Upload
lamngoc
View
222
Download
7
Embed Size (px)
Citation preview
Botanična sestava in proizvodnost ruše kraških pašnikov ob različnih
načinih nadzorovane paše
Matej VIDRIH
Magistrsko delo
1. Uvod
- vloga travnatega sveta v Sloveniji
- nastanek travnatega sveta v Evropi in Sloveniji
- pomen paše za ohranjanje travnatega sveta v Sloveniji
2. Hipoteza in namen raziskave
Izkoriščanje ruše s pašo domačih živali ima značilen vpliv na razvoj vegetacije.
Gnojenje s fosforjem vpliva na povečanje mase zelinja in njeno izkoriščenost s pašo drobnice.
Vpliv paše živali na razvoj vegetacije ko so za to dane razmere.
S pomočjo paše drobnice želimo zaustaviti proces opuščanja kmetijskih zemljišč.
3. Pregled literature
Trajnostna raba sestavin biotske raznovrstnosti kot smernica v prihodnosti (Hlad in Černe, 2002).
Ogroženost travinja v hribovitem svetu zaradi opuščanja tradicionalne rabe (Cunder, 1998).
Pretežno košna raba zemljišč v zadnjih 300 letih (Gams, 1992).
Proces zaraščanja je presegel potrebno gozdnatost kraške krajine (Čampa, 1999).
Vpliv nenadzorovane in nadzorovane paše na rušo vrstno pestrih travišč (Peterlin in Gorkič, 1998).
Ugodne talne in podnebne razmere za uspevanje velikega števila vrst v ruši kraškega travinja (Kaligarič, 1994; Škornik 2000).
V ruši kraških pašnikov je bilo najdeno 118 vrst (15 trav, 13 metuljnic, 90 zeli) (Kotnik, 1995).
Sestava ruše iz botaničnega vidika zelo neugodna, ker vsebuje veliko plevelnih zeli (Korošec, 1993).
Gnojenje z mineralnimi gnojili vpliva različno na botanične skupine rastlin (Šuštar, 1981; Verbič, 1998).
Letni pridelek mrve od 2,28 t ha-1 do 6,49 t ha-1
(Verbič, 1998).
Tekmovalnost rastlin je odvisna od spreminjanja dostopnosti virov za uspevanje rastlin (Kemp, 2001).
Vpliv paše živali z obtrgavanjem, gaženjem in blatenjem.
V heterogeni ruši omogoči paša večjo proizvodnjo na žival kot košnja zelinja, ker je prva raba selektivna (Frame, 1992).
STRES (S) MOTNJA (D)
Travniki in pašniki
TEKMOVALNOST (C)
Obstoj treh strategij pri rastlinah: strategija tekmovalnosti, strategija odpornosti na stres in strategija motnje (Grime, 1979).
Odpornost rastlin na pašo (Briske, 1991)
Pestrost in proizvodnost travne ruše imata v različnih habitatih različno razmerje (Al Mufti, 1977)
ò gozd
ö travinje
r grmišča
Nadzorovana paša in njen pomen za rabo zemljišč v luči ohranjanja pomembnih rastlinskih vrst in združb (Baker in Londo, 1998):
- trajanje zasedbe zemljišča z živalmi;
- celoletna paša živali;
- nizko proizvodne živali;
- čim večje območje paše.
Slika: Opisen prikaz kmetijskih in okoljskih vrednot na botanično pestrih travnih združbah (Chapman, 2001)
Meso
Proizvodnjakrme
Botanično pestre
travniške združbe
Habitat za favno
Habitat za floro
Estetske vrednote
VretenčarjiOkrasnipomenRekreacijski
pomen
Mleko
Vlakna
Nevretenčarji
Kmetijske vrednote
Okoljske vrednote
PRETEKLOST
SEDANJOST
Kmetijske vrednote
Okoljske vrednote
4. Material in metode dela
Raziskave so potekale pod vrhom Vremščice (820 m n.v.)
pred 1992 - košnja in del tradicionalne transhumance
po 1992 - nadzorovana paša drobnice
2000 - Center za sonaravno rekultivacijo Vremščica
Proučevana ruša kraških pašnikov spada v združbo Carici humilis-Centaureetum rupestris Ht. 31.
Tla zemljišč, kjer so potekala opazovanja in meritve ruše so kombinacija rendzin na apnencu in tipičnih rjavih pokarbonatnih tal.
