Knjilnica J. sl. Bistrica Slovenska Bistrica 94(497.4) LCJV~ A. skrita

0098750

To knjigo posvecam vsem tistim imenovanim in neimenovanim obveScevalcem, ki so v letih 1990 in 1991

s podatki omogoCili ustvariti realno sliko 0 dogodkih v JLA in stem pomagali slovenskemu politicnemu vodsevu

do sprejetja pravih odlocitev.

Vsem velika hvala.

I

I i 'j "

I ,I

~i

SKRITAVOJNA

SPOPAD v v

VARNOSTNO-OBVESCEVALNIH v

SLUZB 1990-1991

ANDREJ LOYSIN LJUBLJANA, 25. 6. 2001

CIP - Katalozni zapis 0 publikaciji Narodna in univerzitetna knjiznica, Ljubljana

94(497.4)"1990/1991 " 355.40(497.4)" 1990/1991"

LOVSIN, Andrej Skrita vojna : spopad varnostno-obvescevalnih sluzb : 1990-1991 1 Andrej Lovsin. - Ljubljana: Alpe avro : Mladinska knjiga, 2001

113191424

ISBN 86-11-16159-9

'J4(ffgf4) KN.II~NIC~ ,~.-.~. ""~NJAKA

SLO. -. ,_." . __ ., . ~;A ge,., 'tSO

SKRITA VOJNA SPOPAD VARNOSTNO-OBVESCEVALNIH SLUZB 1990-1991 Avtor: Andrej Lovsin Lektorica: Tanja Debeljak, pro Oblika, racunalniski prelom in fotoliti: Nova Orbita, d.o.o., Ljubljana Izdal in zalozil: Alpe avto, d.o.o. v sodelovanju z Zalozbo Mladinska knjiga, d.d. Tisk: Delo tiskarna, d.d. Ljubljana, junij 2001 Prepovedano je kopiranje ali kakrsnokoli razmnoievanje dela brez dovoljenja avrorja.

I 'I' i,

SKRITA VOJNA

SPOPAD v v

VARNOSTNO-OBVESCEVALNIH SLUZB 1990-1991

SEKTOR 9 (14), VOMO

Vsebina

VSEBINA

UVOD 9

ISKANJE ODGOVOROV 13

LETO ODLOCITVE 83

VOJNA NAPOVED IN VOJNA 181

MOJE DOZIVLJANJE VOJNE ZA SLOVENI]O 217

UMIK JUGOSLOVANSKE ARMADE 229

ZAKLJUCEK 233

Uvod

UVOD

V letu 2001 praznuje slovenska drtava dne 25.6. deseto obletnico razglasitve drtav-nosti. Ob tej obletnici sem se odlocil, resda na prigovarjanje mnogih tedanjih sopotni-kov, da podrobneje opisem obveSCevalno, protiobveScevaino in varnostno dejavnost pro-jekta osamosvajanja slovenske drfuve na podrocju pristojnosti takratnega Republiskega sekretariata za Ijudsko obrambo (v nadaljevanju RSLO). Najteije mi je bilo izbrati me-todo dela, saj sem bil do sedaj naucen samo navajanja podatkov oz. analize zbranih podatkov, ne pa publicisticnega razlaganja; slednjega pa taksna knjiga mora imeti, saj se samo tako lahko vdahne knjigi osebni pecat. Za popolno sliko dogodkov za sirse bralstvo pa so potrebni pri tako zastavljeni knjigi vsi elementi. Knjigo sem napisal s pomocjo takratnih zapisov v osebni dnevnik. Osnutkov, ki so mi sluiili, kot podlaga za izdelavo dokumentov ali nastopov na kolegiju republiskega sekretarja za Ijudsko obram-bo, ter na osnovi pridobljenih dokumentov JLA, ki so ze bili objavljeni v medijih.

Za vsemi podatki, ki smo jih dobili, so stali Ijudje, eni z nase, drugi z nasptotne strani. Oboji v strahu za jutrisnji dan. Zase, za svoje najblizje. In za veliko akterjev iz te knjige se je zaeetek in nadaljevanje devetdesetih let minulega tisoCletja slabo koncalo. Velikokrat premisljujem, ali smo bili takrat res tako dobri ali pa je slo za splet zgodo-vinskih okolisCin in sreco.

Vsekakor je bilo v igri hkrati vee elementov, ki so bili v medsebojni zvezi in so se med seboj prepletali. Na eni strani razpad socializma kot svetovnega procesa in z njim zaton razrednega boja ter vzpon nacionalnega elementa ter razpadanje Sovjetske zveze konecdeveidesetihna drugi strani, vse to je oslabilo idejo jugoslovanstva, ki je bila po smrtiJosipa Broza Tita ze dodobra omajana. V tistem obdobju federaciji ni vee mogla pomagati ne politicna reforma v smislu razgovOtov in dogovora Predsednikov predsedstev federalnih enot ne gospodarska reforma takratnega predsednika zvezne vlade Anteja Markoviea. Vendar pa ni bil toliko problem sam konec SFRJ, do katerega bi prej ali slej prislo in kar sploh ne bi bilo tragicno, kot naCin, kako se je to zgodilo.

Nesporni glavni igralec je bila takrarna JLA, ki se je namesto branika pred zunan-

.. jim sovraznikom aktivno vkljucila v resevanje politicnih konfliktov in kot taka odigrala ne samo tragicno, ampak tudi zelo umazano vlogo. Kolileo tukaj za opravicilo steje in-doktrinacija s strani ZKJ v JLA oz. pozneje ZKJ - Gibanja za Jugoslavijo, naivnost in preiivelo razmisljanje iz podrocja politicne vzgoje, ne steje v opraviCilo, da je bil proti lastnemu natodu izstreljen en sam strel. To zaslepljenost in indoktrinacijo born poskusal predstaviti s posebnim poudarkom. Ta je bila pri marsikaterem visokem oficirju in generalu JLA slovenske narodnosti veliko pred slovensko zavestjo. Slednje lahko, kat zadeva prestopov v takratno TO, preStejemo na prste ene roke, precej drugace pa je bilo z oficirji in podoficirji slovenske narodnosti, ki so z veliko naklonjenostjo sprejeli naS projekt in nam pomagali tako v pripravljalnih, kot v zakljucni fazi.

Nezaustavljivi vzpon najmocnejsega med vsemi nacionalizmi, ki mu je veter v jadra dajal takratni mitingaski duh predsednika srbskega Predsedstva, in predsednik

. SPS Slobodan Milosevic, ki se je upehal po dobrih desetih letih vladavine in je, kjer je Ie mogel, prizgal viigalico, ki se je razplamtela v poiar. Ta nacionalizem je imel za cilj formirati Veliko Srbijo. Na drugi strani je Milosevicu poskliSai slediti predsednik hrva-skega predsedstva in predsednik HOZ dr. Franjo Tuciman, ki je sicer za njim zaostajal ter se napajal kot protiutei njegove politike. In ce ga ze ni mogel prehiteti, mu je zelel biti vsaj enak - z zeljo po formiranju Velike Hrvaske. Te dye federalni enoti, se posebej prva, . sta . nedvomno . imelinatem-prostoru-najveejo-teio-in-odgovornost-v-smislu spreminjanja in nastajanja novih razmerij. Vendar pa svet in svetovna politika, razen redkih izjem, se posebej v zacetku devetdesetih, niso zeleli sprejemati novih dejstev in so odgovornost za ureditev razmer delili linearno. Najverjetneje je bil svet takrat bolj zagledan v razpad Sovjetske zveze, Jugoslavija pa je Ie pomenila neko stabilnost na Bal-kanu.MogoCepatudizato;kersose dogodki v njej odvijali razmeroma hitro in veliko-krat v nasprotju z nekim razumskim predvidevanjem. Zato si zahodni politiki, kljub nekim verjetnostnim analizam posameznih obvescevalnih sluzb, se v snu niso predsta-vljali vojne na pragu centralne Evrope. Kljub vsemu razcvetu, ki ga je bila deleina Evropa devetdesetih let prejsnjega tisocletja, je bilo to desedetje iaI tudi desedetje jugoslovanskih vojn. Zacelo se je s slovensko vojno za osamosvojitev, nadaljevalo s hrvaSko-srbsko, zatem pa prdlo v vsesplosno bosansko-hercegovsko, ki je posredno povlekla v vojno tudi HrvaSko in Srbijo, ter se koncalo s kosovsko-srbsko, preraslo v vojno med preo-stankom Jugoslavije, ki jo je na koncu poosebljala sarno se Srbija, in zvezo NATO. Slo je za vojaSki spoad, ki ga je izzvala srbska politika na celu z Milosevicem. Zveza NATO je posredovala zaradi nevarnosti genocida nad albanskim narodom.

Vse stiri vojne, posebno zadnje tri, je Evropa k1jub relativno veliki politicni moCi, skoncentrirani v EU in zametkih lastne vojaSke zveze, teiko brzdala, zaustavila jih je lahko samo s pomocjo ZOA oz. posredovanja NATA. V vseh vojaSkih spopadih je poleg te omenjenih akterjev enG glavnih vlog odigrala JLA, ki pa se je v vseh teh vojnah spreminjala in preoblikovala iz vecnacionalne armade v armado preteino enega naroda in ene politike. JLA, ki je proti koncu druge svetovne vojne pomagala tako zavezniskim . silam kot pri formiranju novo nastale driave, se je v devetdesetih letih z vojaSkim spo-

Uvod ..

padom postavila proti zavezniskim silam in se prikljucila tisti politiki, ki je zelela za-vladati s prevlado in silo.

Na zacetku devetdesetih let je armadni vrh rad iskal vzore in napotke v takratnem sovjetskem vojaSkem vrhu, pozneje pa pri ruskem. Vendar pa je bila ta nekoc za jugoslovanski vrh pomembna drtava okupirana sarna s seboj ter v vseh pogledih neprimer/jiva z relativno majhno Jugoslavijo. V desedetju vojaSkih spopadov se Rusija razen simbolicno ni aktivno vmdala v dogajanja na deh nekdanje SFRJ. Yes cas vojn . je Beograd potihoma racunal in celo iskal njeno pomoc oz. vsaj potuho. Rusija ni pokazala Zelje, da bi se aktivno vpleda v balkanske vojne, razen z diplomacijo in zasto-panostjo v kontingentih mirovnih sil v Bosni in na Kosovu ter z teljo, da tako vpliva na razvoj dogodkov.

ZOA so bile v zacetnem obdobju razvoja jugoslovanske krize zelo zadriane, na-sprotovale so samostojnosti posameznih federalnih enot in tudi Slovenije. To svoje sta-lisce so veckrat jasno povedale. Izhod iz krize so videle v gospodarskih reformah, v demokratizaciji in novemu dogovoru med posameznimi federalnimi enotami. V taksni prenovljeni Jugoslaviji so ZOA videle motnost reSevanja vseh notranjih problemov in nasprotij, navzven pa kot garanta stabilnosti na tern delu Balkana. Taksna staiisCa je na zacetku spretno izkoristila zvezna oblast, pozneje pa tudi vrh srbske politike. Na nek naCin pa so ustrezala tudi takratnemu vrhu JLA. V razplamtevanju krize pa so ZOA kljub zacrtani globalni politiki znale prisluhniti tudi jasno predstavljenim in podkrepljenim drugacnim konceptom resevanja jugoslovanske krize. Tako teza, da je bil Zahod na celu z ZOA v ozadju razbijanja nekdanje Jugoslavije, nikakor ne drti. Nesporno pa je, da so ZOA kot svetovna velesila in kot vodilna drtava zveze NATO na prostoru nekdanje Jugoslavije in kompletnega Balkana odigrale veliko vlogo.

Evropa kot celota v tern obdobju se ni imela skupne in kolikor toliko poenotene politike do dogodkov na svojih deh, pac pa so bila to politicna stalisca posameznih drtav, in so se med seboj dokaj razlikovala. $e najbolj jasno sliko, pa tudi naklonjenost, so imeli v Avstriji, ZR NemCiji, Vatikanu, temu pa je sicer z zamikom pa tudi z zadrtki sledila Italija. Ostale drtave so dogodkom, ki so bili dalec pred njihovimi staiiSCi, bolj sledile, vendar pa so se naknadno vodilni evropski drtavi Anglija in Franciji z teljo, da nadoknadita zamujeno, dokaj odlocno-tako politicno kot vojaSko-stopili v resevanje problemov vtemdelu_Evrope.

OZN so dogodki ravno tako prehiteli, vendar pa je vpraSanje, ali bi lahko kot sku-pni imenovalec svetovne politike v tistem Casu in prostoru svetovna organizacija naredila vee, kot je. Najbrt so bile naloge prezahtevne, organizacijska struktura zelo kompli-cirana, projekt pa financno tetko obvladljiv. Vendar pa kljub vsem njenim napakam in neuCinkovitosti boljsega modela svetovne organizacije ni na razpolago in se tudi ne kate na obzorju.

