovljica*

Annabelle 3, ob 20.30, grozljivka, Linhartova dvorana Radovljica*

Od 28. junija do 26. julija 2019NEDELJA, 7. julija

Boljšak, ob 9.00, Linhartov trg, Radovljica

Nedelja Slovencev po svetu, Sveta maša, Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah

Delavnica za poletne rastline, ob 10.00, vodi Katja Rebolj, v anglešči-ni, Gorica*

Praznik nageljnov, pod cvetočim gankom, ob 17.00, travnik pred cer-kvijo, Kamna Gorica

Violinski recital, ob 17.00, nastop  udeležencev mojstrskega tečaja, cerkev Svete Trojice, Kamna Gorica

Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2, ob 18.00, animirana komedija, 3D, sinhronizirano, Linhartova dvorana Radovljica*

Annabelle 3, ob 20.30, grozljivka, Linhartova dvorana Radovljica*

SREDA, 10. julijaViolinski recital, ob 20.00, nastop  udeležencev mojstrskega tečaja, dvorana Glasbene šole Radovljica, Linhartov trg, Radovljica

ČETRTEK, 11. julijaRibston Hall School, ob 19.00, nastop dekliškega pevskega zbora, VB, Linhartov trg, Radovljica

Koncert Like the Rolling Stones in street food Okusi Radol'ce, ob 20.30, četrtkovi večeri na trgu, Linhartov trg, Radovljica

PETEK, 12. julijaKlavirski koncert, ob 20.00, Bruno Mereu (Italija), dvorana Glasbene šole Radovljica, Linhartov trg, Radovljica

Ne bom več luzerka, komična drama, ob 21.30, Poletni kino Radol'ca, pogovor pred filmom ob 21.00, Linhartova dvorana Radovljica, vstop prost

SOBOTA, 13. julijaKlavirski koncert, ob 20.00, nastop udeležencev mojstrskega tečaja, dvorana Glasbene šole Radovljica, Linhartov trg, Radovljica

Svet igrač 4, ob 18.00, animirani film, sinhronizirano, Linhartova dvo-rana Radovljica*

Stuber: Divja vožnja, ob 20.30, komedija, Linhartova dvorana Radov-ljica*

NEDELJA, 14. julijaSvet igrač 4, ob 18.00, animirani film, sinhronizirano, Linhartova dvo-rana Radovljica*

Stiks, ob 20.30, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

ČETRTEK, 18. julijaKoncert Fadeouts in street food Okusi Radol'ce, ob 20.30, četrtkovi večeri na trgu, Linhartov trg, Radovljica

PETEK, 19. julijaV senci drevesa, ob 21.30, Poletni kino Radol'ca, črna komedija, vstop prost, Linhartova dvorana Radovljica

SOBOTA, 20. julijaViola recital, ob 20.00, nastopata Sara Zoto (Albanija) – viola in Auro-ra Sabia (Italija) – klavir, dvorana Glasbene šole Radovljica, Linhartov trg, Radovljica

Levji kralj, ob 18.00, družinski animirani film, sinhronizirano, Linhar-tova dvorana Radovljica*

Angel varuh, ob 20.30, psihološki triler, Linhartova dvorana Radovljica*

NEDELJA, 21. julijaLevji kralj, ob 18.00, družinski animirani film, 3D, sinhronizirano, Lin-hartova dvorana Radovljica*

Utoya, 22. julija, ob 20.30, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

SREDA, 24. julijaSlovenski večer pri Avseniku, ob 19.00, Gostilna in restavracija Avse-nik, Begunje*

ČETRTEK, 25. julijaKoncert Okustični in street food Okusi Radol'ce, ob 20.30, četrtkovi večeri na trgu, Linhartov trg, Radovljica

PETEK, 26. julijaKoncert za klavir in komorno glasbo, ob 20.00, nastop udeležencev mojstrskega tečaja, dvorana Glasbene šole Radovljica, Linhartov trg, Radovljica

100 reči, ob 21.30, Poletni kino Radol'ca, komedija, vstop prost, Lin-hartova dvorana Radovljica

Razstave:

Od kod lepote tvoje …, fotografska razstava Bojana Kolmana, do 27. 8., Galerija Avla, Občina Radovljica

Porečje reke Save, spominska fotografska razstava Adija Finka, od 1. 7. do 31. 7., razstavišče Avla Doma dr. Janka Benedika

Obrtniki v Radovljici in njeni okolici, razstava fotografij, od torka do nedelje, do 28. 8., Mestni muzej Radovljica, hodnik med graščino in cerkvijo

Muzej jaslic Brezje, edinstvena zbirka okoli 450 eksponatov jaslic iz vsega sveta

Z zvezdico (*) so označene prireditve z vstopnino.

Več informacij o posameznih priredit-vah je na voljo na spletni strani www.radolca.si.

