Alister Krouli · 2018. 7. 8. · Alister Krouli. mora sekoga{ da se ima na um, a na~inot da se napravi toa e praksata na Liber Resh vel Helios, sub figura CC, str 425-426 vo Magika

Alister Krouli

Magika bez solzi

MAGICK WITHOUT

TEARS

TRIMAKS - SKOPJE

SSooddrr`̀iinnaa

str.PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9

1. [TO E MAGIKA? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .452. POTREBA OD MAGIKA ZA SITE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .573. HIEROGLIFI: NEOPHODNA SIMBOLI^NOST

NA @IVOTOT I JAZIKOT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .624. KABALA NAJDOBRIOT TRENING ZA

MEMORIJATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .665. UNIVERZUM. RAVENSTVOTO 0 = 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . .726. TRITE [KOLI NA MAGIKATA (1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .857. TRITE [KOLI NA MAGIKATA (2) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .928. TRITE [KOLI NA MAGIKATA (3) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1029. TAJNITE POGLAVARI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11010. [KOLA NA CRVITE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11611. NEJASNI POMPEZNOSTI OD POBO@NIOT

“UÎTEL” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12012. LEVIOT PAT - “CRNITE BRA]A” . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12913. SISTEMOT NA O.T.O. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14214. VREVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14615. SEKS MORALNOST (SO ARTEMIS IOTA) . . . . . . . . . . . . .15016. ZA KONCENTRACIJATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16117. ASTRALNO PATUVAWE - KAKO DA SE IZVEDE:

KAKO DA GI PROVERI[ TVOITE ISKUSTVA . . . . .16518. VA@NOSTA NA NA[ITE VOOBIÂENI

POZDRAVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17319. AKT NA VISTINATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17720. TALISMANI: LAMEN: PENTAKL . . . . . . . . . . . . . . . . . .18021. MOJA TEORIJA ZA ASTROLOGIJATA . . . . . . . . . . . . . .18422. KAKO DA SE NAUÎ ASTROLO[KATA PRAKSA . .19023. IMPROVIZIRAWE NA HRAM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19524. NEKROMANTIJA I SPIRITIZAM . . . . . . . . . . . . . . . .20625. FASCINIRAWA, NEVIDLIVOST,

LEVITACIJA, TRANSMUTACII, JAZLI VO VREMETO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .212

26. MENTALNI PROCESI - MO@NI SE SAMO DVA . . .22227. STRUKTURA NA UMOT ZASNOVANA NA

STRUKTURATA NA TELOTO(HEKEL I BERTRAND RASEL ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .226

28. POTREBA OD DEFINIRAWE NA “BOG”, “SEBSTVO” ITN. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .231

29. [TO E SIGURNOST? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23930. DALI VERUVA[ VO BOG? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24631. RELIGIJA DALI TELEMATA E

“NOVA RELIGIJA”? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24932. KAKO VOOP[TO MO@E JOGIN DA BIDE

ZAGRI@EN? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25233. ZLATNATA SREDINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25534. TAO (1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25935. TAO (2) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26436. QUO STET OLYMPUS KADE @IVEAT

BOGOVITE, ANGELITE ITN. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27337. SMRT - STRAV - MAGI^KO SE]AVAWE . . . . . . . . . . . . .27538. @ENA-NEJZINATA MAGI^KA FORMULA . . . . . . . . .28139. PRORO[TVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29140. KOINCIDENCIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30341. DALI SME REINKARNACII NA

STARITE EGIP]ANI? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31042. TAA INTROVERZIJA NA “SEBSTVOTO” . . . . . . . . . . .31343. SVETIOT ANGEL ÛVAR - NE E VI[O SEBSTVO

TUKU OBJEKTIVNA LI^NOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32044. “SERIOZEN” STIL NA A.K. ILI OÎGLEDNA

NESERIOZNOST NA NEKOI OD MOITE ZABELE[KI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .325

45. NESERIOZNO ODNESUVAWE NAEDNA UÊNI^KA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .331

46. SEBI^NOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33847. REINKARNACIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34348. POUKI OD LIBER AL -TE[KI ZA PRIFA]AWE,

A SEPAK MORAME DA SE SLO@IME . . . . . . . . . . . . . .34949. TELEMITSKI MORAL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35550. A.K. I “MAJSTORITE” ZO[TO GO IZBRALE, ITN. .36251. KAKO DA SE PREPOZNAAT MAJSTORITE,

ANGELITE ITN., I KAKO TIE DEJSTVUVAAT . . . . .36952. FAMILIJATA:

DR@AVEN NEPRIJATEL BROJ EDEN . . . . . . . . . . . . . . . .38453. “MAJÎNSKA QUBOV” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39254. ZA NISKOSTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39855. PARI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40356. BRAK - SOPSTVENOST - VOENA POLITIKA . . . . . .40757. SU[TESTVATA [TO SUM GI VIDEL

SO MOITE FIZI^KI OÎ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41058. DALI ANGELITE NEKOGA[ SE PRESEKUVAAT

PRI BRIÊWETO? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41759. GEOMANTIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .422

60. VE[TINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42761. MO] I AVTORITET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43162. ELASTIÊN UM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43563. STRAV: LO[A ASTRALNA VIZIJA . . . . . . . . . . . . . . . . .43864. MAGISKA MO] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45165. ÔVEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45566. VAMPIRI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45767. VERA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46468. BO@JI BUKVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46969. PRVOBITEN GREV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47770. MORALNOST (1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48271. MORALNOST (2) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49172. OBRAZOVANIE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49773. “MONSTRUMI”, CRNCI, EVREI. ITN. . . . . . . . . . . . . . .51074. PRE^KI NA PATOT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .514

75. A...A... I PLANETATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52176 BOGOVI KAKO I ZO[TO SE PREKLOPUVAAT . . . . .53277. ISPLATLIVA RABOTA: ZO[TO? . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53678. ÛVSTVITELNI TO^KI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54179. NAPREDOK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55180. @IVOTOT E KOCKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55781. METODI NA VE@BAWE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56182. EPISTOLA PENULTIMA

DVATA PATA KON REALNOSTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56683. EPISTOLA ULTIMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .569

TELEMITSKI KNIGI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .577INDEKS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .581

PPrreeddggoovvoorr

Vo 1943.g., Alister Krouli se zapozna so dama, kojabidej}i ima{e slu{nato za negovoto golemo znaewe iiskustvo, go pobara negovoto mislewe za okultnite, spiri-tualnite i prakti~nite raboti.

Ovaa slu~ajna vrska rezultira{e so stimulativnarazmena na pisma. Toa go navede Krouli da pobara drugi damu postavuvaat sli~ni pra{awa. Rezultatot od toa e ovaakolekcija od preku osumdeset pisma, koi se izdadeni podnaslovot {to samiot go izbra, MAGIKA BEZ SOLZI.

Krouli ne gi za~uva kopiite od svoite prethodnipisma do gore-spomenatata dama, taka {to ne be{e vo sos-tojba da gi vklu~i vo kolekcijata, koja planira{e da jaizdade. Za sre}a tie se za~uvani i sega se vklu~eni voVovedot na ovaa kniga. Nivnata originalna forma ezadràna so formulite na otvorawe i zatvorawe, koiKrouli gi upotrebuva{e vo site svoi pisma.

Krouli na po~etokot planira{e knigata da janare~e “Alister Objasnuva S#” i go isprati slednovocirkularno pismo do svoite prijateli i u~enici, baraj}iod niv da sugeriraat temi koi{to bi trebalo da bidatvklu~eni.

ALISTER OBJASNUVA S>

Avtorot na KNIGATA NA TOT be{e mnogu zado-volen {to ima tolku mnogu pisma so blagodarnosti,pove}eto od èni, koi mu se zablagodaruvaat poradi“neizrazuvaweto na nerazbirliv jazik”, poradi “pravewetona seto toa tolku jasno, {to duri i jas so mojata ograni~enainteligencija moàm da go sfatam, ili barem mislam dekamoàm”.

Sepak i pokraj toa, Majstorot Terion mnogu godini~uvstvuva{e silna potreba za nekoe osnovno u~ewe koe bibilo pogodno za onie, koi tuku{to ja zapo~nale studijatana Magikata i nejzinite pomo{ni nauki, ili samo seinteresiraat za nea so namera da ja studiraat. Sekoga{

9

dava{e s# od sebe za da gi napravi svoite nameri jasni zaprose~no inteligentna i obrazovana li~nost, no duri ionie, koi sovr{eno go sfa}aat i koi celosno & senakloneti na negovata rabota, se sloùvaat deka vo ovojpogled toj ~esto ne uspeva{e.

Tolku za dijagnozata - sega za lekot!Eden genij, vdahnoven od bogovite, neodamna sugeri-

ra{e deka zagatkata bi moèla da bide re{ena do oprede-len stepen na stariot i dobro isproban na~in od “Dr.Brueroviot vodi~ vo Naukata”, t.e., preku naveduvawe naaspirantite da mu pi{uvaat na Majstorot, da postavuvaatpra{awa za problemite so koi prirodno se soo~uva sekoj~uvstvitelen istraùva~ i da go dobijat negoviot odgovorvo forma na pismo. “[to e toa?”, “Zo{to bi trebalo da jazamoruvam svojata glava poradi toa?”, “Koi se negoviteprincipi?”, “Kakva korist ima od toa?”, “Kako da po~nam?”i sli~no.

Ovoj plan e staven vo akcija so ideja temite da sepokrijat od sekoj moèn agol. Stilot e razgovoren i te~en,tehni~kite izrazi se ili vnimatelno izbegnati ili naj-gri`livo objasneti, a pismoto ne e vklu~uvano vo seriite,s# dodeka pra{uva~ot ne izrazil zadovolstvo.Sedumdesetina dosega napi{ani pisma, izgleda deka s#u{te imaat praznini vo demonstracijata, kako onie belimesta na mapata od Svetot, koi izgledaa mnogu privle~nopedesetina godini porano.

“Ovoj memorandum e so cel da ja pobara tvojatasorabotka i poddr{ka. Kon nego e dodadena lista, kojanakratko ja pokaùva temata na sekoe ve}e napi{anopismo. Ako misli{ deka nekoe od ovie pisma }e ti pomogneokolu tvoite problemi, otpe~atena kopija vedna{ }e tibide ispratena... Ako saka{ da znae{ ne{to nadvor oddelokrugot, isprati go tvoeto pra{awe (koe treba da bideizneseno kolku e mo`no pocelosno i pojasno)...Odgovorotbi trebalo da go dobie{, ako nema problemi, za pomalku odeden mesec.... Namerata e na kraj da se izdade serija od pismavo forma na kniga”.

Ova sega ve}e e napraveno.

Karl J. GermerFrater Saturnus X°

Frater Superior, O.T.O.Januari, 1954.g.Hampton, Wu Xersi

10

Alister Krouli

PPIISSMMAA PPII[[UUVVAANNII OODD MMAAJJSSTTOORROOTT TTEERRIIOONNDDOO EEDDEENN SSTTUUDDEENNTT

Pismo A19 mart 1943

Cara Soror1,Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.

Mi be{e mnogu milo da zaklu~am od na{iotv~era{en razgovor deka seriozno se stremi{ da mu seposveti{ na Golemoto Delo i toa so vistinski duh. Tvojatakritika za prethodnite iskustva vo tekot na tvoite avan-turi se pokaà deka e osobeno razumna i pravi~na. Kako{to ti vetiv, go pi{uvam ova pismo za da razjasnam nekolkuprakti~ni problemi za koi nemavme vreme da diskutirame,a koi, vo sekoj slu~aj mislam deka e podobro da gi obrabo-time po pat na dopi{uvawe.1.Od prvostepena va`nost e da go sfati{ mojot stav. Ne evoop{to pogre{no da me prifati{ kako u~itel, no sigurnoe deka toa moè da dovede i do zbrka; kolega-student, iliako ti e pomilo kolega-sopatnik, e mnogu posoodveten ter-min.

Kulminacijata na mojot ìvot be{e ona {to e poz-nato kako Kairsko Delo, opi{ano do najsitni detali voRamnodnevica na Bogovite2. Vo toa vreme najgolemiot delod Knigata na Zakonot3 be{e potpolno nerazbirliv zamene, a dobar del, posebno tretoto poglavje, mi be{e krajnoantipati~en. Se borev protiv ovaa kniga so godini, no se

11

1 prev. lat. Draga Sestro.2 The Equinox of the Gods.3 The Book of the Law.

pokaà deka e neodoliva.Ne mislam deka bespri~inski se falam koga velam

deka moeto istraùvawe mi be{e od najgolema vrednost iva`nost za prou~uvaweto na predmetot Magika iMisticizmot voop{to, osobeno moeto obedinuvawe narazli~nite sistemi na misli od svetot, a posebno moetopoistovetuvawe na sistemot Ji Xing so Kabalata. No, teuveruvam deka celoto moe ìvotno delo, pa i iljadapatiumnoèno, ne bi bilo vredno za desetina od edna edinstve-na re~enica od Knigata na Zakonot.

