ZBIRKA SVETOVNI KLASIKI 28

C IP - K ataložni zapis o publikaciji N arodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

850-131

D A N TE AlighieriB ožanska kom edija / D an te A lighieri : p revedel, sprem no besedo in

opom be napisal A ndrej C apuder. - [L jub ljana | : M ihelač, IW 4. - (Z birka Svetovni klasiki; 28)

Izv. stv. nasl.: L a d ivina com m edia. - Sprem ne besede / Andrej Capuder: str. 655-673

ISBN 961-201-055-2I. A lighieri, D ante glej D ante A lighieri

37213952

Dante Alighieri

Božanska komedija

Prevedel Andrej Capuder

8 2 j - 4

Pekel

P R V I S P E V

N a sredi našega ž iv ljen ja potasem gozdu črnem u zašel v glob ine,

} ker me na stranpot je zavedla zm ota.K a k o povem naj, kaj sem bolečine

prestal v tej hosti, m račni in zakleti,6 ko strah me je, če se ozrem v spom ine.

B olj b ridko bo nekoč sam o umreti!A preden zveste, kdo me je ozdravil,

9 še čujte, kaj sem m oral v njej uzreti.K a k o sem padel tja, težko bi pravil,

tako m i v sanjah duša je b lodila,12 takrat, ko d ob ro pot sem si zapravil.

A ko mi n oga je pod grič stopila, k jer bil je kraj te žalostne doline,

// ki mi srce je z g ro zo napolnila,ozrem se g o r in v id im , da višine

so žarki sonca jasnega ob lili,¡S ki vselej d obro vo d i, kom ur sine.

T u so za hip strahovi pob egn ili,

1- 12 : Črni gozdi. na sredi: V svojem filozofskem spisu »C on viv io« razlaga D ante, da živi človek povprečn o 70 let. Pesnik (roj. 126 5) naj bi se torej odpravil na onostransko poto van je v svojem petintridesetem letu, to je 1. 1300 . Iz n jegovih ust vem o tudi za datum : V elik i petek, 1 . aprila. - (Prim . Prešerna, ki poje o »dni lepši p o lovici« , ko m u je bilo osem indvajset let.) - 2. got(du črnemu: Črni gozd (»selva oscura«) je prispodoba grešnega življenja , nevarnosti in zablod, ki so D anteja do takrat pogubljale. - 1 1 . v sanjah: Sen duše, svetopisem ski sim bol za greh (prim . Izaija, Je rem ija itd.) -

13-60 : G rič rešitve in tri zveri13 . grič: n asprotje grešn ega gozda, p rispodob a čistega življenja . - 17 . sonca jasnega: B ožja

8 Pekel

ki so m i dušo burili do kraja 2 1 noči, prečute da se B o g usm ili.

K o t tisti, ki zasôpljen še postaja, ko rešil se je iz m orja na obalo,

24 in gleda v o d o , ki za njim razgraja,tako sem v srcu, k i je še bežalo,

vsevd ilj prem leval pôta hoste hude, ki ž ivo ni ji še ušlo stopalo.

K o sem spočil si m alo trudne ude, brž dalje - trdna n oga vedno nižja!- sem v réber lezel p reko puste grude.

Ž e stal sem pod vzpetin o , kar približa se leopard, ki nagel k akor strela, ves p rogast v d lako, pota m i prekriža.

Z ve rin a spred oči m i ni hotelain večkrat vrnem k sledi se nekdanji,

¡ 6 ker vselej zn ova mi na pot je séla.B il čas je, ko zasine zor jutranji,

in sonce vzšlo je s tistim i zvezdam i ko takrat, ko ljubezni žar brezdanji

je p rv ič zganil lepi svet nad nami, zato srce je vztrepetalo v nadi, da zver to pisano m orda prem am i

čas dneva ali b lagi dih pom ladi;a znova se me prejšn ji strah poloti, ko leva uzrem , ki bliža se od zadi.

In gledam ga, ko stopa mi nasproti, z g la vô pokonci zazija grozeče,

27

30

4!

m ilost, ki rešuje človeka in m u kaže pravo pot. - 29. trdna noga: N oga, na katero se je pesnik oprl, ko je d vign il d rugo, je bila nižja; to pom eni, da sc je vzpenjal, - 32-49: leopard, lev, volkulja: T ri živali, ki so Danteju zastavile pot, so po mnenju večine razlagal­cev trije naglavni grehi: nečistost (ris), napuh (lev) in pogoltnost (volkulja). - 38. s tistimi Zvezdami: V pom ladnem znamenju O vn a, tako kot tistikrat, ko je po srednjeveškem verovan ju B o g ustvaril svet, to je, ko je s prvim gibalom pognal v tek vsa ozvezdja. -

Prvi spev 9

48 še zrak, se zdi, bi rad ušel mu s poti.O d n ekod še vo lk u lja se priv leče,

na sm rt sestradana in željna plena, j/ ki m noge že oklala je boleče,

in zašibila so se m i kolena,ko v id im , ko likšn i se bližam zveri;

14 obupal sem , da kdaj bom vrh slemena.K o t tisti, ki le v svoj dobiček m eri,

pa pride čas, ko vse gre v roke tuje,/7 in se, ubožcu, svet čez noč zam eri,

tak stal sem pred zverjo , ki ne m iruje, temVeč gre nadm e in me zopet rine

60 p o m alem tja, kjer sončna luč dehuje.K o spet um ikal sem se ji v nižine,

se p ie d očm i neznanec mi po javi,6) slab zdi se, ker m olči že od davnine.

K o ga uzrem v tej ve lik i puščavi,mu kriknem brž: »U sm ili se m e, usm ili,

66 pa bodi senca ali človek pravi!«»Č lovek nič več,« de, »to sm o odložili;

L om bard a im el sem m ater in očeta,69 iz M an tove so starši rod dobili.

R o jen pod Ju lijem , dasi zadnja leta,A v g u sto v R im m i bil je dom ovina,

72 ko lažna b oštva so bila še sveta.Poet sem bil in pel A nhizu sina,

60-156 : P rih o d V erg ila in načrt rešitve.62. neznanec: R im ski pesnik Publius V erg iliu s M aro , dom a 'v/. M an tove v Lom bardiji. R o jen je bil leta 70 p.n .š. pod Ju lije m Cezarjem (le-tega so ubili leta 44 p .n .š., zato je V erg il gledal »že zadnja leta« n jegove vladavine)* slavo in ugled pa si je pridobil v naslednji, A v g u sto v i dobi. B il je D anteju najljubši pesnik in vzorn ik , zato si ga je tudi izbral kot vodn ika za dobršen del svojega potovanja. V erg il je v K o m ed iji sim bol človeške m odrosti, ki pesniku služi skozi pekel in vicc in o dpove šele na pragu nebes: tam nastopi Beatrice, prispodoba nadnaravne m ilosti in pom oči. - 67. človek nič več: U p ir l '1. 19 p.n .š. - 73. A.nhi^u sina: E n ej, A n hizov sin, ki je ušel iz goreče T ro je , je po

10 Pekel

ki je prišel iz Troje, ko sloveče je mesto prah bilo in ruševina.

A ti, zakaj spet tja v g o rje te vleče?M ar ne bi vzpel na grič se ljubeznivi,

7# ki v ir je in pričetek vsake sreče?«»K aj ti si ta V erg il, studenec živi,

ki v tako reko petja se razlije?«S i odvrnem m u v rdečici sram ežljivi.

»O čast in luč veso ljne poezije,zdaj se mi trud in vsa ljubezen vrača,

84 ki mi je odprla tvo je um etnije.T i si m oj m ojster, kn jiga m i dom ača,

pri tebi, g lej, sem lepega se stila 87 navzel, ki se mi danes s slavo plača.

G le j zver, ki me nazaj je napodila: o m odrec, reši m e, saj nje d ivjan je

90 m i buri utrip, da trepeta mi žila.«»Pred tabo je zdaj d ru g o potovanje,«

mi de, v id eč, kako mi solza lije,9) »če hočeš p roč iz d iv je te kotanje,

zakaj ta zver, ki glas pred n jo ti vp ije , ne izpusti n ikogar, če ga sreča,

Sitf tem več ga ustavi in g rd o ubije.Č udi je zlobne, v hudem je goreča,

n ikdar ne zadosti poh oti stari 99 in z žrtjem glad se ji sam o poveča.

Precej zverin je, ki se z n jim i pari,in jih še več bo , d ok ler v svet ne šine

102 H rt in z bolečo sm rtjo jo udari.

dolgem tavanju prispel v Ita lijo , k jer je ustan ovil b odoči R im . T e p rigode je popisal V erg il v svoji E n eid i. - 8 1. sramežljivi: Učenec stoji pred učiteljem ! - 94. ta %ver: V olkulja» ki pom eni zdaj tudi sprijeni papeški d vo r, pa tudi vse zlo, ki se bori proti p ravičnem u redu na zem lji. - 10 0 -10 5 : N ejasn a prerokb a, ki je povzročila že m nogo sivih ias razlagalcem . »H rt«, ki naj bi rešil Ita lijo in svet pred zlom , naj bi bil po

Prvi spev

T a bo ž ivel brez zlata in svo jin e,sam o v m od rosti, m oči in ljubezni,

i o j in d vo jn i Feltro zid bo dom ovine.V Italiji b o konec te bolezni,

ki um rla je za n jo K am ila zvestai o i pa T u rn u s, N izu s in E u ria l jezni.

In go n il jo od m esta b o do m esta,d ok ler ne sp ravi je v peklenske staje,

m k jer jo skotila je zavist zločesta.Ja z m islim , da ti n a jveč upa daje,

če m i slediš: sam ti bom za vod n ika ¡ 1 4 in te bom peljal skozi večne kraje,

k jer v re l ob up iz slednjega bo krika, k jer starod avn iki na vek trpijo

//7 in vsak od njih za d ru g o sm rtjo vzklika..V id e l jih boš, ki m irnih src go rijo

v p lam enih , saj n ekoč — jim p rav i nada 120 se bodo vzpeli v rajsko dom ačijo .

In če še tja bi tvo ja duša rada,tedaj predal te bom družici bolji.

1 2 } K o boš odšel, njej sledi: kralj, k i vladanebeškim svo d o m , nam reč ne d o vo li,

da ti v n jeg o v o m esto d ver odpira 12 6 nekdo, ki se je uprl N je g a vo lji.

T am ukazuje O n, v lad ar vsem ira,tam m u je stolno m esto, sedež zlati:

m nenju enih C angrande della Scala, ita lijanski m ogotec in D an tejev zavetn ik, večin a pa se strin ja, da je tu m išljen prihod krepostnega vladarja , ki bo p o vzd ign il p ropad lo rim sko cesarstvo in o b n o vil sprijeni svet. Dvojni Feltro naj b i b il v tej kom binaciji izraz in sim bol bodoče veličine. 10 7 -10 8 : Kam ila, Turnus, N i^u s, E u ria l: D o m o lju bn i liki, osebe iz E n eide. - m . zavist: V o lk u ljo (poželenje) je skotila zavist - kača pri izvirnem grehu poosebljena v Satanu. - 1 14 . večne kraje: P ekel, k jer so take m uke, da si trpini želijo še enkrat um reti. - 1 18 . mirnih src gorijo: D uše v vicah, ki jih čaka blaženost. - 12 2 . družici bolji: Beatrice, D an tejev m ladostni ideal in n avd ih k dobrem u. - 126 . u prl: V erg il

12 Pekel

129 oj srečni ti, ki k sebi jih odbira!«»Pri B o g u , ki ga nisi sm el poznati,«

mu dem , »rotim te, pesnik moj najdražji, 1 ) 2 da tej in hujši ubežim zagati,

m i v kraj, ki si ga pravil, pot pokaži,da v id im jih, tako užaloščene,

i ) j in vrata, ki jih sveti Peter straži!«In krene, a za sabo vo d i mene.

ni bil kristjan. - 134 . tako užaloščene: Pogubljen i v peklu. D ante pristane, da ga V erg il popelje k odrešenju - po predlagani poti. -

D R U G I S P E V

D an je slovo jem al in zrak stem njeni je bitjem vsem , kar jih po zem lji hodi,

j odvzem al m ilostno skrbi. L e menibilo je sojeno, da grem otodi

borit se s srcem in s potjo neznano,6 kar bo spom in ohranil, ki ne blodi.

O M uze, duh m oj, zdaj bodite z m ano!Spom in, ki si zapisal doživlja je,

9 zdaj tvo ja žlahtnost naj p rivre na piano!»Poet, vod n ik m oj,« dem obotavlja je,

»preden ta strm a pot naj bo začeta,12 če sem d o vo lj krepak, preudari raje.

V e liš , da S ilv ijevega očetaodšlo telo, podvržen o gn ilob i,

// v oblast neum rljivega je sv&ta.Ce on, ki tak go rak je vsej hudobi

m u bil je b lag, m isleč, kaj vse napravi i ! lahko še m ož tej in prih odnji dobi,

ne zdi nevredno se razum ni glavi.Saj n jega v carskem nebu so izbrali,

2 1 da oče R im u bo in vsej državi —

1-42: D ante o kleva in se boji poti.13 . Silvijevega očeta*. V erg il opisuje v E n eid i, kako je S ilv ijev oče E n ej odšel še živ , to je »s telesom , podvrženim gnilobi«, v podzem lje, k jer p reb iva jo m rtvi. - 16. on: B o g , ki ga Dante enači z antičnim i božanstvi, ta velik i nasprotnik vsega hudega, je naklonil E n eju to m ilost zato, ker ga je že vnaprej izbral za ustanovitelja rim ske države in preko nje tudi sveto vn ega im perija. T ak o nam razlaga državotvorn i D ante, ki pri tem ne pozabi pripom niti, da je ta velikopotezni načrt posvečen s prisotn ostjo papežev, ki v »svetem

14 Pekel

- obem a pa, da ne bi zam olčali resnice, sveti kraj je dal ve ljavo ,

24 k jer m ož sedi, naslednik Petru-Skali.N a poti tej, ki sam ji poješ slavo,

je čul stvari, ki zm ago nad narodi ¿7 so dale m u, a papežu opravo .

T a kraj se odprl je Izvo ljen i posodi, on je od tam dobil dokaz najbolji

30 za vero , ki v zveličanje nas vod i.A kaj bi jaz tam čez? K d o to d ovoli?

N isem Enej ne P avel, vreden tega 3 3 jaz nisem , vprašaj m ene, kogarkoli!

Če kar na slepo se spustim od brega, me strah je, da slabo se bo končalo;

36 ti m oder si, razum i, kaj me bega.«K o t če kaj hočeš, pa se skujaš km alo,

ker n ova m isel prejšn jo izpodrine,39 in vse zavržeš, kar te prej je gnalo,

tako m encal sem sredi te d ivjine,ko v dvom ih mi kopnela je namera,

42 ki prej je h itro gnala korenine.»Če pravšn ji sm isel mi tvo j rek odpira,«

besedo žlahtna senca brž naveže,4 ! »p lašljivost tvo ji duši je ovira.

Le-ta č loveku hitro roke zveže, da opusti, kar začne, kot zverine

kraju« - R im u nasledujejo prvaka apo stolo v Petra-Skalo . - 26. je ¿ul stvari: E n ej je na tej poti slišal p rerokbe o bodočih bojih in zm agah, ki bodo utrdile imperij in R im , bodoči sedež papeštva. - 28. Izvoljeni posodi: T ak o se v D ejanjih (prim . IX . 15 ) im enuje apostol P avel; le-ta v svojem drugem pism u K o rin čan o m (X I I . 2) sam pripoveduje, kako je bil vzet v tretje nebo, »ali v telesu ali izven telesa, tega ne vem , B o g ve«; po stari srednjeveški legendi pa naj bi se m udil tudi v peklu. - 4 1. namera: Pesnik se je na hitro odločil, da bo sledil V erg ilu , zdaj pa ga je naenkrat strah tvegan e poti.

4 3- 14 2 : V erg il razlaga D an teju , kako je bil skovan načrt za n jego vo rešitev, in ga opogum i za pot.

Drugi spev

48 splaši p riv id , ko m rak na zem ljo leže.Poslušaj zdaj, da te bojazen m ine,

zakaj sem tu, kaj m ogel sem doznati,/7 ko p rv ič si zadal mi bolečine.

M ed njim i bil sem , ki tiče pred vrati, ko čujem glas gospe, svetnice krasne,

14 in rečem , naj izvo li ukazovati.O či gorele so kot zvezde jasne

in s tihim , m ilim glasom mi dejala /7 kot angel je besede blagoglasne:

’O ljuba duša m antovska, ki dalasi v svet im e, še zdanji čas sloveče,

60 ki znano bo, dokler bo zem lja stala,prijatelj m oj, a ne prijatelj sreče,

na hudem bregu je obstal, na poti 6 j zavrt, tako da strah nazaj ga vleče.

B o jim se že, da je zablodil v zm oti, in da po tem , kar slišala sem gori,

66 prekasno nosim mu pom oč naproti.Z d aj pojd i in ga z lepim p re g o vo ri,

da se bo rešil, daj m u, kar pritiče,69 in, da ne bom več žalovala , stori!

Ja z , ki pošiljam te, sem Beatrice,od tam , kam or nazaj me vo d i cesta,

■jz prišla iz ljubezni, ki iz mene kliče.K o B o g u svojem u bom spet nevesta,

besed bom dobrih zate založila .’7; T u obm olči, a jaz: ’O žena, zvesta

in dobra, ki le v tebi se rešila č loveška zvrst je tistega oklepa

12- pred vrati-. V L im bu (prim . Pek. IV 24 itd), m ed pravičn im i neverniki. - 7 1 . od tam: Ikatrice prihaja iz nebes in se znova želi vrn iti go ri. - 76. o, dobra ierur. V Beatrice, ki jo Dante m alo naprej im enuje »tempelj božji hvali«, v N o vem življenju pa »razdiralka

i6 Pekel

78 nebes, ki manjši ograd so dobila,to , kar ve liš, mi bo naloga lepa —

— da si že m islim , kasen si, pohiti! —8 1 edino tvo jega še čakam sklepa.

A kje je vzrok , tla upaš se spustitiv ta mrki kot iz krajine prostrane,

8.f kam or so tolikanj želiš vrn iti? ’’ K er že povrtal si v stvari neznane,

le čuj, zakaj’ — o d g o v o r je prijazen,8y ’brez straha stopam sem m ed pokopane.

L e tista stvar naj v lije ti bojazen, ki m oč im a, da te v nesrečo zvodi,

90 drugih ne boj se, n jih o v strah je prazen.Ja z pa sem božja roba, O n me sodi,

zato me vaša revščina ne tare 9) in zubelj teh požarov mi ne škodi.

G o sp a je žlahtna sredi rajske zarje, ki ji je žal o v ir na tvo ji poti;

96 K e i> ona sfre pečat: razsodbe stare,L u cijo kliče na pom oč v dobroti,

češ, g le j, služabnik tvo j te potrebuje,99 tebi ga dam , pom agaj mu siroti!

L u cija — njej srce je trdo tuje — pa pride tjakaj, kjer sva sto lovali

102 z R ahelo in tako mi beseduje:’O Beatrice, tem pelj božji h vali,

ne boš podprla duše te ljubeče,/o/ ki zate šla je venkaj iz drhali?

vseh grehot« in »kraljica kreposti«, se je človeški naravi posrečilo rešiti vsega zem elj­skega, kar je (po Ptolom eju) zajeto z »m anjšim ogradom «, to je nebom Lune. - 83. krajine prostrane-. Iz raja. - 94. Gospa : D e v ica M arija, posrednica med zem ljo in nebesi (po katoliški veri). - 100. Lucija: Sveta L u cija je bila priprošn jica tistih, ki so trpeli zaradi slabega vida. V kn jige zagledani D ante je verjetn o potreb oval njene pom oči; tu nastopa kot sim bol razsvetlju joče m ilosti. - 10 3 . Rahela: Beatrice ima v nebesih prestol kraj judovske R ahele, žene očaka Ja k o b a (prim . Raj X X X I I ) . - 105. k i \ate\ D ante je

Drugi spev 17

N e čuješ ga, kak joče in trepeče, ko s sm rtjo se na širni reki ruje,

mH nevarnejši, kot je m orje besneče!’N im a ga svet, ki bi p ogn al se huje,

v svo j prid ali da utekel bi pogu b i, m kot jaz, ko slišala sem , kaj se kuje,

sem stekla in pustila tron preljubi, zanašajoč se na besede tvoje ,

1 14 ki so ti v čast, kot njem u, ki jih lju b i.’K o je izrekla te opom be svo je ,

g le j, kane iz oči ji solza m ila, n / ki še podžgala je sočutje m oje,

prišel sem k tebi, kot je nam enila, in te izpeljal izpred gobca zveri,

120 ki v lepi holm ti pot je zagradila.N o kaj je! K a j še čakaš, kaj se cm eri

tvo j duh, čem u še to liko trepeta?12 ] K je sta pogum in drznost v tvo ji veri?

Saj v id iš, da teh žen tro jica sveta skrbi za te v nebeški tam dvorani

126 in g o v o r moj vse d obro ti obeta?«K o t roža nagne cvet ob nočni slani

in se zapre, a ko ji sonce sine,129 pokonci spet sm eji se na poljani,

tako utrujenost duha mi mine, m očneje spet udarja m oja žila

¡ ¡ 2 in vzkliknem kot odrešen bolečine:»O blažena, ki mi v pom oč je bila,

in hvaljen bodi ti, ki za povelje

/bežal »z gem ajn paše« (prim . C o n v iv io l .I . io ) , da bi sc lahko čim bolj posvetil Beatrice in jo vredno opeval (prim. N .Z .X L I I . i ) - 107. na Širni reki: P rispodoba d vo m ljivega življenja, tako kot »črni gozd«. - 1 1 3 . besede tvoje: Beatrice zaupa v znam enito V e rg ilo v ozgovorn ost, ki naj bi prepričala D anteja in ga rešila iz krem pljev zla. - 124. %en trojica:Mati božja, Lucija in Beatrice.

si vzel, kar te z dna duše je prosila! B esede tvo je takšno so veselje

mi vlile za to pot, ki je pred nama, da spet oklenil sem se p rve želje.

N aprej! D v e vo lji prej, zdaj ena sama: pastir, gosp od in učenik boš meni,« m u dem. In gre — jaz njem u za petam a

po stezi, strm i, ozki, zapuščeni.

TR ETJI SPEV

Tu S K O Z I D O T R P E Č E G A G R E Š M E S T A ,

T U S K O Z I P O T G R E V V E Č N E B O L E Č I N E ,

; T U S K O Z I K P O G U B L J E N I M P E L J E C E S T A .

P r a v i č n o u m e l j e s t v a r n i k i z v i š i n e ,

U S T V A R I L M E J E S IL N O , B R E Z N A P A K E ,

6 V L J U B E Z N I P R V I , IZ V E D N O S T I E D I N E .

P r e d m a n o u s t v a r j e n e s t v a r i l e t a k e

s o k a k o r j a z , k i t u s t o j i m z a v e č n o ,

9 K D O R V S T O P IŠ , P U ST I Z U N A J U P E V S A K E !

G le j, te besede črne v id im , prečno zapisane nad nekim i tam vrati:

,2 »T rd o zven ijo , m ojster,« dem boječno.A on, kot m ož, izveden po tej plati,

mi pravi: »Zdaj odženi vse strahove in dvom , tu ni več kaj om ahovati.

K o t sem ti rekel, greva m ed g ro b o ve , k jer v id el takšne boš ljudi trpeti,

a ki um a so zapravili darove.«Z roko za m ojo m oral je prijeti

z veselim licem , da p o gu m zasije 2 1 m i iz oči, in že sva v skrivnem sveti.

T u vse vzdih u je in jokaje vp ije ,

i 1 1 : Peklenska vrata.j. Tu sko^i: G o v o r i napis nad vrati. - 4-6: Perifraza, ki označuje sv. T ro jico : B ožja sila je O če, edina ved nost je Sin , p rva ljubezen pa sv. D uh. - 7. P red mano\ Pekel je ustvaril B og, potem ko je bil pognal iz nebes uporne angele z Lu ciferjem na čelu. A n geli so večni, a člo vek kot p rvo bitje, ki ni večn o , je bil ustvarjen šele kasneje.

22-29: O m ahljivci in neuvrščeni angeli v predpeklu . - Z e v preddverju udari pesn iku na uho kričanje in preklin jan je v vseh jezikih, s katerim pogubljen i dajejo duška svojim

20 Pekel

odm evajo v brezzvezdnem kraju v ik i,24 tako da solza mi obraz polije.

Strahotne go vo rice , vsi jeziki,vrišč bolečin in kletev neuničljiva,

27 dlani udarci in hripavi kriki,vse to se v hrušč okoli mene zliva,

ki v m rak brezčasni d v iga se in kroži, jo kot če vrtinec pesek s tal odkriva.

A jaz, ki že mi srh je šel po koži,povprašam : »M ojster, hrup od kod je tale,

} } kdo tu trpi?« — A on: »Ukaz najstrožjiveli, da bodo v vek tu žalovale

njih trum e, ki so svo je zem ske čase ¡ 6 brez graje izvozile in brez hvale.

O b njih še trum e an gelo v spozna se, ki niti uporne niso B o g u bile

¿9 ne zveste, m arveč stale so kar zase.D a bi lepote raju ne kazile,

izgnane so, pekel pa se jih brani,42 da pogubljen ih ne bi proslavile.

A jaz mu dem: »Le kaj tako jih rani,da takšen krik vzd igu je jo v višine?«

4) L e to liko vo d n ik mi de ob strani:»Brez upa so, da jim življen je m ine,

bolečinam . Sem so obsojeni om ahljivci, ki na svetu niso bili ne za ne proti. Z a strastnega in prizadetega strankarja D anteja je to greh, ki sodi v pekel. Poleg njih so tukaj tudi angeli, ki se pri uporu Luciferja B o gu niso opredelili za nikogar. V si ti obsojenci se otepajo strupenih os in kom arjev, pri tem pa venom er tekajo za nekim praporom . K e r se v življenju niso pridružili n ikom ur, jih tu doli tepe nasprotna usoda. Dante odmerja večino kazni po židovskem zakonu povračila: »poena talionis« ali po naše »zob za zob«. -

42. da pogubljenih ne bi proslavile: R aj, popoln a lepota, teh nepridnežev ne mara, pa tudi pravi pekel se jih otepa, ker bi sicer tisti, ki so se bili o d ločn o opredelili, pa čeprav za zlo, dejali, češ, zdaj sm o na istem , in bi se s tem ponašali. - 46. brez upa: K o t sicer vsi v peklu, a ti bi si smrti (konca večnih m uk) zaradi svo je nepom em bnosti še bolj želeli.V zavesti lastne n ičevosti zavidajo torej vsem drugim obsojencem njihove m uke. -

Tretji spev 21

ki bedno je tako, da zaslepljeni 4x zavid ajo vsem d rugim bolečine.

Spom ina o njih v deželi ni nobeni, luč božje jim pravičn osti ne sije, d o vo lj o n jih , pogle j in dalje kreni!«

Tedaj zagledam prapor, ki se v ije o ko li s tako naglico in silo, da zdi se, ko da n ikdar ne počije.

Z a n jim jih drlo takšno je število , da kom aj je verje l m oj um strm eči,

j j da jih je v g ro b že to lik o om ahnilo.K o sem spoznal jih nekaj v hudi gneči,

ok o m i senco njega je odkrilo , iio ki se um aknil je, slabič sloveči.

N em udom a se m i je razjasnilo,da v družbo rev nepridnih sva prispela,

g) peklú odvratn o in B o g ú nem ilo.T a čreda, ki n ikdar ni zaživela,

bila je go la , a na njej brenčale 66 so ose in k om arjev zla krdela.

O braz so s črno jim k rv jo brazdale, k i jo s solzám i vred na skalni čeri,

69 kraj n og , p ijavk e gnusne so sesale.K o m oj pogled zatem drugam se usm eri,

uzrem ljudi, kraj silne reke zbrane,

59. senco: V erjetn o papež Celestin V ., ki se je že p o nekaj m esecih odpovedal papeževa- nju. Z a n jim je bil izvoljen Bonifacij V I I I . , ki je v m arsičem pripo m o gel k odstopu svo jega prednika, b il pa je, p o D an tejevi preso ji, k r iv tudi n jego vega (pesnikovega) izgnanstva ter žalostnega položaja C erkve in Italije vob če . K e r je bil D ante m nenja, da sta B o n ifacijevo oblast o m o gočili slabost in n eo d go vorn o st Celestina V ., je le-tega vrgel m ed slabiče v predpekel. - Z g o d o v in a pa poroča, da se je Celestin um aknil iz skrom nosti. - 64. k i ni nikdar zaŽ}ve a : N i z dejanji dokazala ž ive v o lje .-

70 -136 : Prehod preko A heronta.

7 1 . silne reke: A heron t, p rva od peklenskih rek, k i jo opisu je v E n eid i že D an tejev vzorn ik V erg il. P ogub ljen e duše se zbirajo na njenem b regu in čakajo prevozn ika. -

22 Pekel

72 in pravim : »M ojster, kdo so, ne zam eri,in kakšne sile nadnje so poslane,

da vsem tako mudi se tja čez vodo,7; če prav v temi razločim jim nakane?«

A on: »T akoj spoznal boš njih usodo,kadar kraj A heronta črne staje

j S koraki tvo ji ustavili se bodo.«O či pobesil sem in sram ovaje,

m isleč, da g o v o r moj odveč postaja,S i do reke sem besed se vzdržal raje.

In g lej, že z ladjo tu sem čez prihaja star m ož, ki mu sivé že vse kocine,

H4 in vpije : »O go rje ti, grešna raja!N e boste zrli več neba sinjine,

na drugi breg vas peljem zdaj, v pokrajne #7 noči neskončne, mraza in vročine.

A ti tam, živa duša, ki m ed rajneprišla si, proč od njih!« zavpije name.

¡to V id eč , da so mi noge neom ajne,»D ru gje, čez drug pristan,« klicati jame,

»dospeš na breg prehodni, ne v tej jati,93 na k ro v naj lažja barčica te vzam e!«

A vodja: »H aron, nič se ne košati,tam, kjer se m ore vse, kar se jim hoče,

96 to pot velé in tu ni kaj vprašati!«Zd aj sklopil je čeljusti zevajoče

brodar, ki v tem m rakobnem barju p love,99 z očm i, ki jih kot ogn je im a sijoče.

Srh je polil nagé, trudné duhove, zobje zašklepetali so vsej četi,

83. star mož- H aron, peklenski brodn ik, ki s svo jo barko prevaža m nožice na ono stran, kjer se prične pravi pekel. - 88-93: K o H aron v id i pred seboj ž ivega Danteja, ga skuša odgnati in mu svetu je, naj gre na drug b reg , k jer ga čaka lažja barčica. M išljen o je ustje

102 ko cula je besede te surove,B o g a in starše si pričnejo kleti,

č lovešk i rod in kraj in uro dneva, s sem enom vred , ko so bili spočeti.

Jo k a je vsu je se ta silna revana breg prekleti, sojen za človeka,

108 ki noče bati božjega se gneva.T am vražji H aron, ki z očm i pripeka,

z rokó m ahaje v čoln jih naklada, m kdor se obira, z veslom ga useka.

In kot jeseni list za listom pada,dokler ne vid i veja tam pod sabo,

1 14 da ji ves plašč odvzela je livada,tako to A d a m o vo seme slabo

po vrsti je zapuščalo bregove //7 na sam poziv , kot ptič, ki gre na vabo.

T a k o gredo čez m račne te va lo ve in ni še ladja dobro šla od brega,

120 že tja pritisnile so trum e nove.»Sin m oj,« se m ojstra v ljudn i glas razlega,

»iz vseh dežel sem doli tak prihaja,¡2 ) ki se do zadnje ure z B o g o m krega.

Čez reko silijo tu vsi od kraja,ker jih tako pravičnost božja tira,

126 da groza v poželenje jim prehaja.T u dobra duša p o to v ne ubira,

zatorej če nad tabo H aron vpije ,129 boš razum el, o d kod ta v ik izvira.«

K o je končal, so m raka dom ačijetako se stresle, da me strah ne mine

Tretji spev 23

T ibere, od koder prevaža angel duše d o gore vic. (Prim . V ice I I ) - 136 . zgrudim se: Zarad i silnega potresa in bliska pade pesnik v nezavest; ko se zbudi, je že onkraj Aheronta, ne da bi vedel povedati, kdaj in kako.-

24 Pekel

13 2 še zdaj in še z obraza pot m i lije.V ih ar izbruhnil iz solzne te doline

je b lisk rdeč, da strah prevzam e i j j mi ude in m i vsa zavest prem ine,

in zgrudim se kot ta, ki sen ga objam e.

ČETRTI SPEV

Bučanje gro m k o mi je prepodilog lo b o ki sen in brž na noge skočim

3 kot č lo vek , ki je prebujen na silo;zravnan, oči spočite o k ro g zatočim

in ostro zrem , ker želja me spodbada,6 da zvedel bi, kje sem. In kaj razločim ?

N a robu stala sva, ki strm o padav turobno brezno, ki je proti nama

P va lilo grom neskončnih k rik o v jada.G lo b o k a , m račna in m eglena jama!

Zam an pa dim sem vrta l ji s pogled i,12 ko m eril sem glob in o pod nogam a.

»Zdaj v slepi svet stopila b o va, vedi!Ja z grem naprej, za m ano ti,« odloči

// poet, razkrivši svo j obraz mi bledi.A ta bledica mi je padla v oči

in dem : »K ak o naj grem , če strah loteva iS se tebe, kjer m oj d vom bo iskal pom oči?«

In on: »Teh spodnjih ljudstev silna revas sočutjem mi obraz je pobelila

2 i in to bojazen tebi se dozdeva.N aprej, poti še čaka naju sila.«

In že korak nam eri ter me vo d i

i-6 } : Prihod v p rv i k ro g pekla ali L im b. T u so duše p rav ičn iko v , ki niso vero va li v K ristusa, ker so se rodili pred njim ali pa ga niso poznali. N jim so pridruženi tudi otročiči, ki so um rli brez krsta. Vsej tej srenji ni naložena kakšna posebna kazen, pač pa jih /ali to, da n jihovo večno hrepenenje po zveličan ju ne bo nikoli uslišano.

26 Pekel

24 v k ro g p rv i, ki je jama v njem tonila.Le-tu , če č lo vek po g laso vih sodi,

niso jokali, pač pa vzd ih ovali,27 da trepetal je večni m rak ondodi.

V z ro k tega ni v trpinčenju, le v žali, ki trla ta krdela je ve lika ,

30 k jer so m ožje, žene, otroci mali.»N ič me ne vprašaš,« slišim učenika,

»o dušah teh, ki ti pogled jih m eri;33 le zved i, zdaj ko n oga se prim ika,

da so brez greha. Če im a katerizaslug, to ni d o v o lj, ker se krstili

3 6 še n iso , kar so vrata k tv o ji veri.In ker pred K ristu so m so se rodili,

niso B o g a častili, kot se m ora:W jaz tudi v n jih ovem sem bil števili.

T a p o m an jk ljivost — grešna ne natora! — nas pogu b ila je in zdaj nas žali,

42 ko želje nosim o brez u p o v zora.«T i reki so m i strašno bol zadali,

ko v id el sem jih: vrli in pošteni 4j ljudje, pa so tu v Lim bu obtičali!

» G o sp o d in m ojster, reci meni,«pričnem , da bi učvrstil tem elj vere,

48 ki dvom i je ne uženejo nobeni,»se kdaj že kdo zveličal je iz te bere,

iz tuje m ar zasluge ali svoje?«;/ A on, spoznavši skrite mi namere:

»N isem še d obro stopil m ed te roje,« de, »ko prišel je tak, ki vse pom eta

¡4 pred sabo, zm agovalec čez vse boje.

24. krog p rv i: K ro g o v pekla je devet, kot se bo v ide lo . - s 2. nisem še dobro stopil: V erg il je bil »malo« časa v peklu , saj je umrl leta 19. p .n .š. in mu je ob K ris tu so v i sm rti (cca i i n.š.) tam teklo prib ližno petdeseto leto. K ris tu s (tak, »ki vse pom eta«) je po starem

Četrti spev 27

In vzel je senco p rvega očeta,A b la , N oeta, M ojzesa prvaka,

/7 ki bil je sluga in voditelj sveta.V zel A brah am a, D avid a , Izaka,

z očetom in s sin ovi, ter R ahelo ,60 ki zanjo m ila m u bila je tlaka, -

- in druge ter jih dal v nebo veselo.Pred n jim i, ved i, pa tja g o r m ed svete

6) ni živi duši priti še uspelo.«M ed ukom niso m irovale pete,

ves čas sva skozi čvrsti gozd hodila,66 gozd duš, seve, ki tam kaj se jih gnete.

L e kratko pot od tod sva prevalila ,k jer vstal sem v snu, kar v id im iz daljave

60 luč, ki p o lk ro g noči je razsvetlila.Precej b ilo je še do te svečave,

pa vendar v id m i že je dal spoznanje,72 da tam bom našel im enitne g lave.

»T i, ki um etnosti častiš in znanje, kaj je odlika tistih m ož od kresa,

7/ da stan so d ru g o v je prem alo zanje?«A on: »M ožje ve lik ega slovesa,

ki gre o njih m ed rod om zem lje tvo je , y g so tod, ker m ilostna so jim nebesa.«

Tedaj se d v ign e glas čez m rtve roje:»Božanskem u poetu čast in slava,

h duh, ki odšel je, vrača se m ed svoje.«

izročilu prišel po svo ji sm rti v peke), seveda le za to liko, da je odon dod izpeljal duše pravičn ih H eb re jcev , b iblijskih jun ako v: A dam a (»prvega očeta«), A b ela , N oeta, M ojze­sa, A braham a, Izaka, Ja k o b a in n jeg o vo ženo R ah elo , za katero je revež služil dvakrat po sedem let (v e m 5 3--60).

64-105: K r o g svetlobe in pesniški Parnas.

7 1 . spoznanje: D ante si kar m isli, da bo na edinem osvetljenem kraju v L im b u našel im enitnejše duše, kot je ostala »bera«. - 73. Častiš: S svojim delom , ki spričuje velikega um etnika in učenjaka. - 80: Bosanskemu poetu: » V erg il se vrača m ed svoje (od koder ga

28 Pekel

K o je utihnil glas tega pozdrava, pristopi gruča štirih senc, ki lice

84 jim m uke ne veselja ne priznava.T u m ojster nit naveže go vo rice :

»G lej tistega, ki m eč prenaša v roki 8y in kot gosp od na čelu gre trojice!

H om er je tisti, pevec naš v iso k i;H orac satirik drugi je, a zraven

90 O vid ij in L u kan sta, bok ob boki.K e r vsakd o izm ed njih je m eni raven

v besedi, ki je prej bila zapeta,93 je p rav , če h valijo m e, da sem slaven.«

T u lepo šolo v id el sem poeta,in m ojstra, ki v iso k i sp ev nam piše

96 in nad ostalim i kot orel leta.K o pom enili so se m alo tiše,

v spoštljiv p ozdrav p ok lon ijo se m eni,99 a v licih m ojstra se nasm eh zariše.

Se bolj pa m e počastil je izrečenim ig lja j, naj k n jih ovi pristopim čredi,

10 2 in šesti bil sem v druščini učeni.H odeč tja k luči im eli sm o v besedi

stvari, k i jih najlepše m olk izpriča,1 0 ; tak lep je bil pom enek v tisti sredi.

Prišli sm o k vznožju žlahtnega gradiča, z z idovjem je opasan sedem krati,

je bila o dpoklicala Beatrice), počastim o ga!« vzklik n e nekdo v im enu ostalih. T o počastitev (»onorate 1’ altissim o poeta!«) so kasnejše dobe naklanjale D an teju sam em u. - 9 1-9 3 : T e Štiri im enitne m ože - razlaga V erg il - in m ene veže to, da sm o vs i pesniki, beseda torej, ki je bila izrečena o b p o zd ravu (»altissim o poeta«). Če torej h valijo mene, s tem slave hkrati tudi sebe in to je p rav. - 94. poeta: H om er. - 98. meni: D ante ni lažno skrom en; d ob ro ve , kam sodi s svo jim talentom in delom .

10 6 - 15 1 : G ra d v L im bu . V eled u h o vi na trati.

106: jahtnega gradiča: Sim bol člo veške ved nosti ali m orda svetišče slave? - 107 . sedem-

Četrti spev z9

10X a bram ba mu je vod a potočiča.T u p reko šli sm o s suhim i podplati;

sedm ero vrat prešel sem z m odrijani m in že sm o na zeleni, sveži trati,

k jer so ljudje, vsi resni in svečani, ve lika m oč iz kretenj jim odseva,

1/4 redek je g o v o r , glas m ehak. — O b stranijo p evci m ahnejo in z njim i greva

na svetlo , razprostranjeno v iša vo ,//7 k jer se ves trop očesu razodeva.

O d tam, kot čez sm aragd zeleno travo , ve like duše kaže mi podolje ;

120 da sem jih v id el, si že pojem slavo.E le k tro v id im , borce z njo najbolje,

E n eja , H ektorja spoznam v tej četi n } in Cezarja, ki m ršči oči sokolje.

K a m ilo najde mi p ogled razvneti,Pantazilejo, v o jv o d o Latina

126 z L a v in jo hčerko v id im tam sedeti.L u k recijo , B ruta, ki je izgnal T ark v in a ,

K o rn e lijo , M arcijo , Ju lijan o 129 uzrem in tam na sam em Saladina.

K o dv ign em še o b rv , glej pred m ano učitelja in m ojstra vsega znanja

i } 2 in družbo filo z o fo v z n jim nabrano!

krati: Z zidom sedm erih kreposti. - 1 10 . sedmero vrat: Sedem svobodn ih um etnosti (»artes liberales«). - 1 2 1 . E lek tra : M ati D ardana, ustanovitelja T roje . - 124. Kam ila: Prim . Pek. I. 10 7 .- 12 5 . Panta^jleja: Pentesilea, am azonska kraljica, ki jo je ubil A hil. - l^atinus: K ra lj v L ac iju za časa E n ejevega prihoda. N je g o v o hčer L av in ijo je Enej vzel za ženo. - 12 7 . Eukrecija : R im ljan ka, ki se je ubila, ko jo je bil sin T ark v in ija O šabnega, zadnjega rim skega kralja, onečastil. - L . J. Brutus je pregnal om enjenega T ark v in ija in položil tem elje republik i. 128. Kornelija: Slavna mati b ratov G ra k h o v . - M arcija: Žen a Katona Utičana. - Ju lijana: H či Ju lija Cezarja. - 129 . Saladin: E g ip to v sk i sultan ( 1 1 3 7 - 1 ! 93)» ki ga je zaradi vladarsk ih in vojaških vrlin čislala tudi zapadna E v ro p a . - 1 3 1 . mojstra vsega %nanj a : G ršk i f ilo z o f A risto te l, največja g lava antike, pa tudi poglavitn i

3° Pekel

Vse ga spoštljivo zre, vse se mu klanja: najbližja Sokrat, Platon mu stojita,

i p za njima pa mi druge kaže planja:Dem okrit, ki slučaj mu vzmet je skrita,

kraj Anaksagore, Zena, Taleta, i ) 8 Em pedokla, Diogena, Heraklita,

D ioskurid, zdravniška avtoriteta,Linos in Tulij, a s strani njegove

1 4 1 Seneka, zraven Orfeja poeta.Tam Ptolom ej, Evklid ! A glej še nove:

Hipokrat, Galien in Avicenna,144 Averroes, ki s komentarjem slove!

K je bi naštel vam tukaj vsa imena! Obilna snov tako naprej me vleče,

14 7 da često rek pred dejstvi mi odjenja.Tu se šesterica na dvoje seče:

na drugo pot me učenik porine, i j o proč od miru v ozračje, ki trepeče,

in že sva tam, kjer slednja luč pomine.

n avd ih ovalec vse srednjeveške m isli. - 136 -14 4 : Demokrit, ki je učil, da svetu vlada siučaj, Anaksagora, Zen, Tales, Hmpedokles, Diogen, H eraklit: G ršk i filozofa. - Dioskurid: G ršk i zdravn ik iz 1 . stol., ki je napisal znam enito delo o zdravilnih rožah. - L.inos: M istični gršk i pesnik. - T u lij: C icero. - Seneka: R im ski pisatelj. - O rfej: B ajeslo vn i grški pevec, čigar glas je im el čarobno m oč. - Ptolomej: S lo viti eg ip to vsk i g e o g ra f in astro- nom iz 2. stol. n .š. N a n jego v kozm ografsk i sistem , ki je bil v veljavi skozi ves srednji vek do K o p ern ik a (zem lja je središče!), se opira tudi zgradba D antejeve K o m edije . - E v k lid : G ršk i m atem atik. - H ipokrat, Galien, Avicenna: T rije znameniti zdravniki in pisci m edicinskih kn jig. - Averroes: A rab sk i filo zo f iz K o rd o v e na Španskem , živel v 12 . stol., pisec enega najbolj tehtnih kom entarjev k A ristotelu . - 14S. Tu se šesterica na dvoje seče: V erg il in D ante zapustita pesniško druščino in kreneta v naslednji, d rugi krog.

P E T I S P E V

T a k o sva iz k ro ga p rve g a stopilav naslednji k ro g , ki m anjši kraj oklepa,

; a več gorja , kot kaže k rik o v sila.T am že renči M inos, zverina srepa:

ob vh od u vpraša, kakšen greh te žene,6 razsodi in o d p ravi z m ahom repa.

T ak o je: kadar duše, v zlo rojene, stoje pred njim , se vsaka razodene,

g in on, ki ve za grehe vse storjene,presodi, v kakšen kraj pekla naj krene.

K o lik o k ra t svoj rep o k ro g ovije ,/2 v taisti k ro g bo jam e šla peklene...

Pred n jim se stalno d o lga kača v ije , na sodbo gre po vrsti cela srenja,

// p o ve , posluša in pekel jo skrije.»O ti, ki ondi stopaš v kraj trpljenja,«

mi de M inos, ko stopim m u naproti,¡S in od op ravka važnega odjenja,

»le g le j, kako in s kom greš p o tej poti, n ikar slepiti s širnim i se vrati!«

2 1 »N e kriči!« se zverine vod ja loti,

i 24: M inos, peklenski sodnik.1 . manjši: K ro g i pekla so koncentrični in se ved n o bolj ožijo ; vse brezno je podobn o »ulrobe obrnjenem u stožcu. - 3. M inos: B a jeslo vn o bitje, sin Z e v sa in E v ro p e , nekoč pravični zakonodajalec na K re ti. D ante je iz n jega naredil pošast, toda sodnika. - 7. v f/o rojene: Sebi v nesrečo. - 15 . pove, posluša: G rešn ik p o ve svoj greh in posluša sodbo. - /n. m daj slepiti: N aj te ne zavedejo Široko odprta vrata! Prim . M at. V II . 13 : »Š iroka je pot, ki vod i v pogubljen je.«

32 Pekel

»nikar usodne mu poti ne krati,tam , kjer se m ore vse, kar se jim hoče,

24 je sklenjena in tu ni kaj vprašati.«Ž e se prične vpitje vn eb o vp ijoče ,

ko h od iva, čez skale te stopaje,2 j in silni jok mi čuti je m ogoče.

Prišel sem v tem o potopljene kraje, k jer se rjoven je sliši, kot če bije

¡o z va lo v i m orje, ko v ih ar ga maje.Peklenski piš, ki n ikdar ne počije,

v vrtincu besnem duše s sabo rine, a okru tno stresa jih in v vozle vije .

In ko na rob prepada z n jim i šine,začujem stokanje in zob škripanje

¡ 6 in čez B o g a od m evajo kletvine.U v id e l sem , da v strašno to vihranje

obsojeni so grešn iki m eseni,)9 ki v jarem sle zapregli so spoznanje.

K a k o r če škorce nesejo jeseniperoti v dalj, med mrzle tja vetrove,

42 tako tu g o r in dol ter ven in k stenizaganja besni piš te zle duhove,

ki jih n ikoli nade ne utešijo 4 ! na pokoj in na m uke manj surove.

K o t če žerjavi prek v iša v letijo in jih kriči vsa d o lga karavana,

48 tako prihajajo sem in ječijote sence, ki jih poja m oč orkana,

in dem: » K d o , m ojster, so ljudje v tej jati,

25.-72: P ohotn iki, n jihove m uke in im ena najbolj slovečih . K o t jim je na svetu telesa b urilo m eseno poželenje, tako jih tu doli v peklu prem etava silovit vihar, ki se nikoli ne unese.34. rob prepada: Prepad, ki loči ta k ro g od naslednjega. -

Peti spev

u ki v črnem metežu je kaznovana?«»Prva od teh, ki jih želiš spoznati,«

mi m ojster ni odrekel pojasnila,¡4 »jezikom m nogim vladala je hkrati.

Pohotnost jo tako je zagrabila,da greh si uzakonila je v postavi

;/ in si tako zanj našla opravičila .Sem iram is je: zgod ovin a pravi,

da kot soproga sinu je sledila, n<> zdaj nje zem lje so v sultana državi.

N aslednja se na sm rt je zaljubilain rajnkem u Siheju snedla ob ljubo ;

6 1 g le j, to K leo p atra je grešna bila,poglej H eleno, ki za n jo v izgub o

šlo to liko je hudih let, A hila 66 p ogle j, ki je iz ljubezni šel v p o gu b o .

T u Pariš, T ristan tam !« senc brez števila mi im enoval je, s prstom vse kazaje,

6v ki jih ljubezni sla je pogubila.K o slišal sem od n jega na vse kraje

im ena žen in v ite zo v slovita,/j slabost mi pride, tlak se m i zamaje.

^K. Semiramis: B abilonska kraljica Sem iram is (14 . stol. p. n. š.), naslednica svojega sina, k.iiercm u je bila tudi žena. B aje je to krvo skru n sk o razm erje uzakonila. - 6 1. naslednja: k at lazanska kraljica D idon a, ki »je snedla ob lju bo« rajnkem u sop rogu Siheju s tem , da ■>< je zaljubila v T ro jan ca E neja. P o E n ejevem odhodu iz K artag in e si je v ob upu sama v/cla življenje. - 63. Kleopatra: E g ipčan ska kraljica (69-30 p. n. š.), C ezarjeva in A ntoni- jrva l|ubica. D a ne bi padla v roke m aščevalnem u O ktav iju , je vzela strup. - 64. Heleno: l epa llc len a, žena grškega kralja M enelaja; zaradi nje so G rk i deset let n askakovaliI to|n, kot nam piše H om er v Ilijad i. - 65. A h il : N ajvečji gršk i junak pred T ro jo , ki je

lul iiImi na dan svo je svatbe s tro jansko kraljično P olikseno. - 67. P ariš: Pria-......v sin, ki je ugrabil iepo H eleno, m edtem ko je gostil na d vo ru njenega m oža vSjnuti, 7 'ristan: E d en od bajeslovnih v itezo v o krogle mize, junak, ki ga je u^niinbila nesrečna ljubezen do plavolase Izolde. N jeg o v e dogod ivščin e v rom anu »TiiKian in Izolda« so vtisn ile neizbrisen pečat vsej evropski ljubezenski literaturi do ■ l-inaSnjega dne.

34 Pekel

»Poet,« začnem, »naj slišim , kaj trpita onadva tam kaj, ki tesno objeta

7/ kakor igrača vetru se mi zdita.«» K o se približata,« mi on obeta,

»zaprosi pri ljubezni, ki ju hrani,7<f in videl boš, da k tebi brž dospeta.«

K o veter ju prignal je k moji strani, povzdignem glas: »O duši ve trpeči,

S i postojta m alo, če vam a kdo ne brani!«K o t go lo b ici, kadar hrepeneči

po gnezdu rodnem , z ravnim i se krili 84 spustita v želji, čim prej ga doseči,

tako sta iz trum e D id in e spustili se duši skozi hudi zrak te ječe,

#7 tako so m oji k lici ju ganili.»O ti, ki še im aš srce čuteče,

in preko črnega tu hodiš polja,90 m idva, ki tla ob arvala sva rdeče,

da nam a je naklonjen kralj vesolja , za m ir bi tvo je duše ga prosila,

9 j ker z nam a zlo čutiti te je vo lja.K a r slišala bi rada, go vo rila ,

to bosta čula, b o va poslušala,96 dok ler m olči, kot zdaj, viharja sila.

M oj rodni kraj je tam kaj, k jer obala m orja odpira se v o d o v ju Pada,

99 da bi s pritok i vred m u poko j dala.

7 3 -14 2 : Francesca da R im in i in Paolo M alatesta.74. onadva: Francesca iz družine Polenta, dom a v R aven n i, in P aolo M alatesta iz R im inija . Francescin m ož je nekega dne (1. 128 5) zalotil svo jega brata in ženo v prešuštvu in oba ubil. Iz tega g rad iva , ki ga je m oral D an te slišati v svo ji m ladosti, je pesn ikova dom išljija ustvarila nesm rtno zgodb o o dveh preganjanih ljubim cih, Frances- co pa napravila za m učenico ljubezni (prim . v . 136 ). - 8 1. kdo: Če vam a B o g d o vo li. - 85. Didine: Prim . v . 6!. - 97. M oj rodni k ra j: R aven na, ki leži ob iz livu Pada v Jad ran sk o

Peti spev 35

Ljubezen, ki na žlahtnem klije rada,je vzplala v njem za stas moj plem eniti,

to.' odvzet tako, da mi srce prebada.Ljubezen, ki de ljubljenim ljubiti,

me je za m ik n je g o v tolikanj vžgala , m i da še, kot zreš, ne m orem je ugasiti.

L jubezen nam a vk u p je g ro b postlala, m orilec, ti pa sm rt v K a jin i stori!«

m x In s to besedo duša je končala.K o sem ta reveža poslušal gori,

do tal pogled sem spustil om račeni, m dok ler poet: »K aj m isliš zdaj? G o vo ri!«

mi ni dejal, a jaz m u dem : » Jo j m eni, kaj sladkih m isli, kakšna strast goreča,

1 14 ju je pahnila v ta korak zgubljeni!«Spet sem p ogled okren il na trpeča,

rekoč: »Francesca, z žalostjo navdala m/ in solze toči tvo ja mi nesreča.

P o vej, ko v m ilih vzdih ih sta ječala, kako in kdaj ljubezen je storila,

u n da plam en tihih želj sta si priznala?«»N i večje m uke,« je o d g o vo rila ,

»kot srečnih dni spom injati se v bedi, u i to ti vod n ika skušnja je naučila.

A če tako te m ika po tej sledi, kdaj najina ljubezen je pognala,

11 h »11c*. 10 1 . v njem: V Paolu. - 103 . spomin me zpa^a: Še zdaj jo boli način, kako jemuiiihi um reti; kot vem o, je bila um orjena skupaj s Paolom . - 107 . morilca: N jen ega mn/.ii (lian c io da M alatesta, ki se bo za svo j zločin po ko ril na dnu pekla, v K a jin i - ali K kip m »vini, kjer trpe ubijalci so ro d n ik o v (prim . Pek. X X X I I ) . - Ljubezen ( 10 3 , 106,

lino sam o besedo najde Francesca, ko po jasn juje sv o jo žalostno usodo: ljubezen je m|i m flreh! - Z d i se nam , kot bi na tem m estu znova vzplam tela že nekolikanj pozablje­na 1 Mibadurska iskra našega pesnika, taka kot se nam očituje v n jegovem m ladostnem• triu N o vo življenje , posvečenem izklju čn o ženski - Beatrice. - 1 16 . Francesca: E d in o ini-tin v vsej K o m ed iji, ko se D ante z im enom obrača na neko ženo. 12 3 . vodnika:

36 Pekel

12 6 naj bo, a solza tekla bo k besedi.Z a razvedrilo neki dan sva brala, ’

kak Lancelota je ljubezen vila,1251 nič hudega sluteč sama sva ostala.

O b branju večkrat sva o k o sklenila, bleda v obraz, a tam ob sliki eni

i ) 2 g le j> ponevedom a sva se izgubila.Prebrala sva, kako nasmeh želeni

ljubim ec tisti je poljubil vroče,/ } ) ko on, ki bo na vekom aj ob m eni,

je k m ojim ustnam svo je dal tresoče,G a ljo t je bil p isar in to berilo ,

1 ) 8 več brati potlej ni b ilo m ogoče.«K o senca to izustila je m ilo,

tako je jokal drugi, da zgubljeno 1 4 1 v sočutju mi telo ni več služilo,

in padel sem kot truplo pokošeno.

V e rg il popisu je v E n eid i D idon in o bolest po E n ejevem odhodu. - 128 . Lancelota: T o jebila kn jiga »P rigo de Lancelota z jezera«, p revod znanega fran coskega v iteškega rom ana iz 12 . stol. V njem je opis ljubezni med L ancelotom in kraljico G in ev ro , ženo kralja A rtu rja , kot tudi k očljivega prizora, ki je zavedel D antejeva ljubim ca. - 13 7 . galjot: K o t je bil G aleo t (gallehaut), oseba iz om enjenega rom ana, posrednik med kraljico in vitezom , tako je b ilo to berilo posrednik ozirom a zvodn ik (galjot) v dotlej pritajevani ljubezni med Fran cesco in P aolom . - 138 . več brati: D ante rahločutno prepusti bralčevi dom išliji, naj sam a nadaljuje prizor, k i ga je spočel p rv i poljub. - 142 . padel sem: N ezavesten od prevelike g injenosti.

Š E S T I S P E V

K o vrne se zavest, ki preminila mi je od svakov tuge neizrečene,

] ko žalost me vsega je ohromila,joj novih muk in mučenih krog mene,

kamor obrnem se, kamor zatoči 6 se mi oko ali korak zažene!

Zdaj tretji krog obdaja me, ki moči ga neprekinjen, mrzel dež prekleti,

(i z enako mero vselej padajoči.Debela toča, brozga, sneg sprijeti,

vse to se skozi zrak temačni zliva,12 da prst smrdi, ko mora jih požreti.

Tam Cerber, zver okrutna in grozljiva, v tri gobce laja kakor pes, ko meri

// na ljudstvo, ki v tem blatu se preriva.Oči krvave, v bradi mast se siri,

na rokah kremplje, trebuh pa kot klada, tX duhove praska, grize in četveri.

K o t psi pod dežjem tulijo od jada, da z enim bokom drugega zaščiti,

i u T retji k rog. P o goltneži. K e r so v ž ivljen ju pretirano stregli svojim čutom , jih tu »|Mi<luj čaka zator: nam esto izbranih jedil go lta jo blato, nekdaj tako razvajeno kožo tu• Inli »boža« ledena toča, pom ešana s snegom , pa tudi pasji krem pelj čuvaja Cerbera.V i »h nc jim pase nad sm rd ljivim blatom , ušesa pa jim polni C erb ero vo rjoven je , tako da 1*1 mtjrsijSi pri priči oglušeli.t Ko vrne se %avest: T ak o kot prej v drugem kro gu , prispe D ante zdaj v tretjega, ne da bi jMtvrilal, na kakšen način. - i j . Cerber: T rig la va pasja zver, vzeta iz antične m itologije (piiiu. V erg., O vid). - 18 . duhove: D uše pogubljenih. - 20. ^ /////: Pred ploho in pred f» l»uni.

3» Pekel

2 1 se bedna druščina vsevp rek preklada.K o naju spazi Cerber, črv sloviti,

zazeva z žreli, zareži s čekani,24 ni uda v njem , ki ne bi htel skočiti.

D lan i razpre tedaj vodnik ob strani, zagrabi prst in po lno mu prgišče

¿7 zažene v goltanec, n ikdar naphani.K o t laja pes in sili ven iz hiše,

a kadar kost popade, se utolaži,P saj nje si poželi in go lt jo išče,

tako zaprl je črne gobce vražji ta C erberus, ki r jove , da najraje

} ) bi oglušeli vsi, ki on jih straži.H odila sva čez sence bedne raje,

ki dež jo zbija, d v iga jo č stopala ¡ 6 č e z ves ta nič, ki videz ljudstva daje.

V sa m nožica je tam na tleh ležala, le eden sede, brž ko vid i mene

p in m ojstra, ko sva m im o jo kresala.»Oj ti, ki skozi naš pekel te žene,

če m oreš, me spoznaj! Preden razdrli 42 so me, si ti bil stavljen!« krik zažene.

»N ečeda tvoja ,« duši dem prem rli,»te m orda iz g lave mi je izgnala,

4 ! ne vem , če sm o se zgoraj kdaj uzrli.K d o si, kako v ta strašni kraj si pala

in v takšne m uke, saj če kje so večje,48 tako nem arnih ni n ik jer dom ala?«

» T vo j kraj, nabit z zavistjo , da že vreče razganja,« nič z o d g o vo ro m ne čaka,

26. p rst: Prim erna hrana za tako beŠtijo!

35-93: F loren tin ec Ciacco in n jegove napovedi.

35. D ež jo %pija: P o gub ljen i požeruhi on em o glo ležijo na tleh, stlačeni kot brozga. - 4 1.stavljen: Si se ti rod il.- 50: vreče ra%ganja\ »T o lik o zavisti je v Firencah , da že uhaja ven;

Sesti spev 39

;/ »mi dal je dneve jasne in bleščeče.V i som eščani ste m e zvali Ciacca;

p ogubni greh, da goltal sem brez srama,¡4 kot v id iš, me v tej plohi zdaj namaka.

A duša žalostna jaz nisem sama,vse te za sličen greh trp ijo slično.«

/7 L e to liko besed privošči nama.A jaz: »Potrla, C iacco, me resnično

in k solzam sili tvo ja me nadloga.60 Zd aj reci, veš li, kaj bo s to kriv ičn o

sosesko v sprtem m estu, ali koga poznaš, ki je pravičen , in pojasni,

6 j zakaj jih tare tolikšna nesloga?«»Po razprtiji dolgi,« de, »in glasni

bo tekla kri, nato pa ti iz hoste 66 nasprotno stran spode v izgon začasni.

A padli bodo, brž ko starši bosteza leta tri, ko ona jih bo zbila z m očjo m oža, ki je gradnik čez m oste.

G la v o pokoncu do lgo bo nosila, so vra g pa ji pod trdo peto viče;

72 a vse zaman, jok in kesanja sila!D v a sta pravična, glas, ki v pusti kliče;

drugim je srca troje isker vžgalo :

m pa se v id i po njih delih.« (Iz starega kom entarja). - 52. Ciacco: S tem im enom , ki je Ltltlto tudi pridevek (»pujs«), tudi najstarejši razlagalci ne vedo kaj početi. - 64-75: N a vprašanje Danteja, ki bi rad zvedel, kam vod i usoda »sprto m esto« - Firence, odgo varja < uicco z opisom firenških prekucij po letu 130 0 : »Po do lg i razprtiji« med belimi in (’ ininti (glej dodatek D ante in n jegov čas!) bo prišlo do prelivan ja krvi (1. maj 1300), ki Im nnclo za posledico nadvlado »hostarske stranke« pod vo d stvo m Cerchija, to je belih ^ vc llov . Po treh letih, točneje 1. 130 2 , pa bodo beli - in z njimi vred D ante - leteli i/. mrMu, ker bo Bonifacij V II I . , »pontifex - gradnik čez m oste«, poslal nad Firence I im un sko vo jsko pod K arlom V aloisom . Beli se ne bodo več vrnili v do m o vin o , pa hit h (istim bo go rje , ki se bodo n ovim gospodarjem skušali odkupiti »z jokom in lu-Minjcn)«. V teh n ovih razmerah lahko pravičn ike našteješ na prste -pravi C iacco- (»dv;»« pom eni m alo - krik vp ijočega v puščavi!), ostalo florentinsko srenjo pa davijo

40 Peke!

7/ zavist, napuh in lakot na beliče.«Jo k av i glas je tu pomolčal malo,

a jaz: »Daj, še poduči me in grla 78 darov nikar mi ne odtegni kmalo!

Teghiaio, Farinata, kneza vrla,Jacopo, A rrig i, M osca in ostali

S i iz trume, ki je dobro stvar podprla;povej, kje so, kako bi se spoznali,

saj vedoželjnosti me žge ostroga,84 če gladi jih nebo, če peklo pali?«

»Ti so pri še bolj črnih,« se jim roga,»različen greh jih vleče v dno te jame,

87 če doli greš, boš še uzrl koga.A ko te mili svet spet vase vzame,

pa daj, še drugim me v spomin prikliči;90 več ne povem ti, več ne sili vame.«

Oči, prej bistre, osrepe pri priči, pogleda me, že mu omahne glava

93 in trup že spi med slepimi mrliči.»Ta spal bo«, de vodnik, »tja do pozdrava,

ko angelska trobenta jih pozove 96 in se prikaže njim nasprotna slava.

In šli bodo na žalostne grobove,vsak bo telo pobral in lik svoj stari

99 in čul bo sodbo, ki bobni v vekove.«Počasi šla po gnusni sva močvari

zavist, napuh in skopu štvo . - D o g o d k i, ki jih D ante polaga Ciaccu v usta kot prerokbo, so se ob času, ko je pesnik pisal K o m ed ijo , že zdavnaj zgod ili, zato je n jihov opis tako točen - in tako grenak! - 79-80: Teghiaio, Farinata , Jacopo , A rrig h i, Mosca: N ekdaj sloveči F lorentinci, ki nam jih bo D ante predstavil niže doli v peklu. C iviln e zasluge jim pesnik vseeno priznava (»dobro stvar...«). - 89. še drugim... v spomin'. P ogubljen i najbolj trp ijo , ker se jih nihče več ne spom inja.

- 9 3 . Ta spal bo: C iacco in nasploh vsi m rtvi bodo spali sm rtno spanje do sodnega dne, ko jih bo iz g ro b o v poklicala angelska trom ba in se jim bo prikazal K ris tu s - sodnik , ki je po gubljen im »sovražna slava«. - 99. sodbo: Prim . M at. X X V . 4 1 . : »Proč izpred mene,

Šesti spev 4 i

dežja in senc, m eneč se, kaj v bodoče 102 nas čaka, s čim prih odn ost nas obdari.

In jaz: »B o m ar trpljenje to m ogočekaj zraslo po razglasu pravd oreka,

10 ; bo m anjše, m ojster, bo enako žgoče?«In on: »K aj znanosti uče človeka?

B olj je popolna stvar, bolj čuti srečo,i o i pa tudi bolj trpljenje jo useka.

Č eravn o rod, ki je preklet v to ječo, popo ln osti pač prave ne dočaka,

m pa onstran pričakuje m ero večjo .«V se naokoli šla sva urnega koraka,

v pom enku, ki pred n jim pero om aga,1 14 in tam , kjer steza se navzdol pretaka,

našla sva Pluta, silnega sovraga.

prekleti, v večni ogen j, ki je p ripravljen hudiču in n jego v im angelom !« - 106: %nanost*: A ristotelo-tom istična doktrina, na katero se D ante vsep o vsod opira v teo loških v p ra ša ­njih. m . mero večjo: T e lo in duša bosta po sodnem dn evu spet združena, č lo v ek bo popolnejši in bo zato še bolj občutil peklenske m uke. Seveda pa ta p opoln ost ne bo «ista »prava«, ki je Splet čiste duše in poveličan ega telesa.

S E D M I S P E V

»Papè Satan, papè Satan aleppe,« se je zadrl P lu to v glas hripavi,

} a m odrec m oj, ved oč za vse naklepe,p ogu m m i v liva : »N ič ne p o to g lav i,

nim a ta v ra g m oči, da naju zrine 6 s stezè, ki pelje v skalno dno!« mi pravi.

N abuhla usta brž z očm i ošinein zakriči: »U m olkni, v o lk prekleti,

9 od svo je sam pregrizn i se stekline!Brez vzro ka tu ne h od iva : v rh sveti

tako je sklenil tam , kjer Sentm ihela 12 je m eč greben odbil predrzni četi.«

K o t jadro , ki ga sapa je napela,om ahne, če se jam bor strè znenada,

u tako se grda zver je k tlom seséla.Zd aj v k ro g četrtega greva usada,

vse g lo b lje v tužno réber, kjer b rloge rS vesoljna zem lja z grešn iki zaklada.

1-96: P luto in grešn ik i 4. kroga. Le-tu trp ijo razsipneži in skopuhi, razdeljeni v dve krdeli, ki d rug proti drugem u valita s prsm i ogrom ne skale. V sak i od teh dveh trum je določena po lo v ica kroga, na sredi kroga pa se srečata in tedaj se začne psovanje. R azsipneži sprašujejo skopuhe: »Zakaj stiskaš?«, oni pa jim vračajo : »Z akaj razsipaš?« K o si tako olajšajo vest, se napotijo vsak na svo j konec in znova prično isto tlako.

1. Papè Satan: Skrivn o stn e besede, ki naj bi izražale jezo ali začudenje; n jihov pom en je Še danes uganka vsem razlagalcem . - 2. Plutov glas: Pluto, grški b og b ogastva , je v D antejevi verziji ču var sko puh ov in razsipnežev, denarn ikov torej, ki v svojem živ lje­nju niso poznali prave mere. - 10 .- 12 : D an tejeva pot v on ostran stvo je bila ukazana z neba, tam , kjer je nadangel M ihael na čelu B o gu zvestih angelov v rg el upornega I.ucifcrja in n jegove pristaše v pekel. - 15 . k tlom seséla: Zarad i V erg ilo v e grožnje. -

Sedmi spev 43

J o j , B o g pravičn i! K d o vse te nadloge grm adi in od kod teh m uk veriga?

2 1 Zakaj tako nas tepe greh, uboge!K o t doli pri K a rib d i va l se d v iga ,

trešči ob drugega in se razbije,24 tako tu doli roj za rojem šviga.

V eč kot d ru go d se tukaj rajnih krije, ki z dveh strani va lijo silne peze:

2 j vsak s prsm i rine jo in čeznjo vpije.K o skupaj butnejo, se spet zaleze

vsak na svo j kraj in se pri tem obrača;; o »K aj stiskaš! — K a j trackaš!« vrešče od jeze.

T a k o čez m račni k ro g se vsakd o vračaod trum sovražnih spet k nasprotni strani,

a a v rišč strupenih p so v k se še pojača.In ko so tam , pa hajdi, v si neugnani

nazaj čez p o lk ro g v tepež spet od kraja.)6 S srcem , podobnim krvaveči rani,

sem vprašal: »U čenik, od kod ta raja?So to ljudje cerkven i, ki na g lav i

M tonzura jim blešči, tam levo skraja?«»T ako na um u so bili škilavi,«

de, »ko im eli p rv o so življenje,42 da niso trošili po m eri pravi.

T o ti od k riva n jih ovo tuljenjena vsak i strani k ro ga , ki ga para

4 ! na d vo je njih nasprotno poželenje.T am , k jer so g lave ob lase, je fara

cerkvenih — papeži in kardinali,

22. - p r i K aribdi: O žina m ed Scilo in K arib d o pri M essini, na jugu Italije, je bila že v antičnih časih (prim . H o m erjevo O disejo) z loglasna 2aradi nevarnih v a lo v , ki nastajajo ob sotočju T iren sk ega in Jo n sk eg a m orja. - 40. na umu so bili Škilavi: K r iv o so gledali na zem eljske dobrine, 7,ato ni čudno, če jim je prava m era ušla: eni so trošili preveč, drugi

44 Pekel

48 skopi, da jim nikjer ne najdeš para.«Ja z : »U čenik, m orda tu prepoznali

bi koga, ki grehote jih nekdanje // so iz ljudi napravile živali?«

A on veli m i: » K a r pozabi nanje!T ak o kot jih brezum je je um azalo,

J 4 jih zdaj črni in brani jim spoznanje.V dva trka tu jih vekom aj bo gnalo,

ti vstanejo iz g rob a z dlanjo v pesti,/7 a onim vse do dlake bo pobralo .

N eum nost pri dajanju in posestijim lepi svet je vzela, v ravs pahnila,

60 kot vid iš brez besed na tejle cesti.T u v id iš, sin, kak h itro obrnila

vam bo svoj hrbet ta bogin ja Sreče,63 ki ji služiti vam je takšna sila,

saj kar zlata pod soncem se leskeče, zdaj in nekoč, nim a m oči, da dalo

66 bi m ir le enem u, ki tu trepeče.«»O m djster,« pravim , »daj, p ovej še m alo,

kaj p ravzaprav je Sreča ta slovita,69 ki dobro v svetu ji je v krem plje palo.«

»O tesla,« se razhudi on, »zabita!Jo j , kolikšna je ta nevednost vaša!

7 2 L e čuj, zdaj m oja te m od rost napita.T a , čigar znanje vse prekaša,

je ustvaril nebesa, jim dal vodnike,

prem alo. - 5 3 . Brezumje j ih j e umazalo: N jih o v a neum na sla, ki ni hotela spoznati prave mere, jih tukaj v peklu dela nespoznavne. - 55. v dva trka : V sak z ene strani (prim . opom bo v začetku speva!). - 57. ^ dlanjo v pesti: Skopu hi, ki so do zadnjega stiskali denar, se bodo tudi na sodni dan pokazali s stisnjeno pestjo, razsipnežem pa, ki so v življenju pogn ali vse do zadnjega, na sodni dan ne bo ostala niti dlaka na telesu. -7 3 .-75: V sevedn i B o g je ustvaril devetero nebes in vsakem u dodelil duha-posrednika (pozneje so te »inteligence« istovetili z deveterim i angelskim i zbori), ki naj svo jo

Sedmi spev 45

7/ da vsakd o v vse kotičke luč prenaša,deleč pri tem svetlobo brez razlike.

P o d ob n o ukazal je sveta b leščavi, yS naj vsa v rokah skrbnice bo velike,

ki včasih prazne te dari prestavina d ru g o kri in drugi rod poplača:

St p ri tem naš um ničesar ne opravi.D a ta kralju je , ta gre za berača,

je stvar razsodbe, ki je njena sluga,84 a skrita, kot je v travi skrita kača.

Spoznanje vaše n jenega ne užuga, ona sprevid i, sodbo da in vztraja,

8/ v lad ar, kot so v lad arji b oštva druga.Prem em bam njenim konca ni ne kraja,

hudo prigan ja jo ostroga nuje,51 o odtod n o vo st, ki često se dogaja.

V to ženo ravn o tisti vn eto plju je, ki naj bi h valo dal razsodbi njeni,

9) p o krivem zm erja jo in zasram uje,a ona, srečna, se za to ne m eni,

ko lo vrti in s p rv im i tam bitji 96 veselje uživa v svo ji rajski srenji.

Z d aj v več jo žalost treba bo stopiti;

»napravo« suče ter pri tem posreduje luč (danes bi rekli energijo) do poslednjih ko tičkov vesolja . - 77. sveta bleščavi: Sreča naj bi bila po tej doktrin i posebna »inteligen­ca«, ki naj kot božja oskrbnica na zem lji razpolaga s človešk im b ogastvo m (»bleščavo« - analogno božji »luči«) ter ga deli temu ali onem u. P roti njeni izbiri je človeška pam et brez m oči. - 87. boštva druga: Sreča je ravno tako boginja kot drugi angeli - p rvotn o duh ovi - pokretn iki ali »inteligence«, kot sm o rekli. B eseda »boginja« je tukaj ljudskega izvora - it. »dea«, kar je prišlo iz P lato n o ve »ideje«. - 9 3 .p o krivem zmerj a : Č im bolj se zde č lo vek u od lo čitve Sreče n erazum ljive, bolj b i m oral v njenem bistvu v ideti nadna­ravno počelo ter se ji zavo ljo tega po koriti. - 95. kolo vrti: L ju d sk a dom išljija si Srečo ved no predstavlja s kolesom (prim . lo terijo ali p re g o vo r: »Sreča je opoteča«). - s prvim i tam bitji: Z angeli, ustvarjen im i skupaj z nebesi. -

9 7 .-130 : Peti k ro g pekla. V njem se razprostira m očvirje Stiks, ječa jeznoritežev, ki se jim tudi na onem svetu ni pom irila pretepaška žila: sam ravs jih je in pokol. N iže doli,

46 Pekel

že zvezde tonejo, ki so vstajale,99 ko sem odšel, ne sm eva se m uditi.«

Čez krog sva šla do druge tja obale ob v iru , ki peni se in od liva

102 po strugi, ki jo sam je vd olb el v skale.Bolj kot pepel bila je vod a siva,

vsevd ilj hodeč ob njeni tem ni peni,io ) po čudni poti se nizdol spustiva.

T am doli se v m očvirje , Stiks po im eni, zgubi žalobni potok , ko iz pesti je

io Š ušel hudobni rebri tej prsteni.In že oko na pecljih mi odkrije,

da v barju blatne m rgo li drhali, n i nagih, ki jim v obrazu jeza rije.

Pesti so pele, tepli in suvaliso se z g la vo , z gru d jo in še z nogam i,

1 1 4 z zobm i se trgali, na kose klali!»T u v id iš, sin,« m i m ojster de ob rami,

»njih duše, ki jezavost jih je trla,1 1 7 a trdno veru j, da še pod vodam i

se tare ljudstva , čigar vzdihi grlaposipajo m ehurčke p o gladini,

120 kam or zenica se ti bo zazrla.P od blatom tarnajo: ’V neba jasnini,

ki sonce jo zlati, sm o žalovali, i2 ) in besni puh nosili sm o v notrin i,

zato, da v tej črn javi sm o ko n ča li../T a him na jim le v go ltu p o grgrava ,

potopljen i v g lob in o , trpe grešn ik i (»accidiosi«), za katere si razlagalci n iso edini. N ekateri m enijo, da gre za nergače, ki n iso v življenju , zagrenjeni, ničesar počeli, pač pa sam o n ego d ovali ter tako bili v brem e sebi in svetu , ki jih je nosil. D ru g i m islijo , da gre za flegm atične lenobe ali duševne brezdelneže.

100. druge... obale: Pesnika sta prekoračila četrti k ro g in prišla do n jego vega notran jega roba, k jer se je b ilo treba spustiti v naslednji, peti kro g . - K o t vem o, so krogi

Sedmi spev 47

126 ker bi z besedo reči je ne znali.«P o loku , ki ga črna pne m užava,

nato g reva m ed brozgo in trdino,129 m otreč, če kje iz blata gleda g lava,

do stolpa, ki se ondi pne v višino.

koncentrični in vse g lob lji! - 127 . muhava: M očv irje - m orala sta ga obiti lep kos, da sta slednjič prišla do velikega stolpa na n jegovem obrežju.

O S M I S P E V

In zdaj se navezuje mi beseda:Ž e davno, preden sva pod stolpom stala,

} hitela tja sta najina pogleda,saj dva plam ena v vrh u sta se vžgala,

a tretji se odzval je tej svetlosti 6 tak daleč, da bi zgrešil ga dom ala.

Zatorej pravim m orju vse m odrosti:»K aj hoče ta? K a j drugi odgovarja?

K d o ogenj žge in v ir je tej skrivnosti?«A on: »N a blatnem valu že krm arja

lahko bi uzrl, ki luč ga je pozvala,12 brez te m egle, ki tu iz blata udarja.«

T etiva ni puščice še pognala,ki bi tak h itro skozi zrak vršela,

// kot čez vod é tedaj je barka malasem proti nam a urno prihitela.

E n sam brodnik jo vo d i neprijazen, i S ki vp ije : »Pasja duša, si prispela!«

» T o pot, F legias, ta tvo j krik je prazen,« ga m ojstrova m irila je beseda,

1-64: F leg ias, stražar togotn ežev. F ilip p o A rgenti.1. In %daj se navezuje: Pesnik nadaljuje prip oved o togotnežih , ki jo je bil začel že v prejšnjem spevu in potem pretrgal. - N ekateri m enijo, da gre za kasnejše nadaljevanje prv ih sedm ih sp evo v Pekla, po katerih naj bi bil pesnik naredil občuten prem or. - z. pod stolpom-. Stolp na obrežju Stiksa, do katerega sta prispela D ante in V erg il. - 4-5. plamena... tretji: D v a plam ena na vrhu obrežnega stolpa sta dala znak, da se bližata dve n o vi duši - V erg il in D ante tretji, iz D ito ve g a m esta onstran m očvirja , pa naj bi potrd il sprejem te n ovice. - Z g led za to daljin sko sporazum evanje naj bi D ante našel v signalni tehniki svo jega časa. - 7. morju vse modrosti-. V erg ilu . - 19. Flegias-. M ito loško

Osmi spev 49

2 1 »onkraj m užave grem o spet narazen.«K o t tisti, ki se pustil navleči

in potlej zgrabi jeza ga nem ila,24 je stal b rodnik , ki to m očvirje preči.

Z e noga m ojstra v barko je stopila in svo jo jaz prid ružil sem n jegovi;

27 šele tedaj je g lo b lje potonila.B rž ko z vo d n iko m stala sva na k ro v i,

vo d o prične brazdati krn stari, p bolj kot če go ri stali bi duhovi.

In ko po m rtv i plu li sm o m očvari, glej blatno lice! in v uho m i vroče

) ) » K d o si, ki ž iv prihajaš?« glas udari.»Če sem prišel, se mi ostati noče,«

m u dem , »a kdo si ti, nestvor kilavi?«36 In on: »Saj v id iš m e, nekdo, ki joče.«

In jaz: »Le joči, le, in pot k rva v i tu poti vekom aj, o, duh prekleti,

p spoznam te, pa če gnoj im aš na g lavi.«T u hotel je z rokam a čoln prijeti,

a m ojster brž odpahne ga na silo,42 rekoč: »Le proč, tam gon i se, m ed pseti!«

Z roko me k ro g vratu objam e m ilo

bitje, sin M arsa in K rize. V jezi na A po lon a, ki m u je bil zapeljal hčer, je zažgal n jego vo svetišče v D elfih ; D ante ga je zato p ostavil za varuha togotn ežev, obenem pa tudi za prevozn ika čez Stiks. - 1 1 . onkraj-. F legias m isli, da sta pogubljenca, kot vsi d rugi, V erg il pa ga razočara, češ, onstran vo d e se ti izm akneva. - 27. šele tedaj-. V erg il je rajnik in sam o senca, težo za čoln predstavlja le živi D ante (dalje prim . v. 29). - 32. glej blatno lice!: F ilip iz florentinske družine A d im ari, črni g v e lf, torej pesn ikov politični nasprotnik. V zd evek A rgen ti so mu dali zato, ker je dal svojem u konju v liti srebrne podkve. V elja l je za nadutega in togotn ega bogataša. - 38. 0, duh prekleti: T u Dante prv ič zavrne pogubljenca, ki je hotel go v o riti z njim , in tudi odkrito pokaže veselje nad n jegovim i m ukam i. T o pesn ikovo sovraštvo je m orda um ljivo , če se spom nim o, da je bil F ilip D antejev političn i nasprotnik, ki si je po pesn ikovem izgonu baje prilastil tudi n jego vo posestvo (kom en. D in o Provenzal). V tej gesti je sled m ladostnega politika D anteja, ki je nekoč v slepi jezi do političnih n asprotn ikov glasoval za to, da se uporno

50 Pekel

in me poljubi: »D uša prezirljiva,4 ! b lagor telesu, ki te je nosilo!

M ožak le-ta je bil ošabnost živa, z dob roto ni si okrasil spom ina,

48 tu senco žre mu jeza neukrotljiva.M n o g , ki bi gori rad bil veličina,

bo tu kot prašič sredi svin jarije,// če bo za sabo pustil sled zločina.«

A jaz: »O m ojster, v m eni želja vp ije , da vid im ga v tem blatu utoniti,

! 4 še preden barka k bregu nam zavije.«In on: »Prej ko boš v id el b reg kam niti,

bo tvo ja vro ča želja potešena,/7 usoda tu pač sme ti ugoditi.«

In glej, že ondi trum a raztepenateh blatnih stvo ro v d iv je nadenj plane,

60 za kar gre B o g u hvala neizrečena;»N a F ilipa A rgenti!« vp itje vstane,

a duša florentinska si zarila,6) zbesnjena, v lastne ude je čekane.

D o v o lj o njem , ki tam sva ga pustila; kot grom me strese tožba silovita,

66 pozornost m i oči je poostrila.A m ojster de: »M oj sin, do mesta D ita

prišla sva, k jer potrti so meščani

sosednje m estece poruši do tal in iztrebi (po nem ško bi se temu reklo: »Endlosung«). - 45. blagor telesu: S tem evan gelijsk im pozdravom , ki je velja l Jezu su in n jeg o v i materi (prim . L u k . X I . 27), poh vali V erg il ravnanje svojega učenca, v katerem je gorečnostenkrat (prim . kom en. zgoraj) preglasila človečan stvo . - 59. blatnih stvorov: K azn ovanihjeznoritežev; le-ti se zaženejo v svo jeg a sotrpina A rgen tija , ki pa ne čaka n jiho ve jeze, tem več si da občutiti kar sv o jo lastno.

6 5-130 : D ito v o m esto in prerivan je ob vratih:67. do mesta D ita: D is, gršk i P luto, je bil R im ljan om b og bogastva. D ante ga istoveti z Luciferjem in po njem im enuje dolnji del pekla, ki se začne tu v šestem krogu . D ito vo m esto je torej nekakšna osrednja trdnjava zla. - 68. potrti meščani: P ogubljen i grešn iki. -

Osmi spev

6y in k jer je nepregledna vo jsk a skrita.«In jaz: »O m ojster, tam na oni strani

m ošeje že razločim iz doline, j z v rh o v i zde se kot od ogn ja žgani.«

A on: »T a ogen j, ki n ikdar ne m ine,z id ove n jih ove tako razbeli,

7 ; kot kažejo ti zdaj pekla globine.«V g lo b o ke jarke sm o tedaj prispeli,

ki jim ta kraj brezupni je braniti, j S zidovi kot železni so se zdeli.

Precej sm o m orali z idov obiti,d okler b rodnik ne ustavi barke male:

S i »V si ven!« zavpije, »T u vam je vstopiti!«In g le j, kar v tisočih so deževale

z neba nad vrata trum e in že vstaja S4 grozeči šum p o vso d : » K d o pa je tale,

ki ž iv v kraljestvo m rtvecev prihaja?«H oteč na sam em z n jim i go vo riti,

Hy pom igne m ojster stražam tega kraja.T edaj potlačijo svoj bes srditi,

rekoč: »T i vstop i sam , ta naj se vrne, yo ki drznil se v pekel je doli priti.

N a noro pot naj se le sam obrne, le skusi naj! A ti ostaneš doli,

93 ki bil si mu vo d n ik v te kraje črne.«N e čudi zdaj se, bralec, m oji boli,

ko sem ukaz prekleti čul nad vrati,96 m isleč, saj sam ne vrnem se nikoli!

7 1. mošeje. U trdbe D ito veg a m esta so podobne m oham edanskim m ošejam in njihovim m inaretom . ...doline-. R o b o v i pekla se neprestano spuščajo. - 76. v globoke-. V stilu srednjeveških trdnjav. - 82. k a r v tisočih: O bzidje se naenkrat prekrije z m nožico peklenščkov, ki dežujejo 7. neba kot takrat, ko so jih pahnili 'v/, nebes. - 89. ti vstopi: V ergila bodo še sprejeli, ker je m rtev, a 7 živim D antejem ne ved o kaj početi.

Pekel

»V od n ik moj dragi, več ko sedem krati o b varo va l si v svo ji me dobroti

99 in me otel p o gu b i in zagati,ne daj,« mu dem , »da tu me sm rt zaloti!

Če že ne m oreva čez to z idovje ,102 pa vsaj v rn iva se po isti poti.«

A on, ki z m ano je preplul va lo v je , m i de: »N e boj se, te poti ovreti

r o j nihče ne m ore, to ukaz b o g o v je.Počakaj tu in duh si svo j izžeti

okrep i in naj hranijo te nade,108 da te ne bom zapustil v dolnjem sveti.«

T u me pusti in stopi do pregrade m oj m ili oče, v duši n ego tov i

m pa s strahom upanje se m i spopade.N e vem , kaj m ojster je im el z v ra g o v i,

a niso p rav v pom enek se spustili,1 1 4 ko že izginejo m u za z idovi.

H ud iči m ojstru dver so zakleniliv brk! K o ostal je sam na svo ji strani,

1 1 7 korak obrne k m eni, nekdaj čili.V očeh ugasnil mu je lesk neugnani,

p ovesi jih in reče vzd ih ovaje :120 »G le j, glej, kdo nam a v hram trpljenja brani!«

N ato mi de: »Če žalost zdaj me daje, se nič ne boj: trdn java ta bo pala,

12 } naj zlodej ves pritisne iz svo je staje.T a drznost ni od danes, saj je dala

zapah na vrata, ki so bolj velika 12 6 in od takrat odprta so ostala.

97. sedemkrati-. B ib lijsko število v pom enu velikokrat. - 124. Ta drsnost ni od danes: T i v ragi niso hoteli nekoč pred zunanjim i vrati pekla odpreti niti sam em u K ristu su , ko je prišel v preddverje pekla, da bi odpelja l v nebo pravičn ike iz Stare zaveze. K ristu s je tedaj potrl zapahe in s silo odprl d ver, k i je o d takrat ostala odprta (prim . Pek. III.) . -

Osmi spev 53

N apis m rtvašk i tam si zrl; glasnika že onkraj n jih pot v o d i b liskovita ,

129 on skozi k ro ge vse gre brez vodnika,odprl d v er bo v dom ovan je D ita!«

127 . napis m rtvaški: N a vratih pekla. - glasnika-. B o žji sel, ki prihaja sam. da bi jim a utrl pot v D ito v o trdnjavo.

brez vodn ika,

D E V E T I S P E V

M oj strah, ki ga izdala je bledica, ko se vodnik um aknil je tak zlepa,

) je njem u spet obarval bleda lica.O bstal je bil, ko da posluške utepa,

saj v črnem zraku in v tej m egli zliti 6 očesom je b ilo , kot da so slepa.

»T o b itko vendar m orava dobiti,« prične, »če ne... tako je obljubila.

9 Jo j , kasen mi je sel, ki m ora priti.«N i mi ušlo , kako je brž pokrila

ob ljuba nova p rv i rek boječi,1 2 saj čisto d rugo m isel je nosila,

zato ob tem je bil moj strah še večji, ker bral sem v tej besedi neskončani

// več zla, kot ga hotela je obseči.»Li-kdaj do dna tej žalostni kotanji

spusti se kdo iz p rvega tam kroga,i S kjer z upom šepavim ste kaznovani?«

sem vprašal, on pa: »N o , le redko koga

1-33 : V erg il tolaži prestrašenega Danteja.1. moj strah: N asproto van ja v ra g o v , ki so jima zastavili pot v trdn javo , je tako prestraši­lo pesnika, da je ves 'pobledel v obraz. K o V erg il to v id i, se brž potrudi, da bi svojim licem nadel običajno b arvo ; tudi sam se je nam reč zbegal od nenadni zapreki. - 7 -15 .: V erg il razm išlja o nastalem položaju; saj ni m ogoče, da bi se Beatricine obljube skrhale ob tako bedni o v iri. D an teju pa v o d n ik o v »če he...« pom eni om ahovanje in obup ter si v svojem strahu slika prihodnost veliko bolj črno, kot pa jo v resnici napoveduje V e rg ilo v sam og ovo r, izrečen v kratkih , brezzveznih stavk ih . - 16. L i-k d a j: N aravn i nasledek D an tejevega strahu je vprašan je: »A li ti je pot v resnici znana?«, ki pa v ustih boječega pesnika zadobi naslednjo ob liko: A li se je že kdo iz L im ba, kjer vam up, da pridete na boljše (»z upom šepavim ste kaznovani«), tako m alo zadene, dosihdob spustil

Deveti spev 55

od nas zadene, da pod n o ge vzam e 2 1 to pot, kam or mi iti je naloga.

R es je, da sem nekoč že šel v te jame na k letev E rih ton e, zle ženščine,

24 ki vračala v m eso je sence same.M alo za tem , ko trupla se težine

je znebil duh, me onkraj te trdnjave 27 poslala je po dušo iz Ju d o v in e .

T o je najg loblji kraj, brez vse svečave, najdlje od nebesa, ki vse poganja;

¡0 jaz vem za pot, ne beli ti si glave.T a blatna, v sm rad zadelana kotanja

o b liva vse to m esto bolečine,)3 kam or odslej ne m oreva brez rvanja.«

Se je dejal, kar v g la vo mi ne šine, zakaj kot blisk oči so m i zletele

¿6 na stolp , ki vrh žareči pne v višine,kjer naenkrat so k v išk u zaštrlele

tri vražje furije, ok rvav ljen e, j f ki ženske ude, kretnje so imele.

O penjale so hidre jih zelene,z lasiščem kač in strupenjač m okrotnih

42 ostudne senca so jim obložene.A on, vešč poznavalec dekel hotnih

do srede pekla? - 22. nekoč ¡¡{e šel: E rih ton a, tesalska čarovnica, je nekoč oživ ila m rtveca, zato da je lahko napovedal Sekstu P om peju izid bitke pri Farsalu , kot pripoveduje Lukan ., Phars. V I . 508 itd .; to je bilo 50 let pred V e rg ilo v o sm rtjo. D a bi pokazal V erg ilo vo poznavanje peklenskih po to v, si D ante izm isli, da je E rihton a preživela V ergila in že kot starka obudila še enega m rtveca, česar v legendah n ikjer ne zasledim o/- 27. ¿z Judovine: N ajn ižji k ro g pekla, b rlog izdajalcev, ki se obenem nahaja najdlje od P rvega gibala , srčike nebeških teles (prim . R aj X X V I I I .) . - 30 . ja% vem pot: Besede, ki pričajo , kako dob ro je V erg il doum el sm isel D an tejevega vprašanja. - 32. mesta bolečine: D ito ve g a m esta, kam or z lepim ne m oreta priti.

54-63: T r i Furijei« . peklenske fu r ije : M egaira, A lekto, T izifon a, im enovane tudi E rin ijc ali F/umenidc,

5 6 Pekel

kraljice joka večn ega mi pravi:4 ; »Poglej, to trop E rin ij je togotnih!

N a levi je M egera, v joku davi na desni se A lek to , v sredi rije

48 T izifona«; tu se m u glas ustavi.Z nohti si vsaka para prsi, bije

z dlanm i se v takem vrišču , da k poeti // drhte brž m oje se telo priv ije.

»M eduza, dajm o v kam en ga zakleti!« vreščale so, naravnost v me bolščaje,

¡4 »žal, da Tezej se izm aknil je osveti!«»O kreni se in na oči ogra je,

saj če p ogled G o rg o n e te zadene,/7 bolj m alo hodil boš še v gorn je kraje!«

T o m ojster mi veli, sam me okrene, ker v m ojo dlan im el ni trdne vere,

60 m i čez dlani še svo je roke sklene.K d o r um a p rave je deležen m ere,

naj obstrm i nad naukom , ki se skriva 6) za zastor m ojih stih ov brez prim ere!

Z a l p lanil šum je čez m očvirja siva, že grozn o zabučalo je v daljavi,

hčere A heronta in N o či, dem oni m aščevanja pa tudi slabe vesti. - 44. kraljice jo k a : E rin ije so dekle H ekate ali P rozerpine, ki je žena Plutona, po grški veri vladarja podzem lja, torej večne noči in joka. - 52. Meduza: F u rije k ličejo M edu zo, najm lajšo od treh G o rg o n , hčera m orskega kralja F o rk a ; njena g lava je sprem enila v kam en vsak o ­gar, ki jo je pogledal. - 54. Te^ej: P o gršk i m ito log iji se je T ezej, bajeslovn i ustanovitelj A ten, spustil v pozem lje, da bi u grabil H ekato, pa je tam m oral ostati kot jetnik, dokler ga ni rešil H erkul. E rin ijam je žal, da je Tezej odnesel zdravo kožo, kajti v nasprotnem prim eru se nihče več ne bi upal v podzem lje. - 55 . n a oči ograje: Zastri si pogled! - 56. Gorgone: Personifikacija za M eduzino g lavo . - 6 1. kdor uma: Pesnik nas opozarja na alegoričn i ali ezoterični pom en pravkaršn jih do živetij: stavek , da se za »zastorom stiha« skriva skrivn ostn i nauk, bi velja l za m arsikateri pasus K om ed ije , če že ne kar za delo v celoti.

6 3 - 13 3 : B ožji sel odpre trdn javo . P rihod k razkoln ikom . Potem ko jima je v išja sila odprla vrata v D ito v o m esto, vstopita V erg il in D ante v šesti k ro g , m učilnico razkolni

Deveti spev 57

66 da se obeh b reg o v je stresla griva ,kot pred v ih arjem , ki m u pot prip ravi

vrtinec struj, pa z vso m očjo udari iiy in butne v gozd, kjer nič ga ne ustavi,

ko klesti, lom i, ve je o k ro g vihari,ošabno, v prah zagrnjen, spredaj hodi,

j 2 pred n jim bežijo črede in ovčarji.O či mi m ož sprosti: »Pogled ti bodi

uprt čez staro peno, tja, k jer jače 7/ puhti iz nje strupeni dim ,« me vod i.

K o t trum a žab na vrat na nos poskače v vo d o , če strupenjača se priklati

78 in brž zaleze v blato se dom ače,tak vid el sem na tisoče bežati

duš plašnih pred nekom , ki čez m očvare S i je Stiksa hodil s suhim i podplati.

Z obraza si odganjal je soparein z levo predse segal je nem alo;

84 le to, se zdelo je, da n jega tare.V ed o č že, da nebo ga je poslalo ,

se v m ojstra ozrem , ki m igne mi ob strani,8-7 naj le pozdravim in m olčim še malo.

K a k o v iso k se zdel je sel poslani!T ja k vratom stopi, s šibo jih ošine,

90 da odlete, ne da bi kdo m u branil.»G olazen , vržena z neba višine,«

na strašnem pragu čuti je g lasove ,93 »kako, da vam ta drznost v g lavo šine?

kov (heretikov). Le-te so v srednjem veku po n avadi zažigali žive (prim. J . H us) in prav taka je tudi kazen, ki jim jo D ante odm eri v peklu: ležati m orajo v razbeljenih grobnicah , pod katerim i go ri večni ogenj.74. Čez staro p eno: Stiks. - 80. pred nekom: K d o je skrivn ostn i božji sel, kom entatorji zaman ugibajo . - 83. predse segal j e : Poslanca je m otil sam o sopuh peklenskega m očvirja , ne pa pot, usm iljenje ob m ukah ali strah pred hudiči. -

5 » Pekel

N e skačite iz ojnice N je g o ve ,ki v svo ji poti n ikdar ne zablodi

96 in vam že kaj krat v su l je m uke nove!K a j hasne, vrat lom iti ob U sodi?

L e spom nite se, da odtod brez dlake 99 brado in go lt ima vaš C erber zlodji!«

N azaj je v grd o pot ubral korake, a naju kar prezrl, kot ta, ki kljuje

102 ga skrb usodnejša od m isli take,da bi oprezal, kdo ga vse srečuje.

M id va pa greva , rešena nem ira i o j po svetem g o v o ru , v te kraje tuje.

V sto p ila sva brez vsakega prepirain jaz, ki radovednost me spodbada,

io S da zvem , kaj zid trdnjave tu zastira,oči zatočim , ko sem znotraj grada

ter v id im dol, ki v dve strani se boči, m poln grd ih m uk, tožba in k rik o v jada.

K o t v A rlu , k jer se R od an v barje toči, in v P u lju , kjer K v a rn e r v obalo buta,

1 1 4 zaklepa L ašk o in m eje mu m oči,z g ro b o v i vsa poljana je posuta,

tako le-tu gom il sem vid el vrste,//7 le da usoda jim je še bolj kruta:

tu plam en šv iga l je in palil krste, razbeljene tako, kot m ora priti

120 železo pod kovača roke čvrste.

94. Njegove: B ožje. - 99. vaš Cerber: K o t zgled brezplodnega upora se navaja Cerber, ki se je skušal upreti H erkulu , ko je le ta po vo lji U sode prišel v podzem lje, pa ga je junak ustrahoval, m u nadel v erig o kro g vratu (»brez dlake brado in go lt im a...«) ter ga zvezanega odpeljal iz pekla. - 1 1 2 . v A r lu : M esto A rles v južni Fran ciji, na levem bregu R odana; tam kajšnji g ro b o vi so še iz rim skih časov. - 1 1 5 . v Pulju: P o ro čajo , da je bilo tam velik o rim skih grob n ic , a danes o tem ne vem o ničesar več. - O ba kraja služita pesniku za prim er številn ih grobišč . - 1 14 . Zaklepa L a ško : D an tejev stih, da se na k va rn e ru konča Italija, so kasneje m n ogi zlorablja li v politične namene. - 1 1 7 . še bolj

Deveti spev 59

P o k ro v i so bili p rav vsi odkriti, iz žrel pa so to like tožbe vrele,

n } da res so u bogi m orali v njih biti.Ja z : »U čenik, kaj greha so imele

na vesti duše, v rakve položene,126 odkod er čujem vzdihe razbolele?«

»R azkoln ik i so tu,« uči on m ene,»in njih posnem ovalci, sekte vsake,

129 bo lj, kot se zdi, so jam e založene.E n ak je tukaj legel m ed enake,

ta v b o lj, ta v manj razgretem grob u sope.« i j 2 N ato je v desno stran ubral korake,

vod eč me med trpine in okope.

kruta: K e r pod g ro b o v i gori ogenj. - 130 . enak: V saka sekta im a svoj »kvartir«. - 133 . med trpine in okope: M ed g ro b o ve krivo vercev (razkoln ikov) na eni/ ter obzidje D ito vega m esta na drugi strani.

D E S E T I S P E V

P o skrivn i poti sva tedaj krenila, ki vo d i med z idovje in trpine,

3 zvesto mi noga m ojstru je sledila.»K rep o st, ki v grešne te vrtine

me sukaš, kot ve leva ti spoznanje,6 g o v o ri, da me radovednost mine!

L a h k o pogledam , kdo vse pokopan je v g ro b o v ih teh? P o k ro v e so odkrili

9 in ž ive duše ni, da pazi nanje.«A on: »Nazaj jih bodo spet spustili,

ko vrn e jo se sem iz Jo zafata 12 s telesi, ki so v zem lji jih pustili.

T u z E p ik u rjem gro b je našla jata vseh , ki za njim trdili so učeni,

// da duša in telo se vku p končata.A tvo ji želji, p ravk ar izgo vo rjen i,

usoda bo kaj km alu ugodila ,iS kot tudi drugi, skriti, neizrečeni.«

A jaz: »V odnik m oj, duša ti jo skrilaje le zato, da se čim manj klepeče,

2 i ker znana so mi tvo ja navodila.«

1 - 5 1: G ro b n ice razkoln ikov. Farinata degii Uberti.

i. Po skrivni poti: P o zakriti in ozki poti, ki pelje m ed obzidjem in odprtim i g ro b o vi. - 4. Krepost: V erg il. - 1 1 . i% Jozafata : P o k ro v i bodo padli nazaj na odprtine takrat, ko se bodo duše vrn ile iz doline Jo z a fa t (blizu Jeruzalem a), k jer bo po biblijskem izročilu poslednja sodba. S seboj bodo prinesli tudi vsak svo je telo, ki jim zdaj še trohni v zemlji. Prim . Jo e l , IV . 2: »Z b ral bom vse narode in jih peljal v dolino Joza fat.« - 1 3 . t u £ Epikurjem : G ršk i m aterialistični f ilo z o f (4. st. p .n .š.), ki je zanikal nesm rtnost duše, - 18. skriti, neizrečeni: Ž e lji, da bi v idel kakšnega Florentinca. - 2 1 . ker %nana: V erg il ga je

Deseti spev 61

»T oskanec, ki v to m esto si goreče prišel še ž iv , poštenega jezika,

24 daj, m alo ustavi se kraj m oje ječe.B eseda tvo ja te očitno slika

sinu te plem enite dom ovin e,2 j k jer sem m orda p reveč p o vzro čil krika!«

T a k o nenadom a iz globočinese enega teh g ro b o v glas razlega

jo in v strahu iščem m ojstrove bližine.»O zri se, kaj počneš!« vo d n ik me krega,

»tam Farinata d v ig a se iz jame, j j od pasa g o r lahko boš vid el vsega.«

O či zapičim van j, ki gleda vam e, izboklih prsi in s pokončno g lavo ,

j 6 kot da bi ves pekel mu padel z r p e .V o d n ik potisne me čez go ličavo

g ro b o v in ne spusti me brez nasveta,39 rekoč: »Le g le j, besedo najdi pravo!«

K o stopim pred m oža, na tla razgreta, pogleda me in skoraj zaničljivo

42 veli: »Č igavega si sin očeta?«A jaz, da bi mu ustregel, ljubeznivo

p ovem m u vse in nič ne skušam skriti;4 j tedaj o b rv i d v ign il je bolj ž ivo ,

že nekajkrat opom nil, naj kroti svo jo radovednost (prim . Pek. I I I , 26; I X . 86.) - 27. kjer sem morda: Farinata (glej dalje) prizna, da je svo ji plem eniti dom ovin i, to je F irencam , s svo jo strastjo m orda le preveč škodoval. - 32. Farinata: degli Ubcrti (ok. 1200 -1264), v o jsk o v o d ja in državnik, eden najm ogočnejših F lorentincev svojega časa. D o lga leta je n ačeloval gibelinsk i stranki v rodnem m estu, slednjič pa so ga g ve lfi z družino in n jegovim i pristaši vred izgnali iz F iren c, kam or se ni več vrnil. Bil je znan kot epikurejec, ki ni vero va l v posm rtno življenje . - 35. izboklih p rs i: Farinata tiči do prsi v razbeljenem grob u , vendar stoji ponosno zravnan in niti s trenom oči ne izda svojih silnih m uk. - 39. besedo najdi pravo: L e g le j, kako boš o d go varja l temu m ogotcu! - 42. Čigavega očeta: P o vsem naravno vprašan je za v isok ega plem enitaša in srditega stran karja, ki ga skrb i, ali je n jego v sobesednik vred en , da se razgovarja z njim , in če, kateri

62 Pekel

rekoč: »Sovražn ik i bili srditiso m eni, m ojim starim , m oji strani,

48 in dvakrat m oral sem jih ven spoditi.«A jaz mu dem : »Če so bili izgnani,

so se vrn ili vsakič, v tej veščini j i pa vaši niso bili podkovan i.«

T u sem uzrl v grob a odprtinikraj n jega senco, a sam o do brade,

J 4 m enda klečala doli je v globini.O či ji begajo , kot da bi rade

uzrle, če še koga vo d im s sabo,/7 a potlej, ko ji upanje propade,

jokaje de: »Če v večno to pozabo in m rak ti um v iso k i dal je priti,

60 kje je m oj sin, čem u ne hodi s tabo?«»Saj nisem sam,« m u hočem razložiti,

»on mi vod n ik je, ki me zgoraj čaka 6} in G u id u ni povšeči bil znabiti.«

Beseda ta in kazen sirom akasta mi odkrili, kdo je sprašujoči,

66 zato razlaga mi bila je taka.

stranki pripada.- 46. nasprotovali so: D an tejevi predniki, dasi še zdaleč niso bili tako pom em bni, kot jih pesnik tu predstavlja, so bili g v e lfi, torej Farin ato vi nasprotniki. - 48. dvakrat: P rv ič 1. 1248 , drugič leta 1260, po bitki pri M ontapertu . V tej b itki, ki je »A rb ijo pustila k rvavo « , je Farinata s pom očjo Sienčanov in sicilskega kralja M anfreda do tal potolkel florentinske gvelfe . - 50. so se vrnili vsakič-. G v e lfi so se po vsakem izgonu znova zm agoslavn o vrn ili v F irence, m edtem ko gibelini »v tej veščini n iso bili podkovani« . P o bitki pri Beneventu leta 1266 so bili za vedno pregnani iz Firenc.

52-72: Cavalcante Cavalcanti

53. senco-. Stari Cavalcante, oče G u id a Cavalcantija , florentinskega pesnika sladkega n ovega stila 'in D an tejevega najljubšega prijatelja. - 60. kje sin je moj: Cavalcante m isli, da je D anteja pesniški genij privedel sem doli in zato sprašuje, čemu ni vzel tudi G uida s seboj, saj sta bila taka prijatelja. - 63. ni povšeči bil: N ejasen verz. G u id o , ki je veljal za epikurejca, verjetno ni preveč cenil relig ioznega V erg ila , avtorja E n ejevih prigod v onostranstvu . D ru g i zopet trd ijo , da ni do vo lj cenil Beatrice, tu sim bola bogo slovnih /nanosti. - 66. razlaga... taka: Iz pozorn osti, ker je bil to oče n jego vega prijatelja.

Deseti spev 63

» K a k o si rekel,« senca k v išk u skoči,»ni bil? K a j je ž ivljen je zanj končano,

6$ m u sladke luči sonce več ne toči?«K o m al prem or opazi m ož pred m ano,

da nočem koj o d g o v o ra mu dati,-/2 vznak pade in ne pride več na piano.

D u h veličastn i pa, ki m i obstati velel je, ni poteze zganil v lici,

7; ni zm ignil z ram o, ne z g la vo na vrati,le nit je vezal prejšn ji g o vo ric i;

»D a ta veščina tuja jim je ostala,7<f m e peče bolj kot p o grad v tej tem nici.

A prej ko petdesetič bo prižgalaobraz gospa, ki v lad a v tej državi,

S i ti ta veščina spati ne bo dala.A če te m ili svet še kdaj pozdravi,

razloži to so vraštvo mi brezdanje S4 do m ojih , k i se v vsak i zre postavi!«

In jaz: »Poraz in pa m esarsko klanje, ki A rb ijo pustilo je k rvavo ,

Sy postave tke, tako pogu b n e zanje.«T u m alo vzdihne in zam aje z g lavo :

»Saj nisem sam bil,« de v opravičilo ,90 »in tega delal nisem za zabavo.

69. ni bil\ G lag o l v pretekli ob lik i vzbu di v C avalcan tiju sum , da je n jegov sin že m rtev.- 7 1 . da nočem koj: Pesnik bi seveda lahko poved al, da C avalcan tijev sin še živi, vendar molči. D e js tvo , da Cavalcanti nc ve, kaj se dogaja na svetu , ga je m očno presenetilo, saj je že večkrat doživel, da so m u m rtvi p rerok o va li prihodnost. A li za sedanjost torej ne vedo? - 72. v^nak pade: Iz p esn iko vega m olka sklepa, da mu je sin že m rtev, zato brez besede om ahne v rakev,-

73 -13 6 . Z n o v a Farinata. D an tejev dvom .

73. duh veličastni: Farinata se med tem p o g o v o ro m ni zganil in sedaj m irno nadaljuje pretrgano besedovanje. - 77. veščina', v rn itve v F iren ce (prim . kom . v . 49). - 79. petdesetkrat: N ap oved D an tejevega izgnanstva: čez petdeset m esecev, to je junija 1304 . - 80. gospa-. Prozerpina, ki sveti v podzem lju, tu sim bol lune. - 84. v vsaki., postavi-. D om o vin a je za ved no izobčila vse člane družine U berti, n jihove d o m o ve pa zravnala z

64 Pekel

A tam , ko pa je slednje g rlo vp ilo , naj se F lorenca zruši v razvaline,

93 jaz sam ubranil sem jo pred njih silo.«»Pri večnem m iru vaše vse družine,

pom agajte,« ga prosim , »razrešiti 96 ta vozel, ki pred n jim razum mi gine.

Ce p ravo m islim , m orete uganitile to, kar čas prih odn ji v sebi skriva,

99 d o g o d k i zdanji pa,za vas so skriti?«» K o t daljnovidn i vsak od nas odkriva,«

mi o d g o varja , »le prih odn je čase,102 le to liko nas v išn ja luč ob liva.

C im bliže so, tem trdnejše opaše d ob iva naš razvid , brez pojasnila

10 } ne vem o nič, kak zdaj ž ivite zase.Z ato razum el boš, da usahnila

nam tisti dan bo žila vse zavesti,10S ko si prih odnost dver bo zapahnila.«

In kot še nekaj bi im el na vesti,m u dem : »P ovejte senci zagrenjeni,

u i da sin n jeg o v še hodi ž iv po cesti.D a prej sem m u o d g o v o r zaželeni

zatajil, mi bila je m isel kriva ,1 1 4 m udeč se v zm oti, p ravk ar razloženi.«

Ž e m ojster m igal je, naj poh itiva , zato zaprosim ga, hoteč že m im o,

//7 naj mi p o ve , kdo ondi z njim prebiva.O d vrn e m i: »T u tisoči ležim o,

Frid erik drugi je na dnu te jame

zem ljo. - 9 1. A tam: V E m p o liju je po bitki pri M ontapertiju večina toskanskihg ib elin ov sklenila porušiti Firence. Farinata se je tem u uprl in tako o b varo va l rodnom esto. - 100. kot daljnovidni: Spozn ava p ogub ljen cev je podobna daljnovidnem u očesu, ki dob ro v id i sam o na daljavo. - 108. ko si prihodnost: P o poslednji sodbi, ko ne bo več prihodnosti, am pak sam o večnost. - 1 10 . senci zagrenjeni: Cavalcantiju. - 1 19 . Friderik dragi:

Deseti spev 65

120 in kardinal, o drugih pa m olčim o!«In vleže se; tu sem okren il rame

in n o g o tja, k jer pevec moj sam eva,12 1 m isleč na rek, tako sovražen zame.

O n zgane se in ko po poti greva,sprašuje me: »K aj vzro k je tvo ji zmedi?«

12 6 In vse povem natanko, kar zahteva.» K a r zoper sebe slišal si po redi,

si le zapom ni,« mi m odrost odkrije 129 poet in d v ign e prst. »Predvsem pa vedi:

ko nje te zgoraj zlati žar oblije,ki z lepim zre očesom vse, prem ila,

1) 2 zveš, kam se tebi pot ž iv ljen ja vije .«N ato na levo sva roko krenila

p roč od zidu, po sredi, po kam niti /// stezi, ki se v dolino je zgubila,

k jer val sm radu je že bilo čutiti.

H ohenstauf, rim ski cesar in neapeljski kralj, ki m enda ni verje l v posm rtno življenje ( 1 19 4 -12 5 0 ) . - 120 : kardinah O ttaviani degli U baldin i, liberalen duh o vn ik in g ibelin ; tudi ta je bil ep ikurejec. - 12 3 . sovražen: T em na Farin ato va prerokba. * 130 . nje... %lati Ž<ir\ K o bo stal ?. Beatrice v raju, m u bo n jego v praded C acciaguida razložil te besede.

66 Pekel

Še ved no šesti k ro g . M oralna shema pekla. - V tem spevu nam D ante pojasni svo j načrt pekla, pri čem er se v g lavn ih potezah drži nauka sholastične filozofije in teologije. D osle j sta popotn ika prešla 5 k ro g o v , v katerih se kaznujejo:

i i . SPEV

G reh i nezm ernosti -

Predpekel 1. k rog L im b - plem eniti neverniki

2. k rog: Sladostrastniki

3. krog: P ogoltneži

4. k rog: R azsipneži in stiskači

_ 5. k rog: Jez ljivc i in nebrižneži

Z d aj sta v 6. k rogu , na pričetku D ito v e g a m esta-trdnjave zla.

G re h i nasilja -

um sko nas. 6. k rog: R azkoln ik i

1. pas: N asiln ik i proti bližnjem u

2. pas: N asiln iki proti sam em u sebiživalsk o nas. 7. k rog: — (sam om orilci)

3. pas: N asiln iki proti B o gu , n aravi, um etnosti

G reh i,prevare

inhudobije

P revaratistega,

ki ne8. k rog

(»Zlezaupa

(Prevaranti)kotanje«)

Prevara

-

tistega, ki zaupa

(Izdajalci)

9. k rog (»Kocit«)

1. kotanja: Z v o d n ik i in zapeljivci

2. kotanja: Sladkači in prilizovalci

3. kotanja: P reku pčevalci s cerkv. dobrinam i(sim onisti)

4. kotanja: V edeži in k riv i preroki

5. kotanja: Barantači, po dku pljivc i

6. kotanja: H in avci

7. kotanja: T ato v i

8. kotanja: Z v ija čn i svetovalci.

9. kotanja: Sejalci razdorov in škandalov

10. kotanja: P onarejevalci in lažniki

-1. K a jin a : Izdajalci sorodn ikov

2. A ntenora: Izdajalci dom ovin e ali stranke

3. Ptolom eja:Izdajalci prijateljev

4. Ju d o v in a : Izdajalci svojih do b ro tn iko v

K o t je razvidn o iz shem e, se teža krivde veča od čutnih zablod do duhovnih prestop­k ov ; le-ti so po D anteju največji greh rodu, ki ga mi im enujem o »hom o sapiens«.

E N A J S T I S P E V

Čez strm i rob, po g riv i neprijaznirazklanih skal, je v kratkem loku naju

i p rived la pot do groznejše golazni,in ker znašla sva se v neznosnem sm raju,

puhtečem iz te greznice brezdanje,6 pri priči se um akneva tja h kraju,

za grob n i kam en rakve, k jer pisanje stoji: »Tu papež Anastazij b iva,

g ki mu Fotin je zm edel bil spoznanje.«»P rav bo, če tukaj m alo p o sto jiva , I

da kužnih sap privad i se čutilo,12 in teh skrbi vnaprej se iznebiva,«

de m ojster. »N ajdi mi nadom estilo,«m u pravim , »da m i v prazno čas ne teče!«

i ; »Prav to zdaj tuhtam ,« m i odvrne m ilo.»Sin m oj, za tem i skalam i,« mi reče,

»še trije m anjši k rog i se vrstijo ,/<f podobni onem u, k jer ogenj peče.

Preklete duše v njih kar m rgo lijo ; da ločil boš na o ko , kaj je katera,

2/ le čuj, kako in pa zakaj trpijo.Iz vsega zla, ki B o g u žolč nabira,

i. Č.e% strmi rob: Pesnika prideta na rob 6. kroga, vendar ju silni sm rad, ki puhti iz g lobeli naslednjega, 7. kroga, zaustavi. - 3. Anastazij'- Anastazij I I ., papež od leta 496 do 498 n.š. Zarad i sp rav ljivega ravnanja m ed vzhodn o in zahodno cerkv ijo in zato, ker je v Rim u ljubeznivo sprejel d iakona iz Soluna, Fotin a, ki je zagovarjal m nenje, da je ime! K ristu s sam o eno, to je člo veško naravo , mu je tedanja rim ska duhovščina,zgodovin a pa vse do 16. stol. očitala k rivo verstvo . - 16. %a temi skalami. M edtem ko sc

68 Pekel

krivica se rod i, ki prek zvijače 24 ali nasilja v bližnje se zadira.

K e r so prevare le ljudem dom ače,jih B o g tem bolj m rzi: na dnu globeli

27 so prevarantje, ki trpe najjače.K ro g p rv i so nasilniki poseli,

a ker je tro jno silo m oč storiti,30 so trije se p asov i v njem razpeli.

B o g a , sebe in bližnje m ore bitinasilnež, v njih sam ih ali njih stvari,

3 3 kot skušal ti bom zdaj obrazložiti.N asilna sm rt in m uka ran udari

č loveka , a im etek rop mu zm rvi,3 6 un ičijo tatvine in požari,

zato m orilce, kdor diši po krv i, p lenilce in tatove v m ukah pase

39 po treh različnih tolpah pram en prvi.Če se zgodi, da d vign eš roko nase

in sv o jo last, te drugi pas popade,42 k jer se brez nad kesa na večne čase,

kdor se od vašega sveta ukrade, razsipa svo jo m oč in jo zapravi

4 j ter si veselje preobrača v jade.Če zoper b ožjo m oč se kdo postavi,

taji jo v srcu, kolne in m u jeza 48 ve li, da N je dobrote ni v naravi,

d ovo lj najm anjšega pasu je peza,da s Sodom o, C ah orsom še kaznuje

privajata na sm rad, razloži V erg il D anteju , kako je narejen dolnji del pekla. - 25. prevare-. Ž iv a li ne znajo varati, to je »dosežek« č lo veškega duha. - 28. krog prvv. K i jepred njim a, torej sedm i od začetka. - 34. njih stvari'. V n jih o v i im ovin i. - 50. Sodoma'.M esto v Palestini, čigar prebivalci so bili znani po svo ji razpašnosti in protin ravn i čudi (sodom iti). B o g ga je zato pokončal z ogn jem in žveplom . (Prim . G en . X I X .) - Cahorsom: Cahors (lat. Cadurcum ), m esto v L an guedo cu , Francija . V srednjem vek u je

Enajsti spev 69

// tega, ki b ogotajno jezik steza.S prevaro , ki stori, da vest ti k lju je,

p revariš tistega, ki ti zaupa,74 in te, ki jim zaupanje je tuje.

V prim eru drugem si natočil strupasam o ljubezni, ki v naravi klije,

/7 zato je drugi k ro g h in avcev šupa,slad uh ov, vra če v , m o jstro v sim onije,

tatov, lažn ikov, teh, ki barantajo,60 z vo d n ik o v in podobne barabije.

V prim eru p rvem pa se poteptajo po leg naravnih čustev še dodana,

6) ki ti potlej še n o vo vero dajo,zato v tem o najm anjšega bo stana,

k jer D is bedi nad srčiko vsem ira,66 izdajna duša v večne m uke djana.«

Ja z : »U čenik, kar bistro jo ubiratvo j rek in dobro mi deli grabnato

69 g lob el ter lju d stvo , ki se v njej nabira.A reci, ta, ki go lta m astno blato,

ki piš drevi ga, ki ga toča bije, j z ki buta v druge s k letvico robato -

- čem u jih sredi rdeče dom ačije ne tepe B o g , če se je zjezil nanje?

j ; Če pa se ni, zakaj jih potlej vije?«»Zakaj tvo j um ,« m i de na to vprašanje,

»tako iz običajne brazde pada?

bilo razvpito kot oderu ško gnezdo, tako da je beseda caorsin veljala to liko kot oderuh.- 52. s prevaro-. P revara je prestopek, k jer je soudeležen razum , zato je v č lo v ek o v i vesti, da se ga lahko kesa. - 56. ljubezen, k i v naravi k lije : Če prevariš tistega, ki ti ne zaupa, si se pregrešil sam o proti naravnem u prijateljstvu m ed ljudm i; če pa preslepiš tistega, k i ti je zaupal, si poteptal še n jego va osebna, naravnim »dodana« čustva, ki so bila go n ilo n jego vega zaupanja (nove vere), in je zato prestopek težji. - 65. D is : L ucifer, kralj pekla, ki ima svo j prestol v najožjem k ro g u , to je v samem središču zem lje. - 70-75: Čem u so prebivalci višjih k ro g o v (pogoltneži, sladostrastniki, razsipniki in stiskači,

7° Pekel

78 A li pa v d rugo m eriš zdaj spoznanje?M ar si pozabil že, kako razklada

ti E tika? T rije so gon i vstali,81 ki jih nebesa g ledajo nerada,

nezm ernost, hudobija, bes živalji,pri čem er pa nezm ernost m anjša graja

84 zadene, ker najm anj B o g a užali.Ce v to m od rost se potopiš do kraja

in si prikličeš, kdo vse solze toči 8 j in svo jo kazen zunaj vrat prestaja,

boš razum el, čem u jih ograd loči od te svo jati in da z m anjšo silo

90 po njih udrihnil B o g je kaznujoči.«»O Sonce, v id u kalnem u zdravilo ,

tako uživam v tvo ji,« dem , »besedi,93 da znanje ni m i bolj od dvom a milo.

A zdaj nazaj poglej po svo ji sledi, tja, k jer ve liš, da oderuh razžali

96 dobroto božjo , in otm i me zm edi.«»F ilozofija , če bi p rav jo znali,«

odvrn e, »več kot enkrat se ustavi 99 ob tem , kako v naravi se zrcali

božanski um in z n jim um etnik pravi; če sv o jo F iz iko poznaš, ti m uka

102 ne bo poiskati, kaj v začetku pravi:da um etnost vaša, kot pač zna, poduka

jezljivci - našteti vsak po svo ji kazni) izven »rdeče« dom ačije L u ciferjeve , to je D itove- ga m esta? - se sprašuje D ante. - 80. Etika-. A risto te lova E tik a , ki jo je D ante zelo d ob ro poznal, takole im enuje in vrsti tri člo veške nagone: »incontinentia« (nezm ernost), »ma- latia« (hudobija) in »bestialitas« (živalski bes); prib ližno tako jih loči tudi D ante. K r iv d a in prestopek sta pri p rvem najm anjša, zato se tudi kaznuje izven »utrdbe zla«. - 93. Znanje-. D v o m je D anteju enako ljub kot znanje, saj ga vselej p rivede do im enitnega V erg ilo ve g a tolm ačenja. - 95. oderuh ra%$ali\ Prim . v . 48. - 10 1 . F iz ik o : V A risto te lo vi F iziki (II, 2.) se takole definira č lo veška um etnost: »A rs im itatur naturam in quantum

Enajsti spev 7 i

v njej išče, kot v učitelju m ladina,¡ o j zato je um etnost vas kot božja vnuka.

T o d vo je je ž ivljen ju korenina, če branje G éneze ti je dom ače,

10S tu naj napréduje ljudi družina.A oderuh postopa vse drugače,

naravo in njé h čerko zviška gleda, m z a t o ker up čez o jn ice mu skače.

Z d aj za m enoj, počitek mi preseda; že na obzorju m igetajo R ibe

1 1 4 in K a v ru s že prišel je pod M edveda:g le j, tam kaj pot prevesi se čez hribe!«

potest.« - Iz tega sledi, da je človeška um etnost božja vn ukin ja , saj je hčerka narave, katere oče je B o g . - 106. to dvoje: V božji naravi ter v človeški veščini in prizadevnosti je v ir življenja in člo veškega napredka. - K e r je B o g obso d il pirvega človeka, »da bo v potu svo jega obraza jedel svoj kruh« (G eneza, II I) , oderuh pa hoče živeti sam o od dobička, ki m u ga prinaša denar, in obračati v svo j prid znoj d rugih , nam esto da bi sam delal in se potil, zato prezira naravo in um etnost, ki sta hči in vn ukin ja božja, ter potem takem kajpak žali B o ga sam ega. - 1 1 3 : Ribe : O zvezdje R ib se je že d v ig n ilo nad obzorje, V elik i v o z pa se je znašel na tistem delu neba, odkoder piha K a v ro , severoza­hodni veter. T a konstelacija je naznanjala zoro n o vega dne. - 1 1 5 . Če^ hribe-. Čez h riboviti rob, v žrelo naslednjem u krogu.

D V A N A J S T I S P E V

R o b , k jer naj šla bi dol v g lob ine črne, je bil kam nit in še zaradi tega,

3 kar tam preži, tak, da oko odvrne.K o t čez usad, ki pod T rid en tom drega

A d iž i v bok , odkar sta ga sprožila 6 potres ali spodjeden tem elj brega,

ki z vrh a gore , k i ga je rodila,tja do nižine skal nasul je gm oto ,

9 da ni steze, ki bi navzd ol vodila ,tak bil je najin spust v pekla tem oto;

pod robom tam v razsekani g o lja v i i 2 s tvo r kretski sv o jo pestuje sram oto,

ki se izlegla je v zlagani kravi.K o naju vid i, si zobe zapiči

// v ž ivot kot nekdo, ki ga jeza davi.A m odrec moj zavpije m u pri priči:

»T i m eniš, da tu knez A ten sk i hodi, iS ki te s sveta je spravil bil k hudiči?

1-30 : M inotaver, varuh sedm ega kroga; v n jegovem prvem pasu so kaznovani grešn iki, ki so delali silo svojem u bližnjem u in prelili kri. N am očeni so v F legetontu , reki vrele k rv i, na b rego v ih pa jih stražijo kentavri, ki v vsako gar, kdor bi hotel um anjkati svo ji m eri kazni, ustrele puščico.

2. tega: M inotaver; prim . v. 1 1 .-4 . usad: O pravi lokaciji tega usada so m nenja razlagal­cev deljena, najbolj verjeten je usad S lavin i di M arco • na levem bregu A diže, pri R o veretu . - iz . Sramota kretska: M in o taver, pol b ik , pol č lovek ; to sram oto je K reča- nom p o v rg la M in o sova žena P azifeja, nadrastena od B ik a , s katerim se je sparila, zaprta v leseno kra vo (»zlagana krava«). B rž ko je ta pošast prišla na svet, jo je M inos zaprl v labirint. - Pazife jino pregrešno strast si D an te »sposodi« tudi v V icah (26. spev), ko jo stavi za negativen zgled kaznovanim sladostrastn ikom . - 17 . kne^ atenski: T ezej, ki je s pom očjo M in o tavro ve sestre A riadne ubil to spako v kretskem labirintu.

Dvanajsti spev 73

S poti, zverina! T e g a tu ne vodiuk tvo je sestre, tem več gre v globače

2 1 pogledat, kakšna kazen se vam sodi.«K o t b ik , ki strga se in že gorjače

zadene ga udarec strahoviti,24 da kam ne ve več in na m estu skače,

tako je M in otaver bil, a zvitivo d n ik kriči: »Brž m im o! D o k le r rjove

27 in se peni, tja v reber mi pohiti!«T a k o spustila sva se čez plazove

teh skal, ki često so mi pod nogam i 30 se vdajale pod silo teže nove.

Iz m isli prebudi me glas ob rami:»U ganka ti je usad, ki ga vard eva

3 3 p ravk ar obrzdani d iv jak nad nami?N aj ti povem , da tistega še dn^va,

ko p rv ič šel sem v klet peklenske hiše,3 6 ni bil razbit ta b reg , k jer danes greva.

A preden je, kot m i v spom inu piše,vk o rak al ta, ki je iz krem pljev vraga

39 otel ves plen iz krožnice najvišje,dolina zla se stresla je od praga

do dna, da m islil sem , vsem ir trepeče 42 od te ljubezni, ki - kot se razlaga -

v nered popoln i često svet razm eče;

30-99: P ristop k F legetontu in srečanje s kentavri.

35. p rvič: Prim . spev I X , 22. - 38. ta: K ristu s, ki je takoj po svo ji sm rti prišel v L im b, prvi k ro g pekla, ter iz te »najvišje krožnice« d v ig n il pravičn ike iz Stare zaveze in jih popeljal v nebo. - 42. kot se razlaga: P o m nenju grškega filozofa E m pedokla je svet nastal po razprtiji štirih p rvotn ih elem entov, in sicer ogn ja, zraka, vode in zem lje. K o se n jih o vo sovraštvo pom iri, pa naj bi nasprotni princip - ljubezen - te elem ente znova združil v p rvotn i ro dovitn i kaos, kar seveda ne gre brez silnih pretresov v naravi. T ak preblisk ljubezni in z njim vezani potres naj bi bila K ris tu so v a sm rt, ki je pom enila spravo človek a z B o go m . T o je seveda D an tejeva interpretacija E m pedokla , ki pa ni p rva te vrste , saj v em o, kako rad je ta univerzalni pesnik skladal antiko s krščanstvom .

74 Pekel

in tistikrat je te pečine stare,4 j tu in drug je, razsulo v zdanje kleče.

Zd aj glej v g lob el, kjer d v iga jo se pare v k rv a v i reki, tam se v vre lo vgreza

48 le-tak, ki b ližnjega z nasiljem tare.O slepa strast, o nebrzdana jeza,

ki kratka leta nas tako prigan ja, j r a v večnosti tako trdo zateza!

T u vid im širni jarek, ki se uklanja tja v lok , hoteč v so to ravan objeti,

J4 kot kazal mi je vo d ja potovan ja,ob rebri k njem u pa tam v strum ni četi

kentavri z lok i v rokah peketajo,/7 kot mi lo v it od jezdim o na sveti.

O bstanejo , ko v rebri uzrejo naju, in ko m ed sabo tro jico so izbrali,

60 ki pšice odbero si kot za va jo ,zadere sem se ena teh živali:

»V id va, kam gresta, kje se bosta pekla?63 P ovejta brž, če ne, bom o streljali!«

N a to beseda m ojstrova je rekla:» T o bom p ovedal H iron u, saj zate

66 se ihta vselej je slabo iztekla.«A m eni: »N es je tam na čelu jate,

sm rt mu bila je lepa D ejam ira,69 že m rtev, je še druge vab il v svate.«

- 47. v krvavi reki: F legetont, tretja peklenska reka. - 56. kentavri: B ajeslovna bitja, pol m ožje, pol konji. - 59. trojico vragov: N es, H iron in F o lo . N e s se je zaljubil v H erk u lovo ženo D ejam iro in jo poizkušal ugrabiti, a ona ga je pri tem na sm rt ranila z zastrupljeno puščico. K o je um iral, ji je ponudil svo jo srajco, vso k rv a vo od zastrupljene k rv i, in ji dal vedeti, da bo tisti, ki si jo bo nadel, večno zaljubljen. A botna D ejam ira m u je verjela in srajco podtaknila m ožu, ki bi si ga rada za večn o pridobila, a H erkul je od tega zblaznel in um rl. T ak o je N es »že m rtev , še druge vabil v svate.« - Hiron je bil sin boga Saturna in nim fe F ilire , s lo več zdravn ik , v rač, astronom in glasbenik, vzgojitelj A h ilo v . Zarad i n jego ve m odrosti ga ima D an te za p oglavarja kentavrov in nanj se

Dvanajsti spev 75

N a sredi svoj p ogled pred se upira ve lik i H iron , učenik A hila ,

7 2 kraj n jega besni F o lo jo ubira.O b strugi se podi jih brez števila,

ki ustrelijo , če iz k rv i se rine 7; kdo više, kot ga krivd a je utopila.

Pred b rzon oge sva prišla zverine; puščico prim e H iron in z zatikom

7<P na dve čeljusti si deli kocine,ko pa si lukn jo je odm el, hudnikom

veli: »Ste m ar pri zadnjem opazili,S i da tla ugrezajo se pod dotikom ?

K d a j so še m rtveci tako hodili!«M oj dobri vo d ja se pred vam p postavi,

S4 kjer dve naravi v eno sta se zlili.»Res je še ž iv in sam ega,« mu pra^i,

»ga peljem po tem črnem dolu: nuja S7 ga žene, ne pa želja p o zabavi.

O d nje tam , k jer se po je aleluja, prišla je zame n ova ta naloga:

90 on ropar ni, m eni je kraja tuja.R o tim te pri kreposti, ki u boga

jo m oja noga na tej grd i cesti,93 od svo jih , ki so tu, m i daj nekoga,

da kraj pokaže, kjer se da prebresti, in tega tam na pleča si zadene;

96 saj on ni duh, da zrak ga m ore nesti.«

V erg il v resnici tudi obrača. - Folo se je na svatb i P irito ja in H ipodam cje tako op il, da­je hotel storiti silo nevesti kot tudi d rugim ženam L ap ito v. - 76. brzonoge %yerine: K en tavri so po svo ji postavi vern i tovariši kaznovanih n asiln ikov, v katerih se je č loveška čud spajdašila z ž ivalsko. - 79. luknjo j e odmel: Usta izkopal iz brade in brk. - 80. z?dnj em: D ante, ki mu je telo še ž ivo in se torej sipka tla pod njim ugrezajo . - 84. dve naravi: Č lo veška in živalska. - 88-90: V e rg il p ravi, da ga je na to nenavadno pot poslala Beatrice, drugače pa niti on niti D ante nimata nič skupnega s temi grešniki. 94. prebresti: F legetont. - 95. tega: D anteja.

Pekel

N a desno k N esu H iron se okrene:»Nazaj! In pot jim a tako pokaži

99 ter pazi, da kak v ra g ju ne oščene!«T ak o odrineva ob varn i straži

vzdolž proda, k jer cedi se krop k rva v i 102 in vrišč oparjenih ušesa draži.

D o oči potaplja g lava se ob glavi.»T am so tirani v si, ki kri so pili

/o / in ropali,« kentaver silni pravi.» R azbo jn ištvo tu doli v jok jih sili;

g lej, A leksander, D ion izij d iv ji,10 S ki dokaj let zagrenil je Siciliji.

T o čelo, ki gu b i se v črni g riv i, je E zzelin , a tisti p lavolasi

m O pizzo d ’ E sti, ta, ki sin ga k riv ina svetu je zadavil bil počasi.«

K vo d n iku se ozrem . »T a je zdaj p rv i,1 1 4 jaz sem le drugi,« se mi brž oglasi.

K en ta ve r tam kaj je obstal, k jer v krv i ležijo in iz vrelca, ki odeva

1 1 7 jih do vratu , vzd ig u je jo nozdrvi.In kaže senco m i, ki tam sam eva:

»T a šel predret je B og u p rav v naročje

10 0 -139 : K azn o van i nasilneži in tirani.

107. Aleksander: P o m nenju nekaterih A leksan der iz F ere v T esaliji (4. stol. p .n .š.), po m nenju d rugih pa kar A leksan der V e lik i M akedon ski, ki ga m nogi antični pisci (na pr. Seneka) om enjajo kot zelo krutega vladarja in tirana. - D ionizij' V erjetn o Starejši, tiran v Sirakuzah na Siciliji (4. stol. p .n .š.), čigar krutost je postala kar prislovična in jo tudi D ante na več m estih om enja (prim . Pek. 27. spev). - 1 10 . E%%elin: E zzelino da R om an o ( 119 4 -12 5 9 ) , v ladar treviške m arke, ki je, kot vem o iz zgodovin e , nosil kron o med italijanskim i sam osilneži srednjega veka. - m : Opi%£0 d ’E s t i : (u.l. 1293), tiran v Ferrari. B aje ga je z blazino zadušil pastorek d ’A zzo . - 1 1 3 . ta j e %daj p rv i: V e rg il hoče reči, da je N es v teh rečeh bolj izveden v o d n ik , zato naj D an te le n jega posluša in m u tudi verjam e; pesnik je nam reč dvom eče pogledal, Češ ali je O pizzo res že um rl. - 1 16 . ljudje: U bijalci, ki n iso tako g lo b o k o potopljen i v k rv i kot tirani; nos im ajo še zunaj, medtem ko so ga le-oni držali pod gladino. - r 18 . senco: G u id o de M on tfort, ki je 1. 12 7 2 v neki

Dvanajsti spev 77

120 srce, ki še m u s T em ze čast odm eva.«In v id im jih, ki tam iz reke vroče

m ole g lave in gro d , tako da mi preneko 12j teh duš spoznati je b ilo m ogoče.

K o vedn o več jo vid el sem oseko k rv i, ki slednjič je le gležnje grela,

12 6 prišel je čas, da ubrali sm o jo preko.»T ako kot v id iš tu, da reka vrela

po vedno p litvejšem koritu lije,«729 kentaver de, »pa veruj mi docela,

da go rn ji tok čim dalje g lo b lje rijepo svo jem dnu, dok ler se ne izteče

13 2 v tolm un, kjer kuha greh se tiratiije.P ravičn ost v išn ja A tilo tam peče,

to šibo b ožjo , dalje P ira, Šesta i $ ; in večno m olze curek solz, ki teče

od vek R an ierov dveh , ki sta, zločestarazbojnika, sejala strah p o vso d i,

1 ) 8 k jer je popotn ike vod ila cesta.«O brne se in spet tja čez zabrodi.

cerkv i v V iterb u m ed sam o m ašo ubil H enrika, brata angleškega kralja E d vard a 1., zato da bi m aščeval sm rt svo jega očeta Sim ona de M on tforta (zloglasnega krvn ika Albiža- n ov), ki je bil pog in il na A n gleškem . H en rik o vo srce so prenesli v L on d on in ga v zlati posod i vz idali v neki m ost nad T em zo. - 13 2 . tolmun: V gorn jem toku F legetonta, kjer pa pesnika nista bila, je tolm un, v katerem se cvre jo najbolj z loglasni tirani, docela potopljen i v kri: A t ila , hunski kralj, im enovan tudi šiba božja (vladal od 433 do 453); - P ir : P o m nenju nekaterih A h ilo v sin P irus, ki je pobil Priam a, po m nenju drugih pa Pir, ep irski kralj (3 19 -272 p .n .š.), proti katerem u so R im ljan i s težavo dosegli »P irovo zm ago«. B il je m enda enako težak za nasprotn ike kot za podložnike. - Sest: Sekstus Pom peius, P o m pejev sin, znam eniti gusar, ki je po o četovi sm rti nadaljeval boj proti Cezarju. - 13 6 -13 8 : dveh Ranierov: R an ier de C orn eto in R an ier da Pazzo: z loglasna cestna razbojnika D an tejevega časa. P rv i je strahoval rim sko M arem m o, drugi pa dolino reke A rn o v T oskan i. - 139 . obrne se: K o ju je N es posprem il preko Flegetonta, se obrne in znova prebrede p litv in o , kajti iz svojega »revirja« ne sme nikam or.

T R I N A J S T I S P E V

'Še N esu je noge m očila reka,ko že zabredla v gozd sva zapuščeni,

j ki ga nobena steza ne preseka.T am listi tem ni so in ne zeleni,

ni ravnih ve j, le g rčave in krive ,6 n ik jer sadu, le trni zastrupljeni.

G o šča ve trn ove tako in siveše pri zverinah ni, ki od Corneta

9 pa do Cecine m rzke so jim njive.T am gnusni roj H arpij si gnezda spleta,

ki T ro jce je s Strofad pregnal, poraze 12 in zlo znanec jim za prihodnja leta.

Perot im ajo in človeške obraze,operjen trebuh, krem pljaste končine

// in s čudnih vej se derejo, nakaze.In m ojster: »Preden stopiš tja v globine,

Se sedm i krog. Potn ika prideta v drugi pas, k jer so kaznovani nasilniki proti samemu sebi in svojem u im etju. D uše sam om orilcev vzkalijo in zrastejo v grčava drevesa, na katerih gnezdijo H arpije, m edtem ko potratn ik i nagi tekajo po tej gošči, za petam i pa jim pritiska krdelo psic. - K azen sam om orilcev je sim bolična: K e r niso spoštovali neprem akljive zraslosti duše in telesa in so se kot ljudje, ustvarjeni po božji podobi, sami izruvali iz telesnih spon, m orajo po sm rti ostati vraščeni v telesih, ki so, po sholastičnem po jm o van ju , v vsem živem svetu deležna najm anjše duh ovn e porcije (»rastlinska duša«), pa največ tvarne.

1-10 8 : G o z d sam om orilcev. P ier della V ign a .1. Nesu: K en taver, ki je bil pesnika sprem il čez reke (prim . prej. spev!). - 9. Corneta do Cecine: M ed rcčico Cecino pri L iv o rn u in m estccem Corneto pri C ivittavecchia se razprostira T oskan sko m očvirje. V teh zaraščenih krajih je bilo leglo d iv jih zveri. - 10. roj H arpij: M ito loška bitja z dekliškim obrazom in trupom roparske ptice (prim . dalje!).- 1 1 . j- Strofad: G n ezd o H arpij so bili S trofad i, otoki v jo n sk e m m orju, kot poroča V erg il. K o so prišli tja F n ejev i T ro jan ci, so ponevedom a ubili njim posvečene vole:

Trinajsti spev 7 9

p ovem ti, da si v drugem krogu . V ed i,«iii m i de, »da b ova v njem , dokler peščine

grozotne tvo ji ne uzro pogledi.A pazi, tam stvari boš v id el take,

2 1 da vero vzele m oji bi besedi.«Ž e k rik zaslišal od strani sem vsake,

n ik jer pa ni vp ijočih ! In s prstenim 24 obrazom brž ustavil sem korake.

In m enim , da je m enil, da jaz m enim , da v gošči lju d stvo takšno vp itje žene,

27 pred nam a skrito zad za trnjem njenim ,zatorej de: »Če boš odbil le z ene

rastline ve jico , ti o tej stvari ¡o vse m isli brž popadajo zgrešene.«

R o k o zdaj stegnem nad poganjek stari in m u odlom im ve jo , kar zavp/ije

¡ j m i deblo: »Stoj, n ikar me ne m rcvari!«In ko ga potlej črna kri oblije,

še: »K aj me lom iš!« pride glas ušesu, j 6 »kaj v tvo jih prsih nič srca ne bije?

