Ales klemen

Zadostuje znanje sedanjosti za knjižničarje prihodnosti?

mag. Aleš Klemen

BIZ v sodobni družbi

• krepi se pomen IT• odziv BIZ študijskih programov: digitalno knjižničarstvo• hkrati preveč zanemarjen pomen vključevanja t. i. mehkih

znanj v študijske programe BIZ • potreba po premiku iz usmerjenosti v sistem k uporabniško

usmerjenemu načinu dela• študija finskih kolegov (Verho, 2008) o potrebah trga dela

pokazala, da bodo bibliotekarji do leta 2015 morali osvojiti kompetence, ki bodo odražale– njihov talent za usmerjenost k uporabnikom, zmožnost mreženja,

zajemanja informacij, uspešno obvladovanje negotovosti in reševanja problemov.

29. april 2023 Mestna knjižnica Ljubljana 2

Trendi vključevanja novih vsebin

• zapolnjevanje specifične potrebe spreminjajočih se okolij in tipov knjižnic– digitalno knjižničarstvo, spletno arhiviranje, posebnosti organiziranja

elektronskih virov ali pa informacijsko opismenjevanje in vrednotenja informacijske pismenosti

– potrebe po znanjih s področij e-uprave, spletnega učenja, informacijskega svetovanja, zanesljivosti spletnih virov in vsebin, obvladovanja digitalne ločnice ter uporabniško generiranih vsebin

– zmožnost pogajanj (bodisi v obliki zagovorništva, še bolj pa s ponudniki gradiva in virov), izobraževanje uporabnikov (predvsem tehnološko opismenjevanje), znanja s področja formalne in neformalne komunikacije s svojimi uporabniki in drugimi deležniki (partnerji, financerji, mediji ipd.), informacijskih servisov v kulturno raznolikih skupnostih, vsebin in storitev za uporabnike s posebnimi potrebami itd.


Novi, knjižnicam konkurenčni poklici in dejavnosti

• z razvojem novih vsebin in oblik komunikacije v elektronskem okolju se porajajo potrebe po specifičnih znanjih– management družbenih omrežij, – optimizacija spletnih strani (SEO),– spletni marketing in marketinga vsebin, – računalništvo v oblaku, – informacijska arhitektura, – skrbništva vsebin ipd.


Sodobni izzivi

• proces „odpiranja knjižnic“ (prostor za srečevanja, izmenjavo znanj, izobraževanje in tretji življenjski prostor),

• ključna vloga IKT ter interneta pri vseh delovnih procesih knjižnice, vključno s tradicionalnimi,

• multikulturalizem in globalizacija,• spremembe v sestavi knjižnične zbirke, vedno več je novih medijev, ki

spreminjajo tudi način kako knjižno zbirko in storitve uporabljamo,• premik od posedovanja informacij k zagotavljanju dostopnosti do njih,• vloga knjižnic kot izobraževalnih ustanov,• sodelovanje, tako med knjižnicami, kakor tudi drugimi partnerji in

deležniki v okolju,• zmanjševanje razpoložljivih financ in z njimi povezane potrebe po

kompetencah na področju zbiranja finančnih sredstev iz drugih virov.


Študija zaposlitvenih možnosti dip. bibl. Božič, M. (2008). Zaposlitvene možnosti diplomiranih bibliotekarjev glede na trende razvoja stroke in družbe. Mag. delo. Ljubljana: FF, BINK.


Zbiranje mnenj z anketnim vprašalnikom

• med direktorji splošnih knjižnic o:– prisotnosti znanj med njihovimi zaposlenimi, ki naj bi bila glede

na teoretična izhodišča pomembna za sodobnega kompetentnega bibliotekarja v splošni knjižnici

– ustreznosti osvojenih znanj zaposlenih univ. dipl. bibl. v okviru formalnega izobraževanja za potrebe dela v splošnih knjižnicah

• med študenti Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo o:– lastni usposobljenosti in– pričakovanjih na področju morebitne ustreznosti formalno

pridobljenih znanj za potrebe dela v splošnih knjižnicah


Povprašali smo…direktorje

• tip knjižnice in št. strokovnih delavcev

• kateri delovni profili izvajajo delovne zadolžitve

• o znanjih, razvrščenih v 6 vsebinskih sklopov:

– poznavanje bibliotekarske stroke, razvoj dejavnosti

– nosilci informacij in informacijski viri– organiziranost knjižničarstva– knjižnice in družba– delo z uporabniki– specifična strokovna znanja

študente• letnik in smer študija• v katerem tipu knjižnice bi želeli

delati• katere delovne zadolžitve bi

želeli opravljati• o znanjih, razvrščenih v 6

vsebinskih sklopov:– poznavanje bibliotekarske stroke, razvoj

dejavnosti– nosilci informacij in informacijski viri– organiziranost knjižničarstva– knjižnice in družba– delo z uporabniki– specifična strokovna znanja


Vzorec splošnih knjižnic


Sodelujoči študenti


Izvajanje delovnih zadolžitev v splošnih knjižnicah


Delovne zadolžitve, ki bi jih študenti želeli opravljati


Legenda študenti1 - zelo nerad bi jih opravljal2 - nerad bi jih opravljal3 - vseeno mi je4 - rad bi jih opravljal5 - zelo rad bi jih opravljal


