B I R BOJAN ERHARTI^ H I K S N E I N KRAJINSKI PARK I K I ... · s m r e k a r, e r h a r t i ^, [m i d h r i b a r: k r a j i n s k i p a r k t i v o l i, r o @ n i k i n [i [e n

SMR

EKA

R, E

RH

AR

TI^

, [M

ID H

RIB

AR

: KR

AJI

NSK

I PA

RK

TIV

OLI

, RO

@N

IK IN

[I[

ENSK

I HR

IB

GEORITEM 16 GEORITEM 16

ALE[ SMREKARBOJAN ERHARTI^

MATEJA [MID HRIBAR

KRAJINSKI PARKTIVOLI, RO@NIK IN

[I[ENSKI HRIB

16

7192452169879

ISBN 978-961-254-291-7

15,0

0€

http://zalozba.zrc-sazu.si

Georitem 16 NSL_Georitem 15 NSL.qxd 12.7.2011 11:03 Page 1

1

2

GEORITEM 16

KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB

Ale{ SmrekarBojan Erharti~

Mateja [mid Hribar

4

GEORITEM 16

KRAJINSKI PARK TIVOLI,RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB

Ale{ SmrekarBojan Erharti~

Mateja [mid Hribar

LJUBLJANA 2011

Knji`na zbirka Georitem, ISSN 1855-1963, UDK 91

GEORITEM 16KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIBAle{ Smrekar, Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar© 2011, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU

Ured ni ka: Dra go Klad nik, Dra go Per koRecenzenta: Valentina Bre~ko Grubar, Milan Oroèn Adami~Avtor poglavja: Andrej Verli~ (Urbani gozdovi)Kartografka:Manca VolkFotografi: Bojan Erharti~, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ekPre va ja lec:Matja` DrobneOb li ko va lec: Dra go Per ko

Iz da ja telj: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUZa izda ja te lja: Dra go Per ko

Za lo` nik: Zalo` ba ZRCZa zalo` ni ka: Oto Lut harGlav ni ured nik: Voji slav Likar

Ra ~u nal ni{ ki pre lom: SYNCOMP d. o. o.

Publikacija je zasnovana na podlagi raziskovalne naloge Ocena obremenjenosti in zmogljivosti gozdnega delaKrajinskega parka Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, ki jo je financirala Mestna ob~ina Ljubljana.

Izid publikacije je podprla Mestna ob~ina Ljubljana.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

911(497.451.1-751)(0.034.2) 712.2(497.451.1-751)(0.034.2)

SMREKAR, Aleš, 1967- Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib [Elektronski vir] / Aleš Smrekar, Bojan Erhartič, Mateja Šmid Hribar ; [kartografka Manca Volk ; fotografi Bojan Erhartič, Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek ; prevajalec Matjaž Drobne]. - El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, 2013. - (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 16)

ISBN 978-961-254-576-5 (pdf) 1. Erhartič, Bojan 2. Šmid Hribar, Mateja 269549568

6

GEORITEM 16

GEORITEM 16KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIBAle{ Smre kar, Bojan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar

AVTORAle{ Smre karales.smre kar�zrc-sazu.sihttp://giam.zrc-sazu.si/smre kar

Ro dil se je leta 1967 v Ljub lja ni. Leta 1995 je na Oddel ku za geo gra fi jo Filo zof -ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni diplo mi ral iz geo gra fi je in etno lo gi je, leta 2000je na istem oddel ku zago var jal magi str sko delo z na slo vom Vars tvo kra{ ke ga okoljana pri me ru Cerk ni{ ke ga jeze ra, leta 2005 pa je na Oddel ku za geo gra fi jo Fakul -

te te za huma ni sti~ ne {tu di je Uni ver ze na Pri mor skem v Ko pru zago var jal dok tor sko diser ta ci joz na slo vom Zavest o rabi vode kot narav ne ga vira. Od leta 1995 je zapo slen na Geo graf skem in{ti -tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti,od leta 2005 pa vodi nje gov Odde lek za vars tvo oko lja. Leta 2006 je bil izvo ljen v na ziv znans tve nisode la vec.Spr va se je ukvar jal z me to do lo gi jo ran lji vo sti oko lja in nje no upo ra bo, zad nja leta pa razi sku je

pred vsem inte gral no obre me nje va nje, vars tvo nara ve ter posku {a oza ve{ ~a ti jav no sti o okolj skih prob -le mih. Sode lu je pri {te vil nih slo ven skih in evrop skih razi sko val nih pro jek tih in nalo gah, mno ge tudivodi. Nje go va bib lio gra fi ja v do ma ~ih in tujih pub li ka ci jah obse ga ve~ kot 300 enot.

7

AVTORBo jan Erhar ti~bo jan.er har tic�zrc-sazu.sihttp://giam.zrc-sazu.si/er har tic

Ro dil se je leta 1979 v Ma ri bo ru. Po matu ri na II. gim na zi ji Mari bor je {tu di -ral geo gra fi jo na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je diplo mi ralleta 2004. Nekaj ~asa je oprav ljal poklic turi sti~ ne ga vod ni ka. Leta 2006 se je kotmla di razi sko va lec zapo slil na Geo graf skem in{ti tu tu Anto na Meli ka Znans tve -

no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Podi plom sko izo bra ̀ e va njenada lju je na inter dis ci pli nar nem {tu di ju Vars tva narav ne dedi{ ~i ne na Bio teh ni{ ki fakul te ti Uni verzev Ljub lja ni.Ra zi sko val no delu je pred vsem na podro~ ju vars tva oko lja, vars tva nara ve, zava ro va nih obmo ~ij,

geo di ver zi te te in geo mor fo lo{ ke dedi{ ~i ne.

Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar

AVTORICAMa te ja [mid Hri barma te ja.smid�zrc-sazu.sihttp://giam.zrc-sazu.si/smid-hri bar

Ro di la se je leta 1975 v Kra nju. Leta 2000 je diplo mi ra la iz socio lo gi je kul tu rein filo zo fi je na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, leta 2008 pa je na Bio -teh ni{ ki fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni zago var ja la magi str sko delo v ok vi ruinter dis ci pli nar ne ga {tu di ja Vars tvo nara ve dedi{ ~i ne. Leta 2010 je na Oddel -

ku za geo gra fi jo Fakul te te za huma ni sti~ ne {tu di je Koper Uni ver ze na Pri mor skem vpi sa la dok tor ski{tu dij varo va nja kul tur nih pokra jin. Na Geo graf skem In{ti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko -val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti je zapo sle na od leta 2009.Spr va se je ukvar ja la z upo rab ni{ kim vidi kom digi tal nih zbirk ter pro stim dosto pom do e-vsebin.

Zatem se je nje no razi sko val no delo usme ri lo v prou ~e va nje ~lo ve ko ve ga odno sa do dedi{ ~i ne in dvo -po men sko dedi{ ~i no, pri kate ri se pre ple ta ta kul tu ra in nara va (dre ve sa, obli ko va na nara va, kul tur nepokra ji ne). Razi sku je tudi mo` no sti varo va nja dedi{ ~i ne v sklo pu digi tal nih medi jev in je pobud -ni ca splet ne ga mesta Digi tal na enci klo pe di ja narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne na Slo ven skem.

IZDAJATELJGeo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUgi�zrc-sazu.sihttp://giam.zrc-sazu.si

In {ti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti inga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966). Odleta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mijezna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se in{ti tu tu pri klju ~i la In{ti tut za geo gra -

fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo ve ni je, ki je bil usta nov ljen leta 1946.Ima oddel ke za fizi~ no geo gra fi jo, social no geo gra fi jo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre ~e, varstvooko lja, geo graf ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knji` ni co ter zem lje -pi sni muzej. Na in{ti tu tu je sede` Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Repub li keSlo ve ni je.Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra jin ter pri prav lja njem

temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri {te vil nih doma ~ih in med na rod nih pro jek tih,orga ni zi ra znans tve na sre ~a nja, izo bra ̀ u je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znan -stve no revi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ne knji` ne zbir ke Geo gra fi jaSlo ve ni je, Geo ri tem, GIS v Slo ve ni ji, Regio nal ni raz voj in Narav ne nesre ~e.

8

GEORITEM 16


UDK: 91:712.2(497.451-751)COBISS: 2.01

IZVLEÊKKra jin ski park Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hribKa ko vost no bival no oko lje je izjem no pomemb na vred no ta v ìv lje nju sodob ne ga ~lo ve ka, ki se nemeri le z vi {i no bru to doma ~e ga proi zvo da, ampak je eden od kazal cev tudi koli ~i na in kako vost zele -nih povr {in, ki omo go ~a jo pri jet nej {e in ne nazad nje tudi bolj zdra vo biva nje. Sled nje ga se obi ~aj nozave mo {ele, ko je nji ho vo pomanj ka nje è kri ti~ no.Med zele ni mi povr {i na mi v Ljub lja ni ima poseb no mesto obmo~ je Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske -

ga hri ba, ki se raz te za zahod no od sre di{ ~a mesta. Leta 1984 je bilo z od lo kom raz gla {e no za kra jin skipark. V od lo ku, ki je sicer è zasta rel, je pose bej izpo stav lje no, da park sous tvar ja iden ti te to mestaLjub lja ne, kjer narav ne in kul tur ne prvi ne sestav lja jo enot no pokra jin sko podo bo. Naj {ib kej {i ~lenodlo ka je uprav lja nje s kra jin skim par kom, saj kljub vars tve ne mu reì mu ne dolo ~a ne nje go ve gauprav ljav ca ne kaj se sme po~e ti v njem in na kak {en na~in.Ob mo~ je kra jin ske ga par ka sestav lja jo par kov ni del Tivo li, osred nji gozd ni del ter zele ni pas ob

Poti (nek da nja Pot spo mi nov in tova ri{ tva) na zaho du. Vsak izmed teh delov ima pre poz nav no vred -nost, ponu ja dru ga~ ne na~i ne doìv lja nja nara ve in pre ̀ iv lja nja pro ste ga ~asa ter zago tav lja raz li~ neìv ljenj ske pro sto re rast li nam in ìva lim. Na vse tri sestav ne dele je tre ba gle da ti kot na dopol nju jo -~o se celo to, po kate ri se obmo~ je raz li ku je od dru gih par kov ozi ro ma zele nih povr {in v pri mer lji vihevrop skih mestih.V gozd nem delu je naj po go stej {a obli ka rekrea ci je hoja, na Poti pa kole sar je nje. V par ku Tivo li

sre ~a mo tako spre ha jal ce kot kole sar je, ~eprav je tam kole sar je nje pre po ve da no. Zara di veli ke ga obi -ska kra jin ske ga par ka, v njem se zvr sti tudi do 20.000 obi sko val cev dnev no, ozi ro ma po gro bi oce niokrog 1.750.000 lju di let no, pri ha ja do konf lik ta med last ni ki zem lji{~, obi sko val ci ter cilji ohra nja -nja narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne. [te vil na nas prot ja med dele` ni ki, ki zavi ra jo ure di tev raz mer v par ku,so cokla nadalj nje ga raz vo ja obmo~ ja, a na neka te rih podro~ jih je ven dar le mogo ~e zaz na ti napre -dek.Nuj no bi bilo tre ba dolo ~i ti pro fe sio nal ne ga uprav ljav ca kra jin ske ga par ka, ki bi moral ime ti ustrez -

no {iri no in zna nja tako o vars tvu nara ve in ohra nja nju kul tur ne pokra ji ne kot o nav zo~ no sti ~lo ve kav par ku. Tre nut no je obmo~ je pre cej zane mar je no in mar sik je (po nepo treb nem) pre ve~ degra di -ra no. Nuj na bi bila tudi cona ci ja par ka z us trez no raz me sti tvi jo dejav no sti. Pove zo va nje vse bin, kiso è pri sot ne v kra jin skem par ku, v mo zaik zgodb, bo pomemb nej {e kot ume{ ~a nje novih gra je -nih struk tur. Poda ni so pred lo gi za uprav lja nje in raz voj kra jin ske ga par ka, v sklo pu kate rih so naka za nemo` no sti {iri tve raz li~ nih è obsto je ~ih dejav no sti.

KLJU^NE BESEDETi vo li, Ro` nik, [i{en ski hrib, kra jin ski park, Ljub lja na, raz voj, pro stor sko na~r to va nje, vred no te nje,kul tur na dedi{ ~i na, narav ne vred no te

9



UDC: 91:712.2(497.451-751)COBISS: 2.01

ABSTRACTLands ca pe park Tivo li, Ro` nik and [i{en ski hribA qua lity living envi ron ment is an impor tant value of modern life, which is not mea su red only withGDP, as one of its key fac tors is also the amount and the qua lity of green areas, which gua ran tee a health-ier way of living and ove rall impro ve the qua lity of life. We only beco me awa re of the se »life-ne ces si ties«when their scar city is almost cri ti cal.Among all green areas in Ljub lja na, the area of Tivo li, Ro` nik and [i{en ski hrib, which extends to

the west of the city cen tre, has a spe cial pla ce. This area was in 1984 decreed a lands ca pe park. The decree,which is today con si de red as obso le te, puts a spe cial emp ha sis on the fact that this park repre sents theiden tity of the city of Ljub lja na, whe re natu ral and cul tu ral ele ments form a who le so me lands ca pe ima -ge. The wea kest part of the decree con cerns the mana ging of this lands ca pe park, seeing that, des pi tethe pro tec tion arran ge ment, the decree inc lu des no infor ma tion regar ding the mana ge ment of the lands -ca pe park, nor does it set any stan dards of beha vi our one should uphold when peru sing the park.The area of lands ca pe park com pri ses the park-part Tivo li, the cen tral forest part and the west-

ern part, inc lu ding the green stri pe along the Pot (in the past known as Path of remem bran ce andcomra des hip). Each of the se con sti tuent parts has its own renow ned value and offers vari ous waysof expe rien cing natu re and spen ding free time as well as repre sents a na tu ral habi tat for flo ra andfau na. All three con sti tuent parts should be regar ded as a sup ple men tary enti ties, with which thisarea dif fers from all other parks and green areas in com pa rab le Euro pean cities.The most fre quent form of recrea tion in the forest part of the park is wal king, whi le the most com -

mon acti vity in the Pot-part is cycling. In Tivo li Park we can find pede strians as well as cyclists, eventhough cycling is not even allo wed wit hin the park. Due to high num bers of visi tors to the lands ca -pe park, which is esti ma ted around 1.750.000 peo ple yearly, a conf lict among land-ow ners, visi torsand goals for pre ser ving natu re and cul tu re exists. Nume rous conf licts among vari ous par ties, whichpre vent the issue of park mana ge ment from being resol ved also hin der furt her deve lop ment of thearea, alt hough in some aspects the pro gress made can clearly be seen.It is neces sary to address the issue of pro fes sio nal mana ge ment of the lands ca pe park, which has

to pos sess the nee ded spec trum of know led ge of natu re con ser va tion, of pre ser ving the cul tu ral lands -ca pe and under stan ding the role of man wit hin the lands ca pe park. The park is cur rently qui te neglec tedand in many pla ces unne ces sa rily dila pi da ted. The zona tion of the park, with ade qua te arran ge mentof acti vi ties, is neces sary. Com bi ning ele ments, which are already a con sti tuent part of the lands ca -pe park, into a who le so me mosaic, will be far more impor tant than inc lu ding newly-built struc tu resinto the park. We offe red also some sug ge stions about the mana ge ment and furt her deve lop mentof the lands ca pe park.

KEY WORDSTi vo li, Ro` nik, [i{en ski hrib, lands ca pe park, Ljub lja na, deve lop ment, spa tial plan ning, eva lua tion,cul tu ral heri ta ge, natu ral values

10

GEORITEM 16

Vse bi na

1 Uvod ...................................................................................................................................................................................... 122 Meto de dela .................................................................................................................................................................... 152.1 [tet je .......................................................................................................................................................................... 162.2 Anke ti ra nje .......................................................................................................................................................... 192.3 Interv ju va nje ...................................................................................................................................................... 202.4 Kar ti ra nje .............................................................................................................................................................. 212.5 Kar to graf ski pri kaz ...................................................................................................................................... 21

3 Urba ni goz do vi .......................................................................................................................................................... 224 Zele ne povr {i ne zno traj avto cest ne ga obro ~a .............................................................................. 255 Zava ro va na obmo~ ja ter kra jin ski park Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib .............. 296 Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib v ~a su in pro sto ru .................................................................... 346.1 Obmo~ je par ka do leta 1800 .............................................................................................................. 346.2 Zamet ki par ka Tivo li .................................................................................................................................. 366.3 Od izgrad nje èlez ni ce do dru ge sve tov ne voj ne ............................................................ 436.4 Od dru ge sve tov ne voj ne do usta no vi tve kra jin ske ga par ka leta 1984 .......... 50

7 Temelj ne zna ~il no sti kra jin ske ga par ka .............................................................................................. 548 Par kov ni upo rab ni ki .............................................................................................................................................. 698.1 Last ni ki zem lji{~ .............................................................................................................................................. 698.2 Obi sko val ci par ka .......................................................................................................................................... 70

9 Kra jin ski park kot vred no ta .......................................................................................................................... 9010 Nosil na spo sob nost in cona ci ja kra jin ske ga par ka ................................................................ 10111 Pred log uprav lja nja in raz vo ja kra jin ske ga par ka .................................................................. 10412 Sklep .................................................................................................................................................................................. 12013 Sez nam virov in lite ra tu re ............................................................................................................................ 12514 Sez nam slik .................................................................................................................................................................. 13015 Sez nam pre gled nic .............................................................................................................................................. 133

11


1 Uvod

Me sta so obmo~ ja veli kih zgo sti tev pre bi vals tva in {te vil nih gos po dar skih dejav -no sti, ̀ ari{ ~a ino va tiv no sti in usmer je val ci raz vo ja {ir {e ga zaled ja, so pa tudi sre di{ ~aeko nom ske ga, social ne ga in kul tur ne ga ìv lje nja. Vse te dejav no sti, ki pre poz nav noobli ku je jo urba na obmo~ ja, so tudi glav ni dejav ni ki, ki vpli va jo na kako vost urba -ne ga bival ne ga oko lja. V ur ba nem oko lju se izra zi te je kaè neneh no pre ple ta nje,nas pro to va nje in tudi dopol nje va nje inte re sov raz no vrst nih upo rab ni kov pro sto ra.Agre siv nej {e dejav no sti, kot sta na pri mer indu stri ja in pro met, so bile pre po go stoglav no giba lo raz vo ja posa mez nih mest. Spro ̀ a jo vrsto nega tiv nih pro stor skihu~inkov, ki se kaè jo pred vsem v ~ez mer nem one sna ̀ e va nju urba ne ga oko lja, nje -go vi degra da ci ji in izgu bi pri vla~ no sti. Nega tiv ni vpli vi na pre bi val ce se odra ̀ a jo takov zdravs tve nem kot social nem pogle du. Zara di tega so nuj na obmo~ ja za spro sti tevin iska nje notra nje ga miru me{ ~a nov, kar zago tav lja jo prav zele ne povr {i ne v me -stih.Ljub lja na je v mar si ~em mesto pre se` ni kov. Je naj ve~ je slo ven sko mesto po {te -

vi lu pre bi val cev, povr {i ni, ki jo zase da, vi{i ni dohod ka na pre bi val ca… A ka ko vostbival ne ga in delov ne ga oko lja se ne meri zgolj z vi {i no bru to doma ~e ga proi zvo da,tem ve~ tudi z dru gi mi kazal ni ki, med kate ri mi sta tudi koli ~i na in kako vost zele nihpovr {in ozi ro ma veli kost zele nih povr {in na pre bi val ca mesta. Sistem zele nih povr -{in v Ljub lja ni je ena bis tve nih sesta vin mest ne ga pro sto ra, ki dela glav no mestoSlo ve ni je pre poz nav no in pri vla~ no, ustvar ja mesto po meri ~lo ve ka. Eden izmed kazal -ni kov kako vo sti ìv lje nja v ur ba nem oko lju je tudi mo` nost dosto pa pre bi val cev dozele nih povr {in. Koli ~i na, raz po re di tev in sesta va zele nih povr {in so za pre bi val ce mestaklju~ ni dejav ni ki, ki nji ho vo biva nje nare di jo pri jet nej {e in ne nazad nje tudi bolj zdra -vo. Lokal ne skup no sti zele ne povr {i ne pogo sto celo pre zre jo ali pa nji hov pomenspoz na jo {ele ob pomanj ka nju, saj je nji ho va pri mar na vlo ga zla sti rekrea cij ska, nika -kor pa ne eko nom ska.V Mest ni ob~i ni Ljub lja na, ki se raz pro sti ra na povr {i ni 275 km2 in ima okrog

280.000 pre bi val cev (med mre` je 1), je mo` nost dosto pa me{ ~a nov do zele nih povr -{in raz me ro ma ugod na. Temelj zele ne ga siste ma mesta so zele ni kli ni, ki se dopol nju je jos pou dar je ni mi kro` ni mi in pre~ ni mi pove za va mi ter to~ kov nim omre` jem jav nihpar kov. Zele ni kli ni se iz zaled ja spu{ ~a jo v mest no tki vo, Ro` nik s [i {en skih hri bomin Graj ski hrib prav do mest ne ga sre di{ ~a, in z oko li co sestav ljajo zele ni pas. Ve~ jezele ne povr {i ne pa se v me stu niso ohra ni le zara di skrb ne ga, na~r to va ne ga ure ja njapro sto ra, ampak pred vsem zato, ker so bile zara di narav nih dano sti (str mi ne, mo~ -vir na to povr{ je) manj pri mer ne za pozi da vo. ̂ eprav ima jo Ljub ljan ~a ni v ne po sred nibli ̀ i ni tudi {te vil ne dru ge zele ne povr {i ne, kot so Golo vec, [mar na gora, Ljub ljan -sko bar je, Ra{i ca, goz do vi ob Savi, To{ ko ~elo, je Ro` nik s Ti vo li jem {e ved no naj boljpri ljub lje na rekrea cij ska desti na ci ja (Jan ~ar 1972).

12

GEORITEM 16

V me stu se vse sko zi raz vi ja jo nova obmo~ ja, nasta ja jo nove sta no vanj ske sose -ske. Za ohra ni tev pri vla~ no sti pro sto ra je gle de na raz me re ozi ro ma mo` no stiklju~ no uskla je va nje med raz voj ni mi in vars tve ni mi te` nja mi na {ir {em obmo~ ju kra -jin ske ga par ka. Po mne nju Plu ta (2000) bi moral biti pred nost ni ukrep mest ne gana~r to va nja in poli ti ke prav izbolj {a nje bival nih in dru gih raz mer v mest nem sredi{~u,tudi na ra~un zele nih povr {in. To bi lah ko zaje zi lo nadalj nje izse lje va nje pre bi val ceviz sre di{ ~a in vsaj delo ma omi li lo sti hij sko subur ba ni za ci jo. Traj nost no na~r to va njemest ne ga pro sto ra bi mora lo teme lji ti na pove ~a nju pri vla~ no sti jav ne ga pre vo za inzmanj {a nju potreb po notra njem moto ri zi ra nem pro me tu, kar bi lah ko dose gli z zbli -è va njem obmo ~ij dela in biva nja, s ko le sar ski mi ste za mi, z ze le ni mi povr {i na mi,s so dob nim tele ko mu ni ka cij skih omre` jem in podob nim.Pro sto ~a sna funk ci ja Ljub lja ne in nje ne oko li ce posta ja vse pomemb nej {a, saj v so -

dob ni dru` bi pro sti ~as ni name njen le po~it ku ter obnav lja nju tele snih in du{ev nihzmog lji vo sti, tem ve~ tudi ure sni ~e va nju dru gih ̀ iv ljenj skih potreb, kot je oseb ni raz -voj, samo po tr je va nje in uì va nje ̀ iv lje nja. Tako pro sto ~a sne dejav no sti niso ve~ zgoljdejav nik rasti mest in obme stij ({i ri tev pro sto ~a snih objek tov in naprav, jav nih zele -nih povr {in), mar ve~ tudi pomemb na prvi na ugle da mesta ter nje go ve bival nekako vo sti (Jer {i~ 2002). Ame ri{ ki psi ho log Maslow je ugo to vil, da med glav ni mi kate -go ri ja mi potreb obsta ja poseb na hie rar hi ja. Ta se od ni` jih potreb po pre ̀ i vet ju invar no sti raz te za do vi{ jih potreb, ki omo go ~a jo oseb nost no rast. Zado vo lji tev ni` -jih potreb je pogoj, da se poja vi jo vi{ je in ~lo vek lah ko rea li zi ra oseb ni poten cial, aktivi rasvo je narav ne dano sti in jih upo ra bi. Tako zado vo lji potre bo po samou re sni ~e va nju,ki je vrhu nec moti va ci je, ̀ elje in napre za nja, da »mora ~lo vek posta ti to, kar je lahko«(Kranjc 1982). Maslow med potre be ni` je rav ni uvr{ ~a fizio lo{ ke potre be, potrebepo var no sti, spre je to sti (pri pad no sti) in lju bez ni ter potre be po samos po {to va -nju in spo {to va nju dru gih (med mre` je 2). Med potre be, pomemb ne za ~lo ve ko vopre ̀ i vet je, spa da tudi ob~u tek, da je telo zdra vo, nego va no in v for mi. K temu pravgoto vo pri po mo re jo raz li~ ne obli ke rekrea ci je, bodi si v za pr tih pro sto rih bodi si napro stem. Zele ne rekrea cij ske povr {i ne pa ne zado vo lju je jo le fizi~ nih potreb, ampaktudi psi ho so cial ne, saj vsa kod nev ni stik z na ra vo bla ̀ i sicer{ nje stre sno ìv lje nje indelo.Ugo to vi tve anke te, izve de ne v le tih 1994 in 1995, postav lja jo na prvo mesto polet -

nih (od za~et ka apri la do kon ca okto bra) pro sto ~a snih dejav no sti Ljub ljan ~a nov medted nom prav spre hod in hojo. Spre hod in hoja sta naj bolj pri ljub lje ni polet ni pro -sto ~a sni dejav no sti tudi ob kon cu ted na (Jer {i~ 2002). Naj ve~ rekrea ci je na pro stempote ka na med seboj pove za nih narav nih in ustvar je nih zele nih povr {i nah. Pri pi su -je mo jim vlo go nosil ca iden ti te te, ki se zago tav lja z na ~r to va njem pro stor ske ga raz vo jater ure ja njem in vzdr ̀ e va njem zele nih povr {in v me stu. Zele ni sistem zado vo lju je fizi~ -ne, social ne in psi ho lo{ ke potre be me{ ~a nov ter eko lo{ ke funk ci je z vi di ka potreb nara vein ~lo ve ka (Kranjc, Simo ne ti in Vidic 2006).

13


Ur ba ni goz do vi ima jo svojs tve ne zna ~il no sti. Vsak dan jih upo rab lja veli ko lju -di, kar kaè na mno ̀ i~ no zani ma nje za gozd ni pro stor. Zato je nuj no, da ga v me stuposta vi mo v ok vir dol go ro~ ne vizi je uskla je va nja potreb in zah tev obi sko val cev, me{ -~a nov in last ni kov (@i ̀ ek 2010). ^lo ve ko ve potre be in zah te ve do goz da se hitrospre mi nja jo. Zla sti v me stih se spre mi nja jo hitre je, kot se spre mi nja gozd. Tako moragozd, ki je {e pred nekaj deset let ji zago tav ljal drva in ste ljo, zdaj zago to vi ti pri mer -ne raz me re za rekrea ci jo (@i ̀ ek 2010). Gozd je tori{ ~e raz li~ nih inte re sov in slu ̀ i ve~name nom. Med tem ko lesna indu stri ja zara di teh no lo gi je potre bu je manj {i pre merdre ves, vars tvo nara ve teì k ~im ve~ je mu {te vi lu debe lih dre ves. Pri ve~ kot 60-od -stot ni gozd na to sti ima mo v Slo ve ni ji ned vom no pro stor tako za pra goz do ve kot zaindu strij ski les, drva, par kov ne in rekrea cij ske goz do ve ter ves spek ter raz li~ nih rabin funk cij. Temelj zanje je traj nost no gos po dar je nje (Ac man s so de lav ci 2003, citi -ra no po @i` ko vi 2010).Re krea ci ja v goz du je poseb na obli ka dejav no sti na pro stem, ki ima med {te vilni -

mi obli ka mi rekrea ci je poseb no mesto. Gozd je lah ko samo kraj, kjer se izva ja rekrea ci ja,lah ko pa je pred vsem vse bi na rekrea cij ske ga doì vet ja (Anko 1990). Poseb no sti goz -da kot rekrea cij ske ga vira so v Slo ve ni ji zla sti zani mi ve, ~e gozd pri mer ja mo z dru gi maveli ki ma in uve ljav lje ni ma narav no geo graf ski ma tek me ce ma, mor jem in gora mi. »Itina mor je« za ve~i no pome ni dogo dek z do kaj ste reo tip no turi sti~ no in rekrea tiv no

14

Sli ka 1: Pre ple ta nje pozi da nih delov mesta in zele nih povr {in.

BOJAN ERHARTI^

GEORITEM 16

vse bi no, ki bo tra jal obi ~aj no teden ali dva in se pra vi lo ma ne bo pono vil do pri hod -nje ga polet ja. Podob no »iti v gore« pome ni svojs tven dogo dek z dru ga~ nim raz mer jemturi sti~ no-re krea cij skih sesta vin, pred vsem po kako vo sti (manj {em udob ju) in dol -ì ni tra ja nja. ̂ e na podo ben na~in sku {a mo opre de li ti dogo dek »iti v gozd«, opa zi mo,da v njem ni turi sti~ ne kom po nen te, rekrea cij ska pa je lah ko izra ̀ e na v mno go obli -kah, saj rekrea ci ja v goz du ni ena sama niti ni enot na, ampak gre za zbir dejav no sti,ki jim je cilj rege ne ra ci ja ~lo ve ko vih fizi~ nih in du{ev nih mo~i z be gom iz preo bre -me nje ne ga oko lja, iska njem prvo bit no sti, sti ka z na ra vo. V gozd odha ja mo za kraj {i~as, a je pogo stost obi skov raz me ro ma veli ka, pred vsem pa lah ko gozd tako reko~zastonj obi sku je mo vse leto (Anko 1990), {e zla sti, ~e je »pred na{im pra gom«.Knji ga je prvens tve no name nje na zapo sle nim v jav nih usta no vah, tako na lokal -

ni kot dràv ni rav ni, ki se s to ali podob no prob le ma ti ko ukvar ja jo pro fe sio nal no,zain te re si ra ni stro kov ni jav no sti (ur ba ni sti, geo gra fi, goz dar ji, bio lo gi, etno lo gi, socio -lo gi…), posa mez ni kom z us trez nim predz na njem, ki jih zani ma ta prob le ma ti kinara vo vars tva in/ali vars tva kul tur ne dedi{ ~i ne, u~i te ljem, ki lah ko na pod la gi izsled -kov usmer je no izo bra ̀ u je jo mla di no z manj zna ni mi vse bi na mi, {tu den tom raz li~ nihsme ri, ki jim je lah ko pri ~u jo ~e delo pomo` ni u~be nik, ter seve da vsem obi sko valcemkra jin ske ga par ka, ki bi radi ve~ zve de li o njem.Delo celost no obrav na va prob le ma ti ko varo va nja narav ne in kul tur ne dedi{ ~i -

ne na obmo~ ju kra jin ske ga par ka Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib ter i{~e raz voj ne izzi ve.Avtor ji se spra {u je mo, ali je naj bolj obi skan park v Slo ve ni ji vred no ta ozi ro ma za kogabi to moral biti. Raz mi{ lja mo, kdo in kako bi moral uprav lja ti kra jin ski park, ki kljubtemu, da je bil raz gla {en ̀ e leta 1984 (Od lok o raz gla si tvi Tivo li ja…1984), {e vednonima uprav ljav ca in spre je te ga uprav ljav ske ga na~r ta.

2 Meto de dela

Ra zi ska va je od juli ja 2009 do sep tem bra 2010 pote ka la v ve~ delov nih fazah:• pri prav ljal na dela: pri pra va vse bin ske ga osnut ka pro jek ta, ana li za lite ra tu re in sekun -dar nih virov, preu ~i tev zakon skih aktov, zbi ra nje dostop nih obsto je ~ih podat kov nihbaz, pri pra va gra div za teren sko delo;• teren sko delo: {tet je obi sko val cev in par ki ra nih vozil, anke ti ra nje obi sko val cev inpre bi val cev, interv ju va nje raz li~ nih jav no sti, kar ti ra nje objek tov;• ra~u nal ni{ ka obde la va podat kov: vna {a nje in orga ni zi ra nje {te vil~ nih in pro stor -skih podat kov v po dat kov ne zbir ke, sta ti sti~ ne obde la ve, pro stor ske ana li ze;• gra fi~ na pred sta vi tev: pri kaz rezul ta tov na zem lje vi dih in v gra fi ko nih;• sin tez na {tu di ja: tek stual na pred sta vi tev rezul ta tov razi ska ve.Pri ~u jo ~a razi ska va vklju ~u je objek tiv ne in sub jek tiv ne meto de. Soo ~a mo kvan -

ti ta tiv ne podat ke, kot so {tet je oseb in vozil ter kar ti ra nje obre me nje no sti dolo ~e nih

15


16

poti na eni stra ni ter anke ti ra nje in interv ju va nje oseb na dru gi. Zara di hete ro ge nostiso rezul ta ti tudi pro stor sko pri ka za ni. V na da lje va nju te meto de podrob ne je pred -stav lja mo.

2.1 [tet je

S {tet jem obi sko val cev smo oce ni li nji ho vo {te vi lo in raz po re di tev v po sa meznihdelih kra jin ske ga par ka. Obi sko val ce smo {te li na {te vil nih vsto pih in na neka te rihnaj bolj obre me nje nih kri ̀ i{ ~ih. Na pod la gi opa zo vanj in posku snih {te tij smo ugo -to vi li, da naj ve~ obi sko val cev pri ha ja v park ob nede ljah. Zato smo se odlo ~i li za trinedelj ska {tet ja v raz li~ nih delih leta (6. sep tem ber 2009 ter 31. ja nuar in 23. maj 2010),poleg tega pa {e za tri {tet ja ob delav ni kih. Na dan {tet ja je mora lo biti ve~ ji del dne -va son~ no vre me z ugod ni mi tem pe ra tu ra mi za izbra ni let ni ~as. V ne delj skih {tet jihsmo ime li jese ni in pozi mi pet {tev nih mest na zna ~il nih vsto pih v iz bra nih delih par -ka in {ti ri {tev na mesta na pomemb nej {ih kri ̀ i{ ~ih v par ku. V spom la dan skem {tet ju

Sli ka 2: V raz {ir je no spom la dan sko {tet je vsto pov v park smo vklju ~i li tudi nez nat neste zi ce…

BOJAN ERHARTI^

Sli ka 3: Loka ci je {tet ja obi sko val cev in par ki ra nih vozil. p

GEORITEM 16

17

{tetje obiskovalcev {tetje parkiranih vozil

vstopna to~ka

kriì{~e poti

raz{irjeno {tetje

{tetje med tednom

parkiri{~e

Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid HribarAvtorica zemljevida: Manca Volk

Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005;

Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984

© Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 20100 0,5 10,25

km

Legenda

meja krajinskega parka

{tevno mesto4

14

13

6

12

11

4

5

10

18

17

16

15

1

3

2

7

8

9


18

Pre gled ni ca 1: Loka ci je {tev nih mest in ter mi ni {tet ja.

{tev no mesto

1vhod v Mo stec nas pro ti nogo met ne ga igri{ ~a

•••••

2pre hod in kri ̀i{ ~e pri tab li Narav ni rezer vat Mali Ro` nik

••••

3vhod na Pot pri Kose{ kem bajer ju

••••

4vhod za Tivol skim gra dom

••••

5vhod v Ti vo li v pod ho du pod èlez ni{ ko pro go pred Jako pi ~e vim spre ha ja li{ ~em

••••

6vhod na kri ̀i{ ~u ceste in vrhu stop nic nad gostil no Pod Ro` ni kom

•••••

7kri ̀i{ ~e pod cerk vi jo na Can kar je vem vrhu

••••

8kri ̀i{ ~e pri mosti~ ku v Mo ste cu, 300m pred ska kal ni ca mi

••••

9kri ̀i{ ~e na Fran co skih [an cah pod [i{en skim hri bom

•••••

10vhod v Ti vo li pri pokri tem kopa li{ ~u

••

11vhod v Ti vo li pri nad vo zu nad Cesto 27. apri la

••

12vhod med [tu dent skim nase ljem in vrt na ri jo (pri zaklo ni{ ~u)

••

13vhod nas pro ti Oddel ka za goz dars tvo Bio teh ni{ ke fakul te te

••

14vhod na Pot na pove zo val ni cesti Ve~ na pot–Brdo

••

15stran ski vhod v Mo stec

••

16za hod ni vhod s ce ste Pod hri bom

••

17vzhod ni vhod s ce ste Pod hri bom

••

18vhod za Halo Tivo li

••

vhod

kri ̀i{ ~e

6. sep tem ber 2009

31. ja nuar 2010

23. maj 2010

med ted nom

GEORITEM 16

pa smo èle li pokri ti vse pomemb nej {e vsto pe (14) v kra jin ski park in kri ̀ i{ ~a (4)v nje go vih bolj obi ska nih pre de lih. Zara di ugo tav lja nja raz lik obi ska med posa mez -ni mi dne vi v ted nu smo opra vi li {e tri kon trol na {tet ja ob delov ni kih na dveh vsto pihin enem kri ̀ i{ ~u, s ~i mer smo ugo to vi li raz mer je med obi skom ob kon cih ted na inob delov nih dneh. Zara di pogo stih vsto pov v park z is ti mi popi so val ci nismo moglizaje ti tudi izsto pov iz par ka; ti podat ki bi nam poda li popol nej {o podo bo giba njapo par ku. Popi sni list vse bu je zla sti infor ma ci je o na ~i nu vsto pa v park (hoja, tek inpodob no), spo lu obi sko val ca, oce nje no sta rost, {te vi lu in vrsti obi sko val cev (po sa -mez no, v sku pi ni) ter more bit nih ìva lih, ki sprem lja jo obi sko val ce.Za ve da mo se, da bi real no {te vi lo obi sko val cev in nji ho vo giba nje po par ku lahko

pri do bi li le z elek tron skim {tet jem na mno gih {tev nih mestih, ven dar nam tak {negana~i na dela niso dovo lje va la skrom na finan~ na sreds tva. Pri dob lje ni rezulta ti {tet jaomo go ~a jo vred no te nje po raz li~ nih kri te ri jih gle de na odno se med raz li~ nimi sku -pi na mi popi sa nih oseb. Na pod la gi zbra nih podat kov smo lah ko izved li inter po la ci join tako poda li prib li` no oce no let ne ga obi ska kra jin ske ga par ka.Za ni ma la so nas tudi par ki ra na vozi la na 19 ure je nih in neu re je nih par ki ri{ ~ih v bli -

ì ni Hale Tivo li (1), gostil ne Pod Ro` ni kom (âd) (3), ̀ ival ske ga vrta (3), Moste ca (5),Poti (1), ob Cesti 27. apri la (2) in cesti Pod hri bom (4). [tet je smo opra vi li na po pri -~a ko va njih zelo obi ska no nede ljo 23. maja 2010. Vozi la smo {te li ob 9., 12., 15. in 18. uri.Za bri sal ce na vetro bran skih ste klih vseh vozil smo zati ka li list ke, ki so bili ob vsa ki{tev ni uri dru ga~ ne bar ve. Tako smo ne le pre {te li par ki ra na vozi la, tem ve~ vsaj prib -li` no ugo tav lja li tudi tra ja nje nji ho ve ga par ki ra nja.Re zul ta te {tet ja smo vne sli v ra ~u nal ni{ ko podat kov no zbir ko. Ve~i na obde lav je

bila oprav lje na z ra ~u nal ni{ kim pro gra mom Excel. Klju~ ni rezul ta ti obde lav so pri -ka za ni gra fi~ no, tabe la ri~ no in kar to graf sko.