N eko č ljudje, zdaj grče sm o v tem lesu; lahko bi lažjo roko im el popreje,

p pa da sm o v kačjem kdaj bili telesu.«K a k o r če vžge se konec sveže veje

in cv ili v vetru , ki mu spod uhaja,42 ter sok cedi, ki les mu daje reje,

tako iz rane deblu tam prihajaz besedam i ven kri; in ve jo ve lo

ena od H arpij, Celeno, jim je zato napovedala strašno lakoto, nakar so preplašeni T rojan ci o tok zapustili. - 19. peščine grozotne: T retji pas sedm ega kroga , ki ju še čaka. - 30. vse misli: D an tejevo prepričanje, da so v gošči skriti ljudje, ki zganjajo takšen hrup.- 48. moje delo: V E n eid i pripovedu je V erg il, da se je P riam ov sin P o lido r, ubit v T rak iji, po sm rti sprem enil v grm . K o je Enej z njega odlom il vejo , je zaslišal P o lid o ro v glas, iz zlom ljene veje pa je pritekla kri. - 35. bo%aŠ: Sam om orilcu je ta

8o Pekel

4 j spustim kot ta, ki groza ga obhaja.»Če m u srce lahko že prej verjelo ,«

de m ojster, »duša, ki sva te užalila,48 bi to, kar že opeva m oje delo,

se ne bi nadte roka mu stegnila.L e ker verjel ni, sem velel storiti

// to stvar m u, ki zdaj m ene bo težila.P o vej m u, kdo si bil, da osvežiti

bo tvo jo slavo m ogel v p ovračilo J4 na svetu , kam or m ore se vrn iti.«

In trš: »T ak božaš me z besedo m ilo,da bom prelom il m olk: ne v zlo mi šteti,

/7 če m i p reveč bo jezik odklenilo .Ja z tisti sem , ki nosil je na sveti

d va ključa k srcu carja Friderika ,60 in sem tako lahno jih znal vrteti,

da tajne sem poznal mu brez vrstnika.T o častno službo sem op ravljal zvesto,

6} da zdravje in sen je vzela skrb velika.V laču ga , ki v cesarsko vselej m esto

upira drzko svoj p ogled zblojeni,66 ta sm rt sveta, ki d v o r okuži često,

je vse duh ove vnela proti m eni,njih žar je knezu iskro vžgal tak ž ivo ,

6> da sladka čast končala je v trpljenji.In m oja duša s kretnjo p rezirljivo ,

p red log seveda prijeten, saj ga bo opral pred svetom . - 58. Ja% tisti sem: P ier della V ign a ( 1 19 0 -12 4 9 ) , č lovek nizkega rodu, ki pa se je povzpel do kanclerstva pri sicil­skem vladarju F rideriku 11. H ohenstaufu. O sum ili so ga nezvestobe in v ječi si je sam končal ž ivljenje. B il je znam enit d ržavn ik , pravn ik in pesnik. »Cesar je dal oslepiti učenega m oža, žlahtnega Piera della V ig n a , dob rega upravitelja, ker ga je bil osum il izdajstva, storila pa je to zavist do n jeg o veg a v iso k ega m esta; zaradi tega je im enovani m odrec od tuge v ječi h itro um rl in nekateri trd ijo , da si je sam vzel ž ivljenje.« (V illani, K ro n ike). - 59. dva ključa: L jubezn i in sovraštva. - 6 1 . bre^ vrstnika: Z n ebil se je vseh tekm ccev. - 64. Vlačuga: Z a v ist , eden glavn ih greh o v , še posebej na takem stičišču

Trinajsti spev 8 i

m isleč, da sm rt sram oti kraj napravi, ■/2 me iz nedolžne je storila k rivo .

Pri koreninah n ovih v tej goščavi prisegam : nisem zlom il jaz besede

7/ cesarju, vrednem u, da b iva v slavi!In če na svet še kdo od vaju grede,

naj p oravn a spom in na me, ki blati ■/S ga sum , storjen le iz zavisti blede.«

In obm olči. » K e r sklenil je m olčati, podvizaj se,« poet m i potlej pravi,

S i »sprašuj, če še kaj več želiš doznati!«A jaz mu dem: »V prašan ja ti postavi

o vsem , kar m eniš, da m i dušo m ika, 84 saj m eni g rlo zdaj sočutje davi.«

»N aj ti le kdo stori,« moj vo d ja vzklika, »to, kar si prosil, in naj ti ustreže,

S j ukleti duh, a vrz i zdaj z jezika,kako le neki duša pade v mreže

teh grč, in če še m oreš, razodeni, po ali se kdaj iz vo z lo v teh razveže!«

M očn o zavzdihne trš o go vo rjen i in v rahlem vetru se tako razloči:

9) »Bolj kratek bo o d g o v o r zaželeni.K o duša se od trupla kruto loči,

ker se iz n jega sama je izruvala,96 sodnik ji M inos sedm i k ro g določi.

V to hosto pade, ne da cilj bi znala, kam or usode roka jo porine,

99 tam vzk lije , kot bi žita kal pognala.

hierarhije, kot je bil cesarski dvor. - 72. i% nedolžne j e storila krivo: L ju d je so bili prepričani, da ga je občutek krivd e pognal v sm rt in da si je torej sam sodil, P ier della V ig n a pa je le hotel ubežati spletkam in sum ničenju sovražn ik ov »tje, kam or m oč pregan javcev ne seže.«. - 75. cesarju: P ier della V ign a je še po sm rti zvest svojem u cesarju in im a o njem d ob ro m nenje, mnenje, ki ga D an te ni delil z n jim , saj vem o, da

82 Pekel

Iz grm a d iv je zrastejo rastline,H arpij se roj na pašo tja zateka,

102 m noži bolest in bolečini line.K o t vse i nas še čaka tam obleka,

a ne, da kdo si spet jo dene nase: io j kar si odvzel je, ni ve č za človeka!

Sem bom o vlek li jih in vsako zase v ise lo truplo bo v tej hosti kleti

io S z dreves, kjer jim sovražna senca rase.«Se stala sva v čuječnosti napeti,

m isleč, da trš želi nadaljevati, m ko naju hrušč neznanski preseneti,

kot lovec , kadar k njem u se priklati m erjasec, ki p o go n čez gozd ga žene,

1 1 4 zasliši zver, lom eč suhljad, divjati.Tedaj sta dva od leve , blizu m ene,

vsa naga in opraskana pridrla,1 1 7 lom eč v e jev je hoste zapuščene.

»O j, prid i, smrt!« iz polnega je grla vp il p rv i, drugi pa, ki v tem galopu

120 je zaostal: »N ikd ar tako ni cvrlaje tvo ja n oga, L a n o , v boj pri T oppu !«

Brez sape že ni brusil več podplata,12 ) tem več je v grm padel, ves zasopel.

je F riderika II. posadil v pekel m ed epikurejce, ki so tajili nesm rtnost duše. - 102 . line: H arpije pustošijo po gozdu sam om orilcev in jim lom ijo veje ; iz D an tejeve izkušnje pa ' vem o, da koder se zlom i veja-ud zakletega sam om orilca, tam privreta na dan kri in boleča tožba. - 10 3 . obleka: T elo ; tudi oni bodo šli na sodni dan po svo ja trupla, a si jih ne bodo »oblekli«, saj p ravica ne dopušča, da nekdo znova dobi tisto, kar je s silo in proti božji v o lji zavrge l. - 108. sovražna senca: Senca - duša- je sovražila svo je telo, zato ga je tudi um orila.

10 9 - 15 1 : Razsipneži; neznan florentinski sam om orilec.12 1 . La n o : L an o iz Siene, znan potratnež, ki je zapravil vse svo je prem oženje in si iz strahu pred revščin o baje sam poiskal sm rt. T o naj bi b ilo v b itki pri P ieve del T op p o , kjer so leta 128 7 A retinci prem agali Sienčane. - M ož, ki se podi za njim , je G iaco m o da Sant’ A ndrea, kot bom o zvedeli pozneje; svo je im etje in v ilo je dal baje požgati, da je

Trinajsti spev »3

Z a n jim pa gozd je napolnila jata požrešnih črnih psic, ki so zdivjale

12 6 kot hrt, če mu ve rig o snam eš z vrata.Skrivača kot bi m ign il so popale,

z zobm i raztrgale ga na cepere 129 in z udi v gob cu naglo proč zbežale.

O m ahlo m i ro k o vo d n ik pobere in tja me pelje pred v e jev je štora,

1 12 ki mu krvave rane solza pere:»O Ja k o b Sentandrejski, ti pokora,

čem u si vam e skril se, m ar življenje ; a ti grešno z m ojim plačati se mora?«

P ri njem stoji vo d n ik , ki razbolen je, rekoč: » K d o si, ki iz tolike reže

1)8 s k rv jo ti sope žalost in trpljenje?«A on: »O duši, ki te rane sveže

mi zreta in sta priči bolečine,14 1 ko listje se m i tak sram otno reže,

zberita ga kraj žalostne rastline!Iz mesta sem , kjer p rvega očeta

¡44 so v Jan eza m enjali; dan ne m ine,da on, užaljen, z bičem jih ne opleta.

In če ostala ne bi sled n jego va '47 nad A rn o v o vo d o še zdanja leta,

lahko užival nad požarom . O n ni n apravil sam om ora, kajti po zgod ovin sk ih zapisihsodeč ga je dal ubiti E zzelino I V ., nam že poznani tiran. - 128. ga strgale na cepere: K o t so ti obsojenci razsipali svoje prem oženje, tako jih tu doli črne psice trga jo na kose in !e-te raznašajo naokoli. - 1 3 1 . p red vejevje štora: G o v o r i grešn ik , h katerem u se je »Sentandrejski Jak o b « na begu zatekel in ga po lom il, zato k rv a v i in stoka. - N e vem o, kdo je ta sam om orilec in zakaj ga je D ante postavil sem kaj. - 14 1 . tak sramotno: G rešn ik se sram uje svo je usode in bolečin, ki mu jih ta prinaša. - 142 . 1% mesta: F irenc, kjer so si vzeli za zavetnika Jan eza K rstn ik a , kip prejšn jega patrona, vo jn ega boga M arta, pa odstranili. U žaljeni b og, tako pravi obsojeni, je zato še zdaj jezen na m esto in v njem povzroča razprtije. D a mu je sploh prizanesel in da F irence še stoje, se im ajo zahvaliti edinem u preostalem u kipu b ivšega zavetnika, ki je, sicer po ško do van , stal na Pontc V ccchio do 1. 13 3 3 . D a ni bilo tega kipa, bi F lorentinci, ki so svoje m esto, porušeno ob

8 4 Pekel

bi ti, ki mesto so gradili znova, ko groblja so za Atilo ostala,

i j o prišli v zidavi vselej le do krova.Jaz sem svoj dom napravil za vešala.«

v d o ru V zh o d n ih G o to v (kralj T o d la , ne A tila , kot p rav i D ante) v šestem stoletju , znova pozidali od tal do vrh a , svo jega dela n iko li ne dokončali. - 150 . vd a la : P rip o ved se jedrnato zaključi: jaz pa sem se obesil v svo ji lastni hiši!

Š T I R I N A J S T I S P E V

Ljub ezen dom ovin ska me je vnela, da listje s tal pobral sem ter rastlini

) ga vrn il, ki je z glasom že hripela.Prišla sva tja, kjer d rug i globočin i

prišteje tretja se, ki jasno kaže,6 kak strašno m eljejo ti božji m lini.

D a te n o vo sti bi um eli laže,povem , da sva prispela do peščine,

P ki je rastje nobeno ne umaže.K r o g nje se v ije hosta bolečine

kot tužni jarek o k ro g te; počasi 12 obstaneva nedaleč od sipine.

Suh bil in gost je pesek na tej jasi, kot brat bi tistem u bil, k jer stopala

// nekoč je vtiska l K a to n sivolasi.O m aščevalni B o g , kaj bi ne bala

se tebe srca njih , ki iz te besede iS zved o, kar mi zenica je doznala!

D u š go lih v id im nepregledne črede in vš i od kraja so b ridko jokali.

2 1 Različen stan bil n jih o ve je bede:

1-7 3 : T re tji pas sedm ega kroga. K apan ej. - V tem pasu so kaznovani nasiln iki proti B o gu : preklin jevalci, ki vznak negibn o leže na razbeljenem pesku , na katerega nenehno pada ognjen dež. K azen je sim bolična: neprem ično ležečim nebo vrača ogn jen e puščice, s katerim i so nekoč oni zasm ehovali B o ga .

5. tretja: Iz d rugega v tretji pas. - 10 . hosta bolečine: G o z d sam om orilcev, ki obdaja peščino, kot je sam obdan od krva ve reke. 15 . Katon: Pesek na tej jasi je bil podoben tistemu v lib ijski puščavi, skozi katero je rim ski vo jsk o v o d ja reševal ostanke Pom peje-

86 Pekel

na tleh so nekateri vznak ležali, drugi sedé so zbrali se v kopice,

24 a tretji brez m iru o k ro g divjali.B olj gost je trop, ki dere prek ravnice,

redkejši ta, k jer v tla jih m uka veže,¿7 a n jim izdira najbolj glasne klice.

N a pesek pa počasi, kot brez teže, g le j, kosm i se usipajo žareči

p kot sneg v goráh , ko veter se poleže.K o t sredi vroče Indije strm eči

je A leksander v id el nad vo jskam i H dež zubljev, ki še s tal so pekli, rdeči,

pa je ukazal četam , naj z nogám i teptajo tla, zato da bi se raje

¡ 6 gasili ogn ji, dokler so še sam i,tak lil je večni žar na tiste kraje,

a pesek kakor gob a od kresila p žarel je, kar še večje m uke daje.

Brez ^nehanja se vila je in biladlan b ed n ikov , da bi s telesa sproti

42 tu ali tam ogo rk e odstranila.In pravim : »M ojster, ti, ki si na poti

ugnal vse, razen vražjega krdela,4 j k i nam od vrat prih ru lo je nasproti,

kdo je ta hrust, ki zdi se, da docela prezira plam en - m rk lež6 se pači,

ve vo jsk e in jo vo d il h kralju Ju b i. - 22. v^nak legali: Preklin jevalc i B o ga (glej op. zgoraj!). - 23. sedé so %brali se: O deruhi: kot so na svetu ždeli nad vrečam i denarja, tako se tudi tu tiščijo vk u p , poklapani od ognjene plohe. - 24. bre% miru okrog divjali: Sodom iti (spolni perverzneži): bič m esenega nem ira jih žene oko li, p odob n o kot Fran - českino družbo v V . spevu , le da v nenaravnem oko lju in pod nenaravnim dežjem , kakršno je b ilo pač n jih o vo poželenje. - 32 . j e Aleksander videl: O tem d o go d k u naj bi g o v o rilo d om n evn o p ism o A leksan dra V e lik eg a A ristotelu . - 37. tak l i l j e večni fy r : Prim . G en ezo , X I X , 24: »D om inus p lu it super Sodom am et G om o rrh am su lphu r et ignem a D o m in o de coelo.« - 44. vranjega krdela: Pred D ito v im i vrati (prim . s. V II I , 82

Štirinajsti spev 87

1 '

kot da ne prim e se ga ploha vrela?«A oni, ko s p ogledom m e zasači,

da m ojstra vprašal sem po njem , zatuli: » Ž iv bil sem tak, a m rtev nič drugači!

N aj Z e v s kovaču ondi kožo zguli, k jer besen si je vzel ogn jen o strelo

¡4 in z n jo me užgal; po vrsti naj ožulivse v črni kovačiji M on gib ello ,

proseč: ’P om oči, m oj V u lkan , pom oči!“ // kot javkal je pri F le g ri, ko zavrelo

je in sm o udarili se v bitki v roči,naj noč in dan me tepe tu za kazen,

60 n ikdar mu dan osvete ne napoči!«T u zarohnel je m ojster neprijazen,

kot še n ikdar poprej, tja dol v sipine:6} »O K ap an ej, ta tvo j napuh je biazen,

to je, kar kazni brusi ti ostrino.N i m uke m im o lastne jeze pasje,

66 ki bes lahko bi ubila z bolečino.«O krene se in blažje slišim glase:

»N jih sedm i kralj je, ki so šli nad T ebe, 69 in sram oti B o g a kot prejšn je čase,

a da bi m olil, nim a nič potrebe;no, kot dejal sem , jezik dom išljavi mu k riv je, da ga vobče tu ne zebe.

A zdaj za m ano in n ikar ne stavi72

itd.). 49. a oni: N a tleh ležeči hrust je K apan ej, eden od sedm ih gršk ih kra ljev , ki so oblegali T eb e; ko je slednjič stal na m estnem obzid ju , je pričel izzivati sam ega Z e v sa , kr je predrzneža nato ubil s strelo iz oblaka. - 55. Mongibello: Sloveča V u lk an o va kovačnica s črnim i kovači K ik lo p i, ki je bila po legendi v g o ri E tn i. - 58. p r i F legri: Tesalska dolina, prizorišče b ajeslovn e bitke med Ju p itro m (grškim Z evso m ) in G igan ti, ko so le-ti hoteli napasti O lim p. Z e v s je m oral tam napeti vse sile, da je izvlekel zm ago. - 60. nikdar: Četudi vrže Z e v s proti m eni vse nebeške in peklenske sile, tako pravi K apan ej, n ikoli ne bo doživel veselja , da me v id i ponižnega. - 6 1. tu %arobnel: V erg il, ki je veljal Danteju za ideal religioznega pesnika, se seveda razsrdi nad to lik im b o goskru nstvom .

88 Pekel

stopal na pesek, ki razbeljen sije,7/ tem več jih drži tesno ob goščavi!«

M olče do tja sva šla, k jer se pririje iz gozda rečica — ob m isli sam i

78 na njen k rv a v i val me pot oblije.K o t potok , ki izvira v B ulicam i

in razdeli se potlej m ed vlačuge,S i ta v ir šum el čez pesek je p od nami.

N je g o v o dno, obedve rebri strugein go rn ji rob so v kam nu, ki spoznati

84 m i dal je, da tja čez poti ni druge.»Pri vsem , kar m ogel sem ti pokazati,

odkar sva prestopila prag tej dveri,87 koder se vh o d nobenem u ne krati,

se ni zgod ilo , da bi kdaj kateriprizor te vzbu ril, kot je tale reka,

90 ki vse plam ene skrha ob svo ji čeri.«Z le-to besedo vod ja m olk preseka,

a jaz ga prosim , naj pusti me k jedi,9 ) ko m i z n ago vo ro m že dal je teka.

»D ežela pusta b iva tam na sredim orja,« prične, »ki se ji prav i K reta ,

96 k jer kralj je vladal svet, ki b il je v redi.G le j, tam se d v iga Ida, go ra sveta,

ki se zelenja, v o d je radovala,99 a zdaj sam eva kot na stara leta.

N jo R ea sinu je za zibel dala

75 -14 2 : V o d o slo v je pekla. Skrivn ostn i starec.77. rečica: F legetont. - 79. v Bulicami: Ž v e p len vrelec blizu italijanskega V iterba; iz njega je tekel p o to k , n jeg o vo v ro čo vo d o pa so si prostitu tke, ki jih je b ilo to zdravilišče p o ln o, napeljale po svojih hišah, za kopel in gretje. - 84. ni druge p oti: E d in o po tem kam nitem b regu , ki se je spuščal naprej v g lob in o , je bilo m oč iti popotnikom a, ne da bi se izpostavila ogn jen i plohi. - 86. prag tej dveri: V ečn o odprta vrata pekla. - 94. vzbudil j e teka: D an tejeva radovedn ost je vzbu jena, zato prosi V erg ila , naj nadaljuje pričeti g o vo r. - 94. na sredi morja: Sredozem skega. - 96. k ra lj: Saturn, krečanski kralj; pod n jego vim žezlom je vladala na svetu zlata doba. - 100. R ea: Saturn ova žena in

Štirinajsti spev 89

in ko je vekal, je zbudila krike 102 o k ro g , da bi ga bolje varovala .

Star m ož se d v ig a sredi te ve likegore , s hrbtom proti D am iati čaka

10 j in v R im u kot v zrcalu išče slike.Z la to rum ena g lava je silaka,

srebrn gro d , srebrne roke steza,i o i a baker ves ž ivo t je do razm aka;

od tu navzd ol so udje iz železa, le desna noga je iz žgane gline,

m a p rav na njej p o čiva večja peza.O d g lave do peta, razen zlatnine,

je počen ves: tam solze v ro iz špranje 1 14 in v curk ih dno prebijajo votline,

hrum eč čez skale brezni te brezdanje kot A heron t, Stiks, F legetont. Pozneje

//7 jih utesnijo ozke te kotanjedo tja, k jer niže nihče več ne speje:

tam je K o c it ; kakšna je to m očvara,120 boš v id el sam , vendar o tem kasneje.«

Ju p itro v a mati (ali K ro n o so v a žena in Z e v so v a mati po gršk i m itologiji). - D a bi o b varovala sina, ki ga je hotel oče požreti, ga je odnesla na kretsko goro Ido , svojim služabnikom kuretom ali koribantom pa je naročila, naj tedaj, ko bo otrok zavekal, zaženejo hrup in vriše , da bi ga oče ne slišal. - 10 3 . star m o » K ip starca na K re ti je sim bol č loveštva , ki se je po o b do b ju začetne popoln osti (zlata doba predstavlja po gan ­sko zlato dobo in krščanski zem eljski raj pred A d am ovim izvirnim grehom ) v nasled­njih obdobjih sprid ilo in se zakrknilo v grehu. T o sprijenost kažejo vedno slabša snov različnih d elov tega kipa in razpoke v o rjak o vem telesu, iz katerih teko solze greha in bolečine; te solze ustvarjajo peklenske reke, ki p lavijo k Lu ciferju vse hudo, katerega početnik je on sam. N o g i sta sim bol dveh tem eljev, na katerih sloni č loveštvo , p o svet­ne in duh ovn e oblasti: desna, šibkejša n oga, verjetn o predstavlja duh ovn o oblast v njenem pohlepu po posvetn i oblasti, da po njeni krivd i č lo veštvo brede še g lob lje v greh. In č lo veštvo , ki po izročilu prihaja z O rienta, od koder sta prišla i križ (iz Jeruzalem a) i cesarski orel (T ro ja), obrača hrbet O rientu (tu je označen z D am iato v E g iptu ) in gleda kakor svo je ogledalo latinski in krščanski R im , od koder bo sinila luč dveh sonc, dveh v o d n ik o v , papeštva in cesarstva, ki bosta č lo veštvo spet navrnila na

9 ° Pekel

In jaz: »Če tale potok res nem ara iz našega sveta tako priteče,

iz 3 kako da šele tukaj rob razpara?«»Saj veš, da kraj zaobljen je,« m i reče,

»čeprav si d o lgo držal se levice,12 6 pot ubiraje, ki na dno te vleče,

še nisi zavrtel se k ro g krnice;zatorej če kaj n o veg a prihaja,

129 ne slikaj si začudenja na lice!«» K je F legeton t, kje se Lete nahaja?«

dem m ojstru. » O zadnji n isva go vo rila , i ) 2 o p rv i pa, da jo ta dež napaja.«

A on: »V prašan ja tvo ja so mi m ila,a rdeči k rop , ki pom niš ga bolj slabo,

1 3 ; ti p rvem u že dal je pojasnila.Lete uzreš, ko bo ta g ro b za tabo,

tam , kam or duše um ivat se h itijo ,138 kadar s p o k o ro vtone greh v pozabo.

A zdaj razdrla b o va španovijos tem gozdom : trdo m i za hrbtom bodi,

1 4 1 zdaj g reva po robeh, ki ne g o rijo ,nad njim i plam en se gasi povsod i.«

p ravo pot. Sicer pa je tudi pri po jasn jevan ju te a legorije p ra v m alo manj razlag kot razlagalcev.« (N . K o š ir) - 12 3 . šele tukaj: K e r prehodiva le m ajhen del oboda vsakega k ro ga , tako pravi V erg il, se torej ne čudi, če si šele sedaj prišel do F legetonta; v resnici teče ta reka tudi v iš je go ri. - 134 . ta rdeči krop: F legeto n t je D ante že videl, le da m u ni vedel im ena. - 136 ; Lete: L eto , reko pozabe, bo D ante videl vrh go re v ic (spev X X V II I ) .

P E T N A J S T I S P E V

K ren ila zdaj sva po obali skalni,k jer pare nad p o tokom žar hladijo,

j braneč v o d o in ves nasip obalni.K o t jez, ki pred poplavam i zgrad ijo

m ed B ru g g o m in W issantom ga Flam ani,6 da se vod e nazaj spet zad rvijo ,

in oni, ki ob B renti P ad ovan iz n jim zagrade si d vorce in pristave,

9 še preden otopli se v Chiarentani,bili ro b o v i so le-te p lan jave,

le da tako m ogočn o izgradile ¡2 jih n iso m ojstrove roke žilave.

G o šča ve gozda so se oddaljile ,da nisem vid el sence več n jeg o ve ,

r j če m oje so oči se okrenile,kar v id im , da koraka čez b reg o ve

naproti nam a duš neizm erna čreda, iS k i v naju gleda, kot ob času lune n ove

pod večer sosed se zazre v soseda.K o t star kro jač, ki v ig lo vd eti hoče,

2 1 z očm i zažm uri trum a in m e gleda.

i . - i o o : Še tretji pas sedm ega kroga . Sodom iti. B run etto Latini.

z. nad potokom: N ad rečico vrele k rv i, ki je odtok F legetonta, se hlapi zgoščajo in tako hladijo ogn jen i dež, da ne ožge vo d e in b reg o v . - 5. med Bruggom in Wissantom: B ru g g in G en t, m esti na vzhodn i in zapadni m eji F lam ske, m ed katerim a grad ijo prebivalci nasipe za obram bo proti m orju. - 7. ob Brenti: R eka , ki teče blizu P ado ve, izvira pa pri T riden tu v K a rn sk ih A lpah . - 9. v Chiarentani: N a K o ro šk em in v tistem delu K a rn sk ih A lp , k jer izvira reka Brenta. - 13 . go^da: Sam om orilcev . - 19. ob času nove lune: V ečeri ob

9 2 Pekel

K o so tako me zrli sprašujoče,glej, nekdo me spozna in krik zažene,

24 za haljo me grabeč: » Je to m ogoče?!«A jaz, ko stegnil je roke do mene,

se zastrm im v obličje mu razgreto 27 in že n jega poteze opečene

kot b lisk mi obude spom in; zavzeto iztegnem roko pred obraz v glob in i

30 in pravim : »T u ste v i, gosp od Brunetto?«A on: »D o vo li, sinko, da Latin i

B runetto s tabo se nazaj sprehodi 33 in zapusti to d irko s sotrpini.«

In rečem : »Prosim , če vam je pogod i!Če hočete, da z vam i sedem m alo,

3 6 storim , če všeč bo njem u, ki m e vodi.«»O sinko,« de, »če kom u se stopalo

za hip ustavi v čredi, ki te suje,39 ga sto let neprem ičnega bo žgalo.

L e po jd i, šel ob tebi bom brez m uje,natp pa znova stečem k rodni četi,

42 ki svo je večne m uke ob jokuje.«D a šel bi z njim , se nisem upal sneti

stopala s ceste, sk lon il sem le g lavo ,4j kot pred nekom , ki te prekaša z leti.

m laju, ko luna m rkne, so zelo hitro tem ni. - 30. gospod brunetto: Brunetto L atin i, znam eniti florentinski g v e lf, diplom at in pisec (ok. 1220 -129 4 ). V francoščin i je napisal neke vrste enciklopedijo L,/ livres dou Tresor (Zaklad), pesniška priredba tega dela pa je v italijanščini izšla pod n aslovom 11 Tesoretto. M ladem u D an teju je bil učitelj in sveto va ­lec. - O greh u, zaradi katerega tiči B run etto m ed sodom iti, nam kron ike tistega časa ne p o ved o nič; to je tudi eden raz lo go v, da se nekateri kom entatorji (A . Pezard) branijo verjeti, da gre v tem pasu res za nenravne spolne zablode. A ta u g o v o r ne m ore biti b istven , če se spom nim o, da se te kočljive stvari n iko li ne obešajo na velik i zvon in da so bile znane sam o naj bližjem u krogu , m ed katerega je neki čas sodil tudi D ante. - 36. njemu: V erg ilu . - 39. %galo: T u izvem o za kazen tistega, ki bi si upal za hipec ustaviti n ogo : sto let bo neprem ično ležal na ogn jen em dežju. - 4 3 . s e nisem upal: N i bil do vo lj pogum en, da bi tvegal korak na p lan javo , saj bi se s tem izpostavil padajočem u ogn ju . -

Petnajsti spev 93

A on: »Po kakšni vo lji v to puščavo pred sm rtjo te usoda je privela

48 in kdo je ta, ki p ot ti kaže pravo?«»Tam zgoraj, k jer svetloba vlada bela,«

m u dem , »zablodil v neko sem dolino,; ; še preden sem dopoln il leta zrela.

K o včeraj rano sem se vzpel v v išin o , prišel je on, nazaj ve le l je m eni,

!4 zdaj vo d i me d o m ov čez to g lob ino.«In on: »T i le za svo jo zvezdo kreni,

pa slavnega ne boš zgrešil pristana,/7 čeprav sem vid e l v lepšem te življen ji.

Če sm rt ne vzela bi me tak zarana, bi ti pom agal ubirati to cesto,

60 ko takšna m ilost ti z neba je dana.A nehvaležni, d iv ji rod , ki v mestd

s F ieso l prišel pred davn im i je leti 6) in rovtarsk ih navad drži se zvesto ,

za dobra dela ti so vra g bo kleti;a to je prav , saj k jer p level pogan ja,

66 ne m ore sladki f ig o ve c cveteti.Ž e stari rek za slepce jih oznanja,

napuh, zavist in lakot na beliče 69 je v njih , ti vzdrži tega se ravnanja.

U soda tebe k takšni slavi kliče,

5 1: ¡{rela: Preden je bil star 35 let; za D anteja je bila to p o lo vica ž ivljenjske poti, kot vem o iz p rveg a speva. - 54. domov: P rav i dom vsakega kristjana je nebo. - 6 1. nehvaležni, divji rod: P reb iva lstvo F iren c (prišleki), ki se je priselilo iz F iezo l (lat. Faesule), stare etrurske naselbine na hribu, severno od mesta. Zarad i sodelovanja v K a tilin o v i zaroti so jo R im ljan i porušili, njeni prebivalci pa so se zatekli v F irence in se pom ešali s takratnim rim skim m eščanstvom . D ante jim očita su ro vost šeg in ob ičajev (rovtar- stvo !), ven dar gre v svo ji jezi časovn o m alo predaleč, saj je od om enjenega m ešanja p reb iva lcev pa do n jego vega časa m inilo že dobrih tisoč let. - 66. sladki figovec: M enda pesnik sam. Širši sm isel teh verz o v pa je bil ta, da je med sod rgo težko za poštenjake. - 67. Že stari rek: Stare kron ike om enjajo več zgodb , po katerih so Florentinci k ljub svoji

94 Pekel

da bi oboji te želeli zase,72 a v n jih o v kljun ne daj jim svo je piče!

N aj to go ve d o se pri sebi pase, rastlino pa pusti, da se razcveta,

7/ če kdaj katera jim na gn o ju zrase!Saj v njej bo oživela setev sveta

R im ljan o v , kar so dobe jih pustile,7# odkar to zlo si ondi gnezdo spleta.«

»Če m oje prošn je bi se izpolnile,« m u dem , »vezi č lo v e k o v i naravi

81 na vas se ne bi zdaj še razklenile.Z akaj še zdaj p reživo nosim v g lav i

obraz vaš d o b ro tljiv i in ljubeči,84 ko ste mi zgoraj nauk dajali pravi,

kako naj č lo vek se ovek o veči.K a k o v ž ivljen ju znam zdaj to častiti,

8/ bi rad z jezika dal, če se posreči.T o , kar o m eni pravite , zjasniti

z ostalim , kar v spom ina je posodi, po gospa bo znala, če bom smel k njej priti.

A zdaj vam to liko razvidno bodi: d ok ler ni m oji vesti nič v spotiko, sem v vsem vo ljan pod vreči se U sodi.

N i p rv ič , da pred sabo im am to sliko, a naj U soda le ko lo navrne,

dozdevni zvitosti velja li za zelo kratkovidn e, zlasti v politiki. - 7 1 . oboji: Iz konteksta sklepam o, da bi b ilo obem a sprtim a strankam a v Firencah všeč, ko bi si pesnika pridobili zase, in to je b ilo m orda na tihem tudi D an tejevo , m alce sam ovšečno m nenje. A to se je v resnici zgod ilo šele po D an tejevi sm rti, ko so se F lorentinci, to »fiesolan- sko g o ved o , n o vi prišleki« - kot jih zan ičljivo im enuje pesnik - skoraj stepli za n jego vo dediščino - in truplo. - 77. Kim ljanov: Ja sn o , D ante nadaljuje rim sko tradicijo! - 80. vet(i: Sm isel: Če bi b ilo po m oje, v i še ne bi bili v grob u . - 84. nauk... p ra v i: D ante iz spoštovan ja do svo jega učitelja zanemari d e jstvo , da so Brunetta n jego v i nazori pripe­ljali v pekel. V en dar gre tu bolj za m eseno kot za d uh ovn o zablodo, kar je pesniku manjši greh . - 89. % ostalim: Prerokbe, ki jih je bil že nekajkrat slišal. - 90. gospa: Bcatrice. - 9 1-96 : N aj teče svet po svo je , d o k ler im am m irno vest, se ne bo jim udarcev

Petnajsti spev 95

</6 kot se ji zdi, a km et svo jo m otiko!«T u m ojster v desno se nazaj obrne,

naravn ost me v oči tedaj pogleda v« in p rav i m i: »T u je m ed p lev i zrnje!«

In ni se še ustavila beseda,Brunetta prosim , naj p o ve , kateri

u u s lo v ijo iz n jeg o veg a tam reda.»Z a neke p rav je, če izveš,« se veri,

»o drugih pa m odreje je m olčati,/«; saj čas bi bil prekratek takšni beri.

T o so duh ovn ik i in literati,m ožje poznani in na m oč sloveči,

/o<f ki grd i greh s sveta jih tukaj brati.G le j, P riscijan je v trum i tej trpeči

in Franc A ccorso ; tam bi v id el tudi, m če ti je kaj do hrast, še n jega v ign eči,

ki m u služabnikov služabnik hudivelel je z A rn a v B ach ig lion seliti,

1 14 k jer m u prhne v nenrav uprti udi.V eč bi dejal, a čas je že skleniti

p o g o v o r in ta h od , ker nad peščino, n / kot vid im , jelo se je spet kaditi.

T o trum a je, ki ji ne sm em v bližino.T esoru m ojem u še skrb nakloni,

n o saj v njem živim , to prosim te edino!«

usode. »Č loveku tem manj gospodari usoda, čim bolj mu gospodari razum« (Dan. C,onv. IV . I X . 9). - 99. med plevom %ritje: V erg il poh vali D an tejeve m odre besede, češ da jc dobro poslušal in n apravil pravilen sklep.

100-124: N ekateri znani sodom iti.

108. grd i greh: H om oseksualizem . - 109. Priscijan: Iz Cezareje, s lo v iti gram atik iz šestega stoletja. N ap isal je p rv o vrstn o latinsko slovn ico . - 1 10 . Franc Accorso: P ro feso r prava na vseučilišču v B o lo g n i in O xford u (X II I . stol.). - m : njega: Š k o f Andrea dei M ozzi, prem eščen zaradi razuzdanosti iz F irenc v V icenzo, kjer je tudi um rl. Ukaz za to je dal papež Bonifacij V II I . ; papeški naziv »služabnik služabnikov« (servus servorum ) ima tu ironičen prizvok. - 1 16 . nad peščino: P rihod nove trum e grešn ikov. - 1 19 . Tesoru: G lej

9 6 Pekel

O b m e se in steče, kot v V ero n i se za zelenim suknom vsi tekači

i2 ) čez polje zapode, a ni kot oni,ki izgubi, kot ta je, ki prvači.

kom . verza 30! - 1 2 1 . kot v Veroni: V V ero n i so vsak o leto na p rvo postno nedeljo priredili tekm ovan je v teku. Z m a go v alec je dobil zelen plašč, zadnji od tekm ovalcev pa petelina, ki ga je m oral javno odnesti do m o v. B run etto v svojem diru, p ravi D ante, ni b il kandidat za petelina, pač pa za »zeleno sukno«.

Š E S T N A J S T I S P E V

In že od tam zaslišal sem bučanje vod e, ki padala je v k ro g sledeči,

I kot če uho prislon il bi na panje,kar sencam trem uiti se posreči

iz trum e njih , ki v z lod jevi pripeki 6 dežja tod m im o drli so goreči.

K nam a jo brišejo , kričaje v teki:»Postoj, ki z zem eljske si grešne grude

9 prišel, kot človek sodi po obleki!«J o j , kakšne rane jim kazijo ude!

Sveže in stare, vse od ogn ja vžgane,12 že sam spom in me pahne v m uke hude.

O b tem kričanju moj vo d n ik postane, ozre se nam e in veli: »Počaki,

r j pri teh spodobi se, da krik te gane.D a ni tu ogn ja , ki ga duši vsaki

ta kraj nasuje, bi m orda podali /S se tebi in ne njim nagli koraki.«

K o sva obstala, ti so spet zagnalisvo j krik , in ko uspe jim naju ujeti,

2 i vsi trije v k ro g ustopijo se mali,

1-90 N o v a grupa sod om itov. T rije F lorentinci se z Dantejem m enijo o sprijenosti Firenc.

1. Od tam: S kraja, k jer je Brunetto zapustil D anteja. - 9. po obleki: D an tejeva flo ren tin ­ska oprava, ki je bila slična rim ski togi, je bila obsojenim jasen znak, da im ajo pred sabo nekoga iz F irenc (»grešne grude«). D ru g i kom entatorji pa m enijo, da se »grešna gruda« nanaša na zem ljo vob če , »obleka« pa na D an tejevo telo, ki je še ž ivo. 17 . bi morda podali: V erg il p ravi D anteju , da bi se v svetu živih spodobilo njem u, da stečeobsojenim naproti, kajti ti m ožje so plem enitega porekla. - 2 1 . v krog: K e r je sodom i-

98 Pekel

kot nagi in naoljeni atleti,ki skušajo, kaj kdo prem ora stiska,

24 še preden se resnični boj zaneti.K o se vrte , vsakd o z očm i pobliska

po m eni, a brezkrajni drnec plesa 27 jim vrat obrača in n oge potiska.

»Če gledaš proč in gluha im aš ušesa,« de eden, »ker se bedni kraj ti gnusi

)o in naša revna, spaljena telesa,pa vsaj ob naši slavi se poizkusi

om ečiti: kdo si, ki brez nesreče ) ) ti ž iva noga tla peklenska brusi?

T a , ki mu hodim po petah in vleče tu svo je ude, oskubljene in nage,

¡ 6 rodbine bolj kot m isliš je sloveče.N a svetu bil je vn u k G ualdrade blage,

z im enom G u id o G u erra , in za živa je s pam etjo in m ečem nizal zm age.

Z a hrbtom pesek mi z n ogo odriva T eggh ia io A ld obran d i, ki na sveti

42 zaslužil b i, da dober glas uživa.In jaz, v te križe položen kot tretji,

sem Ja k o b Rusticucci: zlom ek babji 4 ; je najbolj k riv , da sem pristal v tej četi.«

D a kaj im am , kar proti o gn ju rabi,

tom prepovedan postanek, se ti trije postavijo v k ro g in se nenehno sučejo, kot bi plesali kolo . - 32. bre% nesreče: O bsojenci v id ijo , da D ante ni ožgan. - 38. Guido Guerra: P lem ič iz družine G u id o v , potom ec blage G ualdrade , hčerke znam enitega Bellinciona, ki m u D ante po je slavo v 15 . spevu Raja. O m enjeni G u id o ( 12 2 0 -12 7 2 ) je bil eden p oglavitn ih florentinskih g v e lfo v , sposoben vo jak in vo jsk o v o d ja , ki se je proslavil v bitkah pri M ontapertiju in Beneventu. - 4 1 . Tegghiaio A ldobrandi: degli A dim ari, gve lf, ki je Florentincem zaman sveto val, naj se ne spuščajo s Sienčani v b itko pri M ontaper- tiju. - 44. Ja ko b Rusticucci: B o gat in ugleden florentinski plem ič, ki mu je baje p re p irlji­va žena priskutila sebe in svo j spol. - P ripo m n iti je treba, da je o n en ravn osti om enjene tro jice ed ini v ir D an te, kajti k ro n ike tistega časa o tem ne p o ved o ničesar. -

Šestnajsti spev 99

ne vem , če ne bi doli m ednje stekel ./H in m ojster bi zam ižal k tej spozabi,

a ker pri tem bi strašno se opekel, je strah prem agal željo , da trpine

v bi šel objet, kot čut je sprva rekel.»N e gnus,« pričnem , »le peza bolečine

nad vašo usodo me je tak potrla,14 da skoraj iz srca m i ne izgine,

brž ko tu vo d ji je prišel iz grla nasvet, ki me u veril je, da tako

/7 in tako lju d stvo tu b ova uzrla.R o ja k sem vam in vaše delo vsako

kot tudi slavno im e že od m ladosti 60 sem čul in p ravil z radostjo enako.

Zapuščam žolč in k sadja grem sladkosti, ki dobri vo d ja obeta mi ga v vrti,

6) še prej pa tej sredini m oram v gosti.«»O , naj telo si tvo ja duša prti

še do lga leta,« mi želi, »in zlata 66 luč slave naj ti sveti še po sm rti,

a reci, še cveti krepost m ožatav tem našem m estu kot nekdanje čase,

69 ali so vso že v rg li skozi vrata?V iljem B orsier, ki z nam i m uke pase

n ed olgo še in tam klam a jo v čredi,72 s p rip ovedm i o tem ježi nam lase.«

»Prišleki ob naenkrat poln i skledi

56. nasvet: V erg ilo va beseda (v. 15 ), s katero je D an teju sveto va l uslužnost, češ znam e­niti m ožje prihajajo. - 6 1. ^apušcam £0//: Zapuščam gren ko b o greha in grem proti rajskim nasladam , ki mi jih obeta moj vod n ik ; še prej pa se m oram spustiti v središče zla. - 70. V iljem Borsier: F lorentinski vitez, znan po uglajenih navadah; um rl je 1. 1300 m je svojim sotrpinom v peklu verjetno poved al m arsikatero na račun sprijenih Firenc.

73. P rišleki ob naenkrat polni skledi: L ju d je, ki so pred kratkim prišli iz dežele v m esto m čez noč obogateli, kot tudi taki, ki so jih florentinske prekucije dvign ile z dna na

IOO Pekel

s o ti objest skotili in bahanje,7/ zato, F lorenca, zdaj se jokaš, vedi!«

T o z d v ign jen o g la v o sem krikn il van je, ki m oj izrek so za o d g o v o r vzeli,

/ 8 strm e, kot če obsije te spoznanje.»Če vsakič te,« so mi v s i hkrati deli,

»tak m alo stane, drugem u ustreči,<S7 potem b lagrujem o tvo j g o v o r smeli.

Če res utekel boš tej črni ječiin m ile zvezde spet boš v id el gori

84 in boš izvo lil: ’B il sem ...1, kom u reči,daj, spom ni se in še o nas go vo ri!«

T u ko lo zdro in z urnim i nogam i,8 j kot na perotih , zginejo v udori.

Prej kot bi rekel am en, je pred nami vse prazno; dlje m uditi več se noče

90 vo d n ik in gre, jaz njem u za petami.B il kratek kos poti je čez pobočje ,

ko že tak blizu vod a je bučala,da g o v o r kom aj čuti je m ogoče.

K o t reka, ki je svo jo pot izbrala po levi A p en in o v in s planine

96 M o n v iso jo na ju tro vo ubrala,

vrh . - 74. objest... bahanje: »Prav ti d ve napaki po gosto srečam o pri ljudeh, ki so se nenadom a v iso k o povzpeli.« (N . K o š ir) - 75. Florenca, %daj se jo k a š : Ž e občutiš posledice bratom ornih razprtij, ki so ti jih nakuhali n o vi pridobitneži. - 77. moj i%rek: P esn ikov vzklik (73-75) je bil m išljen kot sam o go vo r, ti trije pa so ga umeli kot o d g o vo r. - 84. b il sem: K o boš ljudem p rip o ved o va l svo je d ogod ivščin e.

9 1- 13 6 : D an tejeva v rv , znak G erion u .

9 4-10 5: D ante prim erja padanje F legetonta iz sedm ega v osm i kro g z bobnečim slapom reke M on tone nad San Benedettom v R o m agn i. T a reka »si je izbrala sv o jo pot«, ker teče naravnost v m orje, m edtem ko se druge reke tam oko li, ki izv irajo na lev i strani A p en in o v , iz livajo v Pad. D o F o rlija se reki pravi A quacheta, od tam dalje pa M onto- na. Sam ostan, pod katerim buči ta slap, je na pol prazen, s svo jim i bogatim i dohodki pa bi lahko vzdrževal nad tisoč m enihov. T a k o si razlagajo to »tisočico« eni razlagalci,d rugi pa m enijo , da gre za število strug, ki bi jih slap lahko napolnil s sv o jo obilno

Šestnajsti spev 1 0 1

/ko ni še v n izki strugi v dnu doline, se zgoraj im enuje A cquaqueta,

?? a že v F o rliju to im e izgine,/in zabobni m im o San Benedetta

v rh A lp in v strm em padu meče pene,102 k jer tisoč duš naj bi našlo očeta,

tako tam čez p rago ve strm e stene se kalna vo d a v slapu je m etala,

to ; grozeč, da s šum om mi uho razdene.Sam bil opasan sem z v rv jo , ki dala

mi ž ivo nado je v nekdanji bedi,1 08 da pantra p isanega b o va ugnala;

potem ko vso odm otal sem od ledij,ponudim m ojstru v k lobki jo nabrani,

m ravnaje po n jeg o v i se besedi.A ta okrene se po desni strani,

le m alo proč, da roba ne doseže,1 14 in jo zažene dol, v prepad brezdanji.

K a j n o veg a se najbrž tu izleže, si dem , na znam enje to n o vo ,

u j ko m ojster m u tako z očesom streže.Jo jm e , kako ob njem je n ego tovo ,

ki ne le da iz del te izpregleda,120 m arveč še srcu m isel izdre n jegovo !

»Brž bo prišlo ,« mu stekla je beseda,»kar čakam in ti plete m isel skrita:

123 kaj km alu plen bo tvo jega pogleda.«Resnici, ki navzven je laž očita,

vodo. - 104. kalna: O d krvi. - to6. % vrvjo: N ekateri razlagalci m enijo , j^^ jer^m šljen a m eniška v rv , s katero so se opaso vali frančiškani, saj naj bi D ante končal svo je šfiVijenje kot frančiškanski tretjerednik. V ečina pa m eni, da je D anteju ta v rv/sim b o l čistosti, saj sam pravi, da se je nekoč z njo ubranil risa, zveri nečistovanja (pri^n^Pek. I. 4 2 ! 120.misel: V ešči V e rg il je le iz p ogled ov uganil D an tejevo skrito pričakovan je, zatOžfnu brezvprašanj kar sam od go varja . - 12 4 - 12 6 : Sm isel: Z a težko verjetne stvari je bolje, da jih

102 Pekel

dokler le m ore, m ož ne da do diha,12 6 sicer se greh brez krivd e m u očita,

a tu ne m orem m olčati. D o stiha poslednjega naj m oje kom edije,

129 o bralec, vse zatne pozaba tiha,če nisem vid el čudne grd obije,

ki skozi m rak dušeči k v išk u rine - 1 ) 2 - n estvor, da najbolj krepkim srca zvije! -

kot m ož, ki spet se vrača vrh gladine, ko je že rešil sidro, vpeto v kleči

i ) ; ali v nečem iz m orske globočine,in n oge skrči, k v išk u sune s pleči.

ne iznašam o na dan, sicer se nas bo p o krivem prijelo im e lažnivca - pravi D ante - a ob tej prigo d i vseen o ne m orem m olčati; prisegam pa na slednji stih svo je ljube K om ed ije (tudi v orig in alu akcent na /!), da g o v o rim po resnici. - 130 . Čudne grdobije: G e rion (glej naslednji spev!) - Pošast je prip lavala iz glob ine, tako kot se potapljač odžene od m orskega dna: n o ge skrči, g orn ji del telesa pa izproži kvišku.

S E D E M N A J S T I S P E V

»G lej zver, ki z repom šiljastim prihaja, ki gre čez gore , lom i zid in meče,

} P ° g lei to beštjo, ki ves svet osm raja!«Besede te vo d n ik mi zdajci reče

in m igne zveri, naj ob b reg pristane,6 k jer pot p o kam nih nama se izteče.

In že ogabni ta prikaz ukaneprislon i g la vo tik ob rob globače

9 in prsi, rep pa zunaj m u ostane.N je g o v o lice m ilo je, dom ače,

na zunaj vse izdaja poštenjaka,12 telo, ki nosi ga, pa je od kače.

D o pazduhe sta m u kosm ata kraka, čez hrbet, prsi in na vsak i strani

// pa se vrtinči in kodra m u dlaka,da v lepši b arv i, bolj pestro izbrani

ne um isli T u rek ne T atar tkanine, iS niti ni prt bil tak v A rah n e dlani.

1-75. G erion . O deruhi. - N a zadnjem koncu tretjega pasu sedm ega kroga trp ijo grešn iki proti božji hčerki naravi in božji vn u k in ji um etnosti (»rabi«). T o so oderuhi, ki jih ravno tako peče o gn jen i dež, oko li vratu pa jim vis ijo prazne (!) m ošnje, poslikane z družinskim i grb i. K e r v življenju niso hoteli pošteno delati, tu venom er klatijo z rokam i.

1. glej zver: G e rion , bajeslovn i kralj zahodnih dežel, ki je po legendi im el tri g lave in tri telesa. P od D an tejevim peresom se je ta spaka sprem enila to liko , da ima le eno telo, ki je sestavljeno iz človeškega (obraz!), kačjega in škorp ijon o vega dela, predstavlja pa prevaro in služi za varuha osm ega kro ga, trdnjave prevaran tov. P roti prevari - pravi pesnik dalje - ne zaleže ne zid ne m eč, nje ne ustavi nobena go ra, njena sila »zasmraja« ves svet. - 18. A rahne: S lo vita lid ijska tkalka, ki se je hotela pom eriti v vezenju z b o gin jo A teno; le-ta jo je najprej prem agala, nato pa za kazen sprem enila v pajka, kot

1 0 4 Pekel

K o t barke, ki jih v id iš kraj brežine, na pol na bregu, po l jih vo d a m oči,

2 1 in kot v pogoltn ih N em cih prek gladineopreza bober, kje da riba skoči,

tako naj slabša zver ždi vrh robnika,24 ki s kam enjem openja pesek vroči.

N jen rep se v praznem sem ter tja pom ika, vih teč n avzg or strupeno ro g o v ilo ,

2 j ki želo im a k ako r škorp ijon , da pika.»Zdaj najino stezo,« vo d n ik de m ilo,

»u k riv iva m alo k tejle zlobni zveri, j o ki se ji truplo v rob je prislonilo .«

Z a to sva šla naprej po desni smeri kakih deset k o ra k o v vrh grebena,

j ) da ušla bi pesku in ogn jen i beri -- do nje, ki tam kaj čaka naju lena;

a m alo dlje roj senc se mi prikaže,$ 6 sedeč na pesku, koder pade stena.

»D a polnega izkušenj,« vo d ja ukaže,»iz tega k roga poneso te pete, zdaj po jd i in oglej si tele straže.

A tvo j pom enek naj se kratko plete;dok ler boš tam , g o v o ril bom tej spaki,

42 da čvrsto ram e da nam za polete.«K a r sam odšel sem z urnim i koraki

naprej p reko vršiča sedm e grape,4 ; k jer so sedeli žalostni m rtvaki.

poroča O vid v svo jih M etam orfozah . - 22. oprema bober: G erion se je prislonil ob skrajni rob sedm ega kro ga , tako da je s svojirn telesom spom injal delom a na b arko, ki je na pol potegnjena iz v od e, delom a pa na bobra. B o b re so ljudje v srednjem veku slabo poznali in so m islili, da ž ival lo v i ribe tako, da v vo d o potisne svo j m astni rep. B o b ro v je bilo največ pri N em cih, katerih p og o ltn ost je bila že takrat na glasu. - 2 7 . škorpijon: Znan po svojem piku ; prevara je kot kača s člo vešk im obrazom , ki te na kraju zahrbtno piči. - 36. stena: O deruhi so na samem robu prepada, ki se spušča v naslednji,

Sedemnajsti spev 105

O d grozn ih m uk oči lijo jim slape, le sem ter tja se z ro k o kdo ubrani

48 vročin e tal in p ljuska vre le sape,kakor poleti šavsne pes s čekani

in prasne s šapo, če ga bolha ujeda,// kom ar ali obadje neugnani.

Prenek obraz obšla sta mi pogleda, ki ploha ogn ja biča ga osata,

!4 a v s i so tujci; tu oko zagleda,da m ošnja vsakem u b inglja od vrata

v posebni barv i in s posebno sliko;/7 na njih oči pestuje cela jata.

M ed njim i se oziram na veliko : tam kaže m ošnja m i orum enela

60 azur z obrazom lev jim in ob liko ;ko dalje gledal sem , se mi zapela

v p ogled je druga, v barv i ž ivordeči,6} k jer gos blešči se, bolj ko m aslo bela.

In nekdo, ki na m ali beli vrečiim el je m odro, vam pasto prasico,

66 mi zakriči: »K aj ti počneš v tej ječi!Izgin i! A ker ž iv si, čuj novico :

duh m ojega soseda V italiana 69 bo sedel k m eni sem kaj na levico.

M ed Florentinci glej me Padovana,

osmi krog. - 57. oči pestuje: T ako kot na svetu. Eklezijast pravi: »In n jegove oči ne bodo site bogastva.« - 58. med njimi se obiram: V tej žlahtni druščini spozna pesnik nekaj težkih oderuhov svojega časa. M odrega leva na rumenem polju je imela florentinska družina G ianfigliazzi, belo gos na rdečem polju so nosili O briachi, a m odra svinja na belem polju je izdajala padovanske Scrovegne. N jen lastnik, znani oderuh R eginaldo degli Scrovegn i, nadere Danteja in se hkrati cinično poveseli, češ prostor na desnici zvesto čuvam za Vitalijana (1. 130 7 župan v Firencah). T ud i iz svojih florentinskih sotrpinov se ponorčuje, ker tako nestrpno pričakujejo žlahtnega viteza (ironija!), ki bo nosil tri črne kozliče v svojem grbu. M išljen je bankir G io van n i di Buoiam onti iz družine Becchi, ki je z visokega položaja viteza zelo nizko padel; um rl je L 1 3 10 (v. 58-73). -

i o 6 Pekel

72

7 /

ki km alu gluh od n jih ove bom viže:O j žlahtni vitez, ki ti m ošnja dana!

je s trem i jarci, kje si, prid i bliže!«T u spači usta, jezik ven porine, kot b ik , ki žejen gobec si obliže.

D a on, kjer slišal sem bil opom ine, naj kratek bom , se m orda ne razsrdi

j S ob tem postanku, brž pustim trpinein najdem vo d ja , ki ž ivali grd i

je okobalil hrbet in od todi S i m i de: »Pogum in zdaj srce utrdi!

Čez take zdaj stopnice pot te vo d i nizdol; zajaši predm e, ki pripada

84 mi m esto v sredi, da ti rep ne škodi.«K o t tisti, ki tak blizu je napada

vročice , da so nohti mu vsi bledi,S j in drgeta, če uzre le senco hlada,

tak bil sem ob ukazani besedi;tu me je zgrabil sram , ki hlapcu pravi,

9 o naj zre v gospod a s trdnim i pogledi.In ko sedel na grb i sem m ajavi,

se iz strahu rodi m i krik proseči: »O bjem i me!« a g rlo ga ne izdavi.

O n, ki že kajkrat me je otel nesreči, pa sam roke razpne in m e objam e,

96 brž ko zverin i je sedel za pleči.»N a pot, G erion !« klicati zdaj jame,

»široko kroži, p reveč dol ne hodi, n o v to vo r, g le j, zadel si si na rame.«

K o t ladja iz luke zadrči po vo d i,99

76 -136 : Spust do osm ega kroga.

79. Rivali grd i: G erion u . - 86. vročice: Feb ris quartana, z loglasna srednjeveška m rzlica. Hunte pravi, da je že sam pogled na G erion a nanj učin koval tako kot senca ali hlad na

Sedemnajsti spev i o 7

tako nazaj sm o izpluli po globači; w 2 ko zver začuti, da je na svob od i,

na m esto prs si rep okrene kačji,steguje ga, kot se jegu lja m óta,

¡o j a hkrati s šapam i zrak pódse tlači.T a k o ni zbal se Faetón sirota,

ko uzdo spustil je in blesk požara ¡o# izzval, ki zvezd še zdaj obseva póta,

in streslo ni tak bednega Ikára,ko perje zgubljal m u je vo sek vroči,

m a oče vp il mu je: »Ta pot te vara!«kot sem se jaz, videč, da zrak se boči

o k ro g in k ro g in razen te zverine 1 14 tem a m i gluha vse otm é spred oči.

Počasi zmaj zaplava v globočine,krožeč navzd ol, kot m ogel serri spoznati,

1 17 ker pihalo v obraz je z dna globine.In že zaslišal sem na desni plati

grom , ki n a vzg o r vali s lapov ga pena,120 ko sem z očm i g lavó iztegnil hkrati.

T u noga mi obstane sred strem ena,saj v id im ogn je, čujem v njih kričanje

i2 ) in vku p drhteča stisnil sem kolena.In videl sem , kar m i prizor neznan je:

da sučem se in spuščam k silni boli,

m rzličnega bolnika. - 106. Faetón: Znana in od D anteja večkrat pogreta zgodba o sinu boga Sonca, Faeton u, ki m u je oče nekoč d o vo lil, da popelje sončni voz čez nebesni svod. N eizkušenem u m ladcu so se pri tem splašili konji in Z e v s ga je m oral, zato da bi o b varo va l svet pred veso ljn im požarom , udariti s strelo ter strm oglaviti v Eridan . Sled te pobesnele vožnje je, še danes, R im ska (M lečna) cesta, to je svod neba, ki je bil zažgan ob tem dogo dku . - 109. Ikar: Sin krečanskega um etnika D edala. K o sta z očetom na um etnih krilih pobegnila M inosu s K rete , se je zagnani Ikar kljub prepovedi previso ko vzpel proti soncu, tako da se mu je stopil vosek , ki je držal peresa skupaj, in oskubljen je slednjič nem očno treščil v m orje. - 1 19 . slapov: R eka F legetont, ki pada v slapovih v osm i krog. - 1 2 1 . noga: Strah pred tem, kar je videl in zaslišal pod seboj v

i o 8 Pekel

12 6 ki tam iz sleherne m i vre kotanje.K o t če p redolgo krožijo sokoli

od vabe p roč in ne ujem o m u ptice,129 da sokolar zavpije: »Zdaj pa doli!« —

v sto k ro gih zdaj, prej urnejši od pšice, ptič spušča truden se in m rk od jeze

13 2 pristane, p roč od m ojstra rokavice:tako ob vznožju skalnate nareže

G e rio n naju je na dno odložil,1 3 / potlej pa zletel, prost najine peze,

kot lok puščico bi s tetive sprožil.

glob in i, je pri D anteju zm agal nad odporom pred peklenskim letalom (ali bolje h eliko p­terjem ); raje se je stisnil k njem u, kot pa da bi izgubil strem e. - 130 . v sto krogih %daj: P odo ba sokola, ki se praznih krem pljev počasi spušča na kraj, od ko d er je prej kot puščica šinil za plenom , je vzeta iz običajnih p riz o ro v pesn iko vega časa.

O S E M N A JS T I S P E V

V peklu je kraj, z im enom » Z le kotanje«, sam kam en, b arve kot železo sive,

) z z id o v i vred , s katerim i obdan je.In p rav na sredi te zlokobne n jive

zija g lo b o k vod n jak , ki zdaj še čaka,6 da razložim , kdo služi mu za šive.

V es silni ograd pne se od vodn jaka in zaokroži se v tej steni hudi,

9 a dno v deset kotanj se m u pretaka.K o t s kraja se pogled očesu nudi,

k jer jarki k ro g grad u so izkopani,1 2 zato da m u so vra g z id o v ne zgrudi,

p rav isto v id el sem na tej poljan i;a kot v trdnjavah dvižni m ost se vleže

i ; od praga vrat na b reg na drugi strani,vezali tu nasipe so in reže

grebeni, ki so šli od vznožja steneiS k vod n jaku , da jih zbere in poreže.

T u doli znajdeva se, ko nas dene

1-2.1: Zle kotanje. T ak o se im enuje osm i kro g pekla, ki je gnezdo prevaran tov, »du hov­nih ubijalcev« nič hudega slutečih b ližn jikov. N a zunaj je podoben velikanskem u usadu, ki mu sestavlja dno deset koncentričnih k ro g o v - kotanj ali jark ov - iz železno sivega kamna, kakršen je tudi zid, ki ves ta k ro g obdaja. K otan je so m ed seboj ločene z nasipi, p ravokotn o nanje pa se, kot ravne niti v pajčevin i, veže jo kam niti grebeni - pesnik jih prim erja vzdižnim m ostičem pred vrati srednjeveških trdnjav - , ki se vsi stekajo v središču kro ga; le-to je, kot bom o videli, širen in g lo b o k vodn jak . V erg il in D ante se bosta sukala levo ob kro g ih , hkrati pa bosta preko teh »m ostovžev« prodirala vse bolj proti središču, od koder ju bo pot vodila dalje.

5. %daj še Čaka: K asn eje (glej 3 1 . spev!) bo pesnik razložil »šive« tega vodnjaka: to so bajeslovni g igan ti, ki tam sto jijo v krogu.

I I O Pekel

G erion z grbe; zdaj poetu leva 2 1 vodnik je in za n jim m i noga krene.

N a desni se mi kaže n ova revaod novih rabljev; n ovih m uk in boli

24 bil poln jarek je, ki p rv i zeva!N a dnu so grešn iki jo drli goli:

tostran nama v obraz, onstran kot m oja 27 m alenkost, le da urnejši so doli;

kot v Rim u, ko pritisnil roj do roja je v jubilej, in lju d stvo so vod ili

)o čez most tako, da ni b ilo zastoja:ti, ki v Sentpeter so čez m ost hodili,

so A ngelskem u grad u obraz kazali,H a grič vodnik bil drugem u je krili.

Z obeh strani so tu p o črni skali šli s korobači rógljasti hudiči

3 6 in jim od zadaj hrbte udelováli.Ju , kak peté so jim m azali biči!

N ihče ne čaka druge ali tretje pošiljke, vsakd o skoči pri tej priči.

K o hodim tam, se v n ékoga iz čete zazrem in m isel me obide taka,

42 da videl že sem te oči izžete.D a bi spoznal ga b olje , n oga čaka

22-10 0 : P rva kotanja osm ega kroga. Z v o d n ik i in zapeljivci. Jazo n . - Z v o d n ik i in zapeljivci se pretakajo po svo ji kotanji v dveh karavanah , ki se držita vsaka svojega roba jarka, le da prva dere v nasprotno sm er kot druga. N ad obem a stražijo hudiči, ki obsojencem s korobači podžigajo vnem o.- 28. kot v R im u: N avzkrižno gibanje obeh kolon prim erja pesnik s prom etnim i ukrepi rim skih oblasti ob »svetem letu« 130 0 , ko je večn o m esto za »jubilej« o b iskalo veliko število rom arjev. N a m ostu čez T ib e ro , kjer je vladala največja gneča, so m nožico razporedili tako, da so po eni strani m ostu hodili vsi ti, ki so šli k sv. Petru , in pri tem zrli pred sabo šentangelski grad, na drugi strani m ostu pa je tekla reka onih, ki so sevračali, in imela pred očmi zeleni grič M onte G io rd an o . - T a opis po m nenju številnihkom entatorjev kaže na to, da je bil D ante na ta praznik sam v R im u in im enovani

Osemnajsti spev 111

in še vo d n ik obstane sred stezice 4 ; ter mi nazaj d o vo li dva koraka.

V er je l je bičani, da skril bo lice,če sk loni ga, a brž je kraj te maše:

48 »T i,« pravim m u, »ki um aknil si zenice,če tvo j obraz ni dal m i napak paše,

Caccianem ica vid im , V en ediga; j i kdo ti nakuhal je te vre le kaše?«

»N erad povem ,« m ožakar g la vo dv iga ,»a v to me sili tvo ja ost jezika,

! 4 ki starega sveta spom in mi vžiga.G h iso lab elli bil sem za zvodnika,

kadar se vd ala je m arkizu d ’ E ste ,/7 čeravno ta novica m alce pika.

N e jočem iz B o lo g n e sam: te ceste tako prekrila je soseska vrla ,

60 da če od R ena do Savene greste,pač »sipa« večkrat ne zleti iz grla.

Če rad bi prič v tej veri, ne pozabi,6} da dva pri nas bi se za groš požrla.«

Tedaj že v ra g za korobač zagrabiin ga useka: »M arš, zvod n iška m rha,

66 tu ni n ikogar, ki v laču go rabi!«V o d n ika dohitel sem , poln srha;

dva, tri korake, in že tam sva stala,69 k jer skalnat se greben iz brega krha.

sistem preizkusil na lastnih nogah. - 50. Caccianemica: Caccianem ico V en ed igo iz B o lo g ­ne (ok. 12 2 8 -13 0 2 ) , župan v Im oli, M ilanu in P isto ji, ki je »gospo G h iso lab ello , svo jo sestro in ženo N iko la ja C larellija de B onon ia , z zvod n ištvom podložil m arkizu O bizzu d ’ Este.« (star lat. kom .) - 6 1. sipa: D ialektalna bolonjska ob lika za »sia« - naj bo! Caccianem ico pravi, da se ta besedica večkrat sliši v tej kotanji kot v B o lo gn i, kar naj bi pom enilo , da je več B o lo n jčan ov v peklu kot na zem lji. V resnici se je v tistem času veliko prebiva lcev v B o lo gn i b avilo s tem nečednim poslom . - 64. %a groš podrla: Da bi podkrepil sv o jo iz javo in opravičil svoj greh , udari Caccianem ico čez lastno, to je bolonjsko kri, ki jo po leg drugega drm a tudi skopost. - 69. greben: M ost, ki scg;i če/

K a k o r bi m ign il, sva ga podse dala in se na desno, p ra v čez vrh škrbine

72 od večnih k ro g o v teh oddaljevala.In ko se znaj deva iznad glob ine,

k jer spodaj bičani se roj preriva ,7/ mi de vo d n ik : »D a te z očm i ošine

še kdo teh rev, tu m alo posto jiva ,saj lica teh ti n iso še dom ača,

7<f ker šla, kot m idva, druščina je siva.«In gledam jih z m ostu: duš do lga kača '

je proti nam a drla izpod praga,81 i te je gon il jerm en korobača.

N evprašan , dobri m ojster m i razlaga:»G le j, hrustu, ki prihaja tam , od jada

84 ni iz oči potekla ni t i sraga, jkot kralj se nosi, ki še zm eraj vlada: ,

Ja z o n , ki s silo m eča in uroka 18/ K o lh id i vzel je runo iz zaklada. j

K o šel je m im o Lem nosa otoka, fk jer d iv je ženstvo je b ilo skočilo ,

90 da svo jih m oških se k rv i naloka,tam ves sladak in vd an je H ipsip ilo

o go lju fa l, to deklico cvetečo,9 ) ki druge go lju fa la je nem ilo.

T am jo je pustil, sam o in nosečo;ta greh ga je na m uke dal, a reva 1

kotanjo na dru gi breg. - 72. od večnih krogov: V erjetn o od večn ega kroženja (kaznovanih grešn ikov). - 78. ker Ha, kot midva: G rešn ik i na tej strani jarka so hodili v isto sm er kot onadva, zato jim ni bilo m oč videti obraza. - 86. Ja^on: G ršk i junak, vodja A rg o n av to v , ki so odpluli v K o lh id o po zlato runo. T a p o d v ig jim je uspel s pom očjo človeških in nadnaravnih sil (»meč« in »urok«). - 9 1. H ipsip ila: K ra ljica na L em n osu , k jer so se ženske naveličale m oških in jih v eni noči vse potolkle. P o k o lu je ušel ed ino stari kralj T oan t, ki ga je hči H ipsip ila znala skriti in je tako ogo lju fala sozarotniški ženski spol. N jo sam o - pravi D an te - pa je og o lju fa l Jaz o n , ki se je ustavil na otoku na svo ji poti v K o lh id o : zapeljal jo je in pustil. -

1 1 z PekelI

Osemnajsti spev

96 M edeja zasolila m u je ječo.K d o r na ušesa žensk tako popeva,

gre z n jim ; a dosti zdaj o tej globeli 99 in grešn ikih , ki jih iz kože deva.«

Prišla sva tja, k jer stezi osam elise drugi jez p o vp rek na pot nasuje,

102 da čezenj k n ovem u bi m ostu speli.O d tam sem lju dstvo čul, ki jadikuje

v kotanji drugi, skoz nosnice puha i o j in sam o se s k lofutam i zdeluje.

Čez breg kot kožuh gre plesnoba suha, od h lapov z dna, in zgoraj se sprijem a

108 v gnus tistem u, ki gleda jo in duKa.T am doli vlada m rak in tu obem a

kazalo m ostu iti je na rame, u r do tjakaj, kjer se najbolj dnu ot^ma.

In ko sva gori, m i pogled zajameljudi, kako duše se sredi govn a ,

1 14 ki zdi se, da je iz straniščne jame.K o doli iščem čez pasišča polna,

g la vo uzrem , ki drek tako jo maže,/// da ugibam , je-li svetna, je duhovna.

»Zakaj le mene,« krik m oža pokaže,»med vsem i svin jam i imaš na muhi?«

120 »Zato ,« mu dem , »ker če spom in ne laže,sem te že v id el, a v lasulji suhi,

Interm inei A leš! D o m ti je Lucca;

96. Medeja: T aisti junak ima na vesti tudi M edejo , hčer kolhiškega kralja; dekle se jezaljubila v Jazo n a , m u pom agala oteti runo in ušla z njim od dom a, on pa jo je poznejezapustil zaradi druge.

10 0 -136 : D ru g a kotanja osm ega kroga: Prilizovalci in sladkači. K e r so v življenju drugim »nekam lezli«, so tu doli potopljen i v č lo veško blato.10 1 ■ je%: N asip , ki loči eno kotanjo od druge in preko katerega sta pesnika prilezla do n ovega m ostu. - 1 1 7 . da ugibam: A li im a ton zaro (odkrita g lava , znak duh ovn iškega stanu) ali je nim a. - u s . v lasulji suhi: Suhih las, brez te nem arne kopeli. - 12 2 . A leš:

i i 4 Pekel

i 2 ) zato izbranec si m i m ed grduhi.«O b g la vo kresne m ož in m i zaruka:

»Lizunski jezik me drži v tej m oči,12 6 ta posel mi n ikoli ni bil m uka!«

»Zdaj tvo j pogled ,« tako vo d n ik odloči,»naj od te god lje m alo dlje odrine

129 in se potrudi, da tam lice ločium azane in kuštrave dekline,

ki se z usranim nohtom praska sama 1 ) 2 in zdaj počene, zdaj spet k v išk u šine.

T ais, lovača, ved i, je pod nama,ki jo je ljubček vprašal: ’A bi dala?‘

i ) ! in mu je rekla: ’ Z ate — zlata jam a!1A zdaj, dejal b i, sva se nazijala!«

A lessio Interm inelli iz L u ke . O njem vem o le to liko, kot po ve D ante. - 13 3 . Tais: V laču ga iz T erencijeve kom edije Evnuh, tu doli kot prim er priliznjenke. P rizor je vzet ali iz te kom edije ali m orda iz C icero n o vega citata v n jegovem Prijateljstvu (D e am ici- tia), a D ante si ga je bolj slabo zapom nil, kot kaže om enjeni p o g o v o r m ed T ais in n jenim vo jakom . Pod vp livo m ohlapnega originala je tudi slovenski prevod precej svoboden.

D E V E T N A J S T I S P E V

O Sim on vrač, o bedni m u sledniki, ki b ožjo im ovin o , to nevesto

3 dobrote, s srebrniki in zlatnikikupujete in vlačite na cesto!

Prišel je čas, ko zvon še vam zapoje,6 ki v tretji luknji vam je dano mesto.

N a m ost zdaj peljeva korake svojenad n o vim gro b o m in tja go ri g reva , kjer ro v se v id i razdeljen na dvoje.

O m odri B o g , kaj um a razodeva ti zem lja in nebo in zla dolina,

12 kako le v črno tvo j izrek zadeva!N a bregu in na dnu je globočina

posuta s kam ni: vsi sivo blesteči, r j o k ro g li in vsem ista je širina.

N ič m anjši niso bili niti večjiod teh, ki v Ja n ez o v i veži sveti

1-30: T retja kotanja osm ega kroga: S im onisti, prekupčevalci s cerkvenim i službam i. T ič ijo z g lavo naprej v navpičnem ro vu , izkopanem v skalo, n oge z gorečim i podplati pa jim plešejo po zraku. K e r so bili na svetu bolj zagledani v pozem ske zaklade, jim je tudi v večnosti g lava zarita v zem ljo; ko pade v kotanjo n o v grešn ik , se povezne na nekoga od že trpečih , le-ta pa se zarine še g lob lje v skalo.1. 0 , Simon vrač: Ju d iz Sam arije, ki je hotel od apostolov Petra in Jan eza kupiti čudežno sposobnost, da bi kot onadva lahko polagal roke na krščene, podeljeval sv. Duha in izganjal zle duhove. P o njem se vsi ti, ki trgu jejo s cerkvenim i dobrinam i in položaji, im enujejo sim onisti. - V srednjem veku, ko se je C erkev hierarhizirala po fevdalnem zgledu (nagrajevanje vazalo v ipd.), je b ilo to razpečavanje vsakdanji po jav in je vzbujal hudo zgražanje, pa tudi oporekanje vseh herezij, do Lutra. - 2. nevesto dobrote: (ierkev je delo dobrega B o ga , zato naj bi se tudi »m ožila« sam o z dobrim i. - 17 . v ftine-^ovi ve^i: V dolb in e, v katerih so z g lavo naprej tičali sim onisti, prim erja pesnik s krstilnim i kam ni stare, 1. 1576 porušene krstilnice v cerkvi San G io van n i v F irencah.

Pekel

¡8 stoje za krst - prav tam sem po nesrečinjih enega razbil pred nekaj leti,

da ne bi se utopilo dete malo;2 1 s tem, menim, usta sem zaprl kleveti.

Iz odprtin teh kam nov stegovalo noge je grešno ljudstvo, ki zadrto

24 od meč naprej je notri v sivo skalo.N jim ogenj žgal stopalo je razprto,

zatorej s členki vsak tak divje miga,27 da strgal najbolj grčavo bi trto.

K o t se na oljni tvari plamen dviga in plapola le po zunanji plati,

p tako od pet do prstov onim šviga.»Kdo, mojster«, pravim , »tam besni in klati

z nogama bolj kot drugi in ga liže ) ) bolj rusi plamen zgoraj po podplati?«

A on: »Če hočeš, da te nesem niže,tja dol po bregu, ki se manj vzdiguje,

}6 ti sam razkril bo ime in svoje križe.«»K ar všeč je tebi, meni srečo kuje,«

dem, »ti gospod si, jaz tvoj zvesti sluga; p to veš, veš pa še to, kar se ne čuje.«

N a rob četrti sva prišla: vijuga

N ek oč bi se v enem od njih skoraj utopil o tro k , da ni priskočil D ante in ga rešil iz vode. O b tej p rilik i je razbil krstiln i kam en; storil pa je to iz človekoljub n ih nam enov, ne iz n espoštljivosti, za kar so ga zlobni jeziki pozneje kriv ili. - 28-30: K o t po stvareh, ki jih poliješ z oljem , plam en švign e sam o po po vršin i, podobn o tudi n oge zaritih go rijo sam o po podplatih. - Z agon etn i plam en na podplatih se zdi antiteza ognjenih jez iko v, ki so se prikazali nad g lavam i ap o sto lov , v znam enje, da je vanje prišel sv. Duh.

3 1 - 1 1 7 . Papež N iko laj 111. D ante udari čez ku p ljive papeže.35. tja dol po bregu: K ra jš i b reg tretje kotanje je notranji, kajti pekel pada proti sredini, to pa pom eni, da sta se pesnika vanjo spustila z nasipa, ki m eji že na četrto kotanjo. - 39. k a r se ne čuje: Česar ni poved al, v želji, da bi bil čim bolj jedrnat. - 49. Kakor menih:V srednjem vek u so m orilce zakopavali ž ive, z g lavo naprej, in ob takih prizorih se je dogajalo , da je obsojenec že iz jame poklical m eniha, ki je stal poleg za poslednjo

Devetnajsti spev i i 7

se pot in spušča v levo , v žrelo jam i,42 ki tesna, zluknjana nasproti žuga.

Se dobri m ojster me je im el na ram i, ni me od ložil prej kot ob jazbini

4s njega-, ki jokal je tako s petam i.» K d o rk o li si,« pričnem , »z g la vo v duplini

zabit kot kolec, o nesrečna duša,48 če v tv o ji m oči je, besedo zini!«

K a k o r m enih sem bil, ki spoved sluša m orilca, ki mu glava, v ro v ujeta,

j i še m alo odložiti sm rt poskuša.»K aj si jo že pripokal,« nič ne opleta

z besedo, »tu si, Bonifac? Z lag alo !4 se pism o ni za dni, tem več za leta!

Se ti že dosti v m alhi je nabralo,ko šel si od ukane do ukane,

/7 in vsem ponujal svo jo žensko zalo?«K o t tisti bil sem , ki m olče obstane,

ker ni um ljiv o d g o v o r mu izrečeni 60 in zbegan dlje jezika več ne zgane.

»Povej m u brž,« vodnik svetu je m eni,»jaz nisem , nisem ta iz tvo je vrste,

6} kot m isliš!« R ek povzel sem naročeniin že je duh na nogah skrčil prste,

tolažbo; ve liko krat je to storil tudi zato, da bi si pridobil še kakšen trenutek življenja. - 53. si jo pripokal, Bonifac: Z ako p an i grešn ik je papež N iko laj I I I . (papeževal od 12 7 7 do 1280). K o je začul D an tejev glas, je m enil, da je tu že n jego v naslednik - na prestolu in v podku povan ju ! - papež Bonifacij V II I . , ki ga im a naš pesnik tako v želodcu. V tem prim eru bi m u prerokba o B onifacijevi sm rti lagala, kajti m ož mu je prišel prezgodaj; Bonifacij je v resnici um rl leta 130 3 , dozdevni D an tejev pom enek v peklu pa je iz leta 1300. Iz tega prizora je razvidno, kako srčno rad bi bil D ante (in ne sam o on!) predčasno pokopal osovraženega B onifacija , pri čem er si je bil popolnom a na jasnem , kam bi ga dal po sm rti. - 56. ukane: B o n ifacijeve zvijače so v m arsičem pripo m o gle k odstopu n jeg o veg a prednika, papeža Celestina V . (prim . Pek. III) . Bonifacij je torej katoliško cerkev (»žensko zalo«) ujel s p revaro in jo potem onečastil s sim onijo . - 64. skrčil prste: K o t Človek skrči prste na rokah v onem oglem besu ali razočaranju. -

1 1 8 Pekel

nato pa vzd ih o vaje mi zaveka:66 »Pa kaj mi potlej češ!« iz skalne krste.

»Če radovednost, kdo da sem , pripeka te tak hudo, da dol prišel si v ječo,

69 znaj, plašč v rh o vn i m i je bil obleka.B il sem m edvedji sin, ki je z gorečo

strastjo kopičil za m edvedke mlade:72 kot prej denar, tu sebe tlačim v vrečo .

P od g la vo pa im am še druge gade, ki znali so že prej to kupovan je,

7/ in zdaj tišče se v režah skalne klade.N ek o č se tudi jaz bom zrušil nanje,

ko pride on, ki sem zam enjal v zm oti 7# ga s tabo, ko sem bruhnil ti vprašanje.

A dlje mi noge pečejo sirotiin dlje stojim na g lav i, kot s podplati

S i rudečim i bo on zarit v tem koti,ker m u z zahoda bo sledil v ornati

še grši, tak, ki vse zakone briše S4 in naju obad va m ore v koš dejati.

N o v Ja zo n v njem se skriva , kakor piše tam v M akabejcih: onega kraljeva,

N iko laj je potrt, ker n jego vega pajdaša še ni 2a njim . - 69. plašč vrhovni: Papeški plašč (glej kom . zgoraj!). - 70. medvedji sin: Papež N iko laj je bil iz znam enite rim ske družine O rsin i (»orsa«, lat. »ursa« = m edvedka), ene od rim skih patricijskih družin, kot na pr. C oionna, Caetani itd, k i so im ele nekakšen m on opol nad papeško tiaro; ta vrh o vn a cerkvena čast pa jim je bila le sredstvo , s katerim so tešili svo je fevdalne apetite. - 72. pod glavo: G le j uvo d . besedo k tem u spevu! - 83. še grši: N iko laj I I I ., ki je zabit tu notri od leta 1280 , in Bonifacij V II I . , ki bo v enakem položaju le m alo manj (1303-1304,-) - m išljen je seveda »p ovršin sk i status«, dokler ne pride naslednik in ju potisne g lob lje , sta le »m ajhni ribi« v prim eri z m ožem , ki bo za njim a oblekel papeški ornat. T o je G asko n jec (»od zahoda«), K lem en V ., n ov sim onistični papež, ki si bo za prestolnico izbral A v ig n o n , k jer bodo ostali papeži do 1. 1 3 7 7 (»avignonska sužnost«). O njem poročajo V illan ijeve K ro n ik e , da je bil »p od kupljiv in lakom en denarja, saj se je za cven k na n jego vem d vo ru dobila vsaka cerkvena služba.« 85. N ov Ja%on: K a k o r je nekoč Jaz o n dobil m esto ju d ovskega velikega d uh ovn ika od sirskega kralja A ntioha I I I ., kot nam poroča svetopisem ska kn jiga M akabejcev, tako je K lem en ovem u papeže-

Devetnajsti spev 119

87 a tega ščiti moč francoske hiše.«Menda mi kri zavrela je od gneva,

da sem pričel in vrgel v sapi eni:90 »Le kolikšen denar, mi reci, reva,

si naš G ospod za ključ je izročeni od Petra Simona pustil našteti?

93 Nič! Rekel mu je le: Za mano kreni!In s Petrom zbor ni hotel groša vzeti

M atiji, ko na prostor bil izbran je,96 ki ga zapravil je izdajnik kleti.

K ar trpi, kar se seje, to se žanje!In glej, da ti cekinov kdo ne ukrade,

99 ki proti K arlu si rovaril zanje.In če ne stavil bi mi zdaj pregrade

obzir do tega ključa, ki prvači 102 in si ga nosil v svetu jasne nade,

bi zdajle zaorala vse drugači;ker vaš pohlep je svetu kakor kuga:

r o j barabe dviga, poštenjake tlači.N a vas, pastirje, meri in vam žuga

evangelist, ko kaže se mu žena,108 ki nad vodam i s kralji se vlačuga:

ta, ki s sedmero glavam i rojena,

vanju b o tro val n jeg o v m ogočni zaščitnik, francoski kralj F ilip IV . L ep i. - 88. k r i Zavrela: T o , da prem eteni N iko laj pere g lavo drugim , četudi še slabšim , spravi D anteja v bes. K o lik o pa je zahteval K ristu s od Petra, zato da m u je prepustil ključe C erkve? N ič (denarja)! U b o g ljiv o službo, (v. 9 1-9 3) - 95. M a tiji: M atija je bil izbran za dvanaj­stega apostola nam esto Ju d e Iškarijota. - 99. pro ti K arlu: M enda je N iko laj II . sod eloval v zaroti proti K a r lu A n žu vin cu ob prilik i »sicilskih večernic«, česar pa sod obn o zg od o ­vin o p isje ne potrdi; ob tej p rilik i naj bi bogato zaslužil. - 10 1 . ključa, k i prvači: Papeški k ljuč, ki sim bolizira pristop k nebeškem u kraljestvu . - 10 7 . evangelist: A p o sto l Jan ez v R azodetju (A pokalipsi). V elika prešuštnica iz A po kalip se (m eretrix magna)y ženska, ki se v lači s k ra lji, je za Jan eza poganska R om a (R im ); vo d e, na katerih sedi, so narodi in jeziki rim ske države, sedem g lav ž ivali, na katerih jaha, pa sedm ero rim skih g ričev itd...- A n tik lerikaln i D an te pa je vso to sim boliko prenesel na rim sko C erkev , zato im ajo tudi zlorabe, ki jih sim bolizira A pokalipsa, zdaj krščanski značaj: sedm ero g lav je sedem

I 20 Pekel

je iz deset ro g o v bila bogata, m dok ler je m ožu ugajala poštena.

V aš B o g — se ve — je iz srebra in zlata, le v čem se nosite v i nad pogani?

1 1 4 N jim eden je m alik, vam cela jata.A j, K on stan tin , slabo spam etovani,

ne v krstu, tem več ker si dal vo lilo ,1 1 7 da obogatel je p rv i m ed kristjani!«

K o sem tako napel m u jih nem ilo, je v jezi, ali ker ga vest je žrla,

120 s stopali pop lesaval na vso silo.V šeč vo d ji, m enim , je b ilo, saj zrla

m u jasno je zenica, ko sledil je 12 ) ta kleni rek, ki mi je vre l iz grla.

Z rokam a znova k sebi me priv il jein ko m e tesno stisnil je na grudi,

12 6 se znova vzpne na vrh te rebri d ivje.V objem u me drži in se ne utrudi,

ko z m ano na rokah vrh m osta leze,129 ki od četrte k peti pelje grudi.

K o zgoraj tam znebi se m oje peze, na rahlo, ker te škrb ave in črne

i } 2 peči še kozji trop težko preleze,g le j, n o v prepad pod m ano se razgrne!

zakram entov, desetero ro g o v pa deset krščanskih zakram entov, iz katerih je C erkev črpala svo jo d u h o vn o m oč, dokler je njen »m ož« - papež ni začel prodajati (sim onija) in je ni s tem oskrunil. - 1 14 . njim m alik j e eden: P ogan i m olijo enega sam ega m alika, z zlatom pohujšanim kristjanom pa je vsak posam ezni kovanec bog. - 1 1 5 . Konstantin: Z a D an tejevega časa je vladala vera, da je cesar K on stan tin , ko je sprejel krščan stvo , dal papežu Silvestru (1. 3 14 -336 ) - »prvem u m ed kristjani« - oblast nad R im om in okolico . B ogatija papežev, ki so tedaj prešli iz »ilegale«, je v naslednjih letih pokvarila C erkev. - 128. vrh mosta: Pesnika se vračata z dna tretje kotanje na nasip (četrti); od tega pa vod i m ost preko četrte kotanje k petem u nasipu - »grudi«.

D V A J S E T I S P E V

M u k n o vih naj glasn ik bo petje m oje, da dvajseti pridene spev v kantiko,

} ki p rva potopljen i svet vam poje!Z e bil docela sem nared za sliko,

ki jo odprto dno očem odkrije,6 od koder čul jokanje sem veliko .

T am čez o k ro g lo dno se vrsta v ije , ki jim obraze tiha solza m oči,

9 počasi g re jo , kot za litanije.K o se oko še niže mi zatoči,

zasuknjen čudno vsakd o je na sifedi rž od brade h košu , ki se v prsih boči.

O braz nazaj pobešajo prek ledij in ritenski gredo tam cele gruče, ker za naprej so vzeti jim pogledi.

N e vem , m orda kdaj m rtvou d zasuče takole vrat, a v id el takšnih bitij

rg še nisem in ne verjem v to naključje.Ce B o g pusti moj nauk ti obroditi,

o bralec, zm isli sam , kako mi veka 2 1 tedaj bi m ogla solz se ubraniti,

ko v id el sem od blizu lik človeka zavit tako, da potok neprestani

1-52 : P rihod v četrto kotan jo osm ega kroga. V edeži in kriv i preroki. K e r so v življenju skušali gledati preveč naprej, tu ne v id ijo niti tistega, kar im ajo pred nogam i; g lav a jim je zasukana nazaj in hoditi m orajo ritenski.

3. p rva : Pekel, p rva od treh D antejevih kantik, o peva podzem lje. 23. potok s o l Solze so za našega pesnika ved no bile sim bol nečesa žlahtnega, zato je to liko bolj presunjen, ko

122 Pekel

24 mu solz po špranji zadnjice odteka!K a r zjokal sem se in iskal pri strani

o p oro skal; tu me vo d n ik ošine,27 rekoč: »K aj tudi ti m ed telebani?

T u je sočutje ž ivo , ko prem ine,saj greh je ve lik , če se tak ti sm ili,

)o ki B o g pritisn il ga je za zločine.P okonci g la vo , spodaj m ed strašili

glej van j, ki ustrašil je tebanske roje, j ) ko v d rl se je v tla: ’K a m ? ‘ , so zavpili,

’ A m fiara j, zakaj zapuščaš bo je?‘O n pa je drl n avzd ol, dokler m u dira

} 6 ni ubil M inos, ki vsakem u da svoje.G le j, prsi im a, kjer je hrbet človeka;

ker je predaleč gledal v strasti hudi, zdaj zre nazaj in rak o vo jo seka.

G le j T eirezija , ki je m enjal grudi, ko si, m ožak, nadel je stas sam ice

42 in se z levil obenem z vsem i udi;a preden spet dobil je m oško lice,

je s šibo m oral vsekati dve kači,4) ki sta se parili sred zelenice.

v id i, kako nečedno pot jim je usoda nam erila pri teh obsojencih . - 27. Tu j e sočutje %ivo:V peklu je sočuten tisti, ki je trdega srca, kajti nespam etno in brezbožno je, če se ob božji sodbi vdajaš lastnemu ču stvu (G reh subjekta nad ob jektiviteto). A zakaj - se sprašujejo razlagalci - se D ante sam o na nekaterih m estih zateka k tem u trdem u pravilu , d rugo d (Francesca, C iacco, P ier della V ig n a itd.) pa da duška svojem u sočutju , ne da bi V erg il »zaropotal« nad njim ? N ekateri m islijo , da je tem u k riv težki prestopek vedežev- krivih p re ro k o v, ki so bodočnost, to ve lik o zarjo č lo veštva , po svo je in k r iv o razlagali ter s tem popačili m arsikatero člo veških usod. - 34. A m fia ra j: Znam eniti vedež, eden od sedm ih kra ljev , ki so ob legali T ebe. K e r je iz svo je m agije zvedel, da m u pred T ebam i grozi sm rt, se je skušal skriti in odtegniti vo jnem u pohodu. A zam an! P o izdajstvu žene so ga odkrili in pred T eb am i, ko je ravno orožil svoj v o z , mu je Z e v s pred nogam i razklal zem ljo, ki je A m fiaraja po goltn ila pred očm i vsega preplašenega občestva; na svojem bojnem vozu se je odpeljal n aravnost v podzem lje - H ad. - 40. Teirezija: T eb anski vedež; o njem so p rip o ved o va li, da je nekoč s palico razdružil dvesparjeni kači in se zato sprem enil v žensko; postal je zopet m oški šele tedaj, ko je po

Dvajseti spev I 2 3

T isti, ki zadnjico m u v hrbet tlači, je A ru n s: v gorah Lu n e, k jer potijo se v njenem vznožju kararski orači,

m u beli m arm or dal je dom ačijo , tako da iz svo je špilje je kam nite

; i zvezd in m orja pregledal lepoti j o.T a , ki je razpustila bujne kite

in skrila do jke , da ni m oč jih zreti,!4 hodeč tako, da vzad so dlake skrite,

je M anto, ki je šla po širnem sveti,dokler mi v rodnem kraju ni obstala:

/7 zanj rad bi, da izvo liš sluh napeti.Zatem , ko je očeta pokopala

in B ak h o v kraj je v sužnje pal o k o ve,60 je dokaj let po svetu potovala.

T a m v lepi Italiji, pod A lp v rh o ve se širi jezero, ki Švaba od riva

6} nazaj v T iro l, in se Benaco zove.N a tisoče studencev tja do liva

m ed G a rd o , V a l C am onico in Pennini 66 vo d o , ki potlej v jezeru počiva.

V njem je otoček, ravno na sredini:lahko bi iz T renta, Brescie in V erone

sedm ih letih 2n ova našel taisti kači v enakem položaju in ju spet ošin il s šibo. - 47. A runs: E truščan ski vedež, ki je še pred državljan sko v o jn o med Cezarjem in Pom pejem n apovedal njun spor in prerok o val, dasi precej nejasno, zm ago Cezarju. Ž iv e l je v hribih nad nekdanjim etruščanskim m estom L un i, m ed T o sk an o in L igu rijo (danes se pokrajina im enuje Lunigiana). V bližini je m esto C arrara, ki je že v starih časih slovelo po svojem m arm orju.

53-99: Iz v o r m esta M antove, V erg ilo vega rodnega kraja.

55. Manto: H či tebanskega vedeža Teirezija. 59. Bakhov k ra j: Bakh je bil zaščitnik mesta T eb , k jer je po sm rti E teok la in Polinejka (prim . S o fo k le jevo A ntigono!) zavladal tiran K reon t. - 63. Benaco: Benacus, staro im e za G a rd sk o jezero. - 65. med G ardo...: G ard a je kraj na vzhodnem delu G ard skega jezera, V alcam onica je danes dolina O glio na zahod­nem bregu , Pennino pa so začetki A lp na severni obali. - 65. otoček: V erjetn o otok Lechi sredi G ard skega jezera; cerkev sv . M arjete, ki stoji na njem , je bila tisti čas pod

124 Pekel

69 tam šk o fo vali, da so si edini.Peschiera, skalno gnezdo, ki ne klone

pred B ergam aski niti pred Brešani,72 se d v iga tam, k jer b reg najg lob lje tone.

T am ven udari, p rav na tisti strani, vse , kar Benacu je odveč v naročji,

7; lijoč kot reka v zeleni poljani.Brž ko od jezera se voda loči,

se kliče M encio in ne več Benaco,78 do G o ve rn o la , kjer se v Pad iztoči.

P o kratkem teku najde prod in m lako, razlije se, m očvirje tam napravi,

S i ki m očno kuži zrak poletje vsako .K o šla je d iv ja deva po p lan javi,

uzre zem ljo, ki barje jo ob liva,84 k jer p lu g ne orje, človek koč ne stavi,

in tam, kjer je ne dojde noga živa,je čarala, le s svojim i tlačani,

87 do konca dni, tam truplo ji počiva.Potlej ljudje, okoli razsejani,

ta varn i kraj so opazili km ali, po ki je m očvirje im el na vsak i strani,

na teh kosteh so m esto pozidali in ga na čast n jeg o v i p rv i gostji,

93 brez žreba, M an tova im enovali.L ju d je so v njem bili že bolj pogosti,

preden se P inam ontu preslepiti 96 je C asalodi dal v svo ji norosti.

cerkven o oblastjo vseh treh navedenih šk o fo v . - 70. Peschiera: T rd n java na južnem delu jezera, ki so jo zgradili vero n ski Scaligeri proti napadalcem iz Brescie in B ergam a. - 75. reka: M incio , ki teče pri Peschieri iz G ard sk ega jezera. - 82. divja deva: M anto. - 86. tlačani: M orda zli d u h o vi, m orda ljudje. - 93. bre\ \reba: V starih časih je bila navada, da so vsele j, kadar je b ilo treba izbrati ime kakem u n ovem u m estu, poklicali vrača, ki je vrge l žreb. - 95-96: G r o f A lberto iz družine Casalod i, ki je vladala v M an tovi, se je dal

Dvajseti spev I 2 5

Z d aj pazi, če boš slišal m orebitda kje moj rod drugače se razlaga,

99 resnice laž ne sme ti om račiti.«»O , m ojster«, dem , »tako m i v luč pom aga

in vero v liv a mi beseda tvoja ,102 da mi vse d rugo prazna je bisaga.

A reci, če iz spodnjega tam roja se zdi ti vredn o k o ga prepoznati,

ro j saj njim le streže vsaka m isel m oja.«In pravi: »Ta, čigar obraz bradati

v ram ena rjava rine svo je ježe,10 S ko G ršk a je bila ob rod m ožati,

da kom aj kdo je ostal, da v zibko leže,je, videc, dal s K a lh an tom znak za G rk e

r i t v A v lid i, naj konopec se prereže:E v rip ilu s — kot m oje pesm i m rke

na nekem m estu po je spev v iso k i, i r 4 to veš, saj znaš jo do poslednje črke.

N asledn ji tamkaj z m ršavim i boki je M iha Škot: kakor nihče n ikoli,

r r j je vedel on, kaj čar je, kaj uroki.G u id a Bonatti g le j, A sdent je doli,

ki zdaj mu žal je, ko trpi tak grob o , t2o da ni ostal pri dreti in pri sm oli.

od Pinam onta dei B onacolsi n agovo riti k nasilnim dejanjem , zaradi katerih ga je ljudstvo zasovražilo in se m u uprlo. N ered je izrabil Pinam onte in sam zavladal v M antovi. -

100 -130 : E v r ip il in drugi vrači.

106. Ta : G ršk i avgu r E v r ip il; skupaj s K alh antom je dal znak za odhod lad jevja , ki je skoraj ves m oški rod A h ajcev poneslo v vo jn o proti T ro ji. T o poroča V erg il v svoji »m rki pesm i« - tragediji, kot D ante na tem mestu im enuje E n eido . - 1 16 . Miha S kot: U čenjak škotskega rodu, astrolog na d vo ru cesarja Friderika II . P revajal je A ristote la iz arabskega jezika v latinščino, slovel pa je tudi kot m ojster m agije in vedež (u.l. 1290). - 1 18 . Bonatti: G u id o Bonatti iz F o rlija , astro lo g gro fa G u id a da M ontefeltra (druga pol. X III . stol.) - Asdent: Č evljar iz Parm e, ki je popustil svo jo obrt in se šel raje vcdcžcval-

126 Pekel

G lej nje, ki v rg le so m ed staro robo čolnič in ig lo , šle m ed čarodeje

12 j ter vraževale s travo in s podobo.A prid i, že v obeh polobel meje

tišči in pod Sev iljo v m orje toči 12 6 se K a jn in trn ove n jeg o ve veje.

G le j, polna luna je bila sinoči, kot dobro veš, saj ni te zatajila,

129 ko v črnem gozdu rabil si pom oči.«T o p rav i m i in vtem sva že krenila.

ca. - 1 2 1 . G lej nje: Z d aj so na vrsti ženske čarovnice. - 124 . %e v obeh polobel meje: L un a je že zahajala na m ejah, ki ločijo severno polo blo (vrh . Jeruzalem ) od južne (vrh go re vic), in sicer je padala v zahodni ocean, onkraj španske Sevilje . - 126 . K ajn: P o ljudsk i veri se v polnem mesecu kaže obraz K a jn a , ki v rokah d v igu je sveženj trnja. - 12 7 . polna luna: Prejšnji večer, ko je bil D ante še v »črnem gozdu«, je bila polna luna; v noči po ščipu pa zaide m esec uro p o sončnem vzhodu. Če se upošteva d e jstvo , da se je to zgod ilo v aprilu , dobim o po astroloških cenitvah točno uro: oko li sedm ih zjutraj je. Pesniku je seveda ljubše, da ta preprosti časovni podatek parafrazira z dvem a tercinam a.

ENAINDVAJSETI SPEV

Z m ostu na m ost, o m arsičem kram ljaje, kar spev opušča m oje kom edije,

} sva šla in vzpela se na vrh pregraje,o d k jer oko v n o v jarek se zarije

Z lih grap: spet n o vo ja lo vo jokanje6 iz čudnega m raku mi k višku bije.

K o t v arzenalih vre jo Benečanje pozim i gosto sm olo , da b ro d o ve

P jim zasm oli, k jer kažejo se špranje,pa niso več za pot — kraj ladje npve

tedaj se nekdo m uči, drug zaliva ¡2 rebresa svo ji, ki že d o lg o p love,

ta krm o, oni nos z žeblji ob iva, ta veslo teše, m ota v r v v naveze,

// ta košno jadro , drug bezačo šiva, -- tako, ne v ogn ju , le iz božje jeze

je vre la sm ola doli brbotala,:S lepeč ves breg te skalnate nareže.

Strm el sem v n jo, a več mi ni kazala k akor m ehurje, iz vrelin kipeče,

2 1 zdaj se nabuhnila je, zdaj upala.K o doli upiral sem oči strm eče,

1-57: K o tan ja po d ku p ljivcev . V peti kotanji se v vreii sm oli pražijo podku povalci: kot so na svetu tajno uganjali svo je protip ostavn e kupčije, tako so tudi v peklu obsojeni, tla trp ijo po topljen i pod sm olnato po vršin o in n iko li ne sm ejo ven.

1. Z mostu na most: Z onega nad četrto kotanjo do n ovega , nad peto. - 3. pregraje: M ostu. - 5 . ja lovo: Jo k , ki ne gane n ikogar. - 7 -18 .: D a bi nam nakazal p odob o vrele smolnate m lake, v peti kotanji, nam pesnik pričara pogled v beneške arzenale, z vsem i opravili, ki se tičejo poprave in urejanja ladij. - 16. ne v ognju: D a sm ola vre, ni vzrok v

128 Pekel

»Pozor, pozor!« de m ojster karajoče 24 in me od tam , kjer bil sem , k sebi vleče.

Tedaj obrnem se kot ta, ki hočeuzreti stvar, ki im a pred n jo bežati,

27 a ko jo v id i, mu postane vročein gre, kot da go ri mu p od podplati,

ko v id im , da od zadaj čez pečine jo v rš i, črn kot noč, hudič krilati.

K a k o je d iv ji, bolj ko vse zverine, ko si perot odpira m ed poskok i

) ) in videz daje strašne surovine!N a ram i pa koščeni in v iso k i

m u grešnik zložil je obedve krači,¡ 6 a v ra g m u gležnja vk u p je tiščal v roki.

Z m ostu je našega zavpil: »K rem pljači, spet eden starih tam od svete Cite!

¿9 L e notri z njim , a jaz mu v kraj dom ačispet grem , k jer takšnih na pretek dobite.

T am vsakd o baranta, razen Bonturi:42 za peneze jim da v ne sprem enite.«

In tresk! ga vrže dol in spet odburi čez peč; pes ne požene se n ikoli

4 ; tak urno, da jo z likovcem podkuri.N a v z g o r se s h rbtom m ož je vrn il v sm oli

a vražji trop pod m ostom sm eh pograb i:

podkurjenem ogn ju , tem več v ra2plam teni božji jezi. - 34-56: V ra g si je grešn ika oprtal na rame tako, da ga spredaj drži za n oge, ostalo telo pa m u m ahedra za hrbtom . T i hudiči n osijo obsojence izpred sodnika M inosa, potem ko jim je ta določil »kvartir«. - 37. Krempljači: P osebno ime za vrage , ki stražijo to kotan jo (it. M alebranche). - 38. eden starih tam od svete C ite: Iz mesta L u ke, k jer je bila sv . Cita zelo čaščena; kdo je bil ta »stari« (kot so v L u k i im enovali m estne starešine), kom entatorji zaman ugibajo . - 4 1. barantač: L u k a je velja la za po d k u p ljivo m esto, zato m eče D ante njene prebivalce vse v en koš. Izjem a B o nturija (B on turo D ati je bil v L u k i vod ja ljudske stranke, pesnika je preživel) zveni večin i kom en tatorjev kot iron ija , »štos«, ki se sicer zlaga z okoljem in protagonisti tega groteskn ega prizora. - 46. s hrbtom: G rešn ik se je potop il, pa zopet

Enaindvajseti spev 1 29

48 »N ik ar tu N ajsvete jšega ne m oli!T o , da si v Serchiu p laval, tu pozabi;

če nočeš, da te zdrejo krem plji naši,// brž dol, p o k ro vk e sm ola tu ne rabi!«

S sto kav lji p ič ijo ga ti pajdaši,rekoč: »T i zdaj le pleši pod odejo

!4 in če lahko, si žep skrivaj nabaši!« -- pod ob n o hlapčke kuharji učejo,

kako je z ostnom treba potopiti /7 v dno kotla krače, da na v rh ne grejo .

»D a se ne zve,« svetu je m ojster zviti,»da ti si tukaj, zdaj lepo počeni

60 za kakšno skalo, da te m alo ščiti.In če žalitev bo storjena m eni,

se nič ne boj, saj jaz sem vešč tej stvari,6) saj bil sem svo j čas že v rabuki ^ni!«

Čez m ost ubral korak vo d n ik je stari in ko na šesti breg je stopil, zbrati

66 je m oral ves pogu m , kot ob viharji.K o t z besnim , steklim laježem se v jati

pesjad zažene v hrbet sirom aka,69 ki roko stegne, ko stoji pred vrati,

se spod m ostu je vsu la ta sm otlaka, roj sulic vanj naperila sovražen,

7 2 ki s krikom : »V ile proč!« jih ondi čaka.

prip laval na po vršin o s hrbtom n avzgo r, kot bi ležal na obrazu. T a kretnja, ki je na tem m estu seveda nehotena, je v srednjem veku izkazovala vdano počastitev ali m olitev. - 48. Najsvetejša: »Santo V olto« - Sveto lice je staro bizantinsko razpelo iz črnega lesa v bazi - liki sv . M artina v L u k i; obraz križanega K ristu sa je po legendi naslikala sama božja roka. - V rag i se ro gajo pogubljencu , češ nikar tu v peklu ne m oli N ajsvetejšega (glej op. zgoraj), saj je čas za žebranje m inil, pa tudi plavalna um etnost, ki ti je svoje dni služila v Serchiu (reka blizu Luke), bo tu odveč, kajti grešn iki tvo je sorte m orajo na dno kotla! - 54. %ep: M ož je v peklu zaradi podku povan ja. -

58-139 : V e rg il se pogaja z vragi. N ab o r deseterice.

63. svoj čas v rabuki: Prim . Pek. I X .! -

130 Pekel

»Preden me zbode ost,« ve li jim važen,»naprej kdo stopi in uho nastavi,

7/ potlej sklenite, če sem za na raženj!«»Z lorepec,« trop zalaja, »ti ga spravi!«

In pride v ra g - drugi stoje na mesti - 7# do sem , rekoč: »K aj tale onegavi?«

»Z lorepec, m eniš, da na takšni cestin o go prestavljam ,« glas se utrga vo d ji,

S i »ki vaši zlobi se ne da zalesti,brez božje vo lje in po zli usodi?

Z ato le proč! N e b o je odločilo ,S4 da d iv jo pot z m enoj še nekdo hodi.«

T o m u tako ošabni bes je zbilo , da kavelj brž pobesi do kopita

Sy in svo jim de: »D a ga ne takne šilo!«A vo d ja klikne mi: »O duša skrita,

ki izza skal m ostu prežiš za m ano, po le k meni brž, nevarnost je odbita!«

T o slišat, urno skočil sem na piano, a v ra g i vsi naprej! In sredi hrum a

P) sem vztrepetal na njih besedo dano,kot je pešakom zm anjkalo pogum a,

ko šli so iz K a p ro n e na besedo p6 in jih obsula je sovražna trum a.

K vo d n iku sem telo p riv ija l bledo, ne da um aknil bi ok o splašeno

P P od tropa, ki spom inja na ujedo.O sti so vp erili in: »Naj m u eno

76. Zlorepec: »M alacoda« je poglavar vražje straže v tej kotanji. - 78. K aj tale onegavi?: V rag m isli, da je V erg il pogubljenec in se čudi, zakaj zavlačuje, saj m u bo tako ali tako prišel v roke. - 95. i% Kaprone: Dante je bil po bitki pri Cam paldinu navzoč tudi pri vdaji trdnjave Caprona, ki so jo v svojih rokah držali Pizani. Caprona se je 1. 1289 vdalaflorentinski vo jsk i »na besedo«, to je po pogodbi z določenim i po go ji, ki jim je zagotav­ljala varen odhod, a na obrazih v o jak o v , ki so zapuščali trdnjavo, obdano od sovražnih

Enaindvajseti spev 1 3 1

p o grb i dam?« že v ra g sprašuje vraga;102 »Le daj,« ta ščuva, »suni ga pošteno!«

A zlodej, ki vm irila ga je b lagabeseda vo d je , se ozre in bestji

/o/ zatraca urno: »L e počasi, Z gaga!«N ato nam a veli: »D lje va ju nesti

tja čez ne m ore, ker na dnu prepada 108 leži ves v razvalinah m ostovž šesti.

A če n avk lju b tem u bi dalje rada,uberita jo po robu te kotanje:

m tam je d ru g lok , ki to g lob el obvlada.N atanko včeraj, pet ur preko zdanje,

tisočdvestoinšestinšestdeseta 1 1 4 je letnica, odkar prehod razdjan je.

O d m ojih pojde tjakaj m ajhna četa pogledat, da si g lave kdo ne žrači:

1 1 7 ne bodo nič hudobni, z njim i smeta!D u rak in G azim raz,« v ra g zarentači,

»naprej! T i stopi zraven , Pasja šlapa,120 desetki pa B rad on ja naj prednjači.

N aj gresta Zm ajen os in U žgisapa, pa še Sčetinar stekli in P soglavi

12 ) in v id va , N eto p ir in R usa trapa!O k ro g po vre li iščite sm oljavi,

enot, je bilo kljub temu m oč zaslediti znake negotovosti. - 103. Zlodej: Ž e omenjeni Zlorepec. - m . Tam j e drug lok: V ra g se V erg ilu g ladko zlaže (kot se bo videlo pozneje), kajti na dan potresa ob K ristu so v i smrti so bili porušeni vsi m ostovi čez naslednjo, šesto kotanjo. P o n jegovih navodilih bi potnika zablodila nekje na dnu pete kotanje. - 1 12 . Natanko včeraj: Iz tega pogo vora so razlagalci K om edije izračunali dan in uro om enjene­ga prizora: en dan manj pet ur je m inilo, odkar je bil umrl K ristus na veliki petek okoli poldne v starosti 34 let (računajoč od n jegovega rojstva, to je pričetka našega štetja). Zlorepec in V erg il se torej pogovarjata na veliko soboto 1. 1500 okoli sedm ih zjutraj. - T a račun je seveda dvom ljive vrednosti, a ker se je pesniku zdel pom em ben, tudi razlagalci ne m orejo m im o njega. - 1 16 . majhna četa: Z lorepec pošilja na obhod patruljo, ki naj preveri, ali so res vsi grešniki potopljeni, tako kot je treba. V ergi! in Dante naj bi šla x njimi, zato da bi jima pokazali prehod, ki ga pa v resnici ni. - 1 18 - 12 3 : Deseterici

132 Pekel

a tem a naj bo varn o potovan je 12 6 do skal, k jer m ost čez luknje se napravi!«

» Jo j, m ojster, kakšno v id im tu pehánje,« dém , »če za pot veš, lahko sam a greva,

129 brez jé ro b o v , saj m eni nič ni zanje!M ar zvéden, kot si bil do tega dneva,

ne vid iš, da jim sije zlo iz očesa i ) 2 in da škripanje zob o k ro g odm eva?«

»N e boj se,« pravi, »n jih ovega besa, naj si le škrtajo , saj na trpine

i ) j zalizane se n jih o v srd raztresa.«N a lev i breg jo m ahnejo zverine,

še prej pa vsak se v g lavn ega je šenta i ) 8 ozrl, stegnil jezik čez škrbine:

a oni tam jim z ritjo zatrobenta.

v ra g o v , ki so določeni za odh od , je dal pesnik fantastična im ena, ki so ponekod etim ološko razložljiva , d ru g je pa tudi ne. S lov . p revod se skuša držati izv irn ika, ko likor je le m ogoče. - 126 . čes luknje: D ozd evn i m ost čez luknje te kotanje. - 138 . stegnilje%ik:V znam enje, da so pripravljen i, čem ur sledi še p ovelje za odhod, ob o je sevé p o šegah in običajih , ki ve lja jo za pekel!

D V A I N D V A J S E T I S P E V

V id el sem že, kako se jezdec zgane, d rv i v spopad, se v m im ohodu kaže,

3 a tudi z bojne ubeži poljane,pri vas v A rezzu v id el prednje straže

sem boj in četovanje, zrl m eleje,6 v turn irskih borbah viteze in paže:

- trobenta poje, boben se razgreje,grad pa zvon i in jih p ozdravlja z znaki,

P kar jih poznajo tu in onstran meje! -vend ar ne vitezi in ne pešaki

ne ladja v rodni kraj ali k daniči,12 nihče ni hodil še ob go d b i taki.

D eset peklen ščkov, m idva pa v d vo jic i -- oj čedna družba! A tako se dela:

j/ s svetn ik i v cerkvi, z žolnam i v beznici.Se vedno pa me sm ola je srbela,

rad zvedel bi, kaj krije jo te stene iS in kakšna tu se cm arijo krdela.

K a k o r m orn arjevo ok o priklenena se delfin , ko s hrbtom brazde reže,

2 i v svarilo , da naj b rod na varn o krene,

i - i j i : Še ved no peta kotanja. D ruščina peklen ščkov, ki vo d ijo pesnika nad po dku pljiv- ci, zalizanim i v sm olo. C iam polo N avarec. P otegavščin a z vragi.

1 - 12 : D a bi čim bolj nazorno opisal svo je peklensko sprem stvo (prim . prejšn ji spev!), nam pesnik naniza nekaj slik iz vitešk ih b o jev svojega časa, pristavlja pa, da taka godba, kot jo je bil slišal ob odhodu (v. 139 . X X I ) še n ikom ur ni lajšala poti ali celo po vratka v rodni kraj. - 15 . S svetniki v cerkvi...: P rislo vica , ki hoče reči, da je druščina veren odraz kraja, k jer je č lo vek , ali pa m orda tudi, da je treba včasih pač tuliti z vo lk o v i! - z j . v svarilo: K a d a r delfin i prihajajo tako , da se kažejo nad m orskim i valovi

134 Pekel

tako tu včasih izpod črne ježepoblisn ili so s hrbtom sirom aki,

24 za hip, le to liko , da jim odleže.In kot ob robu jarka najdeš v m laki

krdelo žab, ki ven m ole n osove,¿7 a p od vo d o ves trebuh je in kraki,

tak vid el v trum ah grešne sem duhove, ki so, v id eč B rad on jo in pesjane,

30 p od vrele urno poton ili krove.N ek d o - še zdaj mi las pokon ci vstane! -

pa čakal je, kot je pri žabi rado,3 3 da obsedi, ko trop že v vo d o plane,

in že P so g lav , najbližji za ogrado ,ga zakavlja za čop sm oljene grive

3 6 in k višk u trese ga kot v id ro m lado.Z e vseh zlod ejev sem poznal nazive,

p rv o z nabora in potem , ko zvali M so se, ušesa sem napel pazljive.

»V hrbet zaderi krem pelj tej ž ivali,daj, R usec, daj, le brž m u kožo ustroji!«

42 se d v ign il v rišč preklete je drhali.In jaz: »O , m ojster, če je v m oči tvo ji,

p o izved i m i, kdo je ta bedna para,4 j ki pal v roke sovražnem u je roji!«

K plaščurju stopi vo d ja in pobara,od kje mu rod; a oni z ro k o klati:

48 » K ra ljevsk a me rodila je N avarra .N a d v o r me v službo je poslala mati,

ki mi očeta dala je falota:/7 im etek je p ogn al in sebe hkrati.

Potlej sem služil d obrega Thibauta

in se bližajo ladjam , pom eni, da im a km alu priti n evihta (Passavanti). - 34. %a ' b regom m lake. - 48. kraljevska...N avara: C iam polo iz N avare . O njem vem o kot nam poroča D ante. Služil naj bi kralju T eb aldu (T hibaut II .) , ki je vladal

ogrado: Z a le to liko , v N avari

Dvaindvajseti spev 135

in se navad il p odkupn in o šteti,;4 za kar me cvre tu doli vre la žlota.«

T edaj Ščetinar, ki sta rilec kleti m u kot prašiču kinčala dva roga,

/7 ga poduči, kako zna eden dreti.M ed m ačke zle zašla si, m iška uboga!

T u ga B rad on ja s tacam i oklene 60 in rikne: »Proč, dokler se z m ano boga!«

K vod n iku m ojem u obraz okrene,rekoč: »Če hočeš, da še kakšno reče,

6 j p ovp rašaj, preden oni ga razdene.«V o d n ik pa: »Reci, kar vas sm ola peče

grd o b , je s tabo kdo iz dom ovine?«66 »P ravkar sem bil,« jetniku jezik steče,

»z nekom , ki je dom a tam iz bližine.O da bi z n jim bil doli skrit! P ra v m alo

69 bi krem plja bal se in osti zverine!«T edaj zd ivja : » D o vo lj se je čvekalo!«

V žgisapa in m u ost v ro k o zarije;72 ko jo izdre, m eso je v njej ostalo.

Z d aj Zm ajen os je skočil, da zabije m u vile v noge, a oko desetarja

7/ grd o ozre se preko kom panije.K o bil potlačen je izbruh viharja,

pa n jega, ki je bolščal v svo jo rano, j 8 moj vo d ja še takole o govarja :

» K d o je, ki od njega slabo izbrano si uro šel se odd ihovat k obali?«

8 1 A oni: »Brat G o m ita je bil z m ano,G allu rec, lum p, da ga ne najdeš km ali;

on je sovrage svo jeg a patrona

od 1. 1253 do 1270. - 8 1. brat Gomita: Fra G om ita je konec X I I I . stol. za U golina V iscontija iz Pise izvrševal sodno oblast v kresiji G allura na severovzhodnem delu otoka Sardinije. Svo jo oblast je izkoriščal za to, da si je s podkupninam i nabasal žepe. - 85.

i 3 6 Pekel

84 tako zastrašil, da se v sak poh vali -- denar je vzel, nje spustil prek balkona,

kot pravi sam , pa v drugih poslih tudi,S j k u p ljiv , je štel za težkega kujona.

Z njim je Zanche M ichel, enake čudi, iz L o g o d o ra : ko o sardski časti

90 je g o vo ra , njun jezik se ne utrudi.O jo j, kako tam škrta zob pošasti!

Se kaj bi rekel, pa me strah vznem irja,9 } da oni me ne pokrem plja po hrasti.«

A nadbirič ozre se v N etop irja , ki kar z očesom je že sekal rane,

96 in: »M rkni, vražji ptič!« spodi hudirja.»Ce rado bi Lom bard e in T oskan e

uho vam čulo in oko spoznalo,«99 de plaho m ož, »jih precej im am zbrane,

le da K rem p l j ačev roj odstopi m alo, da oni ne zboje se njih sulice;

¡0 2 ne da od tod prem aknil bi stopalo,jih sam privab im sedem iz krnice -

- na žv ižg , ki naše znam enje je staro,10 j da varno grem o ohladit si lice.«

T u Pasja šlapa, ko je slišal paro,posm rka, z g la v o zm aje: »Cujte, besi,

108 na kakšno rad bi zbrisal jo prevaro!«A oni jih im el je za ušesi:

sovrage: V erjetno v G alluri internirani Pizani, U go lin ov i nasprotniki, od katerih je fra G om ita vzel podkupnino, potlej pa zamižal na eno o ko in jih spustil »prek balkona« - skozi zadnja vrata. - 88. Zanche Michel: Sodnik iz L o go d o ra na severovzhodni Sardiniji, ki je padel pod roko lastnega zeta, G enovežana Branca d ’O rie; le-ta se nahaja na dnu pekla, med ubijalci sorodn ikov (prim. Pek. X X X II I ) . T ud i sodnik se je v svoji službi dal »mazati«. K o t sta bila soseda na zem lji, tako fra G om ita in M ichel Zanche tudi v peklu tičita skupaj in si lajšata m uke s spom ini na stari kraj. - 104. na ^vi^g: C iam polo predlaga, naj vragi odstopijo, da bi tako laže priklical tovariše na breg in s tem ustregel D antejevi radovednosti. U porabil bo običajni žv ižg , s katerim si obsojeni dajejo zname-

Dvaidvajseti spev x37

»Capin naj bom , če v kožo še bolj slabo m tovariše bi spravil!« dalje mesi.

D u rak ni zdržal več pred takšno vabo, na svo jo pest m u dé: »Če sm ukneš doli,

1 1 4 znaj, da ne bom v galopu šel za tabo,tem več na krilih prhnem proti sm oli.

P ogle jm o, če nas eden v m alho stlači!1 1 7 D o l z vrh a, da m u breg pustim o goli!«

Prisluhni, bralec, n o v i tej igrači!N a drugi breg poglede čreda vrže

12 0 in najbolj trm asti pri tem prvači,N a v a r pa upre se, da ni m ogel brže,

z n o gó ob tla in iz roké kosm ate a } p oglavn ik a se v urnem skoku iztrže.

T o pa je vest nažrlo vražje jate,a najbolj k rivcu izgube, ki razgrne

1 2 6 že krila in kriči: »Im am te, brate!«T u se je uštel, saj od peroti črne

je bil h itrejši strah; m ož se v globine 129 je skril, a vraga sapa g o r obrne;

kot raca, kadar sokol nanjo šine,kot blisk potone v v o d i in se skrije,

i ) 2 a ptič se spehan jezno pne v višine.Sit burke, G azim raz perot razvije,

zleti in zagrabi ga od zad za ram o, i ) j češ, m ož zbeži naj, da se ravs izvije ,

nje, da je zrak »čist« in da se lahko za kratek čas potegn ejo iz vrele om ake. - 1 10 . Capin naj bom: Če bi tovariše prim am il na breg med vra ge - pravi C iam polo - bi jih s tem kajpak spravil z dežja pod kap. T ak pa spet nisem! - 1 16 . Poglejmo...: V rage je zam ikala zvita C iam polova ponudba: oni se bodo za hip um aknili na d ru go stran vzpetine, ki meji na m lako , N avarec pa naj le poizkusi uiti! V tem prim eru jo bodo u cvrli za njim po zraku, na krilih, in ne z n ogam i, potlej pa se bo jasno videlo , kdo je hitrejši. - 120. najbolj trmasti: »Pasja slapa, ki je že spočetka bil proti tej igri (prim . v . 106). - 125 . krivca izgube: »D uraka«, ki je predlagal to burko. - 134 . ga: Lastnega pajdaša, s katerim želi obračunati za izgubljeno stavo.

in ko je barantač poton il v jam o,v pajdaša svo je krem plje brž okrene

138 in zapentlja ga nad kalužo sam o.A tudi ta je parklje im el strupene:

g lej, v n jega piči jih , kar da mu sila, 1 4 1 in družno treščita m ed vre le pene.

V ro č in a ju pri priči je shladila,a ven jim a n ikakor ve č ne grede,

144 saj čisto zlepljena bila so krila.B rad on ja, ki je stal potrt kraj črede,

štirim ve li na drugi breg leteti, z vsem i bodali; in na te besede

vsak na svo j kraj se poženo, da ujeti d vo jic i kavlje pom ole in tace, saj jela sta se že pod skorjo cvreti.

T u šla sva in pustila jih sred pace.

1 3 8 Pekel

H 7

i f o

TRIINDVAJSETI SPEV

M olčeča in sam a, brez družbe vsake, p o bregu d rug za drugim sva hodila,

3 kot m anjši bratje ubirajo korake.O b tisti praski se mi povrn ila

v spom in je basen E zo p a , ki baja,6 kako se m iš na žabi je vozila,

a »koj« ne loči se kaj več od »zdaj-a« kot zgodba ta od one, če čuječe

p oba pričetka m eril bi in kraja.K o t en pom islek drugega priv leče,

tako iz ene m isli d ruga vstaja,12 in strah je m oj oči im el še večje.

T a k o sem vrtal: L e zaradi najaso šli na led, odnesli sram in rane,

// tako da grda škoda jim ostaja.In če zlohotnosti se bes pridane,

za nam a bodo huje se zagnali ¡S kot pes, ki zajcu za petam i plane.

Tedaj lasje pokon ci so m i vstali od groze in gledaje preko rame

2 i dem : »M ojster, če ne skrijeva se km ali,bojim se, da nas roj K rem p ljačev vjam e;

1-57 : B eg pesn ikov iz pete kotanje.1. bre% družbe: H udob cev, ki so ostali kraj reke. - 3. manjši bratje: Frančiškani, pri katerih je bila navada, da je starejši in uglednejši hodil spredaj, ostali pa so se mu zvrstili za petam i. T u d i če sta bila dva, sta tako hodila. - 4-9: Praska, v kateri sta se sklala dva peklenščka (prim . prej. spev!), je D anteju priklicala v spom in dom nevno E zo p o v o basen o žabi in m iši: p rva se je d rugi ponudila za prevozn ika, jo prepeljala dosrede vode in jo tam hotela utopiti; miš se je branila, prerivan ju pa je hitro naredil

140 Pekel

za nam a so, strah m i tako jih riše,2 4 da že kar čutim , kak bezajo vam e.«

»D a sem zrcalo,« dé, »bi to, kar piše na licu ti, težko ujel hitreje

27 kot tisto, kar skriva j ti v srcu vzdiše.A m isli iz tvo je in iz m oje preje

so si kot bratu brat ro k o podale,30 zato en sklep naj za oboje šteje.

Če res je takšna desna plat obale,da se je v d rugo grapo m oč spustiti,

3 3 bodo zverine praznih rok ostale.«N i še z jezika pal preudarek zviti,

ko že pribušil jo je trop krilati 3 6 nedaleč tam , hoteč naju v lo v iti.

T u m ojster zgrab i me kot dete mati, ki jo je zbudil šum in že svetleče

39 plam ene vid i v izbi prasketati,pa plane v b eg z otrokom , se ne okreče,

na njem im a oči, za sé je slepa,42 le to liko , da srajco si navleče,

- in tam , kjer v rh im a obala srepa, k ot koza planil v réber je robato,

4 ! ki n o vo grapo s te strani oklepa.N e steče vo d a v m linu pod pojato

tak urno, da ko lo požene m lina,4S kadar mu pride skoraj p od lopato,

konec kragu lj, ki je obe požrl. - K d o r drugem u jam o koplje, sam van jo pade - je nauk te basni, pa tudi om enjene razprtije obeh v ra g o v , ki ju je na koncu »ohladila« vrela kopel. - 25. D a sem grčalo: Sm isel: M isli, ki jih predeš v g lav i, spregledam jaz hitreje, kot ti zrcalo vrn e sliko obraza. - 29. kot bratu brat: T v o je m isli so podobne m ojim , ista skrb naju tišči. - 3 1 . Če res je : V e rg il se nam erava preko zložnega pobočja, ki predstav­lja n otran ji, desni rob peklenske kotanje - »obale« (v sm eri središča kroga!) povzpeti na vrh grebena, od tam pa se spustiti v naslednjo kotan jo . - 43. in tam, k jer vrh: Pesnika sta prišla vrh nasipa, ki deli peto in šesto kotan jo . K o sta zagledala za seboj vražjo četo, ki jim a je stregla po prostosti, jo je V e rg il z D antejem v naročju urno pocedil navzdol. -

Triindvajseti spev 141

kot m ojstra gnala je navzd ol strm ina, a m ene varn o nosil je na rok i

// ne kot tovariša, tem več kot sina.K o prišel v dno soteski je g lo b o k i,

s slem ena nam a vražji kor požuga,!4 vend ar sva že na varnem : um v iso k i,

ki hotel je, da ta svo jat bo slugaosveti grehom petega korita,

/7 jih ne pusti, da šli bi v m esta druga.T am doli pisana je družba skrita,

o ko li hodi, zložnega koraka 60 in solze toči, trudna in pobita.

V kuto ogrn jena je duša vsaka, s kapuco do oči, kot bila z rame

6) bi patra, ki v C lunyju sm rti čaka.N a vz ven so zlate, da kar v id ti vza/me,

na znotraj pa svinčene, take peze,66 da F rid erik jih delal je iz slame.

O težki plašč, ki n ikdar z ram ne zleze!

54. sva na varnem: Zasledu joči v ra g i, »služabniki božje osvete«, stražijo sam o grešnike svoje kotanje in nim ajo dostopa do d rugih predelov pekla. -

58-148: Šesta kotanja. L icem erci. Fratra V eseljaka. K a jfa . - V tej kotan ji se kaznujejo licem erci (h ipokriti), ki se počasi pom ikajo pod težo svinčenih, a na zunaj pozlačenih kut (plašč s kapuco!) in pri tem ponižno gledajo v tla. K azen je sim bolična: Ponižno povešanje oči, ki naj naredi videz skrom nosti in ponižnosti, je tipična navada hinavcev, ki so tako prisiljeni - sebi v očitek! - , da še po sm rti nadaljujejo svo jo staro igro . Zunanja pozlata izraža ponarejeno krepost, s katero so sleparili oko lico , svinec pred­stavlja greh in grd o b ijo duše, ki naj bi jo pozlačena zunanjost prikrila , neznanska teža brem ena (»vesa« - tehtnica) pa izpričuje silni trud, s katerim si ti dvoličneži ob vseh svojih nečednih poslih prizadevajo ohraniti lice poštenjaka. In nazadnje - h inavci so oblečeni v sam ostanske kute, kar nam daje slutiti, da je bilo največ teh »tartuffov« ravno v cerkvenih vrstah.63. v Clunyju: S lo v iti benediktinski sam ostan C lun y v B urgun diji. - 66. Friderik-. Plašči h inavcev so tako težki, da so v prim eri z njim i vsi tisti, ki jih je dal narediti F riderik , slam nata ogrin jala. - Cesar Frid erik II. je m enda take, ki so jim dokazali žalitev veličanstva, dal g o le obložiti s prst debelo plastjo svinca in potem zakuriti pod njim i. Svinec se je tako talil na živem telesu nesrečnika, ki je um rl sredi groznih m uk. - 67. O,

142 Pekel

N a levo ro k o z njim i sva zavila,69 slušaje tožbe žalosti in jeze,

a trum a, trudna od brem en, hodila tako počasi je, da v družbi n o v i

j 2 bila sva , brž ko sva se prestopila.In pravim vo d ji: »D aj, n ekoga u lov i,

ki je z im enom znan, slov i z dejanji,7/ kar spotom a oglej se m ed duhovi!«

In nekdo, ki um el je glas toskanji,za nam a zakriči: »Postojta m alo,

7<f ki tak drvita skozi m rak brezdanji!K a r iščeš, se bo m orda najti dalo

pri m eni.« — In že vo d ja mi svetuje:81 »Počakaj in po n jem ravnaj stopalo!«

K o sem obstal, odraz, g le j, silne nuje, dobiti m e, preberem z lic d vojice ,

84 a brem e in ozka pot ju zadržuje.In ko sm o vštric , prično jim a zenice

m olče p o šev m e m eriti spod veke,87 nato čude pogledata si v lice:

»Iz grla ž ivega je čuti jeke!Če pa sta m rtva res, čem u tam go ri

¡/o spustili so brez težke ju obleke?«D o m ene pa: »T oskanec, ki m ed zbori

h in avcev žalostnih ubral si cesto,P ) naj ti ne bo od več, kdo si, go vo ri!«

»R od ilo in vzred ilo me je m esto,«dem , »tam nad A rn a lepim i vodam i,

te^ki plašč: N a onem svetu , še bolj pa na tem! - 7 1 . v družbi novi\ Skoraj vsak korak je pesnika prestavil k n ovi trum i, tako počasna je bila hoja m nožice. - 78. drvita: V prim eri s hacanjem g rešn ik o v sta pesnika s sv o jo norm alno hojo v resnici »drvela«! - 89. tam gori\ O bso jen ec se čudi, zakaj tudi pesnikom a go rn ji sodnik - verjetn o M inos - ni naložil težke kute. - O bičajn i p rizor, ki se pon avlja , kadarkoli ž iv i D ante trči na m rtvo ljudstvo pekla. - 94. mesto\ F irence. -

Triindvajseti spev 143

96 telo, kot sem ga im el, m i še je zvesto.A kdo sta v id v a , ki obraz s solzám i

vam a brazda, kot v id im , žalost kruta,99 in kakšnih m uk deležni ste v tej jami?«

»Sam debel svinec je ta žolta kuta,« dé eden, »in tak tre nas njega peza,

102 da škrip lje vesa, zvrhano nasuta.Sva brata V eseljaka, Bolonjeza,

jaz Catalan, on L o d erin g nazvana: r o j od tvo jega bila sva vzeta sréza

za to, kar je drugod en sam — župana,da čuva m ir; kako sva ga, to doli

108 v G ard in g u priča vrsta hiš požgana.«Ž e sem pričel: »O brata, vá jin i boli...«

a brž končal, ker mi p ogled g^ spazi, m ki je prib it na zem ljo s trem i koli.

Potuhne se m ožak, s tem ó v obrazi, ko me uzre, in v brado le zdihuje;

1 1 4 brat Catalán pa ga z očm i oplaziin dé: »Prib iti, ki se v križ steguje,

96. telo-. Še sem v živem telesu. - 10 3 : brata Veseljaka-. L . 1260 je bil v B o lo gn i ustanovljen, km alu nato pa tudi o d papeža U rbana IV . potrjen, na pol sam ostanski, na pol vo jašk i red, ki so ga osn ovali dobrom isleči z n alogo , da bi m iril sprte stranke iz fevdaln ih družin, ki jih je bilo tedaj v italijanskih m estih na kupe, in da bi ščitil šibkejše pred m ogočn ik i. Člani tega reda so se im enovali viteze blažene device M arije, preprosto ljudstvo pa jim je kaj km alu vzdelo priim ek V eseljak i (»frati G odenti«), pa tudi K r is tu ­sovi kopuni, ker se je n jih o v red prav km alu izrodil v bratovščino veselih uživalcev. - 104. j a \ Catalan, on Lodering-. Italijanske m estne državice so im ele navado, da so za župana izvolile n ekoga iz d rugega mesta, zato da bi bil čim bolj nepristranski. T ak o ?ta bila 1. 1266, po bitki pri Beneventu , v Firencah izvoljena (izjem om a dva-en g v e l f in en gibelin) Catalano dei Catalani in L od erin go , oba iz B o lo gn e. N jun a naloga je bila, da pom irita strankarske razprtije, m oža pa sta pod v p livo m papeža K lem en ta IV . skrivaj podprla g ve lfe in tako politične strasti le še bolj razvnela. V nem irih, ki so takrat nastali, je ljudstvo pregnalo g ibelin sko stranko in požgalo hiše družine Uberti pri G ard in gu . N a tistem m estu so kasneje sezidali m estno hišo, palačo Sign o ria , ki stoji še danes. - 1 1 5 . Prib iti: K a jfa , ju d o vsk i vélik i duh o vn ik , ki je po dpih oval svet du h o vn iko v in farizejev, naj le dado um oriti Jezu sa , češ da je bolje, da en člo vek um re za ljudstvo ,

144 Pekel 1

je farizejem rekel, da je bolje,1 1 7 če za vse lju dstvo eden se žrtvuje.

N a poti nag leži, raztegnjen v polje, od vsako g ar, ki stopi nanj s petam i,

120 pri priči težo zve, brez lastne vo lje .N a tak način se m uči v isti jami

še tast n jeg o v in starešinstvo zbrano, 11 2 ) ki Ju d o m zlo so zasejali sam i.«

Z d aj še V e rg il je stal z n o go vkop an o, 1strm eč v telo, ki je za večn o kazen

12 6 na križu tem sram otno prikovan o .Potem je bratu rekel, ves prijazen:

»Izvolita mi reči, če le sm eta, 1129 če kje na desni ro v se najde prazen,

ki nam a prost izhod od tu obeta, ne da prosila angele bi črne,

1 ) 2 da n jih ova od tod nas sprem i četa.«»Bolj kakor upaš,« oni m u odvrne,

»se bliža m ost, ki od zidu trdnjave i ) ; gre sem in zle globeli vse pregrne;

le tu je zdrt in nam ne krije glave.In tam kaj se čez plaz povzpnita go li,

i ) 8 ki bok openja in gre z dna v v išave.«

kot da vse ljudstvo propade zavo ljo enega človek a (prim . Jan ez X I ., 47). Z a kazen je pribit na tla v križ, tako kot Jezu s, in preko njega hodi vsa kaznovana hinavščina pekla. - K o je K a jfa K ristu sa označil kot političnega upornika, ki rovari proti rim ski zasedbeni oblasti, je seveda hinavčil, saj so ju d ovsk i voditelji dob ro vedeli, da K ristu s ni imel političnih ciljev in da s svojim i nauki bije bolj njih kot R im ljane, zaradi česar so ga seveda zasovražili. U p o r proti rim skem u okupatorju je bil Ju d o m v resnici zelo pri srcu, kar so dokazali nekaj desetletij kasneje (glej dalje kom entar!). - 12 2 . tast njegov. V elik i duh ovn ik A nna. - 12 3 . Judom %lo: Judje so sam i dejali, kot poroča sv . pism o: »N jegova (K ristu so va) kri naj pride na nas in na naše otroke!« T e besede (če gledam o s krščanskega vid ika) so se Ju d o m v zgod ovin i že večkrat m aščevale, p rv ič že nekaj desetletij po K ris tu so v i sm rti, ko je cesar T it k rva vo zatrl vseljudski ju d o vsk i upor in ob m ilijonu ju d ovsk ih žrtev do tal porušil tudi Jeruzalem . - T o T ito v o »božje« m ašče­vanje navaja tudi D ante (prim . Raj V II .) . - 134 . most: K i veže vse kotanje in gre od

Triindvajseti spev 145

V o d n ik je stal, oči upiral doli:»Lepo me je navlekel,« vzdihne, »vražji

14 1 pesjan, ki grešn ike nabada v sm oli.«»V B o lo g n i sem že čul,« ga brat tolaži,

»kaj zm ore vse hudič, m ed drugim tudi,144 da je prekanjen, da je oče laži.«

K o ra k je spešil vo d ja kot v zam udi in v srdu mu zardel obraz je bledi;

1 4 J tu pustil sem ljudi, ki plašč jih grudi,po dragih mi stopinj hitel sem sledi.

zunanjega zidu osm ega kro ga do sredine. P o njem sta pesnika doslej prodirala, le v peti kotanji je bil razdrt. - 14 1 . pesjan\ Z lo rep ec, ki je trdil, da je na v o ljo še en, neporušen m ost (prim . Pek. X X I !) . - 142 . V Bologni: N a teoloških šolah, k jer uče: »V rag je lažnik in oče laži.« - 146. v srdu: K e r se je dal navleči hudobcu, m alo pa tudi zaradi h inavskega sočutja, ki je zvenelo iz fratrovih besed.

Š T I R I I N D V A J S E T I S P E V

O b času, ko se leto nam ro jeva in V o d o n o sec soncu pere g riv o ,

3 a noč se bliža p o lo v ic i dneva,ko slana zem lji v tk e p o d o b o živo

beline, ki njen brat im a jo starji,6 a kar njen čopič slika, je m in ljivo ,

se d v ign e km et, ki s k lajo že skopari, pogleda ven in v id i, da poljane

9 prekril je beli prt; tedaj udario b stegna, v hram beži, a ne obstane,

le tarna kot bi otroče zgubljeno; i2 ko pa gre ven, spet up srce m u zgane,

saj uzre obličje zem lje sprem enjeno od nekaj ur; pom irjen šibo vzam e

// in žene trop na pašo, spet zeleno.T a k o splašil sem se tedaj od same

tem e, ki m ojstru čelo je prekrila,18 tak urno on obliž je našel zame,

saj ko pod m ost razbiti sva stopila,se s tisto lju bo kretnjo k m eni okrene

2 i kot pod g o ro , k jer sva se seznanila.Potem ko je pregledal zdrte stene

i-6o: V zp o n iz šeste kotanje.

i . Ob času: Čas, ko je sonce v znam enju V odn arja (m ed 2 1 . januarjem in 2 1 . februarjem ) in so n jeg o v i žarki vse toplejši; to je tudi znak, da se približu je spom ladansko enako­nočje. - 5. njen brat: Sneg. - 16. Tako splašil sem se: K ratko tra jn i obup km eta, ki je slano zam enjal s snegom , je prim era za D an tejev strah, ko je videl svojega učitelja z rdečico srda na licih (glej konec prej. speva!). - 20. % ljubo kretnjo: K i m u ponuja pom oč, tako kot svo j čas pod »ljubeznivim gričem «, na kraju »črnega gozda« (prim . Pek. I.)! -

Štiriindvajseti spev 147

in v svo jih m islih jo ugan il p ravo ,24 odpre roké in trdno me oklene.

K o t ta, ki trudi se z rokô in g lavo , da zdi se, kot da že naprej vse m eri,

27 tako je m ož, noseč me čez v išavona vrh čeri, že gledal k drugi céri,

rekoč: »Te se oprim i, a če skala 30 te bo nosila, še poprej preveri.«

T a pot bi se kutârjem ne splačala,k jer on, lahak, in jaz, podprt od zâdi,

33 sva iz roba v rob se kom aj kvišku gnala.In če ta stran bi ne bila v ogradi

od one krajša, zanj ne vem , a mene 3 6 g o to v o bi p o go ltn ili prepadi.

A ker te Z le kotanje vse do enevisé do vrat najnižjega vodn jaka,

39 je takšen red, da eno réber ženen avzgor, a d rugo dol dolina vsaka;

in slednjič naju vrh , od k jer zdrčala 42 poslednja skala je na dno, pričaka.

T a k o brez sape pljuča so ostala,da nisem m ogel več naprej: ko pleže

4 ! je konec, sedem tam , k jer sva obstala.V o d n ik : »T ako naj se lenobi streže!

K d o r v pernici si greje ude lene 48 in pod odejo , slave ne doseže;

a vsakd o , ki brez nje življen je sklene, pusti na zem lji takšno sled za sabo,

V erg il se nam erja, da bo D anteju pom agal preko pečin na vrh kotanje. - 3 1 . kutarjem: S kuto obloženim h inavcem . Pesnik ironično p rav i, da tem u vzponu ne bi bili kos. - 35. krajša: K o tan je v osm em kro gu so koncentrične in se proti središču vse bolj n ižajo, kar pom eni, da je zunanji obod vsakega ko lobarja (kotanja!) v iš ji od n otran jega; le-ta je torej krajši. - Padec je v tem breznu tako m očan, da je notranji rob vsake kotanje absolutno gledano nižji od zunanjega, tistega, ki tvori nasip še v poprejšn ji, gorn ji

148 Pekel

; i ko t v zraku dim ali na v o d i pene.Z a to pokonci! B ij počutje slabo

z m očjo duha, ki v b itkah vseh zm aguje,¡ 4 če ni telo pretežko m u za rabo.

Čez več stopnic bo treba še in huje ti bo , ko grešno boš zapustil polje;

/7 če me um eš, dejanje naj spričuje.«T u vstal sem in pokazal, da mi bolje

gre s sapo, kot b ilo je res, in hkrati 60 dejal: »N a pot, m oči im am in volje!«

In spet previs sva m erila s podplati, stezo ubiraje grd o in škrb avo ,

6) bolj strm o, kot bila je v go rn ji plati.S klepetom sem tajil telo m lahavo,

kar glas p riv re iz drugega preduha,66 prem alo raben za besedo pravo .

