Upload
others
View
20
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Aleš Haužar
ANALIZA PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA ZA SZ OBMOČJE PREKMURJA
Diplomsko delo
Maribor, oktober 2013
I
Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa
ANALIZA PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA
ZA SZ OBMOČJE PREKMURJA
Študent: Aleš HAUŽAR
Študijski program: Visokošolski strokovni, Gradbeništvo
Smer: Prometno - hidrotehnična
Mentor: viš. pred. Matjaž NEKREP PERC, univ. dipl. inž. grad
Somentor: doc.dr. Janja KRAMER STAJNKO, univ. dipl. inž. grad.
Maribor, oktober 2013
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju viš. pred. Matjaž
Nekrep Percu, univ.dipl.inž.grad. in
somentorci doc. dr. Janja Kramer Stajnko,
univ.dipl.inž.grad. za pomoč in vodenje pri
opravljanju diplomskega dela.
Posebna zahvala podjetju Tehnični biro d.o.o.
direktorici Majdi Frangež, ki me je oskrbovala z
viri pri izdelavi diplomskega dela.
Prav tako bi se želel zahvaliti staršem, ki so mi
omogočili študij.
IV
ANALIZA PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA ZA SZ
OBMOČJE PREKMURJA
Ključne besede: vodovod, omrežje, vodohran, črpališče, hidravlični izračun
UDK: 628.147+621.643(043.2)
Povzetek
Klimatske spremembe, ki povzročajo zmanjšanje količin padavin skozi celotno leto,
privedejo do drastičnega pomakanja pitne vode na severozahodnem delu Prekmurja.
Pomanjkanju pitne vode, bi se izognili s priključitvijo gospodinjstev na mestni
vodovodni sistem. Za zagotovitev zadostnih količin pitne vode, bi bilo potrebno povečati
zmogljivost črpališča, rekonstruirati oz. na novo izgraditi celotno vodovodno omrežje
ter zgraditi ustrezne vodohrane in prečrpališča.
V diplomskem delu bo opisano in dimenzionirano potrebno vodovodno omrežje, ki bo
oskrbovalo prebivalce z pitno vodo. V izvedbo bodo vključeni vsi obstoječi in predvideni
infrastrukturni objekti za vodovodno omrežje.
V
THE ANALYSIS OF PROJECTED WATER SUPPLY SYSTEM FOR
THE NORTHWEST AREA OF PREKMURJE
Key words: water supply, network, reservoirs, pumping station, hydraulic calculation
UDK: 628.147+621.643(043.2)
Abstract
As climate changes, direct influences alter percipitation amount, which results in
drastic drinking water shortage in the northwest of Prekmurje.
The drinking water shortage problem could be solved by supplying drinking water for
houshold through public water system. To provide enough drinking water, we should
increase the capacity of pumping stations, reconstruct or build a new and appropriate
reservoir and pumping station.
In my thesis I describe the dimensioning model of water distribution system to deliver
drinking water to housholds. The implementation will include all theexisting and
provided infrastructural objects needed for a water distribution system.
VI
VSEBINA
1 UVOD ...................................................................................................................... 1
1.1 SPLOŠNO ............................................................................................................ 1
1.2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ........................................................................ 2
1.3 NAMEN IN CILJ NALOGE ..................................................................................... 2
2 SPLOŠNO O VODOVODNIH SISTEMIH ......................................................... 3
3 OBSTOJEČI NAČIN OSKRBOVANJA Z VODO NA SZ OBMOČJU
PREKMURJA ................................................................................................................. 4
3.1 OBSTOJEČI NAČIN OSKRBOVANJA Z VODO V PREKMURJU .................................. 4
3.1.1 Občina Cankova ........................................................................................... 4
3.1.2 Občina Grad ................................................................................................. 4
3.1.3 Občina Kuzma .............................................................................................. 5
3.1.4 Občina Murska Sobota ................................................................................. 5
3.1.5 Občina Puconci ............................................................................................ 5
3.1.6 Občina Rogašovci ......................................................................................... 6
3.1.7 Občina Tišina ............................................................................................... 6
4 RAZPOLOŽLJIVI VODNI VIRI ......................................................................... 7
4.1 VODNI VIR KROG ............................................................................................... 9
4.2 VODNI VIR ČRNSKE MEJE ................................................................................... 9
4.3 VODNI VIR FAZANERIJA ................................................................................... 10
5 PREDVIDENA PORABA VODE ....................................................................... 11
5.1 OBSTOJEČE ŠTEVILO PRESKRBLJENIH PREBIVALCEV Z PITNO VODO ................. 11
5.2 PREDVIDENA RAST PREBIVALSTVA .................................................................. 12
5.3 NORMIRANJE PORABE VODE ............................................................................ 13
5.4 POTREBNA KOLIČINA VODE PO OBČINAH OB KONCU LETA 2048 ...................... 14
5.4.1 Občina Cankova ......................................................................................... 14
5.4.2 Občina Grad ............................................................................................... 16
5.4.3 Občina Kuzma ............................................................................................ 18
VII
5.4.4 Občina Murska Sobota ............................................................................... 19
5.4.5 Občina Puconci .......................................................................................... 21
5.4.6 Občina Rogašovci ....................................................................................... 23
5.4.7 Občina Tišina ............................................................................................. 24
6 OPIS PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA ................................. 27
6.1 PREDVIDENI PODSISTEMI ................................................................................. 27
6.2 PORABA PO VODE PO POSAMEZNIH PODSISTEMIH ............................................. 28
6.3 VODOVODNO OMREŽJE .................................................................................... 29
6.3.1 Dolžina transportnih cevi ........................................................................... 31
6.3.2 Materiali vodovodnega omrežja ................................................................. 32
6.4 VODOHRANI .................................................................................................... 33
6.4.1 Velikosti vodohranov .................................................................................. 33
6.5 PREČRPALIŠČA ................................................................................................ 34
6.6 ČRPALKE ......................................................................................................... 34
6.6.1 Črpanje vode .............................................................................................. 34
7 HIDRAVLIČNI IZRAČUN Z PROGRAMOM EPANET 2.0 ......................... 36
7.1 OPIS PROGRAMA EPANET 2.0 ........................................................................... 36
7.1.1 Osnovni elementi v programu Epanet 2.0 .................................................. 36
7.1.2 Število elementov modela ........................................................................... 36
7.2 IZPIS ELEMENTOV IZ HIDRAVLIČNEGA MODELA ............................................... 37
7.2.1 Izpis glede na vozlišča ................................................................................ 37
7.2.2 Izpis glede na podatke v ceveh ................................................................... 40
8 ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 43
9 LITERATURA ..................................................................................................... 44
10 PRILOGE .............................................................................................................. 46
10.1 KAZALO SLIK ................................................................................................... 46
10.2 KAZALO TABEL ................................................................................................ 47
10.3 KAZALO GRAFOV ............................................................................................ 47
10.4 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 47
10.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS...................................................................................... 48
VIII
UPORABLJENI SIMBOLI
L - dolžina
Q - pretok
A - površina cevi
v - hitrost
Ø - premer cevi
IX
UPORABLJENE KRATICE
VH - Polietilenska cev
VH - Vodohran
FG - Fakulteta za gradbeništvo
SZ - Severozahod
JZ - Jugozahod
maxQd - Maksimalna dnevna poraba
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 1
1 UVOD
1.1 Splošno
Prekmurje je veliko 1000 km2, kar predstavlja 4,93% površine Slovenije ter ima relativno
dolgo mejo z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Geografsko je razdeljeno na štiri območja
hribovito (severno od Murske Sobote), ravensko (vzhodno od Murske Sobote), dolensko
(jugovzhodno od Murske Sobote), in proti skrajnem jugovzhodu ležijo gričevnate
Lendavske gorice.
Geografska značilnost SZ dela Prekmurja je predvsem po razgibanem reliefu s številnimi
manjšimi hribi ter dolgimi in ozkimi dolinami, ki se vzpenjajo proti severu Prekmurja.
Na območju Prekmurja prevladuje celinsko podnebje za katerega so značilna dolga vroča
poletja z malo količino padavin.
Na omenjenem območju imamo dve večji reki Ledava in Kučnica, ki se izlivata v reko
Muro. Da bi dalj časa zadrževali vodo v sušnih obdobjih so reko Ledavo že pred leti
zajezili in s tem poskrbeli pred izsušitvijo območja.
Slika 1: Zemljevid Prekmurja [6]
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 2
1.2 Analiza obstoječega stanja
Klimatske spremembe, kot so povišane temperature ozračja, majhne količine padavin v
poletnih mesecih in upad nivoja podtalnice, privedejo do drastičnega pomanjkanja pitne
vode na območju SZ dela Prekmurja.
