Albina Brinar diplomska naloga · Igre so bile narejene drugače, vse so preverjale matematično temo – števila. Igre so bile prilagojen e starosti otrok in njihovi zmožnosti

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ALBINA BRINAR

KOPER 2019

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

SPOZNAVANJE ŠTEVIL IN ŠTETJA SKOZI IGRO

Albina Brinar

Koper 2019

Mentorica:

dr. Lea Kozel, viš. pred.

ZAHVALA

Zahvalila bi se vsem, ki so me podpirali pri študiju in pisanju diplomske naloge.

Najprej bi se rada zahvalila mentorici dr. Lei Kozel, viš. pred., ki me je med pisanjem

diplomske naloge vodila s svojimi strokovnimi nasveti in hitrim odzivanjem ter mi bila v

izjemno oporo. Najlepša hvala.

Zahvaljujem se tudi moji sodelavki, ki me je podpirala in mi pomagala v času študija.

Največja zahvala pa gre moji družini, ki mi je bila med študijem v največjo oporo.

Brez vas mi ne bi uspelo. Hvala vam.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Albina Brinar, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Spoznavanje števil in štetja skozi igro

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- da so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis: ______________________

V Kopru, dne _________________

IZVLEČEK

Diplomska naloga obravnava spoznavanje števil in štetja skozi igro. Ker se otroci z

matematiko srečujejo že od malega, smo se odločili izdelati didaktične igre za predšolske

otroke, stare od pet do šest let. Otroci so zelo navdušeni nad različnimi didaktičnimi

igrami, zato smo jim naredile nove, privlačne, zanimive in zelo poučne igre. Naš cilj je

bil, da otroci preko iger spoznajo in usvojijo števila po svojih zmožnostih. Največ znanja

otroci usvojijo preko iger, zato je pomembno, da jim večkrat ponudimo različne igre.

V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na otrokova razvojna

področja, na igro in njen razvoj, spoznavanje različnih vrst iger, matematična področja,

matematiko v vrtcu ter opisali nenačrtovane in načrtovane dejavnosti v vrtcu.

V praktičnem delu smo izdelali štiri matematične didaktične igre, primerne starosti

otrok, njihovemu spoznavanju, prirejanju, poimenovanju ter razvrščanju vzorcev in števil.

Igre so bile narejene drugače, vse so preverjale matematično temo – števila.

Igre so bile prilagojene starosti otrok in njihovi zmožnosti koncentracije, otrokom so

se zdele zanimive, zabavne in poučne. Pri didaktičnih igrah je zelo pomembna vloga

vzgojitelja, ki mora otroka spremljati, ga opazovati, spodbujati in beležiti opaženo.

Pomembno je tudi, da natančno in razločno predstavi navodila in potek igre.

Igre na področju spoznavanja števil skozi igro smo izdelali z namenom, da bi bile za

otroke nekaj novega, da bi lahko z njihovo pomočjo gradili svoje znanje in si pridobili

nove izkušnje, ki jih bodo lahko uporabljali v obdobju šolanja.

Ključne besede: predšolsko obdobje, otroci, matematika, didaktična igra, števila.

ABSTRACT

Learning about Numbers and Counting through Games

This paper discusses learning numbers and counting through games. Children get

acquainted with mathematics at a very early age, which is why we decided to make

didactic games for preschool children aged 5–6. Children normally like different didactic

games, so we made new games that are attractive, interesting, and educational. Our

goal was to acquaint children with numbers through games according to their

capabilities. Children acquire most of their knowledge through play, therefore, it is

important to offer them various games to play with.

In the theoretical part of the paper, we focused on children’s development stages,

on children’s play and its evolution, on learning about different games and on

mathematics in the kindergarten. Additionally, we described what planned and

unplanned activities in the kindergarten are and how they are defined.

In the empirical part, we made four mathematical didactic games that are adjusted

to children’s age and their knowledge, organising skills, naming and classifying patterns

and numbers. The games were made differently; however, they all dealt with numbers.

The games were adjusted to the age of the children and their ability to concentrate.

According to them, the games were interesting, fun and educational. The role of the

educator is extremely important when using didactic games, because educators have to

monitor, observe and encourage the children as well as take notes about what is

happening. In addition, educators have to explain the instructions of the game in a

thorough, clear, and distinct manner.

We created games that help children learn numbers and thus expand their

knowledge as well as gain new experience. In addition, the children will be able to take

advantage of what they have learnt during their years of schooling.

Key words: preschool period, children, mathematics, didactic game, numbers.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................. 2

2.1 Predstavitev razvojnih stopenj otrok ............................................................. 2

2.1.1 Razvojna področja ............................................................................. 2

2.1.2 Telesni in gibalni razvoj ..................................................................... 2

2.1.3 Govorni razvoj ................................................................................... 3

2.1.4 Spoznavni razvoj ............................................................................... 4

2.1.5 Socialni razvoj ................................................................................... 4

2.1.6 Čustveno osebnosti razvoj ................................................................. 5

2.2 Otroška igra in didaktične igre ...................................................................... 5

2.2.1 Funkcijska igra .................................................................................. 5

2.2.2 Konstrukcijska igra ............................................................................ 6

2.2.3 Igra s pravili ....................................................................................... 6

2.2.4 Simbolne igre .................................................................................... 6

2.2.5 Socialne igre...................................................................................... 6

2.3 Matematične teme ........................................................................................ 7

2.3.1 Logika in jezik .................................................................................... 7

2.3.2 Geometrija in merjenje ...................................................................... 8

2.3.3 Štetje ................................................................................................. 8

2.3.4 Obdelava podatkov............................................................................ 9

2.4 Matematika v vrtcu ....................................................................................... 9

2.4.1 Kurikulum za vrtce ............................................................................10

2.4.2 Matematika v kurikulumu za vrtce .....................................................10

2.4.3 Načela in cilji predšolske vzgoje v vrtcih ...........................................11

2.4.4 Nenačrtovane matematične dejavnosti .............................................12

2.4.5 Načrtovane matematične dejavnosti .................................................12

3 PRAKTIČNI DEL ..................................................................................................14

3.1 Problem, namen in cilji ................................................................................14

3.2 Raziskovalna vprašanja ...............................................................................14

3.3 Načrt ...........................................................................................................14

3.4 Izvedba .......................................................................................................15

3.4.1 Didaktična igra: Paličke v žepkih ......................................................15

3.4.2 Didaktična igra: Vesele rokavičke .....................................................19

3.4.3 Didaktična igra: Človek ne jezi se .....................................................22

3.4.4 Didaktična igra: Matematično stojalo ................................................26

4 SKLEPNE UGOTOVITVE .....................................................................................30

5 LITERATURA IN VIRI ...........................................................................................31

6 PRILOGA .............................................................................................................31

KAZALO SLIK

Slika 1: Paličke v žepkih ..............................................................................................15

Slika 2: Poljubno sestavljanje iz paličk.........................................................................17

Slika 3: Razvrščanje paličk v žepke z označenimi pikicami .........................................18

Slika 4: Preštevanje ter ujemanje pik in paličk .............................................................18

Slika 5: Vesele rokavičke.............................................................................................19

Slika 6: Spoznavanje števil s pomočjo prstov ..............................................................21

Slika 7: Glasno štetje s pomočjo kazanja s prstom ......................................................22

Slika 8: Človek ne jezi se.............................................................................................22

Slika 9: Veselje ob igri z veliko kocko ..........................................................................25

Slika 10: Prestavljanje barvnih lesenih figur na izbrano število na kocki ......................25

Slika 11: Matematično stojalo ......................................................................................26

Slika 12: Preštevanje in razvrščanje barvnih tulcev glede na podano število ...............28

Slika 13: Preverjanje števil z barvnih tulcev in medsebojna pomoč .............................29

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Privolitev za obdelavo osebnih podatkov ....................................................32

Brinar, Albina (2019): Spoznavanje števil in štetja skozi igro. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Matematika in matematične operacije so del vsakdanjega življenja in tako tudi

sestavni del življenja v vrtcu. Otroci že sami spontano štejejo copatke, avtomobilčke,

ptičke na okenski polici … Predmete otroci tudi primerjajo med seboj in jih razvrščajo ter

pri tem usvajajo način mišljenja, ki jim to pomaga početi najučinkoviteje – to je

matematično mišljenje. Matematika je tudi del kurikuluma. Skozi igro in določene naloge

se sistematično spodbuja in razvija matematične in logične veščine.