Mislam deka treba da ima{ primerok odRamnodnevica na Bogovite i od Knigata na Zakonot danapravi{ predmet na konstantno studirawe. Vrednosta{to moèbi ja poseduva moeto delo, za tebe ne treba dapretstavuva ni{to drugo, osven pomo{ vo interpretacija-ta na taa kniga.

2. Moèbi so tek na vreme }e saka{ edna kopija odOsum lekcii za Joga, zatoa ostavam nastrana eden primerokdokolku posaka{ da ja ima{.

3. [to se odnesuva na O.T.O., veruvam deka moàm danajdam edna skripta so site slu`beni dokumenti. Ako ja naj-dam, }e ti ja dadam za da gi pro~ita{ i toga{ }e moè{ daodlu~i{ dali saka{ da pristapi{ kon Tretiot Stepen naRedot. Ako odlu~i{ da pristapi{, sekako bi trebalo da japomineme skriptata so Ritualite i da ti go objasnamzna~eweto na celata rabota; patem }e ti ja soop{tamvistinskata tajna i su{tinskoto znaewe, koe obi~natamasonerija ne go poseduva.

4. Horoskop; voop{to ne sakam da go pravam; no toae del od dogovorot so Golemiot Rizni~ar na O.T.O., sporedkoj, vo slu~ai vredni za razgleduvawe, treba i toa da goprezemam, ako moram. Pretpo~itam da go zadràm kaj sebeza da moàm da go konsultiram vo idnina, dokolku nekojzna~aen nastan go bara toa.

A sega za edna navistina va`na rabota.Edinstvenata rabota, pokraj Knigata na Zakonot, koja e na~elo vo sekoja bitka. Kako {to ti rekov i v~era, od najgole-ma va`nost e posvetuvaweto, bez bilo kakvo kolebawe, nas# {to nekoj e i na s# {to nekoj ima, na Golemoto Delo. Toa

12

Alister Krouli

mora sekoga{ da se ima na um, a na~inot da se napravi toa epraksata na Liber Resh vel Helios, sub figura CC, str 425-426 voMagika. Postoi i druga pokompletna verzija na tieOboùvawa, no i gorniot tekst e zadovolitelen. Bitno e dane zaborava{. Bi trebalo da ti gi pokaàm znacite igestovite, koi gi sledat zborovite.

Isto taka, poèlno e pred zapo~nuvawe na sekojobrok da pomine{ niz sledniov dijalog: tropni 3:5:3; ire~i: “Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel zakon”;li~nosta od drugata strana na masata pra{uva: “[to e tvojavolja?”, a ti: “Moja volja e da jadam i pijam”, toj: “So kojacel?”, ti: “Da go zajaknam moeto telo”, toj: “So koja cel?”,ti: “Za da moàm da go izvedam Golemoto Delo”, toj:Qubovta e zakon, qubov pod volja”, ti so edno tropnuvawe:“Da po~neme”. Koga si sama, napravi monolog od ova: trop-ni 3:5:3 Pravi {to . . .[to e. . itn. . . . da go zajaknam moetotelo . . . da moàm da go izvedam . . .qubovta e . . .Tropni ipo~ni da jade{.

Nevozmo`no e da se prenaglasi va`nosta odredovnoto izveduvawe na ovie mali ceremonii i treba da sebide {to e mo`no poprecizen vo odnos na vremeto na izve-duvawe. Ne treba da ti pre~i da zastane{ vo sredina na soo-bra}aen mete`, bez ogled dali ima kamioni ili ne i da giizvede{ Oboùvawata; i ne treba da ti pre~i da go stavi{vo nezgodna situacija gostinot ili doma}inot, ako toj ilitaa se pokaè deka ne go znaat nivniot del od dijalogot.Moèbi tokmu zatoa {to izgledaat tolku trivijalni ibezna~ajni, ovie raboti ovozmoùvaat odli~en trening.Tie n# u~at na koncentracija, budnost, moralna i socijalnahrabrost i mnogu drugi doblesti.

Kako sovr{ena dama }e sitni~aram do kraj.Apsolutno e neophodno da se zapo~ne magi~ki dnevnik i dase vodi sekojdnevno. Zapo~nuva{ so osvrt na tvojot ìvot,odej}i nazad duri i pred tvoeto ra|awe, s# do tvoite pred-ci. Vo soglasnost so ve`bite, koi moèbi }e gi odbere{ dagi prifati{ podocna, dadeni vo Liber Thisarb, sub figuraCMXIII, mora{ da najde{ odgovor na pra{aweto: “Kako senajdov na ova mesto, vo ova vreme i kako sum vklu~ena voovaa posebna rabota?” Kako {to }e vidi{ od knigata, so

13

Magika bez solzi

toa }e zapo~ne{ da otkriva{, koja si, vsu{nost, ti imoèbi }e dojde{ do oìvuvawe na se}avawata od prethod-nite inkarnacii.

Bidej}i ti e te{ko da doa|a{ vo grad, osven vo retkii nepravilni intervali, bi ti predloìl plan, koj ve}e sepokaà uspe{en, a toj e - po edno pismo vo nedelata. ElifasLevi go prave{e toa so baronot Spedalieri i taa kore-spondencija e edno od najinteresnite negovi dela. Ti gipostavuva{ onie pra{awa na koi saka{ odgovor, a jas giodgovaram najdobro {to moàm. Se razbira deka }e dodadamnekoi spontani zabele{ki, koi bi moèle da bidat pottik-nati od nekoi moi razmisluvawa za tvoeto napreduvawe ipregleduvawe na tvojot magi~ki dnevnik. A, se razbira, tojtreba da bide pi{uvan samo od ednata strana, za da moèdrugata da ostane slobodna za moite komentari, bi trebaloi da se dogovorime da bide pregleduvan vo redovni inter-vali.

Qubovta e zakon, qubov pod volja.Bratski,

666

14

Alister Krouli

Pismo E

4 septemvri 1943

Cara Soror,Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.

“Neka bide” (namesto “Pravi {to ti e volja e . . .”), ane “e”. Vidi Liber AL, I:36,54 i II:54. Ne mi se obra}aj so“Majstor Perdurabo”: vidi vo Magika, str XXIX. “CareFrater” e dovolno.

777 prakti~no ne moè da se kupi: primerok iznesu-va 10 £ ili taka nekako. Re~isi site va`ni korespondenciise vo Magika, tabela I. Drugite dve knigi ve}e ti seisprateni. “Razrabotka na igri so broevi”. @al mi e {to nemoè{ da vidi{ pove}e od toa. Koga }e bide{ podobroopremena, }e vidi{ deka Kabalata e najdobro (re~isi edin-stveno) sredstvo so pomo{ na koe moè da se identifikuvanekoja inteligencija. A Gematriskite metodi sluàt zaotkrivawe na duhovnite vistini. Broevite se splet nastrukturata na Univerzumot, a nivnite relacii se na~in naizrazuvawe na na{eto Razbirawe na toa. Vo gr~kiot ihebrejskiot jazik ne postoi drug na~in na zapi{uvawe nabroevite; na{ite 1, 2, 3, itn., doa|aat preku Arapite odFeni~anite. Od gr~kiot i hebrejskiot jazik ne ti e potreb-no ni{to pove}e osven ovie vrednosti, nekoi sveti zborovi(znaeweto raste preku upotreba) i lista na prepora~aniknigi.

Na studentot ne moè da mu se postavat zada~i {tose nadvor od osnovite, koi ti gi davam, a ovaa koresponden-cija }e se oblikuva jasno sama po sebe. Navistina ima{pove}e rabota otkolku {to moè{ da postigne{. Jas samo

33

moàm da ti kaàm koi se vistinskite zada~i od stotinadrugi, spored tvoite reakcii od tvoeto prou~uvawe ive`bi.

“Oziris vo Amenti” - vidi ja Knigata na Mrtvite.Mislev deka bi moèla da se obide{ da najde{ para-lelizam pome|u negovite patuvawa i Patot na Inicijacija.

Astralno patuvawe - razvojot na Astralnoto Telo eneophoden za istraùvawe; i nad seto toa e, postignuvawe-to na “Znaewe i Razgovor so Svetiot Angel ûvar”.

Treba da mi go pokaè{ tvoeto izveduvawe naRitualot na Pentagram; verojatno pravi{ gre{ki. Jas, serazbira, }e te sprovedam vnimatelno niz O.T.O. ritualitedo IIIo, {tom }e stane{ prili~no zapoznaena so niv.Planot na stepenite e sleden:

0o - Privlekuvawe kon Solarniot Sistem.Io - Ra|awe.IIo - @ivot.IIIo - Smrt. IVo - “Voshituvawe”.P.I. - “Anihilacija”.Vo - IXo - Napredno objasnuvawe na IIo so posebno upatuvawena centralnata tajna na prakti~nata Magika.

Taka toa nema vrska so sistemot na A...A... i Drvotona @ivotot. Se razbira, sepak postojat nekoi sli~nosti.

Vo odnos na tvojot predloèn metod na u~ewe: si jasfatila mojata zamisla prili~no dobro. Me|utoa, nikoj nemoè da te “pomine niz” Stepenite na A...A.... Stepenite gipotvrduvaat tvoite dostignuvawa kako {to se zdobiva{so niv; potoa se pojavuva nova zada~a. Vidi vo Edna yvezdana vidikot.


666

34

Alister Krouli

11

[to e Magika?Cara Soror,

Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.

[to e Magika? Zo{to ~ovek da ja studira ili prak-tikuva? Sosema prirodno; o~igledni vovedni pra{awa zasekoj predmet. Sigurno e deka morame seto ova da go napra-vime kristalno jasno; ne pla{i se deka nema da uspeam da jaiznesam celata rabota kolku {to e mo`no pokoncizno, no icelosno, ubedlivo i lucidno, vo ramkite na moitemo`nosti.

Vo sekoj slu~aj ne treba da gubam vreme za da tikaùvam {to ne e Magika; ili da ti raskaùvam kakodo{lo do toa ovoj zbor pogre{no da se upotrebuva zama|ioni~arski trikovi i za la`ni ~uda, koi se izveduvaati do den denes, bez razlika, dali vo ramkite ili nadvor odRimskata verska zaednica, pred praznoglaviot sobir napobo`ni imbecili.

Prvo, dozvoli mi Evklidova metoda i zakopaj go svo-jot nos vo Definicijata, Postulatot i Teoremite, koi sedadeni vo mojata obemna (no, za àl! premnogu napredna istru~na) Rasprava za ovoj predmet. Da po~neme!

DEFINICIJA.

Magikata e Nauka i Umetnost za predizvikuvawePromeni vo soglasnost so Voljata.

(Objasnuvawe: Mojata Volja e da go izvestam Svetot zanekoi fakti od moeto znaewe. Zatoa zemam “magiski

45

oru`ja”, pero, mastilo i hartija; pi{uvam “inkantacii”- ovie zborovi na “magiski jazik” t.e, ona {to moàt dago razberat lu|eto, koi sakam da gi podu~am. Ponatamugi povikuvam “duhovite” kako {to se pe~atarite, izda-va~ite, kniàrite i taka natamu i gi prinuduvam da japrenesat mojata poraka na ovie lu|e. Na toj na~in,sostavuvaweto i distribucijata e akt na MAGIKA sokoja predizvikuvam Promenite da se ostvarat vo soglas-nost so mojata Volja1).

II. POSTULAT.

SEKOJA sakana Promena moè da bide postignataso primena na soodveten vid i stepen na Sila na soodvetenna~in preku soodvetna sredina na soodveten predmet.

(Objasnuvawe: Sakam da podgotvam unca Zlaten Hlorid.Moram da zemam soodveten vid na kiselina, nitro-hidrohlorna i nitu edna druga, vo dovolna koli~ina i sosoodvetna Sila i da ja stavam vo sad, koj nema da seskr{i, da prote~e ili da korozira, t.e koj nema dapredizvika nesakani rezultati, so neophodna koli~inaod Zlato, itn. Sekoja Promena ima svoi uslovi. Sporedna{ata sega{na sostojba na znaewe i mo} nekoi promenine se mo`ni vo praksa; na primer, ne moème da predi-zvikame zatemnuvawe na Sonceto, ili da preobrazimeolovo vo kalaj, ili da sozdavame lu|e od pe~urki. No,teoretski e mo`no vo bilo koj objekt da se predizvikabilo kakva promena za koja toj objekt e sposoben popriroda; a uslovite se opfateni so gorespomenatiotpostulat).

III. TEOREMI.Sekoj nameren akt e Magiski Akt.2

(Objasnuvawe: Vidi ja “Definicijata” gore).2. Sekoj uspe{en akt e vo soglasnost so postulatot.3. Sekoj neuspeh dokaùva deka eden ili pove}e

46

Alister Krouli

1 Krouli. Pod “nameren” podrazbiram “volen”. No duri i nenamernite~inovi vsu{nost ne se sosema takvi. Taka, di{eweto e ~in na Voljata-za-ìvot. 2 Krouli. Vo edna smisla Magikata moè da se definira kako ime dade-no na Naukata od prostiot narod.

uslovi od postulatot ne bile ispolneti.(Objasnuvawe: Moèbi ima gre{ka vo razbiraweto naslu~ajot; isto kako {to lekarot moè da postavipogre{na dijagnoza i negovoto le~ewe da mu na{teti nanegoviot pacient. Moè da ima gre{ka vo primenata napravilen vid na sila, isto kako {to selanec moè da seobiduva da gasne elektri~na svetilka so duvawe. Moèda ima gre{ka vo primenata na soodveten stepen odsilata, isto kako {to bora~ot ima nepravilen zafat.Moè da ima gre{ka vo primenata na silata na sood-veten na~in, isto kako {to se podnesuva ~ek napogre{en {alter vo bankata. Moè da ima gre{ka voupotrebata na pravilno sredstvo, kako vo slu~ajot naLeonardo da Vin~i, koga otkri deka negovoto remekdelo is~eznalo. Silata moè da bide primeneta nanesoodveten predmet; na primer, ~ovek se obiduva daskr{i kamen, mislej}i deka e orev).