Siovenija je v taksnih razmerah prva stopila na pot osamosvojitve. Siovenski narod je to teljo skozi rodove prenaSai tako na nove generacije kot na nove case in se skozi stoletja spraSeval, kateri cas je zanjo primeren. Nedvomno je bil zgodovinski trenutek pravi. T u gre zasluga vsem ristim Siovencem, ki so skozi stoletja prenaSaii idejo slovenstva in jo utrjevali, kot tudi vsem driavljanom Siovenije, ki smo se za ta korak odlocili in na plebiscitu 23. decembra 1990 glasovali za samostojnost. Kljub mnozicno izraieni volji na plebiscitu pa pot do lastne drtave ni bila lahka. Tako kot so poskusale zvezne oblasti in JLA narediti vse, da do plebiscita sploh ne bi prislo (to so izvajale predvsem z zastraSevanjem in propagando), so vse moCi usmerile, da se plebiscitna volja po lastni driavi ne bi dejansko realizirala s sestmesecnim zamikom. V takratni prvi na demo-kraticnih volitvah izvoljeni slovenski vladi OEMOSA, pod vodstvom predsednika izvrSnega sveta Lojzeta Peterleta, so tako v vladi, posebej pa v njenih driavotvornih sekretariatih, notranjemu (pod vodstvom republiskega sekretarja Igorja Bavearja) in ob-rambnemu (pod vodstvom republiskega sekretarja Janeza Janse) zacele teCi priprave za zavarovanje procesa osamosvajanja. Priprave so se tako rekoc zacele te, ko sta prevzela svojo funkcijo, potekale so postopno in sistematicno, njihov strateSki cilj je bil realizacija plebiscitne odioCitve v praksi in vzpostavitev efektivne oblasti nad celotnim ozemljem R Siovenije - njenim kopnim, morskim in zracnim delom. S doloceno stopnjo priprav se je zelelo ne sarno zaSCititi realizacijo operativnega nacrta osamosvajanja, ampak tudi s to odlocenostjoodvrniti~zvezne-oblasti-in-JbA-pred-avanturo-intervencije~in~ vojaSkega posega s silo. Operativni cilj priprav pa je bil zagotoviti in zavarovati pro-glasitev dneva "0".

V drugi polovici leta 1990, se bolj pa v prvi polovici 1991, so zvezne oblasti oce-njevale polozaj predvsem z gledisca vojaSko-politicne strukture JLA, zlasti pa so se zanaSaie na informacije takratne Varnostne sluzbe JLA ter na njihovo mreo in ocene. Kot protiudarec tej sluzbi, njenemu naCinu de!a, metodam in sredstvom, ter da bi, tako zavarovli in zaSCitili podatke, objekte ustanove ter vse dejavnike osamosvajanja, vkljucene v sistem RSLO, je prislo do formiranja varnostne sluzbe v okviru RSLO. Od vsega zacetka de!a je zaradi specificnosti razmer sluzba de!ovala tako rekoc na "zacasno zasedenem ozemlju". Zato je bila primorana de!ovati ne sarno protiobvesce-valno in varnostno, ampak tudi obveScevalno, njen cilj je bil pridobiti Cimvec podatkov o namerah zveznih oblasti, s poudarkom na JLA; stalno spremljati bojno pripravljenost JLA, njeno strukturo, organizacijo, moralo, nacrte intervencije ter na osnovi teh podatkov pripravljati porocila in analize za drtavno vodstvo R Siovenije.

j I I i

Iskanje odgovorov

ISKAN]E ODGOVOROV

Po zmagi OEMOSA na parlamentarnih volitvah spomladi 1990 sem kot preda-vatelj in samostojni inspektor milice v tedanji Kadetski soli za milicnike (predaval sem strokovne vojaSke predmete in predmet Varnostni sistem) ve!iko razmisljal 0 novih izzivih, novih razmerah in prihodnosti porajajoce se slovenske driave. Okolje, v katerem sem delal, takratniIC ONZ, je bilo najbrt proti pricakovanjem marsikoga naklonjeno spremembam in svobodomise!nemu razmisljanju. S staro ideologijo, ki pa ni bila prevec zakoreninjena, smo opravili dokaj hitro in se posvetili stroki, usposabljanju kadetov ter tako poskusali prispevati k trdnosti nove, na prvih demokraticnih volitvah izvoljene slovenske oblasti.

V svojih razmiSljanjih sem si drznil narediti se korak naprej in osebno, preko dalj-nega sorodnika, duhovnika Janeza Oberstarja, vzpostaviti stik s takratnim predsedni-kom Izvrsnega sveta Lojzetom Peterletom. Pred najinim sreeanjem sem pripravil "OSNOVNO ZAMISEL OBRAMBNEGA KONCEPTA R SLOVENIJE"; to za-mise! sem mu na tern srecanju podrobneje predstavil.

1. UVOD

OSNOVNA ZAMISEL OBRAMBNEGA KONCEPTA R SLOVENIJE

b;:~nisveiR Siovenije bo takoj po nastopu mandata soocen s politicnimi, gospodarskimi in obrambno - varnostnimi problemi. Vsa tri podrocja problemov so izredno zapletena in medsebojno prepletena, tako da ni mogoce relievati en ega od omenjenih podrocij, ne da bi upostevali tudi ostali dye.

K obrambnemu podrocju uvrscamo vprasanja obrambe drzave v vojaskem in politicnem smislu. Resevanje teh problemov in izdelava nove, danasnjim razmeram prilagojene koncepcije obrambe, bo glavna naloga sekretarja za Ijudsko obrambo.

Pod varnostno podrocje uvrscamo vprasanja notranje varnosti drzave v poli-cijskem in politicnem smislu. Podobno nalogo kot sekretar za Ijudsko obrambo bo imel tudi sekretar za notranje zadeve. Obe izdelani koncepciji se morata med seboj v dolocenih elementih prepletati in dopolnjevati, saj gre za izredno kompleksno podrocje. '

Dejstvo pa je, da je na varnostnem podrocju (to je podrocje notranjih zadev), ze dalj casa v veljavi decentralizirani koncept (milica in kriminalisticna sluzba), razen podrocja SDV - Sluzbe drzavne varnosti, ki pa je se vedno dokaj centra-lizirana.

2. JLA IN Z NJO POVEZANA PROBLEMATIKA

Armada je vsaj za zdaj v vsaki drzavi eden od elementov njene suverenosti. Prvenstvena naloga armade je obramba drzavnega ozemlja pred vojskami drugih drzav - pred zunanjim sovraznikom. Hkrati pa naj bi s svojo mocjo, organiziranostjo in izurjenostjo odvracala eventualnega napadalca.

Posebnost JLA je nedvomno njen zgodovinski izvor in mocan vpliv KPJ na njeno-notranjo-strukturo-inzaradi--tega--tudi-vpliv-na-civilno-podrocje;-V-povojnem obdobju je JLA nedvomno predstavljala najmocnejso opora oblasti in dolocene elemente tega kaze se danes. Razen posameznih afer v casu informbiroja in liberalizma v 70. letih je niso pretresali veeji notranji pretresi.

Sstagniranjemv-razvojunasedruzbe in padanjem v akutno gospodarsko krizo 80. let je ostro oko javnosti pogledalo ludi za kasarnisko ograjo. Ta kriticnost je bila prisotna predvsem pri mlajsi populaciji v R Sioveniji, v veliko manjsi meri pa tudi v drugih republikah. Za to obdobje je znacilen proces kontrolirane de-mokratizacije, ki pa se mu izredno tog armijski aparat, zaverovan v vecnost povojnih koncepcij, ni mogel ali pa ni hotel prilagoditi. Zaradi armadne nefleksibilnosti so se v druzbi pojavila naslednja neresena vprasanja:

a) financiranje JLA b) politicna vloga JLA in depolitizacija c) eksteritorialno sluzenje vojaskega roka d) odnos do oporecnikov e) odnos do vernih

~ odnos do slovenskega jezika g) posredovanje ob izrednih razmerah h) reorganizacija JLA

Iskanje Odl'{ov'OrGlv Ad a) Financiranje JLA V svetu (mislim na zahodne razvite drzave) je financiranje armad odvisno

predvsem od dveh elementov: od zunanje nevarnosti (ogrozenosti drzavnega ozemlja),

- od nacionalnega dohodka drzave.

Sredstva, ki se odvajajo, se na osnovi pozitivnih studij strateskih razmerij lahko tudi zmanjsajo in, ce je drzava v akutni gospodarski krizi, postavijo na nivo golega prezivetja armadnega aparata.

Popolnoma jasno je, da bi se v pravni drzavi armadni vrh brez izsiljevanja odpovedal dolocenim projektom in racionalno porabil sredstva ter obcutno zmanjsal aparat (skrajsanje vojaskega roka, ukinjanje dolocenih delovnih mest in podobno).

V letosnjem letu naj bi se delez v armadnem proracunu, ce je verjeti casni-karjem, povecal za cetrtino v primerjavi z lanskim letom. Armada zeli izpeljati nekaj novih razvojnih projektov, predvsem mislim na izdelavo novega letala. Ze laiku se poraja vprasanje 0 realnosti takih projektov, strokovnjaku pa, ali ne gre tudi v tem primeru za prefinjeno pretakanje v industrijo na jugu drzave. Popolnoma jasno je, da te obremenitve gospodarstvo Siovenije ne bo zmoglo. Ce se bodo zahtevana sredstva kljub temu podvojila, bodo tudi banke ostale brez denarja. Iz politicnega v glavnem pa iz ekonomskega vidika tako visok proracun ne zdrzi kritike. Za armado gre v sedanji situaciji obcutno prevec sredstev, pa tudi vOjaska industrija celo v svetu ni vee tisto, kar je bila nekdaj. -

Ad b) Politicna vloga JLA in depolitizacija V vecstrankarski parlamentarni ureditvi mora biti armada, tako kot policija in

vsa ostala drzavna uprava, apoliticna. Mora biti v popolni sluzbi naroda. V koncni fazi se mora v njej videti vsak drzavljan ne glede na politicno in versko pripadnost. Armada prepocasi pristaja na nove politicne pogoje in ne bi bilo dobro, da bi prevec zaostala. Obcasno naredi celo viden korak nazaj (mislim na predlog 0 formiranju ZKJ v JLA).Vec kot 90% staresinskega sestava in nekaj procentov vojakov je vclqnjEmih\cZKLSupravo politiko "pa se ukvarja predvsem armijski vrh. Armada ima se vedno svojo organizacijo ZKJ (mislim na 9. organizacijo ZKJ, ceprav najbrz stevilka vee ne ustreza).

Prvi korak k depolitizaciji je v armadi narejen s spremembo pravil sluzbe, gre namrec za ukinitev vodilne vloge ZKJ v obrambi. Vendar pa je sprememba dolocenih pravil dokaj malo v primerjavi s spremembo toge armijske miselnosti na tem podrocju. Mislim, da bo armada sama kaj kmalu spoznala, da v njenih vrstah ne samo partija, pac pa tudi druge stranke nimajo kaj iskati. To spoznanje pa bo vsaj v zacetnem

obdobju prizadelo marsikat~rega oFicirja in tako vplivalo no bojno pripravljenost enot. Armada nima realno izdelanega koncepta domovinske vzgoje in se je vsaj do sedaj zanasala no ideologijo, ki po je, kot vidimo, propadla.

Vsa navedena dejstva bodo povzroeila rlotranjo neenotnost, trenja in razliene poglede, taksno stanje v armadi po nedvomno ustreza tudi R Sioveniji.

Ad c) Eksteritorialno sluzenje vojaskega roka Taksen naCin sluzenja je pogojen s politieno platformo, no kateri je zgrajena

Jugoslavija. Gre za prakso stare jugoslovanske vojske po sovjetskem vzoru in za sirjenje povojnega jugoslovanstva oz. tako imenovanega bratstva in enotnosti. Gre nedvomno bolj za politieno kot strokovno odloeitev. Ze dalj eo so je to naein izpostavljen ostrim kritikam, posebno po se v zadnjem easu, ko se je odstotek Stevila Siovencev, ki je ostajal v Sioveniji, izredno zmanjsal.

Tudi, kar se nanasa no bojno usposabljanje vodenja boja, bi se npr. v Triglav-skem pogorju dosti bolje znasli Gorenjci kot po Vojvodinci. In do navedem se bolj praktieno dejstvo oz. vprasanje: je mar vredno izpostavljati zivljenje slovenskih fan-tOY v drug ih deli hdrzave, zatuje interese?------"---~---------

ad d) Odnos do oporeenikov Veliko fantov je bilo obsojenih tudi no daljse zaporne kazni zaradi odklanjanja

orozja oz., ker enostavno niso hoteli vstopiti v vojno organizacijo. Razlogov za taka stalisea je najbrz vee: od osebnih po vse do tistih, pri katerih nosi dobrsen del odgovornosti tudi armada zaradi svoje togosti.

Nekaj korakov no tem podroeju je armada ze naredila, po vendor bi se lahko pozanimala, kako je to reseno no zahodu, v praksi po izpeljala se bolj domiselno.

ad e) Odnos do vernih Ceprav je v Ustavi SFRJ vera zagotovljena in prepuseena svobodni volji vsakega

posameznika, ni armada no tem podroeju storila nieesar. To vprasanje se je v praksi izredno zaostrovalo. Kot oficir vem, do je ob pokopu vojakov prihajplo do tragienih seen glede samega naeina pokopa. V zadnjem easu prihaja do manjse liberalizacije, ki po se v praksi se ne udejanja ravno zaradi izredno toge armijske miselnosti in prisotnega strahu.

Z depolitizacijo armade, 5 popolnim umikom ateistiene ZKJ in spostovanjem ustave se to odnos do vernih lahko popravi.

