ANALIZA ENERGETSKE U ČINKOVITOSTI CESTNE …

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Primož Goršek

ANALIZA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI CESTNE RAZSVETLJAVE NA OBMOČJU

OBČINE CELJE

Diplomsko delo

Maribor, april 2016

I

Smetanova ulica 17

2000 Maribor, Slovenija

ANALIZA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI CESTNE

RAZSVETLJAVE NA OBMOČJU OBČINE CELJE

Diplomsko delo

Študent: Primož Goršek

Študijski program: visokošolski strokovni študij

elektrotehnika

Smer: močnostna elektrotehnika

Mentor: viš. pred. mag. Andrej Orgulan

Lektorica: Jasna Colnerič, prof. slov.

II

III

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju viš. pred. mag. Andreju

Orgulanu za vodenje, svetovanje in pomoč pri

izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se svoji družini za podporo,

potrpežljivost in razumevanje v času študija.

IV

ANALIZA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI CESTNE RAZSVETLJAVE NA OBMOČJU OBČINE CELJE

Ključne besede: cestna razsvetljava, učinkovita raba električne energije, svetloba

UDK: 625.745.8(043.2)

Povzetek

Energetska učinkovitost cestne razsvetljave je pomembna zaradi omejevanja vplivov na

okolje in tudi zaradi manjšanja stroškov obratovanja.

Zunanja razsvetljava v Sloveniji je v obdobju velikih sprememb, ki jih ob tehnološkem

razvoju predpisuje Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

V diplomskem delu sem raziskal cestno razsvetljavo na območju občine Celje ter opravil

analizo energetske učinkovitosti. Obstoječa razsvetljava na območju občine Celje se je v

preteklih letih sicer postopoma prenovila in posodobila, moj cilj pa je bil ugotoviti, v

kolikšni meri le-ta ustreza najnovejšim predpisom, normativom in standardom s tega

področja. Problem stare cestne razsvetljave, ki se še ni prenovila, pa delno tudi tiste, ki se

je pred leti že prenovila, je, da v veliki meri ne ustreza predpisom s področja svetlobnega

onesnaževanja.

V

ENERGY EFFICIENCY ANALYSIS OF THE STREET LIGHTING IN THE MUNICIPALITY OF CELJE

Key words: street lighting, efficient use of electric energy, light

UDK: 625.745.8(043.2)

Abstract

Energy efficiency of street lighting is a very important factor in minimizing harmful effects

on the environment and lowering operating costs.

Street lighting in Slovenia is in a period of major changes, firstly because of the

technological development and secondly because of the Regulation on the limitation of

light pollution.

In the graduation thesis I researched street lighting in the municipality of Celje and made

an analysis of its energy efficiency. Existing street lighting in the municipality of Celje has

been renovated and modernized many times in the past years. My objective in the thesis

was to determine to what extent the current road lighting meets the latest regulations,

norms and standards. The biggest problem of existing street lighting that hasn’t been

renovated yet and the one that has already been renovated a few years ago is that they

don’t meet standards and regulations in the field of light pollution.

VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 ZAKONODAJA S PODROČJA CESTNE RAZSVETLJAVE ..................................... 2

2.1 Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja ................................ 3

2.2 Skupina standardov SIST EN 13201 ............................................................................... 5

2.2.1 Tehnično poročilo SIST-TP CEN/TR 13201-1: smernice za izbor razredov za

razsvetljavo ............................................................................................................................... 5

2.2.2 Standard SIST EN 13201-2: zahtevane lastnosti ................................................... 6

2.2.3 Standard SIST EN 13201-3: izračuni lastnosti ....................................................... 7

2.2.4 Standard SIST EN 13201-4: metode za merjenje lastnosti razsvetljave .............. 8

2.2.5 Standard SIST EN 13201-5: kazalniki energetske učinkovitosti .......................... 9

3 CESTNA RAZSVETLJAVA ..................................................................................... 14

3.1 Splošno o cestni razsvetljavi ......................................................................................... 14

3.2 Kriteriji kakovosti cestne razsvetljave .......................................................................... 14

3.2.1 Osvetljenost ............................................................................................................ 14

3.2.2 Enakomernost osvetljenosti .................................................................................. 16

3.2.3 Svetlost .................................................................................................................... 17

3.2.4 Enakomernost svetlosti ......................................................................................... 17

3.2.5 Bleščanje ................................................................................................................. 18

3.2.6 Vidno vodenje ......................................................................................................... 19

3.2.7 Barva svetlobe in indeks barvnega videza .......................................................... 20

3.2.8 Svetlost okolice....................................................................................................... 20

3.2.9 Energetska učinkovitost razsvetljave ................................................................... 21

4 SVETLOBNI VIRI .................................................................................................... 22

4.1 Fluorescenčne sijalke .................................................................................................... 22

4.2 Kompaktne fluorescenčne sijalke ................................................................................. 23

4.3 Nizkotlačne natrijeve sijalke .......................................................................................... 23

4.4 Visokotlačne živosrebrove sijalke ................................................................................ 23

4.5 Metalhalogenidne sijalke ............................................................................................... 23

4.6 Visokotlačne natrijeve sijalke ........................................................................................ 24

4.7 LED (svetleče diode) ...................................................................................................... 24

4.8 Ostali svetlobni viri ......................................................................................................... 24

VII

4.9 Oprema cestnih svetilk .................................................................................................. 26

4.9.1 Predstikalne naprave .............................................................................................. 26

4.10 Primerjava energetske učinkovitosti posameznih svetlobnih virov ......................... 27

5 ANALIZA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI RAZSVETLJAVE V OBČINI CELJE . 28

5.1 Splošno o občini Celje ................................................................................................... 28

5.2 Ceste v občini Celje ........................................................................................................ 29

5.3 Obstoječe stanje cestne razsvetljave v občini Celje ................................................... 30

5.3.1 Tipi svetilk ............................................................................................................... 31

5.3.2 Moč razsvetljave ter poraba električne energije .................................................. 33

5.3.3 Primerjava obstoječe razsvetljave s predpisi, standardi in uredbami .............. 36

5.4 Predlogi izboljšanja energetske učinkovitosti cestne razsvetljave........................... 37

5.4.1 Namestitev energetsko učinkovitih svetlobnih virov.......................................... 38

5.4.2 Izračuni, potrebni za namestitev energetsko učinkovitih svetlobnih virov ...... 39

5.4.3 Izračun gostote moči (DP) skladno s standardom EN 13201-5........................... 42

5.4.4 Izračun indikatorja porabe energije (DE) skladno s standardom EN13201-5 .... 43

5.4.5 Redukcija svetlobnega toka .................................................................................. 44

5.4.6 Nadzorni sistem cestne razsvetljave .................................................................... 47

5.5 Ocena investicije v izboljšanje energetske učinkovitosti razsvetljave ..................... 48

5.6 Upravičenost investicije v izboljšanje energetske učinkovitosti razsvetljave ......... 51

6 SKLEP..................................................................................................................... 54

7 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................. 56

8 PRILOGE ................................................................................................................ 59

VIII

KAZALO SLIK

SLIKA 3.1: OSVETLJENOST V TOČKI GLEDE NA VPADNI KOT [9] ............................................................... 16

SLIKA 4.1: PRIMERJAVA NAJVEČJIH SVETLOBNIH IZKORISTKOV POSAMEZNIH SVETLOBNIH VIROV [7] ......... 27

SLIKA 5.1: DELEŽ POSAMEZNIH KATEGORIJ OBČINSKIH CEST V OBČINI CELJE [20] ................................... 30

SLIKA 5.2: DELEŽ POSAMEZNIH KATEGORIJ DRŽAVNIH CEST V OBČINI CELJE [20] .................................... 30

SLIKA 5.3: DELEŽ POSAMEZNIH SVETLOBNIH VIROV V OBČINI CELJE ....................................................... 31

SLIKA 5.4: ŠTEVILO POSAMEZNIH VRST SVETILK V OBČINI CELJE ............................................................ 32

SLIKA 5.5: LETNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE NA PREBIVALCA ......................................................... 36

SLIKA 5.6: PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PRED IN PO ZAMENJAVI SVETILK ........................................... 39

SLIKA 5.7: IZRAČUN FAKTORJA DP IN DE PO STANDARDU EN 13201-5 [18] ............................................ 42

SLIKA 5.8: OBRATOVANJE S POLNO MOČJO [11] .................................................................................... 44

SLIKA 5.9: 50% REDUKCIJA SVETLOBNEGA TOKA [11] ........................................................................... 45

SLIKA 5.10: POLNOČNA ZATEMNITEV [11] ............................................................................................. 45

SLIKA 5.11: PRILAGAJANJE TRENUTNIM RAZMERAM PROMETA [11] ........................................................ 46

SLIKA 5.12: NADZORNI SISTEM CESTNE RAZSVETLJAVE ......................................................................... 48

SLIKA 5.13: VRAČILO INVESTICIJE V PRIMERU 1. PREDLOGA POSODOBITVE RAZSVETLJAVE ...................... 51




IX

KAZALO TABEL

TABELA 4.1: PRIMERJAVA BISTVENIH LASTNOSTI POSAMEZNIH SVETLOBNIH VIROV [7] ............................. 25

TABELA 5.1: PRIMERJAVA VELIKOSTI, ŠTEVILA PREBIVALCEV IN DOLŽINE CEST NEKATERIH VEČJIH OBČIN

[20,21,22] .................................................................................................................................. 28

TABELA 5.2: DOLŽINA JAVNIH CEST V OBČINI GLEDE NA KATEGORIJO [20] ............................................... 29

TABELA 5.3: PODATKI O RAZSVETLJAVI PRED PRENOVO DO LETA 2008 [30] ........................................... 33

TABELA 5.4: PODATKI O RAZSVETLJAVI PO PRENOVI PO LETU 2008 [30] ................................................ 34

TABELA 5.5: PODATKI O RAZSVETLJAVI OB KONCU LETA 2015 ............................................................... 35

TABELA 5.6: IZBOR PARAMETROV ZA DOLOČITEV SKUPINE SVETLOBNOTEHNIČNIH SITUACIJ ..................... 40

TABELA 5.7: IZBOR PARAMETROV ZA DOLOČITEV SVETLOBNOTEHNIČNEGA RAZREDA .............................. 40

TABELA 5.8: GEOMETRIJSKI PODATKI CESTE ......................................................................................... 41

TABELA 5.9: REZULTATI SVETLOBNOTEHNIČNIH IZRAČUNOV .................................................................. 41

TABELA 5.10: PREDLAGANI RAZREDI ENERGETSKE UČINKOVITOSTI CESTNE RAZSVETLJAVE [13] .............. 44

TABELA 5.11: TIPIČNE VREDNOSTI KOEFICIENTA OBRATOVANJA RAZSVETLJAVE COP [11] ....................... 46

TABELA 5.12: PRIHRANKI EL. ENERGIJE GLEDE NA RAZLIČNE NAČINE PRENOVE RAZSVETLJAVE ............... 47

TABELA 5.13: CENE ZAMENJAVE SVETILK ............................................................................................. 49

TABELA 5.14: CENE ELEMENTOV NADZORNEGA SISTEMA ....................................................................... 50

X

UPORABLJENI SIMBOLI

A - površina (m2)

DE - indikator porabe energije (Wh/m2)

DP - gostota moči (W/lx·m2)

E - osvetljenost (lx)

Eh - horizontalna osvetljenost (lx)

Esr - srednja osvetljenost (lx)

Ev - vertikalna osvetljenost (lx)

I - svetilnost (lm)

L - svetlost (cd/m2)

P - moč (W)

r - razdalja (m)

Ra - indeks barvnega videza

SR - faktor svetlosti okolice

TI - relativni porast praga zaznavanja

U0 - enakomernost svetlosti

Ui - vzdolžna enakomernost svetlosti

W - energija (Wh)

XI

UPORABLJENE KRATICE

CIE - Mednarodna komisija za razsvetljavo (Commission internationale de l' Eclairage)

DLOR - delež svetlobe usmerjen navzdol (downward light output ratio)

FLUO - fluorescenčna sijalka

KFS - kompaktna fluorescenčna sijalka

LED - svetleča dioda (light emitting diode)

ROI - faktor vračila investicije (return on investment)

RS - Republika Slovenija

SDR - Slovensko društvo za razsvetljavo

ULOR - delež svetlobe usmerjen navzgor (upward light output ratio)

UV - ultravijolična svetloba

VT Hg - visokotlačna živosrebrova sijalka

VT MH - metalhalogenidna sijalka

VT Na - visokotlačna natrijeva sijalka

1

1 UVOD

Brez cestne razsvetljave si danes ne predstavljamo sodobnega načina življenja, saj nam

le-ta nudi poleg življenjskega udobja tudi varnost udeležencev v prometu. Skozi

zgodovino se je cestna razsvetljava precej spreminjala, njena moč se je iz leta v leto

povečevala, svetilke pa so po nepotrebnem svetile v vse smeri. Razvoj je pripeljal tako

daleč, da je bilo nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi bi se omejila poraba električne

energije ter zmanjšalo svetlobno onesnaževanje okolja.

S področja zakonodaje velja predvsem izpostaviti Uredbo o mejnih vrednostih

svetlobnega onesnaževanja okolja, ki zelo korenito posega v področje cestne

razsvetljave. Uredba poleg uporabe zasenčenih svetilk predpisuje zelo nizko mejo letne

porabe električne energije na prebivalca. Predpisanih 44,5 kWh na prebivalca na leto

marsikatera občina težko dosega tudi po prenovi razsvetljave. Zaradi tega se je potrebno

posluževati še dodatnih ukrepov, kot so krmiljenje razsvetljave ter redukcija svetlobnega

toka.

Pri posodabljanju cestne razsvetljave je vzporedno z zmanjševanjem porabe električne

energije potrebno biti pozoren, da se pri tem ne poslabšajo svetlobnotehnične razmere.

Paziti je potrebno, da je za posamezni svetlobnotehnični razred dosežena ustrezna

svetlost oziroma osvetljenost, da ni motečega bleščanja, da je zagotovljeno ustrezno

vidno vodenje, da so uporabljeni svetlobni viri z ustreznim indeksom barvnega videza ter

da je površina čim bolj enakomerno osvetljena. Vse to so parametri, ki poleg porabe

energije odražajo kvaliteto cestne razsvetljave. Postopki za načrtovanje razsvetljave so

zelo dobro definirani v skupini slovenskih standardov SIST EN 13201, ki pa v Sloveniji

niso obvezujoči.

Ker je velik poudarek sodobne razsvetljave na energetski učinkovitosti, so pomemben

element cestne razsvetljave svetlobni viri. Danes klasične sijalke vse bolj izpodrivajo

sodobne LED svetilke z dobrimi svetlobnimi izkoristki in dolgo življenjsko dobo.

V diplomskem delu so zbrani in analizirani podatki o cestni razsvetljavi na območju občine

Celje. Izvedena je analiza energetske učinkovitosti obstoječe razsvetljave in primerjava s

predpisi s tega področja ter podani so predlogi posodobitve in ocena predlaganih

investicij.

2

2 ZAKONODAJA S PODROČJA CESTNE RAZSVETLJAVE

Področje cestne razsvetljave v Republiki Sloveniji ureja kar nekaj zakonov, uredb in

standardov.

Zakon o javnih cestah z vsemi spremembami in dopolnitvami določa status in

kategorizacijo javnih cest, določa enotna pravila in strokovne podlage za graditev in

vzdrževanje vseh javnih cest zaradi zagotovitve čim bolj enakih pogojev za kakovosten in

varen prevoz vsem uporabnikom cest na celotnem cestnem omrežju v državi. Zakon

določa, da mora občina kot lastnik javne razsvetljave organizirati gospodarsko javno

službo za vzdrževanje teh cest, da bodo le-te varne in da bo promet po njih potekal

neovirano. Zakon ureja upravljanje, graditev in vzdrževanje državnih cest. [28]

Zakon določa, da morajo občine vzdrževati prometne površine ter objekte in naprave na,

ob ali nad voziščem, med drugim tudi javno razsvetljavo, semaforje in drugo prometno

signalizacijo. [28]

Zakon o gospodarskih javnih službah določa način in oblike izvajanja gospodarskih

javnih služb. Le-te se lahko izvajajo v več oblikah: v režijskem obratu, v javnem

gospodarskem zavodu, v javnem podjetju, z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava

ali z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. [27]

Energetski zakon med drugim določa načela in ukrepe za povečanje energetske

učinkovitosti in varčevanja z energijo ter za večjo rabo energije iz obnovljivih virov. Ukrepi

za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije imajo pri primerljivih

stroških, upoštevanih v življenjski dobi ukrepa, prednost pred zagotavljanjem novih

zmogljivosti za oskrbo z energijo. [3]

Zakon o varstvu okolja ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem. Zakon določa

temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in

informacij o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe

varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja. Cilji varstva okolja so

ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, preprečevanje in zmanjševanje

3

obremenjevanja okolja, zmanjševanje porabe energije, izboljševanje porušenega

naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti.

[29]

2.1 Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja

okolja

Uredba je bila sprejeta v uradnem listu RS št. 81/2007, sledile pa so še spremembe in

dopolnitve objavljene v uradnih listih RS št. 109/2007, 62/2010 in 46/2013.

Namen uredbe je varstvo narave pred škodljivim svetlobnim onesnaževanjem, varstvo

bivalnih prostorov pred motečo svetlobo, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo

astronomskih opazovanj pred sijem neba in zmanjšanje porabe električne energije virov

svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. [23]

Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in

povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja. Svetlobno

onesnaženje ogroža varnost v prometu, zaradi sevanja proti nebu moti življenje in selitve

ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih,

moti astronomsko opazovanje, ali pa z nepotrebnim sevanjem proti nebu troši električno

energijo. [23]

Predpisani načini osvetljevanja po tej uredbi so:

- za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva

navzgor, je enak 0 %,

- za razsvetljavo na območju kulturnega spomenika se lahko uporabljajo svetilke,

katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč

posamezne svetilke manjša od 20 W, če povprečna osvetljenost s temi svetilkami ne

presega 2 lx, in če je razsvetljava namenjena površinam za kolesarje in pešce ali

počasna vozila z hitrostjo manjšo od 30 km/h. [23]

Za posamezne svetilke šibkejše od 20 W, ki so del kulturnega spomenika, ni omejitev

glede deleža svetlobnega toka, ki seva navzgor. [23]

4

Bistvene določbe in mejne vrednosti te uredbe za razsvetljavo cest in javnih površin so:

- letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine

vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih občina upravlja, ne sme

presegati mejne vrednosti 44,5 kWh/prebivalca,

- letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor

1.000 prebivalci vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ne sme

presegati 44,5 MWh,

- letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju Republike Slovenije

vgrajene v razsvetljavo državnih cest, ne sme presegati 5,5 kWh/prebivalca. [23]

Poleg zgoraj omenjenih predpisanih načinov osvetljevanja uredba prepisuje tudi načine

osvetljevanja za letališča, pristanišča in železnice, proizvodne objekte, poslovne stavbe,

ustanove, fasade, kulturne spomenike, objekte za oglaševanje, športna igrišča ter

gradbišča. [23]

V diplomski nalogi sem se omejil predvsem na cestno razsvetljavo.

Vsi svetlobni viri uporabljeni pri novogradnji ali pa pri obnovi razsvetljave morajo biti

izbrani skladno s to uredbo.

Načrt razsvetljave

Uredba določa, da mora upravljavec razsvetljave, katere električna moč svetilk presega

10 kW ali 1 kW, če gre za razsvetljavo kulturnega spomenika, fasade ali objekta za

oglaševanje imeti izdelan načrt razsvetljave. Načrt mora biti izdelan za novo razsvetljavo

in ga je potrebno vsako peto leto po pričetku obratovanja razsvetljave preveriti ter ga po

potrebi korigirati in dopolniti. Če se pri obnovi poveča električna moč razsvetljave za več

kot 15 % ali pa če se zamenja več kot 30 % svetilk, je potrebno izdelati nov načrt

razsvetljave. [23]

Upravljavci obstoječe razsvetljave so morali prvič poslati ministrstvu načrt razsvetljave

najpozneje do 31. marca 2009. [23]

5

Prilagoditev obstoječih svetilk

Svetilke obstoječe razsvetljave, katerih ULOR = 0, je bilo treba najpozneje do

31. decembra 2008 prilagoditi tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0

%. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin pa je treba v celoti prilagoditi določbam te

uredbe najpozneje do 31. decembra 2016. Prilagajanje obstoječe razsvetljave zahtevam

te uredbe se ugotavlja na podlagi poročil obratovalnega monitoringa ali na podlagi

izrednih meritev, ki jih odredi pristojni inšpektor. [23]

2.2 Skupina standardov SIST EN 13201

Evropski standard EN 13201 podaja smernice za načrtovanje, izvajanje in obratovanje

cestne razsvetljave. V Sloveniji je bil sprejet pod oznako SIST EN 13201. Standard v

Sloveniji ni zakonsko obvezujoč, ga pa uporablja večina projektantov pri načrtovanju

cestne razsvetljave. Standard je sestavljen iz petih delov, katerih povzetki so podani v

nadaljevanju.

2.2.1 Tehnično poročilo SIST-TP CEN/TR 13201-1: smernice za izbor

razredov za razsvetljavo

Ta del slovenskega standarda določa svetlobnotehnične razrede, določene v standardu

SIST EN 13201-2 in zagotavlja smernice za izbiro najustreznejšega razreda za

posamično svetlobnotehnično situacijo. [14]

Svetlobnotehnične situacije se po tem standardu delijo v skupine A1, A2, A3, B1, B2, C1,

D1, D2, D3, D4, E1 in E2 (Error! Reference source not found.). Svetlobnotehnična

situacija je odvisna od prometne površine, hitrosti prometa na njej in vrste udeležencev.

Na osnovi izbrane svetlobnotehnične situacije ter parametrov, kot so vrsta križišč, gostota

križišč, zahtevnost orientacije, gostota motornih vozil, kolesarjev in pešcev, parkirana

vozila, nevarnost kriminala, prepoznavanje obrazov, svetlost okolice, kompleksnost

vidnega področja, glavni tip vremena, se določi svetlobnotehnični razred. [14]

6

Skupine udeležencev v prometu, ki jih definira ta standard, se delijo v naslednje skupine:

- motorni promet (M); vozila na motorni pogon, ki ne spadajo v kategorijo počasnih

vozil,

- počasna vozila (S); vozila na motorni pogon (npr. traktorji, kmetijski stroji …) in

vprežna vozila, katerih hitrost ne presega 40 km/h,

- kolesarji (C); vozniki koles in koles z motorjem, katerih hitrost ne presega 50 km/h,

- pešci (P); pešci ter invalidi na invalidskih vozičkih. [14]

2.2.2 Standard SIST EN 13201-2: zahtevane lastnosti

V tem delu standarda so na podlagi fotometričnih zahtev določeni svetlobnotehnični

razredi za cestno razsvetljavo, ki ustrezajo zahtevam glede vidnega zaznavanja

udeležencev v prometu. Pri tem so upoštevani tudi okoljski vidiki. [15]

Svetlobnotehnični razred je opredeljen kot skupina fotometričnih zahtev, ki omogočajo

ustrezno vidno zaznavanje posameznim skupinam uporabnikov prometne površine glede

na vrsto prometne površine in okolice. [15]

Namen uvedbe svetlobnotehničnih razredov je omogočiti enostavnejši razvoj in uporabo

opreme cestne razsvetljave. [15]

Razredi ME so namenjeni voznikom motornih vozil na glavnih prometnicah in v nekaterih

državah tudi na cestah v stanovanjskih naseljih, kjer je dovoljena srednja in višja hitrost

vožnje. [15]

Razredi CE so prav tako namenjeni voznikom motornih vozil, vendar za uporabo na

konfliktnih, zahtevnejših področjih, kot so ceste in ulice v nakupovalnih središčih, težja

cestna križišča, krožišča in področja z možnimi večjimi zastoji. Ti razredi se lahko

uporabljajo tudi za razsvetljavo za pešce in kolesarje. [15]

Razredi S in A so namenjeni pešcem in kolesarjem za uporabo na pločnikih in na

kolesarskih stezah, odstavnih pasovih in drugih cestnih površinah, ki potekajo ločeno ali

vzdolž cestišča prometne ceste, v ulicah stanovanjskih naselij, površinah za pešce,

parkiriščih in na šolskih dvoriščih. [15]

7

Razredi ES so dodatni razredi za področja, kjer mora javna razsvetljava zagotavljati

prepoznavanje oseb in predmetov ter na površinah z večjo nevarnostjo kriminala. [15]

Razredi EV so dodatni razredi za cestna področja, kjer je potrebno vidno zaznavanje

navpičnih površin, kot so cestninske postaje, križišča in področja zožitev. [15]

Zahteve svetlobnotehničnih razredov se nanašajo na skupino uporabnikov cestne

površine ali na vrsto cestne površine. Tako razredi ME temeljijo na svetlosti cestne

površine, medtem ko razredi CE, S in A temeljijo na osvetljenosti cestne površine. Razredi

ES temeljijo na polcilindrični osvetljenosti, razredi EV pa temeljijo na navpični

osvetljenosti. [15]

Znotraj posameznih M ali C razredov so za omejitev bleščanja in nadzor vsiljene svetlobe

določeni še razredi svetilnosti G in razredi indeksov bleščanja D. [15]

Razredi G so namenjeni za konfliktna področja ter zaradi videza in okoljskih vidikov. [15]

Razredi D so namenjeni za omejitev neugodnega bleščanja v glavnem za uporabo na

površinah za pešce in kolesarje. [15]

2.2.3 Standard SIST EN 13201-3: izračuni lastnosti

Računske metode, opisane v tem delu standarda, omogočajo izračun lastnosti cestne

razsvetljave. Standard definira matematične postopke za izračun lastnosti, določenih v

standardu SIST EN 13201-2. [16]

Za izračun kriterijev kakovosti cestne razsvetljave so potrebni fotometrični podatki

uporabljenih svetilk, ki so podani v obliki I-tabele, v kateri so podane vrednosti svetilnosti v

vseh glavnih smereh.