4. Prviot uslov za predizvikuvawe na sekoja prome-na e potpolno kvalitativno i kvantitativno sfa}awe nauslovite.

(Objasnuvawe: Najrasprostraneta pri~ina za neuspeh voìvotot e nepoznavaweto na svojata Vistinska Volja,ili na na~inot na koj treba da se izvr{i taa Volja.ôvek moè da se zamisluva sebesi slikar i da gopotro{i ìvotot, obiduvaj}i se toa i da bide; ili moèda bide navistina slikar, a sepak da ne uspee da go sfatitoa i da gi proceni te{kotiite koi se svojstveni za taakariera).

5. Vtor uslov za predizvikuvawe na nekoja promena eprakti~nata sposobnost da se postavat vo pravilnodvièwe neophodnite sili.

(Objasnuvawe: Bankarot moè da ima sovr{en uvid vodadenata situacija, a sepak da nema odlu~nost ilifinansiski sredstva, koi se potrebni za da ja isko-risti).

6. “Sekoj ~ovek i sekoja èna e yvezda”. So drugizborovi, sekoe ~ove~ko su{testvo po priroda e samostojnaedinka so sopstven karakter i sopstveno dvièwe.

7. Sekoj ~ovek i sekoja èna imaat pat, koj zavisidelumno od li~nosta, a delumno od okolinata, koja eprirodna i neminovna za sekoj. Sekoj, koj e istisnat od svo-

47

Magika bez solzi

jot pat, ili poradi nerazbirawe na samiot sebe, ili poradiprotivewe od okolinata, doa|a vo sudir so poredokot naUniverzumot i poradi toa strada.

(Objasnuvawe: ôvek moè da misli deka negovadol`nost e da raboti na odreden na~in, so pomo{ navoobrazena pretstava za sebesi, namesto da ja istraùvasvojata vistinska priroda. Na primer, èna moè da seunesre}i do krajot na ìvotot, mislej}i deka pove}esaka qubov od op{testvenata polo`ba i vice versa.Nekoja èna moè da ostane so ne~uvstvitelen soprug, abi bila navistina sre}na na mansarda so qubovnikot,dodeka druga moè da pravi od sebe budala voromanti~no begstvo so qubovnikot, koga nejziniteedinstveni vistinski zadovolstva se vo vodeweto namodnite aktivnosti. Isto taka, mom~eto moè instik-tivno da ~uvstvuva deka treba da odi na more, dodekanegovite roditeli baraat da stane lekar. Vo takovslu~aj, toj }e bide neuspe{en i nesre}en vo medicinata).

8. ôvekot, ~ija svesna volja e vo sudir so negovataVistinska Volja zaludno tro{i sila. Toj ne moè da se nade-va deka uspe{no }e vlijae na svojata okolina.

(Objasnuvawe: Koga vo nekoja zemja besnee Gra|anskaVojna, taa ne e vo sostojba da prezeme invazija na drugizemji. ôvekot, koj ima rak ja upotrebuva svojata hranapodednakvo za sebe i za neprijatelot, koj e del od nego.Toj naskoro ne uspeva da se sprotivstavi na pritisokotod svojata okolina. Vo prakti~niot ìvot, ~ovekot, kojgo raboti ona {to sovesta mu veli deka e pogre{no, }ego pravi toa mnogu neve{to. Na po~etokot!)

9. ôvek, koj ja izvr{uva svojata Vistinska Volja epotpomognat od inercijata na Univerzumot.

(Objasnuvawe: Prviot princip na uspeh vo evolucijata edeka li~nosta treba da bide verna na svojata priroda iistovremeno da se prisposobi na svojata okolina).

10. Prirodata e neprekinat fenomen, ottuka neznaeme kako rabotite se povrzani vo site slu~ai.

(Objasnuvawe: ôve~kata svest zavisi od svojstvata naprotoplazmata, ~ie{to postoewe zavisi od bezbrojnitefizi~ki uslovi, koi se svojstveni za ovaa planeta; aovaa planeta e odredena od mehani~kiot balans naceliot materijalen Univerzum. Potoa, moème dakaème deka na{ata svest pri~inski e povrzana so

48

Alister Krouli

najoddale~enite galaksii; pa sepak, ne znaeme ni kako sepojavuva, od ili so molekularnite promeni vo mozokot).

11. Naukata ni ovozmoùva da ja iskoristime pred-nosta na kontinuitetot na Prirodata preku empiriskaprimena na odredeni principi, ~ie zaemno dejstvovklu~uva vo sebe razli~ni vidovi na idei, koi se povrzaniedna so druga na na~in {to e nadvor od na{eto sega{nosfa}awe.

(Objasnuvawe: Nie sme vo sostojba da gi osvetlimegradovite so prakti~ni metodi. Nie ne znaeme {to esvesta i kako e povrzana so rabotata na muskulite; {toe elektri~nata energija i kako e povrzana so ma{inite,koi ja sozdavaat; a na{ite metodi zavisat od presmetki,koi opfa}aat matemati~ki idei, koi nemaat korespon-dencii so Univerzumot {to ni e poznat3).

12. ôvekot ne ja znae prirodata na svoeto bitie isvojata mo}. Duri i negovata pretstava za negoviteograni~uvawa e zasnovana na iskustvoto od minatoto, isekoj ~ekor vo negoviot napredok go pro{iruva negovotocarstvo. Zatoa ne postoi pri~ina da se postavuvaat teoret-ski granici4 na ona {to bi moèl da bide, ili na ona {tobi moèl da go napravi.

(Objasnuvawe: Pred dve generacii se pretpostavuva{edeka e teoretski nemo`no ~ovek nekoga{ da go osoznaehemiskiot sostav na nepodvi`nite yvezdi. Poznato edeka na{ite setila se prisposobeni da primaat samobeskrajno mal del od mo`niot iznos na vibracii.Sovremenite instrumenti ni ovozmoìja da otkriemenekoi od ovie natsetilni (vibracii) preku indirektnimetodi, i duri da gi iskoristime nivnite neobi~niosobini za da mu sluàt na ~ovekot, kako vo slu~ajot sozracite na Herc i Rendgen. Kako {to re~e Tindal, ~ovekmoè vo sekoj moment da nau~i da gi percepira i da giiskoristi vibraciite od site sfatlivi i nesfatlivividovi. Pra{aweto na Magikata e pra{awe na otkri-vawe i iskoristuvawe na dosega nepoznatite sili vo

49

Magika bez solzi

3 Krouli. Na primer, izrazite “iracionalen”, “nerealen” i“beskone~en”.4 Krouli. T.e., osven - moèbi - vo slu~ajot na logi~ki apsurdnipra{awa, kako onie vo koi Sholasti~arite raspravaat za “Bog”.

prirodata. Znaeme deka tie postojat i ne moème da sesomnevame vo mo`nosta na mentalnite i fizi~kiteinstrumenti, koi se sposobni da ne dovedat vo vrska soniv).

13. Sekoj ~ovek e pomalku ili pove}e svesen dekanegovata individualnost opfa}a nekolku redovi na pos-toewe, duri i koga tvrdi deka negovite suptilni principise samo odlika na promenite vo negovoto fizi~ko telo.Moè da se pretpostavi deka sli~en poredok vaì za cela-ta priroda.

(Objasnuvawe: ôvek ne ja me{a bolkata od zabobolka sognieweto, koe go predizvikuva. Neìvite predmeti se~uvstvitelni na nekoi fizi~ki sili, kako {to se elek-tri~nata i termi~kata sprovodlivost; no nitu vo nasnitu vo niv - kolku {to znaeme - ne postoi nekoe direk-tno svesno percepirawe na ovie sili. Spored toa, sitematerijalni pojavi gi sledat nezabele`livi vlijanija;nema pri~ina zo{to da ne vlijaeme na materijata sopomo{ na ovie suptilni energii, kako {to pravime sopomo{ na nivnite materijalni osnovi. Vsu{nost, nieupotrebuvame magnetna sila za pridviùvawe na èle-zoto i son~evo zra~ewe za reproducirawe na sliki).

14. ôvekot e sposoben da bide i da koristi s# {topercipira, za{to seto ona {to go gleda na odreden na~in edel od negovoto bitie. Taka, toj moè da go podjarmi celiotUniverzum za koj e svesen pod svoja Volja.

(Objasnuvawe: ôvekot ja upotrebi pretstavata za Bogza da go nametne svoeto odnesuvawe, za da se stekne somo} nad bliskite, za da gi opravda svoite zlostorstva iza bezbroj drugi celi, vklu~uvaj}i ja i onaa da se rea-lizira sebesi kako Bog. Toj gi upotrebi iracionalnitei nerealni koncepcii od matematikata za da mu pomog-nat pri sostavuvaweto na mehani~kite napravi. Toj jaupotrebi svojata moralna sila za da vlijae na postap-kite duri i na divite ìvotni. Toj go upotrebi svojotpoetski genij za politi~ki celi).

15. Sekoja sila vo Univerzumot e sposobna da se pre-obrazi vo sekoj drug vid so upotreba na soodvetni sredstva.Ottuka, postoi neiscrpna rezerva od sekoj poseben vid nasila, koja moè da ni bide potrebna.

50

Alister Krouli

(Objasnuvawe: Toplinata moè da bide preobrazena vosvetlina i elektri~na energija, ako se koristi da jadviì dinamo-ma{inata. Vibraciite na vozduhotmoàt da bidat upotrebeni za ubivawe na lu|e, ako toaim go naredime, otkako so govor sme im gi razgorelevoinstvenite strasti. Halucinaciite, koi se povrzaniso tainstvenite energii na seksot, rezultiraat vo po-stojano prodolùvawe na vidot).

16. Primenata na sekoja dadena sila vlijae na siteredovi bitija, koi postojat vo predmetot vrz koj e primene-ta, bez razlika na koj od ovie redovi e direktno vlijaeno.

(Objasnuvawe: Ako udram ~ovek so kama, negovata svest,a ne samo negovoto telo, e pod vlijanie na moeto delo;iako kamata, kako takva, nema direktna vrska so toa. Nasli~en na~in, mo}ta od moite misli moè da vlijae naumot od drug ~ovek, taka {to }e producira dalekuse`nifizi~ki promeni vo nego, ili kaj drugite preku nego).

17. ôvekot moè da nau~i da ja koristi sekoja sila,taka {to }e mu sluì za ostvaruvawe na koja bilo cel,koristej}i gi goreiznesenite teoremi.

(Objasnuvawe: ôvek moè da upotrebi bri~ za da vodismetka za svojot govor, upotrebuvaj}i go za da se prese~esebesi {tom nepromisleno }e izusti odreden zbor. Tojmoè da ja postigne istata cel, ako odlu~i sekoj nastanod negoviot ìvot da go potsetuva na konkretna rabota,pravej}i ja sekoja impresija po~etna to~ka na povrzaniserii od misli, koi zavr{uvaat na taa rabota. Moè,isto taka, da gi posveti site svoi sili na nekoja poseb-na rabota, odlu~uvaj}i da ne raboti ni{to {to e vosprotivnost so toa i sekoj ~in da go naso~i kon ostvaru-vawe na taa rabota).

18. Toj moè da ja privle~e kon sebe sekoja sila voUniverzumot, taka {to od sebesi }e napravi pogodenpriemnik za nea, }e ostvari vrska so nea i }e gi podrediuslovite za da ja prisili nejzinata priroda da te~e konnego.

(Objasnuvawe: Ako sakam ~ista voda za piewe, kopambunar na mesto kade postoi podzemna voda; ja spre~uvamda protekuva vo drug pravec; i gi podreduvam rabotitena toj na~in za da gi iskoristam zakonite na hidrosta-

51

Magika bez solzi

tikata na koi se pokoruva vodata za da go ispolnambunarot).

19. ôve~koto ~uvstvo za sebe kako odvoen i spro-tivstaven na Univerzumot, e pre~ka za sproveduvawe nastruite na Univerzumot. Toa go izolira.

(Objasnuvawe: Popularniot lider e najuspe{en kogazaborava na sebe i ja pameti samo “Kauzata”.Koristoqubivosta doveduva do qubomora i rascep.Koga organite na teloto go istaknuvaat svoeto prisu-stvo na poinakov na~in od tivkoto zadovolstvo, toa eznak deka se bolni. Edinstveniot isklu~ok e organot zareprodukcija. Pa sepak, duri i vo ovoj slu~aj negovotoistaknuvawe nosi potvrda za nezadovolstvo so sebe,bidej}i ne moè da ja izvr{i svojata funkcija dodeka nee nadopolnet so soodveten organ od drug organizam).