Iskanje odgovorov

ad f) Odnos do slovenskega jezika To odnos je resen samo povrsinsko, in sicer tako, do no proeeljih vojasnic visijo table

v slovenskem jeziku. V notranjosti po je v prednosti srbohrvaski jezik. Pouk se izvaja v srbohrvasCini, ravno tako poveljevanje in celo sojenje no vojaskih sodiseih. Iz vsega tega je jasen zakljueek, do se no ozemlju Siovenije v armadi govori pretezno srbohrvasko. Ce sprejmemo neke strokovne razloge za to, po vendor ostajajo naslednja dejstva:

oficirji, ki ze vee let opravljajo sluzbo v R Sioveniji, ne obvladajo slovenskega jezika, vojaski delovni dan ne sestavljata samo pouk in poveljevanje, ampak tudi se vse kaj drugega. "

Zgledno so te probleme resili v Svici in celo Nemci in Francozi 5 formiranjem simbolienezdruzene vojaske enote. Jasno je, do mi nismo no tem nivoju, kjlub temu po bi armada vendarle morala imeti za to problem vee posluha in za njegovo resevanje vloziti vee truda.

ad g) Posredovanje ob izrednih razmerah To problem se je odprl predvsem ob vprasanju Kosova, po tudi pravno v nasi

drzavi sevedno ni resen spor glede slovenskih amandmajev, ki govorijo 0 tem pod-roeju. Za razliko od vojske ima milica izdelan koncept ravnanja, ki strogo uposte-vajo cele palete pooblastil. Zal se v praksi tudi od tega odstopa. Vojska po ima ob takem posredovanju samo dye moznosti :

paradiranje in razkazovanje moei, - uporabo tankov in strelnega orozja.

Jasno je, do je to strokovno in politieno vprasanje, ki po ni doreeeno.

ad h) Reorganizacija JLA Konec 80. let, predvsem po v letih 87 in 88, se je v Jugoslaviji zaeela reorga-

nizacija JLA. To je imela za vzor pregrupiranje vojaskih sil no Zahodu. Divizije so se ukinile, iz brigad in polkov so se formirali korpusi. Ravno tako je prislo do ukinitve 9. J>.rrnadnElgCJC'-bmocja; v Sioveniji se formirajo trije korpusi: 14. K - Ljubljanski korpus, 31. K - Mariborski korpus in 13. K - Reski korpus (samo garnizija lIirska Bistrica), ki spadajo pod 5. Vojasko obmoeje 5 poveljstvom v Zagrebu.

TO oz. RSTO je podrejen Vrhovnemu vojaskemu poveljstvu v Beogradu oz. 5. VO v Zagrebu in ni vee pod neposredno pristojnostjo R Siovenije. Ce lahko ukinjanje divizij strokovno utemeljimo, po je v veenacionalni drzavi taksna reorganizacija tudi politicno vprasljiva. Siovenska politika se v to ni vkljueevala, ravno tako ni protestirala ob ukinjanju Sole za rezervne oficirje pehote v Sentvidu.

Zakljucek Najbrz bi nasli se kaksno nereseno podroeje. Kar zadeva zunanjo nevarnost,

so se razmere v zelo kratkem easu izredno spremenile. Vendar pa se zdi, da nas vojaski vrh teh novih zunanjih in notranjih r'azmerij ni se objektivno analiziral. Klasiene zaostritve ni vee, ravno tako na nasih mejah ni rozljanja z orozjem. Bitka se je popolnoma prenesla na podroeje ekonomije. Moderno civil no slero ekonomije pa lahko kaj hitro, seveda, ee je to potrebno, preusmerimo v ekonomijo za vojaske potrebe in obratno.

Mislim, da so, vsaj kar se nanasa na Jugoslavijo meje 5 sosednimi drzavami dokonene in medsebojno priznane, problemi pa so znotraj same drzave.

3. VPRASANJE OBRAMBE DANES IN JUTRI

Zasnova nasih oborozenih sil (JLA in TO ) temelji na: enotnem in nedeljivem bojiseu, ki zavzema celotno ozemlje SFRJ, enotnem poveljevanju, enotnem sistemu zvez, eksteritorialnemsluzenju-vojaskego-roka,--------- ----- - - ---------

Na osnovi omenjenih temeljev je bila izdelana jugoslovanska koncepcija SlO in DS, ki pa poleg omenjenega izhaja se iz marksistiene teorije 0 oborozenem Ijudstvu.

Iznavedenegaodstavka seda jasnorazbrati, da je obrambna koncepcija popolnoma centralizirana.

Taksna koncepcija je nedvomno ustrezala dosedanji Jugoslaviji. V relativno kratkem easu je prislo do velikih sprememb znotraj drzave in tako zasnovan obrambni koncept R Sioveniji vee ne ustreza. Zato bo potrebno na novo delinirati obrambno - varnostno koncepcijo v dveh variantah:

A. KONFEDERAlNA OBRAMBNO - VARNOSTNA KONCEPCUA, B. SAMOSTOJNA OBRAMBNO-VARNOSTNA KONCEPCUA.

Koncepciji naj bi bili izdelani tako, da bi se lahko iz variante A z manjsimi spremembami izpeljala varianta B.

Iskanje odgovorov

PODAJANJE OSNOVNE ZAMISLI

A. KONFEDERALNO OBRAMBNO - VARNOSTNA KONCEPCUA

1. TO - Teritorialna abramba

Vrniti se je potrebno k osnovni zamisli TO. Po strokovni, linaneni in materialni plati je potrebno TO povezati z RSlO. V smislu poveljevanja mora biti poveljnik TO predsednik Predsedstva R Siovenije.

V vrhu TO je potrebno zaradi miselnosti, togosti, vezanosti na Beograd zamenjati operativnega poveljnika in naeelnika staba.

2. Formiranje inspekcijske sluzbe za podraeje obrambe in varnos!i R Siovenija lormira svojo inspekcijsko sluzbo, podrejeno sekretarju za lO. Ta

sluzba prevzame vse pristojnosti Glavne inspekcije ZSlO.

Sluzba opravlja nadzor nad TO, nad obrambnimi pripravami v podjetjih, obeinah, republiki in v slovenskih vojaskih enotah - vojski R Siovenije.

Podobno inspekcijsko sluzbo lormira tudi RSNZ za svoje podroeje del in nalog.

Resitve tocke 1 in 2 in izpeljava omenjenega so bolj organizacijske kot politi-cne narave, zato menim, da se zamisellahko realizira v roku tridesetih dni po prey zemu mandata.

3. Formiranje slovenskih vojaskih enol V tem primeru moramo jasno povedati, da bo slo za lormiranje vojske R Slo-

venije. Med strankami, ki so danes zastopane v parlamentu, je glede tega vprasanja ze dosezen konsenz, vsaj tako je bilo razbrati iz volilnih programov. Zato menim, da bo to zamisel podprla celotna skupseina.

VojClskiQbyezniki bodo sluzili vojaski rok po koncu solanja, najkasneje do 28. leta starosti. Sluzenje bo trajalo 6 mesecev na obmocju R Siovenije. Pri razpo-rejanju v enote se bo upoSteval regionalni prislop. Zaeasno bi zadrzali vojasko strukluro (Iudi oborozilev in opremo) v obeh korpusih. Povabili bi vse slovenske olicirje, da se vrnejo v domovino. Olicirji iz drugih republik bi imeli moznosloslali na svojih meslih, kolikor bi se v krajsem casu nauCili slovenskega jezika.

Na kljucna poveljniska mesla bi poslavili slovenske olicirje, ki se slrinjajo z omenjeno koncepcijo.

Potrebno_bi bilo izdelati koncept solanja oficirskega kadra: srednja sola - podoficirji oz. Vojaska gimnazija, visoka sola - oficirji, zacasno v okviru FSPN, s ciljem formiranja Vojaske akademije R Siovenije, za potrebe mornarice se odpre obcdsna smer v okviru Pomorske sole v Piranu, za potrebe letalstva se sklene pogodba z ze obstojecimi solami v okviru konfederativne Jugoslavije, na novo se definira obrambno usposabljanje v sklopu solstva.

Glede materialne oskrbe in opreme na podrocju oborozitve in opreme drzave konfederacije tezijo k enotnim standardom. Kupovanje omenjenih sredstev poteka di-rektno preko proizvajalca. Problem oporeenistva resimo z organiziranjem posebnih enot, ki bi delale na podrocju zdravstva, gasilstva in ekologije. Cas sluzenja traja 6 mesecev.

3. Poveljevanje Drzave jugoslovanske konfederacije bi na podrocju obrambe podpisale jasno

definiran pakt (po fleksibilnosti podoben paktu Nato). Na nivoju konfederacije se formira-svetobrambnih-ministrov-kot-politieni-organ-in-svet-poveljnikov-konfederativnih armad kot vojaski organ vodenja in poveljevanja. Predsedovanje v teh svetih je izmenicno. Za pristojnost obeh svetov se soglasno dogovorijo ministri in poveljnik. Po potrebi se lahko formira konfederativno telo za delovanje obeh svetov.

. B.SAMOSTOJNAOBRAMBNO VARNOSTNAKONCEPCIJA

Koncepcija temelji na popolnoma samostojni slovenski drzavi. Z ostalimi deli nekdanje drzave ni vee nobene povezave. Obrambni koncept se popolnoma zakljuci na nivoju R Siovenije, ki tudi ni vkljucena v vojasko zvezo. Kolikor proizvodnja ni ekonomicna, kupuje opremo in orozje na svetovnem trgu. Sama strategija in doktrina boja ne glede na varianto bi temeljila na:

strogo obrambnem namenu partizanskem - gverilskem bojevanju na lahki oborozitvi, raketnem PA in PT orozju, helikopterjih ...

Ob meji se form ira demilitarizirani pas (sirine okoli 20 km). Iz sredisca mest se vojska umakne na obrobje. Iz sredstev od prodaje kasarn bi se naredile nove kasarne na obrobju mest (ce bi bilo potrebnoj. ki bi se lahko po potrebi spremenile v studentske domove.

Iskanje odgovorov Zakljucek Ce bi bila osnovna zamisel sprejeta, bi jo morala sirsa skupina strokovnjakov

temeljito razdelati. Ne glede na to, katero varianto izberemo, menim, da bo potrebno prej sprejeti novo slovensko ustavo ali pa k ze obstojeci amandma z zeleno varianto. Za realizacijo bo potrebnih najmanj 12 mesecev (toliko traja sluzenje vojaskega roka). Ako bi se to izvedlo v krajsem casu, bi si vsi glavni nosilci projekta ter funk-cionarji zasluzili najvisja vojaska odlikovanja.

Do tedaj pa naj R Siovenija prispeva samo toliko denarja v zvezno blagajno, kolikor stane njen vojak, ki sluzi vojaski rok. K temu pa naj doda se tista sredstva, ki se iz Beograda vracajo v slovensko gospodarstvo.

Do resitve vseh teh problemov je potrebno s predsedstvom SFRJ in ZSLO skleniti dogovor 0:

moratoriju nad vsemi premiki vojaskih enot (premik iz ene republike v drugo s kompletno opremo in orozjem) sluzenju drzavljanov Siovenije na obmocju 5. Vojaskega obmocja.

Osebno menim, da je potrebno formirati slovensko vojsko, ce ne zaradi dru-gega, zaradi zgodovinskega pomena za narod. Stem se bi tudi odnos do vojascine izboljsal. 0 tem, kaksna bo ta vojska (moc, oborozitev, oprema), bo nedvomno od-locala slovenska skupscina. 0 obstoju oz. ukinitvi pa naj podobno kot v Svici od-locajo volivci na referendumu .

v L;ubl;ani, 9.5. 1990 KONCEPT SESTAVIL: ANDREJ LOV51N

Andrej Lovsin, diplomant Vojaske Akademije KoV, rezervni porocnik, samostojni inspektor milice, rojen 11.10.1960 v Ribnici, leta 1979 koncal Vojasko gimnazijo v Ljubljani, leta 1983 Vojasko akademijo kopenske vojske v Beogradu,

.doleja..1285zaposlen v JLA od leta 1985 do sedaj zaposlen v RSNZ, trenutno opravlja dolznost predavatelja strokovnih predmetov v Kadetski soli za milicnike.

Se sveti predsednik izvrsnega sveta R Slovenije Lojze Petede se je tistega majskega nedeljskega popoldneva 1990, ko sva se srecala, posteno zamislil, ko je prebral moj tekst, 0 katerem sva v nadaljevanju sprosceno pogovarjala. Najbri mu je bila zamisel

I vsec, zavedal se je velikih problemov na tem zelo obcudjivem podrocju. Podrocju, kot se je tudi kasneje pokazalo, na katerem se bodo lomila kopja. VpraSal me je, ce bi bil pripravljen prevzeti mesto republiskega sekretarja za obrambo. Seveda clovek mojega kova, po osnovni izobrazbi oficir, v takem trenutku in ob takSni priloznosti, ponudbe ne more zavrniti. Ob najinem drugem sreeanju ini je dejal, da bo ta resor najverjetneje prevzel politikJanez Jansa, ter da naj vzpostavim stik z njim. Janezu Jansi bom najver-jetneje dodeljen kot pomocnik sekretarja za eno od podroCij. Ravno tako mi je narocil, da naj se Cimprej dobim in pogovorim z Igorjem Bavcarjem. V naslednjih dneh so se dogodki odvijali zelo hirro. Najprej sem prisel v stik z Igorjem Bavearjem; srecala sva se pri njem doma v Mostah. Beseda je tekla 0 slovenski milici in njeni pripravljenosti, stati za odioCirvami novega izvrsnega sveta, ki je bil tik pred izvolirvijo in razmerah ter gle-discih takratnih federalnih oblasti. Govorili smo tudi 0 JLA in 0 njenem pogledu na razvoj dogodkov v Sloveniji. Z Janezom Janso pa sem se srecal, ko je Ze nastopil funkcijo repu-bliskega sekretarja na ZupanCicevi ul. 3. Obiskal sem ga kot eden prvih, saj je komaj prevzel resor od Janka Kusarja. Na razgovor sem se odpravil v letni milicniski uniformi naravnost iz razreda, tako da sva zacela najprej temo 0 pouku obrambe in zaSCite, saj ju je tudi on Ze predaval. Od teorije pa je hitro preSel na prakso in mi ponudil mesto po-mocnika republiskega sekretarja za podrocje varnosti. Z mojimi stiki in konceptom je bil ze seznanjen.