Za izračun svetlosti cestne površine so potrebni podatki odsevnosti ceste, ki so podani v

obliki r-tabele. [16]

Na osnovi zgoraj omenjenih fotometričnih podatkov je možen izračun fotometričnih veličin,

kot so svetlost in osvetljenost.

8

Standard določa postopke za izračun svetlosti v točki, skupne svetlosti v točki, določa

področje računanja svetlosti, položaj točk za izračun, položaj opazovalca in število svetilk,

upoštevanih pri izračunu. [16]

Standard definira postopke za izračun vodoravne osvetljenosti v točki, polkrogelne

osvetljenosti v točki, polcilindrične osvetljenosti v točki, navpične osvetljenosti v točki,

skupne osvetljenosti v točki, določa področje računanja za osvetljenost, položaj točk za

izračun in število svetilk, upoštevanih pri izračunu. [16]

2.2.4 Standard SIST EN 13201-4: metode za merjenje lastnosti razsvetljave

Namen tega dela standarda je določiti metode za merjenje lastnosti razsvetljave. Meritve

razsvetljave se izvajajo z namenom, da:

- se preveri izpolnjevanje v projektu predvidenih zahtev,

- se preveri razsvetljavo in ugotovi potrebe glede vzdrževanja,

- se primerja različne svetlobne naprave. [17]

Namenu meritev mora ustrezati tudi uporabljena metoda za izvajanje meritev. Če se

meritve izvajajo zaradi primerjave z izračuni, je potrebno pri izvajanju meritev upoštevati

enaka izhodišča (položaj merilnih točk, področje meritev) kot pri izračunih razsvetljave. Za

preverjanje razsvetljave je dopustno uporabiti poenostavljeno metodologijo, pomembno

pa je, da je merilni postopek ponovljiv. [17]

Standard med drugim določa, da se meritve izvajajo, ko je doseženo stabilno delovanje

sijalk po zagonu, da se meritve izvajajo v ustreznih vremenskih razmerah, predvidenih v

projektu ter da je potrebno upoštevati oziroma izločiti vplive tujih svetlobnih virov.

Predpisuje načine izvajanja statičnih in dinamičnih meritev. Predpisuje katere podatke, ki

niso neposredno povezani z meritvami svetlobe, je potrebno pridobiti (širina cestišča,

število voznih pasov, širina hodnikov za pešce in kolesarskih stez, višina montaže

svetlobnih virov, dolžina ročice, nagib in zasuk svetilke).

Ker se meritve v običajno izvajajo zaradi kontrole v projektu izračunanih vrednosti, sta

področje in razpored točk za izvajanje meritev enaka področju za izračun razsvetljave. Ker

so natančne meritve zelo zamudne, je dopustno zmanjšati število merilnih točk.

9

Natančnost takih meritev je temu primerno nižja, vendar zadostuje za oceno stanja naprav

razsvetljave. [1,17]

Meritve osvetljenosti

Meritve osvetljenosti se izvajajo z merilnikom osvetljenosti (luksmetrom), ki mora imeti

možnost merjenja tudi zelo nizkih osvetljenosti, zagotavljati pa mora določeno točnost

meritev. Standard predpisuje metode merjenja vodoravne osvetljenosti, navpične

osvetljenosti, polcilindrične osvetljenosti in polkrogelne osvetljenosti. [1,17]

Meritve svetlosti

Meritve svetlosti površine ceste se izvajajo z merilnikom svetlosti. Izvajajo se na ravnem

delu ceste, brez večjih krivin in višinskih razlik. Pred pričetkom merjenja morajo sijalke

doseči stabilno stanje. Položaj opazovalca in področje meritev sta enaka področju

vrednotenja za izračun svetlosti. Področje vrednotenja je velikosti od razdalje 60 m do 160

m pred opazovalcem. Višina opazovanja znaša 1,5 m od tal, položaj opazovalca pa je na

sredini voznega pasu. [1,17]

Merilno poročilo

Merilno poročilo se izdela v obliki, ki je predpisana v prilogi tega standarda.

2.2.5 Standard SIST EN 13201-5: kazalniki energetske učinkovitosti

Namen tega standarda je opredeliti kazalnike energetske učinkovitosti cestne

razsvetljave. Standard uvaja tri pojme: moč sistema (system power) – (P), gostota moči

(power density indicator PDI) – (DP) in indikator porabe energije (annual energy

consumption indicator AECI) – (DE).

Za ovrednotenje potencialnih prihrankov, dobljenih z večjo energetsko učinkovitostjo in

manjšim vplivom na okolje, je potrebno izračunati gostoto moči (DP) in indikator porabe

energije (DE).

10

Ta standard določa, kako izračunati omenjene kazalnike energetske učinkovitosti.

Dobljeni rezultati se lahko uporabijo za primerjavo prihrankov različnih izvedb cestne

razsvetljave, pri tem pa je treba biti pozoren, da so izpolnjene vse svetlobnotehnične

zahteve, opredeljene v standardu SIST EN 13201-2. [18]

Pojmi in definicije uporabljeni v tem delu evropskega standarda so:

- moč sistema (P); skupna moč instaliranih naprav cestne razsvetljave, potrebna za

zagotavljanje zahtev izbranih svetlobnotehničnih razredov, definiranih v standardu

SIST EN 13201-2. Enota je vat (W),

- gostota moči (DP); moč sistema, deljena z produktom velikosti osvetljene površine in

srednjo vrednostjo osvetljenosti površine. Enota je vat na luks na kvadratni meter

(W/lx·m2),

- indikator porabe energije (DE); celotna električna energija za osvetlitev določene

površine, porabljena v obdobju enega leta. Enota je kilovatna ura na kvadratni meter

(kWh/m2). [18]

Izračun gostote moči (DP)

Gostota moči sistema se izračuna po naslednji enačbi (2.1):

1

n

i i

i

PP

E A

D

=

=∑ i

(2.1)

kjer je:

DP - gostota moči (W/lx·m2),

P - moč sistema na merodajnem področju (W),

iE - povprečna horizontalna osvetljenost posameznega delnega območja (lx),

Ai - površina posameznega osvetljenega delnega območja (m2),

n - število posameznih osvetljenih delnih območij. [18]

Če cestišče ni obdano z drugimi področji (na primer drug vozni pas, pešpot, kolesarska

steza, parkirišče itd., ki imajo svoje lastne individualno določene svetlobnotehnične

zahteve) in se za njih svetlobnotehnični razred izračuna v skladu s standardom EN 13201-

2, se okolica ne vključi v izračun gostote moči.

11

Če se zahtevan svetlobnotehnični razred spreminja tekom noči ali skozi letne čase (na

primer zmanjšanje osvetlitve zaradi zmanjšanja prometa), je potrebno izračunati gostoto

moči (D) za vsakega od svetlobnotehničnih razredov ločeno. Lahko pa se izračuna tudi

kot povprečna vrednost v tem obdobju.

Za območja, zasnovana skladno z zahtevami svetlobnotehničnih razredov M, se

povprečna osvetljenost (E), ki se uporablja za izračun gostote moči (D), izračuna po

naslednji formuli (2.2):

0

LQ

E = (2.2)

kjer je:

E - izračunana povprečna horizontalna osvetljenost, ki se uporablja za izračun gostote

moči (lx),

L - povprečna svetlost določena v standardu SIST EN 13201-2 (cd/m2),

Q0 - koeficient povprečne svetlosti. Kadar ni znan, se uporabi vrednost Q0=0,07. [18]

Izračun moči sistema (P)

Moč sistema (P) se izračuna kot vsota moči svetlobnih virov, predstikalnih naprav in

drugih električnih naprav (fotocelice, stikala), ki so neposredno povezani z razsvetljavo na

osvetljenem območju, katerih namen je krmiliti ali regulirati sistem cestne razsvetljave.

Moč sistema se izračuna za celoten sistem javne razsvetljave ali pa za posamezen

referenčni odsek po naslednji enačbi (2.3):

1

n

k ad

k

P P P=

= +∑ (2.3)

kjer je:

P - skupna moč sistema celotne razsvetljave ali posameznega odseka (W),

Pk - nazivna moč k-te svetilke (sijalke, vžigne naprave, krmilne naprave, fotocelice ali

druge komponente, ki so povezane s svetilko in potrebne za njeno delovanje) (W),

Pad - skupna moč vseh naprav, ki niso zajete v Pk, so pa potrebne za delovanje cestne

12

razsvetljave (daljinsko krmiljenje, fotocelice, centralni krmilnik svetlobnega toka ali

centralni nadzorni sistem) (W). Če je moč sistema računana samo za neko območje,

mora biti moč Pad sorazmerna številu svetilk na obravnavanem področju v primerjavi

s številom vseh svetilk razsvetljave,

n - število svetlobnih točk (svetilk) razsvetljave ali dela razsvetljave, za katerega se

izvaja izračun. [18]

Če svetlobni viri (in druge električne naprave) delujejo s konstantno močjo, se ta moč

lahko uporabi za izračun moči sistema (P).

Če se zahtevan svetlobnotehnični razred spreminja tekom noči ali skozi letne čase (na

primer zmanjšanje osvetlitve zaradi zmanjšanja prometa), je potrebno izračunati moč

sistema (P) za vsakega od svetlobnotehničnih razredov ločeno.

Moč sistema (P) ne sme vsebovati moči naprav, ki se ne uporabljajo za izpolnitev funkcije

osvetlitve, tudi če so priključene na isto omrežje. Tipični primeri so osvetljeni oglasni

panoji in praznična razsvetljava.

Območje, uporabljeno za izračun gostote moči (DP), mora biti identično površini, ki se

uporablja pri projektiranju parametrov razsvetljave. [18]

Izračun indikatorja porabe energije (DE)

Letna poraba električne energije cestne razsvetljave je odvisna od:

- obdobja, za katerega je predvidena razsvetljava,

- svetlobnotehničnega razreda razsvetljave,

- učinkovitosti instalirane razsvetljave,

- načina prilagajanja razsvetljave spremembam vizualnih potreb uporabnikov ceste,

- porabe energije svetlobnih naprav v obdobju, ko razsvetljava ni potrebna. [18]

Izračun indikatorja porabe energije se izvede po naslednji enačbi (2.4):

1

m

j j

j

P t

E AD =

∑= (2.4)

kjer je:

DE - letni kazalec porabe električne energije zgrajene cestne razsvetljave (Wh/m2),

13

Pj - moč sistema j-tega obdobja delovanja razsvetljave (W),

tj - dolžina j-tega obdobja, v katerem se moč Pj porabi za delovanje razsvetljave (h),

A - velikost osvetljenega področja,

m - število obdobij z različno močjo P. Tu se upošteva tudi obdobje, ko svetilke ne

svetijo, imamo pa neko porabo električne energije (na primer podnevi ali pa ponoči,

če so svetilke ugasnjene). [18]

Svetlobni viri ali njihove kontrolne naprave lahko porabljajo energijo tudi v času, ko

osvetlitev ni potrebna oziroma je izključena. Ta moč mora biti vključena v izračun za

določeno obdobje. [18]

14

3 CESTNA RAZSVETLJAVA

3.1 Splošno o cestni razsvetljavi

Osnovna funkcija cestne razsvetljave je, da se vsem udeležencem v prometu omogoči

takšne vidne pogoje, ki bodo v nočnem času omogočali pravilen in varen tok prometa.

3.2 Kriteriji kakovosti cestne razsvetljave

Da bo promet potekal pravilno in varno, morajo biti kriteriji kakovosti cestne razsvetljave

skladni s predpisi in standardi. Kriteriji kakovosti cestne razsvetljave so:

- osvetljenost,

- enakomernost osvetljenosti,

- svetlost,

- enakomernost svetlosti,

- bleščanje,

- vidno vodenje,

- barva svetlobe in indeks barvnega videza,

- svetlost okolice,

- energetska učinkovitost razsvetljave.

Minimalne zahteve za kakovost cestne razsvetljave so določene v standardu SIST EN

13201-2.

3.2.1 Osvetljenost

Osvetljenost je definirana kot razmerje med količino svetlobnega toka, ki pada na neko

površino (3.1). Enota je luks (lx), ki je definirana kot osvetljenost površine 1 m2, na katero

pada pod pravim kotom enakomerno porazdeljen svetlobni tok 1 lumna. [9]

AE Φ= (3.1)

15

kjer je:

E - osvetljenost površine (lx),

ɸ - svetlobni tok (lm),

A - osvetljena površina (m2). [9]

Iz spodnje enačbe (3.2) je razvidno, da je osvetljenost v točki neke ravnine odvisna od

svetilnosti svetlobnega vira in kvadrata razdalje med svetlobnim virom in površino.

2

I

rE = (3.2)

kjer je:

E - osvetljenost v točki na neki ravnini (lx),

I - svetilnost svetlobnega vira, ki seva pravokotno na ravnino (cd),

r - oddaljenost med svetlobnim virom in ravnino (m). [9]

Če svetloba pada na površino pod kotom, je potrebno upoštevati pri izračunu tudi vpadni

kot. Na osnovi tega se izračuna horizontalna (3.3) in vertikalna osvetljenost (3.4).

coshE E γ= ⋅ (3.3)

sinvE E γ= ⋅ (3.4)

kjer je:

E - osvetljenost v določeni točki na ravnini (lx),

Eh - horizontalna osvetljenost v določeni točki (lx),

Ev - vertikalna osvetljenost v določeni točki (lx),

γ - kot med smerjo svetilnosti in vertikalo na površino (°). [9]

Ker se v praksi najbolj pogosto namesto oddaljenosti r uporablja višina h, velja naslednja

enačba (3.5).

cos

hrγ

= (3.5)

16

kjer je:

h - višina svetlobnega vira (m),

γ - kot med smerjo svetilnosti in vertikalo na površino (°). [9]

Slika 3.1: Osvetljenost v točki glede na vpadni kot [9]

Svetlobnotehnični razredi CE, S, A, ES in EV temeljijo na osvetljenostih, ki so predpisane

v standardu SIST EN 13201-2.

3.2.2 Enakomernost osvetljenosti

Enakomernost osvetljenosti je razmerje med minimalno in srednjo osvetljenostjo (3.6).

Pomembno je, da je površina čim bolj enakomerno osvetljena in da je faktor čim bližje 1.

Čim bolj enakomerna osvetljenost pomeni lažje opravljanje vidnih nalog in manj

obremenjene oči, katerim se ni potrebno kar naprej prilagajati svetlejšim in temnejšim

površinam. [9]

min

0 sr

E

EU = (3.6)

17

kjer je:

U0 - enakomernost osvetljenosti,

Emin - minimalna vrednost osvetljenosti (lx),

Esr - srednja vrednost osvetljenosti (lx). [9]

3.2.3 Svetlost

Svetlost je edina svetlobnotehnična veličina, ki jo človeško oko direktno zaznava. Zaradi

tega je eden izmed najvažnejših faktorjev kvalitete cestne razsvetljave. Enota za svetlost

je candela na kvadratni meter (cd/m2). 1 cd/m2 je definirana kot svetlost homogenega

izvora svetlobe ravne površine velikosti 1 m2, ki seva s svetilnostjo 1 cd pravokotno na

površino.

Razlikujejo se dve vrsti svetlosti. Svetlost svetleče površine in svetlost osvetljene

površine.

Svetlost površine je odvisna od naslednjih parametrov:

- fotometričnih lastnosti svetilk,

- postavitve svetilk,

- refleksije vozne površine,

- položaja opazovalca.

Svetlobnotehnični razredi ME in MEW temeljijo na svetlosti cestne površine, ki so

predpisane v standardu SIST EN 13201-2.

3.2.4 Enakomernost svetlosti

Ločimo splošno enakomernost svetlosti in vzdolžno enakomernost svetlosti. Splošna

enakomernost svetlosti je razmerje med minimalno in srednjo svetlostjo celotne

opazovane površine (3.7). Vzdolžna enakomernost svetlosti pa je razmerje med

minimalno in maksimalno svetlostjo v smeri opazovalca (3.8).

min

0 sr

L

LU = (3.7)

18

min

max

L

I LU =

(3.8)

kjer je:

U0 - splošna enakomernost svetlosti,

UI - vzdolžna enakomernost svetlosti,

Lmin - minimalna vrednost svetlosti (cd/m2),

Lsr - srednja vrednost svetlosti (cd/m2),

Lmax - maksimalna vrednost svetlosti (cd/m2). [9]

Pomembno je, da je svetlost površine čim bolj enakomerna in da je faktor čim bližje 1.

Čim bolj enakomerna svetlost pomeni lažje opravljanje vidnih nalog in manj obremenjene

oči, katerim se ni potrebno kar naprej prilagajati svetlejšim in temnejšim površinam.

Do premajhne enakomernosti lahko pride že v fazi načrtovanja cestne razsvetljave.

Razlogi so prevelika razdalja med svetilkami ali izbira svetilk z zelo ozkim snopom

svetlobe. Do premajhne enakomernosti lahko pride tudi v primeru sicer ustrezne izbire in

postavitve svetilk, ko se v polnočnem režimu zaradi varčevanja izklopi vsaka druga

svetilka, ali pa zaradi slabega vzdrževanja, ko pride do okvare posameznih svetilk. S tem

nastanejo na prometni površini izmenično svetla in temna mesta, katerim se človeško oko

med vožnjo ne more dovolj hitro prilagajati. Posledica je lahko v takšnih primerih tudi

prometna nesreča.

3.2.5 Bleščanje

Omejevanje bleščanja je zelo pomemben faktor za kvaliteto cestne razsvetljave, saj

povzroča bleščanje, nelagodje in zmanjšuje opaznost udeležencev v prometu. Bleščanje

je lahko neposredno (direktno) zaradi samega svetlobnega vira, ki se nahaja v vidnem

polju voznika, ali pa posredno (indirektno) zaradi odboja svetlobe od površine z visokim

refleksijskim faktorjem.

Bleščanje se vrednoti z relativnim porastom praga zaznavanja (TI). Faktor označuje

zmanjšanje vidljivosti zaradi motečega bleščanja. V praksi to pomeni, da bo neki objekt

19

(vozilo, pešec, ovira) mogoče opaziti v primeru, ko bo njegova svetlost različna od

svetlosti ozadja.

Porast praga je definiran z naslednjo enačbo (3.9).

min

min

SL L

LTI

∆ −∆

∆= (3.9)

kjer je:

TI - relativni porast praga zaznavanja,

∆Lmin - prag zaznavanja razlik svetlosti,

∆LS - prag zaznavanja razlik svetlosti pri bleščanju. [9]

V primeru bleščanja to pomeni, za kolikokrat je potrebno povečati svetlost objekta, da bo

viden enako kot v primeru, ko ni bilo bleščanja. Ker se bleščanju ni mogoče popolnoma

izogniti, se ga lahko omeji na sprejemljiv nivo s pravilno izbiro in namestitvijo svetilk. V

standardu EN 13201-2 so za posamezne razrede določene mejne vrednosti bleščanja.

3.2.6 Vidno vodenje

Vidno vodenje je tisti faktor kvalitete cestne razsvetljave, ki udeležencem v prometu

omogoča, da hitro in jasno zaznajo potek ceste ter vse spremembe na njej (križišča,

odcepi, prehodi, ovire, nevarna mesta) iz razdalje, ki jo določa maksimalna hitrost vožnje.

Vidno vodenje je odvisno od razporeda svetil. Le-te morajo slediti poteku ceste, predvsem

na cestah, kjer je dosti ovinkov in križišč. Tako je na primer na cestah z ločenimi voznimi

pasovi priporočljivo svetilke nameščati na zeleni pas med oba vozna pasova. Na zavojih

se priporoča, da se svetilke namestijo po zunanji strani zavoja, kar je hkrati slabost iz

vidika varnosti v primeru izleta vozila s ceste. Priključke ali križišča je priporočljivo

osvetljevati s svetlobnimi viri druge barve. Na neosvetljenih cestah pa je priporočljivo na

križiščih ali odcepih postaviti eno ali manjše število svetilk. [9]

20

3.2.7 Barva svetlobe in indeks barvnega videza

Barvo svetlobe svetlobnega vira se definira z barvno temperaturo. V osnovi se barve

svetlobe delijo v tri skupine: toplo barvo (<3300 K), srednjo (nevtralno) barvo (od 3300 do

5300 K) in hladno barvo (>5300 K).

Indeks barvnega videza (Ra) pove, kako natančno je prikazana barva nekega predmeta

osvetljena z virom umetne svetlobe, v primerjavi z naravno barvo predmeta. Maksimalna

vrednost indeksa Ra = 100; nižji, ko je indeks, slabša je sposobnost pravilnega prikaza

barv. Indeks barvnega videza je odvisen od spektralne porazdelitve sevanja svetlobnega

vira.

Zahteve glede indeksa barvnega videza so razdeljene v tri skupine:

A. ni posebnih zahtev,

B. naprave za razsvetljavo morajo zagotavljati takšno stopnjo barvnega videza, da je

omogočena orientacija voznikov in pešcev (poudarjanje vidnega vodenja,

razpoznavanje prometnih znakov),

C. naprave za razsvetljavo morajo zagotavljati takšno stopnjo barvnega videza, da je

omogočeno razpoznavanje ljudi ali predmetov (razpoznavanje parkiranih vozil,

razpoznavanje oseb na področjih z večjo nevarnostjo kriminala).

3.2.8 Svetlost okolice

Faktor svetlosti okolice (SR) je definiran kot razmerje med povprečno vodoravno

osvetljenostjo dveh ozkih vzdolžnih pasov ob zunanjih robovih vozišča in povprečno

vodoravno osvetljenostjo dveh ozkih vzdolžnih pasov ob zunanjih robovih vozišča na

vozišču.

Standard predpisuje vrednosti faktorja svetlosti okolice SR večje od 0,5 za ME in MEW

skupine svetlobnotehničnih razredov v primeru, ko ob obravnavanih prometnih površinah

ni drugih prometnih površin s svojimi svetlobnotehničnimi zahtevami.

V praksi to pomeni, da mora biti tudi del okolice prometne površine ustrezno osvetljen,

zaradi česar voznik na primer prej opazi pešca ali žival ob cesti in lahko ustrezno reagira.

21

3.2.9 Energetska učinkovitost razsvetljave

Energetska učinkovitost razsvetljave je odvisna od vrste in kvalitete uporabljenih

elementov. Na energetsko učinkovitost cestne razsvetljave tako najbolj vplivajo vrste

predstikalnih naprav, vrste svetlobnih virov ter možnost regulacije svetilk.

Svetlobni izkoristek svetilke je odvisen od same kvalitete izdelave svetilke in izvedbe

svetilke. Tako na primer svetilke z višjo stopnjo IP zaščite ostajajo dlje časa čiste, zaradi

česar oddajajo več svetlobe pri enaki porabi električne energije.