20. ôvekot moè da gi privle~e i iskoristi samoonie sili za koi toj e navistina pogoden.

(Objasnuvawe: Ne moè{ da napravi{ svileno }ese oduvo na matorica. Vistinskiot nau~nik u~i od sekojapojava. Me|utoa, Prirodata e nema za licemerot; za{tovo nea nema ni{to la`no5).

21. Vo su{tina ne postoi granica za obemot navrskite na nekoj ~ovek so Univerzumot; za{to {tom ~ovek}e se soedini so nekoja ideja, merkata prestanuva da postoi.Sepak, negovata mo} da ja iskoristi taa sila e ograni~enaod negovata mentalna mo} i kapacitet, i okolnostite odnegovata ~ove~ka okolina.

(Objasnuvawe: Koga ~ovek }e se vqubi, celiot svet zanego stanuva bezgrani~na i seprisutna qubov; no nego-vata misti~na sostojba ne e zarazna; negovite drugari seili razveseleni ili voznemireni. Toj na drugi moè daim go prenese dejstvoto {to qubovta go ima vrz negosamo so pomo{ na svoite umstveni i fizi~ki osobini.Taka, Katul, Dante i Svinbern ja napravile svojata

52

Alister Krouli

5 Krouli. Ne e zabele{ka ako se kaè deka licemerot e del odPrirodata. Toj e “endotermi~ki” proizvod, razedinet vo sebe, sostreme` da se raspadne. Toj nasekade }e gi gleda svoite osobini i taka }edobie sosema pogre{no sfa}awe za pojavite. Pove}eto religii od mina-toto propadnaa poradi toa {to o~ekuvaa Prirodata da se usoglasi sonivnite ideali za pristojno odnesuvawe.

qubov mo}en dvigatel na ~ove{tvoto, blagodarenie nasvojata mo} da gi izrazat svoite misli za temata somuzikalen i elokventen jazik. Isto taka, Kleopatra idrugite lu|e na vlast ja oblikuvaa sudbinata na mnogudrugi lu|e, dozvoluvaj}i qubovta da vlijae na nivnitepoliti~ki akcii. Magi~arot, bez razlika kolku dobrouspeva vo kontaktiraweto so tajnite izvori na energijavo prirodata, niv moè da gi koristi samo vo obemot{to go dozvoluvaat negovite intelektualni i moralniosobini. Komunikacijata na Muhamed so Gabriel bilauspe{na samo poradi negovoto dràvni{tvo, voenave{tina i vozvi{enosta na negovata zapoved nadArapite. Otkritieto na Herc na zrakot, koj sega goupotrebuvame za bezì~na telegrafija bilo sterilno,s# dodeka ne bilo reflektirano preku umovite i volja-ta na lu|eto, koi moèle da ja sfatat negovata vistinai da ja sprovedat na delo so pomo{ na mehani~ki iekonomski instrumenti).

22. Sekoja individua vo su{tina e dovolna na samatasebe. No, taa e nezadovolna so sebe, s# dodeka ne vospostavipravilen odnos so Univerzumot.

(Objasnuvawe: Mikroskopot, kolku i da e sovr{en, ebeskorisen vo racete na divjakot. Poetot, kolku i da evozvi{en, mora da & se nametne na svojata generacija akosaka da uìva vo sebesi (duri i da se razbere sebe), kako{to teoretski bi trebalo da bide).

23. Magikata e Nauka za razbirawe na samiot sebe isopstvenite sostojbi. Taa e Umetnost na primena na toarazbirawe na delo.

(Objasnuvawe: Palkata za golf treba da pridviìodredena topka na poseben na~in vo posebni okolnosti.Niblick treba retko da se upotrebuva na T-potpira~, istokako {to Brassie ne se koristi na rabot od dupkata sopesok. Sepak, upotrebata na sekoja palka bara ve{tinai iskustvo).

24. Sekoj ~ovek ima neosporno pravo da bide ona {to e.(Objasnuvawe: Da se insistira nekoj drug ~ovek da sepokoruva na ne~ii standardi e zlodelo, ne samo vrz nego,tuku i vrz sebe, zatoa {to dvajcata u~esnici podednakvose vodeni od nu`nosta).

25. Sekoj ~ovek mora da se zanimava so Magika sekoj-pat koga dejstvuva ili duri i misli, za{to mislata e vna-

53

Magika bez solzi

tre{no delo ~ie{to vlijanie na krajot se prenesuva naakcijata, iako vo toj moment toa ne mora da izgleda taka.

(Objasnuvawe: I najmaloto dvièwe predizvikuvapromeni vo ~ove~koto telo i vo vozduhot okolu nego; tojja naru{uva ramnoteàta na celiot Univerzum, anegovite posledici traat ve~no niz celiot prostor.Sekoja misla, kolku i da e brzo zagu{ena ostava tragavrz umot. Taa sluì kako edna od pri~inite na slednitemisli i se stremi da vlijae na sekoja sledna rabota.Igra~ot na golf moè da izgubi nekolku jardi soprviot udar, u{te nekolku so drugiot i tretiot, moèda bide samo {est in~i predaleku od dupkata; no kra-jniot rezultat od ovie sitni nezgodi e razlikata priceliot udar i taka verojatno pome|u dobivaweto i gube-weto na poenot).

26. Sekoj ~ovek ima pravo, pravo na samoza{tita, dase ostvari sebesi do krajni granici6 .

(Objasnuvawe: Funkcija, koja e nesovr{eno izvedena nese o{tetuva samo samata sebesi, tuku i s# {to epovrzano so nea. Ako srceto se pla{i da ~uka za da ne govoznemiri crniot drob, toga{ drobot gladuva za krv imu se odmazduva na srceto so naru{uvawe na vareweto,koe pak, go naru{uva di{eweto od koe zavisi zdravjetona srceto).

27. Sekoj ~ovek treba da ja napravi Magikataosnoven princip na svojot ìvot. Toj treba da gi nau~inejzinite zakoni i da ìvee spored niv.

(Objasnuvawe: Bankarot treba da ja otkrie vistinskatasmisla na svoeto postoewe, vistinskiot motiv koj gouslovil izborot na taa profesija. Toj treba da go sfatibankarstvoto kako neophoden faktor vo ekonomskotoopstojuvawe na ~ove{tvoto, namesto samo kako biznis~ii celi se nezavisni od op{toto dobro. Toj treba danau~i da gi razlikuva la`nite vrednosti od vistin-skite i da ne se poveduva po slu~ajnite dvièwa, tuku da

54

Alister Krouli

6 Krouli. Lu|eto so “kriminalna priroda” ednostavno se vo sudir sosvoite vistinski Volji. Ubiecot ima Volja za ìvot; a negovata volja daubiva e la`na volja vo sprotivnost so negovata vistinska Volja, zatoa{to rizikuva da bide usmrten od Op{testvoto zaradi pokornosta na svo-jot kriminalen impuls.

gi razgleda rabotite od su{tinska va`nost. Takovbankar }e se dokaè sebesi kako superioren naddrugite; za{to toj nema da bide individua, koja eograni~ena od minlivi raboti, tuku sila na Prirodata,tolku neli~na, nedelliva i ve~na kako gravitacijata,trpeliva i nezapirliva kako plimata i osekata.Negoviot sistem nema da bide podloèn na panika, istokako {to zakonot na Inverzni Kvadrati ne e naru{enod Izborite. Toj nema da bide zagrièn za svoitedelovni raboti, za{to tie nema da bidat negovi; i zara-di ovaa pri~ina toj }e bide vo sostojba da upravuva soniv spokojno, so doverba na eden nabquduva~ koj ima bis-tar um, so inteligencija, koja e nezatemneta od li~niinteresi i mo} nesmalena od strast).

28. Sekoj ~ovek ima pravo da ja ostvari svojata voljabez strav deka taa moè da se sudri so voljata na drugite;za{to, ako toj e na svojata vistinska pateka, gre{ka e nadrugite ako se sudiraat so nego.

(Objasnuvawe: Ako ~ovek kako Napoleon navistina eodreden od sudbinata da vladee so Evropa, toj ne bi tre-balo da bide obvinet zaradi primenata na svoite prava.Bi bilo gre{ka da mu se sprotivstavi{. Onoj {to pravitaka }e napravi gre{ka kon svojata sudbina, osvenmoèbi ako za nego e neophodno da gi nau~i lekciite naporazot. Sonceto se dviì vo vselenata bez pre~ki.Poredokot na Prirodata obezbeduva orbita za sekojayvezda. Sudirot dokaùva deka nekoj zastranil od svojotpat. No, kolku pove}e ~ovek se drì do svojot vistinskipat, toj dejstvuva posilno, i tolku im e pote{ko nadrugite da se vme{aat vo negoviot pat. Negoviot primer}e im pomogne da gi najdat svoite pati{ta i daprodolàt po niv. Sekoj ~ovek, koj stanuva Magi~ar, impomaga na drugite da pravat sli~no. Kolku pocvrsto iposigurno se dviàt lu|eto i kolku pove}e takvata ra-bota e prifatena kako standard na moralnost, tolku epomal sudirot i konfuzijata, koi go spre~uvaat~ove{tvoto).

Dobro, ovde zavr{uva Prvata Lekcija.Mi se ~ini deka ova ja pokriva osnovata sosema

dobro; vo sekoj slu~aj ova e ona {to imam da go kaàm koga

55

Magika bez solzi

na dneven red e seriozna analiza.Me|utoa, postoi ograni~ena i konvencionalna smis-

la spored koja zborot moè da bide upotreben bez premnoguzastranuvawe od gornite filozofski pozicii. ôvek moèda re~e:

“Magikata e prou~uvawe i upotreba na onie formina energija koi se (a) posuptilni od obi~nite fizi~ko-mehani~ki vidovi, (b) dostapni samo na onie, koi se (vo ednaili druga smisla) “Inicijanti”. Se pla{am deka ova moèda zvu~i prili~no obscurum per obscurius7; no ova e eden odonie slu~ai, verojatno }e sretneme mnogu takvi vo tekot nana{ive istraùvawa, vo koj go sfa}ame, dovolno dobro zasite prakti~ni celi, ona {to go mislime, no koe ni izbeg-nuva s# pouspe{no, kolku pove}e se borime da go defini-rame nivnoto zna~ewe.

Moème da pomineme u{te polo{o ako se obidemeda gi razjasnime rabotite so pravewe na spisoci od nasta-nite vo istorijata, tradicijata, ili iskustvoto i klasifi-ciraj}i go ova kako da e, a ona kako da ne e, vistinskaMagika. Grani~nite slu~ai bi n# zbunile i izmamile.

No, bidej}i ja spomnav istorijata, mislam deka moèda pomogne ako po~nam direktno od drugiot del na tvoetopra{awe i da ti dadam kratok opis na Magikata od minato-to, sega{nosta i idninata onaka kako {to e videna od vna-tre. Koi se principite na “Majstorite”? [to se obiduvaatda napravat? [to pravele vo minatoto? Koi sredstva giupotrebuvaat?

Za sre}a imam kratka studija, koja ja napi{al M.@erar Omon od Tunis pred nekoi dvaeset godini, koja gopokriva ovoj predmet dovolno razumno. Bev na maki dodeka go preveduvav od negoviot francuski, senadevam deka ne potsetuva premnogu na staroto traduttore,traditore8. Jas povtorno }e go razgledam, }e go podelam (kakoGalija) na Tri Dela i }e go pratam ponatamu.


666

56

Alister Krouli

7 prev. lat. objasnuvawe na nejasnost so ne{to {to e u{te ponejasno.8 prev. lat. preveduva~ite se predavnici

66

Trite [koli na Magikata (1)


Eve go prviot izvadok od veteniot esej na M. @erarOmon1; izvorniot naslov e “Trite [koli na Magikata”.(Nemoj da se luti{ {to ne e vo forma na li~no pismo).

Denes zna~eweto na poimot “Magika” se sfa}apogre{no. Napraveni se mnogu obidi da se definira, noverojatno najdobrata definicija na na{ata namera zaistorisko-ideolo{ko izlagawe }e bide ovaa: Magikata eNauka za Neizmernoto.

Toa e edno od mnogute ograni~eni odreduvawa na tojzbor; prisposobeno e na sega{nata namera.

Treba osobeno da se naglasi deka Magikata, koja etolku ~esto izme{ana so popularnoto sfa}awe na religi-jata, nema nikakva vrska so nea. Taa e vsu{nost, to~na spro-tivnost na religijata; taa e duri i pogolem i ponepomirlivneprijatel na religijata od Prirodnata Nauka.

Dozvolete ni ovaa razlika jasno da ja odredime.Magikata gi istraùva zakonite na Prirodata so

namera da gi upotrebi. Taa se razlikuva od “svetovnata”nauka samo po toa {to sekoga{ e ponapred od nea. Kako {topokaà Frejzer, Magikata e nauka vo eksperimentalen sta-dium; no taa moè da bide, a ~esto i e, pove}e od toa. Toa enauka, koja poradi ovaa ili onaa pri~ina ne moè da imbide iznesena na neposvetenite.