V prvem delu diplomske naloge je predstavljen teoretični del: razvojne stopnje otrok

od telesnega in gibalnega do čustvenega razvoja. Nato so obdelani tipi otroških iger od

funkcijskih iger in iger s pravili do simbolnih in socialnih iger. V tretjem podpoglavju so

predstavljene matematične teme, ki jih lahko obravnavamo z izbrano starostno skupino.

Opisali smo cilje in načela iz Kurikuluma za vrtce.

Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo nenačrtovanih in načrtovanih

vsakodnevnih dejavnosti v vrtcu, ki že vsebujejo elemente matematične simbolike in

logike (preštevanje, razvrščanje, grupiranje …). V drugem delu diplomske naloge je

predstavljen praktični del raziskovanja z opisom problema, izvedbe in rezultatov v

sklepnih ugotovitvah.

Praktični del diplomske naloge smo izvedli v drugem starostnem obdobju otrok v

vrtcu Zagorje ob Savi. Izbrani predmet opazovanja je bila matematika, saj je srečanje

otrok s tem področjem v predšolskem obdobju pomembno. Med izvedbo praktičnega

dela smo skupaj z otroki spoznali različne igre razvrščanja. Z izborom in pripravo iger

smo imeli veliko dela, a se je to zaradi velikega zanimanja, veselja in ustvarjalnosti otrok

obrestovalo. V diplomski nalogi smo preverili, ali se lahko otroci, stari od štiri do pet let,

uspešno naučijo šteti s pomočjo izdelanih matematičnih iger. Oblikovanje in učenje

tovrstnih iger je pomembno zato, da otroci že v najzgodnejšem obdobju pridobijo osnove

matematičnega in logičnega razmišljanja.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Predstavitev razvojnih stopenj otrok

2.1.1 Razvojna področja

Razvojna psihologija proučuje spremembe in doslednosti psihičnega delovanja pri

posameznikih od spočetja do smrti. Temeljna področja razvoja so telesni in gibalni,

spoznavni, čustveno-osebnostni in socialni razvoj. Področja se med seboj povezujejo,

čeprav so odvisna od notranjih in zunanjih dejavnikov ter razvoj deluje po določenih

zakonitostih. Glede na značilnosti sprememb in doslednosti jih delimo na osem razvojnih

obdobij (Nemec in Kranjc, 2011):

- predrojstveno obdobje (od spočetja do rojstva),

- obdobje dojenčka in malčka (od rojstva do treh let),

- zgodnje otroštvo (od treh do šestih let),

- srednje in pozno otroštvo (od šestega leta do začetka pubertete),

- mladostništvo (med začetkom pubertete in 22.–24. letom),

- zgodnja odraslost (med 22.–24. in 40.–45. letom),

- srednja odraslost (med 40.–45. in 65. letom),

- pozna odraslost (od 65. leta do smrti).

2.1.2 Telesni in gibalni razvoj

V prvih treh letih življenja rastemo hitreje kot kadar koli. Zgodnji telesni in gibalni

razvoj otroka je močno povezan z razvojem zaznavanja mišljenja in čustveno-socialnim

razvojem, težko pa ju je ločiti. Spremembe v individualnosti otrok so v telesnem in

gibalnem razvoju zelo velike, danes pa se otroci telesno in gibalno razvijajo hitreje, kot

so se včasih. Okoli tretjega leta starosti otroci postanejo vitkejši, razvijajo se trebušne

mišice in trup, roke in noge se podaljšajo. Otroci v povprečju pridobijo en do dva

kilograma in zrastejo od pet do šest centimetrov letno. Dečki zrastejo nekoliko več kot

deklice. Pri šolskih otrocih so razlike med posamezniki zelo velike, zrastejo od tri do

sedem centimetrov, zredijo se od dva do tri kilograme. Deklice se razlikujejo od dečkov,

ker imajo več maščobnega tkiva in ta značilnost vztraja vse življenje. V predšolskem

obdobju se začne oblikovati pravilna oblika hrbtenice, ki ima obliko črke S (Nemec in

Kranjc, 2011).

Gibalni razvoj je ena od pomembnejših otrokovih potreb, saj otrok preko gibanja

spoznava sebe in okolico, kar je potrebno tudi za napredek v njegovem duševnem

razvoju. V prvih letih življenja je razvoj povezan s celotnim duševnim razvojem.

Zaostanek v duševnem razvoju otroka se kaže v sedenju, hoji in drži glave. Prve oblike


3

gibanja so refleksi. V prvih mesecih so poleg refleksnih gibov prisotni spontani ritmični

gibi. Razvoj gibanja se odraža v telesni moči, hitrosti, ravnotežju, gibljivosti in vzdržljivosti

ter natančnosti gibov. Poznamo grobe ali velike gibe. Razvoj telesa poteka v smeri od

glave proti nogam in od hrbtenice proti okončinam. Za otroke je pomembno, da zgornje

dele telesa nadzorujejo prej kot spodnje. Do treh let otroci usvojijo vse naravne oblike

gibanja: plazenje, lazenje, valjenje, hoja, tek … Da se otrok lahko razvija in preizkuša,

mora imeti varno in spodbudno okolje. Drobni gibi ali fina motorika je gibanje, ki zahteva

pravilno gibanje rok in zapestja. Pomemben je pincetni prijem, s katerim majhen otrok z

dvema prstoma pobere majhen predmet, starejši otroci pa ga potrebujejo v šoli pri

pravilnem pisanju in pri natančnem delu s prsti, npr. rezanju s škarjami (Nemec in Kranjc,

2011).

2.1.3 Govorni razvoj

Za razvoj govora je pomemben zdrav živčni sistem, razvite psihične funkcije, razvita

čutila, zdravi govorni organi in zgled govora odraslih v okolju. Pri govoru odraslih je

pomemben jasen in razločen govor, ponavljanje in razlaganje, odsvetovana je uporaba

pomanjševalnic … (Nemec in Kranjc, 2011).

Razvoj govora se začne že ob rojstvu, ko otrok prvič zajoka, kar je pokazatelj, da so

govorni organi razviti. Jok je prva oblika sporazumevanja. Preden se razvije pravi govor,

otrok najprej gruli, vokalizira, beblja in izraža svoje potrebe. Jezikovni govor se začne s

pojavom prve besede. Med prvo besedo prištevamo kombinacijo glasov, ki ima pomen,

s katerim določuje stvar. Prve besede otroci razumejo takrat, ko jih večkrat slišijo. Pri

otrocih se besednjak hitro širi, odvisno od starosti. Raba prvih besed otrok se razlikuje

glede na to, kako iste besede uporabljajo odrasli. Otroci besedam pogosto dodajajo

preširok in preozek pomen (Nemec in Kranjc, 2011).

Otrokov govor je sprva telegrafski, sestavlja ga nekaj ključnih besed, ki so bistvo

otrokovega sporočila. Otroci v drugem in tretjem letu vse bolj obvladujejo skladnjo,

pravila za sestavljanje stavkov, zavedajo se sporočilne vloge stavkov, govorijo tekoče,

dlje in bolj zapleteno, uporabljajo že veznike, pomožne glagole, oblikujejo vprašalne in

nikalne stavke. Triletni otroci uporabljajo dvojino, množino, preteklik ...

Stavki so kratki, enostavni, večina je trdilnih. Pri tvorjenju stavkov imajo še vedno

težave (Nemec in Kranjc, 2011).

Med četrtim in petim letom so pri otrocih stavki trdilne, vprašalne, nikalne in velelne

oblike. Uporabljajo tudi zložene stavke, ki jim včasih povzročajo težave. V obdobju med

petim in sedmim letom postane govor otrok podoben govoru odraslih. Stavki postanejo


4

daljši, bolj zapleteni, uporabljajo veznike, predloge in že obvladujejo besedne vrste.