Svetlobni izkoristek sijalke je eden najpomembnejših dejavnikov za energetsko učinkovito

razsvetljavo. LED svetlobni viri ali natrijeve sijalke, z visokimi svetlobnimi izkoristki od 90

do 200 lm/W, lahko več kot prepolovijo porabo energije v primerjavi z visokotlačnimi

živosrebrovimi sijalkami, ki imajo slabe izkoristke od 35 do 60 lm/W.

Življenjska doba sijalk vpliva na skupni strošek razsvetljave. LED svetlobni viri z

življenjsko dobo med 50.000 in 100.000 ur lahko brez zamenjave obratujejo več kot 15 let,

ob predpostavki, da obratujejo približno 4.300 ur letno, medtem ko je potrebno

visokotlačne metalhalogene sijalke ali pa fluorescenčne sijalke z življenjsko dobo okoli

16.000 ur menjati približno vsaka 4 leta. Ker zamenjava sijalk v cestnih svetilkah ni

enostavno opravilo, sta običajno potrebna dva delavca in avto-dvigalo. To pa predstavlja

velik strošek, ki ga je potrebno prišteti k ostalim stroškom cestne razsvetljave.

Redukcija svetlobnega toka sijalk v nočnem času, ko je gostota prometa majhna, prav

tako prispeva svoj delež k zmanjšanju stroška razsvetljave. Ob zmanjšanju svetlobnega

toka v nočnem času na 50 % se lahko zmanjša letna poraba električne energije na

približno 86 %, ob krmiljenju razsvetljave glede na trenutne razmere pa je možno letno

porabo zmanjšati na približno 62 %. Regulacija svetlobnega toka od 0 do 100 % lahko

torej veliko prispeva k zmanjšanju porabe električne energije, je pa težava v tem, da ni

možno regulirati svetlobnega toka vsem vrstam svetlobnih virov. Dobra lastnost regulacije

je tudi ta, da se sijalkam s tem podaljšuje življenjska doba.

22

4 SVETLOBNI VIRI

Najpogosteje uporabljeni svetlobni viri v javni razsvetljavi v današnjem času so:

- fluorescenčne sijalke,

- kompaktne fluorescenčne sijalke,

- nizkotlačne natrijeve sijalke,

- visokotlačne živosrebrove sijalke,

- metalhalogenidne sijalke,

- visokotlačne natrijeve sijalke,

- LED (svetleče diode).

Sijalke se glede na tlak plina delijo v dve skupini: visokotlačne in nizkotlačne. Vse delujejo

na principu razelektrenja v plinu. Ker je del oddane svetlobe v vidnem delu, del pa v UV

delu spektra, se s posebnimi fluorescenčnimi premazi UV svetlobo pretvarja v vidno.

Bistvena razlika med visokotlačnimi in nizkotlačnimi je, da imajo visokotlačne sijalke boljše

svetlobne izkoristke, manjši delež UV svetlobe, daljše zagonske čase, po ugasnitvi pa jih

ni možno takoj ponovno prižgati. Ker imajo to lastnost, da potrebujejo visoko napetost za

vžig in ker imajo inverzno uporovno karakteristiko, potrebujejo predstikalne naprave

(elektromagnetne ali elektronske).

4.1 Fluorescenčne sijalke

Fluorescenčne sijalke so ene izmed najbolj uporabljanih in ekonomičnih svetlobnih virov

predvsem v notranji razsvetljavi. Najpogosteje se uporabljajo v poslovnih prostorih,

delavnicah, javnih ustanovah in tudi v stanovanjih. Njihove dobre lastnosti so, da imajo

dober svetlobni izkoristek, dolgo življenjsko dobo, možnost regulacije svetlobnega toka ter

nizko ceno. Slabosti fluorescenčnih sijalk so, da vsebujejo živo srebro, s številom vklopov

se jim krajša življenjska doba, s staranjem pa se jim zmanjšuje svetlobni tok. Z različnimi

fluorescenčnimi premazi se lahko dosežejo različne barve svetlobe. Za delovanje

potrebujejo predstikalne naprave, ki so lahko elektromagnetne ali elektronske. [7]

23

4.2 Kompaktne fluorescenčne sijalke

Po principu delovanja so enake fluorescenčnim sijalkam, vendar imajo nekoliko slabši

svetlobni izkoristek in krajšo življenjsko dobo. Namenjene so za zamenjavo navadnih

žarnic z E14 ali E27 navojem, saj je predstikalna naprava vgrajena na sami sijalki.

Vsebujejo živo srebro, s številom vklopov jim upada življenjska doba, prav tako jim s

temperaturo upada svetlobni tok. [7]

4.3 Nizkotlačne natrijeve sijalke

Izmed vseh sijalk ima najboljši svetlobni izkoristek, ki presega tudi izkoristke sodobnih

LED svetil. Slabost je, da ima zelo slab indeks barvnega videza, saj seva izrazito rumeno

oranžno monokromatsko svetlobo. Je pa dobra lastnost ta, da ta svetloba zelo dobro

poudarja kontrast in reliefe v slabem meglenem vremenu. Sijalka ima dolgi zagonski čas.

Uporablja se predvsem za razsvetljavo predorov in pristanišč. [7]

4.4 Visokotlačne živosrebrove sijalke

Delujejo na podobnem principu kot fluorescenčne sijalke, le da imajo manjši delež UV

svetlobe. Čas vžiga znaša od 3 do 5 minut. Po izklopu pa je ni možno ponovno takoj

prižgati, prej se mora ohladiti. Zaradi preslabih svetlobnih izkoristkov in prevelike

vsebnosti živega srebra je po Evropski direktivi z letom 2015 ta vrsta sijalk umaknjena iz

prodaje. [7]

4.5 Metalhalogenidne sijalke

Po principu delovanja so podobne kot visokotlačne živosrebrove sijalke s to razliko, da

imajo v gorilnik dodane kovinske halogenide. Ker sevajo precej manj UV svetlobe, ne

potrebujejo fluorescenčnega premaza. Dobre lastnosti so, da imajo visok indeks barvnega

videza, dober svetlobni izkoristek in dolgo življenjsko dobo. Slabosti so, da jih ni možno

regulirati, imajo dolgi čas vžiga ter precej visoko ceno. [7]

24

4.6 Visokotlačne natrijeve sijalke

Visokotlačne natrijeve sijalke so v zadnjem obdobju najbolj razširjen svetlobni vir cestne

razsvetljave. Vzrok za to je zelo velik svetlobni izkoristek, dolga življenjska doba, precej

hiter ponovni vžig po prekinitvi napajanja ter primerna cena. Njihova slabost je nekoliko

slabši indeks barvnega videza. [7]

4.7 LED (svetleče diode)

Danes vse bolj uveljavljen svetlobni vir so LED svetleče diode. Razvoj LED diod se je

pričel leta 1967 z rdečo LED diodo. Kot zadnjo so razvili belo LED diodo leta 2001.

Odlikuje jih zelo velik svetlobni izkoristek, ki v laboratorijih sega tudi nad 150 lm/W, zelo

dolga življenjska doba, zelo dober indeks barvnega videza, takojšen vžig na polno

vrednost, možnost regulacije od 0 do 100 % svetlobnega toka, podaljšanje življenjske

dobe ob zmanjšanem svetlobnem toku, odpornost na udarce ter ne vsebujejo živega

srebra. Njihova slabost je, da imajo večje izkoristke pri višjih barvnih temperaturah ter

življenjsko dobo odvisno od temperature. Njihovo precej visoko ceno upravičijo prihranki

električne energije.

4.8 Ostali svetlobni viri

Visokotlačna živosrebrova sijalka za mešano svetlobo

Sijalka je kombinacija navadne žarnice in visokotlačne živosrebrove sijalke, z razmerjem

med svetlobnim tokom žarnice in sijalke 1 : 1. Žarnica z žarilno nitko delno nadomesti

manjkajoče barve, zaradi česar je indeks barvnega videza boljši kot pri visokotlačnih

živosrebrovih sijalkah. Imajo nizke svetlobne izkoristke in kratko življenjsko dobo. [7]

Visokotlačne xenonske sijalke

Visokotlačne xenonske sijalke imajo slab izkoristek ter kratko življenjsko dobo. Odlikuje pa

jih odličen indeks barvnega videza (do 100). Dosegajo moči do 10.000 W. [7]

25

Žveplova sijalka

Je prav posebna med vsemi sijalkami, saj je brez elektrod. Plin (žveplova para) se vzbudi

s pomočjo mikrovalov, za kar je potreben magnetron. Za vžig se v gorilnik dodaja argon.

Sijalka potrebuje stalno rotacija in prisiljeno hlajenje. Spektralno porazdelitev ima podobno

občutljivosti človeškega očesa. Ima zelo dober svetlobni izkoristek in dolgo življenjsko

dobo ter dober indeks barvnega videza. [7]

Tabela (Tabela 4.1) prikazuje primerjavo bistvenih lastnosti posameznih svetlobnih virov.

Podatki so pridobljeni iz spletnih katalogov različnih proizvajalcev sijalk.

Tabela 4.1: Primerjava bistvenih lastnosti posameznih svetlobnih virov [7]

Vrsta sijalkeIzkoristek

(lm/W)Življenjska doba (h)

Indeks barvnega

videza

Barvna temperatura

(K)

Moč (W)

nizkotlačne natrijeve sijalke do 20010.000 do

18.0000 1.800 do 180

LED sijalke 120 do 15050.000 do 100.000

85 do 903.200 do

6.400do 10.000

visokotlačne natrijeve sijalke

45 do 15012.000 do

24.00020 do 25

2.000 do 2.500

do 1.000

metalhalogenidne sijalke 60 do 12010.000 do

15.00065 do 95

3.000 do 4.300

do 2.000

fluorescenčne sijalke 60 do 10010.000 do

20.00060 do 90

2.700 do 6.500

do 80

kompakte fluorescenčne sijalke

50 do 7212.000 do

20.00085

2.700 do 6.200

do 55

žveplove sijalke 80 60.000 80 6.000 1.000visokotlaćne živosrebrove sijalke

15 do 6012.000 do

24.00015 do 55 4.000 do 400

visokotlačne xenonske sijalke

25 do 40 do 3.000 do 1006.000 do

6.500do 10.000

visokotlačne živosrebrove sijalke za mešano svetlobo

30 5.000 do 70 3.400 do 160

halogenske sijalke 15 do 33 do 4.000 do 95 3.000 do 2.000

žarnice na žarilno nitko 10 do 171.000 do

2.000100 2.700 do 500

26

4.9 Oprema cestnih svetilk

Sestavni deli vsake cestne svetilke so poleg sijalke še temelj, drog, priključne sponke,

konzola, ohišje svetilke in predstikalna naprava.

Drogovi so najpogosteje jekleni, običajno so pocinkani ali barvani, lahko pa so tudi

aluminijasti. Višine drogov segajo od 3 m na površinah za pešce in parkiriščih, pa vse do

20 m na večjih križiščih ali avtocestah.

Temelji so betonski, za višje drogove tudi armirani. Drog je lahko v temelj direktno vsajen,

lahko pa je pritrjen s pomočjo sidrne plošče. Skozi temelj je v zaščitni cevi napeljan kabel

do svetilke ter ozemljitveni trak za ozemljitev droga in svetilke.

Priključne sponke služijo za priključitev svetilke na podzemni napajalni kabelski vod. V

priključnih sponkah se najpogosteje nahaja tudi varovalka za varovanje posamezne

svetilke.

Konzole ali loki so nameščeni na vrhu drogov, običajno so iz enakega materiala kot

drogovi, služijo pa za namestitev ene ali več svetilk na čim bolj primerni poziciji nad

površino, ki jo želimo osvetliti.

Ohišja svetilk služijo za pritrditev sijalk, optične opreme in predstikalnih naprav. Poleg

tega tudi varujejo našteto opremo pred vremenskimi vplivi.

Predstikalne naprave služijo za vžig in krmiljenje delovanja sijalk, ki delujejo na principu

razelektrenja v plinih. Podrobneje so opisane v naslednjem poglavju.

4.9.1 Predstikalne naprave

Naloga predstikalnih naprav je krmiljenje sijalk (od vžiga do regulacije svetlobnega toka).

Glede na izvedbo se delijo na elektromagnetne in elektronske predstikalne naprave.

Lastnosti elektromagnetnih predstikalnih naprav:

- delujejo na frekvenci 50 ali 60 Hz, zaradi česar lahko pride do utripanja in brnenja

naprave,

- oddajajo neželeno elektromagnetno sevanje,

- povzročajo stroboskopski efekt pri vrtečih se strojih,

- imajo robustno zgradbo in dolgo življenjsko dobo,

- njihove sestavne materiale je možno enostavno razstaviti in reciklirati (železo, baker).

27

Lastnosti elektronskih predstikalnih naprav:

- delujejo na visoki frekvenci okoli 25 kHz ali več, zaradi česar ne pride do pojava

flikerjev ali brnenja,

- so lahke,

- oddajajo malo toplote,

- so energetsko učinkovitejše, saj porabijo do 30 % manj energije,

- z njihovo pomočjo je možna regulacija svetilk (regulacija svetlobnega toka). [7]

4.10 Primerjava energetske učinkovitosti posameznih svetlobnih

virov

Glede na to, da je poudarek diplomske naloge na energetski učinkovitosti, sem pri

medsebojni primerjavi posameznih svetlobnih virov izpostavil predvsem svetlobni

izkoristek (Slika 4.1), pri čemer pa seveda nisem pozabil bistvenih prednosti in slabosti

posameznih virov.

Slika 4.1: Primerjava največjih svetlobnih izkoristkov posameznih svetlobnih virov [7]

28

5 ANALIZA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI RAZSVETLJAVE V OBČINI CELJE

5.1 Splošno o občini Celje

Mestna občina Celje je ena od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji. Na severu

meji na občino Vojnik, na jugu na občino Laško, na jugovzhodu na občino Štore, na

vzhodu na občino Šentjur ter na zahodu na občino Žalec. Središče občine je mesto Celje,

ki leži ob sotočju rek Savinja in Voglajna v Spodnji Savinjski dolini. Površina občine znaša

94,9 km2. [5]

Tabela 5.1: Primerjava velikosti, števila prebivalcev in dolžine cest nekaterih večjih občin [20,21,22]

ObčinaŠtevilo

prebivalcevPovršina

Dolžina javnih cest

Gostota cestnega omrežja

(km2) (km) (km/km2)Ljubljana 287.218 275,0 1.152,5 4,2Maribor 112.325 147,5 657,8 4,5Kranj 55.857 150,9 380,0 2,5Koper 50.902 303,2 530,0 1,7Celje 48.773 94,9 380,2 4,0Novo mesto 36.371 235,7 526,5 2,2Domžale 35.039 72,3 269,5 3,7Velenje 32.751 83,5 250,0 3,0Nova Gorica 31.708 279,5 418,2 1,5Kamnik 29.431 265,6 426,7 1,6Krško 25.835 286,5 811,1 2,8Slovenska Bistrica 25.373 260,1 694,3 2,7Brežice 24.184 268,1 734,7 2,7Žalec 21.264 117,1 267,1 2,3Jesenice 21.042 75,8 132,9 1,8Ptuj 23.153 66,7 254,4 3,8Šentjur 19.004 222,3 479,0 2,2Ajdovščina 18.959 245,2 350,8 1,4Murska Sobota 18.973 64,4 192,0 3,0Piran 17.857 44,6 181,8 4,1

Mestna občina z 48.773 prebivalci [21] spada med večje občine v Sloveniji. Občino

sestavlja 39 naselij: Brezova, Bukovžlak, Celje, Dobrova, Glinsko, Gorica pri Šmartnem,

Jezerce pri Šmartnem, Košnica pri Celju, Lahovna, Leskovec, Lipovec pri Škofji vasi,

Ljubečna, Loče, Lokrovec, Lopata, Medlog, Osenca, Otemna, Pečovnik, Pepelno,

29

Prekorje, Rožni Vrh, Runtole, Rupe, Slance, Slatina v Rožni dolini, Šentjungert, Škofja

vas, Šmarjeta pri Celju, Šmartno v Rožni dolini, Šmiklavž pri Škofji vasi, Teharje,

Tremerje, Trnovlje pri Celju, Vrhe, Začret, Zadobrova, Zvodno ter Žepina. [5]

5.2 Ceste v občini Celje

Po podatkih statističnega urada RS je na območju občine Celje 380,2 km javnih cest, od

tega 45,6 km državnih cest in 334,6 km občinskih cest. Dolžina posameznih kategorij cest

je prikazana v spodnji tabeli. [20]

Tabela 5.2: Dolžina javnih cest v občini glede na kategorijo [20]

Javne ceste - SKUPAJ 380,2 km

Državne ceste 45,6 km

- avtoceste - AC 15,7 km

- hitre ceste (z deljenim cestišèem) - HC - km

- hitre ceste (brez deljenega cestišèa) - H1HC - km

- glavne ceste I - G1 13,5 km

- glavne ceste II - G2 3,6 km

- regionalne ceste I - R1 - km

- regionalne ceste II - R2 5,8 km

- regionalne ceste III - R3 6,9 km

- regionalne turist. ceste - RT - km

Občinske ceste 334,6 km

- lokalne ceste - LC 88,6 km

- glavne mestne ceste - LG 15,7 km

- zbirne mestne ceste - LZ 20,2 km

- mestne (krajevne) ceste - LK 8,1 km

- javne poti - JP 200 km

- javne poti za kolesarje - KJ 2 km

30

Slika 5.1: Delež posameznih kategorij občinskih cest v občini Celje [20]

Slika 5.2: Delež posameznih kategorij državnih cest v občini Celje [20]

5.3 Obstoječe stanje cestne razsvetljave v občini Celje

Javna razsvetljava v občini Celje naj bi zagotavljala osvetlitev vseh javnih površin, kot so:

- državne ceste v naseljih,

- občinske ceste, pločniki, prehodi za pešce, podhodi, podvozi, mostovi,

- avtobusne postaje in parkirišča,

- šolske poti,

- zelene površine, parki, drevoredi, sprehajalne poti, pokopališča,

- površine za rekreacijo, otroška in športna igrišča, površine za javne prireditve,

- površine ob javnih objektih, šolah, občinah, bolnicah, zdravstvenih domovih,

knjižnicah,

- božično-novoletna razsvetljava,

31

- svetlobno prometna signalizacija na občinskih cestah in državnih cestah v naselju.

V občini Celje je ob koncu leta 2015 bilo nameščenih 6.427 svetilk javne razsvetljave,

katerih večina je v lasti Mestne občine Celje. Večina kabelskega razvoda, vključno z

odjemnimi mesti in drogovi, pa je v lasti Elektra Celje, d. d. Podatka o natančnem številu

drogov ni bilo na razpolago. Večji del podatkov o svetilkah je bil pridobljen iz Načrta javne

razsvetljave. [5] Ker pa je načrt star že 4 leta in se je v tem času razsvetljava

posodabljala, nekaj razsvetljave pa se je izvedlo na novo, je bil za približno 20 %

prižigališč opravljen ogled na terenu in izveden popis svetil.

5.3.1 Tipi svetilk

Na celotnem območju občine Celje je nameščenih 37 različnih tipov svetilk cestne

razsvetljave. Od tega jih je s fluorescenčno sijalko 4, s kompaktno fluorescenčno sijalko 8,

z visokotlačno natrijevo 8, z visokotlačno živosrebrovo 6, z metalhalogenidno 2, s

halogensko sijalko 1 in z LED sijalko 8 tipov svetilk.

Slika 5.3: Delež posameznih svetlobnih virov v občini Celje

Iz slike (Slika 5.3) je razvidno, da prevladujejo svetilke s fluorescenčnimi sijalkami in

kompaktnimi fluorescenčnimi sijalkami, ki predstavljajo več kot 71 % vseh svetilk. Z njimi

so osvetljene predvsem ulice v stanovanjskih naseljih ter ulice v centru mesta. Svetilke z

visokotlačnimi natrijevimi svetilkami predstavljajo 20 % vseh svetilk. Z njimi so osvetljene

32

državne ceste v občini (razen avtoceste in hitre ceste), občinske lokalne ceste, glavne

mestne ceste in zbirne mestne ceste. LED svetilke predstavljajo 7 % delež. Le-te so se v

zadnjih letih v sklopu prenove namestile v mestnem jedru v coni za pešce, na severni

mestni vpadnici (Mariborska cesta) ter na nekaj odsekih mestnih (krajevnih) cest. Zelo

majhen delež pa predstavljajo svetilke z metalhalogenidnimi sijalkami ter halogenskimi

sijalkami. V glavnem so nameščene v reflektorje za osvetljevanje igrišč in fasad objektov.

V občini je še nekaj ostankov razsvetljave stare 25 let ali več. Gre za svetilke z

visokotlačnimi živosrebrovimi sijalkami, ki so jih v tem času že umaknili s tržišča.

V prilogi A je podana tabela vseh svetilk, uporabljenih v mestni občini Celje. Poleg izgleda

vsake svetilke je podan proizvajalec in tip svetilke, vrsta in moč sijalke, moč predstikalne

naprave, svetlobni tok sijalke, število svetilk ter delež posameznih svetilk glede na celoto.

Grafični prikaz deleža posameznih svetilk je razviden iz naslednje slike (Slika 5.4).

Slika 5.4: Število posameznih vrst svetilk v občini Celje

33

5.3.2 Moč razsvetljave ter poraba električne energije

Občina Celje je zadnjih 15 let postopoma prenavljala cestno razsvetljavo. Že pred

sprejetjem Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, v letih med

2001 in 2008, je bila zamenjana večina svetilk. Leta 2008 je bilo po podatkih vzdrževalca

cestne razsvetljave v občini nameščenih 4.080 svetilk. Pred prenovo so bile za

razsvetljavo uporabljene visokotlačne živosrebrove sijalke ter visokotlačne natrijeve sijalke

moči 400 W, 250 W in 125 W. Iz tabele je razvidno, da je znašala letna poraba 3.706.600

kWh, kar je zneslo 77,2 kWh na prebivalca na leto. Število posameznih svetlobnih virov

ter porabo energije pred zamenjavo prikazuje naslednja tabela (Tabela 5.3). [30]

Tabela 5.3: Podatki o razsvetljavi pred prenovo do leta 2008 [30]

vrsta svetlobnega viramoč sijalke

(W)število svetilk

skupaj moč sijalk (kW)

visokotlačna živosrebrova sijalka ali visokotlačna natrijeva sijalka

400 W 850 340 kW

visokotlačna živosrebrova sijalka ali visokotlačna natrijeva sijalka

250 W 620 155 kW

visokotlačna živosrebrova sijalka 125 W 2610 326,25 kWskupaj električna moč sijalk 821,25 kW

moč predstikalnih naprav 40,75 kW

skupaj moč razsvetljave 862 kW

letno število delovnih ur 4.300 h

letna poraba 3.706.600 kWh

število prebivalcev 48.000 preb.

letna poraba na prebivalca 77,2 kWh/preb.

Poraba el. energije pred zamenjavo svetilk leta 2008

Zaradi veliko boljših svetlobnih izkoristkov visokotlačnih natrijevih sijalk (VTNa) v

primerjavi z visokotlačnimi živosrebrovimi sijalkami (VTHg), so se vse VTHg sijalke moči

400 W zamenjale z VTNa sijalkami moči 250 W, vse VTHg sijalke moči 250 W z VTNa

sijalkami moči 150 W ter vse VTHg sijalke moči 125 W z VTMH sijalkami moči 35 W ali s

fluo sijalkami moči 36 W. Število posameznih svetlobnih virov po zamenjavi prikazuje

tabela (Tabela 5.4). [30]

Iz tabel je možno izračunati, da se je zaradi prenove poraba električne energije znižala na

48 % prvotne porabe. Tako prenovljena razsvetljava je s tem postala energetsko zelo

učinkovita.

34

Tabela 5.4: Podatki o razsvetljavi po prenovi po letu 2008 [30]

vrsta svetlobnega viramoč sijalke

(W)število svetilk

skupaj moč sijalk (kW)

visokotlačna natrijeva sijalka 250 W 850 212,5 kW

visokotlačna natrijeva sijalka 150 W 620 93 kW

metalhalogenidna sijalka 35 W 770 26,95 kW

fluorescenčna sijalka 36 W 1840 66,24 kW

skupaj električna moč sijalk 398,7 kW

moč predstikalnih naprav 20,3 kW

skupaj moč razsvetljave 419 kW





Poraba el. energije po zamenjavi svetilk leta 2008

Ker pa je v tem času pričela veljati Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega

onesnaževanja okolja, veliko zamenjanih svetilk ni več ustrezalo novi zakonodaji.

