Akcijski načrt za učenje odraslih

Dr. Vida A. Mohorčič Špolar

Andragoški center Slovenije

11. andragoški kolokvij, Ljubljana 12. 12. 2007

Priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja

• UNESCO, 1972• UNESCO 1996• CONFINTEA V, 1997• Memorandum o vseživljenjskem

učenju, 2000• Komunike o učenju odraslih – za

učenje ni nikoli prepozno, 2006• Akcijski načrt o učenju odraslih

– za učenje je vedno pravi čas, 2007.

Učenje odraslih -za učenje ni nikoli prepozno sprejet 23. oktobra 2006. Ugotovitev:- nobena evropska država si ne more več privoščiti, da bi bila brez učinkovitega sistema učenja odraslih. 5 ključnih sporočil komunikeja:

1. Odstraniti ovire za udeležbo v učenju,2. Zagotoviti kvaliteto učenja odraslih3. Priznavanje in vrednotenje učnih dosežkov,

4. Vlaganje v starajoče prebivalstvo in migrante,5. Kazalci in referenčne vrednosti.

Priznavanje in vrednotenje učnih dosežkov je lahko:• eden izmed spodbud za vključevanje v izobraževanje,• dodana vrednost prejšnjemu učenju, • prihranek časa pri ponovni vključitvi,• izkoristek znanja, ki je bilo pridobljeno z drugimi denarnimi sredstvi.

Evropska komisija meni, da bi v naslednjih petih letih

države članice morale uvesti sisteme priznavanja in vrednotenja učnih dosežkov.

Izzivi za članice: • vključitev interesnih skupin

predvsem socialnih partnerjev (kredibilnost, lastništvo sistemov),

• izboljšanje metod ocenjevanja in kakovost institucij, ki to delajo,

• sprememba ciljev izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh v smislu učnih dosežkov.

Akcijski načrt – za učenje je vedno pravi čas tri ključna, med seboj povezana, področja:• politike, ki morajo odgovarjati potrebam in zahtevam družbe in gospodarstva,• strukture upravljanja, vključujoč kakovost, učinkovitost in odgovornost sistema učenja odraslih, sisteme izvajanja vključujoč učne aktivnosti, učno podporo in priznavanje učnih dosežkov, kar vse naslavlja motivacijo in učne potrebe učencev v

kontekstu potreb in zahtev družbe ter gospodarstva.

Dejavnosti v akcijskem načrtu na petih področjih:

1. analiza učinkov vseh reform na učenje odraslih,

2. izboljšanje kvalitete ponudbe v sektorju učenja odraslih,

3. povečati možnosti, da odrasli “napredujejo za eno stopnjo više”,

4. Pospešiti procese ocenjevanja spretnosti in socialnih kompetenc in jih ovrednotiti in priznati v smislu učnih dosežkov.

5. Izboljšati spremljanje sektorja učenja odraslih.

Analiza učinkov vseh reform na učenje odraslih:

2008 – komisija bo naročila izdelavo analize vplivov nacionalnih reform na sektor učenja odraslih (cost/benefit analiza),

2009 – predstavitev analize z identificiranimi trendi, dosežki in vrzelmi na evropski in nacionalnih ravneh.

2010 – Poročilo komisije o napredku, vsaki dve leti od 2010 naprej.

Izboljšanje kvalitete ponudbe v sektorju učenja

odraslih (z vidika različnega osebja v učenju odraslih):

2008 – objava rezultatov študije Poklici v učenju odraslih v Evropi (primeri dobre prakse, priporočila).

2009 – razvoj standardov za strokovnjake v učenju odraslih, temelječe na dobri praksi, vključno za svetovanje.

2010 – nadaljnje raziskovanje standardov kakovosti za izvajalce in njihova akreditacija.

Povečati možnosti, da odrasli “napredujejo za eno stopnjo”

2008 – izdelati popis dobre prakse in projektov, ki so k temu prispevali, identificirati ciljno skupino, upoštevati tudi izkušnje programa Grundtvig.

2009 – na podlagi gornjega razpis pilotnih projektov in nadaljnja eksploracija problema.