2.2 Anke ti ra nje

An ke ti ra nje je meto da empi ri~ ne ga vpo gle da v iz bra no popu la ci jo in njen vzo -rec (To{ 1988). Za dose go neka te rih ciljev je anke ti ra nje edi na mo` na meto da, saj setovrst ni podat ki ne zbi ra jo na noben drug na~in. Temelj ne zah te ve anke ti ra nja so indi -vi dual ni pri stop, repre zen ta tiv nost vzor ca, uni ver zal nost zno traj dolo ~e ne ga obmo~ jain so~a snost (Kal ton in Veho var 2001). Sub jek tiv na meto da nepo sred ne ga anke ti ranjanam omo go ~a naj ti odgo vo re na {te vil na vpra {a nja, kako vpra {a no lokal no pre bi -vals tvo doje ma obrav na va no prob le ma ti ko. Zave da mo se, da je ta meto da pod vr ̀ e nasub jek tiv nim pogle dom anke ti ran cev, ki v~a sih s svo ji mi odgo vo ri ̀ eli jo celo zavajati.Z do volj veli kim vzor cem smo se tovrst nim mani pu la ci jam sku {a li izog ni ti. Anke -ti ra li smo le nad 15 let sta re ose be.Iz ved li smo anke ti ra nji o kra jin skem par ku in par ki ra nju, ki teme lji ta na obse` -

nem teren skem delu.

19


Pre bi val ci, vklju ~e ni v prvo anke ti ra nje, pri ha ja jo iz Ljub lja ne. Pogoj za sode lo -va nje je bilo biva nje v pre stol ni ci vsaj zad nje leto pred anke ti ra njem. Vzo rec zaje ma300 oseb. Polo vi co anket smo opra vi li v obrav na va nem kra jin skem par ku med njego -vi mi obi sko val ci (75 na Can kar je vem vrhu in prav toli ko v Mo ste cu), preo sta lo polo vi copa na Pre {er no vem trgu v sre di{ ~u Ljub lja ne med naklju~ ni mi pre bi val ci, da bi ugo -to vi li ~im bolj real no celost no podo bo. Anke ti ra nje je pote ka lo od 29. ja nuar ja do28. mar ca 2010.Iz de la va vpra {al ni ka je bila kom plek sna, saj je bilo tre ba dolo ~i ti tak {no vse bin -

sko zasno vo, s ka te ro je bilo mogo ~e odgo vo ri ti na bis tve ne dile me o na dalj njem raz vo jukra jin ske ga par ka. Neka te ra vpra {a nja so bila ter mi no lo{ ko poe no stav lje na.An ke ta vse bu je vpra {a nja o poz na va nju vars tve ne ga reì ma Tivo li ja, Ro` ni ka in

[i{en ske ga hri ba, obi sko va nju par ka, gozd ne ga dela in Poti, pome nu teh treh obmo~ijza anke ti ran ce, na~i nu dosto pa in odda lje no sti vstop nih mest od nji ho ve ga doma,pre ̀ iv lja nju ~asa v kra jin skem par ku, na~i nu obi ska, glav nih prob le mih, manj ka jo -~ih vse bi nah, mne nju o ob sto je ~i infra struk tu ri in neka te rih pred vi de nih pro jek tih.Na kon cu je {e kraj {i demo graf ski oris anke ti ran ca.An ke ti ra li smo {e obi sko val ce, ki so se v park pri pe lja li z last ni mi vozi li in par -

ki ra li na enem od ure je nih ali neu re je nih par ki ri{~. Anke ti ra nje smo izved li napar ki ri{ ~ih v bli ̀ i ni Hale Tivo li, ìval ske ga vrta in Moste ca. Vzo rec zaje ma 145 na -klju~ no izbra nih voz ni kov, ne gle de na kraj biva nja.S krat ko anke to smo èle li izve de ti, od kod pri ha ja jo anke ti ran ci, tra ja nje par ki -

ra nja, cilj no loka ci jo obi ska, pri prav lje nost pla ~e va nja par kir ni ne, pri prav lje nostdosto pa nja z mest nim avto bu som in temelj ne podat ke o an ke ti ran cu.Re zul ta ti anke ti ra nja omo go ~a jo vred no te nje po raz li~ nih kri te ri jih gle de na odno -

se med raz li~ ni mi sku pi na mi anke ti ran cev. Odgo vo re iz vpra {al ni kov smo vne sliv ra ~u nal ni{ ko podat kov no zbir ko. Ve~i na obde lav je bila oprav lje na z ra ~u nal ni{kimpro gra mom Excel. Klju~ ni rezul ta ti so pri ka za ni gra fi~ no in tabe la ri~ no.

2.3 Interv ju va nje

In terv ju je vsak na~r to van in voden pogo vor med dve ma ali ve~ ljud mi s tol ma -~e njem pome na obrav na va nih tema tik (Stei nar 1996), zato lah ko re~e mo, da je interv juzastav lja nje vpra {anj in bele ̀ e nje odgo vo rov nanje. Interv ju va nje omo go ~a zelo poglob -lje no spoz na va nje s preu ~e va no tema ti ko, saj z njim dobi mo infor ma ci je od lju di, kinaj bi o njej naj ve~ vede li, pri ~emer je pogla vit ni prob lem nje na kom plek snost. Zave -da ti se mora mo, da ima vsak interv ju va nec lasten pogled na obrav na va no tema ti ko,zato je pri inter pre ta ci ji nje go vih izjav potre ben kri ti ~en odnos. Med raz li~ ni mi vrsta -mi interv ju jev smo se odlo ~i li za struk tu ri ra ni interv ju, ki vse bu je vna prej dolo ~e navodil na vpra {a nja in podv pra {a nja, med raz go vo rom pa smo po potre bi doda ja li {edru ga podv pra {a nja.

20

GEORITEM 16

In terv ju va li smo emi nent ne stro kov nja ke raz li~ nih ved (goz dars tvo, geo gra fi ja,arhi tek tu ra, socio lo gi ja, etno lo gi ja), ki niso vple te ni v de lo va nje kra jin ske ga par ka,pred stav ni ke usta nov in posa mez ni ke, ki naj bi soob li ko va li vse bi ne v par ku (iz obmo~ -nih enot Ljub lja na Zavo da za goz do ve Slo ve ni je, Zavo da Repub li ke Slo ve ni je za vars tvonara ve in Zavo da za vars tvo kul tur ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je ter iz @ival ske ga vrta Ljublja -na, Bota ni~ ne ga vrta Uni ver ze v Ljub lja ni, [port no rekrea cij ske ga cen tra Tivo li inMest ne ob~i ne Ljub lja na), pa tudi last ni ke zem lji{~, sta no val ce v par ku in pred stav -ni ka civil ne ini cia ti ve.Z iz bran ci smo nave za li stik z elek tron sko po{to in se z nji mi dogo vo ri li za sre -

~a nje. Prvot no smo na~r to va li 10 in terv ju jev, ven dar smo med raz go vo ri kroginterv ju van cev raz {i ri li, tako da smo na kon cu opra vi li 20 in terv ju jev. Pri pra vi li smo14 vpra {anj s podv pra {a nji, pri ~emer so bile glav ne teme mne nja o po me nu kra jin -ske ga par ka, nje go vi narav ni in antro po ge ni nosil ni spo sob no sti, ide je o do lo ~a njuin ume{ ~a nju dejav no sti na obrav na va nem obmo~ ju, pogle di na pri hod nost kra jin -ske ga par ka ter nje go vo delo va nje in uprav lja nje. Ve~i no interv ju jev smo opra vi liv {est de se tih do devet de se tih minu tah, vse smo tudi posne li.Po oprav lje nih interv ju jih smo zvo~ ne zapi se tran skri bi ra li v pi sno obli ko.

2.4 Kar tra nje

V osred njem, gozd nem delu kra jin ske ga par ka smo kar ti ra li poti, klo pi in infor -ma cij ske tab le. Obmo~ je smo pre ho di li z dlan~ ni kom in zuna njim GPS modu lom.Poti smo evi den ti ra li kot linij ske objek te in jih opre mi li z raz li~ ni mi vred nost mi gle -de na pred hod no dogo vor je ne kate go ri je (as falt na cesta, maka dam ska cesta, {ir {aneu tr je na pot, pe{ ~e na pot in ste za ter {e pose bej u~na pot), klo pi in infor ma cij sketab le pa smo evi den ti ra li kot to~ kov ne objek te. Vsak objekt smo tudi foto gra fi ra li.Kar ti ra nje smo opra vi li med 7. in 28. apri lom 2010.

2.5 Kar to graf ski pri kaz

Vse pro stor ske obde la ve in iz njih izpe lja no kar to graf sko gra di vo smo pri pra vi liz ra ~u nal ni{ kim pro gra mom Arc GIS 9.3. Pri temat skih kar tah smo za pod la go upo -ra bi li tudi barv ne digi tal ne orto fo to posnet ke v me ri lu sne ma nja 1 : 1000, tako da jemogo ~e dolo ~e ne pro stor ske odno se zara di {te vil nih orien ta cij skih to~k vide ti s pre -cej{ njo stop njo natan~ no sti.

21


22

3 Urba ni goz do vi

Goz do vi so sesto ji viso ko ra sle ga drev ja in podra sti, ki raz li~ no na gosto, ven darskle nje no, pora{ ~a jo pokra ji no (Klad nik 2001). V goz do vih, ki so zno traj mesta inso vsa kod nev no dostop ni dobr {ne mu delu pre bi val cev, ti naj de jo svoj mir in uìt kepove za ne z na ra vo, ki jih drug je v me stu pri manj ku je (Ver li~ 2006). S tem so goz do -vi pri mer jal na kako vost na pred nost ìv lje nja v me stih.Ur ba ni goz do vi so goz do vi in par ki, kjer so v ko rist me{ ~a nov pou dar je ne

okoljske in social ne funk ci je. So zno traj mest ne ga obmo~ ja in so vsaj neka te rimpre bi val cem mesta dostop ni z jav nim pre vo zom, s ko le som ali pe{. Pomen proi zvod -ne funk ci je urba nih goz dov se zmanj {u je, nara{ ~a pa nji hov social ni in okolj skipomen.Poj ma mest ni in urba ni gozd se raz li ku je ta na pod la gi zgo do vin ske pers pek ti ve.

Med tem ko je bil mest ni gozd mest na last in je mate rial no slu ̀ il mestu, je urba ni gozdkot eko si stem ali eko si stem ski frag ment sestav ni del urba ne pokra ji ne in urba ne gaoko lja, pri ~emer je nju na pove za nost tako tesna, da posta ja urba ni gozd del mest -ne infra struk tu re (Va len ~i~ 1954, citi ra no po Anku 1993).Goz do vi v Ljub lja ni ima jo raz li~ ne funk ci je. Neka te re so za mesto in nje go ve pre -

bi val ce pomemb nej {e, zato ima jo tak {ni goz do vi pose ben sta tus. Kot nava ja Pra vil nik

Sli ka 4: V mest nih goz do vih so v os pred ju nji ho ve social ne in eko lo{ ke funk ci je.

BOJAN ERHARTI^

GEORITEM 16

o gozd no gos po dar skih in gozd no go ji tve nih na~r tih (1998), so funk ci je goz da ovred -no te ne s tre mi stop nja mi pou dar je no sti:• 1. stop nja: funk ci ja dolo ~a na~in gos po dar je nja z goz dom;• 2. stop nja: funk ci ja pomemb no vpli va na na~in gos po dar je nja z goz dom;• 3. stop nja: funk ci ja le delo ma vpli va na na~in gos po dar je nja z goz dom.V goz do vih goz dar ji raz li ku je jo raz li~ ne funk ci je in vlo ge (Gozd no gos po dar ski

na~rt…2006). V ur ba nih goz do vih Ljub lja ne je pomen dveh osred njih proi zvod nihfunk cij goz da, to je lesno proi zvod ne in lov no gos po dar ske, manj {i. Pomemb nej {e jepri do bi va nje dru gih gozd nih dobrin, kot so nabi ra nje kosta nja, borov nic, gob in dru -gih plo dov. Med eko lo{ ki mi funk ci ja mi pre vla du je jo kli mat ska, bio top ska in hidro lo{ ka,med social ni mi pa higien sko-zdravs tve na, rekrea cij ska, estet ska ter funk ci ji ohra nja -nja biot ske raz no vrst no sti in vars tva narav nih vred not. Urba ni gozd je pomem benkot ~isti lec zra ka in bla ̀ i lec vre men skih ekstre mov, varu je prst ter pod zem no vodo,je pro stor za rekrea ci jo, v njem je bogas tvo narav nih vred not in tudi kul tur ne dedi{ -~i ne.Hi gien sko-zdravs tve no funk ci jo oprav lja jo zla sti goz do vi, ki varu je jo nase lja in

rekrea cij ske povr {i ne pred {ko dlji vi mi ali nad le` ni mi vpli vi imi sij, pred vsem hru pa,pra hu, aero so lov, pli nov in àr ~e nja, pri ~emer bla ̀ i jo {ko dlji ve ali neza ̀ e le ne u~in -ke indu strij skih objek tov. Prvo stop njo pou dar je no sti higien sko-zdravs tve ne funk ci jeima jo vsi goz do vi v Ljub lja ni s po vr {i no ve~ kot 100ha, ki so od pose lje nih obmo ~ijodda lje ni manj kot 1 km.Re krea cij sko funk ci jo ima jo goz do vi, ki so pomemb ni kot rekrea cij ski pro stor za

obi sko val ce, lju dem omo go ~a jo stik z na ra vo ter zago tav lja jo mir in spre mem bo oko -lja. Sko raj vsi goz do vi v Ljub lja ni ima jo naj vi{ jo, prvo stop njo pou dar je no sti, izje maso le ogra je ni goz do vi ob ~rpa li{ ~ih pit ne vode in v vo ja{ kem objek tu na Rojah.Es tet ska funk ci ja je te` je opre de lji va. Ima jo jo goz do vi, gozd ni oto ki in izra zi ti gozd -

ni robo vi ter posa mez na dre ve sa, ki pris pe va jo k pri vla~ no sti pokra jin ske podo be,ki jo zaz na va mo z raz li~ ni mi ~uti li.Funk ci ja pri do bi va nja dru gih gozd nih dobrin je vsaj pole ti in jese ni tesno pove -

za na z re krea cij sko vlo go. Obe sta pou dar je ni zla sti na Golov cu. Pou dar je nost je veza nana rasti{ ~e, pove za na je torej z vr sto gozd nih zdru`b, zato je mo~ ne je izra ̀ e na na primerv ki slih boro vih goz do vih in tudi v nek daj ste ljar je nih buko vih goz do vih (na bi ra njeborov nic). Plo do ve pra ve ga kosta nja lah ko obi sko val ci nabi ra jo pred vsem na obmo~ -jih kislih buko vih goz dov z re bre nja ~o ter v goz do vih grad na in bele ga gabra. Obezdru` bi naj de mo na Golov cu, Ro` ni ku, [i{en skem hri bu, v oko li ci ̂ rnu~ in na [mar -ni gori. Zara di veli ke ga {te vi la nabi ral cev lju bi telj sko nabi ra nje ne more in tudi nesme prei ti v ko mer cial no pri do bit ni{ tvo. Nabi ra nje dru gih plo dov, gob in zdra vilnihzeli{~ je manj inten ziv no.Na obmo~ ju Mest ne ob~i ne Ljub lja na je 11.080ha goz dov, ki pora{ ~a jo dve peti -

ni ozem lja ob~i ne. Naj bolj gozd na to je hri bov je vzhod no od Zalo ga, kjer je sko raj

23


tri ~etr ti ne goz da. Preo sta la sla ba ~etr ti na goz da je v osred njem in zahod nem deluob~i ne. Ve~i na goz dov, natan~ ne je 91%, je v za seb ni lasti. Mest na ob~i na Ljub lja naje last ni ca vse ga 189ha goz dov, kar je manj kot 2%. Gozd na posest je izred no raz -drob lje na, saj je kar 15.000 za seb nih gozd nih pose sti. Pov pre~ na zaseb na par ce la meri0,7 ha, {e pre cej manj {a je v osred njem in zahod nem delu ob~i ne, kjer meri le 0,4 ha(Tav ~ar 2010a). Mno gi last ni ki goz dov ima jo manj {i doho dek zara di ome ji tev z gozd -no gos po dar ski mi na~r ti dolo ~e ne lesno proi zvod ne funk ci je, hkra ti pa ima jo dodat nestro{ ke zara di inten ziv nej {e nege in vzdr ̀ e va nja, poseb ne ga reì ma ure di tve ter oprem -lja nja goz dov z re krea cij sko infra struk tu ro (Vil har 2010).Me ri lo, da lah ko dolo ~en gozd obrav na va mo kot gozd s po seb nim name nom, je

pou dar je nost nje go vih funk cij. Ljub ljan ski urba ni goz do vi ima jo zelo pou dar je nohigien sko-zdravs tve no funk ci jo, pou dar je ne so tudi funk ci je varo va nja narav ne inkul tur ne dedi{ ~i ne ter za{ ~it na, rekrea cij ska, pou~ na in estet ska vlo ga (Tav ~ar in Vid -mar 1997). V Za ko nu o goz do vih (1993) je opre de lje no, da goz do ve, v ka te rih so izjem nopou dar je ne razi sko val na in higien sko-zdravs tve na funk ci ja ali funk ci ja narav ne in kul -tur ne dedi{ ~i ne, raz gla si jo za gozd s po seb nim name nom.Po dol go traj nem obo tav lja nju je ljub ljan ska ob~i na spre je la Odlok o goz do vih

s po seb nim name nom (2010), v ka te rem je vklju ~e nih okrog 1500ha goz dov, kjer soukre pi gos po dar je nja pri la go je ni nji ho vim izjem no pou dar je nim social nim funk ci -jam (Tav ~ar 2010a). Odlok dolo ~a zago to vi tev sred stev za stro{ ke, ki nasta ja jo zara diposeb ne ga reì ma gos po dar je nja ali poseb ne ga reì ma ure di tve in opre me goz da s po -seb nim name nom. Z njim se je Ljub lja na uvr sti la med izbra na slo ven ska mesta, kiima jo prav no pod la go za ustrez no gos po dar je nje z ur ba ni mi goz do vi (Vil har 2010).V evrop skem meri lu je Slo ve ni ja zelo gozd na ta drà va, pri ~emer se dele` goz da

zara di zara{ ~a nja opu{ ~e nih kme tij skih zem lji{~ neneh no pove ~u je. Dru ga~ no je sta -nje urba nih goz dov, saj ti zav ze ma jo raz me ro ma majh no povr {i no in so pro stor skoraz pr {e ni. Pro ces postop ne ga zmanj {e va nja in drob lje nja gozd nih pose sti se zara dipose gov v te goz do ve nada lju je, zato je tre ba obsto je ~e urba ne in pri mest ne goz do -ve za{ ~i ti ti pred nadalj njim kr~e njem ter zago to vi ti na~rt no uprav lja nje z nji mi(Stu pan 2003).Lo kal ne skup no sti po Slo ve ni ji so raz li~ no pri sto pa le k prob le ma ti -ki urba nih goz dov. Skup{ ~i na mesta Mari bor je ̀ e leta 1983 spre je la Odlok o ob mo~ ju,v ka te rem se raz gla {a jo goz do vi s po seb nim name nom in o nji ho vi za{ ~i ti. V njemje opre de ljen namen raz gla si tve za zago to vi tev zdra ve ga oko lja za ìv lje nje in dejav -no sti ob~a nov, varo va nja narav ne ga rav no te` ja v pro sto rih ter ohra nja nja in raz vi ja njazna ~il no sti pokra jin skih kako vo sti. Goz dov in zara{ ~e nih zem lji{~ je v ma ri bor ski ob~i -ni 5600ha, kar je sko raj dve peti ni ozem lja Mest ne ob~i ne Mari bor, od tega je 981hagoz dov (7% celot ne ob~i ne), ki so po odlo ku iz leta 1983 opre de lje ni kot goz do vis po seb nim name nom (med mre` je 3). V pri pra vi je nov odlok o goz do vih s po seb -nim name nom. Ve~ kot polo vi ca goz dov, ki jih pred la ga jo za goz do ve s po seb nimname nom, je v za seb ni lasti. Zato je tre ba pri pra vi ti tudi pra vil nik o od {kod ni nah

24

GEORITEM 16

in odku pih goz dov s po seb nim name nom ter zago to vi ti ustrez na finan~ na sreds tvaza izva ja nje odlo ka (med mre` je 3).Na jus pe {nej {i pri mer rav na nja z ur ba ni mi goz do vi je v celj ski ob~i ni. Ta je leta 1997

spre je la Odlok o raz gla si tvi goz dov s po seb nim name nom v Mest ni ob~i ni Celje, v ka -te rem so opre de lje ni obmo~ je raz gla si tve, na~in in ome ji tve pri gos po dar je nju ternado me sti la, ki izha ja jo iz pri la go je ne ga na~i na gos po dar je nja. V njem so opi sa nepomemb no sti urba nih goz dov z vi di ka izjem no pou dar je nih eko lo{ kih in social nihfunk cij ter namen raz gla si tve teh goz dov. Odlok opre de lju je tudi na~in gos po dar je -nja, ki ne izklju ~u je lesno proi zvod ne funk ci je.Celj ski odlok je prvi, ki pred vi de va nado me sti la zara di ome ji tev pri gos po dar -

je nju, ki jih izpla ~u je raz gla si telj odlo ka, to je lokal na skup nost. Ome ji tev uì va njase kaè v ome je nem dovo lje nem pose ku, poseb nih pogo jih pri do bi va nja lesa terv oprem lja nju goz dov z re krea cij sko infra struk tu ro. Poseb nost odlo ka je odkup goz -dov po èlji last ni ka goz da, pri ~emer ima pred kup no pra vi co Mest na ob~i na Celje.Celj ska obmo~ na eno ta Zavo da za goz do ve Slo ve ni je kot posred nik med lokal no skup -nost jo in last ni ki vsa ko leto pri pra vi mne nje o prio ri te ti naku pa, pri ~emer sle di ciljupovr {in sko zgo{ ~e ne ga odku pa goz dov.Mest na ob~i na Celje ̀ e od leta 1997 na~rt no odku pu je goz do ve od zaseb nih last -

ni kov. Doslej je bilo odkup lje nih 41ha zaseb nih goz dov, ve~i no ma na obmo~ ju Anske gavrha (med Mest nim par kom in Petri~ kom). Vzpo red no z od ku pi zaseb nih goz dovpote ka tudi izgrad nja rekrea cij ske infra struk tu re. Od leta 2000 je bila na obmo~ juAnske ga vrha in Miklav{ ke ga hri ba zgra je na mre ̀ a ve~ na men skih in spre ha jal nih gozd -nih poti v skup ni dol ̀ i ni ve~ kot 10 ki lo me trov. Vstop ne to~ ke v ur ba ni gozd sooprem lje ne z in for ma cij ski mi tab la mi, spre ha jal ne poti pa s ka ̀ i po ti in dru go infra -struk tu ro (klo pi, stop ni ce, mosto vi in ogra je). Tako na ju` nem mest nem obrob juna~rt no nasta ja nov jav ni mest ni pro stor, name njen spro sti tvi in oddi hu Celja novv na rav nem oko lju. 60 hek ta rov pro stran urba ni gozd ̀ e zdaj pred stav lja naj ve~ jo jav -no zele no povr {i no v Ce lju (med mre` je 4).

4 Zele ne povr {i ne zno traj avto cest ne ga obro ~a

Za go tav lja nje zele nih povr {in v me stu je pove za no z nje go vo veli kost jo in narav -ni mi zna ~il nost mi. So pa ta zem lji{ ~a ena tistih dobrin v me stu, kate re pomen sepogo sto raz kri je {ele ob nji ho vem pomanj ka nju ([pes, Smre kar in Lam pi~ 2000).Ljub lja na je v pri mer ja vi z dru gi mi mesti v sred nji Evro pi raz me ro ma zele no mesto.

Koli ~i na zele nja se ni niko li izpo stav lja la niti kot prob lem niti kot poseb na kako vost.Obse` ne zele ne povr {i ne v Ljub lja ni pa niso nasta le na pod la gi kom plek sno izde la -nih na~r tov, ampak so pred vsem posle di ca narav nih raz mer in plod pri za de vanjneka te rih posa mez ni kov. Do kon ca 18. sto let ja so bile v Ljub lja ni jav ne zele ne povr -

25


26

{i ne na Graj skem hri bu, Golov cu, [i{en skem hri bu in Ro` ni ku (Ko pri va 1989,Koro {ec 1991, citi ra no po Ko~ar ju 1993). V me stu in na robu pozi da ne ga obmo~ jaso bili neka te ri za jav nost zapr ti fev dal ni vrto vi, kot na pri mer ure je ni nasa di v Tur -ja{ kih vrto vih, Eggen ber go vi, Fabi jan ~i ~e vi in Zoi so vi vrto vi. Za pozi ti ven odnosme{ ~a nov do zele nih povr {in v Ljub lja ni je pomemb no leto 1789, ko so za jav nostodpr li Zoi so ve vrto ve. Pomemb na oko li{ ~i na je bila tudi raz voj Tivo li ja v prvi polo -vi ci 19. sto let ja (Anko 1993).Tudi po dru gi sve tov ni voj ni je bila ves ~as pri sot na ide ja mest nih na~r to val cev

o ure ja nju zele nih povr {in. V Od lo ku o vars tvu zele ne ga pasu mesta Ljub lja ne izleta 1955 je opre de ljen zele ni pas, kamor »…so di jo vsi goz do vi ter gozd no in okra snodrev je in grmi ~ev je na obmo~ ju mesta Ljub lja ne, ne gle de na last ni{ tvo in ne gle de nato, ali raste v goz du, zunaj goz da, v ogra je nih in neo gra je nih pro sto rih…« (Od lok o vars -tvu zele ne ga pasu…1955, citi ra no po Zadrav ~e vi 2004). Sestav ni deli urba ni sti~ nihna~r tov so tudi tako ime no va ni »ze le ni kli ni« Ljub lja ne. Zasle di mo jih ̀ e v Ge ne ral -nem pla nu urba ni sti~ ne ga raz vo ja Ljub lja ne iz leta 1965.Ce lot no mesto je obda no z ze le nim pasom, pone kod se zele nje zaje da celo v mest -

no sre di{ ~e. Z ju govz ho da se vanj zaje da zele ni klin Golov ca z Ljub ljan skim gra dom,z za ho da pa Ro` nik s [i {en skim hri bom. Vsa tri gozd na ta obmo~ ja so na vzpe tem

Sli ka 5: »…V Ljub lja ni se je mo` no v pi~ lih 15 mi nu tah sko zi sam cen ter mesta spre -ho di ti iz ene ga goz da (Ro` nik in [i{en ski hrib) v dru ge ga (Go lo vec)…« (Ro ̀ i~ 2010).

MILAN ORO@EN ADAMI^

GEORITEM 16

27

sve tu in prav to jih je obva ro va lo pred pozi da vo. Par kov na ure di tev je v Ti vo li ju in mest -nih par kih, med kate ri mi izsto pa nedav no odprt Sever ni mest ni park ob @upan ~i ~e vijami. Pre cej manj {ih par kov je tudi v mest nem sre di{ ~u, na pri mer Argen tin ski park,Miklo {i ~ev park ter par ka Zvez da in Tabor. Poleg teh je pre cej raz li~ no veli kih zele -nih povr {in v blo kov skih sose skah. Oze le nje na so nabre` ja Ljub lja ni ce in pri to kov.Pre cej je tudi dre vo re dov ob cestah, kot na pri mer ob Pre {er no vi cesti. Kma lu naj bibil ure jen tudi dru gi naj ve~ ji ljub ljan ski park v [port nem cen tru Sto ̀ i ce. Pot je skle -njen zele ni obro~ okrog Ljub lja ne, kate re ga povr {i na naj bi bila po oce nah zapolo vi co ve~ ja od povr {i ne par ka Tivo li (Kranjc, Simo ne ti in Vidic 2006).Ur ba no {iri tev mesta so ome ji la tudi kme tij ska zem lji{ ~a, ki so se v se ver nem delu

mesta ohra ni la zla sti zara di varo va nja ljub ljan skih vod nih zaje tij, na jugu pa zara dizah tev nej {e grad nje na bar jan skih tleh, ven dar pra vi lo ma niso nik jer jav no dostopna.Pred ve~ kot deset let jem (Pir nat 1997) je bilo zno traj ljub ljan ske ga avto cest ne -

ga obro ~a 57% pozi da nih zem lji{~, 23% kme tij skih in rekrea cij skih zem lji{~ ter 20%nad 5 arov raz se` nih goz dov. Na obrav na va nem obmo~ ju je bilo takrat 63 za plat gozda,ve~ jih od 5 arov, od tega le dve ve~ ji od 50ha (Ro` nik s [i {en skim hri bom in Golo -

Sli ka 6: Zele na kli na Ljub lja ne (Ge ne ral ni plan…1965).

Sli ka 7: Dostop nost do zele nih povr {in zno traj avto cest ne ga obro ~a. p str. 28


28




Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984,

Dejanska raba tal © MKGP 2004

© Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 20100 1 20,5

km

Legenda

zelene povr{ine

500 m pas okrog zelenih povr{in

500 m pas okrog krajinskega parka

GEORITEM 16

vec). V naj no vej {em ~asu se je zara di inten ziv ne urba ni za ci je sta nje sicer poslab {a -lo, ven dar podat kov o tem ni.Na kako vost biva nja ozi ro ma po~ut je mest ne ga pre bi vals tva zno traj avto cest ne -

ga obro ~a odlo ~il no vpli va dostop nost do zele nih povr {in, kar je pomem ben dejav nikkako vo sti biva nja v ur ba nem oko lju. Za ugo tav lja nje dostop no sti do zele nih povr -{in v Ljub lja ni smo obmo~ je ome ji li z av to cest nim obro ~em, saj gre zno traj nje ga zabolj str nje no pozi da vo, tu ̀ ivi jo urba ni pre bi val ci z malo kme tij ski mi zem lji{ ~i. Upo -{te va li smo le tiste zele ne povr {i ne, ki so lju dem jav no dostop ne, od par kov in ure je nihzele nic v mest nem sre di{ ~u, do trav ni kov in goz dov na mest nem obrob ju, kjer je pri -mar na funk ci ja zem lji{~ rekrea cij ska. Kot kri te rij ugod ne dostop no sti pre bi val cev naobmo~ ju zno traj avto cest ne ga obro ~a, ki ga pose lju je sko raj 184.000 lju di, smo upo -{te va li raz da ljo 500 me trov od zele nih povr {in. V tem pasu ̀ ivi kar 51% ozi ro ma nekajmanj kot 94.000 pre bi val cev, ~e pa raz da ljo skr ~i mo na 300m obro ~u, se dele` zmanj{ana 33% (Evi den ca hi{nih {te vilk 2010). Pri mer jal no smo izra ~u na li {e {te vi lo prebi -val cev, ki ̀ ivi jo v 500m odda lje no sti od Kra jin ske ga par ka Tivo li, Ro` nik in [i{en skihrib, in ugo to vi li, da jih je sko raj 24.000.Po neko li ko slab {i dostop no sti do rekrea cij skih zele nih povr {in izsto pa ta soseski

Jar {e in Fuì ne. Zele no zaled je je od nji ju v pov pre~ ju odda lje no ve~ kot 500 me trov,tako da jih ne more mo {te ti med obmo~ ja z ugod no dostop nost jo. Mest no sre di{ ~eima v pri mer ja vi z dru gi mi pri mer lji vi mi evrop ski mi mesti pre se net lji vo dobro dostop -nost do par kov, poleg tega pa ima v za led ju Tivo li z Ro` ni kom in [i{en skem hri bomna eni stra ni ter Graj ski hrib in Golo vec na dru gi.

5 Zava ro va na obmo~ ja ter kra jin ski park Tivo li, Ro` nikin [i{en ski hrib

Po defi ni ci ji Sve tov ne zve ze za ohra ni tev nara ve (The World Con ser va tion Union –IUCN), ki je bila spre je ta na 4. sve tov nem kon gre su o na rod nih par kih in zava ro va -nih obmo~ jih leta 1992 v Ca ra ca su, je zava ro va no obmo~ je »…ob mo~ je kop ne ga alimor ja, name nje no zava ro va nju in ohra nja nju biot ske raz no vrst no sti, narav nih in pri -pa da jo ~ih kul tur nih virov, z uprav lja njem na pod la gi prav ne ga zava ro va nja ali dru gihu~in ko vi tih sred stev…« (IUCN: Action for…1994, citi ra no po Miku {e vi 2006). IUCNraz li ku je {est kate go rij zava ro va nih obmo ~ij: I – stro gi narav ni rezer vat/na rav noobmo~ je, II – narod ni park, III – narav ni spo me nik, IV – zava ro va ni habi ta ti rastlin -skih in ìval skih vrst, V – zava ro va na pokra ji na, VI – zava ro va na obmo~ ja narav nihvirov.V Slo ve ni ji opre de li tev in vars tvo zava ro va nih obmo ~ij dolo ~a Zakon o ohra nja -

nju nara ve. Sklad no z njim je sistem vars tva nara ve raz de ljen na ohra nja nje biot skeraz no vrst no sti in sistem vars tva narav nih vred not (nek da nja narav na dedi{ ~i na), vpi -

29


30

Sli ka 8: V kra jin skem par ku se pre ple ta ta nara va…

BOJAN ERHARTI^

Sli ka 9:… in ~lo vek.

BOJAN ERHARTI^

GEORITEM 16

sa nih v Re gi ster narav nih vred not. Ven dar pa sam vpis v Re gi ster narav nih vred notvred no tam {e ne zago tav lja varo va nja – zava ro va ne posta ne jo {ele z ak tom o za va -ro va nju. 4. od sta vek 49. ~le na Zako na o ohra nja nju nara ve (2004) dolo ~a, da se zaohra nja nje narav nih vred not lah ko usta no vi tudi zava ro va no obmo~ je ene ali ve~naravnih vred not, pri ~emer 53. ~len zava ro va na obmo~ ja opre de li na o`ja (na rav -ni spo me nik, stro gi narav ni rezer vat in narav ni rezer vat) ter {ir {a (na rod ni park, regij skipark in kra jin ski park). Tak {na opre de li tev pa se ne uje ma povsem s ka te go ri za ci joIUCN. Zava ro va no obmo~ je lah ko usta no vi vla da ozi ro ma pri stoj ni organ ene ali ve~lokal nih skup no sti, lah ko tudi oba sku paj (55. ~len). V Za ko nu o ohra nja nju nara -ve so od 64. do 71. ~le na podrob ne je opre de lje ne kate go ri je zava ro va nih obmo ~ij.Klju~ na kri te ri ja za kate go ri za ci jo sta cilj in namen zava ro va nja dolo ~e ne ga obmo~ -ja – obo je dolo ~a dopust no stop njo ~lo ve ko ve ga vpli va. Pogla vit ni cilji zava ro va njaso znans tve no razi sko va nje, ohra ni tev nara ve, ohra ni tev rast lin skih in ìval skih vrst(gen ska raz no vrst nost), turi zem in rekrea ci ja, vzgo ja in izo bra ̀ e va nje, raba virov v na -rav nih eko si ste mih po na~e lih traj no sti ter zago tav lja nje kul tur nih in tra di cio nal nihprvin (Sko ber ne 2004). V Slo ve ni ji je bilo do leta 2011 zava ro va ne ga 12,1% ozem -lja; od tega naj ve~ ji dele` (5,7% celot ne ga ozem lja Slo ve ni je) odpa de na kra jin skepar ke (V. kate go ri ja po IUCN-ovi kate go ri za ci ji). Med nje spa da tudi obmo~ jeTivoli ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba, zato se v na da lje va nju osre do to ~a mo na to kate -go ri jo zava ro va nih obmo ~ij.

Pre gled ni ca 2: Pre gled zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji (Er har ti~ 2010).

ka te go ri ja {te vi lo po vr {i na (km2) de le` ozem ljaSlo ve ni je (%)

{ir {a zava ro va na obmo~ jana rod ni park 1 838 4,1re gij ski park 3 434 2,1kra jin ski park 44 1151 5,7o` ja zava ro va na obmo~ jastro gi narav ni rezer vat 1 0,02 0,0na rav ni rezer vat 52 69,8 0,3na rav ni spo me nik 1217 155,5 0,8sku paj 1318 242,3 12,1

Ka te go ri jo kra jin ski park sta v Za ko nu o va ro va nju nara ve è leta 1970 opre de -li la Sta ne Peter lin in Miro Saje kot »…ve~ je narav no zaklju ~e no pokra jin sko obmo~ jes pr vo bit no ali kul ti vi ra no nara vo, ki jo odli ku je jo narav ne zna me ni to sti ali kra jin ske

31


lepo te, kul tur ni spo me ni ki ozi ro ma spo me ni ki ~lo ve ko ve ga dela, ki ji daje jo pose ben zna -~aj ter ima jo rekrea cij ski pomen…« (Mi ku{ 2006). Defi ni ci ja se je poz ne je spre minja la,po zdaj veljav ni zako no da ji pa velja, da je kra jin ski park »…ob mo~ je s pou dar je nimkako vost nim in dol go traj nim pre ple tom ~lo ve ka z na ra vo, ki ima veli ko eko lo{ ko, biot -sko ali kra jin sko vred nost…« (Za kon o ohra nja nju nara ve 2004).V kra jin skih par kih je dopu{ ~e na naj ve~ ja stop njo ~lo ve ko ve ga vpli va. Ne gre pre -

zre ti, da prav (us trez na) ~lo ve ko va dejav nost vzpo stav lja pokra jin sko raz no vrst nost,zara di kate re je obmo~ je pra vi lo ma sploh izbra no za kra jin ski park, v na da lje va njupa pomemb no pris pe va k ohra nja nju zna ~il ne kul tur ne pokra ji ne. Plut (2008) medcilji varo va nja kra jin skih par kov izpo stav lja nji ho vo vlo go pri eko si stem skih sto ri -tvah, varo va nju kul tur ne dedi{ ~i ne in kul tur ne pokra ji ne. Mo` nost raz vo ja tovrst nihzava ro va nih obmo ~ij vidi pred vsem v izo bra ̀ e va nju, rekrea ci ji, turiz mu in eko lo{ -kem kme tijs tvu, ki omo go ~a ohra nja nje kul tur ne pokra ji ne.Leta 1984 je bilo obmo~ je Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba z Od lo kom o raz -

gla si tvi Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna me ni tost opre de lje no kotkra jin ski park, »…ki pred stav lja svo je vrst no iden ti te to mesta Ljub lja ne, kjer so naravnein kul tur ne prvi ne zdru ̀ e ne v eno vit kul tur no-kra jin ski pro stor…« (Od lok o raz gla -si tvi Tivo li ja…1984). Iz 2. ~le na tega odlo ka je jasno raz vid no, da je bilo obmo~ jedolo ~e no tako zara di narav nih kot kul tur nih vidi kov.Zno traj kra jin ske ga par ka so tudi dru ga, o`ja zava ro va na obmo~ ja. Na obmo~ -

ju Male ga Ro` ni ka in Moste ca sta narav na rezer va ta. Gre za mokri{ ~i ozi ro ma relikt nibar jan ski rasti{ ~i red kih vrst, kjer velja stro` ji vars tve ni reìm. Obmo~ je pod Tur nom,kjer je kla si~ no naha ja li{ ~e evrop ske gomolj ~i ce (Pseu do stel la ria euro pa ea), ima sta -tus narav ne ga spo me ni ka. Tivo li, kjer »…so narav ne in kra jin ske kva li te te v so ̀ it juz ob jek ti kul tur ne dedi{ ~i ne, ob kate rih so nasta le prve par kov ne zasno ve, ki so z za sa -di tvi jo Lat ter man no vih dre vo re dov dobi le jav ni zna ~aj…« (Od lok o raz gla si tviTivo li ja…1984), zav ze ma sla bih 10% povr {i ne kra jin ske ga par ka in ima sta tus spo -me ni ka obli ko va ne nara ve. 8. ~len odlo ka izrec no pou dar ja, da se z vi di ka namemb no stina obmo~ ju narav ne zna me ni to sti Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba pre ple ta jomno ̀ i~ no re krea cij ska, u~no-vzgoj na, znans tve no ra zi sko val na in kul tur no-pri ~e val -na dejav nost, kar dopu{ ~a soraz mer no velik vpliv ~lo ve ka v oko lju.