85

1 Krouli. Malku izmeni, samo malku, bea potrebni so tekot na vremeto.

Nasproti toa, religijata se obiduva da gi ignorirazakonite na prirodata, za koi smeta deka gi sozdala pret-postavena mo} ili da gi izbegne, povikuvaj}i se na taa pret-postavena mo}. Zatoa religiozniot ~ovek e nesposoben darazbere {to se, vsu{nost, zakonite na prirodata. (Tie segeneralizirawa na redot od nabquduvanite fakti).

Istorijata na Magikata nikoga{ ne bila serioznorazgleduvana. Prvata pri~ina e taa {to edinstveno inici-ranite, koi se zavetuvani so mol~ewe, znaat mnogu za nea;vtoro, sekoj istori~ar govorel za nekoi pove}e ili po-malku konvencionalni idei na Magikata, a ne za samataMagika. Me|utoa, Magikata go vodela svetot u{te pred nas-tanuvaweto na istorijata, makar i samo zaradi toa {toMagikata sekoga{ bila majka na naukata. Zatoa, od ogromnava`nost e da se napravi nekoj napor, da se razbere ne{to odnea; i zatoa ne e potrebno izvinuvawe za pi{uvaweto naovoj kratok pregled na nejziniot istoriski vid.

Sekoga{ postoele, barem vo sr`ta, tri glavni[koli na Filozofska praksa. (Go koristime zborot“filozofski” vo negovata stara dobra avtenti~na smisla,kako vo frazata “Filozofskite Trudovi na KralskotoDru{tvo za Unapreduvawe na Znaeweto”).

Voobi~aeno e tie tri [koli da se opi{uvaat kako@olta, Crna i Bela. Prvo, potrebno e da se predupredat~itatelite deka tie vo nieden slu~aj ne smeat da se me{aatso rasnite razliki vo bojata na koàta; a u{te pomalku seodnesuvaat na voobi~aenite simboli, kako na primer:òlti kapi, òlti ode`di, crna magija, belo ve{terstvo(witchcraft) i sli~no. Opasnosta e u{te pogolema, za{toovie analogii se ~esto isto tolku zalaùva~ki, kolku {toe i dokazot od nivnoto ispituvawe.

Ovie [koli pretstavuvaat tri potpolno razli~ni isprotivni teorii na Univerzumot, a ottuka i praksi naspiritualna nauka. Magiskata formula na sekoja [kola eisto tolku precizna kako i trigonometriskata teorema.Sekoja zema za osnova odreden zakon na Prirodata, a rabo-tata se uslo`nuva poradi faktot {to sekoja [kola voodredena smisla, gi priznava formulite na ostanatite dve,samo {to gi gleda na nekoj na~in kako nepotpolni, sekun-darni ili iluzorni. Sega, kako {to }e se potvrdi podocna,

86

Alister Krouli

poradi prirodata na svoite postulati @oltata [kola stoinastrana od drugite dve. No, Crnata i Belata [kola seko-ga{ se pove}e ili pomalku vo aktiven sudir; poradi toa{to tokmu vo ovoj moment toj sudir se pribliùva do kul-minacija, potrebno e da se napi{e ovoj esej. Adeptite naBelata [kola smetaat deka dene{nata opasnost za~ove{tvoto e tolku golema, {to se podgotveni da janapu{tat svojata tradicionalna politika na mol~ewe, sonamera da gi priklu~at vo svoite redovi profanite lu|e odsite nacii.

Nie poseduvame odreden misti~en dokument,2 kojmoème nakratko da go opi{eme, zaradi pogodnost, kakoApokalipsa, ~ii klu~evi gi poseduvame blagodarenie naintervencijata na Majstorot, koj se pojavi vo ovojSudbonosen mig. Toj dokument se sostoi od niza vizii vokoi slu{ame glasovi od razni Inteligencii, ~ija prirodate{ko bi moèle da ja odredime, no koi, vo najmala raka senadareni so daleku pogolemo znaewe i mo} od ona {to smenaviknale da go smetame za voobi~aeno za ~ove~kiot rod.

Morame da citirame izvadok od eden od najva`nitedokumenti. U~eweto e pretstaveno, kako {to e voobi~aenome|u Iniciranite, vo forma na parabola. Onie, koipostignale makar i sreden stepen na prosvetluvawe se sves-ni deka slepata vera na vernikot i gruboto neveruvawe naonie, koi se potsmevaat vo odnos na faktite, se samodetin{tini. Sekoj nastan vo Prirodata, vistinski ililaèn, poseduva spiritualno zna~ewe. Toa i samo toazna~ewe poseduva nekoja filozofska vrednost zaIniciraniot.

Ortodoksnite ne treba da bidat {okirani, aprosvetlenite ne treba da ~uvstvuvaat prezir, koga }e doz-naat deka izvadokot, koj imame namera da go citirame, eparabola zasnovana na najnepristojnata od bibliskite le-gendi, a koja se odnesuva na Noe. Taa ednostavno & sluì nasvojata cel zaradi pogodnosta na toj Svet Tekst.

Sleduvaat izvadoci od Vizijata:“I glasot vosklikna: proklet da e onoj {to }e ja

razotkrie golotijata na Sevi{niot, za{to toj e pijan od

87

Magika bez solzi

2 Liber “CDXVIII” - “The Vision and the Voice”, izdanie so Predgovor iKomentari na 666. Thelema Publishing Co., Barstow, California.

vinoto, koe e krv na adeptite. I BABALON go uspala nasvoite gradi, pobegnala, ostavaj}i go gol i gi povikala dase soberat nejzinite deca, velej}i: “Dojdete so mene da seismejuvame na golotijata na Sevi{niot”.

Prviot adept ja pokril Negovata sramota so pokri-va~, odej}i nanazad i be{e bel. Vtoriot adept ja pokriNegovata sramota so pokriva~, odej}i nastrana i be{eòlt. A tretiot adept se ismea na Negovata golotija,odej}i napred i be{e crn. I toa se trite golemi {koli naMagovite, koi se isto taka trojcata Magi~ari, koi patu-vale vo Vitleem; a bidej}i ne poseduva{ mudrost, nema daznae{ koja {kola preovladuva, nitu dali se tie tri {koliedna”.

Sega sme podgotveni da gi prou~ime filozofskiteosnovi na ovie tri [koli. Me|utoa, morame da predupre-dime protiv premnogu bukvalna interpretacija, pa duri ina ovaa parabola. Bi moèle da se posomnevame, odpri~ini, koi }e stanat o~igledni vo ponatamo{notoistraùvawe na doktrinite na Trite [koli, deka ovaaparabola ja izmislila edna Inteligencija od Crnata[kola, koja bila svesna za svojata rasipanost i sakala da japretvori vo pravednost preku alhemijata na nejzinoto falewe.Inteligentniot ~itatel }e zabeleì podmolen obid da seizedna~i doktrinata na Crnata [kola so vidot na crnamagija, koj obi~no se narekuva Dijabolizam. So drugizborovi, samata parabola e primer na edna krajno suptilnacrnomagiska operacija, a kontemplacijata za vakvitezamisli ne doveduva do sfa}awe za zaprepastuva~kite zmis-ki postapki na Magi~arite. Profaniot ~itatel neka nepremine preku ovie suptilni raboti kako da se ni{to`nigluposti. Tokmu izmamata od ovoj vid ja odreduva cenata nakompirot.

Ovaa digresija verojatno ne e tolku neopravdana,kako {to moè da se ~ini po prvoto ~itawe. Vnimatelnotoprou~uvawe moè da ja otkrie prirodata na mislovniteprocesi, koi obi~no gi koristat tajnite Majstori na~ove~kiot rod za da ja odredat negovata sudbina.

Koga site }e prestanete da se smeete, }e ve zamolamda go sporedite realnoto dejstvuvawe proizvedeno vrz

88

Alister Krouli

tekot na ~ove~kata sudbina od Cezar, Atila i Napoleon odedna strana; i Platon, Enciklopedistite i Karl Marks3 oddruga.

@oltata [kola na Magikata ja smeta, so potpolnanau~na i filozofska nepristrasnost, realnosta naUniverzumot kako fakt. Bidej}i i samata e del od tojUniverzum, taa ja sfa}a svojata nemo}nost da ja promeni ivo najmal stepen negovata celina. Vulgarno re~eno, taa nese obiduva da se izdigne nad tloto, potegnuvaj}i se zasvoite ~orapi. Poradi toa, taa na fenomenot ne mu spro-tivstavuva nikakva reakcija, bilo da e omraza ili simpati-ja. Ako duri i se obide da vlijae na tekot na nastanite, gopravi toa na edinstven moèn inteligenten na~in; te`needa go namali vnatre{noto triewe.

Ostanuva, zna~i, vo dlaboka kontemplativna sostoj-ba. Ako gi upotrebime terminite na zapadnata filozofija,vo nejzinoto gledi{te postoi ne{to od stoicizmot naZenon; ili Pikvikijanizmot4 i ako smeam da go upotrebamizrazot - od Epikur. Idealnata reakcija na fenomenite esovr{enata elasti~nost. Poseduva ne{to od ladnokrvnostana matematikata; i poradi toa se ~ini deka e ~esno da sekaè, zaradi elementarnata studija, deka Pitagora e nejzinnajadekvaten pretstavnik vo evropskata filozofija.

Me|utoa, po otkrivaweto na Aziskite misli, ne ni epotrebno da zemame idei od vtora raka. @oltata [kola na

89

Magika bez solzi

3 Krouli. Interesno e da se zabeleì deka trite najgolemi vlijanijadenes se od ovie tevtonski Evrei: Marks, Herc i Frojd.4 prev. Pikvikijanizam - nalik na g. Pikvik od Dikensovite PickwikPapers, òvijalen, dare`liv; pogre{no sfaten za da se izbegne kazna. G.Pikvik go obvinil g. Bloton deka se odnesuva na zloben i klevetni~kina~in, na koe ne{to g. Bloton vozvratil, narekuvaj}i go Pikvikpla{ilo. Na krajot se razjasnilo deka dvajcata se navreduvaat voPikvikovska smisla, a, vsu{nost, se bliski prijateli i imaat golemazaemna po~it.5 Krouli. Za nesre}a denes s# u{te ne e objaven prevod na “Tao Te King”,koj bi bil delo na nekoj od Inicijantite. Site postoe~ki prevodi seizobli~eni od lu|e, koi ednostavno ne go sfatile tekstot. Sepak, rela-tivno to~en prevod e dostapen, no zasega edinstveno vo rakopis. Edna odcelite na ova pismo e da se zainteresira javnosta za toa delo i za drugidela od ednakva vrednost, kako bi stanale dostapni na javnosta.(Ovaafusnota e zastarena. “Tao Te King” e pe~aten kako Equinox III - 8, 1975 e.v.od H.P.S.).

Magikata ima svoj sovr{en klasi~en tekst, Tao Te King.5

Nevozmo`no e da se pronajde religija, koja adekvat-no ja pretstavuva mislata na ova majstorsko delo. Ne samoporadi religijata {to kako takva e sprotivna na naukata ifilozofijata, tuku i poradi samata priroda na na~eloto na@oltata [kola deka nejzinite Sledbenici ne sakaat da sevpu{taat vo prosvetluvawe na tolpata lu|e, koi gi smetaatza beznade`ni budali.

Istovremeno, bidej}i teorijata na religijata samapo sebe e tkivo od lagi, edinstvenata vistinska sila nabilo koja religija, poteknuva od potkradnuvaweto odMagiskata doktrina; a bidej}i religioznite li~nosti popravilo se potpolno beskrupulozni, sleduva deka sekojareligija te`nee da sodrì delovi od Magi~kata doktrina,ukradeni pove}e ili pomalku na sre}a od edna ili druga[kola, vo zavisnost od mo`nostite.

Zatoa ~itatelot najseriozno neka se ~uva od obiditeda gi sfati ovie raboti so pomo{ na primamliviteanalogii. Taoizmot ima isto tolku malku vrska so Tao TeKing, kolku {to ima vrska Katoli~kata Crkva soEvangelieto.

Tao Te King zastapuva svesna neaktivnost, ilipodobro nesvesna neaktivnost, so cel da go namali neredotna svetot. Nekolku citati od tekstot treba da ja objasnatsu{tinata na taa doktrina.

X:3 “Ovde e Misterijata na Doblesta. Toa sozdava s# i

hrani s#; sepak ne se privrzuva za niv; izveduva s#, no neznae za toa, nitu go razglasuva istoto; toa upravuva so s#, nobez svesna kontrola”.

XXII:2“Zatoa Mudrecot se koncentrira na edna Volja, a toa

e kako svetlina za celiot svet. Prikrivaj}i se, toj sveti;povlekuvaj}i se, toj privlekuva vnimanie; poniùvaj}i se,toj dobiva sila da ja ostvari svojata Volja. Zatoa {to ne sebori, nikoj ne moè da mu se sprotivstavi”.

XLIII:1“Najmekata supstancija ja lovi najtvrdata.

90

Alister Krouli

Nesupstancionalnosta prodira kade {to nema otvori. Ovae Doblesta na Inercijata.XLIII:2

“Retki se onie, koi go postignuvaat; ~ij govor eTi{ina, ~ie Delo e Inercija”.