2010 – začetek projektov. Hkrati tudi spremljanje rezultatov. Poročilo držav članic o doseganju tega v skupnem poročilu o doseganju Lizbonskih ciljev.

Pospešiti procese ocenjevanja in priznavanja neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja depriviligiranih skupin.

2008 – ugotavljanje dobre prakse, še posebej socialnih kompetenc doseženih izven formalnega učnega sistema.

2009 – vzajemno učenje (evropska raven), izmenjava izkušenj in dobre prakse. Financiranje iz programa vseživljenjsko učenje.

2010 – prvo poročilo o rezultatih predstavljeno, diskusija na seminarju, distribucija rezultatov vsem dejavnikom.

Izboljšati

spremljanje sektorja učenja odraslih

2008 – na podlagi študije komisije naj se države članice dogovorijo o predlogu konsistentne terminologije (učenja odraslih). Istočasno naj študija predlaga tudi set temeljnih podatkov kot pomoč 2-letnemu spremljanju.

2009 - razviti in izdelati glosar dogovorjene terminologije. Zbiranje temeljnih podatkov za spremljanje v državah, ki želijo sodelovati.

2010 - objava rezultatov v skupnem poročilu o napredku za dosego ciljev 2010.

Spremljanje

Akcijskega načrta

• do konca leta 2007 naj bo ustanovljena delovna skupina, ki bo pomagala komisiji in članicam podrobneje opredeliti dejavnosti in projekte v okviru načrta in pri nadaljnjem uvajanju.

• v drugi polovici leta 2009 bo organizirana konferenca s poročilom o doseženih rezultatih. Tu tudi razprava o nadaljnji poti.

Je Akcijski načrt izziv za nedejavne v izobraževanju, ki jih je bilo v Sloveniji leta 2004 42,7%?

Participacija v izobraževanju odraslih v Sloveniji2004, 1998 in 1987 v % (odrasli 16-65)

37

31,1

27,5

20,3

27,5

10,5

42,7

41,5

62

0% 20% 40% 60% 80% 100%

2004

1998

1987

ddejavni morebitno d. nedejavni

Razlogi za udeležbo v formalnem izobraževanju – 2004• večja uspešnost na delu – 55,6%,• napredovanje na delu – 54,3%,• veselje do učenja – 50,4%,• pridobiti zaposlitev/delo – 43,4%,• menjava delovnega mesta – 34,6%,• obdržati zaposlitev/delo – 23,2%,• uveljavitev v družbi - 18,6%• zahteve delodajalca - 15,4%

Razlogi za udeležbo v neformalnem izobraževanju – 2004• večja uspešnost na delu – 71,5%,• veselje do učenja – 55,6%,• zahteve delodajalca – 41,9% • družabni stiki – 39,7%,• obdržati zaposlitev/delo – 35,2%,• napredovanje v karieri – 27,2%,• pridobiti zaposlitev/ delo – 21,3%,• večja uveljavitev v družbi – 19,8%,• menjava delovnega mesta – 12,0%.

Razlogi, ki bi nedejavne spodbudili k izobraževanju

in usposabljanju: 1. obdržati sedanjo zaposlitev

(76,2% odgovorov), 2. večje zadovoljstvo z delom

(73,7%),3. večja plača (72,9%), 4. če bi postal presežek (71,3%) 5. če bi izobraževanje pomagalo pri

pridobitvi zaposlitve (70%)6. napredovanje na zahtevnejše delo

(63%)7. pridobitev večje samozavesti

(62,5%)8. Izobraževanje priznano pri

pridobitvi izobrazbe (59,9%).

Zaposleni1. obdržati zaposlitev (79,1%),2. večje zadovoljstvo z delom

(77,1%),3. višja plača (76,7%),4. izobraževanje priznano pri

pridobitvi izobrazbe (75,9%),5. pridobitev večje samozavesti in

uspešnosti (74,5%).

 

Udeležba v VŽU v % 2005

% udeležbe manj izobraženih v NFI - 2003

BDP/preb v USD - 2004

Švedska 34,7 30 38.480

VB 29,1 11 35.421

Danska 27,6 31 44.742

Finska 24,8 24 35.726

Slovenija 15,3 7 16.002

Nekateri primerjalni kazalci

Vir: Eurostat, World Bank