K a j je dejal, mi ni prišlo do sluha, niti vrh m osta, ki ta ro v p rekriva ,

69 a zdelo se je, da ga jeza kuha.T ja dol sem bolščal, a zenica živa

ni m ogla najti dna tej m račni ridi.72 In pravim : »M ojster, prej se še spustiva

z zidu, potlej v naslednji k ro g odidi: kot čulo je uho in ni um elo,

7/ mi gleda zdaj o k o in nič ne v id i.«»K aj drugega naj bi v o d g o v o r štelo,«

de, »kot dejanje? K d o r pošteno prosi,

kotanji (v. 37-40). - 55. čez več stopnic: M išljene so tiste, ki vo d ijo na g o ro vic. - N i d o vo lj, tako meni V erg il, če se o d poveš greh u, treba ga je oprati s p o koro ! -

6 1 - 1 5 1 : Sedm a kotanja. T atov i. - D irja jo sredi k u p ov kač, nekateri jih im ajo o vite tudi okoli telesa. K ačji p iki im ajo m oč, da grešn ika pre tvo rijo v lastno p odob o, torej v kačo. S im bolika je naslednja: K o t so tatovi na svetu kradli tuje im etje, tako zdaj kače »kradejo« n jih ovo im etje, to je č lo veško podobo.65. drugega preduha: 7. kotanja. - 73. z t^idu: Z vrh a kotanje pesnik ne m ore ničesar

Štiriindvajseti spev 1 49

/ 8 m u brez besed nakloni dobro delo.«Čez m ost greva , ki doli naju nosi

na osm i breg, in tam se dno kotanje 8 1 odgrne mi in vse, kar v njej se trosi.

T u v id im kač neznansko m igotanje,ki so v tako nagnusnih k lobkah zvite,

84 da kri zastane, ko se spom nim nanje.Puščave lib ijske, zdaj le poskrijte

helidre svo je , jakule, fareje 87 in kar še kenh rov, anfisben kotite!

T ak o ostudne kužnate zareje zaman iskal bi prek E tiop ije

90 in v krajih , ki jih Rdeče m orje greje.Čez kruti, tužni kup, ki zdolaj rije,

pa čreda nagih duš splašena skače,P j brez upa bram be in heliotropije.

R o k e za hrbtom vežejo jim kače, v obist rijoč jim z repi in glavam i,

96 in spredaj se vozla jo jim nad krače.P ri našem bregu, g le j, v n ekoga v jami

gad šine in predre m u plat telesa,99 k jer vrat ugnezdi se v obedve rami.

N e »o« ne »i« ne šel bi prej s peresa, kot oni vžge se, zagori in hkrati

10 2 postaja že pepel in se raztresa.In ko uspel se je tak razdejati,

že s tal pepel se znova sam pobira i o j in spet je tak, kot ga je dala mati.

T ak o od starih m odrecev izvira,da, ko je petkrat spolnil let stotero,

razločiti, le nekakšni jezni g lasov i m u prihajajo na ušesa, zato predlaga V erg ilu , da se spustita v globel. - 86. belidre, ja k u le ...: Im ena libijskih kač; D ante jih n avaja po L u kan ovem epu Pharsalia. - 93. heliotropije: H eliotrop, sm aragdno zelen kam en, ki so mu včasih prip isovali zdravilno m oč proti kačjem u piku , pa tudi sposobnost, da

150 Pekel

10 S v ž ivljen je spet gre Fen iks, ko um ira;ne m ara on za trave, zrnja bero,

od balzam a živi in solz kadila, m um rje pa pod nardo in pod m iro.

K o t tisti, ki ne ve , kdaj položilaga je na tla božjast, ki k zem lji vleče,

1 1 4 ali še druga, enako vražja sila,pa se pobere, o k ro g poglede meče,

ves trd od groze, ki ga je vrtela, i i j in gleda in zdihuje le trpeče,

tak bil je grešn ik , ki je vstal iz pepela.O božja m oč, kam tvo ja jeza sega,

12 0 ki greh in grešn ika si tak zadela!K d o je, vo d n ik ga je ok likn il z brega;

»Iz T oskan e pal sem ,« oni ko j uboga,1 2 } »v ta go lt požrešni, ni še d o lgo tega.

N e kakor č lovek , kot zverjad iz logaživel sem ; jaz sem pankrt Vanni Fucci,

1 2 6 zver iz P isto je, vred n ega brloga.«In dem vod n iku : »Preden bo pod ključi,

ga vprašaj, kakšne storil je k riv ice,129 saj v id im , da spom in na kri ga m uči.«

N i hlinil m ož, da ne um e go vo rice ,tem več odkrije m i obraz in dušo,

napravi člo vek a nevidnega. - 108. Feniks: B ajeslo vn i ptič, ki je ž ivel v arabski puščavi večno ž iv in večn o m lad, ker se je vsak ih petsto let pren ovil v ognju . »Stari m odrec«, na katerega se pesnik tu sklicu je, je O vid , ki im a v svo jih M etam orfozah (IV . 392) sličen opis. - Prim . tudi Prešeren, V spom in V . V odn ika! - 1 1 2 . kot tisti: T at, ki se je bil zrušil v prah, pa se znova strpal v č lo veško telo, je po tej p rigo d i neum no gledal o ko li sebe, tako kot božjastnik, ki n ičesar ne ve , kako je b ilo takrat, ko ga je m etalo božje. - 12 5 . V anni Fucci: Iz Pisto je , D an tejev sod ob n ik , o katerem stare kronike pišejo takole: »B il je zelo predrzen č lo vek , bahač in posm ehljivec. Skupaj z nekaterim i pajdaši je v lo m il v cerkev sv . Ja k o b a in ondi pokradel ves nakit, kelihe in relikvije , kar jih je b ilo najti. S pom očjo nekega d uh ovn ika iz svo je špan ovije je potlej te dragocenosti podtaknil nekem u notarju , poslal p re iskovalce na n jeg o v dom in hkrati razširil po vsem m estu glas, da jih je bil dotični pokradel.« - 126 . s^ver i% Pistoje: K e r je ž ivel kot živina,

Štiriindvajseti spev

i ) 2 a v čelo sili senca m u rdečice,ko javskne m i: »D obil sem rano hujšo

s tem , da si izkopal m e iz takšne bede, i ) ! k akor takrat, ko sem ugrizn il v rušo.

N e m orem , da ne uslišal bi besede: sem dol so dali m e zavo ljo kraje,

i ) 8 iz zakristij jem al sem zlate sklede,za kar se napak krivd a drugim daje.

A ker so m uke naše zate trni,1 4 1 le čuj, če zapustiš te m račne kraje,

prerokbi m oji zdaj uho odgrn i:F loren ca rod in red si preobleče,

144 brž ko P isto jo zapustijo Črni.O d V a l di M agra M ars že hlape vleče,

ki z m otnim i oblaki so nabiti,147 v nevihto , ki besni in ostro seče

v picenskem polju , tam bo boj srditi; n jih b lisk scefral o b lak o v bo krdelo

i j o in kdor je B el, bo m oral kri preliti.T o sem povedal, da bi te bolelo.«

so ga im enovali ’V an n i beštja‘ (star kom entar). - P isto ja , tako pravi D ante, mu je bila vreden b rlog , saj je prem ogla še več podobnih lum pov. - 13 3 . dobil sem rano hujšo: Bolj ga boli to, da ga je v peklu našel m ed tatovi nekdo, ki ga bo lahko razglasil po svetu, saj je celo n jeg o v politični n asprotn ik, kot pa dejstvo , da je m oral um reti. - 139 . se napak krivda drugim daje: G le j kom . zgoraj! - 142 . prerokbi moji: ’Č rn i' g v e l f V anni napove ’belem u4 g velfu D anteju naslednje, za pesnika ne preveč vesele d ogo d ke: 1. V P isto ji bodo beli dobili prem oč in pregnali vo d ite lje črnih (to se je z god ilo 1. 13 0 1) ; 2.V F irencah bodo s pom očjo K a rla V alo isa zm agali črni (to se je zgod ilo 1. 130 2); 3. P od vo d stvo m M oroella M alaspina iz Lun ig ian e, k jer teče reka M agra , se bodo združe­ne čete F irenc in L u ke b o jevale proti P isto ji, poslednji trdn javi belih, in jo nazadnjezavzele (1. 1306). - 148 . v picenskem polju : P ri P isto ji. - 1 5 1 . da b i te bolelo: Belem uD anteju , tako upa črni V anni, bodo te m račne podobe zagrenile počutje!

P E T I N D V A J S E T I S P E V

T o reče tat in z rokam i m ahaje d ve fig i drzno pom oli v višine:

3 »Le vzem i, B o g ,« kriči, »kar se ti daje!«O dtlej so ljube kačje mi m rcine,

saj ena brž m u vrat je zavozlala,6 kot da bi rekla: »D a m i več ne zine!«,

a druga mu roke je povezalain se od spredaj v takšen vozel zvila,

9 da niti zm igniti jim več ni dala.P isto ja, kaj čakati si sklenila,

upepeli se, uniči sam a sebe,12 ker v zlu si svo je sem e prekosila!

Čez grape vse, kar se v peklu jih grebe,ni grešn ika, ki tak B o g a prezira,

// še ta ne, ki z zidu je pal pred Tebe.T atin jo brez besede p roč ubira,

za n jim pa gre kentaver, poln jeze,/<? in » K je je, kje je gad?« se tam zadira.

V M arem m i to likero kač ne leze, kot jih je on to vo ril na grbači

2 i do tam , k jer ljudske se prično poteze.

i - 1 5 1 . V an n i Fucci, florentinski tatovi in n jih pretvorbe.

i. tat: Ž e om enjeni V an n i F ucci (glej prej. spev). - z. dve f ig i : B ogo sk ru n sk o dejanje, izzivan je B oga. - io . Pistoja: V an n i je bil dom a iz P isto je , zato pesnik napade izprijenost tega m esta, ki ga je bil že v prejšn jem spevu im enoval »brlog«. P isto jo so baje ustanovili ostanki vo jsk e rim skega uporn ika K atilin e, za D anteja svojat najslabše vrste;no, tedanji prebivalci pa so to svo je »seme« v zlu še prekosili. - 15 . k ta ne: K apan ej,eden od sedm ih gršk ih kra ljev , ki so ob legali T eb e (prim . Pek. X IV !) . K e r je izzival Z e vsa , ga je le-ta z b liskom strm oglavil z obzidja. - T at V anni in bogokletnež K apan ej

Petindvajseti spev 153

In , k jer se tilnik m u v ram ena tlači,g rd zmaj razpenja si kreljut brezdlako

24 in ogenj bruha vsej zalegi kačji.»T a zver,« m i razloži vo d n ik , »je K a k o ,

ki tam pod aventinsko je pečino 2/ k rv i prelil za več kot eno m lako.

N e hodi skupaj s svo jo tam družino, ker kral nekoč je po prevari zviti

30 iz črede, ki prišla m u je v bližino.Z udarci m u naklep je drzoviti

gorjača H erk u lo va završila:3 3 od sto deset jih čutil je znabiti.«

K o tat je bežal in sva go vo rila , so trije se pod nam a pokazali,

3 6 ki jih z vo d n ikom ne bi opazila,da niso: » K d o sta v id va?« zakričali;

tu sva p o g o v o r m orala preseči,39 da bi prisluhnila tej gru či mali.

N isem poznal jih , a po čudni sreči, ki večkrat nam slučajnosti nam ika,

42 im e so klicali si go vo reči.In eden de: » K je C ianfa se potika?«

D a bi vo d n ik zdaj česa ne spregledal,4 j sem prst položil si na kraj jezika.

Ce to zdaj, bralec, kar ti bom povedal,težko verjel boš, ni to čudež zame,

48 saj sam težko verjam em , ki sem gledal.

sta pri D anteju edina, ki se še v peklu posm ehujeta božjem u srdu. - 2 1 . do tam: D o obraza. - 25. Kako: V u lk an o v sin, ki je prebival v jam i na A ven tinskem griču in kradel H erkulu g o ved o , in sicer tako, da ga je za rep nazaj vlekel v svo jo votlin o . N ek o č pa ga je m ukanje izdalo in H erkul je besen prišel za njim v vo tlin o in ga z go rjačo poturčal; od stotih udarcev, ki mu jih je naložil razjarjeni čuv?tj, jih je K a k o m orebiti čutil deset, nato pa je bil m rtev. - K e r je bil K a k o sam tat, ga je pesnik postavil v pekel za varuha njem u enakih: na vratu mu jezdi ogenj bruhajoči zm aj, hrbet pa mu p o k riva­jo kače. - 27. krvi: G o ved a , ki ga je ukradel in zaklal. - 43. Cianfa: dei D on ati, znan

M 4 PekeI

J r

J 4

n

K o van je sem strm el, na dnu te jame zmaj šestonog od spredaj se požene na enega in v krem plje ga zajame.

Z nogam i srednjim i m u pas oklene, a s sprednjim i roke, da več ne stresa, in v lica piči m u zobe strupene.

Zadn je n oge zadere m u v bedresa,m ed noge m u svo j gnusni rep izproži in ga n a vzg o r zategne vzd o lž telesa.

B ršljan bohotni debla ne obkrožinikdar tako, kot je ta zver strahotna

60 ov ila ude si po tu ji koži.K o t vo sek vro č stopila sta se m otna,

in barv i sta prelivati se jeli,6 j. naenkrat nista bila več p rvotn a,

kakor papirje, ki so zagoreli,ob arva plam en rjavo zatem njeno,

66 ko niso črni še in ne več beli.A druga dva strm ita neizrečeno,

kriče: »A gn el, ti m enjal si postavo!69 O j°j> v e č d vo je nisi niti eno!«

Prej dve si v id el, zdaj le eno g lavo , podob i dveh ob razov sta zm ešali se v eno, ki blešči kot lice p ravo .

In štirje kosi d vo je šap so dali,a trebuh z gro d o m in bedresa s kraki nevideni še udje so postali.

V es p rv i videz je razbit v tej spaki, dva in nihče — tako ta stvo r počasi

j S odm aje p roč se s težkim i koraki.

72

7 /

florentinski g v e lf, ki pa je veljal za velikega tatu. - 50. \tnaj šestonog: K o t bom o pozneje v id eli, je ta zverina p rav pogrešani C ianfa, le pretvorjen . - 68. A gnel: E d en od trojice, na katerega se je spravil C ianfa-zver, je A gn ello Brunellesch i iz F irenc, ki je bil najprej gibelin , nato pa črni gve lf. - 77. dva in nibce\ N o v i stvo r je bil sestavljen iz dveh,

Petindvajseti spev 155

K o t kuščar, ki ga pasjih d n e vo v časi z vro č in o b ičajo , da k akor strela

8 1 od plota k p lotu šv ign e tam na vasi,tako ostalim a, ki sta strm ela,

v trebuhe m ajhna kača je planila,84 kot poper s ivo rjava se je zdela.

T ja , k jer v nas hrana p rv ič je vstopila, ga vsekala je v trebuh razgaljeni,

87 nato se predenj trda je stegnila.Strm o, ves nem jo gledal je vbodeni,

trdo je stal, a lica so bledela 90 kot v sanjah ali v m rzlici rum eni.

O n v kačo, kača v n jega je strm ela, iz rane njem u, iz žrela njej kadilo

93 m očno se je in dim a sta se spela.L u k an , um olkni tam, k jer poješ silo

trpečega Sabella in N assida,9 6 prisluhni zdaj, kaj tu se bo zgodilo!

O K ad m u , A retuzi spev O vidaobm olkni! N jo je v v ir , a n jega v gada

99 sprem enil, pa moj duh mu ne zavida,saj on n arav m ed sabo ne preklada

tako, da bi posam ezna oblika 10 2 pri drugi sn ov si sposodila rada.

T a k o tedaj levila sta se lika:kačur razklal je rep v dve ro go vili,

10/ a pete stisnila je žrtev pika.Čez stegna n ogi sta se brž spojili,

podoben pa ni n ikom ur. - 94. L ukan: R im sk i pisec Lukan pripovedu je v svojem epu Pbarsalia , kako so v lib ijski puščavi kače zdelovale K a to n o ve vo jake ; eden od njih, Sabello, je bil pičen in je počasi izginil v prah, d ru gi, N assid ius, pa se je po kačjem piku tako napihnil, da m u je počila koža. - 97. O Kadmu: O vid opeva v M etam orfozah preobrazbo K adm a, legendarnega ustanovitelja T eb , ki se je sprem enil v kačo, in sprem em bo A retuze, ene izm ed N ereid v D ianini službi, ki je postala studenec. - A v

i 56 Pekel

da koža km alu več ni znaka im ela, io S da ločeni so udje tam kaj bili.

K o n ica sklana ob liko je prevzela, ki on jo zgubljal je, in ko m ehčala

m se njej je koža, njem u je trdela.R o k e m u pazduha je požirala,

zverina kratke pa je šape svoje,1 1 4 ko on jih krajšal je, podaljševala.

N adalje zveri zadnjih n og obojestrdilo v ud se je, ki m ož ga skriva,

1 1 7 a revež svo jega je sklal na dvoje.M edtem ko z n o vo b arvo dim ob liva

oba in enem u kocine ruje,12 0 da z njim i potlej drugega p rekriva ,

se eden zlekne, drugi pa d v igu je,strm ita zlobno si v oči žareče,

1 2 3 a gob ec n jun pod njim i se m enjuje.T a , ki stoji, na sence si ga vleče,

a tam, kjer se p reveč m esnine m ane,1 2 6 na ven dvo jica u h ljev se povleče.

Iz tega, kar od v išk a preostane,in kar nazaj ne gre , se nos zaokroži

129 in ustnice, kot treba, so nabrane.T a , ki leži, naprej svo j gobec sproži,

že m u izginejo ušesa v g lav i,1 3 2 tako kot polž n oge si skrije v koži.

In jezik, prej tolikanj žlob udravi,razcepi se, a v drugem ro go vila

teh preobrazbah se nikoli ne zam enjata d ve snovi med sabo, kot se to zgod i pri D anteju , kjer se človeška narava sprevrže v živalsk o in narobe, zatorej pesnik v ničem er ne zaostaja za Lukan om in O vid om , še celo presega ju (v. 98-102).- 109. konica sklana: N a d vo je razkopani rep kače se sprem inja v člo veške noge, skupaj zrasle noge člo vek a pa d o b iva jo videz repa. - 124 . ta, k i stoji'. K a ču r, ki se sprevrača v človek a, si o b liku je č loveško lice z vsem i pritik linam i, ta, k i le%i, b ivši č lovek , ki se sprem inja v

Petindvajseti spev 157

1 3 ; se strne - in tedaj se dim ustavi.In duša, ki se v kačo je zlevila,

odsikala je naglo m ed žlebovi,1 3 8 a druga s p ljun kom jo je posprem ila.

N ato obrne p roč svo j hrbet n o v i,drugu rekoč: »N aj B u o so zdaj jo reže,

1 4 1 kot jaz poprej, p o štirih m ed bregovi!«T ak o tu k ro ga sedm ega se teže

preobračajo ; prosim opravičila ,14 4 če tej n ovosti jezik ne zaleže.

Č ep rav oči bolest m i je skalilain zm edla duh je teh ljudi zagata,

147 zadosti urno nista pobegnila ,da ne bi prepoznal Puccia Sciancata:

od treh, ki tukaj padli so m ed kače, i ; o je ušel le on; a prejšn jega si tata

G a v illa kolni, m esto m u dom ače!

kačo, pa si n adeva kačje okončine. - 135 . tedaj se dim ustavi: Preobrazba kače v č loveka in narobe se konča pri jeziku, značilnosti člo veškega bitja: enem u se jezik razcepi - in onem i, drugem u pa se »rogo vila« strne - in sp rego vo ri. - 140. Buoso: verjetn o D on ati, dom a iz F irenc; on je bil d ru gi izm ed tro jice , ki se je sprem enil v kačo. - 142 . te%e: Balast, tisto, kar vleče n avzdol; tako im enuje pesnik tatove, prebivalce sedm e kotanje. - 148 . Puccia Sciancata: F lorentinec iz ugledne gibelinske družine G a liga i; ta je bil edini »srečnež« iz trojice, ki je utekel »naravoropnem u« piku. - 1 5 1 . prejšnjega tata: Sosed, s katerim jo P uccio ubira proč, je b ivši kačur, ki se je prelevil pred D antejevim i očm i.Z d i se, da gre za Francesca C avalcantija, ki so ga zaradi kraje ubili p rebivalci graduG avilla . N je g o v i sorodn ik i so se tako m aščevali, da se ga G a v illa še zdaj spom inja s k letv ijo in solzam i.

ŠESTINDVAJSETI SPEV

Floren ca, v riska j, ker si res ve lika , nad m orje in zem ljo razpenjaš krila,

) in do pekla im e se tvo je vzklika!Pet sva m eščanov tvo jih opazila

m ed tati, da m oj duh se te sram uje;6 p reveč se z n jim i nisi p roslavila .

Če se resnica v sanjah izm odruje res proti ju tru , te bo brž zadelo,

9 kar z drugim i že Prato zla ti snuje.D a je že tu, bi rano se ne zdelo:

naj pride, kar pač m ora se zgoditi,12 saj z leti vedn o bolj bi me bolelo!

O dšla sva. P o robeh, k jer so kam niti ob ron ki že n izdol nam a rabili,

// me v leke l je vo d n ik na vrh razriti.In po sam otni poti, k jer grozili

i - 1 2. O btožba Firenc:

6. p ro ti ju tru : N ek oč so verje li, da sanje o b koncu noči znanijo resnico. - 9. Prato:M estece v bližini F iren c; d ru gi m enijo, da gre za kardinala N iko laja di Prato , ki je bil 1.130 4 papežev odposlanec v Firencah , a je po neuspešnem posredovanju pred svojim odh odom m esto preklel in izobčil. Sm isel: Č e ti že najbližji sosedje (ali kardinal v im enu C erkve , ki jo priznavaš) kujejo zlo , k o liko bolj te sovražijo šele d ru gi, m o goč­nejši nasprotn iki, s katerim i se .javno bojuješ. - 10. da j e %e tu: T o zlo. - 10 - 12 : N aj pride že ven dar ta neizogibna nesreča nad Firence, d ok ler je pesnik še m lad in zdržljiv , kajti čim starejši bo, teže bo ta udarec prenesel. Iro n ija im a tu grenak p rizvo k , saj je D ante rodno m esto v resnici m očno ljubil.

13-48 : O sm a kotanja osm ega kroga. Z v ija čn i svetovalci. K e r so v d rugih prižigali plam en sovraštva in vo jska , zdaj sam i g o rijo v enem sam em zublju , ki nenehom a blodi, m igotaje sem ter tja.

: na vrb: roba, ki loči sedm o kotanjo od osm e. -

Šestindvajseti spev *59

p o d skal prelom i strm i so prepadi, i S ni n o g i šlo brez rok pom oči v sili.

K o t takrat, m učijo še zdaj me jadi, če iz spom ina m i ta slika vstane,

2 t duha si brzdam bolj kot ponavadi,da le krepost vo d n ik mu zvest ostane,

da zvezda ali usoda m ilostljiva 24 darila m i v p o gu b o ne pregane.

K o t km et, ki si na hribu od počiva ob času, ko planet, ki svet ozarja,

27 ob ličje svo je si najm anj zakriva,nam esto m uh začuje let kom arja

in roj kresnic m iglja m u iz doline, p k jer orje in se z n ogradom ukvarja ,

tak zublji so bleščali iz glob inekotanje osm e, kot sem m ogel zreti

a od tam , k jer dno je vid eti z višine.K o t m ož, ki je m edvede zval k osveti,

odhajati je v id el vo z E lije ,3 6 ko pa so konji jeli v zrak drveti,

ok o izgub ilo m u je let kočijein v id el je le plam en, kakor mali ob lak , kako se proti nebu vije ,

tako so v žrelu jarka zam igljali mi o gn ji, nihče kazal ni tatvine,

42 a vsak je grešn ika to vo ril v bali.

2 1 . duha si bradam: O d kar je pesnik videl kazni tistih, ki so za življenja zlorabljali svoj talent in z zvijačnim i nasveti podpih ovali bližnje, obeta krotiti svo jo naravo , da ne zapade v podoben greh . Spoved D anteja politika? - 25. %ye%da: O zvezdje D v o jč k o v , v katerem je bil D ante ro jen ; zvezde in božja m ilost so imele po prepričan ju D an tejevega časa odločilen v p liv na č lo veško usodo. - 26. ob času: V poletnih večerih . - 34. Kot mo%: P rerok E lizej; ko so ga n ekoč otroci zasm ehovali zaradi pleše, jih je preklel, nakar sta iz gozda pridrvela d va m edveda in jih dvainštirideset raztrgala, kot poroča K n jig a kraljev. T aisti prerok je tudi v idel, kako je n jego v učitelj E lija na ognjenem vozu odvihral v nebo (ibid.). - 4 1 . tatvine: G rešn ika , ki ga je ogenj »ukradel« in ga zdaj skriva v sebi. -

Z m ostu sem gledal, sklonjen čez pečine, in da se nisem tam oprl na skalo,

4 j bi g ladko treščil doli v globočine.V id eč , kam se oko mi je zagnalo,

mi vo d ja pravi: »D uše so v tej peči,4S ° g en j5 ki žge jih , jim je zagrin jalo .«

»O m ojster,« brž pustim besedam steči, »kar praviš tule, stvar m i je poznana;

// uganil sem že sam in hotel reči,kdo je v tem ogn ju , k jer je ost razklana?

K o t da z grm ade sta, se zublja zdita,¡4 k jer tebska brata sta bila sežgana.«

A on mi de: »T u skupaj zdaj trpita U liks in D iom ed , tu jim a plača,

/7 ker božji srd izzivala sta zvita.V te zublje zdaj je uklenjena zvijača,

ki konju dala je, da d ver odklene,6o k jer R im u setev je prišla dom ača.

Z a D eid am ijo in za solze njene, ki za A h ilo m so še zdaj ji sveže,

6 } tu jočeta, pa še za kip A tene.«»Če jim a sila ogn ja zdaj ne veže

1 60 Pekel

54. tebska brata: E teok les in P olin e ikos, sin ova tebanskega kralja O jdipa, ki sta se na sm rt sovražila in se slednjič pred T ebam i sam a m ed seboj pobila. K o so n juni trupli na grm adi skupaj zažgali, se je plam en nenadom a razdelil na d vo je , kar naj bi pom enilo , da ju tudi sm rt ni pom irila. - 56. U liks in Diomed: O disej in D iom ed , slavna grška junaka pred T ro jo . - N jun i greh i so naslednji: znam enita O disejeva zvijača z lesenim konjem , ki je G rk o m po desetletnem oblegan ju slednjič odprla vrata T ro je ; iz T ro je je potlej pobegn il E n ej, »dom ača setev« R im a. Deidam ija: hčerka kralja Scira in ljubica grškega junaka A hila , ki sta ga O disej in D iom ed zvijačn o speljala pred T ro jo , k jer je pozneje tudi padel; zaradi n jego vega odhoda se ni m ogla n iko li potolažiti; in kip Palade A tene, ki je T ro ji zagotavlja l varnost, a sta ga oba G rk a z zvijačo otela iz m esta. Z a n im ivo je na tem m estu opaziti, kako n eprizanesljiv je naš pesnik do g reh o v gršk ih jun akov, zlasti če so v kakršni koli ob lik i naperjeni proti T ro ji. O pristranosti D anteja v grško-tro jan skem sporu nam ni treba ugibati: D ante je pro-trojanec, ves, ko liko r ga je. S stališča političnih sanj o ob n ovljen em rim skem cesarstvu je n jego vo optiranje razu­m ljivo , saj nadaljuje od V erg ila podedovan i m it o tro janskem izvoru R im a, m it z

Šestindvajseti spev 16 1

jezika,« dem , »te prosim zdaj goreče 66 in prošn ja naj za tisoč jih zaleže,

po sto jva m alo kraj te črne ječe,da plam en rogljasti se sem prim aje,

6} saj v id iš , kam me radovednost vleče!«»V se hvale vredna«, mi o d g o v o r daje,

»je tvo ja želja in zato ji u godim ;/ 2 a zdrži zdaj besed se svo jih raje.

K e r vem , kaj te teži, zato naj vod im p o g o v o r jaz sam o; zaničevala

7/ te bosta, ker bila sta G rk a , sodim .«K o zublja sta do tja prip lapolala,

kot sta po m ojstrovem preudarku smela,7<f beseda m u tako iz ust je pala:

»V id va , ki sta v en plam en zagorela, če sem zadolžil vaju kaj na sveti,

S i če sta vsaj m alo m i v zaslugo štel?.,ko spev v iso k i pisal sem pred leti,

postojta! E d e n se ozri v spom ine, kje bridki sm rti dal se je zateti.«

In večji rogelj zublja iz davnine prične drhteti, prelahno m rm raje,

S / kot plam en, kadar v sunku vetra gine,nato pa vrh , nem irno plapolaje

glob o k im i koreninam i, ki potekajo ne nazadnje tudi iz intim ne rivalitete m ed gršk o in latinsko c ivilizacijo . V tem m erjenju sil je naš pesnik Latinec; že om enjeno sim patijo do T ro je tako m alo p rikriva , da postavi T ro jan ca R ife ja celo v raj (prim . R aj X X .) , medtem ko od najboljših G r k o v nihče ne pride v iš je od pekla. D ante jih sicer občudu­je, ven dar se zdi, da v n jegovem načrtu o odrešenju sveta nim ajo pravega m esta (čeupoštevam o, da je A risto te lova m isel živela bolj po sv . T om ažu!). P o drugi strani pa jeres, da takratna E v ro p a ( 13 . stol.) grške zapuščine še ni tako dob ro poznala. - 75. ker bila sta G rk a : G rk i so bili tolikanj ponosni na svo jo kulturo, da so zaničevali vsa druga ljudstva in to še po tem , ko so si jih R im ljan i p o d vrg li.

76 -142 . O disej, zgodba o n jegovem poslednjem potovan ju .

8 1. v %aslugo: V E n eid i ju V erg il z n aklonjenostjo opisuje. - 85. večji zu^el/: O disej, ki je

162 Pekel

kot jezik , kadar hoče g o vo riti,90 iztisne glas: » K o sem zapustil kraje,

k jer leto in dan sem služil K irk i zviti, še preden g o ri blizu tam G aeta

9 ) im e nadel Eneas je častiti,ljubezen do sinu, ne do očeta,

ne do žene, k i pod večer ž ivljen ja 96 Penelopi naj venčala bi leta,

ni m ogla mi zatreti hrepenenja,da širni svet spoznal bi, tuja mesta,

99 krepost ljudi in vzro k e pogubljen ja.M o rja široka m e je vzela cesta,

na eni ladji in s p osad ko m alo,102 ki m i ob strani je še stala zvesta.

V se m ed M aro ko m in m ed špansko obalo ,Sard in ijo in kar m orje ob liva

i o j o to k o v tam, nam je ok o spoznalo.Postarani in trudni do preliva

prišli sm o, k jer m ejnika je na skali 108 H erku l zaznam oval neprem ostljiva,

zato da bi tam čez ne potovali.S ev iljo sm o im eli v desni sm eri,

m a v levi C evto , tam na d rug i obali,k o pravim : ’B ratje , ki ste v tisočeri

nevarnosti prip lu li do zapada,1 1 4 na večer vaših dni, v tej kratki beri

ž ivljen ja, k i vam m orda še pripada, čem u ne šli bi dalje in krenili

veljavn ejši. - 9 1 . K ir k i: K o se je O disej vračal iz T ro je , ga je čarovn ica K irk a eno ieto zadrževala na otoku C ircello ; g o ri, ki se d v igu je tam v bližini, je pozneje E n ej v spom in na sv o jo d o jiljo dal im e G aeta. - 94. ljubezen: d o sina T elem aha, očeta L aerta in žene Penelope. - 106. do p reliva: G ib ra ltarska ožina s H erk u lovim a stebrom a, ki naj bi m ornarje o dvračala od nadaljnje p lo vb e. - 1 10 . Seviljo: Sevilja , m esto v južni Španiji. - 1 1 1 . Ceuto: M esto na afriški obali, nasproti G ibraltarja . -

Šestindvajseti spev

i i j za soncem , k jer č lovešk i rod ne vlada!Prem islite, čem u ste se rodili!

N i vaš namen živeti kot živali,120 kreposti, znanju naj bi v i služili!1

Z a pot tovariše tako so vžgali ti kratki reki, da nobeni sili

12j se zaustaviti več nism o dali.N a vzh od sm o lad ji kljun zaobrnili

in veslom krila dal izlet je nori,12 6 ko levi strani sm o vsevd ilj sledili.

Z e noč krasili južnih zvezd so zbori,vse nižje pa tonila je danica,

129 dok ler iz m orja več ni vstala gori.Petkrat je luna doln ji pram en lica

prižgala in zastrla, ko zved avi i ) 2 v to drzno p ot hiteli sm o ko ptica,

in g le j, pred nam i go ra se p o jav i:tako ogrom ne nism o še odkrili,

1 j ; v sa m račna zdela se nam je v daljavi.V eselja vrisk ! A že sm o v jok planili,

saj hud v ih ar je vstal iz zem lje n ove 1 ) 8 in ladji v k ljun zadal udar nem ili.

T rik ra t je zavrtel z m očjo va lo ve , četrtič pa nam krn g o r obrnil,

14 1 k ljun pa navzd ol — iz jeze to N je g o ve ,nato nad nam i va l se je zagrnil.«

1 1 7 . ne vlada: P o takratnem splošnem vero van ju na južni zem eljski ob li ni b ilo ljudi, pač pa sam o m orje. N ekateri pa so verje li v obstoj južnih prebiva lcev ali an tipod o v in O disej se je hotel verjetn o o tem prepričati. - 126 . levi strani: O disej je obrnil ladjo na jug in p lu l po A tlantiku ob afriški obali. - n j . ju šn ih spe%d: Preplu li so torej ek vator. - 130 . p etkrat: Pet m esecev so bili na poti. - 13 3 . gora: P o D anteju gora v ic , ki se d vigu je iz vod a južne poloble. - 14 1 . tv^je^e Njegove: B o žja jeza nad pusto lovšč in o , ki je šla predaleč. - 142 . val se j e %agrnil: M orje je pokopalo n o vega Prom eteja. - T a k o se konča prip o ved o O disejevi sm rti, ki je H om er ni zapisal, p ripo ved o vale pa so o njej številne bajke. T a gršk i junak je D anteju nenavadno pri srcu; besede, s katerim i bodri O disej

164 Pekel

svoje tovariše , češ naj služijo »kreposti in znanju«, bi utegnile biti ž iv ljen jsko načelo D anteja sam ega, pa tudi O disejeva avantura, ki pom eni poh od k N em ogočem u, v m arsičem spom inja na drzni človečanski koncept pesnika A ligh ierija . P o D an tejevi sim boliki sta g o ro vic, ki pom eni človeško poboljšan je , uzrla sam o d va človeka: O disej, n ajpoln okrvn ejši predstavnik č lo veštva pred K ristu so m , in pesnik sam , dedič in so g o ­vorn ik razodete m ilosti; p rv i je m oral um reti v T rag ed iji telesa, zato da je d rugi lahko uspel v K o m ed iji duše. - V Peklu skoraj ne najdem o figure, ki bi D anteju tako o d go varja la kot O disej, k licar h »kreposti in znanju«. M orda edino še Francesca, sim bol ljubezni.

S E D E M I N D V A J S E T I S P E V

K o t žrd obstal je plam en, um olknili so glasi, že je p roč v tem o odhajal,

3 ker bil odpustil ga je pevec m ili,ko drugi, ki se je za n jim prim ajal,

privege mi pogled na svo je šilo,6 o dk jer je zvo k zam olkel ven prihajal.

K o t b ik sicilski, kadar je na silozatulil p rv ič - pravšn ja mu nagrada! -

9 z njim , ki m u bron je zaokrožil s p ilo ,in rju l je z g lasom h ripavim od jada,

da zdelo se je, ko da bolečine i2 ga ost, čeprav je v bakru ves, prebada,

tako besede b ridke iz glob ine so v jezik se prelivale plam ena,

// ker spodaj vrat ne najdejo ne line.K o zrinile so se na v rh plam ena

in vnesle vanj trepet, ki jezik skriti ¡ S ga dal je, ko se znebil je brem ena,

sem čul: »T i, ki ti hočem g o vo riti

1-30 . Še ved no osm a kotanja. G u id o da M on tefeltro .3. odpustil: V e rg il je O diseja o d slo v il z besedam i, ki jih tu v tekstu ni, n ava jajo pa sem alo kasneje v v . 2 1 . - 7. bik sicilski'. Sicilskem u tiranu Falaridu , ki je slovel ko t krutkaznovalec sv o jih po d lo žn iko v , je P erillo iz A ten podaril bronastega bika kot izjem en dosežek rafin iranega m učenja. B ro n , kam or naj bi strpali obsojenega in spodaj zakurili g rm ad o, se km alu razbeli in krik i nesrečneža bi se skozi o dprtin o go b ca slišali kot tu ljenje živega bika. T iran je to darilo sprejel, preizkusil pa ga je kar na iznajditelju samem . T a k o je »sicilski b ik p rv ič zatulil z rukom n jega, ki m u je bron zaokrožil s p ilo .« - 15 . vrat ne najdejo: Besede gorečega se lahko prebije jo edino na vrh plam ena, ker jim zdoiaj ni izhoda. 17 . vnesle vanj trepet: N a go rečo kon ico plam ena je jezik grešnika

1 66 Pekel

in si zavil jo kot z lom bardske grude,2 1 rekoč: ’N u j, zdaj bom sam , ti smeš od iti!’

čeprav sem m alo kasen, pa brez hude k rv i privošči m i besedo lepo,

24 saj m eni, ki gorim , ni žal zam ude.Ce šele zdaj si v to deželo slepo

z latinske padel m ile dom ačije,27 o dk jer sem g re h o v p rito vo ril kepo,

p o ve j, je m ir v R o m agn i, se-li bije?Ja z sem z gora , na poti od U rbina

j o do sedla, odkod er T ib era vam lije.«M olče sem sklanjal se, če m i globina

še kaj p o ve , kar slišim glas vodn ika ) ) s strani: » G o v o ri, tu im aš Latina!«

In jaz, z o d g o vo ro m že vrh jezika, pa brez odlašanja zakličem doli:

) 6 »O , duša, ti, ki ti ne v id im lika,R om agn a ni in ni bila n ikoli,

da ne bi v srcu klali se tirani,¡9 a javni zdaj so utihnili pokoli.

R aven n a je kot n jega dni: neugnani P o len to v orel gnezdi v njej in kapo

prenesel, svo je zvočne tresljaje in tako se je beseda rodila tam. - 20. kot ^ lombardske grude: T a grešn ik je slišal, kako je m alo pred tem V erg il odpustil O diseja z besedam i, v katere je zašla sled lom bardskega narečja (v našem prevod u : »N uj, zdaj bom sam ...«), in takoj ve, da im a o pravka z Italijanom . Z ato ga brž povpraša o razm erah v R om agn i. - 29. ] a \ sem % gora: S h ribo v m ed U rb in o m in go ro C oron aro , k jer izvira T ibera , je bil dom a G u id o da M on tefeltro , urbinski vo jvo d a , gibelin , v o jsk o v o d ja in državn ik , o katerem pravi V illan i (K ro n ike), da je bil »najbolj pam eten in pretkan m ožak, kar jih je bilo one dni v Italiji.« Leta 1266 je stopil v frančiškanski red, d ve leti kasneje pa um rl.-

32-54: R om agn a v letu 7300.33 . t u imaš Latina : N e pa G rk a , kot m alo poprej. Z G rk o m je besedoval V erg il, rojaka iz latinske (italijanske) dežele pa lahko znova prevzam e D ante. - 37. Romagna...: O pis srednjeitalijanske pokrajine R om agn e prične D ante z besedam i, češ v tej deželi so se vedno klali in se ved no bodo, četudi pride na videz kdaj pa kdaj do zatišja. - 40. Ravenna: V R avenni in C erv iji je vladala rodbina Polenta, ki je imela v svojem grbu

Sedemindvajseti spev

42 drži še nad sosedi C ervijan i.K ra j, ki v ob legi im el je d o lgo sapo,

k jer F ran k i so odnehali neradi,4) je padel danes p od zeleno šapo.

V errocch ia , stari ta pes jan in m ladi, k i sta M on tagn o puščala trohneti,

48 s čekani koljeta kot ponavadi.Faenzi, Im oli na čelu sveti

lev ič iz gnezda belega, ki stopa // pozim i z drugim i kakor poleti.

A ta, ki boke Sav io ji kopa,tako, kakor ravan in h rib sta njena,

?4 je zdaj svobod n a, zdaj jo nekdo ropa.Z d aj m i p o ve j, te prosim , duh plam ena,

k do si! N e bodi trši kot ostali,/7 če v svet naj čast gre tvo jega imena.«

orla. - 4 3. pentljo: F o r li je bil L 12 7 4 na čelu gibelin sk ih m est v R om agn i in je skoraj tri leta vzdržal ob legan je vo jske , sestavljene v g lavn em iz F ran co zov, ki jih je nanj poslal papež M artin IV . V teh bojih se je G u id o iz M ontefeltra še posebej odliko val. O m enje­no m esto je dobila v oblast gibelinska družina O rdelaffi (nekaj pred 1. 130 0 ), ki je imela v g rb u leva z zelenim i šapam i . - 46. Verrocchia: M alatesta, oče in sin, zagrizena gvelfa . Stari M alatesta je dal Montagno di Parcitade, zapreti v ječo, odkoder ga je n jego v sin M alatestino km alu poslal na oni svet. - 50. levic: M argh in ardo Pagani, dom a iz Susina- ne, ki je im el v g rb u leva na belem polju . V R o m agn i je bil g ve lf, v T oskan i gibelin ; prestop iti v nasprotni tabor mu je bila šala. - 52. Ta, k i boke: Cesena ob reki Saviu , ki je bila 1. 130 0 urejena ko t svob odn a občina; zadnja štiri leta je v njej sicer vzpostavil osebno oblast G alasso da M on tefeltro , ven dar ji ni vzel dem okratične ureditve. T ak o kot se ondi vrstita hrib in dol - pravi D ante - tako ta dežela pluje med tiranijo in svo b o d o .-

5 5 -136 : P rip o ved G u id a da M ontefeltro . - »M eč nosil sem, nato pa v rv pokore«, začne G u id o sv o jo pripoved in pove, kako ga je papeški skušn javec izvlekel iz sam ote, kjer se je b il nam enil v kesanju in p okori skleniti stara leta, ter m u s svo jo zahtevo po zvijačnem svetu pogub il dušo. O b n jego v i p ripoved i si lahko zlahka predstavljam o, kako se je m oral tudi D ante po svojem političnem polom u - ali m orda prav zaradi njega! - do zadnjega otepati podobnih skušn jav in bo jevati b o j, v katerem m u je pam et velevala, naj pozabi na v a rljivo slavo in dvorezn o oblast florentinskega tribuna, strast in srce pa sta ga nenehom a tirala v politično areno, kjer naj bi se odločala usoda sveta in rezal kruh pravice. Iz teh deljenih o b ču tk o v izvira pesn iko vo sočutje do G u id o ve usode, odtod tudi sliko vitost pripoved i. -

1 6 8 Pekel

Tedaj so zublji ogn ja zam rm rali na svoj način, a ostri v rh , plesaje

60 zdaj sem zdaj tja, tako m i dihne km ali:»Če bi verje l, da se o d g o v o r daje

človeku , ki še stal bo pod zvezdam i,S) s plam enom več ne trznil bi najraje,

a ker n ikdar, če slišim p rav , tej jamiušla ni ž iva noga, g o v o r m ore

66 ven brez strahu, da blatim o se sami.M eč nosil sem , nato pa v r v pokore,

m isleč, da ta zadrga greh uniči.69 Ž e up je odrešenja v id el zore,

ko p rv i F ar — naj ga peko hudiči! — me v stari greh je v rg e l in kriv ice;

72 kako ino zakaj, boš čul pri priči.K o še m eso in kost je im elo lice,

dar rodne m atere, se m i na čelo j ; ni v tisn il leva zgled , tem več lisice.

Pasti in spletke, vse kar bi zavelo , sem znal in vedel tak m etati m reže,

j S da glas o tem je v slednjo šel deželo.K o vid el sem , da barka let mi reže

že tiste vo d e , ko naj bi vsakteri 8 1 skrbel, da zm ota v r v in jadro zveže,

se ta um etnost ljuba m i zam eri:skesan sem se začel po prsih biti,

84 nesrečnik jaz! in zm agal bi v tej veri.A n o v ih farize jev knez, ki biti

začel je tisti čas kraj Laterana,

6 1. O bi verjel: G u id o , ki je zagrn jen v plam en, ne opazi tega, kar ni ušlo že m nogim obsojencem , nam reč, da je D ante živ . - 67. vrv pokore: D v e leti pred sm rtjo je postal frančiškan. - 70. p rv i F a r : Papež Bonifacij V II I . - 75. lisice: S lovel je p o svo jih političnih spletkah in ukanah. - 85. novih farizejev kne%: S to strupeno iron ijo , ki enači rim skega papeža s K ris tu so v im i m orilci, je tu označen Bonifacij V II I . ; le-ta se je 1. 129 7 bojeval

Sedemindvajseti spev 1 69

87 ne Saracena, Ju d a m orebiti,tem več le brata svo jeg a kristjana,

k i ni o svo jil A ccra mu pred leti 90 in hodil kupčevat v zem ljo sultana,

zabeč, da so na njem red ovi svetiin v išn ja čast, da jaz sem v raševini,

93 k i m orala bi pas vse bolj opeti,m e kot S ilvestra, ki je h K on stan tin i

prišel s Sorakta go b o dret s telesa,96 izbere za zdravn ika, ki edini

ozd ravil ga ošabnega bo besa.Svet je hotel, a jaz na to pregnano

99 besedo gluha sem im el ušesa.A on naprej: ’N e boj se ti pred m ano,

že zdaj odvežem te: kako, m i ^vetji,102 bi Panestrino vid el pokončano?

N e b o odpreti m orem in zapreti:kot veš, dva ključa im am na razpolago,

m ; ki prednik moj ni hotel ju im eti.’S to grožn jo , g lej, tako slav il je zm ago,

da slabše zdelo se m i je m olčati.108 ’ Če res m i zm il boš, o če ,’ dem , ’nesnago,

s katero greh naj dušo mi oblati,

proti družini C olonna, ki je im ela svo je hiše v bližini sv . Jan eza Lateranskega. V si B o n ifacijev i nasprotn iki - poudarja G u id o - so bili kristjani in ne m orda izdajalci, ki so Saracenom 1. 12 9 1 pom agali zavzeti A ccri, ali odpadniki, ki so proti cerkvenim ukazom trg o va li p o su ltanovih deželah in s tem podpirali nevernike. - 94. kot Silvestra: N ič ni rešilo G u id a pred papeškim zapeljevalcem , ne frančiškanska kuta, ki jo je nosil on sam, ne papeška čast, ki bi m orala B onifacija odvračati od d vo m ljiv ih dejanj. T ak o kot je svoj čas - po legendi - cesar K on stan tin poklical papeža Silvestra, ki se je zaradi preganjanj skrival v Soraktu v Sabinskih gorah , naj ga ozd ravi go b avosti, - S ilvester je to storil s tem , da je cesarja krstil -, tako je m oral G u id o na papeški d vo r, da bi papežu z zvijačnim svetom potolažil srd. - 102. Panestrino: Palestrina, nekdanji Praeneste, trdn java g ro fo v C olonna, ki bi jo Bonifacij rad zavzel in s tem okrnil tekm ečevo m oč. - 104. dva ključa: K lju č odveze greha (Bonifacij ga snubi!) in ključ izobčenja (Bonifacij grozi!). - 105. prednik: Celestin V ., ki je pro sto vo ljn o zapustil papeški tron (prim . Pek.

IJO Pekel

ob ljub i vse, ne stori nič od tega, m in v id el boš svo j prestol zm ag o vati.’

K o sem um rl, g lej, že pom e segaz ro k o Frančišek , v ra g pa čezenj zrase,

1 1 4 ’N e nosi, pusti m o je/ se zakrega.V trop črni pojde, ki se zdolaj pase,

zato ker svete je dajal dvoreze: n / že od takrat ga jaz držim za lase.

K je r ni kesanja, tam kaj ni odveze, a kes pregrehe za druga ne m ara,

12 0 ker te nasprotje ne d o vo li zveze!’K a k o sem stresel se u boga para,

ko me je zgrabil: ’D a sem lo g ik tu d i,1 12 3 se zareži, ’pozabil si nem ara?1

K M inosu tresel me je, tej ostudi, ki si čez trdi vrat je osem krati

1 2 6 zasukal rep, ga ugrizn il v jezi hudi,rekoč: ’T e g a v tatinskem o gn ju žgati!’

O dslej sem tu, zaklet v to plam enico,129 in m oram , večni potn ik , žalovati.«

K o je tako prenehal z g o v o rico , se stokajoči plam en proč odm aje,

1 3 2 v ijo č vsevd ilj ošiljeno konico.V o d n ik in jaz g reva naprej, stopaje

tja čez greben, in p rid eva na sleme,1 3 ; k i krije jarek, koder tlako daje,

kd or si z rovarjen jem naklada brem e.

III!) . - 1 10 . obljubi vse...: T o pom eni, ne drži se dane besede. Bonifacij je tako tudi storil. K o so se C olonne vdali papežu in m esto izročili s po go jem , da b o d o v njem še naprej uživali poprejšn jo oblast, je papež o b lju bo prelom il in dal m esto porušiti (sept. 1298).- 1 1 3 . Frančišek: A sišk i, ustanovitelj reda fran čiškan ov, ki je prišel p o sv o je ga učenca, da ga ponese v nebo. - 1 1 7 . od takrat: V trenutku, ko je izrekel zvijačni svet, je zapadel hudiču. - 120 . nasprotje: K e r je nezdružljiv z n ovim greh om , h ladn okrvn o u g o to v i hudič, kot bi bil razsodnik kaki logičn i d isputaciji na Sorbonni! - 12 7 . v tatinskem ognju: O gen j, ki »je ukradel grešn ika in ga skriva« (prim . Pek . X X V I . 4 1!) .

OSEMINDVAJSETI SPEV

K d o znal bi, pa čeprav v besedi prosti, in večkrat znova, vso to kri in rane,

) ki sem jih zrl, opisati zadosti?T u jezik bi zatajil vse zem ljane,

saj m isel, saj beseda najbolj smela 6 pred takšno grozo zm edena obstane.

Ce znova zbral bi vk u p vsa ta krdela, ki na usodni pu lijsk i poljani

P p od m eči T ro j cev so izkrvavela ,in one z do lge vo jsk e s Kartažani/

ko prstane so v m ernikih nosili,12 kot piše L iv ij, ki nas zm ot ubrani,

obenem s tistim i, ki kri preliliso p od udari R ob erta G u iscard a,

// in te, ki jim kosti gn ijo v gom ili

D eveta kotanja osm ega kroga. Sejalci političn ih razprtij in verskih razkolov. M oham ed, P ier da M edicina, K u rij, M osca dei L am b erti, Bertran de B orn. - T i razkolniki m orajo krožiti oko li, na nekem m estu pa jim v rag seka rane, ki se jim m ed potjo zacelijo ravno takrat, ko m orajo p o n ovn o pred n jeg o v meč. K e r so na svetu rušili s logo , ki naj bi združevala ljudi, se jim v peklu nenehom a ruši in kolje celost telesa, i. v besedi prosti: V prozi, ki je lažja od verza. - 7 -2 1 .: Sm isel: Ce bi zbrali vse ljudi, ki so popadali na bojnih poljanah južne Italije , bodisi v sam nitskih bo jih , punskih vojnah , norm anskih ali anžuvinskih spopadih, in bi nam ti pokazali svoje rane in pohabe, bi še zdaleč ne v ideli tako grd ega prizora, kot m u je bil D ante priča v deveti kotanji osm ega kroga! - 8. p u lijsk i ravani: P uglia, rim ska A pulija , ja m n ogo trpela v sam nitskih bojih (343-290 p .n .š.), ko so o d E n eja pripeljani »T ro jci« širili sv o jo oblast; nadalje v punskih vo jnah (264-146) R im cev s K artažan i, zlasti v d ru gi, »dolgi« vo jn i, ko je v b itki pri K a n i padlo to liko R im ljan o v, da je po bitki zm ago viti H anibal nabral s prstov padlih patricijev tri m ernike prstan ov, če naj verjam em o verodosto jn em u L iv iju (»ki nas zm ot ubrani«). - 14 . Robert Guiscard: V o jv o d a apuljski in kalabrijski (2. pol. 1 1 . st.), ki je v krvavih bojih potolkel Saracene in jih pognal iz južne Italije. - 15 . v gomili cepranski: S

172 Pekel

cepranski, k jer je izdala puljska garda, ter z onim i od taljakoške straže,

i S kjer je brez boja zm agal meč A lard a,da štrcelj, lu kn jo v truplu vsak pokaže,

bi se očem le bleda slika dala 2 i gnusobe, ki deveto grapo maže!

Če dno in doga sodu bi izpala,ne režal bi tako, kot ondi zéva

24 nekdo, prebit od brade pa do srala;med noge dol so mu bingljala čreva,

da drob se v id el je in gnus te vreče,27 ki hrano golta in jo v drek prem leva.

K o vid i m oje oko , v n jega strm eče, z roko odpara trebuh in zaveka:

jo »Poglej, kako lahko se koža sleče,pogle j, kako je M oham ed pokveka!

Pred m ano hodi A li, ki mu špranja ) } od čopa do zoba črepin jo seka.

V s i ti, ki z m ano vred so žrtve klanja, razdor in črt po svetu so sejali,

36 za kazen pa nas tepe ta kotanja!T am zadaj nek hudič stoji ob skali,

tem da om enja C eprano, strateško m esto na rim sko-neapeljski m eji, m eri pesnik verjet­no na bitko pri Beneventu, po kateri so, p odob n o kot p o dru gih pom em bnih izgub lje­nih bitkah (K o so v o ) , prip iso vali poraz izdajstvu ; puljska garda, k i naj bi tu izdala, so bili neapeljski podložniki sicilskega M an freda, ki so svo jega v ladarja pogub ili s tem , da so pustili svoboden prehod K a rlu A n žu vinskem u; le-ta je M anfredija nato prem agal v bitki pri Ben even tu (1266). - 1 7 . o d taljakoške straže: Padli iz bitke pri T agliacozzu , kjer je 1. 1268 padel K on rad in in z n jim m oč H ohen stau fov.- 18 . meč A la rd a : A lard de V aléry , svetovalec K a rla A n žu vin skega, je svojem u vladarju z nasvetom pripom ogel k zm agi, dasiravno se boja sam ni udeležil. - 23. içeva nekdo: R azklan ; to je M oham ed - glej dalje! - 3 1 . Mohamed: U stanovitelj Islam a, ro jen v M eki 1. 560, um rl v M edin i, L 633. - K e r im a m oham edanska vera precej krščanskih p rv in (K ristu s je v njej p rerok!), je v njenem ustanovitelju srednji vek gledal odpadlega kristjana, torej heretika. P o tem prepričanju se je očitno ravnal tudi D ante, ki im a M oham eda za največjega razkolnika. Zaradi tega prizora je m oham edancem prepovedano brati Božansko kom edijo! - 32. A l i :

Osemindvajseti spev 173

ki v sa k o g ar od nas tako oškrne19 in spet enako z m ečem te pripali,

brž ko pretekel si te steze črne.Se d obro rana se ne skrije v hrasti,

42 ko že pred k lavca steza nas navrne.A kdo si, ki bi htel zijala pasti?

M orda nam enjaš odložiti kazen,4j ki te zadela v tvo ji je nečasti?«

»O n živ je, g reh o v m u rovaš je prazen,« de m ojster, »in zato trpel ne bode.

48 L e da bo izkušen, ko greva narazen,ga jaz, že m rtev, vod im čez nezgode

pekla, navzdol od k roga pa do kroga:; i kar pravim , to verjem i brez zablode!«

T o slišat, m nožica več kot stonoga brž obsto ji in v me pogled zapiči,

! 4 zabeč v začudenju, kaj tare koga.»D olcinu reci, naj si nakopiči,

ti, ki spet sonce gledal boš rum eno,/7 če noče za m enoj sem dol, pri priči

zalog, da se z o b lego zasneženo N o va rc u lahka zm aga ne podari,

60 ki sicer zanjo bil bi se pošteno.«Ž e n o go vzd ig n il M oham ed je stari,

ko m i je to dejal, in zdaj stopalo 6} spusti in jo za drugim i udari.

Ibn A li T alib , M oh am edov sorodn ik in eden n jego v ih p rv ih pristašev. - 43. kdo si ti: M oham ed m isli, da je D an te eden izm ed obsojenih , ki se iz strahu obira. - 55. Dolcinu reci: D o lcin o iz N o vare , ki je za parm skim G h erard o m Segarellijem postal voditelj ločine apostolskih b ratov. P rid igal je ljubezen do bližn jega in skupno posedovanje vseh stvari, tudi žensk. L . 1305 ali 130 6 se je s kakim i pet tisoč pristaši um aknil in utrdil na g ori Z e b ello in se tam d ve leti upiral križarjem , ki jih je nadenj poslal papež K lem ent V . Šele lakota ga je prisilila k vd a ji, nato so ga kot heretika živega sežgali. M oham ed m u svetu je (m orda kot »patron vseh versk ih razkoln ikov«) po D anteju - to je b ilo še 1. 130 0 !, naj si p riskrb i živeža in orožja , ker bo le tako vzdržal v boju z N o varc i, ki ga bodo oblegali.-

!74 Pekel

D ru g , ki m u vrat odprlo je bodalo in nos je imel odkrehnjen do o b rv i,

66 a od ušes mu eno je ostalo,je stal, čudeč se z drugim i, in p rv i

od m nožice iztisnil glas z jezika,69 ki čez in čez se mu je kopal v krvi:

»T i, ki ve rig ti krivd a ne natika,ki sem te na Latinskem vid el gori,

7 2 če ni me zvedla sličnost prevelika,o Petru Padarju ljudem g o v o ri,

ko gledal spet čez m ile boš poljane 7/ z V ercella dol do M arcaba m ed bori!

P osvari dva najgorša tam iz Fane, gospod a G u id a in še A n gioella ,

7 8 da bosta, če prerokbe so nam znane,zašita v vrečo oba čez krov letela

blizu K ato lik e , ker hudobija 8 1 tirana v svo jo m režo ju bo ujela.

O d C ipra/do M ajorke dom ačija N ep tu n ova do danes ni skusila,

84 da G rk ali p irat tako pobija.

64. drug: N aslednji obsojenec, ki n ago vo ri pesnika, je P ier da M edicina (»Peter Padar«), italijanski zdrahar, dom a iz L om bard ije. K ro n isti poročajo , da je neutrudno sejal razd o ­re m ed družinam a Polenta v R aven n i in M alatesta v R im in iju pa tudi m ed drugim i plem enitaši iz R om agn e. - 70. ti, k i verig: Peter Padar je bil slišal V e rg ilo v o d g o vo r, k jer je b ilo rečeno, da D ante nima g reh o v na rovašu. M išljen i so seveda sm rtni grehi, ti, ki p rivedejo v pekel. - 75. ^ Vercella dol: O bso jen i se z dom otožjem spom inja rodne lom bardske ravnine, ki sega od V erce llija v P iem ontu do stare trdnjave M arcabo ob ustju Pada, blizu R aven ne, in se p riporoča pesniku , naj osveži n jego v spom in na svetu .- 76. dva najgorša: Peter Padar napove nasilno sm rt dvem a m ogotcem a v m estu Fan o na jadranski obali, in sicer A n g io ellu da C arignanu in G u id u da Casseru. Z lo č in se bo zgodil blizu obalnega m esta Cattolica, na pol poti m ed R im inijem in Pesarom ; kjer b odo m ornarji na ukaz tirana M alatestina om enjena plem enitaša v vrečo zašita v rg li čez krov. - 82.-84: Sredozem sko m orje (»od C ipra do M ajorke«) je v id e lo že lepo število p o b o jev , bodisi da so jih zagrešili stari gršk i m orjep lovci, bodisi m oderni piratje, ali tako gnusnega zločina »N eptu nova dom ačija« še ni bila doživela - p ravi Peter Padar. - 75. ta mrha: N a eno o ko slepi M alatestino; gosp od ar R im in ija (»zidov, ki bi m oj sosed

Osemindvajseti spev 11)

T a m rha, ki o k o je izgubila,- go sp o d z id o v, ki bi m oj sosed zanje

87 želel, da ni m u n oga tja stopila, -ju bo p o vab il na besedovanje

in brž ukrenil, da jim a prihrani 90 v fokarsk i burji p rošn jo in žebranje.«

In jaz: »Pokaži in na glas oznani,če naj te svet po m eni ne pozabi,

9 } kdo je, ki tak ga peče v id nekdanji?«T u m ož z rokam a za čeljust zagrabi

nekoga v trum i in m u go lt razklene,96 kriče: »T a je, a jezik mu ne rabi!

N ek o č izgnan, odpod il m isli lene je C ezarju , češ, tisti, k i ok leva,

99 pa je nared, sam sebi m eša strehe.«J o j , K u r ij, kakšna se m i v id iš reva

z jezikom , ki so ti ga v grlu izruli,10 2 n ekoč pa je tako besnel od gneva!

N ek d o , ki m esto ro k je im el dve štuli in ju je d v iga l v tem o, da v m aroge

roj k rv i obraz odel je, m i zatuli:»Se M oške spom ni se, te duše uboge,

zanje želel...« glej kom . v . 9 0-10 2!) - 90. v fo k a rsk i burji: F ocara; m esto med Pesarom in Cattolico , je bili z loglasn o zaradi m očnih v e tro v , pred katerim i so se m ornarji radi zatekali k m olitvam . Z v ija čn i M alatestino, ki je po vabil k sebi v R im in i na besedovanje že om enjena A n gio ella in G u id a , pa je ukrenil tako, da popotnikom a ni b ilo treba m oliti za srečno vo žn jo m im o Focare; že prej so ju nam reč vrg li v m orje. - 93. Kdo je . . . : K o je b il g o v o r o M alatestinu in m estu R im in i, je P eter Padar om enil, kako se n jeg o v - P etrov - sosed kesa, da je bil kdaj videl to m esto. D ante torej sprašuje, kdo je neki m ož, ki m u je tako žal tega pogleda. 96. ta j e : L ju d sk i tribun K u rij (Curio); ko so ga pregnali iz R im a, k jer je bil p reveč odkrito podpiral Cezarja, je odšel v R aven n o in Cezarja n ago varjal, naj prekorači R u b iko n in zavlada R im u. Lukan , ki ga tu povzem a Dante, poroča, da je K u rij ob tej p rilik i dejal: »T olle m oraš; sem per nocuit diferre paratis!« (N ič ne cincaj, če si nared, odlašanje škodi!). R u b ik o n teče kraj R im in ija , zato bi b ilo K u riju ljubo , ko ne bi n ikdar videl tega m esta. - 10 3 . N ekdo: M ož z odsekanim a rokam a je M osca dei Lam berti; na n jeg o v nasvet »Capo ha cosa fatta« (T ega , kar si

Pekel

ki m oj nasvet, da je, kar je storjeno, io S T oskancem ob rod il je le nadloge!«

»In tv o ji žlahti sm rt!« Se jaz m u enop ovem , da se m u m uka k m uki vsede,

m — in proč odtava z g la vo potepeno.Ja z pa naprej sem gledal tiste črede

in v id el stvar, ki jo brez pričevanja 1 1 4 z bojaznijo bi sam prelil v besede,

a tu m e m irna vest trdno zaslanja, družica, k i bodri obupajoče,

1 1 7 da ščit jih varje čistega dejanja.V id e l sem tam - še spred oči m i noče! -

oprsje brez g lave , kako u b o g ljivo 12 0 jo briše z m nožico, ki ondi joče.

G la v o odsekano drži za g riv o ,da se mu kot svetilka v rok i m aje

12 ) in v nas bolšči in » Jo jm e!« stoka živo .Sam sebi bil je luč! K a k o bila je

stvar ena v dveh in d vo je v eni sam i,1 2 6 to v e le O n, ki te ukaze daje.

K o priracal pod m ost je, p ra v pod nam i, si z laktom d v ign il je g la vo visečo,

12 9 da bi jo bolje čuli, in s solzam irotil: »T u glej trpljenje in nesrečo,

o ti, ki ž iv prihajaš onstran groba,1 ) 2 glej m ojo kazen, kje še najdeš večjo!

D a m e po tebi pom ni zdanja doba,

storil, ti ni treba več storiti, torej ne pom išljaj in stori čim prej!) je družina A m edei skupaj s sorodn ik i izpeljala uboj Buon delm on tija dei Buondelm onti, dejanje torej, ki je F iren co in T osk an o razdelilo na g ve lfe in gibeline. (Prim . R aj X V I !) T a nasvet je tudi M osco v i žlahti »rodil sm rt« (v. 109), saj so bili nato tudi L am berti pregnani iz m esta in po 1. 1280 docela izginejo iz m estne zgodo vin e . - 1 10 . muka k m uki: B oleča n o vica , da bo n jeg o v rod izum rl, Lam bertiju še pom noži m uke pekla. - 1 1 5 . mirna vest: K e r čuti, da g o v o ri resnico. - 124 . sam sebi b il j e luč: Z očm i v g lav i, katero je n osil v rokah kot svetilko , je uravn aval svo j hod. K a k o je m ogel hoditi razsekan na d vo je in ven dar en

Oseimdvajseti spev 177

znaj, da Bertran de B o m je pred tabo,¡ 3 ! ki je učil kraljica, kaj je zloba,

ter sina in očeta sprl m ed sabo; še A h ito fla sem prekosil v lesti,

i } 8 ki D av id u je sina gnal v spozabo.K e r sem tako razprl dve duši zvesti,

m i sprta hodi v trupu hrbtenjača 14 1 z m ožgani, ki jih revež nosim v pesti:

tako na meni zob za zob se plača!«

člo vek v dveh kosih , to ve sam o ljubi B o g - pravi D ante. - 134 . Bertran de Bom : Znam eniti provansalsk i pesnik iz druge p o lo v ice X I I . sto l., g osp odar gradu H autfort v P erigordu . N je g o v e najlepše pesm i so polne bojnega duha in pozivajo v iteštvo in vladarje, naj ne pozabijo na to, da je vo jsk a n jih o vo p rvo o pravilo . B il je pa tudi zvit politik . N je g o v i ž iv lje n je p isa om enjajo , da je ščuval m ladega H enrika (»kratkoplaščne- ga«) proti očetu H en riku A n gleškem u, kar pa ni tako g o to vo . D rži pa, da je do »m ladega kralja« H en rika go jil veliko ljubezen in m u ^tudi posvetil d ve pesm i (»planhs«). D ante je Bertrana zelo cenil zaradi širokogru dn osti in lepih vo jn ih pesm i. - 137 . A h ito fla : Sveto valec kralja D av id a , ki je hujskal kraljevega sina, naj se upre očetu.

D E V E T I N D V A J S E T I S P E V

V id eč to m nožico in silne rane, se luč oči m i je tako skalila,

3 da čutil sem na licu solze slane.»K am le zijaš?« me kara glas V erg ila ,

»zakaj obračaš tak poglede vztrajne6 na tužna, razm esarjena strašila?

K d aj drugih grap tako si m eril rajne?A zm isli, če bi hotel vse prešteti,

P da milj dvaind vajset je obseg te gm ajne.Ž e izpod n o g se nam a luna sveti,

m ineva čas, ki si dob il ga v doti,1 2 in m arsikaj bo treba še uzreti.«

»Če ti bi vedel,« o d g o varjam sproti,»zakaj mi ta g lob el zenico m am i,

// ne branil bi postanka m i na poti.«A vo d ja je že šel in, za petam i

hodeč m u, pletel sem naprej besede,/<? da svo j o d g o v o r sklenem : »N o tri v jam i,

ki mi tako vezala je poglede, nekdo iz m ojega rod u koraka

2 i in o b joku je vz ro k tolike bede.«T u m ojster de: »O dveč je m isel vsaka

zaradi n jega, ti drugam le gledi 24 in pusti ga, naj sodni dan pričaka;

saj v id el sem ga p od m ostičem , sredi

1-39 : Se ved no deveta kotanja. G e r i del Bello.10. Luna sveti: D an po poln i luni; opoldne tega dne se luna nahaja v podnožišču tistega, ki bi stal v središču zem lje. - D ante hoče s tem reči, da je ura nekaj čez poldne (cca 13).

Devetindvajseti spev ! 79

senc, kak te s prstom kaže in ti žuga;27 G e ri del B ello zvan je m ed sosedi.

K e r ti takrat o k o b ilo je slugaA ltforčan u , se nisi utegnil ozreti

¿o po n jem in brž ga je požrla struga.«» V o d n ik , nasilna sm rt, ki je na sveti

nihče ni kaznoval,« pričnem razlago,H »od teh, ki m orajo ta sram trpeti,

ga peče in zato, se zdi, je v dragopotonil brez besede: to dejanje

) 6 je vzro k , da sodim ga odslej bolj b lago.«D o tja p rived lo naju je kram ljanje,

k jer z več luči bi p rv ič pokazala& vseb ina že naslednje se kotanje.

In ko sva nad poslednjim kloštron j stalaZ lih grap , odkod er m ogla sva odkriti

42 ves roj k o n verzo v , kar jih je držala,obsu jejo me krik i gro zo v iti

kot puščice, s sočutjem okovan e,

- 27. G eri del bello: K r v n i sorodn ik , ki ga je D ante zaman iskal v jam i razko ln ikov in mu še ved no ne gre iz glave , je bratranec D an tejevega očeta G e ri del B ello , znan prepirljivec in hujskač. - 29. A.ltforčanu: D ante je tačas visel z očm i na gospodarju gradu H autfort (it. A ltaforte), to je Bertranu de B o rn u , zato seveda ni m ogel videti svo jega sorodnika; V erg ilu pa ni ušla izzivalna po java del Bella. - 3 1 . nasilna smrt: G erija je ubil nekdo iz družine Sacchetti in po krvn i osveti, ki je bila n ajv išji zakon tistega časa, bi m oral nekdo od G e rije v ih soro dn iko v ubiti nekoga od Sacchettijev. D ante tega ni storil in to m u je G e ri tudi zam eril; odtod žuganje (v. 26) in nenadni odh od, ne da bi si sorodnika izm enjala besedo. Z an im ivo je, da si je G e ri s to trm asto kretnjo povišal ceno v očeh našega pesnika, ki »zdaj sodi o njem bolj b lago.«

4 0-139 : D eseta in zadnja kotanja osm ega kroga. Ponarejevalci.1. P onarejevalci ko v in . G riffo lin o . C appocchio. - D eseta kotanja, kjer se kaznujejo ponarejevalci, je polna kužnih in n eozdravljivih bolezni (ponarejevalci kovin so na pr. vsi v krastah in se neprestano praskajo). Z d i se, da je pesnik s tako kaznijo hotel reči naslednje: K a k o r so bili vsi ti, ki so ponarejali n aravo, v b istvu gobast tv o r na njenem zdravem , živem telesu, tako m orajo zdaj v po vračilo na svojem lastnem telesu trpeti podobn o zlo.-40. nad poslednjim klostrom: N ad zadnjo kotan jo osm ega kro ga, ki jo pesnik prim erja sam ostanu, njene trpine pa »konverzom «, to je red ovn ikom . -

i 8 o Pekel

4j da sem ušesa m oral si mašiti.Če revčke bi iz bo ln ic V ald ich iane,

M arem m e in Sardinije pobrali,48 kar jih poleti obleži, in rane

njih kužne vse v en jarek bi zbasali, pa bi ta ro v dobili, poln sm rada,

j i kot gre od u d o v , ki so že razpali.T ja dol, k jer v zadnji b reg strm ina pada,

hodeč po poti, k i se v levo riše,J 4 o k o se vse ostreje mi zabada

v dno, k jer pravica, dekla božje hiše,nezm otno ponarejevalce biča,

/7 k i se jim tu register kazni piše.T ežk o , da bil bolj žalostna bi priča

takrat, ko je zbolel ves rod E g in e ,60 ko v zraku voh al si sam o m rliča

in so po vrsti cepale zverine,do č rv o v , a ljudje, ki so pom rli,

6} kot pesniki ved o iz zgod ovin e ,spet kot m ravljinci so na dan pridrli,

kot tu, ko zrl sem prek tem ačne jame,66 k jer so se rajni v čudnih kupih trli.

T a se čez trebuh, oni kar čez rame sosedu je zavalil, v n o v o bedo

69 po štirih kobaca se drug čez klame.H od eč tja dol, zgubila sva besedo,

z ušesi in očm i na bolni ječi,

46. Valdichiane...: T oskan ska M arem m a, V aldich iana in Sardinija so v D an tejevih dneh slovele kot nezdrave, m alarične pokrajine, posebno poleti; n jih o vim bolnicam , k jer se je vselej trio b o ln ik o v , prim erja pesnik p o d o b o desete kotanje. - 52. ^adnji breg: Skalna tla osm ega kro g a so se spustila v zadnjo, deseto kotanjo. - 59. ves rod Egine: E g in a , m ajhen otok blizu A ten , im enovan po n im fi E g in i, ki jo je ljubil Z e v s. R azjarjena žena H era je zato poslala nad o tok ku go , ki je najprej p om orila živali, nato pa še ljudi. A sak , vladar o toka in edini preživeli, je sedeč pod hrastom p rosil Z e vsa , naj znova oblju d i o tok s to liko ljudm i, ko liko r m ravelj je on sam tedaj v idel pred seboj. Z e v s m u je ustregel

Devetindvajseti spev

kjer n ikdar ne zravná se truplo bledo. T am dva sedé tiščala sta se s pleči,

kot se ob ogn ju pon va k p o n vi greje, od n o g do g lave pa ju krasta leči.

In ne vih ti česala fant hitreje,kadar na kon ja čaka gra jska vleka, ali pod noč, ko si želi odeje,

kot sta hitela se ta d va č lovekaz n o h tó vi kraspati, kot poblaznela od srbeža, ki m u ne najdeš leka.

Spod n o h to v krasta je na tla letela, kakor če s krapa nož luščine lušči in z rib , k jer luska je še bolj debela.

»O , ti, ki prst ti lastno kožo kruši in vid i se, kot da za klešče služj,« obrne se m oj vo d ja k p rv i duši,

»poved i, če se kak Latinee družis to četo, pa naj vam ta grda tlaka na v e k o v veke nohta ne ostruži!«

»Latinea sva oba,« eden zaplaka,»ki se tak skubiva,« in še mu dé jokaje: »A kdo si, ki vprašan ja staviš taka?«

A moj vo d n ik : »Prihajam dol v te kraje z njim , ki je ž iv , iz grape v grapo greva, da mu pekel razkažem .« - T u razm aje

se bratski stisk in že z očm i zazeva m i čedni par, drhteč kot trepetlika, in z njim a vsak , ki ujel je kaj odm eva.

»Zd aj ju o vsem p ovp rašaj, kar te m ika,« mi m ojster, sklonjen k m eni, pravi tiše; in že pričnem po svetu učenika:

»Če va jin naj spom in se ne izbriše iz pom njenja ljudi na p rvem sveti, tem več naj n ove si pom ladi piše,

i 8 z Pekel

im e in rod izvo lita odstreti; naj va ju ne plaši resnico reči,

io S ta srbeč, ki vam daje kožo dreti.«»Sem A rečan , ki ga na o gn ju peči

je dal sienski A lbert,« p rv i pravi, m »a to ni vz ro k , da sem sem m oral teči.

R es sem se z n jim pošalil na zabavi:’ Ja z vem , kako naj se po zraku leta!‘

1 1 4 in tu poskočil trap je praznoglavi,češ ta skrivn ost naj m u bo razodeta.

K e r D ed al ni postal, me na grm adi //7 je dal sežgati z listom od očeta.

V zadnjega m ed desetim i prepadi me dal M inos, ki m im o ne useka,

120 je alkim ista, kar sem po navadi.«Poetu dem: »Si srečal že človeka,

ki bi ugnal sienskega bahača?1 2 } T a narod še francozarje poseka!«

A drugi krastavec m i urno vrača, ko to je čul: »Izvzeti m oraš Stricca,

12 6 ki m u le v zm erne troške šla je plača,in N ik o lo , ki k lin čk o v draž jezika

je p rv i znal in rabo m u bogato 129 je dal v vrteh , k jer se to sem e vtika ;

pa družbo bratcev, koder v vince zlato

in n o v i prebivalci so se im enovali M irm idon i, to je M ravljak i. - »Pesnik iz zgodovin e«, ki to poroča, je O vid v sv o jih M etam orfozah . - 109. Sem A rečan: M ož iz A rezza je G riffo lin o , slo več alkim ist svo jega časa. - 1 10 . Sienski A lb e rt : N ek i lahkovernež in prism oda iz Siene, ki m u je om enjeni G riffo lin o na neki zabavi dejal: »Če hočem , lahko letim .« M ožaku se je zahotelo tega znanja, zato je G riffo lin a prosil, naj tudi n jega uvede v letenje. K er ni postal D edal (v. 1 16 ) , to je ker se ni naučil leteti, je G riffo lin a tožil pri svojem očetu (pravem ali krušnem ?), aretinskem nad škofu , in učitelj letenja je potlej končal na grm adi kot krivoverec. - m . a to ni v^rok: G riffo lin o tiči v tej kotan ji zaradi svo je »navade« akim ista, ne pa zaradi te letalske epizode. - 12 5 . sienskega bahača: D o m iš­ljavo st om enjenega sienskega A lberta , ki je hotel kar letati po zraku , izvabi pesniku napad na nrav in navade m esta Siene. - 128 . i^v^eti moraš: D ru g i od krastave dvo jice ,

Devetindvajseti spev 1 83

pretopil gozd in nograd je A scian i i ) 2 in je dovtipe kresal A bbagliato !

A da še zveš, kdo ti stoji ob strani proti Sieni, v me p ogled zapiči,

i ) ! da m oje lice p ravo ti oznani,in duh C appocchia boš spoznal pri priči,

ta, k i p otvarja l je k o vin e prave: spom nil se boš, to berem ti v ob ličji,

da sem b il dobra opica narave.«

C appocchio, »popravlja« D anteja, češ pa so vseeno še dobri ljudje v Sieni. Potlej našteti Stricca, N ico lo de’ Salim beni, Caccia d ’A sc ian o in B artolom eo dei Folcachieri, im enovan A b bagliato , vs i iz Siene, so b ili člani bratovščine zap rav ljivcev in uživačev (brigataspendereccia, godereccia), ki jo je v X I I I . stol. o sn ova lo dvanajst m ladih Sienčan ov znam enom , da prebije jo ž ivljen je v pojedinah in veseljačenju. V tej družbi je m nogo m ladih ljudi p rišlo na beraško palico. Če jih C appocchio h vali, razum em o to kot iron ijo ; o »zm ernih troških« v tej družbi na pr. ni da bi g o vo ril! - 130 . klinčkov dra%: V tistih časih zelo redka in draga začim ba. - 13 2 . v vrteh: V Sieni/ m estu požrešnežev, ki je bila prim eren vrt tem u dragem u sem enu. - 139 . duh Cappocchia: C appocchio iz Siene (ali F irenc?), ki je skupaj študiral z D antejem , spreten im itator in alkim ist. Poleti 129 3 . so ga kot alkim ista v Sieni sežgali na grm adi, zato ni nič čudnega, če je v tem prizoru pesniku »fctal ob strani proti Sieni!«.

T R I D E S E T I S P E V

T akrat, ko se je prot tebanski k rv i Ju n o zaradi Sem ele zaklela,

j kot kaže njen udar, ki ni n ajprvi,je A tam an tov um tem a objela,

da je, v id eč ženo, ki sta otroka6 ji z dveh strani o k ro g vratu visela,

zavpil: »L e m režo sem , da sredi skoka lev in jo in m ladiča bo u lovila !« -

9 - in že m u p rvega , Learha, rokam orilska je pri priči pograb ila,

zasukal ga in treščil je ob skalo,12 a m ati z drugim je v m orje skočila.

K a d a r ko lo U sode pokopalonapuh T ro jan cev je, tako goreči,

i ; in s kraljem jim kra ljestvo je propalo ,je sužnja H ekuba ob tej nesreči,

ko P o liksena hči ji je um rla, iS a Po lid ora svo jeg a na kleči

m orja k rv a v o truplo je uzrla, kot psica zatulila v blazni boli,

2 i ki je srce in pam et rev i strla.

1-45. Se ved no kotanja ponarejevalcev. 2. O ponašavci ljudi. G ian ni Schicchi, M irra. - T i grešn ik i noro tekajo o k ro g in grizejo sotrp in e.-2. Juno: Ju n o n a (H era) je začela preganjati Tebance zaradi Z e v so v e ljubezni do Sem ele, hčere tebanskega kralja K ad m a in B ak h o ve m atere. E n o od njenih m aščevanj je bila blaznost kralja A tam anta; ko je pon orel, je v id e l svo jo ženo In o , K a d m o vo hčer, kot levin jo , svo ja d va sin o va pa kot levica; zagrabil je enega sina, Learha, in ga raztreščil ob skali, obupana In o pa je z drugim skočila v m orje. (Prim . O vid , M et. IV ) - 16. suknja H ekuba: P riam o va žena. K o je kot v d o va padla pa zavzetju T ro je v grško sužnost, se ji je ob sm rti zadnjih dveh o tro k , hčere P oliksene in sina P o lidora , od

Trideseti spev 185

V en d ar iz T eb in T ro je še n iko li n iko gar ni popadla besnost taka,

24 da bi zveri, kaj še ljudi, poboli,kot ondi grize naga in brezdlaka

d vo jica duš, ki naokoli teka 2 j kot prase, ko uide iz svin jaka.

E d en v C appocchia skoči, m u zaseka v tilnik z zobm i in ga s seboj odvleče,

) o da vam p ob trda tla drapa m u vleka.A rečan , ki ostal je, ves trepeče

in de: »T a norec tu je Schicchi G ianni,) ) ki kolje vse n aok ro g , ko bes ga meče.«

»O«, pravim m u, »naj hrbta zdaj čekani ti ne načno, zato pa se potrudi

} 6 in reci, kdo je, preden k drugim kani!«A oni: »T o je duša iz davnih grudi

z ločinske M irre, ki prijateljica 39 očetu je bila v pregrešn i čudi.

D a bi do greha z n jim prišla, lisica, p rivzela si je tuj obraz, kot tisti,

42 ki p roč gre in ga je kobil kraljicatako zam ikala, da je obisti

in glas p o tvo ril B uoseja D onati 4 ! in pravn o stal je v oporočn i listi.«

žalosti om račil um. O vid piše v svojih M etam orfozah (III). da se je sprem enila v psico.- 22. vendar it1 Teb in Troje: T eh dveh p rim erov blaznosti (v. 1-20) se posluži D ante, ko opisuje ponorele grešn ike v zadnji kotanji. - 3 1 . A rečan: G riffo lin o (prim . prej. spev!). - 32. Gianni Schicchi: dei Cavalcanti, F lorentinec iz 2. pol. X I I I . stol. - 38. zločinske M irre: D ru g i od stekle dvo jice je ženska, in sicer M irra, hči ciprskega kralja C in ire; zgodb o o njenem preverznem nagnjenju pripovedu je O vid v svo jih M etam orfozah (X . 298-502)'. -4 1. tisti, k i proč gre: Ž e om enjeni G ian ni Schicchi; nekoč je na prošnjo Sim ona D onatija (C orso vega očeta!), ki se je bal, da ga bo n jego v stric B u oso D onati razdedinil, legel v posteljo um irajočega B uosa in si nadel n jego v videz (nekateri celo trd ijo , da je starčka sam spravil s sveta) ter s ponarejenim glasom n arekoval o p o ro ko v prid om enjenega Sim ona, ne da bi seve pri tem pozabil nase. N ajb olj zavidano vo lilo v tem testam entu je bila prekrasna kobila (ali m ula?), im enovana M adonna T on n in a, ki ji D ante pravi »kobil kraljica«.-

i8 6 Pekel

K o odd ivja la sta k naslednji jatita dva, ki sta svoj bes m i razodela,

48 sem druge reve jel opazovati.T am bi n ekdo kot plunka bil debela,

če bi odsekal m u od lakotnice // vse, kar navzd ol razcepi se v d va dela.

N apih n jen od ostudne vodenice, ki z bolnim sokom pači okončine,

J4 da v šir gre trebuh, krči pa se lice,zavihal žnable je, tako kot zine

m ož jetični, kadar od silne žeje /7 čez brado eno, d rugo v nos porine.

»V id va , ki sta brez m uk prišla čez m eje,- ne vem kako - grozotn ega nam hram a,«

60 se oglasi, »postojta in popreješe čujta za trpljenje m ojstra A dam a:

ž iv vse im el sem , zdaj za kap ljo eno6) vod e z obem a p rosil bi rokam a.

Potočk i, ki tam čez g o ro zeleno šum ljajo k A rn u doli s K azentina

66 prek m ehkih trat, čez kam enje studeno,n ikdar m i ne izginejo iz spom ina,

a ne zastonj!, saj bolj me žge njih slika 69 kot zlo , da mi obraz je m rhovina.

Pravična pest, ki tepe m e, boln ika, me s sliko kraja, k jer grešil sem , jadi

72 in še več vz d ih o v trga m i z jezika.T am je R om ena, tam kaj sem na grad i

46-90: 2. P onarejevalci denarja, ki jih m uči vodenica. M ojster A dam .50. da le odsekaš: Č e bi mu odsekal n oge, bi m ožak spom injal na p lun ko (instrum ent z debelim trebuhom in ozkim vratom ). - 6 1 . mojstra A d am a : A lk im ist A dam , za katerega se ne ve natanko, o dko d je bil dom a. Z a g ro fe G u id i iz R om ene v Casentinu je ponarejal florentinske cekine, za kar je b il ž iv sežgan (1. 12 8 1) . - 70. pravična p esi: A d a m ov o trp ljen je je d vo jn o : voden ičen je, p o leg tega pa ga, žejnega, trpinči (»jadi«) v spom in vklesana podob a rodovitn ega in vod e b ogatega kraja Casentina, k jer si je bil

Trideseti spev 1 87

potvarja l k o v , ki ga K rstn ik pečati,7; za kar telo sem pustil na grm adi.

A če bi G u id a v id el tu jokati,pa Sandra in nju brata z iste grude,

/ 8 v so vo d o B randa pustil bi zbežati!Saj eden je že pal v te luknje hude,

če ti ne lažejo, o k ro g besneči,81 a kaj m i bo , ko zvezane im am ude!

Če bi lahko to liko zm ignil s pleči, da sto let m e prem akne za dve pedi,

84 že zdavnaj bi odšel na pot po ječi,da najdem ga nekje v tej sv in jsk i čredi,

čeprav jo utegne m ilj enajst obdati 8y in manj kot po l ne štela bo po sredi.

Z arad i n jih se m učim v tej svojati: cekine sem k o val po n jih ukazu,

P o ki so kazili trije jih karati.«»A kdo sta revi,« z grozo dem v obrazu,

»ki desno spletata na tleh si krače,P) kadeč se k akor m okra dlan ob mrazu?«

»T u sta bila, ko pal sem v dno globače,« de, »a potlej se nista več zganila

96 in ne verjam em , da bo kdaj drugače.

tudi »prislužil« to peklen sko kazen. - 76. kov: F loren tin ski zlatniki so im eli na eni strani vsekan o pod o b o m estnega zavetn ika Jan eza K rstn ika . -75. Guida... Sandra in nju brata: R om en sk i gro fje , nekdanji A d a m o v i gosp odarji. - 78. vso vodo Branda: S o vra štvo m ojstra A dam a do n jih , ki so ga s svo jim ukazom , naj ponareja zlatnike, spravili v to nesrečo, je to likšno , da bi se k ljub peklenski žeji rade v o lje odpovedal bistrem u studencu B ran du (blizu Rom ene), sam o da bi om enjene g ro fe videl o bsojene v isti kotanji. - 79. eden: G u id o , ki je um rl 1. 1292. - 87. p ol: M ilje ; bodi kotanja še tako širna in on sam še tako n ebogljen in počasen, m aščevalna radovednost bi m ojstra A dam a gnala tako daleč, dokler ne bi izsledil n jih , ki so ga pogubili. - 90. trije karati: Šele na koncu prizna A dam svo j greh : florentinski zlatniki so im eli 24 karatov, ponaredek rom enskih g ro fo v pa je bil za tri karate lažji.-

9 1-14 8 . 3. P onarejevalci besede, ki jih kuha vročica. Sinon T rojan ski in Putifarka. P repir med A dam om in Sinonom .-

x 8 8 Pekel

P rva je, kača, Jo ž e fa tožila,a on je G rk iz T ro je , Sinon zviti;

99 vročica ju tako je zakadila.«T u enega p o grelo je znabiti,

da mu im e tako nečedno slove,102 in butne ga s pestjo ob vam p nabiti.

K o t bi na boben bil, sem čul g lasove ; a m ojster A dam ga po licu poči

i o ; z roko , ki ni nič lažja od n jegove,rekoč: »Č eravno udje om ahujoči

so k riv i, da ne m orem zdaj za tabo, io S pa pest za takole še kam m i skoči.«

A oni m u o d g o vo ri: »Bolj slabosi m igal z n jo , ko so te v ogenj gnali,

m je pa pri k o vu bolj bila za rabo.«»T u imaš prav,« ga voden ičn i h vali,

»manj res pa je b ilo , kar si g o vo ril,1 1 4 ko so za p ravd o v T ro ji te vprašali.«

» Jaz sem lagal, a ti si k o v potvoril,« de Sinon, »za en greh mi kazen teče,

1 1 7 a ti si več ko vsak peklenšček storil.«»K rivo p risežn ik , kaj pa konj? »mu reče

zdaj vam pež,« od človeka do človeka 120 gre ta p ovest o n jem , to naj te peče!«

»A ti od žeje crkni!« G rk useka,»ker jezik p oka ti, ker v gn o jn i m oči

1 2 ) kot p lot izpred oči ti vam p zateka.«Tedaj zlatar: »N e poka, tem več poči

97. p rva : P utifarjeva žena, ki je obdolžila Jo ž e fa , da jo je hotel zapeljati, čeprav je b ilo v resnici ravno narobe in je m oral J o ž e f pobegn iti od n je (prim . G en. X X X I X , 6-23) -98. G r k ¿z Troje, Sinon: je zv ijačn o preg ovarja l T rojan ce , naj le spravijo v m esto lesenega konja, ki jim je potlej prinesel p o g u b o (prim . E n eido , II). - 100. enega: Sinona, ki ni prenesel, da se ga tako po nem arnem om enja, in je s pestjo udaril A dam a; le-ta mu seveda ni ostal dolžan. - m . p r i kovu: Prim . kom . v . 6 1! - 124 . pravdo: Za

Trideseti spev 1 8 9

naj ti čeljust od zla, ki te razganja;12 6 če žejen sem in sok m i trebuh boči,

pa ti go riš, da žuli te lobanja, in m enim , šel N a rc iso vo zrcalo

129 bi lizat kar takoj, brez godrnjanja.«U h o napenjal sem , kar se je dalo,

a m ojster de: »Le pasi se, le pasi,13 2 da skregava se, m anjka m i le m alo!«

K o jezo čutil sem v n jegovem glasi, pogledam k njem u s tako rdečico,

/ h da mi v spom inu je še v zdanjem časi.K a k o r ljudje, ki sanjajo k riv ico ,

želijo v snu, naj se jim to le sanja,13 8 in tisto si žele, kar je — resnico,

tako sem hotel, v piašč o v it m olčanja, se opravičiti in to je hkrati

14 1 že storil, nevede, škrlat kesanja.»N o , manj sram u bi m oglo pač oprati,«

de m ojster, »več kot takole spozabo,144 zato ni treba ti več žalovati:

računaj pa, da vselej bom za tabo, če sreča ti še kdaj tako prisod i,

147 da padeš tja, k jer je prepir 2 barabo;to slišati le n izki duši godi.«

resnico o lesenem konju. - 128 . Narcisovo frcalo: V od a ; v njej se je o g led o val nečim rni N arcis in se tako zaljubil v lastno p odob o (prim . O vid , M et. II I.) ; A dam nam iguje na S in o n o vo vro čico in žejo. - 1 3 6 - 14 1 : K o t si ljud je, ki sanjajo kaj hudega, želijo v snu, naj bi se jim to le sanjalo - in to se v resnici dogaja - tako si je D ante želel povedati V erg ilu , da m u je žal prestopka, in to je v resnici že storil, čeprav nevede, z rdečico na svojem licu.

ENAINTRIDESETI SPEV

T aisti jezik, ki me je bil ranil, da m i ob oje lic je kri zalila,

3 m i zdaj na rano je zdravila kanil,kot sulica, ki je iz rok A h ila

in otca šinila v sovražn o sredo 6 in najprej ranila, potlej lečila.

Z a nam a ostal je jarek s sv o jo bedo in čez ta b reg , ki je opas doline,

P sva šla, ne da bi črhnila besedo.B ilo je, kot da v noči jutro sine,

in m alo luščil sem z očm i iz m raka,1 2 kar ro g zatrobi zdajci iz nižine,

a tak, da bi preglasil grom oblaka; in brž bila zenica prikovan a

i ; je v tisti kraj - o k o tja zre in čaka.P o klanju, kadar bila pokončana

je K a rlu V elikem u vo jsk a sveta,/ g tak besno ni zatrobil ro g Rolana!

- M ed osm im in devetim krogom . O rjak i o k ro g vodn jaka : N em b rot, F ialt, B riarej,A n te j, ki po loži pesnika na dno vodn jaka. - Z ad n ji peklenski k ro g , ki se nahaja nad sam o sredino zem lje, je g lo b o k in obširen vo d n jak . V zdolž n jegovega roba so na notranji strani priklen jeni o rjak i (giganti), ki so se, p o antični m ito logiji, uprli v ladarju b o g o v , Z e vsu . T i uporn ik i proti B o žan stvu , ki jim je pridružen tudi b iblični velikan N em b rot, tvo rijo torej n ekako kron o velikem u upo rn iku L u ciferju , ki tiči zdolaj pod njim i na dnu in na središču peklenske ječe.i. Taisti je ^ ik : V erg il, ki je m alo prej pokaral D anteja, a m u je brž zatem , videčn jeg o vo sram ovanje , prestopek tudi odpustil. - 4. kot sulica: K o p je , ki ga je A hil podedoval od svo jega očeta Peleja, je im elo po prip oved o van ju pesn ikov to lastnost, da je v drugem m etu p o zd rav ilo rano, ki jo je b ilo prizadejalo v prvem . - 8. če^ ta breg: N otran ji nasip desete (zadnje) kotanje osm ega kroga. - 16 . po klanju: V dolini R onceva- ux, v P irenejih , se je po pripoved i francoskega v iteškega epa Chanson de R oland

Enaintrideseti spev

Komaj sem z glavo skrenil od poeta, že vrsta stolpov se mi kaže todi

2 1 in vprašam: »Kakšen kraj se nam obeta?«A on: »Iz prevelike dalje hodi

še tvoj pogled, ki skuša mrak predreti,24 zato potlej ti domišljijo zbrodi.

A ko boš tamkaj stal, se ti posveti,kako na daleč čut človeku laže:

27 zdaj pa bo treba m alo pohiteti.«Roko mi vzel je blago, del še blažje:

»Povem ti, preden greva k tisti strani,30 - da te ne ustraši to, kar se prikaže -

to niso stolpi, temveč velikani;okrog in krog robu so tam v vodnjaku

H od popka dol vsi trdno prikovani.«Kot če jasni v meglenem se oblaku,

oko vse bolj odkriva, kar dušeči ¡ 6 ovil je hlap, ko se zgostil je v zraku,

tako s potjo v zadušni, mračni ječi, ko se vse bolj je bližala ograda, mi ginil je privid, a strah bil večji;

saj kot Montereggione vrh prepada si s stolpi venča obli zid trdnjave,

42 tako čez rob, ki ta vodnjak obklada,štrleli venkaj so do pol postave

strašni orjaki, ki jim Zevs visoki

o d vijala b itka m ed zadnjo stražo vo jsk e cesarja K a rla V elikega , ki ji je načeloval K a r lo v vitez in nečak R olan d , ter m ed Saraceni. K o so bili francoski vo jak i iz zaščitnice, k i so se vračali s »svete vojne« v Španiji, poklani skoraj do zadnjega, je R olan d s poslednjim i m očm i zatrobil v svoj ro g O lifant tako m očn o, da ga je slišal césar K are l onstran P iren ejev in m u prihitel na pom oč. A bilo je že prepozno, našel je sam o m rtve, med njim i tudi R olanda. - 40. Montereggione: Sienski grad s štirinajstim i stolp i v dolini reke E lse , zgrajen leta 1 2 13 m ed kam panjam i črnih g v e lfo v proti cesarju H en riku V II . - 45. še danes %uga: K a d ar je grm elo , so stari dejali, da se Z e v s jezi nad oblaki (po naše: B o g se krega!), ker še zdaj ne m ore pozabiti nekdanje žalitve - upora g ig an to v proti n jegovi

192 Pekel

4 ! še danes žuga, ko grm i z v išave. iŽ e zrl sem n ekoga obraz, široki

mu ram i, koš in trebuh izpod groda 48 ter ob straneh navzd ol idoči roki. 1

R es dobro ukrenila je priroda, 1ko jenjala je tako zver kotiti

// in M arsu s tem odvzela je oproda.In če nad sloni ne zardi in kiti,

potem jo um , ki gleda v luči pravi,¡ 4 kot m odro in preudarno sme h valiti,

zakaj pred n jim , ki svo j razum postavi na stran zle vo lje in m oči surove,

/7 napadeni ničesar ne opravi.K o t pinija, ki Sentpetra zre zidove,

im el je lice d o lgo in debelo,60 a sorazm erne so kosti n jegove:

breg , ki od pasa dol mu je odelo, mi še to liko kazal je p ostavo,

6) da če bi troje F riz o v se povzpelovrh ram , bi g r iv o ujeli mu s težavo,

saj trideset pedi je vtis dajal m i I66 od tam, kjer č lo vek spenja si opravo .

»Raphel m ay am ech zabi alm i«, ^

oblasti. - 52. M arsu: V teh orjakih so v ideli izvrševalce ukazov okrutn ega boga vo jn e - M arsa; kar zadeva n jih o vo počelo, se D ante očitno naslanja na g ršk o m ito lo g ijo , ki je trdila, da so g igan ti sin o vi Zem lje . - 52-57: N aravi se ni treba sram ovati orjaških živali, kot na pr. s lo n o v, k itov itd, pač pa se lahko kesa, da so prišli iz njene delavnice g igan ti, ta splet zle vo lje , su rove m oči, pa tudi b istrega razuma. - 58. kot p in ija : N ad štiri m etre v isok i bronasti češarek, ki je v D antejevih dneh stal v atriju stare vatikanske bazilike na trgu sv . Petra v R im u, zdaj pa je v V atikan u ; pred tem je kot del vodom eta po m nenju nekaterih krasil Panteon, p o m nenju d rugih pa H adrijan ov m avzolej. - 60. sorazmerne: L icu . - 63. troje F riz o v: Preb ivalc i holandske pokrajine Frizije so sloveli kot velik i in postavni ljudje, zato jih pesnik tu n avaja kot m erilo. - G lav a silaka je v višin o m erila več kot »trije Frizi.« - 66. od tam: O d pasu, k jer si člo vek zapne o b leko , pa do vrha g lave je velikan po pesn ikovi oceni m eril 30 pedi (ped: od palca d o mezinca razprte dlani). - 67. R aphel...: V verzih 8 1. in 1 10 . bo D ante sam izjavil, da je ta

! Enaintrideseti spev 193

pričela so se d iv ja usta dreti, j 6$> k i p ra v pristajali so jim ti psalm i.

»Bedak,« ga znal je vo d ja koj zavreti,; »roga se drži, pihaj vanj in trobi,

72 če jeza ali druga strast te neti!: Z a vra t si sezi, tam je jerm en grob i,' kam or je vezan ro g , o duh zblojeni,! 7/ tam, v id iš, ti junaške prsi robi!«

»Sam sebe obtožuje,« pravi m eni,»N im rod je, nora g lava , ki je kriva ,

78 da svet ne g o v o ri v besedi eni.N aj bo, k jer je, zdaj v prazno g o v o riv a :

kot zanj je tuja go vo rica vsaka, l 8 1 tako je nam n jeg o va neum ljiva.«

P o lev i dalje ubrala sva korakain za streljaj naprej, glej za ogrado

! 84 še večjega, strašne j šega silaka!K a teri m ojster zvezal je to klado,

ne vem : desnica zad mu je tičala,87 a levo spredaj tiščal je pod brado,

opet z ve rig o , ki trdo vezalago r do vratu ga je in trup odkriti

90 m u s petim i zadrgam i obdala.»Bahač je hotel svo jo m oč skusiti

na sam em Ju p itru ,« vo d n ik obstane,9 } »a za p lačilo je pristal v tej riti.

F ialt je, borec ve lik i s poljane,kjer hrusti strahovali so b o g o ve :

j 96 pest, ki vihtel jo je, se več ne gane.«1 »Če smel bi,« na besede dem n jeg o ve,

govorica ljudem nerazum ljiva. S tem po jasn ilom se zadovo ljim o tudi mi! - 77. N im rod: [Svetopisem ski vladar, ki je dal zidati babilonski stolp, da bi se n jego vo delo kosalo z 'jo ž jim i stvaritvam i. B o g je zbranim graditeljem za kazen zm edel jezike in o d takrat

lalje svet ne g o v o ri več v »eni besedi«. - 94. F ia lt : P o ze jd on o v sin, eden najhrabrejših

194 Pekel

»nepravdanskega rad še B riareja 99 bi uzrl.« O n pa se odzove:

»N edaleč tu boš v id el še A nteja ; on g o v o ri in ga ne žre veriga ,

10 2 ta nas bo dal na dno, pred tron zlodeja.H rust, ki ga iščeš, dlje od tod se d v iga ,

v k o v a n kot ta, enakega telesa, i o j le da iz oči še hujši bes m u šviga.«

N i še strašnejšega b ilo potresa,ki stolp tako bi zam ajal do grude,

io S kot se F ialt tu stresel je od besa,bolj kakor kdaj sem sm rti zbal se hude

in strah bi pokon čal me brez težave, m da nisem vid el m u v e rig čez ude.

N aprej sva šla in prišla do postave A nteja , ki štrli iz g lobočine

1 1 4 za dobrih sežnjev pet, ne vštevši glave.»O ti, ki sredi srečne tam doline,

k jer Scipiona slava je odela,//7 ko bil je H an ibalove beduine,

uplenil le v o v silna si krdelain, če sledil bi bratom v boj z b o g o v i,

g igan to v v bitki pri F le g ri, k jer so g igan ti »strahovali b ogove«. - 98. Briareja: B riarej, storoki velikan , ki je bil tudi na strani u p o rn ik o v , pa g a je Z e v s ubil s strelo. Č e je količkaj podoben A n te ju (v. 10 3 - 10 5 ) , ga D an te očitno ne v id i v tej ob lik i. - 100. A n teja : V eiikan s šestdesetim i rokam i, sin P ozejdon a in Zem lje . K e r m u je m ati vselej po vrn ila izgubljene m oči, kadarkoli se je je dotaknil, ga je H erku l ubil tako, da ga je v zraku zadavil. - 108. od besa: O šabni F ialt se zjezi, ko sliši, da je nekdo m očnejši od njega, in v tem trenutku preti potrgati verige , s katerim i je povezan. - D an te bi skoraj um rl od strahu, ko to v id i, a pog led na trdne vezi, ki se niso vdale o rjako vem u besu, ga zn ova pokrepča. - 1 1 5 . sredi srečne nam doline: D o lin a B agrada pri Z am i, k jer je kasneje Scipij A fričan prem agal H anibala; A ntej je, kot pripovedu je L u kan , tam prebi­va l, lo v il leve in se hranil z n jim i.- 1 19 . če sledil b i: A ntej se še ni rodil, ko so n jegov i bratje g igan ti (»zemlje sinovi«) krenili proti Z e v su , in se zato om enjene b itke pri F legri ni udeležil. D ebela V e rg ilo v a poh vala je m erjena pač na to , da bi se A ntej om ečil in ga z D antejem vred postavil na dno vo d n jaka , tja, k jer se ledeni deveti k ro g pekla, K o cit.

Enaintrideseti spev T95

120 se zdi - in v to verjam e zem lja cela,da zm ago bi odnesli nje sin ovi,

daj, brez zam ere doli naju deni,12 3 tja, k jer K o c it oklepajo ledovi.

N e k T ic iju ne k T ifu me ne ženi: m oj d rug uteho nosi vaše žeje,

126 zato izvo li in se skloni k meni!S lav il te bo lahko, k jer sonce greje,

saj ž iv je in še dokaj let ga čaka,129 če M ilost ne pokliče ga popreje.«

K o m ojster je končal, g lej, pest silaka se urno stegne in si v dlan ga vzam e,

i ) 2 k jer H erku lu že zm anjkalo je zraka.V e rg il, ču tivši stisk, se obrne name:

»L e sem, da prim em te!« in iz dvojice i ) ! en snop stori, ko me čez pas objam e.

K a k o r če h G arisen d i d v igaš lice tam, k jer v isi, in zdi se, da ti pada

i } 8 na g la vo , ko čez njo brze m eglice,tak zdi se mi Antej neznanska klada,

ko vanj strm el sem , kdaj bo sk lonil ram o,1 4 1 in skoraj noga p roč ušla bi rada.

N a rahlo naju je na dno, k jer v jam o je Ju d a z L uciferjem vb it, položil;

144 tak sklonjen ni ostal m inuto sam o,kot jam bor ladje k v išk u se je sprožil.

- 124 . ne k Ticiju ne k T ifu : D v a druga giganta; V erg il hoče reči, ne daj, da prosiva pom oči od Poncija do Pilata! - 125 . vaše %eje: da bi na svetu s lovelo n jihovo ime. - 13 2 .. H erkulu: H erku l (gr. H eraklej) se je m oral presneto potruditi, preden je A n te ju prišel do živega in ga zadavil. - 136 . h Garisendi: E den od najvišjih in najznam enitejših poševnih sto lp o v v B o lo gn i; zdaj je v isok kakih 48 m, svoj čas pa je m oral biti še višji. K o č lo vek stoji pod nagnjeno stranjo in mu gleda v vrh , preko katerega p lo vejo ob laki, se m u lahko zazdi, da stolp pada nanj. E n ak vtis ima D ante, ko se A ntej skloni nadenj in nad V erg ila , da bi ju vzel v roke in ju položil v dno vodn jaka ; p rv i trenutek se m očno prestraši in rad bi celo ušel.

DVAINTRIDESETI SPEV

Če im el bi rim e rezke in hripave, prim erne luknji, m račni in surovi,

3 k jer vsa skalov ja najdejo podstave,bi vse drugače sok izžel tej sn ovi,

ker pa jih nim am , čutim zdaj nem alo 6 bojazni, ko vam spev pričenjam n ovi.

T o ni početje, k jer bi šlo za šalo, ne stvar jezika, ki za m am o veka,

9 če dno veso lja riše vam pisalo.D o vas, žene, se zdaj m oj duh zateka,

pri gradnji T eb A m fion u pom očnice,12 proseč, da stvar opisa ne poseka!

O , ti čez vse prekleti rod tem nice, ki peče me o njej beseda vsaka,

i ; kaj niste raje kozli, trop drobnice!K o doli stala sva v tem i vodn jaka,

precej bolj spodaj, hrustu pod nogam i,18 še g o r strm el sem v zid, kar mi zakraka

1-69. D eveti k ro g ali K o c it , jam a izdajalcev, p rv i pas: K a jin a ali K a jn o v in a , izdajalcisorod n iko v. - V n asprotju z ljudsko d om išljijo , ki v id i pekel ves v o gn ju in plam enih, si je D ante za dno pekla in za najhujše grešn ike, prestopnike zoper sv . D uha (izdajalce) om islil led. L ed je bil v n jih o v ih srcih, ko so brezčutno izdajali sorodn ike, d om ovin o ali svo je dobrotnike, zato so tudi zdaj vk o va n i v led, ne da bi jih količkaj ganil žarektiste ljubezni, »ki g ib lje sonce z m ilijon zvezdam i« (Raj X X X I I I 145).-3. vsa skalovja-. V si peklenski kro g i se naslan jajo na n ajožjega - K o c it kot na n ekako dno prisekanega stožca. - 9. dno vesolja'. D n o pekla je središče zem lje in po Pto lom ejevem sistem u tudi središče veso lja . - 10 . ¡fene: M uze; D an teju naj bi pom agale tako uspešno, kot so n ekoč A m fio n u , ki je zaigral na liro in se je kam enje kar sam o pričelo spuščati s K ita iro n a ter se zlagati v zid oko li tebanskega m esta. - 1 5 . k a j niste raje ko%li\ B o lje žival kot izdajalec! - 17 . hrustu: A nteju , ki ju je bil po ložil tja doli. - 18. v %id: vodn jaka , ki

Dvaintrideseti spev l 91

nekdo: »T i, g lej, kako greš po tej jami!N o g ó prestavlja j, da se ne spotika

2 1 nad b ratov bednih trudnim i g la v im i!«O zrem se in pod n o go se svetlika

gladina jezera, v tak led vk o van a,24 da stekla, ne vo d é bila je slika.

N i še avstrijska D o n ava svecána tako zaležnega prtu imela

2 j in ne pod m rzlim nebom daljna Tana,kot je prevleka ta, da če zgrm ela

bi nanjo Ja v o rn ik ali v rh Panje, p ne škripne niti rob, tak je debela!

K o t žaba nos m oli ven iz kotanjein v noč reglja, da v sanjah vaške čeče

) ) gredo p aberkovat tja, k jer se žanje,tako do tam , k jer lice sram prevleče,

ticé v išn jčve , jadne sence v ledi,3 6 a zob jim pesem štorkljino šklepeče.

V sak d o navzdol obraz obrača bledi, brk o zm rzali g o v o ri strupeni,

p o k o o srčni žalosti in bedi.K o sem pregledal m alo pód ledeni,

kraj n og uzrem dva, tak tesno povita,42 da sta v en čop si las p o v ila štreni.

»V id va, ki s prsm i se v objem tiščita,«dém , »kdo sta?« — Ž e n jun vrat nazaj se zvije

4 j in dva obraza vam e zabolščita,

kro g in kro g oklepa K o cit . - 25. svečana-. V februarju . - 27. Tana: Lat. Tanais, ruski D on. - 29. Javornik: P revo d za D an tejev Tam bernicch i. - P o m nenju nekaterih naj bi bil to naš Ja v o rn ik pri P ostojn i, d rugi m enijo, da gre za T o v a rn ik , to je F ru ško g o ro v Srem u, bolj verjetno pa je, da ima pesnik v m islih g o ro T am b uro (nekoč Stam berlic- che) v A puanskih A lpah , kjer stoji tudi d rugi citirani hrib Pietrapana (vrh Panje); ta se danes im enuje la Pania, leži pa se vzhodn o od Carrare. - 32 . da v sanjah: V začetku poletja se je revežem , ki so čakali na paberke z b ogatinove žetve, večkrat sanjalo, da je na n jivah ostalo zanje še vse polno klasov. - 34. do tam: D o brade tičijo v ledu. -

198 Pekel

od vek , prej znotraj vlažnih le, se v lijeprek ust, a m raz solze že na zenici

48 u stavi in jo z ledom spet obije.N e stisne prim ež deščice k deščici

tako; a tadva, v jezi pobesnela, p kot kozla vk u p sta treščila betici.

N ek d o , ki sta mu uhlja odletelaod m raza, sklon jen doli, glas izdavi:

j 4 »Pokaj si v ta se zazijal krdela?B i zvedel rad, kako se tem a pravi?

O četa A lb erta in teh lastnino /7 zreš v dolu, kjer B izencij vre k nižavi.

O d ene m atere sta: vso K a jin opretakni, pa ne najdeš ga v svojati,

60 ki bolj zaslužil bi to h ladovino:ne ta, ki grud i in še senco hkrati

m u A rtu rjevo kopje je prebilo ,6) Foccaccia ne, ne ta, ki tu košati

se m i z g la v o , da v id im le za silo;Sassolo klical se je M ascherone,

66 če si T oskan ec, veš o njem obilo .

46. p re j %notraj vladnih'. Solze, ki so bile na zenici še tekoče (»vlažne«), zaledenijo, brž ko se p otočijo preko obraza. - 49. ne stisne p r i m e N o b en prim ež ne stisne tako na tesno lesa, kot je ledena solza pritisnila njim na o ko . - 55. kako se tema pravi-. S in ova grofa A lberta degli A lb erti, gosp odarja v dolini B isenzio. E d en , N ap oleon, je bil gibelin , d rugi, A leksan der, pa gv e lf. »T a dva brata... sta bila tako sprijenega duha, da sta se v želji, pobrati d rug drugem u grad ove v dolini B isenzia, nasrtila do take jeze in hudobije, da sta potolkla eden drugega in tako družno odšla pod ježo...« (star kom entar). - 58. vso Kajino-. P rv i ko lobar devetega kro ga je K a jin a , im enovana po.svetop isem skem K a jn u , ki je ubil svo jeg a brata A bela. - 62. Arturjevo kopje-. M ord aret, sin (ali nečak?) bajeslovnega kralja A rtu rja , je hotel svojem u očetu (ali stricu) odvzeti kra ljestvo in n jega sam ega spraviti s sveta, toda A rtu r »mu je v prsi zarinil sulico s tako silo, da je na dru gi strani pogledala ven; in ko jo je izvlekel, je sonce po ku k alo skozi rano in tako je bila tam prebita senca M ord areto vega telesa.« - tako se pripovedu je v stari zgodbi Lancelota z jezera! - 63. Foccaccia: dei Cancellieri iz P isto je , »ki so se ga črni g ve lfi od sile bali zaradi n jeg o veg a razbojn ištva, saj ni znal d rugega kot tolči in ubijati...« (star kom entar). - 65. Sassolo Mascherone: Plem ič iz F irenc, ki je ubil svo jega nečaka in varovan ca, da se je

Dvaintrideseti spev 199

A da končava, znaj, da Cam icione de ’Pazzi je pred tabo, ki le čaka,

69 K arlin a , da pred n jim m u greh zatone.«Čez tisoč g la v sem vid el tam in vsaka

od mraza je bila po pasje bleda,72 od tod kar strese me ledena mlaka.

K o šla sva in se bližala je sreda,ki v so veso ljn o pezo ima nad pleči,

7/ in drgetal od večnega sem leda,ne vem , če sem po usodi ali sreči

na poti m ed glavam i neki g lav i 7g trdo zabil n o go v obraz štrleči.

»K aj me teptaš!« m i krikne glas jokav i,»če nisi m ontapertskega poraza

81 prišel pogret, n ikar me tu ne gn javi!«»O , m ojster, tu počakaj, da z obraza

m u snam em krin ko , potlej pa le hiti,«84 dem , »zvest slednik bom tvo jega ukaza!«

O bstal je, jaz pa v rg e l sem v srditi obraz, ki še grd o je klel: » G o vo ri,

8-7 kdo si, ki druge znaš tako ukoriti?«

lahko polastil n jeg o veg a im etja. - 67. Camicione de’ Pa%%i: Iz koristoljubja je ubil svojega bratranca U bertina. K o t nam sam p o ve , nestrpno čaka prihoda Carlina dei Pazzi, k i da je še večji izdajalec od njega. O m enjeni Carlino je 1. 130 2 izdal za denar grad P ietravig- ne florentinskim črnim , ki so to utrdbo oblegali že m esec dni. Č rni so pri tem dobili v roke tudi m nogo belih b egu ncev, ki so se bili tja zatekli, in so jih nekaj pobili, druge pa zajeli. K o t politični izdajalec bo C arlin o prišel ob svojem času še niže doli, v A ntenoro.

70 -139 . D ru g i pas: A n tenora, izdajalci dom ovin e in stranke (politični izdajalci). Im enuje se po trojanskem A n tenorju , katerega opisu je H om er kot m odrega in zgovo rn ega č loveka, ki je bil za to, da se vrne H elena G rk o m in se s tem naredi konec vo jn i, v raznih kasnejših glosah pa je veljal (m orda ravno zato!) za izdajalca; on naj bi izročil Paladij G rk o m ter celo v lesenem konju skritim b ojevn ikom pokazal pot.- 80. montapertskega poraba-. Pri M ontapertiju je tu obsojeni Bocca degli A bati (ime se bo zvedelo pozneje!) sredi bitke odsekal svojem u, to je florentinskem u zastavonoši ro ko in prešel v nasprotne vrste. K o je zastava padla, so se čete florentinskih g v e lfo v zm edle in

200 Pekel

»A kdo si ti, ki greš po Antenori«,mi de, »in drugim brk razbijaš s silo,

90 ki je živ človek ne premore gori?«»Jaz živ sem, morda bi te veselilo,«

odvrnem mu, »če hrepeniš po slavi,9 } da z drugim se bo tvoje ime glasilo?«

»Ravno nasprotnega želim si,« pravi,»zdaj zgubi se, nikar mi tu ne pleši,

96 slaboten si sladkač ob tej mužavi!«Tu ga za tilnik zgrabim: »Zdaj te reši

le to, da mi ime poveš, drugači 99 ti niti las ne bo ostal na pleši!«

»Lahko mi vse poruješ,« se mi spači,»ime in lice bom obdržal zase,

102 ti pa kot hočeš mi po glavi skači.«Ze sem zamotal pest v njegove lase

in šop za šopom drl z glave kosmate, i o ; ki gleda v tla in javska mi po pasje,

ko: »Kaj je, Bocca?« nekdo krikne iz jate,»mar ni dovolj, da zna čeljust zvoniti?

108 Kaj lajaš! Kakšen vrag je zlezel vate!«»Ha,« pravim, »ni ti treba govoriti,

izdajnik podli, prav kot ti pritika, m sramoto tvojo hočem razglasiti.«

»Izgini,« de, »in trobi, kar te mika; še zanj povej, če prideš iz te reže,

1 1 4 ki pravkar ni držati znal jezika.Srebro francosko tu solze mu leže;

da Duera videl si, povej, ki hira

zm aga se je nagnila na stran sienskih g ib elin ov. - 88. po Antenori'. G le j kom . zgoraj! - 96. slaboten si sladkaČ: K a j m i bo tvo je dobrikanje vp ričo trde usode v tem ledenem m očvirju (»mužavi«)! - 1 1 3 . še %anj povej'. K e r je D an te o d kril n jeg o vo im e, se izdajalski B occa ne pom išlja im enovati še nekaj d rugih sotrp in ov. - 1 16 . Duera: G rešn ik , ki mu fran cosko zlato »leže« (vali) solze, je B u o so da D uera (ali D ovara). B il je na čelu

Dvaintrideseti spev 201

n y na dnu, k jer grešn ike držijo sveže.Če pa boš vprašan , kdo se po leg vdira:

ob B eccariji si, ki m u v Florenci 120 ok lep vratu predrla je sekira.

G ian n i de ’ Soldanier je tu, ob senci, se zdi m i, G anelona in Tebaldella,

123 ki d ver odprl speči je Faenci.«N aprej sva šla, kar d va zaledenela

uzrem , tako zabita vk u p v g lob ačo ,126 da g la va g la v o za k lobu k je imela.

K o t lačna usta grize jo pogačo , je gorn ji spodnjem u zobe zadrl

129 tja, k jer m ožgani g re jo v hrbtenjačo:kot M enalippu je T id ej odprl

z zobm i sence, besneč, tako pred mano 13 2 je oni kost in vse ostalo žrl.

»O , ti, ki kažeš k akor zver neugnano so vra štvo do n jega, ki ješ m u g lavo ,

1 3 ; povej m i vzrok ,« dem , »ker če ti je ranozares prizadejal, te v zam enjavo,

ved oč, kdo sta in kaj im a na duši,13 S na gorn jem svetu bom poplačal s slavo,

če ne, se v ustih jezik m i posuši!«

vo jske , ki naj bi zagradila pot Fran cozu K a rlu I. A nžuvinskem u, da ne bi m ogel v Lo m b ard ijo . D a l se je podku piti in Francozi so šli skozi. - 1 19 . ob beccariji'. T esau ro dei Beccaria iz P avije , opat va llom b rošk i, papežev legat v T oskan i. L . 1258 so ga v Firencah o b g la v ili, ker je m enda pripravlja l povratek g ib elin o v v m esto. - 1 2 1 . Gianni de* Soldanier. G ian n i Soldanieri je bil florentinski g ibelin , ki je 1. 1266 vo d il upor ljudstva proti vlad i lastne stranke. - 12 2 . Ganelona-. G an elon , znani francoski izdajalec iz srednjeveškega epa Chanson de R olan d in drugih ep o v karolinškega cikla. - 12 3 . Tebaldello: ali T ribaldello Zam brazi iz Faenze je ob zori 13 . n ov. 1280 »o^ja^Lsgisči Faenzi dver« in spustil v m esto bolon jske gve lfe , zato m enda, da bi se neke osebne Žalitve, - 124 . dva zaledenela-. G r o f U go lin o in n ad ško f R u jJg ij^ i^ V e č o njij-ir^ bo poved al naslednji spev. - 130 . Tidej: E d en od sedm erice k ra ljev , ob legali T ebe. ? B il je na sm rt ranjen od Tebanca M enalippa, a se mu je svo jega «m ^alca v e ^ l^ le posrečilo ubiti. Pred sm rtjo si je dal prinesti n jeg o vo g lavo in s f -jf zagrizel van jo , da so mu jo kom aj iztrgali iz zob.

TRIINTRIDESETI SPEV

Z o b é jé d v ign il grešn ik z d iv je hrane in si obrisal jih v lasé lobanje,

3 ki ji od zadaj grizel je v m ožgane,rekoč: »V eliš, naj m uke zdaj brezdanje

bi ob n ov il, ki m i srce peklijo ,6 še brez besed, če le pom islim nanje!

A če besede te naj ob rod ijosram oto izdajalcu, ki ga glo jem ,

9 naj bo , p ovest pa naj solzé kropijo .K d o si, kako prišel si k spodnjim rojem ,

tegá ne vem ; v F loren ci dom ovin o iz im aš, spoznal po g o v o ru sem tvojem .

P o vem ti, da sem g r o f bil U g o lin o , n a d šk o f R u g g ier i pa je tukaj tale;

// le čuj, kako prišla sva si v bližino!

1-90. Še ved n o A ntenora, d ru gi pas devetega kroga-izdajalcev. Sm rt gro fa U golin a. - Z a dno pekla nam je D ante prihranil svo jo najstrašnejšo zgodb o. »O če, manj hudo nam bo, verjem i, če nas poješ.« - T a k o p rav ijo s in o v i na sm rt izstradanem u očetu, ki v id i njih sam e gin evati od gladu . G ro za! G ro z a srednjega veka, ki so g a kasnejše dobe zn epo jm ljivo lahkoto označevale kot »krščanskega«, b i se lahko rek lo tej zgodbi, ki niniti izm išljena niti edina in jo je lahko rodil sam o pekel strasti neke dobe, ko si je č lovek sv o jo in d ividualno p o d o b o vrezo val v m eso, nam esto v duha, družbena etika pa je bila le krhek om et su ro ve borbe za oblast. -T3 - &rof Ugolino: della G h erardesca, plem ič iz znam enite pizanske rodbine, ki je bil od 1.1285 dalje hkrati s svo jim vn u k o m U go lin om V iscon tijem popoln g osp od ar v Pisi. B il je g ibelin , a je paktiral s toskanskim i gv e lfi, ki so bili takrat zelo m očni; zato je bil izgnan, ven dar se je vrn il in se znova vzpel do oblasti. K o t generalni kapitan pisanske vo jsk e je prem očnim n asprotn ikom (G en ovežan om in Florentincem ) baje odstopil nekaj m estnih grad ov . T o so izkoristili n jego v i gibelin sk i tekm eci v Pisi, predvsem n ad ško f R u g g ieri degli U baldini, in nanj nahujskali vse ljudstvo . K o t izdajalca so ga s sinovom a in dvem a vn ukom a vred v rg li v Stolp g ladu v P isi in jih tam pustili, da so od lakote

Triintrideseti spev 203

K a k o so v ječo m e in sm rt pognale, ko sem verje l m u, n jega zle nakane,

18 F irence so verjetno že spoznale,a to, kar zate so reči neznane,

kako so v m ukah m i potekli dn ovi,2 1 boš čul in sodil, kakšne so to rane.

V o k ro g li lini zadaj za z idovi,ki Sto lp gladu im e jim bo ostalo,

24 in k jer za m noge bodo še o k o v i,ok o mi dosti lun je že zaznalo

izza rešetk, ko so mi grozne sanje 27 prih odnosti odstrle zagrin jalo.

O n bil je gosp od ar in v p il je nanje, da vo lk a in vo lčiče so zagnali

p v hrib , k riv , da L u cce ne uzro Pizanje.R o j urnih lačnih psic so tam ščuvali

Lafran ch i, Sism ondi, G u alan d i zviti,} ) ki on jih dal na čelo je drhali.

M oči v tej go n ji m orale poitiso starcu in sin ovom in s čekani

; 6 se v bok zagrizel jim je trop srditi.K o sem prebudil se ob uri rani,

začujem poleg sinke jokajoče, p kako za kruh m oledujejo v spanji.

A j, krut si, če z oči ti solza noče, ko zm isliš m ojega srca nesrečo,

42 če zdaj ne bo, kedaj se potlej joče?Zb u d ili so se; bil je čas, ko v ječo

pom rli (1288). - U go lin o je v peklu kot izdajalec dom ovin e, n ad ško f pa kot politični izdajalec, pri čem er ta, ki je um rl za lakoto, m aščevalno g loda lobanjo svojem u sodni­ku!- 18 . Firence: O tem d ogo d ku se je takrat ve lik o g o vo rilo . - 28. On: N ad ško f. - 29. volka in volčiče: P odoba U golin a in n jego vih sinov. - 29. na goro: M onte di San G iu lian o, med L u cco in Piso. - 3 1 . roj psic: K rd e lo sovražnih som eščanov, ki so jim načelovale znane gibelinske rodbine Sism ondi, G ualan chi in L afran ch i, v s i n ad ško fo vi privrženci. -

2 0 4 Pekel

so po navadi kaj jedi nam dali,4j a sen je vsem zapustil skrb skelečo.

In čul sem , ko so spodaj zakovali ta grozn i stolp, in v m ile otročiče

48 m olče obrnil sem pogled prepali.Brez solz, okam nel sem bil v obličje,

a oni v jok in A nselm uccio sede,// ’K a j gledaš, oče, kaj ti je?‘ zakliče.

Požrl solzo sem in brez besedeostal ves dan in v noči sem sledeči,

!4 dok ler spet zarje svit ni sinil blede.Zd an ilo se je m alo v kruti ječi

in kot v zrcalu zrl sem iz tem ine /7 v obrazkih štirih svo j obraz trpeči.

V roke ugrizn il sem od bolečine;m isleč, da glad tako d ro b o v je žre mi,

60 se oni vzpno, m olčanje krik prekine:’O , oče, manj hudo nam bo, verjem i,

če nas poješ, telesa ta prem rla 63 si ti nadel nam , ti nam jih od vzem i.“

U m irim se, da bi žalost jih ne strla, in dva dni nism o nehali m olčati;

66 kaj n isi, kruta zem lja, se odprla!K o pa četrti dan je bil pred vrati,

moj G ad d o se m i stegne p od nogam i 69 in reče zadnjikrat: ’P om agaj, ati!‘

- in tam um re. K o t m ene zreš v tej jam i, sem gledal jaz, kako m i je ugasnila

72 dan peti, šesti tro jica; z rokam iže slep, jel tipati sem trupla m ila,

48. pogled p repali: K o je U g o lin o slišal, kako so zdolaj zakovali vrata stolpa, m u je pri priči postalo jasno, da n iko li več ne bodo prišli ven. - 50. Anselmuccio: najm lajši U go lin o v vn uk; D ante šteje v se za n jego ve sinove. - 63. si ti nadel nam: T i si nam dal ž ivljenje , ti nam ga odvzem i! - 68. Gaddo: N ajstarejši U g o lin o v sin. -

Triintrideseti spev 205

še d va dni kličem jih , kar so m i um rli,7/ da glad stori, kar žalost ni storila.«

Spet sta očesi mu k rv a v o zrli,spet hlastnil po lobanji je nakazni

7<? z zobm i, ki so kot pes kosti jo trli.O , Piza, ti sram ota v tej prijazni

deželi, k jer nam »si« v uho prihaja,S i ker te sosedje puščajo brez kazni,

zganite se, G o rg o n a in Capraia, in jez zgradite ob iz livu A rna,

$4 da zarod tvo j potone ves, do kraja!Če res o U go lin u šla je m arnja,

da je, kot p rav ijo , izdal grad ove,Sy sin o v življen ja naj bila bi varna!

M ladost z nedolžnostjo , o, T ebe n ove,B rigato , U gu icciona je ovila

90 in ta dva, ki p ovest jim zgoraj slove.- N ato naprej tja k ledu sva krenila,

k jer n o v i grešn ik i so v pod vk o van i,P) ležečim vznak jim g lava ni klonila.

T u spodaj jo k jokanje sam zabrani in solze, ki oči jih zajezijo,

96 g redo v srce, kar ga še huje rani.N a jp rve solze nam reč zledenijo

74. dva dni: V se g a skupaj se je torej m učil osem dni! - 75. glad stori: Z agon etn e besede tudi v izv irn ik u , iz katerih ni povsem jasno, ali je zm aga gladu nad bolečino pom enila sm rt izm učenega trpina ali da se je v neznosni lakoti resnično lotil trupel svo jih otrok. A to zadnje si človeška dom išljija le težko predstavlja! - 80. kjer »si«: Italija. - 82. Capraia in Gorgona: D v a otočka pred ustjem reke A rn a, ki teče tudi skozi P iso . Zajeziti b i m orala A rn o , p ravi pesnik, da bi se to grešn o m esto do vrha potopilo . - 85. marnja: N o v ica ; glej kom . o g ro fu U golin u ! - 88. Tebe nove: G ršk e Tebe so bile ravzpite zaradi p ob o jev in sovraštva. - 89. Brigata: N in o , U go lin o v vnuk. - Uguiccione: G ro fo v sin. -

9 1 - 1 5 1 . P tolom eja, izdajalci go sto v in prijateljev. B rat A lb erigo . - T retji pas devetega kroga se im enuje p o guvern erju v Je r ih i, ki je po vabil tasta Sim ona M akabejskega z dvem a sinovom a na kosilo in dal vse pobiti, da se je lahko okoristil z n jihovim

206 Pekel

in potlej kot v iz irji iz kristala 99 pod obrvm i v vd olb in ah ob visijo .

Č ep rav je koža kot podplat postala, ker mi ostrina m raza je odvzela

102 iz lica v so ob ču tljivost dom ala,m i vendar rahla sapa je zavela

in dem : » K d o , m ojster, vetrc ta poraja, io / kaj ni vsa para tu že izpuhtela?«

A on m i de: »N i daleč še do kraja,k jer sred g lob ine uzrl boš prepadne

tog n jega, odkod er veter sem prihaja.«In eden žalostnih iz skorje hladne

zavpije: » K ru ti duši, ki v ledene m pasti sta obsojena g lo b eli zadnje,

naj trdi zastor eden mi razklene, da bol izjočem , ki srce m i davi,

1 1 4 še preden m raz m i solze v led odene!«In jaz: »Če naj pom orem ti v težavi,

p o ve j, kdo si! O lajšal ti bom b rigo ,1 1 7 če ne, pogoltn e naj me led tem avi!«

In reče nama: »Brat sem A lb e rig o ,veščak, kako zlo sadje se pridela;

120 tu vračajo za datelje mi figo .«»O ,« se začudim , »te je sm rt že vzela?«

A on: »K aj češ, do mene glas ne seže,

prem oženjem . (M ak. I. X V I .) D ru g i spet p rav ijo , da se ta pas im enuje po eg ip tovskem Pto lom eju , ki je ubil Pom peja.104. vetrc: O d ko d sredi zaledenele in tem ne jam e veter, če ni sonca, ki bi ustvarjalo in d v iga lo paro? - 108. njega: L uciferja. - 1 10 . kru ti duši: G rešn ik m isli, da sta pesnika obsojena v zadnji, četrti pas ali Ju d o v in o . - 1 18 . brat A lberigo: A lb e rigo M anfredi iz Faenze, član bratovščine b ratov veseljako v (prim . Pek. X X I II !) . L . 1285 je p o vab il na kosilo d va sorodnika, s katerim a je bil hudo sprt. P roti koncu kosila je dejal: ’N o , zdaj pa sadje!‘ , nakar sta planila d va n jego va oboroženca na nič hudega sluteča povabljenca in ju zabodla. - 1 19 . %lo sadje: O rig . Fru tta da m al orto. Z li naklepi so rodili to sadje in prineslo je zlo, saj je služilo kot znam enje za um or. - 120 . tu vračajo: Besedna igra, ki

Triintrideseti spev 207

kaj g o ri v svetu zdaj telo m i dela.K e r prednost P to lom eja to doseže,

da duša pade m n ogokrat v te kraje,12 6 še preden A tro p o s ji nit prereže.

P o vem ti še, zato da m i boš raje odstranil z lica solze te ledene,

129 da brž, ko duša k riva je izdaje,kot m oja, n jeno si telo odene

hudič in m u potlej zapoveduje, i ] 2 dok ler ga sm rtna ura ne zadene.

V le-tem vo d n jaku duša se sesuje;telo m ogoče še tam zgoraj hodi,

i j j a senca tukaj zadaj m u zm rzuje.Poznaš ga, če te pot od g o ri vo d i:

to duša m ojstra B ranca je d ’O rie, i ) 8 več let uklenjen je že v ledu todi.«

»Beseda tvoja,« dem , »zdaj norce brije, gospod a Branca ni še sm rt zatela,

14 1 oblači se in spi in je in pije.«O n pravi: » Jam a Z lih kotan j, k jer vrela

in čvrsta sm ola pogub ljen e biča,144 M ichela Z an ch a ni še vase vzela,

ko že spustila sta v telo hudičaon in n jeg o v sorodnik prevejan i,

1 4 J ki bil v izdaji m u je podla priča.

pom eni, da se m u zločin tu z obrestm i plačuje. - 12 3 . prednost: D ante se čudi, ker je m islil, da brat A lb e rigo še živi. Le-ta m u d o p o ve , da v P tolom eju večkrat pade č lo vek o va duša, m edtem ko mu telo tam zgoraj še bodro živi (v . 12 7 - 13 5 ) . - 13 3 . v tem vodnjaku: T e lo je za dušo isto kot vodn jak za vo d o ; brž ko je zagrešila izdajo , se duša sesuje na dno, to je v pekel, na n jeno m esto pa stopi hudič in b iva v telesu, dokler človek ne um re, tako nam vsaj razlaga D ante. - 136 . Poznaš ga: Če prihajaš s sveta! Z a podkrepitev svojih izvajanj mu A lb e rigo pokaže še neko dušo. T o je Branca d ’O ria, m ogočen G eno vežan , poročen s hčerko lo go d o rskega sodnika Zan ca; n ekoč je tasta povabil na kosilo in ga dal ubiti. T o se je zgod ilo 1. 12 7 5 ; v času, ko je D ante pisal ta spev, je bil Branca še živ. - 14 2 - 14 4 : Prim . Pek. X X I I . 82. - Sm isel: N i še padel ubiti

2 0 8 Pekel

A stegni zdaj roko in mi odstranipokrov z oči!« Jaz nisem storil tega;

i j o da takim vljuden si, le grob ostani!Genovežani, zlobna vi zalega,

ki tuje vam pošteno je ravnanje, i j j kako, da se ime vam še razlega?

K er pri naj slabšem duhu vse Romagne sem našel enega od vas, ki dušo

i ) 6 v Kocitu koplje si za zlo dejanje,telo pa zgoraj mu še tlači rušo.

Zan ca v sm olnati k ro g pekla, ko se je že hudič vselil v telesa n jego v ih m orilcev . - 150. grob: V peklu ve lja jo nasprotni m oralni pojm i: če hočeš izdajalcu pokazati v lju dn ost, m oraš biti z njim surov. T o lahko pom eni, da jim je treba plačevati z n jihovim denarjem , torej nepošteno. - 15 4 . p r i najslabšem duhu: O m enjeni A lberigo . - 156 . Koplje: K o p e l je sicer mrzla. Ironija!

ŠTIRIINTRIDESETI SPEV

»V exilla regis prodeunt in ferni — nasproti nama: tja g le j, če razloči

3 ti ga oko!« mi dé m oj vo d ja verni.K o t se prikaže ti v m egli rastoči,

ali ko našo sfero noč objam e,6 v daljav i m lin, ki piš ga vetra toči,

tako uzrem tam senco stavbe same in že pred silnim vetrom za vod n ika

9 se skrijem , ker ni tam nobene jame.Ž e stal sem - rim i strah ne da z jezika! -

tam , k jer du h ovi v si so v led oÜeti i2 in vsak kot sm et na steklu se svetlika.

T i so ležali, d rugi bili vzpeti,ta z g la vo g o ri, d rugi kar s stopali,

// obraz k nogam , kot lok , tiščijo tretji.Ž e so koraki tja m e pripeljali,

k jer m ojster mi nam enil je kazati

1-67. D evetega kro ga četrti (zadnji) pas ali Ju d o v in a . Izdajalci svo jih do b ro tn iko v: Lucifer, Ju d a , B rut, K a sij. - Z a ta zadnji, najhujši način izdaje se grešn iki p o k o rijo s tem, da so popoln om a zadelani v led. Sredi m ed njim i tiči L ucifer, p rv i upornik in poČetnik zla. T o je pošast s trem i žreli, ki m eljejo tri grešn ike: p rv i je Ju d a , izdajalec K ristu sa , B o ga-č lo veka in odrešenika č lo veštva , od katerega poteka tudi papeška (du­hovna) oblast na zem lji; d ruga d va pa sta B ru t in K a sij, izdajalca Cezarja, nosilca v rh o vn e posvetne oblasti. N a dnu pekla, kot v id im o , kaznuje D ante izdajo tako p o svet­ne ko t duh ovn e oblasti, saj jo v id i kot sabotažo poti, ki naj bi č lo veštvo pripeljala do edinosti in cprave tako na tem kot na onem svetu .-1. V exilla regis...: Lat.: Z astave peklenskega vladarja so izobešene! T e »zastave« so šestera krila Luciferjeva, o katerih bo pesnik še spregovoril in ki se m u zdaj nejasno rišejo v m egli. - 7. senco stavbe same: T a ogrom na silhueta, ki spom inja na vetrni m lin ali na stavbo, je Lucifer. - 10. %e sia sem- V Ju d o v in i, srčiki devetega kroga in pekla vobče, im enovani po izdajalcu Ju d i Iškarijotu, enem od dvanajsterih apostolov, ki je izdal

2 10 Pekel

iS n jegá, ki ustvarjen bil je angel zali.Pred mene stopi in ve li m i hkrati:

» G le j, D ita,« dé, »poglej ta kraj, kjer, ved i,2 1 v so hrabrost ti bo treba v srcu zbrati!«

Če onem el sem , trd ob tem pogled i, ne vprašaj, bralec! T e g a nočem peti,

24 ker bi sirota v vsak i bil besedi.P o l m rtev in po l živ! V sak d o kom ur sveti

luč um a, zm isli naj drget narave,27 ki ni ž iveti ji in ne um reti!

T am je v lad ar te žalostne države do srede prsi v ledenem bil jezéri:

30 in laže kraj o rjak o ve postavegrem jaz kot k roki mu orjak kateri.

P o tem boš sodil, kakšna veličina ) ) je trupa, delanega v tej razm eri!

Če tak lepotec, kot je zdaj zverina, se stvarn iku nam rščil je preteče,

} 6 ni čudno, da od tod vsa bolečina.K a k o obstal sem in zazrl strm eče,

ko v id im v g la v i tej tri lica hkrati!¡ 9 P rv o b ilo je spredaj, čisto rdeče,

a drugi dve od p rvega v dve plati režali sta vrh ram , v ršič stikaje

42 na g lav i, tam , k jer se greben košati.Rum enobela desna stran bilá je,

K ristusa . - 18 . njegá: L ucifer; ko je bil ustvarjen , je bil to najlepši angel pod soncem . - 2 ° . glej D ita : D is - v ra g , satan. - 36. vsa bolečina: V se zlo na svetu izv ira iz greha, p rvi grešn ik pa je bil L u cifer, upornik iz napuha. P o n jego vem padcu in zdanji grdo ti se lahko presodi, ko likšn a bi bila sreča brez tega ozirom a kakšno nesrečo nam je zaplodila n jegova ošabnost. - 38. tr i lica: D an tejev L u cifer ima v skladu s srednjeveškim v ero va ­njem tri o b lič ja, ki naj bi predstavljala antitezo troedinega B o ga . Če pom eni sv. T ro jica (glej napis na vratih pekla!) M oč, M od rost in L jubezen, potem predstavljajo tri lica peklenskega vladarja N em oč, N eved n o st in S o vra štvo ali Z av ist. O b tem vprašan ju so m nenja kom entatorjev precej deljena, še večja zm eda pa nastopi, ko prično tolm ačiti

Štiriintrideseti spev 2 1 I

a leva kot ljudje, živeči v zm oti,4 j tam kjer se vrže N il v dolinske kraje.

P o d vsak im je d ve silni im el peroti, kot tolikšnem u ptiču gre: n ikoli

48 še takih jader kje na m orski poti!B ili sta kot pri netopirju - go li;

vseh šest je tam kaj plahutalo leno, j i da trojen veter ve l je od tam doli,

zato K o c it je jezero ledeno.Sest m očil je oči in solze jare

J4 t e z tro je brad lil m ed k rv a v o peno.In vsako žrelo, kakor lan se tare,

z zobm i p o eno trlo je barabo,/7 tako da m lelo je hkrati na tri pare.

T a spredaj čutil je ugriz bolj slabo v prim eri z drtjem - ni sledi} o koži

60 na hrbtu, ki bi še bila za rabo.»T a duša, ki je kazni plen najstrožji,

je Ju d a Iškarjot,« mi m ojster pravi,63 »ki z g la vo v žrelu n oge venkaj proži.

O d dveh , ki jim a dol v isita g lav i, opleta z B rutom go b ec počrneli,

66 kako se zv ija ... a g lasu ne izdavi...!a v drugem K asiu s tiči debeli.

N o , noč se d v ig a spet, čas je napočil

različne barve obraza, to je rdečo, rum eno-belo in črno (kot je polt nevernih E tio p cev od porečja N ila - v . 45). - 5 8 . T a spredaj'. Ju d a IŠkarijot, izdajalec K ris tu so v , tiči z g lavo v žrelu, hrbet, »k jer ni več kože, ki bi bila za rabo«, pa m u udelujejo krem plji pošasti. - 65. ^ Brutom\ M . Ju n ij B ru t, eden od zaro tn iko v, ki so ubili Cezarja. N je g o v a m oralna neoporečnost in dem okratični zanos, kot ju poznam o iz zgod ovin e (prim . Shakespeare, Ju lij Cezar!), im ponirata tudi D anteju , ki naredi iz B ruta ponosnega in m olčečega trpina. - 76. Kasijus debeli: C. Cassius L o n g in u s, d rugi zarotnik proti Cezarju. P o P lutarhu je bil K a sij bled in m ršav (takšnega ima tudi Shakespeare); pesnik ga je m orda zam enjal s K a sk o (Lucijem K asijem ), o katerem pravi C icero v svojem spisu Catilinaria (III), da je bil rejen. - 68. noč: N a zem eljski po lobli je spet večer. Pesnika sta predela ves pekel v štiriindvajsetih urah.-

2 1 2 Pekel

69 odhoda - v id ela pekel sva celi!«V ra t sem ob jel m u, kot m i je naročil,

on znal je um no kraj in čas izbrati,/2 in ko je v ra g d o vo lj peroti vzbočil,

se m u obesi on na bok kosm atiter se loveč za šope spušča v reže

7 ; m ed goščo dlak in led na drugi plati.P rišedši tja, do koder stegno seže,

do vrh a kolka, čutil sem vod n ika ,7# kako s težavo, zasopljen od teže,

tja, k jer im el je n oge , vrat pom ika, in grab i dlake, kot da k v išk u rine;

8 1 tu se pekla zvrtela m i je slika.»Le g lej, po takšni lestvi prim i kline,«

de m ojster zasopihani, »pa km ali 84 se rešil boš iz tolikšne hudine!«

P o luknji zlezel je, skopani v skali, in na njen rob posad il me z rokam i

87 ter tja še sam korak ubral vseznali.O či sem d v ign il v m isli, da bom v jami

zagledal L u ciferja k o t popredi,90 a oni k v išku je m olel z nogam i!