XLVIII:3“Onoj {to privlekuva kon sebe s# {to e pod Neboto,

go pravi toa bez napor. Onoj {to pravi napor ne e sposobenda privle~e”.

LVIII:3“Mudrecot e ~etiriagolen i izbegnuva agresija;

negovite agli ne nanesuvaat povreda na drugite. Toj sedviì po prava linija i ne skr{nuva od nea; toj bleska, none zaslepuva so svojot sjaj”.

LXIII:2“Zavr{i gi golemite raboti dodeka se mali,

te{kite raboti dodeka se lesni; za{to site raboti, kolkui da se golemi i te{ki imaat po~etok koga se mali i lesni.Taka, mudriot ~ovek ispolnuva najgolemi zada~i ne preze-maj}i ne{to zna~ajno”.

LXXVI:2“Taka krutosta i tvrdosta se znaci na smrtta;

elasti~nosta i prisposoblivosta na ìvotot”.

LXXVI:3“Zatoa, ne e pobednik onoj koj ja istaknuva svojata

sila; sli~no kako {to cvrstoto steblo moè da bide urna-to”.

LXXVI:4“Zatoa, krutoto i tvrdoto imaat ponisko mesto; na

mekoto i elasti~noto mestoto im e na vrvot”.

Zasega, mislam deka e dovolno navedeno za ovoj delod esejot.


666

91

Magika bez solzi

77



Nadevaj}i se deka zakrepna od razornite otkritijavo vrska so @oltata [kola, moram da pobaram od tebe da sesmesti{ poudobno zaradi u{te postra{ni otkritija vovrska so Crnata [kola. Ne me{aj go toa so Crnata Loàili so Crnite Bra}a. Terminologijata e nezadovolitelna,no ne ja izmisliv jas. A sega, na rabota!

Crnata [kola na Magikata vo nikoj slu~aj ne smeeda se me{a so [kolata na Crna Magija iliVol{ebni{tvoto (Sorcery), koi se iskrivuvawa na Belatatradicija; Crnata [kola na Magikata vo osnova se raz-likuva od @oltata [kola po toa {to ne go nabquduvaUniverzumot kako neutralen, tuku kako prokletstvo.Nejzinata osnovna teorema e “Prvata Blagorodna Vistina”na Buda: “S# e Stradawe”. Kaj primitivnite klasici naovaa [kola, idejata na stradawe se me{a so idejata nagrevot. (Ovaa ideja na univerzalno oplakuvawe e verojatnoodgovorna za izborot na crnata kako nivna simboli~naboja. No sepak? Zar ne e belata kineska boja za oplaku-vawe?).

Filozofite od ovaa [kola sekoja pojava japripi{uvaat na stradaweto. Potpolno e beskorisno da imse ukaùva deka odredeni nastani se prosledeni so radost:tie prodolùvaat so svoite nemilosrdni procenki idokaùvaat na tvoe zadovolstvo, ili pove}e nezadovolstvo,

92

deka kolku e navidum poubav nekoj nastan, tolku e negovataprivle~nost pozlobna i pola`liva. Postoi samo edenmoèn na~in na begstvo, a toj e mnogu ednostaven - anihi-lacija. (Povr{nite kriti~ari na Budizmot izgubija golemdel od glupavata ostroumnost, obiduvaj}i se da dokaàtdeka Nirvana ili Nibana se razlikuva od ona {to goodreduva kombinacijata od etimologija, tradicija idokazite od klasicite. Zborot ima prili~no ednostavnozna~ewe - prestanuvawe; i se podrazbira samo po sebe, dekaako s# e stradawe, toga{ edinstvenata rabota, koja ne estradawe e ni{to i deka begstvoto od stradaweto edostignuvaweto na ni{toèstvo.)

Zapadnata filozofija ponekoga{ se pribliùva naova u~ewe. Taa, kone~no tvrdi deka niedna poznata formana postoewe ne e oslobodena od stradawe. Haksli vo svoja-ta “Evolucija i etika” veli: “Stradaweto e oznaka na sitevidovi su{testva koi ~uvstvuvaat”.

Prirodno, filozofite na ovaa [kola, sakaj}i da gopopravat zloto od koren, ja istraùvaat pri~inata na ovapostoewe, koe e stradawe i vedna{ doa|aat do “VtorataBlagorodna Vistina” na Buda: “Pri~inata za Stradaweto e@elbata”. Tie prodolùvaat so beskone~no povrzuvawe napri~inite, ~ij kone~en koren e neznaeweto. (Ne ja branamlogikata na ovaa {kola, jas samo go iznesuvam nivnotou~ewe). Prakti~en ishod na seto ova e, deka sekoj ~inistovremeno e i dvete: i neizbe`nost i zlostorstvo. Moramda vmetnam digresija za da objasnam kako zbrkata na mis-lite neprekinato se povtoruva vo ova u~ewe. Toa e del odcrniloto na Neznaeweto, koe tie dopu{taat da bide osnovana nivniot Univerzum. (Kone~no, sekoj ima pravo da posedu-va sopstven Univerzum, na na~in {to mu odgovara).

Bidej}i ovaa [kola e prirodno izopa~ena, ne etolku oddale~ena od konvencionalnite religii, kako {tose Belata i @oltata. Vsu{nost, najprimitivnitefeti{isti~ki religii moàt da se smetaat za prili~noverni pretstavnici na ovaa filozofija. Tamu kade {topreovladuva animizmot, “vra~ot” go imenuva toa uni-verzalno zlo i bara da go umilostivi so ~ove~ka `rtva.Ranite formi na Judaizmot i onoj vid na Hristijanstvo, koj

93

Magika bez solzi

go povrzuvame so Vojskata na Spasot, Bili Sandej iFundamentalistite od zafrlenite kraevi na Amerika, sedovolno ednostavni primeri na religija, ~ija su{tina eodobrovoluvawe na zlobniot demon.

Koga svetlinata na inteligencijata }e po~ne nejas-no da zazoruva niz mnogute magli, koi se nadvisnati nadovie divjaci, go dostignuvame vtoriot stadium. Smeliteduhovi sobiraat hrabrost da tvrdat deka zloto, koe e tolkuo~igledno, na nekoj tainstven na~in e iluzija. Tie taka javra}aat nazad celata sloènost na stradaweto na ednapri~ina; t.e. na pojavata na gorenavedenata iluzija. Toga{problemot dobiva kone~na forma: Kako da se uni{ti taailuzija.

Prili~no o~igleden primer na prviot stepen odovoj vid na misli moè da se najde kaj Vedite; a vtoriot voUpani{adite. No, odgovorot na pra{aweto: “Kako da seuni{ti taa iluzija na zloto?” zavisi od eden drug teoriskistav. Moème da pretpostavime deka Parabrahman ebeskone~no dobar itn., itn., itn., pri {to smetame dekauni{tuvaweto na iluzijata na zloto e vo povtornoto soed-inuvawe na svesta so Parabrahman. Nesre}niot del od ovojnacrt na rabotite e {to vo stremeòt za definirawe naParabrahman so namera da se vrati Negovata ~istota,podocna ili porano se otkriva deka Toj ne poseduvavoop{to nikakvi kvaliteti! Ili poinaku, so zborovite nafarmerot - koga mu pokaàle slon rekol: “Ne postoi takvoìvotno”. Gautama Buda ja uo~il beskorisnosta od~epkaweto vo toj imaginaren debelokoèc. AkoParabrahman navistina e ni{to, im rekol na Hindu filo-zofite, toga{ zo{to da ne se drìme do na{eto prvobitnosfa}awe deka s# e stradawe i da priznaeme deka edinstvenna~in za begstvo od stradaweto e da se stigne doni{toèstvoto?

Mnogu ednostavno moème da ja kompletirame cela-ta tradicija na indiskiot poluostrov. Na Vedite,Upani{adite i Budisti~kite Tripitaki morame samo daim gi dodademe Tantrite od t.n. Vama~arji [koli. Moèda zvu~i paradoksalno, no Tantristite vo su{tina se naj-napredni od Hindusite. Nivnata teorija vo svojata filo-zofska su{tina e primitiven stadium na Belata tradici-

94

Alister Krouli

ja, zatoa {to esencijata na Tantri~kite kultovi e deka soizveduvawe na odredeni Magiski rituali ne samo {to jaizbegnuvame nesre}ata, tuku i deka postignuvameblagoslov. Tantristot ne e opsednat so voljata za smrt.Nesomneno te{ka rabota e da se izvle~e nekoja radost odpostoeweto; no kone~no toa ne e nevozmo`no. So drugizborovi, toj striktno ja negira osnovnata postavka za pos-toeweto kako stradawe i go formulira su{tinskiot postu-lat na Belata [kola na Magikata za smislata na postoewe-to, pri {to univerzalnoto stradawe (navistina o~iglednovo site obi~ni nabquduvawa) moè da bide demaskirano,sli~no kako i vo inicijaciskiot ritual na Izida vodrevnite denovi na Kem1. Tamu Neofitot pod prisila japruà svojata usta kon napr~eniot zadnik na Mendesoviotjarec (the Goat of Mendez) i nao|a kako go miluvaat ~istiteusni na devstvenata sve{tenica od Izida, a na podlogata odnejziniot oltar pi{uva deka Nieden ~ovek ne go podignalnejziniot prevez.

Pri~inata na Crnata filozofija ne e nevozmo`noda se otkrie deka leì i vo samite klimatski uslovi, sorezultira~koto stagnirawe na populacijata vo mlitava,èstoka, slabokrvna, grozni~ava i kastrirana sostojba na~ove~kata du{a. Zatoa pronao|ame malku vistinski ekvi-valenti na ovaa [kola vo Evropa. Vo Gr~kata filozofijanema traga od vakvata doktrina. Otrovot vo svojatanajlo{a i najpakosna forma do{ol duri soHristijanstvoto2. No sepak, moè da se najdat malku na-vistina zna~ajni lu|e, koi bi gi prifatile serioznoaksiomite na pesimizmot. Haksli nasproti site negovisvirki vo molski tonovi bil eupepti~en3 Torievec.Klimaksot na Crnata [kola go nao|ame samo kaj [open-hauer, a nego moème da go smetame za opsednat, od ednastrana so o~ajuvaweto proizlezeno od pogre{niot skepti-cizam, koj go nau~i od propasta na Hjum i Kant; od druga,

95

Magika bez solzi

1 prev. Khem - Egipet2 Krouli. Antisemitskite pisateli od Evropa - na prim. Vajninger, janarekuvaat Crnata teorija i praksa Judaizam, dodeka, poradi ~udnazbrka, istite idei anglosaksoncite gi narekuvaat Hristijanski. Vo 1936god. {kolata na Nacizmot zapo~na da go prou~uva ova.3 prev. eupepti~en - optimisti~ki nastroen, vesel.

zaradi direktnata opsednatost so budisti~kite dokumenti,vo koi ima{e uvid me|u prvite vo Evropa. Be{e, taka da sekaè, doveden do samoubistvo od sopstvenata sueta, {to e~udna paralela so Kirilov od romanot Opsednati naDostoevski.

Imame, me|utoa, mnogu primeri na religii, koipoteknuvaat re~isi isklu~itelno od Crnata tradicija vorazli~ni stadiumi. Ve}e gi spomnavme Evangelskite kul-tovi so nivniot surov |avol-bog, koj go sozdava ~ove{tvotoza da uìva vo negovoto prokolnuvawe i da go prisiluva dapolzi pred nego, dodeka toj voskliknuva so pijana radostnad agonijata na svojot edinstven sin4. Vo ist ko{ morameda ja stavime i Hristijanskata Nauka (Christian Science), kojatolku groteskno se pla{i od bolkata, stradaweto i zlotood sekoj vid, {to nejzinite budali ne moàt da pomislatni{to drugo, osven glupavo da ja poreknuvaat vistinata naseto toa, so nade` deka }e se hipnotiziraat do anestezija.

Prakti~no nieden zapaden ~ovek go nema dostignatotretiot budisti~ki stadium na Crnata tradicija. Tolkudaleku so silogizmite moèle da odat samo izoliranitemistici i onie lu|e, koi so prezirno pokoruvawe seprisposobuvaat na standardite na najbliskata religija,koja najmalku }e gi popre~uva vo nivnata potraga zani{toèstvoto.

Dokumentite na Crnata [kola na Magika se ve}enavesteni. Tie se, vo najmala raka, krajno zdodevni iodvratni za sekoj ~ovek so zdrav razum, sepak, odvaj moè dabide negirano deka takvi knigi, kako Damapada i StariotZavet se vrvni dela na knièvnosta. Tie ja prikaùvaatagonijata na ~ove~koto o~ajuvawe vo nejziniot kraen ste-pen na intenzitet, a melanholi~nata kontemplacija predi-zvikana od nivnoto prou~uvawe ne e korisna za ona raspo-loènie, koe treba da ja vodi sekoja vistinski hrabrainteligencija do odlukata za begstvo od okovite na CrniotU~itel kon ra{irenite race na Belata Gospodarka na@ivotot.