Organizatorji prireditev si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Z mašo pri Kapelci, ki jo bosta obogatila ženska vokalna skupina Evelike in Urban Rozman, se v torek zvečer v Kropi začenja letošnji Kovaški šmaren, praznik kroparski delav-cev, ki so ga skozi stoletja so ga praznovali na različne načine. V zadnjih desetletjih se je razvil v pestro etnološko, kulturno in družabno prireditev z osrednjim dogajanjem, ki bo letos v nedeljo, 7. julija. Že v soboto zvečer se z gleda-liško predstavo dramske skupine Čofta KD Kropa z naslo-vom Lov na coprnice pred muzejsko hišo Fovšaritnica zaključil letošnji Festival gledališča, od desetih zvečer pa bo na športnem igrišču družabno srečanje z Vilijem Resni-kom. V nedeljo, 7. julija, si bodo obiskovalci od 10. ure naprej lahko ogledali prikaz umetniškega kovanja, kuhanje oglja, stojnice z izdelki domače obrti, predstavitev Društva za raziskovanje jam Kranj in spust po vrvi, ob 10. uri se bo začela tudi likovna delavnica Društva likovnikov Ljubljana, ob 11. bo sledilo odprtje razstave z naslovom Janez Potoč-nik, slovenski slikar v Kovaškem muzeju Kropa. Ob desetih bo vrata odprl Kovaških muzej, javno vodenje bo ob 13. in 16. uri, od 18. ure bo odprt tudi vigenjc Vice, kjer bo tudi letos prikaz ročnega kovanja žebljev in taljenja železove rude. Ob 10. do 15. ure desetih dopoldan se začenja še dan odprtih vrat tovarne UKO, do 16. ure si bo mogoče ogleda-ti tudi prikaz umetniškega kovanja z mojstrom Milanom Šinkovcem. Muzejska hiša Fovšaritnica bo odprta od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Ob 13. uri bo s predstavo Ta gosposka talnga pred Fovšaritnico nastopila domača dramska skupina Čofta, ob 17. uri bo na športnem igrišču nastopil Pihalni orkester Lesce, ob 18. uri gasilci pripravlja-jo proslavo ob prevzetju novega gasilskega vozila, od sed-mih naprej pa bo v Kropi še gasilska veselica.

Začenja se Kovaški šmaren

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor veteranskih organizacij – Zveze veteranov vojne za Sloveni-jo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever ter Zveze slo-venskih častnikov tudi letos organizirajo spominski pohod na Triglav. Na pot bodo krenili v petek, 12. julija 2019, ob 6. uri z Rudnega polja. Zaključna prireditev s kulturnim pro-gramom bo v soboto, 13. julija, ob 13. uri na Rudnem polju na Pokljuki. Slavnostni govornik bo Patrik Zulian, predsed-nik ANPI VZPI Doberdob, so sporočili organizatorji.

Spominski pohod na Triglav

KUPONPopust na družinsko vstopnico

Dva odrasla in dva otroka, velja do 30. 9. 19.

-10 %ADRENALINSKA REKREACIJA ZA VSO DRUŽINO.Za več informacij pokličite 031/761 661 ali pišite na: info@pustolovski-park-bled.si

PUST

OLO

VSKI

PA

RK B

LED

D.O

.O.,

POT

NA

BIS

TRIŠ

KO P

LAN

INO

10,

TRŽ

IČ

16 Deželne novice, petek, 28. junija 2019

deželne novice

Marjana Ahačič

Prangerijada je prireditev, na kateri prikazujejo, kako so nekoč lovili lopove in jih kaznovali na prangerjih. Ob prangerju so izvrševali kaz-ni za manjše prestopke – tatvine, krivolov, prešuštvo, tihotapstvo, obrekovanje. Včasih se je zgodilo, da so namesto krivca, ki je pobeg-nil, kaznovali kar njegovo ženo. V Sloveniji je krajev, kjer imajo še ohranjen pran-ger – sramotilni steber ozi-roma klop, trinajst, na Gorenjskem je med njimi samo Radovljica. Na prireditvi, ki so jo poi-menovali Prangerijada, se srečajo enkrat letno, vsako leto v drugem od sodelujo-čih krajev; tokrat, na 22. sre-čanju, je bila gostiteljica Radovljica. "Prireditev je etnološko obarvana in osre-

dotočena na prikaz srednje-veškega življenja, sojenja in plesov. Nazorno prikaže srednjeveško življenje na tržni in sodni dan s prika-zom obsodbe na kazen prangerja. Sodelujoči kraji

se predstavijo s svojimi zna-čilnostmi in zgodovinskimi prikazi, ki temeljijo na pis-nih izročilih in zgodbah, povezanih z obsodbami in sramotenji na prangerju.

Nazorni prikazi v nošah omogočijo spoznavanje kul-turno-zgodovinske dedišči-ne. Pisana srednjeveška trž-nica, ki jo pripravijo sodelu-joča mesta s ponudbo zna-čilno za vsak kraj posebej, prikaz plesov, glasba in igra nam približa predstavljeno obdobje in način življenja po mestih v Sloveniji," je povedala predsednica Turi-stičnega društva Radovljica Alenka Bole Vrabec.Organizator Turistično društvo Radovljica je ob tej priložnosti pripravilo brošu-ro, v kateri so predstavljeni vsi gostujoči kraji. Na sra-motilni klopi pa so se pred-stavili s kratkim dramule-tom Kje je moj sin, v kate-rem prikažejo usodo Agne-ze Hachberške, druge žene Friderika III. Ortenburžana.