In če tedaj odrevenel sem v zm edi, naj se bedak jezi, ki ne sprevid i,

9 ) da sem prem eril pot veso ljn i sredi.

70 -139 . P leža po L uciferju . P o t skozi d ru g o p o lo v ico zem lje in po vratek na svet. - P od V erg ilo v im vo d stvo m se D an te obesi L u ciferju na bok ter se p o reži m ed n jegovim truplom in ledenim oklepom spusti n ekako do začetka stegen pošasti. T am se z veliko težavo obrne - zdaj je v središču zem lje in veso lja , sredotežna sila in privlačn ost zla sta največji! - tako da je g lava tam, kjer so bile prej n o ge, in hkrati že pleza k v išku , zdaj v nasprotno zem eljsko oblo . Pekla ni več , kot b i odrezal, le L u ciferjeve n oge m olijo kvišku - pesnika sta se zasukala za iSo °. Prične se težavna pot n avzgo r skozi vo tlin o , ki jo je izdolbel p otok , dokler ju o zk i in tem ačni ro v ne privede na piano, k jer znova zagledata zvezde.-85. po luknji-. P o reži med L u ciferjevim trupom in ledom , ki ga je obdajal. -

Štiriintrideseti spev

»N a n oge zdaj,« m i p rav i m ojster, »pridi!Steza se vleče, pot je razkopana,

96 a sonce že tretjino dneva vid i.«Pred nam a plesna ni bila dvorana,

tem več naravni ro v , k jer pot se m ota,99 po grd ih tleh in luč m u je neznana.

»Preden iz brezna m i pokažeš pota,o, m ojster,« dem , ko stal sem kraj razpore,

102 »povej m i m alo, da me m ine zmota!K je led je zdaj? K a k o da oni m ore

na g lav i stati in da sonce šlo je /o/ v tak kratkem času od m raku do zore?«

A on: »Zdaj m isliš, da telo je tvo ješe onstran srede, k jer lo v il kocine

io S sem zlega črva, ki veso lje gloje?T am bil si, ko sem spuščal se v glob ine;

ko sem se zvil, pa si prešel prek kraja, i i i kam or v so pezo v o d ijo stezine.

N ad tabo druga zdaj po lob la vstaja, nasprotna tej, ki jo p o k riva leha,

1 1 4 katere vrh ne zabi izdihljajam oža, ki ž iv in rojen je brez greha;

vrh m ale špilje n ogi ti stojita, i i j ki d rug obraz je Ju d o v e g a ceha.

104. da sonce šlo je : D ante se čudi in sprašuje naslednje: 1. kje je zdaj led; 2. zakaj L uciferstoji na g lav i; in 3. kako , da sonce v id i že tretjino dneva (o kro g pol osm ih zjutraj), ko pa je V erg il ravnokar dejal, da se na zem ljo spušča noč? V erg il mu na to o d g o vo ri, da za vsem i tem i vprašan ji tiči k riva D an tejeva predstava, ki si m isli, da sta še vedno v oni po lobli, kar pa ni res. V s i ti d o g o d k i so razložljivi, če jih presojaš s strani južne po loble, kjer sta zdaj. - 108. %leža *'rva'• Satana. - m . kamor vso pe%o: V sa teža je po P tolom eju zbrana v središču zemlje. - D ante je tej fizikalni teži pridružil tudi teo loško - greh in ju združil v L u ciferjev i postavi. - 1 1 3 . nasprotna: Prejšnja po lobla, ki sta jo ravnokar zapustila, je trdina, v rh katere stoji m esto Jeruzalem , kraj ž ivljen ja in muče- n ištva Jezu sa K ristu sa , m oža brez greha. - 1 16 . male Špilje: Pesnika sto jita na vrhu votlin e, ki se Širi nad (m alo prej bi še rekli pod) L uciferjem in v kateri opletajo n jego ve noge. T a špilja predstavlja d ru go plat Ju d o v in e , osrednjega dela, jedra pekla. -

2 1 4 Pekel

K o onkraj je večer, se tukaj svita, a zver, ki me po dlaki je spustila,

120 je kot poprej še vedn o v tla zabita.Z neba leteč se je sem dol zarila,

a zem lja, ki je tam bila p ogorje ,12 j se od strahu pred n jo je v m orje skrila -

- in v ra g prišel na naše je obzorje.M ord a ta prazni p rostor je od bega

12 6 n je, k i tam go ri d v ig a se nad m orje.J e kraj, ki od Belcebuba v daljo sega

to lik o , k o lik o r se g ro b m u boči —129 - sluh ga zazna, oko ne v id i tega,

po šum u vo d e , ki jo potok točičez špranjo skale, ki jo um el je zjesti,

i } 2 tekoč tja doli zlegom a v pobočji.«P o stezi tej sva jaz in vo d ja zvesti

krenila zopet v svet, k jer sonce sije, j j ; hodeč, ne da bi kdaj hotela sesti,

on p rv i, jaz za njim , kot pot se v ije ,dokler tam zgoraj skozi lu kn jo v jam i

13 S ne uzrem neba in n jega lepotije:tam šla sva ven in stala pod zvezdam i.

1 18 . ko onkraj-. N a severni po lobli se m rači, na južni pa svita. - 1 2 1 . % neba leteč. D ante tu podaja n ekoliko težavno razlago svo je geo gra fije in topo lo g ije : L u cifer (»zver«) je bil vržen z neba in je z g lavo najprej priletel na južno p o lob lo zem lje, ki se je pred njim in za njim prestrašena um ikala. P red njim se je trdina um aknila na severno polo blo in južno prepustila vodam , ki so jo prekrile ; na »našem obzorju« je torej ves naseljeni svet, tam je tudi pekel in tam štrli L u cifer z g lavo iz zem lje. Z a njim se širi om enjeni prazni prostor, v rh katerega pesnika stojita, zem lja pa, ki je nekoč tam bila, je »p obeg­nila« pred v ra go m in se zdaj d v iga nad južnim m orjem kot g o ra vic. - 12 7 . nek kraj...-. N a koncu votlin e, tolikanj proč od B elcebuba (vraga), ko lik o r mu le sega v daljo ta »grob« (poprej im enovan »špilja«), je neki kraj, ki ga o k o še ne v id i, sluh pa že zaznava šum potočka, ki si je ondi vrezal strugo. O b tej strugi se bo dalo vzpeti... - 130 . potok'. Lete, reka pozabe, ki si je iz v ic izdolbla pot k središču zla. D a se pesnika o b njeni strugi rešujeta »iz to like hudine«, se zdi utem eljeno. - 139 . pod zv^ddm v. V saka od treh kantik se konča z besedo »zvezde« (stelle).

Vice

PRVI SPEV

D a v m irnejše vod e odslej zaorje, bo jadro barka mi duha razpela,

3 ki pušča zadaj toli kruto m orje;o drugem bo kraljestvu pesem pela,

k jer duša lom i grešne si opaše,6 da bi lahko v nebesa poletela.

T u m rtva poezija spet naj zrase, o jasne M uze, saj sem vaše dete,

9 K a liop in ih strun naj slišim glase,vaš m ili zven naj okrep i mi petje,

kot je donel nekoč, da kraj prepira ¡2 je bil in nad ošabne sračje čete.

O pojna barva vzhod nega safira, k i skozi vedri, čisti zrak je lila

// do tja, k jer p rvo se nebo razstira,

1-28: N a obrežju g ore vic.i. kruto morje: Pekel. - 4. drugo kraljestvo: K ra lje stvo v ic , to je kraj, k jer se po krščan­skem verovan ju grešn ik i očiščujejo greh o v , tudi sm rtnih, ki pa so se jih še pred zadnjo uro skesali. - 7. mrtva poezija: ki o peva svet m rtvih ; tu v vicah naj ta »m rtva« poezija o živ i, kajti vice so kljub trp ljenju kraj upanja. - 9. Kaliopinih strun: Pesnik se pred pričetkom speva p riporoča m uzam , in sicer predvsem K a lio p i, zaščitnici epske poezije. Zakaj ravno K a lio p i? M orda zato, ker je bila od vseh devetih m uz najbolj spoštovana, saj so b ili največji antični pesniki ep iki, in ker je m ed drugim tudi predstavljala svoje sestre v znam eniti tekm i s Pieridam i (glej dalje!). P o leg tega velja om eniti dejstvo , da sta bili P latonu (Feder) m uzi filozofije in glasbe ravno K a lio p a in U ranija. In za V ice bi se dalo trditi, da so izrazito filozofsko nastrojene, celo bolj kot teološki R aj. — 1 1 . Srakam : H čerke tesalskega kralja P ieriosa, devet po številu , ki jim je p evsko znanje stopilo v g la v o in so se hotele pom eriti s sam im i m uzam i. K a lio p a jih je v im enu svojih sester sijajno prem agala in jih za kazen sprem enila v srake. - 13 . vzhodnega safira: Sa fir iz M edije, ki je slovel po svoji lepi m odrini; z njim prim erja D ante b arvo neba, ki ga je zagledal nad sabo. - i j . prvo nebo: Po D an tejevi kozm ografiji je to nebo Lune. -

2 I 8 Vice

očesu m ojem u je lesk vrn ila ,ko sva ušla iz m rtvih sap prepada,

i& k jer sta oko in grud se mi skalila.O b zvezdi, ki k ljubezni nas spodbada,

si vzhod nebesni je razžaril lice,2 1 a R ib ob njej tem nela je ograda.

K o sem drugam pogledal, v sm er desnice, uzrem nebo s četverim i zvezdam i,

24 ki jih le p rv i rod je ujel v zenice.N jih blesk, se zdelo je, nebesa mami:

oj severno nebo, si pač sirota,27 ker teh lepot so prazni tvo ji hram i!

K o sem o k o o d vrn il s tega kota in so pogledi sever spet iskali,

¡ o k jer se že V o z je bil um aknil s pota,uzrem kraj sebe starca na obali,

ki bi pristajal mu poklon spoštljivi, kot bi sinovi ga očetu dali.

O b dolgi bradi, že dodobra sivi, p rav taki so lasje se mu svetili,

¡ 6 ki v gru d so padali mu v d vojn i griv i.Iz štirih zvezd so žarki m u zlatili

obraz, da se kot sonce je toneče

19. Ob ¿(ve^di: V enera. - 23. s Četverimi zvezdami: Ju žn i križ, ki je viden sam o z južne poloble ; ker je tam , po srednjeveškem pojm ovan ju , sama voda, iz katere se d v iga edino gora vic, je torej m ogoče, da sta to ozvezd je videla sam o A dam in E v a (»prvi rod«), ki sta bila živela v zem eljskem raju, vrh om enjene gore. -

2 8 - 112 : K a to n U tičan, varuh vic. - D ante je izbral za varuha vic K ato n a Utičana, rim skega senatorja in neom ajnega zago vo rn ika republikanskih svob oščin , ki si je 1. 46. p. n. š. sam zadal sm rt, da ne bi gledal C ezarjeve sam ovolje . K o t kreposten pogan bi lahko tičal v L im bu , kot sam om orilec v sedm em krogu pekla, kot C ezarjev nasprotnik pa celo v L uciferjevem žrelu, ven dar je že srednji vek pred D antejem v K aton u gledal izredno m oralno figu ro in kot takega ga pesnik postavlja tudi v K om ed ijo : z ago vo rn i­ka in varuha m oralne svob ode, ki je pogo j vsake resnične prostosti. - 3 1. starca: G le j kom entar zgoraj! -

Prvi spev 2 1 9

)9 zasvetil pred m enoj v svetlob i m ili.» K d o sta v id v a , k i sta iz večne ječe

nasproti slepi reki ven zbežala?«42 de in zam aje kras g la ve siveče.

» K d o bil v o d n ik , kje luč vam a sijala, ko noči sta uhajala g lo b o k i,

4 ! ki v večn o je tem o pekel vkovala?Sta m ar ušla zakona trdi rok i,

ali pa n o vo im a nebo postavo ,48 da za preklete je m oj dom visoki?«

V o d n ik , ki m i našel je kretnjo p ravo , ko m i z besedo, ro k o in m igljajem

// v p o k lo n koleno u pogn il je in g lavo ,de: »Sam se nisem drznil k vašim krajem ,

z neba gospa prišla je, prošn je njene J4 bile so vz ro k , da tem u sprem stvo dajem.

A ker želiš, da bolj se razodene,kdo sva v resnici, kakšna nam a vera,

/7 ne branim se zdaj spoved i iskrene.N i on še v id el zadnjega večera,

n orost pa ga tak blizu je speljala,60 da km alu polna m u bila bi mera.

K o t sem dejal, m i ona je ukazala, naj rešim ga , a druge steze k luči

6 j b ilo ni razen te, ki sva jo ubrala.Pokazal sem m u svet, ki greh ga m uči,

zdaj pa še duše naj bi si ogledal,66 ki čistijo pod tvo jim i se ključi.

K je vse sva šla, težko bi ti povedal, z neba rosijo m ilost, ki pom aga

4 1 . nasproti slepi reki: V zadnjem spevu Pekla om enjeni potoček , o b katerem sta se pesnika vzpela na p o vrš je zem lje. - 48. v moj breg: N a obrežje v ic , ki jih varu je on sam. - 5 3. gospa: Beatrice (prim . Pek. II.) ! - 58. %adnj e&a večera: Sm rtne ure. -

220 Vice

69 vo d iti ga, da čul bi te in gledal.U sm ili se, ne ženi ga od praga;

svo b od o išče, ki jo zna ceniti,72 kd or ji ž ivljen je na oltar polaga.

T o veš, ker nisi se pom išlja l ubiti zanjo pri U tik i, k jer ti počiva

7/ telo, da sodni dan zbudi ga k sviti.Pred večnim i zakoni n isva kriva ,

saj drug je ž iv in M inos me ne vk lepa;78 iz k ro ga sem , k jer čiste oči skriva

M arcija tvo ja in še k tebi skleparoke, m ož sveti, ker te ljubi zvesto;

81 naj gane te ljubezen njena lepa,v sedm ero carstev nam a odpri cesto!

Če ti kaj m ar je onih spodnjih hvala,84 pred tv o jo te poh valil bom nevesto.«

»T ako M arcija mi je očem zavdala,« de on, »dokler onstran bila sva živa,

87 da vse sem storil, kar je ukazala.O dkar pa čez peklensko reko b iva,

me več ne vž g e , saj zakon nasprotuje,90 ki d v ign il m e je iz črnega zaliva.

A če nebeška žena ti kralju je,kot deš, od več je laskava dobrota,

7 1 . svobodo išče: K ra tk a in jedrnata oznaka našega pesnika, ki je do sm rti stresal s sebe jarem političnega pregon a in m oralne izprijenosti svo je dobe. - 74. p r i U tik i: G lej kom entar zgoraj! - 76. nisva kriva: V erg il se brani K a to n o v ih o čitkov (češ, m ar bodo zdaj pogubljen ci hodili v vice) in o d go v arja , da je D ante še živ , on sam pa da prebiva v L im bu in mu peklenska zakonodaja ne m ore do živega (M inos!). - 79. M arcija: K ato n o - va sop roga ; z njenim im enom skuša V e rg il om ečiti K a to n a, da bi ju raje spustil v vice. - 8 2 . sedmero: G o ro v ic o v ija sedm ero k ro g o v ali po lic, na katerih se v ica jo različne vrste g rešn ik o v , po dob n o kakor v peklu . - 88. peklensko reko: A heron t. - 90. %akon: K ristu s je po svo ji sm rti odpeljal iz pekla p ravičn ike stare zaveze, ki so bili do tedaj v L im bu , in med njim i tudi K ato n a. D a se je od p o g a n o v rešil le on, znova pokaže ve lik o D an tejevo spoštovan je do tega m oža. - 9 1 , nebeška \ena: Beatrice. -

Prvi spev 2 2 1

9 } da v nje im enu p rosiš, zadostuje.Z d aj skrb i, da prijatelj tvo j om ota

pas z g ladkim trsom , lice si um ije 96 in odloži v so um azanijo pota,

saj ne b ilo bi prav , če v id zakrijem u še kak dim , ko m u bo noga stala

99 pred prv im slugom božje dom ačije.V o točku , k jer najnižja je obala,

da van jo va l za va lo m se zaganja,102 trstika v m ehkem blatu je pognala.

V se d rugo , kar trdi in list poganja, ne m oglo v tem o k o lju bi živeti,

/o ; ker se udarcem m orja ne uklanja.O d tam ne bo potreba sem hiteti;

sonce, ki vstaja že iz zarje blede,108 najlažjo pot v g o ro vam a razsveti.«

In m ož odide; vsta l sem brez besedein se p riv il k vo d n ik o v i postavi,

m upirajoč v n je g o v obraz poglede.»Z a m ano hodi zdaj,« učitelj pravi,

»nazaj g reva do tod, k jer doli plane 1 14 v objem m orja pobočje v tej p lanjavi.«

U gnala zora m rak je ure rane,ki bežal je, da tja v nebo brezdanje

//7 m igljale so gladine vzvalovan e.Sam a sva šla prek zapuščene planje

kot ta, ki ve , kaj stalo ga je jada,120 d ok ler ni spet našel steze nekdanje.

K o sva do tja prišla, kjer se spopada še rosa s soncem in se senca vleče,

95 - gladkim trsom: V seskozi giadki trs, ki se prožno u vija sem ter tja, naj bi bil sim bol prave ponižnosti, s katero se pričenja vsaka duh ovn a obn ova. - 98. se ka k dim: Sled strasti, ki jih je pesniku burila pot skozi pekel. - 99. prvim slugom: A n gel prevozn ik (glej dalje V ice II!) . - 120 . ste^e nekdanje: K d o r se je d o lgo časa lo vil po stranpoteh (pekel!),

I23

12 6

129

¡ 3*

222

s trave se izbrisuje le nerada, vo d n ik roke prek trate zeleneče

položil je razprte; doum elo mi je srce, kaj hoče in drhteče

ponudil lice sem , od solz zardelo: in on m u spet p o vrn il je svežino, ki jo go rje pekla bilo je vzelo.

Z atem na pusto sva prišla brežino, k jer m orje ni pustilo še m ornarja, da bi od tod se v rn il v dom ovino .

Prepasal me po ukazu je čuvarja.G le j čudo! K o ponižno je trstiko utrgal, steblo zopet je iz barja

na mah pogn alo , k ak o r prej veliko!

Vice

bo znal ceniti p ravo pot, kadar jo najde (vice, pot k poboljšan ju). - 1 3 1 . mornarja-. Spom nim o se O d isejevega konca (Pek. X X V I ) ! -

DRUGI SPEV

Ž e sonce tisti lok je započelo,k jer v južni ob li, ko najvišje pluje,

$ je nad Jeru zalem om prej žarelo,a noč, ki čez nasprotno stran kralju je,

od G an g a vstala je, nesoč skodeli,6 ki padeta ji z rok , ko se zdaljšuje;

tam , k jer sem stal, so siji rdeče-beli, k i v n jih blešči obraz se zarje zale,

9 od d o lgega čakanja rum eneli.In še sva stala tam kaj kraj obale,

kot ta, ki prem išlju je pot v daljino i2 in s srcem gre, n o ge pa so obstale.

K o t M ars, ki se pred jutranjo svežino iz težkih nam m egla rdeče sveti,

// tam , kjer zakriva m rak m orja gladino,

1 - 3 1: A n gel brodnik.1. Ze sonce: Z a razum evanje prvih treh tercin si je treba osvežiti nekaj p o d atko v iz geo grafije D an tejevega časa. 1 . N aseljena zem lja je bila vsa na severni po lobli in se je raztezala v dolžini 180° od ustja G an gesa pa do zapadne obale Španije. 2. Jeruzalem naj bi ležal točno na sredi m ed tema dvem a krajem a, ki sta torej od njega oddaljena za 90°.- 3. G o ra v ic , ki štrli osam ljena iz južne po loble, je ravno na nasprotni strani (antipod!) Jeru zalem a, in 4. D an te je vo p o to van je naj bi b ilo v ek v in o k c iju , kar pom en i, da sta bila noč in dan enako do lga. Sm isel: Son ce, ki je v n a jv iš ji točki svo je g a loka nad severn o p o lob lo (za D an teja v vicah južna!) sija lo nad Jeru zalem om , je v tistem trenutku že ton ilo za zapadno obalo Španije; to n ilo , a na spodn ji p o lo b li vzh a jalo in tako n ad aljevalo lo k , s katerim opasu je zem ljo (to je b ilo še pred G a lile jem ). N o č , ki sledi soncu v razm iku 12 ur, pa je hkrati zapuščala spo dn jo p o lo b lo in se selila na severn o . V Jeru zalem u je bil večer, čez g o ro v ic pa je sinilo jutro . - 5. skodeli: N a nočnem nebu je b ilo ozvezd je T eh tn ice , ki se kaže sam o m ed 24. X I I . in 24. V I . , ko se noč krajša ; ko se p o daljšu je , in to je od 24. V I. do 24. X I I . , pa to o zvezd je izgine - »noči padeta skodeli iz rok«. - 9. obra% se Z a rje : Z a r ja , ki predstavlja sončni vzh od , si

224 Vice

tako -o da bi še jo m ogel zreti!- čez m orje sem je neka luč brzela,

i S ki jato ptic bi m ogla prehiteti.K o se zenica mi je od nje otela,

za tren, da m ojster da m i pojasnilo ,2 1 potlej še bolj in bliže je gorela.

Z obeh strani se ji je zasvetilo po nekaj belega in te beline

24 se ji še spod za kanec zaiskrilo.M olče je čakal m ojster kraj brežine,

do tod, da bela se perot pokaže;27 tedaj spozna brodnika iz daljine

in: »D aj, brž na kolena!« m i ukaže,»to angel je G o sp o d o v , skleni roke,

30 odslej v id eva l boš te svete straže!K a r je koristno za zem lje otroke,

jadrovje , vesla, to on zam etuje:) } s perutm i dalje prem osti široke.

P o g le j, kako jih g o r v nebo vzd igu je in reže zrak z vsevečn im i peresi,

}6 ki -ne kot sm rtna!- čas jih ne osuje!«C im bliže božji ptič je b il očesi,

bolj pekla me svetloba je ve lika,¡9 zato pred n jo se m oj p ogled pobesi.

A on že k bregu barčico prim ika, ki lahna je tako, da nad v a lo v i

42 leti in se gladine ne dotika.B ro d n ik z neba je spredaj stal na kro v i,

svetal, da bil je sam podoba raja;4 ! za n jim sedeli v trum ah so duhovi.

preliva b arve od bele na rdečo v rum eno. - 16. o da b i k jo mogel %reti: D ante bi jo rad v ide l še po sm rti; kot bom o še večkrat slišali, je sebi nam enil vice. - 23. po nekaj belega: Ce si p redstavljam o, da je luč an ge lovo lice, potem belina z obeh strani pom eni krila, njen »kanec« spodaj pa m orda angelsko op ravo . - 30. odslej: V aruh i v vicah bodo

Drugi spev

» G le j, iz E g ip ta Izrael prihaja...!« v en glas pevaje se p lo v ilo bliža,

48 k jer psalm ta odpoje jo do kraja.K o jim naredil znam enje je križa,

da vsu je jo se v b reg , spet v daljo šine,// kot je prišel, služabnik paradiža.

V obal neznano vržene družinestrm ele so o k ro g in v čudu stale

¡4 kot č lo vek , ki prestopi prag tujine.O d vseh strani so jasni dan sejale

puščice sonca in s sv o jo bleščavo /7 ozvezdje K o z o ro g a v beg pognale,

ko n o v i v o d jel d v ig o va ti g lavoje k nam a, s prošn jam i: »Če pot poznata,

60 pove jta , kje naj krenem o v višdvo!«V e rg il pa jim veli: »N aj vaša jata

ne m isli, da poznava to obalo;6) kot v i sva i m id va popotna brata.

P o drugi cesti sem prišla sva, m alopred vam i, skozi takšen strah in bedo,

66 da pot tja g o ri nam a bo za šalo.«Tedaj pa vest obšla je zbrano čredo,

da sem še ž iv , ker m oja g ru d še diha,69 in vse obstane, od čudenja bledo.

K a k o r na sla, ki z o ljk o prisopiha, pritisne m nožica, da zve novice,

angeli. - 46. G lej, iz Egipta... »In exitu Israel de A egypto« - začetek 1 1 3 . psalm a, ki popisu je odhod Izraelcev iz eg ip to vske sužnosti. Pesem je kraju prim erna, saj se tudi duše vesele rešitve iz solzne doline - s sveta. - 50. spet v daljo šine: A n g el služi za prevoznika m ed svetom ljudi in go ro vic, tako kot je H aron prevažal grešn ike čez peklensko reko A heront. -

52- 1 33: T rum a duš. Casella. Z n o v a K ato n .57. zvezde Kozoroga: Pred žarki vzhajajočega sonca je ob ledelo ozvezd je K o z o ro g a .- 70. oljko: V starem času je bila o ljk a znak m iru, v pesn ikovi dobi pa je pom enila kakršno

226 Vice

7 2 in vsak se drenja in uho si viha,tako tedaj zazro se v m oje lice

b lagoslovljen e duše, ki dom ala 7/ na pot bi pozabile in na vice.

Tam ena njih naprej se je pognala,tak željna, da v objem bi me sklenila,

78 da mene k isti kretnji je pozvala.O prazne sence, za oči slepila!

Trikrat sem dlan ovil ji krog ramena,81 trilgrat nazaj se prazna je vrnila.

To videti, postal sem bled ko stena; duh se smehlja, korak nazaj napravi,

84 za njim pa moja krenejo kolena.Naj postojim, mi z blagim glasom pravi.

Tedaj spoznam ga in zaprosim milo,87 naj se za mal klepet z menoj ustavi.

»Kot takrat, ko me je telo težilo,«mi de, »te ljubim zdaj, ko me ne moti,

P o zato stojim ; kaj sem te je vodilo?«»Casella,« dem, »zato sem na tej poti,

ker rad bi, da še kdaj se mi primeri; a po čigavi ti zamujaš zmoti?«

In on: »Nikomur nisem bil v zameri, le ta, ki kogar hoče, prepeljava,

koli dob ro n o v ico . - 8 1. p ra ln a : R ajn ik i so brez telesa, le nekake sence; kako je to m ogoče, bo D an te razložil v X X V . spevu V ic . - 89. ko me ne moti: P la to n o vo načelo, po katerem je telo ječa duši (som a sema). Prešeren pravi: » K o znebil duh se trupla je težave...« - 9 1. Casella: D u h , ki ga je pesnik tako »nerodno« ob jem al, je Casella, n jeg o v florentinski prijatelj, ki je slovel kot izvrsten pevec. O njem ne vem o nič točnega. U m rl je baje nekaj pred 1. 130 0 , torej pred D an tejevim vizionarnim popotovan jem . - V es prizor s Casellom precej spom inja na V e rg ilo v o E n eid o , k jer ravno tako v H adu Enej trikrat zam an objam e očeta A n hiza (V I. 700). - 92. ker rad bi: D an tejevo popotovan je p o vicah naj bi služilo n jegovem u m oralnem u poboljšan ju in pripravi na srečno smrt. P o sm rti pa, kot je b ilo že rečeno, se nadeja D an te znova ugledati v ice , takrat seveda »zares«. - 93. z amuJ a : Casella je bil že nekaj časa m rtev , zato se D ante čudi, kje neki se

Drugi spev 227

96 m e nekajkrat izvrge l je pri beri.Iz njega božja g o v o ri postava!

A km alu bo tri m esece od tega,99 ko vsak , kd or hoče, p rosto se vkrcava.

In jaz, ki zvesto čakal sem kraj brega,tam kjer v o d o v je T ib ere se vslani,

102 takrat na k ro v sprejet sem bil od n jega.P rav zdaj perot obrača k tisti strani,

k jer trop za tropom ra jn ik o v se zbira,¡ o ; ki niso k A h eron tu zadegani.«

In jaz: »Če n o v i stan ti ne oviraspom ina in daru za spev ljubeči,

108 k i mi v srce vsek d ar nalil je m ira,daj, utolaži me in dušo izleči,

k i je, hodeč sem g o ri v svete kraje, m ječala v grešnega telesa ječi!«

»Ljubezen, ki m i čiste m isli daje...« pričel je peti z zvon kim i g lasovi,

1 1 4 da bi še zdaj poslušal ga najraje.V o d n ik m oj, jaz in zbrani tam duh ovi

prisluhnili sm o vsi na m oč veseli,

je toliko časa mudil. Kako da prej ni prišel v vice? - 98. me i^vrgel je : Komentatorji precej ugibajo o vzroku, zavoljo katerega Casella ni našel milosti pri angelu prevozniku in je občepel na obrežju Tibere še nekaj mesecev po tem, ko je papež Bonifacij VIII. (glej dalje!) razglasil jubilejno leto. Morda mu je truplo ostalo nepokopano, tako kot v podobnem prizoru v Eneidi? - 98. tri mesece: Od božiča 1299, ko se je z ukazom papeža Bonifacija VIII. pričelo sveto (jubilejno) leto in so bile duše rajnih z njegovo bulo deležne popolnega odpustka »per modum sufragi« (če se je molilo zanje). S tem so se tudi vice odprle vsakomur, ki ni mogel vanje zaradi kakega zadržka. - 101. na obali... Tibere: Tam čakajo rajne duše, da jih angel prepelje v vice. Kraj je pesnik verjetno izbral zato, ker je blizu Rima, prestolnice krščanstva, in ker je že po starodavni tradiciji ostijski pristan veljal za vkrcališče preminulih. - 106. novi stan: »Režim« vic, kjer so druge postave in zahteve kot v svetu živih. - 112 . Ljubezen...: »Amor che ne la mente mi ragiona« - tako se v tretjem spisu »Gostije« (Convivio) pričenja Dantejeva hvalnica na čast Filozofiji, ki jo pesnik imenuje »donna gentile«. Sklepajo, da je bil ravno Casella tisti, ki jo je uglasbil. - Dantejev filozofski kontekst iz omenjenega prizora seveda ni

228 Vice

n 7 vse nam prešlo ob pesm i je n jegovi.Se glas lo v ili sm o in tiho ždeli,

ko nas častiti starec preseneti:120 »Lenuhi, hej...!« so k rik i zagrm eli.

»D oklej še m islite kar tu čepeti?N a go ro , da vam zgine skorja groba,

i 2 ) k i B o g u se ne da vam razodeti!«K o t zbere v roj g o lo b se kraj go lob a,

če o vs ali kokolj se jim nasuje,12 6 in brez šopirjenja vsak svo je zoba,

pa nekaj pride, kar jih ustrahuje,da popuste pri priči sv o jo hrano,

129 prepadeni od n o ve , večje nuje,tako je lju d stvo to, na n o vo zbrano,

pustilo pevca in tja v hrib krenilo ,1 ) 2 kot ta, ki se napotil je v neznano,

in tudi nam a se ni manj m udilo.

razviden, nasprotno, zvonki glas, prijetna pesem in še posebej magična beseda ljubezen, vse to zveni docela konkretno in preprosto in vnaša v svet abstrakcije tolažilno, čeprav le hipno čutno pozabo. In tak je bil tudi odziv poslušalstva! - 122. Lenuhi, hej...: Strogemu Katonu se zazdi, da zdaj ni čas za petje, čeprav je pesem še tako neoporečna, pač pa je treba čimprej oprati »grobo skorjo greha«, da jim bo v duše lahko posijala božja milost. - 124-133: Katonov krik je bil za duše kot jastrebova senca golobom: Casella je pri priči umolknil, množica pa je s pesnikoma vred urno pohitela po svoji poti.-

TRETJI SPEV

Č ep rav v nenadnem begu , k ako r ptice, so prhnili čez po lje vsi, na cesti

j v go ro , k jer nas otepa bič pravice,sem tesno stisnil k druščini se zvesti:

kako naj bi brez njega dalje tekel,6 kdo mi pom agal bo na g o ro lesti!

D a v srcu si očita m ož, bi rekel; o vest ti vzv išen a in ob ču tljiva,

P da je tak m ajhen greh tako te spekel!K o naglico je pustil, ki je kriva ,

da dosto jan stvo iz kretenj se izbriše,12 se m oja duša, prej še kom aj živa,

razm ahne in vsa željna spet zadiše; tedaj oči povzd ign em hrepeneče

j ; na go ro , ki v nebo štrli najviše.Sonce, k i m i v hrbet je gre lo , rdeče,

pred m ojo je izgin jalo p ostavo,18 k i m u zastrla žarke je bleščeče.

Tedaj na stran sem brž okren il g lavov bojazni, da sem sam , saj le pred sabo

2 1 v id eva l sem obsenčeno p lan javo ,

1-44: Predvice. Vergil bodri Danteja.3. otepa bič: Trpljenje, ki ga morajo duše prestati kot pokoro za storjene grehe. - 4. sem stisnil: Četudi so ob Katonovem kriku vsi planili v goro, naš pesnik brez Vergila noče nikamor! - 7. si očita: Vergila je malce grizel prejšnji postanek, zavoljo katerega jih je Katon tako nagnal. - 10. k i je kriva: Tudi Vergil je spočetka urno stopal: dostojanstvu pa naglica škodi, bolj mu pristaja lagodna hoja! - 15. najviše: Gora vic (»grič«) je v fizičnem in moralnem smislu naj višja vzpetina na zemlji. - 21. obsenčeno planjavo: Dante je pred seboj videval edinole svojo senco, kajti Vergil kot breztelesno bitje je ni imel

230 Vice

ko brž: »Zakaj im aš tak ve ro slabo?« de moj steber, naravnost v me gledaje,

24 »saj veš, da vod im te in da sem s tabo!Ž e se večer razgrnil je nad kraje,

k jer truplo, sence m i lastnik, počiva;27 prej B rin d isi, zdaj N eapelj k ro v mu daje.

Če senca tal pred m ano ne p o kriva , je p rav tako kot v nebesih m ogoče,

)o ko žar se skoznje brez o v ir preliva.D a je telesom , kot je m oje, vroče

in m raz, da jih boli-to zna uravnati ) ) K re p o st, ki svo jih tajn odkriti noče.

In n or je, kd or si upa razvozlatiz razum om v so neskončnost, ki ovija

¡ 6 pot treh oseb, ki ene so podstati.Č lovešk i rod , ostani kar pri »quia«:

da so vseh tajn bili vam dani ključi,39 sinu rodila ne bi vam M arija!

In vanj so gledali, v tem i brez luči,

kje vzeti, in zaradi tega je za hipec pomislil, da je sam. - 22. moj steber-. Vergil. - 25-27: Vergil je uganil Dantejev dvom in smatra za potrebno, da mu razloži, kako je v resnici z njegovim (Vergilovim!) telesom. Umrl je bil v Brindisiju, pokopali pa so ga v Neaplju, torej v kraju, kamor se v tem trenutku že razgrinja nočna senca (glej Vice II. 1-6). - 29. v nebesih: Dantejeve oziroma Ptolomejeve nebesne sfere so diafane, kar pomeni, da prepuščajo svetlobne žarke. Iz iste »snovi« naj bi bila tudi »telesa« duš, ki čakajo sodnega dne in vstajenje mesa, torej tudi Vergilovo. - 32. Krepost: Božja moč in modrost sta ustvarili ta onstranska »telesa«, ki so v nebesih tudi »teofana« - bogopro- zorna, in v zvezi z njimi tudi vse pojave in občutke. - 36. p ot treh oseb: Ta božja moč, ki se razodeva v krščanski dogmi sv. Trojice, je človeškemu razumu nezajemljiva. - 37. »Q uia«: Lat. »da«. Zadovoljite se z vednostjo, da so kot so, in se ne usodite odkrivatinjihovo celost kot tudi vzrok in način njihovega postanka. - Problem izvira iz sholasti­ke, ki je štiri bitna vprašanja razporedila takole: 1. vedeti, da stvari so ali niso, oz. vedeti, a li neka stvar je; 2. vedeti, k a j ta stvar je; 3. vedeti, kakšna je, in 4. vedeti, \a k a j je. Štiri stopnje spoznanja so torej »quia« ali »an« (da oz. če), »quid« (kaj), »quale« (kakšen) in »quare« (zakaj); Bog edini ve za »zakaj«, filozofi za »kakšen« in preprosta pamet pa ostaja slej ko prej pri »da«: Vem, da stvari so! - 38. ne bo rodila: Ce bi bili ljudje vsemogočni, ne bi bilo potrebno, da je Marija rodila Jezusa Kristusa, ki je

Tretji spev 2 3 1

ki bi uteha n jih ove bil žeje,42 tako pa zdaj na vekom aj jih m uči:

tak A risto te l je, sem Platon šteje in d rugi...« T u učitelj sk loni lice

4j in zm eden več ne črhne m i kasneje.P o d g o ro sva prišla, na kraj ravnice,

in pod pečm i tak strm im i obstala,48 da n oge m enjal bi za perutnice.

N ajpustejša, razdrapana obalaod L erca k T u rb iji bi s to v prim eri

// za zložno in široko pot veljala!» B o g ved i, kje bi k bolj položn i čeri

prišla,« de vo d ja in korak ustavi,J4 »da, kdor ni ptica, jo lahko prem eri?«

K o za potjo je tuhtal v svo ji g lav i,zagledan v tla, m edtem pa jaz v pečino

;/ n avzg or obračal sem p ogled zvedavi,naenkrat z leve duš uzrem družino,

kako počasi sem n oge prem ika,60 da kom aj zdi se, da gre čez brežino.

»G le j, m ojster, d v ign i oko!« zbudim vodnika,»ti tam kaj nam a b od o pot odkrili,

6) ki je za te uganka prevelika.«O zre se tja in, kot bi s prs zvalili

m u skalo, de: » K e r z legnatjo prihaja 66 ta trop, brž k n jim ; le upaj, sinko mili!«

človeštvo spravil z Bogom po poti razodetja, vere, osmišljenega trpljenja in žrtve. - In ravno Kristusa (»vanj so gledali...« v. 40) so zaman in nezavedno pričakovali veliki antični misleci kot Platon, Aristotel in drugi, ki so skrivnosti sveta iskali v umskih špekulacijah - in je niso našli! In to jih še zdaj, po smrti, muči. V to vrsto sodijo tudi pravičniki iz Limba, za katere pravi pesnik, da jim življenje poteka v hrepenenju (»disio« - Pek. IV. 42). - 45. %meden: Vergilu je hudo ob teh spoznanjih, kajti v množici »nezavedno čakajočih« je bil tudi on sam.-46-145: Truma izobčenih kristjanov, Manfredi. - Duše izobčencev morajo ostati izven pravih vic tridesetkrat toliko časa, kot so ga prebile izobčene iz katoliške cerkve.- 50. od Lerca k Turbiji: Dva primera prepadnega pobočja: Lerici na ligurski obali in

N iso te duše p ro č bile od naja, ki sva k o ra k o v tisoč naredila,

Sp še za dolžino dobrega lučaja,ko stisnejo se brž p od trda krila

pečin in obsto je kot p rikovan e;72 tak obsto jiš, če pam et je zdvom ila!

»O duše, srečno um rle, že izbrane,« prične V erg il, »če naj vas m ir utolaži,

7/ ta m ir, ki delež vaš nekoč postane,p o ve jte , kje go re je strm ec blažji,

da bi lahko se vzpela v gorn je kraje; 7<? kd or ve, kam gre , odlašanje sovraži.«

In kot ovčice ven gredo iz stajepo d ve, po tri, g lavn in a pa še čaka

S i z n o so vi dol, p lašno se zdrizovaje,in kam or prva hoče, hoče vsaka,

če ob sto ji, se obn jo stisne čreda,84 ponižna, ker ne ve , pokaj koraka,

tako o k o m i prednji vo j zagleda teh blaženih krdel, ki k m eni lil je

<?7 spodobno in ponižnega pogleda.K o čelo uzre, da se luči obilje

na m oji desni cepi in da toči po p o tleh se m oja senca p ra v do špilje,

obstane kot zadeto in že skočikorak nazaj, a ro j, ki zadaj polje,

9 } stori na slepo vse , kar spred idoči.»N evprašan , sam p o vem vam rade vo lje :

č lo vešk o je telo, ki vanj strm ite,96 zato se sončni žar ob n jem razkolje.

N e čudite se, tem več verjem ite,

2 32 Vice

Turbija nad Monakom, vzhodno od Nice. - 73. srečno umrle: Umrle spravljene z Bogom.- 84. ponižna: Kot čreda krotkih ovac, ki se vsujejo tja, kamor je krenila prva - taka je

Tretji spev 233

da le z m očjo , ki i2 neba prihaja,99 se skušal vzpeti bo v te stene skrite.«

T o m ojster de, a častivredna raja:»N a2aj, kar z našim i pojd ita zbori,«

102 m u kaže s hrbti ro k in sm er podaja.» K d o rk o li si, tako hodeč sem gori,«

de n ekdo, »sem pogle j in zm isli m alo,10 j če kdaj si v zem eljski m e vid el zori?«

Strm o ozrem se van j: obličje zalo in žlahtno svetla m u obdaja g riva ,

108 le eno o b rv mu jeklo je razklalo.Ponižno mu priznam , da sva se živa

težko kdaj srečala, a on: »Pogledi!« m in vrh u prsi rano m i od kriva.

N ato se nasm ehlja: » Ja z sem M anfredi, ki bil sem vn u k K o n stan ci cesarici;

1 1 4 daj, prosim , ko se vrneš k zerr/ski bedi,do hčerke stopi m i, k i še v plenici

sicilsko, aragon sko slavo hrani, n / in če v e laž, pom agaj ji k resnici.

K o sta podrli me dve sm rtni rani,obrnil k N jem u sem se v prošn ji m ili,

120 ki rad odpušča duši pokesani.Strahotni grehi so mi vest težili,

slika vernih duš v vicah: svoje volje nimajo več, žene jih le višji ukaz. - 112 . Manfredi: Manfred Hohenstauf, sin cesarja Friderika II., kralj v Apuliji in Siciliji, ki je padel 1. 1266 v bitki pri Beneventu, kjer sta papež in francoski kralj zadala odločilni udarec gibelinski moči v Italiji. Naš pesnik ga seveda ni mogel poznati, o dveh ranah, ki sta ubili mladega pretendenta na cesarski prestol, pa je seveda slišal od drugih. Manfredi ju kaže kot prepoznavni znak, kar pomeni, da je Italija o tem takrat dosti govorila. - 1 j 3. cesarici Konstanci: Njo bomo videli v raju (Raj III. 118). - 115 . do hčerke: Tudi Manfredo- va hči je bila Konstanca. Njena sinova iz zakona s Petrom Aragonskim sta bila Friderik, poznejši sicilski kralj, in Jakob, ki je nasledil očeta v Aragonu. Dante ima oba vladarja v slabem spominu (prim. Vice VII. in Raj XIX!) in če ju tu imenuje »aragon­sko in sicilsko slavo«, je to hvalo pripisati temu, da je morda kasneje spremenil svoje mnenje, ali pa da ju iz ust sorodnika Manfredija noče grajati. - 117 . Če ve la$j Če misli,

234

dobrota božja pa je k ako r mati i2 ) in vsako g ar, ki prosi, se usm ili.

Če šk o f v Cosenzi, ki ga tistekratiK lem en ta spletke nadm e so pognale,

12 6 bi v B o g u to obličje znal prebrati,bi m i kosti še danes m irno spale

pri B eneventu tam , k jer m ost sto ji m i,129 pod stražo go ri zavaljene skale.

Z d aj dež jih pere v letu in pozim i, in veter iz kraljestva ven jih žene,

i ) 2 k jer se brez sveče znesel je nad njim i.T ak o pa niso k letve izrečene,

da ne bi m ogli spet B o g a uzreti, d ok ler naš up še liste im a zelene.

R es je, da ti, ki um rjejo prekletiod svete C erkve , pa čeprav skesani,

1 ) 8 na bregu zunaj m orajo odštetiž ivljen je tridesetkrat, kaznovani

za svoj napuh, če prošnje prej goreče 14 1 osti ne skrhajo od ločb i dani.

Če rad bi p rip om ogel mi do sreče,K o n stan ci reci, da zve hčerka draga,

144 kje si me v id el, kaj nazaj me vleče;tu z vam i č lo vek si precej pom aga!«

da sem pogubljen, ji povej resnico, namreč, da sem v vicah! - 123. k i prosi: To pomeni, da se je Manfredi skesal »in extremis« (teol.) - v zadnjem trenutku; in to je bilo dovolj.- 124. Škof v Cosenzi: Škof Pignatelli, ki je na ukaz papeža Klementa IV. preganjal Manfredija, ko je bil ta že mrtev: kot izobčenca ga je dal izkopati iz svete zemlje, kamor so ga bili svojci pokopali blizu mosta čez Caloro, ob samem bojnem polju, pod gomilo kamenja. Manfredijeve kosti so potem »brez sveče« (brez blagoslova) razsuli ob reki Garigliano (»Verde«), izven meja kraljestva (sicilskega). - 126. to obličje: Bog ima dve obličji: strogosti in usmiljenja. Če bi škof - tako pravi Manfredi - videl tudi to drugo, ne samo prvega, bi pustil moje uboge kosti pri miru in se ne bi znesel nad njimi, - 128. p r i Beneventu: Glej kom. v. 112 in 124!-133- kletve: Izobčenje po cerkvenih oblastnikih nima take moči, da ne bi bila ljubezen (božja) in up (ljudi) še močnejša! - 135. liste jelene: Človek se lahko skesa tudi v zadnji uri in tako upa v zveličanje. - 140. prošnje goreče: Molitve za verne duše v vicah. -

ČETRTI SPEV

Če človek radost ali žal okuša,ki m oč zaznave se ob njej razčuje,

3 se tja zagleda vsa n jeg o va dušain drugih ču tov več ne potrebuje;

vsem , ki trde, da se vrh duše upali 6 še ena, s tem se zm ota dokazuje.

Če bom o gledali in poslušali,kar dušo čvrsto k sebi si naperi,

9 b o čas m inil, ne da b i to zaznali,ker ena m oč je tista, ki ga m eri,

a druga je, ki dušo k sebi vleče: i2 ko služi ta, se ona izneveri.

O tem prepričal sem se, ko strm ečeposlušal ondi sem to senco znano;

i j sam ne vem , kdaj, je oble pot bleščečeže petdeset stopinj bila nad m ano;

1-5 1: Pleža v prvi pas pred vic

1-6: Tri stopnje ali tri moči (lat. »potentia«) človeške duše naj bi bile po Aristotelovem nauku vegetativna, senzitivna in racionalna. Te so pri človeku združene in nastopajo kot celota, v nasprotju z manihejskim naukom in prepričanjem Averroesa, ki to celoto delita na dvoje; to zmoto graja Dante v verzu 6. - Priznava pa naš pesnik, da je vsaka od naštetih stopenj lahko popolnoma zajeta z delovanjem enega od naših čutil pa tudi kakšne zmožnosti, kot na pr. spomina, ali kakšne strasti (veselje, bojazen); tako zajeta, da postane »gluha« za vse druge občutke, intelektualno dejavnost ali strast. Beseda »čut« v verzu 4 ima torej širši pomen in obseg: zaznamba, dejavnost itd. - Omenjeni dve tercini uvajata še naslednjo razlago: - 7. če bomo gledali in poslušali: Zgled za človeka, ki je tako zavzet z nečim, da ne čuje in ne vidi ničesar drugega, je bilo na pr. poslušalstvo ob Casellovi pesmi v 2. spevu. - Moderna doba pozna razliko med »subjektivnim« in »objektivnim« časom: ko si zavzet v prvem (Bergson: trajanje!), pozabiš meriti tega drugega. - 14. to senco %,nano' Manfredi (glej prej. spev!) - 15. oble

236 Vice

tedaj se s klicem trop do naju ob m e:18 » T u je o d g o v o r na vprašan je dano!«

Ž e v širšo lukn jo km et zavalil trnje je s poln ih v il, da n ograd si zadela,

2 1 k jer grozd že kaže jagode mu črne,kot je bila steza, k jer sva se vzpela

v o d n ik in jaz za n jim , sama na poti,24 ker zaostala rajnih so krdela.

V Sanleo greš, spustiš se v nolskem koti,v B ism an tovo , v Cacum e potn ik vzpenja

27 se peš, a tukaj le, če im aš perotiin poletiš na krilih hrepenenja

za N jim , ki upanje ti je edino 30 in luč ostane tvo jega življenja!

V razbito vzp n eva se tedaj pečino, k jer me z obeh strani je čer lov ila ,

33 ko z n o go in z roko sem šel v strm ino.In ko nazadnje sva na rob stopila,

v rh stene, se ozrem po go ličavi 3 6 in vprašam : »M ojster, kje b o va krenila?«

»N iti koraka več navzdol,« m i pravi,»za m ano stopal boš na g o ro , ved i, dok ler da kdo sm eri m i ne popravi.«

Zam an tedaj sem v rh iskal s pogledi, saj bolj strm o je d v ig o v a l obalo

42 kot črta, k i gre s po l kvadranta k sredi,

bleščeče: Sonca, ki se je že vzdignilo za 50% kar naj bi pomenilo, da so od prvega svita pa do prihoda angela brodnika že stekle dobre tri ure. - r8. na vprašanje dano: Vprašanje (Vice III. 76), kje neki je pot za v goro. - 20. no^ad: K o mu zori grozdje, si kmet utrdi mejo vinograda proti tatovom. - 25-27: Nekaj zgledov strmin v Italiji: Sanleo (blizu San Marina), Noli na ligurski obali, Bismantova (jug Reggia Emilie) ali Caccume v lepinskih gorah. - 29. %a Njim , k i upanje ti je edino: V prenesenem smislu Bog, v dobesednem pa verjetno Vergil, simbol človeškega razuma in modrosti, ki je na poti v vicah »svetil« Danteju. - 41. obalo: Mišljen je zunanji rob strmine. - 42. kot črta: Radij, ki pri 450 razreže na pol 1/4 kroga ali en kvadrant. Hrib se je torej vzdigoval v kotu 450.

Četrti spev 237

in dem , ker m i telo je kom aj stalo:»O m ili oče, oziraj se še nam e,

4 j k i zaostal bom , če ne jenjaš m alo!«»D o tja se zvleci še, m oj sin,« m i jame

kazati s prstom g o r proti polici,48 ki hribu k ro g in k ro g o v ija rame.

T o likan j so spodbodli m e ti klici,da z zadnjo sapo jel za n jim sem lesti,

// dokler m i noga stala ni v ravnici.T am se obem a je m udilo sesti;

na vzh od sva zrla, tja v pričetek hoje,¡4 kam or se vsakd o rad ozre na cesti.

T ja doli sprva zrlo m i oko je, nato pa sonce iščem , ki začuda

/7 si levo stran je izbralo za prisoje.K o v id el je poet, da mi je huda

uganka vo z svetlobe, ker mu vrata 60 oklepa A q io lo , me reši truda:

»Če K asto r,« de, »in P o lu ks, zvesta brata, bila bi v v lečk i tistega zrcala,

6) k jer nam in onim luč deli se zlata,bi zarja Z v e ro k ro g a ti vzsijala,

beže o k ro g , še bliže kraj M edveda,66 razen če s stare bi steze ne pala.

52-139: Prvi pas predvic. Razlaga sončne poti. Belacqua.V prvem pasu se vicajo malomarneži, ti, ki so se z Bogom spravili šele na zadnjo uro; za kazen morajo ti zanikrni kristjani ostati zunaj vic toliko časa, kolikor so živeli na svetu. )2. tam: Ravna polica, ki se vije krog in krog hriba. - 57. levo stran: V nasprotju s prebivalci severne poloble, ki jim sonce vstaja z desne, vidi z južne poloble gledajoči pesnik njegovo pot na levici; razlika je tudi v tem, da se severnjaku nagiba sonce proti jugu, »južni« Dante pa ga vidi v smeri Akvilona (severni veter) - v. 60.-61-66: Smisel: Če bi sonce, ki je »zrcalo« (sholastika!) božje luči tako severni kot južni polobli, ne bilo, tako kot je zdaj, v ozvezdju Ovna pač pa v Dvojčkih, ki so še malo severneje, bi ti, Dante, videl »zarjo Zverokroga« - to je vzhodni del zodiaka, odkoder sonce pravkar pričenja svojo krožnico, še bliže severnemu polu ali ozvezdju Medveda, torej še bolj na levici, čemur se ravnokar čudiš. To je gotovo kot le kaj, razen če bi zvezdno gibanje

Vice

Če rad um el skrivn ost bi tega reda, zapri oči ter S ion si predstavi

69 in to go ró , ki v rh zem ljé poseda,na isti črti, sklenjena v daljavi

čez dve p o lobli: torej pot visoka,7-2 kjer vo z je zvrn il Faetón zved avi,

pripelje h g o ri z levega te boka; na Sion, če razum ti p rav um eva,

7/ pa sm er kazala ti bo desna roka.«»R es, m ojster,« dém , »do tega se mi dneva

n ikdar tako ni p o svetilo v g lav i 7<f kot zdaj, - tu vednost mi bila je reva! -

- da srednji k ro g vseh gibanj na v išav i, k i v neki ved i za ek vato r šteje

81 in se m ed sonce in m ed zim o stavi,iz vzro k a, ki sem čul ga, go ri speje

na sever to likan j, kot se pred Ju d i 84 je um aknil tja, k jer te vročin a greje.

Z d aj m e, d o vo li, radovednost grud i, kje je še vrh : strm ino v id im gori,

87 da se pogled zam an za n jo mi trudi!«A oni brž: »T ako je na tej gori:

spočetka je hudó, ko greš od praga,90 čim više si, tem m anjši so napori.

A ko se gora ti bo zdela b lagain noga v h rib ti lahna bo drsela,

93 kot ladja, ki ji urni va l pom aga,tedaj ta steza te bo v cilj privéla ,

naenkrat opustiio svoje, že vajene steze, česar pa si ni moč zamisliti! - 67-75: Da bo pesnik opisano kozmogonijo prav razumel, si mora znova priklicati v spomin geograf­sko podobo Zemlje (glej pričetek 2. speva Vic!), pri čemer je poudariti, da sta gora vic in Jeruzalem (»Sion«) na antipodih, sončna pot, na kateri se je ponesrečil bajeslovni Faetón (prim. Pek. IX), pa se vije od desne proti levi. - 80. ekvator. Zdaj se je šele Danteju posvetilo, da je ekvator (pojem geografske vede!) enako oddaljen od gore vic

Četrti spev

kjer boš pozabil, kar si im el trpeti;91f več ne p ovem , resnica to je cela!«

A ni še p rav končal, ko nekdo tretji dé iz bližine: »K aj pa, če do tega

99 bo treba prej še m alo posedeti?«O zreva se, od kod se glas razlega, -

in z leve u gled ava, da peč se dv iga ,102 ki prej je n isva vid ela v rh brega.

T ja šla sva in našla ljudi, od žigapripeke varn o spravljene pod skalo,

io ; kot da jim posel je deveta briga.N ek d o , ki truden zdel se je nem alo,

kolena objem al je, sedé na produ, i o S a lice m ednju v tla m u je bolščalo.

»O m ojster m ili, glej ga,« dém gospod u ,»ki skrb po videzu ga najm anj tare;

m dejal bi, da z lenobo sta si v rodu!«M ož se zbudi, vend ar iz lege stare

p ogled kom aj prem akne, ko mi pravi:1 14 » K a r po jd i g o r, ti, ki si fant od fare!«

Z d aj vedel sem , kdo je, in k ljub težavi, ki v sapi še pojenjati m i neče,

n j se brž odpravim k njem u. K o ob g lav istojim m u, d v ign e jo za ped in reče:

»Zdaj m enda veš, zakaj po levi plati ¡20 ti sončni vo z po nebu sem priteče?«

na jugu kot od Jeruzalema na severu, ali z drugimi besedami, da sta ta dva kraja na antipodih. - 101. pet. Velika pečina, ki je bila zavaljena počez na polico in ki sta jo pesnika šele tedaj ugledala. - m . ^ lenobo v rodu\ Dante se pošali, vendar je zadel v Črno: mož je bil lenuh, .0 čemer pričajo počasna govorica, kratke, enozložne besede in pa kretnje, saj se mu pogled le malo dvigne, glava pa komaj »za ped«. Morda se niti oglasil ne bi, da ga ni pesnik podrezal s svojim stavkom. Njegovo ime je Belacqua, nam malo poznani florentinski plemič, ki je bil neki tako len, da je vselej posedal, vstal pa samo za k mizi ali za v posteljo. Tu služi kot primer nebrižnikov, ki so do zadnjega odlagali pokoro, Dantejevo vešče pero pa mu je nadelo toliko dobrodušnosti in značil-

240 Vice

T i leni g ib i, reki jedrnatinasm eh so izvab ili mi na lice:

12 } »Belacqua,« dém , »ni treba se mi bativeč zate! A kako, da na stopnice

si sél p rav tu? M ar čakaš družbo zvesto,12 6 ali pa v stare pal si kolesnice?«

O n: »Brat, čem u bi g o ri kresal cesto, ko pa ne da, da ogenj me zakuri,

129 ptič božji, ki pred vrati m u je m esto.Prej naj zasuče se m i zunaj duri

nebo to likokrat kot v zem ski hiši, i } 2 k jer p rav sem vzd ih n il šele v zadnji uri;

razen, če v stalež m e ne d v ign e višji m olitev duše, v m ilosti živeče;

i } / na d rugo božje uho nam reč ne sliši.«Z e mi poet je uhajal in skrbeče

m i klical: »Prid i, v id iš, da je vstalo 13 8 že sonce tja v poldán, a N o č že vleče

onstran n o gó M aroku čez obalo!«

nih potez te občečloveške napake (lenobe), da nam je po pravici simpatičen. Tudi pesniku ta primerek morda najbolj nedolžnega greha »izvabi nasmeh«; to pa je tudi edino vsaj malo komično mesto v Komediji. - 123. ni treba se mi bati: ko vidim, da kljub lenobi nisi pogubljen! - 126. ogenj-. Belacqua bi rad v višji »stalež«, v pravi ogenj vic, pa zaradi zadržkov ne sme. - 127. ptič bofyi: Angel vratar (prim. Vice IX). - 13 1. tolikokrat'. Toliko let mora prebiti v predvicah, kolikor jih je preživel na svetu! - 139. onstran'. Na severni polobli, v svetu živih. -

PETI SPEV

Ž e pustil sem te sence in po slediza m ojstrom zn ova sem pričel hiteti,

j kar zadaj prst nam eri nekdo v črediin krikne: »G le j, m ar ni, kot da ne sveti

več sonce levo spodnjem u v d vo jic i,6 kot da bi m ož ne jenjal še živeti?«

O či so m i zasukali ti kliciin v id im ga, ki gleda me čudeče,

9 le m ene in soj razbiti na levici.» K am neki veter tvo jih m isli vleče,

da zaostajaš,« slišim gospod arja ,12 »le kaj ti m ar, kar se o k ro g šepeče?

Z a m ano! N aj se narod kar zgovarja!M ožato stoj, kot stolp , ki ne uklanja

i ; g lave , če obenj butne piš viharja!V sa k , kd or si m isel z m islijo preganja,

si sam odm ika cilj, ker peša sproti,18 od ene k drugi, m u poslast dejanja.«

K a j naj bi rekel, kot: »Sem že na poti.«?T o sem dejal, a lice m i je rdelo,

2 i kar včasih op raviči nas po zm oti.V tem nam a pot je križalo krdelo,

1-136: Drugi pas predvic: Nebrižniki, ki so se skesali v zadnjem trenutku, ko jih je zateia nasilna smrt. Jakob del Cassero, Buonconte da Montefeltro, Pia.4. kot da ne sveti: Zaradi sence Dantejevega telesa. - 16. misel £ mislijo: Kdor preveč misli, se le težko odloči za dejanje, morda zato, ker pri tem v domišljiji preveč izgoreva in mu zmanjkuje tako veselja kot potrebe za stvarni poseg in akcijo. - 21. po ^moti: Zmota, ki si jo pesnik tu očita, je bila v tem, da je nekolikanj prisluhnil občudovalnim

¿4

¿7

3 »

33

3^

39

42

4J

4»

J i

242

ki prav pred nama šlo je krog strmine in »Miserere!« stih za stihom pelo.

K o videli so, da ne najde linena mojem truplu žarek iz višine,jim spev v hripavem, dolgem »Oo!« pomine.

Zdaj dva od njih kot sla preko planjave pritečeta do naju, spraševaje:»Kdo sta, nam, prosim, izbistrita glave?«

»Vrnita se,» odgovor mojster daje,»z novico k njim, ki vaju so poslali: telo druga iz pravega mesa je.

Če vedečni ob senci so obstali,kot verjem, se jim s tem dovolj oznani; naj ga časte, ne bodo se kesali!«

Niso razparali še hlapi vžganipod noč neba, ne zdrsnili oblaki, ko sonce tone, v velikem srpani,

kot so ta dva odnesli proč koraki;ko sta pri njih, se vse prot nama vsuje, kot čreda, ki jo pit udere k mlaki.

»Hud roj pritiska sem,« vodnik zmajuje,»s prošnjami na jeziku: ti le kreni in spotoma uho naj prisluškuje.«

»O duša, ki greš k sreči zaželeni še z udi, kot jih mati je rodila, postoj!« — kriče se truma zliva k meni.

»Poglej, če koga iz našega številapoznal si, da po tebi svet zve zanje: oj ustavi se, kam ti je iti sila!

Nas vse nasilno ubilo je dejanje

Vice

vzklikom množice. - 24. »Miserere«: Lat. »Usmili se«, pričetek 50. psalma. - 36. ne bodo se kesali: Pesnik jim bo morda preskrbel molitve vernih sorodnikov. - 37. hlapi vegani: Morda utrinki zvezd, morda bežni pobliski v soparnih avgustovskih večerih. - 47. še ^

Peti spev 243

in p rav do zadnje ure sm o grešili, — j4 ko luč z neba nam dala je spoznanje,

da sm o skesali se in oprostiliter z B o g o m spravljen i oči zaprli,

// ki v slo, da bi ga vid eli, nas sili!«» K o gledam vas, ki ste se v me zazrli,«

dem , »ne spoznam n ikogar; če pogod i 60 vam je, da kaj storim , du h ovi vrli,

recite! Če ne spolnim vam , ne bodi m i sojen m ir, ki žejnega me vleče

t j iz sveta v svet ob n o g i, ki me vodi!«»Brez te prisege,« p ravi glas iz gneče,

»vsakdo zaupa v tvo ja dobra dela,66 če le nem oč ti vo lje ne spodseče.

In jaz, ki p rv i prosim iz krdela, rotim te, ako v id iš kdaj krajino,

1f f ki je m ed K a rla in R o m agn o sqla,izvo li v Fanu spom niti družino,

naj zame k B o g u bi sklenila roke,/ 2 da zm ijem s sebe grešn ih del črnino.

O d tam sem , a po vreze šel g lob oke , ki so mi kri izlili, duš rejnico,

/ s sem g o ri m ed A ntenorja otroke,kjer varen čutil sem se pred puščico.

mli: Živimi. - 57. nas p ili: Ker niso še prišli niti do muk, ki bi jim odprle nebo, trpijo nebrižniki zaradi nepočakanosti in praznega, brezhasnega (danes bi rekli »neangažirane- ga«) poželenja po božji bližini. - 67.ja%, k i prvi prosim: Jakob del Cassero, rojen v Fanu v znameniti pravniški družini. Bil je gvelf in prijatelj Florentincev, izvrševal je župan­ske posle v Bologni (1296-97), pri čemer si je nakopal sovraštvo ferrarskega markiza A/za VII. d’Este, ker je ostro in dosledno obsojal njegove politične ambicije. Ko se je 1, 1298 napotil v Milan, je potoval preko Benetk, zato da bi se izognil posestev svojega mogočnega nasprotnika; le-ta pa mu je na padovskem ozemlju nastavil zanko, kjer je nesrečni del Cassero izgubil življenje. Pri tej izdaji sta sodelovala tudi plemenita Trevi- žana Gerard in Rizzardo da Camino. - 68. krajino: Ankonska marka, ki jo je na severu mejila Romagna, na jugu pa neapeljsko kraljestvo Karla Anžuvinca. - 75. med Antenorja otroke: Na ozemlje mesta Padove, ki ga je po legendi ustanovil Trojanec Antenor; zdi

244 Vice

V zad stal je ta iz E stijeve hiše,7<f gorak mi bo lj, kot je im el pravico.

A da sem zbežal proti M iri više, kadar zatekli so me kraj O riaca,

S i še danes svet bi gledal, kjer se diše.Z agazil v barje sem in sred koraka,

zam otan v trs in blato, pal. P od m ano 84 pa se iz žil je v lila črna m laka.»

A drugi de: »O naj se čim bolj rano izpolni želja, ki te v g o ro m am i,

87 sedaj pa m ojim ti prisluhni vdano!B uonconte M ontefeltro sem , m ed hram i

sveta pozabljen, zabljen od G io van n e, po zato povešam čelo.» — T o prizna m i,

a jaz : »K atere sile so neznaneodnesle te tak proč od Cam paldina,

P} da živa duša gro b a ti ne ugane?«»O joj«, mi de, »ob vznožju Casentina

je vo d a , ki se ji A rch iano pravi

se pa, da na tem mestu izraz »Antenorjevi otroci« pomeni kar izdajalce, saj je znano, da se Dantejev drugi krog Kocita (politični izdajalci!) imenuje ravno po omenjenem Trojancu. - 75-78: Glej kom. v 67. - 79-81. p ro ti M iri... k ra j Oriaca: Mira in Oriaco, dve mesteci ob kanalih Brente, na sredi med Padovo in Benetkami, kjer so morilci zatekli nesrečnega Jakoba; namesto da bi bežal proti trdini, je zagazil v močvirje na lagunah, kjer so ga zlahka potolkli. - 88. Buonconte Montefeltro: Sin Guida da Montefeltro, ki nam ga Dante pokaže v 27. spevu Pekla, prav tako gibelin in sposoben vojščak kot njegov slavni oče. L. 1288 je npr. pripomogel k porazu Sienčanov v bitki pri Pieve del Toppo (glej Pek. XIII), 1. 1289 pa je načeloval vojski aretinskih gibelinov, ki so šli nad Firence, in v bitki pri Campaldinu, kjer je, po pripovedovanju prič, hrabro sukal meč, obležal na bojnem polju. V Dantejevi verziji sta oče in sin po smrtni uri doživljala podobno usodo, le da je pri enem zmagalo peklo, pri drugem pa nebo. - 89. Giovanne: Buoncontejeva vdova; pozabila je nanj, prav tako vsi prijatelji in sorodniki. - 92. od Campaldina: Že omenjena bitka, kjer so Florentinci potolkli aretinske gibeline in pri kateri je sodeloval tudi naš pesnik. Zato je tudi tako dobro informiran in odtod tudi njegovo vprašanje, češ kaj se je po bitki zgodilo z Buoncontejevimi posmrtnimi ostan­ki, saj se, po pisanju sodobnikov, »nikoli ni moglo zvedeti, kje je (B.) sklenil življenje in kaj se je prigodilo njegovemu truplu«. - 95. Archiano: Rečica, ki se, potem ko je

Peti spev 245

<16 in vrh E rem e vre dol z A penina.D o tam , k jer ji im e ni več v ve ljav i,

sem s prebodenim grlo m bežal reva,<)<i peš, a za m ano sled je šel k rvavi.

T am m i ugasnila je svetloba dneva in rek zam rl. V zd ih n il sem ’Marija*

102 ter pal in pustil truplo , da sam eva.R esn ico znaj, naj ve jo dom ačija!

V zel me je angel, pa m u vra g iz pekla m ; je kriknil: ’B ož ji, to je ciganija!

O dnašaš večn o v njem , ker m u je stekla le ena solza: p rav , zgubljen je zame,

10/t a časnem u bo druga p ravda tekla!‘Saj veš, kako se v zraku skupaj v z a m e

ta vlažni čad, ki se kot vo d a vrne, m brž ko ga na v iša v i hlad zajame.

Z lo v o ljo , ki vse v slabo spreobrne, spajdašil z um om je ter zganil hlape

114 in piš z m očjo narave svo je črne.B rž ko je padel m rak, je dol in grape

od Pratom agna do go ra prekrila /// m egla, nebo so zagostile sape,

ob lake težka v lag a je prebilain dež se v lil je to lik , da k pop lav i

pretekla casentinsko ravnino, izlije z leve strani v Arno. Njen tek je silovit, poln brzic in tolmunov, saj se spušča prav z vrhov Apeninov, in sicer s Falterone, gore, blizu katere je znameniti kamaldulžanski samostan Eremo (ali Ermo); njegov ustanovitelj sv. Romuald se omenja v 22. spevu Raja. - Vso to pokrajino je Dante prav dobro poznal, saj se je, kot rečeno, omenjene bitke sam udeležil. - 97. do tam: Kjer se Archiano izlije v Arno. - 106. večno v njem: Njegovo dušo. - 108. a časnemu: Telesu; prav, pravi vrag, duša je tvoja, za telo se bom pa jaz pobrigal! - 10 9 -m : Nastanek dežja (po Aristotelu). - 112-114 : Hudičevo delovanje sestoji iz zle volje (antiteza k božji volji), uma (intelekt, ne inteligenca, ta, ki giblje zvezde in blagodejno vpliva na človeka!) in »črne« moči (ta se očituje predvsem v zraku, kjer teologi iščejo domovanje demonov in vražjih sil). - To troje je povzročilo nevihto. - 116 : od Pratomagna: Predgorje Apeninov.

246 Vice

120 se d v ign ilo je, kar ni prst popila,se u jelo v struge, butnilo k nižavi

in h g lavn i reki v takem teku drlo ,1 2 } da ni b ilo je sile, da ga ustavi.

O b ustju našel truplo m i prem rloje bes A rch ia n o v , v A rn o ga porin il,

12 6 k jer m i va lo v je s prs je križ razdrlo,ki sem ga storil, ko sem ondi ginil;

ob bregu me je sukalo h globači,129 k jer sem , zam otan v plen n jeg o v , izgin il...«

»Prijatelj, ko se vrneš v kraj dom ači in trudna p o to v n oga se spočije,«

i } 2 za drugim tretji duh se ojunači,»te prosim , spom ni se še m ene, Pije!

Siena me dala, ubila me M arem m a , i } ! kot oni ve , ki svo j nataknil m i je

dragulj in vzel me drugem u iz objem a.«

- 122. h glavni reki: Arno. - 129. tam sem... izginil: Med dračjem in šavjem, ki ga je narasla reka tovorila s seboj, je izginilo Montefeltrovo truplo. Žalost nad usodo lastne­ga telesa ima poleg sentimentalnega tudi teološki pečat: Kje bo nesrečnež iskal svoje truplo na sodni dan, ob vstajenju mesa? - 130. Prijatelj...: Blagi glas, ki je sledil tej krvavi in malone togotni pripovedi, je ženski: k Danteju se obrača Pia, doma v Sieni iz družine Ptolomejev, soproga Nella de’Pannocchieschi, gospodarja gradu La Pietra (»skala«) v negostoljubni in močvirnati Maremmi. O njeni smrti poročajo stare floren­tinske kronike: »Ko je nekoč stala ob grajskem oknu in gledala preko doline v Maremmo, je gospodar Nello ukazal svojemu biriču, ki je šel in jo od zadaj zgrabil za noge in jo vrgel skozi okno, da je padla v globoko sotesko in ni bilo od tistega dne več glasu o njej«. - V nasprotju s svojima sotrpinoma, ki sta do potankosti popisala svoj krvavi konec, Pia o Svoji smrti rahločutno molči. »To ve on«, le toliko pride iz njenih ust - pač pa potoži, da je bila nasilno poročena, saj je prej nosila prstan drugega (»inannellata pria«). Pričujoča interpretacija se razhaja z najbolj običajno, Vandellijevo, in se pridružuje mnenju francoskega komentatorja A. Pezarda; tekst in situacija dopuš­čata namreč različna ugibanja, prav tako tudi zgodovinska dejstva.-

ŠESTI SPEV

K a d a r pri kockah se zaključi stava, poraženi obupan sam ostane,

j p on avlja m et in zm ote prepoznava,a m nožica p o zm agovalcu plane,

od spredaj sili van j, od zadaj vleče,6 s strani na uho kriči m u, naj obstane;

on gre , le znancu kdaj pa kdaj čuječe prisluhne, stegne dlan in ga od pravi

9 ter po tej poti varu je se gneče.T a k o k ro g m ene g lava je pri g la v i...;

zdaj sem , zdaj tja vrteč se m ed du h ovi,12 z ob lju b ovan jem sem ušel zm ešnjavi.

T am bil je A retin , ki po su rovije rok i pal G h in a Tacca, Sienčana,

// in ta, ki se je u topil bil na lo v i;tam spet m olitev se je čula vdana

N o v e lla in n jega, čigar sm rt vzbudila

1-76: Predvice, drugi pas. Nova truma duš. Sordello.3. %mote prepoznava: Premaganec znova ponavlja usodne lučaje, kjer je izgubljal, in pri tem žalosten ugotavlja, kako bi bil moral metati, da bi dobil. - 8. in ga odpravi: S tem, da mu kaj malega stisne v roko. - 13. Aretin: Nenincosa de Laterina, učen pravnik iz Arezza. K o je bil sodnik v Sieni, je dal usmrtiti dva razbojnika, od katerih je bil eden sorodnik Gina di Tacca, proslulega viteza iz Siene; le-ta je sodnika za povračilo ubil. - 15. in ta, k i se je utopil: Guiccio dei Tarlati, tudi iz Arezza. V nekem spopadu mu je bil konj zašel v reko Arno in potegnil za sabo tudi jezdeca; nekateri pravijo, da je takrat bežal, drugi pa, da je preganjal nasprotnike. - 17. Novella: Federigo Novello, gibelin, sin grofa Guida Novella; v manjšem strankarskem spopadu so ga ubili nasprotni gvelfi.- in njega: Farinata Scornigiani iz Pise, ki ga je ubil neki someščan. Njegov oče Marcuzzo Scornigiani je bil frančiškan; ko je zvedel za sinovo smrt, je dal pripeljati njegovo krsto v redovno cerkev, nato pa je ob njej ganljivo pridigal, kako je treba v

248 Vice

18 v Marcuzzovem je srcu moč kristjana.Bil je grof Orso, z njim, ki sta ločila

od trupla dušo mu zavist in zloba,2 1 kot je dejal, ne bes iz povračila -

- Pier Broccia! Dokler ven je še iz groba, gospa v Brabantu naj si vest očisti,

24 da v grši trop ne zvrne je hudoba!K o sem se rešil senc, ki v prošnji isti

so nadme šle, proseč za priprošnjika,27 ki naj za pot v nebesa jim koristi,

»Kajne, o luč?« nagovorim vodnika,»da nek tvoj stih izrecno up zabrani,

30 češ da molitev sklep Boga premika?To ljudstvo prav s tem upanjem se hrani:

naj torej nada njihova ugasne,3 3 ali pa jaz sem zmotil se pri branji?«

A on: »Besede moje so kaj jasne in nada onihle ni goljufiva,

3 6 če zdrava pamet nam pri tem kaj hasne;višina sodbe ostane nezrušljiva,

saj v hipu nadoknadi vam ljubezen,

takih primerih odpustiti svojemu sovražniku, in hotel je celo poljubiti roko, ki mu je bila ubila sina. - 19. g ro f Orso: degli Alberti, umorjen od svojega sorodnika. ~ £ njim: Pierre de la Brosse (Pier dalla Broccia), zdravnik in kancler francoskega kralja Filipa III. Drznega. L. 1278 je bil obešen zaradi spletk »gospe v Brabantu« (Marije Brabant- ske), druge Filipove žene, ki je hotela spraviti na prestol svojega sina in je zato odstranila vse nevarne tekmece. Piera sta torej spravili s sveta »zavist in zloba«, ne pa povračilo za lasten greh. Dante zato svari kraljico, ki je bila takrat še živa (umrla 1. 1321), naj se skesa zločina, sicer jo utegne sprejeti medse »grši trop«, kot so pa vice, kjer je Pier, to je, prišla bo v pekel. - 26. priprošnjika: Vsi, ki so zaradi kakih zadržkov v predvicah, prosijo pesnika, naj jih priporoči v molitve vernim na zemlji. - 29. nek tvoj stih: Vergil pravi v Eneidi (VI. 373): Prazen je up, da s prošnjami omajal bi sklepe bogovlje! (Desine fa ta deum fle c ti sperare precando!) - Ali so torej molitve za verne duše v vicah odveč, se sprašuje Dante. - 38. Ijube^m* Ljubezen tistih, ki molijo za rajne, odtehta muke duš v predvicah, če ne vse, pa vsaj del. Njihovo čakanje se tako skrajša, višina kazni pa ostane pri tem nespremenjena, saj je tja, kjer je umanjkal rajnik, vskočil njegov ljubeči priprošnjik oziroma moč njegove ljubezni. -

Šesti spev

tv kar d o lg o va l je duh, ki tukaj b iva;takrat pa, ko ta nauk sem pisal jezen,

v m o litv i greh še ni im el plačnice, ker B o g ji ni še dal, da v id i čezenj.

A v ta v iso k i cilj ne proži pšice, razen če ona k tem u te ne kliče,

/i ki um u luč prižiga do resnice.M e slišiš, g o v o r je o Beatrice!

V rh te gore boš km alu m ogel zreti, kako se srečno sm eje ji obličje.«

In jaz: »G o sp o d , bi m ogla pohiteti?U trujenost me zdaj je že spustila

f i in senco gore daleč v id im speti.«»T ak d o lgo b ova danes še hodila,«

m i de, »kot b ova m ogla , a nei vije >4 se pot tako, kot ti je m isel klila.

Prej ko dospeva tja, nam a spet zasije luč sončna, ki jo skrila je obala,

/7 da z žarki več ob tebi se ne bije.A glej tam neko dušo, ki ostala

je sama in pogled e v naju upira,60 ta nam a bližnjico bo pokazala.«

Ž e sva pri njej: kak polna si prezira bila, lom bardska duša n eukrotljiva,

6j z očm i podoba notran jega mira!Sedela je, kot ne bila bi živa,

40. takrat: K o je Vergil pisal Eneido, se Bog še ni včlovečil v Kristusu, ki je plačal za izvirni greh, odrešil svet in mu odprl pot v nebo. Do tistega časa, po krščanski dogmi, molitve človeštva niso prišle do božjih ušes. - 45. umu luč pridiga do resnice: Beatrice, življenjski predmet Dantejeve ljubezni in njegove hoje za Resnico: sprva dekle, pozneje prispodoba filozofije in teologije, vseskozi pa iskra božje ideje. - 54. pot tako: Preden bosta vrh gore, morata še nočiti; pot bosta torej nadaljevala jutri, ko bo spet zasijala sončna luč, ki se zdaj ne bije (ker je zašla!) ob Dantejevem telesu. - 62. lombardska duša: O tem ponosnem Lombardu glej dalje! -

250 Vice

le najin hod je spremljala s pogledi,66 strmo, kot gleda lev, kadar počiva.

Vergil spoštljivo stopi tja s poizvedi, kje nama krajša pot bo zaželena,

69 a senca, gluha k vodjevi besedi,povpraša le, kdo sva, kje sva rojena;

»Iz Mantove...,« prične vodnik, a bela 7 2 se duša, vase tolikanj vtopljena,

požene brž od tam, kjer je sedela:»Jaz sem Sordello, v Mantovi sloveči

7/ doma kot ti!« - In že sta se objela.- O sužna Italija, ti hram trpeči,

ti ladja brez krmarja sred orkana!■78 Gospa dežel? - O, ne, bordel največji!

Kako hitela je ta duša vdanaob sladkem zvoku svoje domovine,

S i da počasti tu gori someščana,a v tebi brez prepira dan ne mine

in kolje se med sabo deca tvoja,

74. Sordello: T ru b ad u r Sordello , ki je ž ivel v X I I I . stol. Iz skrom ne rodbine v m antov- ski p ro vin ci se je p o vzpel do službe pri g ro fu B o n ifaciju v V ero n i in m u op eva l v stihih lepoto sop roge Cunizze da R om an o (Raj IX .) . T a m u je ljubezen vračala , saj ji je trubadur celo pom agal pri pob egu iz g ro fo v e hiše. Sord e llo v ih galantnih pu sto lo všč in s tem še ni b ilo konec in prav zaradi n jih je večkrat m enjal b ivališče: najdem o ga pri R ajm on du IV . v P ro van si, nato pa pri K a r lu I. A n žu jskem . Z njim je šel Sordello na vo jsk o proti M an frediju , bil ujet pri N o v a r i, kon čn o pa dobil za nagrado fevd v A bruzzih . - Skladal je pesm i v provansalščin i, s lavo pa so mu prinesli predvsem političn i in satirični stihi, katerih zgo vo rn o st, ostrino in ponos h vali D an te v svo ji »D e vu lgari eloquentia«; zdi se, da se je pri njih tudi n avd ih o val.-

7 6 - 15 1 : P esn iko va obtožba Italije, C erk ve , cesarja in Firenc. - K o D an te v id i radostne po zd rave Sordella in V erg ila , d veh ro jak o v , se spom ni razrvane do m o vin e in grenka čustva m u prekipe. V erz i, ki slede, so najdaljši političn i pam flet v K o m ed iji, pravi p rogram »ubežnega gibelina«, kot im enuje D anteja Parin i, p rogram , za katerim stojita enako užaljena državljan in zasebnik.78. bordel največji: O stra in neusm iljena antiteza nekdanji »gospe dežel«, kar je Ita lija v rim skih časih bila. In kaj je danes, se sprašuje pesnik. K ra j propalih načel in n ravii - 79. ta duša: Sordello , ki je po zdravil V erg ila . -

Šesti spev 2 5 1

84 ki iste jo oklepajo zidine.Poglej, nesrečnica, obrežja svoja,

poglej nato v dežele si notranje 87 in reci, kje je v tebi kaj pokoja!

Kaj če ti brzdo skrajšal Justinjan je, ko pa že v sedlu zdavnaj ni pastirja:

90 brez nje bilo bi manjše sramovanje!O stan, ki držal naj bi se brevirja

in moral kneza v sedlo bi spustiti,9} če prav umevaš, kar ti Bog odmerja,

poglej žival, ki tolče ti s kopiti, ker je ostrog pogrešala ostrino,

¡/6 odkar si ti roko ji dal čutiti!O nemški Albert, ki si bil zverino

pustil, da je tolikanj pobesnela,99 ker nisi v sedlo šel, svojo lastnico,

o da bi tvojo kri z neba zadelapravična kazen, nova, vsem odprta,

102 da vrsta za teboj še strah bi imela!

88. Justinjan: B izantinski cesar Ju stin ijan je s svojim zakonikom »nategnil uzdo« Italiji; le-to prim erja zdaj pesnik s konjem , ki je p o d iv ja l, ker v sedlu nim a gosp odarja , oko li njega pa se tru d ijo le nevešče roke. - D a ni b ilo te skrajšane uzde - zakonika, bi m orda še lahko opravičil sedanje razsulo, p ravi D ante. - 9 1. O stan: Papež in v iso k a d u h o všč i­na, ki težita le p o svetn i oblasti in zanem arjata pri tem svo je p ravo , d uh ovn o poslan­stvo. K tem u bi m orda prišteli še številne nižje klerike, juriste in svetovalce, ki so s svojim peresom služili političn im razprtijam in podpirali ter o pravičevali apetite tako so vražn ik ov Im perija kot C erkve (na pr. F ilip a L epega in podobnih). - 93. ka r ti Bog odmerja: P o znanih evan geljsk ih besedah: »D ajte cesarju, kar je cesarjevega, in B o gu , kar je božjega.« (M at. X X I I , 2 1) . - 97. nemški A lb e rt : Cesar A lb ert A vstrijsk i, sin R udolfa H absburškega, v ladal od 1298 do 1308. Italija je nom inalno im ela cesarja, saj je bila del »svetega rim skega cesarstva«, ki je takrat - okoli 130 0 - o bsegalo Nemčijo,- avstrijske dežele z našim i kraji v red , Š v ico in Italijo (razen juga), vendar je rodbina H absb u rgo v, ki je bila 1. 127 3 z R u d o lfom H absburškim izvoljen a na cesarski prestol, kaj m alo skrbela zanjo. H absburžani so bili takrat še nepom em bni švicarsk i plem iči, ki so si kot cesarji šele ustvarjali svo jo dedno posest, od katere je bila v tistem času o dvisn a m oč vsakega fevdalca, najsi je bil to tudi cesar; zato so skrbeli bolj za zadeve svo je rodbine, Ita lijo pa prepuščali anarhiji. D an te jim ko t zago vorn ik ideje o o b n o vlje­nem rim skem cesarstvu, ki naj bi im elo središče v Italiji, tega seve ni m ogel odpustiti. -

252 Vice

Ti in tvoj oče, lakomno zazrtatja čez, sta kriva, da plevel je cvetje

i o j in list cesarskega prerasel vrta!Poglej si tu Montege, Capulete,

Monalde, Filipesche, mož brez vesti, io S te še v bojazni, one že zadete!

Daj, pridi, krutež, glej, kako se klesti tvoj žlahtni rod, odvrni bič nad nami

m in v Santafior postoj, razbitem mesti!Le pridi, Romo, glej, kako s solzami

te reva noč in dan roti goreče:1 1 4 »Moj knez, doklej živeti mi je sami?«

Le pridi, brate si oglej ljubeče!In če sočut srca ti ne ogreje,

1 1 7 vsaj nad seboj imel boš lice rdeče!Vsevišnji Zevs, naj se mi v greh ne šteje,

ki dal za nas si se na križ pribiti,120 mar ti oko drugje pravico seje,

ali pa sklepi, v tvojem umu skriti,ki boljša nam pripravljajo vremena,

12 } so taki, da ni moč jih uganiti?Italija slovi, da mesta njena

tiranov polna so: Marcel postane 12 6 vsak lump, ki stranka mu drži stremena.

Florenca, lahko se ti roka mane ob tem razsulu, ki se te ne tika,

10 3 -10 5 : G lej gorn ji kom entar. - 106-108 : Italijanske plem iške rodbine, eni g ve lfi, drugi gibelini. Z d i se, da jih pesnik om enja kot prim er m edsebojnih prepirov in p o ko lo v , česar naj bi bil k riv stalno odsotni in nebrižni cesar. - 3 1 1 . Santafior: G rad v pokrajini M arem m i, ki je bil v bojih do tal porušen; pesniku služi kot prim er grozot, ki jih lahko povzroče strankarski prepiri. - 1 1 2 . Komo: R im , predstavljen kot vd ova , brez moža-cesar- ja. - 1 1 5 . ljubeče: Ironija! - 1 18 . Zevs: Parafraza za B o ga , ki se je v K ristu so v i osebi dal pribiti na križ. - 12 5 : Marcel: R im ski konzul in Cezarjev nasprotnik; tukaj sinonim za slovito politično ime. - 127 . Florenca: Zadnji napad si pesnik prihrani za rodno m esto. -

Šesti spev 253

¡m ko pa tvoj zarod pravo jo ugane!Drugje pravičnost v srcu je, brez vika,

in brez preudarka sodbe z ust ne sname,/ /-■ tvoj rod jo na konici ima jezika!

Kdo drugi javne službe ne prevzame, a narod tvoj kar sam peha se zanje

1 1 1 in rad kriči: »Le sem, na moje rame!«Le smej se, razlog imaš za smejanje;

bogata si, miru deležna, slave, n » da res je to, spričuje tvoje stanje.

Atene, Sparta, kovnici postave nekdanje, kjer cvetela je omika,

14 1 le senca blagostojne so državeob tebi, ki si vešča zakonika

tako, da kar oktobra si natkala,144 v novembru že si novih krp natika!

Kolikokrat, kar pomnim, si menjal^ zakone, novce, urade, običaje

14/ in z novimi si udi se obdala!Ce um, če ti spomin kaj luči daje,

spoznala boš, da si kot ta, ki gine, i ;o brez upa v postelji - miru iskaje

z obračanjem si lajša bolečine!

129 .p r a v o jo ugane: Ironija! - 137 . bogata si...\ Ironija ! - 14 3 -14 4 . oktobra... novembra: Znan je p rego vo r iz tistega časa: »L egge fiorentina, fatta la sera, guasta la mattina!« - ali po naše: F loren tin ski zakoni so od danes do jutri! - 147 . ^ novimi udi: D anes gibelin i, jutri g ve lfi, danes črni, jutri beli, vselej n o vi ljudje in n ove institucije. - 150: miru iskaje: T a stalni nem ir in nehasni napori, da bi prišla na bolje, so najboljši dokaz n eozdravljive bolezni, ki m uči F lorenco.

SEDMI SPEV

K o so častiti, radostni pozdravi tri ali štirikrat se izmenjali,

} Sordel odstopi: »Kdo sta?« nama pravi.»Se preden so k tej gori pot ubrali

duhovi, vredni se k Bogu povzpeti,6 so mene pod Avgustom pokopali.

Vergil sem, raj zapravil mi je sveti edino greh, da sem živel v neveri...«

9 je moj vodnik dal senci razumeti.K ot tisti, ki na pot se mu nameri

tak čudež, ki vse čudeže poseka,12 in »Je?« in »Ni?« si dvomi in se veri,

tak stal je duh; zatem mu pade veka in že ponižno stopi do vodnika

// ter za objem, kot mlajšim gre, pokleka.»O čast Latincev«, de, »kjer moč jezika

se našega je mogla razodeti,/<P o kraja rodnega mi kras in dika,

s čim sem zaslužil, da te smem uzreti?Če vreden sem, povej in razodeni,

2 1 si mar peklu ušel, in kakšni četi?«»Prek krogov vseh, kjer ždijo pogubljeni,«

de vodja, »sem prišel do morske planje,24 krepost z neba vodnik bila je meni.

1 - 13 6 : Predvice. D o lin ica nebrižnih v ladarjev.4. Se preden: V erg il je um rl za časa A vg u sta O ktavijan a 1. 19 pred K ristu so m , s katerim se je vern im dušam odprla pot v nebesa in s tem tudi vice. - 8. greh: N o m in .: »sveti raj«- akuz. - 15 . z.a objem: V erjetno da m u ob jam e kolena. - 24. kreposti sel: Sel Beatrice, nje,

Sedmi spev 255

Ne zlo dejanje, temveč nedejanje mi sonce vzelo je, tvoj up veliki, ker mi prekasno dalo je spoznanje.

Tam doli kraj je, kjer so mučeniki, ne muk, temveč teme in v silni žali

in tešijo se z zdihljaji in ne s kriki.Tam bivam jaz, z menoj nedolžni mali,

ki smrti zob oklal jih je v mladosti,11 prej ko so z duše greh človeški dali.

Tam bivam z njimi, ki si treh kreposti niso nadeli, a so brez krivice,

irt ker drugim vsem zahajali so v gosti.A daj, če veš in moreš, do stezice

nama pomagaj, da čimprej prišla biiv do tja, kjer prave se pričnejo vice.«

Sordel: »Za to ni pravih stez, saj v rabi je tu le pot okrog in pa v višavo;

41 a v tem, kar smem, vodnik ti bom!« ga vabi.»Poglej, kako izgublja dan svečavo,

a noč ti dalje v goro ne dovoli;41 skrbimo, kam bi položili glavo!

Roj duš počiva desno naokoli,če rad bi k njim, le meni se izroči,

4H poznanstvo z njimi ti bo pač po volji.«»Kako je to,« de vodja, »mar ponoči

kdo ustavi dušo, ki bi rada više,;/ se v lastni mar bo vpehala nemoči?«

Tedaj Sordel mu s prstom v tla zariše, rekoč: »Poglej, te črte nisi v stani

ki pooseblja nebeške kreposti. - 26. sonce: B o g . - 28. tam doli kra j j e : M išljen je L im b v peklu, k jer p reb iva jo pravičn i pogani (prim . Pek. IV .) - 34. treh kreposti: T r i teološke kreposti so: vera, upanje in ljubezen. - T eh treh V e rg il eksplicitno ni častil, pač pa se je »klanjal« drugim iz antičnega m oralnega kodeksa, ki niso tako m aloštevilne. H ujšega ^reha (»krivice«) pa m enda ni zakrivil. - 4 1 . p ot okrog in p a v višavo: V se to seveda v

256

!4 preiti več, ko sonce se izbriše,a ne, ker v goro nam kaj drugo brani

kot mrak noči: ko naša moč je slepa,/7 ne hasne nič, če v volji smo zagnani.

Za pot navzdol pa to pomoč je lepa, tam bi potikali se čez obalo

60 vso noč, dokler obzorje dan zaklepa.«Na to vodnik se čudil je nemalo:

»No, tja nas pelji,« dé, »kjer um ti sodi,6) da se prijetno bo nočiti dalo!«

Nismo še daleč proč bili od tôdi, ko vidim, da pobočje gore zeva,

66 kot kje doline se globé v prirodi.»Tja, tja stopimo,« senca nam veleva,

»kjer réber je naročje naredila,69 tam svit naj sine novega nam dneva.«

Stezà poščv navkreber se je vila in pripeljala nas nad rob doline,

72 k jer stena že v ravan se je lom ila.Zlato, srebro, škrlat in blišč beline,

smaragd, ko sekaš mu plasti zelene,7/ les indski, kamni nébesne modrine

bi rož in trav preproge tu zloženeugnale tak gotovo, kot poigrava

7<f se mojster z vajencem, da ga užene.Tam ni samo slikar bila narava,

temveč je zlila sto dišav v bogati S i in mili vonj, ki rahel v zraku plava.

o k v iru zaukazane jim planote. V v iš ji razdelek ne znajo, ker ne sm ejo. - 56. m rak noči:V vicah se ponoči ne sme n ikam or, pač v skladu s K ristu so v im i besedam i: »H odite, dokler im ate luč, da vas ne objam e tem a; kd o r nam reč hodi v tem i, ne ve, kam gre.« (Jan . X I I . 35). - Sončna luč pom eni v tej sim boliki seveda božjo m ilost, brez katere sm o ljud je nem očni, četudi im am o vo ljo . - 74. ko sekaš mu: K a d ar sm aragd lom im o, se najbolj ž iva barva pokaže ravno pod okruško m . - 75. les indski: O dtenek m odre barve. -

Sedmi spev ¿ 5 7

»Salve Regina« je sedé na trati prepevala duhov izbrana srenja,

X.) ki ta dolina skriva jo za vrati.»Dokler to malo sonca ne pojenja,

si ne želita njihove bližine,«X/ vodnik naš mantovski svoj uk pričenja,

»saj lica in vsak gib le-te družine nam ta obronek lepše razodeva,

90 kot če bi stali v tropu sred doline.Mož, ki sedi najviše in se dozdeva,

kot da dolžnosti svoje ni opravil,9! in ust ne zgane, ko ves zbor prepeva,

je cesar Rudolf, ki lahko bi zdravil Italiji rane, ki od njih umira,

96 da jo težko bo kdo na noge spravil.Sosednji, ki s pogledi ga podpira,

je vladal svet, ki z Vltavo in Labo 99 vodovju vrata do morjá odpira:-

- Otakar, ki v plenicah žezla rabo

Hz. »Salve Regina«: Lat.: »Z d rava kraljica«, m olitev , s katero se po večernicah kristjani zatekajo k D e v ic i M ariji, naj jih varu je tegob te solzne doline. - 84. ta dolina: K o t bom o videli, je pesnik v to opo jn o dolin ico , zasekano v pobočje gore, p ravokotn o na drugi pas predvic, po stavil duše v lad arjev , njih, ki so zaradi državniških poslov zanem arjali svo jo dušo in odlašali s p o k o ro za storjene grehe prav do zadnjega. Čem u tudi na onem svetu ta priv ileg ij? - N ajb olj n aravna razlaga je ta, da se je D ante tu zg led o val po svojem vzorn iku V erg ilu , ki im a v E n eid i za izbrance prav tako poseben kraj - E liz ij (E n , V I. 669). - 87. vodnik naš mantovski: D a je ravno M antovan Sordello tisti, ki ju vod i do izbranih vladarjev v vicah , je iskati vzrok v tem , da je om enjeni trubadur za svojega ž ivljenja napisal slo v ito »T ožbo«, s katero je pozval evropske vladarje, naj si vendar vzam ejo za vzgled krepost in se očedijo nizkih strasti. Im ena v tej tožbi so skoraj ista, kot jih n avaja naš pesnik nekaj verzo v dalje, kar priča, da je D ante to delce p o z n a l.'- 89. obronek: D o lin i so se približali z ene od treh strm ih strani; odpira se nam reč, kot sklepam o, le navzdol na krožno planoto. - 94. cesar Rudolf: H absburžan, ki se za Italijo in njen m ir ni kaj prida brigal (glej kom . prejšn jega speva!). - 96. kdo: T a , ki naj bi popravlja l zam ujeno, je H en rik V II . , ki je s svojim iz jalovljen im poh od om v Italijo podrl poslednje D an tejeve civilne upe. - 100. O takar: D ru g i, češki kralj ( 12 5 3 - 12 7 8 ) , sposoben vo jsk o vo d ja , a krut vladar; bo jeval se je prav z R udo lfo m , katerega zdaj, po sm rti, sočutno »podpira« s pogledi. -

je bolj poznal kot Venčeslav, bradati102 mu sin, pohoti vdan in z voljo slabo.

Nosán, ki vidiš tam ga moževatis sosedom , ki mu v licu b lagost sije,

/c/ je umrl na begu, z lilijami v blati:le glejta ga, kako se v prsi bije!

A zraven se obraz je duše druge io S ovil z dlanjo, da bolje vzdihe skrije.

To oče sta in tast francoske kuge; ker vesta, da je podlež, jima poka

m srce od bridke žalosti in tuge.Ta krepkoudnež, ki ga kaže loka,

ko poje isti glas kot mož nosati,1 1 4 si vseh kreposti vrv je dal krog boka;

in če za njim bi mogel kraljevatimladenič, ki sedé mu zadaj kima,

//7 iz vrča v v rč vrlin a šla bi hkrati,

10 1 : Venčeslav: po redu Četrti, O takarjev sin, ki je 1. 1278 nasledil svo jeg a očeta; 1. 130 0 je bil izvoljen za po ljskega kralja. D an tejevi vzd evk i zanj m enda držč, k ljub im enu D o b ri, pod katerim je vladal. - 103 , Nosán: F ilip I I I . D rzn i, francoski kralj (1270 -85). B o jeval se je s F ilipo m IV . A rago n sk im in zasedel K ata lo n ijo , pri tem pa so m u na m orju razbili lad jev je in mu odrezali povratek . S težavo se je um aknil v Fran cijo in v P erpignanu hitro um rl, strt od prestanega poraza, s katerim je onečastil »lilije« (franc, kralj. grb). - Sedi skupaj s sosedom - H en rikom N avarsk im , ki si je z dlan jo p o kril obraz, da bi skril žalost (v. 108), in se tudi sam obupano bije po prsih. O d kod obup teh dveh vladarjev? - V zro k je F ilip o v sin ozirom a H en riko v zet - francoski kralj F ilip L ep i, ali »francoska kuga«, kot ga im enuje o gorčeni D an te, ki p o njem udari, kadar le m ore (prim . med d rugim V ice X X , X X I I , X X I I I ) , saj m u velja za g lavn ega grešn ega kozla za ponižanje C erkve in Im perija. - 1 1 2 . k r e p k o u d n e Peter I I I . A rago n sk i, zavladal v A rago n u 1. 1276 , a na Sic iliji 1. 1282 (po »Večernicah«). - »H raber in m oder«, p rav ijo o njem V illan ijeve K ro n ik e ; tudi D ante ga opaše »z v rv jo vseh kreposti« (svetopisem ska prispodoba). - 1 1 3 . mo\ nosati: K a re l A n žu jsk i, zavo jevalec neapeljskega in sicilskega kraljestva, prem agalec Corradina H ohenstaufa. B il je težak grešn ik , tudi v D antejevih očeh, a si je prislužil m esto v n jego v ih V icah s krščansko sm rtjo , pred katero se je skesal in spravil z B o go m (tako po ro ča V illan i!). - 1 16 . mladenič: V erjetn o zadnje rojeni in prezgodaj um rli Peter A rago n sk i, ki da je p odedo val o četovo krepost (»biser dedišči­ne«), prestola pa ne: dediča p o tej plati sta bila P etrova sinova Jakob I I . , najprej kralj na Sic iliji, po sm rti brata A lfonza .1. 12 9 1 pa v A ra go n u , in Frid erik , po 1. 1296 kralj na Siciliji; za tega zadnjega D antejevi očitki m enda drže. -

z 5 8 Vice

Sedmi spev

saj drugih dedičev je nihče nima: k Jakopu, k Frideriku šla je vlada,

120 a biser dedščine ni hotel z njima.Vrlina dedov k vnukom gre nerada,

saj hoče, da si izprosimo jo sami, i 2 j On, ki pri njem je ključ tega zaklada.

To skusil je Nosan in ta, ki k rami mu poje - duša Petra velikaša,

12 6 ki Puljo in Provanso žre s solzami.V njem seme bilko tolikanj prekaša,

kot se od Beatrice in Margarete 129 Konstanca s svojim možem zdaj ponaša.

Angleški Henrik proč sedi od čete, kralj, ki preproste je imel navade

1) 2 in v svojih vejah nosi lepše cvetje.Najnižji, ki je sel na prag livade

in gleda kvišku, je Viljem Mprchese; i j ; on z Aleksandrijo je pahnil v jade

deželi Monferrat in Canovese.«

1 2 1 . V rlina dedov: P o gan jk i še niso isto ko t deblo! T a genealoška prim era hoče reči, da pošten oče ne rodi nujno poštenega sinu, kajti poštenost, m odrost in podobne vrline so rezultat osebn ega zorenja vsakega posam eznika, kar pom eni, da si jih m ora vsaka č loveška duša izprositi pri B o gu sama, »osebno«. - 124 . Nosana: Z e om enjeni (v. 1 13 ) K arel A n žu jsk i, ki m u sin K a re l II. Šepasti ni segel do kolen; enako tudi »velikašu Petru« (A ragonskem u) bisera svo je dediščine - poštenosti ni uspelo prenesti na n iko gar od legitim nih sinov v lad arjev (v. 120!). - T o degeneracijo vladajočih sta seveda najbolj obžalovali deželi P rovan sa in A p u lija , podložnici K a rla II. - 12 7 - 12 9 : Sm isel: K a re l III. (»bilka«) je slabši od očeta K a rla I. A nžu jca (»semena«) za to liko , ko liko r bolj se lahko od Beatrice in M argarete, p rve in druge žene K a rla I ., poh vali K o n stan ca, v d o v a po Petru A ragon skem , kar pom eni, da om enjeni Anžujec hkrati ne vzdrži prim ere z /Vragoncem. - 130 . angleški H enrik: H enrik I I I . A n glešk i, nesposoben vladar, ki pa je imel sposobnejše naslednike; s tem prim erom hoče pesnik reči, da je m o go če tudi nasprotno, nam reč, da je sin boljši od očeta. - 134 . V iljem Marchese: V iljem V II . , m arkiz v M ontferratu , im enovan » Z d olgim m ečem« (12 5 4 -12 9 2 ) , cesarski v ikar in po glavar g ib elin ov v Italiji. L . 1290 m u je republika d ’A sti hotela odvzeti trdn javo A leksan drijo in zato zanetila v njej upor. V iljem ga je skušal zadušiti, pri tem pa padel v u jetn ištvo, kjer je v železno kletko zaprt po dveh letih k lavrn o pogin il. N je g o v sin Jan ez I. ga je hotel m aščevati, a se m u povračilni udarec ni posrečil. V dolgotrajn ih bojih sta obe pokrajini V iljem ove m arke, M ontferrat in Canovese, pretrpeli dosti gorja,-

OSMI SPEV

Ob uri, ko zahrepene mornarji in milo vsak se v oni čas ozira,

} ko rekel je prijatljem: »Bog vas varji!«,in romarju, ki pot na tuje ubira,

ljubezen zdrami zvon, pojoč v daljavi,6 kot bi nad dnevom jokal, ki umira,

sem ne meneč za to, kar oni pravi, zazrl se v dušo, ki z roko k tišini

p stoje vabila je ves zbor na travi.Potlej je dvignila dlani k jasnini

neba in se na vzhod goreče ozrla,1 2 kot rekla bi Bogu, »moj up edini!«

»Te lucis ante!« ji prišel iz grlaje spev tak mil, pobožen, da še moje

// srce je moč zamaknjenja obstrla,za njo pa milo in pobožno poje

ves roj naprej, vrstico za vrstico, iS in v svet zvezda oči upira svoje.

Naperi, bralec, zdaj oko v resnico, saj tenko zagrinjalo jo zapreda

2 i in zlahka skozi boš prišel v sredico!

1 - 13 9 : Še ved no dolinica v predvicah. V ečern a m olitev. Sodn ik N in o . K a č a in njen beg. C urrado M alaspina.1. Ob uri: K o se nagne večer (po 6. uri popoldn e), se m ornar ali popotn ik na tujem rada spom nita na dom in se raztožita ob spom inu na svo je drage. - 1 1 . na v^hod: Po stari šegi so se kristjani pri m olitv i obračali na vzhod. - 13 . »T e lucis ante«\ Lat.: »Preden ugasne luč...« Pričetek cerkven e him ne za zaključni del večernega oficija . - 19 . v resnico: Z d i se , da hoče reči pesnik tole: N e ustavlja jte se ob črk i, tem več grebite do vsebine; ali, ne berite me dobesedno, tem več me um evajte kot sim bol, a legorijo . - T o opozorilo

Osmi spev

Glej, že umolknila je žlahtna čreda in kot v pričakovanju okrenila

24 tja gori lica skrušena in bleda,kjer sta z nebeških se višav spustila

dva angela, ki meč sta razžareni,2/ v konceh odbit in top, v rokah nosila.

Zelen kot listi v vigred prebujeni je bil njun plašč, ki zadaj sta vihrali

¡o in valovali krili ga zeleni.Nad nami obstal je prvi angel zali,

a drug je do nasprotnega šel brega,D tako da so duhovi v sredi stali.

Nju svetle videl sem lase, zadregapa me obšla je, ko sem zrl ju v lice:

)6 tako se moč od preobilja zbega!»Iz kril Marije sta prišla, kraljice,

v dolino vhod zabranit kači zviti,¡9 ki pride zdaj!« - Sordella slišim klice;

in ker ne vem, kje zlomek mora priti, obrnem se okrog in k zvesti rami

42 privijem se v bojazni neprikriti.»Zdaj pa le dol!« naju Sordello zdrami,

»med slavne sence, na pogovor! Vsaka 4 ; bo srečna vaju videti med nami.«

Ne vem, če sem napravil dva koraka po meli dol, kjer nekdo na vso silo

48 zazre se v me, ko da spoznanja čaka!Bila je ura, ko se je mračilo,

a ne dovolj, da ne bi se med nama // to, kar je mrak zaklepal, odklenilo.

velja za prenekateri del K om edije ! - 27. v konceh odbit in top: Z n ak usm iljenega sodnika.28. %elen: B arva upanja. - 36. %bega: P esn iko v v id se je zm edel od preobilne luči 2

angelskega obličja. - 40. %lomek\ Sord ellova napoved kače je D anteja tako prestrašila, da sc je tesno stisnil k V erg ilu . - 5 1 . to, k a r j e mrak %aklepal\ N i b ilo do vo lj tem no, da se

262 Vice

Drug k drugemu sva pristopila sama:o Nin, sodnik, vesel sem, duša vrla,

j 4 ko vidim, da te noče grešna jama!Sva kakšen lep pozdrav midva prezrla?

Ne! - »Kdaj se ti je,« pravi potlej Ugo,/7 »čez daljne vode v goro pot odprla?«

»Oh,« se potožim, »skozi strah in tugo prišel sem davi, prvo še življenje

60 imam, a s to potjo si služim drugo.«Glej, ko bil moj odgovor izrečen je,

sta on in pa Sordello proč skočila,63 kot človek, ki privzdigne ga strmenje.

Sordello se okrene do Vergila,a Nin sosedu krikne: »Konrad, vstani,

66 poglej, kaj božja milost je storila!«A meni: »Le srce hvaležno ohrani

Bogu, ki svoj čemu prvotni skriva,69 da ne preberemo ga mi zemljani,

a ko boš onstran širnega preliva,Ivani hčerki veli, da molila

72 bo zame tam, kjer čistim se odziva;saj njena mati me je pozabila,

odkar je snela beli trak, ki reva

ne bi spoznala. - 53. N in , sodnik'. N in o oz. U go lin o V isco n ti, vn u k g ro fa U go lin a della G herardesca (prim . Pek X X X I I I ) . B il je sodnik v G a llu ri na Sard in iji - Latinci b i rekli »prokonzul« - in osrednja postava g v elfsk e lige proti p izanskim gosp odom . Pozneje’ se je iz Pise znova vrn il na Sard in ijo , da bi kaznoval brezvestno po slo van je svojega nam estnika fra G o m ita (prim Pek. X X I I ) . M ord a je bil D an tejev tovariš pri ob leganju C aprone (prim . Pek X X I ) , lah ko pa da sta se v id evala tudi v Firencah , kam or je U go lin o zahajal m ed I.128 9 in 93 zaradi zadev om enjene g ve lfsk e lige. - 54. grešna jam a: Pekel. - 60. drugo\ P esn ik je še ž iv , a s to potjo si služi večno življenje. - 62. Sordello: N e on ne Sordello nista opazila, da je D ante še ž iv : Sordello zato, ker je bil ves iz sebe od veselja , da je spoznal V erg ila , duh pa zaradi rastoče tem e. - 68. čemu: R az lo g svojega delovanja. - 7 1 . Ivani: N in o v a hči edinka, ki se je poročila z R izzardom da Cam ino. - Z a očeta naj bi m olila k B o g u , ki se o dziva le čistim srcem . - 73. njena mati: N in o va žena Beatrice se je po m oževi sm rti v n o v ič poročila in s tem zavrgla belo prevezo-znak

Osmi spev 263

7; iz dneva v dan bo bolj ga pogrešila.K o človek gleda njo, lahko umeva,

kako v ženah ljubezen hitro mine,/X če stisk ali oko je ne pogreva.

A lepši grob nasul vrh globočinekot tisti gad, ki pred Milan se plazi,

Si bi ji petelin naše rodovine!«To rekel je, zaznamovan v obrazi

s pravičnim ognjem, ki srce razvname,S4 a gleda, da na pravo mero pazi.

Jaz pa sem željno zrl v nebesne hrame, kjer zvezd počasneje vrte se zbori,

S j kot gre kolo, ki os tesno objame.Vodnik pa: »Sinko, kaj mi gledaš gori?«

In jaz: »Tri bakle zrem, ki tam gorijo, to da je ves pol svetal ob njihni zoifi.«

»Četvero zvezd,« de, »ki sva lepotijo jim davi zrla, tone zdaj vse niže, namesto njih pa one tam žarijo.«

Tedaj Sordello govor mu prestriže:»Glej, naš sovražnik!« s prstom mu veleva,

96 naj gleda, in pritegne si ga bliže.S tiste strani, kjer brez ograde zeva

dolinica, glej, kača se prikrade,M ki od nje je grenko jed dobila Eva.

Zli trak drsel prek cvetne je livade,

vd o vstva. N in o ji v tem zakonu ne prerokuje sreče. - Z g o d o v in a ve poved ati, da jeludi tokrat o vd ovela. - 80. Gad-. Z n ak m ilanskega V iscon tija , B eatricinega drugega moža. - K o lik o lepše, pravi prizadeti N in o , b i ji stal v n agrobn iku naš galurski petelin kot pa tista kača! - 87. kot gre kolo: B liže osi se ko lo počasneje vrti; p rav tako je tudi z zvezdam i o b antarktičnem polu , kam or je naš pesnik uprl svo j pogled. - 89. tri bakle: N am esto Ju žn e ga križa, ki ga je D ante uzrl ob zori, se m u go ri kažejo tri zvezde (T ri M arije), sim boli upanja, vere in ljubezni. - 97. j tiste strani: V najširšem delu, k jer se pobočje izteče na krožno planoto; sim bolično: s strani, k jer je č lo vek nezaščiten. - 98. kača-. P o doba hudiča, ki še po sm rti skuša vern ike - saj so šele v predvicah - je vzeta

264 Vice

vrtel glavo in lizal si hrbtišče,10 2 kot pri zvereh, ki gladijo se rade.

Jaz nisem videl in zato ne piše, kdaj sta nebeška jastreba planila;

i o j a že njun let se nad menoj zariše!K o v zrak so švistnila zelena krila,

pobegne gad - in angelska dvojica 108 se vrne tja, odkoder je krenila.

Duh, od sodnikovega zdramljen klica, ves čas, dokler ni konec bil napada,

m s pogledom mojega ni spustil lica.»O da bi luč, ki dviga te iz prepada,

toliko voska našla v tvoji volji,1 1 4 da ti do vrhnjega pomore grada,

če veš kaj novega,« tako pomoli,»iz Val di Magra ali tam v bližini,

1 1 7 povej mi, velik bil sem tam okoli.Konrad sem jaz, rojen med Malaspini,

ne stari, vnuk njegov; ljubav nepravo,120 kot-tu se čisti, sem gojil v družini.«

»O,« se začudim, »v vašo očetnjavo še nisem stopil, ali ni ga kraja

iz b iblije: kača je bila z jab olkom zapeljala E v o v izv irn i greh in tej kači je M arija zlom ila g lav o , ko je rodila Jezu sa . - 102 . listal si hrbtišče: N edolžno dobrikanje je znak zvitosti, kot da se kača ne zmeni za svo j plen! - 10 1 : nebeška jastreba-. A n gela, varuha doline. - 109. Duh: om enjen že v v . 64-65, je C urrado M alaspina, ne »stari« K o n rad , p rv i svo jega im ena, tem več n jeg o v potom ec. T a znam enita družina iz Lun ig ian e je D anteju nudila go sto lju b n o zatočišče, potem ko se je bil pesnik sprl z zvezo izgnanih florentinskih b egu ncev ter postal »stranka zase«. O D an tejevem bivan ju na d vo ru M alasp in o v nam priča le podatek, da so ga 1. 130 6 m arkizi Francesco, M oro e llo in C urradino pooblastili, naj v n jihovem im enu sklene m ir s ško fo m iz Lunija. T o se je zgod ilo v gradu C asteln ovo o b rečici M agri, ki s severozahoda ob liva Lun ig ian o . - 1x5 . voska: Plem enite vzgib e v D an tejevi vo lji (»vosek«) naj bi božja m ilost (bakla, »luč«) m ehčala in o b lik ova la , dokler ga ne pripelje do »vrhnjega gradu« v vesoljnem kraljes­tvu - v E m pirej. - 1 16 - 12 0 : G lej go rn ji kom . - 1 19 . kot tu se čisti: P reve lika ljubezen za družinske in posvetn e posle ga je zavedla, da je zanem arjal dušo; ta »nepravi« odn os ga je pripeljal pod sito in rešeto vic. - 12 2 . še nisem stopil: F ik tivn o p esn ikovo po to van je je

Osmi spev 265

u ) v Evropi, ki ne ve za njeno slavo.Glas gostoljubja, ki vaš dom obdaja,

slavi gospodo in deželo njeno, u 6 da zanj ve tak, ki ondi ne zahaja.

K ot grem v nebo, povem vam tu iskreno; vaš rod še danes njim na čelu hodi,

129 ki meč in mošnja sta jim dala ceno.Tak miljenec je rabi in prirodi,

da mimo zlih cesta jo ravno reže,1 ; 2 čeprav besni glava, ki duše blodi.«

»Le pojdi,« pravi mi, »a preden vleže se sonce sedmič v posteljo prostrano,

1 1 ; kjer Oven svoje štiri parklje steže,ti bo to dobro mnenje prikovano

globoko v glavo, z žeblji, ki močneje ¡ ¡ 8 drže kot to, kar s tujih ust je znano,

če Sodbe tek ne ustavi se popreje!<*

iz 1. 130 0 ,-12 4 . glas gostoljublja: G o sto lju b je g o sp o d o v M alaspina je opeval m arsikak trubadur širom po E v ro p i. - 129 . meč in mošnja: D arežljivo st in jun aštvo , d ve poglavitn i v iteški vrlin i. - D ante b o poskrbel, da se tovrstn i sloves M alasp in ov še utrdi. - 130 . miljenec: Pesnik na vsa usta h vali M alaspin ov rod , češ da ga ne zm ede niti »glavar, kiduše blodi«. K d o naj bi bil to, hudič ali m orda Bonifacij V II I . , tega ne uganejo nitinajbolj vneti dan to logi. - 134 . p re j ko vle^e se sonce: N ap o ved D an tejevega o biska v Lunigiani: preden se bo sonce sedm ič vrn ilo v ozvezd je O vn a, to je, preden bo poteklo sedem let, se bo izgnani pesnik na lastni koži prepričal, da sloves om enjene družineustreza resnici. Če ne bo prej konec sveta, seveda! - P esn iko vo bivan je v tej deželi jeizpričano z oktob rom 1. 130 6 , od aprila 130 0 je res poteklo šest let! -

DEVETI SPEV

Že se nevesta starega Titona je iz naročja ljubemu izvila

3 in svod prižgala vzhodnega balkona,-glej, s čela luč draguljev ji je lila

v podobi mrzle zverce, ki se loti 6 ljudi in z repom zbode jih, nemila-

a temna noč je na nebesni potiže dva koraka vsula nam nad glavo,

y a tretji že poklapljal je peroti,ko jaz, ki sem Adama imel težavo,

tam, kjer smo v petih sedli sred doline,1 2 sem s spancem na očeh omahnil v travo.

Ob uri, ko na vzhodu zora sine in lastovka prične na glas tožiti,

1-70: O d pred vic do vh oda v prave v ice . D an tejev sen. Prebujenje.

1-9: T r i dokaj sporne tercine, s katerim i ni hotel učeni pesnik nič drugega kot označiti uro , ko ga je bil prem agal spanec. B ilo je to oko li 9. ure zvečer. - Z a rja - verjetno bežna svetloba, ki obsije nebo pred m esečevim prih odom , je že »belila vzhodni bal­kon«, (v. 3); pesnik jo tu im enuje nevesto starega T iton a, in sicer po antični pripoved i, p o kateri se je b ogin ja A u ro ra (Zarja) zaljubila v P riam o vega brata T ito n a, si ga ugrabila in vzela za m oža ter mu pri Ju p itru celo izprosila nesm rtnost, ven dar ne večne m ladosti, zaradi česar se je T ito n postaral, a ji k ljub tem u ostal zvest prijatelj. N ad to bleščavo na vzhodu se je bleščalo ozvezd je »mrzle zverce« (v. 5) - Škorp ijon a in naznanilo trdno noč, ki je (znova personificirano!) čez južno polo blo že naredila dva koraka, to je d ve uri o d zatona sonca, tretji pa je bil že na tem , da »pok lopi peroti« (v. 9) in se um akne četrtem u. - T a k o eni razlagalci, d rugi pa si te astron om sko-geografske prilike razlagajo drugače. - 10. A d am a težavo: T e lo , ki hoče spanca. - 13 . v petih: Sordello , V e rg il, D ante, N in o in Currado. - 13 . Ob uri: Ju tran ja ura, ko so se v p esn iko v spanec prikradle sanje, je znova podana z m itološkim i dejstvi in nam iguje na znano O v id o v o bajko o sestrah P ro kn e in F ilom eli ter Prokninem m ožu T ereju . F ilom ela, onečaščena od svaka, je razodela svo jo sram oto sestri, ki je v n avalu besa dala ubiti sinka Ita , sad prešuštne zveze m ed sestro F ilo m elo in m ožem T erejem , ter ga

Deveti spev 267

1 ) v spomin na svoje prve bolečine,ko duh naš, ko mu je uspelo uiti

naj dl j è iz mesa in misel ga ne davi, a vizij že skoraj božjih veže niti,

zagledam orla v snu, ki na višavi lebdel je mirno na peroti zlati,

n razprtih kril, željan, da strmoglavi.Tu zdelo se mi je, da sem na trati,

kjer svojci so bili ob Ganimeda,14 ko bil ugrabljen je k najvišji jati.

»Kaj če je vajena loviti ujedaprav tu, drugod pa kremplju ni do plena?«

¿7 pričel je v meni sum, da me zapreda,a ptič napravi še dva kroga lena,

nato pa šine dol, strašan kot strela,¡o in me v nebo odnese, v hram plamena.

Oba, se zdelo je, sva v njem gorela; tako me palil je ta ogenj v spanji,

¡ j da sanje so minile me docela.Kakor se stresel je Ahil nekdanji

ocvrtega ponudila T ere ju . T a je spoznal, kaj jé, in hotel ubiti ženo in svakin jo , pa jih je / c v s še pred n ovim zločinom sprem enil, in sicer F ilom elo v slavca, P rokn e v lastovko 111 T ereja v sm rdokavro . - L asto vka naj bi p o tej legendi vsak o jutro tožila »v spom in na svoje p rve bolečine«, (v. 15 ) , slavček pa da zato joče vsak o noč. - 16 . naš duh: P o verovanju starih se duša tistega, ki se m u sanja proti jutru , skoraj iznebi telesnega oklepa in d oživi prave preroške, »skoraj božje« vizije . - 19 . Zagledam orla v snu: O rel, ki se pesniku pokaže v snu, je v resnici Lucija (v. 55), sim bol preven tivn e božje m ilosti. - 23. Ganimeda: Z n o v a m itološka prim era: Pesniku se zazdi, da je na trati v planini Idi, kjer je Z e v s v podob i orla ugrabil tro janskega kraljeviča G anim eda, ki je velja l za najlepšega m ed sm rtniki. - 30. v hram plamena: Če upoštevam o, da je orel predstavljal razsvetlju jočo m ilost, potem je o gen j, v katerem je gorel pesnik, sim bol božje ljubezni, ki p renovi grešn ika in ga pripravi k pokori. - P esn iko ve sanje o dgo varja jo resničnem u dogodku , saj ga je v času, ko je to sanjal, L u cija v resnici prenesla do duri pravih vic. - T a čudežna pom oč ni v K o m ed iji nič n ovega ; spom nim o se, kako je v peklu G erion ponesel pesnika do prave glob ine pekla. T u d i pozneje, v nebesih (prim . X X I I . spev), bo potreben podoben D eus ex m achina, ki bo ponesel pesnika v sam o »srce« nebeškega kraljestva, in to bo zlata lestev kontem plantov. - 34. A h i l nekdanji: D a ji ne bi sin A hil

268 Vice

in vrgel brž pogled prebujajoči ¡ 6 okoli po krajini mu neznani,

takrat ko v snu prenesla ga v naročji je od Kirona na Skiros rednica,

¡9 kjer Grka v boj speljala sta ga vroči,tako sem zdrznil se, brž ko mi z lica

je zbežal sen, in prebledel kot kreda:42 tak v strahu kri postane ledenica!

Samo moj up mi bil je za soseda, a sonce vzšlo je več ko za dve uri

4j in širno morje mi oko zagleda!»Naj strah,« de vodja, »ti srca ne buri,

na dobrem kraju sva: zdaj le pripravi 48 vso moč in na stežaj odpri ji duri!

Zdaj greva v vice, kjer se duša zdravi: glej steno, ki jih krog in krog obdaja,

// glej vrata, kjer prebija zid v trdnjavi!Poprej, ob zori, ki pred dnevom vstaja,

ko tvoji speči duši domačija j 4 je bil se cvetnik, ki tam spod ostaja,

prišla je neka žena: ’Sem Lucija,prišla sem ponj,‘ de, ’ki spi v vaši sredi,

/7 da pot hitreje gor se mu odvija!4Sordello je ostal pri slavni čredi,

ko tebe zjutraj je v naročje dala

ušel na tro jansko vo jn o , k jer so mu p rero k o va li sm rt, ga je m ati T etida odvzela varuhu , kentavru H iron u , in ga spečega odnesla na o tok Sk iro s, k jer se je m ladenič v žensko preoblečen skriva l na d vo ru kralja L iko m eda, dokler ga nista odkrila O disej in D iom ed ter ga speljala pred T ro jo . - K o se je A h il prebudil na neznanem m u oto ku , se je precej časa začudeno oziral, k je neki je. P od o bn o se je obnašal D ante, ki je bil zaspal v dolinici v lad arjev , zbudil pa se je v iš je v go ri, pred vrati v ic. - 43. moj up: V erg il. - 45. Širno morje: Znašel se je na sam em ob ro n k u gore. - 49. Tu so \d a j vice: T u se šele prično prave vice, k jer se duša p o ko ri za storjene grehe in s tem zori za nebesa. - N a zunaj izgledajo kakor trdn javski zid (to je šele p rv i k ro g !), sredi katerega na nekem mestu zijajo vrata. - 54. cvetnik: D o lin ica v lad arjev . - 55. Sem L,ucija: G le j kom . v. 19.-

Deveti spev 269

it» in sem prišla, a jaz po njeni sledi.Pustivši te, mi hkrati pokazala

je z lepimi očmi odprta vrata,«y nato pa sen in ona sta zbežala.«

K ot ta, ki dvoma rešil se je svata in strah se mu v uteho preobrne,

m ko luč resnice mu posije zlata,zvedrim se jaz; kadar brez sence črne

mi čelo uzre vodnik, se brž k visoki trdnjavi, z mano za peto, obrne.

K o pred vse višjimi stojiš oboki pesnitve moje, bralec, se ne čudi,

/ j če vse bolj vešče mi pero je v roki!Do kraja sva prišla po krajšem trudi,

kjer v razi, ki od daleč so zenice 7 ! jo videle kot špranjo v skalni grudi,

zagledam vrata, spod pa tri stopnice različnih barv, iznad katerih zrl

;8 je angel, ki ni zganil perutnice.In ko sem na stežaj oči odprl,

glej, vidim ga na vrh stopnic sedeti s 1 z obličjem žarnim, da mi vid je umrl:

v njegovih rokah goli meč se sveti, od njega pa svetloba žge odbita,

.17 da večkrat v prazno moram se zazreti.»Hej, tukajle vidva, le kaj želita?

Kje vama spremstvo?« - glas v uho udari,#7 »le glejta, da si vzpona ne skazita!«

»Gospa iz raja, vešča v tvoji stvari,

7 s 144: V h o d v vice. A n g el vratar. D an tejeva spoved.H6. Kje vama spremstvo?: K d o je va ju , ki nista od »naših«, p rivedel do sem g o ri? - Podobno je pesnika povpraša l že K a to n v 1. spevu. - 88. gospa raja: Lucija . - 9 4-10 2: Tri stopnice do vh oda v vice sim bolizirajo zakram ent pokore: p rva stopnica, iz belega m armorja, g ladkega kot zrcalo, pom eni izpraševanje vesti, druga, tem na, iz razklanega

270 Vice

mi pravkar rekla je,« vodnik razlaga,90 »naj semkaj greva, tu da so vratarji.«

»Če vama ona na to pot pomaga,« je angel rekel v blažji govorici,

93 »potem naprej, ne branim vama praga!«Približala sva prvi se stopnici:

čist, bel in gladek marmor jo pokriva,96 da videl sem se v njej, kot sem v resnici.

Bila je druga črna bolj kot siva,iz skale hrapave in v soncu žgane,

99 ki mreža špranj jo vsepovsod raztiva.Lesk tretje, najbolj zgoraj zakopane,

pa bil porfir je v barvi tej ognjeni,102 kot kri ima jo, izbrizgana iz rane.

Stopala imel na površini njenije božji brat, ki seda v prag široki,

io j sijoč kot diamanti dragoceni.Preko vseh treh pohitel sem, ob roki

vodnika, ki mi de: »Ponižno moli, io S da ključ zasukal v dveri bo visoki!«

Brž k svetim nogam sem se vrgel doli, roteč ga, naj odpre, a prej z desnico

m sem trikrat prsi bil si v srčni boli.Sedmero G mi z mečevo konico

je vtisnil v čelo: »Speri,« je še rekel,1 1 4 »ko prideš notri, vseh teh ran krivico!«

Pepel in prst, ki suho si izsekel,bi zlagala se s plaščem tem uvelim,

1 1 7 izpod katerega je ključ izvlekel.

kam na, je sim bol poko re , tretja, k rva v o rdeča pa je zadoščenje, o m ogočen o s K ris tu so ­vo krv jo . - 105. diamant: P rislovičn a trdnost in čistost tega dragega kam na naj bi bili neobhodni lastnosti spovedn ika. - 1 1 2 . » G « : G (reh i), v orig inalu P(eccata), sedem naglavnih greh o v ; vsaka od sedm ih planot v vicah bo izbrisala po eno od teh »ran« s pesn ikovega čela ter m u izm ila n jih o vo »krivico«. - 1 1 5 . pepel in p rst: B arva angelovega

Deveti spev 271

E d e n je zlat, a drug srebrn: z belim podrezal vrata je, nato z rum enim ,

uh da z licem sem pogledal ga veselim .In de: »Če kdaj se mi zatakne z enim ,

denim o, da v k ljučavn ici koleba, u i potem te ceste ne odprem z nobenim .

P rv i je dražji, k drugem u pa treba je znanja in m odrosti, da zagrabi,

u d a s tem edinole se greh ogreba.O d Petra sta, ki uk m i dal je v rabi,

naj tu se bolj odpira kot zapira, u v da se le predm e vreči kdo ne zabi.«

O dsunil sveto d ver je iz okvira ,rekoč: »N aprej, a opom injam vaju ,

1 u da vrn e se, kd or se nazaj ozira!«K o se zasukalo je na tečaju

povezje krepko, zvo n k o , iz kovin e, i n k i sveta vrata vk u p drže na kraju,

je zahreščalo bolj kot iz votline T arpejske, ko so vzeli ji M etela

1 hi in so pustili v njej le pajčevine.V ta p rv i z vo k zaverovan docela

sem čul, kako ob m ilih zvo kih slavo:

plušča je »pepelnična« in sim bolizira skrušenost in ponižnost. - 1 18 . eden j e %lat bil, drug \rebrn: Potem ko je D ante skrušen padel k nogam angela vratarja (spoved!), m u ta odpre vrata (ga odveže!) najprej s srebrnim ključem , ki pom eni sp o ved n iko vo znanje in razsodnost, za kar m u je seveda potrebno »dosti um a in duha« (v. 125 ), in šele nato z/Intim, ki pa je dražji, saj poteka od K ris tu so veg a pooblastila apostolom in preko njihduhovnikom , da m orejo č lo vek u grehe odpustiti ali pa jih zadržati. Z lati k ljuč je ključ avtoritete, srebrni pa razum evanja in spoznanja - psihološkega pristopa, bi rekli danes:edino s tem se lahko »razgrebe vozel grehov«. - P otrebno pa je oboje , znanje inavtoriteta, brez enega ali d rugega ni odveze! - 12 7 . Od Petra sta: O ba ključa »nebeškega kraljestva« sta od apostola Petra, ki spovedn iku priporoča prej usm iljenje kot strogost, Čc le v id i iskren o ponižnost v grešn ikovem srcu. - 13 2 . kdor se o^ira: K d o r se po vrn e k staremu grehu, izgubi pridobljen o m ilost. - 136 . votline Tarpejske: V otlin a ob K ap ito lu , kjer je bil shranjen rim ski državni zaklad. K o je Cezar prestopil R u b iko n in zasedel

27 2 Vice

14 1 »T e D eu m laudam us« je pesem pela,in že uho prineslo m i v predstavo

je sliko tistega, ki v božji hiši 144 posluša petje z o rge lsko sprem ljavo

in zdaj besede sliši, zdaj ne sliši.

R im , se je s silo polastil tega zaklada in dal pri tem odgnati konzula M etela, ki je b il tja postavljen za varuha. Lukan poroča v epu Farsalia (III. 154), kako so »zavreščala« vrata votlin e, ko so C ezarjevi vo jak i vd rli van jo in jo izpraznili. - 142. »T e Deum laudamus«: Lat. »T ebe B o g a hvalim o«, začetek am brozijanske him ne, ki je tu kot znak m iline in olajšan ja po prestani po kori. - V hreščanje vrat (»prvi zvok«) so se nenadom a pom ešali mili zv ok i pete him ne in pesniku je b ilo , kot da stoji v cerkv i in posluša slavnostno m ašo, v kateri enkrat o rg le preg lasijo petje, d ru gič pa pevci p revp ije jo o rglarja ,-

DESETI SPEV

K o p rag sva prestop ila tisti dveri, ki zla ljubezen duš ji krči rabo,

i ko videz p rave daje k riv i sm eri,sem v tresku čul zapreti jo za sabo;

a da sem v id zasukal radoznali,6 s čim o p ravičil sv o jo bi spozabo?

N a v z g o r sva rinila po žlebu v skali, ki v il se je od ene k d rug i plati

ti kot va l, k i zdaj gre ven in zdaj k obali.»T u g o ri je resnično treba znati,«

v o d n ik de, »da telo se p rav p riv ije u ob tisti b reg , ki kani se odgnati!«

U počasnile so nam a te um etnije korak in lunin krajec je že davno

u om ahnil v posteljo , da se spočije,ko iz tega uha splezava na ravn o ;

1-159 : P rv i k ro g vic. Z g led i ponižnosti, vk lesan i v kam nite stene n otran jega roba. Trum a ošabnežev. - V p rvem k ro gu v ic se kaznuje ošabnost. N a g lo b o k o sklonjenih vratovih prenašajo grešn ik i težke skale in tako p lačujejo za čas, ko so h od ili preveč vzravnani.

1 33: T ežavn i vzpon.S. videt prave daje k r iv i smeri: P rava ljubezen (do B oga) se v člo veških prsih prerada potvori v »zlo ljubezen« (do zem eljskih dobrin), k i člo vek a zavede na stranpota, četudi on sam m isli, da hod i prav. V eč o tem bo pesnik po ved al v 16 . spevu V ic . - Zarad i om enjenega »nesporazum a«, p ravi D ante, se le m alo ljudi p rikoplje do duri v ic - poboljšanja. - 6. to spozabo: Ž e v prejšnjem spevu je b ilo rečeno, da bo oziran je za pesnika po gub n o . Sm isel je seveda ta, da zna biti na poti k poboijšan ju vsak korak na prejšnje, grešn o razpoloženje usoden. - 8. v il se j e : V iju gasta (danes bi m orda rekli dialektična) in strm a pot do p rve piano*.* v ic predstavlja težave na poti m oralnega okrevanja. Stran v serpentini, »ki se odžene«, je zunanja, prehodna, treba se je poslušno »privijati« k njej, da se izm otaš k v išk y . - 14 . lunin krajec: O k o li 8. zjutraj je. -

2 7 4 Vice

in ko se noga prosto nam a ustavi i S tam, k jer se pas zareže v g o ro slavno,

om ahnem , zbit, obem a pa je v g lav i tičala m isel, kam ?, saj sva v planoti

2 1 sam otna kot p opotn ika v puščavi.O d tam , k jer rob konča se ji v praznoti,

pa k vznožju stene, k i je v v is kipela,24 z lah koto trije legli bi ž ivoti,

a kam or sta p ogleda m i zletela, na desno in na levo , se v daljavo

27 m i ta pasica je enaka zdela.Se preden kreneva čez to go lja vo ,

sem že spoznal, da b reg , ki nam hoditi }o n avkreber s sv o jo brani v iso čavo ,

je bel, sijajen m arm or, ki ga kititak niz klesanj, da m ogel bi naturi,

) } ne Polik letu , roko osram otiti.A n g e l, ki je prišel v večern i uri

oznanit m ir, v solzah d o lgo želeni,3 6 in zlom il star pečat z nebeških duri,

je tam vk lesan ob m ilem oznanjenji p odobe b il tako resnične, prave,

18 . k jer se pas %areKe: O zka in strm a steza, ki se tu prim erja ušesu šivan ke (biblična prim era, M atej!), je pesnika pripeljala na p rv o planoto, ki se k o t krožna polica (»pas«) v ije o k o li go re vic. P rem er te pasice naj b i bil za tri človeška telesa - o k ro g 5 m . - D o sti prostora to ni in tudi ljudstva, ko t bom o videli, je tam bolj m alo, če se spom nim o na rjo večo m nožico v 1. k ro gu pekla , kar vse izkazuje p esn iko vo prepriča­nje, kako m alo jih stopi na pot poboljšan ja. T o prepričanje bo p o n o vil tudi v R aju ( X X X ) : » K ak o m alo jih nebo bo izvolilo !« - 3 3 . Polikletu: Znam eniti g ršk i k ipar iz 5. stol p .n .š. T i reliefi, p rav i D ante, b i p rekosili ne le n jeg o v o delo , tem več u m o tvo re narave sam e.-

34-96: Z g le d i h valevredn e ponižnosti: M arija , D a v id , T rajan.34. A n g e l...: P rv i relief, vklesan v n otran jo steno p lanote, je prikaz O znanjenja: A n g el naznanja M ariji ro jstvo Jezu sa , ki bo prinesel zem lji m ir, jo spravil z B o g o m in na ta način zlom il pečat z nebeških duri, k i so bile člo vek u zaprte od A d am o vega greha sem; devica M arija , »ključ nebeške ljubezni«, pon ižn o sprejm e an ge lo vo oznanilo in na n jego v A v e (Z d rava !) (v. 40) o d go varja : »G le j dekla sem G o sp o d o v a ...« (»Ecce ancilla

Deseti spev ¿ 7 5

^ da se z jezikom živim zdel je meni:prisegel b i, da je izustil »A ve!«,

saj po leg je vk lesano im el devico ,42 ki k ljuč ljubezni je bila iz v išave ,

s tak ž ivo vtisn jeno ji go vo rico :»E cce ancilla D ei!« , kot je slika,

4 ! ki v vo sek vtisneš jo nad plam enico.»N e glej m i le v en kraj!« m i glas vodn ika,

katerem u sem stal na srčni strani,48 de lju bezn ivo in me proč odm ika.

O dtrgal sem p ogled zaverovan i in v id el za M arijo , v tisti sm eri,

// k jer stal je on, ki je velel: »Prestani!«,že n o v prizor, zarezan v skalni čeri,

in nepočakan sem prešel V erg ila ,¡4 da bi o k o nasitil v n o v i beri.

N a istem m arm orju je tam nosila!v o lo v sk a vp rega skrin jo posvečeno,

/7 v spom in, da pusti tu ja opravila.Pred n jo sem vid el trum o, razvrščeno

na sedem zb o ro v , ki so ču tov d voje 60 v »ne poje!« - »poje« sprli m i pošteno.

Po d o b n o mi za dim kadil b ilo je, ki nos in v id zam ikalni je todi;

6} da je in ni, prisegel bi oboje.

Dei«) (v. 44). - 50. v tisti smeri: Proti V erg ilu , ki mu je stal na desni; vodn ik ga nam reč vabi k n o v i sliki. - 56. volovska vprega: D ru g i relie f prikazuje svetopisem sko zgodb o o skrinji zaveze, ki so jo ob silni m nožici na vo lo vsk i vp reg i vozili v jeruzalem ski lem pelj, pri čem er se je je nepoklicani levi O za dotaknil s prstom in obležal m rtev, »v spom in, da pusti tuja opravila« (v. 57). Pred sprevodom je plesal »ponižni psalm ist« - kralj D a v id in je, da bi počastil »blaženo posodo«, o d v rg e l svo je k ra ljevsko dosto jan ­stvo, kar seveda ni b ilo všeč n jegovi ošabni ženi M ik o li, ki ga je opazovala z okna kraljevske palače. Z a »sedem sporov« in »dim kadila« (v. 59, 6 1) prisega D ante, da so bili na reliefu upodobljen i tako vern o , da bi jih s svojim i čutili - v id , nos, sluh - skoraj spoznal za prave. - Pesnik tu očitno zagovarja največji realizem v um etnosti, pa tudi funkcionalnost, nam en, vernost ideji. P ri tem je treba seveda im eti pred očm i umetniš-

276 Vice

Pot je utiral blaženi posodipsalm ist ponižni, ki p lešoč v robači

66 ne več ne manj kot kralj je bil v sprevodi.N asproti, z okna v ve lik i palači,

na sliko doli je M ik o l strm ela,69 ošabna ženska, ki se brž razkači.

K o len a zganil sem odrevenela,da vid el bi, kaj druga zgod ba pravi,

72 ki za M ik o lo s stene je blestela.G le j, ta je bajala o silni slavi

R im ljan om v o jv o d e , čigar kreposti 7; je G re g o r dal, da iz pekla ga spravi -

- T ra jan a m enim ; po leg cesarosti glej v d o v o , ki m u uzdo je držala,

7<? potrta od solza in od bridkosti.O k o li trum a v itezo v je stala

in črne orle na zastavi zlati S i nad g lavam i jim sapa je zibala.

K o t čul bi revo sredi njih jokati:»U bili so m i sina, m aščevanja,

S4 go sp o d , te žalostna zdaj prosi mati!«»Počakaj, da se vrn em s potovan ja,«

se zdi kot da odvrača prošn ji žene;87 a ona, kot da žalost jo priganja:

»...in če se ne?« - O n: »Pa nam esto mene kdo drug bo storil.« - »K aj ti bodo tuje

90 zasluge vp ričo tvo je opuščene!«»U tolaži se,« de, »preden vo j potuje,

dolžnost bom spoln il; p rav je, da me izzove

ko raven n jego ve dobe, ko so celo G io tto ve slike velja le za zelo naturalistične in je bilokiparstvo v svo ji figura lik i še v po vo jih . - 73. ta j e bajala: T retji re lie f je d o go d ek izživljenja rim skega cesarja T rajana , ki je po legendah velja l za tako krepostnega vladarja, da se je papežu G re g o r ju I. V el. (590-646) zdelo vred n o izprositi m u zveličan je ter ga -

Deseti spev 277

v i p ravica in sočut m e zadržuje.«O n, ki n o vo sti so pač vse n jego ve,

te slike go vo reče dal je v steno, vif ki pa za nas, nevednike, so nove.

K o opazoval sem z radostjo iskreno klesanje, k jer slove ponižni vzori,

in/ zbo g dieta božjega že dragoceno,poet zabrunda: »G lej, ko lik i zbori,

ki nekam redko d v ign e jo stopalo: iru ti znali bodo v v iš ji k ro g na gori.«

O k o , ki v zad o vo ljstvu je sijalo, da vid elo n o vo st bo, ki ga m ika,

m ; okren il sem , kar se je naglo dalo.O bralec m oj, naj ti ne bo spotika

pri dobrih sklepih nauk, ki sedaj se daje, m ,P - kako tu B o g pritisne na dolžfrika!