32

Sli ka 10: Zava ro va na obmo~ ja, narav ne vred no te in kul tur na dedi{ ~i na v kra jin skempar ku. p

GEORITEM 16

33






km

Legenda

naravna vrednota

kulturna dedi{~ina

naravni rezervat

naravni spomenik

spomenik oblikovane narave

naravna vrednota


34

6 Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib v ~a su in pro sto ru

Ob mo~ je kra jin ske ga par ka i ma dol go in pestro zgo do vi no. O sta rej {em doga -ja nju ni na raz po la go niti pomemb nej {ih pisnih niti mate rial nih virov, zato so se mora lizgo do vi no pis ci in antro po lo gi zate ~i k po sred ni rekon struk ci ji doga janj. Od 16. sto -let ja dalje se za~ ne {te vi lo pisnih in dru gih virov hitro pove ~e va ti, zato je bilo mogo ~epri pra vi ti natan~ nej {e rekon struk ci je ~asov nih nizov. Iz njih je raz vid no, da je bilopar kov no obmo~ je v mar si ~em pomemb no tudi za {ir {e slo ven sko zgo do vin sko doga -ja nje.

6.1 Obmo~ je par ka do leta 1800

Naj sta rej {a omem ba, pove za na z ob mo~ jem Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri -ba, je vodo vod, ki je oskr bo val rim sko Emo no in naj bi bil spe ljan izpod [i{en ske gahri ba (Re gi ster nepre mi~ ne…2010). Prvi viri, ki kaè jo podo bo Ro` ni ka, so {ele iz

Sli ka 11: Na Flor jan ~i ~e vem Na~r tu Ljub lja ne iz leta 1744 so na obmo~ ju zdaj{ nje gapar ka Tivo li nji ve in trav ni ki.

Sli ka 12: Obmo~ je dela zdaj{ nje ga kra jin ske ga par ka do leta 1800. p

GEORITEM 16

35




© Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010

objekt

meja zdaj{njega krajinskega parka

cerkev Marijinega obiskanja

grad Podturn

ostanki anti~nega vodovoda

0 250 500125m

Legenda

1

2

3

13

2


sred nje ga veka. Kos (1955) nava ja, da so bili na pobo~ jih Ro` ni ka v 15. sto let ju vinogra -di, Ovsec (1994) pa doda ja, da se je Ro` nik zara di rde ~e ilov na te zem lje spr va ime no valRuso vec; ker Neslo ven ci tega zem lje pi sne ga ime na niso razu me li, so ga napa~ noprevedli v Ro sen bach (Ro` ni potok). @e leta 1267 naj bi na vzhod nem robu Ro` ni -ka (Pergov nik 1995) stal grad Turn, ki ga je leta 1442 poru {il celj ski grof Ulrik II.(Kos 1955). Last nik Apfal ter je pod raz va li na mi dal sezi da ti nov gra di~, ki so ga imeno -va li Podturn in je zame njal ve~ last ni kov ([kr ja nec 1996). Leta 1601 so ga kupi li jezui ti(Ov sec 1994).Ro` nik se prvi~ ome nja leta 1507 (Kra jev ni lek si kon Drav ske bano vi ne…1937).

V kup nem pismu iz tega leta je opi sa no zem lji{ ~e, ki sta ga bra ta Sau rau pro da la Eraz -mu Praun war tu in je obse ga lo opu{ ~e ni grad Turn, pri sta vo, sad ni vrt ter oko li{ kigozd (Vr ho vec 1898). Iz opi sa zem lji{ ~a je Vrho vec skle pal, da na Ro` ni ku leta 1507{e ni bilo cerk ve, sicer bi bila ta zago to vo ome nje na. Iz pisma je raz bral tudi, da je bilotakrat na Ro` ni ku ve~ pose sti. Poz ne je je Praun wart ve~ ji del kup lje ne ga poses tva naRo` ni ku pro dal, manj {i del, »na kate rem je sta la nek daj neka bol ni ca«, pa je pred temnje go va takrat è pokoj na sopro ga poda ri la v do bro del ne name ne (Vr ho vec 1898).Na vrhu Ro` ni ka naj bi bila ̀ e leta 1453 bol ni {ni ca za gobav ce (Vr ho vec 1898), ki nisosme li pri ti v stik niti z zdra vi mi ljud mi niti z dru gi mi bol ni ki. To potr ju je tudi Kra -jev ni lek si kon Drav ske bano vi ne (1937). Nas prot no so se med raz sa ja njem kuge, kise je na Kranj skem poja vi la v dru gi polo vi ci 16, sto let ja, na Ro` nik zdra vi Ljub ljan -~a ni zate ka li na sve` zrak (Vr ho vec 1898). Mor da je bila cer kev, ki jo prvi~ ome nja joleta 1526, sezi da na na zem lji{ ~u, podar je nem v do bro del ne name ne (Vr ho vec 1898;Kos 1955). S~a so ma je posta la pri ljub lje na bo` ja pot (Kor {i~ Zorn 2000).

6.2 Zamet ki par ka Tivo li

Park Tivo li ni nastal po vna prej zami{ lje nem na~r tu. Za nje gov za~e tek velja uredi -tev par kov nih povr {in ob gra do vih Pod turn (Ti vol ski grad) in Leo pold sru he (Ce ki novgrad) (Jan ~ar 2001).Leta 1713 so jezui ti grad Pod turn preu re di li ter v oko li ci ure di li nasa de in ribnike

(Jan ~ar 2001; [kr ja nec 1996). [kr jan ~e va (1996, 1) po Val va sor je vem opi su pov zema,da je »…oko li ca gra du posta la pri jet no spre ha ja li{ ~e, saj so v na rav nem amfi tea tru za gra -dom {tu dent je pri re ja li gle da li{ ke igre…« Po raz pu sti tvi jezui tov leta 1773 je grad postallet na rezi den ca ljub ljan ske ga {ko fa ([kr ja nec 1996), poz ne je pa je zame njal ve~ lastni -kov. Ljub ljan sko Kazin sko dru{ tvo je leta 1835 nad gra{ ~i no ure di lo zaba vi{ ~e s ka var noin gostil no, ki so ga poi me no va li Tivo li (Per gov nik 1995). Med me{ ~a ni izred no pri -ljub lje ne ga gosti{ ~a se je zara di pri vla~ ne zuna njo sti opri je lo ime [vi ca ri ja (Ov sec 1994).Okrog leta 1720 je dal grof Leo pold von Lam ber ger ob vzno` ju [i{en ske ga hri -

ba posta vi ti grad Leo pold sru he (Jan ~ar 2001). Tudi ta grad je menja val last ni ke, obkon cu 18. sto let ja je za kra tek ~as postal last madàr ske rod bi ne Szögeny. Ljud je so

36

GEORITEM 16

37

Sli ka 13: Zasno va par ka Tivo li sega na za~e tek 19. sto let ja; posne to pred 2. svetovnovojno iz leta la.

ARHIV RAZGLEDNIC VIKTORJA TANÎÂ

Sli ka 14: Sodob ni posne tek obmo~ ja par ka Tivo li.

DIGITALNI ORTOFOTO


38

Sli ka 15: Zem lje vid Ljub lja ne iz leta 1829, na kate rem so dobro pre poz nav niLat ter man no vi dre vo re di.

ARHIV ZEMLJEPISNEGA MUZEJA GIAM ZRC SAZU

Sli ka 16: Tivol ski dre vo re di na sta ri raz gled ni ci.


Sli ka 17: Obmo~ je dela zdaj{ nje ga kra jin ske ga par ka med leto ma 1801 in 1850. p

GEORITEM 16

39





objekt meja zdaj{njega krajinskega parka

0 250 500125m

Legenda

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

4

4

4

4

44

4

drevored ob Celov{ki cesti, do Peruzzijevega vrta pod Cekinovim gradom

Cekinov grad

cerkev Marijinega obiskanja gostilna Pod Ro`nikom

Lattermannov drevored

kavarna Caffe

grad Podturn

Francoske {ance

gostilna Pri Matiji

ribnik ob gradu Podturn

[vicarija

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11


40

Sli ka 18: Na sta ri raz gled ni ci so pod Cerk vi jo Mari ji ne ga obi ska nja obde lo val nazem lji{ ~a.


Sli ka 19: Na sodob ni foto gra fi ji je zem lji{ ~e pod cerk vi jo zatrav lje no.

BOJAN ERHARTI^

GEORITEM 16

41

Sli ka 20: Podo bi ca Ro` ni{ ke Mari je iz leta 1840 z nji va mi v os pred ju (Kor {i~ Zorn 2000).


te` ko izgo vor lji vo tuje ime pre pro sto podo ma ~i li v Ce ki nov grad. Pod njim je bil baro~ -ni par ter ni park, do leta 1820 pa so zasa di li tudi dre vo red ob zdaj{ nji Celov{ ki cestido Peruz zi je ve ga vrta pod Ceki no vim gra dom (Holz 1997). V ~a su Ilir skih pro vincje za Ceki no vim gra dom, na mestu pro pa da jo ~e ga hote la Bel le vue, sta la lese na kavarnaCaf fee (Ov sec 1994). Ovsec nava ja tudi, da so se pod njo vse do Celov{ ke ceste spu{ -~a li tera sa sti vrto vi, Vrho vec (1898) pa poro ~a, da so se od tam do Zgor nje [i{ ke niza la{e dru ga gosti{ ~a. V zve zi s [i {en skim hri bom velja ome ni ti Fran co ske {an ce, topov -ske oko pe ozi ro ma jame, ki so jih na pobo~ ju leta 1809 za svo je top ni{ tvo izko pa liFran co zi, da so lah ko obstre lje va li avstrij sko posto jan ko na Ljub ljan skem gra du (Ko -ro {ec 1991). Zani miv je tudi poda tek, da je bil od izvi rov pod [i{en skim hri bom doRob bo ve ga vod nja ka spe ljan vodo vod (Var djan 1994).Ra zen manj {ih par kov nih povr {in v ne po sred ni bli ̀ i ni obeh gra dov so iz Scher -

rer je ve ga na~r ta mesta Ljub lja ne iz leta 1808 (Ko ro {ec 1991) na obmo~ ju Tivo li jaraz vid ni trav ni ki, na obmo~ ju Ro` ni ka pa gozd. Na na~r tu sta vri sa na tudi potok, kije tekel izza gra du Pod turn in naprej ob zdaj{ nji Pre {er no vi cesti do Mir ja, kjer je napajalrib ni ka (Ko ro {ec 1991), ter pot, ki je park pri Ceki no vem gra du pove zo va la z Zoi -so vi mi vrto vi. Mesto ma jo je sprem ljal dre vo red, zato Var djan (1994) meni, da je bilata oko li{ ~i na izto~ ni ca pri na~r to va nju Lat ter man no vih dre vo re dov. Na Reic he je vemNa~r tu pokra jin ske ga glav ne ga mesta Ljub lja ne z bli` njo oko li co iz leta 1829 je èvri sa no poses tvo z gra di ~em Rosenbüchel, zna nim tudi kot Vider ~a nov grad pod Ro` -ni kom, po kate rem je dobi la ime Ro` na doli na (Ko ro {ec 1991). Klju~ na za nasta nekTivol ske ga par ka je bila zasa di tev Lat ter man no vih dre vo re dov, kar se je na pobu domest ne upra ve zgo di lo leta 1814 (Holz 1997). Dre vo re de je v ~a su Ilir skih pro vinc zasno -val fran co ski inè nir Blanc hard, poi me no va ni pa so po avstrij skem guver ner juLat ter man nu, ki je poskr bel za nji ho vo zasa di tev. En dre vo red je pove zo val [i{ ko z Gra -di{ ~em in je tekel v sme ri sever–jug. Pre~ ka la sta ga radial na dre vo re da, ki sta mestopove zo va la s Ti vol skim gra dom. Prvi je pote kal od sre di{ ~a pri dana{ nji Po{ti ter pozdaj{ nji Can kar je vi cesti, dru gi pa je obra{ ~al Gos pos vet sko cesto (Jan ~ar 2001). Obpre se ~i{ ~ih dre vo re dov so bili ron do ji. Jan ~ar nava ja, da so bili dre vo re di prvot no zasa -je ni z aka ci ja mi, poz ne je pa je poseb na komi si ja stro kov nja kov pred la ga la, da so zazamo~ vir je ne trav ni ke pri mer nej {i kosta nji. Me{ ~a ni so se v dre vo re dih radi spre haja -li. O nji ho vi pri ljub lje no sti pri ~a jo tudi Costo vi zapi si iz ~asa Ljub ljan ske ga kon gre sa,kjer je ome nje no, da so se veli ~ans tva in dru gi viso ki gost je pogo sto spre ha ja li po Lat -ter man no vih dre vo re dih, za 20. maj 1821 pa, »…da sta cesar in cesa ri ca raz ve se li lapre bi val ce Ljub lja ne z obi skom Lat ter man no ve ga dre vo re da…« (pov ze to po Hol zo -vi 1997).Ti vol ski grad, Ceki nov grad in pove zo val ni Lat ter man no vi dre vo re di so sestav -

lja li ske let poz ne je nasta le ga osred nje ga in naj ve~ je ga mest ne ga par ka Tivo li. Ponaved bah Ovs ca (1994) se je izraz Tivo li prvot no upo rab ljal za polet no rezi den co (za -ba vi{ ~e s ka var no in gostil no) Kazin ske ga dru{ tva za pod turn sko gra{ ~i no. Okrog

42

GEORITEM 16

43

leta 1848 so s tem ime nom poi me no va li dre vo re de, poz ne je, v dru gi polo vi ci 19. sto -let ja pa se je ime Tivo li pre ne slo na celot no ure je va no obmo~ je med Pod tur nom inCeki no vim gra dom, pod turn ske gra{ ~i ne pa se je s~a so ma opri je lo ime Tivol ski grad(Ov sec 1994).Me{ ~a ni so radi zaha ja li tudi na Ro` nik, kjer so prvot no cer kev poru {i li in leta 1740

za~e li zida ti seda njo, pos ve ~e no Mari ji ne mu obi ska nju. Cer kev so leta 1785 zapr li,ven dar so jo ̀ e nasled nje leto zno va odpr li, ko je cer kov nik Jurij Selan ugod no kupilcer kov ni ko vo sta no va nje na Spod njem Ro` ni ku, kjer je poz ne je nje gov sin odprl gostil -no Pod Ro` ni kom, zdaj mno gim bolj zna no kot gostil na âd. Cerk ve ni gozd podcerk vi jo, ki se je raz te zal po ju` nih pobo~ jih Ro` ni ka, so leta 1808 raz de li li na 8 par -cel, ki so jih pro da li na jav ni dra` bi. V goz du so rasli ve~i no ma borov ci in smre ke,v manj {em delu tudi jel {e, hra sti, kosta nji in bre ze (Vr ho vec 1898). Gozd na dru gistra ni hri ba si je pri dr ̀ al {ent pe tr ski ùp nik. V ~a su Ilir skih pro vinc je bila cer kevzno va zapr ta, na pro{ njo sosed njih ob~in pa so jo leta 1814 ponov no odpr li. Costanava ja, da so v ~a su Ljub ljan ske ga kon gre sa leta 1821 do cerk ve na Ro` ni ku nare di lipot. Ob slo ve su cesar ja in cesa ri ce sta ta za nje no ure di tev poda ri la 104 gol di nar je.Costa ob tem doda ja, da so »ve li ~ans tva Ro` nik ve~ krat obi ska la« (pov ze to po Hol -zo vi 1997). Na za~et ku 19. sto let ja so pod cerk vi jo na Ro` ni ku odpr li gostil no Pri Mati ji(Ov sec 1994). Okrog leta 1830 je med Ljub ljan ~a ni posta la pri ljub lje na tudi gostil -na Pod Ro` ni kom (Vr ho vec 1898). Iz leta 1840 se nam je ohra ni la bo` je pot na podo bi caRo` ni{ ke Mari je, na kate ri so na obron kih Ro` ni ka v os pred ju nji ve in trav ni ki z dre -ve si in kozol ci, po hri bu pa se vije pot, ki vodi do cerk ve. Na podo bi ci vidi mo, da sobila ju` na pobo~ ja Ro` ni ka manj gozd na ta kot so dan da nes.

6.3 Od izgrad nje èlez ni ce do dru ge sve tov ne voj ne

Leta 1852 je grad Pod turn kupil cesar Franc Joèf I., ki ga je »pre pu stil v do smrt -ni uì tek mar {a lu Radetz ke mu« (Ov sec 1994). Ta je grad pre zi dal, okrog nje ga pa ure dilnove poti in nasa de, ki jih je odprl za jav nost. V bli ̀ i ni je dal posta vi ti po~it ni{ ko hi{i -co in hle ve (Ov sec 1994). Leta 1856 je grad vrnil cesar ju, ki ga je leta 1860 pro dalljub ljan ske mu ùpa nu Costi. Tako je Tivol ski grad s pri pa da jo ~i mi zem lji{ ~i postalmest no poses tvo (Ov sec 1994). Spom la di 1870 so v par ku pred gra dom zgra di li fon -ta no z vo do me tom, prib li` no v is tem ~asu so na ste bri ~e okrog baze na posta vi li ̀ elez nevaze. Stop ni{ ~e s {ti ri mi veli ki mi kipi psov brez jezi kov, ki jih je izde lal kipar Fern -korn, je neko li ko sta rej {e (Ov sec 1994).Jan ~ar (1972) nava ja, da je tivol sko obmo~ je, z iz je mo Ceki no ve ga gra du in nje -

go ve oko li ce, posta lo neza zi dlji va mest na zele na povr {i na. Leta 1880 so v ne po sred nibli ̀ i ni Ceki no ve ga gra du z iz ko pom ure di li rib nik, na kate rem so pole ti ~ol na ri li, pozi -mi pa je bilo na njem pri ljub lje no drsa li{ ~e. Poz ne je je Magi strat rib nik pre pu stilnem{ ke mu dru{ tvu Eislauf ve rein za drsa li{ ~e (Jan ~ar 2001). Gozd ne poti nad Tivo -


44

Sli ka 21: Tivolski grad na sta ri raz gled ni ci.


Sli ka 22: V zad njih 150 le tih sta se rast li nje in namemb nost gra du teme lji to spre me ni la.

BOJAN ERHARTI^

GEORITEM 16

li jem so spe lja li leta 1883 (Jan ~ar 1972). Leta 1894 so ju` no od rib ni ka ure di li dre -ve sni co za potre be mesta, kar velja za za~e tek Mest ne vrt na ri je (Jan ~ar 2001). PodCeki no vim gra dom, ki ga je leta 1865 kupi la dru ̀ i na Koz ler, so v ti stem ~asu ure di liobse ̀ en pro stor, name njen vese li cam (Kra jev ni lek si kon Drav ske bano vi ne…1937).V tem ~asu je obrav na va no obmo~ je doì ve lo prvi huj {i uda rec. Leta 1850 se je

namre~ v se ~i{ ~e Lat ter man no ve ga dre vo re da zare za la ju` na ̀ elez ni ca Dunaj–Trst inodre za la tret ji no nasta ja jo ~e ga par ka (Jan ~ar 2001). S tak {no ume sti tvi jo èlez ni ceje bila zago tov lje na mo` nost pozi da ve zem lji{ ~a do ̀ elez ni ce. S tem je bil Tivo li prvi~okr njen, nepo sred na pove za va mesta s par kom pa je bila pre ki nje na.Leta 1897 so na voga lu Pre {er no ve ceste in za~et ka Lat ter man no ve ga dre vo re da ure -

di li Blei wei sov park, ki je leta 1908, ko so v njem posta vi li kip Pri mo ̀ a Tru bar ja, postalTru bar jev park. V le tih 1933–1934 so v njem zgra di li pra vo slav no cer kev. Leta 1906je mesto prev ze lo rib nik, obno vi li so pavi ljo ne in posta vi li ~ol nar no, ven dar je bilomed me{ ~a ni bolj kot ~ol nar je nje pri ljub lje no drsa nje. Ljub ljan ~a ni so se na Ro` niku,naj ra je v bli ̀ i ni ̂ ada in na Fran co ski poti, pozi mi tudi san ka li in smu ~a li (Ov sec 1994).Lju bi te lji Kneip po ve ga na~i na zdrav lje nja so leta 1899 v bli ̀ i ni gostilne ̂ ad postavi likopa li{ ~e – knaj pa li{ ~e, ki je obsta ja lo do prve sve tov ne voj ne (Ov sec 1994). Knaj -pa li{ ~e naj bi bilo tudi pri [vi ca ri ji (Ov sec 2010).Leta 1908 so na mestu kavar ne in gostil ne [vi ca ri ja po Koc ho vih na~r tih posta -

vi li hotel Tivo li, v ka te rem so se zbi ra li lite ra ti in poli ti ki (Per gov nik 1995). Leta 1933je za Tivol skim gra dom po Ple~ ni ko vem na~r tu nasta lo let no gle da li{ ~e (Vardjan 1994),na nje go vem mestu so poz ne je zgra di li let ni kino. Po Fabia ni je vih na~r tih so leta 1909ob izte ku Can kar je ve ceste posta vi li likov no raz sta vi{ ~e Jako pi ~ev pavi ljon (Per gov -nik 1995). Na za~et ku 20. sto let ja je Tivo li ju nov pe~at vti snil vrt nar Hej nic, ki jeobli ko val nasa de in jih ure jal do smr ti leta 1924. Med leto ma 1905 in 1910 so na nje -gov pred log zasa di li nove dre vo re de. Po nje go vih na~r tih, ki so se zgle do va li po baro~ nihvzor cih, so na tivol skih trav ni kih ure di li tri veli ke kro` ne geo me trij ske par kov ne eno -te, ki pa med seboj niso bile celost no pove za ne (Jan ~ar 2001).V ti stem ~asu so pod tivol sko gra{ ~i no poleg novih dre ve snih vrst zasa di li palme

in olean dre (Per gov nik 1995). Za vzdr ̀ e va nje ob~ut lji vih rast lin je mesto leta 1908dobi lo nova rast li nja ka s cen tral no kur ja vo (Var djan 1994). Okrog leta 1931 (Jan -~ar 1972) je v Ti vo li ju Mest na vrt na ri ja po Ple~ ni ko vem na~r tu ure di la pro me na do.V ta namen so pose ka li radial ni kosta njev dre vo red, kar je med me{ ~a ni spro ̀ i lo ogor -~e nje (Jan ~ar 2001). Novo spre ha ja li{ ~e, ki so ga Ljub ljan ~a ni poi me no va li Saha ra,je bilo {iro ko 24 me trov in posu to z gra mo zom. Po sre di ni pro me na de so name sti li23 sve tilk in ob nje nih robo vih zasa di li topo lov dre vo red. Med nek da njo tra so ̀ elez -ni ce in Jako pi ~e vim spre ha ja li{ ~em so po Ple~ ni ko vem pred lo gu ure di li tri kot ni park.V sen~ nem goz di~ ku v se ve ro za hod nem delu Tivo li ja je bilo pri ljub lje no zbi ra li{ ~eupo ko jen cev, ime no va no Mon te Car lo, na za~et ku graj ske ga par ka, kjer se zbi ra jo pti -ce, pa Ti~i stan (Ov sec 1994).

45


46

Sli ka 23: Zbi ra li{ ~e upo ko jen cev Mon te Car lo na sta ri raz gled ni ci.


Sli ka 24: Pri ljub lje no zbi ra li{ ~e upo ko jen cev je po sto letih osta lo sko raj nes pre me nje no.

BOJAN ERHARTI^

GEORITEM 16

47

Sli ka 25: Neko~ je ob izte ku Can kar je ve ceste stal Jako pi ~ev pavi ljon.


Sli ka 26: Poz ne je se je Jako pi ~ev pavi ljon moral umak ni ti pro met ni cam.

BOJAN ERHARTI^


Od leta 1892 so ime li v go stil ni na Ro` ni ku sede` klu ba lju bi te lji gora Pipar ji (Mik -{a in Ajlec 2011). Eno od nji ho vih pra vil je bilo, da se mora jo v pri me ru, ~e ob nede ljahin praz ni kih ne uspe jo obi ska ti kate re izmed slo ven skih gora, do 8. ure povz pe ti naDre ni kov vrh. ê tega niso sto ri li, so mora li pla ~a ti kazen 10 kron. V enem samemizvo du so izda ja li gla si lo »Pla nin ski {alji vec, zabav ni list za vsak da nje goste na Dre -ni ko vem vrhu«, ki so ga lah ko ~la ni Slo ven ske ga pla nin ske ga dru{ tva na sede ̀ u klu baPipar jev pre bi ra li brez pla~ no, osta li obi sko val ci pa le ob pla ~i lu dveh kron. V le -tih 1910–1917 je v po slop ju pod cerk vi jo na Ro` ni ku bival Ivan Can kar (Ov sec 1994).Na za~et ku 20. sto let ja je gene ral Dre nik na Dre ni ko vem vrhu zgra dil gostil no, ki pani niko li obra to va la (Per gov nik Coti~ 2010). Na mestu sta re lese ne kavar ne in Male -ga pra tra je v pr vem deset let ju 20. sto let ja Anton Zajc zgra dil hotel z re sta vra ci jo

48

Sli ka 28: Obmo~ je dela zdaj{ nje ga kra jin ske ga par ka med leto ma 1850 in 1941. p

Sli ka 27: Na~rt Ljub lja ne pred letom 1932.

ARHIV ZEMLJEPISNEGA MUZEJA GIAM ZRAC SAZU

GEORITEM 16

49





objekt meja zdaj{njega krajinskega parka

Cankarjeve breze

bivali{~e Ivana Cankarja

Trubarjev park

0 250 500125m

Legenda

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

drevesnica z rastlinjakom

cerkev Marijinega obiskovanja

~olnarna in paviljon

fontana z vodometoma pod Tivolskim gradom

Cekinov grad

drsali{~e Ilirija pod Bellevuejem

gostilna âd

gostilna Pri Matiji

hotel Bellevue

Jakopi~ev paviljon

Ju`na èleznica

kopali{~e Ilirija

Lattermannov drevored/Jakopi~evo sprehajali{~e

letno gledali{~e za Tivolskim gradom

objekt na Drenikovem vrhu

pravoslavna cerkev

Pristava

ribnik

sankali{~e

skakalnica na Galetovem

stopni{~e s kipi psov brez jezikov

[vicarija/hotel Tivoli

Tivolski grad

Trikotni park

velesejemsko razstavi{~e

zbirali{~e upokojencev Monte Carlo in Ti~istan

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

24

12

1

5

11

10

18

23

8

4

223

2017

926

25

216

7

13

27

28

15

19

2

14

16

29


Bel le vue (Ov sec 1994). V le tih 1920–1921 so med Celov{ ko cesto in Lat ter man no -vim dre vo re dom ure di li vele se jem sko raz sta vi{ ~e s pa vi ljo ni, ki je delo va lo do jese nileta 1941.V tem obdob ju so na obrob ju par kov ne ga obmo~ ja ure di li prva telo va di{ ~a in

igri{ ~a. Med leto ma 1897 in 1910 so pro stor med {i{en skim dre vo re dom in pro goupo rab lja li za kole sar sko dir ka li{ ~e, leta 1929 so po na~r tih Stan ka Bloud ka na temmestu ure di li kopa li{ ~e Ili ri ja in telo va di{ ~e ljub ljan ske ga Soko la. Med sve tov ni mavoj na ma so pod Bel le vue jem ure di li umet no drsa li{ ~e Ili ri ja, kjer so 21. fe bruar ja 1932odi gra li prvo hokej sko tek mo (Ov sec 1994). Dodat no telo va di{ ~e in teni{ ko igri{ ~e,ki ga je upo rab lja lo {port no dru{ tvo Ante na, je bilo med leto ma 1921 in 1937 na pro -sto ru za ̀ elez ni{ ko pro go, ob dre vo re du v po dalj{ ku Tom {i ~e ve uli ce. Ko je leta 1937Mest na vrt na ri ja vzdol` ̀ elez ni{ ke pro ge ure ja la pro me nad no cesto, ki je pove zo vala[i{ ko in Ro` no doli no, je pro met ni ca pre ~i la Ante nin pro stor. Leta 1936 so k me stupri dru ̀ i li gozd na pobo~ ja Ro` ni ka, kjer so od leta 1936 do leta 1938 poti in ste ze utrdi liz gra mo zom. Leta 1933 so na Gale to vem ob Vod ni ko vi cesti posta vi li pet najst me tr -sko smu ~ar sko ska kal ni co, kjer je bilo è leta 1935 dràv no prvens tvo v smu ~ar skihsko kih (Ov sec 1994).

6.4 Od dru ge sve tov ne voj ne do usta no vi tve kra jin ske ga par ka leta 1984

V eni izmed par kov nih enot Hej ni co ve ure di tve so ob tivol skem rib ni ku leta 1942po na~r tih Kobe ta ure di li otro{ ko igri{ ~e, pri tem pa uni ~i li zna ten del kosta nje vegadre vo re da. Iste ga leta je 22. in 23. fe bruar ja ita li jan ska oku pa cij ska voj ska Ljub lja novkle ni la v obro~ bode ~e ìce, kar je bil edins tven pri mer v Evro pi. Mejo oku pi ra neLjub lja ne zdaj poz na mo kot Pot, bolj zna no je nek da nje ime Pot spo mi nov in tova -ri{ tva. Del Poti pre~ ka tudi obmo~ je Kra jin ske ga par ka Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib.V ~a su oku pa ci je je Tivo li z Ro` ni kom Ljub ljan ~a nom zago tav ljal zelo pomemb nezele ne povr {i ne, saj niso mogli neo vi ra no zapu sti ti mesta.Po voj ni so v ti vol ski park posta vi li {te vil ne skulp tu re. Tako je na pri mer za prvi

svo bod ni 1. maj leta 1946 nad igri{ ~em è stal tivol ski pastir ~ek (Per gov nik 1995),ki je poz ne je postal sim bol RTV Slo ve ni ja. Med bolj zna ni mi spo me ni ki je tudi Can -kar jev spo me nik iz leta 1948, ki sto ji na poti pro ti Cerk vi Mari ji ne ga obi ska nja. Iste galeta je bila po delu preu ~e va ne ga obmo~ ja spe lja na Pio nir ska èlez ni ca, ki je obra -to va la do leta 1954. Pove zo va la je Ro` no doli no in Kose ze, kjer je bila kon~ na posta jaz re mi zo. Zdaj je na delu nje ne tra se ure je na kole sar ska ste za.Ob mo~ je Tivo li ja je tudi v tem obdob ju doì ve lo okr ni tve. Na mestu stre li{ ~a pod

Ro` ni kom so zgra di li In{ti tut za gozd no in lesno gos po dars tvo, zdaj{ nji Goz dar skiin{ti tut Slo ve ni je. V Ti vol skem gra du so do za~et ka pre no ve leta 1967 ìve li najem -ni ki (Ov sec 1994). Sta no va nja in ate lje ji so bili tudi v ho te lu Tivo li. V Ce ki no vemgra du je leta 1955 na{el pro stor Muzej ljud ske revo lu ci je in narod noos vo bo dil ne borbe,

50

GEORITEM 16

51

Sli ka 29: Hala Tivo li je pomemb no tori{ ~e ljub ljan ske ga {por ta.

BOJAN ERHARTI^

Sli ka 30: Pokri to kopa li{ ~e se glo bo ko zaje da v park Tivo li.

BOJAN ERHARTI^


poz ne je prei me no van v Mu zej novej {e zgo do vi ne. Ju` no od nje ga so v le tih 1958–1959zasno va li med na rod ni feno lo{ ki vrt. Hotel Bel le vue je leta 1953 prev ze la gostin ska{ola (Ov sec 1994). Mar ca 1951 so s Ko lod vor ske uli ce pod Ro` nik pre se li li ìval skivrt. [e usod nej {i za park sta bili zelo bole ~a pre sta vi tev èlez ni ce leta 1961 in ure di -tev nove obvoz ne ceste med Trà{ ko in Gos pos vet sko cesto, kar je {e naj bolj pri za de loJako pi ~ev pavi ljon, ki so ga mora li odstra ni ti, in Jako pi ~e vo spre ha ja li{ ~e; popol no -ma je osa mi lo Ple~ ni kov Tri kot ni park, ki se je zna {el med cesto in ̀ elez ni co, ter, kljubpod ho dom, dodat no osla bi lo pove za vo mesta s par kom. Iste ga leta so podr li vele se -jem ske pavi ljo ne ob Celov{ ki cesti in pro stor preu re di li v par ki ri{ ~e (Per gov nik 1995).Ob Ceki no vem gra du so posta vi li umet no drsa li{ ~e, ob kate rem so leta 1963 zgra -di li uprav no poslop je, leta 1965 pa dogra di li veli ko {port no Halo Tivo li. Poz ne je sose jim pri dru ̀ i li {e pokri to kopa li{ ~e, zgra je no leta 1973, ter raz na igri{ ~a in zaba -vi{ ~a.Okrog leta 1950 so na obmo~ ju [i{en ske ga hri ba na novo zgra di li zna me ni to Gale -

to vo ska kal ni co, ki pa so jo po letu 1962, ko je bila na njej zad nja tek ma, posto po maopu sti li (Ov sec 1994). Leta 1970 je Smu ~ar ski ska kal ni klub Ili ri ja v Mo ste cu zgradilmalo, 20-me tr sko ska kal ni co, leta 1972 pa {e ve~ jo, 55-me tr sko pla sti~ no ska kal ni -co (med mre` je 5). Na dru gi stra ni hri ba je v {est de se tih letih prej{ nje ga sto let ja pod jet jeAgro stroj za preiz ku {a nje vod nih ~rpalk za nama ka nje z vodo zali lo opu{ ~e ni gli nokop.Nastal je Kose{ ki bajer, naj ve~ je vod no telo kra jin ske ga par ka (Ber tok in Pod gor -nik 2004).Ti pose gi so v jav no sti spro ̀ i li pole mi ke o po me nu in vred no sti obmo~ ja Tivo -

li ja z Ro` ni kom za mesto. Leta 1972 je Jan ~ar s so de lav ci po naro ~i lu Skup{ ~i ne mestaLjub lja na pri pra vil celo vit pro gram ure di tve Tivo li ja. V njem je zapi sal, da je Ro`niknaj po memb nej {i mest ni gozd, ki ga bo tre ba sku paj s Ti vo li jem za~e ti ure ja ti na na~in,da bo celot no obmo~ je obi sko val cem nudi lo mo` no sti za raz li~ ne na~i ne giba nja, po~it -ka in igre (Jan ~ar 1972). S sre di{~ no lego v mest nem pro sto ru je Tivo li z Ro` ni kompo dru gi sve tov ni voj ni posta jal ~eda lje bolj cenje na narav na dobri na, pomemb naza celot no Ljub lja no. Da bi to obmo~ je zava ro va li pred raz li~ ni mi inte re si in nadalj -nji mi pose gi, je bil leta 1984 spre jet Odlok o raz gla si tvi Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske gahri ba za narav no zna me ni tost.Iz krat ke ga pre gle da raz vo ja obmo~ ja kra jin ske ga par ka je raz vid no, da se je tivol -

ski del za~el raz vi ja ti iz zaseb nih par kov nih povr {in, ki so s~a so ma posta le jav ne. Naj boljinten ziv no obdob je obli ko va nja par ka je bilo 19. sto let je. Konec 19. sto let ja in ve~ jidel 20. sto let ja je rasel pomen raz ve dril nih dejav no sti, kar se je mani fe sti ra lo v ure -di tvi vele sej ma, {port nih objek tov, pa tudi otro{ kih igri{~. Ob tem Var djan (1994)opo zar ja, da se nes po ra zu mi, kate re dejav no sti, v kak {nem obse gu in s kak {no namemb -

52

Sli ka 31: Obmo~ je dela zdaj{ nje ga kra jin ske ga par ka med za~et kom dru ge sve tov nevoj ne in letom 1984, ko je bil raz gla {en kra jin ski park. p

GEORITEM 16

53





objekt meja krajinskega parka

bazen Tivoli

Cankarjeve breze

0 250 500125m

Legenda

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Gozdarski in{titut Slovenije

cerkev Marijinega obiskovanja

gostilna Na Ro`niku

hotel Belleuve

Cekinov grad

Hala Tivoli

igri{~e

Jakopi~evo sprehajali{~e

kopali{~e Ilirija

parkiri{~e

pravoslavna cerkev

otro{ko igri{~e

Moderna galerija

nova trasa èleznice

Pristava

ribnik

skakalni center Mostec

stolp skakalnice na Galetovem

sankali{~e

{portno igri{~e

vrtnarija

[vicarija/hotel Tivoli

Tivolski grad

Trikotni park

Trubarjev park

zbirali{~e upokojencev Monte Carlo in Ti~istan

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

25

9

7

4

3

6

21

22

8

3

20

218

10

23

26

24

16

1929

14

27

16

12

17

28

13

11

15

gostilna Pod Ro`nikom

@ivalski vrt Ljubljana30

301


nost jo ume{ ~a ti v Ti vo li, vle ~e jo ̀ e od leta 1897, ko so v par ku ure di li kole sar sko dir -ka li{ ~e. Upo {te va ti je tre ba tudi dejs tvo, da je objek te pavi ljon ske ga tipa mogo ~eraz me ro ma zlah ka, hitro in poce ni odstra ni ti, zida nih objek tov, kakr {na je Hala Tivoli,pa ne.