Da go napu{time mra~niot lik na [openhauer i datrgneme kon misteriozniot sjaen lik na Spinoza! Ovoj

96

Alister Krouli

4 Krouli. Hristijanstvoto na po~etokot bilo Evrejski komunizam,sli~en na Marksizmot.

filozof, makar samo zaradi svojot Panteizam, pretstavuvasosema dobra osnovna teza na Belata tradicija. Prvo,morame da zabeleìme deka Belata tradicija odvaj moè dase najde nadvor od Evropa. Taa prvo se pojavuva vo legenda-ta za Dionis. (Vo vrska so toa pro~itaj go vnimatelno“Apolon i sudbinata” od Brauning).

Egipetskata tradicija na Oziris ne e razli~na natoa. Glavnata ideja na Belata [kola e deka, dokolku pri-fatime deka za profanite “S# e stradawe”, toga{ inici-jantot poseduva na~in toa da go pretvori vo “S# e radost”.Ovde ne postoi pra{awe na noevsko ignorirawe na fak-tite, kako vo Hristijanskata Nauka. Ne postoi duri nieden,pove}e ili pomalku sofisticiran argument za taa to~ka nagledi{te, koj bi ja promenil situacijata, kako kajVedantizmot. Nasproti toa, istoriski re~eno, nie imamestav, koj moèbi pred site go definiral Zoroaster:“Prirodata n# u~i, a Proro{tvata isto taka potvrduvaat,deka duri i najlo{ite bacili na Materijata moàt dastanat korisni i dobri. Nemoj da stoi{ nad bezdnata opto-varen so talogot na Materijata, za{to postoi mesto za tvo-jot Lik vo ve~no sjajno carstvo. Ako go pro{iri{ svojotOgnen Um do pobo`nost, }e go so~uva{ svoeto promenlivotelo”5.

Se ~ini deka Levant6, od Vizantija i Atina, doDamask, Erusalim, Aleksandrija i Kairo, bil preokupiranso formulacijata na ovaa [kola vo popularna religija,po~nuvaj}i od denovite na Avgust Cezar. Za{to postojatelementi na ovaa centralna zamisla vo delata naGnosticite, vo odredeni rituali, koi Frejzer soodvetno ginarekuva Aziatski Bog, kako i vo ostatocite na DrevniotEgipetski kult. U~eweto stanalo odvratno izopa~eno voodborot, taka da go nare~eme, i rezultat biloHristijanstvoto, koe moè da se smeta za Bel ritualobloèn so kup od Crna doktrina, sli~no na deteto od onaamajka, ~ija tu`ba Kralot Solomon ja odbil.

97

Magika bez solzi

5 Krouli. Ovoj izvadok izgleda deka direktno ukaùva na Formulata od

IX0 na O.T.O. i na podgotovkata na Eliksirot na @ivotot.6 prev. Levant - arhai~en naziv za isto~niot del na Mediteranot zaednoso ostrovite i sosednite zemji, Bliskiot istok i Egipet.

So ednostavni zborovi moème da ja definiramedoktrinata na Belata [kola vo nejzinata ~istota.

Postoeweto e ~ista radost. Stradaweto e predi-zvikano poradi nemo`nosta da se sfati ovoj fakt; no toa nee nesre}a. Izmislivme stradawe (koe kone~no i ne e odtolku golemo zna~ewe) za da moème da po~uvstvuvame izo-bilno zadovolstvo koga }e se osloboduvame od nego.Postoeweto, zna~i, e sakrament.

Adeptite od Belata [kola gi gledaat nivnite bra}aod Crnata, isto kako {to aristokratskiot angliski Sahib(vo vremeto koga Anglija be{e nacija) gleda{e na zaostana-tiot Hindus. Do toj stepen i Ni~e ja izrazuva filozofija-ta na ovaa [kola so prili~na to~nost i sila. ôvekot, kojgo obvinuva ìvotot samo se odreduva sebesi kako ~ovekkoj{to ne mu e dorasnat na ìvotot. Hrabriot ~ovek uìvavo zadavaweto i primaweto na te{ki udari i hrabriot~ovek e radosen. Skandinavskata ideja za Valhala moèbi eprimitivna, no e maèstvena. Hristijanskoto popularnosfa}awe na rajot; Budisti~koto nesvesno miruvawe; paduri i senzualnoto uìvawe kaj Muslimanite, kaj negopobuduvaat odvratnost i prezir. Toj sfa}a deka edinstve-nata vredna radost e radosta na neprekinata pobeda, a sama-ta pobeda bi stanala zdodevna i pitoma ako ne e za~ineta sopodednakvo neprekinati porazi.

Naj~istite dokumenti na Belata [kola se nao|aatvo Svetite Knigi na Telemata. U~eweto e dadeno soizvonredno sovr{enstvo i vo knigata Srceto Obvieno soZmija, Liber LXV) i vo knigata Lapis Lazuli (Liber VII). Edenizvadok e dovolen za da ja objasni formulata.

7. U{te pove}e, zdogledav vizija na reka. Vo nea be{e malbrod; a vo nego pod purpurnite edra be{e zlatna èna,slika na Asi iskovana vo naj~isto zlato. A rekatabe{e od krv i brodot od bleskav ~elik. Potoa jaqubev; i, gubej}i go svojot kolan, se frliv vo rekata.

8. Se vrativ vo maliot brod i ja qubev mnogu denovi ino}i, palej}i prekrasen temjan pred nea.

9. Da! & dadov od cvetot na mojata mladost.10. No, taa ne se vozbudi; samo ja izvalkav so svoite

bakneì, taka {to se pretvori vo crnilo pred mene.

98

Alister Krouli

11. Sepak, ja oboùvav i & dadov od cvetot na mojata mla-dost.

12. Taka se slu~i taa pritoa da se razboli i da ovene predmene. Re~isi }e se frlev vo rekata.

13. Toga{, pri nazna~eniot kraj nejzinoto telo be{epobelo od mle~nite yvezdi, a nejzinite usni rumeni itopli kako zalezot na sonceto, a @ivotot nejzinbela è{tina kako è{tinata na najvnatre{notosonce.

14. Toga{ taa stana od bezdnata na Vekovnoto Sonuvawei nejzinoto telo me pregrna. Se topev celiot vo nej-zinata ubavina i sre}en bev.

15. Rekata isto stana reka Amrita, a maliot brod be{eko~ija od meso, a negovite edra bea krv od srceto, koeme rodi, koe me rodi.

(Liber LXV, glava. II)Duri i vo svetovnata literatura ja nao|ame ovaa

doktrina od Belata [kola na Magikata:

O Buda! zarem nikade ne moè{ da potpre{ stoèr za Univerzumot?

Mora li site raboti podednakvo da se ispovedaat,a promenite samo pri kletva odeknuvaat?

Se zavetuvam vo seto blaènstvo od sinilotodeka mojata Frine so svojata pudra na sebe,

Podednakvo e la`na - i isto tolku vistinita kako i tvojot odvraten skelet.

Sekoj spored svojot vkus: ako pove}e go saka{ova gnasno razmisluvawe za Gnieweto;

Jas toa go narekuvam Raste` i pomilo stanuvaod site denski vol{epstva.

Ti ne bi ja zadeval Dorin,Za{to nejzinata ubavina venee,

Za{to gi znae{ rabotite valkani,Koi ja pravat smrtna devojka.

Ako nejzinoto trulo telo be{e moe,}e go zemev kako moja prirodna hrana,

99

Magika bez solzi

Otfrlaj}i s#, osven BoèstvenotoPodednakvo vo zlo i vo dobro.Aspasija moè da me izmami,A Lais bolest da mi navle~e.

No, dali bile tie bedni zadovolstva il gorki spogodbi?Jas Diogen }e go preziram.

Sledi ja svojata me~ta dovolno daleku!Za{to na krajot sigurno pri Boga doa|a{.

Taka, vo ovaa [kola nema obidi da se negira dekaPrirodata, kako {to re~e Zoroaster, e “fatalna i zlasila”; no Prirodata, taka da re~eme e “Prvata Rabota naDeloto”, koe treba da se pretvori vo zlato. Radosta efunkcija na na{iot udel vo ovaa alhemija. Poradi ovaapri~ina gi nao|ame najhrabrite i najve{ti adepti kakonamerno gi istraùvaat najodvratnite elementi naPrirodata za da moè nivnata pobeda da bide u{te pogole-ma. Formulata o~igledno e bestra{na hrabrost. Taa jaizrazuva idejata na vitalnost i maèstvenost vo svojatanajdinami~na forma.

Edinstvena religija, koja voop{to odgovara naBelata [kola e onaa od stariot Egipet; a verojatno iHaldejskata religija. Bidej}i tie se Magiski religii vostrogo tehni~ka smisla. Nivnata religiozna komponenta ezanemarliva. Dokolku postoi, postoi samo za neinicira-nite.

Me|utoa, postojat tragi od po~etni vlijanija na ovaa[kola kaj Judaizmot i Paganizmot. Postojat, isto taka,odredeni dokumenti od ~isto gr~ki duh, koi nosat tragi odtoa. Toa e ona {to tie go narekuvaa Teurgija.

Hristijanskata religija vo svojata najednostavnasu{tina, so idejata na preovladuvawe na zloto prekuMagiska ceremonija - Raspetieto, izgleda na prv pogleddeka e dobar primer na Belata tradicija; no idejata zagrevot i pokajuvaweto, odvratno ja izvalkala so Crnilo.Postojat, me|utoa, odredeni Hristijanski misliteli, koiprezele hrabar i logi~en ~ekor da go smetaat zloto kakonaprava od Bog za uve`buvawe na radosta od borbata i pobe-data. Ova e sekako, sovr{ena Bela doktrina; no se smeta zanajopasen od eresite (Poslanie do Rimjanite VI: 1, 2, itn.).

100

Alister Krouli

Su{tinata na seto toa e vo slednoto. Misata sama posebe e tipi~no bel ritual. Nejzinata namera e grubatamaterija direktno da se pretvori vo Boèstvo. Zaradi toa,ova e glavna operacija na Talismanskata magija. No, vli-janieto na Crnata [kola ja nagrizalo taa ideja soteolo{ki dodatoci, od edna strana metafizi~ki, a od drugapraznoverni, tolku potpolno, {to Vistinata e prakti~nozamaskirana.

Za vreme na Reformacijata nao|ame jalov obid da seotstrani Crniot element. Protestantskite mislitelidadoa s# od sebe za da se oslobodat od idejata na grevot, nonabrgu se uvidelo deka takviot napor moè da dovede samodo protivre~nosti; i tie sfatija deka toa sigurno }e jauni{ti religioznata ideja kako takva.

Katoli~kiot i Protestantskiot misticizamnapravija sleden ~ekor za da go oslobodat Hristijanstvotood temniot oblak na nepravednosta. Tie gi zdruìja siliteso Sufistite i Vedantistite. No, toa odnovo dovede do~isto poreknuvawe na realnosta na zloto. Oddale~uvaj}i setaka, malku po malku, od jasnoto sfa}awe na faktite naPrirodata, nivnata doktrina stana samo teoretska i poste-peno is~eznuva{e, dodeka molskavi~niot oblak na grevotne se vgnezdil pove}e od bilo koga.

Najva`niot od site napori na Belata [kola, odegzoteri~no gledi{te, e Islamot. Vo negovoto u~ewe pos-toi ponekoja blaga damka, no mnogu pomalku otkolku kajHristijanstvoto. Toa e maèstvena religija. Taa im gledana faktite vo o~i i go priznava nivniot uàs; no taa pred-laga tie da se nadvladeat samo so ~ove~nost. Za nesre}a,metafizi~kite koncepcii na nejzinite kvazisvetovni{koli se grubo materijalisti~ki. Kaj Sufistite, edin-stveno panteizmot ja eliminira koncepcijata na pokaju-vaweto; a vo praksa, Sufistite se premnogu bliskupovrzani so Vedantistite za da bi se drèle do realnosta.

Toa e s# zasega.Qubovta e zakon, qubov pod volja.

Bratski,666

101

Magika bez solzi

88



Patuvaweto be{e dolgo, se nadevam ne premnogu zdo-devno; no kone~no pristani{teto e na povidok.

Na{iot Esej se pribliùva kon krajot; teorijata na@ivotot, kon koja se stremi inicijacijata.

Ajde da prodolìme!Vo istorijata postoe{e samo edno dvièwe, ~ija cel

be{e da gi organizira odvoenite adepti od Belata [kolana Magikata i toa dvièwe e potpolno nepovrzano soreligijata, osven {to im dade pottik na reformatorite naHristijanskata crkva. Negoviot povik voop{to ne be{eupaten na site lu|e. Toa samo nude{e da otvori vrski i dakomunicira za odredeni prakti~ni tajni na mudrosta, soizolirani nau~nici niz cela Evropa. Ova dvièwe e op{topoznato kako Rozenkrojcerstvo.