N e glej na težo muki, preudari raje, nasledek, in da kd or trpi najhuje,

m do sodnega le dne ta m uka traje.»O m ojster,« dem , »kar k nam a zdaj potuje

pogana! - rešiti iz pekla. T o čudežno rešitev je im el srednji vek veliko na ustih in tudi iiiiš pesnik bo T rajana p ostavil v raj (prim. Raj X X ) . - D ia lo g , ki sledi (v. 82-93), je verjetno vzet po anekdoti D io n a Cassija, ki v svojem Novellinu natanko opisu je srečanje med »cesarostjo« in pogum n o v d o v o , ki je T rajana opozorila , da m ora spoštovati moralne ob veze, najsi bo še tako v isok o . T rajan si je vd o v in e besede vzel k srcu, Zadržal odhod svo je vo jsk e (zgled ponižnega izpoln jevanja dolžnosti!), kaznoval m orilce vdovinega sina in šele nato odrinil nad sovražnika, katerega je potlej m enda sijajno prem agal. - 94. On: B o g , ki vlada in v id i »ab aeterno«, je avtor teh »govorečih slik« - zgledov ponižnosti. D ante zatrjuje, da so ti prizori svetu popoln om a »novi«, torej tuji in nenavadni: ena od razlag tega p esn iko vega prepričanja bi bila relativno nizka um et­niška stopnja (tehnika!) n jego vega časa (glej kom . v. 56). - L ah k o bi rek li, da je pesnikov um etniški ideal kasneje uresničil G h iberti.-

96-139 : P rihod trum e ošabnežev, ki se počasi prem ikajo , težko obloženi s skalam i.103. %nali bodo: V erg il upa, da jima bo n ovodošla trum a pokazala pot v v iš ji k ro g . - 1 1 1 . sodnega dne: N aj se dobronam erni ne p lašijo m uk v vicah! T o trp ljen je se bo kdaj končalo, če ne prej, na sodni dan, ko bo konec časov. - 1 1 2 . Ošabni vi kristjani: K o pesnik v id i m učno, a pravičn o kazen ošabnežev, se m u poro d i boleče vprašan je, na-

i

po vrsti tam , se m i ljudje ne zdijo:¡ 1 4 kaj je, ne vem , ker v id m i om ahuje.«

O n: »Težka kazen, ki jo tu trp ijo ,upogib a hrbte, da se vsakd o sključi;

u j še m ene v id pogn al je v razprtijo.L e d obro glej in v v id a žarki luči

izgrebi, kar pod skalam i prihaja;120 že ločiš jasno, kaj v sa k o g ar m uči!«

O šabni v i kristjani, bedna raja, ki vas na šibkega razum a brvi

12 3 le rak o v hod z zaupanjem navdaja,ne vid ite, da sm o rojeni črv i,

da angelski m etulj se iz nas izleže,12 6 ki go l bo poletel k resnici prvi!

K a m se vaš duh peha, kam m eče m reže, ko pa ste kot m rčes nedokončani,

129 kot črv , ki svo je lazbe ne preseže!K a k o r zidar pod streho, strop nastani

oporn ike, v katerih vid iš g lavo , i ) i ki vrat s koleni stakne, ko tlačani,

m reč, kako je m ogoče, da č lo vek in kristjan v svojem napuhu ne sprevid i, kako sta ta svet in n jego va im enitnost nekaj m in ljivega, in ne ve , da m ora duša gola, brez kakršne­gakoli ščita poleteti pred božjega sodnika in n jeg o vo postavo . - 12 2 . šibkega razuma: Slaboten duh ovn i v id je k riv , da oholež m isli, kako dob ro napreduje, v resnici pa le »rakovo hodi«, saj ga m inljive dobrine, po katerih meče oči, tira jo le v slepo u lico , v v a rljivo upanje, v duh ovn o sužnost. - 124 . človek črv: P o gosta bib lijska prim era. - 126 . gol: T a go lo ta pred B o go m je m istično razpoloženje č lo vek a, ki se čuti nevezan na zem eljske stvari, katere »ima, kot da jih ne bi imel«. - 128. mrčes nedokončani: O šabnost, ki noče priznati, da je člo vek nekaj, kar m ora biti preseženo, in ki se ne trudi, da bi svoj človeški zam etek prignala do prave (duhovne!) popoln osti, je kot nedokončan m rčes: n iko li mu ne bo dano, da bi iz črva , ki lazi m ed zem eljskim i m iki, dozorel do svob o d n o letajočega m etulja, ki se spreletava v neskončnem kraljestvu D uha. - 1 3 1 . opornike: K ariatid e, človeške figure , ki so jih v srednjem veku radi uporabljali kot podporn ike, in sicer v groteskn ih pozah, sključene, ne sam o pripognjene, kot pozneje v renesansi. T ak o upognjene kariatide, »ki staknejo vrat s koleni in iz n eprave m uke (saj so le k ipi!) vzbu jajo v gledalcu pravo« {sočutje), se prikradejo pesniku v spom in, ko zagleda trum o ošabnežev, o to vo rjen o s skalam i.-

278 Vice

Deseti spev 2 79

ter iz neprave m uke vzbu ja p ravov gledalcu - takšne v id e l sem , pazljivo

a m otreč, hoditi ondi čez plan javo.T a b o lj, ta manj hrbet je držal k rivo ,

kakršna peza legla je na koga, iX a tudi lice najbolj potrp ljivo .

jokalo je: »N e m orem več, zaboga!«

ENAJSTI SPEV

»T i oče naš, ki si v nebeškem hram i, ne utesnjen, tem več ker b ivaš raje

3 v n jih , ki si p rve ustvaril nad zvezdam i,čaščena bodita ti na vse kraje

im e in m oč, da hvaliti bo vredn o,6 kar sladkih se v o n ja v nam doli daje.

M ir svo jeg a kraljestva daj nam vedno, saj da ga uzrem o z lastnim i napori,

9 če ti ne daš ga, upati je bedno.K o t angelski žrtvu jejo ti zbori

vsak svo jo v o ljo in p o jo hozano,12 tako zdaj ti, ošabni č lo vek , stori!

D aj danes nam vsakd an jo našo m ano, zakaj brez nje bo k prazni prišel strugi,

i ; k d o r v tej pu ščavi gre najbolj zagnano.K o t zlo, k i prizadel nam ga je drugi,

odpuščam o, odpusti nam v dobroti i S še ti in nas ne sodi po zaslugi!

H kreposti, ki tak zlahkom a se zm oti,

1 - 14 2 : Še p rv i kro g . - Parafrazirani očenaš ošabnih. U m berto A ldobran desco , O derisi d ’A g o b b io , P roven zan Salvani.1 . oče naš...: D uše o šab n iko v m olijo parafrazirani očenaš, v. katerem je nota ponižnostiše posebej očitna. - z. ne utesnjen: od prostora. »B o g ni obsežen v nobenem osnovnemkraju« (T o m . A k v .) . Sm isel: N e zato, da bi se om ejil na določen kraj, saj te nič ne om ejuje, tem več ker bolj ljubiš angele, si v nebeškem hram u. - 6. sladke vonjave: Sveti duh; im e je Sin, m oč pa O če. - 1 1 . svojo voljo: Ž rte v vo lje , najdragocenejše, kar prem orejo ustvarjena bitja. - 13 . vsakdanjo mano: M ana - jed, ki je padla Izraelcem v p uščavi; tu je m išljena duh ovn a hrana, ki člo vek a vzdržu je v pravi pobožnosti. - 16. najbolj £agnano: P o svetopisem skem paradoksu: kdor bo iskal ž ivljen je , ga bo izgubil! K d o r se najbolj žene v tej puščavi (bodisi v ice , bodisi življenje na zem lji), je najbolj

Enajsti spev 2 81

ne puščaj več nekdanjega sovraga,11 tem več odženi ga, ko se nas loti.

T a zadnja prošn ja, o dobrota blaga,ni več za nas, ker več nam ne pom ore,

14 tem več za nje, ki še so onstran praga.«T a k o je šlo, z m o litv ijo pokore

za sebe in za nas proseč, pod klado,»> kot ta, ki m ora tlači ga do zore,

to lju d stvo tam , bolj ali manj nerado, in m ukom a krožilo v p rvem polji,

in da grešno bi si zbrisalo navado.Če v v icah tolikanj za nas se m oli,

kaj spodaj m ogel bi storiti zanje,11 tak, ki jim dobro hoče v svo ji vo lji?

Pom aga naj, da um ije jim kesanje priču joči greh, da lahna in bleščeča

/1» bo stekla duša v zvezdno dom ovanje.»Če B o g naj km alu vam olajša pleča,

da krila boste brž razpeli belaiv tja, kam or želja nosi vas goreča,

pokažite, kje bi najprej dospelak stopnicam ! Če vam več poti je znano,

42 bi se po tej, ki manj je strm a, vzpela;zakaj m eso druga, podedovano

od A dam a, teži ga s tako silo,41 da stežka gre , četudi rad, za m ano.«

Z a to, kar se v o d g o v o r je glasilo vo d n ik o v i besedi ljubezn ivo,

ttmlen za neuspešen, konec, če v svojem pehanju prezre božjo m ilost. - 20. nekdanjega mvraga: H udiča, ki je oče napuha. - 23. ni vel %a nas: Z g led prave ponižnosti ošabnežev, l<i m olijo za druge in ne zase, za žive, ki še niso prestop ili sm rtnega praga. - 27. mora: Skale, k i jih duše v vicah prenašajo za p o ko ro , seveda niso prave, tem več so nekaj hikega kot brem e, ki ga včasih prenašam o v spanju in vse skupaj občutim o kot težko moro. - 29. v prvem p d lji: P rvem krogu. - 34. Pomaga naj: Z m olitv ijo za vern e duše in z dobrim i deli. - 4 1 . k stopnicam: ki v o d ijo v naslednji, d rugi k ro g . -

282 Vice

48 ne m orem reči, k je se je rodilo.T am nekdo de: »L e z našo trum o sivo

p o desnem bregu, tam prehod je pravi j i za n jega, ki m u še telo je ž ivo .

In če bi skale ne im el na g lav i,ki upogib a tiln ik m i naduti

¡4 in k tlom obrača m i p ogled zved avi,neznanca, ki še kri p o žilah čuti,

pogledal bi, da ga spoznam znabiti /7 in se zasm ilim mu v tej kazni kruti.

R o d od L atin cev gre mi plem eniti,A ld obrand esca sin sem bil, T oskana,

60 m orda o njem ste čuli go vo riti?Prastara kri in d ed ov dela znana

so m isel m i, oholem u, odgnali 63 na skupno m ater vsakega zem ljana,

tako čez vse g la vo sem nosil km ali, da sem ob n jo bil, sm rt so Senežani

66 in v C am pagnaticu lahko poznali.U m berto sem , v družini v si poznani

na daleč po ošabni sm o naravi,69 ki nas z nesrečo in trpljenjem hrani.

P ra v je, da nosim klado zdaj na g lav i z avo ljo nje in B o g u dam vračilo ,

72 če že na zem lji ne, pa v tej v išavi.«

5 1. njega: D anteja, za katerega je V erg il ravnokar dejal, da se še ni znebil telesaA dam ove dediščine. - D an tejevo ime se v K o m ed iji n avaja le enkrat, in sicer iz ust Beatrice (prim . V ice X X X ) , sicer pa si pesnik nikoli ne »naznani obiska«. - 58. Latincev, sin... Toskana: G r o f U m berto A ldobran desco , g ibelin iz stare toskanske družine, ki jc bila v stalni borbi s Sieno. Padel je ob legan v svojem gradu Cam pagnaticu (glej v. 64-66). B il je hraber in ohol č lo vek in o n jeg o v i sm rti nam po ro čajo stare kronike takole: »... in se ni hotel podati in je pred sm rtjo pob il še sila ljudi. U kazal je, na| o b o rožijo n jega in n jeg o veg a konja in je na njem dirjal po grajskem dvo rišču kakor zm aj. K o je konj padel, se je g r o f obdržal na nogah , planili pa so nanj oboroženci, tako da ni m ogel p ob egn iti; s sulico ranjenem u v g la v o m u jih je to liko pritisn ilo v hrbet, d;i

Enajsti spev 283

O b tem se lice m i je k tlom sk lon ilo ...; nek drug od njih , ki prečijo p lan javo ,

•j predene brem e, ki ga je težilo,me uzre, spozna, pokliče in s težavo

z očm i me skuša gledati od blizu,'K stopaje v vrsti s sk lon jeno tam glavo .

»O ,« pravim , »nisem zdaj ob O derisu, ponosu A g g o b b ia , m ojstru m iniature,

»i ki ’ ’en lum iner“ ji p rav ijo v Parizu?«»Brat«, p ravi, »lepši je nasm eh figu re,

od kar jih Fran co iz B o lo g n e slika, s4 njem u gre čast, m eni so štete ure.

N a zem lji bi ne učakal tega vzk lika od m ene, takrat mi bila uteha

X? je zgolj im e in pa stanu odlika.Z a to ošabnost tu se plača ceha;

a sem kaj ne prišel bi brez pokleka 90 B o g u , ko še ž ivel sem v m oči greha.

O prazna čast, o n ičevost človeka, kako se naglo krošn ja ti osuje,

(iy če le barbarskega ne učakaš veka!D a je slikar, verjel je Cim abue,

n o ga slednjič poto lkli in je m oral zapustiti ta svet.« - N ekdaj tako ponosni g r o f tukaj ponižno sprašuje pesnika, češ saj je m orda že slišal za n jeg o vo rodbino. - 73. k tlom sklonilo: D an te povesi pogled , saj se dobro zaveda, da je tudi n jego va lastna ošabnostdolžna nekaj »dnine« božjem u sodniku. T ega greha se pesnik najbolj zaveda in zdi se,tla se je p o sm rti nadejal priti prav v ta k ro g vic. - 79. ob Oderisu: O derisi da G u b b io , /nam enit m iniator iz 13 . sto l., ki je živel in deloval tudi v Fran ciji; odtod D antejev namig na Pariz in na francosko besedo »enlum iner«, kar je p revod it. »miniare«, to je slikati m iniature - om am entirane inicijalke in drobne risbe pertiju. Salvani je po tej zmagi postal najuglednejši patricij v Sieni in se tako poošabil, da ne bi m ogel priti takoj v vice, če si ne bi s posebnim zasluženjem pridobil te m ilosti (glej konec speva!). N o , devet let po sienski zm agi se je kolo sreče ob rn ilo , Sienci so izgubili b itko pri V aldelsi in n jihov voditelj Salvani je padel v roke F loren tin cev, ki so ga usm rtili ( 1 . 1269). K o ga Dante sreča v vicah, je od Sa lvan ijeve sm rti poteklo že čez trideset let in pesnik se upravičeno čudi, kako je m ogel ta plem ič, za katerega je znano, da je um rl nespokorjen

284 Vice

ki ni m u para, zdaj ko G io ttu slika,96 pa sloves onega trpi vse huje.

T a k o je G u id o slavo vzel jezika soim enjaku; kaj če kje postava

M že tak, da izpodnese oba vrstn ika?K o t vetra piš je vsa pozem ska slava,

ki danes sem in jutri tja zapiha 102 in m enja im e tako, kot sm er m enjava.

M ar večji im el boš glas ob koncu diha, v starosti, kakor če te sm rt ugasne

10 j takrat, ko si g o v o ril ’m am a, g lih a ‘ ?M ar večnosti deset stoletij hasne

kaj več kot čas, da veka enkrat trene 10 S tja v zvezde, ki najbolj se zdé počasne?

G le j, tega, ki pred m ano kom aj krene, nekoč poznala je p rav vsa T oskan a,

m a danes žanje le šepet Siene,k jer bil go sp o d je, ko je razdejana

bila firenška besnost, tiste čase 1 1 4 tako ošabna kot zdaj razuzdana.

K o t trava je im e, ki daš ga nase, pride in gre in on ji b arv o vzam e,

//7 ki jo izvab il je iz tal, da zrase.«A jaz: » K a r praviš, so resnice same,

ob njih se d obro m oj napuh izganja;120 o kom g o v o ril si, neznan je zame?«

O n pa: ” T u zreš P rovénzana Salvánija, tega, ki bil go sp o d je nad gospod i

in nasilne sm rti in bi torej m oral ostati na obali p red vic to liko časa, ko liko r je živel, priti tako hitro v vice. N je g o v i sod obn ik i, ko t Ja k o b del C assero (u. 1298) in B uoncon- te di M on tefeltro (u. 1289), še zdaj čakajo v predvicah. - 1 1 5 . Kot trava: P rero k Izaija pravi (X L . 6): »V se m eso je trava in n jego va slava je kot cvet na polju .« Č lo vek je pred božjim obličjem kot trava pred soncem : sonce jo je zvab ilo na dan, nato pa ji vzam e b arvo in jo osuši. - 1 19 . moj napuh: Še en dokaz, kako se je pesn ikov napuh na tej

Enajsti spev 285

m in hotel, da Siena se m u klanja.Z a to prišel je sem in tukaj hodi

o k o li brez m iru: to si odreže, u n tak, ki na zem lji si p reveč usodi.«

»Ce duša, ki ž ivljen ja rob doseže,«m u pravim , »ne da prej bi se skesala,

ijv ne m ore g o r, tem več k obali leže,in ji ne bo m olitev pom agala,

dokler življen ja vn o v ič ne odšteje,1 i j kako da vstop so m u nebesa dala?«

O n: »V letih slave in časti brez m eje je šel na g lavn i trg v Sieni beli,

n i k rotak , kot n ikdar prej in ne kasneje,tam za prijatelja, ki so ga ujeli

in v rg li v ječo K a r lo v i biriči, n K prosjačil je, tresoč v ž ivot se celi.

D o v o lj! Če vsega ne um eš pri priči, ti km alu jasno bo, ob grenki uri,

141 ko bližnjik tvo j vse to ti uresniči;to delo k nam m u je odprlo duri.«

planoti čutil zadet v živo. - 1 2 7 - 13 2 : G lej kom . v. 109! - 134.71? šel: K are l I. A n jou je v hit ki pri T agliacozzu zajel Sa lvan ijevega prijatelja dei M ini in zanj zahteval neznansko odkupnino. Salvan i sam ni im el to liko denarja pa je šel sredi belega dne na trg v Sieni in prosil m im oidoče, naj mu pom agajo zbrati potrebno vsoto. Som eščane je ganilo toliko ponižanje n jih o vega v isok ega gosp odarja in pom agali so mu. Prijatelj je bil rešen, to pro sto vo ljn o ponižanje pa je Salvan iju o dprlo vrata v ic (v. 142). - 140 : ti jasnobo: V erjetno stavek: »si condusse a trem ar per ogn i vena« ali v našem prevodu: »tresočv ž ivot se celi«. P o d o bn o ponižanje, p ravi Sa lvan i, b o doživel D ante od svo jih najbliž- jih - F lorentincev. N am ig na izgnanstvo!

DVAN AJSTI SPEV

V štric , kot se v jarm u par v a lo v pom ika, sem stopal tam ob duši naloženi,

; dok ler sem vo ljn ega zrl učenika,ko pa mi de: »L e pusti jih in dalje kreni;

ta z veslom , drugi z jadrom tu pogan ja 6 svo j brod , če on ne sm e, pa ti poženi!«-

telo vzravn al sem , da bi potovan ja m u ne zadrževal, čeprav bila mi

P je duša skrušena še od kesanja.O dstopil sem in m ojstru za petam i

ubral korak; ko sva le-tam kazala,12 kako se hodi z lahkim i nogam i,

mi de: »N avzd o l poglej! D a bi peljalate varnejša steza, ne bo ti v škodo,

// če ozreš se v postelj svo jeg a stopala.«K o t se zato, da zabij eni ne bodo,

1-72 : Še vedno p rv i k rog. Z g led i kaznovane ošabnosti. -K o se je pesnik ločil od p rve trum e ošabnežev, ga V erg il o pozori na tlak, ki je ves porisan z alegoričnim i podobam i. D van ajst je teh slik in vsaka prikazuje po en zgled kaznovane oholosti; razdeljene so v tri skupine, pač glede na n aravo greha: 1 . ošabnost, kaznovana od B o ga , 2. ošabnost, kaznovana s sam im seboj, in 3. ošabnost, kaznovdna od lastnih žrtev. Štiri tercine v p rv i skupin i se prično z besedo »Vedea« (V idel sem), druge štiri z »O«, a zadnje štiri z besedo »M ostrava« (Prikazal je). O m eniti je treba še trinajsto tercino, k jer se kot zgled ošabnosti n avaja m esto T ro ja in v kateri se vsak od treh stihov prične z eno od om enjenih treh besed, tako da so v tej tercini ponovljene začetne besede prejšnjih trinajstih tercin.-1. v ja rm u : D ante stopa počasi in s sklon jen o g lavo ob O derisiju ; ta ponižnost in kes nad lastno ošabnostjo mu bosta konec kroga priskrbela m ilost v očeh angela, ki ju bo spustil v naslednji, v išji k rog. - 5. ta % veslom, drugi z j a^rom: V sa k d o je prejel različno m ero pokore, D ante pač manj od O derisija, zato bo n jego va pot v nebo hitrejša. - 12- £ lahkim i nogami: N e obtežena, tako kot drugi ošabneži. - 15 . postelj svojega stopala: N a tla.

Dvanajsti spev 287

zaseka v g ro b , ki naše rajne krije,I x spom in na n jih pozem eljsko p rigo d o

in m n ogim ondi bridka solza lije, kadar spom ina speče jih ostroga,

ti ki le v sočutnem srcu brazde rije,tako -le da v m oj strini bolj u boga

stvaritelja!- je slikan pod police,/4 k i tam g o ro openja v v id u kroga.

V id e l sem n jega, ki najzaljše lice im el je ustvarjeno , ko otodi pada

i f z neba k akor o go rek plam enice.V id e l sem B riareja , k i prebada

ga ost nebeška, ko telo oholo in m u zem ljo je p o leg lo k ako r klada.

V id e l sem M arsa: z n jim Palas, A p o lo , ob otcu z lo k i zrli so veselo

II g ig an to v ude, streščene okolo .V id e l N im brota sem in silno delo:

zgubljen o g led o val je lju d stvo zbrano, iti ki z n jim je v Sanaarju obnorelo.

O N io b a , kakšno ob joku ješ rano,

1 bo pesn ikova pot v nebo varnejša, to je, da se b o napuha čim bolj izogibal, m u bo koristil pog led na zglede kaznovane ošabnosti, vrezane v tlak p rve planote, »ki openja jtoro v v idu kroga« (v. 23). T i zgled i so:

M 27: L u cifer: N ajlepše božje stvarjenje, ki je bil zaradi ošabnosti zadegan v dno pekla Ih zdaj vlada peklenščkom kot najgrši in najnižji stvor.

»H 30: B riarej: Ju n a k iz grške m ito logije , gigan t, ki se je udeležil slavnega flegre jskega spopada z b o g o v i, k jer ga je Ju p ite r razklal s strelo (prim . P ek. X X X I ) .-

t ' 33: giganti : Poraženi velikan i iz g igantom ahije , ki naj b i a legorijsko predstavljali «•meljski napuh. N a tej sliki stoje A p o lo n , M inerva (Palas) in M ars ob očetu Ju p itru na bojnem polju b itke pri F legri.

14-36: N im brot: K ra lj, ki je v svo ji ošabnosti grad il babilonski stolp in zdaj g leda po itinaarski ravnin i kot zgubljen , saj je B o g n jego vim graditeljem zam ešal jezike.

*7-39: N ioba: T an ta lova hči, k i je im ela sedem sin o v in sedem hčera in se zato bahavo hvalila, da je boljša od L atone, ki jih je rodila sam o d vo je : A p o lon a in D iano. Ponosna

288 Vice

ko zrem te slikano ob oni cesti M m ed deco - štirinajst jih je! - poklano!

O Savel, m eč prebodel te je zvesti na G e lb o e, ki ni potlej dobila

42 ne rose ne dežja na tistem mesti!O nora A rah ne, tam si se zvila,

na po l že pajek , ob scefrani ruti,4; ki hudo k letev ti je naprtila!

O R ob oam , silak p ra v nič naduti:v tej risb i plašen si p ogn al kobilo ,

48 še preden uprla se je tv o ji knuti!Pokazal trdi tlak je še plačilo,

s katerim za nakit, p o vo d k nesreči,// A lm eon je poplačal E u rifilo .

P okazal je, kak v tem plju je klečeči

na svo je božje p orek lo je tudi zahtevala, naj n jo časte kot b o gin jo nam esto Latone. 7,.\kazen sta ji A p o lo n in D iana pobila vse otroke , ona pa je od bolečin postala kam en, 1/katerega je nam esto solz pritekla voda.40-42: Savel: P rv i izraelski kralj, ošabnež, ki se je sam zabodel po izgubljen i bitki s F iliste jci pri go ri G ilb o e . N je g o v naslednik D a v id , ki ga je bil Savel kruto preganjal, je m rtvega kralja o b jo k o va l, rekoč: »O go re G ilb o e jsk e , ne rosa ne dež naj ne padeta m vas in po lja naj vam več ne obrode!« (I. K ra lj. X X X ) .43-45: A rahne: O šabna lid ijska tkalka (prim . Pek . X V I I ) , ki se je pom erila z boginjo A ten o v ženskih delih in v svojem vezenju prikazala prizor, kako je Ju p ite r v podobi b ika ukradel lepo E v ro p o , pa tudi d ruge slike iz m ito logije z »brezbožnim i« temami. A ten a se je razjezila nad delom , k i je 'prikazovalo grehe b o g o v , in raztrgala A rahnino tkanje. T k alk a se je od žalosti obesila, b o g in ja pa jo je sprem enila v pajka.46-48: Roboam: D a v id o v v n u k in Sa lo m o n ov naslednik, k i ni hotel poslušati modrih starcev, se ošabno obdal z m ladim i in hrulil nad narod: »M oj oče vam je naložil težak jarem , a jaz bom tem u jarm u še doložil, m oj oče vas je tepel z biči, jaz pa vas bom s škorpijoni!« (III. K ra lji, X I I , 14). T edaj so se m u plem ena uprla in m oral je na vrat n;i nos pob egn iti v Jeruzalem .4 9 -5 1: A m fia ra j: V edež A m fiaraj (prim . Pek. X X ) je uganil, da bo padel, če gre pred T ro jo , zato se je pred poh od om skril in bi ostal dom a, da ga ni izdala ošabna žen;i E u rifila , in sicer za biserni nakit. A m fia ra ; je tako m oral pred T ro jo , k jer je po gin il, a sin A lm eon je nato ubil m ater in jo tako izplačal za nakit, ki m u je bil p ogu b il očet;i (prim . R aj IV ).52-54: Senaherib: A sirsk i kra lj, ki je pretil Ju d o m in se bahal, da B o g še nobenegu naroda ni rešil iz n jego ve pesti. B o žji angel m u je nato v eni noči pobil 185.00(1

Dvanajsti spev 2 8 9

Senaherib bil plen sin ov nakani, h! ki tam so trup pustili krvaveči.

Pokazal je p o k o l nad Perzijani in K iro m , ko T am iri m u zabeli:

s ; » K rv i si žejen, v k rv i se upijani!«Pokazal beg asirske je krdeli,

potolčene po H olofern a sm rti, ho in zraven še ostanke pogibeli.

V id e l sem Ilion , grad do tal podrti: o T ro ja , v n izko lu kn jo si se skrila,

6f na sliki tej, v pečino ondi vtrti!K d o bil je m ojster čopiča in šila,

da je iz senc in črt v lil v skalo sivo66 p o d o b o , ki b i izbrance pritegnila?

M rtv o je m rtvo , ž ivo storil ž ivo :kd or zre v naravi, več ne uzre od p a e n e ,

6? ki to prestopal sklonjen sem pazljivo .L e oholu j, ti zarod p rve žene,

vojakov, n jega sam ega pa so v N in ivah zabodli lastni sinovi, m edtem ko je m olil v templju.^ -5 7 : K ir : Bojaželjnega perzijskega kralja K ira je na enem od n jego vih po h od ov premagala skitska kraljica T am ira in mu dala odsekano g lavo vreči v posod o, polno krvi; pri tem je izrekla besede, ki jih n avaja naš pesnik.19 -6 1: H olofern: A s ir sk i k ra lj, ki je o b le g a l ju d o v sk o m esto B e tu lijo , pri tem pa bil napeljan in u b it od Ju d ite ; n je g o v a sm rt je p o v z ro č ila razsu lo in p o raz asirske vojske.(\1-6y.T roja: Z a k ro n o in p o vz ete k vse o h o lo sti (g le j u vo d . ko m .) je pesn ik p o sta v ilT ro jo (n ekateri v id ijo v ak ro stih u te besede črk e V O M - »č lo vek«). T ro ja im a vD antejevih sp eku lacijah n asp lo h o d ličn o m esto , saj je iz n je »p rišlo sem e R im a«, lorej cesarske in p o sv etn e o b la sti - s o tv o rc a b o ž je g a k ra lje stva na zem lji. Iz n ap uha, ki je p rip e lja l do padca T ro je , se je torej le ro d ilo nekaj d o b reg a . Č e im am o to pred očm i, potem p re d stav lja tercin a o T ro ji č isto antitezo p rv i tercin i - o L u c ife r ju , ki stoji na začetku in ra vn o tako p re d stav lja padec iz n ap uha, le da je b il ta za ljud i usoden. M ag istra le o T r o ji so torej p o z itiv , o d reš itve n i n ap red ek , skratka K o m ed ija . 64. mojster čopiča: Sporn o je vprašan je, v kakšni tehniki naj b i bile izvedene te risbe v tleh: vrezani relie f (intaglio), m ozaik ali slika v barvah? D ante g o v o ri izrecno o čopiču (»pennello«) in o šilu (za nekatere: »grafit, svinčnik«), kar priča o kom binaciji med gravuro in slikarijo . - 67. mrtvo... ž jvo: O um etniškem realizm u pri D anteju glej kom .

290 Vice

I

le nosi g la vo in ne u pogn i lica,72 da ne zapaziš, kam te zlodej žene!

Precej gore je že obšla policain sonce šlo čez nebes je poldanji

7/ dlje kot m i duša štela je, jetnica,ko de vsekd ar naprej zaverovan i

zvončar: »Pokonci g la v o , kraj je take 7# poti, da bi jo hodil k akor v sanji.

G le j angela, ki sem je ubral korake, g lej, čas je že, ko vrača se na go ri

S i že šesta krščenica z dnevne tlake!D a boš spoštljiv v pogled in v kretnje, stori,

tako da te vo ljan bo k sebi vzeti,S4 saj dan ne vrn e se več k svo ji zori!«

T ak o dom ači so bili mi ti nasveti,naj se podvizam , ker mi noga kasni,

87 da nisem pustil dvakrat si veleti.V se bliže je prihajal angel krasni,

ves bel, ki se obličje m u svetlika c/o kot zvezda jutranja ob zori jasni.

R o k e razpne in že perot razm ika:»V stopita,« de, »tu vzad je lestev naša,

9 ) k jer m uka zdaj ne bo tako velika.N a ta p o z iv se redko kdo oglaša:

o rod ljudi, ro jen, da k v išk u leta,96 zakaj te borni piš tako spodnaša?«

T ja pelje naju, k jer je čer razdeta, nato prek čela m i perot usuje

prejšn jega speva! - 7 1 . le nosi glavo: Pesnik sklanja g lavo in gleda v tla - simbol ponižnosti; tega večin a ljudi ne počne, zato seveda ne opazijo , kdaj so zašli na stranpot.

7 5 -13 6 : A n gel ponižnosti. Pesnika se vzpneta v dru gi k rog.75 .jetn ica : Zavzeta z gledanjem slik. - 80. čas j e t(e: Pesnik določa čas dneva: Z e šesta sončeva dekla (»krščenica«) - ura se vrača z dela, kar pom eni, da gre sonce v poldan.85. ti nasveti: V n egoto vosti. D an te je va jen V e rg ilo v ih opom injan j, naj ne izgublja časa, ki beži v nepovratek. - 96. borni p iš : Sku šn jave napuha. - 98. perot osuje: Z aka j, to

Dvanajsti spev 291

w in varn o pot v v iša v o m i obeta.K o t hodiš z desne v go ro , k jer stoluje

nad R ub acon tom cerkev, p od katero n u leži to m esto, k jer vse p rav posluje,

in strm a réber skrha se pod bero stopnic, grajenih v času, ko živeli

io f so še p od varn o utežjo in m ero,tako blaži se v bregu padec smeli

s police gorn je , desna stran in leva to8 pa slej ko prej sta v skali nasršeli.

N isv a še tam , ko že beseda speva:»Beati pauperes špiritu!« p o vsô d i

m z neizrečno m ilim glasom se prepeva.O to so druga usta, teh ne b lodi

peklo ! T u petja ču jeva pozdrave,114 a do li se ob krutem vp itju hodi!

Se preko svete lezla sva stopnjave,ko n oge se zazdijo mi bolj sveže,

n / kot zdele bi m orda se sred planjave.»O m ojster,« vprašam , »sem se kakšne teže

znebil, da strm ec, ki me vo d i više,120 za trudnost bore m alo m i zaleže?«

»K ad ar ti G -ji, kar se jih še rišena tvo jem čelu,« dé, »bodo zbledeli

nam bo pesnik razodel na koncu speva. - 100. Kot hodiš: L estven ik (»čer razdeta«), ki vodi v v iš ji k ro g , spom inja pesnika na stopnice, ki v Firencah - »kjer vse prav posluje«, ironično pravi - peljejo z m ostu R ubaconte na g rič nad m estom , kjer stoji cerkev San M iniato. T e stopnice so bile zgrajene še v starih dobrih časih, ko sta bili »utež in m era Sc varni«, kar v D an tejevi dobi m enda nista bili več. (N ekaj p o tvo rb je zgod o vin sko izpričanih, a so bile vse stro go kaznovane, kar m alce blaži ostrino pesn ikovega o go rče­nja). - N e da se natanko u gotov iti, katera od današnjih poti je bila pesniku v m islih. M ost R ubaconte je danes Ponte aile G razie . - 106. padec smeli: Z a plezalca se seveda dviga. - 1 10 . Beati...: »B lagor ubogim v duhu« (to je, po T om . A k v ., tistim , ki prezirajo zem eljske časti in bogastva). - E d en od sedm erih krističnih b lagro v . T a napev verjetno prihaja iz ust angela, ki je ostal zdolaj, potem ko je bil potrd il D anteja v pravi ponižnosti. - 1 2 1 - 12 6 : D an tejevi n ogi bosta vse laže zm agovali strm ino, pač sorazm erno

292 Vice

r

1 2 ; in vse, kot p rvega , jih angel zbriše,ti bosta n ogi vse bolj vo ljn o m leli

in ne le trud jim a bo tuj, kar sami 12 6 si bosta naglice na m oč želeli.«

Tedaj storim kot č lo vek , ki m ed nam i gre , ne ved oč, da nekaj im a na g lav i,

129 a ko sosedov m ig m u sum predram i,se gre uverit in roko pristavi

ter išče, najde in takoj učvrsti i ) 2 s tipalom , česar z v id o m ne opravi:

z desnico grem in s stegnjenim i prsti šest črk, ki vrezal m i ključar jih preje

1 3 ; je nad sence, otipam tam po vrsti.T o zroč, vo d n iku se obraz nasm eje.

s tem , ko liko G (reh o v) m u bo angelska perut zbrisala s čela; enega se je bil že znebil (v. 98) in to m u je prineslo nepričakovani občutek olajšanja. - 12 7 - 13 6 : Pesnik je b il na vrezane m u G -je (V ice I X ) čisto pozabil, odtod nezavedna kretnja in m im ika obraza, ki izvabita V erg ilu nasm eh.-

TRINAJSTI SPEV

K o sva se v vrh popela lestvi beli, na kraj, koder se d rugikrat nareže

l ta go ra , ki plezalcem rane celi,uzrem p olico ob lo , ki jo veže

o k ro g in k ro g , kot p rva , le da njene 6 k riv in e lok m očneje se zateže.

Zam an tu iščem risbe in obsene:ves b reg in cesta, ki ju zrem , sta gladka

9 in siva, kot so sive skalne stene.»Če b o va tule, dokler duš posadka

nam a poti ne da,« poet okleva,12 »izbira ne obeta biti kratka.«

In čvrsto se zazre v svetilo dneva, stran desno si p retvori v os gibanja,

;/ a o k ro g nje zasuče se m u leva.»O ljuba luč, o nada m i brezdanja

v tej n o v i poti, v o d i naju,« pravi,¡S »tako kot stopa se v ta kraj kesanja!

T i greješ svet, m u siješ na v išav iin če drug zakon ga drugam ne vperi,

2 1 so tv o ji žarki vd ilj svetiln ik pravi!«

D rugi kro g : Zavistneži.

1-42: P rih od v d rugi k rog. Z g led i ljubezni do bližnjega, ki jih kriče skrivn ostn i g laso v i v zraku: M arija , O rest.3. rane celi: V vicah se duše zdravijo greha. - 4. polico oblo: D ru g a krožna planota, kizavezuje g o ro kot pas, im a seveda m anjši radij ko t p rva , zato tudi ostrejšo kriv in o . - 8.gladka in siva: P odoba vselej m račnih in zagrenjenih zavistn ikov. - 14 . stran desno: Zasukal se je z leve na desno. - 16 . 0 ljuba luč: Sonce, posredn ik božje luči; V e rg il ga pozdravlja in prosi, naj ju vod i. -

Z a to liko kot tukaj m ilja m eri,mi že poti je steklo pod nogam a,

24 ko naglo šla sva , osvežena v veri,kar slišiva, kako leti p ro t nama

nevidni roj du h ov, ki vab i m ilo 2 ; za m izo, k jer gosti L jubezen sama.

»V inum non habent« se je oglasilo , ko p rv i glas m i šinil je ob g lav i,

30 in zadaj se še kajkrat p o n o vilo .N i še zam rl dobro krik v daljavi,

ko že: » Jaz sem O rest!« n o v glas upali,3 3 gre m im o in ni ta se ne ustavi.

» K akšn i so k rik i, oče, tod bučali?«dem , vtem pa zagrm i opom ba tretja:»L jub ite nje, ki so vam bo l zadali!«

» V tem k ro gu biča,« čujem zdaj poeta,»se greh zavisti in n jeg o va jeza,

39 a jerm en biča jim ljubezen spleta.P ro tivn ih g laso v uzda ga zateza:

da čul jih boš, m i p rav i m oja veda,42 pred pragom še, k jer se deli odveza.

Z d aj skozi zrak naperi ost pogleda

22. tukaj: V Italiji, na zem lji. - 26. R oj duhov, k i vabi: M orda angeli, g lasniki božje ljubezni. V ab ilo na po jed in o je svetopisem ska prim era, pa tudi filozofsk i term in, saj so v m nogih spisih - »Pojedinah« ali »G ostijah« (tudi D ante je zagrešil eno) filozofi o bravn avali vprašan ja ljubezni. - 28. Vinum non habent: Lat. »V ina nim ajo«; tako je M arija na svatb i v K a n i G a lile jsk i potožila Jezu su , nakar je ta sprem enil vo d o v vino. (Jan . II . 1 .) - M arijine besede so izkaz ljubezni do bližn jega (altruizma) in služijo kot opom in zavistnežem . - 32. Ja% sem Orest: N am ig na plem enito tekm o v prijateljstvu med O restom in P iladom : le-ta se je dal ob sod iti nam esto O resta in bi m oral v sm rt, takrat pa je prihitel O rest in zadržal rablja s krikom : Ja% sem O rest! Z g led tega prijateljstva n avaja C icero v svo ji »D e am icitia«. - 36. Ljubite nje...: E v an geljsk a zapo­ved (M at. V . 43). - 37. biča: Se kaznuje. - 40. Protivnih glasov: V naslednjem spevu bo pesnik uvedel zglede, ki ne prikazu jejo več m iline ljubezni do bližn jega tako kot v tem spevu , tem več g ra ja jo greh in g rd o b ijo zavisti in ji na ta način »zatezajo uzdo«. T o se b o zgod ilo še pred pragom , kjer se deli o dveza zavistn im in se pričenja vzpon v naslednji krog .-

4 5 -15 4 : T rum a zavistnežev. Sapia. -

294 Vice

Trianajsti spev

in spredaj v id e l boš ljudi sedeče,4/ tam peč podpira sosed kraj soseda.«

T ežk o da kdaj oči im el sem večje!In res, že trum o senc uzrem , odeti

48 so v plašče, k ako r kam enje siveče.K o sva približala se tisti četi,

m i krik : »M arija, prosi za nas!« okuša /7 uho ter: »Peter, M ihael, V s i sveti!«

N e verjem , da človeka nosi ruša,ki bi ob tem, kar sva potlej spazila,

!4 lahko m u trda še ostala duša,saj ko sva toli blizu pristopila,

da n jih o v g ib sem m ogel p rav slediti,/7 m i ostra m uka solzo je izbila.

S su ro vo raševino so pokriti,d ru g dru gega podp ira jo tam s pleči,

60 a njih samé podpira hrib kam niti!T a k slepci, ko predó jim pajki v vreči,

bern jajo v m nožici, k proščenju zbrani,6} in k m anjšem u g la v ó nagin ja večji,

da laže usm ilijo se jih kristjani, ki ne le prošn je jim m oledujoče,

66 tem več i sam p ogled naj dušo rani.K o t v v id b rljav ne kane sonce vroče,

tako tej trum i senc, ki ondi b iva,69 nebeška luč se razodeti noče,

saj veke vsem prebada in jih šiva železna nit, kot d iv jem u sokoli

72 storé, kadar je ptica preveč živa.Če z zdravim vid om hodil bom okoli

Z avistn ik i sedijo s hrbtom prislonjeni na pobočje gore in o n em oglo podpirajo drug drugega; oblečeni so v sivo raševino, oči pa im ajo spete 2 železno nitjo. Sim bolika: Sami ne m orejo stati, tako kot so na svetu živeli le od ovohavan ja drugih , raševina je kazen za su ro vo in neljubeče zadržanje do okolice, z zašitim i zenicam i pa se jim m aščujejo v siljiv i in zavistni pogledi na tu jo srečo.

2 9 6 Vice

teh slepcev, ni-li to žalitev zanje? - 7/ si m islim , v m ojstra zroč, če mi dovo li.

U gane m ož, o d kod m i to m olčanje, in de, zato da p rošn jo m i prihrani:

7» »D aj, a zrnato b od i ti vprašanje!«O n sam mi hodil je ob tisti strani

police, kjer je m oč v g lob el zgrm eti,S1 saj je nobena m eja tod ne brani,

a s te strani prislon il sem se k četipobožnih senc, katerim š iv su rovi

84 ni m ogel vrelca grenkih solz zavreti.O brnjen k n jim , dem : »O ljudje, g o to v i,

da višn ji žar se kdaj vam razodene,87 ki vaš edini up je na tem k ro v i,

naj m ilost vam z vesti odplakne pene, da reka pom njenja se bo prelila

90 skoz vaše duše, čiste in iskrene,ali im a - n ovica m i bo mila! -

latinskih duš katera tu postanka?93 M ord a ji v prid bo, če se bo odkrila!«

»O brat, tu vsaka duša je m eščanka le v večnem m estu: hotel si pač reči,

96 v Italiji živela je pregnanka!«T o v je l v o d g o v o r je moj sluh čuječi,

nedaleč proč od tam , k jer sva postala,99 zato bolj glasen šel sem tja. - T am v gneči

glej senco, kot da nam e je čakala!Če kdo od vas neverno z g la vo stresa,

79. tisti strani: Zu nan ji. - 89. reka pomnjenja: V zem eljskem raju (V ice X X X I ) bom o videli, da se duša lahko povzpn e v nebo le, če si je poprej um ila spom in vseh sledov grešne preteklosti. - 93. le v večnem mestu: V božjem m estu, v nebeškem Jeruzalem u. Zem eljske dom ovin e ne pom enijo izvoljen im ničesar več, zem lja sama se jim dozdeva kot kraj pregnanstva, dolina solz. - 99. bolj glasno: K e r so bile duše zavistn iko v o b v id , je pesnik m alo g lasneje, zato da bi ga slišali, stopal proti kraju , od k jer je dobil o d g o vo r

Trianajsti spev

102 p ovem : kot slepec vrat je stegovala.»O duša, k i krotiš se za nebesa,

če ti si prej odzvala se besedi, i o j im e in rod m i spusti do ušesa!«

»Sem iz Siene,« de, »a tu s sosedi se čistim , da m i m ine grešna sodra,

io S in jokam k N jem u , ki rešnik je v bedi.Sapia bila sem , a kaj m alo m odra,

ko pa sem bolj kakor ob lastni sreči m ob tuji sm oli p oskočila bodra.

D a ne bi m enil, da te m islim vleči, le čuj in sodi m oji g la v i nori,

1 1 4 k jer že lasje svetili so siveči.K o udarili so se ob C ollu zbori

m eščanov m ojih z m rzkim i sosecji,1 1 7 prosila sem , kar B o g je ukazal gori:

do tal pobiti so po lastni slediudrli v beg grenak! N a dan poraza

120 sem vriskala k akor n ikdar poprediin v rg la sem , predrznega obraza,

v nebo: »B og , prazen strah odslej si zame!«, i 2 ) kot zim ski kos na p rv i dan brez mraza.

N e prej k ako r ob robu črne jame sem spravila se z njim : a ne iztekel

na svo je vprašan je. - 10 3 . krotiš se: S po ko ro za svo j greh. - 108. naj reši nas: T a zavistna duša, ki je nekoč videla le sebe, sedaj prosi B o ga za vse sotrpine. - 109. Sapia : Sienska plem kin ja , v d o v a G h inalda Saracinija. N jen o im e pom eni »m odra« (lat.), ven dar je b ila, kor pravi sam a, p rav nasprotno, nora, saj jo je predolg i jezik pri šestdesetih zapeljal v bogo k letstvo . Z g o d ilo se je to 1. 1269, ko je s svo jega gradu B igozzi, blizu V aldelse, opazovala b itko, v kateri so se Sienci pod vo d stvo m Salvanija, Sapijinega nečaka (prim. V ice X I) , p o to lk li s F loren tin ci, in pri tem prosila B o ga , naj prisodi njenim rojakom poraz. K o so Sienčani v resnici potegn ili ta kratko , je vsa vesela vzklikala , da ji poslej ni več m ar B o ga , saj se po tako srečno uslišani želji ne boji ničesar več. V vicah se zdi sama sebi kot kos, ki se ob prvi zim ski od ju g i - prezgodaj! - že veseli pom ladi. - 1 1 5 . ob Collu: K ra j poraza sienskih gib elin ov. -

12 6 bi se moj dolg le od pokore same,da ni v m olitvah svetih se p ovleke l

za mé preblagi Peter Pettignano,129 ker čut usm iljenja mu to je rekel.

A kdo si, ki nas za p o k o ro danosprašuješ in oko im aš razpeto,

i ) 2 kot verjem , s sapo go vo re č pred mano?«»O ko,« ji pravim , »mi bo še odvzeto ,

a ne za d o lgo , saj je m alo strilo 1 3 ; pogubnega, v zavistni sli razvneto.

Prehud je strah, ki še mi buri žilo, saj m uke zrl sem, spodaj naložene,

138 in teža spodnjih tlači m e z vso silo.«» K d o te do nas je vod il,« dalje žene,

»če znova spet navzdol korak ti kani?«A jaz: »Ta, ki ne črhne tu nobene.

Ja z ž iv sem ; torej reci, duh izbrani, če naj n ogó pozem skega telesa za tebe m órda zganem m ed zem ljani!«

» Jo j, to n o vo st je taka za ušesa,«dé, »da ni dvom a o tem , da B o g te ljubi;

147 pom oli kdaj, da bi prišla v nebesa!Pri vsem , kar tvo jo dušo najbolj snubi,

te še rotim , če stopiš kdaj v T o sk an o ,7jo p ovej dom a, da sem ušla pogu b i.

298 Vice

14 1

144

1 1 7 . ka r Bog j e ukazal: B itka je bila odločena po božji v o lji, ne m orda zaradi Sapijinih želja. - 128 . Peter Pettignano: G led e na to, da se je Sapija skesala šele v zadnji uri, bi ji seveda sodile predvice; no, teh zadržkov jo je rešila m olitev om enjenega Petra Pettigna- na, puščavn ika , ki je v D antejevem času živel v Sieni in tam naredil dosti čudežev, ki jih pa m n ogi, zlasti F lorentinci, niso jem ali resno. Sapia se je, pač zaradi n jeg o veg a slovesa, p ridno zatekala k njem u. - 130 . kdo si: ti, ž iv i č lo vek ? - 134 . a ne %a dolgo: D ante si glede zavisti, kot pravi sam , nima kaj dosti očitati, po sm rti m u ta kro g v vicah torej ne bo delal p reg lav ic ; težji m u bo račun pri spodnjih - v k rogu ošabnežev! N jih o ve m uke so ga tako prizadele, da še zdaj čuti po vsem telesu n ajsvetejši strah. - 14 1 . ta: V erg il. - 15 0 .pogubi: Peklu . -

Trianajsti spev

M oj rod m ed puhlo srenjo išči, vd ano utvari, T alam on zgraditi: km ali

i ; 3 jim žal bo , bolj ko lovcem na D iano,še bolj na psu pa bodo adm irali!«

1 5 1 . puhlo srenjo: Sapia si še zdaj ne m ore kaj, da ne bi uščipnila som eščanov. O čita jim- in to so bile p o goste florentinske zbad ljivke - d vo je nespam etnih dejanj: 1. Talamon; grad na tirenski obali sredi nezdrave M arem m e, ki so ga bili Sienci za drag denar kupili z nam enom , da si tam zgrade m orsko pristanišče in po zgledu B enečanov in G enoveža- n o v z njim ob ogatijo . V to podjetje so zabili sila denarja in ljudi, uspeh pa je izostalzaradi strupene m alarije. 1 . Diano: D ianin v ir, podzem ska reka, za katero so Siencitrdili, da m ora teči pod n jih o vim ozem ljem in celo pod sam im m estom . T ru d in denar, s katerim je na studencih revna Siena skušala odkriti ta b ajeslovn i v ir , sta žela m arsika­tero zbad ljivko pri sosedih - predvsem Florentincih . - 154 . adm irali: V erjetn o pom orski kapitani in inženirji, ki so gradili Talam on in jih je po vrsti pobirala usodna m alarija.

ŠTIRINAJSTI SPEV

» K d o je, ki k ro g planine naše kroži, prej ko odpihnila ga sm rt je bleda,

i in sam oči odpira in jih oži?«»N e vem , kdo je, a da je sam , ne izgleda:

daj, bliže stopi, p rošn jo m u zastavi,6 a bodi b lag, da steče m u beseda!«

T a k o tam d va, ki sta staknila g lav i, na desni, p roč od m ene, go vo rita ;

9 nato pa lici iztegneta b rljav iin eden de: »O duša, k i še v lita

v ž ivo t nam erjaš se v nebo, d o vo li,12 da radovednost najina bo sita,

in reci, kdo si, kje si bil tam doli,saj tvo ja m ilost čudež je brez meje,

r j k i zanj še nism o slišali n ikoli.«In jaz: »Čez po l T o sk an e se razveje

izvir, ki p oro jen je v Falteroni,i S in sto m ilj pota ne ugasi m u žeje.

O d tam prihajam v tej telesni sponi; a kdo sem , to za vas ni dosti m am o,

2 1 saj m i im e še ni na g lavn em zvoni.«»Če zapopadel sem d o vo lj preudarno

tvo j g o vo r,« se p oprejšn ji m ož odziva

i - 1 J i : Še dru gi k ro g , zavistneži: G u id o del D u ca in R in ieri da Calboli. P ropad n ravi v dolini A rn a in v R om agn i. Z g led i kazn ovane zavisti.3. sam oči odpira: N e tako kot zavistneži, k i jih im ajo spete z žico. - 14. tvoja milost: Od B oga dana milost, ki te pušča živega v vice. - 17 . i%yir: R eka A rno, ki teče skozi T oskano in izvira v gori Falteroni. - Dante noče povedati, da je iz Firenc, niti reke, ki m u teče skozi rodno mesto, ne mara im enovati z imenom. Zakaj, bom o km alu zvedeli! - 2 1 . Še

Štirinajsti spev 301

24 in sklene brž, »ti v m isli bil je A rno?«A d ru g se čudi mu: »Čem u le skriva

in ne p o ve im ena tiste reke,27 kot da bi stvar p reveč bila grozljiva?«

K o vprašan i na uho je v je l te jeke, se oddolži: »N e vem , a se spodobi,

30 da tej dolin i im e zam re na veke,saj od pričetka, k jer podoben gob i

je alpski krš, ki je zibel Pelora,33 da m alokje se v taki zre podobi,

pa p ra v do tja, k jer se vrn iti m ora,kar šlo v nebo je iz m orja prepada

3 6 ali po rekah m okrega tovora ,kreposti se b o jijo bolj ko gada,

ker kraj že sam nesrečen je po si|i,39 ali pa grd a jih ščemi navada.

D a, svo jo čud tako so sprem enili ljudje, ki jih ta bedni dol zapira,

42 kot da bi K irk i z gm ajne pobegnili.M ed grd e prasce, ki so vredn i žira

ni na glavnem %yoni: V peklu (IV .) se je dal D ante m irne duše prišteti k najim enitnejšim pesnikom starega veka, tu pa iz javlja , da m u ime še ne slovi kaj prida. V zro k je m orda v tem , da je že prešel k ro g ošabnih in si je n jih o vo po ko ro vzel k srcu. - P o drugi strani pa je res, da je v času svo jega fik tivn ega potovan ja (1. 1300) napisal šele » N o vo življenje«; K o m ed ija še ni bila na obzorju . - 30. tej dolini: D o lin i A rn a; tirada, ki sledi, je eden najhujših izpadov pregnanega politika - D anteja, ki v sv o ji sveti jezi večkrat ne loči zrna od plev. Bo ln a ljubezen do dom ovin e m u polaga na jezik te ostre, večkrat preostre besede. - 32. alpsk i k rš: G o ro v je A p en in o v , ki je na kraju, kjer izvira A rn o, »podobno gobi«, to liko vode prem ore. V resnici tam izvira več rek, pa tudi studencev, kar om enja že sam D ante (prim . P ek X X X ) , je tam obilo . Z a A penine pravi pesnik, da so kraj P elora »razsekani«: geo lo šk o gledano se go rsk a verig a italijanskih A p g fljn gv v resnici nadaljuje na tleh Sicilije, »seka« jo torej M essinski p re liv (d a n e j^ v a ^ ip # $ > ,, nekdaj P eloro). - 34. do tja: D o iz liva v m orje; stari fiziki so n a t a n k c ^ ^ s l i , da p o d ’ ’ vp livo m sonca in ve tro v m orje izhlapeva in tvo ri oblake, iz katerih JŽe ^ n o k r i tovor« zlije na zem ljo in po rekah zopet v m orje. - 4 1. ljudje, k i j ih ta bedni dowj%0ira: P r ^ ^ l ^ i doline A rn a; pesniku se zde kot ljudje, nad katere je čarovnica K Jrl^ i s t e g n i ^ ^ ^ ® o palico in jih sprem enila v živali, torej poživinjen i. - 43. med grde B l i z ^ ^ i r a

3 02 Vice

prej nego hrane, nam ljudem dom ače,4 j si sprva žalostno stezo utira.

K o pride niže, butne ob lajače,ki b evskajo brez zob , a ko jih sreča,

48 zaviha nos in urno p roč odskače.Potlej še pada, a čim bolj se veča,

več najde p so v , ki so vo le je postali,// ta bedni jarek, ta z lo č in o v ječa!

K o niže doli prek krnic drpali, lisice najde, toli prem etene,

¡4 da ni m ožgan, ki te bi pretentali.N isem končal, naj čuje ta kraj mene!

K a r p rav bo zanj, če sliši zdaj besede,; j od v iš jega duha m i razložene.

V id im , kako tvo j vn u k kot lo vec grede nad vo lč ji zbor kraj d iv je rečne jame

60 in jih strahuje, splašene in blede.T rg o v e c njih m esa je, ž ive kram e;

nato poturča jih kot zver m atora,6) ž ivljen je m nogim , sebi čast odvzam e.

K r v a v zapušča revn i gozd , ki m ora

A rn a, v casentinski ravnin i, je m estece P orciano (»porci« - prasci); ko naziva pesnik njene prebivalce etim ološko, s tem n eblagoglasn im im enom , im a v m islih predvsem rom enske g ro fe G u id i, katerim je bil posebn o gorak (prim Pek. X X X ) , m orda zato, ker so se bili izneverili cesarju H en riku V II . - 46. ob lajače: Preb ivalc i A rezza, ki so kot pes, ki laja, o b n evarnosti pa stisne rep m ed n oge. - T eg a m esta se reka A rn o izogne, in to z »zavihanim nosom «! - 50. psov, k i so voleje postali: F loren tin ci, ki so se tudi izneverili cesarju in bili pog lavitna trdnjava g v e lfo v v T osk an i: pes, ki prične klati čredo kot vo lk , to je prim era za n jih o vo n ezvestob o .-53. lisice najde: P reb iva lc i m esta Pise, ki im ajo v grb u poleg cesarskega orla tudi lisico; tak je m enda tudi n jih o v značaj. - 55. ta k ra j mene: R in ieri da Calboli: n jeg o v vn uk Fulcieri da Calboli je bil župan v M ilanu, Parm i, M odeni in nazadnje v Firencah , ravno v 1. 130 3 , ko je vanj kot »pom irjevalec« prišel K a re l V alo is in so m orali B eli v izgnanstvo. B il je o rod je m aščevanja v rokah Črnih in pod n jeg o vo strahovlado je m esto obrn ilo eno n ajgrozo vite jših strani v svo ji z god o vin i, kot redek prim er, kam lahko pripelje poživin jen ost člo veške narave (v. 58-63). - 64. revni go^d: F irence; črn o g­ledi in zagrenjeni pesnik prerokuje m estu, da se ne bo n ikoli več opo m o glo . N o , kot

Štirinajsti spev 3 ° 3

ostati g o l in prej nazaj ne zrase,66 da tisoč let poteče m u pokora!«

K o t če ti kdo obeta hude čase, se lice, k i posluša, naglo zbega,

69 čim več je zla, k i ga nasluti zase,tako se oni duh, z obrazom v tega

uprt, vse bolj je pačil, v m rak zapredal,72 ko čul je, kaj preži m u izza brega.

K o to sem slišal, ono senco gledal, me žeja za im eni je zgrabila,

7/ zato k vprašan ju prošn jo sem povedal.In duša, ki m i prej je g o vo rila ,

de: » Z a u slu go , ki je tebi m uka, j S želiš, da srcu m ojem u bo mila!

A zbog B o g a ne bom skoparil uka, saj hoče, da m u skozte m ilost svetiž

S i zato povem , da sem G u id o del D uca.Z a v is t mi kri je kurila na sveti

in če sem slišal m ed ljudm i sm ejanje,84 pri priči znal sem v lica pobledeti.

P ri taki setvi se tu slam a žanje!L ju d je , čem u pohlep le tja vam cika,

87 k jer ni m ogoče solastninovanje?T a tukaj je R an ieri, čast in dika

C alb o lijev , k jer ni n ikom u r dano,90 da dedove kreposti bil bi slika.

vem o m i, so časi M edičejcev in M ichelangela šele prihajali. - 70. oni duh: R in ieriju se je obraz vse bolj m račil, ko je poslušal zločinska dela svo jega vn uka. - 78. k i j e tebi muka: D ante ni hotel razodeti svojega im ena, R in ieri pa naj bi ga! - 8 1 . Guido del Duca: P lem ič iz znam enite ravenske družine (u. 1245), ki je živel v B rettign oru (Bertinoru), sodnik in župan v različnih m estih, častit in spoštovan č lo vek . - 82. %avist: O tem n jegovem grehu ve p oved ati sam o D ante. - 87. solastninovanje: L ju d je se pu lijo le za zem eljske dobrine, ki se ne dajo deliti brez hude krv i, duh ovn ih zakladov, ki jih en akovredn o uživa vsak prizadeti, pa jim ni mar! - 88. R in ieri: Ž e om enjani R in ieri da Calboli, rojen v plem eniti družini v F o rliju , župan v Parm i, končal na bojnem polju z mečem v roki,

N i le iz n jeg o v ih staj b ilo odgnano, m ed Padom , hribi, R en om in obalo,

93 kar duši in telesu daje hrano,saj znotraj teh ograd se je nabralo

strupenih trn o v , da kot zdi se m eni,96 je kasno, da bi izkrčilo jih ralo.

K je je M anard i, L izij kje pošteni,P ier T raversaro , G u id o iz Carpine?

99 O R om an jo li, v križance izrojeni!K d aj le B o lo g n i še kak Fab er sine,

v Faenzi se kak B ernardin predram i,102 m ladika žlahtna iz skrite korenine?

N e čudi se, T oskan ec, če s solzam ise zdaj bom spom nil G u id on a iz T rate

1 0 ; in d ’A zza, ki ž ivela sta m ed nam i,T ig n o sa in n jeg o ve mile jate

pa T ra v e rsaro v , A n astag ( te dobe,108 že izum rle, v i več ne poznate!),

gospa in v itezo v , senc in svetlobe, ko je ljubezen d vorsk a še živela,

m tam, kjer zdaj srca le so plen hudobe!K a j, B rettign or, kaj d vorec tvo j še dela,

ko pa ti v gro b je legla vsa družina 1 1 4 in vsi, ki v ra g jih spahnil ni docela?

kot se junaku spodobi.. - 9 1-96 : V R om agn i (v. 92) ni degeneriral le C alb o lijev rod, druga za dru go so izum irale in voden ele nekdaj plem enite rodbine, hram i duševnih intelesnih čednosti. - 9 7 - 1 1 1 : V teh verzih toži del D uca za starim i dobrim i časi in om enjanekdanje plem enitnike v R o m agn i iz p rve pol. 13 . stol. N ekatera od teh im en že D antejevem u času niso poved ala m n ogo, čem u bi jih torej razkladali m odernem u bralcu. V sta ja pa iz teh vrstic pred nam i slika tiste herojske dobe, ki je v pesnikovem času že tonila v som rak preteklih legend - »svet v ite zo v in gospa«, svet d vo rsk e ljubezni, časti in vere - v iso k i srednji v e k , ki m u je »hom o politicus« že zadajal odločilne udarce in je bil na tem , da km alu , po kratki dobi epskega literarnega p o veli­čanja (A rio sto !), konča pod peresom genialne C ervan tesove burke in se preseli v ev ro p sk o podzavest, o dko der bo strašil ed ino še v delih scientističnih ru d o ko p o v , film skih p on are jevalcev in redkih trubadurskih zanesencev. - 1 1 2 . Brettignoro: M ajhno

304 Vice

Štirinajsti spev 3°5

P ogle j B agn acava l, ta nim a sina!G re še pa ti iz C onia in C astroara,

u / ki takih g ro fo v skot jih še skom ina.P agan i bodo v d obro šli, ko stara

jim zloba odpeta, a na rodbini 120 k ljub tem u še kak m adež bo nemara!

N e boj se, U g o lin o Fantolin i,za svo je im e, od kar se več ne čaka,

12 } da pride kdo, da z grehi ga začini!A pojd i zdaj, T o sk an , bolj se mi plaka

kot g o v o ri, tako zelo potrla 126 je m ojo dušo go vo rica taka.«

Slutila sva , da duš soseska vrlaje čula najin hod; da g reva v p ravo ,

129 iz nem ega sva sklepala jim grla.Sam a potlej sva m erila p lan javo ,

tedaj kot b lisk , ki skozi zrak posije, i ) 2 mi v lice p riv rše l je glas z iz javo:

»U bil me bo, k d orko li m e odkrije!«, in brž p ob egn il, kot zam re odjeka,

i ) ! ko gro m nenadom a oblak prebije.N i sluh počil od p rvega izreka,

ko n o va je beseda z neba pala, i j S kot poči grom , ki koj za tem useka:

»A glau ra sem bila, a zdaj sem skala!«

m esto m ed F o rlijem in Ceseno. T am so izum rli plem eniti M ainardi. - 1 1 5 . Bagnacaval: M estece m ed R aven n o in L u gom . N je g o v i go sp od je M alvicin i v D an tejevem času niso im eli več m oškega potom ca. In to je prav , se veri naš pesnik, kaj bi vrlina počela v tej sprijeni dobi! — 1 16 . Conia Castroara: D v e plem iški hiši z n ičvrednim naraščajem . -1 18 . Pagani: P lem enita hiša iz Faenze; »stara zloba« je bil p o g lav a r družine M agh in ardo iz Suzinane (u. 130 2). - 1 2 1 . Ugolino Fantolini: Iz C erfugn an a, v r l plem ič iz Faenze, u. 1278 ; zapustil je d va sin o va , ki sta mu km alu sledila v grob . - 129 . nemega: Sicer bi ju g o to v o posvarili in p opravili. - 13 3 . U bil me bo...: T a krik , »protivn i glas« prejšnjega speva (X I I I . 40), izvira od K a jn a , ki je iz zavisti ubil brata A b ela in se potem ustraši! posledic (G en IV . 14). - 139 . A glau ra : H či atenskega kralja K e k ro p sa , zavistna na

306 Vice

In že, da stisnil bi se kraj poeta,1 4 1 m i noga v desno šla je in obstala.

Z e je zavladala tišina sveta.»G lej uzdo, ki ljudi,« vo d n ik razlaga,

14 4 »za p rav i cilj drži, trdno zapeta.A v i po vab i hlastnete in vraga

vas starega pri priči trnek vjam e:14 7 kaj uzda, kaj še vzo r potlej pom aga!

N eb o vam kaže večn o lepe hram e, vas k sebi kliče in k ro g vas se toči:

i j o vam pa le zem eljske je m ar om am e,zato vas tepe O n, ki vse razloči.«

ljubezen sestre H erze z b ogo m H erm esom ; za kazen je bila sprem enjena v skalo. - 14 3 . glej u^do: Z g led i kaznovane zavisti, iz katerih naj bi se ljudje naučili uživati svo je , ne m eneč se za tuje (zem eljske) dobrine - »vabo«, ki jo hudič nastavi poželjivcu . - 148. nebo: Iskati je treba najprej božjega kraljestva, a tvarne dobrine nam bodo navržene. - 1 5 1 . On: B o g.-

PETNAJSTI SPEV

K o lik o r od pričetka dne do kraja se tretje ure kaže luč vsem ira,

} ki k ro g zem lje kot otročiček raja,to liko soncu svetlega je tira

na poti v nočno tm o še preostalo:6 tu polnoč je bila, tam m rak večera.

In ravn o v bok je nam a luč m etalo, ker sva tako se sukala k ro g brega,

9 da m i v zahod je m erilo stopalo,ko čutil sem , kako mi v čelo lega

m očnejši žar, kot bil je oni p rv i;12 in ves prepadel nad n o vo stjo tega

dlani postavim urno vrh o b rviin senčnik si zložim , ki od navala

i ; luči k očem jo pušča le po m rvi.In kot od vod e ali od zrcala

i -8 1 : M ed drugim in tretjim krogom : A n gel usm iljenja. V zpo n v tretji k rog. V ergil razlaga D anteju razliko med delitv ijo zem eljskih in nebeških dobrin.i. K olikor: O značitev časa: V vicah, na južni po lobli, so m anjkale približno tri ure do sončnega zatona, v Jeruzalem u, na severni po lobli, pa je bilo še tri ure do sončnega vzhoda, ki je nastopil v tisti dobi približno ob 6. uri zjutraj. T o je velja lo za Jeruzalem , na antipodih, za Italijo , k jer je pesnik pisal K o m ed ijo , pa je treba odšteti še cca 3 ure, tako da dobim o »tu« polnoč, v vicah pa »mrak večera« (v. 6). - T a interpretacija seveda ni enoglasna, opira pa se na de jstvo , da je »luč« vsem ira, ki kot otročiček raja k rog zemlje« (po P to lom ejevo) - sonce in ne luna, kot to lm ačijo nekateri. - 1 1 . močnejši %ar: Ž a r angela, varuha drugega kroga , ki bo pesnika spustil v tretji krog. - 16 -2 1: Fizikalni prim er svetlobnega odboja: odbojn i kot žarka je enak vpadnem u in če je razdalja od navpičnice (»padec kamna«) na obe strani enaka, potem višin a na zaslonu od g o varja v išini svetlobnega vira. P esn ikov obraz so zadevali žarki m očne svetlobe. K je naj bi bil n jihov v ir in od kod bi se lom ili? A li je bil angel pred njim a svetlobni v ir ali sam o neki odbojn i p ripom oček, kot zrcalo ipd? - Z d i se, da bi bil pravilen drugi o d g o v o r , saj

308 Vice

bleščava skoči in k nasprotni stranii S se pnè v enakem loku , kot je pala,

a p rav za tolikanj se spet odstrani od padca kam na in v enakem tégu,

2 1 kot nam izkustvo ali veda znâni,tako tedaj sem znašel se v dosegu

žarko v, ki pred m enoj so se lom ili,24 in že moj v id zatekel se je k begu.

»K aj bode tisto,« vprašam , »oče m ili, pred čim er v id u ščit noben ne rabi

2 j tako kot m ora, in ki v oči sili?«»N i čudež, če te še slepota grabi

pred rajskim rodom ,« m i vo d n ik priznava,3 o »to sêl je, ki duha na vzp on povabi.

N i daleč dan, ko pa ne bo težavati n jih o v blišč, tem več prijetna mana,

3 3 kot le dovzetna v tebi je narava.«In ko stopila sva pred nebeščana,

veselo dé: »Le v lestev m i stopita,3 6 ki manj strm ô od prejšn jih je speljana!«

Z e sva bila na n jej, kar him na skrita:»Beati m isericordes!« za nam a

39 p riv re in: »Rajaj, duša zm agovita!«V o d n ik in jaz sva vzpenjala se sama,

kar spom nim se, gredoč, da m i bo znanje42 n jeg o vo v hasek, in že skrene rama

se k njem u, ko zastavim mu vprašanje:

angele teo logija izrecno im enuje »zrcala božje slave«; predstavljali bi si torej, da se žarek (m ilosti), ki izvira od B o ga , odbija v angelu in potlej zadeva D an tejevo obličje tako m očno, da ga m ora pesnik zakriti z rokam i. Sim etrija vpada in odboja, nakazana v v. 17 -2 1 , pri tej razlagi odpade, torej je treba ta fizikalni pojav vzeti kot nedobesedno ilustracijo. - 30. to sel j e : A n gel usm iljenja. - 33. kot le dovzetna: Sčasom a, ko boš brez greh ov , ti bo angelska iuč to liko bolj pri srcu, ko liko r bolj se bo tvo ja narava razpoložila B ogu . - 38. Beati misericordes: » B lago r usm iljenim « (kajti usm iljenje bodo

Petnajsti spev

»K aj s tem , da so lastn ištvo ni m ogoče,4 j je hotel reči rajn ik iz Rom agne?«

In on: »Z ablod e svo je najbolj žgočepriznava greh: ni čuda, če zdaj vaše

48 svari, da vas ob varje solze vroče.Z a to , ker želje iščejo vam paše

tam , kjer s tovarišijo delež pada,// z zavistjo se vam meh zdih ljajev baše.

A če lju b av do b ožjega bi gradavam želje navrnila g o r k v išav i,

}4 bi s prs se iznebili tega gada,zakaj čim bolj se ondi naše pravi,

tem več dobrot se vsakom ur nateka /7 in silneje žari v ljubezni pravi.«

»O d zad ovo ljstva več dobil sem teka«, dem , »kot če to bi se mi zam olčalo,

60 saj v g lav i d v o m o v se mi zbira reka.K a k o je to , da d obro , ki je palo

na več dlani, lastnike bolj osreči,6} kot če prejelo bi ga n jih bolj malo?«

A on veli: » K er se tvo j duh čumeči le m ed pozem eljske tišči dobrine,

66 ti m oč je iz luči tem o izvleči.N eizrečno dob ro , ki n ikdar ne mine,

dol iz neba k ljubečem u prihaja,

dosegli) - peti evan geljsk i blager (M at. V . 7), ki služi kot korektiv zavistnim . - 44. solastništvo: zem eljskih dobrin (V ice X I V . 82). D ante sprašuje V erg ila , kaj je hotel reči G u id o del D uca (v prejšnjem spevu), ko je obtoževal ljudi, da cikajo le na tisto, česar se ne da deliti. V erg il m u po b o g o slo vsk o razloži, kako se poedincem svetne dobrine krčijo, kadar jih m orajo deliti z drugim i - odtod tudi greh zavisti, te del D u co ve »najbolj žgoče zablode« -, m edtem ko se, nasprotno, nebeško dob ro z deljenjem m noži, kajti zaradi velike, navzven uperjene ljubezni blaženih posedovalcev se n jihovo »blago« z dotiki sam o povečuje: tako se zaradi velikega števila zrcal, v katerih »se sij siju javi«, svetloba nekega prostora poveča. - L ah ko bi rekli, da se ob tvarnih dobrinah človek rroši, ob duhovnih pa raste. (v. 45-79). *

3 i° Vice

69 kot žarek k svetlem u telesu šine.V eč najde žara, bolj se m u razdaja,

in bolj ko širi se požar lju bavi,72 silneje božja m oč iz nje izhaja.

V e č ko sočutnih duš je v tej v išav i,bolj tekne jim ljubezen, bolj plam tijo ,

7/ saj kot v zrcalu sij se siju javi.In če te m oji reki ne utešijo,

ti B eatrice bo izdrla silo 7 g te želje in še vseh , ki te tiščijo.

A ti poskrb i zdaj, da ti zgasnilo ,kot p rv i dve, petero ran bo s čela,

g i ki bolečina le jim da zdravilo!«Ž e htel sem reči: »Rešil si me žela...«,

a vtem že v iš ji k ro g je bil pred m ano, g4 k jer sla oči m i g o v o r je pom ela.

T am m i, uročenem u z m očjo neznano, sen nadnaravnih je vizij zazoril:

#7 g le j> tem pelj v id im , notri družbo zbranoin došlo ženo, ki ji je g o v o ril

obraz, kot zm ore le ljubeča mati:90 »M oj sin, zakaj si nam a tako storil?

G le j, tožna m orala sva te iskatitvo j oče ino jaz...« In ko je obm olčala,

9 ) še vse poprejšn je zgin ilo je hkrati.N ato še druga se je prikazala

80. petero ran: Petero G (reh ov).

82-144: T retji k ro g , srditeži. D an tejeva ekstaza in zgledi ljubeznive krotkosti. M arija, Pizistrat, sveti Stefan. D im jeznoritih. - P reb iva lce tega kroga obdaja gost dim , tako kot jim je nekoč jeza kot težka m egla legala na razum , da ni m ogel jasno presojati ne v z ro k o v ogorčenja ne n jego v ih zlih posled ic.-86. sen nadnaravnih v i\ ij: P rv i k ro g je im el zglede vklesane v kam en, v drugem so jih razvpijali krik i, tretji pa jih zavija v ekstatične vizije . - 90. moj sin: Z g o d b a M arije in Jožefa, ki sta izgubljenega Jezu sa slednjič našla v tem plju (L u ka II. 4 1-52 ), pri čem er sc kot ljubeča starša nanj nista razjezila. -

Petnajsti spev

s to vo d o , ki na licih se posnam e,96 ko silna jeza jo je v duši zbrala,

rekoč: »Ce res si go sp o d ar čez hram e, ki njih im e razprlo je b o g o v e

99 in k jer vseh znanosti se iskra vnam e,te m aščevanje, o P izistrat, zove

nad drzno dlan, ki ti je objela hčero!«102 B la g se go sp o d je zdel in iz n jeg o ve

besede duša o d g o varja z m ero:»K a j z onim naj storim , ki mi ro vari,

/o j če tak, ki ljubi m e, bo žel zam ero?«N ato zrem lju d stvo , ki ga bes v ih ari,

da na m ladeniča kam énje suje, roS kricé v en glas: »U dari ga, udari!«

In vid im , ko telo m u om ahujein skoraj pada mu že v g ro b nem ili,

u r a on še kar oči v nebo vzd igu jes pogled i, da bi skalo om ečili,

in v sm rtni stiski k B o g u roke sklepa,1 14 naj n jih , k i ga p regan jajo , se usm ili.

K o duša m i skočila je iz oklepasna ven k stvarem , ki zunaj nje so prave,

1 1 7 spoznal sem sv o jo zm oto, da ni slepa.V o d n ik , ki m oje kretnje je m lahave

vd ilj g ledal, kot n ekoga , ki se dram i,120 m i dé: » K a k o da hodiš kot brez g lave

in greš že skoraj m iljo sém , z nogám iplešoč in z veko trdno čez očesa,

95. vodo: S solzam i. - 106. Pizistrat: S lavn i atenski tiran iz 7. stol. p.n .š.. Žen a m u je nekoč n egodovala , ker je n juno hčer sredi ljudstva p oljub il m lad A ten ec, ki se je bil zaljubil van jo , on pa tega ni hotel vzeti kot žalitev. - »H ram i, katerih im e je razprlo bogove«, so A tene: P ozejdon in A ten a sta se bila nam reč spričkala, kdo bo zaščitnik in po kom naj se im enuje to bodoče žarišče vsega znanja (v. 99). - 108. Udari ga, udari: N ekoliko svoboden prevod orig . »M artira, m artira« (N a m učenje!). N esrečni junak tega prizora je sveti Štefan, ki ga je judo vska m nožica kam enjala, ker se je bil iz jav il za

3 12 Vice

¡2 j kot da te v in o ali spanec mami?«»O ljubi m oj rednik, napni ušesa,«

dem , »da ti rečem , kaj sem vid el todi,1 2 6 odkar n oge sem zgubil spod telesa!«

»Naj ti sto krink poteze lica zbrodi,« odvrn e on, »ne m oreš mi zapreti

129 nobene m isli, še tak m ajhna bodi!V se to res v id el si, da ti odpreti

ne bo težko srca vod am p oko ja , i p ki večno lije jih studenec sveti.

N e vprašam te, kako, kot nekdo iz roja, ki gleda le z očm i in nič ne loči,

tj/ ko duh iz trupla mu zbeži brez boja,tem več, da urneje ti n oga skoči:

počasnim , lenim s tem nategneš žvalo ,138 da prim eš jih pri budnosti rastoči.«

V zaton sva šla in, kot se je le dalo, pozorno skušala oči vtop iti

14 1 v večerno sonce, ki je v nas bleščalo.T u , glej, po m alem jelo je nositi

do naju dim , tem an, da noč ni taka,/44 in se n ikam or ni mu dalo uiti:

brž sva ob vid in ob jasnino zraka!

K ristusa. Nad svo jim i m učitelji se ni jezil, pač pa je do zadnjega prosil B o ga , naj jim ne šteje tega dejanja v greh. - 1 1 7 . uvidel ^rrioto: V id el sem , da sem le sanjal; ven dar so bile sanje tak prikaz rcsnicc, da jih ne sm atram za »slepe«. - 1 3 1 . vodam pokoja: M ir, ki bo kot voda na ogenj jeze. - 133 . kako: (prim . v. 120). - V erg il sam pozna D antejev sen, zatorej če ga sprašuje po njem , ni to iz radovednosti in zanim anja za zunanjo, fizikalno plat po java, tisto, ki jo »brez boja duha« zaznam uje naš telesni vid , tem več zaradi n jegove notranje, ezoterične plati. Z a to pom enskost sprašuje torej D anteja in ga obenem prigan ja, saj ga v id i v »rastoči budnosti«, v trenutku, ko se človek najlaže in najhitreje aktivira (v. 13 3 - 13 8 ) . - 143. dim : G le j kom . v. 82-144!

ŠESTNAJSTI SPEV

Tem a pekla, tem a noči, brez svitazvezda, pod revnim nebom razprostrta

) in ko lik or le m oč v m eglo zavita,v obraz mi takega ni v rg la prta

kot dim , ki skril je naju in obalo,6 in ni bila tak ostra in zadrta.

K e r mi oko odprto ni vzdržalo,pristopi obm e vod ja , m odri, zvesti,

y nudeč mi ram o, naj oprem se m alo.K o t slepec za vo d n ikom m ora lesti,

da ne zaide, butne v kaj, kar rani12 ga m orda ali ubije kar na cesti,

tako v ta rezki zrak in zapacani sem rinil, poslušaje le vodnika,

// ki je svaril: »O d mene se ne gani!«G las čul sem, kot da m nožica velika

za m ir prosila bi in odpuščanje /<P to jagnje božje, ki nam greh um ika.

L e »A gn u s D ei!« čujem vzdih ovan je: beseda ena v vseh enako klije,

2 1 kot da bi čista sloga legla vanje.» T o , m ojster, od du h ov v uho mi bije?«

ga vprašam . »Prav spoznavaš,« od govarja ,24 »tu se razganja vozel togotnije.«

i T retji k rog: Jeznoriteži v dim u in n jihove prošnje. M arko Lom bard, i^. dim : K azen za jeznoritost (glej prej. spev!). - z. pod revnim nebom: K je r se vidi m alo zvezd. - 19. Agnus D ei: ja g n je božje, ki odjem lješ grehe sveta, usmili sc nas (bis), podari nam mir! Stavek iz m ašnega oticija, prim eren za poko ro jezljivcev, kajti z jezo se

3J 4 Vice

» K d o si, ki noga ti v naš dim udarja in go vo riš o nas, kot da na sveti

2 j bi m eril čas še z m esci koledarja?«T a k o nek glas se d v ign e v tisti četi,

a m ojster de: »Le brž se mu od zovi )o in vprašaj, kje se tu bo dalo vzpeti!«

»O duša,« dem , »ki čistiš se z d ru g o v i, da lepa vrneš v rod no se naročje,

) } čudes boš čula, le korak m i v lo v i!«»Sledil ti bom , dokler naš zakon hoče,«

de, »in ker vid u dim ne da po svo je ,) 6 spni naju sluh, ko ni očem m ogoče!«

Tedaj pričnem : »O vit v le-te p o vo je ,ki sm rt jih stre, zdaj nebu grem naproti,

& a sem prišel sem čez peklenske boje.Ce B o g sprejel me v svo ji je dobroti

in hoče, da na d v o r m u pridem gori 42 p o n o v i, zdanjim časom tuji poti,

kdo si pred sm rtjo bil, mi sp rego vo ri in reci, če grem d ob ro do prehoda,

4 ; ter iz besed mi luč vo d n ico stori!«»Bil M arko iz lom bard skega sem roda,

poznal sem svet in ljubil to vrlin o ,48 ki zanjo zdaj se loka zdi vam škoda.

ruši m ir. - 27. bi meril čas: K o t da si še živ. - 32. v rodno naročje: K B o g u , ki te je ustvaril. - 37. ovit... v povoje: Ž iv , v telesnih sponah. - 42. po novi, tedanjim časom tuji poti: ki je po E n eju in sv. P av lu ni ubral še nihče (prim . Pek. II). - M im o te pozitivne razlage se ponuja še druga, ki poudarja v izjem nosti D an tejevega potovan ja odličnost duh ovn e avanture č lo vek a, ki se z m istično spozn avo izvije m entalnim in tvarnim oklepom dobe ter se s sam otnim izkustvom po vzpn e do »nebeškega dvora« - blaženosti in popoln osti. - 44. do prehoda: V naslednji k rog. - 46. M arko: Ita lijan ski p lem ič in dvorjan iz 13 . sto l., o katerem vem o zelo m alo. V illan i po roča o njem , da je grofu U golin u (Pek. X X X I I I ) n ap oved o val nesrečen konec. Z d i se, da ta m ož ni bil dvorjan v običajnem , povprečn em sm islu, pač pa d u h o vit in plem enit č lovek , m enda zelo darežljiv (prim . v . 47), čeprav podvržen nagli jezi. B il je po rodu Benečan, priim ek L om b ard pa je dobil v Fran ciji, k jer so tako im en ovali Italijane. - 47. vrlino: Z d i se, da

Šestnajsti spev

N aravn o st greš, če ti je pot v višino,« o d g o v o ri in še: »Pom oli zame,

// te prosim , ko boš z b ožjo stal družino!«In jaz: »Naj se mi krst in vera vzam e,

če ne storim , kot deš! A zdaj me strlo J4 bo v d vom u , če ga brž ne denem z rame:

prej je bil sam , z besedo tvo jo vrlo pa se p o d v o jil je in zdaj se veže

/7 na to, kar d rugo reklo m u je grlo .K re p o st na zem lji najde se vse teže,

kot čul sem p ravk ar z lastnim te ušesom ,60 in v sep o vso d se hudobija leže;

a reci, kje je vzro k vsem tem pretresom , da sam ga zvem , ponesem m ed neštete,

63 saj ta prti ga zem lji, d rug nebesom !«Z aču l sem vzdih , ki so mu m uke svete

izdrle glasen » Jo j!« in: »D uša draga,66 ta svet je slep in ti si mu pač dete!

Ž ive č im vzro k vsega je onstran praga neba, kot bi iz neke nuje s sabo

69 p rav vse tovorila nebesa blaga.D a to je res, bi brž zgubila rabo

prostost presoje in izrek pravice;

gre za ravnodušnost do im etka, kar je velika redkost, za katero se redko kdo poteguje (v. 48). M arko je m enda vse svoje prem oženje razdelil med sirom ake.-

j 1 - 1 14: P o kvarjen o st č loveških nravi in njeni vzrok i. O svobodn i vo lji. Z m eda in pogubnost dveh, v eni roki združenih oblasti.54. od dvoma: Pesnika tišči m isel, ki mu jo je b ilo izreklo neko »drugo grlo« (del D uca), namreč da gred o v T oskan i n ravi rako vo pot, zdaj pa sliši še M arka g o vo riti o tem, kako vrlina (darežljivost, ljubezen) na svetu vse bolj in bolj propada. D el D uca se ni i/rekel o tem, kdo je k riv za ta propad, ali nebo ali človek , in ta dvom , prej »sam«, se je /.daj še p o d vo jil o b ravn o tako nedoločnih M arko vih besedah; zato bi rad zdaj slišal natanko, o dkod po kvarjen ost ljudi, ki so ven dar stvarjen je dobrega in popolnega Mvarnika. - 67. Živečim v^rok vsega: Stara, že antična m isel, po kateri človek obtožuje bogove za vse zlo, ki ga m ora pretrpeti. - 7 1 . prostost presoje: O d tu dalje sledi razprava n svobodni vo lji (D e libero arbitrio), ki je povzetek iz T om aževe Sum e. -

Vice

72 za dobro dušo raj, pekel za slabo!N eb o n ag ib o v v vas po laga klice;

ne vseh, pa tudi če so vsi vam dani,7/ im ate luč za prav in za krivice

ter prosto v o ljo , ki m orda jo rani začetni boj z nebesi in utrudi,

7# a potlej zm aga vse, če p rav se hrani.S tem večji sili in m očnejši čudi

svob od n i padete in to vam zida S i duha, ki zanj nebo se več ne trudi.

Z ato re j, če sedanji svet ni prida,je vzro k le v vas in tu ga je iskati,

84 kot ti iz m ojega sledi izvida.Iz rok , ki jele so jo lju bko vati,

še preden je bila, kot punčka mala,S j ki se igra, sm eje in v joku hkrati,

rodi se duša, ne da bi zaznalakaj drugega, kot da je sad veselja

90 in tja želi, k jer bi se radovala.Z a m ajhno slast jo vnam e p rva želja,

75. luč: Luč spoznave, ki je lahko um ska, lahko pa tudi po razodetju ali intuiciji; ona j c vodnica notranjim nagibom in lahko razlikuje med pravim in nepravim . - Um razsvet ljuje, dejavn o počelo v življenju pa je prosta volja (v. 75). Z a njo pravi pesnik, da se »v začetnem boju z nebesi utrudi«. K a j naj bi bil ta začetni boj? M n o gi kom entatorji sploh d vom ijo o tem , da bi se duša borila (m orda celo zaman!) z nebesi, s čim er izkazujejo prem alo biblične p oglobljen osti v D an tejevo pesnitev. V andelli celo g iosira »boj z neugodnim i nebesnim i (zvezdnim i) znam enji«. - Z d i se, da je tu na m estu razlag;i Žrtvenega boja v sm islu A b rah am ove žrtvene m uke, kajti svob o d n o st vo lje se v religioz nem življenju očitu je kot %rtev vo lje , ki naj jo človek tako kot angeli po laga B o gu pred noge (prim . V ice X I!) . Če se č lovek »hrani« v tem sm islu, potem »zm aga vse« (v. 7S), n jegovo napredovanje in končna zm aga se poslej enačita s »svobodnim padanjem « (•- ljubezensko vdajo) nadnaravni sili. T a žrtvena iskra - spoznanje postane zdaj tisla malta, ki sama dozida stavbo č lo vek o vega duha, saj nebu, potem ko jo je enkr;ii upalilo, ne preostane več kaj dela (v. 79-81). - 85. 1% rok: D a bi podkrepil svoj izrek, d;i si je človek za vse sam kriv , opise L o m b ard nastanek človeške duše (po P latonu, a tudi po Tom ažu), ki se rodi nedolžna in, ker je otrok veselega stvarn ika, nagnjena v veselj«'- 9 1. %a majhno slast: N epoučena in nezrela se vnam e za p rv i, še tako m ajhen užitek (|><>

Šestnajsti spev 3 17

ob njej se m am i, van jo upe stavi,9 ) če uzde ni in pravega povelja .

In tu naj uzdo bi našla v postavi,v lad ar bi treba! ji, da razločila

9 6 vsaj vnanji stolp v nebeški bi trdnjavi.P ostave so, a kom u m ar njih sila?

N ik o m u r! Ž v e č i že, a nerazklane 99 im a parklje ovca, ki naj bi vodila ,

in čreda, ki po njeni sledi plane,le tisto m uli, kar pohlep ji gladi,

102 in po tej paši se drugam ne gane.Iz tega v id iš, da je v slabi vladi

v ir hudobije, ki je svet skalila,10j in ne v prevratn i čudi in razvadi.

G le j, v R im u , k jer so zem ljo uredili, d ve sonci sta bili, ki d vojn i cesti,

10 8 čez svet in do B o g a , sta p rav svetili.E n o je ubito v drugem : v isti pesti

se m eč s pastirsko palico zdaj brati, m kar gre po sili v zlo, saj v družbi zvesti

se eden drugega je nehal bati!Če dvom iš, si le klas oglej pobliže,

114 saj bilje iz semen se da spoznati.D eželi tej od Pada do A diže

navadi materialen)* ki ji pade na pot. - 94. v postavi: Svetn i in cerkveni. - 96. nebeški trdnjavi: N eb eški Jeruzalem ; če ga le od daleč zaslutiš, je včasih že do vo lj. - 98. ^veci %e: O vca, ki naj vod i (papež), je sicer pravi »prežvekovalec« (prispodoba dogm atične izvedenosti in cerkvene m odrosti), a kaj, ko ima »nerazklan parkelj«, kar pom eni, da v sebi ne ločuje svetne in duhovne oblasti. - 10 1 . ka r pohlep j i gladi: C erkven o o bčestvo se seveda ravna po svojih vodn ik ih , pri čem er velika večina od tvarn ih užitkov, teh, ki »gladijo pohlep«, k duhovnim sploh ne pride. - 106. v Kirnu: M išljen je poznocesarski, krščanski R im , kjer sta si cesar in papež delila svetn o in cerkven o oblast. V D antejevem frisu (in ne sam o tedaj!) pa je papež pograbil tudi svetno oblast (meč!) in od tedaj gre v krščanskem svetu vse n arobe.-

1 15 - 14 4 : Propad nravi v L om bardiji.1 15 . debeli tej: Lom b ard ija; dokler se ni cesar Friderik 11. (do srede 13 . stol.) spopadel s

3 i 8

v kreposti, v iteštvu bilo ni enake, i i j dokler ni F rid erik zabredel v križe,

a danes m irno ubere naj korake,kdor tja se prej je sram oval, nem ara

12 0 iz strahu, da bi zašel med poštenjake.T rije so starčki še, v katerih kara

davnina zdanji vek : ž iv ljen ja siti 12 } le to žele, da B o g jih k sebi bara.

K o n ra d D vo rjan , G erard in pa slovitig r o f G u id o G ra jsk i, ki ga m ed Francozi

1 2 6 preprosto im e »Lom bard« najbolje kiti.Z d aj veš-li, da je rim ska C erkev , skozi

ob dveh p o vo d cih , zapeljala barko 12 } na gn oj, ki maže njo in vse, kar vozi?«

A jaz: »Prav d obro g o v o riš , m oj M arko!Zakaj L e v ije v rod je ob vo lilo ,

i } 2 zdaj v id im jasno kakor sonce žarko.A kdo G erard je, ki v njem izročilo

ostaja, dčš, ugaslega plam ena, j j j da bi to g rd o dob o v oči bilo?«

»M e varaš ali skušaš?« dé obsena,»da jezik T o sk o v g o v o riš pred m ano,

1) 8 pa nisi čul G e rard o veg a imena?

papežem , je tam vladal stari red, ki ga je državljanska vo jna m ed g velfi in gibelim potem postavila na g lavo . - 1 18 . mirno ubere naj korake'. V sak lum p; zlasti med tujo, najem niško soldatesko je bilo m nogo takih. - 1 2 1 : trije so starčki'. M arko hvali tri starce, ki da so še edini ž iv i ostanki dobrih starih časov (»ugaslega plam ena«), da pa bi tudi 11 že bili raje m rtvi, kot pa gledali, kam drvi mladi rod. T o so: Konrad Dvorjan (C u rrad" da Pallazzo iz Brescie), Gerard da Cammino in g r o f Guido G rajsk i (G u id o da Castello) 1/ R eggia di Fimilie. Pom em bnejši /.a nas je zadnji, radodaren gibelin , ki je nudil zatočišči' m nogim obubožanim plem ičem in političn im pregnancem , med drugim i tudi D anteju K o je bil v Fran ciji, so ga tam nazivali »preprosti Lom bard«, za razliko od drugih , bol| prevejanih Ita lijan ov, ki so bili med Francozi precej na slabem glasu. - 127 . ob dveh povodcih: S svetn o in d uh ovn o oblastjo. - 1 3 1 . rod Levijev: L ev iti, hebrejski svečeniki, ki jim jc M ojzesov zakon p repo vedo val dedovati svetno prem oženje. K ristjan i, žal, nis<' bili tako daljnovidni. - 133 . Gerard: Ž e om enjeni G erard da Cam m ino, ki je po ym |

Šestnajsti spev

Č e im a še kak naziv, m i ni poznano, razen če rečem , da m u hči je G aja .

14 1 - B o g z vam a, m oje sprem stvo je končano,saj že jasni se ondi od sijaja,

ki lije skozi zrak; p roč m oram iti,144 preden me uzre - to angel je iz raja!«

O brne se in neha mi slediti.

Italiji s lo ve l ko t »oče G aje«, hčerke, ki je bila znam enita po svo ji lepoti, pa tudi po avanturicah (česar v s i kom entatorji ne potrd ijo), v sek ak o r pa kot duhovita in sijajna ženska. - 144 . angel raja\ T o ni bil angel, pač pa sv it dnevne luči, kam or srditeži, obsojeni v dim , ne sm ejo iti.

SEDEMNAJSTI SPEV

Če pom niš, bralec, ki te kdaj je ujela v gorah m egla in v njej si m ogel zreti

} kot krt skoz kožo, ki mu v id zadela,kako počasi sončna luč posveti

čez vlažno, nepretrgano gom ilo 6 h lapov, ki že pričenjajo kopneti,

ti dom išljijo brž bo raziskrilo ,da zapopadla bo, kako sem km ali

P tam sonce videl, ki je že tonilo ,in iz m eglè sem , d rugu joč s stopali

koraku m ojstra, stopil v žar bleščeči, i2 ki že je um iral spodaj na obali.

O dom išlija, ki si zm ožna vrečičloveka v sen, tako da nič ne čuje,

i j naj tisoč trom b m u zagrm i za pleči,kdo gib lje te, ko čut ti ne botruje?

L u č g ib lje te, katero lastna sila iS ali ukaz od zgoraj oblikuje.

Brezbožnica, ki lik je podelila, tej ptici, ki radost ji v re iz grla,

2 i mi v dom išljiji sliko je rodila;in tu se duša vase je zaprla,

1-69: Še tretji krog. Pesnika stopita iz dima. V iz ije kaznovanega besa. A n gel m iru.

17 . luč giblje te: Čudežna fantazijska doživetja (vizije) n avd ih u je B o g , naj v išja luč. Ta vizija lahko deluje po »lastni sili«, sama, ali pa po božji vo lji. V obeh prim erih si ju D ante predstavlja kot angela, saj vem o, da je nekdanje platonske ideje p o jm o val kol angele. (C on v. II). - Čudežna vizija se seveda razlikuje od običajne dom išljije , ki »ji botruje čut« (v. 14). O tej p ravi T om . A k v ., da je »quasi thesaurus quidam form arum per sensum acceptarum .«. - 19. Brezbožnica: P rva viz ija , zgled kaznovane jeze, je nam /<•

Sedemnajsti spev 3 2 1

tako da ni b ilo stvari zunanje,24 ki ta oklep lahko bi mi predrla.

Potlej m i padel je v v isoke sanje m ož križani, ki pačilo zenici

27 do sm rti mu so vraštvo je brezdanje.A h a sver kralj je stal tam ob kraljici

E steri, z n jim a M ardohej vseznali,} o pošten v dejanjih, pošten v go vo ric i.

K o ti p riv id i so mi v nič razpali,kar sam i, kot m ehurčki, če pom ine

j ) jim vo d a , iz katere so nastali,g lej, tam v vid en ju deklica m i sine,

ki joče na ves glas: »K ra ljica m ila,¡6 čem u te bes je v g ro b a gnal temine?

D a ne zgubiš L av in je , si se ubilain me zgubila! Z d aj tugujem , m ati,

39 ker zem lja te pred onim je pokrila!«K o t svit m očan pričenja d v igo vati

zaspano veko in ves sen razbije,42 ki preden um re, še trza in krilati,

tako mi padla m oč je dom išljije, brž ko v obraz mi luč je posijala,

4 ; m očnejša kot pod našim nebom sije.D a vid el bi, kam pot me je speljala,

ozrem se, kar beseda: »Tukaj kreni 48 n avzgor!« mi vse nam ere je odgnala

/nuna .pripoved o F ilom eli, ki je postala slavec (prim . V ice I X . 15). - 26. mo% križani: Aman, vsem ogočn i m inister perzijskega kralja A hasverja; hotel je pom oriti judovski 1 uirod, čem ur se je uprl judovski svečenik M ardoh ej, Esterin stric. K o je še E ster s nvnjimi čari pridobila kralja, se je Am an ujel v lastno zanko in končal na križu, tako kul je bil nam enil drugim (Esterina kn jiga, I I I-V II .) - 34. deklica: L av in ija , edina hči l itima, kralja v L aciju , ki je bila najprej zaročena s T urn usom , na kraju pa je vzelaTrojanca Eneja. N jena mati, kraljica Am ata, je bila naklonjena T urnusu in sc je šlanbesit, da ne bi gledala hčere v Enejevem objem u. »Zem lja jo je torej pokrila pred onim« (Turnusom ), za katerega je napak zvedela, da je padel pod E n ejevo roko. - 44. luč

3 22

in takšno v o ljo je vzbudila v m eni, da vid el bi lastnika tega reka,

;/ ki jo uteši sam o prikaz želeni.K o t v soncu, ki porazi v id č loveka

in svoj obraz pregrne mu z zastori,¡4 tako m i tu je oslepljena veka.

»G le j, to je božji angel, ki te gori, brez tvo je prošn je, vo d i proti raju

/7 in skrit je v lastni žaroviti zori.K a k o r do sebe, tak je on do naju:

kd or vid i nu jo , pa se da prositi,6o zavrne, ved i, zlobno te na kraju!

N a tak p o z iv je treba pač stopiti:le n u jva g o r še pred pričetkom m raka,

6) saj potlej se do dne ni m oč ganiti!«T o vo d ja de in že oba junaka

stopnicam tistim stop iva naproti.66 K o mi čez p rvo noga zakoraka,

zazdi se m i, kot da bi vzg ib peroti shladil mi lice, g o vo re č : »Beati

69 pacifici! ki se jih bes ne loti!«Ž e so zašli nad nam a žarki zlati,

ki noč pripeljejo , in zvezde jasne 72 na več straneh sem vid el že m igljati.

»O m oja m oč, čem u ti sila gasne?« sem spraševal se, ko so postale mi

7/ noge vse bolj nadložne in počasne.

j e posijala: Ž a r angela, spovedn ika besnih in znanilca m iru. - 56. brc£ tvoje prošnje: A ngel, ki se sam ponudi in izpolni željo, je najlepše nasprotje srditežem , ki so v ž ivljen ju samo grizli bližnje. - 58. kakor do sebe: N ajlepši dokaz ljubezni je, da sm o do drugih takšni kot do sam ega sebe. - 68. shladil... Beati pacifici: »B lago r m iroljubnim « (zakaj ti bodo otroci božji!) - s tem evan geljsk im b lagrom (M at. V . 9), ki ohladi srborite duše, se je tudi D anteju zbrisal tretji G (reh) s čela.

70 -139 : V zpo n v četrti kro g . M oralna shem a vic. - K o pesnika prispeta v četrti k rog, ju

Sedemnajsti spev

D o kraja sva prišla, k jer so obstale stopnice, in pripela se k polici

7 8 kot brod , ki se prim akne do obale.P očakal sem za tren, če kakšni klici

bi d v ign ili se iz p lanote n ove,8r nato se obrnem k vo d ju na desnici:

»R edn ik m oj m ili,« dem , »kako ti slove žalitev, ki v tem k ro gu se otepa?

84 Če n o g ne, vsaj jezika stri okove!«» K o m u r lju b av do d obrega zašepa,«

de, »to nebrižnost plača v tej v išav i: 87 tu zaostal veslač z v so silo klepa.

A zdaj, da razbistriš tem o si v g lav i,prisluhni in ker noga ti počiva ,

po si iz postanka tu kak sadež spravi.N i stvarn ika, kot ni stvari, ki b iva,

m oj sin, da shajala bi brez ljubezni, ¡D ki je v naravi ali v duši živa.

ustavi noč. D a ne bi izgubljala časa, prične V erg il razlagati D an teju m oralno zamisel vic, ki vsa gradi na pravem ali nepravem izpopoln jevan ju ljubezenskega nagnjenja. Shem a bi bila (v prim erjavi s peklom ) naslednja:

Predpekel: N ep rid ne reve.Lim b: P ravičn i pogani, nekrščeni otroci.

Vratar pek la : M inos, ki sprašuje in sodi.

B rezn o peklaI. R azvratneži, nečistniki

II. Požrešneži in pijanciIII . Skopuhi in razsipniki

IV . D u ševn o leniV . Bes, nasilje

V I. D eset greh ov iz zavisti V II . T rije greh i iz ošabnosti

Sim etrija je očitna!

Predvice: N ebrižne duše.Cvetna dolina: V lad arji, ki so zanemarili skrb za duše.V ratar vic: A n gel, ki spovedu je in sodi.

G o ra v icV II . N ečistn ik i

V I. Požrešneži in pijanciV . Skopuhi in razsipniki

IV . D u ševn o leniIII . Srditeži

II. Zavistneži I. O šabneži.

Ko. Planote nove: Četrti k ro g vic. - 16. nebrižnost: Lat. »acedia (accidia)«, m lačnost, n eizpolnjevanje tistega, kar veš ali slutiš, da je d ob ro in prav. T om . A k v .: »A cedia est tjuedam tristitia qua h om o redditur tardus ad spirituales actus propter corporalem

Vice

N arava zdrava je in brez bolezni, a dušno iz p reveč ali prem alo

96 m oči lahko zavede cilj neustrezni.Če večn o d obro ji bo pot kazalo,

v m in ljivem pa bo znala p ravo m ero,M ni vzro k a, da bi zlo jo zapeljalo.

Če v slabo gre , ali če se za bero dobrin p reveč ali prem alo trudi,

102 tu stvarn iku , g lej, stvar prelom i vero .D a je v ljubezni kal, se zdaj ne čudi,

vseg a, kar vašo dušo izboljšu je 10 j ali pa h kazni jo pripelje hudi.

K e r pa ljubezen b lagre zasleduje svo je p odstave, je potlej iz tega

10 S stvarem so vraštvo sam ih sebe tuje:saj je težko u m ljivo , da se krega

nasledek z vzro k o m in da zase b iva; m ta m ržnja torej ustvarjen ih ne vprega.

Sledi, če sodim prav , da ta, ki uživa v so vraštvu , z želom m eri na soseda:

1 1 4 v tem trojna strast se v vašem ilu skriva!J e tak, ki le za tem teži in gleda,

laborem .« - T ore j zapostavljan je duha na račun telesa, duševna lenoba. - 94. bre% bolehni: N aravn a ljubezen ali go n se ne m ore zm otiti, kajti »quod a natura recipitur, a D eo recipitur« (T . A .). - 95. dušno: L jubezen duha; ta se lahko zm oti na d va načina: 1 . v izbiri (slab ali dob er predm et) in 2. »energetsko« - preveč ali prem alo v loženega truda. G reha se lahko izogne tako, če ji bo pot kazalo »večno dobro« - B o g , v pozem skih stvareh (angažm aju) pa bo znala ohraniti p ravo m ero (mera - m isura - ideal antike in provansalske civilizacije), to je neko ravnodušnost. N asprotn o pa bo zapadla greh u in »prelom ila vero stvarn iku« takrat, če si bo izbrala za idol »nepravi cilj« ali pa če bo njena energetska v lo ga prevelika ali prem ajhna: ko časti B o ga , je raje prem ajhna, ko časti zem eljske m ike, pa raje prevelika, čeprav se, v izkrivljen ih ob likah , dogaja tudi nasprotno. - Iz tega sledi (v. 1 0 3 - 1 1 1 ) , da je ljubezen princip vsega č lo vek ovega delovanja, n jego v vzrok . P o načelu vzročn osti sta v zrok in posledica v podstatni zvezi, zatorej, če človek sovraži, ne sovraži sam ega sebe (kako naj cvet sovraži korenino), pač pa druge. T u d i sovraštvo torej poteka iz ljubezni, iz nem očne, »nerealizirane« ljubezni.- 1 14 . trojna strast: T r i so vrste sovraštva - prevertirane ljubezni -, ki si je izbrala

Sedemnajsti spev

da sprožil bi propast sosednje sreče i i y in up m oči grad i mu tuja beda.

Je tak, ki za oblast in čast trepeče, ko v id i, da še nekdo drugi pleza,

120 in v tugi zlo mu priželi goreče.J e tak, ki od k riv ic vzk ip i m u jeza,

in potlej zlo sosedu v sebi snuje,12 } ker sla po m aščevanju v to ga dreza.

T a trojna strast se doli ob joku je ; a zdaj želim , da ti uho posluša

12 6 še to, ki napak k dobrem u potuje.O nečem dobrem , kjer počije duša,

p rav vsak nejasno ve , si ga obeta 129 in ga na vsak način dognati skuša.

Če vleče vas ljubezen, m alo vneta za to , kar zreti in im eti m ika,

/ ¡2 vas p o kesanju še ta k ro g opleta.J e d obro , ki pa srečo vam odm ika,

saj v njem ni sreče, v n jem ni dobre biti, i ; j ki vseh dobrot je sad in korenika.

L jubezen , p reveč ujeta v njene niti, nad nam a v treh obod ih solze toči;

i-iti kako na troje jo je m oč deliti,pa ne povem , o tem se sam odloči!«

nepravi cilj: tisti, ki na račun drugega p oveliču je sebe (v. 1 1 5 - 1 1 7 ) , tisti, ki m isli, da je on na izgubi, če nekdo d ru g kaj p ridob i (v. 1 18 - 12 0 ) , in slednjič tak, ki se čuti užaljenega in si hoče zadostiti s tem , da se m aščuje. T o so ošabneži, zavistn iki in jczljivci, vse te sta pesnika že obrala v prvih treh kro g ih vic. - 126 . napak k dobremu: »S preveč ali prem alo m oči.« Prem ajhna je lahko ljubezen do B o ga , tega, »kar m ika uzreti in imeti.« T a duševna lenoba se kaznuje v četrtem krogu . - 133 . j e dobro: P revelika m era človeškega »angažm aja« pa velja zem eljskim dobrinam , ki nam srečo odm ikajo . Pri tem ne nam reč pozablja na B o ga , ki je kot Stvarn ik »korenika« vsega dobrega, kot končni ril j - b laženstvo - pa tudi sad in nagrada dobroti. - 13 7 . v treh obodih: Iz prekom erne ljubezni do tvarn ih d ob rin pa izv irajo greh i nezm ernosti v prem oženju, hrani in sp o l­nosti. T e tri zablode se v ica jo v naslednjih treh kro g ih do vrh a gore.

OSEMNAJSTI SPEV

T u svo ji je razpravi stavil p iko v iso k i d oktor in se v m oje lice

3 zazrl, iskaje zad o vo ljstva sliko,a jaz, od n o ve želje ujet v bodice,

n avzven sem m olčal, a razpletal v g lavi: 6 »N i zanj prehud tok m oje govorice?«

B rž ko sprevidel je ta oče pravi,kaj se za m ojo plaho v o ljo skriva ,

9 poprim e rek in jezik v tek mi spravi.»O m ojster,« pravim , »takšno luč d ob iva

od tebe m oj pogled , da m orem zreti 12 p rav jasno, kar tvo j g o v o r m i odkriva.

U strezi, m ili otec, prošn ji vnetiin mi odkrij ljubezen, kjer so ključi

// vseh slabih k akor dobrih del na sveti!«»Le dvign i« , de, »zdaj k meni ostre luči

duha in vid el boš nevarnost jame, iS če slepec stopil bo na čelo gruči!

Srce, ustvarjeno , da brž se vnam e, se stegne k vsak i stvari, ki ugaja,

2 1 brž ko u god je m am iti ga jame.Spoznavna sila slutn jo vam podaja

1-75 : R azprava o ljubezni in o svobodn i vo lji14. odkrij ljubezen: Pojasni mi b istvo ljubezni, za katero si dejal, da je v zrok vsega dobrega in slabega na svetu . (Prej. spev v . 103). - 18. slepec-. T isti, ki ne pozna narave ljubezni in trdi, da je »vsaka« ljubezen poh valn a in brez greha (v. 36). - 19. srce: K e r ji- človek »sad veselega stvarn ika«, je v njem skrito , latentno razpoloženje za veselje in ljubezen (»ugodje«), treba ga je le z im pulzom »zdramiti« iz potencialnega stanja v aktivno. - 22. spoznavna sila-. (»A pprehensiva«), sestavljena iz ču to v in uma, posnam e km

Osemnajsti spev 3 2 7

od p rave biti in jo v vas razvije,24 da k njej vaš duh okrene se do kraja;

če se, tako okren jen , k njej p riv ije ,je to ljubezen, je to klic narave,

27 ki skozi slast poživljena vam klije.In k akor plam en vzpenja se v v išave ,

ker b istvo m u veleva k v išk u iti,}o tja, k jer m u trajati ne bo težave,

tako razvneti duh želi se zlitiin v tem duh ovnem gon u ne odneha,

H dok ler mu ljubljeno ne da užiti.T u g le j, kako zam an k resnici peha

se ta, ki trdi, da na sebi vsaka ¡6 ljubezen je poh valn a in brez greha;

m orda po svo ji sn ovi zdi se taka, a vsak pečat ni dober, akotudi odličen vo sek nanj prip ravljen čaka.«

» K ar si dejal in kar se ujeti trudim oj um«, mu dem , »ljubezen mi razkriva,

42 a že n o v sum se mi je vgnezdil v grudi.Ce se ljubezen nam od zunaj v liva

in duša v dru g korak se ne uperi,4 r naj p rav gre ali ne, ni sama kriva?«

fo tog ra f neki realni predm et, »pravo bit«, in hkrati že »negativ« (slutnjo o predm etu, danes bi rekli »intuicijo«) v č lo vek ovi notranjosti razvije v sliko. T o je p rvi del ljubezenskega deja. - D ru g i obsto ji v tem, da duša, ki se obrne k tej sliki, pri tem začuti neko m ilino - lahko tudi ne! - in se v tej »slasti« do kraja »privije« k njej. T a privo j (vbistvu uklonitev!) je potem ljubezen, je ugod je , v katerem se, kot izročilo veselegaMlvarnika, poveliča vsa naša narava, ki postane slast in um etnija, to je optim alni spoj duha in tvari. - 27. kakor plamen-. T retji stadij ljubezenskega deja pa je želja po izpolnitvi in združitvi, za katero pravi pesnik, da je duh ovn i gon. (»Ljubezen ni drugega kot duh ovn i spoj duše z ljubljeno rečjo«. C on v. I I I , II, 3.) D a bi to ilustriral, ur posluži prim ere z ogn jem , za katerega so stari trdili, da teži kvišku zaradi svoje i*lorme« (bistva). - 38. vsak pečat ni dober: Č lo vek im a lahko v sebi odlične zm ožnosti (»vosek«) za ljubezen, ko pa se ak tiv ira jo , jih pri tem lahko spridi slab »pečat« (slab cilj idi neprim erna energetska v lo ga - »im put«, ang.). - 45. od %unaj vliva: D an tejev dvom :

3 i 8 Vice

A on: » K o lik o r pam et to izmeri, ti jaz povem , a kar je več, ti kane

48 od Beatrice, to se um e po veri.G le j, vsak podstatni lik, kadar sestane

s sn ovjo se, od katere bil deljen je,;/ posebne sile v sebi ima nabrane,

ki m rtve so brez del, saj jih le vrenje pokaže in učinek, kot rastline

¡4 po svežem listju se spozna življenje.Z a to , odkod m ožganom m isel sine,

ljudje ne veste, kot ne boste umeli /7 n ag ib ov prvih sle in globočine,

ki nosite jo v sebi, kot v čebeliždi gon , da dela m ed; zato ne graja

60 ne hvala naj te p rve sle ne beli!D a pa s to p rvo vsaka druga shaja,

vam je vro jen a m oč, ki svetu joče 63 pred pragom vd aje dan za dnevom vztraja.

T a pam et v vas je to, čem ur m ogoče je nakloniti h valo , če ljubezni

66 take in take hoče ali noče.V s i ti, ki dno so v id eli v tem brezni,

vro jen o to svo b od o so spoznali,69 zato so dali svetu red ustrezni.

In naj vsak ogen j, ki se v vas upali,

K o lik o pa sm o mi k riv i, če dobim o včasih slabe im pulze, ki, p o V e rg ilo v i razlagi, avtom atično sprožijo v nas ljubezenski refleks? M ožnosti izbire ali »drugega koraka« torej sploh nim am o? - 49-66: V erg il o d go varja , da im a vsak podstatni lik , duša (»odde­ljena« - različna od tvari, s katero se »sestane«), v sebi posebn o m oč, ki je skrita to liko časa, dokler se ne aktiv ira - pokaže. V tem podzavestnem (»m rtvem «) stanju nam delujejo p rv i gon i in se tvori naš prapojm ovni svet, vse to, kar občutim o šele takrat, ko se javi: torej zanje nismo odgovorni, »graja in hvala« sta tu odveč. S to anim alično, »prvo slo« pa m ora »shajati« naš zavestni svet, v katerem pa gospodari volja. V o lja je tista vrojena m oč, ki lahko prekine verigo vzročnosti in odloča, kaj bo stopilo »čez prag vdaje«, in po njeni svobodni izbiri se dogaja tisto, čem ur pravim o dobro in zlo. - 69. red

Osemnajsti spev

v naravni nuji vas k ljubezni kliče, j 2 im ate m oč, zatreti ga že v kali.

V tej žlahtni m oči v id i Beatricesvo b od n o v o ljo : ko te v uk bo vzela,

7/ besede m oje vzem i si za priče!«Ž e je razredčil g o ri zvezd vršela

sij lune, skoraj pol noči prekasne, j S ki kot razbeljen kotel je gorela

in proti nebu ubrala steze jasne,k jer sonce spe, ko pred očm i R im ljana

S i m ed Sardi in m ed K o rz ik o ugasne.D u h žlahtni, ki zavolj n jega je znana

P ietola bolj od m an tovskega grada,84 tako m e rešil d v o m o v je tlačana,

a jaz, ki mi vprašan jem bil nagrada je čist in jasen nauk, obstanem todi

87 kot ta, ki sla po spanju ga napada.A že drem avico mi zdajci zbrodi

d iv jan je senc, ki nam a za ram eni po se bližajo in pot jih sem kaj vod i.

K o t prod ob A zo p i in ob Izm eni v so noč je gledal gnečo in n orijo ,

f j ko B akh us go d il je tebanski srenji,

ustrezni: V sa m orala sveta sloni na predpostavki, da je člo vek kot svob od n o ukrepajoče bitje o d go vo ren za svo ja dejanja. - 73. V tej žlahtni moči: T a vo lja , »pamet«, ki p rivo li ali odkloni. - 75. v uk: N a nebu L u n e (Raj V . 19).

76-145: T ru m a lenob, ki d irjajo p o planoti in se podžigajo z zgledi urne prizadevnosti; M arija, Cezar. - O pat iz sv . Zen a. - Z g le d i kaznovane lenobe. D an tejev sen.77. p o l noči prekasne: T o pom eni, da je b ilo blizu poln oči. - 79. p roti nebu: M esec se je dvignil o k o li po ln oči, a n jego va pot je n avidezno nasprotna sončevi. - V aprilu zaide Nonce, če gledaš iz R im a, v resnici m ed K o rz ik o in Sardin ijo , to seveda le po astron om ­skem računu, kajti s prostim očesom se o to k o v iz R im a ne vid i. - 82. Duh ¿(Uhtnv. V ergil; rodil se je m enda p o leg M an tove, v zaselku P ietola. - 88. dremavico: D an te bi bil zaspal, da ga ni prebudil prihod duš, ki se v ica jo na četrti p lanoti. - 9 1 . prod ob A ^ o p i: Izmen in A zop , d ve reki v B eo tiji, ob katerih so se, po Stacijevem prip o ved o van ju , na dan B akh ovih svečanosti zbirali T ebanci in potlej vso noč z baklam i v rokah dirjali

33° Vice

tako vzdolž k roga vrste se k riv ijo , kot sodil bi po p rv ih , ki jih k pravi

96 ljubezni dobri sklepi v dir podijo .B rž so kraj naju ti, ki po p lan javi

jih na ves splav je drla vo jsk a cela; dva spredaj pa sta gnala krik jokav i:

»M arija koj na go ro je hitelain Cezar, da Ilerd i upogne ram e,

10 2 je na M arsej in Špansko gnal krdela.«»Brž, brž, da m lačnost časa nam ne vzam e!«

ženo jih drugi, »saj zazeleneti 10 j zna m ilost le, če d obro srca vnam e!«

»O v i, ki zdaj v drhtavici razvneti lenobo in nem ar si pokorite ,

108 ker z dobrim ste o k leva li na sveti,ta, ki je ž iv - in to mi verjem ite! -

bi hotel go ri, brž ko sonce sine, j n če m u poveste pot do line skrite!«

T o rekel je vo d n ik , a iz globineteh trum se sliši glas: »Le za petam i

1 1 4 nam bodi pa prispeš do odprtine!O bstati ni nam m oč, ker pod nogam i

nam kar gori: zato, če ti robata /77 je naša pravda, zdaj potrp i z nami.

V veron skem Zenu bil sem za opata,

okoli in kričali: »V ode!« - prošn jo b o gu , naj jim nam oči suhe v in ograde. - 96. v dir podijo: T rum a, ki je pridirjala, so »accidiosi« (V ice X V II ) - lenobneži, ki zdaj z drncem skušajo popraviti nekdanjo lagodnost. - 100.■ M arija: P rv i opom in lenobi je zgled M arije, ki je hitela v v išavsk o m estece, da pozdravi E lizabeto. (L uk. I. 39). - 10 1 : Ce^ar: D ru g i opom in se spom inja ju li ja Cezarja, ki je bil na glasu zaradi svojih b liskovitih vo jašk ih akcij. K o so se v R im u še prepirali, ali naj pošlje jo poslance k Pom peju ali ne, je Cezar že hitel v G a lijo , pustil brata pred M arseilleom , sam pa oklenil Ilerdo in prisilil P o m pejevo posadko k vdaji. - 1 16 . robata: O nstranski svet se preklica no m alo zmeni za č lo veško o lik o , n jegova etika je docela druga, kot sm o to videli že v P eklu ( X X X I I I ) . - 1 18 . Zenu b il sem %a opata: V času F riderika B arbarossa je bil neki

Osemnajsti spev 3 3 1

k o B arb arossa je še vladal m ilo,12 0 čeprav M ilan z id o v ga kliče tata.

T am z eno n o go je že p od gom ilo ta, ki mu žalost bo nekoč velika

i2 ) naš sam ostan, k jer bil je storil silo,ko sina, ki že rojen bil spotika,

p okvečen je na um u in telesu,1 2 6 m eniški čredi dal je za skrbnika.«

G le j, vtem m oža že dalje trop je nesel,da nisem vedel, če še kaj mi pravi,

129 le to sem čul, to ostalo je ušesu.A on, ki kos še taki je težavi,

mi de: »G lej zadaj tam d vo jico v rlo 132 n jiju , ki podžigata ta trop m lahavi!«

»V se te, ki m orje se jim je odprlo ,«za njim i vp ijeta, »je sm rt pobrala,

i j ; prej ko njih seme Jo rd a n je uzrlo;a trum a, ki z Enejem se je zbala

do konca iti v stiskah in trpljenji, i j S ž ivljen je brez časti si je izbrala!«

K o se oddaljil roj je raztepeni,tako da nisem vid el več človeka,

14 1 se n ova m isel je utrnila v m eni,

Gcrard opat pri Sv . Zen u , stolni ccrkvi v V eroni, a to je tudi vse, kar vem o o njem. - Omenjeni cesar je dal 1. 1 16 2 podreti širši pas mesta M ilan, ki m u je odreklo pokorščino. Spom in na ta bridki dogodek je bil v M ilanu še do lgo časa živ. (v. 120). - 122 . ta: M ož, ki bo še jokal zaradi Zena, je A lbert della Scala, gospodar v V eron i, u. 13 0 1 . Im el jc tri Ninove, ki so si po njem drug za drugim sledili na vladi: A lboin o , Bartolom eo in Can Francesco, im enovan tudi Can G rande, D antejev zaščitnik. Poleg njih je rodil še »spoti­ko« - nezakonskega sina Jožefa (G iuseppe), ki je bil pohabljen (menda tudi na duhu!) in f»ii jc oče zato vtaknil v samostan - za opata! ( 12 9 2 -13 13 ) . - 132 . trop mlahavi-. D irko zaključujeta dve duši, ki kličeta zglede kaznovane lenobe. - 133 . Vse te: H ebrejci, ki so po prehodu čez Rdeče m orje v m alodušju zapustili M ojzesa in potem klavrno pogin ili v Hinajski puščavi, ne da bi videli obljubljeno deželo. - 136 . k i % Enejem: Enejevi T rojanci, ki so se, siti potepov in borb, z A cestom ustavili na Siciliji in so se tako obrisali pod nosom za slavo tovarišev, ki so šli dalje in položili temelj rim skem u cesarstvu.

iz nje pa brž je zrasla še preneka - in tolikanj zatopil sem se vanje, da mi od blodenj teh je padla veka

in m isli sem prelil v g lo b o k e sanje.

DEVETNAJSTI SPEV

O b uri, ko toplota dne om again hladne nočne lune več ne zgreje,

^ ker Z em lji in Saturnu pade zm aga,ko vračem še pred zoro se nasm eje

na vzhod u Cista sreča, ki v v išavo 6 se vzpne, tja, kjer bo sinilo najpreje,

se v snu prikaže mi bablje jecavo,na oči šk ilava , v n oge p o k vek a ,

9 odbitih rok in posinela v g lavo .Strm el sem v n jo: in kot telo č loveka

p o m rzli noči sončni žar otaja,/2 tako je njej p o g le d o v m ojih reka

zgladila jezik, jo nato do kraja vzravnala in ji z zarjo bleda lica

// oblila, kot zaljubljeni pristaja.K o ji tako je stekla g o vo rica ,

prične tak sladko peti, da le s silo ¡8 od n jenega bi se odtrgal klica.

i 69: D an tejev spev o sireni. Prebujenje. A n gel gorečnosti.i. Ob uri: R ana jutranja ura, ko se Z em lja skupaj s Saturnom , od Sonca najbolj oddaljenim planetom , docela shladi in »slavi zm ago« nad »toploto dneva« - sončnim i žarki, ki ponoči pom inejo ; v tako shlajenem ozračju om rzne tudi luna, ki jo o greva isti sončni v ir. - 5. Čista sreča: N ajb olj ugodn a konstelacija astroloških vračev ali geom an- lov , ki je podobna drugi p o lo v ic i ozvezd ja V odo n osca in p rv i po lo v ici R ib ; če je om enjenim geom antom za svet sprašujoči človek z zaprtim i očm i na pr. v pesek narisal približno ta sestav, so m u napovedali n ajvečjo ali »čisto« srečo. - D ante nam hoče s tem prikazati sliko neba in n jego vih ozvezd ij, s čim er se izogne banalni navedbi časa. - 7. bablje: P rispodoba zem eljskih dobrin , ki č lovek a »osrečijo« le z d uh ovn o pohabo: «kopostjo, požrešnostjo in nečistovanjem . - 10. strmel sem v njo: N aša strast je tisto, kar naredi stvari m ikavne, četudi so v resnici nekaj povsem bednega. -

334 Vice

» Jaz sem sirena,« poje , »dekle m ilo, ki cvet m orn arjev na m orje odvleče,

2 1 ker jim m ikavn o m oje je vabilo .Se O diseja je s poti blodeče

zavel moj glas: kd or mene se oklene,24 m i zvest je, jaz utolažim koprneče!«

N i še potihnil d obro glas sirene, že prih iti tam neka sveta žena

27 na m ojo stran, da oni zm eša štrene.»V erg il, kdo je ta ženska pritepena?«

srdito de; V e rg il pristopi čilo p in v lica se zazira ji poštena.

In kačo zgrabi, ji raztrga krilood spredaj, da ji trebuh zrem razkriti,

j ) ki zasm rdi! - in to me je zbudilo.O či sem d v ign il, m ojster pa: »Pohiti,

vsaj trikrat sem te klical že,« ve leva;¿ 6 »najdiva vh od , k jer ti bo m oč vstopiti!«

B rž s tal poskočim : že bleščava dneva zaliva sveti hrib , čez vse police,

p in z n ovim soncem v hrbet dalje greva.Z a m ojstrom stopal sem kot ta, ki lice

poveša , ker mu m isel grud i čelo,42 in s sebe m ost zgradi do po lovice ,

ko čujem : »Sem kaj, tu vas bo privelo n avzgor!« izreči tak m ehko v prehodu,

19. sirena: K o t že rečeno, prispodoba zem eljskih, m esenih užitkov, ki sam o ob lju blja jo , p rave sreče pa ne dado. S podobn o skušnjavo je im el opraviti že O disej na svojem po to van ju , ko se je dal privezati, da ne bi podlegel njenim m am ljivim klicem , pa tudi naš Prešeren v svojem »R ibiču« podi od sebe te m orske deklice, »lepe in do pasa nage«, ki zapelju jejo vsakogar, ki strem i za nekim idealom . - 26. sveta ž?na'- K lic božje m ilosti, »gratia cooperans«. - 29. V ergil pristopi-. Pam et in razum sta pom oč v boju proti skušnjavam . - 33. \asmrdi. T ak je konec tudi najm am ljivejših zem eljskih m iko v. - E ksp resivn a beseda, ki dob ro označuje vred nost m esenih dobrot, ki so vse nam enjene za hrano črvo m - 42. most ogradi: H odi v sklon jeni drži, zam išljen v svo je m isli. -

Devetnajsti spev 335

4 ! ko t k nam ne pride, v sm rtn ikov deželo.O dprtih kril, ki slična so labodu,

nam a velel je ta, ki je g o vo ril,48 n a vzg o r m ed d vo je sten v kam nitem produ.

P erot je vzpel in v naju piš zaoril, rekoč, da b lagor tistem u, ki joče,

// ker jok tolažbo m u bo v last izboril.»K aj ti pogled iz tal skopati hoče?«

se brž, ko angela sva vzad pustila, j 4 vo d n ik obrne k m eni sprašujoče.

A jaz: »Poslednjih sanj neutrudna sila mi v takšno n eg o tovost m isli speši,

/7 da ne iznebim se n jenega m am ila.«» V obraz si zrl,« de, »pradavni vešči,

ki k riva solz je zgoraj tu nad nami,60 in veš, kako naj se je č lo vek reši.

A zdaj d o vo lj, zdaj zem ljo bij s petam i,ok o pa d v ign i v m ik, ki kralj vsem ira

63 ga v večnih krogih suče nad zvezdam i!«K o t sokol, ki se sprva v tla zazira,

ko prebudi ga klic, pa urno plane,66 ker sla po plenu na polet ga tira,

tak bil sem jaz, hodeč skozi razklane peči, ki so mi pot n a vzg o r ravnale,

69 do kraja, k jer n o v k ro g drži gorjane.

47. velel j e ta: A n gel, varuh četrtega kroga, prispodoba prave gorečnosti, ki naj podžiga duhovno lenobo. - 50. blagor: Potem ko je angel zbrisal pesniku s čela četrti G (reh) - duševne lenobe, ga potolaži s petim evan geljsk im blagrom : »B lago r njim , ki jočejo , kajti potolaženi bodo.« (M at. V . 5) -59. kriva sol%: Sirena - zem eljski miki - je kriva za troje greh ov , ki se čistijo v zadnjih in najvišjih krogih vic: to so skopost, požrešnost in sladostrastje. - 60. ka k se j e Človek reši: Z razum om (v. 29 -31) -

61-62: Zemljo bij s petami, oko p a dvigni: N auk tega sna, pa tudi vse K om edije : člo vek naj bo d uh ovn o bitje, ki prerašča svo jo m aterialno danost. - 64. kot sokol: K a r je sokolu klic sokolarja, to je bila za D anteja duh ovn a spodbuda V erg ilova .

K o sem vrh pete se otel obale, zagledam m nožico, ki ondi joče,

72 leže, z obrazom zakopanim v skale.»N a tleh priklenjena mi duša stoče!«

iz takšnih vzd ih o v v re , da sirom ake 7/ mi kom aj razum eti je m ogoče.

»O izbranci b ožji, ki vam jad te tlake blažita upanje in p rav spoznanja,

/ 8 na v iš ji vzp on vod ite m i korake!«»Če varna sta pred kaznijo ležanja

in hočeta čim prej stezo im eti,81 naj vam a desna vselej bo zunanja.«

T o de poet in tak se sliši v četipred nam a glas, a jaz p o njem , na sredi

84 njih , spazim drugi del, očem odvzeti,in k vodji se zatečem brž s pogledi;

ta mi prijazno v želji tej p rivo li,8y v obraz zapisani k akor v besedi.

K o smel storiti sem p o svo ji v o lji, se naglo spravim nad ta lik neznani,

90 ki klic ga ločil je od vseh okoli,rekoč: »D uh, ki zori ti v solzi slani,

brez česar B o g člo veka v raj ne vzam e,9 ) v tej težki skrb i zdaj za hip prestani!

K d o bil si in čem u si zvrn il ram en avzgor? P o ve j, naj kaj izprosim zate

70 -14 5 : Peti k ro g - skopuhi in razsipneži. L ežijo na tleh, z obrazom okrenjenim n avzdol, zato da spoznajo , ko liko je bila vredna n jihova strast ob zem eljskem im etku, in roke im ajo zvezane. N ikd ar ne v id ijo neba, saj so bili tudi živi slepi za nebeško kraljestvo, pač pa so se trgali za tisto, za kar pravi evan gelij, naj nam bo samo navrženo. - Papež H adrijan.

70. pete obale: Peti k rog. - 73. » N a tleh priklenjena«: Prim . Psalm C X V II I . - 77. prav priznanja-. D a so zaslužili to kazen. - 84. drugi del\ O braz in usta, odkoder so prišle tc besede; D ante jc neznanca izsledil po g lasu , saj so obrazi vsem zariti v tla. - 92. brc- česar: Solze kesanja, p rvega po go ja za očiščenje. -

336 Vice

Devetnajsti s per 3 3 7

96 od tam, kjer živ sem krenil v vaše hrame?«A on: »Cul boš, zakaj nam zadnjic jate

nebo obrača go r, a vedi preje,99 da sem za Petrom nosil ključe zlate.

M ed Sestri in C hiaveri doli speje ta lepa reka, ki ji im e p o virja

io j v im etju dednem nam najviše šteje.lin m esec skusil sem , kaj sile terja

plašč papeški, če nočeš z njim po blati;/«/ ob tem tovoru je vsak drug iz perja!

B olj pozno revež jel sem se kesati, a ko sem v R im prišel na čelo vo ja ,

i o i ves ta lažnivi svet spoznal sem hkrati.V id eč, da doli srcu ni pokoja,

da pade, kdor leteti tam poskuša, m se v onstran dala je ljubezen m oja.

D o tega dne bila mi bedna dušaje z B o g o m sprta, lakom na do kraja,

1 14 za kar, kot zreš, me tepe tale ruša.K a j lakom nost stori, na dan prihaja

v p o k o ri, ki spreobrnjene nas vica:1 17 bolj grenkih m uk ta gora ne nahaja!

K e r ni v nebo letela nam zenica, pač pa je zem eljske snubila m ike,

120 jo v ilo tlači zdaj nebes pravica.K o t nam je sla skoposti p revelike

dušila žar dobrote, z njim vsa dela,

97. ja te ^adnjic: U činkovita kazen, ki ponazarja napačnost telesne poželjivosti (m ateria­lizma). - 99. %a Petrom nosii. V orig . stoji lat. »Scias, quod ego fui successor Petri.« - Bil jc torej papež, im en ovan i je papež H adrijan V . (u. 1276), bivši kardinal - d iakon O ttobuoni iz znam enite rodbine F iesch i, g ro fo v v L av a g n i, pokrajini, ki leži m ed mestom a Sestri in Chiavari (vzhodno od G en o ve) in se im enuje p o istoim enski reki (v. 10 1 , 102). V ladal je sam o 38 dni, čeprav ni bil niti posvečen , že kot kardinal in nečak Inocenca IV . pa se je umazal z nekaterim i posestn išk im i hom atijam i, ki jih je im el z m estom G e n o v o . Zarad i tega greha ga ima D ante verjetn o v vicah. - 106. menjal sem.

33« Vice

1 2 } tak nas pravica zdaj drži jetnikein nam prek rok in n o g vezi je déla:

dokler bo všeč pravičnem u sodniku,1 2 6 na tleh bo tu negibna trum a ždela.«

Poklekn il sem , z besedo na jeziku, a nisem zinil še, ko sluh obseni

129 prinesel vest o m ojem je prem iku:»K aj se kriv iš,« mi dé, »kaj to pom eni?«

A jaz: »D osto jnost vaša m eni brani i ) 2 pred vam i stati z ravnim i koleni.«

»Le spet vzravnaj jih, brat, in urno vstani,« m i dé, »ne nori, ti, jaz in vsa čreda

i j f v graščini isti sm o sedaj tlačani.Če evan geljsk i rek, ki propoveda:

,Ñ eque nubent!’ si čul, se zdaj ne čudi, i } 8 ker véS, od kod m i takšna vre beseda.

Zd aj idi in nič več se tu ne m udi, ob tebi sem si solz posušil reko,

14 1 ki v njej, kot déS, zoré spokorne grudi.N ečak in jo A la g io im am tam preko,

po srcu dobro; B o g ne daj, da v k rivo 144 zgled naše hiše ji obrne veko .

T am céz le to deklé m i je še živo!«

Spreobrnil se, sprevidel sv o jo lakom nost; to je storil p rav na stara leta. K o t v em o, je um rl v letu svo jega kratkega papeževanja. - 124 . ve%i\ L akom n eži im ajo roké in nogé zvezane: jasno, saj tudi v ž ivljen ju v svo ji p ridobitn iški strasti n iso s prstom m ign ili za dobra dela. - 1 3 1 . dostojnost vaša-. P apeško dosto jan stvo . - 13 5 . smo tlačani-. V si sm o bratje in sinovi nebeškega očeta; prispodoba spom inja tudi na nekatere evan geljske prilike. - 13 7 . »Ñeque nubent«'. Lat. »niti se ne ženijo«; nam ig na M atejev evan gelij ( X X I I , 30), k jer p ravi K ristu s saducejem , da se na onem svetu »ne bodo ne ženili ne m ožile, pač pa da bodo kot angeli.« - H adrijan hoče reči, da so tu v vicah n aslovi in dostojanstva prazna pena. - 142 . nečakinjo A lag io : O d vsega po go ltn ega sorodstva je H adrijanu pri srcu le usoda nečakinje A lag ie de F iesch i, poročene z M oroellom M alaspino, g ro fo m vLun ig ian i, ki je dal zavetje D an teju in ga m enda tudi spodbujal (on ali n jegova žena),naj nadaljuje le do 7. speva Pekla napisano K o m ed ijo .

DVAJSETI SPEV

Zam an se vo lja z b o ljšo v o ljo bode: nerad, vend ar da ne zjezim obsene,

i še žejno go b o izvlekel sem iz vode.In šel sem ; vo d ja jo je ubral vzd o lž stene

čez prazno plan, kot se v okop ih grada 6 tesno ob zobčastem nazidku krene,

a rod , ki m u iz oči po kapljah pada to hudo, ki veso ljn o zem ljo vara,

i na drugi strani ždel je kraj prepada.Prekleta bodi, ti vo lk u lja stara,

k i več upleniš k akor vse zverine, u saj g lad brez konca ti d ro b o v je para!

N eb o , ki sučeš nam iz visočinek o lo sprem em b, vsaj vera nam je taka,

n kdaj pride tak, da zver s sveta izrine?K o šla sva ondi zložnega koraka

in gledal sem , kako teh senc stotnija i/t vzdih u je m ilo in solze pretaka,

slučajno k lic začujem : »O M arija!«pred nam a v glasnem joku , kot zavpila

n bi žena, ko iz nje se dete izvija ,in še: »T ako sirotna si hodila,

I It: Se peti k ro g : Skopu hi in razsipneži. - Z g led i uboštva in darežljivosti.> tf lno &°b°: P esn ik bi bil papeža H adrijana (glej prej. spev!) rad še m arsikaj povprašal, 4 *r jc brez besed p o k o ril n jego v i vo lji, češ ne m oti m e, m oram se dalje vicati. - 8. hudo: ! «ikomnost; njena personifikacija je »stara vo lku lja«, k i jo pesnik srečuje že v prvem «|»rvu K o m ed ije (Pek. I.) in ravn o tam tudi že naznanja »njega, ki bo z ver izrinil iz ivrlu« - (»Veltro«). - 19 . O M a rija : P rv i zgled u b o štva , ki ga jokaje vp ije ena o d duš, je

3 4 0 Vice

kot kažejo nam betlehem ske jasli,24 k jer sveto culico si odložila!«

»Fabricij dobri,« k rik i so narasli,»krepost izvo lil si, četudi v bedi,

2 j prej kot denar, k jer bi se greh i pasli!«T a k o vesel sem bil ob tej besedi,

da urno stopil sem naprej po poti,30 da bi spoznal, kdo prid iga tej čredi.

V tem duh g o v o ril je še o dobroti, s katero N iko la j je trem dekletom

33 ohranil čast, ko je prim aknil k doti.»O duh, ki z dobrim seješ tu nasvetom ,

kdo bil si,« dem , »zakaj te hvalne zglede 3 6 edino ti obujaš m ed tem svetom ?

Poplačal, ved i, tvo je bom besede,če spolnit po jd em kratko potovan je

39 tega življen ja, k i k zatonu grede!«»Povem , a ne zavolj časti onstranje,«

de, »m arveč ker so dala ti nebesa 42 pred sm rtjo takšno m ilost in spoznanje.

Sem korenina slabega drevesa,ki čez krščansko zem ljo hlad razstira

4 ! in redkokdaj kak dober sad raztresa.D a zm ogla flandrijskih je mest sekira,

prim er M arije, ki je rodila v revnih jaslih »sveto culico« - Jezusa . - 25. F a b ricij: Dmpi zgled: F ab ric ij, rim ski plem enitaš, ki se ni dal po dku piti kralju P iru (280 p .n .š.), in t<> ' času, ko jc R im postajal vse bolj kup ljivo m esto. - 32. N ik o la j: T retji zgled predstavJf.i m aloazijskega škofa N iko laja (M iklavž!), ki je trem revnim devicam oskrbel d oto , d;i 'm se lahko m ožile. Z g o d ilo se je to tako, da je sveti m ož tri noči prihajal pod okno m vsaki po enkrat vrg e l v izbo m ošnjiček z denarjem . (Čas: 3. ali 4. stol.).

34-96: H ugo K apet. Črna slika francoske kra ljevske dinastije.39. tega življenja: Z em eljsko življenje , ki ga m ora D an te še dopolniti, ko se povrn e s u (fiktivne) poti. - 43. Sem korenina: Začetn ik debla: glej dalje pod Hugo Kapet. .(<■

flandrijskih mest sekira: F ian drijska m esta D ou ai, G an t, L ille in B ru gge so se od 1297 «In 1304 vo jsk o v a la proti nasilnim francoskim vladarjem in m ed drugim potolkla I i ! i | m

Dvajseti spev 3 4 '

bi zdavnaj že podrla ga osveta,,/>i ki prosim jo pri njem , ki vse regira.

Svet me je klical H ugona K apeta: od mene so F ilip i, L jud eviti,

a ki F ran cijo ravnajo zadnja leta.M esar pariški me je imel roditi.

K o stare kralje usoda je končala, i.f razen puščavca v raševnem habiti,

mi vajet vlade trdno je tičalav rokah in, g le j, ta p rid obitev nova

/? mi takšno m oč, prijateljev je dala,da zableščala se je krona vd ova

še s čela sina in odtod ta jata fio m aziljenih kosti je sled n jegova.

K o provansalska dedina bogata še ni mi spridila krv i, veljala

it/ ni dosti, vendar vsaj ni bredla blata!

Irp cg a v krvavi bitki pri C ourtrayu (1302). - Z a l, obžaluje praded francoskih kraljev Hugo K ap ct, ta udarec za m oje sprijeno potom stvo ni bil usoden. - 49. Hugo Kapet: Pnictn ik francoske kraljevske rodbine K a p etm go v (u. 996), ki je od leta 1060 pa do ftfHn, v katerem je pisal D ante, resnično štela na prestolu same L u d vike in F ilipe (zadnji jr bil zloglasni F iiip IV . Lepi). P oreklo H ugona K apeta je bilo plem iško, da mu je bil iu‘r mesar, ni zgod o vin sko izpričano. Zdi se, da naš pesnik, ki je videl v francoskih iituljih bolj ali manj prelivalce krvi (zlasti jim je zameril italijansko!), to nečastno *li|Mvo zanalašč prinaša. - 54. ra^en puščavca: Zadnji potom ec prejšnje vladarske rodbine kiirolingov je umrl v ječi, kam or ga je dal vreči taisti H ugo, in ne v sam ostanu, v mniievnatem habitu«, kot se tu navaja. Z d i sc, da ga je Dante zamenjal z zadnjim M erovingom , ki jc v resnici končal v sam ostanu, a tudi ne kot prostovoljen »pušča­va « . - 59. s cela sina: K o je bil sam ustoličen, jc dal H u g o K apet že naslednje leto Itinuati tudi sina R oberta, da bi si zagoto vil nasledstvo. - S vo je naslednike na trancos- krin prestolu im enuje »m aziljene kosti« - bodisi ker so jih vse mazilili na slovesnosti v M n m s u , bodisi ker predstavljajo tako častitljivo zbirko v kraljevsk i grobnici pri St. H m i s u , ki jo je m orda videl tudi naš pesnik, če drži, da je obiskal Pariz. - 6 1. ftm m salska dedina: B ogata država grofa Rajm onda B crengerja, gosp odarja v Provansi, l*i |c svoje štiri hčere po zaslugi kanclerja Rom ea (prim . Raj V I) vse oddal na kraljevske |iirHiole. N ajm lajša, Beatrice, je vzela K arla I. A nžujca, brata francoskega kralja Ludvi- i-it IX ., poznejšega sicilskega kralja. O m enjena svatba naj bi bila »prikradena in prigo- l|nliina«, verjetno zato, ker sta l?ili Beatrice in njena dediščina • Provansa žc prej

T am p rvikrat je kradla, go lju fa la , a po nasilju tem je za p o k o ro

66 N orm ande, B aske in Ponti popala.V Italijo K a re l šel je - za p okoro !

in spotom a dob il še g la vo Sveva 69 ter dal Tom aža v raj - spet za p okoro !