Izrazito je otrokovo pripovedovanje v dialogu in pogovoru (Nemec in Kranjc, 2011).

2.1.4 Spoznavni razvoj

Avtor o razvoju mišljenja je bil psiholog Jean Piaget. Pri opazovanju otrok je opazil

razliko med otrokovim mišljenjem in mišljenjem odraslih. Spremljal je razvoj mišljenja od

rojstva do mladostništva. Navajal je nekaj glavnih značilnosti, ki so pomembne: mišljenje

se razvija v štirih zaporednih stopnjah, otrok ni mogoče nekaj naučiti, če ni ustrezno

razvit, najpomembnejši dejavniki mišljenja so dozorevanje, fizične izkušnje in socialne

interakcije ter razvijanje lastne aktivnosti. Razdelil je štiri glavne stopnje glede na starost

otrok: zaznavno-gibalna stopnja, predoperativna stopnja, obdobje konkretnologičnih

operacij in formalnologičnih operacij. Pri razvoju mišljenja sta bila pomembna tudi

Vigotski, ki je poudarjal pomen učenja, in Bruner, ki pravi, da uspešnost reševanja

problemov ni nujno vezana na posameznikovo starost, ampak tudi na podan problem

(Nemec in Kranjc, 2011).

Za razvoj mišljenja otroka so pomembni dejavniki vloga staršev, vrstniki in

spodbudno okolje. V zgodnjem obdobju se začneta razvijati kratkoročni in dolgoročni

spomin. Z razvojem se spreminjajo pozornost, kakovost pojmov in način oblikovanja

odnosov (Nemec in Kranjc, 2011).

2.1.5 Socialni razvoj

Otroci od obdobja malčka preživijo več časa s svojimi vrstniki in manj časa z

odraslimi, spreminjajo se odnosi in kakovosti med njimi. Pri manjših otrocih je izrazit

egocentrizem, ki kasneje izgine. V zgodnjem otroštvu se pri otrocih začnejo razvijati nove

oblike socialnih interakcij, kompetentnosti. Večinoma gre za napredovanje komunikacije,

empatije, recipročnosti in reševanja problemov. Pozitivno socialno vedenje je bolj

celovito, saj štiriletniki kažejo več naklonjenosti do vrstnikov kot triletniki in agresivno

vedenje postopoma upada. Starejši otroci se z vrstniki več pogovarjajo kot mlajši in z

rabo govora lažje dosegajo svoje socialne cilje. Za zgodnje obdobje je značilno, da so

otroci že presegli stopnjo egocentrizma in so na pravi stopnji empatije, kar pomeni, da

bolje razumejo, da imajo drugi ljudje svoja čustva, misli in potrebe (Marjanovič Umek in

Zupančič, 2004).

Medsebojni odnosi med vrstniki v zgodnjem obdobju se prikažejo preko socialnih

iger, ki postajajo vse bolj zahtevne in potrebujejo več stika. Otroci svoje prijatelje pogosto

izbirajo na osnovi podobnosti v starosti in spolu, z njimi se vključujejo v skupne

dejavnosti, kasneje pa jim postanejo pomembne tudi zaupnost, iskrenost in pravičnost

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).


5

2.1.6 Čustveno osebnosti razvoj

Za čustveni in osebni razvoj posameznika je pomemben temperament, ki je področje

osebnostne strukture, ki zajema značilnosti čustvovanja in načina vedenja. Posamezniki

se med seboj zelo razlikujemo, kar pa je odvisno od dednosti in okolja, v katerem živimo.

Čustva delimo v dve skupini, na osnovna in sestavljena. V skupino osnovnih čustev

spadajo tista, ki jih opazimo na obraznih izrazih (zanimanje, strah, veselje, presenečenje,

žalost, jeza, gnus) in se pojavijo kmalu po rojstvu. V drugi skupini so sestavljena čustva:

ponos, krivda, sram in ljubosumje, razvijejo pa se kasneje in so odvisna predvsem od

našega samozavedanja in zavedanja odzivov okolice glede na naše vedenje. Zaradi

značilnosti razvoja imajo otroci v zgodnjem obdobju otroštva več strahov kot dojenčki,

malčki in otroci v srednjem otroštvu (Nemec in Kranjc, 2011).

2.2 Otroška igra in didaktične igre

Igra je dejavnost, ki jo otrok izvaja zaradi lastnega interesa glede na njegove

potrebe. Smisel igre je, da otrok sam določi cilj, se igre spontano udeležuje, si določi

pravila in jih spreminja, poteka pa v realnem svetu sedanjega časa in logike. Igre se

ponavljajo v vseh obdobjih, a se po obdobjih razlikujejo. Otroku nudijo zadovoljstvo ter

ga miselno in čustveno zaposlijo. Namen igre je v njej sami. Igra ima v samem procesu

osrednjo vlogo. Otrokom nudi varno okolje, kjer lahko preizkušajo najrazličnejše oblike

vedenja in odzivanja (Nemec in Kranjc, 2011).

Didaktična igra je igra z vnaprej načrtovanimi izobraževalnimi cilji, ki si jih postavimo

in jih dosežemo z aktivnostjo udeleženca. Vsaka didaktična igra nosi ime po didaktiki, ki

jo opredeljuje kot vedo o poučevanju. Didaktična igra posameznika vključi v celoti,

vključno z vsemi čutili, poleg tega ima vzgojni in izobraževalni vpliv, pomembno pa je

tudi pridobivanje znanj, logičnega mišljenja in učenja skozi igro (Mrak Merhar, Marjanovič

Umek, Jemec in Repnik, 2013).

Vrste iger bomo opredelili v naslednjih podpoglavjih.

2.2.1 Funkcijska igra

Sem sodijo gibalne aktivnosti (prijemanje, tek ...) ter uporaba predmetov in

materialov glede na njihove značilnosti. Ta oblika igre je prevladujoča in v glavnem edina

igra v prvem letu življenja (otrok nosi stvari v usta). Največ igre je prisotne v obdobju

malčka, ko otrok ponavlja gibe, s tem razvija spretnosti in razumevanje vzročno-

posledičnih odnosov (če pade na tla, povzroči zvok). Poimenujejo jo tudi raziskovalna

igra, saj otrok predmete prijema, tolče in stresa, da bi jih kar najbolje spoznal. Primerna

je za najmlajše otroke, kasneje s starostjo sicer upada, a je še vedno prisotna pri


6

predšolskih otrocih. Posebna oblika funkcijske igre je igra prerivanja, ki se odvija na

igrišču (lovljenje, kotaljenje …) (Nemec in Kranjc, 2011).

2.2.2 Konstrukcijska igra

V konstrukcijsko igro se začnejo vključevati že malčki. Z razvojem otroka postaja

igra pogostejša in kompleksnejša. Konstrukcijska igra spodbuja spoznavni, jezikovni in

socialni razvoj. V njej otrok predstavlja načrtovanje, vezana pa je tudi na otrokov namen

in cilj. Ta vrsta igre spodbuja ustvarjalnost, razumevanje prostorskih in vzročno-

posledičnih odnosov. Predšolski otroci že vnaprej povedo, kaj in kako bodo zgradili

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

2.2.3 Igra s pravili

Igra s pravili se zaradi celotnih razvojnih procesov, ki jih zahteva, pojavlja od tretjega

leta starosti dalje. Bistvena značilnost igre je, da od otroka zahteva prepoznavanje,

sprejemanje in podrejanje vnaprej določenim in dogovorjenim pravilom ter sodelovanje

s soigralci. V skupino iger s pravili spadajo različne izdelane igre, gibalne igre s pravili

(slepa miš), ki se izvajajo v prostoru ali na prostem, namizne igre (človek ne jezi se) in

športne igre (tekmovanja). Igre s pravili prevladujejo v obdobju od šestega leta dalje,

takrat so najbolj izrazite (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

2.2.4 Simbolne igre

Simbolno igro imenujemo domišljijska igra oziroma igra pretvarjanja. Z igro se otrok

sreča že v prvem letu starosti, saj stvari posnema v obliki neposrednega posnemanja

(češe lase s kocko, pije čaj iz prazne skodelice, ponavlja besede, ki jih izrečeta starša).