Statistični urad Republike Slovenije dnevno spremlja podatke o količinah padavin na
področju Pomurja. Po podatkih je med letom od 1991 do 2009 v Pomurju povprečno padlo
okrog 778 l vode na m2 v preostalem delu Slovenije pa okrog 1.278 l vode na m
2 v
časovnem obdobju enega leta. [1]
Na SZ delu Prekmurja se prebivalstvo pretežno oskrbuje iz manjših vodnih virov, ki v
poletnih mesecih ne zadoščajo potrebam po pitni vodi in s tem se pojavlja problem
oskrbovanja z pitno vodo.
Primanjkljaj vode, občine rešujejo s transportom z gasilskimi cisternami, kar predstavlja
veliko breme za občine. Da bi se izognili visokim stroškom transporta, bi bilo potrebno
prebivalstvo priključiti na mestni vodovodni sistem. Za realizacijo izgradnje vodovodnega
omrežja bi morali izgraditi novo vodovodno omrežje,vodohrane ter povečati zmogljivost
obstoječih črpališč.
1.3 Namen in cilj naloge
Namen te naloge je opisati problematiko oskrbovanja prebivalcev z pitno vodo na območju
SZ dela Prekmurja. Kot rezultat bo podana rešitev pri oskrbi z zadostnimi količinami pitne
vode celotnega prebivalstva.
Cilj naloge je opisati predviden potek vodovodnega omrežja in zdimenzionirati hidravlični
izračun za predvideno vodovodno omrežje, ki bo s pitno vodo oskrbelo vso prebivalstvo na
SZ območju Prekmurja. Pri izdelavi diplomskega dela bom opisal in zajel obstoječe in
predvidene infrastrukturne objekte.
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 3
2 SPLOŠNO O VODOVODNIH SISTEMIH
Vodovodni sistem je v grobem sestavljen z zajetjem (lahko jih je več), črpališčem ter
vodohrani. Da bi lahko celotni vodovodni sistem deloval, mora biti med seboj povezan z
vodovodnim omrežjem (cevovodi). V času delovanja sistema se parametri neprestano
spreminjajo zato je potrebno elemente vodovodnega omrežja skrbno načrtovati in jih
združiti v celoto. Končana zmogljivost vodovodnega omrežja bo odvisna od več
dejavnikov:
zajetja,
zmogljivosti črpališča,
št. porabnikov,
vodohranov,
omrežja,
reliefa.
Zaradi obsežnosti predvidenega vodovodnega omrežja je potrebno natančneje po
segmentih opisati vsak predviden podsistem vodovodnega omrežja. Potek trase
vodovodnega omrežja s pripadajočimi vodohrani in črpališči bo prikazan v skicah, ki bodo
priloga diplomskega dela.
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 4
3 OBSTOJEČI NAČIN OSKRBOVANJA Z VODO NA SZ
OBMOČJU PREKMURJA
Na območju SZ dela Prekmurja se večina prebivalstva oskrbuje iz manjših vaških
vodovodnih sistemov, oziroma imajo gospodinjstva lasten vir pitne vode (številni
studenci). Zaradi preobremenjenosti in majhnega števila vodnih virov ter nenadzorovane
kakovosti pitne vode se prebivalstvo v poletnih mesecih srečuje z pomanjkanjem vode.
3.1 Obstoječi način oskrbovanja z vodo v Prekmurju
3.1.1 Občina Cankova
Cankova leži na skrajnem JZ Prekmurja tik ob meji z Avstrijo na površini 31 km².
Občina združuje 8 naselij (Cankova, Domajinci, Gerlinci, Gornji Črnci, Korovci, Krašči,
Skakovci, Topolovci) in ima okrog 1.897 prebivalcev. Prebivalstvo se pretežno ukvarja s
kmetijstvom in obrtništvom.
V občini Cankova sta na mestni vodovodni sistem priključeni vasi Cankova in Skakovci. V
ostalih vaseh je oskrba z vodo rešena z manjšimi skupnimi vodovodnimi sistemi oziroma z
individualnimi zajetji. Zaradi pomanjkanja vode v sušnih obdobjih se primanjkljaj vode
dovaža z gasilskimi cisternami iz vodovodnega sistema Murska Sobota.
3.1.2 Občina Grad
Na skrajnem severnem delu Prekmurja na gričevnatem terenu se nahaja občina Grad.
Občina leži na površini 37 km2 in zajema 7 naselij (Dolnji Slaveči, Grad, Kovačevci,
Kruplivnik, Motovilci, Radovci in Vidonci) in ima okrog 2.253 prebivalcev.
Naselja so razložena po slemenih in pobočjih, strnjena ob cesti ali pa razmetana po
razgibani pokrajini, naselje Grad pa ima gručasto središče, kjer je tudi sedež občine.
Prebivalci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom za lastno rabo, nekaj je tudi piščančjih in
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 5
prašičjih farm, vse več pa jih je zaposlenih v Murski Soboti, v sosednji Avstriji in drugje v
tujini ali pa hodijo na sezonsko delo čez mejo v bližnje vasi. [1]
Občina Grad ima skupinska vaška in individualna vodovodna zajetja. Primanjkljaj vode se
za prebivalstvo občine dovaža iz vodovodnega sistema Murska Sobota.
3.1.3 Občina Kuzma
Občina Kuzma leži na severovzhodnem delu Prekmurja v neposredni bližini Avstrije in
Madžarske. Leži na površini 23 km2 in zajema pet naselij (Dolič, Gornji Slaveči, Kuzma,
Matjaševci in Trdkova) skupno z okrog 1.608 prebivalci.
Do nedavnega je tu prevladovalo kmetijstvo. Danes je tega intenzivnega kmetijstva zelo
malo, saj mali kmetje ne morejo preživeti. Veliko prebivalstva je zaposlenega v Avstriji,
ostali pa v domačih javnih ustanovah v bližnjih privatnih podjetjih in v večjih središčih. [1]
V občini Kuzma je delujočih več manjših vodovodnih sistemov. Oskrba z vodo je rešena
samo za naselja Trdkova, Kuzma in Dolič, katera se oskrbujejo vaškega zajetja. Preostala
gospodinjstva imajo lastne vire oskrbovanja s pitno vodo.
3.1.4 Občina Murska Sobota
Občina Murska Sobota ima v celoti izgrajeno vodovodno omrežje. Občina leži na površini
64 km2 in ima okrog 19.334 prebivalcev in je največji porabnik vode.
Prebivalstvo se oskrbuje z vodo iz treh črpališč Krog, Črnske meje in Fazanerija. Načrpana
voda se transportira proti obstoječemu vodohranu v Murski Soboti v neposredni bližini
zdravstvenega doma.
3.1.5 Občina Puconci
Občina Puconci leži v osrednjem delu Prekmurja in predstavlja največjo občino glede
na št. prebivalcev. Občina leži na 108 km2 in zajema trinajst naselij (Bokrači, Brezovci,
Dankovci, Dolina, Gorica, Kuštanovci, Lemerje, Predanovci, Puževci, Strukovci,
Šalamenci, Vaneča, Zenkovci) in ima okrog 6.119 prebivalcev.
Občina Puconci je ena izmed gospodarsko najrazvitejših občin poleg Murske Sobote. Južni
del občine je že oskrbovan z vodo iz mestnega vodovodnega sistema Murska Sobota. V
ostalih naseljih, ki še niso priključena na javni vodovod se prebivalstvo oskrbuje iz manjših
vodovodnih sistemov oz. individualnih vodnjakov.
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 6
3.1.6 Občina Rogašovci
Občina Rogašovci leži na zahodnem delu Prekmurja tik ob meji z Avstrijo in dolino reke
Ledave. Leži na površini 40 km2 in zajema deset naselij (Fikšinci, Kramarovci, Nuskova,
Ocinje, Pertoča, Ropoča, Serdica, Sotina, Sveti Jurij,Večeslavci) in ima 3.238 prebivalcev.
Sestava prebivalstva je kmečko delavska v zadnjem času se pojavlja vse več manjših
obrtnikov, ki predstavljajo konkurenco sosednji državi.
Podobno kot v ostalih občinah Severozahodnega dela Prekmurja je tudi v tej občini velik
primanjkljaj pitne vode. V občini je delujočih več manjših vodovodnih sistemov, ki pa so
po večini slabo vzdrževani in onesnaženi.
3.1.7 Občina Tišina
Občina leži na površini 39 km2 in zajema enajst naselij (Borejci, Gederovci, Gradišče,
Krajna, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci,Tropovci, Vanča
vas) in ima okrog 4.149 prebivalcev.
Ob rekonstrukcije regionalne ceste Murska Sobota – Radenci je občina izgradila novo
vodovodno omrežje za naselja Tropovci, Tišina in Petanjci. Ostala naselja se oskrbujejo iz
manjših vodovodnih sistemov, ki imajo zadostno količino vode in zadoščajo potrebam.
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 7
4 RAZPOLOŽLJIVI VODNI VIRI
Trenutno prebivalstvo v Prekmurju se oskrbuje iz dveh javnih vodovodnih sistemov. Za
oba vodovodna sistema je značilno da se nahajata na poplavnem območju ob reki Muri in
Ledavi.