Nameščenih je bilo namreč veliko svetilk, ki kljub temu, da so precej varčne, niso imele

ravnega stekla, niti niso bile nameščene vodoravno. S tem niso izpolnjevale v uredbi

predpisanega deleža svetlobnega toka, ki seva navzgor, ULOR = 0 %. Občina se je

morala zopet lotiti posodabljanja cestne razsvetljave skladno z novo zakonodajo. Skladno

z njo pa so se izvajale tudi nove cestne razsvetljave na območju občine Celje.

V prilogi B je podana tabela s podrobnimi podatki priključnih mest cestne razsvetljave na

področju celotne občine Celje. V tabeli je za vsako odjemno mesto podana vrsta

nameščenih svetilk, število svetilk, tip sijalke, moč celotne svetilke vključno s predstikalno

napravo, izračunana moč razsvetljave in poraba na letnem nivoju za vsako posamezno

odjemno mesto. Tabela velja za stanje razsvetljave ob koncu leta 2015.

Naslednja tabela (Tabela 5.5) prikazuje stanje razsvetljave ob koncu leta 2015. Analitično

izračunana poraba električne energije v letu 2015 na osnovi moči in števila svetilk ter ob

predpostavki, da so svetilke prižgane 4.300 ur letno, znaša 2.151.126 kWh. Izgube v

prižigališčih so zanemarjene, saj predstavljajo približno 0,5 % celotne moči in bistveno ne

vplivajo na izračune. Po podatkih Elektra Celje pa je dejansko porabljena energija v letu

2015 znašala 2.441.984 kWh. Rezultata se razlikujeta za 12 %.

35

Tabela 5.5: Podatki o razsvetljavi ob koncu leta 2015

vrsta svetlobnega viramoč svetilke

(W)število svetilk

skupaj moč svetilk (kW)

LED sijalka 18W 18 W 155 2,79 kW






fluorescenčna sijalka 36W 42 W 3.396 142,63 kW

fluorescenčna sijalka 36W 44 W 12 0,52 kW

kompaktna fluo sijalka 23W 23 W 1.147 26,38 kW

kompaktna fluo sijalka 2x23W 46 W 16 0,74 kW

visokotlačna natrijeva sijalka 150W 167 W 716 119,57 kW

visokotlačna natrijeva sijalka 250W 276 W 569 157,05 kW

visokotlačna živosrebrova sijalka 125W 139 W 62 8,62 kW

visokotlačna živosrebrova sijalka 250W 269 W 14 3,77 kW

halogenska sijalka 400W 400 W 35 14 kW

metalhalogenidna sijalka 400W 435 W 10 4,35 kW

metalhalogenidna sijalka 1.000W 1.072W 2 2,14 kW

skupaj električna moč svetilk 500,26 kW





Poraba el. energije ob koncu leta 2015

Razlogov za odstopanje rezultatov je več:

- na odjemna mesta javne razsvetljave so poleg svetilk priključeni tudi semaforji,

zapornice, dvižni stebrički, vodne fontane in reklamni panoji,

- na odjemna mesta javne razsvetljave se v decembru priključi novoletna razsvetljava,

ki v izračunih ni zajeta, svetilke cestne razsvetljave pa v večini ostanejo prižgane,

- izvedba novih odsekov razsvetljave brez ažuriranja katastra in načrta cestne

razsvetljave,

- nameščanje nestandardnih sijalk ali manj kvalitetnih sijalk s slabšim svetlobnim

izkoristkom.

Analitično izračunana poraba električne energije v letu 2015 znaša torej 2.151.126 kWh,

kar znese 44,1 kWh na prebivalca na leto. Izračunana poraba ustreza v 5. členu uredbe

zelo strogo postavljeni meji 44,5 kWh. Če pa za izračun upoštevamo izmerjeno porabo

električne energije, ki znaša 2.441.984 kWh, vidimo, da je odstopanje nekoliko večje.

36

Poraba v tem primeru znaša 50,1 kWh na prebivalca na leto in presega v uredbi določeno

mejno vrednost za 12,5 %. Ker je na priključna mesta razsvetljave priključenih precej

drugih naprav, ki niso del javne razsvetljave, sem vse nadaljnje izračune in analize izdelal

na podlagi popisa svetil ter analitično izračunanih vrednosti moči in porabe.

Na naslednji sliki je prikazana poraba za obravnavana tri obdobja (Slika 5.5).

Slika 5.5: Letna poraba električne energije na prebivalca

5.3.3 Primerjava obstoječe razsvetljave s predpisi, standardi in

uredbami

Stanje ob koncu leta 2015 je takšno, da 4. členu Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega

onesnaževanja okolja (ULOR = 0) ustreza 18 tipov svetilk oziroma skupaj samo 1.785

svetilk, kar predstavlja 27,8 % svetilk, ki porabijo 54,7 % delež električne energije.

To so predvsem svetilke, ki:

- osvetljujejo državne ceste v občini (razen avtoceste in hitre ceste), občinske lokalne

ceste, glavne mestne ceste in zbirne mestne ceste, z vgrajenimi visokotlačnimi

natrijevimi sijalkami moči 150 W ali 250 W ter LED sijalkami moči 71 W in 107 W,

- osvetljujejo na novo urejeno cono za pešce v centru mesta in nekaj ulic v naseljih ter

ulic v centru mesta z vgrajenimi LED sijalkami moči 18 W, 20 W, 22 W ali 27 W, z

vgrajenimi fluorescenčnimi sijalkami moči 36 W ter s kompaktnimi fluorescenčnimi

sijalkami moči 23 W.

37

Neustreznih je 19 tipov svetilk oziroma 4.642 svetilk, kar predstavlja 72,2 % svetilk, ki

porabijo 45,3 % električne energije.

To pa so predvsem svetilke, ki:

- osvetljujejo državne ceste v občini (razen avtoceste in hitre ceste), občinske lokalne

ceste, glavne mestne ceste in zbirne mestne ceste, z vgrajenimi visokotlačnimi

natrijevimi sijalkami moči 150 W ali 250 W,

- osvetljujejo ulice v naseljih ter ulice v centru mesta z vgrajenimi fluorescenčnimi

sijalkami moči 36 W ter s kompaktnimi fluorescenčnimi sijalkami moči 23 W, z

vgrajenimi visokotlačnimi živosrebrovimi sijalkami moči 125 W in 250 W,

- osvetljujejo igrišča in fasade objektov z vgrajenimi halogenskimi sijalkami moči 400 W

ter metalhalogenidnimi sijalkami moči 400 W in 1.000 W.

Iz zbranih podatkov je razvidno, da razsvetljava v veliki meri še ni prilagojena Uredbi o

mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki predpisuje rok za prilagoditev do

konca leta 2016.

5.4 Predlogi izboljšanja energetske učinkovitosti cestne

razsvetljave

Iz dosedanjih ugotovitev je razvidno, da je razsvetljava v občini energetsko precej

učinkovita in bi lahko rekli, da izpolnjuje zahteve 5. člena uredbe. Je pa ogromno svetilk

takšnih, katerih del svetlobnega toka seva nad horizontalo. Ker je potrebno skladno z

uredbo vso razsvetljavo v celoti prilagoditi do konca leta 2016, je to priložnost, da se v fazi

menjave svetilk uporabi svetilke, pri katerih je poleg tega, da izpolnjujejo zahtevo

ULOR = 0, možno zmanjšati tako porabo električne energije kot stroške vzdrževanja.

Zmanjšanje porabe električne energije je možno na več načinov:

- namestitev energetsko učinkovitih svetlobnih virov,

- redukcija svetlobnega toka v nočnem času ali času zmanjšanja prometa

Zmanjšanje stroškov vzdrževanja je možno doseči na naslednje načine:

- z uporabo svetlobnih virov z daljšo življenjsko dobo,

- z uporabo nadzornega sistema.

38

5.4.1 Namestitev energetsko učinkovitih svetlobnih virov

Energetsko učinkoviti svetlobni viri so tisti, ki oddajo največ svetlobe glede na prejeto

električno energijo. Tako se danes vse pogosteje uporabljajo LED svetlobni viri, katerih

svetlobni izkoristki presegajo vrednost 120 lm/W. Zamenjava obstoječih svetilk z novimi

LED je najenostavnejši način, kako privarčevati z energijo. Pri tem pa je potrebno paziti,

da se za zamenjavo izbere ustrezen ekvivalentni svetlobni vir ali svetilka na takšen način,

da se ne poslabšajo svetlobnotehnične razmere osvetljene površine, oziroma, da

svetlobnotehnični parametri ostanejo v skladu s standardi in predpisi. Ker se zamenjajo

samo svetilke, ne pa tudi drogovi oziroma stojna mesta, je potrebna velika pozornost

predvsem pri enakomernosti svetlosti oziroma osvetljenosti površin. Zgodi se namreč

lahko, da bodo obstoječi drogovi morda preveč narazen, ali pa bodo prenizki, zaradi česar

bo površina pod novo svetilko osvetljena boljše kot prej, vmes med dvema drogovoma pa

premalo. Pri tem se pojavijo svetla in temna področja, enakomernost svetlosti oziroma

osvetljenosti pa ne bo v skladu s standardom EN 13201-2. Prav tako se lahko zgodi, da

bo ob takšni zamenjavi osvetljenost na drugi strani cestišča prenizka, ker so bile prejšnje

svetilke nameščene pod kotom, nove pa morajo biti nameščene vodoravno.

V prilogi D je prikazana poraba električne energije obstoječih svetlobnih virov. Razvidno

je, da je analitično izračunana moč celotne cestne razsvetljave konec leta 2015 znašala

500,2 kW ter letna poraba razsvetljave 2.151.126 kWh oziroma 44,1 kWh/prebivalca.

V prilogi E je pripravljen prvi predlog zamenjave obstoječih svetilk na ta način, da bo

zadoščeno uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, in sicer je

predlog, da se zamenja vse preostale svetilke, ki še sevajo svetlobni tok nad horizontalo,

to pomeni tiste, pri katerih je ULOR > 0. Tu gre za svetilke tipa CX150 in CX250 s kapo,

Onyx 250, Axial, CD, AX, CSP, Rondolux, G500, UL, UD, UN ter nekaj tipov posebnih

svetilk. Ker ima občina tipizirane svetilke, ki naj se uporabljajo, sem za zamenjavo

predvidel svetila slovenskega proizvajalca Grah lighting, d. o. o., tip LED LSL ustreznih

moči. Iz priloge E je razvidno, da bi se ob zamenjavi 4.595 svetilk zmanjšala moč

razsvetljave na 419,6 kW ter letna poraba na 1.804.551 kWh oziroma na 37,0

kWh/prebivalca. To pomeni zmanjšanje skupne porabe električne energije za 16,1 %.

V prilogi F je pripravljen drugi predlog zamenjave obstoječih svetilk na ta način, da se

zamenjajo vse svetilke (razen že obstoječih LED svetilk), tudi tiste z ravnim steklom in

39

visokotlačnimi natrijevimi sijalkami, z energetsko učinkovitejšimi LED svetili. Poleg svetil,

naštetih v 1. predlogu zamenjave, gre tu še za svetilke tipa Lunoide 150 in 250, CX150 in

CX250, Modus in Kaos. Zaradi tipizacije svetilk v občini sem za zamenjavo prav tako

predvidel svetila slovenskega proizvajalca Grah lighting, d. o. o., tip LED LSL ustreznih

moči. Iz priloge F je razvidno, da bi se ob zamenjavi 5.967 svetilk zmanjšala moč

razsvetljave na 262,1 kW ter letna poraba na 1.127.335 kWh oziroma na 23,1

kWh/prebivalca. To pomeni zmanjšanje porabe električne energije glede na trenutno

stanje za 47,6 %.

Slika 5.6: Poraba električne energije pred in po zamenjavi svetilk

Na zgornji sliki so prikazane letne porabe električne energije obstoječe razsvetljave ter

porabe v primeru zamenjave določenega tipa svetilk (Slika 5.6).

5.4.2 Izračuni, potrebni za namestitev energetsko učinkovitih

svetlobnih virov

Pri zamenjavi obstoječih svetlobnih virov z novejšimi bolj varčnimi je potrebno paziti, da se

ob zmanjšanju moči virov ne poslabša svetlobnotehničnih razmer na cestišču oziroma, da

bodo parametri skladni s standardom SIST EN 13201.

40

Kot primer je naveden izračun za eno od pomembnejših cest v mestu, zahodno mestno

vpadnico G1-5 Medlog–Celje, odsek številka 0370, v dolžini 3.242 m. Ker je cesta

osvetljena z visokotlačnimi natrijevimi sijalkami moči 250 W (svetilka AEC Lunoide 250),

je moč sklepati, da so možni prihranki energije pri zamenjavi z bolj varčnimi svetlobnimi

viri.

Najprej se s pomočjo standarda SIST-TP CEN/TR 13201-1 določi skupino

svetlobnotehničnih situacij (Tabela 5.6).

Tabela 5.6: Izbor parametrov za določitev skupine svetlobnotehničnih situacij

Karakteristična hitrost glavnih udeležencev v prometu visoka (>60km/h)

Glavni udeleženci v prometu motorni promet

Ostali udeleženci, ki jim je dovoljena uporaba prometne površine

Udeleženci, ki jim uporaba prometne površine ni dovoljenapočasi vozeča vozila, kolesarji, pešci

Izbrana skupina svetlobnotehničnih situacij A1

Izbor parametrov za določitev skupine svetlobnotehničnih situacij

Na osnovi izbrane skupine A1 svetlobnotehničnih situacij se s pomočjo standarda SIST-

TP CEN/TR 13201-1 izbere svetlobnotehnični razred (Tabela 5.7).

Tabela 5.7: Izbor parametrov za določitev svetlobnotehničnega razreda

Konfliktno področje NE

Kompleksnost vidnega polja običajna

Zahtevnost orientacije običajna

Svetlost okolice visoka

Pravladujoči tip vremena suho

Ločitev smernih vozišč NE

Vrsta križišč križišča

Gostota križišč <3/km

Povprečni letni dnevni promet <15.000 (13.162)

Izbrani svetlobnotehnični razred ME4a

Izbor parametrov za določitev svetlobnotehničnega razreda

Geometrijski podatki ceste, ki so potrebni za izračune, so pridobljeni z meritvami (Tabela

5.8).

41

Tabela 5.8: Geometrijski podatki ceste

Širina cestišča 8,00 m

Število voznih pasov 2,00

Razdalja med svetilkami 35,0 m

Višina svetlobne točke 10,0 m

Nagib nosilca 0 °

Previs svetlobne točke 0,50 m

Oddaljenost stebra od cestišča 1,00 m

Rotacija stebra 0 °

Število svetil na steber 1,00

Geometrijski podatki ceste

Predvideno je, da se obstoječa svetilka AEC illuminazione, Lunoide SHP-T 250 W, 31.000

lm zamenja z novo svetilko Grah lighting, LED LSL 90, 107 W, 12.883 lm.

S pomočjo programa Dialux so izračunani svetlobnotehnični parametri, zahtevani za

razred ME4a. Tabela (Tabela 5.9) prikazuje zahtevane vrednosti skladno s standardom,

vrednosti obstoječe razsvetljave ter vrednosti predvidene nove razsvetljave. Razvidno je,

da pri več kot prepolovljeni priključni moči razsvetljave nove svetilke ustrezajo zahtevam

izbranega svetlobnotehničnega razreda. Za omenjeno cesto bi bilo možno celo izbrati

LED svetilko Grah LSL 60, z močjo 97 W, 10.782 lm, kjer bi rezultati izračuna prav tako

ustrezali zahtevam. Ker pa so smernice občine čim bolj poenotiti svetlobne vire oziroma

uporabiti čim manj različnih tipov, je za prenovo razsvetljave te vrste cest predvidena v

izračunih uporabljena svetilka. Ta je že bila uspešno uporabljena pri delni prenovi severne

mestne vpadnice (Mariborske ceste).

Tabela 5.9: Rezultati svetlobnotehničnih izračunov

Vrsta svetlobnotehničnih zahtev

Zahtevana vrednost po

standardu EN 13201-2,

razred ME4a

Obstoječa svetilka AEC illuminazione,

Lunoide SHP-T 250 W, 31.000

lm

Predvidena svetilka Grah lighting, LED LSL 90, 107

W, 12.883 lm

Svetlost: L (cd/m2 ) > 0,75 1,57 1,09

Splošna enakomernost: U 0 > 0,4 0,69 0,6

Vzdolžna enakomernost: U I > 0,6 0,78 0,74

Relativni porast praga zaznavanja: TI (%) < 15 8 6

Faktor svetlosti okolice: SR2 > 0,5 0,66 0,58

42

5.4.3 Izračun gostote moči (DP) skladno s standardom EN 13201-5

Slika 5.7: Izračun faktorja DP in DE po standardu EN 13201-5 [18]

Za prejšnji primer ceste R1 Medlog–Celje se izračun kazalnikov energetske učinkovitosti

opravi po standardu SIST EN 13201-5. Slika (Slika 5.7) prikazuje izgled omenjene ceste

ter enačbe za izračun gostote moči (DP). Rezultati izračunov so naslednji:

DP1 = 0,044 W/lx·m2 (pred prenovo, svetilka 250 W VT Na),

DP2 = 0,025 W/lx·m2 (po prenovi, svetilka LED 107 W).

Razvidno je, da je po prenovi razsvetljave za doseganje ustreznih svetlobnotehničnih

zahtev potrebno precej manj električne energije kot pred prenovo. Mejne vrednosti

izračunanih faktorjev niso zakonsko določene niti standardizirane. Jih pa lahko

primerjamo s tipičnimi vrednostmi, pridobljenimi z izkušnjami za posamezne tipe cest in

svetlobnotehničnih razredov. Tipične vrednosti gostote moči (DP) za visokotlačne natrijeve

sijalke so med 0,034 in 0,042 W/lx·m2, za LED svetilke pa okoli 0,023 W/lx·m2. [12]

43

5.4.4 Izračun indikatorja porabe energije (DE) skladno s standardom

EN13201-5

Za prejšnji primer ceste R1 Medlog–Celje so opravljeni še izračuni indikatorja porabe

energije (DE) skladno s standardom EN 13201-5. Izračuni se opravijo po naslednji enačbi

(5.1):

1

m

j j

j

P t

E AD =

∑= (5.1)

Rezultati so naslednji:

DE1 = 3,94 kWh/m2 (pred prenovo, svetilka 250 W VT Na),

DE2 = 1,53 kWh/m2 (po prenovi, svetilka LED 107 W). [18]

Razvidno je, da se po prenovi poraba električne energije, potrebna za osvetlitev enega

kvadratnega metra ceste, več kot prepolovi. Rezultate lahko zopet primerjamo s tipičnimi

vrednostmi, pridobljenimi z izkušnjami za posamezne tipe cest in svetlobnotehničnih

razredov. Tipične vrednosti indikatorja DE za visokotlačne natrijeve sijalke so med 1,8 in

2,4 kWh/m2, za LED svetilke pa okoli 1,1 kWh/m2. [12]

Da bi se lahko rezultate konkretno primerjalo, so predlogi, da bi se s standardom uvedla

tabela razredov energetskih učinkovitosti, kjer bi se načrtovano cestno razsvetljavo lahko

uvrstilo v enega od 7 energetskih razredov (A, B, C, D, E, F, G), kjer je razred A kot

energetsko najbolj učinkovit. Za vsako skupino svetlobnotehničnih razredov bi bile

definirane vrednosti faktorja DE (Tabela 5.10). [13]

Na osnovi tabele energetskih razredov bi lahko uvrstili obravnavano razsvetljavo v

naslednje energetske razrede:

- razred G (pred prenovo, svetilka 250 W VT Na),

- razred C (po prenovi, svetilka LED 107 W).

44

Tabela 5.10: Predlagani razredi energetske učinkovitosti cestne razsvetljave [13]

5.4.5 Redukcija svetlobnega toka

Redukcija svetlobnega toka pomeni zniževanje svetlobnega toka sijalk z namenom

varčevanja z električno energijo. Redukcija se lahko izvaja na več načinov:

- obratovanje s polno močjo (full power operation),

- 50% redukcija (bi-power operation),

- polnočna zatemnitev (nighttime blackout),

- prilagajanje trenutnim razmeram prometa (tri-power operation). [11]

Obratovanje s polno močjo (brez redukcije) (Slika 5.8) je značilno za sisteme razsvetljave

s preprostimi stikalnimi napravami, kot so časovna stikala in foto senzorji. Svetilke delujejo

celo noč s polno močjo. Ta profil nadzora razsvetljave je značilen za večino obstoječih

sistemov javne razsvetljave.

Slika 5.8: Obratovanje s polno močjo [11]

45

50% redukcija (Slika 5.9) je časovno konstantna redukcija svetlobnega toka na 50%

nazivne vrednosti v obdobju z manj prometa, to je v nočnem času med 23.00 in 5.00 uro.

Zmanjšanje svetlobnega toka za 50 % pomeni zmanjšanje moči razsvetljave pri sijalkah

za približno 35 %, pri LED svetilkah pa celo do 50%.

Slika 5.9: 50% redukcija svetlobnega toka [11]

Polnočna zatemnitev (Slika 5.10) se uporablja v sistemih z enostavnimi stikalnimi

napravami, pri katerih ni možna regulacija svetlobnega toka. Čeprav iz varnostnih

razlogov to ni priporočljivo, se takšen profil nadzora razsvetljave lahko uporabi za manjše

sisteme razsvetljave na primer v bližini observatorijev. Popolni izklop razsvetljave pomeni

100-odstotni prihranek energije v tem obdobju.

Slika 5.10: Polnočna zatemnitev [11]

Prilagajanje trenutnim razmeram prometa (Slika 5.11) s pomočjo senzorjev vozil ali

senzorjev prisotnosti, pomeni obratovanje razsvetljave na nekem nižjem nivoju, ko ni

prisotnega prometa, ter preklop na višji nivo, ko je to potrebno. Tak sistem razsvetljave je

v kombinaciji LED svetil z možnostjo regulacije svetlobnega toka 0–100 % najbolj

učinkovit.

46

Slika 5.11: Prilagajanje trenutnim razmeram prometa [11]

Vsako znižanje porabe glede na obratovanje s polno močjo se ovrednoti s koeficientom

obratovanja razsvetljave Cop (lighting operation coefficient). Tipične vrednosti koeficienta

Cop so prikazane v spodnji tabeli (Tabela 5.11).

Tabela 5.11: Tipične vrednosti koeficienta obratovanja razsvetljave Cop [11]

Profil nadzora razsvetljaveKoeficient obratovanja

razsvetljave Cop (%)

Obratovanje s polno močjo 100,050% redukcija 86,3Polnočna zatemnitev 54,4Prilagajanje trenutnim razmeram prometa 62,8

Glede na zgoraj naštete možne profile obratovanja razsvetljave sem opravil izračune

porabe električne energije za vsakega od profilov, razen za polnočno zatemnitev, ki v

praksi ne pride v poštev.

Tretji predlog posodobitve cestne razsvetljave je nadgradnja 2. predloga. Poleg

zamenjave svetilk (zamenjava vseh svetil z LED svetlobnimi viri) je predvidena

nadgradnja s 50% redukcijo svetlobnega toka.

Četrti predlog pa predvideva nadgradnjo drugega predloga z redukcijo svetlobnega toka

glede na trenutne razmere v prometu. V tabeli (Tabela 5.12) je prikazana, ob upoštevanju

faktorja obratovanja, poraba električne energije ter možni prihranki električne energije za

vse naštete ukrepe posodobitve razsvetljave, v primerjavi s trenutno porabo.

Kljub temu, da ima občina Celje že precej varčno cestno razsvetljavo, so možni še zelo

veliki prihranki električne energije, ki pa so povezani s precejšnjimi vložki v posodobitev

naprav cestne razsvetljave.