Na pranger z njim!Radovljica se je sredi meseca za en dan spet vrnila v srednjeveški čas, saj je gostila Prangerijado, srečanje krajev in mest, ki jih povezujejo zgodovinski prangerji ali sramotilni stebri oziroma sramotilne klopi.

Radovljica je v soboto spet zaživela v srednjeveškem vzdušju. V starem mestnem jedru so pripravili Prangerijado, srečanje mest, ki še imajo ohranjene sramotilne stebre.

V Radovljici so sramotilni steber skupaj s sramotilno klopjo (na fotografiji) postavili na mestnem trgu nasproti Radovljiške graščine. Pranger je bil arhitekturno povezan z vhodom v hišo; njegovi ostanki so vidni še danes, saj je v veži odprtina z nastavki za verige, s katerimi so privezovali obsojence. / Foto: Gorazd Kavčič

Marjana Ahačič

Na prizorišču pred gasil-skim domom v Mošnjah je za uvod v prireditve zimze-leno Poletno noč zapela pev-ka Renata Mohorič, nato pa so nastopili otroci s Podruž-nične šole Mošnje pod vod-stvom Anite Erman in mladi pevci otroškega pevskega zbora KD Kropa z Evo Jelenc - Drozg. Otrokom je bila namenjena tudi igrica Mehurčki, ki so jo Kroparji pod mentorstvom Anžeta

Habjana pripravili v spomin na sedemdeseto obletnico smrti pesnika Otona Župan-čiča, nato pa je prišel čas za glasbo z Renato Mohorič in užitek ob opazovanju nasto-pa skupine Čupakabra. Kot je povedala predsednica Turističnega društva Moš-nje Damjana Pangerc, so organizatorji veseli, da se domačini in tudi številni obiskovalci z naklonjenostjo udeležujejo prireditev, ki jih že leta predano pripravljajo domačini, prostovoljci.

O kresi se dan obesi

Že osmo prireditev O kresi se dan obesi so v Mošnjah letos zaradi nestabilnega vremena pripravili pod šotorom.

Letos so prireditev zaradi muhastega vremena s prizorišča pri Vili Rustici preselili na prostor pred gasilskim domom.

Obiskovalce je navdušil nastop skupine Čupakabra.

Maša Likosar

"Med najbolj znane ljudske vraže kresne noči spada tis-ta, da se lahko pogovarjamo z živalmi ali vsaj slišimo, kaj govorijo, če si damo v čevelj praprotno seme," je pojasnil Peter Kolman, predsednik Turističnega društva Begu-nje, in dodal: "Kresna noč velja za najkrajšo noč v letu in po njej dan postaja krajši, noč pa daljša. Naši predniki so prižigali kresove, da bi soncu dali moč in to ne bi prehitro pojemalo ter še dol-go časa grelo zemljo." Prire-

ditev O kresi se dan obesi, ki jo pripravijo tudi v okviru dneva državnosti, je poteka na zgodovinskem kraju, ob gradu Kamen, zato so jo obarvali srednjeveško, z njo pa ohranjajo tradicijo in sta-rodavno kulturno dediščino.Kot je pojasnil Kolman, so letos dali večji poudarek dejavnostim za otroke. Knji-žničarke iz Knjižnice A. T. Linharta Radovljica so pre-birale grajske pravljice, člani Teatra Cizamo so pripravili glumaški tabor po vzoru viteškega, kjer se učijo sab-ljanja in bojevanja, tokrat pa

so se urili še v veščinah žon-gliranja, hoje s hoduljami in ravnotežnih vajah. Robert Levstek je mladim predsta-vil lokostrelstvo na srednje-veški način, pri katerem se strelja brez merjenja, zgolj z občutkom – in kot je še dejal Levstek – z velikim srcem. V drugi večerni del je obis-kovalce pospremil Pihalni orkester Lesce, Teater Ciza-mo je uprizoril igro Gluma-či, skupina Čupakabra pa spektakularno ognjeno predstavo. Za glasbeno spre-mljavo je poskrbel ansambel Aufbiks, za gurmansko

doživetje pa so v okviru Okusov Radol'ce iz Gostišča Draga pripravljali "šmoren",

hot dog s kranjsko klobaso in telečjo obaro. Ko se je spustila noč, so prižgali veli-

časten kres, ki je plamenel v znak poletnega solsticija in začetka poletja.

Najkrajša noč v letuNa gradu Kamen je Turistično društvo Begunje ob kresni noči pripravilo tradicionalno prireditev O kresi se dan obesi.

Otroci so se preizkusili v lokostrelstvu na viteški način. / Foto: Tina Dokl

Foto

: Tin

a D

okl

Foto

: Tin

a D

okl

Ob prangerju so izvrševali kazni za manjše prestopke kakršni so bili tatvine, krivolov, prešuštvo, tihotapstvo, obrekovanje.