Mursko Soboški vodni sistem, katerega upravljavec je Komunala, javno podjetje
d.o.o., Kopališka ul. 2, 9000 Murska Sobota
Slika 2: Sedež podjetja Komunala, javno podjetje d.o.o.
Lendavski vodni sitem, katerega upravlja podjetje Eko park d.o.o., Trg ljudske
pravice 10, 9220 Lendava
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 8
Slika 3: Sedež podjetja Eko park d.o.o.
Za nas pomemben podsistem je Mursko Soboški, kateri bo oskrboval prebivalce SZ dela
Prekmurja. Sistem zajema naslednja obstoječa črpališča Krog, Črnske meje in Fazanerija.
Za realizacijo predvidenega vodovodnega sistema, bi bilo potrebno povečati zmogljivost
črpališč, zgraditi oziroma rekonstruirati obstoječe vodovodno omrežje, vodohrane in
prečrpališča. Količine načrpane in prodane vode v javnem vodovodnem sistemu M. Sobota
za pretekla leta so razvidna iz tabele 1.
Tabela 1: Količina načrpane in prodane vode v mestnem vodovodnem sistemu
Murska Sobota [7]
Za leto 2008 2009 2010 2011 2012
Količina načrpane vode [m3] 2.484.181 2.302.428 2.372.911 2.292.197 2.410.487
Količina prodane vode [m3] 2.107.693 1.953.614 1.968.455 1.960.798 2.060.856
Vodne izgube [m3] 376.488 348.814 404.456 331.399 349.631
Vodne izgube [%] 15.2 15.1 17.0 14.5 14.5
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 9
4.1 Vodni vir Krog
Vodni vir Krog je novejše in najbolj zmogljivo črpališče. Njegova trenutna kapaciteta je
cca. 100-120 l/s. V vodovodni sistem se voda distribuira preko dveh glavnih cevovodov.
Prvi poteka do črpališča Črnske meje od tam pa po skupnem cevovodu do M. Sobote,
drugi pa mimo naselij Krog in Bakovci do M. Sobote. Črpališče se nahaja v poplavnem
področju reke Mure, zato je v njegovi neposredni bližini (2. vodovarstveni pas) zelo malo
njiv. Voda ni obremenjena s polutanti (nitrati in pesticidi), priprava vode se ne izvaja.
Izvaja se samo dezinfekcija vode s plinastim klorom (samo 0,1 mg/l). [2]
V primeru izgradnje vodovodnega omrežja bi bilo potrebno zmogljivost črpališča povečat
iz 100 l/s na minimalno 180 l/s.
Slika 4: Črpališče Krog
4.2 Vodni vir Črnske meje
To je starejše črpališče (cca. 30 let), katerega pomembnost in zmogljivost sta se z leti
precej zmanjšala. Ima en centralni vodnjak s črpalno kapaciteto cca. 50-60 l/s, v katerega
se po principu nateke steka voda še iz 10 manjših pomožnih vodnjakov. Črpališče leži
4 km pred M. Soboto. V njegovem 2. vodovarstvenem pasu je cca. 30 ha njiv, potrebna je
dezinfekcija s plinastim klorom (0,1 mg/l). Na isti lokaciji se nahaja računalniški center za
avtomatsko nadziranje in upravljanje vseh funkcij delovanja vodovodnega sistema in
skladišče rezervnih delov za popravila in vzdrževanje cevovodov. [2]
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 10
Ob izgradnji celotnega vodovodnega sistema bo črpališče služilo kot rezervno v primeru
okvar in vzdrževanj na glavnem črpališču v Krogu.
Slika 5: Črpališče Črnske meje
4.3 Vodni vir Fazanerija
Najstarejše črpališče se nahaja na robu mesta Murska Sobota, v parku Fazanerija. Njegova
kapaciteta je 40-45 l/s. Od junija 2008 se izvaja kloriranje vode s tekočim klorom. [2]
Zaradi neposredne bližine mesta ter številnih kmetijskih zemljišč se bo zajetje v
prihodnosti opustilo.
Slika 6: Črpališče Fazanerija
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 11
5 PREDVIDENA PORABA VODE
5.1 Obstoječe število preskrbljenih prebivalcev z pitno vodo
Kot je razvidno v prejšnjih odstavkih se na območju Prekmurja pojavlja velik primanjkljaj
pitne vode. Trenutno je na javni vodovodni sistem priključenih 32.809 prebivalcev, 5.570
prebivalcev na sistem ni priključenih. Po končani investiciji bo skupno priključenih 38.589
prebivalcev.
Tabela 2: Prikaz št. obstoječih in bodočih uporabnikov javnega vodovodnega sistema
Občina
Število obstoječih
uporabnikov mestnega
vodovodnega sistema
do 31.12.2010 [1]
Število bodočih
uporabnikov mestnega
vodovodnega sistema
Končno število
uporabnikov mestnega
vodovodnega sistema
[3]
Cankova 667 1.230 1.897
Grad 1.452 801 2.253
Kuzma 1.452 156 1.608
M. Sobota 19.138 196 19.334
Puconci 4.912 1.207 6.119
Rogašovci 1.048 2.190 3.238
Tišina 4.140 0 4.140
∑ 32.809 5.780 38.589
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 12
Graf 1: Št. obstoječih in bodočih uporabnikov javnega vodovodnega sistema
0
5000
10000
15000
20000
25000C
ank
ov
a
Gra
d
Ku
zma
M.S
ob
ota
Pu
con
ci
Ro
gaš
ov
ci
Tiš
ina
Št.
pre
biv
alce
v
Št. obstoječih
uporabnikov mest.
vodovodnega sistema do
31.12.2010Št. bodočih uporabnikov
mestnega vodovodnega
sistema
Končno št. uporabnikov
mestnega vodovodnega
sistema
5.2 Predvidena rast prebivalstva
Prekmurje se spopada z dejstvom, da je ena izmed najbolj ogroženih regij v Sloveniji.
Vzrok da se število prebivalcev zmanjšuje so predvsem ekonomski in demografski.
Za Goričko je že od nekdaj značilno, da so se ljudje izseljevali ali hodili delat kot sezonski
delavci v sosednjo državo. Vzrok za selitev je predvsem boljši zaslužek in neposredna
bližina sosednje države Avstrije. Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije za
leto 2010, imajo vse občine na Goričkem negativen naravni prirastek.
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 13
Tabela 3: Skupni prirast prebivalstva v letu 2010
5.3 Normiranje porabe vode
Podatki o potrošnji vode so bili zbrani na podlagi strokovne literature ter na podlagi
podatkov o potrošnji vode v večjih evropskih državah. Za zagotovitev potreb po vodi se
predvidi potrošnja vode 150 l/os. dan. Načrtovano plansko obdobje vodovodnega sistema
bo ob konca leta 2048 (obdelano bo časovno obdobje za 35 let). Izračun bo temeljil
na podlagi zadnjih uradnih statističnih podatkov o številu prebivalcev iz leta 2010 in
strokovne literature Prof. Dr. Evgena Petrešina.
Občina
Naravni
prirast [3]
(1000 preb.)
Selitveni
prirast [3]
(1000 preb.)
Seštevek naravnega in
selitvenega prirasta
(1000 preb.)
Cankova -3,2% -4,2% -7,4%
Grad -4,4% 6,2 1,8%
Kuzma -13,7% -19,3% -33%
M. Sobota -1,6% -1,9% -3,5%
Puconci -2,5% -1,6% -4,1%
Rogaševci -3,7% -0,3% -4,0%
Tišina 0,2% -5,8% -5,6%
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 14
Slika 7: Poraba vode po večjih evropskih državah [7]
5.4 Potrebna količina vode po občinah ob koncu leta 2048
5.4.1 Občina Cankova
- obstoječe število prebivalcev………………………………………A = 1897 preb.
- norma porabe vode……………………….………………………..n = 150 l/os.dan
- porast prebivalstva in s tem poraba vode……………………………………….1.0
- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za………………………..10 %
- za potrebe živinoreje je potrebno normo povečat za………………………….20%
- doba trajanja vodovodnega sistema…….……………………………….…....35 let
- min. tlak v vodovodnem omrežju………………………………………………2 bar
- za gašenje požara predvidimo:
o 2 hidranta
o izdatnost hidranta (10 l/s x 2 hidranta =20 l/s)
o trajanje požara (t = 3ure)
- primer defekta od celotne porabe vode predvidimo prostornino v vodohranu...20 %
- koeficient neenakomernosti dnevne porabe med letom……………….…….a = 1.50
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 15
Število prebivalcev po 35 let bo naraslo na:
Potrebe obrti in turizma:
Za potrebe obrti in turizma povišamo porabo vode za 10 %
150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan
Potrebe živinoreje:
Za potrebe živinoreje povišamo porabo vode za 20 %
150 l/dan x 0.20 = 30 l/kom. živine dan
Celotna poraba vode:
Na prebivalca 150 l/os.dan
Za potrebe obrti in turizma 15 l/dan
Živinoreja 30 l/kom. živine dan
Skupaj: = 195 l/os. dan
Srednja poraba skozi leto (srQd, pred koncem leta 35 let):
srQd = 195 l/os. dan x 2687 prebivalcev = 523965 l/dan = 523.97 m3/dan
Maksimalna dnevna poraba (max Qd):
maxQd = srQd x a= 523965 l /dan x 1.5 = 785947.50 l
/dan = 785.95 m
3/dan
Srednja urna poraba (srQh):
srQh = srQd / 24 = 523965 l/dan / 24 = 21831.88 l/h = 21.83 m3/h
Qsr = 6.06 l/s
vprebivalce 2687
2687100
00.111897
100
P1
35
n
n
n
A
AA
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 16
Maksimalna urna poraba (maxQh):
maxQh = maxQd / 24 = 785947.50 l/dan / 24 = 32747.81 l/h = 32.75 m3/h
Qmax = 9.10 l/s
Kritična poraba Qkrit
Qkrit = Qmax + požar = 9.10 l/s + 10 l/s = 19.10 l/s
5.4.2 Občina Grad
- obstoječe število prebivalcev………………………………………A = 2253 preb.