Pri tej igri otrok uporablja različne igrače, ki omogočajo raznovrstno in ustvarjalno igro

(Nemec in Kranjc, 2011).

2.2.5 Socialne igre

Na podlagi opazovanja socialnega vidika pri predšolskih otrocih socialne igre delimo

v šest vrst. Prva je igra brez udeležbe (otrok se ne igra, gleda okoli sebe), druga je

opazovalna igra (otrok opazuje igro drugih, se z njimi pogovarja, zastavlja vprašanja,

vendar se v igro ne vključi), tretja je samostojna igra (otrok se z igračami igra sam, drugi

otroci niso vključeni v njegovo igro in jih ne povabi zraven), četrta je vzporedna igra

(poteka v bližini drugih otrok, igrajo se s podobnimi igračami, ne vplivajo drug na

drugega), peta je asociativna igra (otrok se igra z drugimi otroki, se z njimi pogovarja,

izposojajo si igrače, se posnemajo, igra je podobna ali enaka, ne delijo si dela in nimajo

skupnih ciljev) in šesta je sodelovalna igra (otroci se igrajo v skupini, si delijo delo,

prevzamejo vloge in imajo skupni cilj) (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).


7

2.3 Matematične teme

Otrok se z matematiko v vsakdanu sreča že zelo zgodaj – naštevanje števil v

pravilnem vrstnem redu, seznanjanje z velikostnimi odnosi (večje, manjše, enako),

orientacija v prostoru, različne oblike in števila … Pri tem je treba upoštevati otrokovo

predznanje, izkušnje, interese in pa tudi potrebe. Dejavnosti naj bi bile pripravljene tako,

da so otroku znane že iz realnega življenja. Poleg matematičnih tem poznamo štiri

sklope, ki so še posebej razdeljeni (Hodnik Čadež, 2004).

Sklopi so (Cotič in Felda, 2017):

- Logika in jezik: razvrščanje, odnosi/relacije, urejanje, zaporedja ali vzorci.

- Geometrija in merjenje: orientacija v prostoru, geometrijska telesa, geometrijski

liki, simetrija, merjenje.

- Štetje: prirejanje, štetje, prikazovanje števil, zapis števil.

- Obdelava podatkov: preglednice, figurni prikaz, prikaz s stolpci, vrsticami.

2.3.1 Logika in jezik

Razvrščanje je proces oblikovanja skupin glede na značilnosti. Otrok lahko razvršča

glede na barvo, obliko, material, velikost … Proces razvrščanja je pomemben, zato ker

otroke spodbuja k opazovanju, temeljitemu premisleku in pravilni razvrstitvi predmetov.

Razvrščanje prikažemo z diagrami, lahko tudi na mizah. Za mlajše otroke sta

najprimernejša drevesni in Carrollov diagram. Oba prikazujeta razvrščanje predmetov

glede na izbrano značilnost in z zanikanjem trditve. Tako lahko npr. razvrstimo glede na

to, ali je sadje ali ni sadje, ali je sadje rdeče barve ali sadje ni rdeče barve. Za drevesni

diagram je najbolje, da otroci razvrščajo na tleh, kjer imajo veliko prostora. Pri Euler-

Vennovem diagramu pa dobimo več podmnožic. Pri diagramih značilnosti predstavimo

s slikopisi in jih pravilno razložimo (Hodnik Čadež, 2004).

Odnosi/relacije so elementi dveh množic, med katerima lahko vzpostavimo odnos.

Če imamo na primer množico živali in množico hrane, jim lahko določimo odnos, s čim

se kdo hrani (Hodnik Čadež, 2004).

Urejanje je množica elementov, ki jih urejamo po različnih spremenljivkah (npr. od

največjega do najmanjšega: otroke urejamo po velikosti od najmanjšega do največjega)

(Hodnik Čadež, 2004).

Zaporedje ali vzorce največkrat dopolnjuje navodilo, naj otrok nadaljuje že dani

vzorec. Vzorci so lahko različni predmeti, liki, oblike, števila ... Ločimo vzorce konkretnih

predmetov, simbolnih predmetov in grafične vzorce. Vzorec je pravilen takrat, ko se

enota ponovi vsaj dvakrat (Hodnik Čadež, 2004).


8

2.3.2 Geometrija in merjenje

V sklop geometrija in merjenje med drugimi prištevamo orientacijo v prostoru. Otrok

se najprej orientira na sebi, tako da pokaže na dele telesa, nato se orientira v prostoru.

Pri orientiranju uporablja izraze pod, nad, v, spodaj, zgoraj in druge (Hodnik Čadež,

2004).

V ta sklop spadajo tudi geometrijska telesa, liki in simetrija. Liki in telesa imajo

splošne oblike, ki jih opazimo vsakodnevno. Pogovarjamo se o krogih, trikotnikih,

pravokotnikih, črtah, robovih in površinah, ki jih opazimo doma ali v okolju. Merjenje

uporabljamo takrat, ko ne moremo šteti – pri merjenju dolžine, širine in količine. Pri

merjenju moramo določiti, kaj merimo, izbrati enoto, jo izmeriti in odčitati. Otrok že pri

dejavnosti in igri z mivko, peskom, vodo in slanim testom spoznava, da jih določimo tako,

da merimo, pri čemer uporabimo lonček ali tehtnico. Tako pridobiva različne rezultate.

Pri geometriji se otrok seznanja z geometrijskimi in tridimenzionalnimi oblikami,

risanjem črt in simetrijo. Pri risanju geometrijskih oblik imajo več problemov. Največkrat

obliko raztegnejo in tako ni podobno pravi obliki. Podobno velja za tridimenzionalnost.

Narisati je ne znajo, lažje jo izdelajo npr. iz plastelina. Več kot imajo na razpolago

materiala, več izkušenj pridobijo, te pa jim omogočajo spoznavanje okolice z vsemi čutili.

Otrok bo najprej raziskoval prostor, ki mu je bolj poznan. Pri obravnavanju oblik in učenju

geometrije sledimo načelu od telesa k točki. Otrok bo postopoma prehajal od večjega k

manjšemu. Najprej išče predmete okoli sebe, jih spoznava in samostojno izdeluje.

Najpogostejša oblika, ki jo srečuje, je krogla (igre z žogo, kepica sladoleda, polna luna,

sonce). Sreča se tudi z drugimi oblikami, kot so kvader (različne omare, škatle), kocka

(različni leseni gradniki, igralna kocka pri igrah) in valj (cev, model za valjanje).

Pomembna lastnost pri ločevanju pri otrocih je, da so nekatera geometrijska telesa

okrogla, druga oglata. Otrok to izkušnjo pridobi na različne načine (Hodnik Čadež, 2004).

2.3.3 Štetje

Števila in štetje sta dve ločeni obliki. Pri strategijah štetja so števila osnova, brez

katere ni mogoča niti osnovna komunikacija z majhnim otrokom. Najpomembnejša so

naravna števila, ki so urejena. Najpogostejši številski vzorci so, da imamo dve roki, dve

nogi, pet prstov ... Nato sledi prirejanje 1/1, kjer se otrok seznani s prirejanjem enega

enemu, ki je osnova za štetje. Otrok ob štetju priredi enemu en predmet, tako prikazuje

predmet in število. Števila je treba zapisovati v pravilnem zaporedju. Otrok si na začetku

pomaga s svojimi prsti (Hodnik Čadež, 2004).

Otrok šteje takrat, ko pozna pravila in načela štetja (Hodnik Čadež, 2004):


9

- Štetje pomeni, da vsak preštevanec štejemo enkrat, nobenega ne smemo

izpustiti, niti šteti dvakrat.

- Naravna števila so urejena (ena, dva, tri ...).

- Štetje je neodvisno od narave predmetov, ki jih štejemo.

- Štetje je neodvisno od vrstnega reda.

Pomembne so strategije (Hodnik Čadež, 2004):

- Štetje predmetov, ki jih lahko premika.