7 Temelj ne zna ~il no sti kra jin ske ga par ka

Kra jin ski park Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib se raz pro sti ra na seve ro za hod nemobrob ju Ljub lja ne. Obse ga mest ni park Tivo li ter par kov na goz da Ro` nik in [i{enskihrib v skup ni povr {i ni 459ha. Zele no oazo s se ver ne, vzhod ne in ju` ne stra ni popol -no ma ome ju je jo pozi da na zem lji{ ~a, le na zahod ni stra ni se obmo~ je v ze le nem pasupove zu je s {ir {im zaled jem Pol ho graj ske ga hri bov ja, àl pa eko lo{ ki kori dor pre re ̀ etra sa zahod ne ga dela ljub ljan ske obvoz ni ce. Kra jin ski park lah ko v gro bem raz ~le -ni mo na vzhod ni, osred nji in zahod ni del.V vzhod nem delu je park Tivo li, ki je lep pri mer obli ko va ne nara ve s po vr {i no

43ha. êprav je po svo jem polo ̀ a ju in namemb no sti mest ni park, je obe nem tudipre hod no, bla go vzpe nja jo ~e se obmo~ je med sre di{ ~em mesta in hri bo vi tim Ro` -ni kom.Naj ve~ ji del kra jin ske ga par ka sestav lja osred nji gozd ni del, ki se nad sre di{ ~em

Ljub lja ne dvi ga do 130m viso ko. 288ha veli ko obmo~ je je pre cej raz gi ba no. Nje govenaj vi{ je vzpe ti ne so [i{en ski hrib (429m, pone kod je nave de na vi{i na 430m), Ro` -nik (394m), Can kar jev vrh (388m), Tivol ski vrh (387m) in Debe li hrib (374m). Mednji mi je okrog kilo me ter dol ga doli na Moste ca, ki se izte ka pro ti Kose{ ke mu bajer -ju. Osred nje obmo~ je ome ju je jo park Tivo li, Cesta 27. apri la, Ve~ na pot, Mat ja no vapot, uli ca Pod hri bom, Vod ni ko va cesta, uli ca Pod goz dom in Celov{ ka cesta.Za zahod ni del kra jin ske ga par ka velja obmo~ je zahod no in jugo za hod no od Ve~ -

ne poti, ki je dokaj urav na no in znat no ni` je, saj se spu{ ~a v do li no poto ka Glin{ ~i cein nje ne ga pri to ka Pràn ca. 128ha veli ko obmo~ je sicer zve ~i ne pora{ ~a gozd, ven -dar je tudi pre cej odpr te ga pro sto ra. Zahod na meja par ka pote ka v glav nem po Poti,dobrih 30 km dol gem rekrea cij skem obro ~u okrog Ljub lja ne, z mo~ no kul tur noz -go do vin sko noto (Kranjc, Simo ne ti in Vidic 2006). Kra jin ski park, kate re ga meja v temdelu sle di popol no ma regu li ra ni ma Pràn cu in Glin{ ~i ci, vklju ~u je okrog 2200m Poti:na raz da lji sla bih 1700m po njej pote ka meja par ka, dobre ga pol kilo me tra pa je jezno traj zava ro va ne ga obmo~ ja. Pri Bio teh ni{ ki fakul te ti se ju` na meja kra jin ske gapar ka pri klju ~i Ve~ ni poti, s tem da je iz par ka izv ze to ve~ je obmo~ je sta no vanj skihobjek tov sever no od pro met ni ce. Sever na meja pote ka od Kose{ ke ga bajer ja, ki je v ce -lo ti zno traj par ka, do vzno` ja vzpe tin, iz par ka pa sta izv ze ti obmo~ ji sta no vanj skesose ske Mostec ter hi{ ob uli ci Pod hri bom in Vod ni ko vi cesti. Nato meja kra jin ske -ga par ka pote ka ob Celov{ ki in Tivol ski cesti, ob sta dio nu Ili ri ja (ce lo ten kom pleks

54

GEORITEM 16

55

Sli ka 32: Zahod ni del kra jin ske ga par ka pre~ ka ure je na Pot.

BOJAN ERHARTI^

Sli ka 33: V za hod nem delu par ka je tudi na novo ure jen Kose{ ki bajer.

BOJAN ERHARTI^


let ne ga telo va di{ ~a in odpr te ga baze na je zunaj kra jin ske ga par ka) in naprej ob ̀ elez -ni ci ter Blei wei so vi cesti do tra se Ceste 27. apri la, ki se nada lju je v Ve~ no pot.Vzpe te dele kra jin ske ga par ka sestav lja jo sla bo pre pust ni per mo kar bon ski skrilav -

ci, pe{ ~e nja ki in kon glo me ra ti, ki so malo odpor ni na mehan sko pre pe re va nje, zatoso poto ki pone kod vre za li str me gra pe. Ni` je dele kra jin ske ga par ka pre kri va jo razli~ni,delo ma kar bo nat ni nano si Save, Ljub lja ni ce in Glin{ ~i ce (Os nov na geo lo{ ka…1974).Pod neb je je celin sko, z naj ve~ pada vi na mi v po let nih in jesen skih mese cih. Pov -

pre~ na let na vi{i na pada vin je okrog 1350mm, pov pre~ na let na tem pe ra tu ra 9,7o C.Posle di ca kot lin ske lege so zmanj {a na vetrov nost, pogo sto pojav lja nje megle, ta sev Ljub lja ni v dol go let nem pov pre~ ju poja vi v kar 150 dneh na leto, in tem pe ra tur niobrat, dejav ni ki, ki vpli va jo na pove ~a nje one sna ̀ e no sti ozra~ ja (Se ne ga~ nik 1996).Ve~ ji vodo to ki so Mostec, ki te~e v Ko se{ ki bajer, iztok iz bajer ja ter ob robu kra -

jin ske ga par ka Prà nec in Glin{ ~i ca. Zara di skrom nih pris pev nih povr {in vodo to kiz Ro` ni ka v po let nih mese cih ve~i no ma pre sah ne jo. Na gri ~ev na tih pobo~ jih so ve~ino -ma ohra nje ni v na rav nem ali nara vi podob nem sta nju, v po lo` nej {ih in urba ni zi ra nihpre de lih pa so kana li zi ra ni in biot sko osi ro ma {e ni (Ber tok in Pod gor nik 2004). Naobrav na va nem obmo~ ju sta dve ve~ ji sto je ~i vod ni tele si ter veli ko manj {ih mokri{~.Rib nik Tivo li ima zna ~aj par kov ne ga jeze ra, s ka te rim uprav lja Ribi{ ka dru ̀ i na Bar -je (med mre` je 2; Le{nik 2003). Za turi sti~ no-re krea tiv ne name ne je ure jen tudi Kose{ kibajer. Z njim uprav lja Ribi{ ka dru ̀ i na Dolo mi ti in ima sta tus {port no ri bo lov ne garevir ja, v ka te rem lah ko lovi jo ribe sklad no s pred pi si.[ir {e obrob je kra jin ske ga par ka je na vodo no sni ku Ljub ljan ske ga polja in Ljub -

ljan ske ga bar ja. Pod tal ni ca na Ljub ljan skem polju je od 4 do 30m glo bo ko, odvi snood vodo sta ja reke Save. Smer nje ne ga toka je od seve ro za ho da pro ti jugovz ho du, hitrostpa od nekaj metrov do nekaj deset metrov na dan (Re jec Bran celj, Smre kar in Klad -nik 2005). Na vzhod nem obrob ju obrav na va ne ga obmo~ ja je pod tal ni ca Ljub ljan ske gapolja »obo ga te na« z vodo, ki pri te ~e s [i {en ske ga hri ba, kar ji daje pose ben pe~at. Ninaklju~ je, da je bila tu pred sko raj 150 leti usta nov lje na ena glav nih slo ven skih pivo -varn, kate re temelj {e ved no pred stav lja voda poseb ne kako vo sti. Od leta 1995 se tavoda trì pod bla gov no znam ko Zala (med mre` je 6).Kra jin ski park Ro` nik, Tivo li in [i{en ski hrib je kljub bli ̀ i ni mest ne ga sre di{ ~a,

gosto pozi da ni oko li ci in {te vil nim obi sko val cem biot sko zelo pester. Nje gov vzpe tidel po ve~i ni pora{ ~a samo ni klo gozd no rast li nje, ki ga sestav lja jo kislo ljub ni goz -do vi hra sta grad na in pra ve ga kosta nja, gozd buk ve z re bre nja ~o ter gozd rde ~e ga boraz bo rov ni co (Jo gan 2003). Med dre ve sni mi vrsta mi so naj {te vil~ nej {e smre ka, rde ~ibor, bukev, gra den, dob, kostanj in ~rna jel {a (DOPPS 2005, citi ra no po Na~r tu uprav -lja nja…2008). Z ana li zo letal skih posnet kov smo ugo to vi li, da goz do vi pokri va jo 341ha

56

Sli ka 34: Glav ni deli kra jin ske ga par ka, dru ga zava ro va na obmo~ ja v njem in pozi danaobmo~ ja. p

GEORITEM 16

57






Legenda

naravni rezervat

naravni spomenik

0 0,5 10,25km

gozdni osrednji del

zahodni del

Tivoli/spomenik oblikovane narave

stavbe po evidenci hi{nih {tevilk

Pot


ozi ro ma 74% povr {i ne kra jin ske ga par ka. V nje go vem osred njem delu med Tivo li -jem in Ve~ no pot jo je dele` goz da {e bis tve no ve~ ji, kar 92%.Na celot nem obmo~ ju kra jin ske ga par ka je zna nih ve~ kot 400 rast lin skih vrst

(Jo gan 2003). Z bo ta ni~ ne ga vidi ka je obmo~ je zna no kot kla si~ no naha ja li{ ~e evrop -ske gomolj ~i ce (Pseu do stel la ria euro pea), na zava ro va nih obmo~ jih Male ga Ro` ni kain Moste ca pa so rasti{ ~a mo~ vir ske in bar jan ske flo re. Na obeh obmo~ jih je bilo skupajpopi sa nih 183 vrst, od tega 13 ogro ̀ e nih, med dru gim {a{i, mun ci, rosi ka, pas ji zob,mo~ vir ska ter bar jan ska vijo li ca in dru ge (Na ~rt uprav lja nja…2008).Do slej je bilo na 40 naj di{ ~ih evi den ti ra nih 10 vrst dvo ̀ ivk. O nji ho vem mo~nem

seli tve nem kori dor ju med pre zi mo va li{ ~i, mre sti{ ~i in polet ni mi biva li{ ~i pri ~a jo mno -ì~ ni povo zi dvo ̀ ivk na cestah zno traj par ka, zla sti na Ve~ ni poti med Bio lo{ kimsre di{ ~em in odce pom za Mostec (Le {nik 2003). [te vil ne vrste dvo ̀ ivk in dele nji -ho ve ga ìv ljenj ske ga pro sto ra prav no varu je jo Rde ~i sez nam in raz li~ ne kon ven ci je.V Slo ve ni ji so vse vrste dvo ̀ ivk zava ro va ne kot narav ne zna me ni to sti.Ena izmed pomemb nih kako vo sti kra jin ske ga par ka je boga ta vrst na sesta va ptic;

v gnez di tve nem obdob ju jih je bilo v par ku popi sa nih 68 vrst (DOPPS 2005, citi ra -no po Na~r tu uprav lja nja…2008). Glav ni raz lo gi za tolik {no raz no vrst nost sopestri habi tat ni tipi: gozd z raz li~ no zmes jo listav cev in iglav cev ter velik dele` staregadrev ja, park, vod ne povr {i ne in urba no oko lje. Tako so v par ku zasto pa ne popol no -ma gozd ne vrste, vrste, zna ~il ne za nase lja, vod ne vrste ter vrste mozai~ ne kul tur nepokra ji ne. Med naj bolj ogro ̀ e ni mi vrsta mi v Slo ve ni ji v kra jin skem par ku gnez dijo~ap lji ca, zele na òl na in veli ki sko vik (DOPPS 2005, citi ra no po Na~rt uprav lja -nja…2008).Zno traj kra jin ske ga par ka ni ve~ jih str nje no pozi da nih delov nase lja ali gos po -

dar skih orga ni za cij, kate rih delo va nje bi bilo odvi sno od izko ri{ ~a nja narav nih virovpar kov ne ga obmo~ ja. Naj ve~ je {te vi lo sta no vanj skih objek tov je v ju` nem delu par -ka, v oko li ci gostil ne Pod Ro` ni kom (âd). V ne po sred ni bli ̀ i ni je stav ba Goz dar ske gain{ti tu ta Slo ve ni je, nekaj sto metrov pro ti jugo za ho du pa je ob Glin{ ~i ci vrt na ri ja Herz -mansky.V ju` nem delu kra jin ske ga par ka zase da pre cej pro sto ra raz pr {en kom pleks razi -

sko val no-izo bra ̀ e val nih usta nov nasta ja jo ~e ga Bio lo{ ke ga sre di{ ~a, ki ga sestav lja jo@ival ski vrt Ljub lja na, Bio teh ni{ ka fakul te ta in Nacio nal ni in{ti tut za bio lo gi jo. V pri -hod nje naj bi se jim pri dru ̀ i la {e Pri ro do slov ni muzej Slo ve ni je in velik Bota ni~ nivrt Uni ver ze v Ljub lja ni (Bu ti na 2009). Sled nji è od ~asa Ilir skih pro vinc delu je obIàn ski cesti, a so zara di pro stor ske sti ske (raz pro sti ra se na vse ga dveh hek ta rih) èpred ve~ kot dve ma deset let je ma spre je li odlo ~i tev o do dat ni loka ci ji nas pro ti ìval -ske ga vrta, ki pa {e ved no ni v ce lo ti ure sni ~e na (Bav con 2010a). Nov bota ni~ ni vrtnaj bi se raz pro sti ral med Ve~ no pot jo in Glin{ ~i co (Er ha ti~ 1988).

58

Sli ka 35: Raz pro stra nje nost goz da v kra jin skem par ku. p

GEORITEM 16

59






km

Legenda

gozd

gozd s posebnim namenom


60

Sli ka 36: @ival ski vrt je tudi pomemb no izo bra ̀ e val no sre di{ ~e.

BOJAN ERHARTI^

GEORITEM 16

61

Sli ka 37: Neko~ je bila v hi {i na Dre ni ko vem vrhu tudi gostil na.

ARHIV VIKTORJA TANÎÂ

Sli ka 38: Dan da nes Dre ni kov vrh kli ~e po ure di tvi, sklad ni s smer ni ca mi vars tvanara ve in kul tur ne dedi{ ~i ne.

BOJAN ERHARTI^


@i val ski vrt Ljub lja na je na zdaj{ nji loka ci ji ob Ve~ ni poti è od leta 1951. Raz -pro sti ra se na 20 hek ta rih in ima 6,5 km spre ha jal nih poti. V njem domu je okrog500 ì va li iz prib li` no 120 vrst (med mre` je 7). @ival ski vrt ni zgolj zbir ka ìvih ìva -li, ampak tudi pomemb no izo bra ̀ e val no, nara vo vars tve no, razi sko val no in turi sti~ nosre di{ ~e (Bu ti na 2009; Mihe li~ 2010).Nad ̀ ival skim vrtom se vzpe nja Can kar jev vrh, ena bolj obi ska nih to~k gozd ne -

ga dela par ka. Poi me no van je po knji ̀ ev ni ku Iva nu Can kar ju (1876–1918), ki je ̀ ivelv pr vem nad strop ju tam kaj{ nje gostil ne, kjer je Mest ni muzej Ljub lja na ure dil Can -kar je vo spo min sko sobo. Na vrhu Ro` ni ka nad hi{o sto ji Cer kev Mari ji ne ga obi ska nja,na nas prot ni stra ni cerk ve pa je na liva di pro stor za raz li~ ne pri re di tve. Med nji mista mor da naj bolj zna ni tra di cio nal no vsa ko let no praz no va nje praz ni ka dela in obza~etku poletja pode li tev lite rar ne nagra de Kre snik, kate re nagra je nec ima ~ast, dapri` ge kres (med mre` je 8).Po sa mez ne sta no vanj ske hi{e in dru gi objek ti so raz tre se ni tudi po Dre ni ko vem

vrhu in [i{en skem hri bu. V ob jek tu na Dre ni ko vem vrhu so bile do zdaj raz li~ ne dejav -no sti, od voja{ ke opa zo val ne baze, dejav no sti komu nal ne ga pod jet ja in social ne gasta no va nja. Pred dobrim deset let jem je bila posest vrnje na dena cio na li za cij skim upra -vi ~en cem, ki so objekt brez dovoz ne ceste pro da li zaseb ni ku, saj se je Mest na ob~i naLjub lja na odre kla pred kup ni pra vi ci. Maja 2010 je Mini strs tvo za oko lje in pro storlast ni ku izda lo odlo~ bo za grad njo dveh sta no vanj skih vil s {e sti mi sta no va nji, s ~imerpa se ne stri nja Zavod za vars tvo kul tur ne dedi{ ~i ne Slo ve ni je (Per gov nik Coti~ 2010).V gozd nem osred njem delu kra jin ske ga par ka je pre cej objek tov tudi v Mo ste -

cu. [port no-re krea cij ski cen ter Mostec razen smu ~ar skih ska kal nic ponu ja {e teka{ keste ze, bali ni{ ~e ter gostin ski objekt s pro sto ri za pik nik in otro{ kim igri{ ~em. Na bli` -njem Debe lem vrhu je vod no zajet je.Naj ve~ poti je v Ti vo li ju, pa tudi v gozd nem delu kra jin ske ga par ka nad njim. Med

{te vil ni mi spre ha jal ni mi pot mi, ki so pre ple te ne v par ku, mora mo pose bej izpo sta -vi ti Jesen ko vo pot, poi me no va no po bota ni ku in gene ti ku Fra nu Jesen ku (1875–1931),ki si je pri za de val za za{ ~i to ljub ljan ske ga Tivo li ja pred pozi da vo. Pot se za~ ne ob potiPod tur nom, kjer sto ji Jesen ku pos ve ~en spo min ski kamen, pote ka po pobo~ ju Ro`ni -ka in kon ~a pri Tivol skem gra du. ̂ eprav tri kilo me tre dol ga Jesen ko va pot pred sta vile del kra jin ske ga par ka, lah ko obi sko va lec na njej spoz na 30 raz li~ nih dre ve snih vrst(Tav ~ar 2006; Veber 2010).Skup na dol ̀ i na vseh poti v osred njem delu kra jin ske ga par ka je okrog 85km, kar

je sko raj 300 me trov na hek tar. Asfalt nih cest in tla ko va nih poti v osred njem deluni. Preo sta le ceste, ste ze in poti smo raz de li li v 4 ka te go ri je: maka dam skih cest je13,3 km, {ir {ih neu tr je nih poti 13,2 km, pe{ ~e nih poti 15,0 km in stez 43,3 km.

62

Sli ka 39: Zem lje vid poti in dru ge pro met ne infra struk tu re v gozd nem osred njem delukra jin ske ga par ka. p

GEORITEM 16

63






km

Legenda

klop

kaìpot, informacijska tabla

makadamska cesta

steza

pe{~ena pot

{ir{a neutrjena pot

Jesenkova pot

gozdni osrednji del

zahodni del

Tivoli

Parkovni deli


So dob na zasno va par ka Tivo li teme lji na treh veli kih kosta nje vih dre vo re dih inJako pi ~e vem spre ha ja li{ ~u (med mre` je 9). Park, v ka te rem je zasto pa nih ve~ kot 80 vrstdre ves, so v 20. sto let ju dopol nje va li z raz li~ ni mi objek ti {port no-spro sti tve ne nara -ve. Med sta rej {i mi objek ti – vsi so nasta li na robu par ka Tivo li – velja ome ni ti Tivol skigrad, kjer je na{el pro stor Med na rod ni gra fi~ ni likov ni cen ter. V njem je kavar na s te -ra so z le pim pogle dom na mesto. Na Jako pi ~e vem spre ha ja li{ ~u ̀ e nekaj let pri re ja joodmev ne foto graf ske raz sta ve na pro stem. V do tra ja ni stav bi [vi ca ri je za Tivol skimgra dom je zdaj nekaj sta no vanj. Preo sta li objek ti so bodi si v se ver nem bodi si v ju` -nem delu mest ne ga par ka.V se ver nem delu izsto pa Ceki nov grad, v ka te rem je Muzej novej {e zgo do vi ne Slove -

ni je. Pro pa da jo ~a stav ba nek da nje ga gostin ske ga objek ta Bel le vue je zunaj kra jin ske gapar ka, tako kot tudi let no kopa li{ ~e Ili ri ja, zgra je no po na~r tih Stan ka Bloud ka. PoBloud ku so poz ne je poi me no va li {port ni park pod Ceki no vim gra dom, kjer so igri{ -~a za tenis, mini golf, ko{ar ko, kotal ka li{ ~e, bali ni{ ~e ter otro{ ko igri{ ~e.Ju` no od Ceki no ve ga gra du je med na rod ni feno lo{ ki vrt, usta nov ljen v le tih

1958–1959. Komi si ja za agro me teo ro lo gi jo pri Sve tov ni meteo ro lo{ ki orga ni za ci ji jeleta 1953 zara di poe no te nje meril za feno lo{ ka opa zo va nja v vseh svo jih ~la ni cah skle -ni la ure di ti med na rod ne feno lo{ ke vrto ve, ki omo go ~a jo pri mer ja vo raz vo ja rast linna evrop ski rav ni. V njih preu ~u je jo zako ni to sti perio di~ nih poja vov (faz) v raz voj -nih ciklih rast lin in ìva li ter ugo tav lja jo nji ho vo odvi snost od okolj skih dejav ni kov(med mre` je 10; med mre` je 11).Naj ve~ ji gostin sko-re krea cij ski kom pleks zno traj par ka je leta 1965 zgra je na Hala

Tivo li, s ka te ro uprav lja [port no rekrea cij ski cen ter Tivo li, kraj {e Zavod Tivo li. Veli -ka ali Lede na dvo ra na, name nje na pred vsem hokej skim in ko{ar kar skim tek mam,po pre no vi leta 2000 sprej me prib li` no 6000 lju di, Mala dvo ra na pa ima po pre no -vi leta 1995 4050 se de ̀ ev (med mre` je 12). Pod dvo ra no je manj {a okrep ~e val ni ca HotHor se, zna na po »hor se bur ger jih«.Na ju` nem robu par ka Tivo li je manj objek tov. Ob Cesti 27. apri la je vrt na ri ja Rast,

ki je del Komu nal ne ga pod jet ja Ljub lja na. Zra ven so ure di li manj {i bota ni~ ni vrt z rast -li nja kom. Kma lu po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je je na tem mestu zra sel ro` ni vrt ali vrt vrt nic.Leta 2007 je bil pre nov ljen, juni ja 2010 pa dopol njen s 160 no vi mi vrsta mi, med katerimije tudi prva izvor no slo ven ska sor ta vrt ni ce, poi me no va na Pre {e ren (med mre` je 13;med mre` je 14). Vrt ni ce, rast li njak, in sre do zem ske rast li ne sku paj s knji` ni co pod kro{nja -mi, otro{ kim igri{ ~em, tivol skim rib ni kom in gostin skim objek tom boga ti jo ta del Tivo li ja.Med osta li mi aktiv ni mi in opu{ ~e ni mi objek ti v kra jin skem par ku je tre ba ome -

ni ti {e star stolp nek da nje Gale to ve ska kal ni ce, voja{ ki objekt na vrhu [i{en ske ga hri ba,{te vil na zaklo ni{ ~a (eno ve~ je ob Cesti 27. apri la, kjer goji jo {am pi njo ne, ter ve~ manj -{ih) in vodo hran na Tivol skem vrhu (Na ~rt uprav lja nja…2008).V kra jin skem par ku je okrog 30 ob jek tov kul tur ne dedi{ ~i ne. Regi ster nepre mi~ne

kul tur ne dedi{ ~i ne gozd ni del par ka obrav na va kot kul tur no kra ji no, park Tivo li pa

64

GEORITEM 16

65

Sli ka 40: Prvot na gostil na [vi ca ri ja je pre ra sla v ime ni ten hotel Tivo li.


Sli ka 41: Za zdaj nek daj pri vla ~en objekt neza dr` no pro pa da.

BOJAN ERHARTI^


66

Sli ka 42: Prvot no je bilo Jako pi ~e vo spre ha ja li{ ~e tesno pove za no z mest nim sre di{ ~em,kjer se je nepo sred no nave zo va lo na Can kar je vo cesto.


GEORITEM 16

67

Sli ka 43: Kljub poz nej {i odre za no sti zara di izgrad nje èlez ni{ ke pro ge in obvoz neTivol ske ceste je Jakopi~evo sprehajali{~e posta lo pri ljub lje no foto graf sko raz sta vi{ ~e.

BOJAN ERHARTI^


68

kot vrt no arhi tek tur no dedi{ ~i no. Pot ima sta tus memo rial ne dedi{ ~i ne. Prav vsi objek tiso v vzhod nem delu par ka – v Ti vo li ju in na Ro` ni ku (cer kev, gostil na s Can kar je -vo spo min sko sobo, Can kar jev kip) ter pod njim (po slop je Goz dar ske ga in{ti tu taSlo ve ni je, vila Mari ja Vera, med voj no skri va li{ ~e v hi {i Mare in Fra nja Romi ha). V parkTivo li sega ta tudi obmo~ je dedi{ ~i ne, ime no va no »ar heo lo{ ko naj di{ ~e Ljub lja na«,in tra sa anti~ ne ga vodo vo da pod [i{en skim hri bom. Sta tus kul tur ne dedi{ ~i ne ima -jo Ceki nov grad s par kom, Tivol ski grad (v re gi stru ime no van dvo rec Tivo li), Pri sta vaob Tivol skem gra du, [vi ca ri ja, loka ci ja nek da nje ga Let ne ga gle da li{ ~a za Tivol skimgra dom ter okrog 15 ki pov, spo me ni kov in spo min skih plo{~ (Re gi ster nepre mi~ -ne…2010).V le tih 2003 in 2004 je takrat ni Zavod za vars tvo oko lja Mest ne ob~i ne Ljub lja -

na na vho dih v Kra jin ski park Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib posta vil 34 ta bel, kiobi sko val ce sez na nja jo z dejs tvom, da vsto pa jo na obmo~ je zava ro va ne ga kra jin ske -ga par ka. Na tab lah so tudi infor ma tiv ni pik to gra mi, ki opo zar ja jo na pra vi laobna {a nja. Na ve~ jih kri ̀ i{ ~ih v par ku je enajst usmer je val nih zna kov, ki naka zu je -jo sme ri giba nja na zava ro va nem obmo~ ju (med mre` je 15).Na bolj obi ska nih to~ kah sto ji deset infor ma tiv nih tabel z zem lje vi dom zava ro -

va ne ga obmo~ ja, ki obi sko val ca opo zar ja jo na poseb no sti, zna ~il no sti in vred no tev kra jin skem par ku, kakr {ne so na pri mer relikt no naha ja li{ ~e mo~ vir ske in bar jan -ske vege ta ci je na obmo~ ju Male ga Ro` ni ka in Moste ca, kla si~ no naha ja li{ ~e evrop ske

Sli ka 44: Ena od infor ma cij skih tabel v kra jin skem par ku.

BOJAN ERHARTI^

GEORITEM 16

69

gomolj ~i ce, vod ne povr {i ne, ki so pomem ben ̀ iv ljenj ski pro stor neka te rih red kih inogro ̀ e nih vrst (med mre` je 15). Obi sko va lec se lah ko sez na ni z vr sta mi ̀ iva li, ki ̀ ivi -jo v goz du, kot tudi z de di{ ~i no, ki jo pred stav lja par kov no obli ko va no obmo~ je Tivo li ja.Obi sko val ci so pose bej opo zor je ni na Jesen ko vo gozd no u~no pot (med mre` je 15).

8 Par kov ni upo rab ni ki

Ur ba ni goz do vi so zara di bli ̀ i ne ter social nih in eko lo{ kih funk cij, ki jih nudi -jo, nena do mest ljiv rekrea cij ski pro stor me{ ~a nov. Ker so v to vrst nem, »re krea cij skem«kon cep tu last ni ki goz dov pogo sto zapo stav lje ni, za~e nja mo poglav je o upo rab ni kihKra jin ske ga par ka Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib prav z nji mi.

8.1 Last ni ki zem lji{~

Za drav ~e va (2004) nava ja, da je 56% gozd ne pose sti na Ro` ni ku v za seb ni lasti.Raz de lje na je med okrog 340 last ni kov, med kate ri mi jih dobra polo vi ca z goz domne gos po da ri. Z an ke ti ra njem je ugo to vi la, da ima le dese ti na vpra {a nih pri ho dek odgoz da. Polo vi ca last ni kov je sta rih nad 60 let, sko raj vsi (97%) pa so gozd na Ro` ni -ku pode do va li.Gozd na posest je majh na in zelo raz drob lje na: dve tret ji ni last ni kov ima manj kot

hek tar goz da, sla ba tret ji na med en in pet hek ta rov, ve~ kot 5 ha pa pose du je le sla -

28 %

38 %

30 %

4 %

manj kot 0,5 ha 0,5 do pod 1 ha

1 do pod 5 ha 5 ha in ve~Sli ka 45: Veli kost zaseb ne gozd ne pose sti(Za dra vec 2004).


ba dvaj se ti na vpra {a nih. Sla ba polo vi ca last ni kov goz da ̀ ivi v ne po sred ni bli ̀ i ni kra -jin ske ga par ka (v pe{ raz da lji do pol ure). Dve peti ni jih obi sku je ro` ni{ ke goz do vezelo red ko, le nekaj krat na leto ali celo niko li. Red no – nekaj krat na teden – jih tjazaha ja ~etr ti na, ob~a sno, to je od enkrat na teden do enkrat na mesec, pa dobra tret -ji na. Se~ njo jih izva ja 16%, sani tar no se~ njo pa 29%. Kot naj po go stej {e raz lo ge zanei zva ja nje se~ nje nava ja jo, da za to niso uspo sob lje ni (37%), da tega fizi~ no ne zmo -re jo (24%) in dejs tvo, da se~ nja zanje ni eko nom sko zani mi va (22%).Av to ri ca pri nave za no sti ozi ro ma odno su do gozd ne pose sti na Ro` ni ku ugo -

tavljadva ena ko vred no zasto pa na nas prot na pola: na eni stra ni je 45% anke ti ran cev,ki so pri prav lje ni pro da ti svo jo last ni no, na dru gi pa je 42% takih, ki jo èli jo ohra -ni ti (Zadravec 2004). ̂ am pa (1993) nava ja, da 33% vpra {a nih last ni kov zele ne ga pasuv Ljub lja ni èli svoj gozd pro da ti ali zame nja ti. @i` ko va (2010) meni, da bi mora laob~i na odku pi ti ali naje ti gozd ne par ce le na Ro` ni ku; to mne nje pa deli tudi 41%vpra {a nih obi sko val cev Ro` ni ka. âs je pra vi, saj obsto je ~a sta rost na struk tu ra last -ni kov naka zu je bli` nji pre nos zem lji{ ke ga last ni{ tva na mlaj {o gene ra ci jo, kar lah kopov zro ~i nadalj nji porast {te vi la last ni kov in {e ve~ jo posest no raz drob lje nost Ro` -ni ka. Posle di~ no bi bila ote ̀ e na pri za de va nja tako stro ke pri celost nem gos po dar je njuz goz do vi kot ob~i ne pri pove ~e va nju dele ̀ a jav nih urba nih goz dov (Za dra vec 2004).Za drav ~e va je last ni ke goz dov vpra {a la tudi za mne nje o obi sko val cih. Izpo sta -

vi li so nepri mer no obna {a nje obi sko val cev in potre bo po nji ho vem izo bra ̀ e va nju.Mno go jih je meni lo, da je gozd preo bre me njen z obi sko val ci, pa tudi, da si ̀ eli jo ve~samo stoj no sti pri uskla je va nju jav nih inte re sov. V na da lje va nju je bila ovred no te nate` nja, da je tre ba ome ji ti nabi ra nje sade ̀ ev v goz du (Za dra vec 2004). Naj bolj mote -~e dejav ni ke, ki jih pov zro ~a jo obi sko val ci goz dov, je med last ni ki zele ne ga pasuLjub lja ne podrob ne je ugo tav ljal tudi âm pa (1993). Ugo to vil je, da so zla sti prob -le ma ti~ ni van da li zem, rekrea ci ja, nes po {to va nje last ni ne in moto ri za ci ja.

8.2 Obi sko val ci par ka

V pri mer ja vi z last ni ki zem lji{~ so {te vil~ no bis tve no mo~ nej {a sku pi na upo rab -ni kov par ka obi sko val ci. Urad nih podat kov ali ocen, koli ko lju di dnev no ali let no obi{ ~eKra jin ski park Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib, ni na raz po la go, zato smo jih pri do -bi li s {tet ji obi sko val cev v le tih 2009 in 2010.Naj ve~, 23.431 obi sko val cev smo zabe le ̀ i li 23. maja 2010, od tega 14.857 na

14 vstop nih to~ kah v kra jin ski park. Nekaj obi sko val cev par ka se nam je zago to vo»iz muz ni lo« sko zi manj {e vho de, prav tako v {tet je niso zaje ti obi sko val ci, ki so vsto -pi li pred 9. uro zju traj ali po 19. uri zve ~er. Gle de na dol ̀ i no dne va (son~ ni vzhodob 5.22, zahod ob 20.36, (med mre` je 16) oce nju je mo, da je teh lah ko ve~ kot tiso~.

70

Sli ka 46: Last ni{ tvo zem lji{~ v kra jin skem par ku. p

GEORITEM 16

71



Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000, Digitalni zemlji{ki kataster © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005, 2009;



km

Legenda

javna last

zasebna last

meja parcele


Med nji mi pred nja ~i jo rekrea tiv ni teka ~i in spre ha jal ci s psi. Maj ska nede lja, ko smoizved li {tet je, je bila lepa, a so tem ni obla ki sre di dne va goto vo zmanj {a li popol dan -ski obisk, za kate re ga oce nju je mo, da bi vsaj dose gel, ~e ne pre se gel dopol dan ske ga.Dnev ni ritem obi ska ob viken dih kaè, da obi sko val ci kra jin ske ga par ka pri ha -

ja jo v dveh valo vih. Spom la di in jese ni je dopol dan ski vi{ek med 10.30 in 12.30, nièkpa okrog 14. ure, ko se obi sko val ci vrne jo domov h ko si lu in k po ~it ku. Pred vi de va -mo, da bi polet no {tet je poka za lo podob no sli ko, saj se obi sko val ci izog ne jo tudi dnev nivro ~i ni. Popol dan ski vi{ek je med 15.30 in 17. uro, spom la di je raz teg njen vse do 18. ure.Spom la dan ska vi{ ka tra ja ta okrog 3ure, med tem ko sta januar ska kraj {a in pomaknje -na pro ti sre di ni dne va. V vseh let nih ~asih je ~ez dan naj ve~ je zati{ je med pol dru goin pol tret jo uro.

72

Pre gled ni ca 3: Obisk kra jin ske ga par ka na posa mez nih {tev nih mestih po let nih ~asih.

{tev no mesto

1 vhod v Mo stec nas pro ti nogo met ne ga igri{ ~a2 pre hod in kri ̀ i{ ~e pri tab li Narav ni rezer vat Mali Ro` nik3 vhod na Pot pri Kose{ kem bajer ju4 vhod za Tivol skim gra dom5 vhod v Ti vo li v pod ho du pod èlez ni{ ko pro go pred Jako pi ~e vim spre ha ja li{ ~em6 vhod na kri ̀ i{ ~u ceste in vrhu stop nic nad gostil no Pod Ro` ni kom (âd)7 kri ̀ i{ ~e pod cerk vi jo na Can kar je vem vrhu8 kri ̀ i{ ~e pri mosti~ ku v Mo ste cu, 300m pred ska kal ni ca mi9 kri ̀ i{ ~e na Fran co skih {an cah pod [i{en skim hri bom10 vhod v Ti vo li pri pokri tem kopa li{ ~u11 vhod v Ti vo li pri nad vo zu nad Cesto 27. apri la12 vhod med [tu dent skim nase ljem in vrt na ri jo (pri zaklo ni{ ~u)13 vhod nas pro ti Oddel ka za goz dars tvo Bio teh ni{ ke fakul te te14 vhod na Pot s po ve zo val ne ceste Ve~ na pot–Brdo15 stran ski vhod v Mo stec16 za hod ni vhod z uli ce Pod hri bom17 vzhod ni vhod z uli ce Pod hri bom18 vhod za Halo Tivo lisku paj

GEORITEM 16

V spom la dan skih mese cih je {tet je med ted nom poka za lo, da med delav ni ki dopol -dan ske ga vi{ ka ni in zati{ je vla da vse do pol ~etr te ure. Izra zit vi{ek je uro kraj {i kottisti ob pom la dan skih nede ljah in dose ̀ e vrhu nec okrog 17. ure. Med ted nom jezju traj, dopol dan in sre di dne va tri- do pet krat manj obi sko val cev kot ob nede -ljah, med tem ko se lah ko popol dan ski vi{ek ob delav ni kih prib li ̀ a nedelj ske muobi sku.Na pod la gi opa zo va nja {te vil~ no sti obi ska v dru gih lepih nede ljah oce nju je mo,

da je zgor nja meja obi ska kra jin ske ga par ka bli zu 20.000 obi sko val cev na dan. Pri temniso upo {te va ni niti poseb ni dogod ki (pr vo maj sko praz no va nje na Ro` ni ku, masov -na sre ~a nja v Mo ste cu, veli ke {port no-za bav ne pri re di tve v Hali Tivo li) niti obi sko val ciìval ske ga vrta. V ne de ljo, 23. maja, je @ival ski vrt Ljub lja na obi ska lo 3334 lju di (otrok

73

sep tem ber 2009 ja nuar 2010 maj 2010

vstop kri ̀ i{ ~e sku paj vstop kri ̀ i{ ~e sku paj vstop kri ̀ i{ ~e sku paj

833 – 833 935 – 935 1.199 – 1.199 – 925 925 – 471 471 – 1.352 1.352 1.196 – 1.196 875 – 875 1.370 – 1.370 548 – 548 634 – 634 634 – 634 2.144 – 2.144 1.064 – 1.064 2.586 – 2.586 882 – 882 719 – 719 918 – 918

– 1.414 1.414 – 1.207 1.207 – 2.010 2.010 – 2.027 2.027 – 1.283 1.283 – 2.934 2.934 – 2.114 2.114 – 1.868 1.868 – 2.278 2.278 – – – – – – 2.289 – 2.289 – – – – – – 1.461 – 1.461 – – – – – – 389 – 389 – – – – – – 329 – 329 – – – – – – 1.033 – 1.033 – – – – – – 1.616 – 1.616

– – – – – – 396 – 396 – – – – – – 135 – 135 – – – – – – 502 – 502 5.603 6.480 12.083 4.227 4.829 9.056 14.857 8.574 23.431


74

do dru ge ga leta sta ro sti ne bele ̀ i jo; Mihe li~ 2010). Naj spom ni mo, da obe dvo ra niv Hali Tivo li sprej me ta dobrih 10.000 gle dal cev.Med vstop ni mi to~ ka mi v kra jin ski park je bil 23. maja z 2586 za be le ̀ e ni mi vstopi

pri ~a ko va no naj bolj obi skan vhod v Ti vo li v pod ho du pred Jako pi ~e vim spre ha ja -li{ ~em. Tesno mu je sle dil vhod v Ti vo li pri pokri tem kopa li{ ~u (2289 vsto pov). Medbolj obre me nje ni mi so {e vhod v Ti vo li pri nad vo zu nad Cesto 27. apri la, oba vho -da v Mo stec ter oba vsto pa na Pot. Naj ve~ obi sko val cev torej vsto pa v kra jin ski parkiz mest ne ga sre di{ ~a. V gozd ni osred nji del par ka vsto pa jo sko zi Tivo li in Mostec. Mno -go se jih zadr ̀ u je tudi na delu Poti, ki pred stav lja zahod no mejo par ka. Na dru gi stra nipre se ne ~a maj hen obisk s se ver ne, {i{en ske stra ni, kar del no pri pi su je mo neu re je nimdostop nim potem. Na dveh naj bolj obre me nje nih vstop nih to~ kah v park iz uli ce Podhri bom je bilo zabe le ̀ e nih le 531 vsto pov. Z iz je mo ceste za gostil no Pod Ro` ni kom(âd) se na Ro` nik poda pre cej malo obi sko val cev tudi z Ve~ ne poti na ju` ni stra ni

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

9:00

–9:2

9

9:30

–9:5

9

10:0

0–10

:29

10:3

0–10

:59

11:0

0–11

:29

11:3

0–11

:59

12:0

0–12

:29

12:3

0–12

:59

13.0

0–13

:29

13.3

0–13

:59

14:0

0–14

:29

14:3

0–14

:59

15:0

0–15

:29

15:3

0–15

:59

16:0

0–16

:29

16:3

0–16

:59

17:0

0–17

:29

17:3

0–17

:59

18:0

0–18

:29

18:3

0–18

:59

~asovni intervalseptember 2009

{tev

ilo o

bisk

o val

c ev

januar 2010maj 2010 (9 {tevnih mest) maj 2010 (18 {tevnih mest)

Sli ka 47: Giba nje {te vi la obi sko val cev ~ez dan v iz bra nih dne vih.