- norma porabe vode……………………….………………………..n = 150 l/os.dan
- porast prebivalstva in s tem poraba vode……………………………………….1.0
- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za……………...…………10 %
- za potrebe živinoreje je potrebno normo povečat za………………………….20%
- doba trajanja vodovodnega sistema…….……………………………….…....35 let
- min. tlak v vodovodnem omrežju………………………………………………2 bar
- za gašenje požara predvidimo:
o 2 hidranta
o izdatnost hidranta (10 l/s x 2 hidranta =20 l/s)
o trajanje požara (t = 3ure)
- primer defekta od celotne porabe vode predvidimo prostornino v vodohranu...20 %
- koeficient neenakomernosti dnevne porabe med letom……………….…….a = 1.50
Število prebivalcev po 35 let bo naraslo na:
vprebivalce 3192
3192100
00.112253
100
P1
35
n
n
n
A
AA
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 17
Potrebe obrti in turizma:
Za potrebe obrti in turizma povišamo porabo vode za 10 %
150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan
Potrebe živinoreje:
Za potrebe živinoreje povišamo porabo vode za 20 %
150 l/dan x 0.20 = 30 l/kom. živine dan
Celotna poraba vode:
Na prebivalca 150 l/os.dan
Za potrebe obrti in turizma 15 l/dan
Živinoreja 30 l/kom. živine dan
Skupaj: = 195 l/os. dan
Srednja poraba skozi leto (srQd, pred koncem leta 35 let):
srQd = 195 l/os. dan x 3192 prebivalcev = 622440 l/dan = 622.44 m3/dan
Maksimalna dnevna poraba (max Qd):
maxQd = srQd x a= 622440 l /dan x 1.5 = 933660 l
/dan = 933.66 m
3/dan
Srednja urna poraba (srQh):
srQh = srQd / 24 = 622440 l/dan / 24 = 25935 l/h = 25.94 m3/h
Qsr = 7.20 l/s
Maksimalna urna poraba (maxQh):
maxQh = maxQd / 24 = 933600 l /dan / 24 = 38900 l/h = 38.90 m
3/h
Qmax = 10.81 l/s
Kritična poraba Qkrit
Qkrit = Qmax + požar = 10.81 l/s + 10 l/s = 20.81 l/s
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 18
5.4.3 Občina Kuzma
- obstoječe število prebivalcev………………………………………A = 1608 preb.
- norma porabe vode……………………….………………………..n = 150 l/os.dan
- porast prebivalstva in s tem poraba vode……………………………………….1.0
- za potrebe industrije in turizma normo porabe povečat za……………………10 %
- za potrebe živinoreje je potrebno normo povečat za………………………….20%
- doba trajanja vodovodnega sistema…….……………………………….…....35 let
- min. tlak v vodovodnem omrežju………………………………………………2 bar
- za gašenje požara predvidimo:
o 2 hidranta
o izdatnost hidranta (10 l/s x 2 hidranta =20 l/s)
o trajanje požara (t = 3ure)
- primer defekta od celotne porabe vode predvidimo prostornino v vodohranu...20 %
- koeficient neenakomernosti dnevne porabe med letom……………….…….a = 1.50
Število prebivalcev po 35 let bo naraslo na:
Potrebe obrti in turizma:
Za potrebe obrti in turizma povišamo porabo vode za 10 %
150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan
Potrebe živinoreje:
Za potrebe živinoreje povišamo porabe vode za 20 %
150 l/dan x 0.20 = 30 l/kom. živine dan
vprebivalce 2278
2278100
00.111608
100
P1
35
n
n
n
A
AA
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 19
Celotna poraba vode:
Na prebivalca 150 l/os.dan
Za potrebe obrti in turizma 15 l/dan
Živinoreja 30 l/kom. živine dan
Skupaj: = 195 l/os. dan
Srednja poraba skozi leto (srQd, pred koncem leta 35 let):
srQd = 195 l/os. dan x 2278 prebivalcev = 444210 l/dan = 444.21 m3/dan
Maksimalna dnevna poraba (max Qd):
maxQd = srQd x a= 444210 l /dan x 1.5 = 666315 l
/dan = 666.32 m
3/dan
Srednja urna poraba (srQh):
srQh = srQd / 24 = 444210 l/dan / 24 = 18508.75 l/h = 18.51 m3/h
Qsr = 5.14 l/s
Maksimalna urna poraba (maxQh):
maxQh = maxQd / 24 = 666315 l /dan / 24 = 27763.13 l/h = 27.76 m
3/h
Qmax = 7.71 l/s
Kritična poraba Qkrit
Qkrit = Qmax + požar = 7.71 l/s + 10 l/s = 17.71 l/s
5.4.4 Občina Murska Sobota
- obstoječe število prebivalcev……………………………………...A = 19334 preb.
- norma porabe vode……………………….………………………..n = 150 l/os.dan
- porast prebivalstva in s tem poraba vode……………………………………….1.0
- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za…………...……………10 %
- za potrebe živinoreje je potrebno normo povečat za………………………….20%
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 20
- doba trajanja vodovodnega sistema…….……………………………….…....35 let
- min. tlak v vodovodnem omrežju………………………………………………2 bar
- za gašenje požara predvidimo:
o 2 hidranta
o izdatnost hidranta (10 l/s x 2 hidranta =20 l/s)
o trajanje požara (t = 3ure)
- primer defekta od celotne porabe vode predvidimo prostornino v vodohranu...20 %
- koeficient neenakomernosti dnevne porabe med letom……………….…….a = 1.50
Število prebivalcev po 35 let bo naraslo na:
Potrebe obrti in turizma:
Za potrebe obrti in turizma povišamo porabo vode za 10 %
150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan
Celotna poraba vode:
Na prebivalca 150 l/os.dan
Za potrebe obrti in turizma 15 l/dan
Skupaj: = 165 l/os. dan
Srednja poraba skozi leto (srQd, pred koncem leta 35 let):
srQd = 165 l/os. dan x 27389 prebivalcev = 4519185 l/dan = 4519.19 m3/dan
Maksimalna dnevna poraba (max Qd):
maxQd = srQd x a= 4519185 l /dan x 1.5 = 6778777.5 l
/dan = 6778.78 m
3/dan
vprebivalce 27389
27389100
00.1119334
100
P1
35
n
n
n
A
AA
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 21
Srednja urna poraba (srQh):
srQh = srQd / 24 = 4519185 l/dan / 24 = 188299.38 l/h = 188.30 m3/h
Qsr = 52.31 l/s
Maksimalna urna poraba (maxQh):
maxQh = maxQd / 24 = 6778777.5 l /dan / 24 = 282449.06 l/h = 282.45 m
3/h
Qmax = 78.46 l/s
Kritična poraba Qkrit
Qkrit = Qmax + požar = 78.46 l/s + 10 l/s = 88.46 l/s
5.4.5 Občina Puconci
- obstoječe število prebivalcev………………………………………A = 6119 preb.