47

Tabela 5.12: Prihranki el. energije glede na različne načine prenove razsvetljave

Številka predloga posodobitve Trenutno Predlog 1 Predlog 2 Predlog 3 Predlog 4

Opis predloga posodobitveTrenutno

stanje

Zamenjava vseh

svetilk, ki ne

ustrezajo uredbi, z

LED

Zamenjava vseh

svetilk z LED (rezen

že obstoječih

LED)

Predlog 2 zamenjave svetilk ter

50% redukcija

Predlog 2 zamenjave svetilk ter redukcija glede na trenutne

razmere v prometu

Cop Cop Cop Cop Cop

100% 100% 100% 86,3% 62,8%

Letna poraba el.energije (kWh) 2.151.126 1.804.551 1.127.335 972.890 707.966

Letna poraba energije (kWh/prebiv.) 44,1 37,0 23,1 19,9 14,5

Prihranek el.energije(%) 0,0% 16,1% 47,6% 54,8% 67,1%

Faktor obratovanja Cop (%)

Iz zgornje tabele (Tabela 5.12) je razvidno, da so v primeru izvedbe sistema z redukcijo

svetlobnega toka, glede na trenutne razmere, možni zelo veliki prihranki električne

energije (izračunano 67,1 % prihranka). Iz tega razloga velja na kratko opisati zgradbo in

delovanje nadzornega sistema cestne razsvetljave.

5.4.6 Nadzorni sistem cestne razsvetljave

Nadzorni sistem omogoča nastavljanje poljubne vrednosti svetlobnega toka sijalkam,

glede na trenutne razmere v prometu, s čimer se doseže varčevanje z električno energijo.

Ker sistem omogoča komunikacijo z vsako svetilko posebej, je možno poleg regulacije

tudi spremljanje podatkov o stanju svetilk, porabi energije ter morebitni okvari svetilk.

Zaradi tega so poleg prihrankov energije možni tudi prihranki pri stroških vzdrževanja

razsvetljave.

Sistem se sestoji iz krmilnih modulov, ki se namestijo v svetilke ali drogove svetilk. Krmilni

modul krmili predstikalno napravo svetilke. Krmilni moduli sprejemajo in podatke od

komunikacijske enote, ki se namesti v prižigališču cestne razsvetljave. Prednost sistema

je, da komunikacija poteka dvosmerno preko napajalnega voda (powerline) in ni potrebe

po dodatnemu krmilnemu vodu. Komunikacijske enote preko brezžičnega GPRS omrežja

komunicirajo s strežnikom, na katerem je nameščen nadzorni program. S pomočjo

nadzornega programa se izvajajo tako nastavitve delovanja razsvetljave kot sprejemanje

48

in shranjevanje podatkov o celotnem sistemu, o stanju vsake posamezne svetilke, o

porabi električne energije, o okvarah svetilk.

Slika 5.12: Nadzorni sistem cestne razsvetljave

5.5 Ocena investicije v izboljšanje energetske učinkovitosti

razsvetljave

V prejšnjem poglavju navedene predloge za zmanjšanje porabe električne energije je

potrebno ovrednotiti.

Ocena predvidenih investicij je izvedena na osnovi pridobljenih ponudb novih svetilk, cen

regulacijske opreme, najdene preko spleta, ter cene dela in cene najema delovne košare

na podlagi lastnih delovnih izkušenj (Tabela 5.13). V izračun investicije je bilo potrebno

prišteti tudi izdelavo projektne dokumentacije. Le-ta obsega svetlobnotehnične izračune in

izbor najbolj primernih svetilk glede na zahtevane svetlobnotehnične razrede ter popravek

oziroma dopolnitev električnih načrtov.

49

Tabela 5.13: Cene zamenjave svetilk

Tip previdene svetilkeCena

svetilke

Predvideno št.ur za

zamenjavo

Vrednost dela ob urni

postavki 16,00 EUR

Najem dvižne košare ob urni

postavki 20,00 EUR

Skupa cena zamenjave

svetilke

(EUR) (h) (EUR) (EUR) (EUR)

Grah LED LSL 15 brez REG 156,00 2,0 32,00 20,00 208,00




Opomba: cene ne vsebujejo DDV

Prvi predlog posodobitve razsvetljave (zamenjava svetilk katerih ULOR > 0) obsega

zamenjavo 4.595 svetilk. Iz priloge G je razvidno, da bi bila vrednost investicije za

zamenjavo vseh svetilk, ki še ne ustrezajo uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega

onesnaževanja okolja, približno 1.189.875,00 EUR brez DDV. To je investicija, ki jo je

dolžna občina Celje izvesti v skladu z uredbo do konca leta 2016.

Drugi predlog zamenjave vseh svetil z varčnejšimi LED svetili obsega zamenjavo 5.967

svetilk. Iz priloge H je razvidno, da bi bila vrednost investicije za zamenjavo vseh svetilk

(razen že nameščenih LED svetilk), tudi tistih z ravnim steklom in visokotlačnimi

natrijevimi sijalkami, z energetsko učinkovitejšimi LED svetili, približno 1.683.187,00 EUR

brez DDV.

50

Tabela 5.14: Cene elementov nadzornega sistema

Tip previdene svetilkeCena

opreme

Cena opreme skupaj

Predvideno št.ur za

vgraditev oz.

namestitev

Vrednost dela ob urni

postavki 16,00 EUR

Skupa cena vgraditve opreme

(EUR) (EUR) (h) (EUR) (EUR)Krmilni modul vgrajen v svetilko ali v drog

94,00 94,00 2,0 32,00 126,00

Komunikacijska enota vgrajena v prižigališče, sestavljena iz:

krmilna enota 945,00GSM komunikacijski modul 207,00modul registracije dogodkov 175,00napajalnik 49,00napetostni nadzorni modul 185,00mrežni analizator 223,00tokovni merilni transformatorji 30,00razni material 100,00Nadzorni sistem vgrajen v nadzornem centru, sestavljen iz:GSM komunikacijski modul 245,00strežnik za konfiguriranje sistema

7.000,00

strežnik za upravljanje svetilk 1.400,00strežnik za prejemanje podatko o stanju svetilk

2.100,00

grafični vmesnik za registracijo in vizualizacijo podatkov vseh naprav v mreži

2.800,00

razni material 222,00

Opomba: cene ne vsebujejo DDV

20,0 320,001.914,00 2.234,00

13.767,00 300,0 4.800,00 18.567,00

Tretji predlog je nadgradnja drugega predloga s 50% redukcijo svetlobnega toka. Sistem

obsega poleg zamenjave 5.967 svetilk vgradnjo opreme za 50% redukcijo vseh svetilk. Iz

priloge I je razvidno, da bi bila vrednost investicije približno 2.501.936,00 EUR brez DDV.

Četrti predlog predstavlja tehnološko najbolj napreden sistem, to je sistem regulacije in

nadzora cestne razsvetljave s pomočjo nadzornega sistema. Iz priloge J je razvidno, da bi

bila vrednost investicije, ki vključuje zamenjavo 5.967 svetilk ter namestitev opreme na

vse svetilke, približno 2.991.173,00 EUR brez DDV.

51

5.6 Upravičenost investicije v izboljšanje energetske

učinkovitosti razsvetljave

Za vse štiri primere prenove cestne razsvetljave so izvedeni izračuni vračila investicije.

Izračun je opravljen s pomočjo faktorja ROI (return on investment). Faktor pove, koliko

investicije se v določenem obdobju povrne ter kdaj investicija postane dobičkonosna.

Izračuni so opravljeni na osnovi predpostavk, da je potrebno visokotlačne natrijeve sijalke

v svetilkah menjati povprečno na 4 leta (17.200 ur), da je življenjska doba LED svetilk

povprečno 15 let ter (64.500 ur), ter ob predpostavki rasti cen povprečno 2,5 % letno. Za

življenjsko dobo sijalk in LED svetilk je upoštevan čas, v katerem pade svetlobni tok na

90% nazivne vrednosti (podatek je precej odvisen od proizvajalca in kvalitete svetlobnih

virov, na primer sijalka Osram NAV-T 16.000 ur). Izračuni ne zajemajo odprave raznih

drugih napak, ker se le-te lahko pojavijo v kateremkoli predlogu posodobitve razsvetljave.

Investicija 1.189.875,00 EUR v 1. predlog posodobitve se povrne približno v 8 letih. Po 15

letih prinese 1.202.842,00 EUR prihranka (Slika 5.13). ROI po 15 letih znaša 101 %.

-1.500.000,00

-1.000.000,00

-500.000,00

0,00

500.000,00

1.000.000,00

1.500.000,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Vra

čan

je in

vest

icije

(EU

R)

Leta

Vračilo investicijev 8.letih

Slika 5.13: Vračilo investicije v primeru 1. predloga posodobitve razsvetljave

Investicija 1.683.187,00 EUR v 2. predlog posodobitve se povrne približno v 7 letih. Po 15

letih prinese 2.236.595,00 EUR prihranka (Slika 5.14). ROI po 15 letih znaša 132 %.

52

-2.000.000,00

-1.500.000,00

-1.000.000,00

-500.000,00

0,00

500.000,00

1.000.000,00

1.500.000,00

2.000.000,00

2.500.000,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Vra

čan

je in

vest

icije

(EU

R)

Leta



Investicija 2.501.936,00 EUR v 3. predlog posodobitve se povrne približno v 9,5 letih. Po

15 letih prinese 1.690.046,00 EUR prihranka (Slika 5.15). ROI po 15 letih znaša 67 %.

-2.500.000,00

-2.000.000,00

-1.500.000,00

-1.000.000,00

-500.000,00

0,00

500.000,00

1.000.000,00

1.500.000,00

2.000.000,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Vra

čan

je in

vest

icije

(EU

R)

Leta

Vračilo investicijev 9,5.letih


Investicija 2.991.173,00 EUR v 4. predlog posodobitve se povrne približno v 10 letih. Po

15 letih prinese 1.667.749,00 EUR prihranka (Slika 5.16). ROI po 15 letih znaša 55 %.

53

-3.000.000,00-2.500.000,00

-2.000.000,00-1.500.000,00

-1.000.000,00-500.000,00

0,00500.000,00

1.000.000,001.500.000,00

2.000.000,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Vra

čan

je in

vest

icije

(EU

R)

Leta



Na osnovi izračunov se je potrebno odločiti za vrsto ukrepa posodobitve razsvetljave. Ker

predloga št. 3 in 4 potrebujeta precej visok finančni vložek, bi glede na trenutno

ekonomsko stanje najverjetneje v poštev prišel 2. predlog posodobitve, ki predvideva

zamenjavo vseh svetilk z LED svetlobnimi viri (razen že nameščenih LED svetilk). Čas

vračila investicije je v tem primeru najkrajši (7 let), faktor vračila investicije ROI po 15 letih

pa je največji (132 %). To pomeni, da se v tem času privarčuje znesek, s katerim se lahko

zopet zamenja praktično vse svetilke z novimi. Pa tudi z energetskega vidika se v tem

primeru zmanjša poraba električne energije za 47,8 % glede na današnje stanje.

Tabele z izračuni vračila investicije so podane v prilogah (Priloga K, L, M, N).

54

6 SKLEP

Varčevanje z energijo je eden od bistvenih pojmov modernega življenja, ki ga živimo. Ker

ljudje vsak dan trošimo vedno več energije, se je potrebno vprašati, kaj to dolgoročno

predstavlja za naš planet in življenje na njem. Ob dejstvu, da je ozračje zaradi prevelike

porabe energije, katere velik vir so fosilna goriva, vedno bolj segreto in onesnaženo, je

verjetno zadnji čas, da se zavemo, da bodo na tem področju potrebne velike spremembe.

Eden od porabnikov električne energije je tudi cestna razsvetljava, brez katere si

modernega življenja več ne znamo predstavljati. Res je, da porabljena električna energija

za cestno razsvetljavo predstavlja majhen delež celotne porabljene energije potrebne za

življenje. Vendar, če bi na vseh področjih porabe energije bili dovolj ozaveščeni, bi

prihranki lahko bili precejšnji, živeli pa bi v čistejšem okolju, v okolju z manj podnebnimi

spremembami.

Občina Celje je k zmanjševanju porabe električne energije za cestno razsvetljavo

pristopila že leta 2001, ko je pričela s posodabljanjem celotne razsvetljave. Zamenjane so

bile vse obstoječe svetilke v občini z novimi svetilkami z varčnimi viri svetlobe. Rezultat

posodobitve je bil odličen. Zmanjšanje porabe električne energije za kar 52 %. Letna

poraba na prebivalca se je znižala na 37,5 kWh, kar je bilo že tedaj daleč pod zahtevano

vrednostjo, ki je bila kasneje sprejeta v uredbi leta 2007.

S sprejetjem Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja pa je velik

del posodobljene razsvetljave postal neustrezen. Razsvetljava je sicer bila zelo varčna,

vendar svetilke niso ustrezale zelo strogemu kriteriju o deležu svetlobe, ki seva navzgor

(ULOR = 0). Občina je nato v naslednjih letih zelo malo vlagala v nadaljnje posodabljanje

razsvetljave, saj je le-ta bila praktično nova.

Ker mora občina v skladu z uredbo do konca leta 2016 zamenjati še velik delež svetilk, je

poleg namestitve svetilk, ki ne sevajo svetlobe nad horizontalo, smiselno razmisliti tudi o

bolj varčnih svetilkah ter o možnosti nadgradnje s krmilnim sistemom. Rezultati raziskave

kažejo, da so kljub precej varčni razsvetljavi možni še veliki prihranki. Ob namestitvi LED

svetilk bi bil možno zmanjšati današnjo porabo za 47,6 %, ob nadgradnji s sodobnim

krmilnim sistemom pa kar za 67,1 %. Seveda ob ustreznih investicijah, ki pa bi se povrnile

v času od 7 do 10 let, odvisno od načina prenove.

55

Na osnovi pridobljenih podatkov ter opravljenih analiz je možno sklepati, da posodabljanje

cestne razsvetljave, poleg izboljšanja svetlobnotehničnih lastnosti in varnosti prometa ter

poleg zmanjšanja nepotrebnih emisij svetlobe v okolje, bistveno zmanjša porabo

električne energije, s tem posledično zmanjša emisije ogljikovega dioksida v okolje, kar

pomeni čistejši in bolj zdrav življenjski prostor za vsa bitja na našem planetu.

56

7 VIRI IN LITERATURA

[1] Cestna razsvetljava. Priporočila SDR, PR5/2-2000. Razsvetljava in signalizacija za

promet. Maribor: Slovensko društvo za razsvetljavo, 2000.

[2] Dubnicka R., Gasparovsky D. Experience with led in road lighting. Zbornik:

Posvetovanje »Razsvetljava 2014«, Čatež, 2.–3. Oktober 2014. Maribor: Slovensko

društvo za razsvetljavo, str. 139–148.

[3] Energetski zakon (EZ-1), Uradni list RS, št. 17/2014, str. 1787.

[4] Grah LED lighting. Spletni katalogi LED svetilk s tehničnimi podatki. Dostopno na:

http://www.grahlighting.eu/en/products/led-street-lights [27. 3. 2016].

[5] Načrt javne razsvetljave v mestni občini Celje. Celje: Kssena – Zavod energetska

agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, junij, 2012.

[6] Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Celje, Uradni list RS, št. 19/2010,

str. 2343.

[7] Orgulan A. Zapiski predavanj iz predmeta Razsvetljava. Maribor: Fakulteta za

elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 1999.

[8] Osram. Spletni katalog žarnic in sijalk. Dostopno na:

http://www.osram.com/osram_com/ [27. 3. 2016].

[9] Podlipnik P, Čop A. Svetlobnotehnični priročnik. Maribor: Elektrokovina, 1978.

[10] Prometno informacijski center za državne ceste. Podatki o gostoti prometa. Dostopno

na:

http://www.di.gov.si/fileadmin/di.gov.si/pageuploads/Stran_navodila_in_vzorci/Stetje_pro

meta/2014_Prometne_obremenitve_2014.pdf [1. 4. 2016].

57

[11] Gasparovsky D. Energy performance benchmarking of public lighting systems.

Zbornik: Posvetovanje »Razsvetljava 2014«, Čatež, 2.–3. oktober 2014. Maribor:

Slovensko društvo za razsvetljavo, 2014. str. 127–138.

[12] Gasparovsky D. Building the energy scales for energy performance of roadway

lighting. Zbornik: Posvetovanje »Razsvetljava 2015«, Preddvor, 8.–9. oktober 2015.

Maribor: Slovensko društvo za razsvetljavo, 2015. str. 75–88.

[13] Pracki P. System of energy efficiency evaluation for road lighting – classification,

recommendation, application and development opportunities. Zbornik: Posvetovanje

»Razsvetljava 2015«, Preddvor, 8.–9. oktober 2015. Maribor: Slovensko društvo za

razsvetljavo, 2015. str. 75–88.

[14] SIST-TP CEN/TR 13201-1:2015. Cestna razsvetljava – 1. del: Smernice za izbor

razredov za razsvetljavo. SIST, Ljubljana, 2015.

[15] SIST EN 13201-2:2004. Cestna razsvetljava – 2. del: Zahtevane lastnosti. SIST,

Ljubljana, 2004.

[16] SIST EN 13201-3:2004. Cestna razsvetljava – 3. del: Izračun lastnosti. SIST,

Ljubljana, 2004.

[17] SIST EN 13201-4:2004. Cestna razsvetljava – 4. del: Metode za merjenje lastnosti

razsvetljave. SIST, Ljubljana, 2004.

[18] SIST EN 13201-5:2016. Cestna razsvetljava – 5. del: Kazalniki energetske

učinkovitosti. SIST, Ljubljana, 2016.

[19] Siteco. Spletni katalog regulacijske opreme razsvetljave. Leuchtenprogramm,

Aussenraum 2014/201, 6 Lichtmanagement. Dostopno na:

http://www.siteco.com/fileadmin/downloads/catalogues/Germany/cat_2014/006_outdoor_

DE.pdf [27. 3. 2016].

58

[20] Statistični urad republike Slovenije. Spletni podatki o dolžini cest v občini. Dostopno

na:

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2221302S&ti=&path=../Database/Ekono

msko/22_transport/02_22212_cestni_transport/01_22213_infrastruktura/&lang=2 [27. 3.

2016].

[21] Statistični urad republike Slovenije. Spletni podatki o številu prebivalstva. Dostopno

na:

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H227S&ti=&path=../Database/Hitre_R

epozitorij/&lang=2 [27. 3. 2016].

[22] Statistični urad republike Slovenije. Spletni podatki o velikosti občin. Dostopno na:

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H226S&ti=&path=../Database/Hitre_R

epozitorij/&lang=2 [27. 3. 2016].

[23] Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uradni list RS, št.

81/2007, str. 11081.

[24] Uredba o spremembah in dopolnitvi uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega

onesnaževanja okolja, Uradni list RS, št. 109/2007, str. 15078.

[25] Uredba o spremembah in dopolnitvi uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega


[26] Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega


[27] Zakon o gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/1993, str. 1741.

[28] Zakon o javnih cestah (ZJC), Uradni list RS, št. 29/1997, str. 2553.

[29] Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 41/2004, str. 4818.

[30] Prelovšek M., Bizjak G. Poraba energije za javno razsvetljavo v slovenskih občinah v

letih 2007 do 2011. 21. posvetovanje »Komunalna energetika«, Maribor, 2012.

59

8 PRILOGE

60

Priloga A

Tipi svetilk nameščenih v občini Celje

Tabela prikazuje tipe svetilk nameščenih v občini Celje. Poleg izgleda svetilk je podan

proizvajalec in tip svetilke, vrsta, moč in svetlobni tok sijalke, moč predstikalne naprave,

ustreznost glede na uredbo, število posameznih svetilk ter delež glede na celoto.

LED LSL 15 Proizvajalec: Grah lighting

Tip: Aerolite LSL 15

Vrsta sijalke: LED

Moč sijalke: 18 W

Moč predstikalne naprave: 0 W

Svetlobni tok sijalke: 1.800 lm

Ustreznost glede na uredbo: DA

Št. svetilk v letu 2015: 155

Delež: 2,41%



Vrsta sijalke: LED

Moč sijalke: 27 W





Delež: 1,15%



Vrsta sijalke: LED

Moč sijalke: 71 W





Delež: 0,56%

61



Vrsta sijalke: LED

Moč sijalke: 107 W





Delež: 1,70%

LUNOIDE 150 Proizvajalec: AEC Illuminazione

Tip: Lunoide

Vrsta sijalke: VT Na

Moč sijalke: 150 W





Delež: 10,39%

LUNOIDE 250 Proizvajalec: AEC Illuminazione

Tip: Lunoide


Moč sijalke: 250 W





Delež: 6,91%

CX 150 Proizvajalec: Siteco

Tip: CX 100


Moč sijalke: 150 W





Delež: 0,58%

62

CX 250 Proizvajalec: Siteco

Tip: CX 200


Moč sijalke: 250 W





Delež: 0,42%

MODUS LVS 36 Proizvajalec: Modus

Tip: LVS 136

Vrsta sijalke: fluo TC-L

Moč sijalke: 36 W





Delež: 0,22%

KAOS Proizvajalec: AEC Illuminazione

Tip: KAOS

Vrsta sijalke: kompaktna fluo

Moč sijalke: 23 W





Delež: 1,24%

KAOS 2x23W Proizvajalec: AEC Illuminazione

Tip: KAOS


Moč sijalke: 2x23 W





Delež: 0,25%

63

LED PORT 20W Proizvajalec: KAIJ

Tip: Port CE

Vrsta sijalke: LED

Moč sijalke: 20 W





Delež: 0,81%

LED NEOS 20W Proizvajalec: KAIJ

Tip: Neos G-1

Vrsta sijalke: LED

Moč sijalke: 22 W





Delež: 0,03%

LED PARK 20W Proizvajalec: KAIJ

Tip: Park S 20

Vrsta sijalke: LED

Moč sijalke: 20 W





Delež: 0,26%

CITY LIGHT 120 LED Proizvajalec: Siteco

Tip: City light 120 LED

Vrsta sijalke: LED

Moč sijalke: 20 W





Delež: 0,05%

64

Arena Petrol Proizvajalec:

Tip:


Moč sijalke: 23 W





Delež: 0,50%

DL 500 maxi Proizvajalec: Siteco

Tip: DL 500 maxi


Moč sijalke: 150 W





Delež: 0,11%

CX 150 s kapo Proizvajalec: Siteco

Tip: CX 100 s kapo


Moč sijalke: 150 W



Ustreznost glede na uredbo: NE


Delež: 0,06%

CX 250 s kapo Proizvajalec: Siteco

Tip: CX 200 s kapo


Moč sijalke: 250 W





Delež: 0,92%

65

ONYX 250 Proizvajalec: Schreder

Tip: Onyx


Moč sijalke: 250 W





Delež: 0,61%

AXIAL Proizvajalec: Philips

Tip: FGS 104 1x36


Moč sijalke: 36 W





Delež: 52,14%

AXIAL viseča Proizvajalec: Philips

Tip: FGS 104 1x36


Moč sijalke: 36 W





Delež: 0,48%

CD Proizvajalec: Elektrokovina

Tip: CD

Vrsta sijalke: VTF

Moč sijalke: 250 W





Delež: 0,11%

66

AX Proizvajalec: Schreder

Tip: AX

Vrsta sijalke: VTF

Moč sijalke: 125 W





Delež: 0,08%

CSP Proizvajalec: Elektrokovina

Tip: CSP

Vrsta sijalke: VTF

Moč sijalke: 125 W





Delež: 0,64%

RONDOLUX Proizvajalec: AEG

Tip: Rondolux


Moč sijalke: 23 W





Delež: 0,16%

G500 PM1 Proizvajalec: Modus

Tip: G500 PM1


Moč sijalke: 23 W





Delež: 13,46%

67

UD Proizvajalec: Elektrokovina

Tip: UD

Vrsta sijalke: VTF

Moč sijalke: 125 W





Delež: 0,06%

UL Proizvajalec: Elektrokovina

Tip: UL

Vrsta sijalke: VTF

Moč sijalke: 250 W





Delež: 0,11%

UN Proizvajalec: Elektrokovina

Tip: UN

Vrsta sijalke: VTF

Moč sijalke: 125 W





Delež: 0,19%

Posebna 1 Proizvajalec:

Tip:


Moč sijalke: 23 W





Delež: 1,65%

68

Posebna 2 Proizvajalec:

Tip:


Moč sijalke: 23 W





Delež: 0,22%

Posebna Gosposka Proizvajalec:

Tip:


Moč sijalke: 23 W





Delež: 0,62%

Reflektor Proizvajalec:

Tip:

Vrsta sijalke: halogenska

Moč sijalke: 400 W





Delež: 0,54%

Reflektor 2 Proizvajalec:

Tip:

Vrsta sijalke: metalhalogena

Moč sijalke: 400 W





Delež: 0,16%

69

Reflektor 3 Proizvajalec:

Tip:

Vrsta sijalke: metalhalogena

Moč sijalke: 1.000 W





Delež: 0,03%

Fluo Proizvajalec:

Tip:

Vrsta sijalke: fluo T8

Moč sijalke: 36 W





Delež: 0,19%

70

Priloga B

Tabela odjemnih mest in porabe električne energije

Tabela prikazuje podatke SODO (Elektro Celje) z odjemnimi mesti cestne razsvetljave, ter

porabo energije v letu 2015 za vsako posamezno odjemno mesto.