- ----~---.-----------~-------.----

Ohranil bi status pooblaScene uradne osebe in bil se naprej na spisku v Republi-skem sekretariatu za notranje zadeve. Stem smo tudi pravnoformalno resili podrocje zakonitosti mojega dela. Kot pripadnik SDV sem imel vsa pooblastila v skladu s takratno zakonodajo. Ze najino prvo srecanje je bilo zelo operativno, a Casovno omejeno, saj je ravno nekjev tern Casirsepotekala akcija ZSLO in JLA zaplembe orozja slovenski TO. Z Zupanciceve sem se odpravil na Stefanovo 2, k republiskemu sekretarju za notranje zadeve. Pred pisarno sem srecal skoraj celotno garnituro nekdanjega kabineta bivsega sekretarja Tomaza Erda, ki mi je morala dati prednost pri republiskem sekretarju za notranje zadeve Igorju Bavcarju. Z njihovih obrazov sem razbral, da jim ni prevec jasno, kaj bo z njimi, se manj pa, kaj pocne inspektor iz Kadetske sole pri republiskem sekretarju za NZ. Ta me je zelo prijazno sprejel.

Z republiskim sekretarjem zaljudsko obrambo Janezom Janso sta bila Ze ~b nastopu funkcije zelo dober in neverjetno miselno uigran par. Nosila sta rudi enake kariraste suknjice, ki so bili takrat moderni, in hodila na kosila v Sestico. Bavear je vedel za JanSevo zamisel 0 moji vlogi, ki jo je takoj dopolnil tako, da me je logisticno povezal z enim od vodij SDV; Milanom Kogojem in njegovo ekipo. Ceprav smo imeli ze na zacetku poti dolocene medsebojne zadrike, je sodelovanje vsaj na nekaterih podrocjih potekalo korektno. Ta ekipa mi je dala nekaj napotkov in me oborozila s cohom 38 spec. ter napravami za snemanje pogovorov in mi zagotovila menjavanje osebnih avto-mobilov. V tem obdobju in najbri tudi se malo kasneje me SDV ni obravnavala resno in morda je bilo tako tudi bolje, vsaj zame. Na novo delavno mesto, ki ga pa pravzaprav nisem dobro poznal, sem prisel21.junija. Sprejel me je republiski sekretar, ki mi je .ele

....

Iskanje odgovorov

-na tem sestanku predstavil moje nove delovne naloge. Slo je za prevzem dela in nalog vodje sektorja 09.

PRILOGA: - odlocba 0 imenovanju za pomocnika republiskega sekretarja za Ijudsko

obrambo " odlocba 0 razporedilvi V nacelslvo Uprave sluzbe drzavne varnosti

SKUPSCINA REPueUKE SLOVeNIJE

IZVRSNI SVET

Na podlagi 15. in 19. elena zakona 0 delavcih v d.1"Zavnih orqanih (U~adni list Repub,like Slovenije t st. 15/90) in na predloq republiskeqa sekretarja ~a Ijudsko obrambo je Izvrsni svet SkUpscine Repuhlike Slovenije na 6. seji dne 21. junij a 1990

Andrej LOVSIN. samostojni inspektor milice v Republiskem sekretariatu za notranje zadeve, je z 21. junijern 1990 imenovan za pomocnika republi.skega sekretarja Za Ijlldsko obrambo.

stevi1ka, 111-02/90-27/6-8 Ljublj.ana. cine 21. junija 1990

(i SOCIAU&TINA REPU8l.IK.\ Sl.0VEN1JA REPlJBL~ SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE

61001 LJUBWAN .... klDRIEVA 2 TtIGfon (0111) 325361, polltll predaI iI. 840, &12

... ,." 0433-11-C-17814/90 Dalllm: 19/7-1990

Na podlagi 6. elena Zakona 0 delavcih v drzavnih organih (Ur. list RS, st. 15/90) izdajam

o D L 0 C B 0

LOV~IN Andreja, raj. 11/10-1960, pomocnika republiskega sekretarja za Ij udsko obramho,

z 12/7-1990 razporedim na dela v nacelstvo Uprave sluzbe drzavne varnasti.

Mesecna akontacija osebnega dohodka mu je dolocena na podlagi odlocbe Izvrsnega sveta Skupscine Republike Slovenije.

OBVESCENI:

~OVSIN Andrej 2. Odsek za rac.-tu 3. Evidenca-tu

!I.~~'-'V.~ Igor Bavcar

PUBLISKI SEKRETAR

Iskanje odgovorov ORGANIZACIJA IN DELO VARNOSTNE SLUZBE V RSLO IN

TO - VARNOSTNIH ORGANOV RSLO

PRILOGA:

ORGANIZACIJA RSLO L. 1990 .............. '.

REPUBUSKI SEKRETAR .... '.' ..

oinClka 01 , ..... .. '.

NAMESTNIK REP. SEKRETARJA oz"aka 02

SVETOVALEC ZA SPLOSNE ZADEVE oz"aka 03

I SEKTOR ZA VOJASKE ZADEVE - oznoko 04 l-I SEKTOR ZA OBRAMBNE PRIPRAVE IN OPERATIVNE ZADEVE - oznoko 05 l-I SEKTOR ZA OBRAMBNO USPOSABUANJE - oznoko 06 l-I SEKTOR ZA CIVllNO ZASCITO - oznoko 07 l-I SEKTOR ZA FINANCE IN PIANIRANJE - oznoko 08 I-ISEKTORZAVARN.QSRNEZADEVE - oznoka 09 l-I SEKTOR ZA ORGANIZACUO IN INFORMATIKO - oznoko 10 l-I SEKTOR ZA UPRAVNE ZVEZE - oznoko 11 I-

.

.....

O.p. V zaeetku I. 1991 je prislo do delne reorganizacije RSLO in spremembe oznak. Sektor za varnostne zadeve je dobil oznako 14.

NALOGE SEKTORJA - 09

- Protiobveseevalna zaSeita RSLO, tako oseb in objektov ter vseh organov v njegovi vertikalni strukturi (Obcinskih upravni organi za LO),

- varnostno preverjanje prosilcev za zaposlitev kot tudi (po potrebi) preverjanje ze zaposlenih v strukturah za LO,

- preverjanje nabornikov za elitne enote JLA (vojaSka policija, diverzanti, padalci, gardisti, vezisti, itd.).

Delo v sektorju opravljajo aktivni oficirji in podoficirji Varnostne sluzbe JLA, napoteni na delo iz Varnostne sluzbe JLA 14. K. Pri svojem delu sodelujejo s centralo Varnostne sluzbe JLA na nivoju korpusa in s SDY. Vodja sektorja, po rangu pomocnik republiskega sekretarja, je za naloge, vezane na RSLO, odgovoren republiskemu sekretarju za ljudsko obrambo, za strokovne operativne zadeve pa nacelniku Varnostne sluzbe JLA - a, 14. K.

Republiski sekretar za ljudsko obrambo Janez Jansa mi je opisal situacijo v tern sektorju ter njegovo specificnost. Po koncu njegove razlage sem se sele zavedel, kam sem padel. Odgovor na moje vpraSanje (ce misli, da born jaz vse to zmogel), mi je nakazal z nasmeskom -in odgovorom;-da-bom-to-nalogozagotovo sposobenrealizirati.

V tern casu je sektor 9 vodil podpolkovnik Varnostne sluzbe JLA Ivan Bizjak, za pomocnike pa je imel nekaj podoficirjev Varnostne sluzbe JLA.Ysi navedeni so bili zacasno napoteni iz JLA na delo v RSLO, stem da so bili za svoje delo po hierarhiji odgovorni republiskemusekretarjuza ljudsko obrambo, po strokovnih operativnih zadevah pa vezani na Varnostno sluzbo JLA. Skupaj sva krenila iz sekretarjeve pisarne v tretjem nadstropju ZupanCiceve do najvisjih pisarn na nivoju podstresja v petem nadstropju. Sekretar je stopal hitro in z dolgimi koraki in v trenutku sva se znasla v prostorih sektorja 09. Predstavil me je podpolkovniku Ivanu Bizjaku ter mu dejal, naj mi preda vodenje sektorja in prostore. Podpolkovnik Ivan Bizjak ni mogel verjeti, da si je novi republiski sekretar, ki je bil ze prej trn v oceh JLA, dovolil ga zamenjati in mu pripeljati mene pred oCi ter zahtevati, da se to izpelje takoj. Tisti dan in se nekaj naslednjih dni sva bila v pisarni kar oba - jaz in podpolkovnik Ivan Bizjak. Tello bi rekel, da sva sodelovala. Gledala sva se kot pes in macka. Prislo je do ostrega protesta JLA pri predsedniku IzvrSnega sveta in do zahteve, da se moja postavitev ter razresitev podpolkovnika Bizjaka prekliCeta. V tern casu se je zelo zaostrilo vpraSanje naborniskih evidenc. Del teh evidenc, ki so bile v prostorih sektorja 09, (slo je za varnostne ob-delave za dolocene vojasko evidencne specialnosti), so uspeli odnesti, dostop do novih podatkov iz nabornih evidenc pa sem jim zelel onemogoCiti. Obvestil sem republiskega sekretarja Janeza Janso, da s predajo funkcije in dokumentov ne bo nic ravno tako me ostali podoficirji Varnostne sluzbe niso priznali za nadrejenega. Skupaj sva prisla do odloCitve, da jim enostavno prepovemo vstop v ptostore RSLO. Se istega dne-sem na-pisal seznam in ga dostavil vratarski sluzbi, ki je navodilo striktno izvajala. Sam objekt

Iskanje odgovorov

RSLO in vstop vanj pa je pricela operativno varovati tudi milica. Kolegi iz SDV, ki so poznali razmere in s katerimi je podpolkovnik Bizjak se nekaj easa ohranjal stik, so bili preseneeeni in zaeudeni nad tern, kaj se gremo v RSLO. V tistem casu je bilo taksno ravnanje edino mozno, pomenilp pa je zaeetek spopada na protiobveScevalnem in obvescevalnem podroeju med RSLO ter njegovo nastajajoeo varnostno sluzbo in Varnostno sluzbo JLA. Zame je to dogajanje pomenilo zacetek dela v izrednih razmerah in zavedal sem se, da nikoli ne bo vee tako, kot je bilo.

Oficir Varnostne sluzbe JLA podpolkovnik Ivan Bizjak, Slovenec, doma iz Pri-morske, si je takrat, trdno prepriean v pravilnost svoje odlocitve, sam izbral pot, po kateri je hodil se nekaj let. Bil je zvest svojemu preprieanju in tudi med slovensko vojno ni prestopil v vrste TO. Po njegovem odhodu smo ga poskusali (kolikor je bilo Ie mozno), operativno spremljati preko naSih pozicij v JLA, informacij s terena in z VIS. S taksnim operativnim protiobveseevalnim delom smo zeleli prepreCiti odtok informacij oz. odkriti njegove eventualne informatorje v RSLO. Predpostavljali smo, da je, izhajajoe iz prakse dela Varnostne sluzbe JLA, podpolkovnik Ivan Bizjak v RSLO naredil mrclo virov oz. sodelavcev (taksno terminologijo je namree uporabljala Var-nostna sluzba JLA, uporabljajo pa jo tudi druge varnostno-obveseevalne sluzbe, zato smo jo prevzeli tudi v Sektorju za varnostne zadeve RSLO), ki mu je poleg uradnega pristopa do podatkov 0 ljudeh in dogodkih dostavljala informacije. Tega problema smo se v RSLO lotili preventivno tako, da smo na odgovorna mesta in poloZaje postavili ljudi, ki smo jim zaupali. Stike z Bizjakom so najverjetneje zaradi njegovih trdih stalise prekinili tudi kolegi iz SDV oz. VIS. To sklepam po tern, ker za reSevanje njegovih statusnih zadev VIS ni nikoli intetvenirala. Po umiku JLA je Bizjak veekrat potoval v Beograd. PoskilSal je vzpostaviti stik z zaposlenimi na RSLO, posebej z nclnejsim spolom, saj je bil zaradi poklanjanja bonbonier pri nekaterih dobro zapisan, vendar pa so se zaposleni zavedali resnosti dogodkov.

S postavitvijo novih ljudi, z doloeenimi kadrovskimi prerazporeditvami, vzpo-stavitvijo kadrovskega preverjanja, ki ga je zacela izvajati Varnostna sluzba RSLO, in informiranjem zaposlenih po stopnjah 0 varnostni situaciji, smo poskusali prepreCiti odtekanje zaupnih podatkov iz RSLO. V nas prid pa je bil velik dvig nacionalne zavesti v zaeetku devetdesetih let. Vse to je pripomoglo k onemogoeanju delovanja sodelavcev Varnostne sluzbe JLA v sistemu RSLO.

Zal pa se je usoda eez nekaj let zelo kruto poigrala z neeakom podpolkovnika JLA Ivana Bizjaka, ki je kot vojak slovenske vojske opravljal straiarsko sluzbo. Pri obhodu je stopil korak ali dva s strazarske steze in naletel na potezno odskoeno mino, ki jo je pred odhodom iz Slovenije tam nastavila JLA. Vojak je za posledicami eksplozije umrl na kraju dogodka. Preiskava je pokazala, da je slo za nesreeen splet okolisCin, nasa sluzba pa je takrat zaznala, da je Ivan Bizjak siril tudi drugacne interpretacije tega nesreenega dogodka.