- norma porabe vode……………………….………………………..n = 150 l/os.dan
- porast prebivalstva in s tem poraba vode……………………………………….1.0
- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za……………………...…10 %
- za potrebe živinoreje je potrebno normo povečat za………………………….20%
- doba trajanja vodovodnega sistema…….……………………………….…....35 let
- min. tlak v vodovodnem omrežju………………………………………………2 bar
- za gašenje požara predvidimo:
o 2 hidranta
o izdatnost hidranta (10 l/s x 2 hidranta =20 l/s)
o trajanje požara (t = 3ure)
- primer defekta od celotne porabe vode predvidimo prostornino v vodohranu...20 %
- koeficient neenakomernosti dnevne porabe med letom……………….…….a = 1.50
Število prebivalcev po 35 let bo naraslo na:
vprebivalce 8669
8669100
00.116119
100
P1
35
n
n
n
A
AA
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 22
Potrebe obrti in turizma:
Za potrebe obrti in turizma povišamo porabo vode za 10 %
150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan
Potrebe živinoreje:
Za potrebe živinoreje povišamo porabe vode za 20 %
150 l/os. dan x 0.20 = 30 l/kom. živine dan
Celotna poraba vode:
Na prebivalca 150 l/os.dan
Za potrebe obrti in turizma 15 l/dan
Živinoreja 30 l/kom. živine dan
Skupaj: = 195 l/os. dan
Srednja poraba skozi leto (srQd, pred koncem leta 35 let):
srQd = 195 l/os. dan x 8669 prebivalcev = 1690455 l/dan = 1690.46 m3/dan
Maksimalna dnevna poraba (max Qd):
maxQd = srQd x a= 1690455 l /dan x 1.5 = 2535682.5 l
/dan = 2535.68 m
3/dan
Srednja urna poraba (srQh):
srQh = srQd / 24 = 1690455 l/dan / 24 = 70435.63 l/h = 70.44 m3/h
Qsr = 19.57 l/s
Maksimalna urna poraba (maxQh):
maxQh = maxQd / 24 = 2535682.5 l /dan / 24 = 105653.44 l/h = 105.65 m
3/h
Qmax = 29.35 l/s
Kritična poraba Qkrit
Qkrit = Qmax + požar = 29.35 l/s + 10 l/s = 39.35 l/s
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 23
5.4.6 Občina Rogašovci
- obstoječe število prebivalcev………………………………………A = 3238 preb.
- norma porabe vode……………………….………………………..n = 150 l/os.dan
- porast prebivalstva in s tem poraba vode……………………………………….1.0
- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za………………...………10 %
- za potrebe živinoreje je potrebno normo povečat za………………………….20%
- doba trajanja vodovodnega sistema…….……………………………….…....35 let
- min. tlak v vodovodnem omrežju………………………………………………2 bar
- za gašenje požara predvidimo:
o 2 hidranta
o izdatnost hidranta (10 l/s x 2 hidranta =20 l/s)
o trajanje požara (t = 3ure)
- primer defekta od celotne porabe vode predvidimo prostornino v vodohranu...20 %
- koeficient neenakomernosti dnevne porabe med letom……………….…….a = 1.50
Število prebivalcev po 35 let bo naraslo na:
Potrebe obrti in turizma:
Za potrebe obrti in turizma povišamo porabo vode za 10 %
150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan
Potrebe živinoreje:
Za potrebe živinoreje povišamo porabo vode za 20 %
150 l/dan x 0.20 = 35 l/kom. živine dan
vprebivalce 4587
4587100
00.113238
100
P1
35
n
n
n
A
AA
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 24
Celotna poraba vode:
Na prebivalca 150 l/os.dan
Za potrebe obrti in turizma 15 l/dan
Živinoreja 35 l/kom. živine dan
Skupaj: = 195 l/os. dan
Srednja poraba skozi leto (srQd, pred koncem leta 35 let):
srQd = 195 l/os. dan x 4587 prebivalcev = 894465 l/dan = 894.47 m3/dan
Maksimalna dnevna poraba (max Qd):
maxQd = srQd x a= 894465 l /dan x 1.5 = 1341697.50 l
/dan = 1341.70 m
3/dan
Srednja urna poraba (srQh):
srQh = srQd / 24 = 894465 l/dan / 24 = 37269.38 l/h = 37.27 m3/h
Qsr = 10.35 l/s
Maksimalna urna poraba (maxQh):
maxQh = maxQd / 24 = 1341697.50 l /dan / 24 = 55904.06 l/h = 55.90 m
3/h
Qmax = 15.53 l/s
Kritična poraba Qkrit
Qkrit = Qmax + požar = 15.53 l/s + 10 l/s = 25.53 l/s
5.4.7 Občina Tišina
- obstoječe število prebivalcev………………………………………A = 4149 preb.
- norma porabe vode……………………….………………………..n = 150 l/os.dan
- porast prebivalstva in s tem poraba vode……………………………………….1.0
- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za………………………..10 %
- za potrebe živinoreje je potrebno normo povečat za………………………….20%
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 25
- doba trajanja vodovodnega sistema…….……………………………….…....35 let
- min. tlak v vodovodnem omrežju………………………………………………2 bar
- za gašenje požara predvidimo:
o 2 hidranta
o izdatnost hidranta (10 l/s x 2 hidranta =20 l/s)
o trajanje požara (t = 3ure)
- primer defekta od celotne porabe vode predvidimo prostornino v vodohranu...20 %
- koeficient neenakomernosti dnevne porabe med letom……………….…….a = 1.50
Število prebivalcev po 35 let bo naraslo na:
Potrebe obrti in turizma:
Za potrebe obrti in turizma povišamo porabo vode za 10 %
150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan
Potrebe živinoreje:
Za potrebe živinoreje povišamo porabo vode za 20 %
150 l/dan x 0.20 = 30 l/kom. živine dan
Celotna poraba vode:
Na prebivalca 150 l/os.dan
Za potrebe obrti in turizma 15 l/dan
Živinoreja 30 l/kom. živine dan
Skupaj: = 195 l/os. dan
Srednja poraba skozi leto (srQd, pred koncem leta 35 let):
srQd = 195 l/os. dan x 5878 prebivalcev = 1146210 l/dan = 1146.21 m3/dan
vprebivalce 5878
5878100
00.114149
100
P1
35
n
n
n
A
AA
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 26
Maksimalna dnevna poraba (max Qd):
maxQd = srQd x a= 1146210 l /dan x 1.5 = 1719315 l
/dan = 1719.32 m
3/dan
Srednja urna poraba (srQh):
srQh = srQd / 24 = 1146210 l/dan / 24 = 47758.75 l/h = 47.76 m3/h
Qsr = 13.27 l/s
Maksimalna urna poraba (maxQh):
maxQh = maxQd / 24 = 1719315 l /dan / 24 = 71638.13 l/h = 71.64 m
3/h
Qmax = 19.90 l/s
Kritična poraba Qkrit
Qkrit = Qmax + požar = 19.90 l/s + 10 l/s = 29.90 l/s
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 27
6 OPIS PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA
Celotno območje SZ Prekmurja bo razdeljeno na več podsistemov. Podsistemi bodo
zasnovani in dimenzionirani tako, da zadostijo potrebam prebivalcev po zadostni količini
pitne vode na določenem območju. Zaradi geografskih značilnosti terena, (območje
razgibanega terena), niso razdeljeni po občinah, ampak po ustreznih tlačnih conah.
Nekatere občine imajo že izgrajeno vodovodno omrežje. Za tiste občine oziroma naselja, ki
imajo lasten vir pitne vode (studenci, vaška vodovodni sistemi), pa bi bilo potrebno na
novo izgraditi vodovodno omrežje. Za delovanje celotnega sistema, bi bilo potrebno vse
sisteme vodovodnega omrežja povezati v celoto. Delovanje celotnega sistema (pretoke v
cevovodih, nadzor nad črpalkami, prečrpališči, vodohrani), bi bilo potrebno stalno
nadzirati iz nadzornega centra. Namen nadzornega centra, bi bil zagotavljanje zadostnih
količin pitne vode v posameznih podsistemih. V primeru izpada oziroma pomanjkanja
vode v določenem podsistemu bi bilo potrebno vodo transportirati iz drugega podsistema.
6.1 Predvideni podsistemi
V nadaljevanju bodo opisani predvideni podsistemi, ter naselja ki se bodo oskrbovala iz
tega podsistema. Delovanje podsistema se predvidi ob maksimalni dnevni porabi (maxQd)
oz. maksimalnemu dnevnemu pritoku vode v posamezen podsistem.
Za vsa ostala naselja katera niso navedena v omenjenem podsistemu se bo vršilo
oskrbovanje iz drugega podsistema. Razlogi za oskrbovanje iz drugega so predvsem
prevelika oddaljenost od podsistema, oziroma neugodne geografske razmere v času same
gradnje.
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 28
Tabela 4: Podsistemi vodovodnega omrežja
Podsistem: Oskrbovana naselja
Gornji
Črnci
Beznovci, Bodonci, Brezovci, Cankova, Domajinci, Gederovci,
Gorica, Gornji Črnci, Korovci, Krajna, Kruplivnik ½, Lemerje, Murski
Petrovci, Petanjci, Puževci, Skakovci, Sodišinci, Strukovci, Topolovci,
Vadarci, Zenkovci
Grad Grad, Kruplivnik ½
Kramarovci Ocinje, Fikšinci, Gerlinci, Kramarovci
Kuzma Dolič, Gornji Slaveči, Kuzma, Matjaševci
Murska Sobota
Bakovci, Borejci, Černelavci, Gradišče, Krog, Kupšinci, Vanča vas,
Markišavci, Murska Sobota, Murski Črnci, Nemčavci, Predanovci,
Polana, Puconci, Pušča, Rakičan, Rankovci, Tišina, Satahovci,
Tropovci, Veščica
Motovilci Dolnji Slaveči, Motovilci, Pertoča ½, Ropoča ½, Krašči ½
Pertoča Večeslavci, Ropoča ½, Krašči ½, Pertoča ½
Rogaševci Rogaševci, Sveti Jurij
Sotina Nuskova, Sotina, Serdica
Vidonci Vidonci, Otovci, Kovačevci, Pečarovci, Radovci
6.2 Poraba po vode po posameznih podsistemih
Ker poraba vode med dnevom ni povsem enaka in se časovno spreminja je potrebno
zagotoviti količino vode ob maksimalni dnevni porabi (maxQd) za vsak predviden podsistem
posebej. Maksimalna dnevna poraba je največja dnevna poraba vode v celotnem dnevu.