GEORITEM 16

par ka. Na treh poteh med ̀ ival skim vrtom in Goz dar skim in{ti tu tom Slo ve ni je smov vsem dne vu zabe le ̀ i li le 329 vsto pov. Majh no obi ska nost z ju` ne stra ni pri pi su je -mo pred vsem pomanj ka nju par kir nih mest v tem delu par ka in manj {i rekrea tiv nipotre bi pre bi val cev Ro` ne doli ne, ki ima jo ob sta no vanj skih hi{ah vil ske ga tipa last -ne zele ne povr {i ne.Za ra di veli kih raz lik smo obisk raz ~le ni li po pro stor skih eno tah Tivo li, gozd ni

osred nji del kra jin ske ga par ka in Pot. Upo ra bi li smo kori gi ra ne vred no sti: {tev no mestona Fran co skih {an cah, na pri mer, ni vhod v kra jin ski park, a je bilo zabe le ̀ e no kotvhod v gozd ni del par ka, ~e je obi sko va lec pri ha jal iz Tivo li ja. S tem je sicer pri{ lo dodel ne ga pod va ja nja, ven dar smo lah ko tako naj la` je ugo tav lja li raz li ke med posa mez -ni mi obmo~ ji. êprav je Tivo li na videz pre cej bolj obi skan kot vzpe ti, gozd ni del,je ana li za poka za la, da sta obmo~ ji prib li` no ena ko obi ska ni. V par ku Tivo li smo23. maja zabe le ̀ i li 6336 obi sko val cev, v osred njem gozd nem delu kra jin ske ga par kapa 6214. Raz li ke so seve da v go sto ti, saj Tivo li meri le 43ha, povr {i na vzpe te ga delapar ka med Tivo li jem in Ve~ no pot jo pa je 288ha. Prib li` no ena ko vred no obi ska nostpar ka Tivo li in gozd ne ga dela kra jin ske ga par ka potr ju je jo izsled ki anke te. Tako mest -ni park kot vzpe ti del kra jin ske ga par ka vsaj nekaj krat na mesec obi{ ~e prib li` nopolo vi ca vpra {a nih. Ver li~ (2006) nava ja pre cej ve~ jo pogost nost obi skov: kar 70%obi sko val cev goz da v ka ta str ski ob~i ni Zgor nja [i{ ka (Ro` nik, [i{en ski hrib, Mostec)naj bi v park zaha ja lo vsaj enkrat teden sko, ~etr ti na pa vsa kod nev no! Razlika je ver -jet no posle di ca oko li{ ~i ne, da je Ver li~ v ra zi ska vi anke ti ral izklju~ no obi sko val ce

75

Sli ka 48: Ob lepih nede ljah je Tivo li natr pan z obi sko val ci.

BOJAN ERHARTI^


gozd ne ga pro sto ra. Zahod ni del s Pot jo med Kose za mi in Brdom je bis tve no manjobi skan kot preo sta la dela kra jin ske ga par ka. Pri tem ni nepo memb no, da gre v bis -tvu za eno samo pot, zato je nje na obre me nje nost z obi sko val ci kljub temu veli ka.

Pre gled ni ca 4: Pogost nost obi sko va nja posa mez nih delov kra jin ske ga par ka (v od stot -kih; N=300).

gozd ni osred nji del Ti vo li za hod ni del

vsa kod nev no 6 7 1ne kaj krat teden sko 16 17 5ne kaj krat mese~ no 25 27 21ne kaj krat let no 30 37 30en krat let no ali red ke je 23 12 43

Naj ve~, 41% regi stri ra nih obi sko val cev je v Ti vo li vsto pi lo sko zi pod hod pri Jako -pi ~e vem spre ha ja li{ ~u, 36% pri pokri tem kopa li{ ~u Tivo li in 23% ~ez nad voz nadCesto 27. apri la. V gozd ni del kra jin ske ga par ka je sko raj polo vi ca obi sko val cev vsto -pi la v Mo ste cu, s 15% sle di vstop po stop ni cah ali cesti za gostil no Pod Ro` ni kom(âd) in po zaklju~ nem delu Jesen ko ve poti za Tivol skim gra dom. Za~e tek Jesen ko -ve gozd ne u~ne poti je kot vhod v gozd ni osred nji del par ka upo ra bi lo le okrog 300ozi ro ma 5% obi sko val cev. Med enaj sti mi {tev ni mi mesti vsto pov v osred nji del kra -jin ske ga par ka se je za naj manj obre me nje ne ga z vse ga 99 vsto pi izka zal pre hod sko zinarav ni rezer vat Mali Ro` nik. Ta poda tek zago to vo raz ve se lju je nara vo vars tve ni ke.Med sep tem br skim nedelj skim {tet jem smo na 9 kon trol nih to~ kah popi sa li

12.083 oseb. ê jih inter po li ra mo na 18 to~k, dobi mo prib li` no 18.500 vno sov; odtega je okrog 12.400 vsto pov v park, preo sta le smo zabe le ̀ i li na kri ̀ i{ ~ih. Januar jasmo v par ku na{te li 9056 ozi ro ma sla bih 13.900 oseb, ~e regi stri ra ne vsto pe pre ra -~u na mo na 18 kon trol nih to~k. [te vi lo vsto pov v kra jin ski park na izbra no januar skonede ljo oce nju je mo na okrog 9300. Pre se ne ~a poda tek, da je zim ski obisk v do lo ~enem~asov nem inter va lu (med 15.00 in 15.30) ena ko vre den jesen ske mu in spom la dan -ske mu, med 12.30 in 13.30 ga celo pre se ̀ e! Naj ve~ ji januar ski obisk smo zabe le ̀ i lina vho dih v Mo stec in za Tivol skim gra dom, kar pri pi su je mo zim skim {port nim aktiv -no stim, zla sti san ka nju. Tudi san ka{ ka pro ga od Fran co skih {anc pro ti par ku Tivo li,ki ji Ljub ljan ~a ni pra vi jo Fran co ska, je bila izjem no dobro obi ska na, saj je bila konecjanuar ja 2010 sne` na ode ja v Ljub lja ni debe la sko raj pol metra (Na {e oko lje 2010).Naj ve~ je zim sko zmanj {a nje obi sko val cev gle de na osta la {tet ja smo zaz na li v par ku

76

Sli ka 49: Obre me nje nost vhod nih mest v kra jin ski park.

GEORITEM 16

77

Mostec

Ti

vo

li

Ro`nik

[i{enski hrib






km

Legenda

{tevno mesto4

nad 2000 vstopov

od 1501 do 2000 vstopov



do 501 vstop

14

13

6

1211

4

5

10

18

1716

15

1

3

2


Tivo li (pod hod pri Jako pi ~e vem spre ha ja li{ ~u), kar pri ~a o dvo jem: da je Tivo li name -njen zla sti spre ho dom, ki so pozi mi manj »pri ljub lje ni«, in da je za uì va nje mno gih»zim skih rado sti« potreb na vi{in ska raz li ka. Skle pa mo, da ve~i na san ka ~ev ne pri -vle ~e sani pe{ iz mesta, tem ve~ se v park pri pe lje jo z av to mo bi lom in par ki ra jo napar ki ri{ ~u Tivo li.Po dob no kot ve~i na rekrea cij skih dejav no sti v na ra vi ima tudi obi sko va nje kra -

jin ske ga par ka dva let na vi{ ka, spom la dan ske ga in jesen ske ga. Zara di vro ~i ne indopu stov v vi so kem polet ju ter zara di niz kih tem pe ra tur in krat ke ga dne va pozi mije takrat obisk manj {i. Ob~a sno se pove ~a ob neka te rih praz ni kih in/ali pri re di tvah(ve li ki {ma ren, san ka nje s Fran co skih {anc) ter seve da ob lepem vre me nu, saj so takoreko~ vse aktiv no sti v na ra vi pove za ne s pri mer nim vre me nom. Upo {te va ti je tre ba,da med slo ven ski mi mesti Ljub lja na ne slo vi po rav no lepem vre me nu. V ob dob ju1991–2000 je ime la pov pre~ no kar 145dni z de` jem na leto (med mre` je 17).Ker smo sku {a li oce ni ti let ni obisk kra jin ske ga par ka, smo tri {tet ja opra vi li tudi

med ted nom. Ugo to vi li smo, da je obisk okrog tri krat manj {i kot nedelj ski, kar pri pisuje -mo hitre mu ̀ iv ljenj ske mu rit mu ter slu` be nim in dru gim obvez no stim Ljub ljan ~a nov.Z ve~ krat nim {tet jem na treh kon trol nih to~ kah med 10. in 18. uro smo ugo to vi li povpre~ -no 664 vsto pov. ̂ e vred nost pre ra ~u na mo na vseh 14 vstop nih to~k, lah ko skle pa mo,da je kra jin ski park med ted nom obi ska lo v pov pre~ ju dobrih 5000 oseb. Vsa {tet jaob delov ni kih so bila izve de na v »pov pre~ nem« vre me nu (malo son ca, pre cej obla~ -no sti, izje mo ma kak {na kap lja de` ja), a v spom la dan skem ~asu, zato oce nju je mo, daje v dru gih let nih ~asih pov pre~ ni dnev ni obisk par ka za okrog tret ji no manj {i, karbi pome ni lo, da ~ez leto vsak delov ni dan kra jin ski park obi{ ~e dobrih 3500 lju di.Na pod la gi teren ske ga opa zo va nja smo oce ni li, da je pozi mi pov pre~ ni nedelj -

ski obisk za okrog 30% manj {i od tiste ga, ki smo ga zabe le ̀ i li s {tet ji v dru gih let nih~asih. Pozi mi se torej ob nede ljah v kra jin skem par ku zadr ̀ u je prib li` no 6000 lju di,v dru gih let nih ~asih pa okrog 9500. S te ren skim ogle dom smo pri{ li do ugo to vi tve,da je sobot ni obisk za okrog ~etr ti no manj {i od nedelj ske ga. S po mo~ jo ve~ krat ne -ga {tet ja, opa zo va nja in izra ~u na smo torej pri{ li do oce ne, da Kra jin ski park Tivo li,Ro` nik in [i{en ski hrib let no obi{ ~e okrog 1.750.000 obi sko val cev. V to {te vil ko nisozaje ti obi sko val ci ̀ ival ske ga vrta in Hale Tivo li ter par ki ri{~ Tivo li I in Tivo li II. @ival -ski vrt Ljub lja na pov pre~ no let no obi{ ~e ~etrt mili jo na obi sko val cev (Mi he li~ 2010).Za na~r to va nje rekrea ci je in rekrea cij ske infra struk tu re je nuj no poz na va nje naj -

po memb nej {ih oblik rekrea cij skih dejav no sti, saj so neka te re obli ke bolj in dru ge manjzah tev ne, lah ko pa se med seboj celo izklju ~u je jo ali tako zelo moti jo, da je pri za de -ta kako vost rekrea ci je (Anko 1987). Glav na obli ka rekrea ci je, ki smo jo ugo to vi li naobmo~ ju par ka, je s 73% ude le ̀ en cev hoja. Sle di kole sar je nje s 13% rekrea tiv cev, 7%je teka ~ev. Rezul ta ti anke ti ra nja se zelo dobro uje ma jo s te ren skim popi som, le dasta dru ga in tret ja naj po go stej {a rekrea cij ska obli ka zame nja ni: 13% anke ti ra nih obi~aj -no te~e, 10% pa jih kole sa ri. Ker je bila anke ta izve de na pro ti kon cu zime skle pa mo,

78

GEORITEM 16

79

Sli ka 50: V gozd nem osred njem delu kra jin ske ga par ka sta med naj bolj obi ska ni mito~ ka mi Mostec…

BOJAN ERHARTI^

Sli ka 51:… in Can kar jev vrh.

BOJAN ERHARTI^


80

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

{te v

ilo o

b isk

o val

c ev

Sli ka 52: Giba nje {te vi la obi sko val cev @ival ske ga vrta Ljub lja na v zad njih 20 le tih(Mi he li~ 2010).

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

jan

uar

febr

uar

mar

e c

apr i

l

maj

j un

i j

j uli j

a vgu

st

sep

t em

b er

okt o

b er

no v

e mb e

r

d ec e

mb e

r

leto 2007 leto 2008 leto 2009

Sli ka 53: Mese~ ni obisk @ival ske ga vrta Ljub lja na v le tih 2007, 2008 in 2009(Mi he li~ 2010).

GEORITEM 16

da mno go vpra {a nih {e ni pomi sli lo na kole sar je nje. Ver li~ (2006) nava ja, da je v gozdv ka ta str ski ob~i ni Zgor nja [i{ ka 68% obi sko val cev pri{ lo zara di spre ho da, 20% zara -di teka, pre cej manj pa zara di kole sar je nja, gostin ske ponud be ali nabi ra nja plo dov.Med posa mez ni mi deli kra jin ske ga par ka so pre cej{ nje raz li ke. V gozd nem delu

je hoja naj po go stej {a obli ka rekrea ci je treh ~etr tin obi sko val cev, v par ku Tivo li to veljaza dve tret ji ni, na Poti pa le za 40% tam kaj{ njih obi sko val cev. Na odse ku Poti se jes 43% zasto pa nost jo kot naj po go stej {a obli ka rekrea ci je izka za lo kole sar je nje. Medkole sar ji je pri ljub ljen tudi park Tivo li, saj je bila kar ~etr ti na popi sa nih obi sko val -cev na kole su, ~eprav je kole sar je nje v tem delu kra jin ske ga par ka pre po ve da no.Naj manj kole sar jev je v vzpe tem delu kra jin ske ga par ka, naj ver jet ne je zara di ve~ jihstr min in odsot no sti ure je nih kole sar skih stez. Tek je naj manj pogost v Ti vo li ju (2%),bolj v vzpe tem sve tu (10%), {e naj bolj pa na Poti (13% obi sko val cev). Obi sko val -cev s psi je bilo v kra jin skem par ku manj kot 5%. Med nji mi tekom leta ni zaz na tiposeb nih odsto panj, saj ̀ iva li rabi jo spre hod ne gle de na let ni ~as. Pozi mi je sicer v par -ku manj psov, a je tudi manj obi sko val cev. Zani mi va je ugo to vi tev, da je pozi mi kar60% psov spu{ ~e nih, med tem ko jih je v dru gih let nih ~asih pre cej ve~ na povod cu;spu{ ~e nih pa je le dobra tret ji na. Ob maj skem {tet ju, ko smo zabe le ̀ i li sko raj tiso~psov, jih je bilo naj manj, 13% spu{ ~e nih v par ku Tivo li, v preo sta lih delih kra jin ske -ga par ka pa kar 40%! Spre ha ja nje s psi, ki niso na povod cu, je lah ko prob le ma ti~ notako za nara vo, zla sti za div jad, kot za dru ge obi sko val ce.

81

Sli ka 54: Na Poti je naj po go stej {a obli ka rekrea ci je kole sar je nje.

BOJAN ERHARTI^


82

Za ni ma lo nas je tudi, koli ko ~asa se obi sko val ci pov pre~ no zadr ̀ u je jo na zava -ro va nem obmo~ ju. Z an ke ti ra njem smo ugo to vi li, da sta si gle de na ta kazal nik Tivo liin gozd ni del par ka zelo podob na; v gozd nem osred njem delu par ka se obi sko val cizadr ̀ u je jo le za odte nek dlje. Na obeh obmo~ jih je naj ve~, 37% tak {nih, ki so v par -ku sla bo uro (od 41 do 60 mi nut), sle di jo tak {ni, ki obi{ ~e jo park za od 21 do 40 mi nut,njim pa tak {ni, ki par kov no obmo~ je zapu sti jo prej kot v 20 mi nu tah. Lju di, ki bi sev kra jin skem par ku zadr ̀ e va li ve~ kot 2 uri, je zelo malo, kar potr ju je dom ne vo, daje kra jin ski park zla sti rekrea cij sko obmo~ je, kjer si Ljub ljan ~a ni sku {a jo na hitro »na -pol ni ti bate ri je«. V kra jin ski park pri ha ja jo ljud je iz vseh delov mesta, naj ve~ iz bli` nje[i{ ke (27%) in, zani mi vo, neko li ko bolj odda lje ne ga Beì gra da (19%), kjer pri manj -ku je vzpe tin. Iz Cen tra in z Vi ~a, ki kra jin ski park obrob lja ta z vzhod ne in ju` ne stra ni,pri ha ja 18% ozi ro ma 15% vpra {a nih obi sko val cev obmo~ ja. Pre bi val ci Most in Rudni -ka so zasto pa ni z okrog 10%. Povsem dru ga~ no sesta vo obi sko val cev ima ̀ ival ski vrt,saj je bilo pred njim sko raj tri ~etr ti ne vpra {a nih iz dru gih kon cev Slo ve ni je.

0

20

40

60

80

100

120

gozdni osrednji del Tivoli zahodni del

20 minut in manj od 21 do 40 minut od 41 do 60 minut

od 61 do 90 minut od 91 do 120 minut ve~ kot 120 minut

{tev

ilo o

bisk

o val

c ev

Sli ka 55: Pov pre~ ni ~as zadr ̀ e va nja obi sko val cev v kra jin skem par ku (N=300).

GEORITEM 16

83

Sli ka 56: Med ve~ ji mi prob le mi kra jin ske ga par ka je neu re je no par ki ra nje, zara dikate re ga se uni ~u je gozd na podrast.

BOJAN ERHARTI^

Sli ka 57: Par kir na zme da pred vho dom v ì val ski vrt.

BOJAN ERHARTI^


84

Pre gled ni ca 5: [te vi lo popi sa nih vozil 23. maja 2010 po popi snih loka ci jah.

Ti vo li

ob 9. uri ob 12. uri ob 15. uri ob 18. uri

162 od 9. ure 50 od 9. ure 41 od 9. ure 10sku paj 162 na novo 434 od 12. ure 70 od 12. ure 20

sku paj 484 na novo 254 od 15. ure 60sku paj 365 na novo 202

sku paj 1303 sku paj 292

Ve~ na pot (ob [tu dent skem nase lju)





go stil na Pod Ro` ni kom (âd)





ì val ski vrt (vsa par ki ri{ ~a)





GEORITEM 16

85

Sli ka 58: Pro met na ure di tev v kra jin skem par ku. p str. 86Sli ka 59: Giba nje obi sko val cev kra jin ske ga par ka 23. maja 2010 na izbra nih kri ̀ i{ ~ih.p str. 87

Pot





Mo stec (vsa »par ki ri{ ~a«)





Pod hri bom





SKU PAJob 9. uri 331 ob 12. uri 1228 ob 15. uri 1019 ob 18. uri 885


86






Legenda

0 0,5 10,25km

neurejeno parkiri{~e

urejeno parkiri{~e

kolesarska pot

proga mestnega avtobusa

Pot

Prometni znak

prepoved za vsa vozila

dovoljeno za vsa vozila razen koles

GEORITEM 16

87






km

Legenda

manj kot 500 obiskovalcev

od 500 do 1000 obiskovalcev

ve~ kot 1000 obiskovalcev

9 {tevno mesto

2

7

8

9


Kljub pre cej{ nji bli ̀ i ni se kar 45% vpra {a nih poda v kra jin ski park z av to mo bi -lom ali motor jem. 27% jih pri de pe{, 18% s ko le som in le 10% z jav nim pre voz nimsreds tvom. Tiste, ki se pri pe lje jo z av to bu som, ~aka {e nekaj hoje, saj ni niti do par -ka, kaj {ele po njem spe lja ne nobe ne pro ge mest ne ga avto bu sa. Ne gle de na pre voz nosreds tvo naj ve~ anke ti ra nih obi sko val cev rabi od doma do zava ro va ne ga obmo~ ja od16 do 30 mi nut, 36% jih lah ko pri de do par ka v od {estih do 15 mi nu tah, »sre~ ne -èv«, ki ima jo kra jin ski park tako reko~ pred vra ti, pa je 5%. 16% vpra {a nih rabi dopar ka ve~ kot pol ure. Dokaj dolg ~as poto va nja od doma do par ka pri pi su je mo dejstvu,da je bila polo vi ca anket izve de na na Pre {er no vem trgu, torej ne le med upo rab ni kikra jin ske ga par ka, pa tudi zelo sla bi pro met ni infra struk tu ri v par ku.V ce lot nem kra jin skem par ku sta samo dve ure je ni par ki ri{ ~i. V Ti vo li ju je 450 par -

kir nih mest (med mre` je 18), pri ìval skem vrtu pa 120 (Mi he li~ 2010). Na obeh je23. maja par ki ra lo tri ~etr ti ne obi sko val cev, ki so se v park pri pe lja li z oseb ni mi vozi -li. Ta dan smo v par ku zabe le ̀ i li 3475 vo zil, od tega naj ve~, 1228, ob 12. uri. V {ti rih{tet jih smo na{te li 2745 raz li~ nih vozil, saj so bila neka te ra par ki ra na dalj ~asa in smojih zabe le ̀ i li ve~ krat. Ugo to vi li smo, da je 80% vozil par ki ra nih manj kot 3 ure, a somed posa mez ni mi deli par ka pre cej{ nje raz li ke. Naj ve~ vozil je bilo za dalj {i ~asa par -ki ra nih na nek da nji raz {i ri tvi cesti{ ~a ob Cesti 27. apri la; pred vi de va mo, da so last ni kivozil {tu den ti iz [tu dent ske ga nase lja. Pri ìval skem vrtu je za manj kot 3 ure par ki -ra nih 86% vozil. Na tej loka ci ji se je v enem dne vu izme nja lo sko raj 1000 vo zil. @ival skivrt je pri ljub ljen cilj dru ̀ in skih izle tov, saj je bilo na par ki ri{ ~u kar 85% anke ti ra -nih sku paj z dru ̀ i no. Zaskrb lju jo~ je poda tek, da je ob koni cah na ure je nem delupar ki ri{ ~a le ~etr ti na vozil. ê bi bila par ki ri{ ~a ure je na, bi bila pri prav lje na pla ~a tipar kir ni no nekaj ve~ kot polo vi ca vpra {a nih. Prav tako dobra polo vi ca bi bila pri -prav lje na upo rab lja ti mest ni avto bus, ~e bi ta kro ̀ il okrog Ro` ni ka in [i{en ske ga hri bavsaj na vsa ke pol ure.An ke ti ra nje obi sko val cev, ki so v park pri{ li z av tom, je poka za lo tudi, da se ti obi -

~aj no zadr ̀ u je jo na obmo~ ju, kjer so par ki ra li. Zaskrb lju jo~ je zla sti pre cej {en deleòbi sko val cev, ki so se pri pe lja li z vo zi lom v gozd ni osred nji del par ka (7%). Mo~ noizsto pa Mostec, saj se je maj sko nede ljo sko zi glav ni vhod pri pe lja lo 689 ozi ro ma 23%obi sko val cev. Ti so par ki ra li nek je ob cesti, ki vodi pro ti ska kal ni cam, saj je bilo prinasled nji kon trol ni to~ ki – mosti~ ku – »vo za ~ev« le {e 5%.Ugo to vi li smo, da je kra jin ski park pri obeh spo lih prib li` no ena ko pri ljub ljen.

Naj ve~ (44%) obi sko val cev je sta rih med 15 in 35 let, s 36% zasto pa nost jo sle di jopri pad ni ki sta rost ne sku pi ne od 36 do 65 let. Sta rej {ih od 65 let je le 6%, saj sta rost -ni ki dalj {ih spre ho dov ne zmo re jo brez vme snih postan kov, v par ku pa pri manj ku jeklo pi (Kra njec Mena {e 2010; Kurin ~i~ Miku` 2010).S po pi som smo sku {a li ugo to vi ti tudi naj po go stej {e obli ke dru ̀ e nja obi sko valcev.

Od tega so namre~ odvi sne dina mi ka, vedenj ske zna ~il no sti, potre be po infra struk -tu ri, (ne)zdru` lji vost raz li~ nih oblik rekrea ci je… (Anko 1987). Oce nje va nje sku pin

88

GEORITEM 16

89

je bilo seve da sub jek tiv no, tako kot tudi oce nje va nje neka te rih dru gih para me trov(sta rost, obu tev). Popis obi sko val cev je raz kril, da je v kra jin skem par ku ~etr ti na obi -sko val cev samih, ~etr ti na v paru, ~etr ti na je dru ̀ in, 18% jih pri de v park s pri ja te ljem,7% pa v ve~ jih sku pi nah.Da bi ugo to vi li, za kak {no obli ko rekrea ci je je naj bolj pri vla ~en Kra jin ski park

Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib, smo popi so va li tudi obu tev obi sko val cev. Raz ~le ni lismo jo na niz ko ali viso ko pohod no obu tev (~ev lji za tre king, »goj zar ji«), niz ko {port -no (su per ge), lah ko {port no obu tev ({port ni san da li), mest no obu tev in kate go ri jodru go. Ker se obu tev med let ni mi ~asi zelo spre mi nja, je mor da bolj kot splo {na sesta -va zani mi va pri mer ja va med posa mez ni mi deli par ka. Maja je povsod pre vla do va laniz ka {port na obu tev, a so se dele ̀ i nje nih upo rab ni kov raz li ko va li, od 67% na Potido 52% v Ti vo li ju. V par ku Tivo li izsto pa dele` obi sko val cev z mest no obu tvi jo, karkaè, da je Tivo li za {te vil ne upo rab ni ke del mest ne ga oko lja, kamor se odpra vi jo nakraj {i »od dih« kar v mest ni opra vi. Dele` upo rab ni kov mest ne obu tve je velik tudiv osred njem delu kra jin ske ga par ka, zla sti na ra~un Moste ca, kamor se ~etr ti na obisko -val cev pri pe lje z av to mo bi lom. V gozd nem delu par ka je pre cej ve~ (14%) obi sko val cevs po hod no obu tvi jo, kar naka zu je, da obmo~ je jem lje jo bolj »re sno«, kot pra vi pohod -

27 %

18 %

2 %

43 %

10 %

pe{

s kolesom

z mopedom/motorjem

z osebnim avtomobilom

z avtobusom

38 %

35 %

16 %

6 %

3 %1 %

1 %

Tivoli

ìvalski vrt

Mostec

gostilna PodRo`nikom (âd)

Ve~na pot pri[tudentskem naselju

Pod hribom

POT

Sli ka 60: Dele` par ki ra nih vozilpo popi snih loka ci jah (N=2745).

Sli ka 61: Na~in poto va nja od domado kra jin ske ga par ka (N=300).


ni{ ki cilj, ne zgolj spre ha ja li{ ~e v na ra vi. Na Poti gle de na osta li obmo~ ji izsto pa jo obi -sko val ci z lah ko, odpr to {port no obu tvi jo, saj je celot na tra sa suha, posu ta s pe skomin kot tak {na pri mer na za dalj {e, nezah tev ne spre ho de.

9. Kra jin ski park kot vred no ta

Slo var slo ven ske ga knji` ne ga jezi ka (1994) bese do vred no ta raz lo ̀ i kot nekaj,»…~e mur priz na va kdo veli ko na~el no vred nost in mu zato daje pred nost…«. Vred -no to dolo ~a mo z vred no te njem, pri ~emer raz li~ nim stva rem pri pi {e mo dolo ~e novred nost. S tem neka te re stva ri posta ne jo vred nej {e, pomemb nej {e in bolj ̀ ele ne oddru gih. Lah ko torej re~e mo, da je vred no ta nekaj, kar v do lo ~e nem ~asu zara di poseb -nih last no sti pre poz na mo kot pomemb nej {e in zara di tega vred nej {e. Ker pa se dru` bas~a so ma raz vi ja in spre mi nja, z njo pa se spre mi nja jo tudi kri te ri ji in meri la, so spre -mem bam pod vr ̀ e ne tudi vred no te ([mid Hri bar 2008).Ena izmed izto~ nic na{e ga dela je bilo poi zve do va nje, ali je Kra jin ski park Tivoli,

Ro` nik in [i{en ski hrib vred no ta, in ~e je, kak {na je. Kra jin ski park je za Ljub ljan ~a -ne zago to vo zelo pomem ben, saj jim ponu ja raz no li ko doìv lja nje nara ve ter mo` nostpsi hi~ ne spro sti tve in rekrea ci je v na rav nem oko lju. Sode~ po mne njih v in terv ju jihlah ko skle ne mo, da pred stav lja vred no to, ki jo je tre ba varo va ti.Kot prvo in klju~ no vred nost obrav na va ne ga obmo~ ja izpo stav lja mo nepo sredno

bli ̀ i no nara ve (341ha goz da in 43ha obli ko va ne ga par ka Tivo li), ki se zaje da v sredi{ -~e mesta in do kate re ima jo prost dostop {te vil ni pre bi val ci in obi sko val ci Ljublja ne.Torel li (2010) meni, da tak {no soìt je mesta z goz dom, kjer mesto prek obli ko va ne -ga par ka pre ha ja v ohra njen gozd, te` ko naj de mo v dru gih ve~ jih evrop skih mestih.[e ve~, v Ljub lja ni se je mogo ~e v pi~ lih 15 mi nu tah sko zi sre di{ ~e mesta spre ho di tiiz ene ga goz da (Ro` nik in [i{en ski hrib) v dru ge ga (Go lo vec) (Ro ̀ i~ 2010). To dejstvov os pred je postav lja rekrea cij ske in social ne vidi ke. Gozd lju dem omo go ~a raz li~ neobli ke spro sti tve, rekrea ci je na sve ̀ em zra ku in doìv lja nja nara ve, kar pomemb nopris pe va k do bro bi ti biva nja v me stu (Pir nat 2010; Per gov nik Coti~ 2010). V teh nolo{kidobi, ko smo se v ur ba nih sre di{ ~ih odda lji li od nara ve, je zago tav lja nje vsa kod nev -ne ga sti ka z na ra vo, zno traj kate re {e lah ko pre poz na va mo in ob~u du je mo narav nerit me, pose bej pomemb no. Da je obrav na va no obmo~ je, {e zla sti Tivol ski grad z okoli -co, me{ ~a nom neko~ pome ni lo tudi estet sko vred no to, pri ~a poda tek, da so leta 1860,ko je takrat ni ljub ljan ski ̀ upan Costa odku pil Pod turn, ~aso pi si Tivo li opi so va li kot»naj lep {i kraj ljub ljan ski« (Ov sec 1994). K le po ti kra jin ske ga par ka pris pe va jo tudigozd ni robo vi, ki se z let ni mi ~asi spre mi nja jo. V kra jin skem par ku so pou dar je nitudi eko lo{ ki in eko si stem ski vidi ki, saj je v Ljub lja ni gozd ni eko si stem, ki zago tavljaìv ljenj ske pro sto re {te vil nim ̀ ival skim in rast lin skim vrstam, hkra ti pa pris pe va h ka -ko vo sti ̀ iv lje nja lju di. Pri vzdr ̀ e va nju biot ske raz no vrst no sti so pomemb na naravna

90

GEORITEM 16

91

Sli ka 62: V kra jin skem par ku lah ko sle di mo ìv ljenj ske mu ciklu nara ve.

BOJAN ERHARTI^

25 %

28 %23 %

8 %

3 %

3 %

10 %

narava

rekreacija

sprostitev

druènje

obiskovalci

park

drugoSli ka 63: Misel ne aso cia ci je anke ti ran cevna dele kra jin ske ga par ka, ki jih naj po go -ste je obi sku je jo (N=300).


92

Mostec

Kaj vam pomeni zeleni pas medKosezami in Brdom?

Cankarjev vrh

Pre{ernov trg

Mostec

Kaj vam pomeni gozdni del Tivolija,Ro`nika in [i{enskega hriba?

Cankarjev vrh

Pre{ernov trg

Mostec

Cankarjev vrh

Pre{ernov trg

0 % 10 % 20 % 30 % 40 %

stik z naravo

fizi~na aktivnost

psihi~na sprostitev

preìvljanje prostega ~asaz druìno, igranje na igralih

druènje s prijatelji

mnoì~no sre~anje (kresovanje)

kraj za zmenke

sprehajanje psa ali drugedoma~e ìvali

nabiranje plodov

kulinarika (obisk gostiln, piknik)

obisk razstave, muzeja

krmljenje ptic

drugo

Kaj vam pomeni park Tivoli?

Sli ka 64: Pomen par ka Tivo li, gozd ne ga osred nje ga dela Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske gahri ba ter zele ne ga pasu med Kose za mi in Brdom za anke ti ran ce gle de na kraj anke ti ra nja(N=300).

GEORITEM 16

93

mokri{ ~a (Ro ̀ i~ 2010; Tav ~ar 2010b), kjer so {e ohra nje ne bar jan ske vrste. Povsemrazum lji vo je, da so v ta kem oko lju eko nom ski vidi ki potis nje ni v ozad je. Ve~ plast -nost urba ne ga goz da, ki je hkra ti narav na in kul tur na dedi{ ~i na, je tre ba upo {te va titudi pri uprav lja nju s kra jin skim par kom!Dru ga vred nost, ki na prvi pogled ni tako o~it na, je vod na tost obmo~ ja (Jer man 2010,

Roì~ 2010). Na Ro` ni ku in [i{en skem hri bu so {te vil ni izvi ri in stu den ci. Ni naklju~ -je, da se pot od Bel le vue ja do [vi ca ri je ime nu je Pot sed mih mosti~ kov (Jer man 2010;Roì~ 2010), v bli ̀ i ni gostil ne Pod Ro` ni kom (âd) pa je na za~et ku 20. sto let ja delo -va lo knaj pa li{ ~e (Ov sec 1994; Torel li 2010).To rel li (2010) je opo zo ril {e na muzej sko ozi ro ma vzgoj no vred nost obmo~ ja, ki

nam omo go ~a doje ma nje goz da kot ̀ ive ga muze ja. Sem kaj uvr{ ~a mo tudi neo kr nje -ni pre del goz da ozi ro ma tako ime no va no urba no div ji no. Ne gre torej le za obli ko va nipark, ampak tudi gozd, v ka te rem je {e mogo ~e vide ti veve ri co, srno, zaj ca, faza na,lisi co! Med tem, ko so par ki v pre stol ni cah soraz mer no obi ~aj ni, je gozd, ki daje vtisdiv ji ne, v ne po sred ni bli ̀ i ni sre di{~ glav nih mest pra va red kost (Ku rin ~i~ Miku` 2010;Kra njec Mena {e 2010). »Div ji na«, ki je prav za prav posle di ca sla be ga vzdr ̀ e va nja goz -da zara di neu re je nih last ni{ kih raz me rij, v manj {em obse gu pred stav lja dodat novred nost, saj me{ ~a nom ponu ja mo` no sti ogle da in pri mer ja ve »na rav ne ga« goz daz vzdr ̀ e va nim.Vse to potr ju je jo rezul ta ti anke ti ra nja, ki raz kri va jo, da anke ti ran ci obmo~ je kra -

jin ske ga par ka misel no pove zu je jo z re krea ci jo, nara vo in spro sti tvi jo, manj paz dru ̀ e njem, obi sko val ci in par kom.Pri vpra {a njih, kaj anke ti ran cem pome ni jo park Tivo li, gozd ni del Ro` ni ka in [i{en -

ske ga hri ba ter zele ni pas med Kose za mi in Brdom, so ti lah ko izbra li naj ve~ dva izmedvna prej pred vi de nih odgo vo rov. Na pod la gi ana li ze gra di va lah ko skle pa mo, da jimvsa tri obmo~ ja, {e zla sti pa gozd ni del, v naj ve~ ji meri pome ni jo stik z na ra vo. Popome nu sle di jo fizi~ ne aktiv no sti, ki so {e zla sti pri ljub lje ne v gozd nem delu in zele -nem pasu, manj pa v Ti vo li ju, ter psi hi~ na spro sti tev in vzdr ̀ e va nje social nih sti kov,kot sta pre ̀ iv lja nje pro ste ga ~asa z dru ̀ i no in dru ̀ e nje s pri ja te lji. Pri sled njih je opa -zen malen kost no ve~ ji pomen par ka Tivo li. Manj {e mu {te vi lu anke ti ra nih vsa triobmo~ ja pome ni jo tudi pro stor za spre ha ja nje psov ali dru gih doma ~ih ìva li, krajza zmen ke, mno ̀ i~ na sre ~a nja, krm lje nje ptic, nabi ra nje plo dov, obisk raz stav in/alimuze jev ter kuli na ri ko. Podob ne ugo to vi tve v ra zi ska vi o od no su jav no sti do goz -dov v me stih nava ja tudi @i` ko va (2010), pri kate ri med raz lo gi za obisk goz dovpred nja ~i rekrea ci ja (spre hod, tek, kole sar je nje), prib li` no ena ko vred no si sle di jo spro -sti tev po napor nem dne vu, spre ha ja nje s psom ter umik od mest ne ga vrve ̀ a, manjpomemb ni pa so opa zo va nje dre ves in ìva li, nabi ra nje plo dov, zdrav je in dru ̀ e njes pri ja te lji.Za ni ma lo nas je tudi, kate re rast lin ske in ̀ ival ske vrste se anke ti ra nim naj bolj vti -

sne jo v spo min. Za vsa ko obmo~ je so lah ko naved li naj ve~ po tri ̀ ival ske in rast lin ske


94

Sli ka 65: Pomemb na vred no ta obi sko val cev je tra di ci ja obi sko va nja gostiln –na Ro` ni ku neko~.


Sli ka 66: Pomemb na vred no ta obi sko val cev je tra di ci ja obi sko va nja gostiln –na Ro` ni ku dan da nes.

BOJAN ERHARTI^

GEORITEM 16

95

Sli ka 67: V gostilni Pod Ro` ni kom (âd) so pred 2. svetovno vojno pripravljalislovenske jedi…


Sli ka 68: …da nes pa privablja goste s kakovostno srbsko hrano.

BOJAN ERHARTI^


96

vrste. Med ìval mi se anke ti ran ci v par ku Tivo li naj bolj spo mi nja jo psov, ptic (mednji mi izsto pa jo golo bi) in veve ric; med rast li na mi pa cvet lic na splo {no, dre ves (mednji mi pose bej izpo stav lja jo kosta nje) in tra ve (ze le ni ce), v manj {i meri pa okra sne -ga grmov ja. V gozd nem osred njem delu par ka se sli ka spre me ni, saj tu izsto pa jo dre ve sain pti ce. Med tem ko vpra {a ni v Mo ste cu izpo stav lja jo pti ce, anke ti ran ci s Can kar je -ve ga vrha in Pre {er no ve ga trga na prvo mesto postav lja jo dre ve sa. Anke ti ran ci se izgozd ne ga dela par ka spo mi nja jo {e veve ric, ̀ ab in v manj {i meri psov, pose bej pa ome -nja jo tudi kosta nje, smre ke, buk ve in gobe. V ze le nem pasu ob Poti med Kose za miin Brdom spet pred nja ~i jo psi, anke ti ran ci pogo sto ome nja jo tudi race in labo de, sajje Pot spe lja na mimo Kose{ ke ga bajer ja. Veve ri ce in àbe v tem delu par ka nava ja jole red ki. Med rast li na mi se anke ti ran ci v tem delu kra jin ske ga par ka pogo ste je spo -mi nja jo zele nja na splo {no, neko li ko manj dre ves, znat no manj pa cvet lic, ki v tempasu dejan sko niso tako vpa dlji ve, kot na pri mer v par ku Tivo li.