Nacelnik varnosrne slul.be 14. K, polkovnik Emin Malkoc, je bil besen in kar ni mogel verjeti, da se je kaj takega sploh lahko zgodilo in da prakticno nima vec izpostave v RSLO. Po nakljucju sva se srecala v zacetku septembra 1990 na ribniskem sejmu, kjer se je sprehajal z oficirjem Varnostne slul.be JLA, kapetanom Sefkecom Suljevicem. Polkovnik Emin Malkoc, s katerim sva se oseb'no poznala, saj je del Casa slul.boval v Ribnici in Postojni, nazadnje pa v Ljubljani, od koder je spremljal moj odhod iz JLA leta 1985. Ob tern sreeanju v blil.ini ribniskega DomaJLAmi je prvic zagrozil, da me bo skrajsal za glavo. Bil je co majhen mol. po rasci, a visok po cinu, saj je bil polkovnik v Varnostni slul.bi JLA, redek ein, po narodnosci musliman, skoraj vedoo v civilni oble-ki in z majhno torbico, vkateri je imel skrito snemalno napravo. Veljal je za velikega Jugoslovana, komunista, odlicnega operativca in nacelnika Varnostne slul.be 14. K. Med tistimi stojnicami s suho robo bi dovek se najmanj pricakoval pray njega, pred katerim je veliko oficirjev trepetalo. Rekel sem mu, da ne jaz in ne on nimava moei, da bi zaustavila nekatere dogodke. Grol.njo, izreceno iz njegovih USIC, pa sem preslisal. Od takrat se nisva videla in ne slisala nikoli vec, Ie posredno mi je se enkrat prenesel grol.njo eden njegovih oficirjev.

Pozneje so mi njegovi najol.ji sodelavci povedali, kako se je jezil name, me prekli-njal in razlagal, da je vedno mislil, da bo njegov nasprotnik kakSen nemski polkovnik,

.... rre~panekdanjidemobilizirani-pnro':nik-A:rrdrertovsin.~- .. -~~~ .. ~~ .. ~-.. ~ ....

Tako sem ostal sam v pisarni na vrhu Zupanciceve ulice 3. Ostal mi je sarno lep razgled na Tivoli in malo manj lep pogled na poveljsrvo RSTO, sarno streljaj prot na Prclihovi ulici, ki je bilo takrat se trdoo v rokah generalpodpolkovnika Ivana Hocevarja. Zaceiose jezelotoplopoletje ififia vrhllstavbe jebilo pray posteno vroce, easa za dopust pa malo. Republiski sekretar Janez Jansa je v takratni sekretariat vnesel veliko delovno vnemo, in jo prenaSal cudi na podrejene. Kolesje drfavnoupravnega aparata, se je zacelo zaradi novih nalog premikati hitreje. Imeli smo redne kolegije, posvete,.z vsemi svojimi pomocniki pa je delal tudi individualno. Pri enem od takih srecanj mi je narocil, naj izdelam zamisel 0 tihem preoblikovanju sekcorja 09 v vojaSko varnostno-obvescevalno slul.bo.

Iskanje odgovorov PRILOGA: - Formiranje vojaske obvescevalne in protiobvescevalne sluzbe - (zamisel) Datum: Ljubljana, 2.7.1990

ZADEVA: FORMIRANJE VOJASKE OBVESCEVALNE IN PROTIOBVESCEVALNE SLUZBE - (ZAMISEL)

SHEMA VARNOSTNEGA SISTEMA RS

NADZO R'

I . .SVEtZA NACIONAlNOVARNoST l 1 SVET ZA VARSTVO USTAVNE UREDITVE PRI PREDSEDSTVU RS

I VARNOSTNI ODBOR 2 KOMI SUA ZA NADZOR NAD DElOM OS IN KOS

I OS IN KOS RS i RS PRI SKUPSCINI RS ... KOORDINACUA

I ------,

I I

OS IN KOS OS IN KOS CIVllNI SEKTOR VOJASKI SEKTOR

RSNZ RSlO SE RAZVUE IZ SDV SE RAZVUE V 09

SVET ZA NACIONALNO VARNOST

SESTAVA: predsednik IS (predsednik sveta)

podpreds~dnik IS (podpredsednik sveta) sekretarji za: - notranje zadeve

Ijudsko obrambo zunanje zadeve pravosodje in upravo finance

direktor OS in KOS RSNZ (v vlogi svetovalca, brez pravic odlocanja) nacelnik vojaske OS in KOS RSLO

OP. : Varnostni odbor in njegovi posamezni ciani se na seje vkljucujejo po potrebi.

NALOGE: predstavlja vrhovni organ, odgovoren za varnost in obrambo drzave,

u ".--,-" H.m' ______ n_ ._nna'osnovr6ovesfil sprelema oalC5CiWe 0 delovanjut

mefoaah--j'n---jzvaja-nju varnostno-obrambne politike.

I VARNOSTNI ODBOR .. . ............. - ..... -.. '-~ __ ........ __ ................................. ---_---1 SESTAVA:

direktor OS in KOS RSNZ (predsednik odbora) nacelnik vojaske OS in KOS RSLO nacelnik policije RSNZ nacelnik kriminalisticne policije nacelnik financne policije (SDK) direktor kriminoloskega instituta nacelnik RSTO

NALOGE: koordinacija med vsemi sluzbami Varnostnega sistema R Siovenije usklajevanje stalise na osnovi situacijskih obvestil izdelava varnostne ocene R Siovenije porocanje Svetu za nacionalno varnost

.

~;.

r ...........

;'."

I ..

.

Iskanje odgovor, ov ; .. '.

'.'; .';. . ........

;!nS.V~i~~~c)~IN;I)$ ... ;; ; ... ; .. /. I SEKTORzA;vARNOSTNE ZADM 09 .;;.

'. ...... ....;..";- .. :; .. .. ' .. J.' . ; ............... ; : ';

lERITORIAlNA OBRAMBA V ARMADI RS SE FORMIRAJO: 110S - teritorialno izvidnisko obvescevalna sluiba - OS IN KOS V ENOTAH

- ENOTE VOJASKE POLICUE - IZVIDNISKE ENOTE

.. ' ' ..... ..

VOJASKA OS IN KOS . (vrazvoju) SEKTORZA

VARNOSTNEZADEVE 09 '. .

ANALITICNI ODDElEK 09/1

OBVESCEVAlNI ODDElEK 09/2 ........

KONIRAOBVESCEVAlNI ODDElEK 09/3

lEHNICNI ODDElEK 09/4

sektor 09 predstavlja vrhovno vojasko obvescevalno telo vojaske OS, KOS in varnostne sluzbe (VP), oborozenih sil (SA in TO), v 09 se stekajo podatki iz SA, TO, OUO za LO, podatke dobiva sekretar, vlada, predsedstvo in Svet za varstvo ustavne ureditve sektor 09 ima koordinativno, strokov'no in nadzorno vlogo.

ANALITICNI ODDELEK 09/1

OPIS DEL: obdelava dostavljenih podatkov, pomembnih za varnost drzave v obvesce-valnem, protiobvescevalnem, varnostnem ali obrambnem smislu, izdelava varnostne ocene, pregled po drzavah, planiranje, obvescevalne raziskave.

SESTAVA:

1/6DJA:i: REFERENTI: 2. 3. 4. 5.

OBVESCEVALNI ODDELEK 09/2

OPIS DEL: - zbiranje podatkov 0 tUjih armadah 1. vojaski potencial 2. vojaska doktrina in strategija 3. organizacijska struktura armad 4. lokacija enot in premiki enot 5. podatki 0 poveljniskem kadru 6. podatki 0 usposabljanju, vojaskem solstvu 7. bojna pripravljenost 8. oborozitev in oprema 9. vojaske industrijske kapacitete

10. topografskost 11. in ostali interesantni podatki s podrocja industrije in znanosti

SESTAVA:

VODJA: l.

REFERENTI: 2. 3. 4.

OBVESCEVALNI CENTRI IN PODCENTRI

Iskanje odgovorov

v prespektivi se razvijajo v vecjih krajih: Maribor, Koper, Novo mesto, Kranj, Celje in Murska Sobota profesionalni in neprofesionalni kader

Ob formiranju SA se form ira oddelek za obvescevalno-izvidniske naloge, ki deluje v sklopu enot na podrocju usposabljanja izvidniskih enol.

KONTRAOBVESCEVALNI ODDELEK 09/3

OPIS DEL: Skrbi za zascito v smislu odtekanja podatkov iz enot in ustanov (RSLO, OUOLO ..... ). Nadzoruje usluzbence, oficirje, vojake .... Opravlja preverke. Nadzoruje tujce, DKP, vojaske predstavnike ....

SESTAVA:

VODJA: l.

REFERENTI:

3. 4. 5.

TEHNICNI ODDELEK 09/4

OPIS DEL: - Skrbi za nabavo in preizkus tehnicne opreme - tehnicne

09/4 a 09/4 b

SESTAYA:

YODJA: 1.

izbol j save... ' - Zagotavlja tehnicno podporo.

- Skrbi za izdelavo sifre oz. aparatov. - Dela na podrocju desifriranja.

REFERENTI: 2. 3. 4.

ZACASNO LAHKO PREYZAMETA YLOGO SEKTOR lOin 11.

Datum: 27.8.1990

ZADEVA: AKCIJA "NABOR - VARNOSTNI UKREPI" - PREDLOG

Y mesecu septembru 1990 se bo R Siovenija znasla pod velikimi pritiski zveznih oblasti. Predpostavljam, da bodo ti pritiski predvsem medijske narave, kljub temu pa vseeno teoreticno obstaja moznost posega zveznih oblasti, ceprav je ta moznost trenutno procentualno izredno majhna. Dobrsnemu delu Jugoslavije je ze jasno, da se s silo nastalih problemov ne da resevati. Postavlja se vprasanje, ali se tega dejstva zaveda tudi "vojaski vrh" in ali ne precenjuje svojih sposobnosti. Y tem skrajnem primeru se lahko zgodi, da Zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo oz. Generalstab JLA z vednostjo ali brez vednosti zveznega Predsedstva poskusa na tak ali drugacen nacin uporabiti argument moci. Zato yam dajem v razmislek dye predpostavki in osnutek ukrepov, ki izhajajo iz predpostavk.

Iskanje odgovorov

Varianta A):

Takticna predpostavka "September I.":

Zvezni organi - Zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo izbere taktiko psiholoskega pritiska:

izjave v medijih, podkrepljene z zvezno zakonodajo izrabljanje moznega vojaskega konflikta na Srednjem vzhodu izrabljanje zaostrenih politicnih razmer v Kninski krajini in na Kosovu posiljanje inspekcij Zveznega sekretariata za Ijudsko obrambo v Republiski sekretariat za Ijudsko obrambo, v obcine in delovne organizacije (ugoto-vitve 0 slabem stanju; zahteve po zamenjavi vodilnih Ijudi...) vojaske vaje, vpoklici rezervistov, preleti avionov iskanje sibkih tock pri vodilnih delavcih v RSLO ("razmisljanje polk. Malkoca") onemogocanje vodilnih funkcionarjev (obrekovanje po casopisnih, predvsem v armadnem tisku, groznje z zacetkom pregona za kaznivo dejanje, neizvajanje zakona 0 vojaski obveznosti; v skrajnem primeru fizicno onemogocanje - prometne nesrece ipd.)

Ukrep I :

1. Republiski sekretariat za Ijudsko obrambo Na vhod se od 3. septembra 1990 pa do preklica v delovnem casu razpo-redi pooblascena uradna oseba Republiskega sekretariata za notranje za-deve v civilu, ki ima naslednje naloge: pri identifikaciji oseb sodeluje z vratarjem, zaustavlja vse sumljive osebe, jih odvraca oz. se 0 njihovem vstopu posvetuje s pomocnikom Lovsinom, posebej je pozoren na prtljago, ob prihodu aktivnih vojaskih oseb se 0 njihovem vstopu posvetuje s pomo-cnikom Lovsinom. .

2. Republiski sekretar PriJ>reYCl!'lJ_rlgclelo in z del a sekretar izkljucno uporablja sluzbeno vozilo s soferjem, voznik sekretarja opravi krajse urjenje (plan urjenja in izvedbo pripravita Lovsin in Predanic (RSNZ-SDY) vozilo sekretarja Renault 21 se preko noci hrani v garazi RSNZ na Trdinovi ulici. Nad objektom, v katerem prebiva sekretar, izvaja operativni nadzor PM Grosuplje - pod nevi po potrebi, ponoCi pa najmanj dvakrat. Za ostale delavce se varnostni ukrepi izvajajo po potrebi.

Varianta b):

Takticna predpostavka "September 11.":

Zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo p'oskusa na vsak nacin izvajati zvezno zakonodajo in izpeljati nabor. S posegom vojaskih varnostnih organov se odloci za zamenjavo kljucnih Ijudi v Republiskem sekretariatu za Ijudsko obrambo, saj meni, da s~ tukaj nosilci ideje v lastni republiki sluzenja vojaskega roka (razmisljanje polk. Malkoca). Vojaski varnostni organi dobijo nalogo zavzeti RSLO, zapreti vodilne funkcionarje in izpeljati nabor. Dogodki se tako zapletejo, da zvezno Predsedstvo proglasi izredne razmere, ki po jih SkupsCina R Siovenije ne potrdi.