1. Poznavanje bibliotekarske stroke, razvoj dejavnosti

Lestvica potrebna znanja1) znanje ni obvezno2) dovolj je poznavanje osnovnih pojmov in izhodišč3) ne vem4) obvladovanje znanja je priporočljivo5) poglobljeno znanje je za delovni proces obvezno

Lestvica pridobljena znanja1) tovrstnih znanj niso pridobili/ni del študijskega programa2) v manjši meri3) ne vem4) v večji meri5) s področjem so se seznanili zelo podrobno/poglobljeno


2. Nosilci informacij in informacijski viri

Lestvica potrebna znanja1) znanje ni obvezno2) dovolj je poznavanje osnovnih pojmov in izhodišč3) ne vem

4) obvladovanje znanja je priporočljivo5) poglobljeno znanje je za delovni proces obvezno



3. Organiziranost knjižničarstva




4. Knjižnice in družba




5. Delo z uporabniki (1)




5. Delo z uporabniki (2)




6. Specifična strokovna znanja



Morebitna dodatna formalna znanja

• direktorji splošnih knjižnic– andragoška znanja, delo z uporabniki s posebnimi potrebami,

starejšimi, komunikacija s težavnimi uporabniki– poznavanje slovenske in svetovne književnosti– premalo poznam pridobljeno znanje, ki ga oddelek posreduje

mladim– cobiss3 katalogizacija, knjižna in knjižnična vzgoja– javno nastopanje, nastopanje pred različnimi ciljnimi skupinami,

vodenje literarnih in drugih večerov, komunikacija z uporabniki– več znanja za delo in komuniciranje z uporabniki ter za ostala

dela v organizaciji, timu in sodelavci ter delovnih telesih. menim, da je še vedno izobraževanje bibliotekarjev preveč usmerjeno v gradivo in premalo v ljudi!


Morebitna dodatna formalna znanja

• študenti BINK– v procesu študija nismo spoznali nobenega segmenta programa cobiss ali winknj ki se uporablja v knjiznicah. z delom v teh dveh

programih smo se na prvi stopnji srečali šele na praksi, kar se mi zdi precej pozno. prav tako se mi zdi, da bi na podiplomski stopnji nujno potrebovali dodatna pedagoška znanja, saj se brez njih ne moremo zaposliti v šolski knjižnici. v času študija od nas ni bilo nikoli zahtevano kakršno koli znanje o književnosti... seveda pa je bilo to priporočljivo, še posebej pri študiju založništva. na nas samih je da spoznavamo trenutno knjižno produkcijo.

– uporaba sistema cobiss/izposoja– pedagoško znanje, ki se navezuje na izvajanje ur pravljic in dela z različno starimi skupinami otrok.– cobiss licenca (a,b,c,d) in bibliotekarski izpit– predvsem poglobljeno znanje v smeri informacijske znanosti in prednostna znanja (marketing, menedžment).– pregled književnosti (slovenske in svetovne).– strateško vodenje knjižnic, delo s cobiss3– več praktičnih primerov, ki bi jih kasneje lahko uporabili v dejanskih situacijah.– komunikacija, javno nastopanje – oglaševanje (izdelava spletnih strani, prospektov, zgibank, kako vabiti na dogodke)– po končani diplomi bi nam morali omogočiti dostop do strokovnega izpita ali pa bi le-tega naredili med študijem. omogočiti bi nam morali

več prakse med študijem, saj bi si le tako zapomnili postopke dela in več definicij. glede na smer bi nas lahko vključevali v raziskovanje - s tem bi pridobili več strokovnega znanja iz samih raziskav in postopkov.

– pedagoško-andragoška znanja. menedgement. znanja s področja komunikacije.– več praktičnega znanja, ki nam bo dejansko prišlo prav v službi– 1. znanja s področja socialnega dela (klinične psihologije?) za komuniciranje s težavnimi in agresivnimi uporabniki. 2. (še) več poudarka

na uporabi primerjalne metode za primerjavo med državami in prevzemanje obstoječih dobrih praks. 3. poleg znanja statistike za znanstveno raziskovanje, ki ga pridobimo sedaj, še seznanitev s statistiko, povezano z vsakdanjim delom v knjižnici.

– nujno, že tekom študija pridobiti vsaj eno izmed licenc za katalogizacijo.


Dodatni komentarji

• direktorji– v zadnjih petih letih ni bilo dodatnega zaposlovanja. za nadomeščanja daljših

odsotnosti (bolniške, porodniške) pa smo zaposlovali diplomante drugih smeri– v naši knjižnici je zaposlenih zelo malo diplomiranih bibliotekarjev, zato ocene v

povprečju odražajo to stanje

• študenti– praksa v okviru študija v vsakem študijskem letu (vsaj en teden).– zaboga začnite že zaposlovati za to, kar se izobražujemo!– študij nam da le osnovna znanja, našo dodatno vrednost si moramo pridobiti sami. in

oddelek tega niti ne spodbuja.– študenti bi rabili več prakse, praktiki pa bi rabili več študija :) na koncu je najbolje, da

so med zaposlenimi mlajši in starejši. to je moj optimističen pogled na našo prihodnost.– želim si, da bi se spremenil način zaposlovanja mladih v knjižnicah, saj smo takorekoč

študirali zastonj, ker se v nobeni ustanovi ne moremo zaposliti brez strokovnega izpita in raznih tečajev. mine te veselje do kakršnekoli oblike bibliotekarskega dela, čeprav je bil ta med študijem najbolj pomemben.


Documents

Ales klemen