STROKOVNA OCENA

NOVE LOKACIJE ZA POSTAVITEV BLOKA 6

1.0 SPLOŠNO

Na podrocju obstojece TEŠ je predvidena izgradnja novega bloka 6 moci 600MW.Nova lokacija je predvidena na zahodnem delu obstojece TE. Alternativno je obdelanavarianta, da se nov blok postavi na vzhodnem delu obstojece TE in sicer na desnembregu reke Pake južno od obstojece deponije premoga.

Na osnovi dosedanjih raziskav in meritev deformacij terena zaradi vpliva rudarjenja jepotrebno ugotoviti ce je postavitev novega bloka na vzhodni lokaciji tehnicnoizvedljiva. Kot osnova bodo uporabljene dosedanje geomehanske raziskave, študije opredvidenih deformacijah terena zaradi vpliva rudarjenja in rezultati merjenjadeformacij v zadnjih 30 letih na podrocju obstojece TEŠ.

2.0 GEOMEHANSKI POGOJI

Kot podloga za oceno geomehanskih pogojev je uporabljena naslednja dokumentacija:- porocilo o preiskavi temeljnih tal za gradnjo objektov TEŠ 4 (blok 5) (ZRMK

1974)študija vpliva izkopa premoga na posedanje obmocja TEŠ (prof. Dr. I. SovincLMT,IMFMUniverzev Ljubljani1974) .

informativno geološko-geomehansko porocilo Blok 5 (ZRMK)- raziskava temeljnih tal objektov TEŠ s posebnim ozirom na vplive odkopavanja

premoga RLV in definiranje pogojev temeljenja na bodoce objekte (prof. Dr. I.Sovinc LMT IMFM Univerze v Ljubljani 1991)

- geotehnicno porocilo o raziskavi tal in pogojih temeljenja objektovodžveplevanja bloka 4 TEŠ (ZRMK, IOTC DN-2-44/92 in 2-74/92 13.5.1992)

- porocilo o meritvah inklinacije vrtin 1-1 in 1-3 na bok lokacij TE Šoštanj(ZRMK, IOTC DN 2332/9226.10.1992 in 26.1.1993)

- prognoza premikov terena, kjer se želi graditi objekte za razžveplevanje dimnihplinov bloka 5 (Rudnik lignita Velenje, Tehnicni sektor, Jamomerstvo20.3.1995)študija (vsako leto od 1980) opazovanja posedanja objektov na lokaciji TEŠ(IBE Ljubljana).Vsa navedena dokumentacija je dostopna v arhivu TEŠ.

Iz navedene dokumentacije je razvidno, da poteka prelomni rob med oligocenom inpliocenom v smeri vzhod- zahod. Južno od prelomnega roba je na globini 5-6 m dobronosilni lapor (nosilnost do 450 kN/m2). Severno od prelomnega roba pa je nosilnost talnajmanj 3x manjša. Isto velja za vertikalne in horizontalne deformacije terena.

Enakomerni vertikalni posedki niso problematicni. Horizontalne defonnacije in njihovvpliv se prepreci z zmanjšanjem trenja med temeljem in zemljino ter horizontalnimivezmi med temelji (primer blok 5). Problematicni pa so diferencialni posedki, ki se jihne more prepreciti (pilotiranje ali druga utrditev). Vsi težji objekti (strojnica zturbinskim temeljem, bunkerski del, hladilni stolp, kotlovnica z nosilno konstrukcijokotla) obstojece TEŠ so zgrajeni na oligocenu južno od prelomnega roba. Dosedanjemeritve so pokazale, da so defonnacije še v dopustnih mejah tako glede na gradbenekonstrukcije kakor glede zahtev za nemoteno obratovanje.

Severno od prelomnega roba pa se dobra tla spušcajo pod kotom 60° do globine 200m. Tu so diferencialni posedki poleg slabe nosilnosti najmanj 3 x vecji in morajo bitiupoštevani najmanj 5 mm na tekoci meter.

Problematicna je postavitev težjih objektov, manjši in lažji objekti pa nisoproblematicni (priprava vode, reaktor, transport premoga, delavnice itd.). Da sopredvidene defonnacije res velike je dokaz žerjavna proga na deponiji premoga, ki jobo potrebno v 15 letih že drugic višinsko sanirati.