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

@ivalske in rastlinske vrste,ki se anketiranim najbolj vtisnejo

v spomin v parku Tivoli.

@ivalske in rastlinske vrste,ki se anketiranim najbolj

vtisnejo v spominv gozdnem delu Tivolija,

Ro`nika in [i{enskega hriba.

@ivalske in rastlinske vrste,ki se anketiranim najbolj vtisnejo

v spomin v zelenem pasumed Kosezami in Brdom.

psi

ptice

vevericegolobi

race, labodi

àberoè, cvetlicekostanji

bukev

smreka

druga drevesa

okrasno grmovje

zelenje

gobe

trava

drugo

ni podatka

Sli ka 69: @iva li in rast li ne, ki se anke ti ran cem v par ku Tivo li, v gozd nem osred njemdelu Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba ter v ze le nem pasu med Kose za mi in Brdomnaj bolj vti sne jo v spo min (N=300).

GEORITEM 16

Za ni miv pogled na obmo~ je so poda li interv ju van ci, ki so za besed no zve zo »Ro` -nik in [i{en ski hrib« na{te li vrsto zani mi vih aso cia cij. Pri tem nas je pre se ne ti lo, daneka te re obmo~ je aso cii ra tudi na div je odla ga nje odpad kov in na bre me neu re je -nih last ni{ kih raz me rij.Kljub temu, da je obmo~ je ̀ e od leta 1984 zava ro va no z od lo kom, to dejs tvo med

naj {ir {o jav nost jo ni dovolj zna no. Kos (2010) je pou da ril, da so se ljud je kra jin ske -ga par ka zaved li {ele s po sta vi tvi jo infor ma tiv nih tabel v zad njih letih. Kljub temuje pre se net lji vo, da se samo dobra polo vi ca (53%) od 300 vpra {a nih zave da, da jeobmo~ je zava ro va no z od lo kom; 11% anke ti ran cev je pre pri ~a nih, da obmo~ je nizava ro va no, kar dobra tret ji na (36%) pa jih na vpra {a nje ni zna lo odgo vo ri ti. Med267, ki so odgo vo ri li pri tr dil no ozi ro ma niso vede li ali je obmo~ je zava ro va no ali ne,jih je 40% naved lo, da je obmo~ je zava ro va no kot kra jin ski park, 9% kot regij ski park,6% kot narod ni park, 1% kot narav ni rezer vat, 4% kot narav ni spo me nik, 3% pakot spo me nik obli ko va ne nara ve. 36% jih je izja vi lo, da ne vedo, kak {en je sta tus zava -ro va ne ga obmo~ ja. Pou da ri ti pa je tre ba, da se odgo vo ri pomemb no raz li ku je jo gle dena loka ci jo anke ti ra nja. Obi sko val ci par ka v Mo ste cu so namre~ veli ko bolje sez na -nje ni z vr sto zava ro va nja kot naklju~ no pov pra {a ni posa mez ni ki na Pre {er no vem trguv mest nem sre di{ ~u.Ob raz mi{ lja njih o vred no sti kra jin ske ga par ka se je pomemb no zave da ti tudi

dejav ni kov, ki ga ogro ̀ a jo. Anke ti ran ci so med mo` ni mi dejav ni ki ogro ̀ e no sti posebejizpo sta vi li odpad ke (26%), ~lo ve ka v naj {ir {em pome nu bese de (20%), pro met (16%)in grad be ne pose ge (10%). Ven dar pa iz anket nih vpra {anj odpr te ga tipa ne moremoraz bra ti, v kak {nem smi slu naj bi ~lo vek ogro ̀ al preu ~e va no obmo~ je. Med preo sta -li mi 28% naved ba mi so se poja vi li {e van da li zem (6%), psi (5%), sla bo vzdr ̀ e va nje(3%), mno ̀ i~ nost (3%) in kate go ri ja dru go (11%), ki vklju ~u je bolez ni, {ko dljiv -ce, luba dar ja, bli ̀ i no mesta, oglji kov diok sid, slab zrak in podob no. Zani mi vo je, da

97

Sli ka 70: Aso cia ci je na besed no zve zo »Ro` nik in [i{en ski hrib«, kot so jih izpo sta vi liinterv ju van ci; ve~ ja pisa va naka zu je ve~ krat nave de no aso cia ci jo.


se pomen nave de nih glav nih dejav ni kov ogro ̀ a nja bis tve no raz li ku je jo gle de na loka -ci jo anke ti ra nja. Tako anke ti ra ni na Pre {er no vem trgu na prvo mesto postav lja joodpad ke, zatem ~lo ve ka, pro met in grad be ni pose gi se jim sko raj da ne zdi jo proble -ma ti~ ni. V nas prot ju z nji mi anke ti ra ni na Can kar je vem vrhu in v Mo ste cu meni jo,da preu ~e va no obmo~ je v bis tve no ve~ ji meri ogro ̀ a pro met. V Mo ste cu kot dodatenraz log za zaskrb lje nost nava ja jo ~lo ve ka, na Can kar je vem vrhu pa naj bi anke ti rancenaj bolj skr be li odpad ki.Na vpra {a nje o mo te ~ih dejav ni kih na obmo~ ju Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga

hri ba so anke ti ran ci med vna prej pri prav lje ni mi odgo vo ri lah ko izbra li naj ve~ dva.Naj bolj jih moti jo odpad ki (29%), van da li zem (12%), spu{ ~e ni psi in nji ho vi iztreb -ki (12%) ter neu re je no par ki ra nje ozi ro ma pre ma lo par kir nih mest (11%). Manjmote ~i dejav ni ki so hrup (9%), pozi da va in grad be ni pose gi (6%), pre ve li ko {te vilo

98

0

10

20

30

40

50

60

Pre{ernov trg Cankarjev vrh Mostec

narodni park regijski park krajinski park

naravni rezervat naravni spomenik spomenik oblikovane narave

ne vem ni podatka

Sli ka 71: Poz na va nje sta tu sa zava ro va nja obmo~ ja Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hribmed anke ti ra ni mi na Pre {er no vem trgu, Can kar je vem vrhu in v Mo ste cu (N=300).

GEORITEM 16

obi sko val cev (6%), moto ri sti (3%), pomanj ka nje var no sti (3%), neu re jen videz obmo~ -ja (2%) in sla bo vzdr ̀ e va ne poti (2%). 4% vpra {a nih na obrav na va nem obmo~ june moti prav ni~. Z iz je mo odpad kov in pro me ta so v dru gih oprav lje nih razi ska vahobrav na va ni dru gi dejav ni ki, na pri mer pri @i` ko vi (2010) sme ti, uni ~e ne klo pi intab le, mrtvo in po{ ko do va no drev je, blat ne poti, zara{ ~e nost in nepre gled nost, priMli nar ju (1971, citi ra no po @i` ko vi 2010) pa avto mo bil ski pro met, kole sar ji, odpad -ki, zane mar je nost, nene go va nost goz da, okr nje nost nara ve, neu re je ne ceste in potiter prah na cesti. Raz li ke so naj br` posle di ca osre do to ~e no sti nju nih razi skav na gozd -ni del Ro` ni ka, med tem ko sta park Tivo li ter zele ni del med Kose za mi in Brdompotis nje na v ozad je.Iz ana li ze je raz vid na raz ~le nje nost kra jin ske ga par ka na tri pre poz nav ne dele:

ure jen par kov ni del (Ti vo li), gozd ni del (Ro` nik in [i{en ski hrib) ter zele ni pas medKose za mi in Brdom. Vsak od njih ima zna ~il no pre poz nav nost, ponu ja dru ga~ ne na~i -ne doìv lja nja nara ve ozi ro ma pre ̀ iv lja nja pro ste ga ~asa ter nudi raz li~ ne ̀ iv ljenj skepro sto re rast li nam in ìva lim, kar potr ju je jo anket na razi ska va in izsled ki iz lite ra -

99

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %


odpadki

~lovekpromet

drugo*

gradbeni posegi

vandalizem

psi

slabo vzdrèvanje

mnoì~nost

Sli ka 72: Pogla vit ni dejav ni ki, ki po mne nju anke ti ra nih oseb na Pre {er no vem trgu,Can kar je vem vrhu in v Mo ste cu ogro ̀ a jo obmo~ je kra jin ske ga par ka (N=300).


100

tu re. Na vse tri dele pa je tre ba gle da ti kot na dopol nju jo ~o celo to, saj prav pre ple -ta nje raz li~ nih pro sto rov, pomemb nih tako za lju di, kot za rast lin ske in ̀ ival ske vrste(pe strost habi tat nih tipov), pred stav lja edins tve no doda no vred nost. Prav zara di tegapre ple ta se obmo~ je Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba bis tve no raz li ku je od osta -lih par kov, goz dov ozi ro ma zele nih povr {in, ki jih naj de mo v dru gih ve~ jih evrop skihmestih. Celot no obmo~ je prek cele ga leta ponu ja obi sko val cem mo` no sti raz li~ negana~i na pre ̀ iv lja nja pro ste ga ~asa, obe nem pa jim omo go ~a doìv lja nje spre mi njanjanara ve tako v do lo ~e nem let nem ~asu, kot v raz li~ nih let nih ~asih. Neza ne mar lji voje tudi dejs tvo, da se goz da, kakr {en je Ro` nik s [i {en skim hri bom, ne da pous tva riti,»…zato je tre ba nare di ti vse, kar je mogo ~e, da se ga ohra ni v naj ve~ ji mo` ni meri…«(Oro ̀ en Ada mi~ 2010). Poseb no vred nost tega obmo~ ja naka zu je tudi oko li{ ~i na,da so nara vo vars tve ni ki ̀ e leta 1961 opo zo ri li na po nji ho vem mne nju neu strez no loka -ci jo ìval ske ga vrta in izra zi li èljo, da se ga pre se li v Ko se{ ki bor{t (Bu ti na 2009).

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %


odpadki psi (spu{~eni, iztrebki) vandalizem

parkiranje (neurejeno, premalo mest) hrup pozidava, gradbeni posegi

preve~ obiskovalcev ni~ (vse je šok’) motoristi

pomanjkanje varnosti neurejen videz obmo~ja slabo vzdrèvanje poti

drugo ni podatka

Sli ka 73: Dejav ni ki, ki so po mne nju anke ti ra nih oseb na Pre {er no vem trgu,Can kar je vem vrhu in v Mo ste cu v kra jin skem par ku naj bolj mote ~i (N=300).

GEORITEM 16

Na me sto zaklju~ ka ana li ze vred not v raz mi slek nava ja mo Che val le rie je vo misel,v ka te ri opo zar ja, da je »…za nadalj nji raz voj par ka Tivo li pomemb no, da è danesovred no ti mo celo ten pro stor mesta Ljub lja ne in ga kot »ze le ni pas« zapi {e mo v pro stor -sko na~r to va nje. Nalo ga, ki jo bo ko{ ~ek za ko{~ kom ure sni ~e va la kot svo jo dol` nost vsa kagene ra ci ja, bo odlo ~a la o ka ko vo sti ìv lje nja v Ljub lja ni…« (Che val le rie 1994).

10 Nosil na spo sob nost in cona ci ja kra jin ske ga par ka

No sil na spo sob nost narav ne ga oko lja je eno od osred njih vpra {anj, ki se pojav -lja jo v to vrst nih razi ska vah. Pre pri~ lji vih odgo vo rov o me jah prav za prav ni, saj greza kom plek sen sistem s pre ve li kim {te vi lom spre men ljivk. Temelj no vpra {a nje je, kolikoobi sko val cev lah ko v do lo ~e nem ~asu obi{ ~e dolo ~e no obmo~ je, ne da bi bila bis tve -no ogro ̀ e na tam kaj{ nja nara va na eni stra ni in da je za ~lo ve ka {e ved no pri vla~ nona dru gi. To vpra {a nje si je tre ba zasta vi ti dovolj zgo daj, kaj ti, ko je meja enkrat pre -se ̀ e na, je obi ~aj no pre poz no za pri mer no ukre pa nje. Nara va je namre~ takrat ̀ e takodegra di ra na, da je nje na rege ne ra ci ja zelo ote ̀ e na. Obisk naj la` je nad zo ru je mo nadva na~i na, s pre mi{ lje no kako vost jo in koli ~i no infra struk tu re na tem obmo~ ju ters preu smer ja njem obi sko val cev na podob ne, ven dar manj obre me nje ne loka ci je v bli -ì ni.Nor ma ti vi za giba nje v na rav nem oko lju so postav lje ni zla sti z vi di ka raz li~ nih

rekrea cij skih zmog lji vo sti (De be lak 1970):• teh ni~ na rekrea cij ska zmog lji vost (naj ve~ ja mo` na gosto ta upo rab ni kov na dolo -~e nem obmo~ ju, da je izva ja nje rekrea ci je {e neo vi ra no in v me jah ugod ne ga po~ut ja),• eko lo{ ka rekrea cij ska zmog lji vost (teh ni~ na rekrea cij ska zmog lji vost, zmanj {a na zadel, ki je za dolo ~e no obmo~ je potre ben za zago to vi tev eko lo{ ke ga rav no ves ja),• eko nom ska rekrea cij ska zmog lji vost ({te vi lo upo rab ni kov rekrea cij ske ga obmo~ja,ki ob nor mal ni upo ra bi zago tav lja jo spod njo mejo ren ta bil no sti vlo ̀ e nih sred stev),• social nop si ho lo{ ka rekrea cij ska zmog lji vost (zmog lji vost dolo ~e ne ga rekrea cij ske -ga obmo~ ja, ki je hkra ti zase de no s ta kim {te vi lom upo rab ni kov, da omo go ~a ugod no~lo ve{ ko soìt je gle de na raz li~ no social no struk tu ro in men ta li te to upo rab ni kov obraz li~ nem rekrea cij skem udejs tvo va nju),• opti mal na rekrea cij ska zmog lji vost (sku pek celo vi te in uskla je ne rekrea cij ske inten -ziv no sti izko ri{ ~a nja posa mez ne ga rekrea cij ske ga vira).Na pod la gi nor ma ti vov lah ko skle pa mo, da dnev na nosil na spo sob nost v ce lot -

nem kra jin skem par ku pra vi lo ma ni pre se ̀ e na, saj smo ob spom la dan skih koni cahzabe le ̀ i li 32 obi sko val cev dnev no na hek tar par ka. Notra nja poraz de li tev obre -menjenosti kaè dolo ~e ne raz li ke. [tet ja so poka za la, da je naj manj obre me njennaj ka ko vost nej {i gozd ni osred nji del par ka z 22 obi sko val ci dnev no na hek tar obrav -na va nih zem lji{~ (6214 za be le ̀ e nih vsto pov). Pre cej ve~ je zgo sti tve (147 obi sko val cev

101


102

dnev no na hek tar zem lji{~) so v Ti vo li ju (6336 za be le ̀ e nih vsto pov), ki s svo jo par -kov no ure di tvi jo in posle di~ no bolj odpr ti mi pogle di tudi vizual no ne zmanj {u jeob~ut ka ve~ je zgo{ ~e no sti obi sko val cev. Naj ve~ ja zgo sti tev obi sko val cev je ver jet nona Poti, kjer zara di ene same poti te` je pred sta vi mo gosto to obi sko val cev. Veli ko kon -cen tra ci jo obi sko val cev naka zu je jo è abso lut ne vred no sti, saj smo na dveh glav nihvstop nih mestih, med se boj no odda lje nih vse ga 2,2km, zabe le ̀ i li kar 2403 vsto pe. Ve~ jikonf likt je na rav ni ni med te` je zdru` lji vi ma sku pi na ma pe{ cev in kole sar jev, ki pravi -lo ma upo rab lja ta iste poti. Lepo maj sko nede ljo smo na Poti med vse mi obi sko val cizabe le ̀ i li kar 43% kole sar jev, v Ti vo li ju pa 27%, ~eprav tam vo` nja s ko le si ni dovoljena.Bis tve no ve~ je zgo sti tve obi sko val cev opa ̀ a mo na vstop nih mestih ob koni cah.

Ob kon cih ted na sta dve, ob delov ni kih pa le ena, popol dan ska.Vsa ko leto je v kra jin skem par ku pre cej mno ̀ i~ nih pri re di tev, ki pri va bi jo na majh -

no povr {i no veli ko obi sko val cev. Ve~i no ma gre za pri re di tve na tra di cio nal nih loka ci jah.Naj bolj tra di cio nal na pri re di tev sploh je 1. maja, ob praz ni ku dela na Can kar je vemvrhu in v oko li ci. Ljud je se pogo sto zbi ra jo tudi v Mo ste cu (sre ~a nja poli ti~ nih strank,raz nih zdru ̀ enj, tek mo va nja na smu ~ar ski ska kal ni ci…) ter v Ti vo li ju na in ob Pas jirav ni (kon cer ti, teka{ ke pri re di tve…). Glav ni prob lem ob mno ̀ i~ nih pri re di tvah je~ez me ren hrup, ki, ~e zane ma ri mo preo sta le obi sko val ce par ka, moti zla sti ̀ iva li. V Mo -ste cu je prob le ma ti~ no tudi par ki ra nje na trav na tih zem lji{ ~ih in med drev jem, kipo{ ko du je trav no ru{o in podrast, na Can kar je vem vrhu in v Ti vo li ju pa zgo{ ~e nahoja po tra vi (po{ ko do va nje trav ne ru{e) ter dovoz in odvoz pri re di tve nih odrov s te` -ki mi tovor nja ki. Povsod so pra vi lo ma prob lem odpad ki, ki po pri re di tvah vsaj za kak {endan oble ̀ i jo vse nao krog.Ve ~i no leta je obi sko val cev pre cej manj. Velik obisk je le nekaj nedelj in popold -

ne vov med ted nom, zla sti spom la di, ko so ljud je {e pose bej nav du {e ni nad toplej {imvre me nom in ve~ jo koli ~i no zele nja. Po mne nju neka te rih interv ju van cev (Kra njecMena {e 2010; Kurin ~i~ Miku` 2010; Tav ~ar 2010b) je takrat obmo~ je è pre za se de -no. Re{i tev vidi jo v al ter na tiv nih loka ci jah Golov cu in Ljub ljan skem bar ju, ki bi jumora li tako misel no kot infra struk tur no bolj prib li ̀ a ti lju dem.

Pre gled ni ca 6: Pri mer ja va nor ma ti vov (obi sko val cev na hek tar) za rekrea ci jo v ze le njupri raz li~ nih avtor jih (De be lak 1970).

av tor Schulz Ih len Feldsov jet ski

De be laknor ma tiv

pri mest ne rob ni del 124–183 5 10–183zele ne osred nji del 46 7–10 7–46povr {i ne par ki 10–20 13–15 50 13–50

GEORITEM 16

103

Sli ka 74: Naj manj je obre me njen naj ka ko vost nej {i gozd ni osred nji del par ka.

BOJAN ERHARTI^

Sli ka 75: V Ti vo li ju je zaz na ven izra zit konf likt med pe{ ci in kole sar ji.

BOJAN ERHARTI^


[te vi lo obi sko val cev ni, ali vsaj ne bi sme lo biti, edi ni kri te rij nosil ne spo sob no -sti dolo ~e ne ga obmo~ ja, je pa naj la` je mer ljiv. Poleg {te vi la mora mo poz na ti tudistruk tu ro obi sko val cev. Raz li ku je mo jih lah ko po name nu obi ska (re krea ci ja, dru -è nje, ude le` ba na mno ̀ i~ nih pri re di tvah…) in po nji ho vem obna {a nju (spo{t lji vido oko lja, solju di, agre siv ni do so~ lo ve ka, nara ve, infra struk tu re).Gozd ni osred nji del kra jin ske ga par ka je pre pre den z okrog 85 km raz li~ nih vrst

poti, od {iro kih cest, ure je nih spre ha jal nih poti, vlak pa vse do raz li~ no utr je nih inneu tr je nih stez. Prob lem je prav pre pre de nost po vsem obmo~ ju, saj to omo go ~a eno -stav no giba nje obi sko val cev sko raj po sle her nem koti~ ku kra jin ske ga par ka.Smi sel na bi bila cona ci ja kra jin ske ga par ka po na~e lu gostej {e mre ̀ e ure je nih poti

na obrob ju in red kej {e v osred njem delu. Tre ba bi bilo raz mi sli ti o opu sti tvi neka -te rih stez, ven dar so se tovrst ni posku si v pre te klo sti izja lo vi li. Neka te re ste ze so last ni kigoz dov (âd 2010) è zagra je va li z ve ja mi, ven dar so bile ovi re kma lu odstra nje ne.Obi sko val ci so nava je ni na dolo ~e ne poti, po kate rih hodi jo è leta in so pre pri ~a ni,da je to nji ho va neod tuj lji va pra vi ca. Prob le ma ti~ no je tudi nabi ra nje borov nic, gobin kosta nja, saj obi sko val ci zapu{ ~a jo poti, pre ~e sa va jo dolo ~e na obmo~ ja in s temuni ~u je jo podrast, spod bu ja jo ero zi jo na str mi nah in pla {i jo ìva li. Sled nje je pose -bej pere ~e v gozd nem osred njem delu, kamor se ̀ iva li zara di manj {e ga obi ska umi ka jopred ~lo ve kom.Gozd ni rob je zelo raz no lik. Tu so è zdaj {te vil ne spre ha jal ne, teka{ ke in kole -

sar ske poti, otro{ ka in {port na igri{ ~a, po~i va li{ ~a, pro sto ri za pik ni ke in pri re di tve,gostin ska ponud ba, par ki ri{ ~a in podob no. Prav ta raz no li kost bi lah ko ob ustrez niure je no sti omo go ~a la zado vo lje va nje potreb ve~i ne obi sko val cev, tako da meh ko zapi -ra nje stez v osred njem delu ne bi ime lo opaz nej {ih posle dic.Z us mer je nim obi skom bi bilo tre ba name ni ti pozor nost ohra ni tvi narav nih rezer -

va tov Mali Ro` nik (niz ko bar je) in Mostec (mo~ vir je in niz ko bar je) ter narav ne muspo me ni ku Pod tur nom s kla si~ nim naha ja li{ ~em evrop ske gomolj ~i ce (Pseu do stel -la ria euro pa ea).

11 Pred log uprav lja nja in raz vo ja kra jin ske ga par ka

Kra jin ski park Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib se sklad no z Za ko nom o ohra nja -nju nara ve (1999) uvr{ ~a med {ir {a zava ro va na obmo~ ja, s ka te ri mi je po tem zako nutre ba uprav lja ti. Zakon v raz li~ nih ~le nih podrob ne je opre de lju je uprav lja nje zava -ro va nih obmo ~ij, bis tve no pa je, da za uprav lja nje zava ro va nih obmo ~ij pred vi de vajav no slu` bo ter finan~ ne vire za izva ja nje zava ro va nja in raz voj lokal ne ga pre bi vals -tva (53. ~len). V pri me ru raz gla si tve zava ro va ne ga obmo~ ja s stra ni lokal ne skup no sti

104

Sli ka 76: Pred la ga ni obmo~ ji umir ja nja obi ska v kra jin skem par ku. p

GEORITEM 16

105





Dejanska raba tal © MKGP 2004


km

Legenda

gozd

gozd s posebnim namenom

obmo~je umirjanja


(kot je bilo na pri mer pri obrav na va nem kra jin skem par ku) je obvez na lokal na jav -na slu` ba (132. ~len). Uprav lja nje se izva ja sklad no z na me nom, zara di kate re ga je biloobmo~ je zava ro va no, zava ro va no obmo~ je pa lah ko uprav lja jav ni zavod ali pa se zauprav lja nje pode li kon ce si ja. Delo uprav ljav ca na zava ro va nem obmo~ ju zaje ma vars -tve ne, stro kov ne, nad zor ne in uprav ljav ske nalo ge (133. ~len).Po tem zako nu na~rt uprav lja nja za kra jin ski park sicer ni obve zen, ven dar bi

z njego vim spre jet jem la` je usmer ja li raz voj zava ro va ne ga obmo~ ja. Po dru gi stra -ni obrav na va no obmo~ je sega tudi v sfe ro kul tur ne dedi{ ~i ne, ki jo opre de lju je Zakono vars tvu kul tur ne dedi{ ~i ne. Ta leta 2008 spre je ti akt pred vi de va, da mora jo ime tivsa spo me ni{ ka obmo~ ja, ki ima jo uprav ljav ca, tudi na~rt uprav lja nja, ki se v pri merupre kri va nja z ob mo~ jem, varo va nim ali zava ro va nim na pod la gi pred pi sov s po dro~ -ja ohra nja nja nara ve, sprej me v so glas ju z mi ni strs tvom, pri stoj nim za ohra nja njenara ve (60. ~len). 61. ~len iste ga zako na izrec no pou dar ja, da mora biti v ta kem pri -me ru uprav lja vec obmo~ ja, ki ga sklad no s tem zako nom ime nu je vla da, stro kov nouspo sob ljen za oprav lja nje nalog ohra nja nja narav nih vred not in vars tva kul tur nededi{ ~i ne.Od lok o raz gla si tvi Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna me ni -

tost iz leta 1984 je è zasta rel in ni skla den z ve ljav no zako no da jo. V ~a su nje go ve ganastan ka sta bili ljub ljan ski obmo~ ni eno ti Zavo da za vars tvo kul tur ne dedi{ ~i ne Slo -ve ni je in Zavo da RS za vars tvo nara ve {e zdru ̀ e ni zno traj Ljub ljan ske ga regio nal ne gazavo da za vars tvo narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne, kar je raz vid no iz opre de li tve obmo~ -ja, kjer se pre ple ta ta tako narav na kot tudi kul tur na dedi{ ~i na. Naj {ib kej {i ~len odlo kaje uprav lja nje kra jin ske ga par ka, saj kljub vars tve nem reì mu, nave de nem v 6. ~le -nu, odlok ne poda ja temelj nih infor ma cij o tem, kdo s kra jin skim par kom uprav lja,kaj se sme po~e ti in kako. Ve~ interv ju van cev (Anko 2010; Mihe li~ 2010; Oro ̀ en Ada -mi~ 2010; Torel li 2010) je pou da ri lo, da je tre ba pro stor (tudi gozd ni!) uprav lja ti innego va ti, sicer lah ko v ne kaj deset let jih izgu bi svo jo pri vla~ nost. Kra jin ski park ni niko liimel uprav ljav ca, ki bi poskr bel za uprav ljav ski na~rt, prav tako ni imel red ne ga finan -ci ra nja za vzdr ̀ e va nje (Anko 2010).Na to {ib kost so opo zo ri li tudi dru gi interv ju van ci, med kate ri mi se vsi, razen ene -

ga, stri nja jo z raz gla si tvi jo obmo~ ja Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba za kra jin ski park indoda ja jo, da sama raz gla si tev {e ni bila dovolj. Pri tem so pou da ri li, da je zava ro va -nje obmo~ ja sicer zau sta vi lo ozi ro ma pre pre ~i lo pozi da vo in ve~ je pose ge, kot na pri merume sti tev adre na lin ske ga par ka, ven dar sam prav ni akt nima poseb ne ga smi sla, ~e smer -ni ce nje go ve ga uprav lja nja in raz vo ja niso kon kret no dolo ~e ne. Odsot nost upravljav caote ̀ u je gos po dar je nje s pro sto rom, saj samo zava ro va nje, {e zla sti, ko gre za kate go -ri jo »kra jin ski park«, kjer je bis tve ne ga pome na prav pre plet ~lo ve ka z na ra vo, {e nepome ni, da se v par ku ne sme ni~ po~e ti.Za pre pre ~i tev konf lik tov je tre ba jasno izpo sta vi ti dejav no sti, ki so sklad ne z vars -

tve ni mi cilji ter ure di ti last ni{ ka raz mer ja, saj se v nas prot nem pri me ru ne more mo

106

GEORITEM 16

izog ni ti neza do voljs tvu med last ni ki. V zve zi s tem je kme to va lec Bab nik (2010)povedal, da je bilo zanj zava ro va nje obmo~ ja neu god no. Zara di neu re je nih last ni{kihraz me rij je gozd last ni kom bre me ozi ro ma, kot je izpo sta vil Anko (2010): »…Ro` -nik je skraj no neu po ra ben za last ni ka, kar zade va me{ ~a na, pa je ideal na stvar…«. V ~a suzava ro va nja par ka sre di osem de se tih let prej{ nje ga sto let ja, ko sta bila dru` be ni ineko nom ski sistem bis tve no dru ga~ na, last ni ki par cel ob raz gla si tvi zava ro va ne gaobmo~ ja niso dobi li nika kr {ne od{kod ni ne. Zara di insti tu cio nal no-prav ne deli tve var -stva na narav no in kul tur no dedi{ ~i ne ter zara di dena cio na li za cij ske ga postop ka bibilo Odlok o Kra jin skem par ku Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib nuj no poso do bi ti inuskla di ti z ve ljav no zako no da jo, tako s po dro~ ja vars tva nara ve kot s po dro~ ja varstvakul tur ne dedi{ ~i ne.Par cial ni inte re si last ni kov par cel, ob~i ne ali obi sko val cev brez skup ne dol go ro~ -

ne vizi je, ki bi zdru ̀ e va la raz voj in varo va nje, odpi ra jo pot spon ta ne mu raz vo ju, karobi ~aj no pove ~u je neza do voljs tvo med vse mi dele` ni ki. Da bi zago to vi li urav no te -èn raz voj, bo, ob upo {te va nju narav nih dano sti obmo~ ja, z raz li~ ni mi dele` ni ki tre baiska ti skup ne re{i tve. Pri tem mora klju~ no vlo go prev ze ti ob~i na, kate re cilj je iska -nje in ure sni ~e va nje sklad no sti med raz li~ ni mi inte re si. Poleg vars tva dedi{ ~i ne bi ob~i nimora lo biti v in te re su iska nje eko nom ske bla gi nje in zago tav lja nje kako vost ne ga biva -nja nje nim pre bi val cem, zato pred la ga mo, da odku pi zaseb na zem lji{ ~a v kra jin skempar ku in ga s tem ohra ni. Korak v tej sme ri je ̀ e bil nare jen s spre jet jem Odlo ka o raz -gla si tvi goz dov s po seb nim name nom (2010). Sklad no z njim so last ni ki gozd nih par celupra vi ~e ni do dav~ ne olaj {a ve ozi ro ma pra vi ce do od{kod ni ne, v pri me ru zah te ve last -ni ka pa je Mest na ob~i na Ljub lja na nje gov gozd dol` na kupi ti.Ker je na obmo~ ju kra jin ske ga par ka, ki ga v gro bem deli mo na tri pre poz nav -

ne eno te (Ti vo li, gozd ni osred nji del in zahod ni del), zaz na ven mo~an konf likt inte re sov,kra jin ski park nuj no rabi pro fe sio nal ne ga uprav ljav ca, ki bo znal dina mi~ no, celost -no, a hkra ti {e ved no dovolj rah lo ~ut no poskr be ti za {te vil ne vidi ke zava ro va ne gaobmo~ ja. Uprav lja vec mora nuj no ime ti dovolj {iri ne, da bo znal koor di ni ra ti akcijein proak tiv no sode lo va ti s stro kov ni mi insti tu ci ja mi ter osta li mi dele` ni ki v pro storu.Iz izku {enj je namre~ raz vid no, da so posa mez ne insti tu ci je zasta re li odlok inter pre -ti ra le na raz li~ ne na~i ne. Tako je ljub ljan ska obmo~ na eno ta Zavo da RS za vars tvonara ve nas pro to va la sani tar ni se~ nji, ki jo je odo bril Zavod za goz do ve Slo ve ni je, in sepri tem skli ce va la na pre po ved uni ~e va nja drev ja, zapi sa no v od lo ku (Ver bi~ 2010).Zato je ljub ljan ska ob~i na spre je la Popra vek Obvez ne raz la ge Odlo ka o raz gla si tviTivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna me ni tost (2010), ki zem lji{ kimlast ni kom dopu{ ~a se~ njo dre ves. Po dru gi stra ni pa odlok v 6. ~le nu na pri mer pre -po ve du je zapi ra nje zna ~il nih pogle dov v Ti vo li ju, ven dar so se ti v naj ve~ ji meri zapr liprav zara di ve~ let ne ga pomanj klji ve ga uprav lja nja z goz dom in opu{ ~a njem rabe pro -sto ra. Neka te ri interv ju van ci kot naj pri mer nej {e ga uprav ljav ca vidi jo Zavod zagoz do ve Slo ve ni je (Pir nat 2010; Torel li 2010; Ver bi~ 2010), dru gi pose ben odde lek

107


108

Sli ka 77: Nek da nji odprt pogled izpred [vi ca ri je pro ti mest ne mu sre di{ ~u.


Sli ka 78: Zdaj pogled pro ti mestu povsem zasti ra na gosto rasto ~e drev je.

BOJAN ERHARTI^

GEORITEM 16

na Mest ni ob~i ni Ljub lja na (Bav con 2010; âd 2010; Juran 2010), tret ji pred la ga jo,da ob~i na za uprav lja nje pri do bi kon ce sio nar ja (Ja ki~ 2010; Koèlj 2010), ~etr ti pauprav ljav ca vidi jo v Pri ro do slov nem muze ju Slo ve ni je (Ro ̀ i~ 2010), ki se seli v Bio -lo{ ko sre di{ ~e. Ve~ interv ju van cev si v par ku èli nad zor no slu` bo ozi ro ma redar je,ki bi bili pri sot ni na tere nu in bi ob redar skih opra vi lih izo bra ̀ e va li obi sko val ce (Ko -èlj 2010; Torel li 2010; Ver bi~ 2010).V zad njem ~asu se v jav no sti mo~ no pou dar ja jo nara vo vars tve ni vidi ki obmo~ -

ja, pre cej manj pa nje gov kul tur ni pomen, kar bo v pri hod nje tre ba urav no te ̀ i ti.Smi sel no bi bilo, da se v par ku vzpo sta vi infor ma cij ski cen ter s se de ̀ em uprav ljav -ca. Mo` ne loka ci je zanj so na obrob ju kra jin ske ga par ka z ure je nim dosto pom, torejv se ver nem ali ju` nem delu Tivo li ja ali pa v Bio lo{ kem sre di{ ~u. Infor ma tiv no gra -di vo o kra jin skem par ku in nje go vih vred no tah bi mora lo biti na voljo tudi na dru gihloka ci jah (v go stil nah Ro` nik in Pod Ro` ni kom (âd), Ceki no vem in Tivol skem gradu,@ival skem vrtu Ljub lja na, rekrea cij skem cen tru Mostec). Poleg uprav lja nja z goz dom,za kate re ga skr bi ljub ljan ska obmo~ na eno ta Zavo da za goz do ve Slo ve ni je, bo tre bapre cej{ njo pozor nost usme ri ti v delo z ljud mi (Anko 2010; Koèlj 2010). Med tre mipre poz nav ni mi deli kra jin ske ga par ka sta zla sti gozd ni del in zele ni pas ob poti poli -gon za {port ne dejav no sti, celot no obmo~ je pa omo go ~a tudi {te vil ne dru ge obli kedoìv lja nja goz da in nara ve prek cele ga leta. Lju dem se lah ko raz ne dele kra jin skegapar ka pred sta vi na naj raz li~ nej {e na~i ne. Naj bolj uve ljav lje na pri sto pa z in for ma cijski -mi tab la mi in zgi ban ka mi bi bilo smi sel no dopol ni ti (Anko 2010; Jaki~ 2010; Kos 2010;Koèlj 2010; Kra njec Mena {e 2010; Kurin ~i~ Miku` 2010; Roì~ 2010; Torel li 2010):• z red ni mi vode nji po raz li~ nih eno tah kra jin ske ga par ka,• dogod ki, pre da va nji in jav ni mi deba ta mi, kjer naj se lju dem pred sta vi raz li~ ne teme,pove za ne s kra jin skim par kom,• orga ni za ci jo razi sko val nih delav nic in delav nic doìv lja nja nara ve za najm laj {e,• vklju ~i tvi jo kra jin ske ga par ka v u~ ne vse bi ne ljub ljan skih vrt cev in {ol ter• s pri pra vo raz li~ nih temat skih in u~nih poti, ki zaje ma jo tako narav no kot kul turnodedi{ ~i no in lju di vzga ja jo k pri mer ne mu odno su do nara ve in kul tu re.Skrat ka, jav nost je tre ba anga ̀ i ra ti in oza ve sti ti, za kar je pomem ben pre tok informa -

cij na vseh podro~ jih in nivo jih (Ro ̀ i~ 2010). Uprav lja vec bi lah ko sesta vil kole darkon ti nui ra nih vzgoj nih, razi sko val nih, rekrea cij skih, umet ni{ kih in podob nih med -se boj no uskla je nih dogod kov, pove za nih s kra jin skim par kom, s ka te ri mi bi posku {a lipri teg ni ti pozor nost naj {ir {e jav no sti. Pove zo va nje obsto je ~ih vse bin v kra jin skem par -ku v mo zaik zgodb je pomemb nej {e kot ume{ ~a nje novih gra je nih struk tur! Ker sodel ne evi den ce enot narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne na obrav na va nem obmo~ ju v veli -ki meri ̀ e nare je ne, bosta eni izmed prvih nalog uprav ljav ca par ka zdru ̀ e va nje raz li~ nihevi denc v enot no bazo in jasno ovred no te nje posa mez nih enot dedi{ ~i ne. Ni~ manjpomemb ni nalo gi bosta pove za va vseh dele` ni kov in dru ge zain te re si ra ne jav no sti,ki vpli va jo na kra jin ski park (âd 2010; Mihe li~ 2010; Ver bi~ 2010), ter na pod la gi