Ukrep I:

1. Na osnovi te predpostavke se izdela naert ukrepov za celotno Republiko Siovenijo.

Poseben poudarek je na nadzoru enot vojaske policije, diverzantov in tankistov. Razdela se tudi nacrt onemogoeenja in blokiranja teh enot. .

2. Republiski sekretariat za Ijudsko obrambo iiVede[Osevslukrepi ;krTznajajoizvarianle(o);sferiiao saY RSLO-j u namesti v pripravljenost oddelek zaseitne enote milice RSNZ, pripravi se zapora Zupancieeve uliee.

1. Republiski sekretar \'oil1jas~oferjem v terenskem vozilu z obveznim spremstvom milieniske patrole, stalno varovanje objekta, v katerem stanuje, za ostale delavce se izvajajo varnostni ukrepi po potrebi.

Med Republiskim sekretariatom za Ijudsko obrambo in Republiskim sekretari-atom za notranje zadeve se vzpostavi koordinacija, ki omenjene ukrepe preuci ter preide na izvajanje nalog.

Nedvomno pa je bila ena glavnih nalog Sektorja za varnostne zadeve zbrati cim vee podatkov 0 ]LA. Da sem se sploh lahko lotil takSne naloge, sem lahko na nek nacin hvale:ten ]LA, saj me je izSolala. Moja solska pot me je iz Vojaske gimnazije v Ljubljani vodila na VojaSko akademijo kopenske vojske v Beogradu, pehorno smer sem specializiral v Sarajevu. Po diplomi 1983 sem zavrnil sluzbovanje v Nisu, od tam so me nameravali poslati v Pristinski korpus. Vztrajal sem za sluzbovanje v Sioveniji, ces da so nam tako obljubili Ze pred odhodom na VojaSko akademijo. No, Cisto tako Ze ni bilo, pa vendar so ugodili mojemu vztrajanju. Nastopil sem slutbo kot poveljnik alpsko-izvidniskega voda v Bohinjski Beli. Samostojni alpsko-izvidniski vod je bil za

I 1

mladega podporocnika najbrt res idealno delovno mesto, poveljnik voda je bil v rangu poveljnika cete. V sestavi voda, ki je lahko deloval popolnoma avtonomno, sem imel tri oddelke vojakov s slovenskimi desetarji - poveljniki oddelkov. Vsak oddelek je imel za prevoz terensko vozilo. Koncal sem se dodatno usposabljanje izvidnistva in alpi-nizma, kar mi je bilo takrat v posebno veselje. Z vodom sem sodeloval v raznih de-monstraeijskih prikazih na steni v Bohinjski Beli in ostalih vajah. Kot poveljnik voda sem bil podrejen poveljniku planinskega bataljona majorju Miodragu Vukasovicu,

poz~eje ~a n::ajor}u Tomi~lavu. ?r~vonji. ': tistih l'asih j~ bil p.laninski batalI()n podrejen plamnski bngadl v KranJu, ki J1 Je povelJeval polkovmk Spiro Nikovic. Ze po ptvem letu sluzbovanja me je cedalje bolj privlacilo delo v takratni slovenski milici. Z vodjem Centra za usposabljanje PEM in VEM ]asnica, nacelnikom Andrejem Sturmom, sem navezal prijateljski stik. Veliko mi je pomagal, da sem sploh lahko na relativno miren naCin odsel iz ]LA. Po letu dni nasprotovanj me je]LA leta 1985 demobilizirala. lz ]LA sem odsel degradiran in z najvisjimi moznimi partijskimi opomini. Ze naslednji dan me je na RSNZ sprejel eden od vodilnih, nacelnik Tomaz Cas. Zacel sem se usposabljati za pooblasceno uradno osebo na Soli za milicnike na Kotnikovi. Pozneje pa sem spoznaval delo milicnika v razlicnih vlogah na Postaji milice Siska pri koman-dirju Emeriku Peterki. Delo Inspektorata miliee pa pri nacelniku Pavletu Celiku in njegovih inspektorjih. Po koncu tega usposabljanja sem nastopil delo predavatelja strokovnih predmetov v Kadetski soli za milil'nike, z nazivom inspektor ptvega razreda. Takratno skupino inspektorjev je vodil samostojni inspektor Brane Zlobko, soli pa je naceloval ravnatelj, visji inspektor prvega razreda, Andrej Anzic. Po njegovem odhodu z mesta ravnatelja pa je postal moj predstojnik, novi ravnatelj kadetske sole, visji in-spektor Bojan Potocnik. Z obema svojima predpostavljenima sem navezal dobre odno-se, ravno tako s takratnim direktorjem IC ONZ Nikom Sebartom.

Vsa dotakratna ptofesionalna pot me je pripeljala do veliko poznanstev, moj prestop v milieo pa mi je v marsicem rmiril obzorje. Proti koneu predavateljske kariere sem se poleg vojaSkih predmetov lotil tudi predavanja predmeta Varnostni sistem. Tukaj sem poskusal povezati na novo pridobljena polieijska znanja s svojimi predhodnimi vojaSkimi. Prebral oz. videl pa sem najbrt ravno pray knjig in filmov, da je vse to za-dostovalo za vzpostavitev samostojnega slovenskega obrambnega varnostno-obve-sCevalnega sistema. Zato sem se naloge lotil samozavestno, z veliko mero delovne vneme in optimizma. Poleg vsega tega pa sem verjel v zmago, ceprav je se nikjer ni bilo. Vse

______J()semposklls_aLpgnasatina sodelavee pa tudi na tiste z nasprotne strani, ki so zaceli z nami sodelovati. Naredil sem seznam vseh oficirjev in podofieirjev, ki sem jih poznal.

Zate~ se~ za vsakega po dolocenih kriterijih izdelal oeeno moznosti za sodelovanje z naml. Pn tern sem zasledoval eilj pokritosti vseh poveljstev in pomembnih enot, s posebnim poudarkom na nasprotni Varnostni sluzbi. ]LA.

Pri svojem delu, ceprav je slo zares in za dye strani, nisem bil sovraino razpolozen do nikogar. Tudi ne do tistih, ki so zaradi kakrsnega koli razloga odklonili sodelovanje. Na spopad, ki je tekel na varnostno-obveSCevalnem podrocju od mojega prihoda naprej,

sem gledal popolnoma profesionalno. Zavedal sem se, da custva ne smejo prevladati in da bo siroko zastavljeno delo slej ko prej prineslo rezultate. Edina metoda dela, ki smo jo te od vsega zacetka uporabljali, je bila metoda operativnega razgovora, ki smo ga vcasih, vendar ne vedno, posneli na miniaturno snemalno napravo. To metodo smo nadgrajevali z zbiranjem dokumentov. Svoje sodelavce smo v dolocenih oblikah se-znanjali s slovensko politicno realnostjo in usmerjali njihovo zbiranje podatkov. Sreeanja smo pazljivo pripravljali vec dni zapored, s ciljem, da se dogovorimo za pravi cas in kraj srecanja, ob upostevanju relativno visoke stopnje varnosti, anonimnosti in po potrebi motnosti umika.

Na osnovi zbranih informacij, ki smo jih takoj po srecanjih dokumentirali v pisni obliki, smo zaceli z izdelavo poroCi!' Ceprav smo obcasno uporabljali snemalno tehniko, predvsem iz varnostnih razlogov, ta oblika dela ni prerasla v prakso. Vedno je obstajala bojazen, da nas bodo pri vohunstvu (pravno gledano bi lahko slo za rusenje ustavnega reda SFRJ) dobili oz. prestregli pri vraeanju v baw. Ce bi se to zgodilo, bi nas Varnostna slutba JLA pri prici aretirala in najverjetneje odpeljala v Zagreb, ce ne celo v Beograd, od.koder bi se tetko vrnili. Bolj kot zase in svoje sodelavce, sem se bal za nase sodelavce iz vrst JLA. Bili smo odgovorni tako za njih kot za njihove drutine. Z vsemi pooblastili, ki sem jih imel, sem jim jamcil, da bo, ce se kaj zgodi, posledice prevzela nastajajocasloverrska-drtava:-Ravrro-takoie-obstajalo-pravilo,da-si-na-samem srecanju ni nihce nicesar zapisoval. Se najvecja bojazen je obojestransko obstajala pri. , predaji posarneznih zaupnih dokumentov 0 JLA. Pray pri dokumentih strogozaupne'-narave je obstajala najvecja nevarnost, da se odkrije naS sodelavec v vrstah JLA. Ko se je zgodba koncala, sem se posteno oddahni!. Lahko se mi je oCitalo, da bi veliko stvari lahko naredil oz. izpeljal bolje ali pa jih sploh ne bi izpeljal, toda nobeden mi ni mogel oCitati, da je kdo zaradi mojih oz. naSih napak izgubil glavo.

Vse pisne aktivnosti so se opravljale v prostorih Sektorja za varnostne zadeve v petem nadstropju ZupanCiceve 3. Prostori so bili zavarovani z alarmom, vsa doku-mentacija pa je bila v manjsi telezni blagajni, ki smo jo po uporabi shranjevali v vecjo blagajno v moji pisarni. Pred prostori pa smo ob vseh zaostritvah imeli stratarja iz sestava zaSCitne brigade TO. V blagajni je bil tudi seznarn pokritosti enot s sodelavci. Porocila so se na zacetku izdelovala v dveh primerkih, za arhiv in za republiskega sekretarja za Ijudsko obrambo. Pozneje, med letom 1991, pa se je odrocje upora-bnikov razSiriio na Predsedstvo, SkupsCino, Izvrsni svet, RSNZ in RSTO.

Za sodelavce v vrstah JLA smo te od vsega zacetka uvedli kodna imena, vendar pa teh imen v porocilih nismo navajali. Pri delu smo posamezne pridobljene podatke po potrebi veckrat preverili oz. verjetnostno ocenili. Istovetnost podatkov smo iz raz-licnih nivojev, od koder je podatek izhajal, primerjali z drugimi podatki, vse s ciljem, da bi dobili objektivno sliko 0 posarneznih nacrtih, dogodkih ali pojavih. Pri poroeanju smo sledili objektivnosti, na osnovi podatkov pa smo poskusali tudi s predvidevanjem verjetnosti opredeliti potek bodoCih dogodkov. Pomembne pridobljene dokumente

Iskanje odgovorov pa smo predstavili v avtentieni obliki. Vse tako pridobljene informacije, porocila, analize in avtenticni dokumenti so pomagali slovenskemu politicnemu vodstvu, ki je vodilo proces osarnosvojitve, da je imelo pred sabo realno sliko 0 dogodkih, stanju in namerah JLA oz. zveznih oblasti. Vsa ta dokumentacija je danes ohranjena v arhivih naslednic Sektorja za varnostne zadeve in predstavlja eno od dejavnosti v okviru formiranja novo nastajajoce slovenske drtave.

RSTO je v poletnih mesecih 1990 postajal za razliko od ostalih stabov in enot TO vse manj slovenski. K sreCi to ni veljalo pray za vse zaposlene. Poveljnik RSTO generalpolkovnik Ivan Hocevar in nacelnik staba generalmajor Drago Otbolt sta slepo sledila navodilom iz GS JLA, ZSLO in Predsedstva SFRJ. S slovenskimi oblastmi sta pretrgala skoraj vse stike. Ob zahtevani predaji orotja TO v hrambo JLA sta pokazala svojo pravo sliko nepopustljivosti in popolne poslusnosti. S takim ravnanjem sta za-pecatila svojo usodo.

Varnostna slutba JLA je bili organizirana tudi v takratnem RSTO. Sio je za Var-nostno slutbo, ki je bila organizirana v stabih in enotah TO. Rezervni oficirji, ki so bili v rednem delovnem razmerju v stabih, so bili za stabno varnostne naloge vezani na poveljnike stabov in enot, za strokovne protiobvescevalne naloge pa na predposta-vljenega po svoji liniji vodenja in poveljevanja v strukturi Varnostne slutbe JLA, se pravi, na nacelnika za to podrocje v RSTO. V RSTO je vatnostno slutbo vodil pol-kovnik Bosko Mutic, aktivni oficir in pripadnik Varnostne slutbe JLA. V PSTO pa so

'Ii bili zaposleni rezervni oficirji. Osnovna dejavnost je temeljila na protiobvescevalnem in varnostnem delu v poveljstvih, enotah in zavodih TO, v stabih enot in enotah pa so bili v okviru formacije vkljueeni rezervni oficirji in podoficirji. Vrh slutbe je bil po vertikali vezan na centralo Varnostne slutbe JLA pri poveljstvu 9.ARMADE, po reorganizaciji pa na Varnostno slutbo JLA - 14. K. Ravno tako je veljala horizontalna vezanost na poveljnika RSTO glede vseh stabno varnostnih nalogah. Za pripadnike Varnostne slutbe se je v praksi uporabljal naziv varnostni organi. V RSTO je po po-dobnem naCinu delovala tudi obvescevalna slutba - obveScevalni organi-, ki je bila v segmentu, organiziranem v TIOS -Teritorialno izvidnisko-obveScevalna slutba- veliko vecji segment, vendar usmerjen za delovanje v neposrednih vojnih razmerah in vojni. Se pravi, v primeru mobilizacije TO R Siovenije. Redna dejavnost te slutbe pa je bila v RSTO vkljucena v stabno dele in ne v operativno dejavnost.