A v id im čas, kaj blizu tega dneva, ko še en K a re l od F ran co zo v hruje,

72 da v id i svet, kaj zna ta kri kraljeva.Brez meča on podaja se na tuje,

le sulico, ki jo ] e sukal Ju d a ,7/ naperi in F loren ci drob razsuje.

Prej ko posest m u greh, sram ota huda ostaneta! A m adež bo tem večji,

7# ko lik or manj se zdel je vreden truda.T ega , ki lad jo dal si je zaseči,

342 Vice

oblju bljen i tu luškem u gro fu R ajm on du. - M ožn o pa je, da leti očitek tudi na način, kako si je »sveti« L u d v ik o sv o jil P ro van so - s k rva vo križarsko vo jsk o . - 66. Normande, Baske in Ponti: O svo jite v Ponthieuja, N orm an dije in G ask o n je se tu ne n avaja po zgo d o vin sk i kro n o lo g iji. - T u je D anteja m alo zaneslo, ker je težko razum eti, zakaj francoskim kraljem očita tisto, kar je sam v srcu priželel Italiji, nam reč izgon tujcev A n g ležev iz Fran cije - in združitev dom ovin e pod enotnim žezlom . R es pa je po drugi strani, da so im ele om enjene pokra jine svo j etnični obraz, različen od fran coskega, kar se jim pozna še danes. - 67. V Italijo K arel šel j e : Ž e om enjeni K a re l A n žu jsk i, ki jo prišel v Ita lijo , uničil zadnjega H ohen stau fa-K on rad in a (Curradino S ve v o ) v b itk i pri Tagliacozzu in ga zajetega dal usm rtiti v N eap lju 1. 126 8 ; obsojenec je im el kom aj i(> let. T o se je zgod ilo m alo zatem , ko je taisti K a re l iztrgal še drugem u H ohenstaufu, M an frediju , sicilsko kra ljestvo in n jega sam ega pokopal v b itki pri Beneventu. - Ome­njena ekspedicija v Ita lijo naj b i si zarezala v rovaš tudi sm rt T om aža A kv in sk eg a , z;i katerega je ljudski glas trdil, da ga je dal K a re l zastrupiti, ker se je bil učeni dom inika nec nam enil, da gre na lionski kon cil in tam K a rla toži zaradi nasilja in nepostavnili dejanj. - A to zgo d o vin sk o ni izpričano. - 69. %a pokoro (v. 6 j, 6 j, 69): P o vzeto po prevod u Jo s ip a D ebevca! Fran coskim kraljem je bila p okora za storjene zločine - nov zločin! - G re n k a ironija! - 7 1 . še en K arel: K a re l I. V alo is, zloglasn i m iritelj »belih« in »črnih« F loren tin cev. N anj leti ves p esn iko v srd, odtod tudi žolčna ob ravn ava francos ke dinastije. - B il je v resnici vitez brez zem lje, sreče in poštenja. N a p o vab ilo papežu B onifacija V II I . je prišel s sprem stvom kakih petdesetih b aron ov v F iren ce in tam n spletkam i in tem nim i posli (Ju d eževa sulica — izdajstvo) dosegel, da so beli m ol krvoprelitjem m orali v izgon . T o nečedno delo je op rav il na videz z levo roko, O sram otil se je h udo, izkupil pa nič! - 79. tega: K a re l II . A n žu jsk i, k i je bil 1. 1284 iu

Dvajseti spev 343

zrem , ko prodaja hčer in m ešetari St kot gusarji za sužnje v svo ji ječi.

P o go ltn o st, kam lahko tvoj bes udari, ko m ojo kri tako si zanorila,

84 da lastnega mesa ji več ni mari!D a zbriše, kar je že, in bo grešila,

v A n agni doli liljin cvet prihaja 87 in K ristu se v v ikarju dela sila.

In vid im : spet ga zasram uja raja,spet žolč in kis na sulici soldata,

90 m ed n ova dva prib it je to lovaja!In v id im krutost n o veg a Pilata,

ki ne še sit in stekel od pohlepa 9 ) b rezpravno tem peljska podira vrata.

G o sp o d m oj, kdaj m i sine ura lepa, da v id im srd, ki v tajni neizrečeni

96 ti sladko m aščevanje ga naklepa?- T o , kar sem prej dejal o čisti ženi

m orju prem agan in prišel v u jetn ištvo aragon skega kralja. K o se je rešil ječe, je svo jo hčer m enda za težke denarje dal v zakon člo vek u grd ega slovesa, ferarskem u m arkizu A zzu V II I . d ’ E ste. - N anj m eri tercina 82-84. ~ 86. A nagni: P o ko ra za vso prejšn jo g rd o b ijo pa je n o va, krona vseh grdo b ij. M išljen je znam eniti »atentat« v A n agn iju , ko so francoski vo jak i V iljem a N o gareta (»liljin cvet« - franc, kralj, znak!) prijeli papeža B onifacija V II I . in pri tem m enda su ro vo ravnali z njim . T a žalitev, prizadejana »K ristu so vem u vikarju«, je v D an tejevi duši za trenutek odplaknila ves srd, ki ga je sicer g o jil do om enjenega papeža in katerega v K o m ed iji p o vso d jasno izpoveduje. P rivatn a ču stva so se tu um aknila katoliškim ! - 90. %jva tolovaja: P o g lav itn a »režiserja« om enjenega atentata Sciarra C olonna in V iljem N og aret, ki sta, v nasprotju z razbojn i­kom a, m ed katerim a je v isel K ristu s, še živa in nekaznovana. K o t v id im o , prim erja D ante zasram ovanega papeža s K ristu so m v pasijonu, odtod tudi izrazi »žolč in kis na sulici soidata«. - 9 1. novega P ila ta: F ran coski kralj F ilip L ep i, ki je nad B onifacija spustil svo je opričn ike, tako kot je P ilat prepustil K ristu sa Ju d o m , da so ga križali. - 93. tempeljska vrata: F ilip L ep i, ki se je polakom nil b ogastva tem pljarskega v iteškega reda in bil tudi ljubosum en na n jih o v evro p sk i v p liv , je dobil od papeža K lem en ta V . (1. 1 3 1 2 ) p rivo ljen je , da sm e razpustiti om enjeni red, pri čem er je brez pom išljanja zaprl in dal ž ive sežgati tem pljarskega velikega m ojstra in blizu petdeset najuglednejših vitezov. T a okrutn ost je takrat d v ign ila po vsej E v ro p i dosti prahu.

9 7 - 15 1 ; Z g le d i kaznovane lakom nosti. Potres in »Gloria«.

344 Vice

svetega IDúha in kar ti je dalo 99 p o vo d , da si s vprašanjem prišel k meni,

je našim prošnjam zvesto pom agalo, dokler je dan; ko pa tem a nam pade,

102 se bo nasprotje njeno obžalovalo.T u P igm aljona se spom in prikrade,

tatu, m orilca in lažnive gnide,10 1 ki preveč piko imel je na zaklade;

za njim nesreča lakom nega M ide, ki jo požrešna dala je zahteva,

io S takošna, da človeku smeh uide.N o ro st A kána se za tem p ogreva,

ki plen je kradel, da še tu po koži m zvoni mu bes Jo z v é je v e g a gneva.

Safiro z m ožem potlej glas nam toži in vriskam o nad brco H eliodoru;

1 14 nato po celi gori podlost krožitega, ki sm rt zadal je Po lidoru ,

a klici: »K ras, kako diše zlatniki,//7 p o ve j, če veš,« glasé se v zadnjem koru.

97. To, k a r sem prej dejal o cisti Tuka] šele H ugo K ap et o d go varja na drugoD antejevo vprašan je (v. 35-36), nam reč, zakaj edino on »obuja hvalne zglede« in kliče ime M arije, »čiste sop roge sv. Duha«, in pravi: zgledi kreposti se ob u jajo , dokler je dan, ko pa leže noč, sc obžaluje »njeno nasprotje«, to je prim er kaznovanega greha - lakom nosti. - 103. spomin Pigmaljona: T irsk i kralj in D idon in brat, ki je sestri ubil moža Siheja, da bi sc polastil n jegovih zakladov. - 106. lakomni M ida: F rig ijsk i kralj, ki je prosil b o go ve , naj mu vse, česar se bo dotaknil, sprem ene v zlato. K e r pa se mu je po uslišani prošnji tudi hrana pod roko sprem injala v rum eno ko vin o , bi m oral lakom než umreti od gladu , če ne bi v zadnjem trenutku preprosil b o g o v , da so predrugačili svoj sklep. - 109. norost A k a n a : Ju d , ki je stegnil prste po bojnem plenu iz osvo jene Jerih e in ga jc dal p oveljn ik jo z v e kam enjati (Jo z . V I , V II) . - 1 1 2 . Safiro £ mo^em: Safira in njen m ož A nanija sta skušala apostole ogo lju fati pri izkupičku za prodana prem oženja; pod karajočim i P etrovim i besedam i sta se zgrudila m rtva. (D ej. V , 1-2). - 1 1 3 . Heliodor: Poslanec sirijskega kralja Selevka; prišel je v Jeruzalem , da bi oropal tem pelj, pa ga je od posla pregnal skrivn osten konj s še bolj skrivn ostn im jezdecem . - 1 1 5 . tega: T rašk i kralj P olim nestor, ki je ubil m ladega P o lidora , ker se je bil polakom nil n jegovega prem oženja. - 1 16 . K ras: M . L. K rassu s ( 1 14 -5 3 p .n .š.), bajno bogati rim ski plem enitaš.

Dvajseti spev 345

N e k d o šepeče, drugi tarna z vzk lik i, kot žar veli, ki tira nas po polji

n o zdaj k m anjši n aglici, zdaj spet k velik i.K d obroti, ki čez dan se v tropu m oli,

vp il nisem sam , a zdaj se ni zglasila 1 1 1 nobena druga duša tod okoli.«

Ž e sva od rajn ika se p oslov ila in se poti lotila zapuščene,

u 6 k o lik o r nam a to je dovo lila ,kar čutim - kot da tla lete spod mene! -

da gora se m aje, in zledenela >19 mi kri je, ko da v sm rt m e rabelj žene.

N i takšna m oč tako zatresla D ela,preden Latona si je tam med bori

i l i za d vo je oči nebeških gnezdo splela.N ato se krik je d v ign il po vsej gori,

tak, da se ozre mi m ojster v lica bela://; »D okler sem s tabo,« de, »le strah zam ori!«

» G loria in excelsis!« tam je pelavsa srenja, kot mi je prišlo v ušesa

t)X od bližnjih , kjer se pesem je um ela.Strm ela sva negibnega telesa,

k akor pastirci p rv ič ob tem petji,141 dok ler ni kraj bil pesm i in potresa.

In spet krenila sva po cesti sveti,g ledaje trop, kako leži ob poti

nuin po sv o ji lakom nosti, padel pod partskim m ečem . N je g o v o g lavo je dal partski vojskovodja Surena potopiti v topljeno zlato in pri tem izrekel om enjene besede. - 1 2 1 . M dobroti: M arija (glej kom . v . 97). - 128. da gora se maje: V zro k potresa bo pesnik razložil v naslednjem spevu. - 130 . natresla D ela: D e lo s, otok v K ik la d ih , je vstal iz morja pod N ep tu n ovim trizobom , zato da je preganjana L atona na njem lah ko varno povila svoja dva otroka A po lon a in V en ero , »dvo je nebeških oči«. O tok se je sprva lrcscl in zibal na va lo v ih , pozneje pa se je um iril in neprem ično obstal. - 136 . »G loria«: Cerkvena himna, ki so jo , kot poroča Luka (II, 14), peli angelci o lj K ristu so vem m jstvu. - N jen i prvi poslušalci so bili torej pastirci na betlehem skih poljanah (v . 140). -

346 Vice

144 in znova v tla, kot prej, hiti ihteti.V nobeni še nevednosti in zm oti

si nisem bil zaželel kaj spoznati 1 4 J tako m očno, če se spom in ne m oti,

kot tu, brezm očno u gibajoč v zagati: da vprašal b i, mi naglica ni dala,

i j o a sam ničesar nisem znal dognati;boječ sem šel, a m isel me je žgala.

148. ugibajoč: O d kod potres in petje.

ENAINDVAJSETI SPEV

N aravn a žeja, k i je potešena edino z v o d o , koder zaprosila

3 je m ilosti sam aritanska žena,m e trla je, a naglica drevila

za m ojstrom p o natrpani tej cesti,6 k jer kazen duš srce m i je ganila.

In g le j, kot v L u k o v i sto ji povesti, da K ristu s se prikazal je d vo jic i

9 p o p o tn ik o v , ko gro b u ušel je iz pesti,nek duh za nam a pride p o stezici,

ko zrla sva p rek zleknjenega roja,12 ter naju, neopazen, zdram i s klici:

» B o g vam a daj m iru, o brata m oja!«O zreva se in že V e rg il z m ilino

// m u vrn e dolžni svo j odzdrav. - »Pokoja,«prične nato, »med blaženo družino

naj dodele ti na pravičnem d v o ri,18 k i m eni sodil večn o je tujino.«

K o spešim o, de senca: »D aj, g o v o ri: kdo vam a dal, če sta pri B o g u v jezi,

2 i je prek stopnic n jeg o v ih do sem gori?«

1- 13 6 : Še peti k ro g . - Srečanje z rim skim pesn ikom Stacijem , k i D an teju razloži vz ro k potresa in m u p o v e sv o jo ž iv ljen jsko zgod b o . V e rg il in Stacij.1. N aravna %eja\ P o resnici. - 2. ^ vodo: S K r is tu so v o resnico; nam ig na evan geljsk o zgodb o o Sam aritanki, k i je dala Jez u su piti iz Ja k o b o v e g a vo d n jaka , učenik pa ji je v zahvalo ponudil »žive vo d e , ki tistem u, kd o r jo pije, za vekom aj uteši žejo.« (Jan . IV . 6) - 8. Kristus se p r ik a z a l je\ L u k a piše v svojem evan geliju ( X X I V . 13 ) , kako se je vstali K ristu s prikazal dvem a popotn ikom a, ki sta p o to va la v E m av s . - 18 . večno tujino: V erg il zaželi n o vo d ošli duši - pozneje bom o videli, da je to rim ski pesnik Stacij - naj ji B o g , pravičn i sod nik , čim prej dodeli zveličan je v nebeški d o m o vin i, k i je o n sam kot

3 4 «

V o d n ik : »Le v znam enja s pogledom sezi, ki ta jih nosi in jih angel vseka,

24 pa veš, da stol mu zgoraj je, med knezi.K e r ta, ki noč in dan ji statev teka,

še ni odvila preslice, ki K lo ta 27 nam ota jo , ko p rv ič vsak zaveka,

mu duša, nama sestra, tega potani zm ogla sama, saj za v to deželo,

;¡o k jer zdaj sm o m i, ne vid i nič, sirota.Pekla spustilo me je širno žrelo,

da m u pokažem pot, in šel bo z m ano,} ) dokler jo m ore najti m oje čelo.

A reci m i, zakaj, če ti je znano, se hrib je stresel in so vsi zavpili

¡6 v en glas, od vrh a notri v vznožje slano?«T a k o po izved k i m ojstra pogod ili

so v črno m ojih želj, da so mi nade ¡9 pri priči ublažile tek nem ili.

A duh: »Planini tej se ne prikradev čaščenje stvar, ki m ogla bi podreti

42 n jen red ali ustaljene navade.Sprem em b ob varo van ta kraj je sveti;

če so, je vzro k edino v tem , da hoče 4 ! nebo kaj svo jeg a g o r k sebi vzeti.

Z ato dežja, snega ne zrn toče

nekristjan n ikoli ne bo videl. - 20. p r i Bogu v je%j'- V e rg ilo v o priznanje, češ da sodi med pogubljen e ozirom a da ne bo nikoli zveličan, raztegne n ovodošli duh tudi na D anteja. 25. ta j i h nosi: D an tejevi G (reh i), ki mu jih je angel, vratar vic, vrezal v čelo. Po njih sc spozna, da se duša čisti za pot v nebo, k jer bo sedla »med kneze«, dediče nebeškega kraljestva. - 25. ta: Lakhezis, ena od treh Park , ki odm otava nit človeškega življenja; najm lajša, K lo ta , jo ob ro jstvu člo vek a n avije , A tropa pa ob sm rti prereže. T o sc pesniku še ni zgod ilo , kar pom eni, da je še živ. - 30. ne vidi nič: D an tejev duhovni v id ji- ob vprašan jih življenja in sm rti seveda boren v prim eri s spoznanji V erg ila in Stacija, ki sta prag večnosti že prestopila. - 39. tek nemili: Prej označen z žejo, to je željo po spoznanju. - 47. i^nad meje tristopne lestve: V rata v v ice ; naravni po javi sežejo sam o do tja, v iše go ri pa nim ajo več m oči. (v. 46-54). - 50. Taumanta hčera: T au m an tova hči ji-

Enaindvajseti spev 349

ne rose niti slane iznad m eje y.f tristopne lestve uzreti ni m ogoče;

oblak , ne gost ne redek sem ne speje, kaj šele b lisk ali T aum anta hčera,

1 1 ki vselej z druge se strani zasm eje,saj suhem u h lapovju pot zapira

se z vrh om treh stopnic, kjer v kam en goli ¡4 nam estnik P etro v svo j podplat opira.

Če se m orda krepko zatrese doli,je od podzem skih sap, ki nas s te skale,

;7 ne vem , kako, ne stresejo nikoli.T u trese, kadar duša ve, da zale

podob e je odslej, ter gre in plane 60 v nebo, a s krikom jo bodre ostale.

D a res je čista, se iz vo lje ugane, ki v dušo vd re in ji perot nadene,

6 ; da svob od n o pusti sodruge zbrane.T o bi storila že, da v sli ne vene,

s katero jo pravica k m ukam vleče 66 kot v greh poprej, in to prek vo lje njene.

In jaz, ki tu polegal sem trpečečez petsto let, zaznal šele v tej uri

69 sem v prosti vo lji pot do boljše sreče,

Iris, m avrica; ta se prikazuje vselej na nasprotni strani, kot pa je sonce. - 52. suhemu hlapovju-. P o Aristotelu (M et. II.) se hlap (dim a), ki izhaja iz zem lje, deli na vlažnega in suhega. Iz p rvega se ro jeva jo vseh vrst padavine, d rugi pa se deli na suh in droben hlap, ki je veter, ter na suh in težak (debel), ki se skriva v podzem eljskih kotanjah in povzroča prem ike zem eljskih plasti, potrese ipd. A ristotel jim točno določa m ejo delovanja, no, pri D anteju se ti h lapovi zaustavijo pri vratih vic, ki jih straži angel - Petrov nam estnik (v. 54). - V ice se torej ne tresejo od podzem skih sap, tako kot zem lja, pač pa iz neznanih razlogo v, ki jim botruje sam B o g . - 58. %ale podobe: D a je čista, prosta vic. - 6 1. i% volje ugane: T ak o kot v ž ivljen ju je tudi tu edini vodnik prosta volja; ko ta začuti, da je opravila p o ko ro , odneha in krene v nebo. T o bi lahko siccr že zdavnaj storila (v. 64), saj je v svoji absolutni vo lji docela svobodn a; da tega ne stori, jezadržek v njeni relativni vo lji, ki jo je za ž ivljen ja tirala v greh in neizpolnjevanjedolžnosti, tu pa jo je božja pravica ohranila kot svoje orodje, ki naj dušo zadržuje v

350

zaznal potres, zaznal, kako v tej burji so blage duše v hribu pele h valo

j ž B o g u , ki brž naj jim odklene duri.«T o de; a ker bo pitje odteščalo,

kot žeja prej tišči, ne bo um eti 7; težko, kako me to je vzrad ovalo !

»Zdaj vem , kako tu v m režo ste zapeti,«de m odrec m oj, »kdo njenih zank vas reši,

j 8 o d kod potres in v risk po celi četi.A zdaj, kdo si, m i brž o d g o v o r speši,

čem u stoletja, tukaj preležane,81 povej in luč z o d g o vo ro m m i vkreši!«

»O b času, ko je T it osvetil rane,- s p o d p oro božjo ! -, ki iz n jih je lila

84 kri božje žrtve, od Ju d e ža prodane,im e, ki ne zatre ga časov sila,

sem nosil tam,« - besedo duh povzem a,8y »slovel sem , vera pa m i ni svetila.

T a k o sladko sem pel, da me iz objem a T o lo si carska R om a je prevzela,

po k jer m irtov kras prislužil sem sencema.Z a Stacija veljam tam čez, k jer pela

je m oja pesem T ebe in A h ila ,9 ) k jer pal pod pezo drugega sem dela.

Sem ena, ki moj žar so razplam tila, pa so te iskre božjega plam ena,

očiščevalni m uki. T a relativna vo lja je torej do neke določene meje obrnjena proti človeku (saj m u brani v nebo!), ne da bi sam pri tem kaj m ogel. - 82. Ob času, ko j e T it: Pod cesarjem V espazijanom (69-79 n.š.), ko je rim ski general T itus razrušil Jeruzalem in na » Jud ih in n jihovih otrocih« m aščeval K ris tu so vo kri, prodano od Judeža. - 88-102: Neznani duh se razodene kot rim ski pesnik Stacij, rojen 1. 45 v N eaplju, m ož, za katerega je D antejev čas zm otno verjel, da je po rodu iz T oulousea. (T olosa, provans.) R im ga je trikrat okronal s pesniškim vencem in do konca srednjega veka je veljal za velikega epika, skoraj tekmeca V ergilu . Danes mu je cena precej padla. O d n jegovih del poznam o epski pesnitvi Tebaido in A hileido; to poslednjo je pustil nedokončano (v. 93). -

Enaindvajseti spev 351

96 k jer vžga lo se jih je že brez števila:Eneida! L ek tira , ved i, njena,

bila je m ati, do jka pesm i m oje, w brez n je ni groša vredna m oja cena.

O da bi v svetu bil, ko dni je svo ježivel V erg il, p rav rad prim aknem leto

102 na dan, ko tu m i bo končati boje.«K o čul V e rg il je to besedo vneto ,

m olče s p ogled om jezik m i zaveže, is/ A vse ni v v o lji, želi še tak sveto ,

saj sm eh in jok se strasti, ki ju izleže,tak urno za petam i zapodita,

108 da kd or iskren je, ju kroti najteže.N asm eh m i ušel je, urneje od svita;

tu senca obnem i in m i zapiči m p o g led v oči, k jer se nam duša čita.

»D a bi ti to lik trud,« m i de pri priči,»prav obrod il, ne smeš m i zam olčati,

114 čem u nasm eh ti b lisnil je v obličji!«Z d aj sta v precep m e oba ujela hkrati:

ta m i ve leva m olk , a d ru g me sili, u j naj go vo rim ! K o vzdihnem , v tej zagati,

me čuje m ojster in se m e usm ili:»N e boj se reči, brž m u razodeni,

120 kar vprašal v skrb i je, tolikanj mili!«»M orda se čudiš, duh d avn o rojeni,«

m u dem , »ker sm eha v id el si sledove,12j a zdaj le strm i, kdo je tu ob meni!

Dante v Staciju v id i svo jega kn jiževn ega brata, saj je bil obem a vz o r in d uh ovn i oče - V ergil. - 10 1 . rad prim aknem leto: Z a v o ljo V erg ila b i bil pripravljen odslužiti še eno leto vic! N ajlep ši dokaz za vero d o sto jn o st Stacijevega ču stvovan ja. -106 . vse ni v volji: T u d iče bi hotel zatajiti im e sprem ljevalca, D an te kot strasten in prikrivan ja nevajen človektega ne bi zm ogel. - 1 16 . ta m i veleva molkr. V erg il je D an teju m ignil, naj ga ne izda; a drug me sili: Stacij pa pritiska nanj, češ čem u se je nasm ehnil ob V erg ilo ve m imenu.

M ož, ki ravna oči mi na vrh o ve , je ta V ergil, kjer ti je zrasla sila, da si ljudi opeval in bogove.

Če m isliš, da nasm eh mi izvabilaje druga stvar, je kriva to podm ena: vzrok bil je to, da si slavil V ergila.«

D uh zgrudi se, da m ojstru bi kolena objel, a ta: »Le pusti, brat,« veleva, »saj senco vid iš, kot si sam obsena.«

O n dvigne se: »Naj v tem se razodeva ljubezen, ki za te mi prsi žari, ko ne m isleč, da bitja sm o ničeva,

se klanjam senci kakor trdni stvari!«

DVAINDVAJSETI SPEV

Ž e angela sm o za seboj pustili,ki nas je v šesti k ro g poslal in z lica

3 pri tem mi zbrisal še en vrez nem ili,rekoč, da b lagor n jim , ki jih pravica

je užejala; a nam v uho edino 6 »sitiunt« dospelo je od tega klica.

K o t še doslej v nobeno odprtino sem šel lahak, kot bi pozabil nase,

9 za njim a, ki sta spešila v v išin o ,ko de V erg il: »Če iz kreposti zrase

ljubezen, njen požar še druge vnam e,12 brž ko navzven s p lam enom razpozna -se;

zato od ure, ko peklenske jame je L im b uzrla duša ju v e n a la

i ; in zved el sem , kaj vse občutiš zame,se je za tebe m oja duša vžgala ,

kot se za tujca redko m i prim eri; iS zato zdaj pot m i kratka bo postala.

In k o t prijatelj zdaj m i ne zam eri,če zaupljivost jezik mi odm ota,

1- 1x 4 : M ed petim in šestim krogom . A n gel p ravičnosti. Stacij g o v o ri o sebi in o Eneidi. N je g o v o sk rivn o krščanstvo. V e rg il poroča o znam enitnikih iz L im ba.3. vre%: Peti (G (reh ) na D an tejevem čelu. - 6. »sitiunt« : Lat: »ki so žejni«, od lom ek iz evangeljskega b lagra: »B lago r n jim , ki so žejni in lačni pravice, kajti nasičeni bodo!« (Mat. V .6). - O stanek izreka bo pesnik slišal šele na koncu 24. speva. - 1 1 . Še druge vname\ Prim . »Ljubezen, ki de ljubljenim ljubiti«, verz iz ust Francesce v 5. spevu Pekla!- 14 . duša Juvenala: Latinski pesnik, pevec Satir in Stacijev sod ob n ik , ki pa je um rl precej za njim (ok. 1. 130 ). - O d n jega, k i je po sm rti ravn o tako prišel v L im b , naj bi V ergil zvedel za ve lik o čaščenje, ki ga je Stacij g o jil do avto rja Eneide. - 18. kratka: V dražbi prijatelja in občudovalca. -

354 Vice

2 i daj, kot prijatelja m e utrdi v veri:kako , da ti v srce je našla pota

skopost, m im o vse pam eti in vede,24 kar ju nabrala tvo ja je dobrota?«

T o Staciju nagnalo v lica bledeje m al nasm ešek, a m u h itro pravi:

27 »Ljubezen res kaplja iz te besede;da, včasih se nam stvar tako zastavi,

da d vom im o iz k rive g a razloga,30 ker nam zastrt j,e n jen početek pravi.

Če p ra v sem čul, im aš me za n ekoga, k i kot skopuh preživel je življen je ,

33 m orda zato, ker sem iz tega kroga.Skop ost bila je daleč p roč od mene,

še preveč! P ra v čezm erne te navade 3 6 so s tisoč m esci tu bile tepene.

Če ne b i si o d p ravil te razvade,ko bral sem verz, k jer se pustiš razvneti

39 in na č lo veško n rav ti sodba pade:,N a kaj se vse , v tej lakoti prekleti

za zlatom , strast č loveška ne n avaja !’ - 42 - bi v bedni igri m oral kam en treti.

T am vid el sem , da roka, ki razdaja, lahko p reveč odpira dlan, in greha

4 ; tega skesal sem se in vseh od kraja.K a j jih brez las bo k sodbi v rg la leha,

ko nepoučen ne m ore se skesati,

35. Čezmerne navade: Stacij je torej v vicah zaradi razsipnosti, kar je D an tejeva ideja, saj z god ovin a ne ve o tem nič. - 36. tisoč lun: P o tolm ačenju nekaterih o k ro g 500 let.4 0 .-4 1. lakoti p rekleti %a %latom\ »Q uid non m ortalia pectora agis auri sacra fames«! (En.I I I . 57); ta verz, ki ga naš pesnik n eko liko narobe citira, se navadno razlaga drugače, kot k o rek tiv p o goltn osti in ne razsipnosti, za kar se je Stacij čutil krivega. - N o , važno je, da so ravno ti verzi o zd ravili Stacija, ki b i sicer m oral za svo j greh v pekel, med razsipnike in skopuhe, ki v »bedni igri« va lijo skale (Pek. V II . 25-35). - 46. brez as: R azpoznavn i znak razsipn ikov ob sodnem dn evu (prim . Pek. ibid.) -

Dvaindvajseti spev 355

48 ne ko ž iv i ne ko živeti neha!T a druga krivd a, ki se razkosati

ravn o v nasprotno sm er kot p rva , vedi,// obenem z n jo si tukaj krošn jo klati.

Z a to , če sem se vical v tisti čredi, ki žuli jo skopost, m i dodelilo

J4 nasprotje p rostor je pri n jeni skledi.«»A ko si pesnil kruto p o vračilo ,

ki d vo jn i jok izdrlo je Jo k a sti,«/7 de pevec, ki pastirske pel je m ilo,

»sodeč po tem , da K lio im el si v časti, ti ni še vera vzšla, ki brez nje sreče

60 vz lic dobrim delom člo vek m ora pasti?Če je tako, kje sonce je, kje sveče

so tebi se prižgale, da nam eril 6) si jadra tjakaj, kam or R ib ič vleče?«

A oni: »T i si p rv i m e usm erilk Parnasu, da sem pil m u iz vodn jaka,

66 nato B o g a si vžg a l m i, m e uveril.In storil si kot ta, ki v noč koraka

z lučjo za sabo in si ne pom aga,69 za n jim pa jasno v id i duša vsaka,

ko pel si: ,S vet bo zopet n o v , tu zm aga

49-54: T u zvem o, da se d vo je na videz n ezdružljivih greh o v - skopost in razsipnost -kaznuje skupaj, kot je bil to prim er že v peklu ; tam seveda pod »obtežilnim i okolišč in a­mi« - sm rtnim grehom . - 55. kruto povračilo-. S tad je va pesn itev T ebaida opeva najprej znano E d ip o v o z g od b o , ki je bila p rva bolečina ali »plač kraljice« Jok aste ; d ru gi udarec zanjo pa je bil m edsebojni p o ko l njenih sinov E te o k la in P olinejka. - 57. k i pastirske p e l je : V erg il je p o leg E n eide napisal tudi B u ko like (pastirske pesm i).- 58. Klio: Z g o d o v in - «ka m uza, ki jo Stacij kliče v začetku svo je pesnitve. T a p o svetitev je V erg ilu dokaz, da je bil Stacij pogan in tuj krščanskem u vero van ju , p ri čem er se pozablja, kako rad se je nam D ante zatekal k m uzam in n jihovem u zaščitniku (prim . začetek V ic in Raja!). - 63. kamor R ib ič vleče: Z a barko apostola Petra, to je rim okato liško cerkvijo . - 68. in s i ne pomaga: Če je V e rg il s svo jim i verzi resnično po m agal Staciju , da je postal kristjan , pa zsmj vem o, da krščan stva n i priznaval in je (po D anteju) kon čal v L im b u , m ed plem eni­timi pogani. - 70. svet bo %opet nov'- V e rg ilo v stih iz četrte E k lo g e , k jer kum enska Šibila

pravice je in zlati vek zem ljana,7 2 n o v rod z nebeškega se spušča praga !’

Poeta storil si me in kristjana!A da ti m oja risba bo um evna,

7; ti nanjo zdaj še barva bo pridana.V sa zem lja je takrat bila m uževna

od vere prave, ki jo je vsejala 7«? poslancev božjih roka prizadevna,

a tvo ja gorn ja m isel je zvonkljala, kot bi poslušal n o ve učenike,

S j zato mi kažipot je k n jim postala.K o D om icijan jih vsu l je pred krvn ike,

že v id el vso svetost sem te družine 84 in s solzam i poslušal sem njih krike;

dokler sem živel, hranil sem spom ine na nje, njih čiste šege in postavo

<?7 in s tem sem vsake ogn il se ločine.Prej ko, poet, sem G rk e gnal za slavo

do tebskih rek, zadobil krst sem sveti, po a skrit ostal sem iz strahu za g lavo

in d o lgo kazal paganizem vneti;ta m lačnost me v četrto je obalo

P j nagnala v tek pred več kot štir’ sto leti.T i si mi torej d v ign il zagrin jalo

356 Vice

preroku je : » Jam redit et V irg o redeunt Saturn ia regna jam n o va p rogen ies de caelo d em ittitur alto .« - T e besede so že zelo zgodaj (na pr. sv . E vze b ij) razlagali ko t neko tajno n ap oved krščan stva , češ da ozn an jajo ro jstv o Je z u sa (n ova pro gen ies), ki ga bo rodila devica (V irg o ). V resn ici pa se je V e rg il s tem i stihi hotel p o k lo n iti A v g u stu in n jeg o v i rodb in i, devica pa naj bi bila A stre ja , b o g in ja p ravice , ki je priš la m ed ljud i v zlatem vek u - v A v g u s to v ih petdesetih letih m iru . - 75. še barva: N ad aljn ja , p o d ro b n ej­ša razlaga. - 78. poslancev božjih : P rv i apostoli in n jih o v i učenci. - 82. Domicijan: T it F la v ij D o m icijan , rim ski cesar (8 1-96). M en da je poseb n o kruto pregan jal kristjane. - 83. te družine: P rv ih kristjan o v . - 88. p re j ko : P reden je bila T eb a id a d o vršen a; »tebski reki« sta m enda A zop a in Izm ena, om enjeni že v 18 . sp evu V ic . - 92. četrto obalo: Z a v o ljo verske m lačnosti je prebil Stacij 400 let v četrtem kro gu v ic , m ed »accidiosi«. -

Dvaindvajseti spev 357

na poti k tej preim enitni stvari!96 A dokler g o r obračam o stopalo,

m i reci, k je je naš Terencij stari,C ecilij, P laut in V aro ? J ih pripeka

99 p eklo , veš m orda, in v kateri fari?«» T i, Perzij, jaz in m nog iz tega veka,«

m u m ojster de, »kot tudi G rk sloveči,102 ki m uzam največ je posrkal m leka,

sm o v p rvem k ro gu doli v slepi ječi in radi g o v o rim o o tej planini,

10 j k jer naših do jk p reb iva k ro g cveteči.E v r ip id , A n tifo n t sta v tej g lob in i,

S im onid , A g a to n in drugi, znani 108 po lo vo ru vsej gršk i dom ovin i.

Ju n ak in j tvo jih ta dolina hrani:A n tigo n o , D eifilo in A rg ijo

m in Izm eno, ki še ječi ob rani.N jo vid im , ki izdala je L a n g ijo ,

n jo , k i sta jo rodila vrač in T eta,1 1 4 ter v k ro gu sester lepo D eidam ijo .«

9 7 -114 : N ekateri najimenitnejši gršk i in latinski pesniki, osebe Stacijevib del: D an te s tem d opolnju je svo j spisek iz L im ba (prim . Pek. IV ) , ki bi m u tam kaj sicer bil p redolg . - Terencij: R im sk i kom ik (2. stol. p. n. š.); Cecilij (u. 16 7 p. n. š.) ravno tako; n jegova dela so izgubljena; P laut: N ajstarejši in n ajslavn ejši latinski k o m ed iog ra f (254 -184 ); od njega nam je ostalo kakih 20 kom edij, nekatere igra jo še danes; V a ro : V erjetn o M . Terencij V aro , učenjak in pisatelj, u. 27 p. n. š.; Perzij: A u lu s Perzij F laccus, latinski satirik (34-62 n. š.); - G r k sloveli: H om er; E v r ip id : T retji ve lik i gršk i traged (480-406); Antifont: G ršk i traged, žrtev tirana D ion izija ; Simonid: G ršk i pesnik (559-469); A gaton: G ršk i traged (448-401). - V s i ti - p rav i V erg il - so z m enoj vred v »prvem k ro gu slepe ječe« - v L im bu in se radi spom injajo Parnasa, k jer je prebiva lišče m uz (»dojk cvete- čih«). - Ju n ak in je iz Stacijevih del pa so: Antigona, E d ip o v a hčerka; D eifila , T id e jeva soproga (prim . Pek . X X X I I , 130 ); A r g ija , njena sestra, P o lin e jk o va sop roga ; Ismena, druga E d ip o v a hči, k i je v idela sm rt vseh svo jcev , nazadnje pa še sestre A n tigo n e; dalje H ipsipila, Ja z o n o v a ljubica, k i je odkrila žejnim G rk o m v o d n jak v L an g iji; Manto, hči vrača T eirezija in boginje T etid e (menda je D an te pozabil, da jo je že posadil v pekel, med vedeže in čarodeje - X X . 5 5), in Deidamija, A h ilo v a ljubica; junak jo je zapustil, ko je odšel pred T ro jo .-

3 5 «

T u obm olčala sta oba poeta in znova se ozrla čez ravn ico ,

u j stoječ vrh lestve in pečin oteta:odgnal je dan četrto krščenico,

a peta njih mu k sori je stopila,120 m oleč n avzgor ošiljeno konico.

»M enda bo prav,« de vo d ja , »če sledila bo desna rama ogradu prepada,

1 2 J kot dosih dob k ro g go re sva krožila.«T ak o nam pot kazala je navada,

vendar precej od leglo je obem a,12 6 ko v rla senca z nam a šla je rada.

Sam sam cat stopal sem za tema dvem a in njun p o g o v o r sem lo v il ljubeče,

129 k jer se budila mi je pevska vnem a.A že pom enek m ili nam preseče

d revo , ki sred stoji na cesti beli i p in k sladkim jabolkom nosnice vleče.

K o t z ve je v ve jo vrh se krči v jeli, tako, le da n izdol, to jablo hira,

i ) ! zato menda, da vanj se ne bi vzpeli.N a tisti strani, k jer nam pot zapira,

hrib toči nanj presvetlo tekočino,13 8 k i le čez liste se potlej razstira.

Poeta jablani gresta v bližino,kar skozi listje glas jim a zakliče:

n 5-154 : P rihod v šesti k ro g : Požeruhi. - Č udna jablana. Z g led i h valevredn e zdržnosti, ki jih skrivn ostn i g las kriči skozi veje.1 16 . čez ravnico: šestega kroga. - 1 18 : odgnal j e dan: Četrta dnevna ura se je že um ikala peti, kar b i pom enilo čas o k o li 10. ure dopoldne. Sončni vo z d v ig u je oje n avzgo r, torej se sonce še vzpenja čez horizont. - 12 3 . kot dosihdob: V desno, nasprotno urinem u kazalcu. - 1 3 1 . drevo: N am enjeno za kazen požrešnežem . N jim - kot bom o vid eli - je nam enjena ta planota. - 1 3 5 - 13 5 : N asp rotn o kot sm reka (jela), ki se širi n avzdol, se tej jablani krošnja navzdol ved no bolj krči, zato da ne bi m ogel nihče splezati van jo . - 138 . le čez hste: B istra studenčnica ostane vsa na drevesu, niti kaplja je ne pade navzdol v

Dvaindvajseti spev 359

1 4 1 » Z a . to jedjo boste cedili slino!«in še: »M ariji gubala obličje

je skrb , kako bi svatovščin i stregla,144 ne svo jim ustom , ki za vas jih miče!

N e k o č je ženstvu rim skem u zalegla za p itje vod a! V era D anije la

1 4 J je jed zavrg la in m od rost dosegla!P rvo tn o zlata je bila dežela,

tedaj je lačnem u bil želod tečen, i ; o a žejnim nektar so bila vsa vrela!

M ed in kobilice, to bil je všečen p rigrizek Jan ezu nekoč v puščavi,

i j ) zato pa v e lik je in vekovečen ,kot evan geljska vam beseda pravi!«

žejna usta. - 14 2 . M a riji: P rv i zgled zm ernosti v jedi in pijači: M arija , ki je na svatb i v K a n i (Jan . II . 1 6 1 1 ) bolj skrbela za to, da b o d o dru gi im eli kaj na m izi, kot za svo ja usta, k i stalno m o lijo B o g a za nas. - 14 5 . \enstvu rimskemu: P o kronikah V alerija M aksim a »m ulieres apud R om an o s antiquitus non bibebant vinum «. - 146. Daniel: Ju d o v sk i p rerok , k i je o d klon il jedi babilon skega kralja N abukadnezarja in ž ivel ob zelenjavi in v o d i (D an. I. 3-20). - 148 . Prvotno %lata: Z la ta doba, p rv i zem eljski vek . - 1 5 1 . med in kobilice: T a k o se je p o prip o ved o van ju evangelista M ateja (III . 4) hranil Jan ez K rstn ik , ko je ž ivel v puščavi.

TRIINDVAJSETI SPEV

K o tam oči upiral sem v zelenje, na m oč tako kakor nastavar zviti,

3 ki m ine mu ob ptičicah življen je ,mi več kot oče de: »M oj sin, pohiti,

ta čas, ki nam a dan je, bi li se dalo 6 m orda koristneje porazdeliti!«

O kren il brž sem lice in stopaloza m odrim a, ki tam sta se m enila,

y da me hiteti z n jim a nič ni stalo.V tem sta se jok in petje oglasila:

»Labia mea D om ine!« ter me hkrati 12 z bridkostjo in veseljem napolnila.

»K aj bode to, kar čujem , oče zlati?« pričnem , a on: »T o sence so v v išav i,

i ; ki vozel krivd e m orajo razgnati!«K o t tiha trum a rom arjev napravi,

ko uzre na cesti družbo nepoznano, iS pogleda k n jej, a koj se ne ustavi,

tako se privalila je za m ano,šla m im o, urnejša, in v nas strm ela

2 i duš m nožica, m olče in bogu vd an o .

Šesti k ro g : Požrešneži. - T rpeti m orajo lakoto in žejo , pri čem er jim je stalno pred očm i m am ljiva jablana, polna sadežev, preko katerih curlja studenčnica, a nič od teh do b ro t jim ne pride do grla. Usta pa, ki so na svetu le žrla, tu s pesm ijo slave Boga.

1-36 : T rum a požrešnežev2. kakor nastavar: Pesnik zaman strm i v jablano in prim erja budnost svo jega početja sprežo ptičarjev. - 4. vet kot ote: V erg il. - 9. nič ni stalo: T ru d m u je odtehtala sočnostV erg ilov e g a in Stacijevega pom enka. - 1 1 . »L a bia mea«: »O dprl boš m oje ustnice, G osp o d « (in m oja usta bodo oznanjevala tvo jo hvalo) - Psalm L ; prim erna p o ko ra za

Triindvajseti spev

G lo b o k e , vdrte so oči krdela, obrazi b ledi, trupla kot strašila,

24 k jer koža vsem je na kosteh sedela:težko da E reksiton a osušila

je lakota in ga tako podrla 27 ko te, ko najbolj m u m oči je pila!

»T e duše,« m isel se mi je odprla,»z Jeru zalem om padle so, jetnice,

30 ko je M arija v dete zob zadrla.«Brez kam na prstan, to so jim očnice;

in kd or v obrazih O M O lik razbira,33 bi M mu razpoznale tu zenice!

T o bo verjel, kd or ve, kolikanj shira vsakd o , ki brezupno m u cedita sline

36 vo n j jabolka ali šum ljanje v ira .Strm el sem že, kako da v gladu gine

ta trop , ker nisem vedel, kaj jih žene 39 na stradež in v te grenke ostaline,

kar neka senca zavrti do meneoči iz dna g lave , me strm o gleda

42 in potlej: »K akšn a sreča!« krik zažene.N e bil spoznal bi ga le iz izgleda,

požeruhe, ki so v živ ljen ju odpirali usta v docela drug namen. - 26. Ereksiton: Sin T riop a, tesalskega kralja. D v ig n il je sekiro nad hrast, ki je bil posvečen Cereri, zato ga je b ogin ja kaznovala z n eutešljivo lakoto: prodati je m oral vse im etje, celo hčer in na koncu je - kost in koža! - pričel jesti sam ega seebe. T a k o pripovedu je O vid v M et. (V III , 726-881). - 29. z Jeruzalemom: B edn i izgled sestradanih požeruh ov prim erja pesnik z jeruzalem skim i Ju d i, ko jih je rim ska vo jsk a pod T ito m stisnila z o b lego ; takrat je neka žena M arija ubila lastnega otroka in ga jedla, kot poroča J o ž e f F lav ij (Bell. Ju d . V I . 3). - 3 1 . brez kamna prstan: O česne votlin e teh duš prim erja pesnik s prstani - brez dragulja , kajti lesk oči jim je popoln om a ugasnil. - 32. O M O : Sholastiki so m enili, da se v človeškem obrazu bere it. ozir. lat. beseda O M O (človek), pri čem er naj bi bili očesi »O «, nos pa naj bi izgledal kot »M «; teh duš, p ravi D ante, je bil en sam do lg nos, oči na dnu jam ic so jim čisto ugasnile.

3 7 - 13 3 : F o rese D on ati. - D an te prizn ava m ladostne grehe.38. k a j j ih žene: O vzro k u stradanja g lej spev X X V ! -

362 Vice

a skozi krik postalo mi je znano 4 ; to , kar je vnanja razorala beda;

s to iskro brž im el sem luč prižgano, brk zveženi mi oživ i v predstavi,

48 pogledam spet — Forese je pred m ano!» Jo j,« m e roti, »nikar naj te ne ustavi

ta suhi srab, ki po lt m i žre z b ledico,/i naj te ne ustraši moj ž ivo t m ršavi,

povej o sebi m i, p ovej resnico!K d o sta ti duši s tabo? D aj, ne m udi

¡4 m e dlje, naj čujem tv o jo go vo rico !«»O braz tvo j, ki sem jokal mu ob grudi,

mi zdaj v oči nič manj solza ne sili«,/7 mu dem , ko v id im ga v tej stiski hudi.

»P ovej, pri B o g u , kaj tako vas pili,dok ler se čudim , m ojih ust ne odpiraj;

60 slabo uči, kd or d rugo m isel mili!«A on: »O d tam , k jer sklep velja za zm iraj,

prši v studencu in po ve jah dreva 6} tam zadaj m oč, ki nam veli, da hiraj:

tej m nožici, ki v joku tu prepeva,a brez vse m ere go lta la je živa,

66 zdaj glad in žeja ji krepost ro jeva.N a jed drasti nas jablana vo n jiva ,

pijače slast pa nam potiska v želje 69 ta slap, ki se p o listju ji razliva.

In ne le enkrat vsu je nas pove lje

48. Forese: F orese D on ati, florentinski plem ič, brat »črnega« Corsa D on atija, D antejev m ladostni pajdaš, če že ne prijatelj. Z n jim je im el naš pesnik znam enit »prepir« (Tenzone), v katerem sta si izm enjala m arsikak zbad ljiv , m estom a p rav strupen sonet. D o resničnega navzkrižja pa m ed obem a n ikdar n i prišlo . F orese je um rl 1. 1296 . - 50. suhi srab: H rastava koža zaradi pom anjkanja jedi, še bolj pa pijače. - 60. slabo uči: D anteja že ves čas m uči d vo m , nam reč kako m orejo nem aterialna telesa, sence, tolikanj shirati. V tem d vo m u seveda ni zm ožen sam kom u kaj razložiti. - 6 1 . sklep %a Z.m*raJ : »Etterno consiglio« - božja vo lja ! -

Triindvajseti spev 363

o k ro g čez plan, da kazen nam pogreje ;7 2 če pravim kazen, m enim s tem veselje,

saj ista vo lja tira nas v te veje,kot K ristu sa , ko vzk likn il je brez jeze:

7/ ,E li ! ’ da s svo jo nas k rv jo prišteje.«A jaz m u dém : »O d dneva, moj Forese,

ni steklo še pet let, ko si ž ivljen je 78 za boljše m enjal in znebil se peze.

Če tebi pred to uro , ko trpljenje sp okorn o dušo B o g u spet priž6ni,

81 pošla je m oč za grešno poželenje,kako da si tako v iso k o v steni?

Prej bi iskal te spodaj, sred krdela,84 k jer čas za čas obračajo si leni!«

A on: »T ak naglo me do sèm pri vela, k jer sladki pelin p ijem o trpeči,

87 je z bridkim i solzam i m oja N ella.Pobožne prošn je, vzdih i njé goreči

so d v ign ili me od obal čakanja 90 in drugih k ro g o v me izm aknili ječi.

T a m oja v d o v ica , lju b av nekdanja, je B o g u ljuba in to liko dražja,

93 kot je edina d obrega dejanja,

74. kot Kristusa: T e duše so si v p o ko ri »nadele K ristusa« (sv. Pavel), to je rado vo ljn o in osm išlja joče trp ljen je - brez jeze (v orig . celo »z veseljem «). V erz »če pravim m uke, m enim s tem veselje« spom inja na današnjo, do absurda in brezupa pritirano problem a­tiko (»II faut s’ im aginer Sisyphe heureux« - Cam us), s tem razločkom , da uvaja neko razsvetljenje. R azsvetljen je je tukaj tisti » E li« (v. 75) - »M oj Bog« (zakaj si me zapustil!). Zapustil si me, a še ved no , m orda prav zato, si m oj B o g . -77. ni steklo še p et let: K o t rečeno, je um rl 1. 1296. - 79. če tebi p red to uro: Sm isel: Če si odlašal s p okoro za grehe skoraj do zadnje ure (to je m enda D an te dob ro vedel), ko že grešiti nisi več m ogel, kako da si takoj prišel sem go ri v vice? M oral bi biti m ed m alom arneži, v predvicah? - 87. moja N e lla : F o resejeva žena; svojem u m ožu je po m aga­la z m olitvam i za vern e duše v vicah. - N jo si je nekdaj D an te precej p rivo ščil, saj v nekem opisu znam enitega »prepira« očita F oreseju , da je svo ji N elli nepriden zakonski mož in da si njena mati ne m ore odpustiti, da je hčer »za klopotce« dala v D o n atijevo hišo. N a tem m estu, se zdi, hoče naš pesnik pop rav iti svo je nekdanje zbad ljivke,

364

ker ved i, da v Sardiniji B arbagiaše v svo jih ženskah bolj je sram ežljiva,

96 kot so F irence, dom ovin a vražja.B rat m ili, kaj naj se še zgo vo riva?

Ž e čas prihodnji m i najavlja zm ago,99 nedaleč od teh let, ki zdaj so živa,

ko s prižnic zagrm elo bo neblagona F loren tin cev ženstvo razpuščeno,

102 ki hodi po cestah čez prsi nago.K d a j so v barbarih , Saracenih ženo

škofija in sodnija zarotile,10 j naj z dom a gre napravljena pošteno?

A če bi razuzdanke zaslutile,s čim dviza se nebo, da jim zabeli,

roS k tuljenju brž bi usta razklenile,saj če izvid i p rav so m i ujeli,

bodo jokale, preden puh porase m vse te, ki danes jokajo v zibeli.

O brat, zdaj pa mi nič ne drži zase,g le j, ne le jaz, ves tabor naš na tebi,

1 1 4 ki sonce si zastri, poglede pase!«A jaz m u dem : »Če spom nil se boš v sebi,

kakšen do tebe bil sem , ti do m ene, n j težak ti bo spom in, k jerko li grebi.

M ož, k i gre spredaj, m e je s te zgubljene

saj om enjeno go sp o hvali na vsa usta. - 94. Barbagia: G o rsk a pokrajina na Sardiniji, prim er suro vega in neom ikanega ljudstva. Pa še tam je bo lje z nravm i kot v Firencah, vzk lik a Forese-D ante. - 100. s prižn ic: Potrebne b o d o prid ige , šk o fo v sk i dekreti in posebni razglasi Signorie, da bi držali v spodobnih m ejah norosti florentinskih žensk.V endar to se bo dogajalo dokaj let za D antejevim časom . - O kakih podobnih ukazih zan jegovega življenja ne vem o dosti. - 103 . Saracenih: T i so veljali, m orda zaradi harem ov, Italijanom za prim er nravno razpuščenega ljudstva. - 1 10 . bodo jo k ale : N am ig na držav­ljansko vo jn o leta 1300 . - 1 14 . k i sonce si Rastri: K a k o , da si ž iv tukaj? - 1 16 . kakšen b il sem: N e sam o njun »prepir«, tudi skupna veseljačenja in lahko življenje v »študentovskih« letih. - 1 18 - 12 9 : D antejev lastni (in najboljši) kom entar p rvega speva Pekla! -

Triindvajseti spev 365

steze otel nekoč, ko v polni noči 120 bila je sestra te luči rum ene,«

m u kažem sonce, »in v g lo b o k i noči resničnih m rtvecev m i gnal to ž ivo

12 ) telo, ki vern o mu sledi kot oči.«N ato pom agal mi je ljubezn ivo,

da prav sem sukal se, hodeč vrh gore, 12 6 kjer se ravna, kar v svetu šlo je k rivo .

O blju b il je, da zvesto mi pom ore do tja, k jer Beatrice me pozdravi;

129 naprej bom brez n jeg o ve šel podpore.V e rg il je tale, ki vse to m i p rav i,

»a senca zraven,« še p o vem do kraja, i ) 2 »je duh, ki zanj se streslo v vsej v išav i

je vaše carstvo , v znak, da ga oddaja.«

1 3 1 . senca praven: Stacij.

ŠTIRIINDVAJSETI SPEV

N i hoja utišala njega in m ene, ni g o v o r hoje m otil, le korake

) mi spešil je kot piš, ki lad jo žene.B led o , kot spet bi g ledalo iz rake,

me lju d stvo iz očesnih jam je zrlo,6 strm eč na m ojega ž iv ljen ja znake.

In znova h g o v o ru napel sem grlo :» K a j, če kasni ta senca v najini sledi

9 sam o zato, ker z druščino gre vrlo?In kje je zdaj Piccarda, mi povedi,

če veš, - in koga sm el bi opaziti 12 v tej trum i, ki požira me s pogledi?«

»Sestra, ki zanjo je težko soditi, je-li bila bolj dobra ali lepa,

// zdaj vrh neba se z rajsko krono kiti,«mi pravi in: »T u nihče ne zaklepa

im ena, ker izm olzel lica naše i t tako je post, ki g re h o v nas otepa.

T a,« mi pokaže s prstom v sredo paše,»je iz L ucce B onagiunta ; duh, ki vene

2 1 ob njem in bolj kot vse ga lakot jaše,im el je v rokah vajeti cerkvene:

1-64: M ed požrešneži. B onagiunta da Lucca. »M ili n o v i slog«.1. njega in mene: F orese D on ati in D ante. - 8. ta senca: Stacij, ki bi se m orda hitreje vzpel v nebesa, če ne bi hodil z njim i; o vira za vse je še ž ivo in nadložno telo našega pesnika.- 10. Piccarda: P iccarda D on ati, F o resejeva sestra; srečali jo bom o »vrh neba«, v tretjem spevu R aja . - 18 . post: P otrebno je, da vsakd o p o ve svo je im e, kajti od stradeža so sitako podobn i, da ne ločiš Petra od P avla . - 20. bonagiunta: B onagiunta O rbicciani iz

Štiriindvajseti spev 367

iz T o u rsa je in s stradežem preganja 24 tram inca in jegu lje iz Bolsene.«

Precej im en nasul m i je in znanja;ko jih je klical, vsem so lica vzcvela ,

27 nik jer ne uzrem sledu n egodovan ja.T am z lačnim i zobm i sta sapo m lela

ser U bald in in B on ifac v iso k i,30 k i s sto lpom širna pasel je krdela;

bil je M arkez, ki m u je go lt široki v F o rliju dosti manj prašila suša,

3 ) a vselej poln bokal im el je v roki.K o t ta, ki pazno gleda in posluša,

potlej pa izbere, k duši grem iz Lucce,36 ki najbolj k sebi zvabiti me skuša.

K o m i m rm ra, p rivre im e G entucce od tam , k jer m u je zapustila rano

39 p ravica, ki jih struži p rav do m uke.»O duša,« dem , »ki tak želiš si z m ano

sp rego vo riti, daj da uho te čuje,42 oba utešil boš z želeno hrano!«

»R ojena je, a las še ne zvezuje,« prične, »ta žena, ki ti priljubila

4j bo L u cco , najsi m nog jo obrekuje.P rerokba ta bo s tabo zdaj hodila

in če v m rm ranju ti prišla je kriva ,48 ti jo prih odnost sama bo zjasnila.

Lucce, um rl 1296 , italijanski pesnik sicilske šole (glej dalje v . 36-69). - 23. i% Toursa: Papež M artin IV . ( 12 8 1-8 5 ) 12 T o u rsa v Fran ciji, znan požeruh in veseljak; n jegova »specialiteta« so bile jegu lje , ocvrte v vin u . - 29. ser Ubaldin: U baldin dalla P ila , znan plem enitnik, oče n adškofa R u g g ierija ( X X X I I I . spev Pekla) - 29. Bonifac: Š k o f v R avenni (1274-95). - 3 1 . M a rk e lj M esser M archese iz F o rlija , znan pijanček in veseljak.- 35. k duši i% Lucce: T ore j k pesniku B onagiunti. - 37. Gentucca: E n a od D antejevih »simpatij«, o kateri pa ne vem o nič natančnejšega; zaradi nje se mu bo Lucca priljubila (v. 45), čeprav to m esto m nogi obreku jejo (tudi D ante ima nekaj tega na rovašu), saj ima L u cco za gnezdo barantačev. (Pek. X X ) . - 47. mrmranje: Z a v o ljo oslabelih ust,

368 Vice

A reci, si li-ti, o duša živa,ta pevec n o vih rim , ki v ro iz stiha:

j i ,Ž en e, ki duh ljubezni v vas p re b iv a ...’?«In pravim : »T ak sem jaz, da kadar diha

m i A m o r, pojem in se po tej poti ; 4 razlije v verz n jeg o va tožba tiha.«

»Brat,« de, »zdaj vem , kaj je b ilo napoti, da sm o N o tar, G u itto n in jaz zgrešili

/7 vaš m ili n o v i slog! Saj vam peroti,kot v id im , so zvesto pokorn e sili

ljubezni in store, kar ta ukaže,So p rav nje pa nam je m anjkalo pod krili.

In brž ko g lo b lje zreš, se ti pokažeprepad od našega do tv o jg a stila...«

6j T u obm olči in skoraj m u je laže.K o t ptiči, ki prezim ijo kraj N ila ,

zbero se v jate in potlej zdrčijo 66 in v klinu čez nebo neso jih krila,

tako vsi ti, ki tam o k ro g sto jijo , spet pohite tedaj na čiščo greha,

69 a strad in želje jim n oge m ečijo.K o t oni, ki ga nagel tek upeha,

sledi v koraku trum i n o ro glav i,

»rane, ki jim jo je izstrugala roka pravice« (v. 39), im ajo te sence bolj šibak glas. - 51. %ene,..: »D onne che avete intelletto d ’am ore« - začetni verz D antejeve kancone iz N ovega življenja ( X I X , 2). T e rime so bile »nove« v prim eri z bledo in brezkrvno provansalsko pesniško m aniro, ki je pod im enom »sicilska šola« vladala v pesniški generaciji pred D antejem . - 52. T a k sem ja ^ j »Io mi son un...« Preprosta definicija pesniške Šole, ki ji je pripadal D ante in ki je ravno po slovitem 5 7. verzu dobila ime »mili novi slog« - »dolcestil nuovo«, ki pa lahko velja za sleherno pravo pesniško ali drugo ustvarjanje: N avdih(A m or) m ora biti, sicer bo izdelek »prazen duha«. T a duhovna praznota zija iz del »Sicilijanov«, tako sicilskega notarja Jaco p a da Lentinija kot Toskanca G uittona d ’A rez za, pa tudi m arsikaterega od »novoslogašev«, ki jih pravzaprav rešuje s svo jo poezijo le Dante. Prepad med obem a stilom a (v. 62), ki se zdi B onagiunti neizm eren, se nam danes kaže tudi kot generacijski konflikt, med »staro« šolo in »m oderno«. - 6 5 -15 3 : Forese D on ati odide. D ru g a jablana. A n g el zm ernosti.

Štiriindvajseti spev 369

72 dok ler sopenje prs m u ne poneha,tak sveto čredo teči p o p lan javi

pusti F orese in korači z m ano:7/ » B o g ve, kdaj v id iv a se spet,« m i pravi.

»N e vem , doklej mi bo živeti dano,« m u dem , »a če vrn ite v se zavleče,

j S se v to obalo bom zatekal vd an o ,saj kraj, k jer gledal sem nebo bleščeče,

iz dneva v dan bolj kosa se in prazni,S i da čakam , kdaj ga zrušijo nesreče.«

»Ž e v id im krivca«, de mi duh prijazni,»na repu zveri, ki ga tja v dolino

84 bo v lek la, v krem pelj ve k o v iti kazni.In bes vse bolj naganja v dir zverin o ,

vse urneje leti, dokler telesa #7 ji ne raztrešči v bedno razvalino.

L e kratek bo še tek za ta kolesa,ko zvedel boš, kar reči čas mi brani,«

90 doda in se zagleda g o r v nebesa,»jaz grem , a ti le tukaj m i ostani;

tu čas je dražji kot zlato sijoče,9) p reveč zgubim , če hodim ti ob strani!«

K o t iz krdela, ki v spopad topoče, odtrga vitez se in v skok požene,

96 ker p rv i kop je razlom iti hoče,tako je oni zdirjal proč od mene

in spet koračim sam ob tej dvojici,

77. vrnitev: Po smrri sc D ante nadeja priti v v ice ; do takrat se bo z m olitvam i in prem išljevanjem vse bolj po go sto m udil v on ostran stvu , tako je razočaran nad razm era­mi v rodnih Firencah. - 82. krivca: T u n apoveduje Forese p o g u b o brata Corsa D onatija, voditelja črnih florentinskih g v e lfo v , torej D an tejevega največjega sovražnika v mestu. () njem vem o, da so ga lastni strankarski tovariši obdolžili izdaje; preganjan je baje padel s konja in bil nato ubit. N a n jego v konec m erijo verzi 82-88, le da so m nogo bolj sim bolični, saj m u p oleg časne kazni, nasilne sm rti, n apovedujejo tudi večno, to je pekel. - 92. čas j e draž ji kot ^jato: D ušam se mudi v nebesa! -

5 70 J le e

99 ki v svetu spadala sta med čaščene.K o je tako bil daleč, da zenici

slediti ga se zdelo je še teže102 kot um u prej n jeg o v i go vo ric i,

razpne pred m ano veje, polne, sveže, še druga jablana, za met pred nami,

i o ; ki jo dotlej je skriva lo obrežje.T am duše k njej so silile z rokam i

in vp ile v listje polnega drevesa, io S kot če se šibko otroče zamami

in vn eto prosi - a na gluha ušesa!, ko cilj želja m u pred očm i ostane,

m tako da strast ga le še bolj pretresa.N ato so tiho šle, v usodo vdane...

A mi do silnega prispem o dreva,1 14 ki ga ne prošn ja niti jo k ne gane.

»Le m im o, ne hodite sem!« ve leva,»drevesa gorn jega sem jaz m ladika,

n / teg a> ki vanj ugriznila je E va !«T ak o bučale veje so od krika;

a naša trojica tesno vzdolž stene 120 nam eri se, ob jablani, ki vzklika:

»N a kleto deco m atere m eglenese spom nite, ki, v in ska, na Tezeja

12 } iz dvojn ih prsi bruhala je pene;na Ju d e , ki upognila jih je žeja,

da jih pogn al G ed eo n je iz krdela,

99. med čaščene: V erg il in Stacij. - 102. kot umu p re j: P rerokb e, ki jih je bil D an te sliš.il od njega. - 104. še druga jab lana: P rva je bila na začetku planote, ta pa je na koncu.116 . drevesa gornjega: Svetopisem ske jablane, ki je zavedla E v o in A dam a in povzročil.! padcc č loveštva v izvirni greh . T o drevo bo pesnik videl vrh go re vic, v zem eljskem raju. - 122 . 'Veleja: Prvi zgled kaznovane pogoltn osti so kentavri, s inovi Ixion a 111 m cglicc, ki so se na svatbi L apitov opijanili in silili v nevesto in njene družice. Tezej |ili ]c za kazen v boju pobil. - 124. Jude: D ru g i zgled: ko je žejna judovska vo jska prišla do

Štiriindvajseti spev 371

126 k o je p od njim bila m adijanska meja!«V se vzd o lž okrajka nam je n oga spela,

skozi očitke p ogo ltn i ji grla,129 ki tak beraški kup je tu požela,

a potlej, ko se cesta je odprla,po sredi d obro m iljo sm o hodili,

/]2 m olče, a duša nam je v daljo zrla.»V i trije, kam ste se tako vtopili?«

zbudi nas glas in trznem kot živina,/;/ ki plašna, d iv ja , izpod roke sili,

ter gledam , kje je leg lo opom ina.V nobeni peči, še tako žareči,

t fS tak ne rdeči se steklo ne kovina,kot sije tam nekdo: »Če vam povšeči

je pot v v išave,« de, »se tu obrnite,141 sem g o r gredo po m iru hrepeneči.«

V es slep od te luči sem čudovite, poeta mi noge slede p rav rade,

144 kot ta, ki uboga, kar mu naročite.K o t sapica, znanilka zarje m lade,

ki vzd ign e se opojna v jutrih maja,14 ; noseč dišave cvetnate livade,

tako m i vetrc čelo zdaj ohlaja in čutim , ko se g ib lje jo peresa,

n o da von j am brozije od njih prihaja.In pravi: »B lagor njim , ki so nebesa

jim m ilost dale, da ne podred ijo n t nezm ernim željam svo jeg a telesa,

tem več pravične mere se držijo!«

Mtuknca A rad , je večina popadala po tleh, da bi se čim bolj napili. V oditelj G edeon jih |( za kazen poslal d o m o v in krenil proti v o jsk i M adijan ov sam o s tistim i, ki so v od o nh>|cč srebali iz dlani. B ilo jih je le kakih tristo, a z njim i je vseen o potolkel sovražnika. (K njiga Sod. V II , 8). - 139 . nekdo: A n gel zm ernosti, paznik šeste planote. - 1 51 . blagor H / it n : K on ec evan geljskega blagra, katerega začetek sm o slišali na pričetku 22. speva, biblijski smisel je tu n ekoliko prirejen.

PETINDVAJSETI SPEV

Ž e ura nas prigan jala je k vzpon u,saj sonce je svoj jasni k ro g poldneva

) oddalo B ik u , N o č onstran Škorp ijon u ,in kakor človek , ki p rav nič ne okleva,

gre ravno , naj karkoli se p o jav i,6 če ost potrebe v ž ivo ga zadeva,

tako v ožino skalni sm o trd n javišli d rug za drugim v lestvenik, ki vesi

i) se tak ozko , da potnike razstavi.K o t zam ahuje štorkljica s peresi,

ker bi zletela rada, a spustiti12 boji se z gnezda in perot pobesi,

tako se vž iga l in gasil m i skritije tok vprašan j, brž ko n jeg o va peza

i j z jezika se hotela je spustiti.N i pustil oče, da se dlje napreza

moj um , k ljub naglici mi pravi: »Spusti ¡S že lok , ko je nategnjen do železa!«

In opogum ljen jezik mi izusti:»Če hrana ni potrebna v tej planini,

2 1 od kod so ti tak shujšani in pusti?«

1-10 8 : M ed šestim in sedm im krogom . Stacij razlaga zaplod člo veškega telesa. O racionalni duši in njenem v litju v telo. K a j je z dušo po sm rti; kako postane »senca«.1. Že ura: Sonce, ki je b ilo prej v znam enju O vn a, se je zdaj preselilo v naslednji znak Z o d iak a , v B ika, m edtem ko je na severni po lobli, k jer vlada noč, v zenit stopilo ozvezd je Škorpijon a; nakazane konstelacije dajo v vicah čas oko li dveh popoldn e, v naseljenem svetu pa oko li d ve zjutraj. - 8. v lestvenik: ki vo d i v sedm i krog. - 14 . tok vprašanj: V prašan je , ki že dlje časa m uči pesnika, je: K a k o m ore nem aterialno telo trpeti m aterialne m uke? - 18. lok, nategnjen: P rispodo b a za do skrajnosti napeto D antejevo radovednost. -

Petindvajseti spev 373

»Če M eleagra bi poiskal v spom ini, ki zgasnil je, kot trska je 2gasnila,«

24 de, »bi ob m anjši to um el grenčini;in če dodaš, kako bo brž trenila,

ko treneš ti, v zrcalu tvo ja slika,27 prej trda m isel ti postane mila.

A da um iriš se v tistem , kar te m ika, je tukaj Stacij, n jega zaprosiva,

jo da tvo jim ranam šel bo za zdravnika!«»Če razložim naj to, kar večn o biva,

ob tebi jaz, lahko me opraviči j j le u b og ljivost!« Stacij se odziva.

»Če v tvo ji g lav i, sin«, začne pri priči,»to, kar bom rekel zdajle, p rav posije,

¡ 6 zjasnil ti bom ’k ak o ‘ , ki te črviči.P opoln a kri, ta, ki je ne popije

pohlep ožilja in tako ostaja }9 kot jed, ki se odnese od gostije ,

v srceh o b likova ln o m oč nahajaza vsak človešk i ud; a druga hodi

20. Ce hrana: G le j kom . v . 14 .-22 . Če M eleagra: K o se je rod il M eleager, sin kaledon- skega kra lja , so mu P arke v rg le na o gen j tresk o in nap ovedale , da bo dete ž ive lo , dokler treska ne iz g o ri, zato je mati o g o rek h itro u gasn ila in ga shranila. - P ozneje je v nekem sporu M eleager ubil sv o ja d va strica, a besna m ati, ki je želela brata m aščevati, je om en jen o tresk o zn o va v rg la v plam en. K o je izgore la , je b ilo konec tudi M eleagra (O vid , M et. V I I I , 260-546). - 26, v %rcalu s lik a : S lika trdnega telesa se ustvari brez »m aterialnega« p o sega , le o ptičn o , na d aljavo . - S tem a dvem a prim ero­ma, enim iz m ito lo g ije , d ru gim iz fiz ike, skuša V e rg il D an teju dokazati, da vzročn ost (kavzalnost) fen o m en o v ni p o vso d in vsele j o tip ljiva . S tem p rip ra v lja pot m etafizični razlagi trp ljen ja nem aterialne duše; to razlago b o p revzel Stacij, s k rščan stvo m o b sija ­ni um , m edtem ko je v V e rg ilu utelešen le naravn i razum , četudi s k lasičn o izobrazbo.- 33. ubogljivost: Še en dokaz Stac ijeve sp o štljivo sti do učitelja - V erg ila ; le na ukaz bo prevzel katedro , ki bi sicer sod ila njem u. - 37. Popolna k r i: (P o A risto te lu ) - D e l k rv i, ki se iz loči v p reb av i, ne steče po žilah, da bi do vaja la hrano in en erg ijo telesu (v. 42), pač pa gre v srce, k jer ji je do ločen a važn ejša n aloga , to je razplod. V srcu nam reč (v. 40) dobi aktivn o , in fo rm ativn o m oč, potem ko se je bila d o d o b ra prečistila (v. 43) v Ireh stadijih prebave. T em u izcedku bi danes rek li sperm a (vse to velja le za m oške-

»«!)■ '

374

42 po žilah, izgradi jih in napaja.Prečiščena gre doli v kraj, ki bodi

najlepše im enovan m olče, in toči 4 ; na tu jo kri v naravni se posodi.

D v e k rv i tam objam eta se vroči:p rva , da sprejm e, druga pa, da dela,

48 kot ji odlični kraj, njen v ir , določi.In to stori, brž ko je vd ru g o sela;

strdi jo in potlej ž ivljen je kane // v vse to, kar si za sn o v je skupaj vzela.

A k tivn a sila duša zdaj postane,kot pri rastlini (v tem je le razlika,

! 4 da p lo ve naša, ko že ta pristane!),tolikan j, da že čuti, se prem ika,

kot v m orju spužva: tu prične roditi /7 m oč in organe, vse , kar v njej iznika.

Z d aj, sin, se šele m ore p rav razviti m oč iz srca roditelja, kjer v kali

60 tiči že slednji ud človešk ih bitij.K a k o pa člo vek zraste iz ž ivali,

ti je še skrito , a to past je znana 6} in m odrejši kot ti so van jo pali:

pri enem njih dozdeva se razklana duša od um a, ki p o vso d obstaja,

66 ker zanj ni v id el p ravega organa.

45. v naravni posodi: V ženski m aternici. - 46-48: Shem a op lod itve: žensko jajčece sprejm e (nosi, trpi), m oško seme pa »dela«, kot m u določa v m oškem srcu vtisnjena in form ativna m oč. - 50. strdi: K o a g u lira ; po m nenju srednjeveških filo zo fo v sila, ki naredi ob lik o (substanco), o sv o ji m aterijo, se z n jo stopi ter p o sebi iz nje naredi o rgan e in čutila. - 52. A k tivn a sila: Postane zdaj ž iv ljen jsko počelo, tako im enovana »vegetativna duša« celičnega organizm a, kar n ekako ustreza rastlinskem u stadiju v naravi. T a stadij je za rastlinski svet popoln , je »že v pristanu«* m edtem ko je do človeškega stadija potrebna še »plovba« preko »senzitivne duše«, ki je lastna ž ivalim , k»racionalni duši«, ki je lastna sam o ljudem . - 56. tu prične roditi: Z d aj se prične stadijsenzitivne duše, rast in razvoj raznih o rg an o v (prim er spužve), tu je pričetek anim alič nega ž ivljen ja . K a k o poteka prehod o d anim alnosti v človečn ost, to pa je velika

Petindvajseti spev 375

O d p ri zdaj gru d resnici, ki prihaja,in znaj, da brž ko je m ožgan sko tk ivo

69 v zarodku izpopoln jeno do kraja,ga O n, ki g ib lje vse, p ogleda ž ivo ,

vesel, da veščo tak im a n aravo ,72 in duh m u vtisne, s silo n em in ljivo ,

ki v so dejavnost ondi si v pod stavopritegne, z njo postane ena duša,

7/ ž iv i in sebe z lastno zre zaznavo.N aj z manj čudenja tvo je uho posluša,

saj veš, da sončni žar, kadar pridene / S se v trtin sok , kot v in o se okuša.

K o zm anjka Lakhezi v rv i lanene, m esa se reši in razm aje krila

S1 v let, ki ga božje in č lo vešk o sklene;

zagonetka, ki ji še nihče ni bil kos, o tem se lahko sam o ugiba. - Z a um evanje teh verzov si je treba osvežiti Aristotela, ki trdi, da obstojita v človeški duši pasivn i in aktivni intelekt. A k tivn i (»um, ki povsod obstaja« - v . 65) je n eum rljiv, sam ostojen in neodvisen od m aterije; a pasivni je od njega odvisen in m inljiv. »Eden njih«, A verro es, znameniti arabski filozof, je iz tega izvajal, da je aktivni intelekt neoseben (nekak absoluten duh), od ljudi oddeljen in za vse isti. S č lovekom se spaja po form i (izobrazbi, duhovnem zorenju), ne pa po esenci. A ktivn i intelekt razsvetljuje in oživlja pasivnega kot sonce prozorne stvari. O d enega B o ga lahko prihaja sam o eno, a to je aktivna inteligenca, ki hrani v sebi vse tvorne oblike in jih daje svetu. A ktivn a duša ne m ore obstajati v človeku, ker nima za to »pravega organa« (v. 66). Rezultat vp liva aktivnega intelekta na pasivni je pridobljena inteligenca, ki se p o sm rti razblini v svetovn i aktivni inteligenci (duhu, duši). - V tem »panteizmu« je A verro esova herezija, ki so jo pobijali vsi krščanski, pa tudi m nogi nekrščanski filozofi. - 70. ga On... pogleda ž jvo: B o g stvarnik vlije racionalno dušo v človeški zarodek, ki kot n ova substanca pritegne k sebi vse , kar je dejavnega v n ovem bitju. P o sholastičnem nauku, kot v id im o, človek ne m ore nič pri vlitju »lastne osebnosti«, ta mu je že od ro jstva od B o ga dana. S tem se seveda odpira problem predestinacije. - 79. Ko %manjka Ldkhe^i: K a j je z dušo po sm rti, si je D ante pesniško zamislil sam. P o T om ažu se duša po sm rti na neki način utelesi v sam element, ki jo na pr. kaznuje; nim a torej n ikake prividne oblike. D anteju pa so bile v pesnitvi potrebne vidne duše in si je poiskal podobno rešitev kot H om er, ko je svoj H ad naselil s sencami, ki d obivajo v idn o telo s tem , da pijejo kri. - N aš pesnik razlaga, da na isti način, kot je substanca ob likovala m aterijo živega telesa, tudi duša po sm rti ne izgubi svoje aktivne m oči in daje ob liko zraku oko li sebe (v. 79-102). - 8 1. bo^je in Človeško: V orig. se dodaja »in virtute« - »v m ožnosti«, kar že itak sam osvojo D antejevo v iz ijo še bolj zam egli. Božje naj bi biia vlita racionalna duša (kot dano), človeško pa vsebina

3 7 6

ko ji vsa prejšnja m oč je ugasnila, pa jo v spom inu, vo lji in spoznavi

84 bolj kakor kdaj zostri dejavna sila.N ič ne počije, tem več strm oglavi,

za čuda sam a!, k b regu reke ene,87 k jer najprej zve, kje zanjo pot je pravi.

B rž ko se v zračni p rostor tja zažene, ji tvorn a m oč prične o k ro g žareti,

90 kot nekdaj v udih halje izgubljene:in kot v deževnem zraku, ko prisveti

se žarek sonca in se v njem odbije,9) zvrste se barve k ako r na paleti,

tako tu zrak okolišn ji zasijev ob lik i, ki mu prek m oči žareče

96 jo duša, na obalo došla, vlije.In kot bi zublje gledal plam eneče,

ki o gn ju koj sledijo, kam or krene,99 tako se n o v i lik za dušo vleče.

V tem videzu , ki si ga tam nadene,se duša kliče senca, v njem izdela

102 potlej vse čute in jih z v id o m sklene.O dtod naš g o v o r, lica nam vesela,

tod solza vre in se vzdih u je v žali, i o j kot na tej g o ri slišal si krdela.

In kot nas želja ali ču stvo pali,to naš odraža lik in tu so vzroki

108 g ° r j^) k jer so pogled i ti obstali.«Ž e sm o do zadnjih m uk prispeli v loki

spom ina, vo lje , spoznave itd. (kot pridobljeno). - 86. reke ene: A li k peklenskem u A heron tu ali na obalo T ibere. - 107 . tu so vzroki: m aterialnih m uk nem aterialne duše.-

10 9 -139 : Sedm i kro g (zadnji): N ečistn ik i. - G o r ijo v o gn ju , razvrščeni v d ve krdeli (naravna in protin aravn a pohota), ki jokaje lazita oko li, pojeta svete him ne in sc spodbujata z zgledi čistosti ko t tudi kazn ovanega sladostrastja. K o se krdeli srečata, si trpeči izm enjajo b rato vsk i (sestrinski) poljub.109. zadnjih muk: M uke zadnjega kro ga vic. - i z t . »Summae D eus...« : » B o g oče n ajvišje

Petindvajseti spev 377

in ko nam noga proti desni krene, m se v n o vo skrb zazrem o ostrooki.

V es b reg pred nam i bruha ven plam ene, le tam s pasice veter k v išk u vleče,

1 14 ji ščiti pot in o gn ju stavi stene.P o robu šli sm o, k jer se zubelj seče,

po gosjem redu: jo jm e sirom aka,1 1 7 tu ogenj žge, tam brezno zre grozeče!

V o d n ik : » K d o r skozi takšen kraj koraka, naj krepke brzde svoj p ogled navadi,

120 tu p o gu b i najm anjša te napaka!«»Sum m ae D eus clem entiae!« v grm adi

se čul je spev in vž g a l v oči m i žejo 123 nič m anjšo kakor hoja nad prepadi.

T am vid im duše, ki skoz ogenj grejo!Tedaj pričnem poglede brž deliti

12 6 zdaj k tlom , zdaj k onim za ogn jeno m ejo.K o konec bil tej him ni je častiti,

so »V iru m non cognosco !« krik zagnali 129 in tiho spet pričeli jo slaviti.

N ato vp ijô spet: »V gozd je m ed živali D iana šla, a H éliko spodila,

132 ko strupi V enere so ji zavdali.«In spet p o jô ; nato kricé oznanila

m ož in žena, ki čisto so ž iveli,/j/ kot zakon in krepost sta jim pustila.

T ak m otijo se, m enim , s tem i deli ves tisti čas, ko ogenj jih pripeka:

i ; S to skrb je prava, to obliž, k i celiposledn jo rano grešnega človeka!

dobrote« - cerkvena himna, ki prosi B o ga, naj s plam enom očisti naše ude m esenega poželenja. - 128. »V iru m non cognosco« : »N e poznam moža« - priznanje M arije angelu C.abrielu - 1 . zgled čistosti. - 1 3 1 . Diana: D iana je pognala iz kro ga svojih družic nim fo Kulisto (H eliko), ki jo je bil zapeljal Z e vs; 2. prim er čistosti. - 134 . poslednjo rano: H im na In opevani zgledi so kot obliž za poslednji G(reh) na D antejevem čelu - greh nečistosti.

ŠESTINDVAJSETI SPEV

K o d rug za drugim šii sm o vrh u stene in spredaj večkrat se mi je velelo :

3 »L e glej in naj moj nauk ti kaj zadene!«,m i sonce že je desno ram o grelo ,

a ves zahod si od luči toneče 6 prej sinje lice je pretopil v belo;

tu zublje naredila še bolj rdečeje m oja senca: šele to priklene

P na m e poglede m nožice blodeče.T o bil je vzro k , da jele so obsene

u gibati, kdo sem , in čujem reči:12 » N je g o v ž ivo t pa ni sam o iz pene!«

D o m ene skuša tu prenekdo steči, k o lik or zm ore pač, a vselej šteje,

// da tja ne gre , k jer se ne m ore peči.»O ti, ki noga ti za n jim a speje,

m orda sp o štljivo , ne ker bi kasnila, iS jaz, ki od ogn ja tu go rim in žeje,

te prosim za besedo, ki bo m ilatu vsem , saj jo žele, kot vo d e sveže

2 i želi si Ind ali zam orec z N ila.

148 : M ed nečistniki. - N jih o v a kazen (glej kom . v . 10 9 -13 5 prejšnj. speva!). G u id o G uin izelli. A rn au t D aniel.1 . vrhu stene: Z u n an ji rob planote; le-ta je b il varen pred ognjem . - 3. moj nauk: V erg ilov opom in, naj »obrzda« svo j korak m ed ognjenim m orjem na eni in praznino prepada tui d rugi strani. - 4. desno ramo: Potn iki so o b šli že četrtino planote in se obračajo proii jugu. M od rina neba se je pri tem pretopila v belo , kar pom eni, da je o k o li 5. u i t

popoldne; za vzpo n so torej p o treb o vali o k ro g 5 ure. - 7. /<? bolj rdele: Če pade senca na ogen j, obsijan s sončnim i žarki, na tistem m estu zubelj še bolj pordeči. - 15 . da tja nr

Šestindvajseti spev 37 9

K a k o je to, da tvo je truplo reže svetlobo sončno, kot da m orebiti

2 4 te sm rt še ni zaplela v svo je mreže?«T o nekdo de; hotel bi o d g o vo riti,

da nisem se zagledal v stvar neznano,27 ki se prikaže m i sred onih bitij.

P o sredi ceste, čez stezo zažgano, naravnost k naši trum i gre krdelo,

30 kam or zenico im el sem prikovan o .K o vk u p prispo , se zgane lju d stvo celo,

p o lju b i se m ed sabo in koraka naprej, p ozdrava kratkega veselo ;

kot v trum i, ki gom zi in nič ne čaka, osm rčka m ravlja m rav ljo , da povesta

} 6 si m orda pot in kaj prenaša vsaka.K o m im o bratski je ob jem in z mesta

tega še dober jih korak ne loči, p revp ijati začne se polna cesta:

»Sodom a in G o m o ra!« v p rv ih poči, a v drugih : »Pazifeja šla je v k ravo ,

42 zato da bik poh otno jo naskoči!«In kot beže žerjavi čez v iša vo ,

ti*za U ral, a drugi v južne kraje,4 ! pred soncem eni, drugi pred zm rzavo,

tako en vo j prispe, se drug odm aje...

gre: N ihče od gorečih si ne drzne ven iz plam enov. - 25. nekdo: Pozneje bom o vid eli, da jc to G u id o G uin izelli. - 37. bratski objem: N ečistn ik i, ki so bili na svetu vajen i sam opohotnih o b jem o v, se tu p o k o rijo z nedolžnim , bratovsk im poljubom . - 40. Sodoma inGomora: P rv i zgled kaznovane razuzdanosti sta svetopisem ski m esti Sodom a in G o m o ­ra, ki ju je zaradi pregreh njunih prebiva lcev B o g z ogn jem in žveplom zbrisal z obličja zemlje. O dtod se hom oseksualneži im enujejo sodom iti. - 4 1 . P azifeja : D ru g i zgled je Pazifeja, M in o so va žena in m ati M in o tavra , ki je v antični m ito log iji velja la za prim er živalske pohote (prim . Pek . X I I , 12). - 45. t^rjavi: Z n o v a prim era z žerjavi, tako kot v V krogu Pekla pri podobnih grešnikih , le da je tu nekolikanj čudna, saj si je težko zamisliti žerjave, ki b i o b istem času leteli eni na sever, d ru gi na jug . -

3 8 0 Vice

nato v solzah prično spet p rvo peti 48 in gnati krik , ki slišijo ga raje.

A zdaj prib ližajo se v m ali četi, ko t prej, taisti, ki so me prosili,

¡ 1 in želja, čuti m e, jim lica neti.K o v d ru g o v id im že njih pogled m ili,

pričnem nem udom a: »O v i duh ovi,J 4 ki m ir nekoč g o to v o boste užili,

onstran ostali stari niti n o v im i niso udje, tem več n jih lupine

/7 še zdaj krijo s k rv jo me in zg lo bo vi.Sem g o ri grem , da me slepota m ine;

gospa je zgoraj, ki m i m ilost toči,60 da sm rtnik sm em prek vaše kraljevine.

N aj vam v željah najsilnejših napoči čim preje svit, naj vas vzem o nebesa

6} v najširši dom , k ljubezni najbolj v roči,recite - da v papir bo šlo s peresa! -

kdo neki ste, o d kod te trum e zbrane,66 ki vam za ledji grej o preko kresa?«

K a k o r gorjan ec zbegano obstane, strm i in rabo izgubi jezika,

69 ko trd in km ečki pride m ed m estjane,tako na licih duš nem ir se slika;

k o pa znebile so se p rv e zm ede,72 k i iz žlahtnih src hitreje se um ika,

de duh, ki prej me p rosil je besede:»O blažen ti, ki skozi naše vice

7/ za b o ljšo sm rt vkrcavaš nauk in zglede!

48. raje: R aje vp ije jo zglede nagrajene čistosti, kajti svo jih zablod se sram ujejo. - 64.slepota: D u h o vn a slepota oz. nerazsvetljena ljubezenska strast. - 65. gospa: V erjetn o Beatrice. - 77. %a greh: H om oseksualnost. V to je zabredel tudi Cezar, ko se je m udil na d vo ru b itin ijskega kralja N ikom eda in pri tem m enda igral v lo g o ženske; zato so mu pozneje, sredi trium fa v R im u, p o ro g ljivc i k licali: »Z d rava , b itinijska kraljica!«. (Po

Šestindvajseti spev 3 8 1

D u še , ki ondi g re jo , so jetniceza greh, ki zanj je sred trium fovan ja

7<f priletel Cezarju naziv kraljice.Z a to krik ,Sodom a!’ jih proč odganja;

kot slišiš, vsak si svo jo rano žali f/ in jo izžiga z ognjem sram ovanja.

M i vsi z d vosp o ln ištvo m sm o se mazali in ker sm o nravni uprli se postavi

h'4 in poželenju stregli kot živali,tu vp ijem o, v sram oto lastni g lav i,

na poti ime žene, ki je na K re ti v ž iv in sk i p o ž iv in ili nastavi.

Z d aj v id iš, v čem grešili sm o na sveti; a če za im ena vprašaš tej krdeli,

yo ne im el bi časa vseh ti razodeti.Z a me te potolažim : G uin izelli

sem , G u id o , k čišči tej sem smel skesano, ker so pred sm rtjo grehi mi zboleli.«

K o takrat, ko L ik u rg dobil je rano, sin ova m ater sta objela vroče,

96 tak bil sem jaz, le s kretnjo zadržano,ko čul sem , da razkriva se mi oče,

m oj in še bo ljših b ratov , kar nas pelo 99 je kdaj ljubezen m ilo zdihujoče.

N e da bi rekel črno ali belo,sem stopal in mu d o lgo gledal v lice,

102 s strani seveda, da ne zajdem v vre lo .

Suetoniju). - 82. dvospolnistvo: H erm afrod itstvo ; fin izraz za poželenje po obeh spolih. - H6. ^ette: Pazifeje. - 9 1 . Guinizelli Guido: Slaven italijanski pesnik iz 13 . stol (124 4 ?-!276 ), D antejev predhodnik in začetnik »m ilega n ovega sloga«, dom a iz B ologn e. N aš pesnik ga zelo ceni, saj ga ima za očeta »sebi in boljšim od sebe« (prešel je že nam reč kro g ošabneževl). - 94. L ik u rg : N em ejsk i kralj, ki je izgubil sina, katerega bi m orala čuvati llip sip ila; razsrjen jo je hotel kaznovati s sm rtjo , vtem pa sta prispela njena d va sinova in jo rešila (po T ebaid i, V , 720). - K o t sta se onadva vrg la v objem m ateri, tako bi bil storil tudi D ante pri G u id u , a kaj ko ju je ločil ogenj. -

382 Vice

K o sem tako napasel si zenice,z v so dušo stavim se m u na u slugo ,

i o ; s prisego , ki je znam enje resnice.»Po vsem , kar slišal sem ,« m i pravi vd ru g o ,

»pri m eni pisan si v tak jasni sledi, io S da svetla še čez L etin o bo strugo.

A če si p rav prisegel, zdaj povedi,o d kod to čustvo , ki ga k m eni zliva

m z besedo tvo ja duša in s pogledi?«Ja z : »M ila pesem vam tega je kriva ,

saj nje črnilo nam ne bo prebledo,1 1 4 d ok ler bo zadnja go vo rica živa.«

»O brat,« de in roko nam eri v sredo,»duh, ki ti s prstom kažem ga v tej lozi,

1 1 7 je bo lje m aterno k o val besedo.L ju b a vn ih stih ov in rom an ov v prozi

je m ojster bil nad vse, čeprav čvekajo ,¡¿ o da L im ožan prekaša ga vseskozi.

B o lj ko resnica sloves vleče rajo; bedaki m nenje ustanove po sili,

12 ) še preden delo ali vz ro k spoznajo.T a k o G u itton a stari so cenili:

le zanj razbobnali so glas poeta 1 2 6 in z m nožico resnico preglasili.

Če pred pravic ti daje m ilost sveta,da smel boš go ri sam ostanu v hram e,

129 k jer K ristu s sam je patrom za očeta,

106. ka r slišal sem: G u idu naj bi bila znana D antejeva pesniška veličina; ve zanjo in je nebo pozabil niti onstran Lete, kjer se pije pozaba greh ov. - 1 1 7 . j e bolje materno koval besedo: T a »m iglior fabbro del parlar materno« (v nasprotju z »latino«!) je provansalski pesnik Arnaut Daniel (u. 1 18 9 ), ki ga ima Dante zaradi lahkotne in umetelne rime, raznovr­stnosti tem in m ojstrske zgradbe za najboljšega trubadurskega pesnika in ga v tem oziru postavlja pred Lim onam - drugega provansalskega m ojstra, G irauta de Borneilha (u. 1226), dom a iz L im ogesa, ki je bil v svojih pesm ih bolj ljudski in bolj naraven. - 124. Guittona: G uittone d ’ A rezzo, v 24. spevu om enjeni pesnik »sicilske šole«. - 129. k/er

Šestindvajseti spev J«?

pa zm oli še en očenašek zame, kot ga le tukaj rajn ik potrebuje,

i ) 2 ko grešna m oč enkrat slovo ti vzam e!«N ato , naj m enda p rostor nasleduje

m u sosed, gre in se utopi v plam enu, i j j ko v vo d i riba, ko na dno zapluje.

P ristop im k m ožu, ki ga je om enil, rekoč, da m oja duša že odpira

i } 8 najlepši v rt n jegovem u im enu.P ra v rad besede duh tako izbira:

»Tan m ’abellis vostre cortes deman,14 1 q u ’ieu no me puesc ni vo ill a vo s cobrire.

le u sui A rn au t, que p lor e vau cantan; eonsiros vei la passada fo lor,

144 e ve i jausen lo joi q u ’esper, denan.A ra v o s prec per auquella va lo r

que vo s guida al som de 1’escalina,14-/ sovenha vos a tem ps de ma dolor!«

In v ic gorečih ga požre globina.

Kristus: V nebeškem kraljestvu , kjer »se ne bodo ženili ne m ožile«, kjer bo torej po besedah Jo ah im a de F io re nekaka »aetas m onachorum «. - 136 . pristopim k mo^u: K Provansalcu A rn autu D anielu. Le-ta bo D anteju o d g o vo ril v provansalščin i, svojem rodnem jeziku, takole (140-147)-. »T ako mi laska vaše ljubeznivo vprašanje, da se ne m orem niti nočem skrivati pred vam i: A rnaut sem jaz, ki jočem in pevaje hodim . Z askrbljen gledam na svo je m inule norčije in raj, kjer bom zarajal, v id im pred seboj. Zdaj pa vas prosim , pri kreposti, ki vas vo d i v vrh te lestve, ko bo čas, se spom nite še m ojih m uk!« - Iz tega odstavka se v id i, kako je b il D ante dom a v provansalski liriki, saj je celo jezik do precejšnje m ere obvladal. M ed drugim najdem o v teh tercinah tudi enega ključnih trubadurskih izrazov - p rob lem ov: »jausen lo joi«, ki pojasnjuje sam o bistvo provansalske lirike: »uživati užitek (kot stanje in kot dejavnost!)« ali kot se ru sloveni: »rajati raj«.

SEDEMINDVAJSETI SPEV

K o t kadar p rv i žarek zatrepeče, k jer Stvarn iku telo je k rvave lo ,

3 ko Tehtnica nad E b ro se povleče,a G a n g vali v poldan va lo v je vre lo ,

- je stalo sonce! D an nam je jem alo,6 kar angel božji stopi k nam veselo.

M im o grm ad prišel je na obalo ,»Beati m undo corde!« jel je peti,

9 glasneje, kot bi lju dsko g rlo znalo.N ato : »T u dlje bo šlo, du h ovi sveti

le skozi ogn ja ugriz : le brž v plam ene 12 in spev onstran potrudite se ujeti!«

T o p ravi, ko nas go ri steza sklene,jaz pa postal, um evši, v kaj nas m am i,

// sem kot m rlič, kadar se v jam o dene.N ad sklenjenim i sk lonim se rokam i,

v požar strm im , a v m eni vstaja slika ¡S obso jen cev z grm ad o pod nogam i.

V me se ozreta zvedena vodn ika,V e rg il pa de: »V tej go ri, sinko zlati,

2 i so m orda m uke, sm rt pa tu ne sika.

1-64: Še v sedm em krogu . A ngel čistosti. D an te preide očiščevaln i ogenj.1. tam trepeče: O znaka ure: V Jeruzalem u, k jer je K ris tu s prelil kri, je bilo jutro , nad E b rom , zapadno m ejo naseljenega sveta, je b ilo šest ur m anj, torej polnoč, ob G an gesu , na vzhodu, pa šest ur več, torej poldan. G o ra vic, ki je na antipodih Jeruzalem a, naj In imela večer - o k ro g pol šestih. - T ehtnica, ki stoji pon oči nad E b rom , je diam etralno nasprotna znaku O vn a. - 8. » Beati mundo corde«: Šesti evan geljsk i b lager: »B lagor njim, ki so čistega srca!« - 1 1 . l e br% v plamene: D uša m ora goreti v o gn ju čistosti, tako kot m> jo nekdaj vnem ala nečista poželenja. -

Sedemindvajseti spev 385

D aj, pom ni, če sem m ogel izpeljati te varno G erionu iz nastave,

24 ne bom zatajil tu, Bogu pred vrati!Če v žrelu te goreče bi to kave

stal tisoč let, verjem i mi, da ne bi 27 lasu neznatnega pogrešil z glave.

Če meniš, da ti bajam, sam zagrebi med zublje, skusi to na lastni pesti,

)o na krilu halje, ki jo imaš na sebi!N o, proč bojazen, tu se ni kaj tresti,

le bliže, vstopi brez strahu!«... mi kliče. i j Jaz pa kar trd, uporen lastni vesti!

K o vidi neupogljivo mi obličje,mi malce zmeden de: »Se to zapreko,

¡6 otrok, potlej pa sva pri Beatrice.«K o t je pred smrtjo Piram vzdignil veko

na Tizbe ime in jo pogledal milo,¡9 ko m urvi dal krvavo je obleko,

tako trdoto meni je omečiloin k modrecu grem, le na zvok imena,

42 ki v mojih mislih vekom aj bo klilo.On pa mi kima: »K aj, naj tale stena

te ustavi?« s smeškom, kot fantiča mati4 i ujame z jabolkom , da zmaga njena.

25. Gerionu: Z v er-sim b o l zvijače, ki je pesnika položila na dno pekla (prim . Pek . X V II ) .53. uporen lastni vesti: ki m u je velevala , naj uboga vo d n ika, saj se je pod n jegov im

vodstvom ved no vse d ob ro končalo. - T o lik je bil D an tejev strah pred ognjem , psihološko utem eljen, kajti čistost (askeza) je ena izm ed reči, ki so člo vek u najtežje! -

še to zapreko, otrok: G a n ljiv o o govarjan je V erg ila , ki D an teja opom inja na cilj njegovih želja, na n jego v velik i ž iv ljen jsk i sen - Beatrice. - 37. Piram : Zn an a O v id o v a zgodba o P iram u in T izb i: T izba, m lada B ab ilonka, je ljubila Piram a, ki je stanoval v UiSi po leg njene in s katerim sta se skrivaj m enila skozi špranjo v steni, da ne bi za to Kvedeli njuni starši. D o g o v o rila sta se za nočni sestanek pod m u rvo blizu N in o veg a Kroba. T izba je tja prispela p rva , a je m orala zbežati pred levom , ki ji je raztrgal in okrvavil ob lačilo . K o je Piram prišel na m esto sestanka in našel ob sledovih zveri krvavo ruto, je dom n eval, da se je n jeg o v i izvo ljen k i zgod ilo najhujše in se je sam

386 Vice

In plam en pred m enoj prične brazdati, a Staciju veli, naj vzad ostaje,

48 saj v sredi hodil je do tistekrati.K o stal sem notri, skočil bi najraje

v topljeno steklo, da bi me hladilo, f r tak strašen žar je palil tiste kraje.

H od eč m i dobri oče je v bodrilo om enjal Beatrice in dodajal:

¡4 »Z d i se, da že v oko ji gledam m ilo!«G las nas je vo d il, ki je onkraj vstajal;

hodeč za njim , prišli sm o ven na m eji,// k jer lestvenik v v išavo je odvajal.

»V enite, benedicti Patris mei!«je pelo v luči, ki je tam bleščala,

60 da nisem vid el nič, k ljub silni žeji.»Ž e sonce tone in tem a bo pala,«

doda, »ne p očivajte , brž stopite,6} prej ko zahodna se stem ni obala!«

G o r šli sm o ravno skoz peči kam nite, tako, da sonce, padajoče v m orje,

66 p rav pred m enoj je im elo žarke ubite.K o z nekaj sm o stopnic posneli skorje,

nam senco stre in vem o, m odri g lav i 6> in jaz, da sonce šlo je za obzorje.

In preden je nebo po vsej širjavi p o vso d enako pokazalo lice,

zabodel. T izb a, ki se je vrn ila koj zatem , ga je našla um irajočega; v ob upu ga je prosiln, naj jo še enkrat pogleda. K o je P iram slišal n jeno im e, je še enkrat odprl oči in nato izdihnil. - O d takrat im a m urva rdeče p lo d o ve (» krvavo obleko«). - 58. »Venite...« N ap oved poslednje sodbe (M at. X X V , 34): »Tedaj poreče kralj tistim , ki m u bodo iu desnici: P rid ite , b lagoslovljen i m ojega očeta, prejm ite kra ljestvo, ki vam je pripravljeno od začetkov sveta!« - T u kaj pom eni to že p o zd rav izvoljen im ! -

6 4 -14 2: M ed sedm im k ro go m in zem eljskim rajem . P esn ik i n očijo . D an tejev sen. Prihod do praga raja in V e rg ilo v a »prom ocija«.66. p red menoj: D ante se ne suče več oko li gore kot dosle j, tem več gre n aravnost, ,1

Sedemindvajseti spev 3 87

72 ko noč še ni zavladala naravi,že vsak prek svo je ležem o stopnice,

ker zakon gore nam veli zavreči 7/ m oči in v o ljo , iti v iše v vice.

K o t kozji trop k rotko stoji in žveči, ko je obredel drzno vse pečine,

7<f da v skalah se napasel je in v seči,in v hladu ždi, na varnem od vročine,

pastir pa varje jih in opiraje h se v palico opora je družine,

ali o včar, ki zlekne se kraj stajeter s sv o jo čredo m irno noč prebije,

.1j da zver jih ne raztepe iz ograje,- tako sm o nočevali tam mi trije:

jaz k ako r koza, ta dva kot čuvaja,X/ a z leve in desne nas pečina krije.

L e kos neba sm o zrli s tega kraja, a zvezde, gledane iz te kotanje,

90 bile so večje, lepšega sijaja.Tako prem levajoč, zagledan vanje,

utonem v sen; sen, ki novico cesto,9) preden zgod i se, nam prinese v sanje.

O b uri, verjem , ko čez vzhod n o cesto K ite ra v h rib je p rva prisijala,

96 goreč kot šla vsak dan bi za nevesto,se m i je v sanjah žena prikazala,

vsa lepa, m lada, ki je šla po trati 99 in s pesm ijo na ustih rože brala.

» K d o r hoče,« poje, »mi im e spoznati, naj ve , da L ijo zre, ki venec spleta,

milice, ki tone na zapadu, mu sije točno v hrbet. Senca je torej pred njim . - 94. Ob uri: lili/.u jutranji zarji: takrat naj bi se od vzhoda prikazala zvezda V en era , tu im enovana K Mera, po oto ku , blizu katerega je bila rojena iz m orskih pen. -

388 Vice

10 2 zato ne neha lepih rok sukati.K ra sim se, da v zrcalu cvet bom cveta:

a od zrcala sestra se Rahela r e j ne gane, v njem ves dan se gleda vneta.

Z a svo je lepe oči se je vnela,jaz pa z roko hitim se tu krasiti:

108 njej m ir je zrenje, m eni m oja dela!«Ž e je nebo sijalo v p rvem sviti,

ki potn ik ga tem srčneje pozdravi, m čim bliže dom u m oral je nočiti,

tema se um ikala je v vsej v išav iin z n jo m oj sen; zdaj dv ign em se čim preje,

1 1 4 vid eč že m o jstro v d v ign jen i postavi.»Sad sladki, ki od ve je ga do veje

srce č loveka išče n eu trud ljivo ,/77 že danes bo uteha tvoje žeje.«

T o m i V e rg il zdaj reče ljubezn ivo in n ikdar nisem še dobil vezila,

120 ki bi ob njem tako pogledal živo .T ak o šn o v o ljo vo lja je rodila,

da bil bi zgoraj, da mi k akor ptici,12 3 sem čutil, na korak so rasla krila.

K o na poslednji stali sm o stopnici in lestev v so im eli sm o p od sabo,

12 6 mi de V e rg il in v m e upre zenici:

10 1 . 'L ija : ( = utrujena). P rva žena ju d o vskega očaka Ja k o b a in starejša hči Labana.D ru ga L ab an ova hčerka in druga Ja k o b o v a žena, zavo ljo katere je tudi služil dvakratpo sedem let, pa je Rahela. L ija ali L ea predstavlja delavno življenje , m edtem ko jc R ahela, ki je bila v svojem zakonu jalova , sim bol bogozren ja; (sv. G re g o r : »Q uid per L iam nisi activa v ita signatur, quid per R achelem nisi contem plativa?«). P rv a nabira cvetje dobrih del, d ruga se gleda v zrcalu resnice. R ah elin o delovan je je B o gu ljubše, ker je popoln ejše , a L ijin o m u je p red p o go j, kajti na poti do blaženstva je treba najprej de lo tvorn o ljubiti, šele potem je kontem placija. - T a k je bil D an tejev sen. - 1 1 5 . sad sladki: P rim . P ek. X V I , 6 1 - »sladko sadje«, b laženost, k i jo zna m odri doseči že na zem lji, ki pa je seveda le m edel predokus nebeške sreče. -

Sedemindvajseti spev 3 8 9

» M in ljiv in večn i ogenj sem pred tabo razgrn il, sin; zdaj greš na p otovan je,

n ? k jer m oj p ogled sam o ni več za rabo.M oj um te vo d il je do sem in znanje,

zdaj smeš za v o d jo si u god je vzeti, i ; 2 čas strm ih, zveženih steza končan je!

P oglej tam sonce, ki ti v čelo sveti, poglej trav ico , cvet, grm ičje m alo,

1 ki brez sem en iz zem lje m ore vreti.D o k le r ok o se ne prism eje zalo,

k i s solzo m e je k tebi napotilo ,1)8 lahko greš tja, tu sedeš na obalo!

N e čakaj ve č na m oj m ig lja j, svarilo ;zdaj v vo lji zdrav si, m ož, odrasel sponam

14 1 in če prezreš svo j p rav , bi napak bilo:čez te vladarja vo lim te in kronam !«

»27. M inljiv in večni ogenj: V e rg il (č loveški razum , m entalno) se poslavlja ; »samo n jego v pogled ni več za rabo«, treba je g lob lje slutnje, v iš je m ilosti. D a je usposobil D anteja do te stopnje, je razgrnil pred njim pekel in v ice , svet estetike in etike, vo d il ga je »po Mrmih in zveženih stezah« truda in prisile. Z d a j je naš pesnik »perfectus«, »očiščeni«, volja m u je zrela in p rav naravnana, služba idealu m u bo poslej v užitek, u go d je (v. 13 1) . - T a k o seveda g o v o ri razum , osebna m istična izkušnja pa bo pokazala, da se pravo zorenje šele pričenja. T o bo najprej osebna, ne več ko lektivna, spo ved in ljubezensko priznanje Beatrice (v naslednjih spevih V ic) in šele tej ljubezenski vd a ji«ledi R aj. - 134. poglej travico, cvet: Prispela sta do zem eljskega raja. - 141. če% te vladarjavolim te in kronam: S im b ol po svetn e in duh ovn e oblasti, s katero zdaj D an te razpolaga pri vladanju sam ega sebe. T a »prom ocija« spom inja v m arsičem na iniciatorske sveča­nosti raznih duh ovn ih sekt in herezij, ki jih v D an tejevem času, d ob rih 50 let za katari, ni m anjkalo in ki vse izkazujejo m očan vzhodn jašk i vp liv . Im a pa ta prizo r tudi ezoterično plat. V e rg il, ko t rečeno, predstavlja razum , m entalno. S tem da se č lo vek z njim izm iri in ga preraste, vzp o stav i v sebi m ir in zatre u po r nekdanjih inadekvatn ih misli - odtod ravnotežje in soglasje raznih n ak lon o v vo lje . T o soglasje v v o lji bo še enkrat in še g lob lje izpričano na sam em zaključku R aja ( X X X I I I , 14 3 ), k jer dobi prav kozmične dim enzije; tam ga D ante prim erja s starim vzhodn jašk im (budističnim ?) nimbolom - enakom erno se vrtečim kolesom .

OSEMINDVAJSETI SPEV

Željan razvedeti se, kaj odeva ta božji les, to živo ogrin jalo ,

j ki svit b lažilo n ovega je dneva,sem brez odlašanja pustil obalo

in zlagom a zabredel na poljano,6 kjer vsep o vso d mi b lago je dišalo.

Prijazen dih, ki so mu nepoznanesprem em be, m i je v čelo vel ljubeče,

9 kot tiha sapica, ki v jutru vstane,in božal vej zelenje je drhteče,

da vse na ono stran se je p o v ilo , n k jer sveta gora p rv o senco meče;

a iz ravne lege ni jih prem aknilo do tod, da ptičice, sedeč tam gori,

i j zavrg le bi um etnost sv o jo m ilo.Iz poln ih grl se pesem rani zori

glasila je skoz listnate dom ove,iS ki so šušte prip evali pod zbori;

kot z veje v ve jo si krepe g laso veb o ro vc i na b reg o v ih tam ob Chiassi,

2 1 ko E o l široku razpne o k o ve.

1-14 8 : Zem eljski raj. - O čarljivi gozd. Lete. Samotna žena (Matilda). Pojavi zemeljskega raja. 2. ta božji les: Č u d oviti gozd v zem eljskem raju je p rispodoba popoln ega, k B ogu naravnanega človeškega življen ja in predstavlja n asprotje »črnem u gozdu« pred vran pekla - ž ivljen ju greha in nevere. - 4. obalo: Zunan ji rob raja. - 1 1 . na ono stran: Proti zapadu. - 20. borovci ob Chiassi: B o ro v gaj blizu R aven n e, levo od kanala, po katerem sc z ladjo pride v m esto; ta gozdič , v katerem se je D an te verjetn o rad sprehajal v svojili ravenskih letih, stoji še danes, bli2u n jega pa bazilika sv . A polinarija »in Classe«. - 21 E o l: K ra lj vetro v ; im a jih zaprte v posebni špilji (ali tudi v m ehu) in jih izpušča, kad;u

Osemindvajseti spev 3 9 1

In g lej, že prikoračil sem počasig lo b o k o v gozd pradavn i in tam preko

24 v so sled izgub il, k je sem bil na jasi;tedaj ustavim se pred m alo reko,

ki z va lčk i proti levi travo v ije 27 b reg o v , ki v njej si m očijo obleko.

K a r najbistrejših v o d po zem lji lije, bi m ešanica zdela se kar vsaka

Io ob tej, ki niti kam enčka ne skrije ,čeprav se tem na noč in dan pretaka

p od večn o senco, koder ni m ogoče 1 i ne sonca niti lune uzreti traka.

K o tu stoječ sem prek vo d e tekoče ok o prestavil, naj se onstran pase

16 v d o b ravi m ajskih rož, kot se m u hoče,tam zrasla je, kot pred očm i nam zrase

stvar, ki s čudenjem odpodi nam jato 19 poprejšn jih m isli in prik lene nase,

sam otna žena, ki p o jo č čez trato je šla in cvet odbirala od cveta,

42 ki so stezo krasili ji bogato.»O lepa žena, za ljubezen vneta,

kot te pod ob a kaže, k jer je rado41 izpričano, kar si srce obeta,

izvo li priti bliže čez livado ,«ji dem , »k tej rečici, da razpoznati

Hum hoče. - E d en n jeg o v ih p o d an iko v je » jugo«, v o rig . scirocco (arab.), to je ju g o v zh o ­dni veter. - 2.5. pred malo reko: P ozneje se bo izkazalo, da je to Lete (v. 130). - 40. zmotna %ena: N jen o im e bo izrečeno šele kasneje, v 33. spevu ( 1 19 ) , in še to m im ogre- ilr M atilda. - K d o je ta sam otna prebivalka zem eljskega raja , ki je od padca prv ih dveh mmftcv - A dam a in E v e - ostal neobljuden? O k o li tega problem a je b ilo prelitega že sila fm ila , enoglasni pa so si številn i kom entatorji m enda sam o v tem, da je M atilda iiiuiAljeno im e, p odob n o onim , k i so jih trubadurji n ad evali svo jim dam am . K lju b modnostim n am igovan ja na nekatere zgod o vin ske osebe D an tejevega časa pa večina mzlugalcev ob ravn ava M atildo ko t sim bol dejavnega življenja , in sicer popolnega, popolne-

48 mi bode m oč, kar poješ s tiho nado.Spominjaš me, kje bila v dobi zlati

in kakšna je Prozerpina do dneva,// ko v igred je izgubila , n jo pa mati!«

In kot zasuče se plešoča devas stopali tesno na deskah in eno

;4 nožico le za ped pred d ru go deva,tako je šla čez rožno in rum eno

cvetličje k m eni, kot bi šla devica,/7 ki še pobeša k tlom oko pošteno;

ustregla prošn ji m ojega je klica in prim aknila se tako, da m ilo

So nje petje m i bilo je go vorica .Prišedši tja, kjer travo je močilo

valovje, ki ga toči lepa reka,6) pogled mi pošlje žena za darilo,

svetal tako, da Venerina veka ni takih ognjev skrivala po rani

66 sinu, naj lok mu še tako useka!Smehljala se mi je na oni strani

z naročjem cvetja, ki brez setve vsake 69 prispe na dan na, tej v iso k i planji.

Čez vodo je bilo le tri korake..:

ga seveda do takšne m ere, kot je tu človeku brez direktnega posega božje m ilosti sploh m ogoče. G led e na to, da uvede pesnika v skrivn osti zem eljskega raja, do m o vin e prvih dveh ljudi, in da spom inja na P rozerpin o , sim bol iz pradavne poganske m ito logije , bi se dalo zaključiti, da tukaj ob Beatrice - razodeti lepoti, m odrosti, svetosti itd. - Matild;* predstavlja naravno lepoto, m odrost, svetost itd ., ki pa razodeto uvaja in pogaja . Matilda je preddverje k Beatrice, tako kot je zem eljski raj, čigar gospa je, le predokus nebeške ga kraljestva. - 50. Prozerpina: M lada in lepa hčerka Cerere, ki jo je P luton , bop. podzem lja, ugrabil s čarobnih poljan na Sic iliji, ko je m ladenka nabirala pomladil«» cvetje. O b tem ropu, ki je m ateri o dvzel hčerko, je P rozerpin i padlo cvetje iz rok, n tem pa tudi večna pom lad (»vigred«), ki je p o O vid o ve m prip o ved o van ju vladala v i< | čudežni deželi - E n n i. - 60. nje petje: Razum el je, kaj žena prepeva. - 64. svetal tako V en eri se ni tako zasvetilo o ko , ko ji je sin K u p id o prebodel srce s puščico in sc y zaljubila v lepega A don isa. - 68. brez setve‘ O tem bodo go vo rili v . 109 -14 4 . -

392 Vice

Osemindvajseti spev 393

a H elespont, k jer prečil je z b ro d o vi j 2 K se rk s , brzda za ošabne m ogočn jake,

Leand ra ni razkačil bolj z va lo v i, ki z A b id e do Šesta so bučali,

7/ kot m ene stena te vod e . - »V i n o v iste tukaj,« začne žena na obali,

»in če se sm ejem v vrtu , ki naravi 7<P č lo vešk i so za gnezdo ga izbrali,

se čudite, neuki v tej težavi:a v psalm u ,D electasti!’ svetlo veje,

Ur ki razm eglilo m rak bo v vaši g lavi.T i, ki na čelu greš, p rošn jik popreje,

želiš še kaj, p o ve j, da brž pom aga S4 ti jezik m oj in iznebiš se žeje!«

Ja z : »Rečica in gozda pesem blagase s prejšn jo ve ro v m eni zdaj prepira,

Sy saj stvar, kot čul sem jo , se s to ne zlaga.«In ona: »Če p ovem , kako izvira

iz jasnih v z ro k o v to, kar zreš strm eče,90 boš h itro čist m egle, ki te zastira.

B o g , p rv o d o b ro , ki le sebi všeč je, nas dobre ustvaril je, za dobra pota

7 1. H elespont D anes D ardanele , ožina, ki jo je dvakrat prekoračil perzijski kralj K ser- kscs: p rv ič , ko je napadel G rč ijo , je s svo jo silno vo jsk o šel preko pon ton skega m ostu, Npeljanega na dveh vrstah ladij (pri čem er je dal m enda bičati n epokorne va love !); drugič pa je ta m ogočn ik na ladji bežal preko iste ožine, potem ko so ga bili G rk i popolnom a poto lk li. - T aisti H elespont je sovražil tudi Leander, k i je vsak o noč p laval Čezenj (od Šesta k A b id i) k svo ji ljubici v vas. P ri nekem takem »vasovanju« se je utopil. - B o lj kot ob adva H elespont pa je D anteja razkačila drobna reka, ki m u je branila do M atilde. - 80. »Delectasti«: Psalm X C I : »Razveselil si me, G o sp o d , s svojimNt varstvom in vriskal bom od veselja nad delom tvo jih rok!« Zem eljsk i raj, k jer stabivala prva člo vek a, je vreden izdelek »veselega Stvarn ika«, zato se M atilda, sim bol dejavnega življen ja (danes bi rekli: angažiranega) v njem veselo sm ehlja. - 87. stvar, kot trm ¿ul jo : D an tejev dvom : o d ko d naravni p o jav i - vo d a, veter, bučanje gozda - vrh gore v ic , ko pa je bil slišal, da se ustavijo prdti n jenim i vrati ( X X X I . 43)? - 9 z. nas dobre ustvaril je : Prim . G en . I , 5 1 : »In B o g je videl stvari, ki jih je ustvaril, in bile so dobre.« -

394

9 } in dal ta kraj nam v zalog večne sreče.Brž sta odvzela nam ga greh in zmota,

naš greh, ki vedri smeh in igro milo 96 nam menjal je za jok in curke pota.

Da pa nas ne bi tukaj zaskočilo puhtenje iz voda in iz trdine,

99 ki potlej, ko se doli vkup je zlilo,kolikor more, za vročino rine,

tako v nebo je zrasla naša gora,102 da ji od dveri gor ta čad izgine.

K er se ves zrak, kar ga obsije zora,z gibalom prvim zvesto v krogu kreta,

i o j če krožnica ne najde kje zatora,nam to višavo, ki stoji oteta

tu v čistem zraku, dir neba pretresa 108 in gozd buči, kjer gosto se prepleta.

Zdaj zmore rast, ki jo vij o nebesa, da v sapico izsuje si semena

m in ta jih v igri naokrog raztresa,a zemlja spod rodi, kot ji vremena

naklonijo in prst; zatorej nudi 114 različen les različnega stržena.

Naj človek doli se potem ne čudi, ko to je čul, če se nekje rastlina

117 brez vidnega semena prime v grudi.Znaj, da naš sveti log je dom ovina

vseh vrst semen, da s sadjem polni veje,

10 3 . ves %rak: Sfera, ki obdaja zem ljo, je po srednjeveškem vero van ju v dotiku s prvin i nebesom , ki kroži o k ro g nje, to je L unin im . K e r pa v se nebeške sfere, v števši Lun o, poganja P rv o g ib alo , se nekaj tega »nebesnega dira« preko om enjenega dotika prenaša na v iso k e zračne plasti ali »čisti zrak« v rh a go re v ic ; odtod stalni piš, ki enakomerni» veje od vzh oda na zahod. - Z atm osferskim i m otnjam i okuženi zrak ostaja slej ko p rq v n ižavi, ta »nebeški piš« ni z n jim v nobeni zvezi. - 10 9 - 114 : R azlika m ed rajskim m zem eljskim rastlinskim razplodom : R ajsk i ni odvisen od fizičnih p o g o jev , ker ga poga jajo stalne nebeške kreposti, m edtem ko je na zem lji m n ogo drugotnih de javn ikm

Osemindvajseti spev 395

12 0 kot ga ne trga zemeljska dolina.V oda, ki zreš jo, pa iz žil ne vreje,

ki hlap jih polni, ko ga mraz zamoči,12 ) kot reka, ki vsak čas ji zmanjka reje,

temveč jo večno živ studenec toči, ki iz volje božje toliko dolije,

12 6 kot steklo je po strugah v dve pobočji:v tej reki moč priteka, kjer se pije

pozaba grehov, a pa oni drugi 129 spomin na dobra dela spet zasije.

Tu je Lete, a ona v drugi strugije Eunoé in vsak, kdor ust ne skloni

¡ p poprej k obema, ni utekel tugi,saj vseh užitkov se je izmaknil kroni!

Zdaj želje že imel bi potešene, i ) j ne da moj uk ti še kaj več odsloni,

a za povrh še nauk dobiš od mene: saj mi ne boš uhá zamašil glasu,

/ji če nad obljubo se s teboj zažene!Ti, ki nekoč so nam o zlatem času

prepevali, slavéc mu vek veseli,14 1 ta kraj so v sanjah zrli na Parnasu.

Tu so ljudje v nedolžnosti živeli, tu večna je pomlad, sadov ni kraja,

prst, klim a, vrem e ipd. - 1 2 1 : Voda: N e poteka iz atm osferskih p o jav o v , kot so izhlape­vanje, ohlajevanje in m oča, pač pa iz nadnaravne, božje vo lje , ki skrbi za njeno nespre­m enljivost in stalnost. - 130 -15 2 . L,eté, Eunoé: R ek a Lete je vzeta iz grške in starorim ske m itologije, vendar im a pri Danteju sprem enjen pom en. Pri G rk ih je tekla v podzem elj­skem H adu in sence, ki so pile iz nje, so izgubile ves spom in, tako da je postalo n jihovo podzem sko bivanje prazno in bedno. N aš pesnik je Letino v lo g o sprem enil to liko, da njena voda utopi sam o spom ine na greh, medtem ko druga reka, E un oé (novoskovanka iz gr.: »dobra misel - spomin«), ki teče iz istega izvira, spom in na dobra dela spet obudi. K d o r hoče v nebesa, m ora piti iz obeh. - 136 . %a P ovrh & nauk dobiš: M atilda ne o d govo ri Hamo na D antejev dvom , pač pa mu naklpni še več, pojasnilo, da je krščanski zem eljski ruj, ki ga gleda pred seboj, bil tudi dom ovina sloviti »zlati dobi« največjih antičnih pesnikov - a V erg il in Stacij s sm ehljajem izdajata prav tega nauka.

Vice

¡4 4 tu nektar vre, ki so ga pevci peli.«Zasukala me je ta slika raja

k poetoma in glej ju! ob besedi 1 4 J poslednji nista bila brez smehljaja;

in znova k zali ženi grem s pogledi.

DEVETINDVAJSETI SPEV

K o t da ljubezen trka ji na vrata,je žena s pesmijo svoj spev sklenila:

i »Beati quorum tecta sunt peccata!«K o t jata vil, ki bega lahkokrila

čez mrak lesov, kjer sonce draž je eni,6 a drugo mika, da bi se mu skrila,

tako je ona šla čez breg zeleninavzgor ob reki in kot njej nožiča,

v tako je, vštric, drobil korak se meni.K o rak ov teh bilo ni še stotica,

ko že zavili ravno so bregovi,12 da v vzhod poslej vodila je stezica.

N isva še dolgo šla po poti novi, ko žena me pogleda in de veselo:

/; »Brat, zdaj le glej in na ušesa lovi!«K a r naenkrat je svetlo zažarelo

lesovje veliko prek vse globine, i<f da djal sem, bliskati se je začelo;

i 54: Zem eljsk i raj. M istična procesija , k i sprem lja vo z (C erkev), kam or je pripet grifon (Kristus). - Potem ko je D ante prišel v pradavn i, z izv irn im greh o m izgubljen i zem elj­ski raj in tam spoznal n jeg o v o skrivn ostn o varu h in jo - po po ln o de javn o ž ivljen je - , se mu bo v tem idealnem o k o lju prikazala tudi podob a idealne C erk ve , te velike socialne odrešitvene ustanove, k i je n jega sam ega v z go jila , m u odprla oči in ga d u h o vn o z.iižcjala p o čim bolj pristnem in žlahtnem uresničenju. T o idealno po d o b o božjega ljudstva zajem a naš pesnik iz sv . pism a, stare in n o ve zaveze, podaja pa jo pod v p liv o m Janezovega R azodetja po poti osebne m istične v iz ije .-S. »Beati«: » B lago r njim , katerih greh i so p o kriti (s pozabo)« - Ps. X X X I . - T a M atildina pesem nam igu je na reko pozabe Lete, ki se nahaja m ed n jo in pesnikom . - 7. /1 ona šla: Pesnik in M atilda sta hodila vštric , ven dar vsak p o svojem b regu reke, ki ju )r vodila v notranjost. -

398

a ker vsak blisk, kot pride, brž izgine, ta pa vse jasnejše v oči mi sije,

2 1 me misel, kaj je neki to, prešine.Že so priplule sladke melodije

skoz svetli zrak in iz pravične jeze 24 postal sem hud na Evine norčije:

ko ubogalo je, kar pod soncem leze, edino ženska, iz tal stoprav rojena,

27 ni pred očmi strpela te obveze,ki bi, da ni je snela prva žena,

že davno dala mi, za dolga leta,30 to slast in ta bogastva neizrečena!

K o zdaj prevzet od tolikega cveta nebeških m ikov stopal sem in seči

H še dlje želela duša je razvneta,mi spredaj je kot zubelj plameneči

zasvetil zrak, ki lil je iz zelenja,} 6 in pesem dal je glas lepo doneči.

O svete deve, če v nočeh bedenjasem kdaj vam služil, trd od mraza, glada,

¡9 vas v stiski zdaj poprosim zasluženja!Naj sveti vir mi s Helikona pada,

a Uranijin zbor v pom oč priskoči,42 da težka misel v stih bo stekla rada!

Sedmero zlatih debel mi na oči nosila slika je, v razdalji ujeta,

26. genska'. E v a , narejena iz rebra A dam a, ki ga je B o g ustvaril iz »tal« (gline), j<: prekršila božjo prepo ved in z izvirnim greh om oropala č lo veštvo zem eljskega raja. 37-42: D ante se priporoča za pom oč m uzam : zdaj naj se m u poplača ves trud , ki ga je polagal na oltar pesn ikovanja, zdaj ko bo v alego rijo in sim bole o vija l velike skrivnosti; zlasti se p riporoča U raniji, najbolj ezoterični m uzi, in prosi za obilen napoj H ipokrenc, vira , ki je tekel z bivališča m uz, go re H elikona. - 43. sedmero fiatih debel: P ozneje se bo izkazalo, da se za to »sliko «.sk riva jo svetilniki (v. 50); predstavljali naj bi sedm ero darov sv. D uh a ali tudi sedm ero zakram entov. - N jih u vod n o m esto pom eni pristop človeka k božjem u, ali še bolje (po katoliški dogm i), poseg božjega - preko C erkve - v človeško

Devetindvajseti spev 3 9 9

4 ! ki nas in njih še dokaj dobro loči,a ko tak blizu sem prišel predmeta,

da splošnosti, ki čute nam ukani,48 z daljavo ni bila oblika vzeta,

mi um, kjer se pravilnost misli hrani, pove, da zrem svetilnike, a slava

n glasov, da črpa besedi v Hozani.Bleščala v vrhu lepa je naprava,

ki bi polnočno zarjo prekosila,14 ko luna v ščipu na nebo priplava!

Velike oči zatočim do Vergila,a glej, pogled mi vrne mojster stari,

/7 kjer se nič manj osuplost ni razlila.In spet ozrem se k tej visoki stvari,

ki bližala se nam je počasneje60 kakor nevesta, kadar gre k oltarji.

T u žena vzklikne: »Počemu se grejetvoj vid samo ob tej preživi luči

61 in ni mu mar tega, kar zadaj spe j e?«Tam zadaj, glej ljudi, ki grejo v gruči,

kot za ovčarjem , odeti v snežno belo,66 beline, kot se v svetu ne naključi!

Z levice mi valovje je blesteloin mi vso levo stran, kot prek zrcala,

6g če v vodo gledal sem, zvesto posnelo.K o sem na breg prišel in mi ostala

tja do prikazni je samo ta reka,72 ustavim, da bi bolje zrl, stopala,

življenje. - 47. splošnosti: Sholast. »sensibile com une« - to , kar je lahko zajeto z v eč čuti m torej lahko zavede k napačnim sklepom . - O b lik a dreves se je pesn iku zaradi d aljave k «zala kot sp lošnost, za katero se je v resnici skrivala ob lik a svetiln iko v. - 57. osuplost: Vergil - č lo vešk i naravni razum - je seveda presenečen nad sim boliko te »naprave« - »edmerih svetiln iko v duha. - 5 1. »Homana«: »S ladke m elodije,« ki so že prej p rip lu le do Dsmteja (v. 22), se izkažejo ko t cerkven a him na, katere začetek se g lasi: »H ozanna« (O pozdravljena!). - 6 1 . fyna: M atilda. -

4oo Vice

a trop ognjičev jo naprej useka in zraku zor zapušča čudoviti,

7/ da zdi se kakor čopičeva vleka:zatrepetalo v njem je v jasnem sviti

sedmero prog in barv nudilo bero, j 8 ki Soncu lok in Luni venec kiti.

V globino dlje je vsako šlo banderokot moj pogled, bila pa so zunanja

S i deset korakov proč, na m ojo vero!Pod krasnim nebom, kot se tu oznanja,

po parih štiriindvajset starčkov šlo je 84 in vsak pod krono lilij g lavo sklanja.

»Blagoslovljena bodi,« sprevod poje,»v Adam ovih hčerah, blagoslovljene

<?7 naj bodo vekomaj prelesti tvoje!«Brž ko cvetlice in bilke orošene,

ki nosi jih onstran obala leva,90 izbrancev teh bile so osvobojene,

že - kot na nebu zvezda k zvezdi seva -štiri živali naslede očake,

9 ) ki list zeleni vsem glave odeva.Po šest peroti jih krasi, a iz vsake

blešči čez sto oči: če A rg očesa 96 imel je žive, so bile mu take!

73. trop ognjičev: Ž e om enjeni »svetiln iki«, daro vi duha. - Z ra k za njim i se je obarval, kot b i s čopičem vlekel p o papirju . - 77. sedmero prog'. B arvn a paleta, ki sestavlja m avrico (»sončev lok«) in ko lobar oko li lune. - Sredn jeveški fiziki so v njej vid e li sam o štiri g lavn e barve, no, ostale tri je m oč dobiti z m edsebojnim i niansam i. - 79. v globino:T e barvne p ro ge so prihajale iz velike d aljave, to likšne, da ji pesn ikov pogled ni b i l

kos, razpon m ed obem a zunanjim a barvam a pa je bil p o D an tejevi oceni najm anj deset ko rako v . - 82. Pod krasnim nebom: B arvn e p ro ge so bile videti kot nebo pri cerkveni procesiji. P od njim je šlo štiriindvajset starčkov, s im b o lo v štiriindvajsetih k n jig stare zaveze (po sv . Jero m u ). - 85. Blagoslovljena bodi'. P o zd rav angela G ab riela in E lizabete M ariji (L u k a , I. 28, 42). - D ante dodaja tej h vali še h valo nebeških lepot, ki dičijn slav ljen ko, C erkev. - 92. štiri živali'- P oo seblja jo štiri evan gelije: lev , v o l, orel in človek Zelen o listje na n jih o v ih g lavah pom eni, da so večn o živi. - 95. če\ sto oči: Očesa tu

Devetindvajseti spev

Zdaj, bralec, ne bi rabil več peresa za njih opis, drugam me trosek žene

9<j in greh bi bil, da tukaj se raztresa;v Ezekielu dobiš jih razložene,

kot jih je videl s severa leteče, iu2 skozi vihar in megle razplamtene.

In kot n jegovo jih pero obleče, bile so tu, le za perot bi rekel,

;o; da Janez z mano in ne z njim povleče.Na sredi med četverico je tekel

dvokolni voz na zmagoslavni poti, ioX ki ga je lev krilat na vratu vlekel.

Ta vzdigoval je kvišku obe peroti med srednji zor in drugi dve trojici,

m a ni se zdelo, da njun rez jih moti,- tako visoko, da so ušle zenici!

D o kjer je ptica, so mu udje zlati,114 a spod je belo, mešano k rdečici.

Tak krasnega vozu ni mogel dati R im k slavju Scipija, Oktavijana,

117 ob njem je ubog še sončev voz bogati,voz, ki sprosila si je Zem lja vdana,

da ko je iztiril, ga je strela vžgala 120 Zevsa, to pot pravičnega tirana.

krilih živali - štirih evan gelijev predstavljajo budnost sv. D uh a, ki odvrača C erkev od zablod. - D ante jih prim erja s stookim A rgu so m , ljubosum nim ču varjem zaklete Io (prim . V ice X X X I I . 16).- 9 7-10 5 . D an tejev o p is se v g lavnem sklada z videnjem preroka E zekiela (E z . I. 4 -14 ), le v nekaterih podrobn ostih (perot) se bolj naslanja na Jan ezo vo R azodetje (IV ). - 107. dvokolni vo\ itd: P o zgledu rim skih triu m fatorjev ; ta voz predstavlja C e rk ev (glej uvodn i kom entar!). V leče ga krilat lev ali g r ifo n (po sv. Izidorju), to je žival z d vo jn o n aravo - orla in leva, kar naj bi p o m ^ u tk r iiCri^tM.^a, hoga-čioveka. Z la ta o rlov a barva pom eni nebeški sijaj, rdeče beli le ^ ^ ^ ie d o lž n o s t irt' kri. T o da g rifo n d v ig u je krila v sam o nebo, pom eni, »da se božji s iflg ip n ik d ar ločil od neba.« - 1x6 . Scipija, Oktavijana: Scipij A fričan in O ktavijan A v g u ft ,^ n a m e r l^ ^ ^ ^ s k a vo jsko vod ja in trium fatorja. - 1 1 7 . sončev vo%: Z n o v a pogreta z g o d p a jp F a e to |II i , 'i i i se je ponesrečil s sončevim vozilom , ko ga-je Z e v s udaril s strelo; Zfcmjja je bilJi-Ssi^ pot

402

H kolesu desnemu je raj plesala trojica žen: prva bila je rdeča,

123 da v ognju komaj bi se prepoznala,sosednji zdel život se je kot vreča

sm aragdov, tretja njih pa je blestela 12 6 ko polja, v svežem snegu se iskreča.

Zdaj se je zdelo, da jih vodi bela, zdaj rdeča, sučejo pa se po loki

129 zdaj bolj, zdaj manj, kot bo vodeča pela.Spet štiri rajajo ob levem boki:

v škrlat odeta truma razigrana i ) 2 po prvi njih zgleduje se, trooki.

Za to povorko, ki vam zdaj je znana, uzrem dva starčka, v noši neenaka,

i ) } a v isti drži, resna in zravnana.Če ta se zdel je iz družbe učenjaka

Hipokrata, ki ga narava dala 13 S je življu, ki ga večja slava čaka,

se v onem je nasprotna skrb kazala,saj ostro brušen meč je nosil v roki,

14 1 da mi čez reko je bojazen vzplala.Zatem prispo še štirje, manj visoki;

za vsemi pa gre nekdo sam, starina 14 4 z obrazom ostrim, v sen zaklet globoki.

pravičnem u tiranu« hvaležna, saj bi neizkušeni vo zn ik utegnil zm esti veso ljn i red. - 1 ; > trojica ž en'- O b desnem kolesu so tri teo loške kreposti: rdeča je ljubezen, zelena (»vrr/.i sm aragdov«) je upanje, a bela (»sveži sneg«) - vera. - 13 0 . štiri rajajo: Štiri poglavitni kreposti ali čednosti: m odrost (trooka), p ravičn ost, h rabrost in zm ernost. N jih škrliinubarva pom eni ljubezen. - 136 . ta %dei se je\ P rv i je evan gelist L u k a , ki ga list ... ...................označuje kot zdravn ika - H ip o krato vega učenca. (S H ipokratom je narava oI h Ih mI . i

člo vešk i rod, »živelj«, ki je nam enjen za nebesa.) - 139 . v onem: Če je L u k a prikazan km zdravnik ljudi (saj edini popisu je ro jstvo Jezu sa O drešenika), pa je d rugi, apostol Pavrl, slikan z brušenim m ečem v roki, kar pom eni paradoks božje besede. - 142 . štirje m.in/ visoki'. Štirje pisci Pisem : Peter, Ja k o b , Jan ez in Ju d a . - 14 3 . starina'. Zasanjani vi*le |«- Jan ez , pisec A pokalip se . -

Devetindvajseti spev

Teh sedem nosi se kot vsa družina pred njimi, le da venec dragoceni,

147 ki prej jim bil je lilijna rastlina,zdaj vrtnice cvetovi so ognjeni;

če dlje bi stal, bi m ogel se zakleti, i j o da nad obrvm i jim gore plameni.

K o ravno predme voz prispel je sveti, udari grom! Z a vzvišene rajane

n } to bil je znak, da dlje ne smejo speti,ti in izveski spredaj - vse obstane.

154. izveski: Prej om enjani »svetilniki«.

TRIDESETI SPEV

K o obstoji sedmerica nebeška,ki sije brez zahoda in brez vzhoda,

} a zamegli le grešnost jo človeška,in ki svetila vrsti je sprevoda,

na moč tako kot spodnje sij iskreči 6 v pristan obrača nam krmilo broda,

tedaj možje, resnico govoreči,ki so med njo in med grifonom stali,

9 na voz ozro se, kakor k daljni sreči,in eden, kot bi ga z neba poslali,

»O veni sponsa de Libano, veni!«12 zapel je trikrat, a za njim ostali.

K o t dvignil krik, nazadnje razglašeni, bo izvoljene iz groba in vstajenje

1 - 14 5 : Z em eljsk i raj. P rih od B eatrice, V e rg il izgine. B eatricin i o čitk i D an teju . - Z lx n idealne C erk ve , ki ga je pesnik o ž iv il v m ističn i p rocesiji in k i sm o ga označili km ve lik o socialn o o drešitven o u stan o vo , je tu le zato, da p rip ra v i Beatricin prih od. Kaj je D an teju Beatrice? - V ž iv ljen ju telesa ženska (»d ’antico am or senti la gran poten/;i« - v . 39), v pesn iškem zaletu tru b adu rska D am a, po d d u h ovn im soncem pa ld rja , o d sev božjega. V se to tro je je tru dap oln a ž iv ljen jska p o t združila pod im enom B catn ce, ki se D an teju razodeva kot n jeg o v osebn i stik z B o go m ; to je n jeg o v a izkustvena zarja, oseb n o zoren je, n je g o v p ra v i Ja z , ki se b o v stalni n apetosti z vsakdanjim č lo vešk im d o lo čil in iz luščil kot de lu joči del božje ljubezni in kot zm agovalec razdalj« v N jem , ki Je .1-7 : P rim erjava sedm erice svetil, ki je prišla iz E m pireja in ki predstavlja sedm em duh ovn ih d aro v, s sedm im i zvezdam i iz ozvezd ja M alega m edveda: p rv i sije jo večn o m se zam egie le ob človeških greh ih , zvezde pa v id im o le včasih in zam egli jih v h h U

oblak; duh ovn e luči vo d ijo sprevod nebeških s im bolo v , zvezde na nebu pa m ornarji' im nevarnih vodah . - 7. resnico govoreči: Starčk i, sim boli štiriindvajsetih kn jig stare zaveze1 1 . O veni: »Stopi z L iban on a, nevesta m oja, stopi z L ib an on a, stopi!« - V iso k a pesem (IV . 8), p rizor, kjer ženin kliče nevesto. - 1 1 . k r ik : Z v o k angelskih trom b na sodni d.m, tedaj bodo rajni klicali A lelu jo z obujenim telesom . -

Trideseti spev

i ! mesa bo alelujal obujeni,tako čez božji pograd in zelenje

vre sto glasov »ad vocem tanti senis«,/<f ki večno oznanjujejo življenje.

In pravijo: »Benedictus qui veniš!« sipaje cvetje s polnimi rokami,

2 1 »Manibus, oh, date lilia pleniš!«In kot ob času, ko se dan predrami,

jutranjo stran škrlatni zor oblije,24 drugje pa se azur blešči nad nami,

in lice sonca sled meglic prekrije,da ga očesa zro nam brez težave

17 skozi tančico, ki blaži mu sije,tako v oblaku cvetja iz višave,

ki iz angelskih naročij je kipelo in in padalo na voz in preko trave,

tam z oljčnim vencem nad tančico belo gospo ugledam, v plašč zelen odeto,

n ki skriva ji ognjeno rdeče odelo!In jaz, ki komajda še vem za leto,

kar mi pred njo srce drhteč je bilo,/rf v bojazni, v pasti bolečin ujeto,

ne da oko kaj več bi mi odkrilo,v skrivnostni moči, ki od nje je vela,

/v ljubezni stare sem začutil silo.K o mi ta višnja moč oči je ujela,

ki so ob njej skeleli me že dnevi 4 2 mladosti, ko še dobro ni zorela,

zasukal sem se zaupljivo k levi,

17. »ad vocem«: »H glasu to likšnega starčka«. - 19 . »Benedictus«: »B lago slo v ljen , ki priha- v im enu G o sp o d ovem !« - T e besede so nam enjene B eatrice, vzete pa so iz sv. pism a,

inm, k jer Ju d je pozdravlja jo Jezu sa , ki je na oslici prijahal v Jeruzalem (M at. X X I , 9). - n . »Manibus«: »Sipajte polna naročja lilij« - rem iniscenca iz E n eide (V II , 13 3 ) . - 3 1-3 3 . M o... yeleno... rdeče: B arve vere, upanja in ljubezni. - 4 1 . dnevi mladosti: Pesnik je p rv ič

4o6 Vice

kakor otroček, ki priteče k mami 4 ; ob sleherni bojazni ali revi,

da rekel bi Vergilu: »K ri divjá mi, da ni je unče, ki bi mirovala,

48 dejal bi, da se stari ogenj drami!«- a za Vergilom ni več sled ostala!

V ergil, moj oče, o V ergil moj zlati,// ki duša v tebi je rešnika iskala!

In vse, kar je izgubila prva mati, bilo zastonj je! - v rosi čisto lice

J4 v solzah se jelo mi je lesketati.»Dante, ker zdaj V ergil zapušča vice,

ne joči še, nikar mi zdaj ne joči,/7 solze za druge rabil boš puščice!«

K o t s krme ali s kljuna ukazujoči zre admiral in m oštvo, ki mu pluje

60 na ladjah, sam bodri, naj urno skoči,tako čez rob, ki voz na levi kuje,

- ko se ozrem, pokáj ime mi slove,6) ki tu stoji samo zaradi nuje,

se kaže mi gospa, ki dol, v cvetovezastrta angelske, se je spustila

66 in ki me gleda ravno čez valove.Čeprav tančica ji z glavé je lila,

ki kinčal jo je oljke kras obrani,69 in ni očem k obrazu dovolila,

mi ona, knežja, v kretnji zadržani,naprej še govori, kot ta, ki kliče,

72 a najbolj gorko si za konec hrani:

videl Beatrice, ko m u je bilo devet let. - 48. dejal bi-. S temi besedam i je D id o pn/iM l tsvo jo ljubezen do En eja: »A dgn osco veteris vestig ia flam m ae.« (E n . IV . 23.) - w 1«kar j e zgubila prva mati: V se lepote zem eljskega raja ga niso m ogle utešiti, ko je u l...nenadom a - brez besed! - Í2gubil 2vestega vodn ika: osolzilo se m u je lice, ki mu |< bila n ekoč (V ice , I. 128) oprala rosa. - 55. Dante: P rv ič in zadnjič se v K o m cilip Im n

Trideseti spev 4 0 7

»Le glej me, res sem, res sem Beatrice!K ako sem gor se drzneš, v to deželo,

7 ; ki, kakor veš, le srečnemu pritiče?«Pogled sem sklonil doli v bistro vrelo,

videč se v njem, pa še nadalje k trati,7 8 tolikšen sram udaril mi je v čelo.