- Štetje stvari, ki se jih lahko dotakne, a ne premika.

- Štetje stvari, ki jih ne vidi.

- Štetje stvari, ki jih vidi, a se jih ne more dotakniti.

2.3.4 Obdelava podatkov

Obdelavo podatkov otrokom predstavimo s preprostimi prikazi, predvsem figurami,

stolpičnimi in vrstičnimi diagrami ter z uporabo preglednic. Vsebine iz obdelave podatkov

so za otroke koristne, saj z zbiranjem, prikazovanjem in interpretiranjem podatkov

pridobivajo veščine, ki so v današnjem času pomembne, s tem pa jih pričnemo

pripravljati na kritično zbiranje podatkov. S prikazi otroke matematično opismenjujemo,

hkrati pa nam vsebine iz obdelave podatkov pomagajo pri vseh dejavnostih, predvsem

aritmetiki. Otroke večkrat opazujemo na različnih področjih in obdelujemo podatke.

Otroke večkrat sprašujemo, katero sadje imajo najraje, kaj radi delajo, katera prevozna

sredstva poznajo, koliko je deklic in koliko dečkov v skupini. Pomembno je, da zbiramo

podatke, jih prikažemo s stolpci, vrsticami in se o njih pogovarjamo (Hodnik Čadež,

2004).

2.4 Matematika v vrtcu

Otrok potrebuje vsakodnevne vzpodbude, saj s tem dobiva različne odgovore na

vprašanja in se uči po majhnih korakih. Poleg načrtovanja dejavnosti je pomembno, da

vzgojitelj izkoristi bivanje otrok v vrtcu in v okolju. Matematika v vrtcu ni nič novega, otroci

imajo pri različnih dejavnostih veliko možnosti za razvijanje matematičnega znanja

(Marjanovič Umek in Župančič, 2004).

Z uporabo matematike med igro se otrok hkrati uči in igra. Za matematične igre v

vrtcu uporablja vsakodnevno okolje, predmete in pripomočke, uporablja svoje roke in

noge, razvija spretnosti in zraven misli, kaj dela. Vzgojiteljica prepoznava otrokove

zmožnosti in na podlagi teh izbira ustrezne matematične cilje, na katerih načrtuje vzgojno

delo. Izbrati mora ustrezne dejavnosti, ki omogočajo razmišljanje in matematično

spretnost. Najprimernejši način poučevanja matematike je igra, pri kateri vzgojiteljica


10

spremlja otroka in je pozorna na primerne igrače. Pri igri je treba otroku dati dovolj časa,

da z matematiko pride do spoznanj in izkušenj (Marjanovič Umek in Kroflič, 2001).

Matematika v vrtcu mora biti zabava, samopotrjevanje, dokazovanje, oblikovanje

miselnih sposobnosti in razumevanja ter usvajanje matematičnih pojmov in konceptov.

V matematiko morajo biti vpeljane matematične vsebine, ki izhajajo iz otrokovega okolja

in so starosti primerne. Izhajati morajo iz treh nivojev: konkretnega, grafičnega in

simbolnega nivoja. Pomembne so metode igre, lastna aktivnost, razlaga in opazovanje

(Cotič in Felda, 2017).

2.4.1 Kurikulum za vrtce

Kurikulum je nacionalni dokument, ki predstavlja strokovno podlago in razlago za

delo v vrtcu. V kurikulumu so zapisana temeljna načela in cilji predšolske vzgoje ter

spoznanja, da otrok dojema in razume svet celostno, se aktivno uči in razvija interakcijo

z vrstniki. Predstavljeni so cilji Kurikuluma za vrtce, iz njih izpeljana načela, temeljna

vedenja o otroku in globalni cilji, iz katerih so izpeljani cilji za posamezna področja in

primeri dejavnosti za vsako področje posebej. Področja dejavnosti v kurikulumu so:

gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Namenjen je vzgojiteljem,

pomočnikom vzgojiteljev, ravnateljem in svetovalnim delavcem, saj jim omogoča

strokovno načrtovanje dela v vrtcu. Vzgojitelj vsebine posameznih področij povezuje,

dopolnjuje in ustrezno uporablja (Kurikulum za vrtce, 1999).

2.4.2 Matematika v kurikulumu za vrtce

Področje matematike vključuje najrazličnejše dejavnosti, ki otroke v vrtcu pri

vsakodnevnih dejavnostih vzpodbujajo, da pridobivajo izkušnje, spretnosti in znanja o

tem, kaj je manjše, kaj večje, težje, lažje, kakšne so oblike, kaj je zunaj, kaj je notri ...

Tako otrok lažje rešuje naloge in najde rešitve problema (Kurikulum za vrtce, 1999).

Globalni cilji pri matematiki so (Kurikulum za vrtce, 1999):

- seznanjenje z matematiko v vsakdanjem življenju,

- razvijanje matematičnega mišljenja,

- razvijanje matematičnega izražanja,

- razvijanje matematičnih spretnosti,

- doživljanje matematike kot prijetne izkušnje.

Iz posameznih globalnih ciljev in dejavnosti pa oblikujejo operativne cilje glede na

izbrano dejavnost.


11

2.4.3 Načela in cilji predšolske vzgoje v vrtcih

Načela kurikuluma za vrtce (Kurikulum za vrtce, 1999):

- Načelo demokratičnosti in pluralizma: vsi starši imajo s strani države možnost, da

vključujejo svojega otroka v program predšolske vzgoje v javnem vrtcu, kjer lahko

izberejo program.

- Načelo enakih možnosti, upoštevanja različnosti med otroki in priznavanja

pravice do izbire in drugačnosti: otrokom je treba omogočiti optimalen razvoj, pri

tem pa upoštevati značilnosti starostnega obdobja, individualne razlike, razlike

med dečki in deklicami in razlike, ki so povezane z jezikovnim in socialno-

kulturnim okoljem.

- Načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti: organizacija prostora in časa, ki

omogoča umik iz skupine oz. izražanje individualnosti pri dejavnostih.

- Načelo avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti: predšolska vzgoja v vrtcu

zahteva visoko izobražene strokovne delavce, ki imajo možnosti stalnega

strokovnega izpopolnjevanja, kar je pogoj za avtonomnost. Odgovornost pa

pomeni etičnost in strokovnost pri delu, pri čemer se upoštevajo pravice otrok in

staršev.

- Načelo sodelovanja s starši: staršem mora biti javno pisno dostopno obvestilo o

različnih ponudbah programov v vrtcu.

- Načelo sodelovanja z okoljem: vrtec pri načrtovanju dejavnosti veliko sodeluje z

okoljem in institucijami ter posamezniki.

Cilji kurikuluma za vrtce:

- pestra in raznovrstna ponudba na vseh področjih,

- uravnotežena ponudba na različnih področjih in dejavnosti, ki omogočajo

poglabljanje na določenih področjih,

- omogočanje individualnosti in drugačnosti,

- spoštovanje zasebnosti in intimnosti otrok,

- omogočanje prostora, časa in opreme,

- večja odgovornost, strokovnost delavcev,

- povečanje vloge pri načrtovanju dela in življenja v vrtcu,

- izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši.

V kurikulumu so napisana področja dejavnosti, kot so: gibanje, jezik, družba, narava,

umetnost in matematika (Kurikulum za vrtce, 1999).


12

2.4.4 Nenačrtovane matematične dejavnosti

Prihod v vrtec

Otrok se z matematiko vsakodnevno sreča ob prihodu v vrtec – simbol v garderobi

za oblačila in čevlje, pri obuvanju copat in čevljev mora ločiti levega in desnega, pogovori

o uri, ko pride v vrtec in ko gre domov … (Marjanovič Umek in Kroflič, 2001).

Obroki

Obroki so odlična priložnost za urjenje matematike, saj otroke učimo, kako pravilno

držijo pribor v roki, ob pogovoru o obrokih ugotavljamo, koliko jih je (Marjanovič Umek in

Kroflič, 2001).