Zaradi tega je potrebno zagotoviti takšne količine vode v podsistemih, kateri bodo lahko
zagotavljali zadostno količino načrpane vode ob maksimalni dnevni porabi vode (maxQd).
V spodnji tabeli je izračunana potrebna količina vode za vsak podsistem posebej. Podatki o
potrebni količini vode so osnova za izračun hidravličnega modela v programu Epanet 2.0.
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 29
Tabela 5: Poraba po podsistemih
Vodovodni
podsistemi:
Maksimalna urna
poraba
[l/uro]
Maksimalna urna
poraba
[l/s]
Gornji Črnci 93.384,00 25,94
Grad 13.716,00 3,81
Kramarovci 10.332,00 2,87
Kuzma 24.660,00 6,85
Murska Sobota 393.732,00 109,37
Motovilci 20.016,00 5,56
Pertoča 14.400,00 4,00
Rogaševci 12.780,00 3,55
Sotina 20.196,00 5,61
Vidonci 22.284,00 6,19
Skupaj 625.500,00 173,75
6.3 Vodovodno omrežje
Oskrbovanje prebivalstva izvedemo s cevovodi. Razlikujemo primarne in sekundarne
cevovode. Po primarnih cevovodih se voda transportira do naselij oziroma vodohranov po
sekundarnih cevovodih pa do končnih porabnikov. Črpanje vode se bo vršilo iz črpališča
Krog. Črpališče Črnske meje se bo uporabljalo kot rezervno črpališče v primeru okvar na
glavnem črpališču Krog.
Predvideno vodovodno omrežje bo zasnovano kot linijski sistem transportnih cevi.
Vodovodno omrežje se bo zgradilo iz PE vodovodnih cevi. Za ureditev vodo oskrbe je
potrebno zamenjati obstoječe dolgotrajne vodovodne cevi ter izgraditi novo omrežje na
območjih katera še nimajo javnega vodovoda.
V diplomski nalogi bodo zajeti in opisani samo transportni cevovodi, kateri bodo
oskrbovali določen podsistem. Omrežje bo zasnovano kot linijski sistem večjih tlačnih con.
Obravnavan cevovod s pripadajočimi objekti bo prečkal sedem občin. Za lažjo predstavitev
poteka transportnih cevi si je potrebno pogledati potek trase vodovodnega omrežja.
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 30
Slika 8: Predogledna skica poteka vodovodnega omrežja
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 31
6.3.1 Dolžina transportnih cevi
Za lažjo predstavitev so podane dimenzije cevi v tabelarični obliki glede na skico poteka
vodovodnega omrežja za SZ območje Prekmurja. Trasa vodovodnega omrežja je bila
določena glede geodetski posnetek terena. Oznake cevi se nanašajo glede na programsko
shemo programa Epanet 2.0.
Tabela 6: Popis cevi
Oznaka
cevi
Dolžina
cevi
[m]
Ø cevi
[mm]
Oznaka
cevi
Dolžina
cevi
[m]
Ø cevi
[mm]
1 1.642,00 500 51 291,06 200
2 3.697,00 500 52 2.016,00 200
3 1.225,49 300 53 1.371,00 125
4 905,00 400 54 1.406,00 125
6 2.428,00 400 55 1.646,00 125
7 1.197,52 200 56 2.676,00 125
8 839,66 200 58 2.387,00 150
9 407,61 200 59 1.252,00 150
10 57,58 200 61 1.237,00 150
11 28,32 200 62 853,00 200
12 704,00 300 63 1.723,00 200
13 1.734,92 300 64 1.297,00 200
14 1.433,00 300 65 820,00 200
15 901,00 200 68 29,78 200
16 712,93 400 71 946,00 200
17 148,07 200 72 921,00 200
25 450,00 300 73 1.190,00 100
26 1.044,03 250 74 2.134,00 100
27 2.168,00 250 75 1.999,00 100
28 1.924,92 250 76 967,00 100
31 781,00 200 77 1.176,00 100
32 1.262,04 250 78 2.499,00 100
33 1.201,00 250 79 1.447,00 100
34 516,24 250 80 911,00 200
36 342,34 200 81 1.978,00 200
37 408,21 200 82 1.520,00 200
38 471,55 200 83 1.250,00 150
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 32
39 1.590,00 300 84 1.050,00 200
40 2.340,00 300 86 1.975,00 150
41 315,86 200 87 796,00 200
42 549,04 300 89 1.571,00 200
43 1.839,00 300 90 3.171,00 200
44 1.211,00 200 91 512,98 150
45 1.180,00 300 92 353,00 200
46 2.435,00 200 93 1.205,00 150
47 2.260,00 300 94 396,00 150
48 2.157,00 200 95 15,75 200
49 1.188,00 300 96 255,00 100
50 679,87 300
Iz tabele je razvidno, da za izgradnjo omrežja potrebujemo 95.619,77 m cevi. Podrobnejši
prikaz poteka cevovodov bo razviden iz prilog.
6.3.2 Materiali vodovodnega omrežja
Materiali, iz katerih so izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s tesnili, ki so
predvideni za oskrbo z vodo, morajo biti primerni za ta namen. V stiku z vodo ne smejo
vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili. Za nove javne
vodovode in za obnovo obstoječih javnih vodovodov se smejo uporabljati cevovodi
izdelani iz modularne litine (NL), z nazivnim tlakom PN 16 bar, ter cevi iz polietilena PE
80 z nazivnim tlakom PN 12,5 bar in PE 100 z nazivnim tlakom PN 16 bar. Ostali elementi
javnega vodovoda (spojni in fazonski kosi, armature) so lahko iz modularne litine, LTŽ
ali nerjavečega materiala. Praviloma se za priključne vodovode do vključno DN (OD) 63
uporabljajo cevi iz polietilena (PE 80) z nazivnim tlakom PN 12,5 bar. [11]
Potrebne mere cevi bodo označene z notranjim premerom cevi.
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 33
6.4 Vodohrani
Že beseda vodohran pove, da je to objekt v katerem hranimo vodo. Zaloga v njem pri
običajni porabi zadošča za nekaj dni, pri nekaterih vodohranih pa samo za nekaj ur za kritje
maksimalne dnevne porabe in za primer izpada električne energije. [12]
Celotno omrežje bo razdeljeno na več podsistemov vsak podsistem pa bo imel svoj
vodohran.
Lega in položaj vodohrana bo določen tako, da bo vodohran zagotavljal:
- zadostno količino pitne vode (uravnavanje med dnevnimi nihanji),
- oskrboval porabnike v času ko voda ne priteka vanj (kadar črpalke ne delujejo),
- zagotavlja stalni tlak v omrežju ( min. 2 bar),
- nemoteno oskrbovanje porabnikov med vzdrževanjem (min. 2 celici ),
- zadostno količino vode v primeru požara.
Izgradnja vodohrana mora biti taka, da so stroški pri gradnji ekonomični, vzdrževanje pa
hitro enostavno in poceni. Glede na obliko vodohranov poznamo vkopane in stolpne
vodohrane. Stolpni vodohran bo v mestu Murska Sobota »obstoječi« in v Črnskih mejah
»predvideni«. Novi vodohrani bodo zasnovani kot AB vertikalni element. Vsi ostali
vodohrani pa bodo vkopani v zemljo.
6.4.1 Velikosti vodohranov
Tabela 7:Velikosti vodohranov
Vodohran Velikost
[m3]
Oblika
vodohrana Opomba
Črnske meje 1300 stolpni predvideno
Gornji Črnci 500 vkopani predvideno
Grad 94 vkopani predvideno
Kramarovci 150 vkopani predvideno
Kuzma 150 vkopani predvideno
Murska Sobota 600 stolpni obstoječe
Motovilci 150 vkopani predvideno
Pertoča 50 vkopani predvideno
Rogaševci 200 vkopani predvideno
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 34
Sotina 120 vkopani predvideno
Vidonci 94 vkopani predvideno
6.5 Prečrpališča
Osnoven namen prečrpališč je zagotoviti zadosten pritisk v ceveh. Potrebe po prečrpališčih
se pojavijo takrat, ko nastanejo velike višinske razlike med dvema krajema. Prečrpališča
se bodo izgradila ob trasi cevovoda v okolici spodnjega nižjega tlaka in bodo vodo črpala
proti zgornjemu višjemu tlaku.