Tako prevzetna zdi se sinu mati kot meni ona; grenke te ljubavi

S i okus sem čutil v duši delovati.K o umolkne, »In te Dom ine speravi!«

se pesem angelska glasi nad nami,84 pri »pedes meos« pa se jim ustavi.

K o t sneg strdi med živimi se trami v vrheh Italije, ko mrzlo vleče

87 slovanski piš nad njenimi gorami,a zakaplja od sile se topeče,

brž ko ta svet brez sence mu zadiha,90 in ga zmanjkuje, kot pod ognjem sveče,

tako bil jaz brez solze sem in vzdiha pred petjem njih, ki vselej bodo peli,

v; kot večnosti daje jim nota tiha;ko sem pa iz pesmi čutil, da trpeli

so z mano, mi to bolj, kot bi dejali:/6 »Gospa, nikar ga, reveža, ne cveli!«

srce ledu otaja in zmrzali,

pesnikovo ime; prihran jeno je b ilo za sam o srečanje z Beatrice. - 75. srečnemu-. T istem u, ki jc čist; neposreden in oster nam ig na D an tejeve zablode. - 79. sinu mati: K o t sin, ki /mneri materi trdo besedo, ker ne pozna silne ljubezni, ki stoji za n jo ; okus te »grenke l|til«ivi« je začutil naš pesnik. - 82. »In te...«: » K tebi, G o sp o d , se zatekam ,« verz iz 50. psalma, ki pa g a niso zapeli do konca, tem več se ustavili pri: »tem več si p ostavil m oje noge (»pedes meos«) na prostoren kraj.« - 85. ^ivim i trami: T a k o im enuje pesnik še v jj.ozdu stoječe jelke in hraste, ki bodo n ekoč služili za tram ove. - 87. slovanski p iš : mrzel nrvcrovzhodnik, ki p o lotošk i Italiji prinaša kontinentalen hlad. - 89. svet bre% sence: /\hika, kjer senca izgine, ko pride sonce v zenit.- 92. petjem njih: Petjem an g e lov , fdusnikov večn osti; v n jihovih g lasovih je b ilo razlito neizm erno sočutje ob pesn ikovi

1/ice

vzdih in solze na usta in na veko P P iz prs mi pridero v globoki žali.

A ona, vrh voza stoječ tam preko, negibna kakor prej, v ta bitja sveta

102 besed svojih namerila je reko:»Vam, ki bedite skozi večna leta,

ne noč ne spanec ne zastre koraka,/ o ; s katerim čas se doli v svetu kreta,

zato beseda moja naj bo taka,da on umel bo, ki se s solzo pere,

10 $ da bolečina grehu bo enaka.Ne le iz vpliva zvezdovite sfere,

ki vsako bitje v smoter nek naperi, m glede na svoje zvezde mnogotere,

temveč ob milosti obilni beri,ki v takšen hlap zastre se, komur pade,

1 1 4 da je naš vid nikoli ne premeri,so onemu cvetela leta mlade

v sposobnostih in žlahtno zadržanje /// bi obrodilo mu najlepše sade.

A več se ljuljke in plevela žanjena divji njivi in slabo sejani,

120 čim lepšo prst kazalo je oranje.N ek čas moj obraz mu je stal ob strani

in v ravno pot mu tekla je stopinja i2 ) ob mojih mladih oči luči vžgani,

a ko odšla so leta mi detinjain sem nad zvezdami nov dom dobila,

m uki in to je D anteja tudi om ehčalo, da je priznal. - 10 3 . V am , k i bedite: V ečn ost je en sam dan, dan božje luči, ki je n ikoli ne zastre noč ali spanec. - 10 9 - 1 17 : N e sam o zaradi ugodne konstelacije zvezd, tem več zaradi božje m ilosti, ki pa je nam nedoum ljiva, je bil m ladi D ante poln kreposti in bi se torej lah ko n jego ve naravne zm ožnosti najlepše razvile. - 1 2 1 . N e k čas: K a k ih 16 let, od 1. 1274 do 1290 , ko je Beatrice um rla v svojem2 5. letu. -

Trideseti spev

¡z 6 pa zapusti me in se drugi vdinja!K o se mi duša trupla je iznebila,

sem v lepši, višji zasijala zarji,129 a njemu manj prijetna, ne več mila,

korak ubral za svetnimi je čari, za krivo sliko dobrega, za peno,

t)2 ki vse obljubi in potléj prevari.Zam an sem izprosila, da kopreno

mu smem odstreti, v snu sem ga klicala t ) j in še drugod: kot bi govoril v steno!

Tako nizko je pal, da nisem znalapod milim nebom druge mu pomoči,

i/<f kot da preklete bi mu pokazala.In šla sem tja, kjer smrt jih v peklo toči,

moža, ki vodil ga je v naše krilo,14 1 pregovorila sem ob solzi vroči.

V isok odlok Boga trpel bi silo, če tak prešel bi Leto in to jélo

¡44 bogov okusil, ne da da plačilopokore s solzo, na oči navrelo!«

126. se drugi vdinja: L ah k o da ženski, lahko pa tudi »najžlahtnejši in najlepši gospé 1'ilozofiji«, kot skuša pesnik sam razložiti svoj izraz »donna gentile« (C onv. II. X II .) . Mako eno ko t dru go je v Beatricinih očeh »kriva slika dobrega«, varljiva pena. - 139 . šla sem tja: prim . Pek . II. - 14 3 . ce tak: neskesan.

ENAINTRIDESETI SPEV

»Oj ti, ki si onstran te svete reke,« mi ost besede zdaj na grud nastavi,

j kjer že njen rez je grenke imel odjeke,in brez odlaškov mi takole pravi:

»Povej, povej, je vse to res? Tolika 6 obtožba jasno spoved naj postavi!«

Obšla me zmeda je tako velika,da mi vsak glas zastal je sredi grla,

9 še preden zdrknil je lahko z jezika.Čez čas spet ona: »Kam se ti zazrla

je misel? Reci, saj ti voda v Leti 12 spom inov žalostnih še ni zatrla.«

Sram, zmeda in bojazen, skupaj vdeti, tak šibek »da« so mi na usta vlili,

// da le z očmi si m ogel ga umeti.K o t poči lok ob preveliki sili,

ki mu je v rv napela in krivino,iS da pšico komajda zaluča k cilji,

1- 14 5 .: Zem eljsk i raj. B eatrice spovedu je D anteja. Pesnik priznava in se kesa. K o p e ! v L eti - pozaba greh o v . - T o je že druga pesn iko va spoved . P rv o je o p rav il pred vran vic, ko je stal pred angelom vratarjem : im enovali bi jo lahko o b jek tivn o spoved, priznavanje prestop ko v zoper svo jega b ližn jega. G lo b lja in bolj osebna pa je pričujoča, pred Beatrice, k jer D ante o d go varja za slabo ali dob ro službo svojem u osebnem u idealu, o d go varja za svo jo d u h o vn o rast: V p rv i se je sankcionirala evan geljska zapoved »ljubi svo jega bližnjega«, v zdajšnji, v iš ji, pa bo na situ in rešetu njej enakovredna zapoved: »ljubi svo jega B oga«. In B eatrice, kot vem o (v. 22, 23), je D an teju pot do B o ga ...2. ost besede: D osle j se Beatricina obtožba ni obračala na pesnika, čutil je torej le njen »rez«; tu pa se B eatrice obrne n eposredno, n aravn ost nanj in mu »nastavi na prsi osi (konico)« svojih o čitko v . - 79. p o d hudo bolečino: Priznanje obtožb, navedenih v prej

hnaintridenesti spev

tako sem, strt pod hudo bolečino, izbruhnil grenke solze in vzdihljaje,

2 1 a glas do ust je zgubil vso jačino.»K o v me si gledal,« de nadaljevaje,

»ki sem učila te Boga ljubiti,24 edinega, ki upanje nam daje,

kdaj te ustavil jarek je prekriti,kdaj zid verig, tako da si vse nade

¿7 za pot v nebesa moral izgubiti?Le kakšne ugodnosti ali nagrade

so v drugih ti rečeh tako sijale,; o da plesal si, kakor bi one rade?«

V grenak so vzdih mi usta zdaj zaplale in da odgovorim , za kar me vpraša,

H tih glas so usta komaj mi izdale.V solzah povem : »Sveta omamna paša

speljala me z varljivim i je čari,i 6 brž ko se skrila mi je slika vaša.«

»Da molčal si, tajil,« gospa poudari,»to, kar priznaš, ne šel bi mimo mene

i9 tvoj greh, sodnika tukaj ne prevari.A če iz lastnih ust so porojene

obtožbe greha, pravda te sodnije 42 proti rezilu lastnemu svoj brus zažene.

Pa vendar, da rdečica te oblijeob tej zablodi in da te ne zmami

4 ! še kdaj sirena ter srca uvije,posuši solze in čuj, kako ob jami,

ftnjcm spevu. - 25, 2G. ja r e k p rekriti... f(id verig: Sredn jeveški ob jekti, ki so služili kotprepreke; sm isel bi bil torej: K d a j si v m oji službi naletel na neprem ostljive prepreke? -\o. kakor bi one rade?: N o v srednjeveški vitešk i sim bol, običaj, ki pom eni vdano službo: zaljubljeni vitez je »paradiral« pred svo jo D am o. - B eatrice očita D an teju ljubezen do drugih (idej, dobrin , žensk). - 36. skrila : K o je B eatrice um rla. - 42. pro ti rezilu svoj brus \d\.erte: O strina sodbe (B oga) se brž otopi z* usm iljenostjo . - 45. sirena: Sku šn jave tega

4 12 Vice

ko so zagrebli mi telo, kreniti 48 bi moral za nasprotnimi zvezdami.

Um in narava nista m ogla vliti kaj lepšega od udov mi telesa,

// nekdanjih spon, ki zdaj so v zemlji zgniti.In če si tak pogrešil ta nebesa

ob moji smrti, ktera stvar minljiva ti še lahko zavedla je očesa?

K o prvič vžgala te je stvar lažniva, za mano moral si iskati raja

/7 na nebu, kjer ostajam večno živa,ne pa da pustil si, da dol te zvaja,

za naklo udarcem, morda mik dekleta 60 in druge ničnosti, ki malo traja.

D ve, tri bo staknil ptič, ko prvič leta, krepko operjen pa že bolje loči,

6) kje strelja se, kje mreža je razpeta.«K o t v tla zazre se pobič sramujoči,

ne zine bev ne mev, samo posluša,66 a kes mu jasno greh n jegov predoči,

tak bil sem jaz; a ona: »K o te duša boli že v poslušanju, dvigni brado,

69 naj še oko kaj žalosti okuša!«Prej hrastu izruval m ogočno klado

bo severnik, ko prej de nam deželo 72 ali vihar z zemlje pod Jarba vlado,

kot jaz na njen ukaz sem dvignil čelo,

sveta. - 53. ktera stvar m inljiva: K o ti je o b m oji sm rti zatonila m oja telesna lepota, bi i/ te m in ljivosti lahko potegnil nauk in uperil svo je želje v duh o vn o, ki je večno! - K ot v id im o, očita B eatrice pesniku o b ču tljivo st za telesne čare, in to zatem , ko je že okusil slast (duhovne) ljubezni. - 68. brado: V o rig . »barba« nam esto običajnega »viso«. S tem n am igom (prim . v . 73-75) na znake zrelih let postane pesn ikova lahkom iselnost še bolj obsodbe vredna. K o t bi m u stroga sodnica rekla: »Saj nisi bil več pokovec!« - 72. z. jem lje p od Ja rb a vlado: L ib ija , k jer je vladal Ja rb , D id o n in oboževalec. - N jen »vihar« jc

Enaintrideseti spev 413

saj ko je rekla ’ ’brado“ mesto ’ ’ lice“ ,7; začutil jasno teh besed sem želo.

In ko okrog zasukal sem zenice,uzrem, da prvi sad Boga v višavi

7* prenehal nam je sipati cvetice,in Beatrice vidim , kljub težavi,

ki svoj obraz je kvišku naravnala h v žival, ki v enem druži dve naravi.

Čeprav za reko je zastrta stala, jo vidim zaljšo, kot bila je živa,

84 čeprav že tam nadvse bila je zala!Tako me kesa spekla je kopriva,

da stvar, ki najbolj mi bila netila 87 je strast, postala mi je najbolj kriva,

spoznanja so napuh mi pokosila,ki pal je strt: kakov sem bil pod njimi,

90 vprašajte njo, ki to je zakrivila.K o spet srce je čute izdrlo zimi,

uzrem ženo, prej samo na poseki,9 } ki mi veleva, »primi se me, primi!«

D o grla me je potopila v rekiin nad menoj zaplavala nad vali,

96 držeč me, kot čolniček v urnem teki.K o bližal sem se blaženi obali,

»Asperges me!« začujem sladke zvoke,99 ki jih ne pomnim — kje da tu bi stali!

G lej, lepa žena je razprla roke, mi glavo objela in me potopila,

torej južni veter. - 77. p rv i sad: A n geli, ki jih je B o g najprej u stvaril; Beatricino sprem stvo. - 8 1. %ival: G rifo n - K ristu s. * 92. feno: M atilda, sam otna žena ob Leti (prim . V ice X X V I I I ) . - 96. kot čolniček: N a statvah. - 97. blateni obali: Šele zdaj bo Dante stopil na d ru g o stran Lete, tja, k jer je stala m istična procesija z Beatrice. - 98. »Asperges«: Iz psalm a L , 9: »P oškropil me boš s h izopom in očiščen bom , um il me boš in bolj kot sneg bom bel.« -

414 Vice

102 da spil sem nekaj te vodé globoke.In skopanega me je odložila

v vrteči krog med štiri lepotice, i o j kjer vsaka brž z lahtjo me je zakrila.

»Tu nimfe smo, na nebu smo očnice, prej ko na zemljo šla je Beatrice,

io S smo vdinjale se ji za pomočnice.Njej pred oči te peljemo, v ognjiče

ji rajske pa zenico ti bo uprla m trojica tam, ki v globlji svet te kliče.«

Takošen spev prišel jim je iz grla in vodijo me do zverine božje,

1 1 4 kjer Beatrice proti nam je zrla.»Ne štedi zdaj oči,« rekó, »pred vznožje

sm aragdov si prišel, kjer prejšnje čase 1 1 7 nameril Am or vate je orožje!«

Tisoč želja, kot plamen vročih, zrase mi v srcu, ko v oči ji zrem nebeške,

1 2 0 ki le grifon priklepal jih je nase.K o t v ogledalu sonce vžge nasmeške,

tako je v njej ta dvojna zver prižgala12 ) odseve hkrati božje in človeške.

O bralec, misli si, kako prepalami pamet je, videč to stvar pri miru,

12 6 ki se v odblesku svojem je menjala!

102. nekaj te vodé: D ante pije vo d o pozabe; odslej ga ne bodo več m učili spom ini m greh. - 106. Tu nimfe smo: Štiri, v 29. spevu om enjene poglavitne čednosti, za katere so trdili, da sto jé v ozadju Ju ž n e g a križa (»očnice na nebu«). - O ne so n a jb o ljše p om očn ice služabniku Ideala (Beatrice) in delu jejo v č lovešk i duši, še preden se ji bo Ideal jasno izkristaliziral. T e kreposti so torej prava iniciacija za viteza pripravn ika, ki se hočr vd in jati Idealu (v. 109), služiti pa bo pričel vred n o šele takrat, ko se izvežba še v trojic i glob ljih kreposti, ljubezni, veri in upanju: šele tedaj bo lahko Idealu pogledal v oči (v 1 1 o). - 1 1 3 . ^Verine bo^/e: G rifo n -K ris tu s . - z 17 . nameril A m o r : D antejeva mlado,sm»;i ljubezen do B eatrice (Portinari), o kateri poje: »N e li occhi porta la m ia donna Am orc«. (V . N . X X I .) - 1 2 1 - 1 2 6 : D an tejeva zam isel spoja B eatrice-K ristus: K ristu s se očituje v Beatricinih očeh in v n jih prižiga zdaj božje, zdaj člo veške odbleske, pač v skladu •-

Trideseti spev 4 M

K o srečen in osupel pil sem v viru napoja višnjega, ki te nasiti

129 in spet po novem te užeja piru,se z ljubkostjo, ki gornje pleme kiti,

vse bliže onih troje žen primika 1)2 in kolo angelsko prične slaviti.

»Upri očesa svete, Beatrika,«pojo, »na vernika, ki obraz zali

1 H ti gledat šel čez pota je tolika.Usmili se ga in pečat odtali

zdaj s svojih ust, da druga slast, ki skriva t;8 se v tebi, žejno mu oko razpali.«

O žar luči, ki vekov veke biva,kedo je v senci že bledel Parnasa

14 1 ali v studencu pil, ki tam se zliva,da ne bi čutil krog duha opasa,

hoteč te slikati, kako si stala 144 pod skladnim nebom rajskega okrasa

in ti tančica je z obraza pala!

svo jo n aravo bo ga-č lo veka. - Zam ise l je zanim iva, saj pom eni, da je m oč K ristu sa doživeti p reko osebne službe Idealu, službe, ki obsega - če g ledam o D an tejev zgled - vso lestv ico od čutne do duh ovn e ljubezni. - 130 . gornje plem e: A n g e lo v ; trojica krščan­skih čednosti (nim f) im a torej angelsko podobo. - 13 7 . druga slast: D otle j je B eatrice Htala zastrta, kar je pom en ilo , da je njena v lo g a korektivn a: D ante jo je torej d oživlja l, bi rekli, »per negationen«. Z d aj pa se m u bo razkrila in postala z njim sodelu joči Jaz . To je tista skrivn a slast (»seconda bellezza«); slast sodelovan ja. - 139 -14 9 : R azlično tolm ačena tercina: N i ga pesnika (ne poezije!), ki bi lahko naslikal ta pravi Ja z , ki se prikaže v harm oničnem o k o lju zem lje in nebes (»dove arm onizzando il ciel adom bra«), (o je v idealno bivajočem !

D V A IN T R ID E S E T I SPEV

Tak vztrajno tja oko je moje zrlo, da v desetletni žeji mu odleže,

} da v drugih čutih vse mi je umrlo.Z obeh strani obile so ga ježe

nebrižnosti, tako smehljaj ga sveti 6 zapletal je v nekdanje svoje mreže,

a že obraz za božjimi dekleti na levo mi je s silo navrnilo,

9 kjer bil sem slišal klic: »Preveč te neti!«Ker skozi stav, kjer vid dobiva silo,

nenadoma mi sonce je zaplalo,12 me je za hipec scela oslepilo.

K o vid mi znova je zaznal to malo (v primeri z velikim, odkjer odgnati

/j na silo moral sem oko zastalo),uzrem, kako se čelo slavni jati

obrača v desno in spet k meni lije, iS najprvo s o n c e i n plameni zlati.

Kot se za ščiti, da napad odbije,

1-48: Z em eljsk i raj. P rocesija se vrača. G ro m o zan sk o suho d revo. - G rifo n priveže vo / na d revo , ki pri priči vzcvete. D an tejev sen. -2. desetletni: O d 1290 , ko je um rla Beatrice, do 130 0 , leta D an tejevega fiktivnega potovanja. V se to želi pesnik nadoknaditi z enim sam im žejnim pogledom v Beatricine oči. - 4. obeh strani: P ogleda ne prem akne ne na levo ne na desno, in to niti za dlako! T a zaverovan ost (v osebni Ideal) .je p o vo d , da ga teološke kreposti (»božja dekleta«) u korijo : P reveč gledaš tja! O zri se še na d ru go , vrn i se v ob jektiviteto , v »svet«! - 15. malo: L epo te zem eljskega raja, kam or se je znova zazrl D ante, se ne dado prim erjati z lepoto B eatricinega obraza, tako kot so lepote sveta sam o vabilo k pralepoti - B o gu .18. najprvo sonce in plameni %'lati: P rocesija se vrača od zapada, torej gledalcu prihaja s soncem ; »zlati plam eni« pa so sedm eri »svetilniki« , ki stopajo na čelu. - Z a njim i se jr

D va in trideseti spev 417

obrne voj in čelo ob zastavi 21 zasuče se pred repom kompanije,

tako je prednja bramba rajski slavi že mimo stopala, ko ni vozilo

24 zasuknilo še oja na napravi.Zdaj ženstvo kraj koles se je okrenilo

in zdaj grifon pognal je balo sveto,2? ne da peresce bi se mu zganilo.

Z gospo, ki brod mi dala je čez Leto, in Stacijem sledil sem brž kolesu,

jo ki v manjši lok je teklo, in za četošel po tem čistem, ali praznem lesu -

- od nje naprej, ki je verjela kači! - D in rajski spev mi je donel v ušesu.

Morda za trojni let kamena v prači hodili smo, ko Beatrice doli

)6 spusti se in ob vozu zakorači.»Odam!« vsi zamrmrajo v silni boli,

in se zberö k drevesu, kjer pognala ¡9 ni živa stvar mu več na veji goli,

a v vis in sir mu krošnja je strčala, da bi lahko med indskimi trlepi

42 z višino to ponosno v gozdu stala.»Grifon, oj blažen, ker ti kljun ne cepi

počasi obračala vsa dolga procesija. - 27. ne da peresce b i se mu zganilo-. G rifo n -K ristu s se obrača in pri tem ne zgane niti peresa svo je o rlo ve (božanske) n arave, kar pom eni, da nc božja zam isel v C erkv i od nekdaj do danes ni sprem enila niti za »jod«! * 30. k i v manjli lok j e teklo: D an te stopa skupaj z M atildo in Stacijem ob notranjem , to je desnem kolesu »svete bale«, to je vo za - C erkve.- 32. od nje: O d E v e (in njenega greha) dalje. - 57. Odam: P rocesija je dospela do orjaškega (tudi v Indiji ne rastejo v išja !), vendar suhega drevesa: to je nekdanje rajsko drevo dobrega in zla, opustošeno pa je zavo ljo izvirnega greha; le-tega se spom injajo vsi v p o vo rk i in m rm raje vzdihn ejo A d a m o vo ime. - J e pa to d revo, v socialn o-zgodovin ski interpretaciji, tudi sim bol rim ske države, ki je bila tako em inenten delilec pravice , in predstavlja kot tako tudi stalno skušn javo posvetne oblasti. - 43. G rifon, oj blaten: G rifo n -K ristu s se je znal ubraniti satana, ki mu jc ponujal svetn o oblast, on torej ni hotel jesti o d tega državo tvorn ega, političnega

418

lesa, ki na grižljaj enak je mani,4 j potem pa se od njega drob začepi!«

Tako so vpili, krog orjaka zbrani; tu de žival, ki zrasla je na dvoje:

48 »Tako pravično seme kal ohrani!«Obrnjen na privezano mu oje,

voz vlekel je grifon k rastlini-vdovi j i in k njej pripel, kar njenega bilo je.

K ot naša rast na pomlad, v luči novi, ki lije dol z neba ob zvezd svečavi,

¡4 ki so za Ribami na nočnem lovi,muževi in si novih barv napravi,

še preden Feb pod drugimi zvezdami /7 dirkačev par pred svetli voz postavi,

tak se novilo je drevo pred nami in barve temnordečega sijaja

60 razsulo veji, prej tolikanj sami.Kdaj kje sem čul, saj svet ga ne nahaja!,

tak spev, kot ga je ta družina pela,6} ko nisem buden mu strpel do kraja!

Če slikal bi, kako je v sen zapela

drevesa, ki sicer na prvi grižljaj tekne, pozneje pa se prebavi upre. - »Pravično seme torej ohrani kal«, če se posvetne oblasti izogiba, »saj K ristu so vo kraljestvo ni od tega sveta!« D uh ovn i človek je torej nad političnim . - D o tega nauka je strastni politik D ante m oral priti šele po hudih razočaranjih in udarcih usode. - 5 1. k njej pripel: G rifon -K ristu s seveda ve, kako je treba obravnavati svetno in duhovno, saj je rekel: D ajte cesarju, kar je cesarjevega, in B o gu , kar je božjega! - T o dvo je se ne m ore biti, zato je vo z Cerkve lahko privezan ob steblo posvetne oblasti; - kar pa papežem D antejevega časa nikakor ni šlo v račun, saj so sami hoteli biti cerkveni in posvetn i vladike. - 5 2 . Kot naša ra st K o t na pom lad, v aprilu, ko je sonce (Feb) v znam enju O vna, za R ibam i, vse v naravi brsti in cvete, tako se je d revo - rim ska država - ob n ovilo in vzcvetelo, brž ko je ob sebi im elo voz-C erkev. - Tem nordeče barve naj bi pom enile kri krščanskih m učencev. - 64-69: D anteja prem aga sladkost petja in zaspi. N jeg o v sen je prispodoba človeka, ki je v sebi spravil svetno in duhovno, v njem torej »potihne šum viharja«. - Svo j sen prim erja pesnik s spancem A rg a , stookega čuvarja lepe Io , ki si jo je poželel Jupiter. M erkur je strogega čuvaja uspaval z ljubavno pesm ijo o nim fi Siringi, nato pa so ga spečega ubili ter m u odvzeli varovan ko (M et. I. 568). -

D va in trideseti spev

ljubavna pesem sto očes budnika,66 očes, ki v lastno zlo so tam bedela,

kakor slikar, ki po modelu slika,narisal bi, kako sem tonil v spanje;

69 a to si sam predstavi, kogar mika!Zato kar k budnici mi gré pisanje,

da čujete, kako mi svit in klici:72 »Kaj delaš! Kvišku!« so razdrli sanje.

In kot pijani že ob prvi žlicidobrote, kruhu angelskem, ki gori

7; svatuje, večno Bogu na desnici,Peter, Janez in Jakob so na gori

pospali in se le na glas zbudili,7<f ki globlje snè popeljal je že k zori,

ter videli, da manjkata v števili jim Mojzes in Elija, a v obleki

/h je poveličan bil njih mojster mili,tako so v svet vrnili me ti jéki;

pobožna žena mi stoji ob glavi,X4 ki prej nogô mi vedla je ob reki.

»A Beatrice?« vprašam v obotavi.»Pod novi list ti sedla je nevesta,

Hy na korenino deblu,« brž mi ona pravi.»Glej, tam obsula jo je družba zvesta,

73-84: A p o sto li Peter, Ja k o b in Jan ez so se vzpeli s K ristu so m na g o ro T ab o r in gau m zagledali čudežno sprem enjenega, v sprem stvu M ojzesa in E lije ; ob tako po veliča ­nem učeniku, ki se jim je zazdel kot »prva žlica dobrote« ali »pravi angelski kruh«, so kot začarani popadali na tla in prišli k sebi šele tedaj, ko jim je K ris tu s , zn ova v prejšn ji podobi, s svo jim glasom , »ki je že m očnejše sne popelja l k zori« (prebudil in poveličal), velel, naj se ga ne boje. - P o d o bn o se je prebudil D ante, n o v i apostoi sprave m ed duhovnim in posvetn im , ter o b sebi zagledal M atildo, ki ga je bila sprejela v raj in ga privedla čez L eto . -85-159 : A leg o rijsk i prikaz cerkvene zgod o vin e in herezij. - O b vo zu -C erk v i ostane le Heatrice v družbi sedm erih kreposti in v takem stanju - torej skozi osebno R azodetje (beatrice) - d oživi D an te zg od o vin sk o v iz ijo C erkve , njenih herezij in napak. - 86. Pod

420 V ice

a drugi, globlje zdaj pojoč in slaje, po se za grifonom pno v nebeška mesta.«

Če rekla je še kaj, ne vem, saj raje oči obrnil do gospe sem v krogu,

P j ki slep ob njej sem za vse druge kraje.Sedela sama je v tem rajskem logu,

kakor za stražo vzvišene kočije,P6 ki speta je bila k človeku-bogu.

Kot ograd okrog nje se kita vijesedmerih nimf, a v rokah jim prižgana

99 je luč, svetla, naj Ju g in Sever brije.»Pot v gozdu zate kmalu bo končana,

nato boš z mano šel za večne čase 102 v ta Rim, kjer Kristus kliče se Rimljana.

A v dobro zemlji, ki se v grehu pase, zdaj glej le voz in kar boš tam opazil,

i o j zapiši ob vrnitvi!« čujem glaseod nje; jaz, ki odslej le na obrazu

ležeč sprejemal bom besedo njeno, roS oči in um obrnem po ukazu.

Ni še tak naglo padel skozi penooblakov blisk, ko se iz sfere vlije,

m ki širi se najdlje v nebo ognjeno,kot šinil tam iz Jupitrove domačije

novi lis t B eatrice sede na n o vo pokritem u drevesu prav na korenino, kar pom eni tesnon aslonitev na rim sko državo. - 90. v nebeška mesta'. K ristu s-grifo n je m istično procesijoznova zapeljal v nebo (E m pirej), od ko d er je bila prišla. O stalo je le sedm ero n im f in - Beatrice. - 93. k i slep ob njej: Beatrice je D an teju zabranila (s sv o jo lepoto), da bi okrenil oči še kam drugam . - 99. luč, svetla-. Svetilo sedm erih n im f (čednosti), za katere je bilo rečeno, da so na nebu zvezde, je na tej stopnji doživetja m etafizičnega značaja in torej ne pod lega zem eljskim motnjam^ kakršni sta na pr. vetro va Sever (A k v ilo ) in J u g (A uster). - io z . v ta Kirn: P rispodoba za nebeški Jeruzalem (raj), odkoder je prišel božanski K ristu s; s tem se p o vzd igu je odličn ost rim ske države. - 106. na obratu: V iteška prispodoba: pokorn o . - 1 10 . i% sfere: Zem ljin najbolj vn an ji ko lobar je sfera ogn ja; ta razstira svo je »nebo« najdlje pro ti p rv i nebesni sferi - Lun i. - 1 1 3 . orel: Z neba (» Ju p itro ve dom ačije«) se spusti orel, ki poškoduje tako d re v o kot vo z ; to je cesarska oblast p rv ih stoletij, ki je preganjala kristjane, pa tudi rim sko d ržavo vo d ila v propad.

D va in trideseti spev

je orel nad drevo ter mu po skorji ¡ 14 zaril in mladju, kjer cvete in klije.

In voz je ranil, da je bil vse gorji in valjal se kot ladja, ki jo meče

n 7 z boka na bok val na viharnem morji.Nato sem zrl, da se lisica vleče

pod sveti voz, mršava, ko da sita 120 nikoli ni, in v dno mu zob zaseče,

a že ta grdi greh ji poočitagospa, da zver tak nagloma oddirja,

¡2) kot zmore kost, le z dlakami pokrita.Nato odtod, kjer pal je iz vsemirja,

prihruje orel, ki se zdaj ne srti, u 6 le vrh voza osuje s plazom perja,

a kot bi tožil, žalosten do smrti priplava glas sem doli iz višine:

129 » O barčica, slab tovor se ti prti!«Zdaj pod kolesi se odpro globine,

iz zemlje bruhne zmaj na zelenico 132 in vozu rep od spodaj gor zarine;

nato kot osa, ko izdre konico,izvleče spet zli rep, kos dna izbije

i h in se odsmuka z lakomno zenico.K ot mreža trav gnojeno prst pokrije,

tako je perje orlovo, darilo

ti8 . lisica: S im bol herezij, v p rv i vrsti arijancev. - Beatrice, ki ji poočita greh , je tu prevzela v lo g o cerkven ih o četo v, D an tejevo osebno razodetje se tu identificira s sv. D uhom , cerkven im razodetjem . - 12 5 . prihruje orel-. D ru g i orei je K o n stan tin o v , sim bol cesarske protekcije , ki je zasula C erkev z darovi. T o ji bo v zlo (v. 129), čeprav je bil nagib m orda iz dobrote, ne iz hudobije , zakaj »stari sovražnik« - satan (»zmaj« - v . 1 3 1 ) je v pokonstantinski cerkv i dobil ugodn o priložn ost, da je s svojim repom - pohlep in napuh! - izbil dno m ladem u krščanskem u o bčestvu . T a lom naj bi bil velik i cerkveni razkol m ed V zh o d om in Z ah od o m (shizma), m orda pa tudi m oham edanski odpad. Lakom na zenica zm aja pom eni, da je herezija še ved no na delu. - M orda je to nam ig na katare, o katerih n i - začuda, le 50 let p o tej v e lik i hereziji! - tu n ik jer go vo ra . - A li pa

422

r}8 znabiti iz srca, ne iz hudobije,vozu, kar ga ostalo je, pokrilo

obe kolesi in oje zapuščeno;14 1 Prej> kot bi dihnil, se je to zgodilo.

Vozilo sveto, toli spremenjeno,ven sunilo je sedem glav, tri doli

144 od ojnice, s stranic voza po eno:te prve so rogate kakor voli,

a drugim čelo le en rog razgali;14 - pošasti, kot je ta, ne uzreš nikoli!

Visoka kakor grad na strmi skali nesramna kurba gori je sedela,

1 jo ki so pogledi ji okrog bežali.Da je ne spelje kdo, je vzad bedela

postava gromozanskega biriča i j j in večkrat sta v poljub si usta spela.

A ker hotljiva, blodna je ognjiča uprla v me, njen pasji ljubej skoči

i j 6 in jo od glave do peta prebiča.Od ljubosumja gnan in v jezi žgoči

odveže zdelo, z njim jo v gozd pobaše, i j s> dokler me blaga rast povsem ne loči

od kurbe, ki na novi zveri jaše.

je m ožno dru go , nam reč da je bil kritik D ante prežet s katarskim duhom . - 142 . Vodilo sveto, toli spremenjeno: T a k o pohabljen in z gn ilo b o po kriti vo z d oživi pošastne sprem em ­be: zraste m u sedem g lav (sedem sm rtnih g reh o v) in deset ro g o v (grehi zoper deset božjih zapovedi), vrh njega pa se pokaže kurba, sim bol rim ske kurije pod Bonifacijem V II I . in zlasti pod K lem en tom V . - V es prizor je vzet iz Jan ezo vega R azodetja ( X V II , 1-8). - 152 . gromozanski birič, s katerim se v lačuga - kurija - ljubkuje, je francoski kralj F ilip L ep i, ki ga D an te v nekem pism u im enuje G o liata. Ž e prej je z več papeži rovaril proti rim sko-nem škim cesarjem , višek fran ko filije pa je C erkev doživela pod K lem en ­tom V ., ki je kot F ilip o va kreatura prenesel papeški prestol v A v ig n o n . V erz »odveže zdelo« (prikazen-voz) in »jo z njim v gozd pobaše« se nanaša prav na om enjeni prenos papeštva in pričetek »babilonske sužnosti« papežev. - Z akaj naj bi bil francoski »pasji ljubej« ljubosum en na D an tejevo spo gledo van je s kurijo , ni po vsem jasno, kot tudi ne sm isel surove kazni (v. 156). M ord a pesnik m eri na svo je lastno p ism o ( IX ) , v katerem roti italijanske kardinale, naj storijo vse, da bo papeški prestol vrn jen R im u.

T R IIN T R ID E S E T I SPEV

»D eus, venerunt gentes« jele žene izm enom a so m ili psalm peti,

j zdaj v tri, zdaj v štiri, s solzo orošene,a B eatrice je k tej pesm i sveti

ječala v tihi m uki, kot M ariji 6 b ilo nekdaj pod križem je trpeti.

K o so prestale deve v psalm odiji, da ji dado besedo, d v ign e se

? in reče, rdeča kot ognjeni siji:»M odicum et non videb itis me,

et iterum , o m oje sestre zlate,12 m odicum et vo s videbitis me!«

In predse dene zbor sedm erne jate, a vk u p z ženo in dušo preostalo

n pom igne m i, naj ji sledim prek trate.T a k o sm o šli; ne vem , če ji stopalo

deset stopinje je vtisn ilo tej planji,¡S ko nje o k o je m ojem u zaplalo

iz lica ji spokojnega: »Le zgani

i 1 44: Z em eljsk i raj. B eatrice nap ovedu je C erkv i in svetu jasnejša vrem ena. Skrivn ostn i odrešenik. N jen a naročila D anteju . - D v o jn i vrelec. D ante pije v E u n o e in se vrn e k Beatrice »čist in pripravljen , da se vzpn e m ed zvezde.«1. »Deus, venerunt gentes«: Lat. »B o g , prišli so brezbožneži...« (na tvo jo dediščino, o sk ru ­nili so tvo j sveti hram ) - začetek psalm a L X X V I I I . - T a pesem , ki jo pojejo sedm ere kreposti, se nanaša na žalosten položaj C erkve in papeškega prestola, ki je m oral v A vign on . Brezbožnež, ki je o skrun il sveti hram , je Fran coz F ilip L ep i. - Če je ponižanje v A nagn iju (prim . V ice X X ) prikazal D an te kot pasijon , potem je žalujoča M arija nad K ristusom - papežem tukaj Beatrice. - 10 . »Modicum...«: Lat. »Še m alo in me ne boste videli in zopet m alo in m e boste spet v ideli.« - K ris tu so ve besede (Jan . X V I , 16) , ki pom enijo, da avign on ska sužnost papežev ne bo d o lg o trajala. - 13 . in predse dene: O dide

424 V ice

nogo, da govor moj,« tako veleva,2 1 »uho ti najde tu, ob moji strani!«

In ko do nje me stran pripelje leva, mi de: »Brat, počemu se ti zatika

24 beseda zdaj, ko drug ob drugem greva?«K ot človek, ki spoštljivost prevelika,

kadar s starejšim mora govoriti,27 polživ mu glas iztisne iz jezika,

tako so zdaj glasovi mi ubitiprišli iz ust: »Gospa, kaj me preganja,

)o veste in znali boste me utešiti.«A ona de: »Strahu in sramovanja

od zdaj naprej se kar lepo odvadi } } in ne govori več kot ta, ki sanja.

Znaj, vrč, ki gad ga ubil je na livadi, je bil, ni več! A krivec naj se zabi,

36 da božji srd s polivko se ne zgladi!Ves čas ne bo brez mladih orel slabi,

ki voz osul je s perjem, da je vleka ¡9 pošastna potlej pala v pest barabi,

saj vidim in oznanjam rojstvo veka, ko z dobrimi zvezdami, ki ne užuga

skupaj s sedm ero krepostm i, D antejem , M atildo in Stacijem . - T a poslednji je tukaj zavo ljo »vis inertiae«. - 24. %daj, ko drug ob'drugem greva: D an tejev božji Ja z , B eatrice, je izm irjen in uskladen z n jego v im človeškim b istvom , ideja in ob lika koračita ram o ob ram i. - 3 3 . kot ta, k i sanja: Ž iv ljen je n i več sen, od kar je D an tejev intelekt »prebujen« v razodetju. - 34 -45: Beatricina prerokba: »V rč« - v o z , pozverin jena C erkev ki ga je nalom il »gad« - satan, herezija - ne bo več d o lg o , pa tudi krivca za ta polom , papež in kralj, bosta km alu preje la svo je , saj ubijalcem C e rk ve ne bo nobene m ilosti pri B o gu , čeprav skušajo le-ti »s p o livko « - s tem , da po starem običaju p iru je jo na grob u žrtve odvrn iti s sebe bo žjo jezo. - »Slabi orel« - cesarstvo, ki je obsu l C erkev s svo jim i darovi in jo s tem nehote pahnil na pot propada, b o izvalil m lade, zlasti enega, ki bo v izredno ugodn ih prilikah in z božjo pom očjo vzp o stavil na zem lji (Italiji) ed inost in sp ravo ter končal koruzn ištvo rim ske kurije s francoskim dvo rom . T o bo neki 5 r 5 (D X V ) m enda je m islil na Can G ran deja della Scala - po v zoru številke 666 (N eron) iz Jan ez o ve A pokalip se . N a Jan eza spom injajo tudi začetni verzi (34, 35): » Z ver, ki si jo

T riin trid e se ti spev

42 nobena spletka jih in ne zapreka,nek petsto-deset-pet, Gospodov sluga,

bo narojen, da pokonča tatico 4f z brdavsom vred, s katerim se vlačuga.

Ce s svojo, v mrak zavito govorico,kot Sfmks in Temis, ti ne vzbujam nade,

48 saj um, kot onidve, peham v temnico,pa vam dogodki bodo brž Najade

in razvozlali moj izrek zastrti,;/ ne da posevek ali trop propade.

Le pomni, vse, kar rekla sem v tem vrti, sporoči zvesto njim, ki še živijo

¡4 življenje, ki je nagla hoja k smrti.In glej, da tvoja pisma zagromijo,

kako ubožno zdaj rastlina rase,// ki dvojni rop ji otel je bogatijo.

Kdor ropa jo ali na njej se pase,Boga razžali z bogokletno rabo,

60 saj on si sveto je ustvaril zase.Ker jo je ugriznil, šel trpet je v grabo

naš ded in tam čez petdeset stoletij 6) želel njega, ki ugriz je kaznil s sabo.

In spi, kdor meni, da ni treba imetiposebnih vzrokov, če se krošnja njena

66 tako visoko iznad drugih sveti.

videl, je bila in je ni, prišla je iz brezna in po jde v po gu b o .« ( X V II , 8)-47. Sfinks, Tewis: Antični p rerok o valk i, znani po svojih zagonetnih besedah. - 49. Najade: D ante je bral napačno prepisan m anuskript, k jer je stalo N ajade nam esto Lajades: to je L a jo v sin Edip, k i je rešil zagon etko sfinge in jo ubil. - Sm isel: D o g o d k i bodo sami razjasnili te skrivnostne besede. - 5 1 . posevek: N ap ovedani usodni preokret bo brez škode za krščan ­sko »čredo« in za svet. - 56. rastlina. D re v o - (spoznanje dobrega in zla - pozneje država, skratka nekak kriterij p ravice, osebne in družbene) je b ilo dvakrat »oropano«, pri čem er si razlagalci n iso edini, kdo so roparji: A dam , o rel, brdavs? T o drevo m ora biti sveto in n edo takljivo , saj je o d sev b ožjega rovaša ! - 6 1 . ugriznil: A dam , ko je jedel prepovedan sad. P o starih kro n o lo g ijah je nato prebil nad 5000 let v L im bu (v »grabi«), dokler ni prišel K ristu s, ki nas je iz izvirnega greha o dkup il z lastno krv jo . - 66. visoko

426 V ice

Da niso kakor voda ti kamenana umu misli in njih mik preprosti

69 da ni, kar murvi Piramova pena,bi tolik nimb drevesa bil zadosti,

da vidiš v njem moralni prav ukaza,72 ko Bog človeku de: Ob njem se posti!

A ker tvoj duh, kot berem iz obraza,je trši od kamna in v črnem blodi,

7/ ves slep pod bliskom mojega prikaza,vsaj zor njegov, če ne zapis, ti bodi

v dno duše vtrt, da znamenje ostane,7<? kot romar z oljko na gorjači hodi.«

Jaz: »Kot v pečatni vosek, ki ne zgane se več, ko mu je vrezana oblika,

81 ste vi se meni vtisnili v možgane.Čemu vaš rek, ki me tolikanj mika,

tako visoko um moj nadletava,84 da, bolj se trudim, bolj se mu izmika?«

»Da vidiš,« de, »kako pomrkne slava te tvoje šole, kakšna je sirota,

87 kdor z naukom njenim mojega spoznava;in še, da daleč so človeška pota

od božjih, prav kot zemljo nadkriljuje

i^nad drugih-. N ajodličn ejši atribut B o ga je pravičn ost, zato je tudi pri ljudeh služba pravici najžlahtnejše opravilo . - 67-72: D an tejeve m isli so podobne vo dam reke E lse (pritok A rn a!), ki je polna kalcija in zato zakam ni vsak o površin o , ki jo oblije , - torej neokretne, »sklerotične«, vrh tega pa m u še p rik riva jo p ravo b istvo stvari, tako kot je P iram ova kri (prim . V ic e X X V I I ) obrizgala m u rvo in njenim p lo d o vom zapustila tu jo, rdečo barvo . D a ni tako , bi jasno sprevidel p ra v Beatricinih besed in priznal, da je B o g upravičeno zabranil p rvim a dvem a človekom a, da bi jedla sadje z drevesa dobrega in zla. K a jti vse zlo na zem lji je posledica neprevidnega č lo vek o ve g a posega v m oralni in naravni svet. - 78. ^ oljko : Z n a k , da je bil res na svetem kraju. - 85. kako pomrkne slavu tvoje sole\ Beatrice, ki p redstavlja razodeto resnico (po poti duh ovn e intuicije), se tu jasno distancira o d filozofije in znanosti, kajti izkustvene v ed e so »sirote«, kadar nanese p o g o v o r na »poslednje reči«. - M ord a nam igu je tu Beatrice na kako povsem jasno filozofsko m isel, kateri je m oral D an te pripadati, na pr. A verro esa , ki ga naš pesnik

T riin trid e se ti spev 4 2 7

90 nebo, ki se najviše gori mota.«A jaz: »Ne spomnim se, da kdaj na tuje

bi hodil in vas mogel zapustiti,9] vsaj vest pri tem očitku mi miruje.«

»A pomni vsaj,« se nasmehlja, »da piti si pravkar moral Leto, če že šepa

96 spomin, da prejšnji časi so ti skriti;in če iz dima se na ogenj sklepa,

ta pozabljivost priča, da je v škodo 99 hodila tvoja duša, zame slepa.

A zdaj naprej resnično goli bodoizreki moji in njih misel taka,

10 2 kot se spodobi za tvoj vid-nerodo!«Vse žarneje in lažjega koraka

je sonce šlo v poldan, ki nam v nižavi,10/ kjer ga pač zreš, različno luč nataka;

in že se ustavilo je, kot se ustavivodnik, ki stopil je na čelo črede,

10S če se novost ali njen sled pojavi,sedmero žen na robu sence blede,

kot izpod črnih vej in zelenila m v gorah bregove mrzlih vod posede.

Pred njo, se zdelo je, sta iz vrelca lila Eufrat in Tigris in kot brata prava

114 sta potlej se polagoma ločila.»Človeškega rodu ti luč in slava,

kaj je ta voda, ki en vir jo izliva u 7 in spodaj se vsaksebi razpeljava?«

tako dob ro pozna, ali kako dru go heretično sm er. - 90. nebo: N eb o , ki se z n ajvečjobtzino »odm otava«, je P rv o g ib alo ; le-to s sv o jo h itrostjo daleč prekaša vsa druga. - 9 1.na tuje bi hodil: D ante se brani očitka, češ da bi se kdaj ves predal filozofiji, znanostim ali celo heretičnim m islim in zapuščal p ravo p o t teo log ije , a to, da je m oral piti L e to - pozabo greh o v , je jasen dokaz, da n jego va vest g lede zvestobe B eatrice le ni bila tako čista (v. 94-99). - 100. goli: D o stopn i m entalnem u. - 113. E u fra t in Tigris: R eki svetopi-

428

»Matildo prosi,« se gospa odziva,»ta ti pove!« - a tu se žena zala

120 zglasi kot tak, ki krivde se umiva:»Dovolj sem mu že pripovedovala,

o tem in drugem; verjem, da mu tega 123 ni moč odvzela Lednega vala.«

A Beatrice: »Večja pač zadrega,ki često more nam spomin izpreči,

126 je kriva, da oko se z duhom krega.Glej Eunoe tam potok žuboreči:

k njej ga popelji in po svoji rabi 129 krepost mu ohromelo tam izleči!«

Kot dobra duša nase koj pozabi, iz volje drugih svojo voljo dela,

i ) 2 če mig najrahlejši jo k temu vabi,tako me brž za roko je prijela

prelepa žena in po žensko vdano i ) ! še Staciju, naj gre z menoj, velela.

Da v e č prostora, bralec, je pred mano, dlje pisal bi in pel, kak slaj mi pilo

i)8 je grlo tam, nikdar dovolj pijano,a ker pisanje liste je spolnilo,

za drugo mi kantiko vkup zložene,14 1 stvarjalske brzde zdaj okušam silo.

In vrnil sem se iz reke posvečene,nov kakor rast, ki se na pomlad drami

144 in smeje se skoz liste pomlajene,čist in goreč za pota nad zvezdami.

sem skega raja; njim a prim erja D ante en o viti vrelec pred seboj, ki se p o kratkem tek» razdeli na dvo je: L ete in E u n oe, - 12 7 . Eunoe: R ek a , ki ob n avlja spom in na dobra dch prim . V ice X X V I I I , 1 3 1 . - 140. drugo kantiko : V ice, - 145 . zvezdami: V saka od trd kantik se konča z besedo »zvezde«.

Raj

Ii

PR V I SPE V

Slava Njega, ki vsemu je gibalo, v vesolje širi se in tam odseva

; na eni strani bolj, na drugi malo.Na nebu, kjer ta luč bolj izžareva,

sem bil in videl to, kar obnoviti,6 kdor pride dol, zaman si prizadeva.

Zakaj ko skuša se v svoj mik vtopiti, naš um prodre do take globočine,

9 da mu spomin ne more več slediti.K ar pa zakladov svete kraljevine

spomin je nakopičil v shrambe svoje,12 to naj iz mojega vam speva sine.

Apolon dobri, daj, da slave tvoje posoda bodo zadnje pesmi glasi,

i ) da vredno lovora bo petje moje!Doslej bil od vrhov je na Parnasi

zadosti eden, pred poslednjim bojemiS pa prošenj na oba prišli so časi.

Navdihni tisto moč mi zdaj, ko pojem, ki nekdaj ude v sunku potegnila

1-36. U vo d in prošnja k A p o lon u1. vsemu j e gibalo: B o g , ki je ustvaril veso ljn i svet in ga g ib lje (m ovens, non m otum - T om . A k v . S . T . I . 10 5 , z). - z. širi se: K o t bit. - odseva: K o t bivanje. - 3 .n a eni strani bolj: G led e na v eč jo ali m anjšo popoln ost stvari. - 4. na nebu: E m pirej, sedež B o ga. - 13 .Apolon: P ri V icah se je pesnik obrnil na M uze, tu pa prosi na pom oč A p o lon a ,njihovega m ojstra, kajti sn o v pesnitve je zdaj m n ogo bolj vzvišena. - 14 . posoda: s katero b o ponesel A p o lo n o v o slavo po svetu. P rim . Prešeren, G azele : »Pesem m oja je posoda tvo jeg a im ena.« - 16. na Parnasi: Parnas, prebivališče A p o lo n a in M uz: zdaj, pred zadnjim spevom , pa se priporoča sam em u A p o lon u . -

4 3 2 R a j

21 iz kože Marciju je v srdu svojem!Če božja milost bi me razsvetlila,

da senca blažene nadzemske sreče 24 bi iz spomina v verze se prelila,

prišel pod tvoje bom drevo cveteče in z lovorom si bom ovenčal glavo,

27 v priznanje tvoje in snovi sloveče.Tako poredko, oče, v svojo slavo

se cesar ali pesnik z njim okiti,30 kar je sramota za ljudi naravo,

da delfski bog bi moral vzradostitipenejskega se listja, če zamami

} ) katerega njegov okras sloviti.Neznatna iskra velik ogenj vzdrami;

morda za mano vrednejši prihaja,)6 ki se obrnil k Cirri bo s prošnjami.

Iz raznih ustij zemlji sonce vzhaja,

2 1 . M arcija : O vid nam pripo vedu je v M etam orfozah , kako je satir M arcij A po lon aizzval na d vo b o j v igran ju na piščal. R azsrjen i b og je predrzneža najprej sijajno prem a­gal, nato pa kaznoval s tem , da ga je ž ivega odrl na m eh. (O vid , M et. V I . 382-400). -27. snovi sloveče: D an te si je želel lo vo ro ve g a ven ca, s katerim so tisti cas nagrajevali pesnike (npr. Petrarca), saj se je tudi dob ro zavedal vzvišenosti in odličnosti sn o v i, kijo o b ravn ava. - delfski bog: A p o lon , - 32. penejskega listja: D afn e, k i je p o legendi bilasprem enjena v lo v o r, je bila hči rečnega b o g a Peneja. - 34. neznatna iskra: Lat. p rego ­vo r: »Parva scintilla m agnam flam m am saepe excitât«. Sm isel: N aj bi m oj zgled o p o g u ­mil še druge, m orda boljše pesnike za m enoj, ,da si izprosijo pri A p o lon u pom oči.

37-8 1. D ante in Beatrice se vzpneta v neboZ a boljše razum evanje te poti naj p ripom n im o nekaj besed. Srednji vek je gledal na n ebo z drugačnim i očm i, kot g ledam o mi. T ak ra t je glede sveto v ja vladal t. zv. P to lo m ejev sistem , po katerem je bila Zem lja središče vsega (geocentrično naziranje). M ed Z em ljo in najnižjim nébesom naj bi se nahajala sfera - t. j. votla kro g la - ognja; oko li te se vrti p rv i nebes, zopet votla , p rozorn a k rog la , na kateri je pritrjena Luna. L un in o k ro g lo objem a druga, širša in prav tako prozorn a k ro g la, na kateri je pritrjen planet M erku r; to je dru gi nebes. V tej vrsti si tako sledi še pet n ebesov: V enera, Sonce, M ars, Ju p ite r in Saturn. N ad Saturn ovim nebesom se vrti osm i - Z vezdn ato nebo, nad n jim pa deveti, im enovan P rv o gib alo . N je g o v o vrten je o k o li svetovn e osi p ovzroča kroženje tudi vseh osm ih , v n jem obseženih nebesov.O nkraj devetega nebesa se razprostira deseto n ebo, od v e k o v vek e neprem ično, kjer jc

P rv i spev

a ko na tistem kraju gori vstane, ki štiri kroge s tremi križi spaja,

gre z boljšo zvezdo, bolje za zemljane, saj kakor vosek zemljino vsebino

42 topi in lasten ji pečat nadane.Tu zarjo, onkraj pa noči temino

ustvarila je luč in ogrnila 4/ to stran je v belo, ono pa v črnino,

ko Beatrice sonce uklenilana levi v svoj pogled je žaroviti

4,f in orlov vid je zdaleč prekosila.In kot navadno žarek se odbiti

povrne tja, od koder prej zasije, t i kot romar, ki namerja se vrniti,

tako z očmi dejanje to mi vlije,pogled mi sproži, v sonce naravnani,

14 čeprav to z našo se naravo bije.Tu sme se mnogo, kar tam doli brani

se naši moči: to store višine /7 in kraji, le človeku pridržani.

Prav toliko sem zdržal te žarčine, da videl sem, kako je zažarela,

iio kot v ognju se razbelijo kovine.Naenkrat dneva dva sta se mi zdela,

bivališče B o ga , nazvano tudi E m pirej (od g r . p j r y o gen j, žar). In ker deveto nebo hrepeni - tako so starodavn ik i m islili - da bi se združilo z vsem i deli E m pireja , sedeža ljubezni božje, izvira iz te želje n jego vo kroženje pa tudi kroženje vseh d rugih nebesov, ki jih vsebuje.48, od tukaj-. Pesnik še stoji ob B eatrice vrh go re V ic in gleda sonce, ki v točki, v kateri icdaj vzhaja, spoji štiri k roge: horizont, zod iak, ekvin o kcialn i k ro g in ekvinokcialn i kolut. V sak od p rv ih treh prekriža zadnjega, povezani so torej »s trem i križi«. - 4 1 . ^ bol/lo zye%do\ V tem času sprem lja sonce ozvezd je O vn a , k i ima najbolj b lagodejen vp liv na zem ljin »vosek«, g lede na to, da je ta sestava krasila nebo takrat, ko je B o g p rv ič pokrenil veso ljn i sistem (Pekel, I. 38). - 43. Tu ^ arjo: N ad g o ro je sonce vzhajalo , nad naseljeno zem ljo pa zahajalo. - 49-57: K o t če svetlo b o žarka, ki pade na zrcalo, odbiti inrok povrn e na kraj, o dko der je prisijala - ali ko t se rom ar zopet vrn e v dom ači kraj -

434

kot vsemogočna roka na nebesa 6} še eno sonce bi tedaj pripela.

K o Beatrice, v večna tja kolesa zazrta, stala je kraj moje rame,

66 od njih sem vanjo obrnil žar očesa;in njen obraz bil taka zel je zame,

da bil sem kakor Glavk po tisti jedi,69 ko za boga odšel je v morske hrame.

To prečlovečenje bi vam v besedi težko povedal, a če milost hoče,

7 2 da skusiš, uči se ob mojem zgledi!Če novo ustvarjen sam sem bil mogoče,

veš ti, ljubezen, vir te luči zlate,7; ki k sebi dvignila me je v naročje.

K o v krog, ki suče se zaljubljen vate,oči mi uročil je s to harmonijo,

7 S ki blago jo deliš med zvezdne jate,glej, v soncu nebesa mi zagorijo

do takšnih dalj, da potok, dež in rekaS i v tolika jezera se ne stopijo.

Ta novi zvok, bleščava, ki priteka, trn radovednosti sta mi zadrla,

tako Beatricin po gled prenese v D anteja po gum svo jega prejšn jega dejanja - pogleda v sonce- in v n jem sproži enako drznost: pesnik se zazre v sonce, čeprav č lo vek tcf»n običajno ne zm ore. T a nadnaravna zm ožnost je p rv o znanilo - in priv ileg ij obenem nebes, ustvarjen ih le za človeka. - 64. kolesa: N eb eške sfere. - 68. Glavk'. O vid nam pripovedu je, da je ribič G la v k nekoč v idel, kako so m u že ujete ribe poskakale v morje, potem ko so bile pojedle neko travo. T u d i sam jo je zaužil in postal nato m orski boj.» (O v. M et. X I I I . 898-968). K a r je bila za G lav k a tista jed, to je bil zam e Beatricin obraz, pravi D ante; zagledal sem se van jo , ona pa v sonce in tako sva se vzpela v nebo. - 70 to prečlovečenje'. trasum anar. D ante ne ve, kako je postal n o v človek , niti ne, ali je »u.i n o vo ustvarjen« bil sam o duh ali tudi telo obenem . Prim . videnje sv. P avla , ki tudi m vedel, ali je bil sam o z duhom ali tudi s telesom v tretjih nebesih (II; K o r . 12 ). - 74. / /, ljubezen-. B o g . - 82. ta novi %vok: Pesnik je začul brnenje nebesnih sfer in zagledal celo m orje luči.

82-14 2. B eatrice razlaga red vesolja83. trn radovednosti: V zpela sta se že v nebo, ven dar se D an te tega ne zaveda; v id i pa, «U

Prvi spev 435

S4 k i pekel me je kot n ikdar človeka.Z a to gospa, ki v m eni to je zrla,

da m i prežene d vom , ki me oblega,Xj še pred vprašan jem usta je odprla,

rekoč: »Sam sebe trapiš, ker te bega napak predstava, torej ne dojam e

90 tvo j duh stvari, kar storil bi brez tega.N isi na zem lji, kot se ti verjam e,

a niti b lisk z neba do tal ne seže91 tak h itro , kot greš ti v n jeg o ve hram e.«

Če p rve g a me dvom a silne težev sm ehljaju le beseda je rešila,

96 pa n o v , še hujši, me zaplel je v mrežein dem : »Ž e duša se m i je spočila

od čudenja, a zdaj se zn ova čudi,99 da lažjo tvar sva pod seboj pustila.«

A ona vzdihne in v bolesti hudi p ogleda m e, tako kot m ati sina,

/o j če m u zavest tem a brezum ja grudi,rekoč: »Stvari veso ljn a se družina

podreja redu in le v tej ob lik i /oj sta Stvarn ik in veso lje si edina.

V tem redu v id ijo v iso k i likisled višje sile, kam or se vse zliva

toU in ki je vzro k tej skladnosti ve lik i.V ta red naklonjeno je vse, kar b iva ,

jr okoli n jega vse drugače in se m očno začudi - n jeg o v p rv i d vo m . D ru g i d vom pa mu vzlmja m isel, češ, kako se m ore on ko t težko telo povzpeti nad zrak in ogen j, ki sta po n jegovem najlažji tvarin i. - 105 . edina: Podobn a. » K e r B o g , ki dela z razum om , sveta ni nluČajno ustvaril, je torej n ujno, da je v n jeg o v i m odrosti ob lika (ideja), po kateri je bil uvel narejen« (T om . A k v . S .T .I . 1 5 ,1 ) - 10 3 -10 8 : Iz reda, ki vlada v veso lju in kaže na hoga, razum na bitja (»visoki liki«) spoznajo n je g o v (božji) ob sto j, kot iz sledi spoznaš, d;t je nekdo pred tabo hodil. Prim . T om . A k v . S .T .I . 4 7 ,3 . - 109. naklonjeno j e : V setisi varjene stvari v tem redu p reveva neki n agib - inclinatio - k popoln osti, ki je o dsevUnga. T om až A k v in sk i loči appetitus naturalis (nagon pri neživih stvareh in rastlinah),

436

kot kakšna stvar iz božje roke kane, m če b o lj, če manj od N jega se odriva.

In v razne p lo ve jo potlej pristanečez širno m orje b ivan ja, iz nuje

1 1 4 nagiba, vsakom ur posebej dane.E d en je vzro k , da ogenj k luni pluje,

spet drugi srcu je gon ič obvezen,//7 a tretji zem ljo gnete in strjuje.

P o le g stvari, k jer um je nedosežen, tetiva tega loka zlasti proži

120 te, ki razum im ajo in ljubezen.P revidn ost, ki drži ta red naj strožji,

z lučjo um irja svode neizrečene, i 2 ) k jer je nebo, ki najhitreje kroži.

T ja go ri, k akor v cilj določen, žene zdaj naju tistega nagiba sila,

126 ki v rajski cilj pripelje, kar požene.O blika često pa ne bo sledila

tem ú, za kar se um etnik njen odloči,129 ker gluha sn ov ne bo m u o d g o vo rila .

In č lo vek od sm eri se prave loči, zakaj odklon i na poti drugačne

i ) 2 od p rave steze njem u so m ogoči.K o t pade b lisk skozi ob lake m račne,

tako v človeku ta nagon prvine i ) ! om ahnil bo , zavrt od sle napácne.

appetitus sensitivus (nagon pri organizm ih, ki jih v o d ijo čuti - npr. živali) in voluntas (nagon pri č loveku ali volja). T a n agon vo d i stvari vsak o po njenem nam enu (»v pristane«), ven dar se pri različnih stvareh različno očituje: nekje je vz rok gibanju veso lja , d rugje utripanju srca, spet dru g je strjevan ju zem lje. - 1 17 - 1 2 0 : L o k tega nagiba »proži« tudi ljudi, da hrepené p o n ajv išji D o b rin i (prim . v . 126). - 122 . svode neizrečene: E m pirej. - 12 7 - 12 9 : B o g je kot um etnik, ki ob liku je snov: le-ta pa je često »gluha« in »ne o d go vo ri« Stvarn ikovem u hotenju. - 13 2 . so mogoči: Č lo vek o v a prosta vo lja lahko zapusti steze svo jega naravnega nagona, ki pelje k B o gu , in se napoti p o drugih , tistih, ki ga pelje jo k zem eljskim užitkom (»sle napačne«). -

Prvi spev 437

Z a to ne čudi se, da greš v višine!T o je tako naravno, bi dejala,

H # kot če studenec teče v dno planine.B il pa bi čudež zdaj, ko duša zala

ti sije, da bi spodaj obsedela - <4> - kot če bi zem lja ogenj prikovala!«

In že s pogled om se v nebo je vzpela.

15 6 - 14 1 : D a pesnik zdaj, ko je brez m adeža, teži kvišku , je popolnom a n aravno, saj n jegov vzpon ustreza o sn ovn i človeški težnji, t.j. združitvi z B o gom .

DRUGI SPEV

V i, ki željni p rip ovedi ste m oje,sledili p rav do sem kaj v barki mali

3 m oj lahni brod, ki p otu joč vam poje,vrn ite raje k rodni se obali,

ne plujte na m orje, k jer m orda sami,6 brez m ene, več poti ne boste znali!

P rek teh vod a nihče ni plu l pred nam i; krm ar je A p o lo n , piš M in erva vdana,

P a M uz devet k M ed ved om pot ravna mi.V i redki pa, ki m ikal že zarana

vas angelski je kruh, tu g o ri prava,12 vend ar n ikdar d o vo lj obilna hrana,

na širno m orje naj vaš brod zaplavabrezskrbno in sledi mi v razi beli

// tja čez vo d o , prej ko se va l zravnava!Ju n a k i, ki so v K o lh id o hiteli,

da Jazo n a bi v ideli oranje, iS n iso tako, kot boste v i, strm eli.

1 - 18 . O pom ba bralcu» K o lik o r m oja Božanska kom edija,« je pisal D ante svojem u prijatelju in zaščitniku Cangrandu v V eron i, »zasleduje praktičen sm oter, nam reč ta, da bi ljudem pom agala iz bede ž ivljen ja in jih prived la v b laženost, sod i b istveno v m oralno filozo fijo ; ven dar pa je na nekaterih m estih spekulativna filozo fija , in sicer tam , kjer razm išlja o božjih delih in prirodi.« - T a k o razlago nahajam o v drugem spevu; vleče se kar skozi 80 v erzo v , zato ni čudno, da se D ante prej obrne na bralca s svarilom , ki pa velja tudi za ves Raj in za K o m ed ijo vob če . K a j nam p rav i pesnik? - V s i tisti, ki ste doslej zasledovali m ojo pesnitev s pičlim znanjem in šibkim m etafizičnim posluhom , prenehajte! N ad aljevati je m oč sam o onim , ki so že od m ladih n o g vajen i trdega in g lob okega študija in so že zgodaj pričeli hrepeneti po nadzem skem . T i naj gred o dalje in strm eli bodo bolj kot Jaz o n o v i sprem ljevalci, ki so odšli z njim tja v daljno K o lh id o , da najdejo zlato runo.

Drugi spev 4 3 9

T o večn o in vro jen o nam iskanje kraljestva b ožjega je neslo naju

2 1 tak urno, kot brzi nebo brezdanje.Ja z zrem v go sp o , a ona proti raju

in prej kot deneš v sam ostrel puščico,24 jo v lok napneš in izpustiš na kraju,

sva tja prišla, k jer m i zapne zenico prečudovita stvar. N i ostala slepa

27 za to gospa, ki kličem jo vo d n ico ,in tak vesela, kot bila je lepa,

»Z ah va li božjo m ilost,« me opom inja,¡o ki s p rv o zvezdo naju tukaj sklepa.

B ilo je, kot da nas oblak zagrin ja,ves čvrst in gost, žareč v prečiš tem sviti,

a kot diam ant, k jer sonce se utrinja.V a se m e vzel je biser ve k o v iti,

kot potope se v v o d o sončni žari,)6 a ona se ne da jim razkleniti.

Če sem telo - in um težko preudari, kako trpela sta se d va prostora,

w če tvar se utelesi v drugi tvari,tedaj še bolj m oj duh goreti m ora,

da v id el b istvo bi, k jer se o d kriva 42 človeška z božjo združena nato ra.

T am uzrli bom o vse, kar v upih b iva

Poezija (»A polon , M uze«) in znanosti (»M inerva«) jim bodo utrle takšno pot v nebo, kot je do zdaj ni še nihče prehodil, (v. 7).

19-45. P rih o d na L u n o19. vrojeno nam iskanje: Prim . »Fecisti nos ad te...« (A v g . C on f. I. 1). - 30. bilo j e : K o t puščica priletita pesnik in B eatrice na L u n o in prodreta van jo kot sončni žarek v gladino vo d e, pri čem er se le-ta ne razm akne. In kom aj je D ante na tem prvem cilju , se že spom ni velik ih resnic vere. Č e sem bil s telesom , p rav i, v L u n i, potem sta b ili d ve ivari v istem pro sto ru in je to takšna skrivn ost, ko t je bila oseba K ristu so va , k i je v sebi združevala božjo in č loveško naravo . A tu na zem lji tega ne razum em o; šele večnost nam bo razodela vse to , kar je za zdaj predm et našega verovan ja .

4 4 0 Kaj

še brez dokazov, a nam je že znano 4) iz resnic, ki nas uči jih vera živa.

In pravim : »O gospa, kar najbolj vdanozdaj hvalim N jega , ki mi dal je priti

48 iz človeškega svetá, ki ždi pod m ano.A zdaj recite, kaj bi m ogle biti

te pege v zvezdi, ki je vzro k , da zlepa j i ne neha svet o K a jn u govoriti.«

A njej uide smeh: »Če v tem je slepačloveška m isel,« je nato pričela,

J 4 »ki čutni k ljuč resnic ji ne odklepa,ni prav , da zdaj te pičila je strela

začudenja, saj veš, da n izko leta /7 ta pam et, ki za čuti bi hotela.

D o kakšnega pa sam prišel si svéta?«In jaz: »Razlika, ki pogled mi m oti,

60 je ta, da redko z gostim se prepleta.«Ona: » K a k o tvoj nauk duši se v zm oti,

boš videl, če prisluhnil boš dokazom ,6) ki mu postavila jih bom nasproti.

O sm o nebo z luči se kaže plazom , a njih kako vo st in ko likost s čisto

66 različnim kažejo se vam obrazom .Če le v gostoti vzro k bi bil za tisto,

46-148-. L un in e pege in razlaga le-tehProblem , ki silno ščegeta D an tejevo dom išljijo , so Lun in e pege. P reprosto lju d stvo je g o v o rilo , da so ti madeži K a jn o v obraz, on kot izobražen člo vek pa trdi z arabskim filozofom A verro esom , da je temu p o javu vz ro k neenaka gostota L un in ega telesa. K a j je torej res? (v. 48-60).64. osmo nebo: Beatricina razlaga se prične z u g o to v itv ijo , da so zvezde osm ega neba (Zvezdnato nebo) različno svetle. T e neenakosti ni k riva sam o količinska - gostotna - variacija (il quanto), tem več tudi kvalitetna (il quale). K va liteta (»moč«, »krepost« - virtu) pa poteka iz tvorn ih počel (fórm ale prin cip io - sholastični term in), ki jih je več. Potem takem ne m ore biti sam o neenaka gostota vz ro k , ker bi m orale zvezde v tem prim eru im eti sam o ene vrste »vpliv«: variirala bi torej kvantiteta, kvaliteta pa bi bila

Drugi spev 4 41

le eno bi krepost stvari dobile,69 ta več, ta m anj, a druge vedn o isto.

Iz tvorn ih so počel se nam rodile kreposti razne, ki so le na eno

72 besede tvo je s tem jih ogradile.Če redkost sn o v poraja zatem njeno,

kot praviš ti, potem na oni strani / ; ta zvezda tvar pogreša zaželeno,

ali pa - kot so pri živali zbrani v telesu m esni in koščeni deli,

7 8 različne liste v svo ji k n jig i hrani.Če res je p rv o , bi dokaz im eli

pri sončnem m rku, ko skoz pregrin jalo 8 1 - kot redko sn o v - bi žarki k nam privreli.

T ega pa ni. Z d aj vzeti bi ve lja lou g o v o r drugi; če naj zm agan pade,

84 potlej oboje več ne b o držalo.Če skozi redkost svit se ne prikrade,

potlej ta žarek v njej na kraj zadene,87 kjer gosta sn o v nastavi m u pregrade;

zatorej se svetloba m u okrene,tako kakor če barve steklo vrne,

90 ki za seboj ob loge im a svinčene.D eja l boš, da zato je b arve črne

tam žarek bolj kot pa na drugi plati,9 } ker se iz večjih g lob očin povrne.

pri vseh ista, kar p o sholastiki in njenem podstatnem pluralizm u ni m ogoče, - 73. Če redkost: T o re j tudi v L un in em prim eru neenaka svetlost ne izvira iz gostotn ih razlik. Če bi bil M esec na kakšni plati bolj redek, bi m orali ob sončnem m rku, ko je L u n a m ed Soncem in Z em ljo , skozi tisto vrzel p rivre ti sončni žarki, kar pa se n iko li ne zgod i (v. 79-81). - 8 1-9 0: C e pa gre ta red kost sam o do neke m eje (»Pregrade«) in se tako vrsti z gostoto kot v telesu tolšča in kosti, bi se m orali v tem prim eru sončni žarki odbiti, kot se odb ije svetloba od stekla, ki ima za seboj svinčene ob lo ge . - 9 1 . dejal bol: T ore j pege so, bi dejal zago vo rn ik »gostotne teorije«, saj so odbiti žarki tem nejši, ker se vrn ejo iz večjih g lob in . -

44 2

T o vero van je m ore ti pregnatipo izkus, če le želiš, da se napravi,

96 ki reki znanja je izv ir bogati.V zem im o tri zrcala: d ve p o stav i

pred sé enako daleč, tretje deni 99 Pa m édnju, a stoji naj bolj v daljavi.

Z a zri se van je, zadaj za ram eni pa naj ti sveti luč, k i bo ožarila

102 zrcala in našld o d svit ognjeni.Č ep rav bo m anjša luč o d g o vo rila

ti s skrajnega zrcala, pa sijaja 1 0 ; enako ž ivega so vsa svetila.

K o t g o rk o sonce, ki spom ladi vstaja, p od snegom tla do go leg a razkrije

108 in m u zm rzál z belino vred otaja,tako tvo j um brez zm otne zdaj vizije

naj luč prešine, ki tako je živa, m da vztrepetaš od njene lepotije.

Sredi nebá, ki božji m ir uživa, v rti teló se, k i iz sebe toči

1 1 4 bit, ki pri njem še v m ožnosti prebiva.N e b o pod n jim , k jer zvezd je dom sijoči,

to bit različnim bitnostim odm eri,1 1 7 ki jih vsebu je in obenem loči.

N asledn ji k ro g i svo ji bitni béri različic nepredvidnih oskrb ijo ,

120 ki v njih razseje se in se usm eri.Sveta organ i se tako vrstijo ,

kot vid iš tu, korakom a v nižino:

9 5-10 5 : M otiš se, p rav i B eatrice, saj te po izkus s trem i zrcali uveri, da je odbita svetloba enakega sijaja ne glede na razdaljo. V erjem i po izkusom , saj so le-ti pričetek vsake znanosti! - 106. Kot gorko sonce: K o t vzam e sonce na pom lad zem lji snežno odejo , tako bo D anteja božja resnica (»luč«) o svob o d ila zm ote. - 1 14 - 14 4 : V neprem ičnem Em pire- ju, sedežu B o g a , se vrti P rv o gib alo , k i vseb u je bit vseh stvari, k i so obsežene v osm ih

Drugi spev 443

n ) kar zgoraj si dobe, n izdol delijo.L e g le j, kako si skozi to g lob in o

utiram pot k resnici, ki te m ika,126 da skoraj sam boš bresti znal p litvino,

P o k ret nebes in n jih krepost ve lika, kot od kovača um etnost je kladiva,

129 od blaženega zavise srednika.N eb o , ki se v svetlob i zvezd um iva,

m od rosti silne in vseg ib ajoče 1)2 pečat je in podoba nem inljiva.

K o t duši v vašem prahu je m ogoče, da z udi u b o g ljiv im i razpleta

i ) j in širi svo je sile delujoče,tako m noži v ozvezdja se nešteta

dobrota , iz um a p rvega izpeljana,1 ) 8 ki si iz kroženja edinost spleta.

T a m oč postane zvezdi ž iva hrana, in z n jo z različnim i vezm i se spaja,

14 1 kot z dušo veže se telo zemljana.Iz radostne nravi ta m oč prihaja,

ki v zvezde vtisn jena svetlo b o seva,144 kot lesk oči, ki sreča ga poraja.

nebesih; ta bit je tu kako r v klici, v m ožnosti. O sm o nebo to bit cepi in deli v neštevilne bitnosti (zvezde), pri čem er vsaki vtisne posebno p odob o, lik (im agine). T e like sprejem a od svo je Inteligence (A n gela - okretn ika), a ta jih v id i v B o gu . V tem sm islu je osm o nebo pečatnik (v. 132 ) , saj posredu je , da n jego ve bitnosti sprejem ajo like, in ko t pečatnik dalje v p liv a s sv o jim gibanjem na nižja nebesa, da ti vp liv i pridejo v štiri p rvin e (ogenj, zrak, vo d a, zem lja). T i vp liv i so v njih kako r sem ena (v. 132 ) in ob različni sestavi zvezd nastajajo poedina bitja, katerih vsako je sestavljeno iz lika in tvari. T a k o prejem a osm i nebes - in vsak naslednji - gibanje in m oč od svo jega U m a, kot je o d v isn o o d kovača , kaj k lad ivo skuje. In kako r si duša v telesu, ki je ena in enovita , zgradi razne ude za razna o pravila , tako U m osm ega nebesa deli svo jo do b ro to neštetim zvezdam , t.j. deli v različni m eri m oči in vp live , da z njim i delu jejo v prvinah. Če torej v jasni noči vid im o , kako m iglja jo zvezde, kaj je to? - K o t lesket o č i priča o veseli duši, tako je sijaj določene zvezde drobec dobrote, ki je združen s telesom zvezde kakor duša s č loveškim telesom , (v. 14 1) .

4 4 4

D a se nam svit različno razodeva,ni vzro k , da gosto z redkim bi se bilo:

147 počelo ob likovaln o ji velevasedaj tem o, sedaj svetlob o m ilo.«

14 5 -14 8 : V ečji ali manjši drobec dobrote je tisto o b lik ovaln o počelo večjega ali m anjše­ga leska in vp liva zvezd, ne pa gostotna razlika. - T a u g otov itev je sum a sum arum te dolge razprave, iz katere se da izluščiti naslednjo »m oralo«: K o n čn e in popoln e razlage naravnih p o jav o v ne išči v fiz iki, tem več v m etafiziki!

TRETJI SPEV

Sonce, ki m lado mi srce je vžga lo , me zdaj prepričalo je o pom oti,

) ko za in proti m i je o d g o v o r dalo,in da p ovem , da sem utekel zm oti,

le to liko , kot prav se mi je zdelo,6 vzd ign em g la v o , z besedo že na poti;

ko tam zagledam nekaj, kar prevzelom e je tako, da tja pričnem strm eti,

y zabeč, kaj reči se m i je hotelo.K o t steklo, ki se nam p ro so jn o sveti,

ali g ladina tihe jezernice,12 katere dno ti še je m oč uzreti,

p ovrn eta v obrisih naše lice,tako - kot biser m edlo se svetlika

// iz čela belega nam do zenice -- več takih lic, ki jih pom enek m ika,

uzrem in zm otil sem se p ra v narobe iS kot ta, ki ga je vnela vod n a slika.

K o pred očm i so zrasli m i kot gobe, se v m isli, da so le o d sv it zrcala,

1-33. P rihod duh ov1-9: Beatrice, sonce D an tejeve m lade ljubezni, je pesniku p ravk ar razložila, zakaj so ene zvezde svetlejše od d rugih ; le-ta se je ravno hotel zahvaliti in p oved ati, da m u je zdaj vse jasno, ko mu prestriže besedo prihod d u h o v , ki b iva jo na L un i. - 14 . kot biser. D uše na L u n i so prosojn e , m edlo sijoče sence, ki se svetlika jo kot b iser z belega čela krasotice; podobn o odseva lik iz stekla ali iz m irne gladine. - 17 . z mot^--‘naro^ \ G ršk i lepotec N arcis se je zaljubil v lastno sliko , ki m u je odsevala iz gladine, m isleč, da je notri prava oseba (O vid , M et. I I I . 4 07-5 10 ). D an te pa se zm oti p rav obratno: K e r misli, da so te sence zrcalni odsevi ž ivih ljudi, se ozre, da bi v idel, k je neki so. -

4 4 6 Kaj

2 1 o zrem , č igave so le to podobe?Z am a n ! In spet pogleda sta poiskala

sv e tlo b o zorno v ljubljeni vodnici,24 k i z o gn jem se v očeh m i je sm ehljala.

» N e čud i se nasm ešku v m ojem lici,« m i p ra v i, »saj tvo j um otročje sodi,

27 ker z n o g o ne stoji še na resnici,tem več te, k akor ved n o , v prazno vodi.

T o p ra v a bitja so, neizvršena p o b lju b a ločene drži jih todi.

C u j jih in v e ru j, duša neutešena, saj lu č resnice, njih tolažba sveta,

j ) sk rb i, da pota ne zgreši nobena.«In k senci, ki za g o v o r najbolj vneta

se zdi, besede m i prično bežati ¡ 6 k o t tem u, ki se iz naglice zapleta:

»O srečni duh, ki ti je žarek zlati ž iv ljen ja večnega studenec sreče,

& k i jo le izkušn ja m ore p rav spoznati,daj, uteši m ilostno srce goreče,

p o v e j, kdo si, čem u si v tej v išavi!«

3 1. neizvršena obljuba: N a L un in em nebu so zveličani tisti, ki so svo je slovesne zaobljube p o m an jk ljivo izpolnili.Opomba: Se pred pričetk om teh nebeških » in tervju jev« m oram o opozoriti na pravo n aravo D an te jev ih srečanj širom p o nebesnem kraljestvu . P o krščanski veri, ljudsk i in učeni, so zveličani v raju , k jer gledajo B o ga , u živajoč pri tem večno in popolno blaženost. D an te pa duše, kot bom o videli, naseli po raznih nebesih, devet p o vrsti, tja do E m p ire ja , sedeža B o g a . Z ak a j tako? - T u d i po D an teju so zveličani v raju (E m pirc ju), ven dar se o b n jego vem po to van ju vsakič spusti neka trum a na nebes, k jer sta B eatrice in on. S tem je pesniku dana m ožnost, da se z n jim i posam ič razgovarja , s čim er je b ilo ustreženo n jeg o v i ustvarjaln i d om išljiji, znanstvenim in ne nazadnje političn im am bicijam , pa tudi n jego va etično-psihološka slika veso lja s to potezo silno pridobi. D u še se nam reč spuščajo na planete, katerih v p liv jim je bil v življenju odločilen in usoden. - N a ta način zaživi tudi R aj in s sv o jo duh ovito kom pozicijo vred n o podaja ro ko predhodnim a kantikam a, t. j. P eklu in V icam .

3 3 -13 0 . Srečanje s P iccardo D on ati

Tretji spev 447

42 A ona, ki ji sm eh v očeh trepeče:» K d o r p ra v želi, m u duri ne zastavi

prijaznost naša, kot ljubezen tista,4j ki h oče d vor, podob en svo ji slavi.

N a svetu sem bila devica K ristain če spom in spoznanja ti ne krati,

48 b oš v tej lepoti, ki je zdaj bolj čista,spoznal P iccardo iz rodu D onati,

k i s tem i svetci iz zvezde bolj počasne j i zveličan ja se m orem radovati.

G le j, naše duše, k jer n ikdar ne ugasne žar svetega D uh a, so tu vesele,

J4 ko u b o g ajo n jega ukaze jasne.V tem panju , ki je n izek, sm o čebele

zato , ker zaobljube sm o slovesne /7 prezrle ali v n jih slabo uspele.«

In jaz: » K o vaše sije zrem nebesne,m i nekaj božjega iz njih odseva,

60 kar d v ig a čez zasnove jih telesne -- zato b ilo je, kot da um ok leva ;

po tem , kar deš v dobroti neizrečni,6) pa v se bolj um no se m i zdaj dozdeva.

A reci: V i, ki tu živite srečni,m ar vaša trum a ne bi g o r želela,

66 še bliže k luči in ljubezni večni?«S senc m nožico nasm eje se vesela,

nato pa m i odvrn e, ljubezniva,

43. prijavnost naša-. V sak o m u r bi radi izpoln ili željo, tako kot B o g O če, ki je m ilostljiv in hoče, da so m u v tem vsi nebeščani podobn i. - 46. devica Krista: N una. - Piccarda: Iz rodu D on ati. B ila je to s lo veča F loren tin ka, ki jo je b il brat, plem enitaš C o rso D on ati, na silo vzel iz sam ostana sv . K lare ter jo dal za sop ro go političnem u som išljeniku. - 50. *Z KveK^e b°ljpočasne: L u n a je po D anteju najnižji in najpočasnejši planet. - 63. bolj umno: D ante spočetka Piccarde ni spoznal, zdaj pa m u je njena podob a že bolj dom ača. - 64. A reci: P esnika zanim a, če se dušam zdi za m alo, ker so tako nizko v nebeški h ierarhiji

448 Kaj

69 kot bi v ljubezni p rv i zagorela:»O brat, v hotenja naša pokoj v liva

ljubezni m oč, ki nam polaga v sanje 72 to, kar im am o, z d rugim nas ne izziva.

Ce bi želeli v v iš je dom ovan je, te želje bi se bile z v o ljo p ravo

7/ N jega , ki je ta hram ograd il zanje.A to n ikom ur tu ne pade v g lavo ,

če je ljubezen tu potrebna hrana, y S in če razm isliš d obro nje naravo.

In b istveno za stan je nebeščana,da se le božji vo lji pokorim o,

S i da iz naših vo lj je ena sama stkana.In če na raznih stopnjah tu stojim o

v kraljestvu , se k ra ljestvo v tem raduje,S4 kot kralj naš, čigar v o lje se držim o.

V n jeg o v i vo lji pokoj naš dom uje,on je kot m orje, kam or vse odhaja,

S7 ker sam je ustvaril, kar narava kuje.«Sprevidel sem , da je nebo od kraja

sam paradiž, čeravno B o g vseved i 90 vsem m ilosti enake ne razdaja.

K o t ta, ki mu d o vo lj je ene jedi, m isleč na d rugo , sline že požira,

9 } to h vali, a že gleda k n o v i skledi,tak nisem skrival jaz tedaj nem ira,

da zvedel bi od nje za tkanje tisto,96 ki mu čolniček ni dotkal okvira.

In de: »Z aslu ge in ž ivljen je čisto g o r n jo veličajo , ki ženi dala

(glej opom b o zg.). P iccarda m u razloži (v. 70-87), da je n jihova blaženost v tem, da sc p o k o rijo božji vo lji. - 95. tkanje tisto: K a k o je odstopila od svo je zaobljube. - 98. njo: S v . K lara , dom a iz A ssisija , ustanoviteljica reda klarisinj. -

Tretji spev 449

99 je v svetu pajčolan z o p ravo isto,da bi do sm rti noč in dan ostala

nevesta N jem u , ki zaob ljub o usliši,102 če jo le go rk a je ljubezen vžgala.

U tekla svetu sem , da šla bi v iš ji, še m lada pajčolan sem dela nase,

¡ o j s p risego , da bom zvesta n jeni hiši.Č lo ve k , ki v slabem bolj ko v dobrem rase,

pa iztrgal me iz celice je drage; ioS B o g ve potlej za tiste bridke čase!

T a drugi sv it, ki veseli se zm age na m oji desni strani in ga vžgala

m v sa luč je naše dom ačije blage,v e zase to, kar sem ti jaz priznala,

zakaj kot nuni b ila z g lave sneta 1 14 ji senca svetega je zagrinjala.

K o pa se v hrum je p ovrn ila sveta, prim orana in zoper v so p o stavo ,

n 7 srca tančica ni bila ji vzeta.K on stan ce V elik e zdaj zreš b leščavo,

ki drugi švabsk i v ih ri je rodila 120 še tretjo , z n jo pa zadnjo m oč in slavo.«

T o rekla je in se v daljave skrila, avem arijo m i p o jo č k slovesu ,

¡2 ) kot teža v dnu vo d e bi potonila.D o k le r m ogoče je b ilo očesu,

za n jo sem zrl, ko pa noč jo vzam e,¡2 6 p ogledam k večjega hotenja kresu,

tja k B eatrice se ozrem čez ram e;

10 1 . Njemu-. K ristu su . - 1 1 7 . srca tančica: Srce ji je ostalo čisto , k ljub tem u da so ji strgali tančico (šlar) z glave . - 1 18 . Konstanca V e lik a : Sicilijanska kraljica. D an tejevi sodobniki so trdili, da je bila tudi ona na silo vzeta iz sam ostana in dana za ženo kralju H enriku IV . H ohenstaufu (»drugi švab ski vihri«); njem u je rodila F rid erika II ., tretjo , a obenem zadnjo »vihro«, ki je pridrla s severa v Ita lijo (p rv i je bil cesar F rid erik I. Barbarossa).

4 5 0

njen blisk pa mi tako slepi poglede, da mi spočetka v id nem oč objam e,

in v grlu mi zastanejo besede.

ČETRTI SPEV

Č e dve, enako daljni in zaželenijedi m otriš, od glada um rl boš raje,

} k akor da roko stegnil bi p o eni;tak jagn jič stal bi, enako trepetaje,

če z dveh strani vanj v o lč ji g o b ec zeva,6 in pes stoji, ko v dve košuti laje.

Če sem po sili torej m olčal, reva,ker dvom a dva sta enako me tiščala,

se m i ne v zlo , ne v d o b ro ne prišteva.T ih o sem bil, a želja se mi brala

je z lic in spraševali so pogled i , 2 bolj jasno, kot bi to beseda znala.

U tešila me, p o D an je lo vem zgled i, ki je N abu ku utolažil jezo,

, j vzro k srdu nepravičnem u in bedi,je Beatrice: »V em , da čutiš pezo

obeh želja tako m očno, da d av i ¡g ta tvo j nem ir p od lastno se zavezo.

Če vztrajam v dobri v o lji, um ti p rav i,

1-27. B eatrice ugane D an tejev dvom

1-9: O b poslušan ju Piccardine pripo ved i (glej pre jšn ji spev!) sta se D an teju p orod ila dva enako težka dvom a, tako da se ne m ore odločiti, katerega bi prej po ved al Beatrice. S vo j položaj ilustrira s p risp o d o b o, kako č lo vek , p o stavljen m ed d v e enako zaželeni jedi, v neodločnosti lahko tudi um re od lakote. (Prim er, ki ga D an te tu razvija , je bil prava paša sholastikom , prim . B u rid an o v osel). R ezu ltat ob eh želja je, da pesn ik m olči.- 13 . p o Danjelovem zgledi: P rerok D anije l je edini znal razložiti babilonskem u kralju N ebukadnezarju nejasne sanje, zavo ljo katerih je dal le-ta p o b iti m nogo svo jih sv eto v a l­cev, nesposobnih , da bi m u bili zagon etko rešili. T o v lo g o - tolm ača D an tejevih želja - prevzam e Beatrice, saj bere n jegove m isli pri B o gu .

452

po kakšnem pravu naj nasilje tuje 2 1 ob delež zasluženja me pripravi?

In še ti misel v dvomih omahuje,če duše k zvezdam vrača božja sila,

24 tako kot modri Platon podučuje.Ta dva pomisleka ti zdaj nemila

tiščita um; a prej odgovor dati 27 temu, ki bolj je žolčen, sem sklenila.

Glej, seraf, ki se najbolj z Bogom brati,Mojzes in Samuel, kogar bi radi

¿o od Janezov, pa tudi božja Mati,na istega neba sedijo vladi,

kot ti duhovi, ki se tu bleščijo, p ne več ne manj ne štejejo pomladi;

vsi vkup krase najgornjo domačijo, vsak svoje sladko uživajoč življenje,

3 6 kot da jim večni Duh, ki v njem živijo.Tu niso, ker jim nebes odrejen je,

temveč zato, da z njimi označuje p se krog neba, ki nižje ima vrtenje.

Tako uho človekovo naj čuje,saj duh mu le iz čutnega spoznava

42 to, kar je vredno, da se potlej snuje.Tej zmožnosti se Pismo pokorava,

28-63. K je so blaženi?D an tejeva dvom a sta naslednja: p rv i se tiče prostosti člo veške vo lje , d rugi pa P laton ove teorije, da duše, preden pridejo v č lo veško telo, b iva jo na zvezdah. B eatrice bo najprej razrešila zadnjega, ki je bolj žolčen. - 28-63: V se duše zveličanih, tako svetn iki, prerok i kot sama božja M ati, so zbrani v E m pireju ; ti tukaj se torej D an teju prikazu jejo le navidezno, zato da jih s čutili lahko spozna in da mu označijo stopnjo planeta v nebesni h ierarh iji (glej op . v 2. spevu). D u še gred o torej v E m p ire j in ne na zvezde, ko t je trd il P laton . P rav je im el le to lik o , k o lik o r je m islil, da zvezde v p liv a jo na č lo vek a; v tem slu čaju n jeg o va m isel ne bi bila sm ešna. T a v p liv pa seveda ne dokazu je , da so zvezde b o žan stva, kot so m islili sta ro d avn ik i s sv o jo kra tko pam etjo ; zvezde so le posredn ik i. - 28. seraf'. Serafi, p rv i v an gelsk i h ierarh iji, ki so n ajbliže B o g u . - 30. od Janezov: O b a Jan eza , K rs tn ik in E v an g e lis t. - 34. najgornjo domačijo: E m p ire j. -

Č e tr t i spev 453

ki Bogu dalo je nogé in roke,4./ v resnici pa drugače ga spoznava;

In Cerkev slika kot zemljé otrokenadangele in njega, ki ozdravil

48 Tobija starca je temè globoke.To, kar Timej o dušah vam je pravil,

je tukajšnje resnice slika kriva;// kot čutil je, besedo je postavil.

Po njem se vrne duša neumrljivana zvezdo, kjer bajè se je utrnila,

J4 v telo poslana, ki naj v njem prebiva.Morda ta misel nekaj je prikrila,

kar v glasu na zveni, in to v nameri,/7 ki morda ni, da bi v posmeh služila.

Ce k vsaki zvezdi, po njegovi veri,se vrne čast ali sramota njena,

60 potlej mu lok nekje že točno meri.Ta vpliv je speljal - zamotana štrena! -

ves svet domala, ki začel častiti,63 ’Mars‘, ’Jupiter1, ’-Merkur1, je njih imena.

A drugi dvom, ki ti ne da počiti, je manj strupen in bi njega bolezen

66 ne smela te od mene proč zvoditi.Če je na božjo pravdo človek jezen

in se krivična zdi, to veri pravi,69 ne krivovernosti, dokaz bo rézen.

Ker možno je preudarku v vaši glavi dognati to resnico, te pri priči,

72 kot si želiš, utolažim v tej skušnjavi.

48. Tobija\ Starcu T o b iji je vrn il v id nadangel R afael. - 49. Timej'. S lo viti P laton o v d ialog, v katerem a v to r razpravlja o nesm rtnosti duše. - 59. last a li sramota-. K o t posledica zvezdnega vp liva . -

6 4 -117 . Zaobljube, neizpolnjene paradi tuje sile64-90: D ru g i d vo m pa je ta: Č e sta om enjeni ženi b ili na silo vzeti iz sam ostana in sta

Če je nasilje v tem, da pred biriči trpinčeni v ničemer ne ustreže,

7/ potem omenjenih to ne opraviči,ker volja, dokler noče, ne podleže,

kot ogenj, ki potlačen je stokrati,7# stoprvič zopet vzplapola na sveže.

Kdor pa le malo hoče se podati, že uboga silo, kot ti dve devici,

S i ki mogli spet bi v samostan zbežati.Ker če imeli voljo bi v resnici,

kot sveti Lovrenc na rešetki žgani,84 in Mucij, strog sodnik svoji desnici,

bi stezo, kamor sta bili pregnani, pustili, brž ko stiska je minila;

S j a taka moč je redka med kristjani.Če prav umel si, kar sem govorila,

razjasnjena sedaj je tvoja zmota,90 ki bi sicer še večkrat te morila.

A vidim zdaj, da ti je zbrodil potanov dvom, tak, da mu duša ujetnica

93 iz njega sama se nikdar ne izmota.Prav dala ti je moja govorica,

da se nikdar ne zlaže duša blaga,96 ki iz prve roke pride ji resnica;

nato si od Piccarde čul, kak draga bila Konstanci je tančica bela,

torej po sili odstopili od svete zaobljube, ali je p ravičn o , da se jim a to šteje kot p om anjk ljivost in se zaradi tega nahajata na najnižji stopnji blaženosti? Beatrice po jas­njuje: P iccarda in K on stan ca sta res popustili šele po d pritiskom , ven dar v tej borbi nista zastavili vseh svojih sil, zato nista opravičen i. M an jkala jim a je n eu p ogljiva vo lja , podobna tisti, s katero je sv. L o vre n c izdržal m učenje na ražnju, ali oni, ki je pom agala R im ljanu M uciju Scevoli, da je raje sežgal ro ko , ko t da bi izdal sozarotnike. - 91-99: M ed to razlago pa se D an teju porodi n o v dvom . P iccarda m u je nam reč zatrdila, da je cesarica K on stan ca ostala v srcu zvesta o b lju bi (R aj, 3. 1 1 5 - 1 1 7 ) , B eatrice pa ji očita, da sc je dala odvleči »biričem « iz sam ostana. A li je kriva ali ne? Piccarda sc vendar nc

454 RaJ

Č e trt i spev 455

99 kar se navidezno z menoj ne zlaga.Oj često, brat, četudi nevesela,

v neizrečni stiski, ki se ji obeta,1 0 2 privoli duša v to, česar ne bi smela.

Tak je Almeon, ki na prošnjo očeta ubil je lastno mater Eurifdo,

/ o j bogaboječ se izvrgel v bogokleta.Tako se naša volja združi s silo

in ta žalitev, glej, je take teže,1 0 8 da ji zaman je vse opravičilo.

Popolna volja grožnji ne ustreže, odstopi le iz strahu, da se krivica

m še hujša iz odpora ji ne izleže.Prej, pri Piccardi, tekla govorica

je o popolni volji, jaz pa vzela 1 14 sem ono drugo — oboje je resnica.«

Tako mi sveta reka je šumela,studencu vse resnice hčerka zvesta,

n j in mi nemir obeh želja odvzela.»O ženinu nebeškemu nevesta,«

dem, »ki iz besede vaše pričujoče 12 0 mi plamen in življenje v dušo gresta,

nimam ljubezni jaz zadosti vroče,

laže? - 10 0 - 1 14 : Seveda ne, m u od go varja vodn ica, saj dobi resnico iz »prve roke«, t.j. od B o ga. N avid ezno pro tis lov je um evajm o tako, da je Piccarda im ela v m islih abso lut­no vo ljo , jaz pa relativno, tako, ki popusti, če v id i, da bo potlej še slabše. A bsolutna vo lja jim a je odprla pot k zveličan ju , relativni »padec« pa je k riv , da uživata najnižjo stopnjo blaženosti. - 10 3 . Alm eon: Z a zgled po gub n ih posledic takšne vo lje , ki odstopi pred nasiljem (se združi s silo), nam bodi starogršk i junak A lm eon . N je g o v oče, kralj A m firaj, je Šel z v o jsk o nad T eb e, dasi nerad, ker je slutil izdajo lastne žene E rifile . Pred odh odom je naročil sinu A lkm eo n u , naj ga v prim eru, če sam pade v boju , m aščuje in m ater ubije. In tako je sin iz u b o g ljivo sti do m rtvega očeta postal m atero- m orec, »facto pius et sceleratus eodem «, kot p rav i O vid (M et. I X . 407). (Prim . tudi A ish ilovo O resteio). T o m esto pri D an teju je prim er dialektične disputacije, kakršne so srednjeveški sholastiki radi go jili. - 1 1 5 . sveta reka: Beatrice. - 1 18 - 12 3 : D ante se zahvali svoji vodn ici za pouk. -

da milost vrnil bi vam, milostljiva: i 2 ) naj plača On, ki mu je vse mogoče!

Zares je žeja uma neutešljiva, če ne uzre Resnice svetle zore,

126 ki zunaj nje nič pravega ne biva.Brž ko jo najde, najti pa jo more,

počije v njej, kakor divjad v brlogu;129 če ne, pa v željah bedno obnemore.

Potlej požene, kot mladika v logu,ob pravem dvom, saj v naši je prirodi,

1 ) 2 da le od vrha v vrh se pride k Bogu.To vabi me in mi besedo vodi,

da vprašam vdano vas, gospa predraga, i ) j o drugi misli, ki še v temi blodi.

Ali zemljan lahko pred vas polaga namesto obljub prezrtih dobra dela,

i ) 8 da tehtnica se v zlo mu ne prevaga?«V očeh gospe tedaj sta zagorela

dva ognja, v taki mi sijoč ljubavi,1 4 1 da moji sili sta umik velela:

oči pobesil sem v zgubljeni glavi.

128 : divjad v brlogu: V člo veški duši je n eutešljivo hrepenenje po B o g u (»Resnici«) in naš um ne odneha prej, dokler ga ne najde in se ne spočije v N jem . N ajti pa ga m ore: »Ce bi spoznanju razum nih bitij ne bilo m oč dokopati se do p rvega vzrok a stvari, bi bilo n aravno hrepenenje prazno in odveč« (T om . A k v . S .T .I . 1 2 ,1 ) . - 130 . Potlej pomene: Iz tega hrepenenja p oganja jo kakor m ladike iz stebla n o ve spoznave in dvom i, ki naravno ženejo duha dalje in dalje, od stopnje do stopnje, dokler ne doseže viška. - 136 -13 9 :N o v o vprašan je, ki se je D an teju po ro d ilo , se glasi: A li m ore človek neizpolnjenoo b lju bo »pretopiti« v kakšno dru go dob ro delo? - O d g o v o r sledi v 5. spevu.

456 Kaj

PETI SPEV

»Če me ljubezen je s plamenom vžgala, ki zemlja se za njim zaman ozira,

) tako, da moč oči ti je zbežala,ne čudi se! To iz pogleda izvira,

ki je popoln, saj od dobrote same 6 uči se in po njej korak ubira.

Že vidim, da ti zdaj duhovne hrame Svetloba neminljiva razsvetljuje,

9 ki te, ugledana, v ljubezni vname.In če drugam srce vas zapeljuje,

je tisto sled varljiva in zastrta.12 Dobrote, ki tu zgoraj nam kraljuje.

Sprašuješ, če obljuba se razdrtaše z drugo službo da nadomestiti,

// da duša z Bogom ne bila bi sprta,«prične mi Beatrice govoriti

in kakor tisti, ki ga nič ne zmoti, rS naprej hiti v razpravi tej sloviti:

»Najimenitnejše v vsej božji doti,ki stvarstvo jo je od Stvarnika dobilo,

2 i najljubše in podobno mu v dobroti,to, glej, svobodne volje je darilo;

i i2 . B eatricin pouk4. pogleda: B eatricinem u sijaju je vzrok popoln duh ovn i v id (il perfetto vedere), ki dobiva luč od najvišje D o b ro te - B o g a (»uči se«) in se le-tej z ljubeznijo podreja (»po njej korak ubira«). - 10 . in če drugam: V se zem eljske dobrote so m ajhne v prim eri z božjo, nas uči D ante.

1 ^-84. O teži zaobljub in m ožnosti n jih ovega nadom estila

45»

z njo le misleče bitje se ponaša,24 tako je zdaj, tako je nekdaj bilo.

Iz tega vidiš, da obljuba vašaje najsvetejša stvar, če se zastavi

27 tako, da gori z njo sam Bog soglaša;saj človek, ki pogodbo z njim napravi,

se s tem odreče lastnega zaklada, jo žrtvuje voljo, ko ta dar opravi.

Kje najti povračilo, kajti nada, ki rabiti želi, kar je že dala, bi krajo v dobro obrnila rada.

Pri bistvenem sva zmoto že pregnala; a ker pri tem je Cerkev popustljiva,

) 6 kar, zdi se, bije to, kar sem dejala,pri mizi le še malo posediva,

zakaj po zaužiti težki jedi p pomoči rabiš, da bo prebavljiva.

Le glavo zdaj odpri moji besedi in si zapomni jo: razum pogreza

42 zaman se brez spomina v znanost, vedi!Iz dveh stvari sestavljena je peza

te zaobljube: eno je dejanje,4 ! ki ga storiš, a drugo je zaveza.

Te ne izbrišejo moči zunanje,dokler ne izpolniš je, in prav tej stvari

24. tako j e z^aj: Svo b o d n o v o ljo so razumna bitja - angeli in pozneje ljudje - dobila ob sam em stvarjen ju , ohranila pa so jo tudi po uporu an gelov in padcu prvih staršev. - 25. obljuba: K a d ar člo vek stori zaobljubo, žrtvuje svo jo v o ljo B o gu in »se s tem odreče lastnega zaklada«. - 3 1 . povračilo: K a k o nadom estiti neizpolnjeno zaobljubo? T o bi sc reklo iz ukradenega storiti dob ro delo (»di m al tolletto far buon lavoro«)! - 35. popustljiva: C erkev včasih ob ljube izpregleda (dispensa), kar se n avidezno ne sklada 7 Beatricino trd itv ijo , češ, od tega, kar si se zaobljubil, te nihče ne odveže. - 42. brez spomina: »Bolj ti hasne, če imaš v g lav i le nekaj um skih p rip o m o čk o v , pa so v potrebi brž pri roki, kot če si nakop ičiš g o ro znanja, ki ti ne ostane v spom inu« (po Seneki). 45-48: Zao b lju b a , p ravi B eatrice, je sestavljena iz dveh stvari, iz predm eta (»dejanje«) in

Pe ti spev

48 namenjeno je gornje modrovanje.Saj dobro veš, da so Hebrejci stari

resnično žrtvovali pod postavo,;/ a z raznimi darovi na oltarji.

Pri prvi izbereš ti vsebino pravo, vendar lahko - in greha ni se bati,

! 4 si predmet potlej najde zamenjavo.Nihče pa naj ne drzne si prebrati

sam križa na rameh, če blagoslova /7 ni dal mu ključ srebrni ali zlati!

In brez pomena je menjava nova,če zalog zdrte obljube ne obseže

60 tako, kot šest štirici daje krova.Ce pa je zaobljuba take teže,

da vsako tehtnico navzdol povleče,63 je pač noben zastavek ne odveže.

Obljuba se v tri dni naj ne blebeče!Spolnjuj jih, a ne slepo - kot si umoril

66 je Jefte hčer, da zmagal bi sloveče:naj raje bi dejal: Slabo sem storil! -

ne pa grešil, poslušen svoji vesti.69 Tako se grški knez je zagovoril,

da si Ifigenija klela je prelesti,staro in mlado pa še danes plaka,

iz obveznosti (»zaveza«). P rv o je relativno, d ru go pa absolutno; in tega zadnjega se pri bogu ne da izbrisati. - 49. Hebrejci: M o jzeso va postava je H ebrejcem izrecno zapovedo ­vala žrtvo van je (ovac, d išav itd.). - 54-60: Predm et zaobljube se lahko brez greha zamenja, seveda le z d u h o vn ikov im privo ljen jem (»ključ srebrni ali zlati«), n ovi p red­met (»zalog«) pa naj zaobseže starega tako kakor šestica štirico. - 60-63: L e v prim eru, Če je zaobljuba velika in usodna, predm etu ni m oč poiskati zam enjave. Z a to bodi pri obljubah previden! - 66. Je fte : Izraelski sodnik Je fte se je zaobljubil, da bo v prim eru zmage nad A m o n iti ž rtv o val p rvo stvar, ki b o , potem ko se z v o jsk o vrn e, stopila iz n jegove hiše. In tako je dal, zvest sv o ji p risegi, ubiti ed ino hčer, ki je očetu zm agovalcu pritekla naproti. (Sod. X I . 1 , X I I . 7) Prim . G re g o rč ič , Je fte jeva prisega. - 70: grški kne%: A gam em n on, ki je ob ljubil b o g o vo m svo jo lepo hčer Ifigen ijo , če bi mu naklonili ugoden veter za p lo v b o proti T ro ji. T a žrtev se mu je g rd o m aščevala. (Prim . A ish iios,

460 Kaj

72 ko o takšni žrtvi čujejo povesti.Kristjan, nikar prenaglega koraka!

Ne bodi perje, vetru le igrača,7/ ne misli, da te spere voda vsaka!

Stari in novi List sta vam tolmača,pastir vesoljne Cerkve gre pred vami:

78 to je dovolj, da vas nebo poplača.In če pregrešna sla drugam vas mami,

ljudje bodite, ne pa trop brezglavi,8 1 naj se ne smeje Judež vam ob rami!

Ne igrajte se, kakor jagnjič muhavi, ki mleko matere pusti igrivo,

84 pri tem pa sebe tolče le po glavi.«To de mi Beatrice ljubeznivo,

nato okrene se, vsa koprneča,87 tja gori, kjer vesolje je bolj živo.

Njen molk in lica, vedno bolj žareča, sta mi v tišino željni um odela,

po kjer novih dvomov vladala je gneča.In prav tako, kot cilj zadene strela,

ko se tetiva ni še umirila,P j v kraljestvo drugo sva midva zletela.

In ko sva v luč tega neba vstopila,gospa razveseli se mi brez meje,

96 a zvezda se še bolj je zaiskrila.Če zvezda oživ i in Se zasm eje,

O resteia) - 76. voda vsaka: N ekaterih zaobljub tudi najv išje cerkven e oblasti ne m orejo odvezati. - 76-84: Sveto pism o in iz neba navdihnjena papeška beseda bosta kristjanom zagotovila zveličanje. Z ato re j, kristjani, ne bodite v posm eh Judežem , k i jih je dosti m ed vam i! G lejte , da ne boste kot neum ni jagn jiči, ki zbeže od polnega vim ena in s tem le sebi škodujejo ! U b ogajte svo je duh ovn e pastirje!

85-139 . D ante in B eatrice na nebu M erkurja93. kraljestvo drugo: N eb o M erkurja . - 96. bolj j e za iskrila : C im više se popotnika vzpenjata, tem večja sta Beatricina radost in žar; tako tudi tu, na drugem nebu. - 97-99- O d B eatricine luči se je razsvetlila v sa zvezda (»se zasm eje«), pa tudi pesn ikova živa

P e ti spev 4 61

kaj šele jaz, ki se narava živa,99 če jo le malo zbodeš, mi razgreje.

K ot v čistem ribniku, ki tiho sniva, se v stvar, ki v vodo mu je priletela,

102 požene truma rib nenasitljiva,tak množica luči tedaj vršela

je proti nama, radostno pevaje:10 } »Glej dušo, ki nam žar bo razplamtela!«

In ko z neba so lili na vse kraje,njih sence uzrem, kjer sreča se svetlika

ro $ v svetlobi čisti, ki jo vsaka daje.O bralec, če tako pričeta slika

se zdaj konča in čutiš hrepenenje, m da zvedel bi, kar zraven še pritika,

potem po sebi veš za poželenje,s katerim gledal sem te svetle roje,

1 14 da bi spoznal njih blaženo življenje.»Oj srečen ti, ki smel oči si svoje

v dom večne zmage z milostjo upreti,1 17 prej ko si zemeljske zapustil boje,

luč, ki čez strop neba neskončna sveti, nas vžiga; če bi zvedel rad, kakovi

120 smo mi, se smemo zdaj ti razodeti.«To rekel mi je eden med duhovi,

a Beatrice brž: »Vprašanje stavi 12 } in jim veruj, kakor da so bogovi.«

»Vidim, da gnezdiš v lastni tej bleščavi,

narava si je dala duška s širok im nasm ehom ; tako se zasm eje otro k ali č lo vek , ki je popolnom a srečen. - 10 0 -10 5 : Sprejem »prebivalcev« tega planeta je nadvse prisrčen; pesnikov prihod jim bo dal p rilik o , da m u izkažejo sv o jo n aklonjenost in ljubezen, ki bo s tem dejanjem postala še obilnejša in si bo pom nožila svo j sijaj (»lumen caritatis«). - 107. sence: O bris duše, ki izžareva radost ko t sonce svo j sijaj. - 1 1 7 : %emeHske... boje: »Boj je ž ivljen je ljudi na zem lji...« J o b V II . 1 . - 1 18 . luč: L jubezni. - 12 3 . kakor da so bogovi: T om až A k v in sk i p ravi, da so blaženi iz b o gosličn osti g o to v o deležni nečesa

462 Kaj

ki iz oči sem k meni jo razliva 12 6 in do plamenov tvoj nasmeh pripravi,

ne vem pa, kdo si, duša ljubezniva,zakaj prišla si v hram tega planeta,

129 ki ga zemljanom večja luč zakriva.«To duši sem dejal, ki me je vneta

ogovorila, ta pa mi zasije, i ) 2 še v bolj bleščečo luč kot prej odeta.

In kot očem se sonce včasih skrijev premočnem blesku, kadar sonca sila

i ) ! oblakov gosti zastor použije,tako v veselju silnem zagrnila

podoba sveta se je v žarke svoje i ) 8 in vsa zastrta mi odgovorila

tako, kakor naslednji spev vam poje.

božjega in se torej lahko im enujejo b o go vi. T u d i psalm i p ravijo : »R ekel sem in b o go vi ste« (Ps 81,6). Prim . T .A .S .T .L . 12 ,5 . - 129. večja luč: M erku rja zaradi bližine sonca naše oči bolj pored ko v id ijo . - 13 3 - 13 9 : K o t nam opoldanske sopare zakrijejo sončno o b lo in v id im o le eno sam o slepečo svetlob o , tako se je duša, ki je bila n ago vorila Danteja, zagrnila v lastno b leščavo, poro jen o iz nebeškega veselja.

ŠESTI SPEV

»O dkar je orla K on stan tin okrenil nasproti teku zvezd, ki so peljale

} ga z njim , ki se z L av in ijo je oženil,stoletja ždel je božji ptič vrh skale,

k jer vzhod E v ro p e v m orje se požene,6 pokraj gora , ki so mu zibel dale.

In v senci tam peroti posvečeneje vladal svet s p o stavo , ki predana

9 iz roke v roko je prišla do mene.B il cesar sem, zdaj duša Ju stin ijan a,

ki v rg e l sem iz p ostav navlako celo 12 v L jubezn i p rv i, ki je v meni vžgana.

Se preden m islil sem na takšno delo,sem v nauk, da im a K r is t naravo eno,

// ne več, verjel in v tem živel veselo ;

1-27 . Ju stin ija n o v o življenjeBlaženi duh, ki je D anteja n agovo ril, je bizantinski cesar ju stin ijan (526-565 n .š.,, pravni utem eljitelj velikorim ske države in zato sveta oseba našem u pesniku, ki je sanjal o svetovn em im periju , nasledniku starega R im a. V naslednjih verzih bo pojasnil D an te­ju, kdo je in zakaj je na tem planetu.1. Konstantin: R im ski cesar K on stan tin I. V elik i, ki je prenesel sedež cesarstva iz R im a v K onstantinopel (Bizanc), torej od zahoda na vzhod. Šel je torej »proti teku zvezd«, katerim je bil sledil T ro jan ec E n ej na svojem begu iz T ro je , begu , ki se je končal z o svo jitv ijo Lacija , k jer je E n ej vzel za ženo L av in ijo , hčer ondotnega kralja. - 1-9. Orel- sim bol rim ske države - je nad dvesto let vladal v Bizancu, blizu go ro v ja Ide (kjer je nekoč stala T ro ja , n jeg o vo rodn o m esto po E n eju), ko ga je slednjič dobil v roke cesar Justin ijan . - 1 1 . iz p o s ta v : N ajvečje Ju stin ija n o vo delo je n jeg o v K o d e k s prava, delo. polno sam ih b istvenih stvari in brez kakršnekoli »navlake« (»il troppo e il vano«), kot pravi D ante, ki gre v svojem oboževanju R im a tako daleč, da ga pripisuje - K o d eks namreč - božjem u navdihu (»iz ljubezni prve«). - 14. nauk: Ju stin ijan je bil sprva krivoverec, pristaš m o n o fizitov , ki so tajili d vo jn o n aravo K ris tu so v o ; spreobrnil ga je

464

vend ar z besedo mi b lagoslovljen o je A gap it, pastir veso ljn i čredi,

iS p o vrn il zopet vero neskaljeno.K a r ve ro va l n jegovi sem besedi,

zdaj vid im jasno, kot k rivo in pravo 2 1 d vo je nasprotij zrejo ti pogledi.

B rž ko sem s C erk v ijo dosegel spravo , me dobri B o g je vnel za silno delo,

24 ki mi prevzelo je srce in g lavo .Predal sem Belizarju vo jsk krdelo,

saj ga nebo tako je zaslonilo,27 da s tem k počitku meni je velelo .

V prašan je p rv o je tako dobiloo d g o v o r, ost njega pa me prigan ja,

p da še pristavim m ajhno dopoln ilo ,da vid iš, v kakšnem p ravu so dejanja

n jega, ki znaku svetem u u govarja ,33 naj si lasti ga, ali ga preganja.

G le j ve lič ino , vredno res oltarja, od ure, ko Palanta sm rt nem ila

papež A g ap it (533-556)- - 2.0. krivo in pravo: »tu ved i o gn i contraddizione e falsa e vera«: Sholastično logičn o načelo, ki p rav i, da je v vsakem pro tislovju ena stran resnična, d ruga zm otna, iz česar sledi, da ista stvar obenem in v istem oziru ne m ore biti in ne biti. - 23. silno delo: K o d e k s. - 25. Belizarju: Ju stin ija n o v vo jsk o vo d ja , ki se je od likoval v bojih proti V an dalom v A frik i, še bolj pa z b izantinsko vo jašk o o d p ravo v Italijo , ki je to deželo znova odvzela G o to m (prim . F in žgar, P o d svobodn im soncem ). Z g o d o v i nar P ro ko p ij piše, da je Justin ijan 1. 562 Belizarja vrg e l v ječo, ven dar je bila ta nehvaležna in dokaj grda poteza slavnega cesa.r]ai D an teju očitno neznana. - 23-27. B elizarjevi vo jašk i uspehi so bili Ju stin ijan u božji znak za pričetek notran jega snovanja, ki je rod ilo znam eniti K o d ek s.

27-97. Z g o d o v in a O rla - rim ske državeK o lik šn o važnost je D ante prip iso val ideji nasledstva rim skega im perija in n jegovikontinuiteti, nam pokaže priču joči spev, ki skoraj v celoti o peva z god o vin o Rim a,n jegove vo jaške in politične p o d v ig e , ter obenem biča strankarske razprtije g v e lfo v i ti

gibelinov.28. vprašanje: Pesnika Justin ijanu, kdo neki je. ~ 32. svetemu: O rlu ; oboji grešijo,gvelfi, ki O rlu nasprotujejo, in gibelini, ki si ga sebično lastijo. - 55. Palanta smrt nemilu.

Sesti spev 465

) 6 ga vzd ign ila je za dežel glavarja!P otle j, kot veš, ga A lb a je redila

nad tri stoletja, p rav do dne spopada,39 ko tri na tri se zanj je bitka bila.

O d solz Sabink pa do Lu krecije jada p o g le j, kaj storil je pod sedem kralji,

42 ko v last mu sosed za sosedom pada;kako so nesli rim ski generali

ga v b itke z B ren om , P iro v o arm ado,4/ z nešteto vo jv o d i in njih vazali,

k jer Q uincij, s kuštravo g la v o in brado,T o rq u at z D eciji, Fab iji do znane

48 prišli so slave, ki mi je v naslado.O n strl je ošabne A fričane,

ki so sledili klicu H anibalaj/ prek kršnih A lp , k jer Pad na svetlo plane.

P od njim sta še kot m ladca zm agovala Scip ij, Pom pej, njem u se vdal po sili

Kralj Lacija je poslal svojega sina Palanta na pom oč En eju , ki se je bojeval s Turnom . M ladenič je v tem boju padel, a vseeno je pripom ogel E n eju k zm agi in ga s tem »dvignil za dežel glavarja«. - 37. A lb a : A lba L on ga, m esto v Laciju , ki ga je ustanovil E nejev sin A skanij; odtod so R im ljani naselili R im (»...genus unde latinum , Albanique patres atque altae m oenia Rom ae« - V erg il, E n . I. 6). E n ejev i potom ci so tam vladali čez (risto let. - 39. tri na tri: H oraciji proti K uriacijem , R im ljani proti A lbanom ; zm aga jepripadla R im u in s tem se je O rel dokončno preselil tja. - 4 1. pod sedem kralji: V R im u sosprva vladali kralji (»Urbem R om am a principio reges habuere...« - T acit, An. I. 1). Z a časa prvega kralja, R om ula, so rim ski mladci ugrabili sabinska dekleta, ker je bilo v Rimu prem alo žensk (»rop Sabink«); zadnji, T arkvin ij ošabni, pa je povzročil smrt krepostne L ukrecije, kar mu je nakopalo izgnanstvo, R im u pa dalo republiko. - 43. rimski generali: Pred republikanskim O rlom in n jegovim i vo jsk o vo d ji sta klonila galski vladar Bren kot tudi epirski kralj P ir - le-ta po trdovratnem boju (P irova zmaga). - 46. Quincij: K v in c ij Cincinat, zavo ljo svoje »grive« im enovan »kuštravec«, je bil rim ski diktator, ki je prem agal Sabine, E k v e , V olske. - 47. Torquat: T it M anlij T ork vat, rimski vo jskovodja, zm agovalec G a lcev in Latinov. - Deciji, F a b iji: Plem eniti rim ski rodbini, ki sta dali dom ovin i m n ogo zaslužnih m ož - na pr. Q. Fabij M aksim , im enovan K u n ktator (O botavljač), ki je zaustavil Hanibala. - 49. Afričane: R im ljani so z velikim trudom premagali kartažansko vo jsk o , ki jo je H anibal preko A lp pripeljal v Italijo . - 53. Scipij, Vampe}: Slovita rim ska vo jsko vo d ja , ki sta se oba proslavila že v m ladih letih. P rv i

466 Kaj

J4 je grič, ki ti pod njim je zibel stala.Pred zoro dne, ko so iz nebes sklenili

svo j m ir poslati m ed ljudi plem ena,/7 so ga R im ljan i Cezarju izročili.

K a r storil je od V ara pa do Rena, ved ô doline, k jer se R h ôn e napaja,

60 Isère je videla, Saône in Sena.K o iz R aven n e šel je, da osvaja ,

čez R u b iko n tak nesla so ga krila,63 da otrpne jezik in pero zastaja.

N a Špansko vo jsk a je pod njim krenila, nad D rač, nato je udaril pri Farsâlu,

66 da zabolelo notri je do N ila.K ra j obiskal je, k jer se bil je izvalil,

in Sim oent, gro b H ektorja junaka,69 in P tolom eju se nasršil km alu.

N a Ju b o šv ign il je ko b lisk iz oblaka, nato pa na zahod, k jer še glasila

7 2 se trom ba je pom pejskega vo jaka.P o d n ovim praporščakom zatulila

v peklù so usta K a sija in B ruta,7/ P eru g ia je z M odeno vred zavpila,

(A fričan) je s triintridesetim i leti dokončno potolkel K artag in o pri Zam i, drugi pa je s petindvajsetim i leti trium firal nad M arijem (med drugim je razrušil tudi sovražno trdnja­vo na griču Fiesole, pod katerim stoje Firence). - 55. Pred %pro ^ne: K o se je bližal čas K ristu so vega ro jstva (pričetek našega štetja), je O rla vzel v roke Ju lij Cezar. - 58-60: K a j zm ag je izvojeval O rel v Cezarjevem času! O d reke V ara (v zg. Italiji) do R ena, porečja Izere, Saone, Sene in Rodana, vse te dežele je podjarm il! - 6 1-6 3: O d takrat, ko je Cezar odšel iz Ravenne in prestopil R ub ikon (A lea iacta est!), so bili n jegovi p o d v ig i tolikšni, da kronistu zastaja roka. - 64-72: D ržavljanska vojna, v kateri je Cezar prem agal tekmeca Pom peja. B itke sta bila na Španskem , pri D raču in Farzalu, odkoder je prem agani Pom pej bežal v E g ip t (»do N ila«) in bil tam ubit. V teh vojnah je Cezar obiskal tudi T ro jo (»kjer se je bil O rel izvalil«) in grob H ektorjev. N ato je odstavil Ptolom eja z egip tovskega prestola in posadil nanj K leo patro , takoj nato udaril na Ju b o , zaveznika pom pejevcev, katere je slednjič dokončno ugnal v Španiji. - 73. Pod novim praporščakom: K o je O rla prevzel O ktavijan A vg u st, je najprej kaznoval Cezarjeve m orilce (K asij, Brut, prim . Pek. X X X I I I , 102) in udaril na A ntonija pri M utini (današnja M odena), pri čem er

Šesti spev 4 6 7

K leo p atra , s solzam i vsa posuta, si kačo je izbrala, v beg pognana,

j S da sm rt bila ji nagla je in kruta.Z n jim šel do rdečega je oceana,

z n jim svetu vrn il m ir je zaželeni,S i zaklenjen bil takrat je tem pelj Jan a.

K a r znam enje, ki g o v o ri po m eni, do takrat je storilo in pozneje,

84 za rod ljudi, ki so mu podrejeni,v tem i izgubi se, bore m alo šteje,

če gledaš, ko drži ga cesar tretji,87 z očesom jasnim in iz čiste žeje.

Pravičnost ž iva, ki mi da goreti, m u v teh rokah je dodelila slavo,

90 da se za b ožjo jezo on osveti.K a r zdaj ti p ravim , boš um el s težavo:

potlej je s T itom letel, da kaznuje, ker davn i greh dob il je kazen pravo .

K o langobardsk i zob uklal najhuje je C erkev , p od n jeg o vim i dal krili

96 ji K a re l V e lik i je, da zm aguje.Z d aj sodi, k o lik o so zagrešili

je trpelo tudi m estece Perusium (Perugia). - 76. Kleopatra: V bitki pri A k ciju je A v g u st d okončno prem agal A n ton ija in n jeg o vo zaveznico K leo p a tro , ki je zbežala z bojišča in si v obupu nastavila na telo strupeno kačo. - 79 -8 1: Potem ko je bil o svo jil E g ip t in prišel do R dečega m orja, se je O ktavijan vrn il v R im . T em pelj boga Jan u ša, ki je bil odklenjen že dvesto let - to je pom enilo vo jn i čas - je slednjič dobil na vrata zapah. Zav lad a l je veso ljn i m ir in v tem času se je rodil K ristu s . - 82. znamenje: O rel. - 86. cesar tretji: T ib erij, d ru g i naslednik O k tavijan o v. - 85-90: V elik o slavnih dejanj je šlo na O rlo v rovaš, kron a vseh pa datira iz časov T iberija , k i je - ko t o ro d je božje pravičnosti- v osebi svo jega nam estnika Pilata obsodil K ristu sa na smrt. - 90-93: Z a cesarja T ita je isti O rel m aščeval p ravičn o m aščevanje T ib e rijevo in razrušil Jeruzalem (razlaga te skrivnosti sledi v 7. spevu). - 94. langobardski %ob: K o so L an go b ard i pod D esiderijem napadli R im , je C e rk v i priskočil na pom oč K are l V elik i in jih prem agal (1. 733).

9 7 - m . G o r je vam , g v e lfi in gibelini!Sledi oster napad na italijanske strankarje. G v e lfe napada D ante zato, ker proti O rlu - cesarju paktirajo s Fran cozi, gibelinom pa očita pristranost in sebičnost, saj jim O rel

468 Kaj

poprej obtoženi, ki vse trpljenje 99 in vse nesreče so vam zakrivili!

T a proti orlu lilije rum ened vigu je , drugi v stranko ga porine;

io2 kdo bolj je k riv , se tu težko dožene.E j, g ibelin i, zganjajte zločine

pod drugim znakom , saj sledi ga k rivo , i o j kdor med pravico in njim zabija kline!

N aj z g ve lfi ga nikar ne dreza v ž ivo ta K are l, naj b o ji se krem pljev ptice,

io S ki večjim levom je že oskubla g rivo !Ž e večkrat za očetove kriv ice

je jokal sin, naj nihče ne verjam e, m da B o g bo orla m enjal za cvetice.

T a m ala zvezda, g le j, sprejem a v hram e d uh ove, ki rabili so dejanja,

1 1 4 da čast in slava se iz njih posnam e.In kadar želja sem kaj jih poganja

tako k rivo , je p rav , da manj jih vleče u j n a vzg o r ljubezen p rva in brezdanja.

D a po zaslugi gre nam delež sreče, se veselim o, to nam radost čisti

12 0 in je za nas ni m anjše niti večje.P ravičn ost v ir veselja vsem je isti,

pride p ra v le takrat, ko je treba zasesti kak stolček ali pa si napolniti žepe. - 100 . lilije rumene: Z n ak francoske kra ljevske hiše, ki. so ji pripadali tudi neapeljski A n žu ji, tisti čas vo d iln i g v e lfi (»proticesarjevci«) v Italiji. - 10 7 . K arel: K a re l II . A n žu jsk i, neapeljski kralj ( 124 8 -130 9 ). - m . orla menjal %a cvetice: N ik o li ne bo B o g - po D antejevem prepričan ju - dopustil, da bi v rim ski g rb prišle lilije nam esto orla.

m - 1 2 9 . K d o so du h o vi na nebu M erku rja1 14 . čast in slava: N a M erku rju so zveličani tisti, ki jih je posvetn a častihlepnost prigan jala k dobrim delom . - 1 2 1 - 12 9 : K e r ti častihlepneži niso izbrali n ajbolj ravne poti v nebesa, so tudi tu g o ri bolj ob strani. V en d ar so p opoln om a srečni, saj je n jihova blaženost točno odm erjena po zaslugah. H arm on ija n ebeškega kraljestva je pogo jen a prav z različnim i stopnjam i blaženosti, v ir veselja - vsem isti - pa je božja pravičnost.

Šesti spev 4 6 9

zato nam duša n ikdar ne zavije 12 ) na pot, k jer še podlegla bi zavisti.

V eč z v o k o v daje sladke m elodije: tako različne stopnje naše slave

726 kolesom božjim v ir so harm onije.V dragulju tem ti sveti iz bleščave

R om ea luč, ki mu zavist je bleda 129 obžrla delo velike veljave.

A P rovan sa lcev se spletkarska čredane sm eje več ; res hodi pot kriv ice,

1 ) 2 kom u r v napoto je krepost soseda.Im el je štiri hčere, vse kraljice,

g r o f B erin gh ier, ker mu je stal ob strani i ) ! R o m eo , božjepotnik iz G alicije .

T edaj nahujskali so ga d vorjan i, da je poterjal za račun m ožaka,

1 ) 8 ki vrn il je z obrestm i delež dani.O n pa odšel je, star in brez božjaka;

da zem lja ve , kako v srce ranila 1 4 1 ga priberačena je skorja vsaka,

še m n ogo bolj, kot zdaj, bi ga slavila.«

130 -14 5 . Z g o d b a o R om euK o n čn o p o ve Ju stin ijan , da je m ed n jegovim i sodrugi tudi P rovan salec R o m eo (t.j. »rom ar«). - Z g o d o v in a v resnici poroča , da je bil R o m eo da V ilia n ov a p rv i m inister poslednjega pro van salskega g ro fa R ajm on da B erin ghiera. P o g ro fo v i sm rti je bil im eno­van za varuha n jego v i četrti hčerki, dedinji P ro van se, ki jo je vzel za ženo K a re l Anžujski. T o lik o zgodovin a. Legen d a - in z njo D an te - pa pravi drugače. R o m eo naj bi bil skrom en b ožjepotnik, ki je od svetega Ja k o b a v K o m p o ste li prišel v P ro van so , se pri g ro fu R ajm on du vzpel do p rveg a m inistra in mu v tej službi silno pom nožil im etje, pa tudi p o sredo val m ožitev vseh štirih g ro fo v ih hčera v k ra ljevske hiše. Padel pa je v nem ilost zaradi o b reko van ja in zavisti; potem ko je dokazal sv o jo nedolžnost, je izginil in odšel v svet, s p opotn o palico v roki, k ak o r je b il prišel. - N ek ateri d an to logi trd ijo , da je D ante v R o m eu (R om arju) hotel o vek o večiti sam ega sebe, kot tudi to, da je menil najti po sm rti svo je m esto na M erku rju , najm anjšem planetu.

SEDMI SPEV

»H ozana, vo jn ih trum gosp od presveti, ki teh kraljestev blažene plam ene z lučjo ozarjaš, ki od zgoraj sveti!«

ta spev od bakle pride m i ognjene, ki je plesala tam, kraseč si g lavo

6 z lučjo , ki d vojne siplje ji pram ene.N jen ples je zganil druge čez širjavo ,

kot isker puh naenkrat vse izgine 9 in pred očm i se skrije mi v daljavo.

Ja z m olčal sem , a že mi iz glob ine »povej, p ovej ji,« m isel go ri vstaja,

1 2 »saj v sladkih rékih njé te žeja mine!«,a strah spoštljiv , ki vselej me navdaja,

kadar le ’B e ‘ začujem ali ’ice ‘ , i j mi oko skali kot sen, kadar prihaja.

L e m alo potrp i še Beatrice,nato pa m i tak žarko nasm ejana,

¡8 da v o gn ju bi se vzrad o val, zakliče:» K o t dé mi m isel, zm ote obvarovan a,

bi zvedel rad, zakaj bila osveta

1-9. Ju stin ija n o vo slovo : S h valospevom v čast B o g u (»Hozana«) se Ju stin ijan loči od D anteja in se prik ljuči svo ji tovarišiji, nakar vs i izginejo v daljavi.

10 -5 1 . P rv i D an tejev d vom - »osveta osvete«14. »Be« %ačujem ali » ice«: D ante je zm eden kot plašen ljubim ec, če zasliši le pričetek ali konec Beatricinega im ena. - 1 8 . da v ognju: Če bi ga na ogn ju pekli, b i m u ta Beatricin nasmeh pregnal vse m uke in m u izvab il sm ehljaj. - 19 . zm °te obvarovana: B eatrice bere D an tejeve m isli v B o g u , zato je n ezm otljiva. - 20. osveta: P rv i D an tejev d vom , ki izvira še iz Ju stin ijan o vih besed v prejšnjem spevu: Če je bila T ib erijeva (oz. Ju d o v ) osveta nad K ristu so m pravičn o delo, se sprašuje pesnik, kako neki je zaslužila T ito v o »pravic-

Sedmi spev 4 7 1

2 1 pravična je pravičn o m aščevana.K a j km alu ti bo um a noč odvzeta;

prisluhni zdaj, saj iz besede m oje 24 m odrost ve lika ti bo razodeta.

K e r vo lje ni obrzdal, v d obro svoje, je č lo vek , ki ga m ati ni rodila,

27 p o gu b il sebe in potom cev roje.O dtlej ljudem stoletja so m inila,

ko bedno vzd ih ovali so v zm otnjavi,30 d ok ler Beseda ni iz nebes stopila,

da z dejem iz ljubezni tej naravi pom aga, ki se B o g u je odtujila,

} ) in v lastni jo osebi s sabo spravi.A zdaj prisluhni, kaj ti bom odkrila:

čisto in d ob ro dalo je stvarjenje } 6 n aravo , ki se z B o g o m je združila.

A iz raja sama je odšla v trpljenje, zato ker je zavrg la zaslepljena stezo, ki je resnica in življenje.

Z atorej kazen, s križem naložena naravi tej, privzeti od zem ljana,

42 pravična je kot še n ikdar nobena;k riv ica strašna pa prizadejana

bila osebi je, na križ razprti,4j ki ji narava ta bila je dana.

no osveto« , ko je le-ta razrušil Jeruzalem ? - 25-33: A dam , p rv i človek , ustvarjen neposredno od B o ga , je s svojim greh om nakopal vsem u č lo v eštv u prekletstvo . T o je trpelo vse dotlej, dokler se ni K ristu s (»Beseda« - L o g o s , V erbum ) učlovečil in v svoji osebi združil č lo veško naravo s sabo, t. j. z B o go m . - 35. Čisto: Č loveška narava, ki jo je privzel K ristu s, je bila pred izvirn im greh om čista in dob ra (»In B o g je videl vse, kar je naredil, in g le j, b ilo je prav in dobro.« G en . I.). - 37. sama j e odšla: Z izvirnim grehom je č lo vek užalil svo jeg a Stvarn ika in sam zavrge l blaženosti raja. - 40-48: K r is tu so v o trpljenje je b ilo torej na m estu, saj je pom enilo kaznovanje č loveške n arave, sprijene od Adam a dalje, velika kriv ica pa je bila v tem , da je trpel ravno K ristu s , nedolžno jagn je, Sin božji. P o tej lo g ik i je bila sm rt na križu všeč tako B o g u ko t Ju d o m , ki so K ristu sa

In dvojen bil je sad te strašne smrti: všeč Ju d o m je bila in B o g u gori,

48 odtod potres zem lje in raj odprti.Z d aj se ne čudi več in ne g o v o ri,

če slišiš, da pravična je osveta / 7 dobila kazen na pravičnem dvori.

A vid im , da od m isli se zapletati pam et v vozel, ki v g lo b o k i zm oti

;4 rešitve hrepeneče si obeta.K a r čujem , praviš, v tem me nič ne m oti,

ne vem sam o, zakaj nas v tej bolezni /7 je B o g odrešil p rav p o takšni poti.

B rat, ta ukaz pa zakopan je v brezni vsakom ur, ki mu duša ni zorela

60 v plam enih te nadzem eljske ljubezni.K e r pa o tem se m n ogo sk lepov dela,

a m alo ugane, naj uho ti čuje,6) zakaj ta pot se vrednejša je zdela.

D o bro ta božja, ta, ki zam etujeslednjo zavist, goreča v luči zlati,

66 lepoto večno v iskrah nam razsuje.T a potok neposredne b lagodati

je brez m eja, saj ni n ik jer viharja,

križali, nakopali pa so si s tem prekletstvo na g lavo . - 48. potres jem lje in ra j odprti: O b Jez u so v i sm rti je nastal silen potres (prim . M at. X X V I I , 5 1) , od tistega trenutka dalje pa je bila č lo veštvu znova odprta pot v nebo. - 5 1 . ka%en: Ju d o m , izvrševalcem kazni nad člo veško naravo , a prestopnikom nad božjo n aravo , je cesar T it poslal kazensko odpravo , ki je do tal porušila Jeruzalem , lju d stvo pa razpršila na štiri konce sveta.

52-120 . D ru gi D an tejev dvom - m otiv K ris tu so v eg a učlovečenja57. po taksni poti: Pesnik se sprašuje, zakaj je bilo potrebno tolikšno trp ljenje, da se člo vek spravi z B o go m , zakaj B o g enostavno greha ni odpustil. - 64-75: T em u, o d g o ­varja Beatrice, je vzrok odličn ost člo veškega bitja: B o g ga je ustvaril: 1. p o svo ji podobi; 2. dal m u je nesm rtnost; 3. dal m u je svob o d n o v o ljo . - 65. ^avist: E goizem ; B o g - dobrota se ves razdaja kakor luč v svo jih žarkih. - 67. ta potok: V se , kar pride od B o ga (torej tudi človeška duša), večno traja, kajti nihče nim a m oči, da bi razdejal božje um otvore. -

4 7 2

Sedmi spev

69 ki razdejal bi to, kar On pečati.T a dež, ki brez srednika nas obdarja,

je vsega prost, zakaj v stvareh, kasneje 7 2 ustvarjen ih , ne vidi gospodarja .

B olj si mu zvest, za ljubšega te šteje, saj sveti žar, ki vse stvari prešinja,

7/ pri bolj podobni zagori svetleje.T o troje je č lo ve k o va blaginja:

naj se le eno več mu ne odzove,7# vsa žlahtnost zruši se, ki ga ogrin ja.

G reh pa je tisto, kar ga da v o k o ve in vsem u dobrem u ga izneveri,

Si da ne odseva več luči n jegove,in prejšn ji čednosti se v vek zam eri,

kdor ne zravna, kar k rivd a je izvotlila ,84 in grešn i sli pokore ne odm eri.

K o vsa narava se vam pregrešilaje z A dam om , to žlahtnost zaželeno

87 z življen jem rajskim vred je izgubila.In da bi znova našla izgubljeno,

pa ni, če p rav prem isliš, druge poti,90 kot da od dveh p litv in prebrede eno:

ali da B o g v neskončni ji dobrotigreh odpusti ali da sin č loveka

93 sam zadosti tej svo ji silni zm oti.Z d aj v dno m odrosti, ki stoji od veka,

upri pogled in z m islijo p rod orn o

70. ta de^ V se , kar neposredno ro jeva božja dobrota, je svob o d n o (»K jer je duh G o sp o d ov , tam je svoboda« - II . K o r . I I I . 17 ) , ker ni o d v isn o od m oči kasneje ustvarjenih stvari (nebo, zvezde itd.) - 73-75 : Č im manj se tej dobroti p ro tiv iš , tem večji o dsev najde v tebi njena luč in večja m ilost ti je dana. - 76. to troje: G le j opom . v. 64-75■ _ 79- greh'- » K d o r greši, je suženj greha« - Ja n . V II I . 34. - Iz predhodne razlage je razvidno, kakšno fizično in m oralno m otnjo predstavlja greh v funkcioniran ju veso lja . - H j . ne %ravna\ Prim . Izaija, 40: »Pripravite pot G o sp o d o v o , izravnajte n jego ve steze...« -

474

96 preudari, kar m oj jezik ti izreka!N i zm ogel človek s svo jo silo borno

sam zadoščenja, kajti poklekniti 99 n ikoli zm ogel ni tako pokorn o ,

kot nep okorno znal je k v išku iti;in to je vzro k , da človek nebogljeni

102 ni m ogel sam od sebe zadostiti.D a bi ves živelj v rn il mu zgubljen i,

poti je svo je m oral B o g ubrati i o j in raje šel po dveh je kot po eni.

K e r m ore m ojstra delo vzrad ovati to liko bolj, k o lik o r v njem izpriča

io S dobrota srčna se, ki m u je mati,je m ilost božja, v svetu živa priča,

sklenila sama, da ljudi nevredne m po svo ji d vo jn i poti poveliča.

K a r svet stoji, pa do noči poslednje, v obeh ne bo in ni še n ikdar bilo

1 1 4 m oči in veličastnosti bolj zgledne,ker s tem , ko B o g je sebe dal v vezilo ,

da bi č loveka vzd ign il, bil je večji, i i j kot če bi odpustil, kar se je grešilo.

Z ato P rav ic i ni b ila povšečiod vseh poti nobena, razen take,

120 da božji Sin pon ižno se učloveči.A da uteha ti bom želje vsake,

9 7-10 2 : Č lo veška vo lja je preslaba, da bi se v po kori tako ponižala, kot se je v prevzetnosti po v iševa la , zato člo vek ni m ogel dati B o gu en akovredn ega zadoščenja za svoj prestopek. - 10 5 . po dveh'. P ot pravičn osti in pot usm iljenja. - 108. mati'. D elu nam reč. - m . po dvojni: D a bo pravic i zadoščeno, je B o g naložil kazen (križ) človeški n aravi, ker pa je usm iljen, ji je zato poslal svo jega Sina. - 1 1 5 . sebe: V Sinu, t. j. K ristu su . S tem je B o g pokazal sv o jo neizm erno d o b ro to , ki naj bi tudi ljudi za naprej n agnila k usm iljenju in ljubezni.

12 1- 14 7 . K v a r ljiv e in trajne stvari

Sedmi spev 475

se k neki m isli vračam spet od kraja,/2) da jo , kot jaz, boš vedel brez napake.

K o gledam v o d o , zrak, ti d vom prihaja, zem ljo in ogen j, njih vse sestavine,

12 6 kako se kvari vse in m alo traja;si m islim , to so ustvarjene prvine

in m orale bi biti obvarovan e,129 če prav sem slišal, sleherne rjavine?

B rat, angeli in nebeške te poljane za neposredno se stvarjen je šteje,

i ) 2 tako kot so, v popolnem bitju dane.Prvinam pa, ki si naštel jih preje,

in vsem stvarem , ki jih te štiri dajo,1 ) ; o b lik o m oč že ustvarjena zaseje.

U stvarjena je sn ov, ki jo im ajo, ustvarjene so sile ob liku joče

i ) S in zvezde, ki se okoli njih ravnajo.D u šo živali in rasti brstoče

ukreše, iz spleta m ožnosti jo pahne,14 1 žar in pokret te luči gibajoče.