Zborot pobuduva sekakov vid od àlni korespon-dencii; no adeptite od toj Red nikoga{ ne se grièle zara-di upotrebata na nivnoto ime vo {arlatanski celi, nituporadi napadite, koi protiv niv gi vperile zavidlivitekriti~ari. Navistina, tie tolku mudro gi prikrivalesvoite aktivnosti, {to nekoi nau~nici od povr{en vidizjavuvale deka takvo dvièwe nikoga{ ne postoelo, dekatoa bilo ve{ta {ega, koja vlijaela na qubopitnosta odlekoverniot Sreden Vek. Vo kraen slu~aj, sigurno e deka odvremeto na objavuvaweto na originalnite objavi ne se izne-

102

seni nikakvi slu`beni publikacii. Glavnite tajni seodràle nepovredeni. Vo tekot na poslednive nekolkugodini, tie objavija prili~en broj na dokumenti, iako nepod svoe ime, zaradi krizata, koja & se zakanuva na civi-lizacijata, a za koja }e govorime podocna.

Ne postoi dobra pri~ina, duri i da e dozvoleno, dase rasprava za prirodata na osnovata na nau~noto dostignu-vawe, koe e sr` na doktrinata na toa Dru{tvo. Potrebno esamo da se naglasi deka negovoto sovpa|awe so alhemijata eeden vistinit fakt, za koj bilo dozvoleno da se pro~ue;zatoa {to Rozenkrojcerot, kako {to e pokaàno odnegoviot centralen simbol, na gol krst na koj napravilrozata da cveta, se zanimava primarno so duhovna i fizio-lo{ka alhemija. Zemaj}i kako “Prva Materija na Deloto”neutralna ili inertna supstancija (taa e sekoga{ opi{anakako najobi~na i najbezvredna rabota na zemjata i moènavistina da ozna~uva bilo koja rabota), toj namerno jatrue, doveduvaj}i ja do stepen na transmutacija, koj e op{tonare~en Crn Zmej i prodolùva da raboti na toj virulen-ten otrov, s# dodeka ne postigne teoretski najgolemosovr{enstvo.

Slu~ajno imame re~isi precizna sporedba so ovaaoperacija vo modernata bakteriologija. Naizgled bezopas-nite bacili na bolesta se odgleduvaat, s# dodeka ne stanatiljadapati pootrovni otkolku na po~etokot i od taa kul-tura se podgotvuva vakcina, koja e delotvoren lek protivsite mo`ni pusto{ewa od toj vid na mikroorganizmi.

Obvrzani sme da gi izloìme, moèbi vo podolgaforma, doktrinite na trite [koli. Zada~ata, kolku i da ezdodevna, potrebna e za da se objasnat, so razumna lucid-nost, nivnite vrski so svetot, koj go vodat tie nivni idei;odnosno, da se objasni prirodata na nivnite politi~kiaktivnosti.

@oltata [kola, vo soglasnost so svojata doktrinana sovr{eno elasti~na reakcija i neme{awe, se drìop{to re~eno, potpolno nastrana od site takvi pra{awa.Odvaj moème da ja zamislime dovolno zainteresirana zabilo koj nastan za da reagira agresivno. Taa se ~uvstvuvadovolno silna, uspe{no da se spravi so bilo koe ne{to {to

103

Magika bez solzi

moè da se pojavi: no generalno kaàno, ~uvstvuva dekabilo koja zamislena akcija od nejzina strana pove}e bi gozgolemila otkolku da go namali zloto.

Taa gleda otstrana, donekade so prezir, na ve~niotsudir na Crnata [kola so Belata. Istovremeno, me|u@oltite adepti postoi odredeno ~uvstvo deka, ako edna odovie [koli bide uni{tena, rezultatot verojatno moè dabide deka pobednikot porano ili podocna }e ja svrti svoja-ta oslobodena energija protiv niv samite.

Me|utoa, vo soglasnost so nivniot op{t plan nanedejstvuvawe, kako {to e izrazeno vo Tao Te King, zaspravuvaweto so zloto pred da stane premnogu silno za dabide opasno, od vreme na vreme, tie blago se vme{uvaat zada ja odràt ramnoteàta.

Za vreme na poslednite dve generacii, Majstoritena @oltata [kola bile primorani da go zabeleàt progre-sivnoto uni{tuvawe na Belite adepti. Hristijanstvoto,koe ima{e barem nekakva sli~nost na Belata formula, epred svojata vistinska smrt, vo agonija na raspa|awe.Materijalisti~kata nauka ja nadvladea verata i nade`ta naHristijanite (tie nikoga{ ne poseduvale nekoe milosrdie,koe bi bilo nadvladeano) so demonstrirawe na stradawe,minlivost i surova beznade`nost na Univerzumot. Golembran na pesimizam ja progolta tvrdinata na ôvekovatadu{a.

Toa be{e navistina smrtonosen udar za adeptite odBelata [kola, koga Naukata, nivniot blizok prijatel nakoj mu veruvaa, se svrte protiv niv. Tokmu poradi toj spletna okolnosti, @oltite adepti go pratija vo zapadniot svetglasnikot, Helena Petrovna Blavatska, so odredena zada~a,da gi uni{ti od edna strana, grubite [koli naHristijanstvoto, a od druga, da go iskoreni materijalizmotod Fizi~kata Nauka. Taa gi napravi neophodnite vrski soEdvard Metlend, Ana Kingsford i so tajnite pretstavnicina Rozenkrojcerskoto Bratstvo, koi bezuspe{no se obidu-vaa da gi prenesat egzoteri~nite formuli na Belata[kola vo racete na Studentite.

Ne e na{e na ova mesto da go procenuvame stepenotna uspeh koj taa go postigna so svoeto prateni{tvo; no vo

104

Alister Krouli

sekoj slu~aj denes gledame deka Fizi~kata Nauka prodirado duhovnite osnovi na materijalnite fenomeni. Delata naAnri Poankare, Ajn{tajn, Vajthed i Bertrand Rasel se do-volen dokaz za toa.

Hristijanstvoto, isto taka, padna na ponisko i pos-ramotno nivo od bilo koga. Sfa}aj}i deka e na smrtnapostela, toa napravi krajno samoubistven ~ekor i se frlivo smrtniot gr~ na Prvata Svetska vojna. Toa be{epremnogu izopa~eno za da reagira na injekciite od Belataformula, koi moèa da go spasat. Denes gledame dekaHristijanstvoto e bogomolski pozatapeno i pooddale~enood realnosta od bilo koga. Vo nekoi zemji crkvata povtornostana napast i ma~itel.

So zlobna veselba adeptite na Crnata [kola ginabquduvaa ovie krvolo~ni napadi. No, Crnata [kolanapravi i ne{to pove}e. Taa mirno gi rasporedi svoitesili i gi podgotvi za da gi ras~istat urnatinite od bojnitepoliwa. Momentno (1924 e.v.) e predadena na svojata glavnazada~a, da gi progoni maèstvenite rasi od nivnotoduhovno carstvo. (Gr~ot s# u{te /1945 e.v./ prodolùva;zabeleì gi dobro progermanskite izvici na anglikan-skite sve{tenici i intrigite na Vatikan).

Crnata [kola sekoga{ rabotela podmolno, so pre-davstvo. Ne treba da bideme iznenadeni koga }e otkriemedeka najistaknat pretstavnik bila otpadnatiot sledbenikna Blavatska, Ani Bezant i deka taa bila zadolèna odsvoite Crni Majstori so zada~a da go nagovori svetot daprimi za svoj U~itel negroiden Mesija. Za da bideponiùvaweto pokompletno, izbrano e bedno su{testvo,koe na najodvratnite moralni kvaliteti im dodalo najglu-pava slaboumnost. A toga{ s# se raspadna!

Ova e, zna~i, sega{nata voena situacija pome|uTrite [koli. Ne moème da pretpostavime deka~ove{tvoto e tolku rasipano za da go prifati Kri{namur-ti; a sepak, toa {to takva {ema moèla da bide voop{tozamislena e simptom za re~isi bespomo{na dekadencija naBelata [kola1. Crnite adepti se falat otvoreno deka tri-

105

Magika bez solzi

1 Krouli. Bele{ka: Ovoj izvadok e napi{an 1924 e.v. Majstor Terion sepodigna i go sma~ka. Ona {to izgleda{e kako zakana, sega odvaj e samospomen.

umfirale vdol` celata linija. Nivnata formula giuni{ti site pozitivni kvaliteti. Ima samo eden ~ekor dostepenot koga uni{tuvaweto na celiot ìvot i mislite }ese pojavi kako sudbonosna nu`nost. Materijalizmot iìvotniot skepticizam na sega{noto vreme, pobesnetatatrka za zadovolstvo so celosno zanemaruvawe na bilo kakvazamisla za izgradba na idninata, svedo~i za sostojba na pot-poln moralen nered i beda na duhovnata anarhija.

Belata [kola taka be{e paralizirana. Se se}avamena pajakot, koj go opi{uva Fabre; koj v{pricuva otrov vosvoite `rtvi i gi paralizira, no ne gi ubiva, taka {tonegovoto mladen~e moè da ima sveò meso. A toa e ona{to }e im se slu~i na Evropa i na Amerika, osven ako nekojne{to ne prezeme okolu toa, i da prezeme vo mnogu skorovreme.

@oltata [kola ne moè{e da ostane ramnodu{ennabquduva~ na tie gadosti. Madam Blavatski be{e samoprethodnik. Tie vo sorabotka so Tajnite Voda~i od Belata[kola vo Evropa (Voda~i, koi bea primorani da gi zapratsite obidi na egzoteri~no prosvetluvawe, zaradi op{tiotmoralen debilitet, koj gi zafati rasite od koi tie gicrpat svoite adepti), podgotvija vodi~ za ~ove{tvoto. Ovoj~ovek so ekstremna moralna sila i vozvi{enost, spoena sodlaboko ~uvstvo za svetovnata realnost, istapi napred,obiduvaj}i se da ja spasi Belata [kola, da ja rehabilitiranejzinata formula i da gi isfrli od bastionot na moralna-ta sloboda vreska~kite varvari na pesimizmot. Dokolkunegoviot povik ne se slu{ne, dokolku ne dojde do maèstve-na reakcija protiv polze~kata atrofija {to gi true idokolku ne se podredat do posleden ~ovek po negoviot stan-dard, golemata odlu~na bitka }e bide izgubena.

Ovoj prorok na Belata [kola, koj go izbraaMajstorite na taa [kola i nivnite bra}a, za da ja spasinivnata teorija i praksa, e vooruèn so me~ koj e dalekupomo}en od samiot Ekskalibur. Nemu mu e doverena novaMagiska formula, koja moè da ja prifati celiot ~ove~kirod. Nejzinoto prifa}awe }e ja zajakne @oltata [kola i}e & dade pozitivna vrednost na nivnata teorija; ostavaj}igi postulatite na Crnata [kola nedopreni, {to }e gi nad-mine i }e ja podigne nivnata teorija i praksa, re~isi do

106

Alister Krouli

nivoto na @oltite. A {to se odnesuva do Belata [kola, }eja pro~isti od otrovot na Crnata i }e ja vrati silata nanejzinata klu~na formula na duhovna alhemija, davaj}i muna sekoj ~ovek eden nezavisen ideal. Toa }e go prekinemoralnoto kastrirawe, koe e vklu~eno vo pretpostavkatadeka sekoj ~ovek, bez ogled kakva priroda ima, treba da senegira samiot sebe za da sledi nekoj fantasti~en i neost-varliv ideal na dobrina. Pokraj toa, ovaa formula }e jaspasi Fizi~kata Nauka, taka {to }e go napravi zanemarli-vo o~ajuvaweto poradi beskorisnosta i ìvotniot skepti-cizam, koj ja kastriral naukata vo minatoto. Taa pokaùvadeka radosta na egzistencijata ne e vo celta, za{to toa na-vistina e nedosti`no, tuku vo samoto dvièwe.

Ovoj zakon se narekuva Zakon na Telema. Sumiran evo ~etiri zbora: “Pravi {to ti e volja”.

Ne e potrebno da se objasnuva deka razbiraweto naovaa poraka ne moè da bide postignato so brzopletoispituvawe. Neophodno e taa da se ispita od sekoj agol, dase analizira so najostra filozofska proniklivost ikone~no da se primeni za sekoj problem {to postoi, bilo dae vnatre{en ili nadvore{en. Ovoj klu~ ako se koristive{to ja otklu~uva sekoja brava.

Od najdlabok aspekt, najgolemata vrednost na ovaaformula e toa {to taa dava, za prvpat vo istorijata, osno-va za pomiruvawe pome|u trite golemi [koli na Magikata.Taa }e nastojuva da go izrazi ve~niot sudir preku razbi-raweto deka sekoj vid na misli se odviva na svoj na~in ideka razviva sopstveni karakteristi~ni kvaliteti bez nas-tojuvawe da se vme{uva vo formulite na drugite, kolku i dase tie (povr{no gledano) sprotivni na nejzinata formula.

Ona {to e vistinito za sekoja [kola, podednakvo evistinito i za sekoja li~nost. Uspehot vo ìvotot, sporedZakonot na Telema, podrazbira stroga samodisciplina.Sekoe su{testvo, kako {to n# u~i i biologijata, m

Documents

Alister Krouli · 2018. 7. 8. · Alister Krouli. mora sekoga{ da se ima na um, a na~inot da se napravi toa e praksata na Liber Resh vel Helios, sub figura CC, str 425-426 vo Magika