Zap. št.Št.mer.

mestaOpis odjemnega mesta Ulica kjer se nahaja OM

Raba 2015

(kWh)

Podatki iz računov SODO (Elektro Celje)

3 1892 JAVNA RAZSVETLJAVA BOŽIČEVA ULICA BŠ 4.493

4 3751 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP BOZNE ZADOBROVA BŠ 3.222

6 1738 JAVNA RAZSVETLJAVA BRINARJEVA ULICA BŠ 3.456

8 3755 JAVNA RAZSVETLJAVA-V TP BUKOVŽLAK BŠ 13.717

1758 JAVNA RAZSVET.-V TP VELENŠEK ¸¸

JAVNA RAZSVET. TEHARSKA-TP TOPER CESTA NA GRAD BŠ 18.077

13

JAVNA RAZSVETLJAVA

14 3744 JAVNA RAZSVET.-ČATROVA VAS ŠKOFJA VAS BŠ

12

CESTA NA DOBROVO 43 5.477

CESTA NA OSTROŽNO BŠ 20.908

1.792

4.402

3021

1745

JAVNA RAZSVETLJAVA-DEČKOVA C. CESTA NA DOBROVO BŠ 48.944

7 1834 JAVNA RAZSVETLJAVA BRODARJEVA ULICA BŠ 10.107

BREG BŠ

8.293

5

2 1789

9 181848

1 4199 JAVNA RAZSVET.-SV. ANA

JAVNA RAZSVETLJAVA-TP (KRAVANJA)

11

BABNO BŠ

TEHARJE BŠ 15.847

2616 JAVNA RAZSVETLJAVA 9.109

JAVNA RAZSVETLJAVA10 3064

15 3266 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP CELOVŠKA CELOVŠKA ULICA BŠ 4.642

71

Zap. št.Št.mer.


Raba 2015

(kWh)


16 2460 JAVNA RAZSVETLJAVA-SILOSI CESTA V TRNOVLJE BŠ 16.757

17 2409 JR CINKARNIŠKO NASELJE CINKARNIŠKA POT BŠ 20.927

20 1693 JAVNA RAZSVET.-V TP DOBROVEC DOBROVA BŠ 8.758

21 2588 JAVNA RAZSVET.-DORNOV KAMNOLOM ZAGRAD BŠ 5.744

26 174602 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP KOVAČ GORICA PRI ŠMARTNEM BŠ 1.785

28 1458 JAVNA RAZSVETLJAVA GORICA PRI ŠMARTNEM 36 1.883

32 1670 JAVNA RAZSVETLJAVA KLANJŠKOVA ULICA BŠ 4.460

34 2569 JAVNA RAZSVET.-V TP KOŠNICA KOŠNICA PRI CELJU BŠ 5.348

35 2570 JAVNA RAZSVET.-V TP SEDLO KOŠNICA PRI CELJU BŠ 5.947

36 2565 JAVNA RAZSVETLJAVA-PROSTOST. OMARIC KOŠNICA PRI CELJU BŠ 1.913

37 2500 JAVNA RAZSVETLJAVA KOSOVA ULICA BŠ 2.109

38 2581 JAVNA RAZSVET.-KUKOVIČEVA POLULE BŠ 3.018

39 2420 JR-ZG. HUDINJA-TP SAMSKI DOM ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV BŠ 7.000

40 3520 JAVNA RAZSVETLJAVA-V TP LAHOVNA BŠ 11.215

41 1683 JAVNA RAZSVET.-V TP LAVA ČOPOVA ULICA BŠ 14.860

43 3775 JAVNA RAZSV.-LJUBEČNA ŠOLA (LIMBO) CESTA NA LJUBEČNO BŠ 10.734

44 3753 JAVNA RAZSVET.-TP LESKOVEC (MIRNIK) LESKOVEC BŠ 1.515

45 176309 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP PEKARNA GERŠA CESTA NA LJUBEČNO BŠ 2.798

46 3774 JAVNA RAZSVETLJAVA-LJUBEČNA LESKOVEC BŠ 955

41.551

JAVNA RAZSVETLJAVA-PODVOZ1841

5.696

25 1779 JAVNA RAZSV.-TP GORICA (PRI KAPELI)

27

30 2421 JR-TP HUDINJA VAS (KLEMENČIČ) ZGORNJA HUDINJA BŠ

31

JAVNA RAZSVETLJAVA-ČULK LAVA 20

KERSNIKOVA ULICA BŠ 11.091

18.340

2.837JR MIRNIKOVA GORICA GORICA PRI ŠMARTNEM BŠ

GORICA PRI ŠMARTNEM BŠ

23 2445

24

GAJI BŠ 5.106

1459

JAVNA RAZSVETLJAVA-TP ERA GAJI

22 3018 JAVNA RAZSVETLJAVA-PRI IGRIŠČU DROBNIČEVA ULICA BŠ

19 181847 JAVNA RAZSVETLJAVA DEČKOVA CESTA BŠ

18 1752 CESTA NA OSTROŽNO BŠ

1692

JR PODALJŠEK ČOPOVE 16.784

19.088

23.157

12.262

JAVNA RAZSVET-ŠLANDR. SPOMENIK GLEDALIŠKA ULICA BŠ 7.7832274

KOČEVARJEVA ULICA BŠ33 3044 JAVNA RAZSVET.-ZAVODNA PODVOZ

42

8.988

GREGORČIČEVA ULICA BŠ29 2299 SEMAFOR+JR KRIŽIŠČE GREG.-KERSNIK.

72

Zap. št.Št.mer.


Raba 2015

(kWh)


48 3763 JAVNA RAZSV.-TP ŠMIKLAVŽ (KOLAR) NOVAČANOVA ULICA BŠ 4.288

49 3762 JR ŠMIKLAVŽ-KAREC NA GMAJNI BŠ 10.930

50 3759 JAVNA RAZSVETLJAVA ŠMIKLAVŽ PRI ŠKOFJI VASI 16 4.851

51 3789 JAVNA RAZSVETL.-PODPEČAN CESTA V TEHARJE BŠ 3.107

54 2173 JAVNA RAZSVETLJAVA-PRI TP SDK LJUBLJANSKA CESTA BŠ 3.717

59 1715 JAVNA RAZSVETLJAVA LOČE BŠ 6.966

60 1784 JAVNA RAZSVET.-V TP LOGE MEDLOG BŠ 6.351

62 1778 JAVNA RAZSVETLJAVA-ZIDANA TP LOPATA BŠ 4.015

63 3527 JAVNA RAZSVETLJAVA-V TP LIPIČNIK LOPATA BŠ 601

66 2496 JAVNA RAZSVETLJ.-CINKARNA-PRODAJAL. KIDRIČEVA ULICA BŠ 22.399

67 2494 JAVNA RAZSVET.-JAVNA SKLADIŠČA KIDRIČEVA ULICA BŠ 35.523

71 1691 JR MAGISTRALA ZAHOD-KRIŽIŠČE CP ČOPOVA ULICA BŠ 14.812

56 1676 JAVNA RAZSVETLJ.-MEDLOG VRTNARSTVO LJUBLJANSKA CESTA BŠ

47 3777 JAVNA RAZSVETLJAVA-V TP (KEA)

53 3295 JAVNA RAZSVETLJAVA-PLAVA LAGUNA LJUBLJANSKA CESTA 54 58 4.872

11.999

LJUBLJANSKA CESTA 26 18.360

CESTA V CELJE BŠ 9.340

1.62655 1881 JAVNA RAZSVETLJAVA-ŠOLA LJUBLJANSKA CESTA BŠ

52 1857 JAVNA RAZSVET.-ČOPOVA-LJUBLJ. C.

65 1782 JAVNA RAZS.PIŠEK TP ČMERLICA MEDLOG BŠ 665

64

NA OTOKU 12 46.218

61 1728 JAVNA RAZSVETLJAVA

3526 JAVNA RAZSV.-V TP OBERŽAN

57 2349 JAVNA RAZSVETLJAVA-VRTNICA LJUBLJANSKA CESTA BŠ 51.041

ULICA OB GOZDU BŠ 6.189

58 1923 JAVNA RAZSVET. OTOK IV*OMARICA

38.479

39.806

70 3192 JAVNA RAZS.-MARIBORSKA-KIDRIČEVA

68 3198 JAVNA RAZS.-MAGISTRALA VZHOD-KLIMA KIDRIČEVA ULICA BŠ

249569

MARIBORSKA CESTA BŠ 9.276

JR PRI BENCINSKI ČRPAL. ČRET KIDRIČEVA ULICA BŠ

LOPATA BŠ 1.005

73

Zap. št.Št.mer.


Raba 2015

(kWh)


73 3202 JAVNA RAZSVETLJAVA-MAGISTRALA VRUNČEVA ULICA BŠ 36.036

78 170238 JAVNA RAZSVETLJAVA-GALA (TUŠ) MARIBORSKA CESTA BŠ 28.325

80 1669 JAVNA RAZSVETLJAVA MEŠKOVA ULICA BŠ 3.585

81 2489 JAVNA RAZSVETLJAVA MIRNA POT BŠ 4.073

82 3389 JAVNA RAZSVETLJAVA-GRIČEK PARTIZANSKA CESTA BŠ 2.945

85 1854 JAVNA RAZSVETLJAVA OB ŽELEZNICI 4 4.989

91 2448 JAVNA RAZSV.-TRNOVLJE-TP PAVLIČ OBRTNA CESTA BŠ 4.140

9.441

92 2609

OPEKARNIŠKA CESTA 8

JAVNA RAZSVET. GRABEN-PROSTOSTO. OM PEČOVNIK BŠ 2.996

76.150

75 2429 JAVNA RAZSVETLJAVA-STOLPIČI-MIHELIN MARIBORSKA CESTA 141

77 174297 JAVNA RAZS.-KRIŽIŠČE MARIBOR.C.-OMV MARIBORSKA CESTA BŠ 31.214

9.831

76 3474 JR NADVOZ AVTOCESTA*PROSTOS.OMARICA MARIBORSKA CESTA BŠ

OBLAKOVA ULICA BŠ 22.027

79 3106 SEMAFOR(PETROL-EMO)+JR MARIBORSKA CESTA 69 44.555

83 1741 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP NOVA VAS KRAIGHERJEVA ULICA BŠ

NUŠIČEVA ULICA BŠ 15.907

27.762


JAVNA RAZSVETLJAVA-KROŽIŠČE BOLNICA86 1836

15.56789 2617 JAVNA RAZSVETL.-STARA TP PARK PARTIZANSKA CESTA BŠ

87 2025 JAVNA RAZSVETLJAVA NA OKOPIH BŠ 5.227

5.378

1885 JAVNA RAZSVET.-MOST V TP

45.841

88 3381 JAVNA RAZSVETLJAVA PRI TP

90

IPAVČEVA ULICA BŠ

162418

PARTIZANSKA CESTA BŠ

RONKOVA ULICA BŠ 54.023

74 2390 JR MAGISTRALA*V TP IPAVČEVA

JR MAGIST.ZAHOD-PODHOD PLAVA LAGUNA72

74

Zap. št.Št.mer.


Raba 2015

(kWh)


93 2606 JAVNA RAZSVETLJAVA-GRMADA PEČOVNIK BŠ 6.243

94 3553 JAVNA RAZSV.-V TP DOLGO POLJE POD GABRI BŠ 6.356

95 3020 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP C. NA GRAD POD GRADOM BŠ 12.851

96 3505 JAVNA RAZSV.-V TP DOLGO POLJE POD KOSTANJI BŠ 5.584

97 3532 JAVNA RAZSV. BLOK I KARE III POD LIPAMI BŠ 2.142

98 2492 JAVNA RAZSVETLJAVA-PODGORJE OSOJNA ULICA 11 4.450

99 3203 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP KONUS PODJAVORŠKOVA ULICA BŠ 3.544

103 2579 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP POLULE POLULE BŠ 3.145

107 3739 JAVNA RAZSVETLJAVA PREKORJE BŠ 3.255

109 162324 JR IPAVČEVA-DRAPŠIN. TP RIBARJEVA IPAVČEVA ULICA BŠ 16.484

110 1921 JAVNA RAZSVETLJAVA-LISCE PRIMORSKA ULICA 6 6.490

111 3540 JAVNA RAZS.-V TP VREČARJEV HRIB PRVOMAJSKA ULICA BŠ 2.975

116 1731 JAVNA RAZSVET.-V TP REBERNICA LOKROVEC BŠ 5.720

3.768115 2680 JAVNA RAZSVETLJAVA-UNION KREKOV TRG 3

1.687

KREKOV TRG BŠ 64.117

32.054JAVNA RAZSVETLJAVA-MARKET PODJAVORŠKOVA ULICA BŠ


12.800

POKOPALIŠKA CESTA BŠ

101

JAVNA RAZSVETLJAVA-TP ELEKTRO-SELCE

POLULE BŠ

102 175662 JAVNA RAZSVETLJAVA-BOŽIČNIK

42.732

3302 JAVNA RAZSVET.-NASPROTI JARHA-BLOKI POHORSKA ULICA BŠ

108 2424

10.803POPOVIČEVA ULICA BŠ

1.911114 2660 JAVNA RAZSVETLJAVA-BERGER RAZLAGOVA ULICA BŠ

1761 JAVNA RAZSVETLJAVA

PRIJATELJEVA ULICA BŠ 31.583

104 2584 JR POLULE MOST*PROSTOS. OMARICA

19.429

JAVNA RAZSVETLJAVA

105 1963

113

PUCOVA ULICA BŠ 9.705

RAZGLEDNA ULICA BŠ

106 2995 JAVNA RAZSVETLJAVA-POŠTA

100 ¸¸

75

Zap. št.Št.mer.


Raba 2015

(kWh)


119 2901 JAVNA RAZSVETLJAVA SAVINOVA ULICA BŠ 700

120 161757 JAVNA RAZSVETLJAVA ŠENTJUNGERT 30 B 3.654

122 3329 JAVNA RAZSVETLJAVA SIMONČIČEVA ULICA BŠ 10.693

124 3726 JAVNA RAZSVETLJAVA ŠKOFJA VAS BŠ 14.805

127 1719 JAVNA RAZSVETLJAVA-AMON SLATINA V ROŽNI DOLINI BŠ 2.950

130 167839 JAVNA RAS.-TP OREHOVČE*PRI VODNJAKU ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI BŠ 2.690

131 1700 JAVNA RAZSVETLJAVA-PUŠNIK ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI BŠ 750

134 2589 JAVNA RAZSVET.-STARI GRAD ZAGRAD BŠ 1.614

137 2488 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP ČRET TEHARSKA CESTA BŠ 11.766

138 1734 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP BEZENŠEK TRAVNIŠKA ULICA BŠ 3.545

139 2564 JAVNA RAZSVETLJAVA TREMERJE BŠ 2.144

ŠMARJETA PRI CELJU BŠ 3.995

118 2348 JAVNA RAZSVETLJAVA-DOM UPOKOJENCEV

13.737

3.119

29.476

129

3.243

14.634

ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI BŠ

SAVINJSKO NABREŽJE BŠ

ŠKVARČEVA ULICA BŠ

GALLUSOVA ULICA BŠ

SLOMŠKOV TRG BŠ

47.204

123 1971 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP SKALNA KLET


10.414

20.167

9.903

12.075

126 181739 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP TEHARJE KIDRIČEVA ULICA BŠ


132 1699 JR ŠMARTNO VAS-KS

128 2729 JAVNA RAZSVETLJAVA-GLASBENA ŠOLA

135 1815 JAVNA RAZSVETLJAVA IPAVČEVA ULICA BŠ

136

133 2874 JAVNA RAZSVETLJAVA-ŽELEZNI DVOR STANETOVA ULICA BŠ

22.588

4200 JAVNA RAZSVETLJAVA TEHARJE BŠ

140 2116 JAVNA RAZSVETLJAVA TRG CELJSKIH KNEZOV 9

36.226

117 1799 JAVNA RAZSVETLJAVA ŠARANOVIČEVA ULICA BŠ

121 179679 JAVNA RAZSVET.-SEVERNA VEZNA CESTA CESTA NA DOBROVO BŠ

76

Zap. št.Št.mer.


Raba 2015

(kWh)


141 2475 JAVNA RAZSVET.-ODSEK PRI KOŽUHU LOČJE BŠ 827

143 2446 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP OZKA POT TRNOVELJSKA CESTA BŠ 2.356

145 1884 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP TRUBARJEVA ULICA BŠ 4.085

149 3123 JAVNA RAZSVETLJAVA (ELEKTRO) VRUNČEVA ULICA BŠ 5.841

150 164713 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP ZAČRET ZAČRET BŠ 1.194

151 217355 JR ZAČRET I. FAZA ZAČRET BŠ 2.410

152 3749 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP MLAKE ZADOBROVA BŠ 10.441

156 2599 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP SLAMNIK ZAGRAD BŠ 1.113

157 1666 JAVNA RAZSVETLJAVA-GARAŽE ZATIŠJE BŠ 41.125

158 2601 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP OSENCA ZAGRAD BŠ 1.825

159 198666 JR III. OSTROŽNO LOPATA-ŠMARTNO-VOJ CESTA NA OSTROŽNO BŠ 8.910

162 1757 JAVNA RAZSVETLJAVA OSTROŽNO*MAZEJ KRPANOVA ULICA BŠ 12.961

166 177478 JR MAGISTRALA VZHOD-"INTERFRUCT" KIDRIČEVA ULICA BŠ 8.214

167 183191 JR MAGISTRALA ZAHOD-KRIŽIŠ. MEDLOG LJUBLJANSKA CESTA BŠ 68.625

168 189509 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP PRELAZ MARIBORSKA CESTA BŠ 5.709

147 2408 JR ZG.HUDINJA*KLET FRANK. ŽRTEV 13 ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 13 19.960

146

8.648

142 2447 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP TNOVLJE-RATEJ NADVOZNA CESTA BŠ 15.553

1735 JAVNA RAZSVETLJAVA (SVEČAR) DOBROVA BŠ 24.725

144 2443 JAVNA RAZSVETLJAVA-PUNCAR TRNOVELJSKA CESTA 16

148 1920 JAVNA RAZSVETLJAVA VOJKOVA ULICA 3 3.618

153

154 2600 JAVNA RAZSVETLJAVA 7.321

1.7282604 JAVNA RAZSVET.-V TP HABJAN ZAGRAD BŠ

ZAGRAD BŠ

9.114

155 2602 JAVNA RAZSVETL.-TP PRISTAVA ZAGRAD BŠ 2.945

161 176868 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP POD HRASTI NOVI TRG 1 2.972

12.000

48.976164 181797 JR MARIBORSKA C.-AŠKERČEVA UL.*AP MARIBORSKA CESTA BŠ

165 2385 JAVNA RAZSV.-GLAZIJA PARK LJUBLJANSKA CESTA BŠ

21.285


163 2459 JAVNA RAZSV.-KROŽIŠČE INTERSPAR BEŽIGRAJSKA CESTA BŠ

160 CESTA NA OSTROŽNO BŠ

77

Zap. št.Št.mer.


Raba 2015

(kWh)


171 187894 JAVNA RAZSVETLJAVA-PRI TP NOVI TRG NOVI TRG BŠ 3.617

172 159441 JAVNA RAZSV.-V TP OSTROŽNO CESTA NA OSTROŽNO BŠ 9.982

174 181481 JAVNA RAZSVETLJAVA-MOST (ČISTILNA) TREMERJE BŠ 905

175 188842 JR AC-IZVOZ VHOD-KRIŽ.CR-6-K-S/K-3 LESKOVEC BŠ 16.830

176 188846 JR AC-IZVOZ VZHOD-KRIŽ.K3,CR4,CR5 ZAČRET BŠ 12.765

180 188847 JR AC-IZVOZ VZHOD-KRIŽ.K3,CR4, CR5 ZAČRET BŠ 3.735

181 3765 JAVNA RAZSVETLJAVA LIPOVEC PRI ŠKOFJI VASI 5 1.686

183 178657 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP OTEMNA OTEMNA BŠ 2.503

188 1760 JAVNA RAZSVETLJAVA (ANTLOGA) PRVOMAJSKA ULICA BŠ 12.790

190 1668 JAVNA RAZSVETLJAVA-ZATIŠJE IRŠIČEVA ULICA BŠ 9.225

191 174233 OMARICA-NOVOLETNA RAZSVETLJAVA GLAVNI TRG 2 5.572

192 188851 JR AC IZVOZ VZHOD-KRIŽIŠ.K-4-CR3.1 BEŽIGRAJSKA CESTA BŠ 5.628

194 2978 JAVNA RAZSVET.-SEMAFORJI CANKARJEVA ULICA 2 4.470

184 207970 JR TEMATSKE POTI OKOLI JEZERA

JAVNA RAZSVETLJAVA-ARENA PETROL OPEKARNIŠKA CESTA BŠ 13.846

LOČE BŠ 392

6.344

3.049

187

193 197635 JAVNA RAZSVETL.-KOMPLEKS TEHNOPOLIS KIDRIČEVA ULICA BŠ

189

179

11.094169 1961 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP TSŠ POT NA LAVO BŠ

173 2024 JAVNA RAZSVET.-V TP GOSPOSKA ULICA BŠ 8.710

170 3730 JAVNA RAZSVETLJAVA PREKORJE BŠ 1.559

177 3766 JAVNA RAZSVETLJAVA ŽEPINA 5 4.994

195 3706 JAVNA RAZSVETLJAVA-ARCLIN II ARCLIN BŠ

180544

182 173685 JAVNA RAZSVETLJAVA BREZOVA-VISOKO BREZOVA BŠ 2.386

178

JAVNA RAZSVETLJAVA 5.466ZVODNO BŠ

185815 JAVNA RAZSVETLJ.-IGRIŠČE PRI POŠTI TEHARJE BŠ 7.526

186 177909 JR OBČINA-TRG CELJSKIH KNEZOV TRG CELJSKIH KNEZOV BŠ 14.493

187900

185 3120 JAVNA RAZSVETLJAVA LEVSTIKOVA ULICA BŠ 30.036

173088 JR ŠMARTINSKO JEZERO LOČE BŠ 852

78

Zap. št.Št.mer.


Raba 2015

(kWh)


197 188852 JR AC IZHOD VZHOD-KRIŽIŠ.K-4-CR3.1 BEŽIGRAJSKA CESTA BŠ 2.500

198 187898 JAVNA RAZSVETLJAVA TP TRAVNIŠKA JAMOVA ULICA BŠ 2.587

199 180385 JAVNA RAZSVETLJAVA-TP FORŠTNER GORICA PRI ŠMARTNEM BŠ 1.657

200 2423 JAVNA RAZSVETLJAVA SKALETOVA ULICA BŠ 1.452

201 3178 JAVNA RAZSVETLJAVA-IKŠ MARIBORSKA CESTA 60 847

202 210207 JAVNA RAZSVELJAVA-LOKROVEC LOKROVEC BŠ 736

203 174231 OMARICA-NOVOL. RAZSVETLJAVA-HODNIK STANETOVA ULICA 1 4.518

204 201997 JR-GOSPODARSKA CONA V TRNOVLJE II. OBRTNA CESTA BŠ 1.326

skupaj: 2.441.984

196 2298 JAVNA RAZSVETLJAVA-ZAPORNICA LINHARTOVA ULICA 20 162

79

Priloga C

Tabela svetilk mestne občine Celje po odjemnih mestih

Tabela prikazuje vrsto in količino svetilk priključenih po posameznih odjemnih mestih,

izračunano porabo električne energije za vsako odjemno mesto ter odstopanje izračunane

porabe od dejansko izmerjene porabe v letu 2015.

Zap.

št.Ime napajališča po katastru MOC Ime svetilke

Št.