4.1 Merjenje proizvodnosti in prirasta ruše ter botanične sestave rušePoskus gnojenja s fosforjem1. Kontrola
2. 3x30 - gnojeno tri leta zapored z odmerkom 30 kg P2O5 ha-1
3. 3x90 – gnojeno tri leta zapored z odmerkom 90 kg P2O5 ha-1
4. 1x270 – gnojeno samo ob postavitvi poskusa z odmerkom 270 kg P2O5 ha-1
Preglednica: Datumi meritev mase zelinja po obdobjih rasti v letu 2001
Groba botanična analiza in fitocenološki popis ruše sta bila opravljena v vseh treh letih (1999, 2000 in 2001).
Groba botanična analiza: delitev na trave, metuljnice, zeli.Fitocenološki popis: vsaka vrsta dobi numerično oznako.
4.2 Fitocenološko popisovanje ruše
Kako se sestava ruše spreminja pod vplivom paše drobnice skozi sezono in med leti?
Preglednica: Oznaka in opis ploskev, na katerih so bili opravljeni fitocenološki popisi
2
3
1
Preglednica: Pregled datumov popisov po letih
Preglednica: Lestvica za popis po Braun-Blanquetu:
Uvrstitev vrste v frekvenčni razred
Izračun Sørensonovega indeksa podobnosti
Izdelava dendrograma
Izračun Shannonovega indeksa pestrosti
5. Rezultati5.1 Merjenje proizvodnosti in prirasta ruše ter botanične sestave ruše
Spomladanska rast
Poletna rast
Jesenska rast
05
10152025303540455055606570
1 2 3 4
Zaporedna meritev
Prira
st m
ase
zelin
ja
(kg
s.s.
ha-1
dan-1
)
1 2 3 4Postopek
05
10152025303540455055606570
6 7 8 9
Zaporedna meritevPr
irast
mas
e ze
linja
(kg
s.s.
ha-1
dan-1
)
1 2 3 4Postopek
05
10152025303540455055606570
11 12 13
Zaporedna meritev
Prira
st m
ase
zelin
ja
(kg
s.s.
ha-1
dan-1
)
1 2 3 4Postopek
áSpomladanska dnevna prirast
5.5. – 12.6.
Poletna dnevna prirast â
10.7. – 31.7.
áJesenska dnevna prirast
16.8. – 6.9.
Izkoristek s pašo
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
1 2 3 4
Postopek
Mas
a ze
linja
(t s
.s. h
a-1)
Začetek pašnega intervala
Konec pašnega intervala
Izkoristek mase zelinja
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
1 2 3 4
Postopek
Mas
a ze
linja
(t s
.s. h
a-1)
Začetek pašnega intervalaKonec pašnega intervalaIzkoristek mase zelinja
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
1 2 3 4
Postopek
Mas
a ze
linja
(t s
.s. h
a-1)
Začetek pašnega intervalaKonec pašnega intervalaIzkoristek mase zelinja
V 1. pašnem intervalu â
á V 2. pašnem intervalu
V 3. pašnem intervalu â
Botanična sestava ruše
0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%
100%
1s 2s 3s 4s 1p 2p 3p 4p 1j 2j 3j 4j
Postopek
Del
ež b
otan
ične
sku
pine
Z
M
T
0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%
100%
1s 2s 3s 4s 1p 2p 3p 4p 1j 2j 3j 4j
Postopek
Del
ež b
otan
ične
sku
pine
Z
M
T
0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%
100%
1s 2s 3s 4s 1p 2p 3p 4p 1j 2j 3j 4j
Postopek
Del
ež b
otan
ične
sku
pine
Z
M
T
á 1999
á 2000
á 2001
Slika:Deleži botaničnih skupin (T-trave, M-metuljnice, Z-zeli) v treh sezonskih aspektih (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) na poskusu gnojenja s fosforjem
Slika:Deleži botaničnih skupin (T-trave, M-metuljnice, Z-zeli) v treh sezonskih aspektih (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) na poskusu gnojenja s fosforjem
Slika:Deleži botaničnih skupin (T-trave, M-metuljnice, Z-zeli) v treh sezonskih aspektih (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) na poskusu gnojenja s fosforjem
Podobnost v sestavi ruše
0102030405060708090
100
1-1 2-2 3-3 4-4
Prim erjava postopkov
Podo
bnos
t (%
)
99-00
99-01
00-01
Slika: Vpliv gnojenja s fosforjem na odstotek podobnosti med enakimi postopki po letih popisovanja v ruši kraškega pašnika
0102030405060708090
100
1-2 1-3 1-4 2-3 2-4 3-4
Prim erjava postopkov
Podo
bnos
t (%
)
1999
2000
2001