109


ovred no te ne dedi{ ~i ne pri pra va raz voj nih na~r tov s co na ci jo na obmo~ ja za zado -vo lje va nje rekrea cij skih, social nih in estet skih vzgi bov ter na stro` ja nara vo vars tve naobmo~ ja. S co ni ra njem bo tre ba dolo ~i ti tudi obmo~ ja, kjer lah ko pre vla du je jo aloh -to ne rast li ne, in obmo~ ja s pou dar je no avtoh to no vege ta ci jo. Pri tem bo, kot je izpo sta vilOro ̀ en Ada mi~ (2010), tre ba upo {te va ti, da dolo ~i la in ome ji tve tega kra jin ske ga par -ka zara di nepo sred ne bli ̀ i ne mesta ne more jo biti ena ka, kot na pri mer v Ra ko vem[koc ja nu, ~eprav obe zava ro va ni obmo~ ji spa da ta v isto kate go ri jo.Raz voj kra jin ske ga par ka je tesno pove zan z ob sto je ~i mi prav ni mi akti in vizi jo

pri hod nje ga uprav ljav ca par ka. Celo ten raz voj bi moral izha ja ti iz pred po stav ke, daje obmo~ je zele na oaza sre di urba ne ga oko lja, kjer naj ima jo pre bi val ci mo` nost sprosti -tve in doìv lja nja nara ve (Per gov nik Coti~ 2010). Gre za veli ko pri mer jal no pred nostLjub lja ne v pri mer ja vi z dru gi mi evrop ski mi pre stol ni ca mi, saj v dru gih urba nih struk -tu rah pra vi lo ma manj ka stik z na ra vo. Zato je pomen tak {ne narav ne eno te, kot jeKra jin ski park Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib, toli ko ve~ ji (Ro ̀ i~ 2010).Kra jin ski park je raz de ljen na gozd ni in odprt pro stor. Gozd zav ze ma kar 74%

zava ro va ne ga obmo~ ja. Pri sodob nem goz dar je nju se pre ple ta jo eko nom ski, eko -lo{ ki in social ni vidi ki. Na obrav na va nem obmo~ ju mora biti pou da rek na eko lo{ kihin social nih funk ci jah, zla sti na iska nju rav no ves ja med nji mi. Nara vo vars tve na stro -ka si je do nedav ne spre mem be Odlo ka o raz gla si tvi Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske gahri ba za narav no zna me ni tost (1984) nje gov 6. ~len o pre po ve di uni ~e va nja drevjain grmov ja raz la ga la kot pre po ved kakr {ne ko li se~ nje. Kljub spre mem bam {e ved -no vztra ja, da ne èli ure je nih par kov, saj ti z na ra vo vars tve ne ga zor ne ga kota najne bi ime li poseb ne vred no sti, zato si v na rav nem oko lju pri za de va ohra ni ti nara -ven videz in kako vo sten gozd (Ju ran 2010). Dru gi stro kov nja ki (DOPPS 2005,citi rano po Na~r tu uprav lja nja…2008) pa ugo tav lja jo, da prav mozai~ nost urbane -ga, parkov ne ga, gozd ne ga, trav na te ga in vod ne ga oko lja pris pe va k bo gas tvu vrst nepestro sti.Sa ni tar no se~ njo dovo lju je {ele Popra vek Obvez ne raz la ge Odlo ka o raz gla si tvi

Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna me ni tost (2010). Zato ne prese -ne ~a mne nje priz na ne ga slo ven ske ga goz dar ja, nara vo vars tve ni ka in eko lo ga Bo{t ja naAnka, da ne poz na »…bolj nemar ne ga goz da od Ro` ni ka, saj v tem goz du izgled dùnglene pri de v po {tev…« (Anko 2010). V zad njem ~asu je nekaj ve~ jih last ni kov goz dana pod la gi odred be ljub ljan ske obmo~ ne eno te Zavo da za goz do ve Slo ve ni je opravilosani tar no se~ njo v svo jih goz do vih. Last ni ki manj {ih zaplat goz da, ki so se v tej vlogizna{ li ve~i no ma z de na cio na li za cij ski mi postop ki, pra vi lo ma nima jo nika kr {ne gaodnosa do svo je zem lji{ ke last ni ne v kra jin skem par ku. Zato tudi ne oprav lja jo sko -raj nika kr {nih vzdr ̀ e val nih del in tudi ne sani tar ne se~ nje.Last ni{ tvo goz dov na obmo~ ju par ka in do nedav ne ga neja sna raz mer ja med dele` -

ni ki sta dva od ve~ jih prob le mov, ki naj bi ju raz re {il nedav no spre jet Odlok o raz gla si tvigoz dov s po seb nim name nom (2010). Last ni ki so namre~ s tre nut nim sta njem zelo

110

GEORITEM 16

neza do volj ni, kar doka zu je ta nji ho vi izja vi: »…Ljub ljan ~a ni misli jo, da je to vse mest -no in se ne zave da jo, da je to pri vat na last ni na; kot last nik pla ~u jem, zato da se dru girekrei ra jo…« (Bab nik 2010) ter »…last ni ki {~i ti mo svoj inte res, to pome ni, da omeju -je mo giba nje in rabo…« (âd 2010).Mest na ob~i na Ljub lja na je s spre jet jem tega odlo ka prvi~ urad no izra zi la inte -

res po odku pu goz dov. V nje go vem 13. ~le nu se je namre~ zave za la, da je na zah te volast ni ka dol` na odku pi ti gozd s po seb nim name nom na pod la gi ceni tve sod ne ga izve -den ca goz dar ske stro ke v ok vi ru let nih finan~ nih sred stev, za ta namen pred vi de nihv ob ~in skem pro ra ~u nu. Upa ti je, da bo prav ta mo` nost nezain te re si ra ne last ni kegoz dov pre pri ~a la k nji ho vi pro da ji. Po pre pri ~a nju ene ga izmed last ni kov pa medlast ni ki gozd nih par cel obsta ja sum, da bodo pro da ne par ce le pri do bi le novo namemb -nost in posta le zazi dlji ve (Ver bi~ 2010), s tem pa pre cej vred nej {e; s ce nov no raz li kobi mest ni oblast ni ki pol ni li ob~in sko bla gaj no.Last ni ki, ki se ne bodo odlo ~i li za pro da jo goz da, so po novem upra vi ~e ni do ob~in -

ske od{kod ni ne zara di ome je ne ga uì va nja last ni ne kot posle di ce zmanj {a ne ga mo` ne galet ne ga pose ka lesa, poseb nih pogo jev za pri do bi va nje lesa, dodat nih goji tve nih tervars tve nih del in/ali ure di tve ter opre me goz da (Od lok o raz gla si tvi goz dov…2010).Zem lji{ ~a v la sti Mest ne ob~i ne Ljub lja na ali vsaj ustre zen dia log z za seb ni mi last -ni ki bi namre~ omo go ~i la la` ji in bolj pre mi{ ljen raz voj celot ne ga obmo~ ja kra jin ske gapar ka.Raz voj gozd ne ga obmo~ ja mora stre me ti k ve~ na men sko sti, ki bo poleg eko lo{ -

ke funk ci je omo go ~a la tudi izo bra ̀ e val no in rekrea cij sko.V kra jin skem par ku so neka te ri deli {e pose bej ob~ut lji vi, kar velja zla sti za narav -

na rezer va ta Mali Ro` nik in Mostec z ohra nje ni mi bar jan ski mi rast li na mi. Zara diveli ke ga {te vi la obi sko val cev v nju ni nepo sred ni oko li ci, bi bilo vred no ene ga pre -pu sti ti nara vi, dru ge ga pa prib li ̀ a ti lju dem z izo bra ̀ e val ne ga vidi ka, kar je sklad nos 66. ~le nom Zako na o ohra nja nju nara ve (2004). Opre mi ti bi ga mora li s pot mi (lah -ko tudi na kolih, kot na pri mer na Ko{ ~e vi u~ni poti na Ljub ljan skem bar ju), ki nebi ogro ̀ a le eko si ste mov, name sti ti infor ma cij ske tab le in po potre bi ogra di ti. Takobi rezer va ta zava ro va li in hkra ti prib li ̀ a li lju dem.Smi sel no bi bilo raz mi sli ti o manj {em obmo~ ju, ki bi ga pre pu sti li narav ni suk -

ce si ji, zla sti z izo bra ̀ e val ne ga zor ne ga kota. Po nje go vem robu bi lah ko obi sko val cihodi li po poteh (po mo` no sti bi izbra li è obsto je ~e), pre bi ra li infor ma cij ske tab le,v ta »pra gozd« pa nika kor ne bi sme li vsto pi ti. Tak {en usmer jan ogled narav nih zna -~il no sti vodi v zelo avten ti~ no spoz na va nje nara ve in razu me va nje narav nih pro ce sov.Ker naj ve~ jo vred no to kra jin ske ga par ka pred stav lja nje gov gozd ni osred nji del,

bi mora li v njen pre mi{ lje no pro stor sko in vse bin sko usmer ja ti obi sko val ce. Na enistra ni se potre be obi sko val cev pove ~u je jo, na dru gi pa se pove ~u je ob~ut lji vost oko -lja, zato so v ~e da lje ve~ ji meri pojav lja jo konf lik ti med raz li~ ni mi dele` ni ki. Razentra di cio nal no oblju de nih obmo ~ij Can kar je ve ga vrha, Moste ca in ìval ske ga vrta bi

111


mora li zago to vi ti pre mi{ lje no usmer ja nje obi sko val cev v tem delu par ka. Naj bolj zaè -le ni obi sko val ci so zago to vo spre ha jal ci, teka ~i in »trim ~kar ji« (na obsto je ~ih trim skihste zah), mor da {e vod ni ki s psi, ki pa bi mora li biti dosled no na povod cih, da ne bipla {i li div ja di in dru gih gozd nih pre bi val cev.Zelo pomemb no bi bilo natan~ no dolo ~i ti poti, name nje ne obi sko val cem. Torel -

li (2010) to obmo~ je pri mer ja s Po stojn sko jamo, ki je sicer zelo obse` na, ven dar sijo lah ko ogle du je mo samo s to~ no dolo ~e nih poti. Po nje go vem pre pri ~a nju bi se v jamiljud je brez usmer ja nja kar »pa sli« nao krog in trga li kap ni ke za domov. Ro` nik in[i{enski hrib sta pre ve~ dra go ce na, da bi dopu sti li lju dem »{a ri ti« vsev prek. Tudi Jura -no va (2010) meni, da se vse po vsod ne sme dopu{ ~a ti »kao ti~ ne ga giba nja«.V pro sto ru so raz li~ ne kate go ri je poti. Naj bolj prob le ma ti~ ne so neu re je ne, na

{iro ko pre pre de ne ste ze, izpo stav lje ne ero zi ji in raz ga lja nju kore nin. Te ste ze velik delgoz da odpi ra jo obi sko val cem, zato pa div jad le ste` ka naj de svoj mir. Zara di lah kegadosto pa lah ko ljud je nabi ra jo gozd ne sade ̀ e na zelo veli ki povr {i ni, kar pa oprav lja -jo zunaj poti, s ~i mer uni ~u je jo podrast. Zara di veli ke ga {te vi la nabi ral cev bi bilover jet no smi sel no pre po ve da ti nabi ra nje plo dov in gob v ce lot nem kra jin skem par -ku. Posle di~ no bi tudi v prak si la` je zapi ra li ste ze, za kate re ugo tav lja mo, da zara diobli ko va no sti povr{ ja niso pri mer ne ozi ro ma vodi jo v dele goz da, kjer naj bi bilo manjobi sko val cev. Gre za tako ime no va na obmo~ ja umir ja nja.Ne ka te ri pre de li so ̀ e zdaj manj obi ska ni, zla sti v gozd nem osred njem delu vzhod -

no od narav ne ga rezer va ta Mali Ro` nik in v za hod nem delu med kole sar sko pot join Pot jo. Na teh dveh obmo~ jih tudi ni, z ne kaj izje ma mi, gostej {e mre ̀ e poti vi{ jegareda. Zla sti tam bi mora li pre cej dosled no uki ni ti obsto je ~e ste ze, ~eprav last nik gozd -nih par cel (Ver bi~ 2010) opo zar ja jo na nestrp ne obi sko val ce. Ti po pra vi lu odstra ni jomeh ke ovi re (ve jev je, podr ta dre ve sa), ki jih posta vi jo last ni ki. V dru gih delih par -ka bi se bilo tre ba odlo ~i ti za uki nja nje zla sti tistih poti, ki so bolj izpo stav lje ne ero zi ji.Na dru gi stra ni bi bilo tre ba neka te re neu re je ne obsto je ~e ste ze preu re di ti v poti intako nanje pri teg ni ti obi sko val ce, ki za zdaj hodi jo vse po vsod. Zna ~i len pri mer jeobmo~ je med Mat ja no vo pot jo in uli co Pod goz dom, saj s tega dela [i{ ke ni v krajin -ski park niti ene ga ure je ne ga dosto pa. @e na vsto pu v gozd je tre ba obi sko val ce vab lji vospe lja ti na poti, ki jih stro ka pre poz na kot zaè le ne.Pre ma lo je izko ri{ ~en tudi poten cial z in for ma cij ski mi tab la mi oprem lje ne

Jesen ko ve poti, ob kate ri lah ko spoz na va mo boga to gozd no vege ta ci jo. Smi sel no bibilo obno vi ti Pot sed mih mosti~ kov in na novo ure di ti mre ̀ o atrak tiv nih poti (u~ -nih in {port nih), ki bi pove za le Tivo li, Bio lo{ ko sre di{ ~e in Mostec na obrob ju terCan kar jev vrh v osred njem delu par ka. Anko (2010) pred la ga, naj po tak {nih potehzain te re si ra ne obi sko val ce podob no kot po kul tur nih usta no vah vodi jo stro kov nja -ki in jih oza ve{ ~a jo o kul tu ri goz da. To bi lah ko po~e li na pri mer ob nede ljah dopold ne.Nekaj tega poslans tva ̀ e oprav lja ljub ljan ska obmo~ na eno ta Zavo da za goz do ve Slo -ve ni je, ki orga ni zi ra no, v ob li ki delav nic vodi {ol sko mla di no po Jesen ko vi poti.

112

GEORITEM 16

113

Vpra{ lji va je tudi trim ska ste za v gozd nem osred njem delu par ka. Raz mi sli ti bi bilotre ba o nje ni pre me sti tvi v obrob ne dele par ka.Po pol no ma nes pre jem lji va je upo ra ba cest za dostop oseb nih vozil v osred nji del

par ka. Naj bolj pere ~i sta cesti na Can kar jev vrh in v Mo stec, ki bi ju bilo po zgle duzapo re mest ne ga sre di{ ~a tre ba zapre ti za vsa vozi la, razen za dosta vo v ju tra njem ~asu.Zato se zdi upra vi ~e na zaskrb lje nost neka te rih, da bi tako ime no va na nado mest nagrad nja objek tov na Dre ni ko vem vrhu lah ko ime la za posle di co dodat no odpi ra njepro met nic za vozi la v osred nji del par ka (Per gov nik Coti~ 2010).V gozd nem osred njem delu pri ha ja do ve~ jih zgo sti tev obi sko val cev in posle di~ -

no ve~ jih prob le mov na Can kar je vem vrhu, v Mo ste cu in ìval skem vrtu.Can kar jev vrh je tra di cio nal na posto jan ka, kjer se ljud je è ve~ kot sto let je zbi -

ra jo v cerk vi in gostil ni. Gle de na teà ve, ki nasta ja jo ob obra to va nju tam kaj{ nje gostil ne,bi bilo smi sel no zao stri ti pogo je nje ne ga delo va nja. Gostil na ima neu re je no kana li -za ci jo, gost je kljub dnev ni pre po ve di pro me ta z mo tor ni mi vozi li pri ha ja jo z av to mo bi liin motor ji. Nes pre jem lji vo je, da je sploh dovo lje na vo` nja z mo tor ni mi vozi li od 18.do 24. ure. V zve zi s ce sto sta prob le ma ti~ na tudi ob~a sno solje nje cesti{ ~a in pove -~an hrup. Tra di cio nal na prvo maj ska sre ~a nja na Ro` ni ku so posta la tako trd nozako re ni njen del tra di ci je Ljub lja ne, da lah ko govo ri mo celo o ne snov ni kul tur ni dedi{ -~i ni. Nesmi sel no bi jih bilo pre stav lja ti na dru go loka ci jo, za kar si pri za de va ljub ljan ska

Sli ka 79: V osred nji del kra jin ske ga par ka bi mora li obi sko val cem dosled no one mo go ~i tidostop z mo tor ni mi vozi li.

BOJAN ERHARTI^


obmo~ na eno ta Zavo da RS za vars tvo nara ve (Ju ran 2010). ̂ eprav je z vi di ka varstvanara ve zago to vo dolo ~e no bre me, gre ven dar le le za dvod nev no pri re di tev z mi ni -mal ni mi za~a sni mi pose gi v pro stor. Nepri mer ne pa so dru ge pri re di tve, ki jih ob~a snoorga ni zi ra jo na tej loka ci ji.Re krea cij ski cen ter v Mo ste cu je najob se` nej {e nena rav no obmo~ je, ki se je zelo

glo bo ko zare za lo v gozd ni osred nji del par ka. Med tam kaj{ nji mi ve~ ji mi prob le mije neja sno last ni{ tvo osred nje ga objek ta, to je okrep ~e val ni ce s pri pa da jo ~i mi klop -mi, miza mi, otro{ kim igri{ ~em, bali ni{ ~em, pik nik pro sto ri… Gre za dol go traj ni spormed [port no rekrea cij skim cen trom Tivo li Mest ne ob~i ne Ljub lja na in Rekrea cij skimdru{ tvom Mostec, ki zavi ra ure di tev tega pro sto ra. [port no rekrea cij sko cen ter èliokrep ~e val ni co, ki je tre nut no bifej ske ga tipa, spre me ni ti v po sto jan ko, ki bi nudi lazdra vo pre hra no in {port ne napit ke. Ob njej bi pote ka le orga ni zi ra ne zaba ve, pove za -ne s {por tom in z re krea ci jo. Za dose go teh ciljev bi mora li nuj no obno vi ti zane mar je nooko li{ ko infra struk tu ro, ki zdaj odbi ja zah tev nej {e obi sko val ce. Razen tega ̀ eli ZavodTivo li v Mo ste cu name sti ti zuna nje napra ve za fit nes (Ja ki~ 2010).V Mo ste cu je sre di goz da eden naj ve~ jih {port nih objek tov v par ku, ki ga sestav -

lja jo tri ska kal ni ce in vzpe nja ~a. Objek te uprav lja Smu ~ar ski ska kal ni klub Costel laIli ri ja (med mre` je 5). Ljub ljan ski ob~in ski pro stor ski na~rt (med mre` je 19) pred vi -de va izgrad njo nove ga ska kal ne ga cen tra v Po du ti ku, a do rea li za ci je ({e) ni pri{ lo(med mre` je 12). V pri me ru izgrad nje cen tra v Po du ti ku bi bilo ska kal ni ce v Mo ste -cu naj br` smi sel no opu sti ti.Mo stec je tudi med pomemb nej {i mi ljub ljan ski mi pri re di tve ni mi pro sto ri za raz -

na sin di kal na, poli ti~ na in dru{ tve na sre ~a nja. Veli ko {te vi lo obi sko val cev v osred jukra jin ske ga par ka je vse ka kor mote ~e, {e bolj prob le ma ti ~en pa je hrup in dostop z av -to mo bi li, zato bi mora li ome ji ti gla snost pri re di tev, v ne po sred ni bli ̀ i ni so namre~dva narav na rezer va ta in tudi manj oblju de ni deli par ka, kamor se zate ka jo ìva li.Raz mi sli ti bi velja lo celo o spre jet ju na~el ne ga sta li{ ~a o ne pri mer no sti te loka ci je zamno ̀ i~ ne pri re di tve.Pro met v Mo ste cu in dosto pih vanj je popol no ma neu re jen. Kljub pre po ve di vo`nje

te ome ji tve mno gi ne upo {te va jo. Ob vsto pu v gozd so sko raj vse lej par ki ra na {te -vil na vozi la, nekaj jih je par ki ra nih vse do ska kal nic. Neu re je no par ki ra nje uni ~u jerast je, raz ga lja kore ni ne in pove ~u je nevar nost ero zi je. Zato bi bilo sklad no z ob ~in -skim pro stor skim na~r tom (med mre` je 19) bli zu vsto pa v Mo stec nuj no treba ure di tipar ki ri{ ~e.Pot pote ka po zahod nem robu par ka. Njen naj bolj obre me njen odsek je med Kose{ -

kim bajer jem in kri ̀ i{ ~em s ce sto, ki pove zu je Ve~ no pot s Pot jo za Brdom. Prob le mina Poti so pove za ni pred vsem z ve li kim {te vi lom kole sar jev, kar zla sti ob koni cah v to -plej {em delu leta pov zro ~a konf lik te s pe{ ci. Pro stor ski na~rt (med mre` je 19) na tejtra si sicer pred vi de va tako ime no va ni Zuna nji kole sar ski obro~, ven dar bo vsaj naome nje nem odse ku potreb na lo~e na tra sa za kole sar je in pe{ ce. Spod bud na se zdi

114

GEORITEM 16

115

ide ja, da bi na Pot nave za li oto ke {por ta in igri{ ~a (Ko ̀ elj 2010). Hkra ti bo tre ba oza -ve{ ~a ti obi sko val ce o pri mer no sti poti za rekrea ci jo, saj è pri ha ja do konf lik tovz oko li{ ki mi kme ti; ljud je namre~ zara di preo bre me nje no sti izbi ra jo last ne div je poti(Bab nik 2010). Ob kri ̀ i{ ~u, ki pove zu je Ve~ no pot s Pot jo za Brdom sta dve manj {ineu re je ni par ki ri{ ~i, ki bi ju bilo tre ba bodi si ure di ti bodi si odstra ni ti (oze le ni ti).Za ~et ki Bio lo{ ke ga sre di{ ~a sov pa da jo z ume sti tvi jo ìval ske ga vrta pod Ro` nik

pred prib li` no {est de se ti mi leti, sle di la je izgrad nja Bio teh ni{ ke fakul te te, Nacio nalne -ga in{ti tu ta za bio lo gi jo in dela Bota ni~ ne ga vrta Uni ver ze v Ljub lja ni. Smi sel na inlogi~ na nad grad nja bo izgrad nja Pri ro do slov ne ga muze ja Slo ve ni je. Ve~ pre vid no -sti zah te va pred vi de na raz {i ri tev obsto je ~e ga bota ni~ ne ga vrta z lo ka ci je ob Iàn skicesti na loka ci jo v ko ni co med cesto, ki pove zu je Ve~ no pot s Pot jo za Brdom, in Ve~nopot jo. Tre nut no sta tam le nasad japon skih ~e{enj in rast li njak (Bav con 2010). Na noviloka ci ji so narav ne raz me re zelo raz no li ke, kar bo ugod no vpli va lo na razvoj vrta.Par kov nih, gozd nih in rekrea cij skih nasa dov bo v bo ta ni~ nem vrtu okrog 22ha, preo -sta li raz po lo` lji vi pro stor pa bo name njen raz mno ̀ e va nju in vzgo ji rastlin, rast li nja komter zgrad bi z la bo ra to ri ji, delav ni ca mi in dru gi mi pro sto ri (Er ha ti~ 1988).Ne kaj interv ju van cev je izra zi lo strah pred more bit no pre ti ra no se~ njo goz da

(âd 2010; Torel li 2010; Tav ~ar 2010b), med tem ko je sta li{ ~e ljub ljan ske obmo~ neenote Zavo da RS za vars tvo nara ve {e pre cej stro` je, saj si ̀ eli obsto je ~e habi tat ne tipeohrani ti brez spre memb kon fi gu ra ci je tere na (Ju ran 2010). Ver jet no bi mora li naj ti

Sli ka 80: V Bio lo{ kem sre di{ ~u bodo s~a so ma zra sli {te vil ni novi objek ti.

MILAN ORO@EN ADAMI^


kom pro mis, ki bi dovo lje val selek tiv no se~ njo z ohra ni tvi jo dela kako vost nej {e ga avtoh -to ne ga goz da. Vsaj gozd ni del bi mora li pusti ti odprt pro ste mu dosto pu obi sko val cev,upo {te va je seve da te` njo po umir ja nju pro me ta in obi ska nas ploh.@i val ski vrt se zaje da glo bo ko v osred nji, naj ka ko vost nej {i del par ka. Nje go va more -

bit na {iri tev ozi ro ma »smi sel na zao kro ̀ i tev« (Mi he li~ 2010) naj bi sega la v vse sme ri,razen pro ti Ve~ ni poti. Iz nara vo vars tve nih in kul tur no vars tve nih raz lo gov je naj boljprob le ma ti~ na {iri tev navz gor, pro ti Can kar je ve mu vrhu. Ver jet no je naj bolj poved -no svo je mne nje izra zil Jaki~ (2010): »…Ima mo dve mo` no sti – ali ìval ski vrt ali papar kov ne povr {i ne, obo je je te` ko…«, saj je na voljo zelo malo pro sto ra. ̂ e bo ̀ e pri{ -lo do {iri tve, je ta ver jet no, pa {e to s {te vil ni mi zadr` ki, spre jem lji va le ob Ve~ ni potipro ti Kose zam. @ival ski vrt bi lah ko ure di li na obsto je ~i povr {i ni in pove ~a li nje go -vo pri vla~ nost. Zani mi va je ide ja, da bi na pri mer nas pro ti klet ke s {im pan zi posta vi liena ka ple za la, kot jih ima jo opi ce in bi obi sko val ci lah ko meri li svo je fizi~ ne spo sob -no sti v pri mer ja vi z ̀ i val ski mi (Mi he li~ 2010). Tovrst ni adre na lin ski park v tak {nemoko lju bi ned vom no pope stril ponud bo ìval ske ga vrta in ver jet no ne bi nale tel nave~ ji odpor lju di. Lah ko bi ure di li tudi doda ten vhod ozi ro ma izhod iz ̀ ival ske ga vrtapro ti Can kar je ve mu vrhu.V Bio lo{ kem sre di{ ~u je ob koni cah è zdaj pre ma lo par kir nih mest, kar se bo

ob dodat ni ponud bi samo {e zao stri lo, saj poleg ure di tve obsto je ~ih par ki ri{~ ni predvi -de no pove ~a nje nji ho ve ga {te vi la. Mor da bi ob kon cu ted na za obi sko val ce @ival ske gavrta Ljub lja na, Bota ni~ ne ga vrta Uni ver ze v Ljub lja ni in Pri ro do slov ne ga muze ja Slo -ve ni je velja lo raz mi sli ti o mo` no sti upo ra be uni ver zi tet nih par ki ri{~.Ob robu Bio lo{ ke ga sre di{ ~a bi bilo pri kri ̀ i{ ~u Poti s ce sto, ki pove zu je Ve~ no

pot s Pot jo za Brdom, smi sel no posta vi ti tako ime no va no mest no kme ti jo. Gre za ̀ eljolast ni ka tam kaj{ nje ga zem lji{ ~a (Bab nik 2010), kate re ga kme ti ja meri 48ha. Za zdajje sede` nje go ve kme ti je ukle{ ~en v po vsem urba nem oko lju, kar ne omo go ~a nor -mal ne ga delo va nja kme~ ke ga gos po dars tva. Ljub ljan ska obmo~ na eno ta Zavo da RSza vars tvo narav ne dedi{ ~i ne temu nas pro tu je, saj naj bi zem lji{ ~e ne bilo zazi dlji vo(Ju ran 2010). A ide ja se zdi dobra, saj bi s se li tvi jo pri do bi li vsi: obi sko val ci orga ni -zi ran ogled kme ti je, kme to va lec bolj {e mo` no sti za raz voj, sosed je na obsto je ~i loka ci jisede ̀ a kme ti je ob Vod ni ko vi cesti pa izbolj {a no kako vost biva nja. Kme to va lec se jepri prav ljen zave za ti, da bo na loka ci ji svo je nove mest ne kme ti je spre je mal orga ni -zi ra ne sku pi ne (Bab nik 2010), s ~i mer bi lah ko zao kro ̀ i li ponud bo in pove ~a li pomenBio lo{ ke ga sre di{ ~a.V Ti vo li so se zara di bli ̀ i ne mest ne ga sre di{ ~a doslej ̀ e pre cej krat zajed li in postaja

vse manj {i. V zad njem obdob ju so se ven dar le okre pi le te` nje po ure di tvi par ka. Znanaje ide ja o po glo bi tvi ̀ elez ni{ ke pro ge, ki se je glo bo ko zare za la v Ti vo li in park »odre -za la« od mest ne ga sre di{ ~a. Na mestu par ki ri{ ~a Tivo li I bi bilo smi sel no zgra di tipoglob lje no gara` no hi{o in jo na vrhu zatra vi ti (Ja ki~ 2010). Poti sko zi beton ski bazen -ski kom pleks bi lah ko nade li pri jaz nej {o, bolj zele no podo bo po zgle du oze le nje ne

116

GEORITEM 16

117

Sli ka 81: Poglo bi tev èlez ni{ ke pro ge in Tivol ske ceste bi zno va okrepila vezi medparkom in mestom.

BOJAN ERHARTI^

Sli ka 82: Tivo li je tudi pozi mi pri vla ~en za obi sko val ce.

MIHA PAV[EK


118

Sli ka 83: Tivol ski rib nik je bil neko~ poseb no pri ljub ljen med lju bi te lji ~ol nar je nja.


Sli ka 84: V zad njem ~asu je bil poten cial tivol ske ga rib ni ka pre ma lo izko ri{ ~en.

BOJAN ERHARTI^

GEORITEM 16

119

Pro me na de Plantée v Pa ri zu. Par ki ri{ ~e Tivo li II pod Halo Tivo li bi lah ko po izgrad -nji gara` ne hi{e uki ni li in na tem mestu ure di li {port na igri{ ~a (te ni{ ka, ko{ar kar ska,odboj kar ska, malo no go met na, drsa li{ ~e, bali ni{ ~a, boril ni ce, tram po li ni in dru go)za obi sko val ce. S tem pose gom bi lah ko odstra ni li obsto je ~a igri{ ~a, ki se zaje da jo glo -bo ko v ti vol ski park.Ti vo li ali vsaj nje gov osred nji del naj bi park angle{ ke ga tipa z ure je no nara vo,

pol no cvet ja (Ov sec 2010), pri tem pa ne bi nika kor sme li dodat no asfal ti ra li poti popar ku.Pas ja ravan nad pokri tim kopa li{ ~em je ve~ krat let no pri re di tve ni pro stor za razna

dru ̀ ab na sre ~a nja, start no cilj ni pro stor {port nih pri re di tev in pri zo ri{ ~e kon cer tov.Zara di pre cej{ nje po{ ko do va no sti ru{e mokrot ne ga trav ni ka bi bilo pri zo ri{ ~e smi -sel no pre se li ti na stre ho pred la ga ne tivol ske gara` ne hi{e.Po zi mi je na tem trav ni ku pri ljub lje no san ka li{ ~e. Na pobu do slo ven skih zimskih

{port ni kov pri stoj ni v [port no rekrea cij skem cen tru Tivo li raz mi{ lja jo o umetnem zasne -è va nju. Tako bi lah ko za nekaj zim skih mese cev ure di li san ka li{ ~e in po obsto je ~ihpoteh kro` no, nekaj sto metrov dol go raz gi ba no pro go za smu ~ar ski tek (Ja ki~ 2010).Neka te re dejav no sti so bile zelo aktual ne v pre te klo sti, a so s~a so ma povsem zamr le,kot na pri mer knaj pa nje v po to~ kih ob [vi ca ri ji in ~ol nar je nje po rib ni ku. V Ti vo li -ju je {e vrsta dru gih, {ir {e mu kro gu obi sko val cev za zdaj sko raj nez na nih zani mi vo sti.

Sli ka 85: Po teme lji ti preu re di tvi mor da ~aka rib nik in oko li co ìvah nej {e doga ja nje.

BOJAN ERHARTI^


V mi slih ima mo pred vsem Ti~i stan (pti~ je krmil ni ce), Can kar je ve bre ze in Med na -rod ni feno lo{ ki vrt, kjer sode lav ci Agen ci je RS za oko lje sprem lja jo raz voj 21 dre ve snihvrst iglav cev, listav cev ter grmov nic (med mre` je 11).Po vsem par ku bo tre ba name sti ti stra ni{ ~a. Gle de na to, da v osred njem delu pra -

vi lo ma ni vodo vod ne ga in kana li za cij ske ga omre` ja, bi bilo tam smi sel no posta vi titoa let ne pro sto re s ke mi~ ni mi stra ni{ ~i. Ker so ti objek ti vizual no mote ~i, bi jih mora lizakri ti.Pred nost na nalo ga ure ja nja par ka bi mora la biti ure di tev jav ne ga in miru jo ~e -

ga pro me ta ter kro` ne kole sar ske poti okrog Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba. Kotpred vi de va ob~in ski pro stor ski na~rt (med mre` je 19), bo po Ve~ ni poti med sre di{ -~em mesta in [i{ ko vozil mest ni avto bus, ki pa bi moral biti sta len in dovolj pogost.S tem bi se zmanj {al pri tisk na par ki ri{ ~a. Kljub temu bo Bio lo{ ko sre di{ ~e s {i ro kozastav lje nim pro gra mom potre bo va lo po mo` no sti skup no ve~ je par ki ri{ ~e ali celogara` no hi{o, saj je to edi no obmo~ je v kra jin skem par ku, ki ga v ve li ki meri obi sku -je jo tudi Neljub ljan ~a ni. Zaè le na bi bila tudi manj {a ure je na par ki ri{ ~a na vsto pihv park ali v nji ho vi bli ̀ i ni. Ljub ljan ska obmo~ na eno ta Zavo da RS za vars tvo naravejim sicer vztraj no nas pro tu je (Ju ran 2010), ven dar bo naj br` mora la spre vi de ti, daso par ki ra na vozi la na tem obmo~ ju real nost. Bolje je, da se ta prob lem raz re {i nad -zo ro va no, kot da je {e vna prej pre pu{ ~en sti hi ji. Kro` na kole sar ska pot je delo ma èrea li zi ra na, tre ba pa bo raz mi sli ti o mo` nem sobi va nju kole sar jev in pe{ cev v Ti vo -li ju, kot to pred vi de va ob~in ski pro stor ski na~rt (med mre` je 19). Ko bo kro` nakole sar ska pot povsem ure je na in bodo na raz po la go par kir na mesta za kole sa, bov park s ko le si zago to vo pri ha ja lo ~eda lje ve~ obi sko val cev.

12 Sklep

Ka ko vost no bival no oko lje je izjem no pomemb na vred no ta ìv lje nja sodob ne -ga ~lo ve ka. Zele ne povr {i ne so eden od klju~ nih dejav ni kov za pri jet no biva nje. Toje v me stih {e bolj pou dar je no, saj zele nja ved no pri manj ku je, nje go ve ga pome na pase pra vi lo ma zave mo {ele takrat, ko je pomanj ka nje è kri ti~ no. [tu di je kaè jo, da jebli ̀ i na zele nih povr {in celo eko nom ska kate go ri ja, saj se z ve ~a njem odda lje no sti od njihin izgub lja njem zele ne vedu te vred nost nepre mi~ nin pra vi lo ma zmanj {u je (Tyrväinenin Miet ti nen 2000).Ljub lja na je zara di svo je zasno ve boga ta z ze le ni mi povr {i na mi. Zele ni kli ni, ki

se zaje da jo v pre stol ni co, pred stav lja jo kako vost no pred nost v pri mer ja vi s po dobni -mi evrop ski mi mesti. Vse zele ne povr {i ne sicer niso jav no dostop ne, {e ved no pa jih

120

Sli ka 86: Raz voj kra jin ske ga par ka, kot ga pred vi de va pro stor ski na~rt Mest ne ob~i neLjub lja na (med mre` je 19). p

GEORITEM 16

121





Ob~inski prostorski na~rt Mestne ob~ine Ljubljana 2010


km

Legenda

obmo~je lokalne kanalizacije

predor

podalj{ana proga mestnega avtobusa

obmo~je zelenih povr{incesta s kolesarskimi stezami

javna pot za kolesarje

javna pot za kolesarje in pe{ce

zunanji kolesarski obro~

parkiri{~e pred vstopom v pomembnej{e rekreacijsko obmo~je


je raz me ro ma veli ko, tako odpr tih kot gozd nih. Zele ne povr {i ne se v me stu niso ohra -ni le zara di skrb no na~r to va ne ga ure ja nja pro sto ra, ampak zato, ker so bile zara dinarav nih raz mer (str mi ne, zamo~ vir je no povr{ je) manj pri mer ne za pozi da vo.Ena naj ve~ jih in naj bolj obi ska nih zele nih povr {in je 459ha pro stran Kra jin ski

park Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib, ki je bil raz gla {en leta 1984. V od lo ku o us ta no -vi tvi je pose bej izpo stav lje no, da park pred stav lja svo je vrst no iden ti te to mesta Ljub lja ne,kjer narav ne in kul tur ne prvi ne sestav lja jo enot no pokra jin sko podo bo. Prav ta pove -za nost ozi ro ma pre ple ta nje nara ve in kul tu re ter delo va nje ~lo ve ka v tem pro sto ruso klju~ ni za dana{ nje sta nje in pra va pot za nadalj nje usme ri tve. O pre ple ta nju ~lo -ve ka in nara ve na tem obmo~ ju je ̀ e pred ve~ kot 300 leti pisal Val va sor, ko je izpo sta vil,da je oko li ca gra du Pod turn (zdaj{ nji Tivol ski grad) posta la pri jet no spre ha ja li{ ~e,saj so v na rav nem amfi tea tru za gra dom {tu dent je pri re ja li gle da li{ ke igre ([kr ja -nec 1996).ê prav raz no vrst na nas prot ja med dele` ni ki zavi ra jo ure di tev raz mer v par ku in

so zato cokla nje go ve ga nadalj nje ga raz vo ja, so se zade ve na neka te rih podro~ jih ven -dar le za~e lo pre mi ka ti na bolje. Naj nave de mo nekaj pri me rov pozi tiv ne in nega tiv neprak se.Ljub ljan ska obmo~ na eno ta Zavo da RS za vars tvo nara ve je do pred krat kim nas -

pro to va la sani tar ni se~ nji, odo bre ni od Zavo da za goz do ve Slo ve ni je in se pri temskli ce va la na pre po ved uni ~e va nja drev ja, zapi sa ni v od lo ku o kra jin skem par ku (1984),zato je ljub ljan ska ob~i na spre je la Popra vek Obvez ne raz la ge Odlo ka o raz gla si tvi Tivo -li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna me ni tost (2010), ki zdaj last ni komgozd nih par cel dopu{ ~a sani tar no se~ njo dre ves.Mest na ob~i na Ljub lja na je dol ga leta pri prav lja la Odlok o raz gla si tvi goz dov s po -

seb nim name nom (2010), ki ga je kon~ no spre je la in v njem prvi~ urad no izra zi lainte res za odkup goz dov, za kar je tudi pred vi de la dolo ~e na finan~ na sreds tva v ob -~in skem pro ra ~u nu. Last ni ki, ki se ne bodo odlo ~i li za pro da jo goz da, bodo po novemupra vi ~e ni do ob~in ske od{kod ni ne zara di ome ji tev, ki jih pri na {a lega nji ho vih par -cel zno traj kra jin ske ga par ka.Manj {i objekt na Dre ni ko vem vrhu je dena cio na li za cij ski upra vi ~e nec pro dal zaseb -

ni ku, saj se je Mest na ob~i na Ljub lja na odre kla pred kup ni pra vi ci. Kljub {te vil nimnas pro to va njem, zla sti ljub ljan ske obmo~ ne eno te Zavo da za vars tvo kul tur ne dedi{ -~i ne Slo ve ni je, je Mini strs tvo za oko lje in pro stor leta 2010 last ni ku izda lo odlo~ boza grad njo dveh sta no vanj skih vil s {e sti mi sta no va nji (Per gov nik Coti~ 2010).V vsem par ku sta samo dve ure je ni jav ni par ki ri{ ~i, v Ti vo li ju in Bio lo{ kem sre -

di{ ~u s skup no 570 par kir ni mi mesti. Zelo oble gan je vstop v Mo stec, kjer v ne po sred nibli ̀ i ni ni ure je nih par ki ri{~. Ob {tet ju smo zabe le ̀ i li, da se je sko zi glav ni vhod zape -lja la ~etr ti na vseh obi sko val cev. Avto mo bi le so par ki ra li ob cesti, ki vodi v no tra njostpar ka, pri ~emer so po{ ko do va li trav no ru{o in podrast. Izgrad nji par ki ri{~ pa zagrize -no nas pro tu je Ljub ljan ska obmo~ na eno ta Zavo da RS za vars tvo nara ve, saj po nje nem

122

GEORITEM 16

123

Sli ka 87: K ure je ne mu mestu è dol go ~asa spa da jo spro{ ~u jo ~e zele ne povr {i ne.