Lokacija črpališč se bo nahajala v oklici naselij zaradi potrebe po viru električne energije
za črpalke. Prečrpališča so lahko vkopana podzemna, zasuta z zemljo in tako neopazna in
nemoteča za prebivalstvo ali pa se pojavijo kot nadzemni manjši samostojni objekti. V
primeru izgradnje prečrpališča izven naselja se bodo le ta združila skupaj z vodohrani.
6.6 Črpalke
Črpanje vode so bo izvedlo iz črpališča Krog. Načrpana voda se bo transportirala proti
glavnemu vodohranu v Črnskih mejah in od tam naprej do preostalih vodohranov. Črpalke
bodo nameščene pod zajetjem in bodo vodo potiskale po tlačnih cevovodih. Na območju
črpališča se bo izvedla filtracija in v primeru onesnaženosti tudi dezinfekcija vode. Nadzor
in upravljanje nad celotnim sistemom se bo izvedlo iz nadzornega centra v Črnskih mejah.
6.6.1 Črpanje vode
Iz zajetja je potrebno črpati vodo vse do vodohranov. Črpanje za zagotovitev stabilnosti
celotnega sistema potrebujemo vsaj dve črpalki kateri črpata vodo. Praviloma ena črpalka
miruje, druga pa je v rezervi za primere okvar oz. vzdrževanj.
Tipe črpalk in njihove zmogljivosti za predvidena črpališča in prečrpališča v hidravličnem
modelu sem povzel po katalogu podjetja Vip tehnika d.o.o., Zgornji Duplek 30e, 2241
Spodnji Duplek.
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 35
Slika 9: Slika enojne črpalke [9]
Slika 10: Diagram delovnih karakteristik za 1-4 črpalke [9]
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 36
7 HIDRAVLIČNI IZRAČUN Z PROGRAMOM EPANET 2.0
7.1 Opis programa Epanet 2.0
Epanet 2.0 je računalniški program, ki se uporablja za simulacijo in upravljanje
vodovodnih sistemov. Program lahko analizira poljubno velike sisteme in pri tem nam
podaja rezultate gibanja, hitrosti in tlaka po ceveh. Program sledi in spremlja pretoke vode
po ceveh oziroma vozliščih.
7.1.1 Osnovni elementi v programu Epanet 2.0
Slika 11: Uporabljeni simboli v programu Epanet 2.0
7.1.2 Število elementov modela
Model vodovodnega omrežja je načrtovan iz:
- 79 vozlišč
- 95.619,77m transportnih cevi
- 1 vodovodni vir
- 15 črpalk
- 5 ventilov
- 11 vodohranov
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 37
7.2 Izpis elementov iz hidravličnega modela
7.2.1 Izpis glede na vozlišča
Ob koncu vsake cevi, ter na vseh stičiščih se nahaja vozlišče. V vseh vozliščih se
določa poraba vode za predvideno območje. Podatki o porabi za posamezno območje
so izračunani glede na maksimalno urno porabo v litrih na sekundo. Za vsa vozlišča so
bile izračunane porabne vrednosti in vnesene v hidravlični program. V primerih, ko je na
posameznih območjih oz. vozliščih priključenih več odjemalcev vode se lahko porabe
seštejejo.
Izpis posameznih vozliščih podatkov je bil pridobljen glede na hidravlični izračun s
programom Epanet 2.0. Pridobljeni podatki so prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 8: Izpis vrednosti v vozliščnih glede na hidravlični model
Št. vozlišča
(ID)
Kota
preliva
[m]
Predvidena
poraba vode v
vozliščih
[l/s]
Dejanska
poraba vode v
vozliščih
[l/s]
Pritisk v
vozlišču
[m]
2 188 0 0 -23,19
3 188 0 0 47,64
4 192 0 0 41,23
5 193 0 0 39,31
8 193 0 0 36,86
9 190 5 5 37,85
10 191 0 0 32,70
11 193 9,33 9,33 30,08
12 190 0 0 36,71
13 190 0 0 36,53
14 188 30 30 37,30
15 189 20 20 36,31
16 193 0 0 39,16
17 193 0 0 78,93
Tropovci 195 2,47 2,47 75,64
Petanjci 198 3,2 3,2 68,73
Tišina 197 3 3 71,36
28 203 5,09 5,09 60,62
Gederovci 202 0,84 0,84 62,81
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 38
Mur. Petrovci 200 0,5 0,5 65,91
Gradišče 194 1,55 1,55 38,54
Sodišinci 202 1,1 1,1 63,10
27 188 0 0 -11,07
29 205 0 0 17,06
30 205 0 0 76,06
Skakovci 207 1 1 72,02
Strukovci 206 1 1 73,44
Puževci 205 1 1 77,75
Lemerje 203 1,4 1,4 80,50
36 192 1 1 9,79
37 198 1 1 100,49
Brezovci 205 1,24 1,24 81,29
Cankova 207 2,07 2,07 70,34
40 225 6,05 6,05 41,98
Domajinci 220 1,18 1,18 52,32
Beznovci 223 2,90 2,90 54,13
Zenkovci 225 1,80 1,80 56,57
Polana 191 1 1 23,37
44 235 0 0 16,37
45 235 0 0 96,37
Bodonci 275 5,5 5,5 54,18
47 310 3 3 12,83
48 310 0 0 88,67
Vidonci 355 1,45 1,45 40,02
Radovci 325 4,74 4,74 70,40
50 235 0 0 46,26
51 252 0 0 10,92
52 252 0 0 108,84
53 252 0 0 83,99
54 245 2 2 88,67
55 285 2,62 2,62 75,49
56 345 2 2 16,77
57 310 3,51 3,51 29,84
58 339 0 0 -2,73
59 339 0 0 64,63
Gerlinci 365 2 2 34,29
61 365 2,87 2,87 30,97
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 39
62 243 1,58 1,58 89,27
63 240 0 0 91,55
64 240 5,56 5,56 91,38
65 243 1 1 3,89
66 244 0 0 1,52
Gor. Slaveci 245 2,16 2,16 75,30
Kuzma 270 4,69 4,69 50,30
69 244 0 0 76,46
70 244 0 0 98,20
71 240 2 2 7,71
72 240 0 0 51,34
73 248 0,22 0,22 42,98
74 245 1 1 45,98
75 244 1,34 1,34 94,82
76 248 2,6 2,6 90,57
77 246 2,33 2,33 44,98
78 242 5,80 5,80 49,04
79 278 0 0 64,14
Grad 275 4,3 4,30 67,10
80 252 1,67 1,67 86,34
81 240 0 0 7,71
82 342 3,1 3,1 26,77
Resvr 1 178
-130,00 0
Tank 6 232
-71,21 3,00
Tank 7 230
0 0,50
Tank 18 253
56,14 10,00
Tank 19 385
0,31 10,00
Tank 20 386
-0,26 10,00
Tank 21 311
-4,79 10,00
Tank 22 332
2,64 10,00
Tank 23 322
-12,03 10,00
Tank 24 361
-7,42 10,00
Tank 25 328
3,25 10,00
Tank
Rogašovci 281
-10,40 10,00
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 40
7.2.2 Izpis glede na podatke v ceveh
Funkcija cevi je transport vode med porabniki v omrežju. Dolžina posameznih cevi je
podana glede na aktualno stanje terena. Podatki o dolžinah cev so bili pridobljeni s strani
podjetja Tehnični biro d.o.o. iz Murske Sobote.