Slika: Vpliv gnojenja s fosforjem na odstotek podobnosti med različnimi postopki po letih v ruši kraškega pašnika
0
10
20
30
40
50
60
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
Popis
Štev
ilo v
rst /
plo
skev
0
1
2
3
4
5
Shan
nono
v in
deks
pe
stro
sti
Število vrstIndeks pestrosti
Slika: Spreminjanje števila vrst in Shannonovega indeksa pestrosti po popisih v letih 1999, 2000 in 2001 v poskusu gnojenja s fosforjem
Preglednica: Seznam vseh vrst, določenih na območju popisovanja
Preglednica: Fitocenološki popis ploskev (1-8) v vseh treh aspektih
5.2 Fitocenološko popisovanje ruše
Preglednica: Razvrstitev vseh določenih rastlin v popisih po njihovi življenjski obliki in botanični skupini
0
50
100
150
200
250
300
I II III IV V
Frekvenčni razred
Štev
ilo v
rst
Preglednica:Porazdelitev vrst, določenih v vseh popisih v frekvenčne razrede
0
20
40
60
80
100
120
s/99 p/99 j/99 s/00 p/00 j/00 s/01 p/01 j/01
Sezonski aspekt
Štev
ilo v
rst /
plo
skev
P1
P2
P3
P4
Ploskev
0
20
40
60
80
100
120
s/99 p/99 j/99 s/00 p/00 j/00 s/01 p/01 j/01
Sezonski aspekt
Štev
ilo v
rst /
plo
skev
P5
P6
P7
P8
Ploskev
Številčnost vrst na popisnih ploskvah
Slika: Številčnost vrst na popisnih ploskvah (P1-P4) v odvisnosti od paše ovc in sezonskega aspekta (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) med leti 1999 in 2001 v ruši kraškega pašnika
Slika: Številčnost vrst na popisnih ploskvah (P5-P8) v odvisnosti od paše ovc in sezonskega aspekta (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) med leti 1999 in 2001 v ruši kraškega pašnika
00,5
11,5
22,5
33,5
44,5
5
P1 P2 P3 P4 P5 P6 P7 P8
Ploskev
Shan
nono
v in
deks
pes
tros
ti
1999
2000
2001
00,5
11,5
22,5
33,5
44,5
5
P1 P2 P3 P4 P5 P6 P7 P8
Ploskev
Shan
nono
v in
deks
pes
tros
ti
1999
2000
2001
00,5
11,5
22,5
33,5
44,5
5
P1 P2 P3 P4 P5 P6 P7 P8
Ploskev
Shan
nono
v in
deks
pes
tros
ti
1999
2000
2001
Shannonov indeks pestrosti
Slika: Shannonov indeks pestrosti po letih in ploskvah v spomladanskem aspektu
Slika: Shannonov indeks pestrosti po letih in ploskvah v poletnemaspektu
Slika: Shannonov indeks pestrosti po letih in ploskvah v jesenskemaspektu
Slika: Dendrogram popisov po ploskvah (1-8) in sezonskemu aspektu (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) v letu 1999
Slika: Dendrogram popisov po ploskvah (1-8) in sezonskemu aspektu (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) v letu 2000
Slika: Dendrogram popisov po ploskvah (1-8) in sezonskemu aspektu (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) v letu 2001
6. Sklepi
- zelinje ima značilno hitro rast spomladi, počasnejšo poleti in za tretjino manjšo jeseni;
- pričetek rasti vegetacije je bil opazovan že v mesecu aprilu, prirast pa v sredini prve dekade maja;
-povprečna masa zelinja je bila zaradi gnojenja s fosforjem večja in odvisna od odmerka gnojila in obdobja rasti;
- kot najboljši se je potrdil postopek 3, ko je bilo v treh letih gnojeno s 90 kg P2O5 ha-1;
- prirast mase zelinja spomladi: 20-60 kg s.s. ha-1 dan-1
poleti: 15-55 kg s.s. ha-1 dan-1, jeseni: majhen;
- izkoristek je bil najboljši v postopku 3;
- v ruši kraškega pašnika spomladi prevladujejo trave, poleti se poveča delež metuljnic in v jeseni delež zeli;
- največja podobnost ruše se ohrani v postopkih 3 in 4 med leti;
- s popisovanjem flore po ploskvah smo določili 349 vrst rastlin, od tega je bilo 60 % zelnatih trajnic in več kot 80 % zeli;
- samo nadzorovana paša živali ob primerni obtežbi zagotavlja ustrezno proizvodnost in pestrost ruše.
Botanična sestava in proizvodnost ruše kraških pašnikov ob različnih
načinih nadzorovane paše
Matej VIDRIH
Magistrsko delo