AR HIV VIK TOR JA TAN ~I ~A

Sli ka 88: Ta è v pre te klo sti pomemb na vred no ta je v so dob no sti {e pre cej bolj cenje na.

BOJAN ERHARTI^


mne nju par ki ri{ ~a ne spa da jo v park (Ju ran 2010). Pa ven dar so par ki ra na vozi la naobmo~ ju par ka real nost in si pred tem ne gre zati ska ti o~i. Bolje je, da se ta prob lemure di nad zo ro va no, kot da je {e naprej pre pu{ ~en sti hi ji.In kako ustrez no rav na ti? Le z za ve da njem vseh dele` ni kov, da je 459ha med asfalt

in beton ter one sna ̀ en zrak ukle{ ~e nih zele nih povr {in vred no ta, ki ji je tre ba naj tipro stor v na {em vsak da nu. Oce nju je mo, da Kra jin ski park Tivo li, Ro` nik in [i{enskihrib let no obi{ ~e okrog 1.750.000 obi sko val cev, v tej {te vil ki pa niso zaje ti obi sko -val ci ìval ske ga vrta, Hale Tivo li ter par ki ri{~ v Ti vo li ju. Park je naj bolj obi skan obnede ljah, ko se v njem zadr ̀ u je do 20.000 obi sko val cev. Obi sko val ci v par ku pra vi -lo ma poi{ ~e jo hiter in krat ko tra jen odmik od svo jih vsa kod nev nih urba nih skr bi. Topotr ju je tudi oprav lje na anket na razi ska va, ki je raz kri la, da anke ti ran ci obmo~ je pove -zu je jo zla sti z re krea ci jo, nara vo in spro sti tvi jo, kot glav ne dejav ni ke ogro ̀ a nja par kapa vidi jo ~lo ve ka v naj {ir {em pome nu bese de (vklju~ no nje go vo nele gal no odla ga -nje odpad kov), pro met in grad be ne pose ge.Tako velik obisk zava ro va ne ga obmo~ ja potr ju je, da je kra jin ski park v pred sta -

vah obi sko val cev pomemb na vred no ta. Ta zele ni klin, ki se zaje da glo bo ko v mest nosre di{ ~e, se na nas prot no stran prek Ljub ljan ske ga gra du nada lju je na Golo vec, pra -vo kot no na to os pa so obse` ne zele ne povr {i ne, ki so v znat ni meri zava ro va ne kotKra jin ski park Ljub ljan sko bar je. Ven dar so ta obmo~ ja bis tve no manj obi ska na, sajso bolj odda lje na od mest ne ga sre di{ ~a, mor da {e pomemb nej {i raz log pa je, da ima -jo povsem dru ga ~en imid`. Kra jin ski park Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib je v o~ehobi sko val cev bolj mest ni park, med tem ko so, z iz je mo Ljub ljan ske ga gra du, preo -sta la obmo~ ja bolj narav na in s tem sodob ne mu mest ne mu ~lo ve ku bolj tuja.Tre nut ni sta tus quo ne kori sti niko mur. Poleg last ni kov so naj bolj pri za de ti obi -

sko val ci, ki te edins tve ne zele ne oaze ne more jo uì va ti na na~in, kot bi jo lah ko, ~ebi bile odpr te dile me dore ~e ne in ustrez no ure je ne. Park je zane mar jen in mar sik jepo nepo treb nem pre ve~ degra di ran. Nuj na bi bila nje go va cona ci ja z op ti mal no razme -sti tvi jo dejav no sti. Gozd ni osred nji del, ki se vzpe nja nad rav ni no, je tre ba »o~i sti ti«kar naj ve~ dejav no sti, razen pe{a ~e nja in teka po ure je nih poteh. V Ti vo li ju bi mora liodstra ni ti nepo treb no »ur ba no nesna go«, kjer pa to ni izve dlji vo, pa vsaj oze le ni ti inobi sko val cu spet zago to vi ti pri jaz nej {i »an gle{ ki park«. Zahod ni del kra jin ske ga par -ka je na obrob ju in je od gozd ne ga osred nje ga dela odre zan z mest ni ma cesta ma. Obtem je v znat ni meri pre ̀ et s so dob nim ~lo ve ko vim delo va njem. Smi sel na bi bila popu -la ri za ci ja nara ve v Bio lo{ kem sre di{ ~u z ̀ i val skim in bota ni~ nim vrtom, pri ro do slov nimmuze jem ter na novo ume{ ~e no mest no kme ti jo.Prav never jet no je, da obmo~ je, ki je kra jin ski park ̀ e ve~ kot ~etrt sto let ja, {e ved -

no nima uprav ljav ca. Ta bi moral ime ti drz no in celo vi to vizi jo raz vo ja. Ime ti bi moraltudi ustrez no {iri no ter zna nja tako iz nara vo vars tva in ohra nja nja kul tur ne pokra -ji ne, kot tudi razu me va nja ~lo ve ka v par ku, pa naj si bo to zem lji{ ki posest nik aliobi sko va lec. Ne sme pa mu manj ka ti niti spo sob nost pove zo va nja dele` ni kov z naj -

124

GEORITEM 16

raz li~ nej {i mi inte re si, kot so Mest na ob~i na Ljub lja na, ljub ljan ske obmo~ ne eno te Zavo -da za goz do ve Slo ve ni je, Zavo da RS za vars tvo nara ve in Zavo da za vars tvo kul tur nededi{ ~i ne Slo ve ni je, ter @ival ski vrt Ljub lja na, Bota ni~ ni vrt Uni ver ze v Ljub lja ni, last -ni ki zem lji{~, pred stav ni ki civil ne dru` be in ne nazad nje obi sko val ci. Vsak od tehpra vi lo ma gle da na kra jin ski park preoz ko. Smi sel na bi bila tudi nove la ci ja odlo ka, s ~i -mer bi bilo mogo ~e na novo opre de li ti vse bi ne in dolo ~i ti mejo par ka ter vzposta vi tifor mal ne pove za ve z bli` nji mi sorod ni mi zava ro va ni mi obmo~ ji, zla sti s kra jin ski -ma par ko ma Ljub ljan sko bar je in Pol ho graj ski dolo mi ti.Traj nost ni raz voj obmo~ ja lah ko zago to vi le rav no ves je med eko lo{ kim in social -

nim ste brom, ob pri mer nem mini mal nem dozi ra nju eko nom ske ga. Raz voj mor daniti ni naj bolj ustre zen izraz, saj bi se naj br` bolj prib li ̀ a li temu, za kar si v Kra jin -skem par ku Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib pri za de va mo, ~e bi zapi sa li celo vi ta skrbin pre mi{ lje no ure ja nje.

13 Sez nam virov in lite ra tu re

Anko, B. 1987: Ana li za nedelj ske ga obi ska pri mest ne ga goz da na pri me ru [mar negore. Zbor nik goz dars tva in lesars tva 29. Ljub lja na.

Anko, B. 1990: Rekrea ci ja, turi zem, goz dars tvo. Rekrea cij ska vlo ga goz da 20. Ljubljana.Anko, B. 1993: Dre vo, gozd in ~lo vek v mest nem oko lju. Mest ni in pri mest ni gozd –na{a skup na dobri na. Zbor nik repub li{ ke ga pos ve to va nja v ok vi ru ted na goz dov.Ljub lja na.

Anko, B. 2010: interv ju. Ljub lja na.Ar hiv raz gled nic Vik tor ja Tan ~i ~a. Ljub lja na, 2011.Bab nik, V. 2010: interv ju. Ljub lja na.Bav con, J. 2010a: Bota ni~ ni vrt. Med mre` je: http://www.ukom.gov.si/si/projekti/200_let_ilirskih_provinc/ilirske_province_1809_1813/ljubljana_sredisce_napoleon -ovih_ilirskih_provinc/botanicni_vrt/ (8. 8. 2010).

Bav con, J. 2010b: interv ju. Ljub lja na.Ber tok, M., Pod gor nik, S. 2004: Ribe in raki v kra jin skem par ku Ro` nik, [i{en ski hribin Tivo li. Ljub lja na.

Bu ti na, V. 2009: @ival ski vrt Ljub lja na: jubi lej ni pogled v zgo do vi no in pri hod nost.Ljub lja na.

Che val le rie, H. de la 1994: Park Tivo li v evrop ski pri mer ja vi. Tivo li – Ljub ljan ski mestnipark. Ljub lja na.

âd, J. 2010: interv ju. Ljub lja na.âm pa, L. 1993: Jav ni inte res in prob le ma ti ka last ni{ tva v goz do vih zele ne ga pasumesta Ljub lja ne. Mest ni in pri mest ni gozd – na{a skup na dobri na. Zbor nik repub -li{ ke ga pos ve to va nja v ok vi ru ted na goz dov. Ljub lja na.

125


De be lak, M. 1970: Pri mer nost in zmog lji vost pro sto ra za rekrea ci jo v na ra vi. Rekrea -ci ja v na ra vi – pri mer nost in zmog lji vost pro sto ra. Ljub lja na.

Dejanska raba tal. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2004.Di gi tal ni kata str ski na~rt. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2009.Er har ti~, B. 2010: Con ser ving geo he ri ta ge in Slo ve nia through geo morp ho si te map -ping. Géovi sions 35. Loza na.

Er ha ti~, D. 1988: Jav na raz pra va o ure di tvi Bio lo{ ke ga sre di{ ~a pod Ro` ni kom. Na{akomu na, 28.6.1988. Med mre` je: http://www.dlib.si/v2/Pre view.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-VQ5F2N2M (24. 6. 2010).

Evi den ca hi{nih {te vilk 2010. Cen tral ni regi ster pre bi vals tva. Ljub lja na.Ge ne ral ni plan urba ni sti~ ne ga raz vo ja Ljub lja ne. Ljub ljan ski urba ni sti~ ni zavod. Ljub -lja na, 1966.

Gozd no gos po dar ski na~rt Gozd no gos po dar ske eno te Ljub lja na 2005–2014. Zavodza goz do ve Slo ve ni je, Obmo~ na eno ta Ljub lja na. Ljub lja na, 2006.

Holc, E. 1997: Ljub ljan ski kon gres: 1821. Ljub lja na.Ja ki~, R. 2010: interv ju. Ljub lja na.Jan ~ar, M. 1972: Tivo li – pro gram ure di tve. Ljub lja na.Jan ~ar, M. 2001: Ljub lja na, mesto v ze le nju. Radov lji ca.Jer man, I. 2010: interv ju. Ljub lja na.Jer {i~, M. 2002: Pro sto ~a sna funk ci ja Ljub lja ne in nje ne oko li ce. Geo gra fi ja Ljub ljane.Ljub lja na.

Jo gan, N. 2003: Inven ta ri za ci ja flo re dveh zava ro va nih obmo ~ij na Ro` ni ku. Poro ~ilo.Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.

Ju ran, V. 2010: interv ju. Ljub lja na.Kal ton, G., Veho var, V. 2001: Vzor ~e nje v an ke tah. Ljub lja na.Klad nik, D. 2001: Geo gra fi ja. Lek si kon. Trì~.Ko ~ar, T. 1993: Zgo do vin ski raz voj mest nih goz dov Ljub lja ne. Mest ni in pri mest nigozd – na{a skup na dobri na. Zbor nik repub li{ ke ga pos ve to va nja v ok vi ru ted nagoz dov. Ljub lja na.

Ko ro {ec, B. 1991: Ljub lja na sko zi sto let ja: mesto na na~r tih, pro jek tih in v stvar nosti.Ljub lja na.

Kor {i~ Zorn, V. 2000: Cer kev Mari ji ne ga obi ska nja na Ro` ni ku. Ljub lja na.Kos, D. 2010: interv ju. Ljub lja na.Kos, M. 1955: Sred nje ve{ ka Ljub lja na – topo graf ski opis mesta in oko li ce. Ljub ljana.Ko ̀ elj, J. 2010: interv ju. Ljub lja na.Kra jev ni lek si kon Drav ske bano vi ne. Kra jev ni reper to rij z urad ni mi, topo graf ski mi,zem lje pi sni mi, zgo do vin ski mi, kul tur ni mi, gos po dar ski mi in tuj sko pro met ni mipodat ki vseh kra jev Drav ske bano vi ne. 1937. Med mre` je: http://www.zape.si/srd/pdf/ldb.pdf (7. 7. 2010).

Krajnc, A. 1982: Moti va ci ja za izo bra ̀ e va nje. Ljub lja na.

126

GEORITEM 16

Kranjc, U., Simo ne ti, M., Vidic, L. 2006: POT, naj ve~ ja na~r to va na jav na zele na povr{inav Ljub lja ni. Razi sko val ni pro jekt. Tra jekt. Ljub lja na.

Kra njec Mena {e, J. 2010: interv ju. Ljub lja na.Ku rin ~i~ Miku`, S. 2010: interv ju. Ljub lja na.Le {nik, A. 2003: Inven ta ri za ci ja dvo ̀ ivk (Amp hi bia) v Kra jin skem par ku Tivo li, Ro`nikin [i{en ski hrib. Cen ter za kar to gra fi jo fav ne in flo re. Miklav` na Drav skem polju.Med mre` je: http://www.ckff.si/do ku men ti/in ven ta ri za ci ja_dvo zivk_ti vo li.pdf(22. 7. 2010).

Med mre` je 1: http://www.ljub lja na.si/si/ljub lja na/ (1. 9. 2010).Med mre` je 2: http://www2.ar nes.si/~skun ci1/mo ti va ci ja.htm (1. 9. 2010).Med mre` je 3: http://www.ma ri bor.si/po droc je.aspx?id=482 (4. 9. 2010).Med mre` je 4: http://www.ekorg.si/?p=2d&s=1&id=3&cat=3 (2. 9. 2010).Med mre` je 5: http://sski li ri ja.com/in dex.php?op tion=com_con tent&task=blog ca te -gory&id=5&Ite mid=3 (1. 9. 2010).

Med mre` je 6: http://sl.wi ki pe dia.org/wiki/Pi vo var na_Union (4. 8. 2010).Med mre` je 7: http://www.zoo-ljub lja na.si/in dex.php?id=4 (5. 8. 2010).Med mre` je 8: http://sl.wi ki pe dia.org/wiki/Ro%C5%BE nik (5. 8. 2010).Med mre` je 9: http://sl.wi ki pe dia.org/wiki/Park_Ti vo li,_Ljub lja na (5. 8. 2010).Med mre` je 10: http://www.arso.gov.si/cd/kli ma1/Za slon/PDF%20Za slon/41-De fi ni -ci ja%20fe no lo gi je.pdf (2. 9. 2010).

Med mre` je 11: http://www.arso.gov.si/vre me/na po ve di%20in%20po dat ki/fe no lo gi ja.pdf(2. 9. 2010).

Med mre` je 12: http://sl.wi ki pe dia.org/wiki/Hala_Ti vo li (5. 8. 2010).Med mre` je 13: http://www.vrt ni ce.org/in dex.php?op tion=com_con tent&task= view&id=29&Ite mid=43 (5. 8. 2010).

Med mre` je 14: http://ljub ljan ski.pro jek ti.si/roz ni-vrt-v-ti vo li ju-900696.aspx(5. 8. 2010).

Med mre` je 15: http://www.ljub lja na.si/si/mol/mest na-upra va/od del ki/vars tvo-oko lja/pro jek ti/9199/de tail.html (18. 8. 2010).

Med mre` je 16: http://www.ti meand da te.com/worldc lock/as tro nomy.html?n=736&month=5&year=2010&obj=sun&afl=-11&day=1 (16. 8. 2010).

Med mre` je 17: http://www.stat.si/pxweb/Dia log/Sa ves how.asp (16. 8. 2010).Med mre` je 18: http://www.lpt.si/par ki ris ca/par ki ris ca_oseb na_vo zi la/ti vo li_I(18. 8. 2010).

Med mre` je 19: https://ur ba ni zem.ljub lja na.si/in dex3/ (19. 7. 2010).Mi he li~, B. 2010: interv ju. Ljub lja na.Mik {a, P., Ajlec, K. 2011: Slo ven sko pla nins tvo. Ljub lja na. V ti sku.Mi ku{, T. 2006: Sta nje in pers pek ti ve kra jin skih par kov v Slo ve ni ji. Magi str sko delo,Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.

127


Na ~rt uprav lja nja 2010–2020 (os nu tek). Kra jin ski park Tivo li, Ro` nik in [i{en ski hrib.IZVO d. o. o. Ljub lja na, 2008.

Na {e oko lje. Mini strs tvo za oko lje in pro stor. 2010, 17-1 (ja nuar 2010). Ceg nar, T.Med mre` je: http://www.arso.gov.si/o%20agen ci ji/knji%c5%be ni ca/mese%c4%8dni-%20bil ten/NASE%20OKOLJE%202010_01.pdf (22. 8. 2010).

Ob ~in ski pro stor ski na~rt Mest ne ob~i ne Ljub lja na. Med mre` je: https://ur ba ni zem.ljub -lja na.si/in dex3/ (24. 8. 2010).

Od lok o ob mo~ ju, v ka te rem se raz gla {a jo goz do vi s po seb nim name nom in o njihoviza{ ~i ti. Medob ~in ski urad ni vest nik 6/1983. Mari bor.

Od lok o raz gla si tvi goz dov s po seb nim name nom. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 60/2010.Ljub lja na.

Od lok o raz gla si tvi goz dov s po seb nim name nom v Mest ni ob~i ni Celje. Urad ni listRepub li ke Slo ve ni je 37/1997. Ljub lja na.

Od lok o raz gla si tvi Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba za narav no zna me ni tost. Uradnalista Socia li sti~ ne Repub li ke Slo ve ni je 21/1984 in 47/1987. Ljub lja na.

Oro ̀ en Ada mi~, M. 2010: interv ju. Ljub lja na.Os nov na geo lo{ ka kar ta SFRJ, list Kranj. Zvez ni geo lo{ ki zavod. Beo grad, 1974.Ov sec, D. 1994: Iz ̀ iv lje nja Tivo li ja sko zi ~as. Tivo li – Ljub ljan ski mest ni park. Ljubljana.Ov sec, D. 2010: interv ju. Ljub lja na.Per gov nik Coti~, D. 2010: interv ju. Ljub lja na.Per gov nik, D. 1995: Tivo li – ljub ljan ski mest ni park. Zgo do vin ski par ki in vrto vi v Slove -ni ji. Ljub lja na.

Pir nat, J. 1997: Raz po red goz dov v Ljub ljan ski kra ji ni. Zbor nik goz dars tva in lesars -tva 53. Ljub lja na.

Pir nat, J. 2010: interv ju. Ljub lja na.Plut, D. 2000: Oko lje vars tve ne raz se` no sti (ne)so na rav ne ga pro stor ske ga raz vo ja Ljub -lja ne. Ljub lja na – geo gra fi ja mesta. Ljub lja na.

Plut, D. 2008: Traj nost ni raz voj varo va nih obmo ~ij – celost ni pri stop in aktiv na vlo -ga drà ve: Traj nost no gos po dar je nje v va ro va nih obmo~ jih z vi di ka dose ga njasklad nej {e ga regio nal ne ga raz vo ja. Med mre` je: http://www.ff.uni-lj.si/od del ki/geo/Pub li ka ci je/pri loz nost no/CRP_za va ro va na_Plut_08.pdf (22. 4. 2011).

Po pra vek Obvez ne raz la ge Odlo ka o raz gla si tvi Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri -ba za narav no zna me ni tost. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 3/2010. Ljub lja na.

Pra vil nik o gozd no gos po dar skih in gozd no go ji tve nih na~r tih. Urad ni listi Repub likeSlo ve ni je 5/1998, 70/2006 in 12/2008. Ljub lja na.

Re gi ster nepre mi~ ne kul tur ne dedi{ ~i ne. Mini strs tvo za kul tu ro. Direk to rat za kul -tur no dedi{ ~i no. Ljub lja na, 2010. Med mre` je: http://rkd.si tu la.org/ (18. 8. 2010).

Re jec Bran celj, I., Smre kar, A., Klad nik, D. 2005: Pod tal ni ca Ljub ljan ske ga polja. Geo -gra fi ja Slo ve ni je 10. Ljub lja na.

Ro ̀ i~, J. 2010: interv ju. Ljub lja na.

128

GEORITEM 16

Se ne ga~ nik, J. 1996: Ljub lja na. Pri ro~ ni kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Ljub lja na.Sko ber ne, P. 2004: Vars tvo narav ne dedi{ ~i ne. Zapi si pre da vanj. Bio teh ni{ ka fakultetaUni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.

Slo var slo ven ske ga knji` ne ga jezi ka. Ljub lja na, 1994.Stei nar, K. 1996: Inter Views: an intro duc tion to qua li ta ti ve research inter vie wing.Thousand Oaks.

Stu pan, M. 2003: Prob le ma ti ka ure ja nja mari bor skih mest nih goz dov. Diplom sko delo.Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.

[kr ja nec, B. 1996: Krat ka zgo do vi na Tivol ske ga gra du. Med na rod ni gra fi~ ni likov nicen ter. Ljub lja na.

[mid Hri bar, M. 2008: Dre vo kot dvo po men ska dedi{ ~i na. Magi str sko delo. Bio teh -ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.

[pes, M., Smre kar, A., Lam pi~, B. 2000: Kva li te ta bival ne ga oko lja v Ljub lja ni. Ljub -lja na – geo gra fi ja mesta. Ljub lja na.

Tav ~ar, M. 2006: Jesen ko va pot. Ljub lja na.Tav ~ar, M. 2010a: Gos po dar je nje z goz do vi v Mest ni ob~i ni Ljub lja na. Goz dar ski vest -nik 68, 5–6. Ljub lja na.

Tav ~ar, M. 2010b: interv ju. Ljub lja na.Tav ~ar, M., Vid mar, A. 1997: Ljub ljan ski mest ni gozd: pobu da za raz gla si tev Ljub -ljan skih mest nih goz dov s po seb nim name nom. Zavod za goz do ve Slo ve ni je,Obmo~ na eno ta Ljub lja na. Ljub lja na.

To rel li, N. 2010: interv ju. Ljub lja na.To{, N. 1988: Meto de dru` bo slov ne ga razi sko va nja. Ljub lja na.Tyrväinen, L., Miet ti nen, A. 2000: Pro perty Pri ces and Urban Forest Ame ni ties. Journalof Envi ron ment Eco no mics and Mana ge ment 39. Was hing ton.

Var djan, F. 1994: Tivol ski park od nastan ka do danes. Tivo li – Ljub ljan ski mest ni park.Ljub lja na.

Ve ber, A. 2010: Kra jin ski park Tivo li, Ro ̀nik in [i{en ski hrib. Med mre ̀je: http://www.kam.si/par ki/kra jin ski_park_ti vo li_roz nik_in_si sen ski_hrib.html (4. 8. 2010).

Ver bi~, D. 2010: interv ju. Ljub lja na.Ver li~, A. 2006: Rekrea cij ska vlo ga goz da v ka ta str ski ob~i ni Zgor nja [i{ ka. Diplomskodelo. Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.

Vil har, U. 2010: Uvod nik. Goz dar ski vest nik 68, 5–6. Ljub lja na.Vr ho vec, I. 1898: Ro` nik in cer kev na Ro` ni ku. Izvest ja Muzej ske ga dru{ tva za Kranj -sko VIII, 29. Ljub lja na.

Za dra vec, T. 2004: Odnos last ni kov do svo je gozd ne pose sti na Ro` ni ku. Diplom skodelo. Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.

Za kon o goz do vih. Urad ni listi Repub li ke Slo ve ni je 30/1993, 13/1998, 24/1999, 56/1999,31/2000, 67/2002, 110/2002, 112/2006, 115/2006, 110/2007 in 61/2010. Ljub -ljana.

129


Za kon o ohra nja nju nara ve. Urad ni listi Repub li ke Slo ve ni je 96/2004, 61/2006, 63/2007,117/2007, 32/2008 in 8/2010. Ljub lja na.

Za kon o vars tvu kul tur ne dedi{ ~i ne. Urad na lista Repub li ke Slo ve ni je 16/2008 in123/2008. Ljub lja na.

@i ̀ ek, L. 2010: Odnos jav no sti do goz dov v me stih na pri me rih Ro` ni ka in Golovcav Ljub lja ni. Diplom sko delo. Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub ljana.

14 Sez nam slik

Sli ka 1: Pre ple ta nje pozi da nih delov mesta in zele nih povr {in. 14Sli ka 2: V raz {ir je no spom la dan sko {tet je vsto pov v parksmo vklju ~i li tudi nez nat ne ste zi ce… 16

Sli ka 3: Loka ci je {tet ja obi sko val cev in par ki ra nih vozil. 17Sli ka 4: V mest nih goz do vih so v os pred ju nji ho ve social ne in eko lo{ ke funk ci je. 22Sli ka 5: »…V Ljub lja ni se je mo` no v pi~ lih 15 mi nu tah sko zi samcen ter mesta spre ho di ti iz ene ga goz da (Ro` nik in [i{en ski hrib) v dru ge ga (Go lo vec)…« (Ro ̀ i~ 2010). 26

Sli ka 6: Zele na kli na Ljub lja ne (Ge ne ral ni plan…1965). 27Sli ka 7: Dostop nost do zele nih povr {in zno traj avto cest ne ga obro ~a. 28Sli ka 8: V kra jin skem par ku se pre ple ta ta nara va… 30Sli ka 9:… in ~lo vek. 30Sli ka 10: Zava ro va na obmo~ ja, narav ne vred no tein kul tur na dedi{ ~i na v kra jin skem par ku. 33

Sli ka 11: Na Flor jan ~i ~e vem Na~r tu Ljub lja ne iz leta 1744so na obmo~ ju zdaj{ nje ga par ka Tivo li nji ve in trav ni ki. 34

Sli ka 12: Obmo~ je dela zdaj{ nje ga kra jin ske ga par ka do leta 1800. 35Sli ka13: Zasno va par ka Tivo li sega na za~e tek 19. sto let ja; posne to pred 2.svetovno vojno iz leta la. 37

Sli ka 14: Sodob ni posne tek obmo~ ja par ka Tivo li. 37Sli ka 15: Zem lje vid Ljub lja ne iz leta 1829, na kate remso dobro pre poz nav ni Lat ter man no vi dre vo re di. 38

Sli ka 16: Tivol ski dre vo re di na sta ri raz gled ni ci. 38Sli ka 17: Obmo~ je dela zdaj{ nje ga kra jin ske ga par kamed leto ma 1801 in 1850. 38

Sli ka 18: Na sta ri raz gled ni ci so pod Cerk vi jo Mari ji ne gaobi ska nja obde lo val na zem lji{ ~a. 40

Sli ka 19: Na sodob ni foto gra fi ji je zem lji{ ~e pod cerk vi jo zatrav lje no. 40Sli ka 20: Podo bi ca Ro` ni{ ke Mari je iz leta 1840 z nji va miv os pred ju (Kor {i~ Zorn 2000). 41

130

GEORITEM 16

Sli ka 21: Tivolski grad na sta ri raz gled ni ci. 44Sli ka 22: V zad njih 150 le tih sta se rast li nje in namemb nostgra du teme lji to spre me ni la. 44

Sli ka 23: Zbi ra li{ ~e upo ko jen cev Mon te Car lo na sta ri raz gled ni ci. 46Sli ka 24: Pri ljub lje no zbi ra li{ ~e upo ko jen cev je po sto letihosta lo sko raj nes pre me nje no. 46

Sli ka 25: Neko~ je ob izte ku Can kar je ve ceste stal Jako pi ~ev pavi ljon. 47Sli ka 26: Poz ne je se je Jako pi ~ev pavi ljon moral umak ni ti pro met ni cam. 47Sli ka 27: Na~rt Ljub lja ne pred letom 1932. 48Sli ka 28: Obmo~ je dela zdaj{ nje ga kra jin ske ga par ka med leto ma 1850 in 1941. 49Sli ka 29: Hala Tivo li je pomemb no tori{ ~e ljub ljan ske ga {por ta. 51Sli ka 30: Pokri to kopa li{ ~e se glo bo ko zaje da v park Tivo li. 51Sli ka 31: Obmo~ je dela zdaj{ nje ga kra jin ske ga par ka med za~et kom dru gesve tov ne voj ne in letom 1984, ko je bil raz gla {en kra jin ski park. 52

Sli ka 32: Zahod ni del kra jin ske ga par ka pre~ ka ure je na Pot. 55Sli ka 33: V za hod nem delu par ka je tudi na novo ure jen Kose{ ki bajer. 55Sli ka 34: Glav ni deli kra jin ske ga par ka, dru ga zava ro va na obmo~ jav njem in pozi dana obmo~ ja. 57

Sli ka 35: Raz pro stra nje nost goz da v kra jin skem par ku. 59Sli ka 36: @ival ski vrt je tudi pomemb no izo bra ̀ e val no sre di{ ~e. 60Sli ka 37: Neko~ je bila v hi {i na Dre ni ko vem vrhu tudi gostil na. 61Sli ka 38: Dan da nes Dre ni kov vrh kli ~e po ure di tvi, sklad nis smer ni ca mi vars tva nara ve in kul tur ne dedi{ ~i ne. 61

Sli ka 39: Zem lje vid poti in dru ge pro met ne infra struk tu rev gozd nem osred njem delu kra jin ske ga par ka. 63

Sli ka 40: Prvot na gostil na [vi ca ri ja je pre ra sla v ime ni ten hotel Tivo li. 65Sli ka 41: Za zdaj nek daj pri vla ~en objekt neza dr` no pro pa da. 65Sli ka 42: Prvot no je bilo Jako pi ~e vo spre ha ja li{ ~e tesno pove za no z mest nimsre di{ ~em, kjer se je nepo sred no nave zo va lo na Can kar je vo cesto. 66

Sli ka 43: Kljub poz nej {i odre za no sti zara di izgrad nje èlez ni{ kepro ge in obvoz ne Tivol ske ceste je Jakopi~evo sprehajali{~eposta lopri ljub lje no foto graf sko raz sta vi{ ~eJakopi~evo sprehajali{~e. 67

Sli ka 44: Ena od infor ma cij skih tabel v kra jin skem par ku. 68Sli ka 45: Veli kost zaseb ne gozd ne pose sti (Za dra vec 2004). 69Sli ka 46: Last ni{ tvo zem lji{~ v kra jin skem par ku. 71Sli ka 47: Giba nje {te vi la obi sko val cev ~ez dan v iz bra nih dne vih. 74Sli ka 48: Ob lepih nede ljah je Tivo li natr pan z obi sko val ci. 75Sli ka 49: Obre me nje nost vhod nih mest v kra jin ski park. 76Sli ka 50: V gozd nem osred njem delu kra jin ske ga par kasta med naj bolj obi ska ni mi to~ ka mi Mostec… 79

131


Sli ka 51:… in Can kar jev vrh. 79Sli ka 52: Giba nje {te vi la obi sko val cev @ival ske ga vrta Ljub lja nav zad njih 20 le tih (Mi he li~ 2010). 80

Sli ka 53: Mese~ ni obisk @ival ske ga vrta Ljub lja nav le tih 2007, 2008 in 2009 (Mi he li~ 2010). 80

Sli ka 54: Na Poti je naj po go stej {a obli ka rekrea ci je kole sar je nje. 81Sli ka 55: Pov pre~ ni ~as zadr ̀ e va nja obi sko val cev v kra jin skem par ku (N=300). 82Sli ka 56: Med ve~ ji mi prob le mi kra jin ske ga par ka je neu re je nopar ki ra nje, zara di kate re ga se uni ~u je gozd na podrast. 83

Sli ka 57: Par kir na zme da pred vho dom v ì val ski vrt. 83Sli ka 58: Pro met na ure di tev v kra jin skem par ku. 86Sli ka 59: Giba nje obi sko val cev kra jin ske ga par ka 23. maja 2010na izbra nih kri ̀ i{ ~ih. 87

Sli ka 60: Dele` par ki ra nih vozil po popi snih loka ci jah (N=2745). 89Sli ka 61: Na~in poto va nja od doma do kra jin ske ga par ka (N=300). 89Sli ka 62: V kra jin skem par ku lah ko sle di mo ìv ljenj ske mu ciklu nara ve. 91Sli ka 63: Misel ne aso cia ci je anke ti ran cev na dele kra jin ske gapar ka, ki jih naj po go ste je obi sku je jo (N=300). 91

Sli ka 64: Pomen par ka Tivo li, gozd ne ga osred nje ga dela Tivo li ja,Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba ter zele ne ga pasu med Kose za miin Brdom za anke ti ran ce gle de na kraj anke ti ra nja (N=300). 92

Sli ka 65: Pomemb na vred no ta obi sko val cev je tra di ci jaobi sko va nja gostiln – na Ro` ni ku neko~. 94

Sli ka 66: Pomemb na vred no ta obi sko val cev je tra di ci jaobi sko va nja gostiln – na Ro` ni ku dan da nes. 94

Sli ka 67: V gostilni Pod Ro` ni kom (âd) so pred 2. svetovno vojnopripravljali slovenske jedi… 95

Sli ka 68: …da nes pa privablja goste s kakovostno srbsko hrano. 95Sli ka 69: @iva li in rast li ne, ki se anke ti ran cem v par ku Tivo li, v gozd nemosred njem delu Tivo li ja, Ro` ni ka in [i{en ske ga hri ba ter v ze le nempasu med Kose za mi in Brdom naj bolj vti sne jo v spo min (N=300). 96

Sli ka 70: Aso cia ci je na besed no zve zo »Ro` nik in [i{en ski hrib«,kot so jih izpo sta vi li interv ju van ci; ve~ ja pisa va naka zu jeve~ krat nave de no aso cia ci jo. 97

Sli ka 71: Poz na va nje sta tu sa zava ro va nja obmo~ ja Tivo li, Ro` nikin [i{en ski hrib med anke ti ra ni mi na Pre {er no vem trgu,Can kar je vem vrhu in v Mo ste cu (N=300). 98

Sli ka 72: Pogla vit ni dejav ni ki, ki po mne nju anke ti ra nih osebna Pre {er no vem trgu, Can kar je vem vrhu in v Mo ste cuogro ̀ a jo obmo~ je kra jin ske ga par ka (N=300). 99

132

GEORITEM 16

Sli ka 73: Dejav ni ki, ki so po mne nju anke ti ra nih oseb na Pre {er no vem trgu,Can kar je vem vrhu in v Mo ste cu v kra jin skem par ku naj bolj mote ~i (N=300). 100

Sli ka 74: Naj manj je obre me njen naj ka ko vost nej {i gozd ni osred nji del par ka. 103Sli ka 75: V Ti vo li ju je zaz na ven izra zit konf likt med pe{ ci in kole sar ji. 103Sli ka 76: Pred la ga ni obmo~ ji umir ja nja obi ska v kra jin skem par ku. 105Sli ka 77: Nek da nji odprt pogled izpred [vi ca ri je pro ti mest ne mu sre di{ ~u. 108Sli ka 78: Zdaj pogled pro ti mestu povsem zasti ra na gosto rasto ~e drev je. 108Sli ka 79: V osred nji del kra jin ske ga par ka bi mora li obi sko val cemdosled no one mo go ~i ti dostop z mo tor ni mi vozi li. 113

Sli ka 80: V Bio lo{ kem sre di{ ~u bodo s~a so ma zra sli {te vil ni novi objek ti. 115Sli ka 81: Poglo bi tev èlez ni{ ke pro ge in Tivol ske ceste bi zno va okrepila vezimed par kom in mestom. 117

Sli ka 82: Tivo li je tudi pozi mi pri vla ~en za obi sko val ce. 117Sli ka 83: Tivol ski rib nik je bil neko~ poseb no pri ljub ljenmed lju bi te lji ~ol nar je nja. 118

Sli ka 84: V zad njem ~asu je bil poten cial tivol ske ga rib ni ka pre ma lo izko ri{ ~en. 118Sli ka 85: Po teme lji ti preu re di tvi mor da ~aka rib nik in oko li co ìvah nej {edoga ja nje. 119

Sli ka 86: Raz voj kra jin ske ga par ka, kot ga pred vi de va pro stor ski na~rtMest ne ob~i ne Ljub lja na (med mre` je 19). 121

Sli ka 87: K ure je ne mu mestu è dol go ~asa spa da jo spro{ ~u jo ~e zele ne povr {i ne. 123Sli ka 88: Ta è v pre te klo sti pomemb na vred no taje v so dob no sti {e pre cej bolj cenje na. 123

15 Sez nam pre gled nic

Pre gled ni ca 1: Loka ci je {tev nih mest in ter mi ni {tet ja. 18Pre gled ni ca 2: Pre gled zava ro va nih obmo ~ij v Slo ve ni ji (Er har ti~ 2010). 31Pre gled ni ca 3: Obisk kra jin ske ga par ka na posa mez nih{tev nih mestih po let nih ~asih. 72−73

Pre gled ni ca 4: Pogost nost obi sko va nja posa mez nih delovkra jin ske ga par ka (v od stot kih; N=300). 76

Pre gled ni ca 5: [te vi lo popi sa nih vozil 23. maja 2010 po popi snih loka ci jah. 84–85Pre gled ni ca 6: Pri mer ja va nor ma ti vov (obi sko val cev na hek tar)za rekrea ci jo v ze le nju pri raz li~ nih avtor jih (De be lak 1970). 102

133


Sez nam knjig iz zbir ke Geo ri tem

1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije4 Ale{ Smre kar, Dra go Klad nik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane5 Da vid Bole, Fran ci Petek, Mar jan Rav bar, Peter Repo lusk, Maja Topo le:

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih6 Mar jan Rav bar, David Bole: Geo graf ski vidi ki ustvar jal no sti7 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Gnoji{~a na Ljubljanskem polju8 Ma ti ja Zorn, Bla` Komac: Ze melj ski pla zo vi v Slo ve ni ji9 Marjan Ravbar: Raz voj ni dejav ni ki v Slo ve ni ji – ustvar jal nost in nalo` be10 Janez Nared, Damjan Kava{: Sprem lja nje in vred no te nje regio nal ne

poli ti ke v Slo ve ni ji11 Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji12 Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska in razvojna vpra{anja Alp

13 Lu~ka A`man Momirski, Drago Kladnik: Preobrazba podeèlske kulturnepokrajine v Sloveniji

14 Jani Kozi na: Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji15 Mimi Urbanc: Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri16 Ale{ Smre kar, Bojan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar: Kra jin ski park Tivo li,

Ro` nik in [i{en ski hrib

134

135

136

SMR

EKA

R, E

RH

AR

TI^

, [M

ID H

RIB

AR

: KR

AJI

NSK

I PA

RK

TIV

OLI

, RO

@N

IK IN

[I[

ENSK

I HR

IB

GEORITEM 16 GEORITEM 16

ALE[ SMREKARBOJAN ERHARTI^

MATEJA [MID HRIBAR

KRAJINSKI PARKTIVOLI, RO@NIK IN

[I[ENSKI HRIB

16

7192452169879

ISBN 978-961-254-291-7

15,0

0€

http://zalozba.zrc-sazu.si

Georitem 16 NSL_Georitem 15 NSL.qxd 12.7.2011 11:03 Page 1

Documents

B I R BOJAN ERHARTI^ H I K S N E I N KRAJINSKI PARK I K I ... · s m r e k a r, e r h a r t i ^, [m i d h r i b a r: k r a j i n s k i p a r k t i v o l i, r o @ n i k i n [i [e n