Svetilk

Moč

svetilke

(W)

Inštal.

moč

svetilk

(W)

Inštalirana

moč vseh

svetilk (W)

Izračunana

letna raba za

4300 ur

(kWh/leto)

Odstopanje

porabe

energije v

primerjavi s

SODO [%]

Popisi svetilk mestne občine Celje za leto 2015

Reflektor 2 400 800

AXIAL 37 42 1.554

G500 PM1 3 23 69

AXIAL 36 42 1.512

AXIAL Viseca 4 42 168

3 OM BOZICEVA AXIAL 23 42 966 966 4.154 8%

4 OM BOZNE AXIAL 18 42 756 756 3.251 -1%

AXIAL 12 42 504

G500 PM1 2 23 46


LUNOIDE 150 1 167 167

6 OM BRINARJEVA AXIAL 18 42 756 756 3.251 6%

CSP 2 139 278

AXIAL 33 42 1.386

G500 PM1 7 23 161

8 OM BUKOVŽLAK AXIAL 40 42 1.680 1.680 7.224 47%

AXIAL 5 42 210

G500 PM1 31 23 713

LUNOIDE 250 27 276 7.452

KAOS 16 23 368

AXIAL 24 42 1.008

KAOS 1 23 23

LED LSL 15 1 18 18

AXIAL 1 42 42

ONYX250 1 276 276

LUNOIDE 150 15 167 2.505

LED LSL 15 24 18 432

AXIAL 56 42 2.352

LUNOIDE 150 18 167 3.006

AXIAL 17 42 714

G500 PM1 3 23 69


LUNOIDE 150 8 167 1.336

LED LSL 15 24 18 432

10 OM C. NA DOBROVO 43 1.049 4.511 18%

-522%

3.255 13.997 23%

3.625 60%

34%

13%

843

1.680 7.224

2.423 10.4191 OM ANA

11

OM BREG

8.743

5

2 OM BABNO

1.825 7.848 22%

9 OM C. NA DOBROVO

-10%

7 OM BRODARJEVA Sedmica

37.595 23%

OM C. NA OSTROZNO

OM C. NA GRAD Toper

23.039

2.593 11.150

5.358

13 OM C. NA OSTROZNO Vele.

12

80

Zap.


Št.

Svetilk

Moč

svetilke

(W)

Inštal.

moč

svetilk

(W)

Inštalirana

moč vseh

svetilk (W)

Izračunana

letna raba za

4300 ur

(kWh/leto)

Odstopanje

porabe

energije v

primerjavi s

SODO [%]


AXIAL 22 42 924

KAOS 1 23 23

AXIAL 23 42 966

LED LSL 15 2 18 36

16 OM CESTA V TRNOVLJE LUNOIDE 150 20 167 3.340 3.340 14.362 14%

17 OM CINKARNA NASELJE AXIAL 106 42 4.452 4.452 19.144 9%

CX150 1 167 167

LUNOIDE 150 15 167 2.505

LUNOIDE 250 4 276 1.104

AXIAL 7 42 294

CX150 5 167 835

LUNOIDE 250 12 276 3.312

20 OM DOBROVEC AXIAL 18 42 756 756 3.251 63%

21 OM DORNOV KAMNOLOM AXIAL 29 42 1.218 1.218 5.237 9%

AXIAL 44 42 1.848

Reflektor 6 400 2.400

RONDOLUX 4 23 92

AXIAL 39 42 1.638


CSP 2 139 278

Reflektor 2 400 800

G500 PM1 24 23 552

LUNOIDE 150 2 167 334

LED PORT 20W 11 20 220

AXIAL 31 42 1.302

CX150 1 167 167

LUNOIDE 150 8 167 1.336

26 OM GORICA Kovac AXIAL 17 42 714 714 3.070 -72%

AXIAL 14 42 588

KAOS 2 23 46

28 OM GORICA Mernikova II. AXIAL 10 42 420 420 1.806 4%

G500 PM1 30 23 690

CX150 1 167 167

KAOS 2 23 46

LUNOIDE 150 12 167 2.004

G500 PM1 15 23 345

AXIAL 25 42 1.050


Posebna 1 106 23 2.438

AXIAL 3 42 126

32 OM KLANJSKOVA AXIAL 24 42 1.008 1.008 4.334 3%

AXIAL 21 42 882

LUNOIDE 150 3 167 501

34 OM KOSNICA AXIAL 31 42 1.302 1.302 5.599 -5%

35 OM KOSNICA Sedlo AXIAL 23 42 966 966 4.154 30%

36 OM KOSNICA Spodnja AXIAL 10 42 420 420 1.806 6%

37 OM KOSOVA AXIAL 10 42 420 420 1.806 14%

38 OM KUKOVCEVA AXIAL 16 42 672 672 2.890 4%

39 OM KURILNICA AXIAL 21 42 882 882 3.793 46%

40 OM LAHOVNA AXIAL 32 42 1.344 1.344 5.779 48%

41 OM LAVA Cestno podjetje LUNOIDE 250 29 276 8.004 8.004 34.417 -132%

29OM GREGORCICEVA

OM IPAVCEVA

-21%

66%

7%

9.391

33 OM KOCEVARJEVA 5.947 34%

18 OM COPOVA ULICA

4.30915 OM CELOVŠKA 1.002

14 OM CATROVA VAS 947 4.072

3.776 16.237 3%

18.662 2%

7%

22 OM DROBNICEVA

4.441 19.096 18%19 OM DECKOVA Saranovic.

4.340

23 OM GAJI Era

24 OM GLEDALISKI TRG

OM GORICA Mernikova

34%

634 2.726 4%

2.184

1.383

7.224

1%

2.805

-41%

25 OM GORICA

27

30 OM HUDINJA Vas

31 OM KERSNIKOVA podvoz

3.252

2.564

18%

13.984

1.680

1.092 4.696

12.062

11.025

81

Zap.


Št.

Svetilk

Moč

svetilke

(W)

Inštal.

moč

svetilk

(W)

Inštalirana

moč vseh

svetilk (W)

Izračunana

letna raba za

4300 ur

(kWh/leto)

Odstopanje

porabe

energije v

primerjavi s

SODO [%]


AX 4 139 556

LUNOIDE 150 18 167 3.006

43 OM LESKOVEC Limbo AXIAL 43 42 1.806 1.806 7.766 28%

44 OM LESKOVEC Mirnik AXIAL 6 42 252 252 1.084 28%

45 OM LESKOVEC Pekarna AXIAL 11 42 462 462 1.987 29%

46 OM LESKOVEC Smodila AXIAL 5 42 210 210 903 5%

AXIAL 27 42 1.134

MODUS 4 42 168

LED LSL 15 9 18 162

48 OM LJUBECNA Kolar AXIAL 21 42 882 882 3.793 12%

49 OM LJUBECNA naselje AXIAL 68 42 2.856 2.856 12.281 -12%

50 OM LJUBECNA naselje II. AXIAL 9 42 378 378 1.625 66%

51 OM LJUBECNA Podpecan AXIAL 6 42 252 252 1.084 65%

AXIAL 9 42 378

ONYX250 8 276 2.208

G500 PM1 6 23 138

LUNOIDE 250 7 276 1.932

AXIAL 18 42 756

LED LSL 15 9 18 162

CITY LIGHT 120 3 20 60

54 OM LJUBLJANSKA SDK G500 PM1 39 23 897 897 3.857 -4%

AXIAL 1 42 42

UD 4 139 556

AXIAL 25 42 1.050

LUNOIDE 150 3 167 501

MODUS 8 42 336

AXIAL 13 42 546

G500 PM1 32 23 736

LUNOIDE 250 17 276 4.692

AXIAL 57 42 2.394

ONYX250 2 276 552

KAOS 2 23 46

LUNOIDE 150 1 167 167

LUNOIDE 250 28 276 7.728

59 OM LOCE AXIAL 17 42 714 714 3.070 56%

60 OM LOGE AXIAL 31 42 1.302 1.302 5.599 12%

AXIAL 25 42 1.050

LED LSL 30 24 27 648

62 OM LOPATA AXIAL 15 42 630 630 2.709 33%

63 OM LOPATA Lipicnik AXIAL 3 42 126 126 542 10%

AXIAL 10 42 420

LUNOIDE 150 6 167 1.002

AXIAL 3 42 126

LED LSL 90 10 107 1.070

66 OM MAG.VZH. Cinkarna s. LUNOIDE 250 22 276 6.072 6.072 26.110 -17%

67 OM MAG.VZH. Javna skl. LUNOIDE 250 20 276 5.520 5.520 23.736 33%

AXIAL 1 42 42

LUNOIDE 250 28 276 7.728

CD116 2 269 538

LUNOIDE 150 7 167 1.169

LUNOIDE 250 20 276 5.520

1.196 5.143

33.411

31.076

7.770 16%

69 7.227

10.887

19%

68 OM MAG.VZH. Klima

OM MAG.VZH. Petrol

6.115

58 OM LJUBLJANSKA-COP.

61 OM LOKROVEC

OM LOPATA Oberzan

25.688

46.814

1.698 7.301

1.422

65 OM LOPATA Pisek

64

55 OM LJUBLJANSKA Sola

-508%

57 OM LJUBLJANSKA Vrtnica 5.974 50%

52 OM LJUBLJANSKA 26 4.656

598 2.571 -58%

20.021 -9%

4.205 14%

42 OM LAVA Culk 15.317 -25%

-18%

-673%

3.562

56 OM LJUBLJANSKA Vrtnarstvo

978

-1%

47 OM LJUBECNA 1.464 6.295

1.887

33%

53 OM LJUBLJANSKA Plava lag

8.114 32%

82

Zap.


Št.

Svetilk

Moč

svetilke

(W)

Inštal.

moč

svetilk

(W)

Inštalirana

moč vseh

svetilk (W)

Izračunana

letna raba za

4300 ur

(kWh/leto)

Odstopanje

porabe

energije v

primerjavi s

SODO [%]


ONYX250 7 276 1.932

AXIAL 16 42 672

CX150 5 167 835

LUNOIDE 150 1 167 167

LUNOIDE 250 3 276 828

71 OM MAG.ZAH. Lava LUNOIDE 250 13 276 3.588 3.588 15.428 -4%

LUNOIDE 250 8 276 2.208

LUNOIDE 250 13 276 3.588

LUNOIDE 250 5 276 1.380

LUNOIDE 250 15 276 4.140

73 OM MAG.ZAH. Vrunceva LUNOIDE 250 34 276 9.384 9.384 40.351 -12%

LUNOIDE 250 20 276 5.520

AXIAL 12 42 504

LUNOIDE 250 14 276 3.864

CX150 7 167 1.169

LUNOIDE 150 6 167 1.002

AXIAL 3 42 126

LUNOIDE 150 72 167 12.024

AXIAL 17 42 714

LED LSL 90 42 107 4.494

78 OM MARIBORSKA Tus LED LSL 90 35 107 3.745 3.745 16.104 43%

CD116 3 269 807

Reflektor 1 400 400

AXIAL 38 42 1.596

CX150 1 167 167

LUNOIDE 150 4 167 668

LUNOIDE 250 8 276 2.208

80 OM MESKOVA AXIAL 21 42 882 882 3.793 -6%

81 OM MIRNA POT AXIAL 16 42 672 672 2.890 29%

82 OM NA GRICKU AXIAL 10 42 420 420 1.806 39%

AXIAL 34 42 1.428

G500 PM1 5 23 115

LED LSL 45 16 71 1.136

LUNOIDE 150 26 167 4.342

AXIAL 25 42 1.050

G500 PM1 3 23 69

LUNOIDE 150 14 167 2.338

85 OM OB ZELEZNICI AXIAL 14 42 588 588 2.528 49%

AXIAL 39 42 1.638

G500 PM1 58 23 1.334

CX150 1 167 167

CX250 4 276 1.104

LED LSL 30 6 27 162

UN 3 139 417

AXIAL 9 42 378

Poseb.-Gospo 17 23 391


G500 PM1 10 23 230

AXIAL 27 42 1.134

LED LSL 30 2 27 5488 OM OPEKARNISKA

52.245

22.394

72

74OM MAG.ZAH. Zlatarna

OM MAG.ZAH. Avto Celje

OM MAG.ZAH. Ronkova

OM MAG.ZAH. Loznica

OM MAG.ZAH. Vrtickarji

OM MAG.ZAH. Elektrosig.

11.316 48.659 10%

5.846 25.138

7.021

9.888

3.457

42.518 7%

2.171 5%

19.066

9.335

18.942 14%

6.26987 OM OKOPI -20%

1.188 5.108 5%

1.458

84 OM NUSICEVA

86 OM OBLAKOVA

OM NOVA VAS

7%

30.190

14.865

4.405

-9%

79 OM MARIBORSKA-DEC. 44%

83

12.150 31%

77 OM MARIBORSKA OMW 5.208 28%

76 OM MARIBORSKA nadvoz

75 OM MARIBORSKA Mihelin

4.434 -106%70 OM MAG.VZH. Samopostr.

83

Zap.


Št.

Svetilk

Moč

svetilke

(W)

Inštal.

moč

svetilk

(W)

Inštalirana

moč vseh

svetilk (W)

Izračunana

letna raba za

4300 ur

(kWh/leto)

Odstopanje

porabe

energije v

primerjavi s

SODO [%]


Reflektor 1 400 400

AXIAL 17 42 714

G500 PM1 35 23 805

G500 PM1 22 23 506

LUNOIDE 150 11 167 1.837

LED LSL 15 7 18 126

91 OM PAVLIC AXIAL 20 42 840 840 3.612 13%

AXIAL 23 42 966

LED LSL 15 16 18 288

93 OM PECOVNIK Koncan AXIAL 30 42 1.260 1.260 5.418 13%

94 OM POD GABRI G500 PM1 36 23 828 828 3.560 44%

95 OM POD GRADOM LUNOIDE 150 17 167 2.839 2.839 12.208 5%

96 OM POD KOSTANJI G500 PM1 45 23 1.035 1.035 4.451 20%

97 OM POD LIPAMI G500 PM1 22 23 506 506 2.176 -2%

98 OM PODGORJE AXIAL 17 42 714 714 3.070 31%

99 OM PODJAVOR. parkirisce AXIAL 18 42 756 756 3.251 8%

G500 PM1 26 23 598

LED LSL 90 22 107 2.354

LUNOIDE 150 20 167 3.340

AXIAL 44 42 1.848

LUNOIDE 250 4 276 1.104

RONDOLUX 6 23 138

AXIAL 2 42 84

103 OM POLULE AXIAL 24 42 1.008 1.008 4.334 -38%

KAOS 10 23 230

LUNOIDE 150 36 167 6.012

UL 7 269 1.883

AXIAL 45 42 1.890


CD116 1 269 269

FLUO 12 44 528

ONYX250 2 276 552

Posebna 2 2 23 46



LED PORT 20W 15 20 300

LED PARK 20W 17 20 340

CX150 2 167 334

LUNOIDE 150 9 167 1.503

CX250 23 276 6.348

107 OM PREKORJE AXIAL 15 42 630 630 2.709 17%

Reflektor 1 400 400

AXIAL 53 42 2.226

LUNOIDE 150 17 167 2.839

109 OM PRIKLJUCEK IPAVCEVE LED LSL 45 11 71 781 781 3.358 80%

110 OM PRIMORSKA AXIAL 32 42 1.344 1.344 5.779 11%

111 OM PRVOMAJSKA AXIAL 19 42 798 798 3.431 -15%

AXIAL 39 42 1.638

LED LSL 15 9 18 162

LED LSL 30 3 27 81

11.840 50.912 21%106OM POSTA

OM UL. XIV. DIVIZIJE

105 OM POPOVICEVA

90 OM PARTIZANSKA MOST

17%

1.254

1.881 8.088

16%

2.952

6.292 27.056

5.392 -80%

3.815 16.405 -52%

104 OM POLULE most

108 OM PRIJATELJEVA 5.465 23.500

1%

102 OM POKOPALISKA 955 43%

6.242

OM POHORSKA 12.694

37%26.841

100 OM PODJAVOR. Skorjanc

112 OM PUCOVA

101

89 OM PARK 1.919 8.252 47%

-12%2.469 10.617

26%

222

92 OM PECOVNIK Graben

84

Zap.


Št.

Svetilk

Moč

svetilke

(W)

Inštal.

moč

svetilk

(W)

Inštalirana

moč vseh

svetilk (W)

Izračunana

letna raba za

4300 ur

(kWh/leto)

Odstopanje

porabe

energije v

primerjavi s

SODO [%]


Reflektor 2 400 800

AXIAL 43 42 1.806

G500 PM1 5 23 115

AXIAL 54 42 2.268

Posebna 2 4 23 92

G500 PM1 25 23 575

Posebna 2 6 23 138

AXIAL 1 42 42


G500 PM1 14 23 322

CX150 2 167 334

116 OM REBRNICA AXIAL 28 42 1.176 1.176 5.057 12%

AXIAL 29 42 1.218

G500 PM1 5 23 115

LUNOIDE 150 1 167 167

LUNOIDE 250 3 276 828

LED LSL 15 15 18 270

AXIAL 23 42 966


119 OM SAVINOVA LED PORT 20W 5 20 100 100 430 39%

120 OM SENTJUNGERT AXIAL 7 42 294 294 1.264 65%

LUNOIDE 150 33 167 5.511

AXIAL 12 42 504

LED LSL 30 8 27 216

122 OM SIMONCICEVA AXIAL 40 42 1.680 1.680 7.224 32%

AXIAL 41 42 1.722


124 OM SKOFJA VAS AXIAL 52 42 2.184 2.184 9.391 37%

AXIAL 8 42 336

LUNOIDE 250 15 276 4.140

AXIAL 36 42 1.512

LUNOIDE 250 29 276 8.004

127 OM SLATINA Amon AXIAL 14 42 588 588 2.528 14%


Reflektor 2 400 800

AXIAL 1 42 42


G500 PM1 35 23 805

AXIAL 9 42 378

LUNOIDE 150 4 167 668

130 OM SMARTNO Orehovce AXIAL 9 42 378 378 1.625 40%

131 OM SMARTNO Pusnik AXIAL 5 42 210 210 903 -20%

Reflektor 2 400 800

AXIAL 38 42 1.596

CSP 2 139 278

AXIAL 8 42 336


G500 PM1 26 23 598

CX150 1 167 167

LED PORT 20W 21 20 420

LUNOIDE 150 10 167 1.670

-13%

4.989 21.453 -10%

19%

13%

-145%

113OM RAZGLEDNA

OM OB KOPRIVNICI

117 OM SARANOVICEVA

133 15.278

OM SLANCE

OM STANETOVA Soca

24%

132 OM SMARTNO VAS

128 OM SLOMSKOV TRG

-47%

15%

40.919

1.758

2.396 10.303

7.559

126

5%

1.848 7.946

2.966

123 OM SKALNA KLET

125 OM SKVARCEVA

OM SEVERNA VEZNA CESTA

OM UL. CIRILA DEBELJAKA121

114 OM RAZLAGOVA

129OM SMARJETA 1

OM PREKORJE PREHOD

118

4.476

12.754 13%

19.247

2.868 -50%

6.231 26.793 26%

11.171

667

2.598

OM SAVINJSKO NABREZJE

1.046 4.498

920 3.956 -5%115 OM RAZLAGOVA Union

9.516

3.553

85

Zap.


Št.

Svetilk

Moč

svetilke

(W)

Inštal.

moč

svetilk

(W)

Inštalirana

moč vseh

svetilk (W)

Izračunana

letna raba za

4300 ur

(kWh/leto)

Odstopanje

porabe

energije v

primerjavi s

SODO [%]


134 OM STARI GRAD KAOS 5 23 115 115 495 69%

G500 PM1 24 23 552

CX150 1 167 167


AXIAL 34 42 1.428

LUNOIDE 150 8 167 1.336

137 OM TEHARSKA CESTA Cret AXIAL 28 42 1.176 1.176 5.057 57%

138 OM TRAVNISKA AXIAL 13 42 546 546 2.348 34%

139 OM TREMARJE AXIAL 2 42 84 84 361 83%

CSP 1 139 139

AXIAL 2 42 84


Reflektor 1 400 400


G500 PM1 61 23 1.403

141 OM TRNOVLJE Kozuh AXIAL 4 42 168 168 722 13%

AXIAL 59 42 2.478

KAOS 4 23 92

LUNOIDE 150 2 167 334

143 OM TRNOVLJE Puncer AXIAL 8 42 336 336 1.445 39%

LED LSL 15 30 18 540

LUNOIDE 150 11 167 1.837

145 OM TRUBARJEVA AXIAL 19 42 798 798 3.431 16%

AXIAL 45 42 1.890

KAOS 1 23 23

LUNOIDE 150 13 167 2.171

AXIAL 34 42 1.428

G500 PM1 9 23 207

LUNOIDE 150 11 167 1.837

LED LSL 15 9 18 162

AXIAL 12 42 504

KAOS 2 23 46

149 OM VRUNCEVA Srce G500 PM1 7 23 161 161 692 88%

150 OM ZACRET Ambroz AXIAL 3 42 126 126 542 55%

151 OM ZACRET spodnji AXIAL 25 42 1.050 1.050 4.515 -87%

152 OM ZADOBROVA AXIAL 33 42 1.386 1.386 5.960 43%

AX 1 139 139

AXIAL 4 42 168

CSP 14 139 1.946

AXIAL 10 42 420

CD116 1 269 269

CSP 20 139 2.780

156 OM ZAGRAD Slamnik AXIAL 5 42 210 210 903 19%

157 OM ZATISJE AXIAL 43 42 1.806 1.806 7.766 81%

158 OM ZGORNJA OSENCA AXIAL 8 42 336 336 1.445 21%

159 OM C. II. GRUPE ODREDOV AXIAL 66 42 2.772 2.772 11.920 -34%

Reflektor 1 400 400

CX150 1 167 167

LUNOIDE 150 17 167 2.839

15.626

12.487

160 OM C. NA OSTROZNO As 3.406

154 OM ZAGRAD Francl

155 OM ZAGRAD Pristava

14.646

3.049 13.111 -345%

-61%

2.366

2.365 35%

307 1.320OM ZAGRAD Cobec 24%

10.174 -39%

148 OM VOJKOVA 550

153

17.561 29%OM UL. B. VOSNJAKOV 4.084

22%

20%

144 OM TRNOVLJE Sp. Ledas

146

2.377 10.221 -18%

142 OM TRNOVLJE Nadvozna c. 2.904

1%

17.045 42%

2.528 10.870140 OM TRG CELJSKIH KNEZOV

3.964

52%

135 OM STRITARJEVA

136 OM TEHARJE Lavric

719 3.092

147 OM UL.FRANK.ZRTEV 3.634

86

Zap.


Št.

Svetilk

Moč

svetilke

(W)

Inštal.

moč

svetilk

(W)

Inštalirana

moč vseh

svetilk (W)

Izračunana

letna raba za

4300 ur

(kWh/leto)

Odstopanje

porabe

energije v

primerjavi s

SODO [%]


AXIAL 5 42 210

G500 PM1 1 23 23

KAOS 6 23 138

162 OM GASILSKA AXIAL 66 42 2.772 2.772 11.920 8%

G500 PM1 6 23 138

LUNOIDE 150 35 167 5.845

LED LSL 45 9 71 639

AXIAL 4 42 168

ONYX250 18 276 4.968

G500 PM1 29 23 667

CX150 5 167 835

LUNOIDE 150 24 167 4.008

G500 PM1 17 23 391

CX150 3 167 501

LUNOIDE 250 6 276 1.656

166 OM MAG.VZHOD-INTERFR. LUNOIDE 250 10 276 2.760 2.760 11.868 -44%

167 OM MAG.ZAH.-KRIŽ. MEDLOG CX250 s kapo 59 276 16.284 16.284 70.021 -2%

168 OM MILCINSKEGA AXIAL 34 42 1.428 1.428 6.140 -8%

AXIAL 49 42 2.058

ONYX250 1 276 276

AXIAL 10 42 420

LUNOIDE 150 1 167 167

171 OM TP NOVI TRG LUNOIDE 150 7 167 1.169 1.169 5.027 -39%

172 OM TP OSTROŽNO LUNOIDE 150 36 167 6.012 6.012 25.852 -159%


AXIAL 2 42 84

G500 PM1 47 23 1.081

174 JR-MOST (ČISTILNA) G500 PM1 7 23 161 161 692 24%

175 JR AC-IZVOZ VHOD-KRIŽ. LUNOIDE 250 17 276 4.692 4.692 20.176 -20%

176 JR AC-IZVOZ VZHOD-KRIŽ. LUNOIDE 250 13 276 3.588 3.588 15.428 -21%

AXIAL 3 42 126

KAOS 4 23 92

MODUS 1 42 42

LED LSL 30 17 27 459

AXIAL 15 42 630

KAOS 15 23 345

AXIAL 14 42 588

KAOS 1 23 23

CX150 s kapo 3 167 501

180 JR AC-IZVOZ VZHOD-KRIŽ. LUNOIDE 150 7 167 1.169 1.169 5.027 -35%

181 JAVNA RAZSVETLJAVA LED LSL 30 8 27 216 216 929 45%

AXIAL 10 42 420

KAOS 4 23 92

183 JR-TP OTEMNA AXIAL 13 42 546 546 2.348 6%

LED NEOS G1 2 22 44

AXIAL 2 42 84

AXIAL 3 42 126

G500 PM1 43 23 989

UN 9 139 1.251

LUNOIDE 150 29 167 4.843

185 JAVNA RAZSVETLJAVA -3%7.209 30.999

975

4.7821.112

182 JR BREZOVA-VISOKO

178 JR ŠMARTINSKO JEZERO

177 JAVNA RAZSVETLJAVA 719 3.092

4.193

38%

-392%

163 OM KROZISCE INTERSPAR

-62%

173 OM ZAGATA 2.365 10.170 -17%

170 OM SMARJETA 2 587

10.956 9%

169 OM NA ZELENICI

2.524

10.036 10%

165 OM LJUBLJANSKA 12 2.548

46%

10.646

2.334

164 OM LEVSTIKOVA 7%45.778

161 OM DOLGO POLJE Kare 6 371 1.595

6.622 28.475 -34%

13%179 JAVNA RAZSVETLJAVA

512 2.202 8%

128 550 -40%184 JR TEMAT. POTI OKOLI JEZERA

87

Zap.