Priprava na počitek in počitek

Tukaj je prikazana postavitev ležalnikov, dogovori, kje bo kdo spal, odlaganje copat

na določeno mesto, kdaj gredo počivat, koliko časa bodo počivali, pospravljanje igrač na

svoje mesto (Marjanovič Umek in Kroflič, 2001).

Bivanje na prostem

Otroci se seznanijo z obutvijo in oblačenjem, preden gredo ven. Naučijo se, kateri

čevelj gre na katero nogo, katero roko morajo dati v kateri rokav, kam dajo kapo. Z

vzgojiteljico se pogovarjajo, kam bodo šli in kaj se bodo lahko igrali. Bivanje na igrišču

je namenjeno prosti igri ali predlagani splošni igri, otroci s palicami rišejo kroge v pesek,

kotalijo različne predmete po različnih strminah, iščejo predmete matematičnih teles,

skrivajo stvari, vadijo prostorske pojme zgoraj, spodaj, nad, pod … (Marjanovič Umek in

Kroflič, 2001).

2.4.5 Načrtovane matematične dejavnosti

V vrtcu otroci pridobivajo matematična znanja preko načrtovanih dejavnosti, v katere

vzgojiteljice vključijo matematične cilje in pogoje za doseganje ciljev. Slediti je treba

globalnim ciljem, ki so zapisani v kurikulumu. V vsakdanji praksi se vsakodnevne in

načrtovane dejavnosti med seboj prepletajo. Pri načrtovanih dejavnostih je treba

upoštevati (Marjanovič Umek in Kroflič, 2001):

- da je matematika naporna in so lahko zbrani le kratek čas,

- da matematika zahteva veliko koncentracije in je primerna za individualno

obravnavo in je vezana na pogovor,

- pri vsakodnevnih opravkih se otrok zaveda, kako potrebna je v vsakdanjem

življenju,

- matematiko se uči, ker jo potrebuje zdaj, ne ker bi jo potreboval nekoč,


13

- opazovanje omogoča izboljšanje težav.

Pri načrtovanih dejavnostih je treba opazovati razvoj otroka in se odločiti za primerno

dejavnost glede na zahtevnost, ki vpliva na matematično znanje. Z otrokom se je treba

pogovarjati, mimogrede uporabljati matematične izraze, šteti in iskati rešitve z različnimi

pripomočki. Ob matematičnih dejavnostih se mora počutiti veselo, zabavno, doživeti

mora uspeh. Tako se pri otroku opazi napredovanje, ponuditi pa jim je treba dovolj časa,

da razmislijo, opazujejo in pridejo do rešitve (Kurikulum za vrtce, 1999).


14

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Predšolsko obdobje je zelo pomembno, saj otroci skozi igro spoznavajo in se učijo

vsebine na vseh področjih. Pomembno vlogo pri procesu spoznavanja vsebin imajo

odrasli, ki otroke spodbujajo in jim po potrebi pomagajo. Zato smo se v praktičnem delu

posvetili didaktičnim igram, ki so otrokom pomagale pri matematičnih nalogah, predvsem

pri spoznavanju števil.

Namen diplomske naloge je, da se otroci z uporabo izdelanih matematično-

didaktičnih iger uspešno naučijo šteti.

Cilji diplomske naloge:

- načrtovati in izdelati štiri matematične didaktične igre za učenje štetja in števil;

- uporabiti matematične didaktične igre kot metodo dela za spoznavanje in/ali

utrjevanje štetja in števil v skupini otrok, starih od štiri do pet let;

- ugotoviti, ali izdelane igre opazovanim otrokom pomagajo pri usvajanju štetja in

števil.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:

- V kolikšni meri bodo izdelane didaktične igrače pripomogle k boljšemu štetju in

prepoznavanju števil pri opazovanih otrocih?

- V kolikšni meri bodo opazovani otroci med igranjem izdelanih iger potrebovali

pomoč vzgojitelja?

- V kolikšni meri bodo opazovani otroci po končanih matematičnih dejavnostih

posegali po izdelanih didaktičnih igrah?

Metodologija

V diplomski nalogi smo uporabili kvalitativno deskriptivno neeksperimentalno

metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo opazovanja z udeležbo.

3.3 Načrt

Za dosego zastavljenih ciljev smo pripravili štiri didaktične igre iz matematičnega

sklopa štetje. Igre smo se igrali z otroki, starimi od štiri do pet let. Didaktične igre smo

uvajali skozi pripravljeno dejavnost. Med igranjem smo opazovali 16 otrok.


15

3.4 Izvedba

3.4.1 Didaktična igra: Paličke v žepkih

Slika 1: Paličke v žepkih

Osnovni podatki o didaktični igri

Ime didaktične igre: Paličke v žepkih

Cilji:

- Otrok razvršča barvne paličke v žepke (prireja 1/1).

- Otrok uporablja imena za števila.

- Otrok upošteva pravila in navodila igre.

- Otrok se pri igri zabava.

- Otrok v vsakdanji komunikaciji posluša jezik in je vključen v komunikacijske

procese z odraslimi in otroki.

Oblike:

- skupna,

- skupinska,


16

- individualna.

Metode:

- igra,

- poslušanje,

- razgovor,

- demonstracija,

- praktično delo,

- lastna aktivnost.

Didaktični pripomočki:

- lesene barvne paličke,

- trak iz blaga, na katerem so barvni žepki.

Prevladujoči matematični sklop:

- razvrščanje.

Povezava z drugimi področji kurikuluma:

- družba,

- jezik.

Podrobnejša predstavitev didaktične igre

Pri igri ima otrok pred seboj trak, na katerem so različni žepki, označeni s pikicami.

Otrok vzame v roke barvne paličke in jih polaga v žepke glede na to, koliko pikic je na

žepku. Zraven prešteva in uporablja besede za števila ter prireja paličke glede na število

pik. Pri tem upošteva navodila in pravila igre. Igre je konec, ko pravilno vstavi vse paličke.

Primeri izpeljave matematičnih dejavnostih z uporabo didaktičnih iger

Motivacijski del:

- Otroke povabimo, da se vsi skupaj posedemo za mize.

- Na mizo stresemo lesene barvne paličke in otroke spodbudimo, da sestavijo, kar

želijo.

- Vsak izmed otrok kasneje pove, kaj je sestavil.

Glavni del z vsemi didaktičnimi pripomočki:

- Otrokom pri mizi predstavimo didaktično igro.

- Skupaj si jo ogledamo in podrobneje opišemo.

- Otroke vprašamo, kako bi lahko pri igri uporabili paličke.

- Otrokom razložimo pravila nove didaktične igre.


17

- K igri pristopajo otroci, ki se želijo igrati.

Evalvacija

Otroci so se v pričakovanju usedli za mizo, saj so slutili, da imamo zanje pripravljeno

zanimivo nalogo. Na mize smo jim položili različne barvne paličke in otroci so z veliko

vnemo začeli sestavljati različne stvari. Med seboj so sodelovali, se pogovarjali in nastale

so zanimive ceste, hiše, garaže, stolpi. Ko smo opazili, da so se otroci pričeli dolgočasiti,

smo jih povabili k drugi mizi, kjer smo jim predstavili didaktično igro. Z velikim

zanimanjem so si jo ogledali in začeli spraševati, kaj bodo s tem počeli. Sledila so jasna

navodila, ki si jih hitro usvojili. K igri so pristopili trije otroci. Nekateri so jih mirno

opazovali, drugi pa so se razporedili po kotičkih, ki so bili na voljo.

Prvi otroci pri igri niso imeli težav. Pravilno so razporedili paličke v označene žepke.

Samostojno so preštevali in uporabljali imena števil. Igra se je končala, ko so pravilno

zapolnili vse žepke. Opazili smo, da otroci pri štetju do števila šest niso imeli večjih težav.

Otrokom so težave povzročala višja števila (do deset), vendar so z nekaj pomoči zmogli

tudi to.

Pri otrocih smo želeli spodbuditi ustvarjalnost, pozornost ter spoznavanje in

poimenovanje števil. Igra je bila otrokom zelo všeč, ni bila prezahtevna, zato so jo igrali

tudi po izvedenih dejavnostih. Cilje, ki smo si jih zadali, smo z dejavnostmi uresničili.