V oktobru 1990 je predsedstvo R Siovenije izdalo Odlok 0 prenosu dolocenih zadev vodenja v Teritorialni obrambi RSLO na republiskega sektetarja za Ijudsko obrambo ter Odlok 0 razresitvi poveljnika TO R Siovenije generalpodpolkovnika Ivana Hocevarja in nacelnika RSTO generalmajorja Draga Otbolta. Ta dva odloka sta zelo pospesila nadaljnji tok dogodkov. Pri izdeiavi delovnega osnutka predlogov je bil vkljucen tudi Sektor za varnostne zadeve RSLO. .

PRILOGA: Delovni osnulek obeh ocIlokov

Delovni osnutek: 26.9.1990

Na podlagi tretjega odstavka 2. elena ustavnega zakona za izvedbo amand majev XCVI in XCVII k Ustavi R Siovenije in 25. clena Poslovnika 0 delu predsed. nika R Siovenije (Ur. list SRSLO, st. 12/80) je Predsedstvo R Siovenije 1990 sprejelo

ODLOK o prenosu doloeenih zadev voclenja v Teritorialni obrambi R Siovenije na

republiskega sekretarja za Ijudsko obrambo

1. elen Na republiskega sekretarja za Ijudsko obrambo se prenesejo naslednje zadeve

vodenja v Teritorialni obrambi R Siovenije: 1. doloea vojno in mirnodobno formacijo stalnega sestava; 2. skrbi za uresnieevanje obrambno razvojnega naerta Teritorialne obrambe

R Siovenije,-dolocaletnenaerte-opremijanja-in-usposabljanjeterusmerja njihovo uresnieevanje;

3. organizira in usklajuje izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe za potrebe teritorialne obrambe;

4. skrbi za popolnitev teritorialne obrambe ter vodi kadrovske zadeve teritorialneobrambe razen imenovanja poveljnikov teritorialne obrambe pokrajin in zdruzenih taktienih enot, ki jih imenuje Predsedstvo R Siovenije na predlog poveljnika Teritorialne obrambe R Siovenije;

5. usmerja organizacijo in izvajanje usposabljanja pripadnikov, enot in stabov teritorialne obrambe;

6. organizira in ureja opravljanje varnostnih zadev v teritorialni obrambi preko varnostnega organa Republiskega sekretariata za Ijudsko obrambo;

7. organizira in skrbi za spremljanje in ocenjevanje bojne pripravljenosti teri torialne obrambe preko Republiskega inspektorata za Ijudsko obrambo.

Zadeve iz prejsnjega odstavka Republiski sekretariat za Ijudsko obrambo ure-snieuje v skladu z globalnim nacrtom razvoja, organizacije, oborozevanja in opre-mljanja Teritorialne obrambe R Siovenije.

Za uresnicevanje zadev iz prvega odstavka tega elena republiski sekretar za Ijudsko obrambo sprejema navodila ter druge akte in ukrepe ter nadzoruje njihovo uresnieevanje.

Iskanje odgovorov 1. elen Republiski sekretar za Ijudsko obrambo je za uresnicitev zadev vodenja v Te-

ritorialni obrambi R Siovenije, doloeenih stem odlokom, neposredno odgovoren predsedniku R Siovenije.

2. elen Ta odlok zaene veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem listu R Siovenije.

Stevilka: Datum:

Delovni osnutek: 26.9.1990

Milan Kuean PREDSEDNIK R SLOVENUE

Na podlagi prvega odstavka 301. elena Ustave R Siovenije in prvega odstavka 2. elena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandamjev XCVI in XCVII k Ustavi R Siovenije na podrocju Ijudske obrambe ter 25. elena poslovnika 0 delu Predsedstva R Siovenije (Ur. List SRSLO, st. 12/80) je Predsedstvo R Siovenije 1990 sprejelo

ODLOK

1. clen Razresita se poveljnik Teritorialne obrambe R Siovenije, generalpodpolkovnik

Ivan Hocevar in nacelnik Republiskega staba za teritorialno obrambo, general major Drago Ozbolt.

2. clen Za vrsilca dolznosti nacelnika Republiskega staba za teritorialno obrambo se

imenuje Varianta: Za poveljnika Teritorialne obrambe R Siovenije se imenuje

3. clen -V;~jj~~d;;ji;;;;sti naeelnika Republiskega Slaba za teritorialno obrambo iz prejsnjega clena do imenovanja poveljnika Teritorialne obrambe R Siovenije temeljne zadeve vodenja in poveljevanja v Teritorialni obrambi R Siovenije uresnieuje po usmeritvah in odloCitvah zadev vodenja v Teritorialni obrambi R Siovenije na republiskega sekretarja za Ijudsko obrambo.

Varianta: Poveljnik Teritorialne obrambe R Siovenije uresnieuje temeljne zadeve vodenja in poveljevanja v Teritorialni obrambi R Siovenije po usmeritvah in odloCitvah

Predsedstva R Siovenije ter v skladu z odlokom 0 prenosu dolocenih zadev vodenja v Teritorialni obrambi R Siovenije na republiskega sekretarja za Ijudsko obrambo.

4. clen Ta odlok zaene veljati z dnem sprejema in'se objavi v Uradnem listu R Siovenije.

Stevilka: Datum:

Milan Kucan PREDSEDNIK R SLOVENUE

Pri operativnem delu sektorja sem si zastavil za cilj pridobiti osnovne vojaSke po-datke 0 nasprotniku:

organizacijska struktura razpored enot in njihova vojaSka moe v Ototju in tehniki

- operativni nacrti, dokumenti in informai::ije - bojna morala - vse vrste informacij 0 delu Varnostne slutbe JLA.

......... VSektorju=varnosme.zadeve-sme-peleg-te-emenjenega-dokumentiranjauvedli tudi delovno karto s prikazom strateSke razporeditve organizacijske strukture, poveljstev in ~not JLA. Posamezni podatki so se med seboj dopolnjevali ter s postopnim zbiranjem dajali odgovore na zastavljena vprasanja oz. zastavljene cilje.

Iskanje odgovorov PRILOGA: Pregled vojaskih past PREGLED VOJASKIH POST, POVEUSTVA YO. VPO. KORPUSOV

IN POVEUSTVA OBRAMBE MESTA

01 . Poveljstvo 1. YO .................................................. 2082 Beograd 02. Poveljstvo 3. YO .................................................. 3755 Skopje 03. Poveljstvo 5. YO .................................................. 5027 Zagreb 04. Poveljstvo YPO .................................................... 5437 Split 05. Poveljstvo YL in PLO ............................................. 8115 Zemun 06. Poveljstvo 2. korpusa ............................................ 2939 Titograd 07. Poveljstvo 4. korpusa ............................................ 8240 Sarajevo 08. Poveljstvo 5. korpusa ............................................ 4022 Banja Luka 09. Poveljstvo 9. korpusa ............................................ 7280 Knin 10. Poveljstvo 12. korpusa .......................................... 5003 Novi Sad 11. Poveljstvo 13. korpusa .......................................... 9422 Rijeka 12. Poveljstvo 14. korpusa .......................................... 3553 Ljubljana 13. Poveljstvo 17. korpusa .......................................... 441 0 Tuzla 14. Poveljstvo 21. korpusa .......................................... 1410 Nis 15. Poveljs\vo 24. korpusa .......................................... 521 0 Kragujevac 16. Poveljstvo 31 . korpusa .......................................... 8638 Maribor 17. Poveljstvo 32. korpusa .......................................... 5044 Yaratdin 18. Poveljstvo 37. korpusa .......................................... 2739 Titovo Utice 19. Poveljstvo 41 . korpusa .......................................... 9019 Bitolj 20. Poveljstvo 42. korpusa .......................................... 7858 Kumanovo 21. Poveljstvo 52. korpusa .......................................... 7357 Pristina 22. Poveljstvo obrambe mesta Beograda ...................... 5055 Beograd 23. Poveljstvo 1. korpusa YL in PLO ............................. 9513 Beograd 24. Poveljstvo 3. korpusa YL in PLO ............................. 7833 Nis 25. Poveljstvo 5. korpusa YL in PLO ............................. 5551 Zagreb 26. Poveljstvo flote ..................................................... 2173 Split

PRE G LE D ENOl IN USlANOV JLA NA OBMOCJU SLOVENIJA

NA DAN 31.12.1990 stratnica Medvodje straznica ~ubelj stratnica Zirovnica stratnica Javorniski Rovt strainica Golica stratnica Belca stratnica Korensko sedlo straznica Ratece

l. Poveljstvo korpusa . Ljubljana Metelkova stratnica Slatina nastanitvena ceta izvidniska ceta 1l. 62. obmejni bataljon Tolmin ceta ABKO Roska poveljstvo vod za elektronsko Postojna Zgornja zaledni vod izvidovanje intervencijski vod oddelek za prikazovanje Ljubljana Metelkova oddelek za zveze situacije v zracnem prostoru 1. obmejna ceta (po stratnicah) vojasko sodisce 2. obmejna ceta (po stratnicah) vojasko totilstvo 3. obmejna (ucna) ceta Tolmin vojaskiorkester stratnica Britof protiobvescevalna skupina Metelkova stratnica Kambresko

strainica Vogrinki 2. 2B9. bataljon voj. policije Ljubljana Sentvid stratnica livske Ravne

3. 14. bataljon za zveze Ljubljana Topniska stratnica Livek stratnica Staro Selo

4. 14. dopolnilni bataljon Skofja Loka stratnica Breginj stratnica Uceja 5. 14. sanitetni bataljon Ljubljana Roska stratnica Log pod Mangartom

6. 14. avtotransportni bataljon Ljubljana Polje 12. 63. abmejni bataljon Nova Gorica Ajsevica poveljstvo

7. 314. topovski PO divizion Postojna Kazarje zaledni vod 8. 168. posadkovna baterija Bohinjska Bela

intervencijski vod oddelek za zveze

9. 45. pontonirska ceta Ljubljana Vitmarje 1 . obmejna ceta stratnicah) 2. obmejna ceta stratnicah) 10. 61. obmejni bataljon Radovljica .--~~--- ceta Vipava

poveljstvo stratnica Vrhovlje zaledni vod stratnica Neblo intervencijski vod stratnica Medana oddelek za zveze stratnica Vipolte 1. obmejna ceta (po stratnicah) stratnica Hum 2. obmejna ceta (po stratnicah) straznica Sabotin 3. obmejna (ucna) ceta Boh. Bela stratnica Solkan stratnica Jezersko strainica Rotna Dolina

Iskanje odgovorov

straznica Vrtojba - inzenirski botaljon AjdovsCina Pale straznica Miren - zaledni bataljon Postojna Zgornja straznica Stanta 15. 253. motorizirana brigada AjdovSCina "5. Kosovel"

13. 64. obmejni bataljon Sezana poveljstvo brigade Ajdovscina "S. Kosovel" poveljstvo namestitveni vod zeleni vod ceta za zveze intervencijski vod vod ABKO oddelek za zveze izvidniSka ceta 1. obmejna ceta (po straznicah) ceta VP 2. obmejna ceta (po straznicah)

Lokvica 2 mot. bataljona Vipava severna I juzna

3. obmejna (ucna) ceta Vipava 1 tank. bataljon Vipava Mlake - garaza straznica Nova vas meso PO divizion AjdovSCina liS. Kosovel" straznica KlariCi hb divizion 105 mm Vipava severna straznica Garjansko 11 divizion PLO Ajdovscina liS. Kosovel" straznica Blok Gorjansko inzenirski bataljon Vipava severna straznica Veliki Dol zaledni bataljon Vipava severna straznica

. straznica 16. 345. planinska brigada Kranj Kranj straznica lipica namestitveni vod Kranj Kranj straznica Vrhpolje izvidniska ceta straznica Krvavi Potok ceta za zveze straznica Beka ceta VP straznica Kastelec vod ABKO , -sfrtii'nrcci Osp hb divizion 105 mm straznica Plavje meso PO divizion strainica Bozici zaledni bataljon straznica Skofije inz. bataljon (-1) strainica Hrvatini 1 . pI. bataljon Tolmin Tolmin

l./inz.b 228. motorizirana birigada Postojna 14. 1 veteri n. vod

poveljstvo Postojna Zgornja 2. pI. bataljon Boh. Bela Boh. Bela namestitveni vod 3. pI. bataljon Skofja Loka Sk. Loka ceta za zveze 4. pI. bataljon Kranj Kranj vod ABKO 5. pI. bataljon Kranj Kranj izvidniska ceta ceta VP 17. 14. motorizirana brig ada Ljubljana Sentvid 1. mot. bataljon Vipava Severna poveljstvo 2. mot. bataljon Postojna Zgornja namestitveni vod 3. mot. bataljon Postojna Zgornja ceta za zveze 2. tank. bataljona Pivka Hrastje izvidniska ceta hb divizion 105 mm Postojna Zgornja vod ABKO PO divizion Pivka Hrastje 4 motarizirani bataljoni 11 divizion PLO Pivka Hrastje meso PO divizion

hb divizion - poveljniska baterija lahko top. divizion PLO - 2 hb diviziona 155 mm inzenirski bataljon - 1 top. diviziona 155 mm zaledni bataljon - zaledna baterija

18. 30. partizanska divizija Vrhnika I. Cankar 28. 14. mesani PO polk Postojna V.Otok - poveljstvo Vrhnika I. Cankar - poveljstvo - namestitveni vod - poveljniska baterija

vod za zveze 2 mesana PO diviziona so n itetn i vod motorizirana ceta izvidniski vod - inzenirska ceta avtomobilski vod - zaledna baterija minometni divizion 120 mm 29. 635. lahki top. polk PLO tovorna ceta Ljubljana Sentvid poveljstvo