3. VPLIV DEFORMACIJ TERENA NA TEŽJE OBJEKTE(pri vzhodni lokaciji bloka 6)

3.1 NOSILNA KONSTRUKCIJA KOTLA

Jeklenanosilnakonstrukcijakotlaje višine 135,0m. Razmakmed stebrije ~ 25,0 m.Kotel je visec in obešen na višini 130,0 m. Dopustna horizontalna defonnacija prihorizontalni obtežbi vetra ali potresa je h/600=2l,6 cm. Maksimalna vertikalnaobtežba 1 stebra je 35.000 kN. Temeljiti je možno na plošco 35x35 m debeline 2,50 m.Vendarso problemdiferencialniposedki.ki znašajona razdalji25,0m ~ 12,5cm.

V tem primeru je horizontalna defonnacija (130x12,5)/25=65 cm, ki pa je nedopustnaza obratovanje CLdeF65+21,6=87,6 cm). Takšna je tudi defonnacija spodaj.Izravnavanje stebrov je tehnicno nemogoce pri teh obtežbah in težah. Izvedbaprakticno ni mogoca. Mogoca bi bila na Ljubljanskem barju ker tam ni diferencialnihposedkov in je možno pilotiranje

3.2 HLADILNI STOLP

Predvidenje v monolitnianniranobetonskiizvedbi.Premerna koti :f: O,OOm~ 100m.Višina stolpa je ~ 140 m. Obtežba obodnega temelja je ~ 700 KN/m. Diferencniposedek bi znašal ~ 55 cm. Z upoštevanjemteh diferencialnihposedkov bi bilagradnja možna, vendar bi bilo delovanje pršišca zelo problematicno. V Nemciji je bilposkusno zgrajen hladilni stolp na rudarsko ogroženem podrocju. Vsi nosilni elementikonstrukcije so imeli vgrajene hidravlicne dvigalke, ki so bile racunalniško vodene.Zaradi sorazmerno majhne teže je bilo to možno. Stolp je bolj služil za raziskovalnenamene. Zgradili so samo enega.

3.3 TEMELJ TURBINE

Temelj turbinske mize je armirano betonski dolžine ~ 40 m. Turbinska miza leži naizolacijskih elementih tipa »GERB«. Za nemoteno obratovanje turbine zahtevadobavitelj turbine max. dopustne diferencialne posedke 1/1000 dolžine, ki bi znašali ~

40 mm. V našem primeru pa bi to znašalo zaradi posedanja 200 mm.

»GERBOVE« izolacijske elemente je sicer možno izravnavati z podkladanjem vendarbi bilo potrebno zelo natancno merjenje in opazovanje. Lahko se zgodi da bi bilopotrebno izravnavanje tudi v casu izven predvidenega remonta.

Skratka izvedba je tehnicno možna, vendar je vzdrževanje drago in obratovanjerizicno.

3.4 DIMNIK

Predvideni dimnik je arm. betonski višine 220-240 m. Po normativih bi bil premer nadnu dimnika 15,0 m. Deformacija vrha bi bila v tem primeru (240x15,OxO,5)/15,0=120 cm. Upoštevana ni deformacija zaradi obtežbe vetra oziroma potresa. Stabiliteta bibila dosežena.z vecjim temeljem in utrditvijo (tampon ali piloti).

Tudi delovanje dimnika pri predvideni deformaciji ni moteno. Torej je dimnik ki jemed vitalnimi objekti edini ki ni problematicen. Pac pa bi predvidene deformacije natako izpostavljenem mestu bile vizualno motece in izvedba dražja.

3.5 OSTALI SPREMLJAJOCI OBJEKTI

Z upoštevanjem vseh pogojev postavitve niso problematicni.

4.0 ZAKLJUCEK

Ce upoštevamo vse ugotovitve navedene v tc. ocene od 1-3 lahko zakljucimo, da jeizgradnja na vzhodni lokaciji rizicna, izvedbeno draga in v casu obratovanja zeloproblematicna, skratka neprimerljiva z zahodno lokacijo. Lahko bi jo ocenili kotneizvedljivo.

Ljubljana, junij 2007