Otroci so nas pri preštevanju pozitivno presenetili.

Slika 2: Poljubno sestavljanje iz paličk


18

Slika 3: Razvrščanje paličk v žepke z označenimi pikicami

Slika 4: Preštevanje ter ujemanje pik in paličk


19

3.4.2 Didaktična igra: Vesele rokavičke

Slika 5: Vesele rokavičke


Ime didaktične igre: Vesele rokavičke

Cilji:

- Otrok prireja pike in prste na rokavicah.

- Otrok uporablja imena za števila in spoznava njihov zapis.





Oblike:

- skupna,

- skupinska,

- individualna.

Metode:

- igra,


20

- poslušanje,

- razgovor,

- demonstracija,

- praktično delo,

- lastna aktivnost.


- kartončki s številkami in pikami,

- vrečka iz blaga,

- rokavice.


- razvrščanje.


- družba,

- jezik.

Podrobnejša predstavitev didaktične igre:

- Otrok iz čudežne vrečke potegne kartonček, na katerem sta simbolni prikaz

števila in številka.

- Otrok prešteje pike in razpre toliko prstov na rokavici, kolikor je pik. Med samo

igro spoznava tudi zapis števila.

Primeri izpeljave matematičnih dejavnosti z uporabo didaktičnih iger

Motivacijski del:

- otroke povabimo, da stole postavijo v krog,

- predstavimo jim zgodbo Rokavička,

- sledi pogovor o tem, kaj vse bi lahko z rokavicami počeli.

Glavni del z vsemi didaktičnimi koraki:

- otrokom predstavimo didaktično igro,

- igro si skupaj ogledamo,

- otrokom razložimo pravila nove didaktične igre,

- igro se igrajo otroci, ki si to želijo.

Evalvacija

Pred pričetkom dejavnosti v motivacijskem delu so otroci postavili stole v polkrog.

Udobno so se namestili in bili pripravljeni na poslušanje. Otrokom smo predstavili zgodbo


21

o rokavički. Med pripovedovanjem so pozorno poslušali, sledili branju in bili na koncu

zgodbe navdušeni nad vsebino. Po prebrani zgodbi so se med seboj še kar pogovarjali

o rokavički in živalih, ki so se skrile vanjo. Imeli so zanimive ideje za ustvarjanje risbic,

česar so se lotili kasneje. Po končanem motivacijskem delu so komaj čakali na

dejavnosti. Povabili smo jih k mizi, da predstavimo novo igro, nad katero so bili zelo

navdušeni. Skupaj smo si ogledali pravila igre in komaj čakali, da jo začnemo igrati. Igra

jih je pritegnila že na videz, bili so zelo nemirni in so želeli kar takoj začeti. Želeli so se

igrati vsi na enkrat. Navodila so bila zato ponovno razložena in dva otroka sta pričela.

Kazanje s prsti pri izvlečenem kartončku jim ni povzročalo težav. Težave so se pokazale

pri poimenovanju števil od šest dalje. Z malo pomoči so prišli do konca. Pri igri so bili

ustvarjalni, radovedni, zainteresirani in v polnem pričakovanju, kdaj jo bodo lahko spet

igrali. Namen igre je bil spoznati, kako bodo otroci prirejali število pik in prstov na

rokavički ter kako bodo števila poimenovali. Zastavljene cilje smo skozi igro dosegli.

Slika 6: Spoznavanje števil s pomočjo prstov


22

Slika 7: Glasno štetje s pomočjo kazanja s prstom

3.4.3 Didaktična igra: Človek ne jezi se

Slika 8: Človek ne jezi se


23


Ime didaktične igre: Človek ne jezi se

Cilji:

- Otrok rabi imena za števila – prešteva.





Oblike:

- skupna,

- skupinska.

Metode:

- igra,

- poslušanje,

- razgovor,

- demonstracija,

- lastna aktivnost.


- barvne lesene figure,

- velika kocka, označena s pikami,

- podloga z označenimi polji.


- preštevanje.


- družba,

- jezik.


Igro se lahko igrajo štirje otroci. Podloga je lahko postavljena na tleh ali na mizi.

Vsak otrok si izbere barvno figuro. Na začetku vsak igralec vrže kocko. Tisti, ki bo imel

najmanjše število pik, igro začne prvi. Na začetku meče kocko trikrat. Če vrže šest, se

postavi na polje start. Ob ponovnem metanju kocke se otrok prestavi za toliko polj, kolikor


24

je narisanih pik. Otrok prešteva pike in spoznava simbolni zapis. Otrok upošteva navodila

in pravila igre. Igre je konec, ko so vse figure v hiši.

Primeri izpeljave matematičnih dejavnosti z uporabo didaktičnih iger

Motivacijski del:

- otroke povabimo, da naredijo krog in se usedejo,

- pokažemo jim lesene barvne figure,

- otroke vprašamo, kje bi lahko uporabili lesene barvne figure.


- otrokom predstavimo didaktično igro, ki jim je že poznana,

- skupaj si igro ogledamo,

- otrokom razložimo pravila didaktične igre,

- otroke povabimo k igri.

Evalvacija

Otroci so se ob pričakovanju igre zelo veselili in komaj čakali, da bodo lahko pričeli.

Razstavljena igra na polici jim je pomenila nekaj novega, zanimivega in doživetega. Pred

pričetkom igre smo jim na mizo postavili lesene figure. Otroci so z radovednostjo pokazali

veliko veselja in zanimanja. Še preden smo začeli pogovor, so z zanimanjem spraševali,

ali se bodo igrali Človek ne jezi se. Ta igra jim je namreč znana že od malega. Nato smo

otrokom pokazali igro in jim razložili pravila. Ponudili smo jim možnost igranja na mizi ali

na tleh. Otroci so izbrali igro na tleh. Kocka, ki je bila posebne velikosti, je vzpodbudila

veliko veselja in interes za metanje. Pri igri ni bilo nobenih težav, števila do šest so

usvojili. Težave pri igri so se pokazale zaradi pravil. Kljub natančnim in razločnim

navodilom so med igro vpeljevali pravila, ki jih poznajo od igranja te igre doma. Vsak

otrok je vztrajal pri svojih pravilih. Med opazovanjem smo zato še enkrat ponovili že prej

razložena pravila. Nato je igra potekala umirjeno, sproščeno in samostojno. Otroci so

presenetili z glasnim štetjem. Igra jim je bila zelo všeč, cilji pa so bili izpeljani in

uresničeni.


25

Slika 9: Veselje ob igri z veliko kocko

Slika 10: Prestavljanje barvnih lesenih figur na izbrano število na kocki


26

3.4.4 Didaktična igra: Matematično stojalo

Slika 11: Matematično stojalo


Ime didaktične igre: Matematično stojalo

Cilji:

- Otrok razvršča tulce glede na vzorec in število (prireja 1/1).

- Otrok rabi imena za števila.





Oblike:

- skupna,

- skupinska,


27

- individualna.

Metode:

- igra,

- poslušanje,

- razgovor,

- demonstracija,

- praktično delo,

- lastne aktivnosti.


- lesen podstavek z označenimi števili,

- tulci z različnimi vzorci.


- razvrščanje

- preštevanje.


- družba,

- jezik.


Vsi tulci so v škatli. Otrok na palice natakne toliko tulcev, kot je označeno. Otrok

spoznava številko in simbolni zapis števila. Igro se lahko igramo na različne načine, vse

je stvar domišljije (več otrok, tekmovalna igra, razvrščanje glede na vzorce).

Primeri izpeljave matematičnih dejavnostih z uporabo didaktičnih iger

Motivacijski del:

- otroke povabimo, da sedejo na blazino,

- na tla položimo tulce in vprašamo, kaj bi lahko naredili z njimi,

- otroci s tulci sestavljajo stolpe.


- otrokom na blazini predstavimo didaktično igro,

- skupaj si ogledamo igro,

- otrokom razložimo pravila nove didaktične igre,

- otroke povabimo k igri in jih spodbujamo.