Dolžina cevi, ki jo podamo v model, mora predstavljati realno dolžino cevovoda med
dvema vozliščema in ne zračne razdalje. Načina, s katerima uvozimo dolžino cevi v model,
sta dva. Prvi način je določanje dolžine s pomočjo digitalne karte ali načrta, ki ga uvozimo
v model in program sam določi dolžino cevi. V drugem načinu pa uporabnik vsaki cevi
sam ročno določi dolžino cevi. Funkcija cevi je transport vode med sosednjima vozliščema
v omrežju. [8]
Izpis posameznih cevnih podatkov so bili pridobljen glede na hidravlični izračun z
programom Epanet 2.0. Pridobljeni podatki so prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 9: Izpis vrednosti v ceveh glede na hidravlični model
Št. cevi
(ID)
Pretok
[l/s]
Hitrost
pretoka
[m/s]
Hidravlični
upor
[m/km]
1 130 0,66 0,65
2 130 0,66 0,65
3 30,75 0,44 0,56
4 99,25 0,79 1,18
6 81,83 0,65 0,83
7 21,68 0,69 2,12
8 1,68 0,05 0,02
9 -28,32 0,90 3,46
10 26,83 0,85 3,13
11 0 0 0
12 55,16 0,78 1,63
13 88,63 1,25 3,91
14 -26,83 0,38 0,44
15 -26,83 0,85 3,13
16 170,46 1,36 3,22
17 -71,21 2,27 19,20
25 29,20 0,41 0,51
26 29,20 0,59 1,23
27 26,73 0,54 1,05
28 23,73 0,48 0,85
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 41
31 18,09 0,58 1,52
32 20,53 0,42 0,65
33 20,03 0,41 0,62
34 18,93 0,39 0,56
36 57,78 1,84 12,98
37 54,88 1,75 11,79
38 53,70 1,71 11,32
39 116,13 1,50 5,47
40 105,13 1,49 5,38
41 103,13 3,28 38,64
42 101,89 1,44 5,07
43 25,90 0,37 0,41
44 24,90 0,79 2,73
45 23,90 0,34 0,36
46 13,00 0,41 0,84
47 35,90 0,51 0,74
48 33,83 1,08 4,80
49 81,49 1,15 3,35
50 74,58 1,06 2,84
51 15,00 0,48 1,09
52 15,00 0,48 1,09
53 9,50 0,77 4,63
54 6,50 0,53 2,32
55 1,76 0,14 0,23
56 0,31 0,03 0,01
58 -0,10 0,01 0
59 -4,79 0,27 0,56
61 2,06 0,12 0,13
62 -12,03 0,38 0,73
63 16,92 0,54 1,35
64 14,92 0,48 1,08
65 13,34 0,42 0,88
68 25,34 0,81 2,82
71 5,53 0,18 0,18
72 8,42 0,27 0,38
73 -2,32 0,30 1,08
74 -4,32 0,55 3,28
75 8,12 1,03 10,33
76 4,61 0,59 3,69
77 4,61 0,59 3,69
78 2,61 0,33 1,33
79 -0,26 0,03 0,02
80 7,81 0,25 0,34
81 2,01 0,06 0,03
82 -0,32 0,01 0
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 42
83 0,22 0,01 0
84 -1,54 0,05 0,02
86 8,86 0,50 1,68
87 7,52 0,24 0,31
89 10,00 0,32 0,52
90 9 0,29 0,43
91 2,64 0,15 0,19
92 6,94 0,22 0,27
93 3,25 0,18 0,28
94 4,92 0,28 0,58
95 10,00 0,32 0,52
96 -7,42 0,95 8,76
Črpalka 5 130,00 0 -70,83
Črpalka 24 29,20 0 -39,62
Črpalka 29 13,00 0 -59,00
Črpalka 30 104,13 0 -96,70
Črpalka 35 15,00 0 -80,00
Črpalka 57 6,50 0 -75,83
Črpalka 66 6,94 0 -96,68
Črpalka 67 2,06 0 -74,94
Črpalka 69 8,42 0 -97,93
Črpalka 70 16,92 0 -73,08
Črpalka 85 8,86 0 -51,14
Črpalka 88 4,61 0 -67,36
Ventil 18 130,00 4,14 12,12
Ventil 20 13 0,41 41,56
Ventil 21 15 0,48 29,89
Ventil 23 7,81 0,25 40,21
Ventil 60 12,00 0,38 83,67
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 43
8 ZAKLJUČEK
Pri opravljanju diplomskega dela sem prišel spoznanja, da je oskrba s pitno vodo na
območju Prekmurja neurejena in da se ljudje srečujejo z velikim pomanjkanjem pitne
vode. Ker je na območju Goričkega malo število vodnih virov in so zmogljivosti črpališč
premajhne sem se odločil, da bom vodo transportiral od drugod. Za zagotovitev zadostnih
količin je treba opisati vsa možna predvidena črpališča, ki bi lahko oskrbovala prebivalstvo
SZ dela Prekmurja.
Namen diplomskega dela je zagotoviti zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Končni rezultat dela
je izdelava hidravličnega modela in prikaz potrebne količine vode ob maksimalni dnevni
porabi. Predstavljen izračun tako zagotavlja nemoteno delovanje omrežja v vseh kritičnih
obdobjih dneva.
Da bi rešili problem oskrbe z pitno vodo, bi morali na novo izgraditi celotno vodno
infrastrukturo. Izgradnja javnega vodovodnega omrežja bi tako pripomogla k trajnejšemu
gospodarskemu razvoju podeželja in pred izselitvijo mlajših prebivalcev v druge kraje.
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 44
9 LITERATURA
[1] OBČINA BELTINCI
<http://www.beltinci.si/obcina/files/DODATEK-SPREMEMBA%20AD%202.pdf>
[02.09.2013]
[2] KOMUNALA, javno podjetje d.o.o.. Dostop na:
<http://www.komunalams.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=50>[02.09.2013]
[3] STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE
<http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&id=15>[02.09.2013]
[4] EUROPP. Dostop na:
<http://blogs.lse.ac.uk/europpblog/2012/10/31/europe-water-prices/>[02.09.2013]
[5] PETREŠIN E., Projekt vodovodnega omrežja za Brestrnico, Celje, 2009
[6] SOBOTA INFO. Dostop na:
<http://sobotainfo.com/forum/tema/1898>[02.09.2013]
[7] KOMUNALA, javno podjetje d.o.o.. Dostop na:
<http://www.komunalams.si/dokumenti/50/2/2013/Porocilo_o_kvaliteti_pit_001_612.pdf>
[02.09.2013]
[8] PREKLAJ U., Matematični model vodovodnega omrežja Dravlje, Diplomsko delo,
Ljubljana, 2006
[9] VIP TEHNIKA d.o.o.. Dostop na:
<http://www.vip-tehnika.si/sites/default/files/upload/hidropostaje.pdf> >[02.09.2013]
[10] TEHNIČNI BIRO d.o.o., Predogledna situacija vodovodnega omrežja za Prekmurje,
Murska Sobota, 2013
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 45
[11] TEHNIČNI PRAVILNIK JAVNEGA VODOVODA MURSKA SOBOTA, Dostop
na: <http://www.uradni-list.si/1/content?id=87470>[02.09.2013]
[12] SLOKAN I., Nizke gradnje, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2003
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 46
10 PRILOGE
1. Situacija predvidenega vodovodnega sistema z transportnimi cevmi M 1:500
2. Grafični prikaz potrebnih dimenzij cevi in porab vode po naseljih v programu
Epanet 2.0.
3. Prikaz hitrosti pretoka vode in pritiskov v ceveh v programu Epanet 2.0.
4. Prikaz pretoka vode in pritiska v ceveh v programu Epanet 2.0.
5. Izpis vrednosti glede na vozlišča iz programa Epanet 2.0
6. Izpis vrednosti glede na cevi iz programa Epanet 2.0
10.1 Kazalo slik
Slika 1: Zemljevid Prekmurja …………………………………………………………...…1
Slika 2: Sedež podjetja Komunala, javno podjetje d.o.o.………………..….……..…......…7
Slika 3: Sedež podjetja Eko park d.o.o.………………….…………....……………..…...…8
Slika 4: Črpališče Krog.……………………….………….….…………………….…....….9
Slika 5: Črpališče Črnske meje.………………………………..………………….….…...10
Slika 6: Črpališče Fazanerija.………………..…………………...……………….….....…10
Slika 7: Poraba vode po večjih evropskih državah…………..…...………...……….…….14
Slika 8: Predogledna skica poteka vodovodnega omrežja……….….………………….…30
Slika 9: Enojna črpalka…………………………………..………..…………….……..….35
Slika 10: Diagram delovnih karakteristik za 1-4 črpalke ………….…………….………..35
Slika 11: Uporabljeni simboli v programu Epanet 2.0………….…………….…….……..36
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 47
10.2 Kazalo tabel
Tabela 1: Količina načrpane in prodane vode v mestnem vodovodnem sistemu
Murska Sobota……………………………………………………..……….........8
Tabela 2: Prikaz št. obstoječih in bodočih uporabnikov javnega vodovodnega sistema.....11
Tabela 3: Skupni prirast prebivalstva v letu 2010.………………………………..…….…13
Tabela 4: Podsistemi vodovodnega omrežja……. .…………………………………….…28
Tabela 5: Poraba po podsistemih.……………….……………………………...…...…..…29
Tabela 6: Popis cevi……………….………………...…………………………..……..31-32
Tabela 7: Velikosti vodohranov...…………...……...…………………………..…..…33-34
Tabela 8: Izpis vrednosti v vozliščih glede na hidravlični model……………………...37-39
Tabela 9: Izpis vrednosti v ceveh glede na hidravlični model………………............…40-42
10.3 Kazalo Grafov
Graf 1: Št. obstoječih in bodočih uporabnikov javnega vodovodnega sistema …....…….12
10.4 Naslov študenta
Aleš HAUŽAR
Krašči 60
9261 CANKOVA
GSM: 051 654 830
e-mail: [email protected]
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 48
10.5 Kratek življenjepis
Rojen: 05.10.1985 v Murski Soboti
Šolanje: 1992. – 2000. Osnovna šola Cankova
2000. – 2004. Srednja prometna šola Maribor
2004. Vpis na Fakulteto za gradbeništvo v Mariboru
Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 49
PRILOGE