19. 20. partizanska brig ada Vrhnika I. Cankar poveljniska baterija poveljnistvo Vrhnika I. Cankar 2 1 t bateriji 20/3 mm namestitveni vod 4 1 t baterije 30/2 mm .vodza_zveze .... 1 uena raketna bat. S-2M izvidniski vod zaledna baterija pionirski vod 30. 14. inzenirkski polk Skofja Loka Sk. Loka lIr vod PLO 3 partizanski bataljoni - poveljstvo ceta minometov 120 mm

- namestitveni vod

bc:iterijc:illVlR128-mm vod za ZVeze - zaledna ceta

izvidniski vod 2 pionirska bataljona

20. 13. partizanska brigada Rakek Rakek 2 cestno - mostovna bataljona ceta za utrjevanje

2l. 19. partizanska brig ada Ajdovseina S. Kosovel ceta za maskiranje

22. 15. partizanska divizija Novo mesto Brsljin - za led no ceta

(sestava enot kot pri 30. partd) 31. Poligon Pivka Pivka Hrastje 23. 5. partizanska brigada Ljubljana Rosko

strelisce Bae - strelisce Crngrob

24. 25. partizanska brigada Ribnica - strelisce Bloska Polica

25. 14. partizanska brigada Novo mesto Brsljin 32. Domovi JLA in garnizijske knjiznice Ljubljana 26. 1. partizanska brigada Boh. Bela - Postojna

(samostojna) - Pivka Ribnica

27. 14. mesani topniski polk Ribnica Ribnica AjdovsCina poveljstvo . Vipava

- namestitveni vod Tolmin

Iskanje odgovorov

Kranj Vrhnika Velike Bloke

33. Vojaski medicinski center Ljubljana Sentvid 1 . 13. motorizirana brigada lIirska Bistrica poveljstvo 34. Vojaske ekonomije namestitveni vod

Bile - Prestranek Postojna ceta za zveze Ribnica Ribnica izvidniska ceta Rajhenav - Briga Ribnica ceta voj. policije Podnanos Vipava 1 mot. bataljon Borovnica Vrhnika 2 tank. bataljona Crngrob Kranj mes. PO divizion

inzenirski bataljon 35. Skladisca - zaledni bataljon

Podnanos Vipava Fuzine Ajdovscina 2. Dom JLA in garnizijska knjiznica lIirska Bistrica erni Vrh nad Idrijo Ajdovscina 3. Skladisce Vrbovo lIirska Bistrica

.M.Qci

Iskanje odgovorov

7. 183. sprednja PO tap. baterija Siovenska Bistrica 15. 6. motorizirana brig ada Celje

8. 186. sprednja PO top. baterija C~lje poveljstvo namestitvena ceta 9. 270. pontonirski bataljon Novo mesto ceta za zveze izvidniska ceta 10. 76. pontonirska ceta Novo mesto ceta voj. policije

vod ABKO 11. 417. mes. PO top. polk Ptuj 4 pehotni bataljoni

poveljstvo havbicni divizion 105 mm namestitvena ceta mes. PO top. divizion poveljnisko instrumentalna bateri[a lahki top. divizion PLO 2 mes. PO top. diviziona inzenirski bataljon 1 t baterija PLO 20/3 mm zaledni bataljon motorizirana ceta inzenirska ceta 16. 195. motorizirana brigada Maribor zaledna ceta poveljstvo

12. 31. lahki topniski polk PLO Ptuj namestitvena ceta ceta za zveze namestitveni izvidniska ceta

poveljniska baterija ceta voj. policije vod ABKO 2 1 t bateriji 20/3 mm 3 motorizirani bataljon 4 sit bateriji30/2 mm

zaledna ceta tankovski bataljon havbicni divizion 105 mm 13. 31. mesani topniski polk Maribor mes. PO top. divizion

poveljstvo lahki top. divizion PLO namestitveni vod inzenirski bataljon poveljnisko instrumentalna baterija zaledni bataljon 1 havbicni divizon 155 mm

17. 145. motorizirana brigada Novo mesto 1 havbicni divizion 122 mm 1 divizion VMR 128 mm "Plamen" poveljstvo inzenirska ceta namestitvena ceta zaledna ceta ceta za zveze

izvidniska ceta 14. 522. inzenirski polk Celje ceta

poveljstvo namestitveni vod 4 motorizirani bataljoni izvidniski vod havbicni divizion 105 mm vod za zveze mes. PO top. divizion 2 pionirska bataljona lahki top. divizion PLO 1 cestovno-mostovni bataljon inzenirski bataljon ceta za utrjevanje zaledni bataljon ceta za maskiranje zaledna ceta 18. 11. Samostojna part. brigada Siovenska Bistrica

Iskanje odgovorov

poveljstvo strazniea Siadki Vrh namestitveni vod strazniea Cersak vod za zveze straznica Sentilj izvidniski vod strazniea Spicnik pionirski vod straznica Gaj lIr vod PlO straznica Veliki Boc 3 partizanski bataljoni straznica Duh ceta minometov 120 mm straznica Brezovnik baterija LMR 128 mm straznica Kapunar baterija gorskih topov 76 mm B-1 strazniea Br"zni Vrh zaledna ceta strazniea Kapla

19. 65. obmejni bataljon Murska Sobota 2l. 67. obmejni bataljon Dravograd poveljstvo - poveljstvo zaledni vod zaledni vod

intervencijski vod intervencijski vod oddelek za zveze oddelek za zveze

1 . obmejna ceta 1. obmejna ceta (po straznieah) 2.

2. obmejna ceta (po straznicah) Ptuj 3. obmejna (ucna) ceta Celje Petanjci strazniea Matkov Kot

strazniea Korovci straznica Sveti Duh

strazniea Fiksinci straznica Koprivna

strazniea Sotina straznica Terca

straznica Kuzma strazniea Reht

straznica Trdkova strainica Holmee

straznica Cepinci straznica Sonjak

strazniea Hodos strazniea Strojnac

strazniea Prosenjakovci strazniea libelice

strazniea Kobilje straznica Vic

strazniea Zitkovci straznica Kosenjak

straznica lendavske Goriee straznica Bistriski jarek

straznica Pinee 22. Poligoni in strelisca:

20. 66. obmejni bataljon Maribor strelisce in vadbisce Apace

- poveljstvo - strelisce Radvanje Maribor

zaledni vod -s-trelisce PE'-~ovnik Celje

interveneijski vod - strelisce Br}ljin Novo mesto

oddelek za zveze - vadbisce Cresnjevee Siov. Bistriea

1. obmejna ceta (po straznieah) 23. Skladisca: 2. obmejna ceta (po straznieah) lozniea Siov. Bistriea 3. obmejna (ucna) ceta Maribor Berek Murska Sobota straznica Gornja Radgona Zaloska Goriea Celje strazniea Zgornje Konjisce Bukovzlak Celje

. odgovorov

Smarjeta Celje 3. 528. zeledna baza Ljubljana Pecovnik Gelje - poveljstvo Kidricevo Ptuj - namestitveni vod Nova vas Ptuj vod za zveze Precna Novo mesto lahki raketno topniski vod PLO

veterinarski vod 24. Votske ekonomije: sanitetna ceta

rmosnjice Novo mesto preventivna ceta Griblje Crnomelj ceta za oskrbo z vodo

25. Domovi JLA in garnizijske knjiznice: transportna ceta intendantski bataljon

Maribor bataljon remontne pod pore Celje I. skladisce streliva in MES Ptuj II. skladisce goriva Novo mesto III. skladisce osnovnih sredstev in

26. Stacionarni centri za zveze rezervnih delov

Maribor skladisce streliva in MES Poganci Novo mesto skladisce streliva Vrazji kamen Crnomelj skladisce streliva in MES Grosuplje Grosuplje

Celje skladisce goriva Puscava Mokronog Rimske Toplice skladisce goriva Ortnek Ribnica

Novo mesto skladisce osnovnih sredstev in Novo mesto

Dravograd rezervnih delov "Trudbenik"

Murska-Soboh skladisce osnovnih sredstev in Ljubljana rezervnih delov Vizmarje intendantsko skladiSce Otavec Crnomelj intendantsko skladisce Kodeljevo Ljubljana sanitetno skladisce Poganci Novo mesto

l. 202. meso top. brigada Siov. Bistirica sanitetno skladisce Skofljica Ljubljana poveljstvo vojaska pekarna Kodeljevo Ljubljana povelj. Izvidniska baterija renomtna delavnica "Parmova ll Ljubljana top. izvid. divizion remontna delavnica "V. Otok" Postojna 3 top. divizioni 130 mm 4. 699. zaledna baza Celje 1 divizion AVMR 128 mm "Ogenj" 1 1 t divizion 20/3 mm poveljstvo i nzen i rska ceta namestitvenivod

zaledni bataljon vod za zveze lahki raketno topniski vod PLO 2. PolkABKO Crnomelj veterinarski vod

poveljstvo vod ABKO Mesani bat. ABKO . N. mesto l. bataljon za dekontaminacijo sanitetni vod

N. mesto gradbeni oddelek 2. bataljon za dekontaminacijo sanitetna ceta

N. mesto ceta za oskrbo z vodo

Iskanje odgovorov

transportna eeta intendantski bataljon bataljon remontne pod pore I. skladisee streliva in MES 1. VOJASKA USTANOVA II. skladiSee goriva III. skladisee osnovnih sredstev

NCrvena zvezda" Ljubljana in rezervnih delov

hotel "Svoboda" Bled

intendantsko skladisee hotel "Par Ljubljana

sanitetno skladisee hotel "Triglav" Ljubljana restavracija (vsak Dom JLA)

4. 502. ueni center Novo mesto kanlina (vsaka vojasnica)

5. Sanitetni odred Ljubljana 2. Vojaski medicinski rekreacijski Rimske Toplice center Ceta za elektronsko izvidovanje 6. Ljubljana

poveljstvo 3. Remontni zavod Bregana Brezice - prislusni center Nemci Trnovo 4. - prislusni center Pohorje Uprava vojaskega okrozja

Ljubljana - vojaski odsek AjdovsCina

7. VojaskaDolliiCa - vojaski odsek Postojna oddelek Moste - vojaski odsek Kranj

- oddelek Mladika - vojaski odsek Ljubljana - Zavod za preventivno medicino 5. Uprava vojaskega okrozja Maribor

8. VojaskQustanol(Qza poslgyc:mje Ljubljana - vojaski odsek Maribor Novo mesto s stanovanjskim skladom JLA - vojaski odsek S - oddelek dislociran iz Zagreba - vojaski odsek D--

- vojaski odsek Celje 9. Vojasko gradbeni oddelek Ljubljana

- dislociran iz Zagreba 6. Vojaska garnizija Ljubljana

10 Smuearski center Pokljuka 7. Vojaska kontrola nam proizvodnje

11. Rekreacijski center Bovec - voj. kontrola "Iskra" Kranj

voj. kontrola "KIK" Kamnik

12. PoCitniski dom Debeli rtie Ankaran voj. kontrola "TAM" Maribor voj. kontrola--

11. Objekti stacionarnih zvez 8. Ija pri ZG radiorelejno vozlisce Krim Ljubljana

Ljubljana

radiorelejno vozlisce Sv. Jera Novo mesto radiorelejno vozlisce Boe Maribor ENOTE VQJNE MORNARICE konona radiorelejna postaja Ljubljana koncna radiorelejna postaja Maribor 1. Goniometrijska postaja Suha Kranj konona radiorelejna postaja Postojna

PREGLED ENOT IN USTANOV JLA POD NEPOSREDNIM POVEUSTVOM VOJASKIH

OBMOCIJ IN ZVEZNEGA SEKRETARIATA ZA UUDSKO OBRAMBO

yoj. gost. ust. 2 2 3 2 10

INFRASTRUKTURA JLA V SLOVENIJI PRED SPOPADOM (STANJE 31.12. 1990).

letols1vo in zrocno obrombo

195 167,2 59 249.400

DELNI PREGLED OBOROZITVE JLA LETA 1991

lanserji

PREGLED ORGANIZACIJE IN VODENJA V ARNOSTNE SLUZBEJLA

V ZSLO je Uprava varnosti, ki koordinira in vodi delo kompletne varnostne sluzbe in na zveznem nivoju sodeluje z ostalimi upravami ZSLO in GS JLA, posebej z obvescevalno upravo v njegovi sestavi. Ravno tako sodeIuje in koordinira deIo z Zvezno sluzbo drtavne varnosti in z ZSNZ. Uprava se je delila na tri oddelke, in sicer varnostni, protiobvesCevaini in tehnicni oddelek. Upravi varnosti je v zacetku devet-desetih let naceloval generalmajor Marko NegovanoviC.

Na nivoju poveljstev vojaskih obmocjih je oddelek varnosti in protiobvescevalni oddelek. Poveljstvo 5. VojaSkega obmocja v Zagrebu je imelo v svoji sestavi oba od-delka. Podobna organizacija je bila tudi v korpusih: 14. korpusu - Ljubljanskem, 31. korpusu - Mariborskem in 13. korpusu - Reskem.

Po ukinitvi 9. Armade so na obmocju Slovenije nastali trije korpusi. Vecji in pomembnejsi 14. Ks poveIjstvom v Ljubljani in 31. Ks poveIjstvom v Maribotu ter 13. korpus s poveljstvom na Reki (sarno garnizija v Ilirski Bistrici). Zaradi vecjega ozemlja, ki ga je pokrival 14. K, pomembnosti in moei enot, nekaterih specificnosti, ki so jih predstavljala "Ljubljanska vrata" in zaradi