28

Evalvacija

Otroci so bili ob pripravljanju prostora v pričakovanju, navdušeni nad dnevom. Z

velikim zanimanjem in veseljem so komaj čakali na začetek igre. Otroci so se usedli in

umirjeno čakali na navodila. Na blazino smo stresli barvne tulce in otroke opazovali, kaj

bodo počeli z njimi. Otroci so bili zelo ustvarjalni, samostojni in iznajdljivi. Potekala je

sproščena komunikacija in zabava, izdelovali so različne stvari. Ko smo opazili, da je

interes padel, smo jih povabili k novi didaktični igri. Otroci so zbrano in pozorno sledili

navodilom. Pri razbiranju simbolov do šest niso imeli težav. Nekaterim je težave

povzročal simbolni zapis števil od šest dalje. Težave so se pokazale pri razvrščanju

tulcev glede na vzorce. Otroci so pregledali predmete pri igri (barvite tulce in oznake s

pikami), niso pa dobro poslušali ali razumeli navodil. Igra je potekala sproščeno, bilo je

veliko interesa in glasnega poimenovanja števil. Pri dveh otrocih se je opazilo, da k igri

sploh nista upala pristopiti. Imela sta težave, števil nista poznala, imela sta slabo

koncentracijo. Otrokoma smo ponovno razkazali in razložili pravila igre, ju spodbujali, z

njima glasno preštevali in na koncu sta tudi onadva usvojila igro. Igra je bila težka, saj

so se morali osredotočiti ne samo na števila, ampak tudi na vzorce. Igra je bila otrokom

zelo všeč, izpolnili smo tudi vsa pričakovanja glede ciljev igre.

Slika 12: Preštevanje in razvrščanje barvnih tulcev glede na podano število


29

Slika 13: Preverjanje števil z barvnih tulcev in medsebojna pomoč


30

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Z izbrano diplomsko temo smo se osredotočili na otroke v starostnem obdobju od

štiri do pet let. Ti otroci so tik pred vstopom v šolo in pomembno je, da v obravnavanih

vsebinah, primernih zanje, združimo prijetno s koristnim. Skozi igro se po eni strani lahko

podaja zelo raznovrstno znanje, po drugi strani pa se te vsebine skozi igro tudi najlaže

usvoji. Tega se zaveda vsak vzgojitelj, zato otrokom nudi raznovrstne igre, ki pripomorejo

k učenju novega ter jim ob tem nudijo miselne in tudi čustvene izzive. Otroci poleg znanja

skozi igro usvojijo tudi druge pomembne veščine, saj se morajo naučiti in držati pravil,

upoštevati soigralce in uriti potrpežljivost, saj brez tega igre ne morejo dokončati.

Pred izdelavo didaktičnih iger smo si zastavili raziskovalna vprašanja, na katera smo

se osredotočili skozi igre ter preko odziva otrok beležili odgovore in rezultate.

Ugotovili smo, da uporaba didaktičnih iger močno pripomore k spoznavanju in

razumevanju števil. Otroci preko iger samostojno rešujejo naloge in zelo hitro usvajajo

števila. Skozi vse štiri predstavljene didaktične igre smo ugotovili, kako otroke pritegne

smiselno izdelana igra z dobro razloženimi pravili. Opazili smo, da imajo otroci raje

izdelane igre kot pa kupljene. Zanimivo je tudi, da jih pritegnejo ekstremi, kot je na primer

izredno velika igralna kocka, in snov ob večjem zanimanju še hitreje usvojijo.

Ročno izdelane igre, barviti predmeti in ekstremno velike igralne figure otroke zelo

pritegnejo in so jim v veliko veselje. Ob jasno (počasi in razumljivo) razloženih pravilih

otroci pri igranju skoraj ne potrebujejo pomoči vzgojitelja. Če opazimo, da kateri od otrok

ne igra v skladu z razloženimi pravili, ga lahko s spodbudo ali morebitno ponovno razlago

hitro usmerimo, saj mu ne manjka motivacije za igranje. Izkazalo se je, da je po razlagi

navodil koristno narediti kratek premor, da otroci premislijo, ali so vse razumeli, in da

morda kdo zastavi kakšno dodatno vprašanje.

Interes za nove igre je bil pri opazovanih otrocih zelo velik, ko so usvojili pravila, se

iger zlepa niso naveličali. Za barvite, ročno izdelane igre so se zanimali tudi otroci iz

drugih skupin. Tudi oni so nova pravila in znanja (štetje, razporejanje vzorcev) usvojili

skoraj mimogrede.

Z izdelanimi didaktičnimi igrami smo tako dosegli zastavljene cilje.


31

5 LITERATURA IN VIRI

Cotič, M. in Felda, D. (2017). Matematika v vrtcu. Pridobljeno 12. 2. 2017,

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_sklad

i/Gradiva/Gradivo_Strukturni_skladi_Usposabljanje_KZI_2faza_Cotic_vrtec.pdf.

Hodnik Čadež, T. (2004). Cicibanova matematika. Priročnik za vzgojitelja. Ljubljana:

DZS.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Marjanovič Umek, l. in Kroflič, R. (2001). Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulumu za vrtce.

Maribor: Založba Obzorja.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Rokus

Klett.

Mrak Merhar, I., Marjanovič Umek, L., Jemec, J. in Repnik, P. (2013). Didaktične igre in

druge dinamične metode. Ljubljana: Salve.

Nemec, B. in Kranjc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka: učbenik za modul

Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana:

Grafenauer založba.


32

6 PRILOGA

Priloga 1: Privolitev za obdelavo osebnih podatkov

Vrtec Zagorje ob Savi

Cesta 9. avgusta 111

1410 Zagorje ob Savi

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov:

odvetnik mag. Igor Grošelj iz Odvetniške družbe Grošelj, o.p., d.o.o., Trg

revolucije 2C, 1420 Trbovlje, e-poštni naslov: [email protected]

PRIVOLITEV ZA OBDELAVO OSEBNIH PODATKOV

I.

Spodaj podpisani (ime, priimek, naslov)

………………….........................................................

.........................................................................................................................

............................, kot zakoniti zastopniki otroka (ime, priimek, rojstni

datum).........................................................

………………………………………................. na podlagi člena 6 (odstavek 1,

točka a) Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov ter 8. člena Zakona o varstvu

osebnih podatkov (ZVOP-1) privolimo (posebej označite obdelave podatkov

oziroma namene, s katerimi se strinjate):

� Da se fotografije, na kateri je otrok, objavijo v diplomski nalogi Albine Brinar.

Fotografije se objavijo izključno za namen predstavitve diplomske naloge.

Diplomska naloga se hrani trajno.

II.

Podatki se drugim osebam posredujejo le, če imajo za to zakonsko podlago

ali če boste za to podali posebno pisno privolitev.


33

III.

Ta izjava velja za tekoče vrtčevsko leto.

Osebni podatki se iznašajo v druge države.

Na podlagi pridobljenih podatkov se ne izvaja avtomatizirano odločanje ali

avtomatizirano profiliranje.

Pod pogoji iz členov 12, 15, 16, 17, 18, 20 in 21 Splošne uredbe (EU) o

varstvu podatkov imate pravico, da od upravljavca zahtevate dostop do lastnih

osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave

in pravico do ugovora obdelavi in pravico do prenosljivosti podatkov.

V primeru kršitve varstva osebnih podatkov pri upravljavcu, obdelovalcu ali

naročniku je pri Informacijskem pooblaščencu RS možno vložiti inšpekcijsko

prijavo ali pritožbo.

Ta privolitev se lahko kadar koli prekliče, ne da bi to vplivalo na zakonitost

obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.

Ta privolitev in zagotovitev osebnih podatkov ni obvezna (je prostovoljna) in

ne vpliva na izvajanje obveznega programa vzgoje in izobraževanja.

Datum:………….. Podpis:……………………..

Podpis:……………………..

Documents

Albina Brinar diplomska naloga · Igre so bile narejene drugače, vse so preverjale matematično temo – števila. Igre so bile prilagojen e starosti otrok in njihovi zmožnosti