Št.

Svetilk

Moč

svetilke

(W)

Inštal.

moč

svetilk

(W)

Inštalirana

moč vseh

svetilk (W)

Izračunana

letna raba za

4300 ur

(kWh/leto)

Odstopanje

porabe

energije v

primerjavi s

SODO [%]


AXIAL 2 42 84

G500 PM1 44 23 1.012

Posebna 2 2 23 46

Reflektor 3 2 1.072 2.144

LUNOIDE 150 2 167 334

AXIAL 60 42 2.520

Arena Petrol 32 23 736

188 JR (ANTLOGA) AXIAL 19 42 798 798 3.431 73%

AXIAL 14 42 588

MODUS 1 42 42

Reflektor 2 10 435 4.350

190 JR-ZATIŠJE AXIAL 47 42 1.974 1.974 8.488 8%

191 OMARICA-NOVOL. RAZSV. Novoletna r.

192 JR AC IZVOZ VZHOD-KRIŽIŠ. LUNOIDE 150 12 167 2.004 2.004 8.617 -53%

KAOS 4 23 92

LUNOIDE 150 9 167 1.503

194 JR-SEMAFORJI DL 500 maxi 7 167 1.169 1.169 5.027 -12%

AXIAL 3 42 126

KAOS 2x23W 16 46 736

LED LSL 30 6 27 162

AXIAL 9 42 378

G500 PM1 6 23 138

CX150 s kapo 1 167 167

197 JR AC IZHOD VZHOD-KRIŽIŠ. LUNOIDE 150 26 167 4.342 4.342 18.671 -647%

198 JR TP TRAVNIŠKA AXIAL 14 42 588 588 2.528 2%

199 JR-TP FORŠTNER AXIAL 9 42 378 378 1.625 2%

200 JAVNA RAZSVETLJAVA AXIAL 9 42 378 378 1.625 -12%

201 JR-IKŠ AXIAL 5 42 210 210 903 -7%

202 JR-LOKROVEC AXIAL 4 42 168 168 722 2%

203 OMARICA-NOVOL. R.-HODNIK Novoletna r.

204 JR-GOSP. CONA TRNOVLJE II. AXIAL 12 42 504 504 2.167 -63%

skupaj: 6.427 500.262 2.136.772 12%

7.059 6%4.980

186 JR OBČINA-TRG C. KNEZOV

JR-ARENA PETROL 3.256

-7%

-44%JR-ARCLIN II

187

-8%193 JR-KOMPLEKS TEHNOPOLIS

189 JR-IGRIŠČE PRI POŠTI

-1713%196 JR-ZAPORNICA 683 2.937

1.595 6.859

1.024 4.403195

14.001 -1%

3.620 15.566

88

Priloga D

Tabela porabe obstoječe razsvetljave

zap. št.

vrsta svetilkevrsta

svetlobnega vira

število svetilkmoč ene svetilke P (W)

moč vseh svetilk P (W)

1 Grah LED LSL 15 LED 155 18 2.7902 Grah LED LSL 30 LED 74 27 1.9983 Grah LED LSL 45 LED 36 71 2.5564 Grah LED LSL 90 LED 109 107 11.6635 Aec LUNOIDE 150 VTNa 668 167 111.5566 Aec LUNOIDE 250 VTNa 444 276 122.5447 Siteco CX 150 VTNa 37 167 6.1798 Siteco CX 250 VTNa 27 276 7.4529 Modus LVS 136 FLUO 14 42 588

10 Aec KAOS 23W KOMP. 80 23 1.84011 Aec KAOS 2x23W KOMP. 16 46 73612 Kaij LED PORT 20W LED 52 20 1.04013 Kaij LED NEOS 20W LED 2 22 4414 Kaij LED PARK 20W LED 17 20 34015 Siteco C. LIGHT LED LED 3 20 6016 Arena Petrol KOMP. 32 23 73617 Siteco DL 500 maxi VTNa 7 167 1.16918 Siteco CX 150 s kapo VTNa 4 167 66819 Siteco CX 250 s kapo VTNa 59 276 16.28420 Schreder ONYX 250 VTNa 39 276 10.76421 Philips AXIAL FLUO 3.351 42 140.74222 Philips AXIAL viseča FLUO 31 42 1.30223 Elektrokovina CD VTHg 7 269 1.88324 Schreder AX VTHg 5 139 69525 Elektrokovina CSP VTHg 41 139 5.69926 Aeg RONDOLUX KOMP. 10 23 23027 Modus G500 PM1 KOMP. 865 23 19.89528 Elektrokovina UD VTHg 4 139 55629 Elektrokovina UL VTHg 7 269 1.88330 Elektrokovina UN VTHg 12 139 1.66831 Posebna 1 KOMP. 106 23 2.43832 Posebna 2 KOMP. 14 23 32233 Posebna Gosposka KOMP. 40 23 92034 Reflektor HAL. 35 400 14.00035 Reflektor 2 VTMH 10 435 4.35036 Reflektor 3 VTMH 2 1.072 2.14437 Fluo FLUO 12 44 528

skupaj električna moč svetilk 500.262 kWletno število delovnih ur 4.300 hletna poraba 2.151.126 kWhštevilo prebivalcev 48.773 preb.letna poraba na prebivalca 44,1 kWh/preb.

Obstoječe svetilke cestne razsvetljave

89

Priloga E

Predlog 1 zamenjave obstoječe razsvetljave - poraba

Obstoječe

zap. št.

vrsta obstoječe svetilke vrsta nove svetilkevrsta

svetlobnega vira

število svetilk

moč ene svetilke P (W)

moč svetilk P (W)

1 Grah LED LSL 15 LED LSL 15 LED 155 18 2.7902 Grah LED LSL 30 LED LSL 30 LED 74 27 1.9983 Grah LED LSL 45 LED LSL 45 LED 36 71 2.5564 Grah LED LSL 90 LED LSL 90 LED 109 107 11.6635 Aec LUNOIDE 150 LUNOIDE 150 VTNa 668 167 111.5566 Aec LUNOIDE 250 LUNOIDE 250 VTNa 444 276 122.5447 Siteco CX 150 CX 150 VTNa 37 167 6.1798 Siteco CX 250 CX 250 VTNa 27 276 7.4529 Modus LVS 136 Modus LVS 136 FLUO 14 42 588

10 Aec KAOS 23W KAOS 23W KOMP. 80 23 1.84011 Aec KAOS 2x23W KAOS 2x23W KOMP. 16 46 73612 Kaij LED PORT 20W LED PORT 20W LED 52 20 1.04013 Kaij LED NEOS 20W LED NEOS 20W LED 2 22 4414 Kaij LED PARK 20W LED PARK 20W LED 17 20 34015 Siteco C. LIGHT LED CITY LIGHT LED LED 3 20 6016 Arena Petrol Arena Petrol KOMP. 32 23 73617 Siteco DL 500 maxi DL 500 maxi VTNa 7 167 1.16918 Siteco CX 150 s kapo LED LSL 45 LED 4 71 28419 Siteco CX 250 s kapo LED LSL 90 LED 59 107 6.31320 Schreder ONYX 250 LED LSL 90 LED 39 107 4.17321 Philips AXIAL LED LSL 30 LED 3.351 27 90.47722 Philips AXIAL viseča LED LSL 30 LED 31 27 83723 Elektrokovina CD LED LSL 90 LED 7 107 74924 Schreder AX LED LSL 45 LED 5 71 35525 Elektrokovina CSP LED LSL 45 LED 41 71 2.91126 Aeg RONDOLUX LED LSL 15 LED 10 18 18027 Modus G500 PM1 LED LSL 15 LED 865 18 15.57028 Elektrokovina UD LED LSL 30 LED 4 27 10829 Elektrokovina UL LED LSL 30 LED 7 27 18930 Elektrokovina UN LED LSL 30 LED 12 27 32431 Posebna 1 LED LSL 15 LED 106 18 1.90832 Posebna 2 LED LSL 15 LED 14 18 25233 Posebna Gosposka LED LSL 15 LED 40 18 72034 Reflektor Reflektor HAL. 35 400 14.00035 Reflektor 2 Reflektor 2 VTMH 10 435 4.35036 Reflektor 3 Reflektor 3 VTMH 2 1.072 2.14437 Fluo Fluo FLUO 12 44 528


Predlog 1 za zamenjavo svetilk cestne razsvetljave

90

Priloga F

Predlog 2 zamenjave obstoječe razsvetljave - poraba

Obstoječe

zap. št.

vrsta obstoječe svetilke vrsta nove svetilkevrsta

svetlobnega vira

število svetilk

moč ene svetilke P (W)

moč svetilk P (W)

1 Grah LED LSL 15 LED LSL 15 LED 155 18 2.7902 Grah LED LSL 30 LED LSL 30 LED 74 27 1.9983 Grah LED LSL 45 LED LSL 45 LED 36 71 2.5564 Grah LED LSL 90 LED LSL 90 LED 109 107 11.6635 Aec LUNOIDE 150 LED LSL 45 LED 668 71 47.4286 Aec LUNOIDE 250 LED LSL 90 LED 444 107 47.5087 Siteco CX 150 LED LSL 45 LED 37 71 2.6278 Siteco CX 250 LED LSL 90 LED 27 107 2.8899 Modus LVS 136 LED LSL 30 LED 14 27 378

10 Aec KAOS 23W LED LSL 15 LED 80 18 1.44011 Aec KAOS 2x23W LED LSL 30 LED 16 27 43212 Kaij LED PORT 20W LED PORT 20W LED 52 20 1.04013 Kaij LED NEOS 20W LED NEOS 20W LED 2 22 4414 Kaij LED PARK 20W LED PARK 20W LED 17 20 34015 Siteco C. LIGHT LED CITY LIGHT LED LED 3 20 6016 Arena Petrol LED LSL 15 LED 32 18 57617 Siteco DL 500 maxi LED LSL 45 LED 7 71 49718 Siteco CX 150 s kapo LED LSL 45 LED 4 71 28419 Siteco CX 250 s kapo LED LSL 90 LED 59 107 6.31320 Schreder ONYX 250 LED LSL 90 LED 39 107 4.17321 Philips AXIAL LED LSL 30 LED 3.351 27 90.47722 Philips AXIAL viseča LED LSL 30 LED 31 27 83723 Elektrokovina CD LED LSL 90 LED 7 107 74924 Schreder AX LED LSL 45 LED 5 71 35525 Elektrokovina CSP LED LSL 45 LED 41 71 2.91126 Aeg RONDOLUX LED LSL 15 LED 10 18 18027 Modus G500 PM1 LED LSL 15 LED 865 18 15.57028 Elektrokovina UD LED LSL 30 LED 4 27 10829 Elektrokovina UL LED LSL 30 LED 7 27 18930 Elektrokovina UN LED LSL 30 LED 12 27 32431 Posebna 1 LED LSL 15 LED 106 18 1.90832 Posebna 2 LED LSL 15 LED 14 18 25233 Posebna Gosposka LED LSL 15 LED 40 18 72034 Reflektor Reflektor VTMH 35 167 5.84535 Reflektor 2 Reflektor 2 VTMH 10 435 4.35036 Reflektor 3 Reflektor 3 VTMH 2 1.072 2.14437 Fluo LED LSL 15 LED 12 18 216



91

Priloga G

Predlog 1 zamenjave obstoječe razsvetljave – investicija

Obstoječe

zap. št.

vrsta obstoječe svetilke vrsta nove svetilkeštevilo svetilk

cena zamenjave ene svetilke

(EUR)

cena zamenjave

svetilk (EUR)

1 Grah LED LSL 15 LED LSL 15 155 0,00 0,002 Grah LED LSL 30 LED LSL 30 74 0,00 0,003 Grah LED LSL 45 LED LSL 45 36 0,00 0,004 Grah LED LSL 90 LED LSL 90 109 0,00 0,005 Aec LUNOIDE 150 LUNOIDE 150 668 0,00 0,006 Aec LUNOIDE 250 LUNOIDE 250 444 0,00 0,007 Siteco CX 150 CX 150 37 0,00 0,008 Siteco CX 250 CX 250 27 0,00 0,009 Modus LVS 136 Modus LVS 136 14 0,00 0,00

10 Aec KAOS 23W KAOS 23W 80 0,00 0,0011 Aec KAOS 2x23W KAOS 2x23W 16 0,00 0,0012 Kaij LED PORT 20W LED PORT 20W 52 0,00 0,0013 Kaij LED NEOS 20W LED NEOS 20W 2 0,00 0,0014 Kaij LED PARK 20W LED PARK 20W 17 0,00 0,0015 Siteco C. LIGHT LED CITY LIGHT LED 3 0,00 0,0016 Arena Petrol Arena Petrol 32 0,00 0,0017 Siteco DL 500 maxi DL 500 maxi 7 0,00 0,0018 Siteco CX 150 s kapo LED LSL 45 4 338,00 1.352,0019 Siteco CX 250 s kapo LED LSL 90 59 414,00 24.426,0020 Schreder ONYX 250 LED LSL 90 39 414,00 16.146,0021 Philips AXIAL LED LSL 30 3.351 255,00 854.505,0022 Philips AXIAL viseča LED LSL 30 31 255,00 7.905,0023 Elektrokovina CD LED LSL 90 7 414,00 2.898,0024 Schreder AX LED LSL 45 5 338,00 1.690,0025 Elektrokovina CSP LED LSL 45 41 338,00 13.858,0026 Aeg RONDOLUX LED LSL 15 10 208,00 2.080,0027 Modus G500 PM1 LED LSL 15 865 208,00 179.920,0028 Elektrokovina UD LED LSL 30 4 255,00 1.020,0029 Elektrokovina UL LED LSL 30 7 255,00 1.785,0030 Elektrokovina UN LED LSL 30 12 255,00 3.060,0031 Posebna 1 LED LSL 15 106 208,00 22.048,0032 Posebna 2 LED LSL 15 14 208,00 2.912,0033 Posebna Gosposka LED LSL 15 40 208,00 8.320,0034 Reflektor Reflektor 35 0,00 0,0035 Reflektor 2 Reflektor 2 10 0,00 0,0036 Reflektor 3 Reflektor 3 2 0,00 0,0037 Fluo Fluo 12 0,00 0,0038 Projektna dokumentacija za 4.595 svetilk x 10,00 EUR 45.950,00

skupaj cena investicije (EUR) brez DDV 1.189.875,00


92

Priloga H

Predlog 2 zamenjave obstoječe razsvetljave – investicija

Obstoječe

zap. št.



(EUR)

cena zamenjave

svetilk (EUR)

1 Grah LED LSL 15 LED LSL 15 155 0,00 0,002 Grah LED LSL 30 LED LSL 30 74 0,00 0,003 Grah LED LSL 45 LED LSL 45 36 0,00 0,004 Grah LED LSL 90 LED LSL 90 109 0,00 0,005 Aec LUNOIDE 150 LED LSL 45 668 338,00 225.784,006 Aec LUNOIDE 250 LED LSL 90 444 414,00 183.816,007 Siteco CX 150 LED LSL 45 37 338,00 12.506,008 Siteco CX 250 LED LSL 90 27 414,00 11.178,009 Modus LVS 136 LED LSL 30 14 255,00 3.570,00

10 Aec KAOS 23W LED LSL 15 80 208,00 16.640,0011 Aec KAOS 2x23W LED LSL 30 16 255,00 4.080,0012 Kaij LED PORT 20W LED PORT 20W 52 0,00 0,0013 Kaij LED NEOS 20W LED NEOS 20W 2 0,00 0,0014 Kaij LED PARK 20W LED PARK 20W 17 0,00 0,0015 Siteco C. LIGHT LED CITY LIGHT LED 3 0,00 0,0016 Arena Petrol LED LSL 15 32 208,00 6.656,0017 Siteco DL 500 maxi LED LSL 45 7 338,00 2.366,0018 Siteco CX 150 s kapo LED LSL 45 4 338,00 1.352,0019 Siteco CX 250 s kapo LED LSL 90 59 414,00 24.426,0020 Schreder ONYX 250 LED LSL 90 39 414,00 16.146,0021 Philips AXIAL LED LSL 30 3.351 255,00 854.505,0022 Philips AXIAL viseča LED LSL 30 31 255,00 7.905,0023 Elektrokovina CD LED LSL 90 7 414,00 2.898,0024 Schreder AX LED LSL 45 5 338,00 1.690,0025 Elektrokovina CSP LED LSL 45 41 338,00 13.858,0026 Aeg RONDOLUX LED LSL 15 10 208,00 2.080,0027 Modus G500 PM1 LED LSL 15 865 208,00 179.920,0028 Elektrokovina UD LED LSL 30 4 255,00 1.020,0029 Elektrokovina UL LED LSL 30 7 255,00 1.785,0030 Elektrokovina UN LED LSL 30 12 255,00 3.060,0031 Posebna 1 LED LSL 15 106 208,00 22.048,0032 Posebna 2 LED LSL 15 14 208,00 2.912,0033 Posebna Gosposka LED LSL 15 40 208,00 8.320,0034 Reflektor Reflektor 35 300,00 10.500,0035 Reflektor 2 Reflektor 2 10 0,00 0,0036 Reflektor 3 Reflektor 3 2 0,00 0,0037 Fluo LED LSL 15 12 208,00 2.496,0038 Projektna dokumentacija za 5.967 svetilk x 10,00 EUR 59.670,00



93

Priloga I

Predlog 3 ureditve obstoječe razsvetljave – investicija

Obstoječe

zap. št.



(EUR)

cena zamenjave

svetilk (EUR)


10 Aec KAOS 23W LED LSL 15 80 208,00 16.640,0011 Aec KAOS 2x23W LED LSL 30 16 255,00 4.080,0012 Kaij LED PORT 20W LED PORT 20W 52 0,00 0,0013 Kaij LED NEOS 20W LED NEOS 20W 2 0,00 0,0014 Kaij LED PARK 20W LED PARK 20W 17 0,00 0,0015 Siteco C. LIGHT LED CITY LIGHT LED 3 0,00 0,0016 Arena Petrol LED LSL 15 32 208,00 6.656,0017 Siteco DL 500 maxi LED LSL 45 7 338,00 2.366,0018 Siteco CX 150 s kapo LED LSL 45 4 338,00 1.352,0019 Siteco CX 250 s kapo LED LSL 90 59 414,00 24.426,0020 Schreder ONYX 250 LED LSL 90 39 414,00 16.146,0021 Philips AXIAL LED LSL 30 3.351 255,00 854.505,0022 Philips AXIAL viseča LED LSL 30 31 255,00 7.905,0023 Elektrokovina CD LED LSL 90 7 414,00 2.898,0024 Schreder AX LED LSL 45 5 338,00 1.690,0025 Elektrokovina CSP LED LSL 45 41 338,00 13.858,0026 Aeg RONDOLUX LED LSL 15 10 208,00 2.080,0027 Modus G500 PM1 LED LSL 15 865 208,00 179.920,0028 Elektrokovina UD LED LSL 30 4 255,00 1.020,0029 Elektrokovina UL LED LSL 30 7 255,00 1.785,0030 Elektrokovina UN LED LSL 30 12 255,00 3.060,0031 Posebna 1 LED LSL 15 106 208,00 22.048,0032 Posebna 2 LED LSL 15 14 208,00 2.912,0033 Posebna Gosposka LED LSL 15 40 208,00 8.320,0034 Reflektor Reflektor 35 300,00 10.500,0035 Reflektor 2 Reflektor 2 10 0,00 0,0036 Reflektor 3 Reflektor 3 2 0,00 0,0037 Fluo LED LSL 15 12 208,00 2.496,0038 Vgraditev redukcijskih relejev za 6.427 svetilk x 85,00 EUR 546.295,0039 Vgraditev krmilnih enot za 204 prižigališča x 1.250,00 EUR 255.000,0040 Projektna dokumentacija za 6.427 svetilk x 12,00 EUR 77.124,00


Predlog 3 prenove cestne razsvetljave

94

Priloga J

Predlog 4 ureditve obstoječe razsvetljave – investicija

Obstoječe

zap. št.



(EUR)

cena zamenjave

svetilk (EUR)


10 Aec KAOS 23W LED LSL 15 80 208,00 16.640,0011 Aec KAOS 2x23W LED LSL 30 16 255,00 4.080,0012 Kaij LED PORT 20W LED PORT 20W 52 0,00 0,0013 Kaij LED NEOS 20W LED NEOS 20W 2 0,00 0,0014 Kaij LED PARK 20W LED PARK 20W 17 0,00 0,0015 Siteco C. LIGHT LED CITY LIGHT LED 3 0,00 0,0016 Arena Petrol LED LSL 15 32 208,00 6.656,0017 Siteco DL 500 maxi LED LSL 45 7 338,00 2.366,0018 Siteco CX 150 s kapo LED LSL 45 4 338,00 1.352,0019 Siteco CX 250 s kapo LED LSL 90 59 414,00 24.426,0020 Schreder ONYX 250 LED LSL 90 39 414,00 16.146,0021 Philips AXIAL LED LSL 30 3.351 255,00 854.505,0022 Philips AXIAL viseča LED LSL 30 31 255,00 7.905,0023 Elektrokovina CD LED LSL 90 7 414,00 2.898,0024 Schreder AX LED LSL 45 5 338,00 1.690,0025 Elektrokovina CSP LED LSL 45 41 338,00 13.858,0026 Aeg RONDOLUX LED LSL 15 10 208,00 2.080,0027 Modus G500 PM1 LED LSL 15 865 208,00 179.920,0028 Elektrokovina UD LED LSL 30 4 255,00 1.020,0029 Elektrokovina UL LED LSL 30 7 255,00 1.785,0030 Elektrokovina UN LED LSL 30 12 255,00 3.060,0031 Posebna 1 LED LSL 15 106 208,00 22.048,0032 Posebna 2 LED LSL 15 14 208,00 2.912,0033 Posebna Gosposka LED LSL 15 40 208,00 8.320,0034 Reflektor Reflektor 35 300,00 10.500,0035 Reflektor 2 Reflektor 2 10 0,00 0,0036 Reflektor 3 Reflektor 3 2 0,00 0,0037 Fluo LED LSL 15 12 208,00 2.496,0038 Vgraditev krmilnih modulov za 6.427 svetilk x 126,00 EUR 809.802,0039 Vgraditev komunikacijskih enot za 204 prižigališča x 2.234,00 EUR 455.736,0040 Nadzorni sistem 18.567,0041 Projektna dokumentacija za 6.427 svetilk x 13,00 EUR 83.551,00


Predlog 4 prenove cestne razsvetljave

95

Priloga K

Predlog 1 ureditve obstoječe razsvetljave – vračilo investicije

96

Priloga L


97

Priloga M


98

Priloga N


99

Priloga O

Svetlobnotehnični izračun zamenjave svetilk

Prikazan je primer svetlobnotehničnega izračuna potrebnega za namestitev novih svetilk

na odseku ceste G1-5 Medlog – Celje. Izračun je izveden s programom Dialux.

100

101

102

103

104

105

Documents

ANALIZA ENERGETSKE U ČINKOVITOSTI CESTNE …