A v vas življen je neposredno dahnedobrota višn ja, z n jim vred hrepenenje

124 -129 : K o n čn o prebere Beatrice v D an tejevi duši še tretji dvo m : Če je to, kar B o g ustvari, n em in ljivo , kako je m ogoče, da to liko stvari na svetu propade? V o d g o vo ru sledi, da so tej usodi podvržen e sam o posredno ustvarjene stvari. - 13 0 -13 8 : L e n epos­redno ustvarjene stvari (nebo, angeli, č lovek) so večne, ker so enoviti lik i, ki lahko b ivajo sami zase brez telesa. V se druge stvari so sestavljene, in to iz lika in tvari: tvar im ajo od štirih p rv in , lik d o b iva jo preko nebeških sfer, o b o je pa, lik in tvar, prihaja posredno od B o ga . - 139 . dušo\ Ž iv a lsk o in rastlinsko dušo (kot form alni princip-obli- kovaln o počelo) »ukreše« žar in v p liv nebesnih p lanetov, s tem da jo »pahne« v življenje iz nežive tvari, potem ko je ta dosegla določen kom pleks pripravljen osti (com plessione potenziata) - po T o m . A k v . - 142 . A v vas: Č lo v ek je neposredno ustvarjen in im a stalen stik (hrepenenje) z B o go m . »Fecisti nos ad T e et inquietum est cor nostrum doneč requiescat in T e. Q uies apud T e est valde et vita im perturbabilis.« (A vg . C on f. I. 1) -

1 44 po sebi, ki n ikdar več ne usahne.Sedaj razum el vaše boš vstajenje,

pom neč, kako uzrlo luč je sveta 14 / m eso človeško , ko vam bil v ž ivljen je

je B o g poklical m ater in očeta.«

4 7 6 RaJ

14 5 -14 7 : K e r je B o g človeški lik. t. j. našo dušo , ustvaril n eposredno, je torej nesmrtna. T u d i č lo vešk o telo izhaja neposredno od B o ga , saj je z lastno ro ko ustvaril A dam a in E v o ; iz tega sledi, p ravi Beatrice, da bom o na sodni dan nujno vstali s svo jim i telesi.

OSMI SPEV

Sebi v p o gin je zem lja vero vala , da g o ri iz k ro ga tretjega ji žari

) ljubezen noro C iprčanka zala,zato s prošn jo , z ob ljubam i, oltarji

n iso le nje nekdaj na m oč častili 6 v zablodi stari vsi ro d o v i stari,

tem več še sina in m ater ji kadili,D io n o in K u p id a , ki pred leti

P sedel baje v D idon in em je krili,in so po njej, ki z njo pričenjam peti,

krstili zvezdo , ki ji sonce boža 12 zdaj tiln ik , zdaj oči, ko nanjo sveti.

N e vem , kdaj sem bil tam, a da obkroža m e nje d om ovje , m ogel sem spoznati

// v gospe, ki m i vzcvetela je kot roža.K o t v ogn ju iskra zablesti v pozlati,

ali kot glas se od glasu razloči,¡S ko nad napev prične se vzd ig o vati,

vrte li so se v luči tam sijoči

1-40. P rih o d na V en ero . D u še ljubečih1 - 12 : Preden nam pesnik p o ve , kako je prišel na V en ero , skuša pop raviti zm oto poganskih n arod o v, ki so v tem planetu tretjega neba gledali V en ero (bogin ja ljubezni, dom a s C ipra), ki naj bi na zem ljo izžarevala čutno ljubezen. V svo ji vnem i so starodavniki častili celo njeno m ater (D ion o) in sina (K u pida), o katerem pripovedu je O vid , da je v podob i E n ejeve g a sina A skan ija sedel na kolenih kartažanske kraljice D idon e in ji vd ih n il silno ljubezen do tega tro janskega junaka. V resnici, p ravi D ante, ima zvezda s to b o gin jo skupno sam o im e. - 12 . sveti'. Z v e če r je V en era za soncem , zjutraj pa pred njim . - 1 3 - 2 1 : D an teju šele več ji B eatricin blesk p o ve , da sta prišla na v išji planet. V en era kot planet ljubezni silno žari; v tem žaru se zd ijo duše kakor svetle iskre v plam enu, k i pa se jasno razločijo druga od druge, kako r v pevskem zboru

4 7 »

počasnejši in urnejši plam eni,2 1 kot večni v id , bi del, jim om ogoči.

N i butnil še ve tro v oblak m eglenis h itrostjo vid eno ali neznano,

24 ki bi počasni ne bili in lenizanj, ki je božjih lučk m orje prostrano

ugledal, ki prot nam a je vršalo ,27 p ustivši ko lo , od serafov speljano.

G le j, v čelnem valu , mi je uho zaznalo H ozano takšno, da ves čas pozneje

¡o mi hrepenenje je po njej ostalo.O d tam nekdo do naju se prism eje

in pravi sam: »M i vsi že koprnim o,) ) da se ob nas ti zdaj srce ogreje.

Z nebeškim i P rvak i se vrtim o —— en raj, en k rog in ena sla velika;

} 6 n jim pel si, sin sveta, ki je že m im o:’V i, ki nebo vam tretje um p rem ik a ../;

ljubezen daje sladko nam povelje , p da radi posto jim o, če te m ika.«

Potem ko mi v očeh spoštljive želje gospa je videla in pokazala

42 nad njim i zad o vo ljstvo in veselje,se v luč, ki mi prijaznost je skazala,

zazrem : »O j, kdo ste?« vprašam jo drhteče,

posam ezni g lasov i. - 27. od serafov. P rv i angelski k ro g v E m p ireju , čigar ples povzem ajo vsi blaženi; te duše, ki gred o D anteju naproti, so pripele in priplesale prav od tam gori.- 34. P rvaki: E den od devetih angelskih z b o ro v , ki vrti nebo Venere. V sak o nebo ima svojega angela pokretn ika: serafi na pr. v rtijo P rv o gib alo , odkoder izvira vse gibanje. - 37. V i, k i nebo-. »V o i che intendendo il terzo ciel m ovete«: P rv i verz D antejeve kancone, ki jo pesnik kom entira v dru gi kn jig i svo jega filozofskega spisa C o n v iv io (G ostija), kjer razpravlja tudi o angelskih hierarhijah. - 38. ljubezen'. N a nebu Venere prebiva jo du h o vi tistih, ki so na zem lji m o čn o ljubili; tudi tu žare v ljubezni, a ne več čutni, tem več v d uh ovn i, angelski.

40-84. K a re l M artel

Osmi spev 479

4 ! ker gin jenost mi glas je vzvalova la .O , kakšen plam en v njej se zaleskeče,

ko ji z besedo m ojo pom nožila 48 je n ova radost delež njene sreče!

S ijo č m i pravi: »Zem lja me redila je m alo let, a da sem šel pozneje,

// bi dosti hudega si prihranila.Z veseljem sem obdan, ki žarke seje

in s tem zakriva tvo ji me zenici,14 kot doli sv ilop rejka sredi preje.

M očn o si ljubil me, in po pravici: da ž ivel dlje sem doli, več kot liste

/7 ljubezni svo je dal bi ti v resnici.K a r levo je od R h on a vo d e čiste,,

ko So rga m u postala je nevesta,60 m e, kneza, je čakalo čase tiste,

kot tudi ro g Italije , k jer so mesta K ato n a, onstran B ari in G aeta,

63 do tja, k jer T ro n t in V erd e v m orje gresta.G la v o m i krona je krasila sveta

dežele, k i jo D o n ava o b liva ,66 ko slednjič nem ških je b re g o v oteta.

49. sijoč m i pravi'. D uh , ki se m u je najbolj m udilo zapustiti tovariše in pozdraviti pesnika, je p rvo ro jen ec K a rla II . A n žev in skega (glej R a j, V I . 107) K are l M artel. R o jen j c bil leta 1 2 7 1 , za o grsk ega kralja kronan 1292, um rl pa že 1. 12 9 5 , star kom aj 24 let. Iz besed K a r la M artela (glej dalje tekst!) je razvidn o, da je D an te m ladega v ladarja poznal in da ju je celo vezala vez prijateljstva. N ajb rž ga je videl 1. 1294 , ko se je m ladi kraljevič nekaj časa s sijajnim sprem stvom m udil v Firencah in užival ve lik o n ak lon je­nost m eščanov. Z akaj ga je D ante postavil ravno na V en ero , nam ni znano; m orda se mu je zdel tako ljubezni vreden zaradi svo jih lepih lastnosti. - 52. Z veseljem sem obdam Z ar radosti o v ija dušo kako r preja sv ilopre jko . - 56. več kot liste: Iz teh besed razbere­mo, da je p o leg ljubezni, najsi je bila in d ividualnega značaja ali ne, ž ivelo v srcu Florentinca D an teja tudi upanje, da bo m n ogo obetajoči v ladar naredil red v svo jih deželah in znova vzp o stavil m ir v Italiji. - 58-63: A k o bi K a re l M artel ž ivel, bi podedoval p o očetu spodnjeitalsko kra ljestvo (kraljestvo obeh Sicilij), ki ga na severu mejita rečici T ro n to in V erde; p odedo val b i tudi deželo levo od R od an a - P ro van so , od m orja na ju gu do rečice So rgu e na severu . - 65. debele: O grska . - 65-75: T u d i T rinakrija

480 Raj

T rin akrija lepa, ki jo dim p o kriva v zalivu od Pelora do Pachina,

69 kjer E u ru s skfbneje vo d o razriva,- puh ni T ife j, le žvep lova talina -

bi še imela svo jega vlad ika,72 po meni R u d olfa in K a rla sina,

če gnila oblast, pod ložn ikom spotika,ne bi Palerm a vnela, ki je planil

7/ na ulice, da ’ Sm rt jim , sm rt jim !‘ vzklika.Če bi moj brat že preje to uganil,

bi skope katalonske kram arije 7<f se izogibal in se ne bi ranil.

Čas bo, da on ali kdo drug zavpije, naj ne nalagajo več n ove klade

S i na brod, ki mu čez rob že vod a lije.N arav i, ki iz široke v ozko pade,

le takšni sluge m orali bi streči,S4 ki skrb edina niso jim nagrade.«

» K e r vem , gosp od , da užitek ta največji, ki lije mi iz tvo je go vo rice ,

#7 tam, k jer je v ir in konec vsak i sreči,ti g ledaš, kot ga m oje zro zenice,

(t. j. Sicilija, ki iz E tn e, gore nad zalivom m ed rtom a M te Peloro na severu in M te B achino na jugu, v katerem veter širok o -E urus- d v ig u je v a lo ve , puha žvepleni dim - a prazn overn o ljudstvo je m islilo , da b iva v go ri velikan T ifej) bi bila še pokorna A n ževin cem , če je ne bi M artelov brat R o b ert tako zavozil, da mu je preb iva lstvo o d g o vo rilo s sicilijanskim i večernicam i. - 72. po meni: V lad al bi on sam , K a re l M artel, sin K a rla in zet cesarja R u d o lfa H absburškega. - 75. smrt jim !: 30. m arca 128 2 so prebiva lci Palerm a s tem krikom na ustih p oklali osovražene Francoze (Sicilijanske večernice) in nato pripeljali aragonske v ladarje na o tok . - 76. moj brat: R o b ert A nževin- ski, neapeljski kralj, ki je izgubil S ic ilijo . - 77. katalonske kramarije: R o b ert je iz K ata lo n ije , k jer je prebil m ladost, pripelja l s seboj na neapeljski d v o r m n ogo prijateljev, brezvestnih in grabežljiv ih avan tu ristov , ki so m u pridn o izžemali kraljestvo. - 8 1. na brod: N eapeljsko kra ljestvo, ki se je Šibilo pod brem eni. - 82. Naravi: R o b ert -skopuh je bil sin darežljivega očeta K a r la II . A nžu jskega.

8-s-148 . O dedovan ju člo veških lastnosti in o praviln em vpo gledu vanje

Osmi spev 4 81

m i ljub je, a še b o lj, ker je iz plam ena,90 ki v B o g u v id iš ga iz lica v lice.

Z veselil si m e, a snem i zdaj z ram ena m i dvom , ob tvo ji p oro jen besedi:

9) od kod gren kost iz sladkega semena?«»Če naj ti zdaj zjasnim resnico, vedi,«

mi pravi on, »ti uzrla bodo očesa 96 to , kar si prej d rug je iskal s pogledi.

B o g , ki teši in suče vsa nebesa,kam or se pneš, je dal v ob lik i vp liva

99 P rev idn ost v vsa ta ve lika telesa.M o d ro st, ki v sebi v so popo ln ost skriva ,

predvidela je bitja in načine,102 kako se njih zveličanje dob iva ,

saj vse, kar ustreli ta lok z višine, s predviden im nam enom doli klije,

io ; kot puščica, ki ravno k cilju šine.D a ni tako, bi rajske dom ačije,

k jer m eriš pot, sadove nam rodile,10S ki n iso um etnost, tem več podrtije ;

a tega ni, razen če um ske sile, ki vse vrte , bi ne bile popolne,

m z N jim vred , k jer ne bi po lnosti dobile.Si o tem želiš razlage še bolj polne?«

»N e,« p ravim , »ker v strženu si narave 1 14 zares predstavljati ne m orem bolne.«

In on: »A reci zdaj, m ar brez državečloveku spodaj ne bilo bi huje?«

93. odkod\ O b pripo ved i K a rla M artela se je D anteju p o rod ilo vprašan je, kako da Robert ni podedoval dobrih lastnosti svojih staršev. - 9 7-120 : Sam o po sebi bi se res m oralo iz enakega vedno roditi le enako, toda ob spočetju in ro jstvu č lovek ovem deluje tudi P revid n ost božja, ki preko zvezd vp liva na rojene stvari. T a m odrost, ki meri na srečo vseh stvari, vselej doseže svoj nam en, nezm otljivo kakor puščica, ki ločno prileti v cilj. Brez te P revidn osti bi se sveto v je podrlo in ne bi bilo več um etnina,

482

i i j »T o pač,« mu pravim , »vid im brez težave«!» Je pa m ogoča, če vsak ne izpolnjuje

različnega poklica, kot mu dan je?12 0 N ik a k o r, če vas m ojster p rav poučuje.«

D o tu je speljal bil dokazovan je, končal pa je: »Zatorej m ora im eti

i 2 ) kali različne vaše delovanje.N e k d o rodi se Solon , K serk ses, tretji

M elkizedek, ali pa m ož krilati,1 2 6 ki v zraku vid el sina je um reti.

N arava krogotočna, ki pečatiu m rljiv i vo sek , svo je p rav op ravi,

129 a hiše od hiš ne zna razlikovati.T a k o je Ja k o b tujec bil E zav i

v sem enu že, a R o m u l je očeta 1 ) 2 tak nizkega, da M arsa predse stavi.

U brala p ot narava bi spočeta,podob n o stezi svo je porodnice,

i ) ; če ne bi zm agala p revid n ost sveta.K a r zadaj je b ilo , zdaj gledaš v lice,

a da te ljubim , zvedel boš najbolje,1 ) 8 če ti ogrnem plašč resnic resnice.

nad katero se sam Stvarn ik naslaja; a to ni m ogoče, ker zvezde posredujejo red in popoln ost od B o ga , ki je p opoln ost sama. - 12 0 -12 6 : M ojster A risto te l v svo ji »Politiki« in »Etik i« dokazuje potrebo različnih zm ožnosti, da bi ljudje lahko živeli v družbi (»državi«). V interesu člo veške družbe je torej, da im ajo ljudje različne darove: eni so slavn i zakonodajalci (Solon), d rugi vo jsk o v o d je (K serk ses), tretji svečeniki (M elkize­dek), četrti izum itelji (D edal, »m ož krilati«, ki je na poletu izgubil sina Ikara) itd. - 129. hiše od hiš: Z vezd e , ki dele nebeški v p liv , se ne ozirajo na rodbinske zveze in potom ­stvo. - 130 . Jakob: In E za v , svetopisem ska d vo jčk a , ki sta se razhajala že v m aterinem telesu (G en. X X V . 2 1-27 ). - 1 3 1 . R omul: U stanovitelj R im a, je bil sin neznanega očeta in so ga zato prip iso vali vo jn em u b o gu M arsu. - 1 3 3 - 13 5 : L astn osti bi se dedovale od očeta na sina, a božja P revidn ost, ki načrtuje srečo vsega človeštva , odreja drugače. - 139-1.48: Iz prejšn jega pa sledi, da m orajo ljudje imeti pred očm i bo žjo (»narave«) vo ljo in ne svoje . N a zem lji b i se lahko srečno živelo , če b i vsakd o zavzem al tisto m esto, za katerega im a sposobnost; ljudje pa sami narede vse narobe, ker se silijo v stanove, za katere niso ne ro jen i ne poklicani!

Osmi spev 483

N arava , ki raste iz tuje vo lje ,se vedno izvrže, k akor vsa sem ena,

14 1 ko zapuste dom ače jim okolje .In če bi svet pogledal do korena,

kaj od narave res je van j nasuto,144 po njem bilo bi b o ljšega plem ena.

V i pa v cerkven i stan velite krutotem u, ki rojen je, da meč opaše,

14 7 na tron pa takem u, ki je za kuto,zatorej pot zgreše stopinje vaše.«

DEVETI SPEV

K o mi je K a re l tvo j, K lem enca zala, razjasnil d vom in rekel, kaj napleta

) n jegovem u sem enu usoda žala,mi de: »Le m olči, naj zorijo leta!«

zato povem lahko le, da nesreči 6 tej vaši se pravičen jok obeta.

In že okrenil se je duh bleščečitja v Sonce, koder vso sladkost okuša,

y kot k D obrem u, ki vsako stvar osreči.J o j , grešni stvor, ti golju fana duša,

ki ti srce se to lik i dobroti 12 izm ika in n ičevosti posluša!

G le j, spet nek sij prišel m i je naproti in želja, zveseliti m e, iskrila

// n jega zunanjščino je že na poti.P ogled svo j Beatrice je sklenila

na m eni in mi ljubo privoljen je ,iS kot v prejšn ji stiski, hkrati naklonila.

»O duša blažena, daj, hrepenenje mi brž uteši,« dem , »da se pokaže,

2 1 kako mi v tebi odseva vse m išljenje!«

1-9. N ejasna D an tejeva prerokba

1, Klemenca: H či K a rla M artela, ki je D an teju g o v o ril ves prejšnji spev. D ante se obrača nanjo in ji nam igne, da bo usoda km alu kaznovala K a r lo v rod, t. j. nevredne neapeljske vladarje. K a k o , o tem pesnik m olči.

12-63. Cunizza da R om an o in njene prerokbe8, k Soncu\ K B o gu . - 10 - 12 : Pesnik toži nad grešnim člo veštvo m , ki zavrača B o ga . - 2 1 . v tebi: P reko B o ga . -

Tedaj mi tuja luč p o ve najblažje, iz g lob očin , odkod er prej je pela,

24 kot tisti, ki ti rad pom oč izkaže:»Tam , kjer brezbožna italska se dežela

razširi od R ialta tja v pogorje ,27 ki P iave vam in Brente skriva vrela,

se d v ig a grič , prav m alo le nad m orje: od tam kaj se je spustil blisk ognjeni,

¡o ki ta okraj ošinil je najgorje.P rav ista korenina je i meni:

Cunizza sem in v tej svetlobi plavam , a ker so te zvezde zm ogli me plam eni.

V en d ar z veseljem sam a si priznavam p rav te usode in ne želim si više,

) 6 kar se bo čudno zdelo vašim glavam .T a jasni, dragi biser naše hiše,

tu po leg m ene, si na zem lji storil 39 je ve lik glas, ki sm rt ga ne izbriše,

preden naš ve k ne bo se popetoril; le g le j, kako p ravičn iku se splača,

42 saj v p rvem žitju drugi je zazoril.

Deveti spev

25. Tam ...: D uša , ki je n ago vorila D anteja - svo je im e bo povedala kasneje - je dom a iz T rev išk e m arke v zgorn ji Italiji, ki jo om eju je jo otočič R ialto pri Benetkah ter izvira rek Brente in Piave. V tej deželi stoji g rič, im enovan R om an o, kjer je bil grad Ezzelin ov, rodu, iz katerega sam a izhaja. - 29. blisk: B rat te duše, E zzelino III. da R om ano, ki ga im a Dante v peklu, v reki nasiln ikov, je bil neznosen tiran in je svo ji deželi prizadejal nem alo hudega. K o ga je n jegova mati še nosila, je sanjala, da bo rodila ognjeno baklo. - 32. Ctmisga: da R om ano, ena od šestih sestra d ivjega Ezzelina, roj. okoli 1. 1 19 8 , um rla o k ro g 1. 1279 . Tudi v njenih žilah se je pretakala neugnana kri, p rav tako kot v bratovih. Bila je trikrat omožena in je imela - če sm em o verjeti starim kronistom - tudi več ljubezenskih pustolovščin, med drugim menda s trubadurjem Sordellom (glej V ice V I.). - Zakaj je D ante postavil takšno žensko v raj? N eka stara razlaga trdi, da se je Cunizza pozneje spokorila in dočakala v hiši Cavalcantijevih v Firencah častitljivo starost, polno dobrih del, nekaterih tudi zgodovin sko izpričanih. D ante je imel v hiši Cavalcanti svojega najljubšega prijatelja G uida, zato je verjetno, da je kot deček ondi starico videval in da je nanj napravila izreden vtis ljudom ilosti in dobrote. - 35. više: N a v iš jo stopnjo b lažen o sti. - 37. biser: D u ša tru b ad u rja F o lc a (g le j v . 7 1 ) . - 40. p o p e to ril:

486

A k temu svo jih m isli ne obračato ljudstvo , ki v treviškem mu revirju

4j ni nič zalegla teža korobača.In km alu ob vicenskem bo m očvirju

kri Pad ovancev vod o pordečila,48 ker svojem u se upirajo pastirju.

A tam kaj, kjer C agnan prispe do Sila, gospod u , ki pokonci nosi g lavo ,

j/ že tke se mreža, ki jo bo izm aknila.Se Feltre bo o b jo ko va l k rva vo

izdajo škofa, ki ob njem je mala ¡4 pregreha, ki te M alti da v trdn javo.

N i tolikšne kadi, ki bi držala ferarsko kri, in roka ti om aga,

/7 ki bi jo rada v unčah pretehtala,ki jo prelil bo far, ta duša blaga,

da se izkaže, s kom drži: a to darilo 60 z n rav jo dežele se prav dobro zlaga.

V zrcalih go ri - T ro n i jih krstiloč lo veštvo je - nam B o g to sodbo slika,

63 tam berem brez grenčin to napotilo .«D o tu sem čul; in kot da spet jo m ika

Slo vel bo še najmanj petsto let. - 42. v prvem življu: Ž iv ljen je telesa je pustilo za sabo življenje slave. - 44. ljudstvo-. K lju b vo jskam in tiranom , ki jih nebo pošilja kot šibo božjo , se Cunizzini ro jaki nič ne zm enijo za posm rtno življenje. - 46. A kmalu : K azen že prihaja: P ado va bo za sv o jo n epokorščino proti cesarskem u nam estniku C angrandu della Scala doživela k rv a v poraz v B latih (»alla palude«) pri V icenzi 1. 1 3 1 2 . - 4 9 -5 1: R iharda da Cam ino, gospodarja T rev isa - k jer se rečica Sile iz liva v Cagnan - so zarotniki spravili s sveta, ko je igra l šah. - 52-60: M estece Feltro se bo p o korilo za greh svojega škofa A leksan dra N o vella ; da bi se priku p il svojim gvelfsk im zaveznikom , je »ta far, ta duša blaga« izročil zasledovalcem trideset ferarskih ubežn ikov, ki so bili pri njem iskali zavetja. .Le-te so potem o b g la v ili v Ferrari. D ante pravi, da so takšni verolom neži redki gostje v m alteški trdn javi - duh ovn išk i ječi. - 6 1. Troni: A n geli, v ladarji tretjega neba; tam go ri gleda Cunizza te pravične kazni, ki bodo zadele njene ro jake v »brezbožni italski deželi«, kazni, ki so dob ro in pravo po vračilo n jihovih greh ov.

6 4 -14 2. F o lco iz M arseilla

Deveti spev 4 8 7

vse nekaj drugega, v ples seraflna,66 kot prej, vton ila je ta luč velika.

A druga radost, zdaj že dragotina m i znana, pred m enoj se zaleskeče,

69 kot se zakreše sonce iz rubina.N a nebu človek zablesti od sreče,

na zem lji smeje se, a v peklu doli 7 2 pa žalost s črno senco ga prevleče.

» B o g v id i vse,« mu pravim , »v njem sm o go li; a ti, duh b lagi, skozenj zreš in želje

7/ sodruga ne spregledaš ti n ikoli.Z akaj tvo j glas, ki tu m noži veselje

z g laso v i njih, ki svetijo v te hram e,7<f ki jim šestero kril krasi začelje,

m i jarm a radovednosti ne sname?Ja z ne bi čakal tvo jega poziva,

S i če smel bi vate, kot ti m oreš vam e.«»N ajvečji dol, k jer vod a se razliva,«

tako tedaj p rip oved i se loti,S4 »iz oceana, ki zem ljo ob liva,

67. druga radost: D uša , ki jo je Cuni2za nazvala »biser« (v. 37), m očneje zažari in s tem pokaže radost nad pesn ikovim prihodom . - 77. v glasovih: T a duša in njene vrstn ice so razveseljevale nebesa s svo jo »H ozano«, h valn ico, ki so jo bile pričele peti skupaj s serafi, angelskim i zbori, »ki jim je šestero kril kras začelja« (po preroku Izaiji, V I . 2). -8 1. ti moreš vame: K e r me vid iš v B o gu . - 82-93: Blaženi duh se D anteju predstavi. A kako! (dr. D ebevec) - K e r je bil v ž iv ljen ju trubadur, kot bom o zvedeli pozneje, prične v pesniškem slogu - po o v in k ih , bi rekli m i - najprej op isovati svo je rodno m esto: Za oceanom (A tlantskim ) je največje m orje (»dol«) Sredozem sko (ne pozabim o, da sm o v srednjem veku); to m orje se od G ib ra ltarja razprostira tako daleč proti vzhodu , da sonce, ki vzhaja ob G an gesu , sto ji opoldne ravno na vzhodni strani Sredozem lja - nad obalo M ale A zije , G ib ra ltar pa ima istočasno večer (po predstavah tistega časa je Sredozem lje obsegalo 90° zem eljskega oboda). N a severni obali je m esto M arseille, bi pričakovali, da b o zdaj zaključil, toda ne, duh nadaljuje: N a po lo v ici zračne črte m ed špansko reko E b ro in italijansko rečico M agro (ki loči T osk an o in G e n o v o ), točno nasproti mesta B u g ie v A lž iru , leži na severni sredozem ski obali m oje rodno m esto M arseille, k jer se je že v vo jn i med Cezarjem in Pom pejem prelivala kri. - T a geo gra f- sko-astron om sko-zgodovin ska poslastica je za D anteja-erudita p rav tako značilna kot

488 Raj

gre soncu med obalam a naprotitak d o lgo , da se v poldan ne preleže

8- začetek jutra na n jegovi poti.R o d ilo te doline me je obrežje

med E b ro m in med M agro , ki za malo po poti T oskan o od G e n o ve odreže.

E n ak o sonce je zašlo in vstalov B u g g i in tam, kjer mi je zibel tekla

P j in kjer s k rv jo zalili so obalo.G le j, F o lco so mi doli ljudstva rekla,

kjer sem slovel; zdaj ta v išava cela p6 plam ti od m ene, kot me prej je pekla:

saj D id o ni v ljubezni bolj gorela- ta silna žalost K reuze in Siheja -

P P kot jaz, dokler ni g lava posivela ,ne igrača D em ofontu R od op eja ,

ne H erkul, ki po Jo l i ga do kraja 10 2 izm učila je neutešena žeja.

T u ni kesanja, tu je dom sm ehljaja, ne v krivd i, saj spom ini se zgubijo ,

io / le v M oči, ki sprevid i in poraja.T u silno občudujem o um etnijo,

ki stvarstvo v njej žari, in D o b ro hkrati,

zgodovinski pregled, kateremu smo bili priča na pr. v 6. spevu. - 94. Folco: Iz M arseilla (M arsiglia it.), provansalski trubadur iz II. pol. X I I . stol., ki je pozneje stopil v samostan, postal š k o f in eden najbolj vnetih preganjalcev krivoversk ih A lbižanov. T u d i v našem tekstu sta ti dve življenjski dobi precej razvidni. N ajprej go v o ri F o lco kot trubadur, pozneje pa (in kako ostro!) kot teolog in cerkveni oblastnik. - 95. v višavi: Zdaj krasi nebo V enere, tako kot ga je ona v življenju vodila in »pekla« z ljubezenskim i počutki. - 97. Dido: J e s svo jo ljubeznijo do Eneja oskrunila spom in svojega m rtvega soproga Siheja, pa tudi En ejeve izginule žene K reuse. (Prim . V irg . E n . I). - 99. D okler: je bil F o lco mlad. - 100. R odopea: H či traškega kralja, ki ji je A tenec D em ofon t obljubil poroko. K e r se m ladenič ni pravi čas vrnil k nevesti, se je le-ta usm rtila in bila spremenjena v m andljevec, nam poroča O vid . - 10 1 . H erkul: Se je zaljubil v T esalko jo lo in s tem vzbudil ljubosum je svoje žene, ki ga je zato spravila v smrt. - 97-102: B o lj kot vsi našteti je Fo lco gorel v ljubezni do svoje izvoljene gospe. - 10 3 -10 5 : V nebesih ni

Deveti spev 489

toS ki k njem u nebesa vaš svet vrtijo .D a boš pa zadoščenje m ogel dati

vsem željam , porojenim v sferi isti, m prim oran zdaj sem še nadaljevati.

Rad bi izvedel, kdo je v luči tisti, ki tu nedaleč sije silno živa,

1 14 kot sončni žarek na gladini čisti.V le-tej svetlob i, vedi, Raab počiva;

od kar bila je vzeta v vrste naše,1 17 na sam em vrhu duša nje prebiva.

T a nebes, kjer se senca zem lje vaše konča, jo vzel je prej kot vse ostale

120 iz K ristu so v e zm agoslavne paše.Spodob i se, da so nebesa dale

ji m esto, v čast tej zm agi, ki k rvave 12 ) dlani nekoč so jo izbojevale ,

ker ona k ljuč bila je p rve slave, ki Jo z v e žel jo je na sveti grudi,

126 ki papežu m enda ušla je iz glave.T v o j kraj, pogan jek one grešne čudi,

ki je izzvala stvarn ika vsem irja ,129 da joče svet ob tej zavisti hudi,

rod i in cvet prekleti vam razširja, da ovce in jagnjeta so raztepeni

kesanja kot na pr. v vicah, tu gori vlada radost nad božjo m očjo, ki »poraja« bitja in jih preko zvezdnih v p liv o v vod i k sebi. - 1 1 5 . Raab: Svetopisem ska Rahaba, jerihonska vlačuga (»mulier m eretrix«, jo z v e , II . 1), ki je skrila Jo z ve je va ogleduha in s tem pripom ogla, da so Ju d je vzeli Jerih o. V plačilo za to delo, pravi F o lco, je takoj po smrti prišla na V enero, ob K ristuso vem vnebohodu pa je p rva šla v pravo nebo (Em pirej). - u 8. ta nebes: P o A lfragan ovi teoriji se na nebu Venere konča senca, ki jo meče zemljina krogla. - 122 . tej K ristu so v i; D ante hudo vztraja pri kontinuiteti Stare in N o vezaveze ter vprega v voz K ristu sovega trium fa tudi Rahabin p o d vig , ki da je bil ključ prve slave (zavzetja Jerihe), ki so jo Izraelci poželi v Sveti deželi. - 12 7 -13 2 : In kdo je kriv, da misli papež le na denar in nič na svoje poslanstvo? Firence, ki so prve začele kovati forinte s cvetom (fiore) na eni strani. Patron tega mesta je bil M ars, poganski bes, njegova umetnost, pravi Dante, pa poteka od Satana, prvega upornika B ogu in početnika zla. -

4 9 °

i) z in vo lk izvrgel se je iz pastirja.Z ato so Pism o in d oktorji učeni

za v šaro, vsakd o bere dekretale, i ) j kot kažejo ro b o vi že rum eni.

T o m ika papeža in kardinale, njih misel ne zaide k N azareti,

i) 8 k jer G ab rije l razpel je krila zale.A V atikan in R im a kraji sveti,

g ro b m učeniški za te krščenike,14 1 ki Petru so sledili, z nekaj leti

prosti bodo nečistosti velike.«

132 . volk: Papež, ki naj bi pasel K ristu so va jagnjeta. - 134 . dekretale: N am esto študija sv. pism a in cerkvenih očetov se je razbohotilo cerkven o pravo , črka je torej prevladala nad duhom . - 138 . Gabrijela: N adangela , ki je M ariji oznanil Je z u so v o ro jstvo . - 142 . nečistosti: P rešuštvo (»adultero«)! S to besedo, sim bolom nedovoljen ih in um azanih po slo v - p rispo do b o, ki jo navdihuje nebo V enere, konča trubadur in duh ovn ik F o lco d vo jn i napad na papeštvo in F irence, boln i točki D an tejevega dom otožja in užaljenega sam oljubja. Pesnik konču je svo j spev z n ap oved jo o bližnji katarzi. P o m nenju nekate­rih meri s tem na sm rt papeža B onifacija , p o m nenju večine pa izraža trdno nado, da bo km alu prišla reform a C erkve in sveta vobče.

DKSHTI SPHV

G led aje Sina svo jega v L jubezni, ki eden kakor drugi jo poraja,

) je V ir m oči, na jp rv i, nedosežni,kar v duhu in prostoru se nahaja,

ustvaril v redu, da strm é očesa,6 ko zrêjo to, in duša se naslaja.

P o vzd ign i, bralec, v zvezdnata kolesa z m enoj p ogled tja v tisto stran višine,

j k jer d vo je gibanj krešejo nebesa,in tam se razvesêli um etnine

B o g a , ki mu tak ljuba je ideja,12 da oči ne um akne s svo je m ojstrovine.

P o g le j, kako od tam kaj se razvejap oševn i k rog , k jer roj p lanetov teka,

i/ v uteho zem lji, ki po njih jo žeja.Če bi poševna ne bila ta vléka,

bi m alo hasnila nebesna sila

1-27. Č u d oviti red stvarstva/ -6. Parafraza stvarjenja: B o g O če je ustvaril svet, gledaje v svo jega Sina (Besedo) kot v praidejo vseh stvari, in to v ljubezni (sv. D uh ), ki enako izhaja od obeh. - P o besedah 'Tomaža A k v in sk eg a se O četu pripisuje »potentia qae m axim e m anifestatur in creatio- ne«, Sinu »sapientia per quam agens per intellectum operatur« in sv. D uh u »bonitas ad quam pertinet gubernatio deducens res in debitos fines et v iv ificatio« . - 5. strmé očesa: Dandanes E inste in , na prim er, izkazuje »ponižno ob čudovan je v išn jega in brezm ejnega duha, razvidnega iz najm anjših podrobnosti (v vesolju ), ki jih lahko zazna naš krhki in šibki razum .« - 9. dvoje gibanj: V točki enakonočja, k jer se križata dn evn o (ekvatorialno) in letno (zodiakalno) gibanje, je m oč strm eti nad m ojstrsko arhitekturo veso lja , ki je je sam Stvarn ik vesel in jo s svojim pogledom »vzdržuje». - 14. poševni krog: Z o d iak , ki vsebuje orb ite p lanetov, po katerih (oz. n jihovih vp liv ih ) hrepeni naša zemlja. - 16 -2 1: Pesnik slavi božjo m odrost, ki se javlja v tem, da sončna pot seče zem eljski ravnik

18 in m rla m ožnost v svetu bi človeka.Ce pot bi od ravnika proč krenila

bolj ali m anj, bi nebu, zem lji tudi,2 1 svetovn i red neskončno pokazila.

T i, bralec, pa le v klopi se pom udi in sam preudari p rv ih vrst resnico,

24 da duša zveseli se prej ko utrudi!Pred te sem dal, zdaj prim i sam za žlico:

vsa m oja skrb se sn ovi p okorava,¿ j ki mi pero je stisnila v desnico.

P rv i od h lapcev, ki jih im a narava, ki m oč neba po širnem svetu seje

p in s svo jim žarom čas mu u ravnava,je z zvezdo, ki sem jo om enil preje,

preko neba zaokrožil v tej sestavi,} } v kateri zdaj bolj rano nas ogreje,

in z n jim vred jaz; o vzponu v tej v išav ivem toliko kot ta, ki raziskuje,

¡6 kako se m isel je rod ila v g lav i;saj Beatrice m alo potrebuje,

ko me iz dobrega na boljše dviga ,¡9 in nje dejanja čas ne zaznam uje.

K a k o od sebe žarno vse zam igav tem soncu, kam or prišel sem od doli,

42 ne v barv i, tem več v luči, ki jih vžiga!

po ševn o in v prav takšnem kotu , da m ore sonce, »veliki hlapec narave« - in z njim vredostali planeti - kar najblagodejneje vp livati na zem ljo; brez te uredbe ne bi na zem lji ničuspevalo .

28-81. P rihod na sonce. V en ec b o go slo vn ih učenjakov28-33: Sonce je v ozvezd ju O vn a (nam ig nanj v 8 .v .) ubralo v iju ge (»spire« po P to lom ejevem sistemu) od K o z o ro v e g a do R ak o ve g a povratn ika; na tej poti (»sestavi«) nam zdaljšu je dneve. - 34. in ^ njim vredja% : »E d io ero con lui«! vzklika pesnik, k i ve sam o to, da je prišel tja go ri, ne v e pa, kako se je to zgod ilo . - 38. na boljše: N a v iš jo stopnjo blaženosti. - 40. do sonca: Č lo veška dom išljija ne m ore iz čutnega o k v ira , o ko pa več kot sončne svetlobe (še te ne!) ne zdrži. -

492 RaJ

Deseti spev 493

M oj duh ob vsej veščini bi nikoli ne uspel, da to lepoto vam naslika,

4 ! le veruj in da sam jo v id iš, m oli!Saj je u m ljivo , da je prevelika

predstavi vaši tolikšna višina;48 o k o vam le do sonca gre - in pika.

T aka bila četrta je družina O četa, ki jo večn o nasičuje

j i v skrivnosti svetega D uha in Sina.» Z ah vali se,« vodn ica mi svetu je ,

»zdaj soncu an gelov , ki z v o ljo sveto J4 k podobi svo ji čutni te dvigu je!«

Srce človeka n ikdar bilo vneto ni za m olitev ne za božjo hvalo,

/7 niti z veseljem tolikanj prežeto,kot v teh besedah m oje se je vžgalo ;

položil vanj sem tako koprnenje,6o da za go sp o nič več ga ni ostalo.

N isem nevolje žel, le vzradoščenje; očesi njeni pa mi v zarji n ovi

6) spet razdele enotno hrepenenje.Z agled am bliske - k akor živ i o k o v i

je naju v sredo vzel njih venec zlati 66 - svetla je luč, še slajši so g laso v i; -

kot zvezda, ki Laton a ji je m ati, opaše se, ko so m rakovi gosti,

69 z ovo jem , ki ji žar svetlobe krati.V nebeškem d voru , ki me im el je v gosti,

49. četrta družina: D uše na soncu. - 50. nasičuje: »N asičen bom , ko bo zasvetila T v o jaslava« (P s .X V I. 15 ). - 53. soncu angelov: B o g u , čigar čutna podoba je zem eljsko sonce. - 63. enotno hrepenenje: Pesnik se je tako vn eto zahvalil B o gu , da je za trenutek pozabil naHeatrice in na svo jo ljubezen do nje. Beatrice je D an tejeve go rečnosti vesela, nasm ehnesc mu in s tem znova obrne n jego vo pozorn ost nase. - 64-69: D uše na Soncu (»bliski«) obkrožijo Danteja, p odob n o kot vid im o Lato n in o hčer obdano s svetlim kolobarjem , kadar na zem ljo leže sopara. - 72. ni da bi j ih v%el: N eb eško kra ljestvo je polno čudežev,

494 Raj

se tare dragotin — vse krasotice,72 ki ni da vzel bi jih iz te svetlosti.

N jih bil je spev teh lučk; kd or perutnice si ni nadel, da poleti v nebesa,

7; o tem od m utca čaka naj novice.T a sončeca, pevaje sredi plesa,

ki trikrat so zvrtela se k ro g naju,78 kot zvezde blizu trdnega ojesa,

kot žene, kadar ples še ni pri kraju , obstanejo, poslušajo m olčeče,

81 dok ler jih god ba spet ne zvabi k raju.N ekd o prične: » K er m ilosti največje,

ki se iz nje ljubezen prava neti,84 in raste le, če ljubil boš goreče,

žar tolikanj bogat ti v duši sveti,da pelje te vrh lestve, ki človeka,

87 ki se je spustil, v id i spet se vzpeti,bi vsak , kd or v in o iz čutare odreka

ti žejnem u, svob od en m ogel biti

do katerih naša pam et in izkustvo ne m oreta, saj so nadnaravni. E n o takih čudovitih doživetij je bil spev zveličanih na Soncu. D an te pravi, da ga bo deležen le tisti, ki se že zdaj p ripravlja na onostranstvo. - 76. sončeca: P rispodoba za duše učen jakov, ki so že na zem lji prižigali luč b o go slo vn e znanosti. - 78. kot %ve%de: B lizu osi je vrten je boljpočasno; »os« vrtečim se dušam sta bila D ante in Beatrice. - 79. %ene: Prispodobasrednjeveškega plesa ob napevu »ballate«.

8 1- 13 8 . T om až A k v in sk i in n jego v i tovariši82. N e k je : T om až A k v in sk i, sholastični f ilo z o f in cerkven i učitelj, znanstveni utem elji­telj D an tejevega »svetovnega nazora« (12 2 5 -12 4 7 ) . P oučeval je teo lo g ijo v K o ln u , kjer je bil učenec A lberta V elikega , nato pa v Parizu in N eaplju . S vo je v e lik o filo zo fsko in teo loško znanje - im enovali so ga D o cto r angelicus - nam je zapustil p redvsem v dveh Sum ah (»Theologiae« in »contra G entiles«) in v K om en tarju k A ristote lu , kar vse predstavlja eno največjih sintez člo veške m isli. N je g o v nauk - tornizem -, ki sloni na A risto te lovih dognanjih , je vtisn il krščan stvu intelektualni pečat in ga po d p rl z razum ­skim i dokazi, ob katerih so se kresala in km alu ločila m nenja m islecev takratnih in naslednjih časov. N je g o v i pristaši se im enujejo (neo)tom isti, pri Sloven cih na pr. dr. A leš U šeničnik. - 87. k i se j e spustil: K d o r je okusil nebesa, ga bo večn o žejalo po njih. - 90. kot voda: Če ne bi ustregel D anteju , ne bi bil svoboden , kajti svo b o d o v nebesih

Deseti spev 495

90 kot vod a , ki se v m orje ne odteka;ti rad spoznal cveto ve bi v tej kiti,

ki hrepeneče o k ro g gosp e igra se,9 ) z m očjo katere sm el v nebo si priti.

Iz tropa sem , ki ga D o m in ik pase, tako da so jagn jiči mu rejeni

96 v s i, razen takega, ki hodi zase.T a p rv i z desne je m oj brat učeni

in m ojster: A lb ert V elik i se kliče,99 T om až A k v in sk i pa im e je meni.

Če rad spoznal še druge bi ogn jiče, beseda m oja naj ok o ti vod i

102 t e z venec ta, ki b laženstvo ga miče.T a drugi, ki se sm eje na obodi,

G razian je, k i je bil obe pravici r o j spojil, tako k akor nebesom godi.

T a , ki naš k o r krasi m u na desnici, je Peter, ki je z v d o v o zbral zaklade

10S in dal jih C erk v i, naši vladarici.- A peta luč, najlepša iz te ograde,

je v ir ljubezni tak, da m ed kristjani m vse duše o n jem več zvedele bi rade:

B o g mu je dal spoznanje v duh izbrani

predstavlja »caritas« - sočutje, ljubezen do bližnjega. - 9 1. cvetove: D uše, ki so obenem s Tom ažem na tem planetu. - 9 5 .jagnjeta: Sv . T om až je b il dom inikanec; tem u redu je sv. D om inik, ustan ovitelj, svetal kažipot v nebesa, če se le držiš n jego vega zgleda. - 98. A lbert V e lik i: K o ln sk i, cerkveni učitelj, T om ažev učenik in vzo rn ik ( 1 19 3 - 12 8 0 ) . - 104. Grazian: Iz B o log n e, veljak v kanonskem in državljanskem pravu (»obe pravici«). - 107. Peter: Lom b ardus, im enovan »M agister sententiarum «, šk o f v Parizu (umrl o k ro g 1. 116 4 ), kom pilator kn jige »L ib ri sententiarum IV .« , učbenika v vseh b o goslo vn ih šolah (iste dobe. T ak o kot svetopisem ska vd o va je vse svo je prem oženje d aro val C e rk v i. - 109. peta luč: N ajlepša luč m ed dvanajsterim i je kralj Salom on, svetopisem ski pisec P reg o vo ro v , P rid igarja in V iso k e pesm i; v srednjem vek u se je m nogo razpravlja lo , ali je v nebesih ali ne. O n jego v i m odrosti p ravi sv . p ism o (»kot je izročilo«): »G le j, dal sem ti srce m odro in razum no tako, da ni b ilo tebi podob n ega do zdaj in ga ne bo poslej.« N a to m eri pesnik, ko p rav i, da m u ni vrstn ika m ed zem ljani. - 1 1 5 . N adalje:

4 9 6

tako g lo b o ko , da - kot je izročilo - u j f vrstn ik se ni rodil m u m ed zem ljani.

N adalje gledaš njega zdaj svetilo , ki je najbolje v id el že s telesom

a / naravo angelsko in opravilo .V naslednji lučki se sm ehlja nebesom

ta zagovorn ik prakrščanske srenje,120 ki A vgu štin u služil je s peresom .

Ce sprem lja tvo jega duha strm enjeluč za lučjo , kot hvala o n jih se čuje,

i 2 ) po osm i zdaj ti vstaja hrepenenje.K e r v id i v ir dobrote, tu raduje

se duša, ki g o lju fiv i svet razkriva 12 6 ušesu vsakogar, ki p rav jo čuje.

T e lo , na silo vzeto ji, počivav C ieldauru doli, ona, m učenica,

129 pregnanka, pa tu zgoraj m ir uživa.V gorečem dihu tam svetle se lica

Bede, Izidorja in učenjaka,1 ) 2 ki več je znal, kot je ljudem pravica.

T a , ki pogled tvo j nam e spet pretaka, je svit duha, ki m isel m u nesrečna

i } 3 je rekla, da na sm rt p red o lgo čaka.

D ionizij A ero p ag it, učenec apostola Pavla ; v srednjem vek u se m u prip isovali razpravo o angelih »D e coelesti hierarchia«. — 1 19 . %a&ovornik : P a ve l O rožij (5. sto l.), pisatelj svetovn e zgodovin e , v kateri zavrača očitke p o g a n o v , češ da je krščanstvo upropastilo rim sko državo. Sv . A v gu štin je uporabil O rozijeve dokaze v svojem velikem delu »D e civitate D ei«. - 12 5 . ta duša: B o etij, pisatelj kn jige, ki jo je D ante v iso k o čislal, »D e consolatione philosophiae« (»ki go lju fiv i svet razkriva«). U m rl je v ječi v P aviji, osum - ničen pri cesarju T eo d o rik u , češ da p ripravlja veleizdajo proti G o to m . N je g o v g ro b se nahaja v P av iji v cerkvi sv . P etra, ki se še danes im enuje Ciel d ’auro (zlati nebes). - 1 3 1 . Bede: Sv . Beda V en erabilis, um rl 1. 735 na A n glešk em . - Izidorja: Sv . Iz id or iz Sevilje , ško f, ki se je b o n i proti arianizm u. - učenjaka: R ihard , prio r sam ostana sv. V ik to rja v Parizu , im enovan »m agnus contem plator«. - 13 3 . ta: S ig ierij, učitelj m od ro slovja v Parizu (pred 1. 1300); učil je v ulici »R ue de Fouarre« (vico de li stram i - slam njačarska ulica) in m nogi m enijo, da je bil D ante nekaj časa m ed n jegovim i slušatelji. - K akšn a

Deseti spev 497

Sigh ierija je to svetloba večna,ki v šoli, koder pela je slam njača,

t j S dokazal je spoznanja oporečna.«In kot se ura oglasi dom ača

ob zori, ko nevesta božja vstane 14 1 in k ženinu zaljubljena se vrača,

ter ena stran nasprotno ji pregane, tin tin p o joč, tak m ilo se glaseči,

144 da v hrepenečega ljubezen plane,tako zarajal venec je sloveči

z g la so v i harm onije in m iline,1 4 J ki jo spoznaš in te lahko osreči

le tam, kjer radost vekom aj ne mine.

»oporečna« spoznanja je do kazo val, ni znano. D an te pravi, da je m ož hrepenel p o tem , kako bi se čim prej ločil od tega sveta.

139 -14 8 : P rispodo b a z m ehanično budilko , k jer ko lo od kolesa dob iva gibanje. T a zvon ček, s katerim so se m enihi klicali k jutranji službi božji (ko C erkev - nevesta časti Jezu sa - svo jega ženina), je m oral biti D an teju dob ro v ušesih, saj p oroča jo , da je prebil nekaj časa v sam ostanu S. C roce v Firencah.

ENAJSTI SPEV

O prazne m arnje v u m rljiv ih glavah , kako so nepopolni silogizm i,

) ki vo d ijo vam krila po nižavah!T a j us si vo li, d rugi z aforizm i

peča se, tretji si kolar zaveže;6 ta vlada s silo, drugi le s sofizm i,

ta ropa, drugi kruh pravice reže - nekdo za radostm i m esa se meče,

9 a nekdo drugi kar v zapeček leže,- jaz pa, odrešen teh o p ra v k o v ječe,

sem z Beatrice tu v nebeškem raju 12 od duš sprejet bil nič kako sloveče!

Potem ko vsakd o zopet je na kraju, k jer bil v tem diadem u je predčasno,

/; obstane vse kot sveča na držaju,in že zaslišim zdajci baklo jasno,

ki prej sem jo spoznal, kako iz seva i g m očnejšega mi p rav i b lagoglasno :

» K o t m oja duša v božjem žarku odseva, tako očesu nje Se v luči raja

2 1 ob zrenju tvo ja m isel razodeva.T i dvom iš in želiš, da ti od kraja

1 - 12 : O b pogledu na prvake božje znanosti (teologije) in n jih o vo srečo se D ante nasm iha nad zem eljskim i o p ravk i in obžaluje posvetna prizadevanja ljudi. K a k o m ajhno je vse to »sub specie aeternitatis«!4. aforizm i: H ip o krato v i, sim bol za študij m edicine. - 15 - 18 : K o zbo r zveličanih ustavi svoj ples, znova sp reg o vo ri sv . T om až (»bakla jasna«). - 19 . kot moja duša: T om až v id i v B o gu sebe, a tudi vsa bitja in n jihove m isli. - 22-27: D an teju ne da m iru u go to v itev iz prejšn jega speva, kjer sv . T om až g o v o ri o dom inikancih , češ »da so v s i rejeni, razen

Enajsti spev 499

spet razložim v razločni g o vo ric i,24 tako kot sluhu tvo jem u pristaja,

kako ’so vs i rejeni' in kaj klici’N i mu v r s t n ik .p o m e n i jo ; sem spada

2 j razlaga, da boš znal obe resnici.P rev id n ost božja, ki veso lju vlada

p o sklepih , ki jim bitje še nobeno ¡ o prodreti m oglo ni do dna prepada,

je v želji, da doseže zaželeno,nevesta N jem u, ki jo v glasnem kriku

) } zaročil je s k rv jo b lago slo vljen o ,g o to v a sebe in zvesta U čeniku,

d va velm oža poslala, da sledila 5 6 bi jim a v vsem kot svo jem u vodniku .

E d en bil seraf je, ljubezen m ila,a d rug i luč m odrosti im el je tako, da zem lji kakor kerub je svetila.

O p rvem ti povem , vend ar enako oba zadeneš s h valn ico edino,

42 ker šlo v en cilj je n juno delo vsako .M ed T u p in om in reko , ki v dolino

se spušča z griča U balda erem ita,4 ; leži p ob očje p lodn o pod planino,

k jer se P erugi žar in hlad roditaod P orta Sol; za n jo p od jarm om stoče

tistega, ki hodi zase«. K a k o je to m islil? P o le g tega m u ne gre v g lav o , kako je m ogel trditi o Salom onu, »da m u vrstn ik ni vstal še m ed zem ljani«. K a j pa A dam in K ristu s? -28-36: B ožja m odrost, ki je ljudem n edoum ljiva, je poslala, sledeč svojem u načrtu in K ristu so v im besedam , grešn i zem lji d va pastirja , da bi jim a C erkev - nevesta m učenega božjega sina - sledila in tako dosegla zveličanje. - 37. Seraf: Sv . Fran čišek; »Seraphim interpretatus ardentes«. - 39. Kerub: »Cherubim interpretatur plaenitudo scientiae« (po T om . A k v .) .

4 3-120 . T om až A k v in sk i o peva ž ivljen je sv. Frančiška.54-54: D ante najprej popiše lego m esteca A ssis i, k jer je Frančišek 1. 1 18 2 zagledal luč sveta. D o li v U m b riji tečeta od vzhodn e strani v T ib ero d ve v od i, in sicer od severo

¡1

/4

48 pa G u ald o in N ocera kam enita.In tam, kjer padec izgubi pobočje ,

glej, n o vo sonce je č loveštvu vstalo , kakor od G an gesa ravnine vroče.

K a d a r se tem u kraju poje h valo , im e A sizi vsega ne prem ore:V zh o d naj se reče, da ne bo prem alo!

B ilo ni daleč p roč od p rve zore, ko iz n jeg o ve m lade je kreposti

/7 svet črpal že nekoliko podpore;saj bil se je z očetom že v m ladosti

za n jo, ki je nihče od tega sveta,60 tako kot sm rti, rad ne sprejm e v gosti;

tam vp ričo duš pastirjev in očeta jo vzel je za ženo, a duša uboga

6} jo iz dneva v dan ljubila je bolj vneta.In ona, v d o v a p rvega soproga,

na njega tisoč sto let je čakala,66 brez druga, tarča sm eha in p oroga.

5 oo Raj

vzhoda reka Chiasso (ob njenem izviru je ž ivel sv. U bald), od jugovzh oda pa T upin o . M ed njim a se d v ig a gora M onte Subassio , ki se na v rh u p o k riva s snegom do pozne pom ladi, zato ved ri in oblači vrem e m estecu P eru gi, na katero (točneje na njena vrata Porta Sol) g leda proti zapadu. M onte Subassio se v oni sm eri znižuje v rodo vitn o planoto, na kateri stoji A ssisi, m edtem ko sta na vzhodu te planote (»pod njenim jarm om «) m esteci G u a ld o in N ocera. A ssisi se je v D an tejevih časih im enoval A scesi (t.j. »vzpel sem se«), a pravičneje bi ga bilo im enovati O rient (Vzhod), pravi D ante, kajti tu je kvišku planilo n o vo sonce človeštva, sv. Frančišek, tako kot zem eljsko sonce sine od G an gesa sem. - 58. b il se j e \ očetom: Sv . Frančišek je bil sin bogatega trgo vca Piera B em adona; ko je sredi najlepše m ladosti, veselega značaja, podjeten in hraber obrnil hrbet svetu in se zaročil z revščino, katere se ljudje skoraj bolj boje kot sm rti, ga je oče razdedinil in zavrgel. - 6 1. vpričo duš pastirja: O če je bil razžaljen, ker je Frančišek tako m alo dal na n jego v denar, zato je velel sinu, naj se vpričo asiškega škofa slovesno odreče ocetne dediščine. »In Frančišek se ni le z veselim srcem odrekel vsem u temu (spom ladi 1. 1207), še več, pred škofom G uidom in vpričo zbranega ljudstva je slekel svoja oblačila in jih vrn il očetu rekoč: D o zdaj sem te im enoval na zem lji očeta, odslej pa lahko z gotovo stjo rečem: O če naš, ki si v nebesih, tam , k jer je m oj zaklad in kjer počiva m oje zvesto upanje«. (Bertoldi, O .C . p. 162). - 64-72: A poteoza revščine: Le-ta je bila - pravi Dante - po K ris tu so v i smrti ovdovela in zaničevana, kljub temu da je pokazala toliko

Enajsti spev 501

Zam an se z A m iklatom je izkazala, ko je le-ta zaslišal bil pred vrati

69 glas, ki pred njim je zem lja trepetala;zam an zvestoba in nje trdnost hkrati,

ko tam , kjer v id el v vznožju si M arijo , 72 na križu s K risto m sm ela je jokati!

Če tvo je m isli mi slabo sledijo,znaj, da besede o vdani si d vo jic i

7/ p rav na Frančiška in R evščin o letijo.T a njuna sloga in veseli lici,

ljubezen, m il p ogled in čudež hkrati 78 so k svetim m islim brž postali klici;

in že zbosil se je B ernard bogatiin za tem m irom stekel neutešeno,

81 ko t bi se bal, da bo ostal pred vrati.O plodni m ir, b o gastvo neizrečeno!

Z b o s i E g id ij se, zbose ostali,84 sledeč m oža, zaverovan i v ženo!

In šel je oče in učitelj m alis svo jo go sp o , a z n jim sin ovi vdani,

87 k i so z v rv jo ponižno se opasali.In ni oči pobesil pred grob ijan i,

da m u je oče B ernardone P iero,90 ta m ož, od vseh najbolj zasm ehovani:

kot kralj prikazal trdo je nam ero pred Inocencem in iz n jega roke

93 p rv i prejel pečat za sv o jo vero .

pogum a v osebi ribiča A m iklata, ki je m irno spal, ko je grm ela m im o Cezarjev a in P om pejeva vo jsk a in m u je nenadom a udaril na uho glas, »ki je p re d ^ fimzemlja« - C ezarjev. In na križu je bila pribita skupaj s K ristu som , tj e pesnik.Zposil se j e : Sv . Fran čišku , ki je 1. 1209 oblekel haljo in se p re p a s^ fc v rv jo , se je prvi, pridružil (»zbosil«) bogati meščan B ern ard , njem u pa so s le d iM š ^ E g id ik ^ ^ e s t e r in ^ drugi, skupaj sedem tovarišev , ki so postali jedro velikem u jneSišken moža... ženo: F rančiška in revščin o . - 92. p red Inocencem: Papež Inoclgic II I . jS

^02 Raj

K o si m nožil ubožne je otroke on, čigar čudežno bilo življen je

96 je vredno božje hvalnice v isoke,tedaj bil drugi venec podeljen je

iz rok H onorja , od D uh a T olažn ika,99 škofu tem u za sveto hrepenenje.

H itel je, žejen palm e m učenika,pred Sultana, da ošabnežu oznani

102 ob K ristu dela ap o sto lo v velika;ker pa ostali gluhi so pogani

pred b lago vestjo , šel je zam ujeno 10 j p opravljat z žetvijo m ed Italijani

in tam v gorah med R im om in B ib ieno prejel od K rista rano je poslednjo,

108 za d vo je let mu v ude položeno.K o B o g , vod n ik m u v dobrem uro slednjo,

ga vzel je k sebi, da m u da plačilo, m n jeg o ve revščine na zem lji vredn o,

sobratom svo jim v dediščino m ilo go sp o je dal, ki m u bila je draga,

1 1 4 lju bav do nje pa v sveto izročilo ;nato vrn ila se je duša blaga

iz svo je halje v raj, a n jo edino n j pustila truplu, naj ga v g ro b polaga.

Zd aj torej veš n jeg o vo veličino,

soglasje s trdim i pravili, ki jih je Fran čišek predpisal sebi in sobratom . - 98. rok Hondrija: Papež H onorij I I I . je 1. 1223 s lovesn o potrd il (po n avdihu sv. D uh a, trdi Dante) frančiškanski red, ki si je m ed tem časom pridobil n o ve člane in ve lik sloves. - 10 1 . p red sultana: Sv . Fran čišek je hrepenel po m učeniškem vencu, zato se je 1. 1 2 19 odpeljal v E g ip t, da bi sam ega sultana spreobrnil h krščanstvu . Pri tem ni im el uspeha.- 106. v gorah: L . 12 2 4 se je um aknil na go ro A lvern a (med A rn o m in T ibero), k jer je prejel rane K ristu so ve (stigm atizacijo). D v e leti jih je skrivaj nosil na svojem telesu. — 1 16 . halje: Prisp. revščine; sv . F rančišek je um rl »v njenem naročju«. K o t vem o, je ob sm rtni uri velel, naj ga go lega polože v g ro b , češ, »nag sem prišel in nag odhajam«.

1 18 - 13 9 . G ra ja dom inikancevN a koncu se T om až A k v in sk i spom ni svo jega vzora sv. D om in ika, ki je b il vreden

Enajsti spev 503

ki P etro v brod pom agal je vod iti 120 po ravn i črti čez m orja gladino!

In to je bil naš patriarh častiti:kd or gre v stezo, v kateri on prvači,

12 ) se z dobrim b lagom m ore založiti.A trop n jeg o v po n o v i zdaj jedači

je zahlepel, zato pa se dogaja,12 6 da m u zablodi v gozdu in globači;

in k o lik o r m u o vca bolj uhaja,potepa se in svo je trm o g lavi,

129 bolj s praznim vim en om jo v id i staja.R es kakšna je, ki ji bojazen pravi,

naj se tišči pastirja, a jih je m alo:1) 2 kos sukna kute vsem lahko napravi!

Če si d o vo lj razum el m ojo h valo , če pazno si poslušal me do kraja,

i ) j in pom nil vse, kar se je tu dejalo,naj delno zad o vo ljstvo te obhaja,

saj deblo , od k jer zdaj trske p ro č letijo,138 poznaš in z n jim p o p ravek , ki ga uvaja:

’Če p ra v gred o , se d obro p o red ijo !“«

tovariš sv . F ran čišku pri krm ilu C erkve. K d o r n jega posnem a, pravi A k v in ec , b o z zaležno popotn ico odšel v večnost. - 129 . s p ra ln im vimenom: S vo je g la v i in sveta željni sobratje so kot o vce , ki se s praznim vim en om vrača jo s paše, t.j. n im ajo dob rih del. L e m alo jih je še zvestih , takih , ki še spoštujejo red ovn a pravila. ( 13 0 - 13 2 ) . - 13 6 -13 9 : Zdaj veš, zakaj se le u b o g ljiv e ovčice dob ro po red ijo , saj poznaš pastirja, sv. D o m in ika, ki je deblo m ogočn ega drevesa, katerem u pa žal ne m anjka suhih in polom ljenih vej.

DVANAJSTI SPEV

Brž ko besedo zadnjo je izrekla ta b laga duša in jo dokončala,

3 os m lina svetega je znova stekla,a ni se še do kraja zasukala,

ko že pred nam a drug jo k ro g oklene,6 da bi si v plesu in petju drugovala .

Posekajo vas, muze in sirene,trobent teh rajskih sladke m elodije,

9 kot sončni žar zrcaljene plam ene!K a k o r oblak p roso jn i v loku vije

vzpored ni zarji, v eno b arvo odeti, i2 ko Ju n o svo ji p o to vk i zavpije,

a iz notranje zunanja se zaneti- kot glas te nim fe, ki jo m oč ljubavi

// je vzela kakor žar m eglo poleti,v m ogočn i znak, ki naj č loveštvu pravi

o božji ob ljub i, N oetu poslani,

1 - 2 1 . D ru g i ven ec blaženih učen jakovV prejšnjem spevu je dom inikanec sv . T om až A k v in sk i hvalil ustanovitelja frančiška­n o v sv . Frančiška; ko svoj g o v o r konča, se vseh dvanajst svetn iko v zasuče v plesu - D ante jih prim erja z vrtečim se m linskim kam nom - vtem pa jih že ob kro ži d ru gi venec svetn iko v. Skladnost obeh ven cev prim erja pesnik z dvem a vzporednim a lokom a m av­rice.7. mu%e in sirene: Z em eljsko petje je v prim eri z rajskim kot o dsev na vo d i v prim eri s soncem . - 12 . ju no: ali H era, Z e u so va žena, ki je po g ršk i m ito log iji največkrat zaposlila nebeško p o to v k o Iris (m avrico). - 14. glas: Z u n an ji lo k m avrice je kako r od jek notra­njega, v od jeku pa je bila po stari veri skrita nim fa E k o , k i je tako venela iz ljubezni do N arcisa, da od nje ni ostalo drugega kot glas. - 16. mogočni zna^ : M avrico je po biblijskem izročilu B o g poslal N oetu kot znam enje, da so se vode veso ljn ega potopa um aknile.

Dvanajsti spev 505

¡8 da zem lje n ikdar več nam ne p op lav i,- tako so zdaj ti večni tulipani

v dveh vencih rajali okoli naju,2 1 zunanji po notranjih uravnani.

K o slednjič v radostnem tem dvojnem raju, ki zlil je b liske lic in pesem grla

24 sosednih zubljev v blaženem sm ehljaju,sta enodušno ples in glas zam rla,

- kakor č loveška vo lja obe zenici 2 j bi hkrati z veko odprla in zaprla,

od n ovih luči sem p riv re jo klici, iz srca ene njih, da zasukala

;o sva k n jim se k ako r igla k severnici.»Ljubezen ta, ki v njej tako sem zala,

ve li m i peti drugem u v o jv o d i,i i ki m ojem u po njem se poje hvala.

K je r eden gre , je p rav , da drugi hodi;če z ram o k ram i šla sta v b itko ogn jeno,

¡ 6 še slava njiju družno svetla bodi!V o ja k i K rista , za neznansko ceno

nabrani vk u p , banderu so sledili )9 vse bolj redko , potuhn jeno in leno,

ko je G o sp o d , v lad ar naš večn i, v sili p riskočil na p om oč že šibki četi,

42 iz m ilosti, ne ker bi zaslužili,in kot vem o , so p ro g i sv o ji sveti

poslal junaka dva, da bi blodeče

22-105. Sv . D o m in ik in n jeg o vo življenje22-30: K o je utihnilo petje in je ponehal ples v obeh ven cih , sp rego v o ri eden n ovo d oš- lih, frančiškan sv. B onaven tura; D an te se takoj obrne h go v o rn ik u , tako kot se ig la v busoli okrene proti severu . - 32. drugemu vojvodi: Fran čiškan bo opeval ž ivljen je sv. D om inika, kot je prej dom inikanec slavil sv . Frančiška. S to potezo hoče pesnik podati zgled sožitju obeh red ov, ki sta se v tistem času m arsikdaj pisano gledala. - 35. v bitko: z a nravn o in versk o čistost človeštva. - 37. vojaki K rista: K ristjan i. - Z a neznansko ceno: »Redempti estis... pretioso sanguine Christi« - I . Petr. 1. 18 -19 . " 43- soprogi: Sv . C erkvi. -

506

4j spet zbrala z zgledom in v besedi vneti.V deželi, k jer Z e fir m ehko povleče

in n o vo listje vsep o vso d razvije,48 ki vso E v ro p o znova naj obleče,

nedaleč tam, kjer va l v obalo bije,k i se za n jo , do k jer gre njena proga,

; i č lo veštvu vsem u sonce včasih skrije,leži mi srečno m esto K a la ro g a ,

ki varu je ga oni g rb sloveči,! 4 v katerem lev ukazuje in uboga.

In tam rodil se je ljubej gorečikrščanske vere, svet borilec hkrati,

/7 m il svo jim , a sovražnim bič največji.K o bil je ustvarjen , duši je pred vrati

že to liko kreposti ž ive stalo,60 da prerok mu bila je lastna mati.

K o ob svetem v iru se je dokončalo zaročno slavje to m ed njim in vero ,

63 ki z rajem je oba ob d arovalo ,je žena, ki zanj dala je zavero ,

uzrla v sanjah čudežne darove,66 n jega in dedičev sijajno bero.

D a bi im e b ilo o d sev zasnove,p rid evek N jega , k i go sp o d je vsem u,

69 prinesel angel v starše je n jeg o ve -

46-54: S v . D o m in ik se je ro d il v Špan iji, o d k o d er prih a ja jo b lage sape zefira in k jer ob polletnem solsticiju sonce m rkn e vsem ljudem na severn i po luti. R o d n o m esto m u je kastiljska K a la ro d a , k jer v deželnem g rb u sto ji trd n java, nad n jo in pod n jo pa lev , ki tako »ukazuje in uboga«. - 60. p rero k : M ateri se je pred p o ro d o m san jalo , da je rodila b ak lo , ki b o zanetila požar p o vsem svetu . - 6 1 . ob svetem viru : P ri krstu , ko se je fant »zaročil s sv . vero« . T a zveza je b ila za oba b lagodejn a : D o m in ik je dosegel z veličan je in večn o s la vo , vera pa je v n jem našla vz tra jn ega bran ilca in zaščitn ika. - 64. %ena: B o tra , ki je nam esto deteta p ri krstu rek la »da«, je v sanjah v id e la na n jeg o vem čelu sija jn o zvezdo , znam enje, da b o fan t svetiln ik č lo v eštva , enako pa tudi n je g o v red. -

Dvanajsti spev 5 0 7

- D om ín icus; zdaj h valo pojem njem u, delávcu , ki ga je izvo lil K ristu s

72 za svo j v in o grad , v b o rb o proti zlem u.G o sp o d in brat resnično m u je K ristu s:

ljubezen, najprej v n jem razgoréna,7/ ve lja na svetu , ki ga dal je K ristu s.

V ečkrat v nocéh do jilja prebujena našla ga je m olcé na tleh ležati,

78 kot bi dejal: ’ Z a to prišel sem , žena!‘R esn ično F eliks oče mu! O m ati,

p ravičn o ti im e je po Jo an n i!81 če B og u m ila m ore to veljati!

N e za ta svet, ki zanj poté zem ljani se v pravn ih b ukvah ali pri skeletih,

84 tem več iz žeje po resnični m anipostal je ve lik d o k to r v nekaj letih,

tak, da je sklenil n ógrad obrezáti,87 ki brž se posuši p ri slabih km etih.

In šel je v R im , m ilejši tistekratiza p ravo u b o štvo - k riva ni tiara,

90 le pridanič, k i zdaj se z n jo košati! -ne da za m anjše davščine pobara,

na p rv i prazni beneficij čaka,9 ) željan pauperum D ei m ilodara,

tem več p o list, da v boj lahko koraka nad b lodni svet, za d ob rob it sem ena,

96 ki štiriindvajset rož k ro g té pretaka.N je g á učenost in vo lja z n jo iskrena

70. Dominicas: t.j. »gospodov«. - 75. nasvet: »A k o hočeš biti po po ln , po jd i, prodaj, kar imaš, ter daj u bogim in im el boš zaklad v nebesih ; potem pridi in hodi za m enoj.« (Mat. X I X . 2 1) . - 79. F e lik s : L at. »srečen«. - 80. Joanna: H eb re jsko ime, ki e tim ološko pom eni ženo, kateri je B o g m ilostljiv . - 84. mani: D u h o vn a jed. - 90. pridanič: Papež v D antejevih časih. - 93. pauperum D ei: D esetina, ki pripada uboščkom . - 95. %a dobrobit semena: V/, katerega je vz k lilo onih štiriindvajset svetn ik o v , k i ob krožajo D anteja. -

508

sta se s pristankom papeža zagnali 99 kot hudournik z go rskega slemena

in vse razkolne gošče razdejaliv navalu , ki je butnil še m očneje

102 tam, kjer so najostreje zoprvali.V potočke, g lej, razlil se je pozneje,

da v rt katoliški se v njih nam akai o j in v njem zazelene bolj ž ive veje.

Če enega kolesa n rav je takapri vozu , ki z njim C erkev se branila

roS in je pregnala notranjega raka,se bo odličnost drugega zjasnila,

ki zanj bila, do m ojega prihoda, m T om aževa beseda je tak mila.

A kolesnica, ki jo rob obodazarezal je, preraščena je s travo ;

1 1 4 prej vin sk i kam en, zdaj plesni posoda.V družini, ki je v sled stopila p ravo ,

je vse narobe in je p rav vsakdanje,t r y če najdeš rep tam , k jer iskal bi g lavo .

O b žetvi pride slabo obdelovanje na dan - in takrat Iju ljka bo tožila,

120 da v žitnici ni več p rostora zanje.Saj če bi list za listom obrnila

100. razkolne gošče: M išljen i so predvsem kriv o vern i A lbižani. Sv. D om in ik se je zavze mal za jezik prepričevan ja in ni im el m enda nič skupnega s križarsko v o jsk o , ki je I. 1 2 13 nesrečno deželo utopila v k rv i. - 10 3 . v potočke: K o je 1. 1 2 2 1 sv. D o m in ik um rl, so de lovali n jego v i sobratje že v šestdesetih sam ostanih. D eset let kasneje je bila n jegovem u redu poverjen a inkvizicija, ki pa v tistih časih še ni bila tako na slabem glasu kot v poznejših stoletjih.

10 6 -126 . D egeneracija fran čiškan ov1 0 6 - 1 1 1 : Sv . B onaven tura prim erja oba red ova s kolesom a bojnega voza, v katerem se bori C erkev s k rivo verc i. - 1 1 2 . kolesnica: F ran čiškan ski red ne hodi več po kolesnici, ki m u jo je bil zarezal sv. Frančišek. Prej je b il red kako r blagodišeč v in sk i kam en, zdaj pa se je spridil in je kot plesen na dnu soda v . 1 1 4 . - 1 1 8 . Ob fytvi: N a sodni dan se bo

Dvanajsti spev 5 ° 9

v tej kn jig i, bi še našla ga, k jer piše: i2 ) ž iv im tako, kot hočejo pravila ,

a ne iz Casala, A cquasparte hiše,k jer takšna d va postave nam krojita,

12 6 da eden stiska jih, a drugi briše.B on aven tu re luč sem ve k o v ita

in sem odložil vselej trud posvetn i,129 ko sem oblekel plašč arhim andrita.

T u A v g u štin , Ilum inat R ietn i, ki sta m ed prvim i bila bosjaka;

t)2 ti v svo jih haljah B o g u so prijetni.H u g o san viktorsk i kraj n jiju čaka,

Peter K o m e sto r in še ta iz Španije, i ) ! ki iz kn jig žari kot zvezda dvanajstkraka.

T am p rero k in m etropolit N atan je,A nzelm a gle j, K rizô sto m a, D onata,

1) 8 ki ni bil p rev iso k za p rv o znanje.T u je R aban , kraj m ene pa luč zlata,

ki ji preroška m oč bila je dana

pokazalo, da je bilo m ed red ovn ik i več lju ljke kot dobrega zrna. - 12 2 . v tej knjigi: frančiškanskega reda. - 12 4 - 12 6 : V D an tejevem času sta se v frančiškanskem redu b orili dve struji: konventualci (voditelj M atija iz A cquasparte) so bili preohlapni, t.j. zoper strogo u b o štvo , spirituali (voditelj U bertino iz Casala) pa so bili za p rvo tn o strogost reda.

12 7 -14 5 . B laženi iz d rugega vencal i j . Bonaventure luč: G o v o rn ik šele zdaj p o ve , kdo je. Sv . B onaven tura , im enovan »D octor seraphicus«, je b il general frančiškanskega reda in pozneje kardinal ( 12 2 1 - 1274). - 130 . A vguštin: P rovin c ial frančiškanskega reda ( 13 . stol.). - Iluminat: iz R ietija , eden prvih učencev sv . Frančiška in n jego v sprem ljevalec v E g ip t. - 13 3 . Hugo: M enih v sam ostanu sv . V ik to r ja v Parizu , m istik in b o go slo vn i pisatelj. - 134 . Peter Comestor:l.j. »jedec«, ki je kn jige kar požiral, kancler pariške v isok e šole (um rl 1 17 9 ) . ' x34- ^ Španije: Petrus H ispanus, poznejši papež Jan ez X X I . (um rl 1277 ), pisatelj dvanajstih knjig »Sum m ae logicales«. - 136 . N atan: svetopisem ski prerok . - 13 7 . A n^elm : N a d šk o f v C anterburyju ( 10 3 4 -1 10 9 ) , oče sholastične znanosti. - Kri^ostom: C arigrajsk i patriarh sv. Jan ez Z lato ust, um rl 1. 407. - Donat: D on atus, slavn i slovn ičar; n jego va slovn ica je bila prva m ed sedm erim i t. zv. svob odn im i vedam i (triv ium in quadrivium ). - 139 . Raban: R abanus M au rus, opat v F u ld i, nato n ad šk o f v M ogu n ciji (766-856). - luč

14 1 - K a lab rijca Jo ah im a opata.D a takšnega slavil sem velikana,

me spodbudila je ognjena hvala 144 Tom aža, iz skrbnih besedi izbrana,

in z m ano še tovariše prignala.«

51 o R a j

O pat Jo a h im di F io re - ali de F lore - ( 1 13 0 - 12 0 2 ) , ki je pisal razlago skrivn ega razodetja (A pokalipse), a v to r znam enitih n apovedi o tako im enovani »tretji dobi človeštva«, ki bo kra ljestvo svetega D uha. T u d i D ante naj bi bil posvečen v »joahim itizem «, ki je v kasnejših časih, zlasti v dobi rom antike, vzbu dil to liko o d m evo v in ga je najti še do dandanašnjih dni.

TRINAJSTI SPEV

N aslikaj si, kogar dognati m ikato, kar sem vid el (ko posluša m ene,

) kot trdna skala bodi mu ta slika!) -petnajst zvezda, ki zgoraj razpršene

s tako lučjo o živ lja jo nebesa,6 ki zlahka najgostejši m rak užene;

naslikaj V o z , ki mu d o vo lj je lesa, ves dan in noč, le našega p o lk ro ga

9 in ne zastre nam ga vrtlja j ojesa;naslikaj si še usta tega roga,

ki zraste tam, do k jer se je spustila 1 2 steblika, ki os P rvega je kroga;

kako iz njih dva venca sta se zvila, kot venec M in o so vega dekleta,

// ko sm rti hlad je v sebi začutila,

1-30. Ples in petje štiriindvajsetih svetn ikovPotem ko je sv. B onaven tura utihnil, povzam eta oba venca svetn iko v glasno pesem in se pričneta vrteti oko li D anteja in Beatrice, eden v nasprotni sm eri kot drugi. D a bi dobili vsaj š ibko predstavo o lepoti tega plesa, nas pesnik poziva, naj si v dom išljiji naslikam o štiriindvajset najsvetlejših zvezd neba in jih spletem o v dva venca, pa bo še vseeno prim era šepala za resnico.4. petnajst %ye%dtz: K atereko li n ajsvetlejše zvezde na nebu. - 7. vo%j Sedem zvezd V elik e­ga voza , ki stalno tiči v »lesi« severne poloble. - 9. ojesa: Z vezd e Severnice. - 10 . usta tega roga: D v e zvezdi M alega voza, ki sestavljata zadnjo prem o. M ali voz so včasih im enovali tudi ro g za pitje: konec naj b i bila zvezda severnica, že im enovani zvezdi /adnje prem e pa bi bili ustje, k jer se pije. - 12 . steblika: Z vezd a severnica je obenem (udi konec osi, oko li katere gre p rv o gibanje nebes, t.j. od vzhoda proti zahodu. - 14. Minosovega dekleta: P o neki legendi se je Bakhu zasm ilila zapuščena A riadna, hčerka kralja M inosa, zato ji je vzel cvetlični venec z g lave in ga zalučal v nebo, k jer je obstal kot »severna krona«. - 23. Chi&na: V sa ta prim erjava zaostaja za resnico kot počasna toskanska rečica Chiana za b liskovitim vrten jem n ajv išjega neba. -

5 1 2

kako se njiju žar m ed sabo spleta, kako obadva sučeta se v raju

iS in vsak nasprotno drugem u se kreta- pa vid el boš v b ledikavem sijaju,

kako prišla sta in kako plesala 2 1 dva venca tistikrat okoli naju:

saj pam et tega ne bi zapopala, tako kot ne ujam e naša Chiana

24 neba, ki se vrti nad vsa ostala.T am Bakha ne p o jo in ne pajana,

T ro jice božje opeva se narava 27 in naša, v K ristu su le-tej dodana.

Iztekla sta se ples in glasna slava, ves sveti cvetn ik naju zre in čaka,

jo vesel, da v n o v i stara skrb končava.Prekine m olk b o g o vsk eg a oblaka

luč tista, ki mi čudežno življen je j j orisala je božjega prosjaka,

rekoč: » K o p rv i snop že otepen je in žito v kašči, om latiti vleče

} S še drugega me sladko poželenje.Če v prsi, m eniš, k jer b ilo sloveče

je rebro vzeto ven za lepo lice, p čigar pohlep je v svetu v ir nesreče,

25-27: N a nebu niso prepevali him en na čast B akh u niti pa jan ov na čast A po lon u , tem več pesm i o sv. T ro jic i in učlovečenju božjem . - 30. skrb: Ples in pesem se bosta um aknila razreševanju D an tejevih dvom ov..

3 1 - 1 x 1 . V čem je bil Salom on m odrejši m im o drugih32. luč tista: Sv. T om až A k v in sk i, ki je b il D anteju najvišja znanstvena avtoriteta. - 34.

p rv i snop: D v o m o naslednikih sv. D o m in ika (prim . R aj X I . 2 1 . in sl.). - 36. drugega: D antejev dvom o n jegov i (T om aževi) trd itv i, da Salom onu ni b ilo vrstn ika med zem ljani (prim . R aj X . 1 14 ) . T a d vo m se glasi: Če A dam in K ris tu s , ki sta bila neposredno ustvarjena od B o ga , nista dobila najvišje m odrosti in popoln osti, kdo naj bi ju bil potem deležen? M ar Salom on, ki je bil rojen z izvirnim grehom ? (v. 37-48) - 37. p rs i: A d am ove, iz katerih je B o g vzel rebro , da je ustvaril E v o ; le-ta je s svojim pohlepom (»jabolko«) zakrivila padec in nesrečo č loveškega rodu. -

Trinajsti spev 513

in v te, ki so, predrte od sulice, za prej in slej obilno zadostile

42 in so odtehtale prav vse krivice,kolikor ljudska čud naj bi dobila

luči - prav vso je položila vanje 4 ! ta Moč, ki ju obadva je stvarila:

čemu potlej to prejšnje modrovanje, kjer pravim, da nihče ni imel zaklada,

4 8 kakor je ta, ki v peto luč vkovan je?O dgovor moj poslušaj duša rada,

da vidiš, da se moja in tvoja vera // z resnico kot središče s krogom sklada.

Vse, kar ne umrje, in vse, kar umira, ni drugega kot živi sij ideje,

J 4 ki Bog rojeva jo iz ljubezni vira.Ta živa Luč, ki od Svetila veje

in se nikdar od Njega ne razdvaja /7 ne od Ljubezni te, ki v njiju greje,

v dobroti silni svoje žarke oddaja v zrcala - v devetero samostati,

60 pri tem pa ena venomer ostaja.Od tu spusti do zadnjih se podstati

iz deja v dej, a vedno bolj brleče,

40. ta : P rsi K r is tu so v e , na križu predrte s sulico. - 44. luči: znanja in m odrosti.38-87: V svo ji razlagi o stvarjen ju potrd i sv . T om až najprej D an tejevo prepričanje, da sta bila A dam in K ris tu s kot neposredno delo božjih rok edini p opoln i bitji na zem lji. - Pesnik nam v naslednjih verzih um etniško podaja uspelo parafrazirani tom izem , - 52. V se...: B o g O če od vekom aj spoznava in m isli sam ega sebe ter s tem ro jeva , z dejem iz ljubezni, ž ivo sliko sam ega sebe, luč sv o je luči, B esedo - Idejo , k jer v id i vse m ožnosti, po katerih bi lah ko ustvaril veso ljstvo . V tej Ideji - Sinu b ivajo od vekom aj vse ideje s tvarstva , vse s tvarstvo (d u h ovi, č lo vek , telesna bitja) je le o dsev te Ideje ali V zo ra . -55-57: K a k o B o g - sv. T ro jica - ustvarja: Sin prihaja od O četa, ki, združen z njim vljubezni (sv. D u h ), odseva ko t v zrcalo sam ega sebe v devetero sam ostati-subsistenc in s tem ustvarja. T roed in i B o g je torej kot luč, ki žari iz vseh stvari, a je sam a v sebi večno ena. - 61-63: B o g je ustvaril najprej čiste d u h o ve - devetero angelskih sam ostati, nato pa je šlo ustvarjan je niže in niže: rezultat tega so stvari p rigodn ice (contingenze),

63 dokler ni kratkih le prigodnic mati:prigodnice stvarem se tistim reče,

ki jih posredno ustvarjene rojeva,66 s semenom ali brez, nebo vrteče.

A vosek njih ni istega pridevas tem, ki jih gnete, in zatorej v snovi

69 prvotni vzor bolj ali manj odseva.Zato isto drevo, a v sorti novi,

vam boljši ali slabši sad poraja;72 zato rodiš se z raznimi darovi.

Če vosek bil bi razmehčan do kraja in nébes v svoji najmočnejši zarji,

7/ pečatna luč bila bi kot iz Raja;vendar priroda vedno kaj pokvari,

kot treseta umetniku se roki / S v obrti, že privajeni in stari.

In če ljubezen gorka vid globokiPrve luči razliva in pečati,

S i je vse popolnosti tam vir visoki.Tako iz ila m ogla je nastati

popolna duša ob pričetku veka,84 tako D evica je postala mati;

in hvalim to, kar misel ti izreka,da ni bilo v ljudeh narave take

kratkotrajne in ustvarjene posredno - per causas secundarias, t.j. z vp livo m zvezd, ki vp liva jo na sem ena in jih razvija jo ; tako se posredn o ustvarjajo tudi človeška telesa. N ep osred no je torej B o g ustvaril sam o angele, zvezde - planete in tako še ustvarja č loveške duše. - 67-72: K e r je telesna sn o v ali »vosek« različna, ravno tako pa tudi v p liv nebesnih teles, ki »ni istega prideva«, je rezultat Stvarn iko vega napora več ja ali m anjša popolnost. P rave popoln osti ni n ikjer, zato so vse posredno ustvarjene stvari le slab o d sev V zora-Id eje. - 73-84: T e nepopolnosti ni k riv a Ideja , kakor ni k r iv um etnik, ki im a lepo idejo , a se mu roka pri delu trese in um etnino skázi. P ri dob ri dispoziciji bi se pač dosegel rezultat, ki bi b il p opoln ost sam a, a to se je pripetilo sam o dvakrat: A dam u in K ristu su je b ilo telo neposredno ustvarjen o , zato je v teh dveh priroda sijala v vsej popoln osti in duševn e zm ožnosti so bile v n jiju n ajvišje. -

5 14 Kaj

I 'rinajsti spev

87 in je ne bo, kot sta ta dva človeka.Ce zdaj ustavim besedi korake,

se brž glasilo tvoje bi vprašanje:90 K ako da duše njemu ni enake?

D a se razjasni skrito ti spoznanje, glej, kdo je bil in čemu je prositi

9) želel, ko ’Prosi‘ je zaslišal v sanje.D ovolj si čul, da moreš razločiti,

da bil je kralj, ki prosil je modrosti 96 zato, da dober kralj bi mogel biti,

ne pa da znal število bi kreposti,ki raj vrte, ali če za ’necesse1

99 ’necesse‘ in ’contingens‘ sta že dosti;niti ’si est dare primum motum esse‘ ,

ali če polkrog kdaj trikot odeva,102 v katerem nikdar pravi kot ne uzre se.

T a brezprimerni um, ki vanj zadevalok mojih misli - vštevši prejšnjo hvalo

10 j in to sedaj - je torej le modrost kraljeva.In če se jasno ozreš sedaj v ’ni vstalo1,

boš videl, da le kraljem to pripada,108 ki jih je m nogo, dobrih pa le malo.

Ce to z distinkcijo boš vzel, se skladado kraja s tem, kar tvoja vera sodi,

m kaj bil je Adam in kaj naša nada.

90. njemu: K ra lju Salom onu. - 93. »Prosi«: »Prikazal se je bil G o sp o d Salom onu vspanju in mu rekel: R ec i, kaj hočeš, da ti dam ! In rekel je Salom on: Daj svojem u služabniku kro tk o srce, da bo m ogel soditi tvo je ljudstvo in ločiti dobro od zlega.« K ra l. II I. 5-97. - 102 : Salom on ni prosil za teo loško znanje, ko liko je na prim er angelskih z b o ro v , ki vrte nebo; niti za dar d ialektike - na pr. ali m ore iz slučajnega, združenega z nujnim , slediti nujno; n iti, da bi bil p o d ko van v m etafiziki in bi ločil, ali b iva p rvo gibanje, po vzročen o po nečem drugem , kar se sploh ne giblje ; niti ni prosil za dar geom etrijske spekulacije, da bi v trikotn iku , ki m u je opisan po lk ro g , našel tri kote, od katerih eden ne bi bil p rav i (90°). - 10 3 -10 8 : T om aževa trd itev vsebuje torei misel, da je b il Salom on le kot kralj najm odrejši, in v tem si lahko lasti oni superlativ, ki sicer velja za A dam a in K ristu sa kot cela človeka. - m . nada: K ristu s.

5 i6 Raj

Distinkcija, to nogam svinec bodi,da šel boš k skritim ’da‘ in ’ne‘ s koraki

1 1 4 počasnimi kot ta, ki stežka hodi!In vsakdo je tam zadaj med bedaki,

kdor brez preudarka ’da‘ in ’ne‘ izreče n / pri odločitvi taki ali taki,

saj čestokrat se krivo opoteče mišljenje, ki prehitro se izleže,

120 a strast razuma več spustiti neče.Več kot zaman zapustil bo obrežje

- poprejšnji se ne vrne več k obali - 12 3 ribič resnic, nevešč metanja mreže.

Saj to so svetu jasno dokazaliParmenid, Bris, Melis in njim enaki,

12 6 ki šli so, ne da bi svoj cilj poznali,Sabél in Arij in vsi ti veščaki,

ki Pismu svetemu bili so meči,129 da mu obraz podoben bil je spaki.

Ljudje, v sodbah nikar preveč goreči ne bodite, kot ti, ki šteli radi

13 2 bi zrnje njivi, komaj še zoreči!Vso zimo gledal trnje sem v ogradi,

1 12 - 14 2 . O preuranjenih sodbah»M orala« te do lge razprave bi bila: T rik ra t prem isli, preden kaj storiš, ali po D an tejevo : D istin gv iraj (razločuj)! »D istinkcija«, ta sicer sholastična dejavnost, je za našega pesnika- in po pravici! - prevažna stvar, zato ji po sveti ves konec speva. Z d istin gviran jem - pravi D ante - bi se učenjaki ogn ili zm otam , vs i, učenjaki kot preprosto ljudstvo , pa to liko in to liko predsodkom . T i verzi so danes tako aktualni, kakor so bili za D anteja, in m orda še bolj. K a j ne obso jam o tako radi zaradi enega dejanja vsega č lo vek a, zaradi ene slabe osebe vsega stanu, zaradi enega sloja celega naroda, češ: T ak i so! D a , s svinčenim i nogam i bi m orali delati sodbe o bližnjem , ne pa v skoku! ( J . D ebevec)122 . poprejšnji: K e r ne zna iskati resnice, bo z napačno m etodo zlahka zabredel v zm oto.- 12 4 -12 9 : F ilo zo fi, ki so s prem alo distinkcije zašli v zm ote: Parmenid: ustanovitelj eleatske filozofske šole; M elis: pripadnik te šole; Brisos: gršk i filozo f, ki je razm išljal kvadraturo kroga; Sabelij: filozo f, ki je zanikal sv. T ro jico ; A r i j : začetnik velike sekte arijancev, ki je odpadla od katolištva. - O zadnjih dveh in o njiju podobnih pravi D ante, da so razm esarili obličje sv . pism a s svo jim i kriv im i nauki.

Trinajsti spev

vse trdo, divje je bilo svečana, a rožo spet pognalo je spomladi.

Videl sem ladjo: preko oceanakot ptica ravno je vso pot predela in šla na dno pred vrati je pristana.

Ne misli torej, Jaka ali Špela,če eden v cerkev nosi, drugi krade, da božja volja je tako hotela;

saj ta lahko še vstane, oni pade.«

Š T IR IN A JS T I SPEV

Od srede k robu in od roba k sredi, če zunaj ali znotraj kaj udari,

3 pomakne voda se v okrogli skledi;ta primerjava, glej, zagospodari

mi v umu, kadar slednjič umolknila 6 A kvinčeva je duša v svoji zarji,

iz sličnosti, ki se je porodilamed rekom njega in glasom Beatrice,

9 ki je za njim veleti izvolila:»Ta poleg mene v sebi nosi klice,

ki jih ne glas ne misel ne izdaja,12 da šel do dna še druge bi resnice.

Recite mu, če luč, kjer cvet poraja vaša podstat, na veke bo ostala

i j tako kot zdaj; in če tako ostaja,povejte še, kako takrat, ko vstala

s telesi vam bo hkrati moč očesa, i S pri gledanju ne bo vam škodovala.«

K o t fantom in dekletom sredi plesa nov val veselja včasih v srca plane,

1-78. O poveličan ju vstalih teles1-9: B esedo povzam e Beatrice. N jen glas, usm erjen k vencu blaženih, ki obdaja pesnika in njo sam o, je ravno nasproten glasu T om aža A kv in sk eg a , ki je donel od oboda venca k sredini (glej prej. spev!) O b tej p rilik i se pesnik spom ni na fizikalni po jav , ko voda zavalovi v posod i ob notranjem ali zunanjem sunku. - 13 . če luč: Beatrice sproži vprašan je, ki ga je T om až A k v in sk i o b ravn aval v svo ji Sum i: A li se bodo telesa zveličanih po vstajen ju svetila in ali ne bo ta lesket oviral v ida oči? P rav tam Tom až o d govarja , da se bodo telesa svetila, po besedah sv. pism a, M at. 13 : »Pravičn i se bodo svetili kakor sonce...« , razlaga pa to svetlob o iz vp liva zveličane duše na telo. -

Štirinajsti spev

2 1 izvabi vrisk in vzburka jim telesa,tako te prošnje, ustrežljive, vdane,

osrečile tedaj so venec sveti,24 rodile raj in lica vzradovane.

K d or tarna, da mu tostran je umreti, da tam bo živ, ne ve, kako obliva

2 j te s hladom rosa gori v večnem sveti!B o g, eden, dva, trije - Trojica živa

na veke - ki v treh, dveh in enem vlada, jo in neobdan obdaja vse, kar biva,

glej, Njem u trikrat pela je livada teh blaženih neizrečne melodije,

) ) ki vsem zaslugam bi bile nagrada.Najzaljša luč, ki v manjšem krogu sije,

odgovor svoj nakloni mi tak milo,} 6 kot glas je angela šel do Marije:

»Dokler nebo to svatbo bo slavilo, toliko časa bo ljubezen naša vsem tkala to sijajno oblačilo.

Sijaj nam ogenj notranji prinaša, ogenj vizija, ta pa je tem večja,

42 s čim večjo milostjo se kdo ponaša.K o si telesa, sveta in sloveča

nataknemo, popoln bo vsak do kraja,4 j do kraja N jem u ljub, ki nam je sreča,

saj zrasel v luči bo, ki jo razdajazastonj najvišje D obro, ki nas pase,

25. tostran: N a zem lji... da bi zaživel v večnosti. - 34. najdaljša luč: K ra lj Salom on. - 36. glas: K o t je bil glas angela, ki je M ariji oznanil Je z u so v o ro jstvo . - 37. D okler: se bom o veselili zveličanja, t.j. večn o. - 40-42: Z daj se svetijo sam o naše duše in to tem b o lj, čim bolj ljub im o; ljubim o tem b olj, Čim glob lje gledam o v b istvo božje, gledam o pa tem bolj, čim več m ilosti nam je B o g dodelil nad naše zasluženje. - 45. N jem u: B o g u ; po vstajen ju se duša združi s telesom in v tej popoln osti bo Stvarn iku še bolj dopadljiva. M ilost, ki jo bo vstali človek našel v božjih očeh, se bo očitovala v n jegovem sijaju ,

Raj

48 v tej luči, kjer naš vid Boga nahaja.In to bo dan, ko naš pogled narase,

in zrase ogenj, ki se v njem zaneti,// in ves sijaj, ki z njim potléj obda se.

K ot oglje, ki v plamenih se zasveti, a samo znotraj še bolj živo sije,

)4 tako da jasno moremo ga zreti,tako ta sij, ki okrog nas zdaj lije,

takrat bo klonil pred lučjo telesa,/7 ki dandanašnji doli v zemlji gnije.

Trpel ne boš od tolikega kresa, organi bodo láhko odoléli

60 vsemú, kar radostilo bo očesa.«Tak od srcá in naglo so zapeli

’Amen* obojni zbori tu pred nami,6) kot po telesih bi zahrepeneli:

ne toliko za sé kot v radost mami,očetu in vsem , ki so jih ljubili,

66 preden so šli med ognje nad zvezdámi.O koli, glej, v enaki luči mili

nad prvo zarjo druga se usloči,69 kot nad obzorjem dan bi opazili.

In kot ob času, ko večer napoči,

glob lja bo n jegova vizija in večji bo žar ljubezni (v. 4 6 -51) . - 52. Kot oglje: K a k o r og lje žari svetleje od plam ena, v katerem go ri, tako se bo p oveličan o telo prem očno odražalo iz svita, ki ga zdaj izžarevajo duše. P oveličan b o obenem tudi v id , tako da b o oko lahko dojem alo vse, kar bo blaženim v veselje. - 6 1-66: K e r bo po vstajen ju blaženost še večja, ni čuda, da ti duh ovi hrepenijo po njem ; tako uči tudi sv. T om až. D anteju se je zdel menda ta nagib sebičen, zato pravi, da si blaženi ne želijo združitve s telesom to liko zaradi sebe kot pa zaradi svojih dragih na zem lji, ki bi jih na ta način laže prepoznali in se jih razveselili. - S to g lo b o k o noto č loveškega hrepenenja, ki si želi po smrti znova ugledati vse tiste, ki so m u bili v ž iv ljen ju drag i, končuje pesnik sv o jo apoteozo vstajenja, zasnovano po intelektualni, pa tudi silo viti čustveni potrebi m oža- pregnanca in nepotešenega ljubim ca, ki je na zem lji ljub il, pa m u je bilo odvzeto . - 67-75: K o se pesnik in Beatrice po slavljata od Sonca, se dvem a vencem a, ki ju obdajata, pridruži še tretji, ve lik o večji.

Štirinajsti spev 521

se v novih čudežih nebo zasveti,72 da več ne veš, če prav oko razloči,

tako so vžigali se novi cvetitam pred menoj in v urnem kolu kmalo

7/ krog vencev dveh zarajali so vneti.G lej, svetega Duha iskrenje zalo,

vršelo in bleščalo je pred mano,78 da je oko v slabosti zamižalo!

In Beatrice uzrem, tak lepo, nasmehljano, da je zaman vsa sila domišljije,

81 da bi naslika) nje krasoto rano.K o se vrnila mi je moč vizije,

pogledam in spoznam, da sva dospela 84 z vodnico v višji hram te domačije.

Bilo mi jasno je, da sva se vzpela iz sončnega nasmeha zvezde nove,

87 ki m nogo bolj kot prejšnje je žarela.Iz dna srca sem vzdignil te glasove,

ki so v vseh dušah isti, da Očeta 90 zahvalim za te milostne darove.

Se je drhtela duša od obetam olitve, ko spoznal sem, da mu prija

9 } daritev moja in da bo prišteta,saj sredi, glej, škrlatnega se sija

prižge v dveh žarkih duš sijajna kita 96 in pravim : »Dober si plačnik, Elija!«

K o t se od večjih, manjših zvezdic svita od tu do kraja neba Rim ska cesta,

99 največjim modrecem uganka skrita,tako z lučjo posuta žarka gresta

79 -127 . P rihod na M ars

84. v višji hram: V nebo M arsa. - 94. škrlatnega sija: N a nebu M arsa b ivajo - kot bom o zvedeli - ž ivordeče duše blaženih m učencev, ki so prelili sv o jo kri za K ristusa . - 96. E lija : H elios (Son ce-B og). -

522 Raj

v globino Marsa, znak tvorec častiti,102 ki s krogom spaja se na štiri mesta.

Zdaj pred spominom um se mora skriti, zakaj na križu tem žarel je Kristus

i o j tako, da vam ne znam ponazoriti;a kdor svoj križ prenaša kakor Kristus,

oprostil bo, če tu povest mi zéva, r o i ko njemu z lesa bo zasvetil Kristus!

Od dna do vrha, desna stran in leva, povsod gre potok lučk in ko se ena

m srečuje z drugo, iskro izžareva -- kakor zdaj ravna, zdaj neurejena,

urna in kasna, vsa iskreča reka ¡ 1 4 telesc, ki so različno razdrobljena,

zapleše v žarku, ko le-ta presekahlad senčnice, ki z njo se človek brani

i i j umno in vešče v času, ko pripeka.Kot z gosli ali s harfe zvok ubrani

ti z mnogih strun potrka na ušesa,120 ljubo, čeprav v besedi nepoznani,

tako iz onih lučk je preko lésa kipela pesem, ki ji besedila

12 3 ne vem, pa vendar dušo mi pretresa.Brž sem spoznal, da je Boga slavila:

kot ta, ki sliši oddaljene glasove,12 6 ’vstani4 in ’zmagaj4 čul sem iz vabila.

10 1 . %nak častiti: D uše na M arsu sestavlja jo orjašk i križ, »častito« znam enje, spom in trpljenja in sm rti K ris tu so v e in sim bol vstajenja. (K riž je gršk i, to pom eni, da nastane, če se v krogu dva prem era sečeta pod pravim kotom .) - 108. ko njemu: K a d a r bo sam prišel v nebo. - 10 9 - 1 17 : D uše se pretakajo po križu kakor potok lučk. N jih o v o gibanje prim erja pesnik z gom azenjem delcev v sončnem žarku, kadar le-ta preseka tem nejši prostor, ki ga je č lo vek zgradil - se zdi prim erno dostaviti D anteju -, da se vanj zateka pred pripeko . - 1 2 1 . preko lésa: P reko križa. - 126 . Vstani... omagaj'- V zk lik Jezu su , ki je zm agal sm rt in vstal iz groba.

Štirinajsti spev 5 2 3

Z a g rn il me je val ljubezni n ove, tako da ni stvari, ki bi popreje

129 tak m ile kdaj nadela mi okove.M orda iz besedi mi drznost veje:

kje pa sta zdaj očesi ljubezn iv i,13 2 kjer našel si uteho svo je žeje?

K d o r ve , da vseh lepot pečati živitam v vrh u bolj cveto in da jaz vanje

13 j še nisem gledal na tej božji n jivi,bo rad oprostil meni to dejanje,

ki si ga očitam , ko resnico sliši:13 8 ta sveta slast n ikdar se ne požanje,

saj vedno bolj je čista, ko je višji!

12 .7-139 . D an tejeva ekstaza

O b pogledu na to lepoto in resnico se D ante »zaljubi v križ« tako m očno, da se m u zdi, da je b ilo vse prejšnje prazen sen. D a pa m u ne bi očitali lahkom iselnosti, češ, kaj pa Beatrice, nam pesnik d opovedu je naslednje: Beatricine oči, »vseh lepot pečati ž ivi«, so ob d v igu na M ars n edvom n o tudi postale lepše, on pa vanje na tem nebu še ni pogledal. Če je za hip pozabil pogledati v Beatricm e oči, ni zaradi tega n jih lepota prav nič usahnila, prav n asprotno, čim više greš v nebo, bolj so čiste in duha polne.

PETNAJSTI SPEV

D obrotn a vo lja , ki se v njej razliva ljubezen, ki nam ravno pot utira,

3 kot iz hudobne strast vre poželjiva,stori tedaj, da um olkne sveta lira;

in glej, že utihnile so strune mile,6 ki le desnica božja jih prebira.

K a k o prošnje pravične ne ganilebi duš le-teh, ki da p ogu m vzbud ijo

9 za prošn jo m i, m olčati so sklenile!In prav je, da na veke vs i trpijo,

ki iz ljubezni do tega, kar m ine,12 ljubezen, tisto p ravo , izgubijo .

K o t iz pokoja nočne se jasnine zasvetijo nam iskre kratkočasne

// in zganem o oko , ki zre v višine,nato pa zvezda pade in ugasne,

a razen tam, za hip, kjer se razkrije, i t nebo ne izgubi lepote jasne,

tako iz krila desnega izvijese zvezda in se h križa dnu potoči

2 i iz roja svetlega, ki tam kaj sije.D em ant s traku n avzd ol zdrsi sijoči,

1-37 . P rihod Cacciaguida

3. hudobna: V o lja , ki vod i k zlu, je antiteza »dobrotne« vo lje , ki vo d i k B o gu . * 4. sveta lira : Z b o r blaženih, ki so v K rižu M arsovega neba (glej predh. spev). 7. prošnje: L ju d i, ko se priporočajo svetn ikom . - 10 - 12 : K o v id i pesnik n jih o vo plem enito pozornost, znova poh vali »ljubezen do dobrega«, ki vnem a blažene in bi m orala goreti tudi v ljudeh. - 22-24: Z v e zd a ni zdrsnila naravnost n avzdol, tako kot pade dem ant s

Petnajsti spev 525

a ta po žarku sem je prisijala 24 iz alabastra, ki za njim se boči.

T ak senca se A nhiza je pognala, če sm em o knezu pesn ikov verjeti,

2 j ko v E lize ju sina je spoznala.»O m oja kri, o m ilost, ki ti sveti

jo B o g je dal, kom u kot tebi smela 30 nebesa dvakrat vrata so odpreti!«

T o luč je rekla in me vsa prevzela;h gosp e se ozrem , ki stala je kraj mene,

3 } in zopet duša mi je ostrm ela:njene oči bile so vzradoščene,

tako da m islil sem , da višek raja 3 6 uživam in vse m ilosti želene.

V esel, da tu ob sebi me nahaja,je duh povzel stvari tako dognane,

39 da nisem jih razum el koj od kraja.N e da nam enom a stvari neznane

g o v o ril bi, le m isli doum eti 42 n jeg o ve pretežko je za zem ljane.

K o slednjič um iril se je razvneti ljubezni žar, da vro čega izliva

4) je sm isel naš razum uspel dojeti,je p rva stvar bila mi razum ljiva:

»Sveta T ro jica , oj b lagoslovljen a,48 ker za moj rod tako si m ilostljiva!«

traku, tem več je prišla k pesniku p o enem izm ed žarko v , ki jih križ radialno izžareva na vse strani. B lišč križa prim erja pesnik z b arvo alabastra, t.j. bela snov, iz katere so v T oskan i izdelovali vaze. - 26. km%u pesnikov: V erg ilu , ki pripovedu je v E n eid i, kako je E n ej v svetu m rtvih srečal očeta A n hiza in kako ga je le-ta prisrčn o pozdravil (E n . V I. 684). - 28. O moja k r i: P revo d iz lat.; duh , ki je D anteja n ago vo ril v latinščini, je C acciaguida, D an tejev prapraded. - 30. dvakrat: Z d a j in po sm rti; C acciagu idov vzklik izraža v e lik o radost nad tem, da je bil p rav n jeg o v potom ec deležen tolikšne božje m ilosti, da je sm el ž iv priti v raj.

38-97. R az g o vo r m ed dedom in vn ukom

in »Ž eja , davno v meni porojena, ki se ob kn jig i tej mi je vzbudila,

j i k jer jota ne prem akne se nobena,ob tebi, sin, to luč je zdaj m inila,

v kateri sem: o blažena devica,J4 ki ti za višn ji let je dala krila!

T i verješ, da ti misel v me pronicaod N jega , ki je p rv i, kot iz ene,

/7 če znana je, izpelje se šestica,zato ne skušaš zvedeti od mene,

kdo bil sem in zakaj radost obhaja 60 me bolj kot druge duše vzradoščene.

V eru ješ prav , ker blaženih iz raja se vrsta v tem Z rcalu ogleduje,

6) k jer m isel je, še preden v vas prehaja.A da ljubezen sveta, k jer mi čuje

pogled na veke in ki v ir je želje,66 da te utešim , še bolj se izpolnjuje,

p ovzd ign i glas, da sliši se veselje, in vo ljo svo jo , željo m i povedi,

69 ki jo spolniti B o g mi da povelje .«O brnem k Beatrice se s pogled i,

ki mi u god i, še preden sem g o vo ril, j 2 s sm ehljajem , ki je krila dal besedi.

»Razum in čustvo,« sem ga n ago vo ril,

49-54: V ečni B o g je za blažene kot velika knjiga, kjer se nikdar ne izpremeni niti »jota« (grški »i«). V njej je Cacciaguida bral o D antejevem potovanju in žejo, ki m u jo je bila ta vest vzbudila, je pesnik po Beatricini zaslugi — »ker mu za višnji let je dala krila« - s svojim prihodom potešil. - 55-57: B o g je večen in izvor vsem u stvarstvu : kot ti jasna ideja matematične enote posreduje razum sko v iz ijo o vseh nadaljnjih številih, tako iz spoznanja B o ga kot absolutne enote izvira jasna predstava o prav vsem , torej tudi o D antejevih mislih, ki po tej lo gik i »pronicajo« v Cacciaguido. O n torej ve za vse pesnikove m isli kot tudi za uslugo, ki m u jo pripravlja božja m ilost, in se tega neizmerno veseli. - 6 1-63: B o g je za blažene tudi zrcalo vsega, kar se dogaja v človeški duši, le da to zrcalo pokaže sliko, še preden je predm et - v tem prim eru človeška misel - spočet. - 64-69: »...da pa ljubezen, v kateri gorim in večno buden zrem v B o ga, zagori še z višjim plam enom (»še bolj se izpolnjuje« - s tem da ustreže D antejevi želji), naj...« -

526 Raj

Petnajsti spev 527

»ko p rv o skladje vam je zazorilo,7/ je Stvarn ik vsem enako n atovoril,

ker v soncu, ki vaš žar je in netilo, sta žar in pa sijaj tako enaka,

j 8 da vse vzpored je tu od več bi bilo.Iz vz ro k a , ki ve zanj tu duša vsaka,

želje in pam et naše pa narave 81 perot različna za polete čaka;

zato jaz, sm rtnik, čutim te po jave nezdružnosti - in hvala ti iskrena

84 zatorej za o četovske pozdrave.Z d aj prosim te ponižno, sij plam ena,

ki uvezen v dragulja si b leščavi,87 odkrij mi tajno svo jeg a imena!«

»M oj list, ti bil si m i užitek praviv čakanju, jaz sem tvo ja korenina!«

90 tako v o d g o v o ru me duh p ozdravi,nato pa: »O n, ki se po n jem rodbina

im enuje, sto let m ora se že gnati 9 } tam doli, k jer gre v p rv i rob planina.

O n je m oj sin in tvo j praoče hkrati; da skrajša se m u kazen naložena,

96 bi tvo je delo m oglo kaj izdati.- F lorenca, s starim zidom ograjena,

74-75: ko prava skladnost: B o g , v katerem so vse odlike en akopravno porazdeljene, je tudi blaženim dodelil enako m ero razum a in čustva, brž ko jim je »zasvetil svit onstranske glorije«, t. j. ko jih je vzel k sebi. T ista enakost ali skladnost ču stva (»žar«) in razum a (»sijaj«), k i se očituje v božjem »soncu«, pa je tako popolna, da n ik jer ne najdeš enake. - 79. vzroka: G le j kom . v . 55-57. - 79-X j: V člo veški naravi ču stvo in razum (želje in pam et) ne gresta v korak in se često b ijeta, kar pesnik tudi sam občuti. - 86: dragulja: K riž a ; prim . v . 20. - 88-93: C acciagu idova žena se je im enovala A lagh iero ali A ligh iero in njun sin, ki je sedaj v p rvem kro gu v ic , m ed ošabneži, je to ime obdržal. N jeg o vem u sinu Bellincionu se je rodil A ligh ieri I I , tem u pa D ante, ki je torej C acciagu idov prapravnuk. - 96. tvoje delo: D ante m u bo lahko pom agal z m o litv ijo in dobrim i deli, ko se bo vrn il na svet.

97-148. O pis starih F irenc

528 Kaj

kjer uro še je slišati z zvon ika,99 bila je m irna, skrom na in poštena.

Zapestn ic , kron še ni poznala m ika, bahavih sukenj, p asov vsake bere,

10 2 ki več pokažejo kakor lastnika.N i ruval las si še ob ro jstvu hčere

njen oče: leta zam ož in pa dota io ; po starem še držala sta se mere.

H iš praznih nisi v id el izza pota in ni velja l še zgled Sardanapala,

io S naj dom blešči do zadnjega se kota.V aš Ptičnik ni ugnal še M ontem ala,

a kot F lorenca R im je prekosila , m tako nečastno spet bo podenj pala.

In Bellincionu pas usnjen sklenilakoščena sponka je, a njega žena

1 1 4 prišla je od zrcala brez ličila.In v id el sem , kako nepodložena

obleka p lem stvo je zad ovoljila , i i j in njih žene kraj vo tk a in vretena.

O , srečne tisočkrat, vsaka dobilaje g ro b dom a in ni b ilo nobene,

12 0 ki Francija bi pograd ji spraznila.K ra j zibelke skrbno so stale ene,

besede deške g o v o re č z m ilino,12 ) ki radosti so staršev neizrečene,

spet druge bajale so tam z družino,

98. z Zvon^ a : I z cerk ve ben ed ik tin cev, B ad ie , ki je stala v n ajstarejšem o b zid ju F iren c, zgrajenem še v rim skih časih. - 104 . dota: V D an tejevem času so se m ožile že desetletne in d o b iva le včasih tako neizm erne dote;, da se je č lo v ek lah ko sam o vp ra še­val: od kod ? - 106 . H iš p ra ln ih : Z arad i izgn an stev in v o jsk a . - 107 . Sardanapala: A sirsk i kra lj, znan po razsipnem in razkošnem ž iv ljen ju . - 1 1 2 . Bellincionu: Častit in pošten plem enitn ik iz F iren c ( X I I I . sto l.). - 120 . Francija : F lo ren tin ci so v D an tejevem času m n ogo p o to va li po trg o v sk ih in po litičn ih o p ra vk ih ter puščali tako žene sam e.

Petnajsti spev

iz preslice pukaje, sredi dela,12 6 F ieso l, T ro je , R im a zgo d o vin o .

B il čudež videti bi Saltarellaali C ianghello , kot če bi na sveti

129 zdaj Cincinat, K o rn e lija živela.V tak p o k o j, k jer lepota je živeti,

v tak svet zaupanja do som eščana i } 2 me dala je v tem blaženem zavetji

M arija, v krik ih m atere pozvana; a vo d a v hram u Jan eza K rstn ik a

i ) ! stori me C acciaguido in kristjana.M o ro n t in E lizej sta mi vrstn ika

in brata, ženil pa sem se ob Padu, i ; S od tam je im e, ki tebi se pritika.

N ato sledil cesarju sem Corradu, za viteza me je opasal km ali,

1 4 1 tako o d lik o va l sem se v spopadu.Z a njim na v o jsk o šel sem tja k obali

nad rod , ki z oblastjo se nad kristjani,144 p o k rivd i papežev, pregrešen hvali.

In tam iztrgali so me pogani tej zem lji g o lju fiv i in nesrečni,

147 ki kvari vse, ki so p reveč ji vdani,iz m učeništva šel sem v poko j večni.«

127 . Saltarella: L a p o Saltarello , plem enitaš, ki je b il v F irencah zelo na slabem glasu . -128. Cianghella: R azuzdana plem kinja iz F irenc. - 129 . Cincinat: R im ski diktator. - Kornelija: Plem enita R im ljan ka, m ati b rato v G ra k h o v , sim bol dobre m atere in držav­ljanke. - 12 7 - 12 9 : Sm isel: V m ojih časih n i bilo dandanašnje pokvarjen osti, tako kot zdaj ni več prejšnje kreposti. - 134 . v hramu Ja n eta Krstnika: C erkev sv. Jan eza K rstn ika (Baptisterij) v Firencah . - 136 . Moront in 'E lize j: O njiju ne vem o n ič natančnega. - 137 . Ženil: V erjetn o v F errari (glej kom . v. 9 1-9 3). - 139 : Corradu: Cesar K o n rad III . H ohen stauf ( 1 1 3 8 - 1 1 5 2 ) , k i je 1. 1 14 7 odšel s križarsko vo jsk o v Sveto deželo, ni nikoli prišel v Italijo . M orda m isli C acciaguida na C orrada II . ( 10 2 4 -10 39 ), ki je šel v K a la b ri­jo, k i so jo tedaj pustošili Saraceni, in se je bil pred tem ustavil v Firencah. - 14 3 : rod: Saraceni, ki so dokon čn o zavladali Sveti deželi, ker se tedanji papeži (X IV . stol.) ne zm enijo več zanjo.

ŠESTNAJSTI SPEV

O m odra kri, o žlahtnost ti ničeva, če s tabo se ponašajo narodi

) tam doli, kjer č lovešk i rod je reva,ne bom p rav nič se čudil, saj sem todi

se z n jo bahal, sredi nebeške zarje,6 k jer sla hotenja ravna pota hodi.

B rž kratek je tvo j plašč, četudi star je, in če se iz dneva v dan ne pokrp ava,

y čas nadenj gre in ga dobi pod škarje.Z ’v i ‘ , ki im el je v R im u čast pozdrava,

a se pri vn u k ih zgubil je docela,12 pričnem svoj g o v o r; g lej, tolika slava

v gospej ob m eni glasen sm eh je žela: tak bil je, kn jiga piše, kašelj dam e,

/; ko je G in evra p rv ič spodrsela.

1-9. N ičevo st plem ištvaO b dedovi pripo ved i (glej predh. spev!) je D anteja obšel nem ajhen ponos ob m isli na starodavnost svo je rodbine. T ak o j nato pa se pesnik, ki sicer ni verje l, da bi se kreposti podedovale - saj v svojem spisu C o n v iv io bahanje z dedi gra ja kot neum nost zave svo je zablode in vzklik a: Če sem v nebesih, k jer je v o lja nagnjena sam o k dobrem u, podlegel tej skušnjavi, potem ni čudno, da je na zem lji, k jer je naše hotenje veliko slabotnejše, tolikanj podobn e baharije! P ristavlja še, da je sicer k rvn o p lem stvo lep plašč, da pa ga kaj h itro obstrižejo škarje časa, če ga ne krpaš od dne do dne, t. j. če m u ne dodajaš n ovih vrlin .

10 -33 . D an te sprašuje deda o prednikih10. Z » V i« : V tej h ipni slabosti n ago vo ri D ante svo jega deda z »V i«, kar se m u je zgod ilo le pri svojem učitelju B runettu L atin iju (v peklu) in pa seveda vselej pri Beatrice. T o vikan je so m enda uvedli R im ljan i za časa cesarstva, poznejši ro d o vi pa so to n avado opustili, nam z obžalovanjem poroča D ante. - 14. knjiga p ik : R o m an o Lan celotu pripo vedu je, kako je ob srečanju viteza Lancelota z lepo kraljico G in e v ro - kjer sta se zaljubljenca spozabila do poljuba - dvorn a dam a svareče zakašljala, hoteč ju

Šestnajsti spev 53 '

»V i ste m oj oče,« pravim , »vi zdaj vam e m oč v livate za g o v o rico sm elo

i ! in čez moj stan povzdigate mi rame.Iz tolik ih studencev mi p rivre lo

veselje je, da je že radost zase 2 1 to, da ne poči mi srce veselo.

P o vejte m i, o m oje p rvo klasje, o svo jih starih, pred ko liko leti

24 ste v i preživlja li otroške čase,kaj držal v ogradu je Jan ez sveti

ovčic , kdo so bili m ožje popreje,27 ki so n ajvišje sedali v sosveti!«

K o t og lje oživ i, če piš zaveje, tako dobrikanje tej svetli ptici

30 je go d ilo , da se blešči jasneje,in kot polepšana se zdi zenici,

tako ušesu, sladka in prem ila,13 zveni - a ne v današnji go vo ric i -

povest: »O dkar se ’ Z d ra v a “ je glasila, do dne, ko m oja m ati, zdaj svetnica,

36 je legla, da rodi, kar je nosila,petstotriintridesetkrat plam enica

je naša k L e v u šla, da si razbeli 39 tam pod n jeg o vo šapo svo ja lica.

K o t ves moj rod zajokal sem v zibelip rav tam , k jer šesti okraj načno s kopiti

posvariti, naj ne gresta predaleč (om enjeno m esto nam v rom anu ni ohranjeno). T ega prizora se spom ni pesnik, ko se je B eatrice nasm ehljala n jegovem u navdušenem u vikanju , kot bi hotela reči, prijatelj, počasi! - 25. Jane% sveti: Jan ez K rstn ik , zavetnik Firenc. - 29. svetli ptici: Svetli duši Cacciaguide. - 34-39: P rv i dve pesn iko vi vprašanji sta rodbin skega značaja in C acciaguida m u takole od go varja : O d M arijinega oznanjenja (pričetek našega štetja) do m ojega ro jstva je planet M ars 5 S o k ra t »vedril« v ozvezd ju L eva . (M ars preteče svo jo pot o k o li sonca v 687 dneh, torej je bil C acciaguida rojen 1. 109 1). - 4 1 . prav tam: H iša Cacciaguide in pozneje A lig h ie rije v je stala na m estu, kjer se

42 ob letnih dirkah konji pobesneli.O m ojih dedih bo d o vo lj znabiti;

o n jihovih pa, kje so ti se vzeli,4 ! bolje m olčati je kot go vo riti.

V si ti, ki so takrat lahko prijeliza meč, od M arsa pa do K rščen ika,

48 m orda petino so današnjih šteli,a rod m eščanov, ki se danes lika

tam iz Certalda, Čam pa in Feghine,// bil čist je, do poslednjega obrtnika.

O jo j, m ar bi ostale te m rcine sam o sosedje! K a j jih je pustila

¡4 dežela, da vam tako v m esto rine!Tedaj z id o v vam ne bi zasm radila

prostak iz Signe in iz A g u ig lio n a ,/7 ki le prežita, kje bi kaj skupila!

K e r rod , ki v grehu mu pripada krona, s K n ezo m kot m ačeha ravna, ne b lago,

So kot mati s sinom , pa se gre baronav F irencah , m enja in prod aja drago

tak, ki bi brž se vrn il v Sim ifonti,6 j k jer ded m u je na cesti stal z bisago.

je pričel šesti in zadnji firenški okraj (vrata s. Piera); p rav tam so v okraj pridirjali jezdeci ob letni d irk i sv. Jan eza. - 45. molčati-. Z d i se, da D ante svo jih predn ikov preko Cacciaguide ni poznal ali pa niso bili vred ni om em be.

4 6-154 . K d o so bili stari Florentinci47. od M arsa...: Stara F lorenca je segala od M arsovega kipa na Ponte V ecchio (kip je stal do 1. 133 2 ) do B aptisterija sv. Janeza K rstn ik a ; štela je petkrat manj prebiva lcev kot za D antejevih časov. - 49-57: V m ojih časih - pravi Cacciaguida - m eščanstvo še ni bilo pom ešano z okolišn jim i prebiva lci, ki so pozneje navalili v m esto iz Certalda, Č am pa in Feghine. M estna občina je segala sam o do G alluzza in T respian a (2 ital. m ilji) in to je bilo m estu v nič kakšen prid! Šele kasneje je prišel v m esto km ečki sm rad iz občin Signa in A g u ig lio n e , prinesli pa so ga n o v i ljudje, ki jim je bilo sam o do zaslužkarstva.- 58. rod: C erkev in duh ovn ik i; D ante jim naprti k rivd o - ker so spodbijali cesarsko avtoriteto - za to, da so F irence preplavili takšni parven iji in nem aniči, ki so jim očetje m orda še beračili, okoli m esta. T o m igracijo preb iva lstva, ko je m ed d rugim tudi

532 R aj

Šestnajsti spev 533

In M ontem urlo bi držali C onti, v A coni bil bi Cerchi za župana,

66 a v V a ld ig riev i m orda B uondelm onti.Če skupaj deneš km eta in m eščana,

je zlo za m esto, kot po n o v i jedi 6<,i telo črv iči, ker še ni uležana.

In dosti prej slep bik bo padel v čredikot slepo jagn je; včasih z eno sabljo

72 odrežeš več kakor s petero, vedi!Če spom niš se na L u n o , U rb isaglio ,

kam sta prišla in kam gresta po vrsti 7/ za n jim a C hiusi in še S in agaglio ,

če spom niš se rodbin , ki so že v krsti,boš zlahka razum el, brez m isli skrite,

78 da gred o v prah g ra d o v i najbolj čvrsti.Sm rt vas konča in vse , kar naredite;

le včasih pritaji se v kakšni reči,81 ki traja dlje, a v i kratko živite.

K o t m enja luna svoj obraz bleščeči in m orju breg p o k riva in razkriva,

84 tako F irence so podložne sreči.Z ato ne čudi se, če zdaj zbudiva

spom in na F lorentince te največje,87 ki slava z njim i v g ro b u zdaj počiva.

starodavno p lem stvo izgublja lo svo je graščine in se selilo v m esto, je po vzroč il boj med cesarjem in papežem , m ed katerim so se F irence tako okrepile , da so začele igrati veliko politično v lo g o . (v. 58-66). - 68. po novi jedi-. Če starih g riž lja jev d ob ro ne prebaviš, ti vsak n o v , na silo dodan, p o vzroč i težave. - N ek d o bo m orda ugo varja l, češ, čeprav so sc Firence napolnile s faloti, pa so ven dar postale večje , torej m očnejše. Cacciaguida (t. j. Dante) pa o d go varja , da hitreje pade ve lik in slep narod - prim era z b ikom - kot pa m ajhen, ponižen in skrom en (jagnje). Č im večja je m asa, manj je v njej razuma, duha. Prav tako odrežeš več z eno, a ostro sabljo, kot s petero topim i. - 73-78: K a k o da slavne rodbine tako po vrsti izum irajo? N ič ni čudnega - razlaga Cacciaguida - če izginevajo ljudje, saj še m očni in čvrsti g rad o vi razpadajo v prah in pepel, kot na pr. Luni, U rb isaglia itd. - 84. sreča-. Fortun a vlada F irencam kot plim a in oseka m orju : zdaj so na v išku slave, zdaj na dnu prepada. - 85-93: Stare, plem enite rodbine iz X I I . stol.,

534 Raj

V id el sem U ghe, Catelline, G rece ,F ilippe in O rm ane, A lberiche,

90 v zatonu že, meščane te sloveče,in dalje, nič manj stare kot velike

rodbine Soldanieri in Sanella 9) pa še A rd in gh e, A rch e in Bostiche.

N ad vrati, k jer si danes gnezdo dela ta barabija, težka in velika,

96 da skoraj šla na dno bo ladja cela,bili so R avign an i: n jih m ladika

je g r o f G u id on in vsakd o , kdor izpriča 99 ime od Bellinciona oblastnika.

Z n al je že um etnost vajeti in biča la Pressa, meč je svoj že G a liga io

102 pozlatil od držaja do glaviča.N a v išku so bili Sacchetti, V a io ,

F ifan ti, G a lli, G iu o ch i in Barrucci i o j in ti, ki m ernik spom ni jih na krajo.

Sadika, iz katere so C alfucci, bila je lepa že, a v m agistratu

108 so že sedeli Sizzi in A rigu cci.O , kje sem vid el nje, ki zdaj so v blatu

radi napuha! K vsak i zm agi znani m F lo ren co kitile so k rogle v zlatu!

O d takih d ed ov so vam ti m eščani,

ki so v D an tejevem času že izum rle ali propadle. - 97. Ravignani: N ekdaj slavna rodbina, ki je imela utrjeno palačo ravno nad m estnim i vrati, tam kjer je danes (t. j. za časa Danteja) gnezdo n ovoselsk ih strankarjev - »belih« C erch ov, ki ženejo F iren ce v p o g u ­bo. Z a R av ign an i je palačo podedovala g ro fo v sk a rodbina G u id i; om enjeni g ro f G u i­don je bil pravn uk slavnega B ellinciona, čigar h valo nam poje 15 . spev (v. 1 12 ) . - 105. in ti: Chiaram ontesi; 1. 1299 je D urante, eden od n jihovih , kot osk rbn ik zaloge soli uporabljal pri prodaji k rivo m ero, da bi sam im el več dobička. - 109. nje: R odb ina , ki je zdaj »v blatu zaradi napuha«, so slavni U berti. - m . krogle v t^latu: G rb rodbine Lam berti, zelo zaslužne v zgod o vin i F irenc; obe zadnje našteti rodbini sta bili v prijateljsk i zvezi z nem škim i H ohenstaufi. - 1 1 2 . ti meščani: V isdom in i, T o sin g h i in

Šestnajsti spev 535

ki, da le šk o f um rje, pri tej priči [ 14 si tolšče naberó, v sosvet pozvani.

Svo jat objestna, ki se brž zapičibežečim v hrbet, a če kdo pokaže

1 1 7 jim zlat ali zobé, so kot jagn jiči,bila je m ajhna, vendar je bilá že,

tako da se je zm rdoval D on ato ,120 ko u vel ga tast je v svaštvo take baže.

Ž e doli s F iéso l v tržnico bogato prišel je C aponsacco, že odlična

12 } m eščana im el si G u id a, In fangato .In to - stvar neverjetna, a resnična:

takrat peljala k stari je trdnjavi 12 6 še dver, ki se klicála je Perična.

K d o r lepo znam enje im a v zastavi p o knezu, ki m u im e in hrabro lice

129 se ob T o m aževi spom inja slavi,po njem dobil je red in predpravice;

le-ta, ki z zlatom róbi prapor beli,13 2 m ed lju d stvo šel je, da izravna krivice.

Im portun i, G u ald erotti so cveteli; m irnó bi B o rg o spal, ko bi bili sosedje n o v i m u za vrat ne séli.

O hiši - k jer so vam g o rjé rodili

A livetti so bili varuh i in oskrbn iki škofije , kadar je bil sedež prazen, in verjetn o ne v svo jo škodo. - 1 1 5 . objestna svojat'. K a j m alo znani A d im ari (»piccola gente«) so postali v X I I . stol. tako m očni, da je dal prej om enjeni B ellincione eno svo jih hčera nekom u od njih za ženo; s tem si je nakopal v e lik o n evo ljo starejšega zeta U bertina D on atija , deda D an tejeve žene. A d im arije je im el D ante precej v želodcu, ker so se baje polastili n jego vega im etja, ko je sam m oral v izgnan stvo . - 126 . Perična'. M estna vrata so dobila ime p o rodbin i Pera; to je b ilo zelo nenavadno za stare F irence. - 12 7 - 13 2 : Sedem rodbin, k i so vse im ele g rb »velikega barona«, t. j. H u gon a m ejnega g ro fa T osk an sk e­ga, k i je um rl 1. 10 0 1 ; n jeg o v sm rtni dan so slavili na dan sv. T om aža. E d en izm ed teh sedm ih ro d o v (della Bella) je pozneje prestop il v ljudsko stranko (belih); g rb je imel obrobljen z zlatom . - 13 5 . sosedje novi: B uon delm on ti, ki so se 1. 1 13 5 preselili s svojega gradu ob rečicah G rie ve in E m a v F irence. Z an je p rav i C acd agu id a , da bi b ilo bo lje , da

Kaj

v pravičnem srdu, ki je vas zam oril ¡ ¡ S in iz F irenc prepodil pokoj m ili,

- in njenih vsakd o je lepo g o vo ril:O Buondelm ont, ki si poslal snubače

1 4 1 od njene hčere k drugi, kaj si storil!In pel bi m arsikdo, ki danes plače,

če B o g bi dal, da E m m a te naplavi,14 4 ko p rv ič v id el naše si palače.

A všeč bilo je sohi tej krn javi,ki varje m ost, da si je žrtev vzela

¡47 iz F irenc v poslednjem m iru v tej državi.G le j, ti ljudje in druga še vlastela

tako spokojno vladali so v m esti,1)0 da jok in stok sta čisto obnem ela.

Z njim i delil je m ir in slavo zvestin jih narod, ki na d rogu lilij svo jih

i j ) n ikdar narobe nosil ni po cestiin niso rdele v bratom ornih bojih.«

jih je po goltn ila E m a, preden so prišli v m esto. Z ak a j? E d en B uon delm on tijev je bil 1. 12 15 zaročen z nevesto iz rodbine A m idei, a se je tik pred p o ro ko skujal in vzel drugo dekle, iz rodbine D on ati. R azžaljeni A m idei so ga na veliko n očn o ju tro , ko je jahal čez m ost, k jer je stal okrn jeni kip boga M arsa, napadli in ubili. T a uboj je sprožil usodno klanje m ed pripadniki obeh rodbin , »belimi« in »črnim i«, n jihovim i sorodniki in prijate­lji in se je pozneje prenesel na politično polje z daljnosežnim i posledicam i, žrtvam i, pregnanstvi (Dante!) in vo jnam i. - 145 . sobi: Ž e om enjeni b og M ars; z dnem , ko je padel B uondelm onti, se je končal m ir v Firencah . - 15 2 . lilij-. Z n ak F irenc; ko so zgoraj naštete rodbine pravičn o in m irno vladale m estu, ni florentinska zastava nikdar plapola­la narobe, t. j. v znak predaje, niti je n iso o k rv a v ili spopadi, v katerih je brat m oril brata.A urea prim a sata est aetas... N ekdaj so bili zlati časi!

SEDEM NAJSTI SPEV

K o t h K lim en e prišel je po nasvete, da zve, za kar so ga ob rekovali,

3 ta, ki strogosti naj uči očete,tako bilo je z m ano; to spoznali

sta Beatrice in sveta luč, ki zame 6 b ila je m enjala svo j sedež zali.

»Naj plane,« se gospa obrne nam e,»zdaj ogenj tvo jih želj, sam o da vroči

9 pečat celotne duše s sabo vzam e;a ne zato, da v id naš neum rjoči

poraste, tem več da izpoveš se žeje,12 da ve se, kje naj č lo vek ti natoči!«

»M oj dragi strok, ki cveteš tu brez meje in kot na zem lji je č lo veku jasno,

i } da topih k o to v dveh trikot ne šteje,tu zgoraj vsako stvar doženeš časno,

še preden je, saj gledaš jo v O četu, iS ki vsi v e k o v i mu p o jo soglasno:

1-30 . D ante sprašuje o svo ji bodočnosti1. Kot h Klimene: K a k o r so Faetonta, sina Sonca in kraljične K lim en e , bolela n am ig o va­nja sov rstn ik o v , češ da ni božjega pokolen ja , pa je zato šel k m ateri, da bi izvedel čisto resnico - s čim er si je izkopal g ro b , kajti sončni b o g mu je za en dan prepustil svo j voz, neizkušeni m ladenič pa se je na vožn ji p reko neba prestrašil g rozn ih nebesnih znam enj, izpustil vajeti kon j, strm o glavil na zem ljo in obležal m rtev, očetom še danes živ opom in, naj bi ne stregli nespam etnim željam svo jih otro k , - tako je D an te želel spoznati svo jo prih odnost in to sta m u v duši prebrala Beatrice in ded C acciaguida. - 10 - 12 : »ne da bi nam s tem poved al kaj n ovega , tem več zato, da se navadiš prositi...« . - 15 . trik o t K o t vem o, im a trikotn ik lahko sam o en topi kot. - 16. časno-, ki je v času. Cacciaguida v id i vse stvari, še preden so, t. j. v id i jih v božjem um u, k i obsega večnost.

ko stopal ob V erg ilu sem poetuna go ro , kjer se dušam zdravje vrne, ko doli hodil sem po m rtvem svetu,

sem za prih odnost čul besede črne,čeprav sem tnalo vsem udarcem sreče, kar jih lahko, sovražna, nam e zvrne.

Z a to od vas bi zvedel rad sledeče: kaj vse nezgod usoda nadm e kliče -- če v id iš pšico, udari manj skeleče!«

T ak o povedal v zlato sem obličje, ki prej mi bajalo je, iz srčne nuje sem rekel, kot ve li mi Beatrice.

N e ugank, ki z n jim i človek pam etuje od n jega dni, preden bilo zaklano je Ja g n je božje, k i naš greh plačuje,

tem več z besedo jasno in dognano očeto vsk i mi nauk ta duh podari,

36 skrit in odkrit v sm ehljaju tam pred m ano:»Prigod nost, zaobjeta v vaši tvari,

kot v kn jig i, je obenem zvesta slika p N jega , ki večn o v id i in preudari,

a nujnosti ji s tem še ne pritika

- 20. na goro\ V ic . - 2 1 . p o mrtvem svetu:-V peklu . - 22. besede črne: O sv o ji prihodnosti (prim . Pek . X . 79) 2 1 ; X V . 6 1 ; X X I V . 140 ; V ice V II I . 13 3 ; X I . 139). - 25. tnalo: Č eprav sem že n eob ču tljiv (»ben tetragono«) za vse udarce usode; prim . Prešeren, Sonetje nesreče: »naprej m e sreča tepi ali g lad i, m e našla tnalo boš n eob ču tljivo ...« - 27. pšica: Prim . O vid : »N am praevisa m inus laedere tela solent«. - 28. vek £/«?//: V prejšnjem spevu.

30-45. B ožja ved nost in č lo vek o va prostost3 1 . ugank: C acciaguida ni poved al kakšnih dvoum n ih po ganskih orak ljev , kakršne je svet poslušal pred prih odom Jezu sa K ristu sa (» Jagn je božje...«), tem več je g o v o ril D anteju jasno in g lasno. - 36. skrit in odkrit: Skrit v svetlob i in o dkrit v čustvih. - 37. Prigodnost: K a r je d o g o d k o v na zem lji, v kra ljestvu tvari, so v s i p rigod n i, to pom en i da niso nujn i; izven tvarn ega sveta, v d u h o vn i sferi pa v ladajo zakoni nujnosti. - 39. Njega: V s i ti d og o d k i, pretekli ali sedanji, sto je »zapisani« v B o gu , k i je večn o st sama. B o g jih v id i od vek om aj, to pa še ni d o v o lj, da podležejo zakonu člo vešk o p o jm ovan e nujnosti; saj tudi č lo vek v id i lad jo , ki p lava p o rek i, s tem pa še ni rečeno, da je on, s

Raj538

21

24

27

3 »

Sedemnajsti spev

- kot ni v očeh, kjer p lovb a se zrcali, 42 vzro k , da po reki ladja se pom ika.

K o t orge lske v uho p o jo piščali,od tam kaj meni vre podoba zvesta

4 ; ve tro v , ki bodo nadte privršali.K o t m ačeha, brezbožna in zločesta,

nekoč pregnala iz Aten je sina,48 tako F lorenca te spodi iz mesta.

T o se p rip ravlja , to je cilj zločina,ki bo od tam prišel, kjer je vsakdanje,

// da s K ristu so m cvete jim trgovin a.K r iv ic i bo sledilo obrekovan je,

kot vedno, a pričakal boš osveto ,¡4 da z n jo opere tvo je se dejanje.

V se , kar imaš najraje, ti bo vzeto: to so izgnanstva p rve bolečine,

/7 ko lok te useka s puščico napeto.O kusil boš, kako je kruh tujine

svojim gledanjem v zrok njenega gibanja. P rigo d n o st v svetu izhaja torej iz svobodne .volje, ki jo je B o g dal č lo vek u , pada pa pod načelo vzročn osti, ki je pri B o g u ni. A li poved an o drugače: B o g s sv o jo odm aknjenostjo »vzdržuje« nujnost vsega dogajan ja, ki si v p rigodn em , t. j. fizičnem svetu nadeva videz vzrok a in posledice. V zro k i in posledice prigodn osti so torej nekaj, kar se »odslikuje« na ozadju božje vseprisotnosti. (Po T o m . A k v .) - 43. piščali-. Cacciaguida v id i v B o g u vse č loveške dobe, vsi d ogodki na svetu so zanj kot ubrana pesem orgelskih piščali.

46-100. D an te izgnanec46. mačeha: Fedra, ki je izgnala iz A ten svo jega pastorka H ipolita , T ezejevega sinu. T a k o m ačeh ovsko potezo so zagrešile F irence, oz. stranka črnih g v e lfo v , ki je izgnala bele nasprotnike, m ed njim i tudi D anteja , iz m esta in jim zaplenila prem oženje (nov. 1. 1300). - 50. od tam\ O d papeža Bonifacija V II I . , ki je bil po D antejevem m išljenju kriv vse nesreče belih , saj je on p rego vo ril Francoza K a rla V aio isa , da je vd rl v T oskan o, »pom iril« F irence in izročil oblast v m estu črnim . Papeški d vo r prim erja pesnik tržnici, k jer se za dob er denar prodaja K ris tu so v nauk. - 52. obrekovan: N asprotn iki so pesniku nesrečo zagrenili še s tem , da so m u hoteli oblatiti tudi im e; obdolžili so ^a nam reč p od ku p ljivo sti (baratteria). - 53. ka^en: Cacciaguida n apoveduje božjo kazen za F lo re n ­tince, ki bo obenem tudi izpričala D an tejevo nedolžnost. - N e vem o, ali je D ante slutil, kako se bodo Firence dolga stoletja pulile za čast, da sm ejo prepeljati n jego vo tru p lo iz R aven ne in ga pokopati pod svojim krovo m . - 58-60: S lo vite tercine, v katerih pripove-

5 4 0 Raj

grenak, kako ti čez stopnice tujeSo bo s težko n o go ubirati stopinje.

A tisto, kar zadene te najhuje,bo druščina, n ičvredna in zblodela,

6) ki van jo boš zašel, da ti druguje.Svo jat ta nehvaležna bo zbesnela

in nadte šla; vend ar čez kratke čase 66 pa njim , ne tebi, senca bodo rdela.

Spoznali bodo jih, kadar izda seživalskost njih , a ti boš k akor cvetje,

69 ker pravi čas postal si stranka zase.N ad g la vo k ro v in p rv o tam zavetje

L om bard prijazni ti bo dal v palači, j 2 ki orel z lestvo varje m u im etje.

O bziren bo do tebe kot dom ači:m ed ’dam ‘ in ’prosim te‘ m ed vam a vselej

7/ bo p rv i ta, ki sicer ne prednjači.Z n jim njega v id el boš, ki ga v zibeli

ta zvezda je tako zaznam ovala,

duje D ante, kako se m u je god ilo kot ubežniku. Prim . Je n k o , T ro jn o gorje: »G o rje , kdo r se useda za tu jo m izo žive dni, vsak grižlja j mu preseda, požirek vsak m u zagreni!« - 62. druščina-. B eli g v e lfi, D an tejevi sotrpin i v izgnanstvu. N e vem o natanko, s čim so se pesniku tako zam erili, dom nevam o pa, da sta bili tem u vz ro k ozkost in sebičnost n jihovih strankarskih interesov. P ri p rv ih poizkusih belih, da bi se z o b o rože­no silo vrn ili v F irence, je D ante še sod eloval, pozneje pa ne več, bodisi da mu je zam rzelo prelivan je k rv i (»rdeča senca«) bodisi da m u je presedala »živalskost«, t. j. n izkotnost n jihovih nam enov. In to ni nič čudnega. K a k o bi m o gel običajen floren tin ­ski m eščan, ki ni m islil na dru gega kakor na to, kako bi se čim prej vrn il v F irence in pregnal soseda, ki mu je sedel v hišo, slediti D an tejevim vizijam o obnovljenem rim skem cesarstvu in sveto vn i državi? Z a to se je pesnik km alu ločil od svo jih belih tovarišev in postal stranka zase (»parte per se«). - 7 1 . 'Lombard-. P rvo zavetje je našel pesnik v L o m b ard iji pri m ogočn ih Scaligerih , ki so im eli v grb u lestev s cesarskim orlom . O n jih o vi gosto ljub n osti trdi pesnik, da je prej dajala, kot pa je bila naprošena. -75. njega: N a tem dvoru je D ante v ide l še kot devetletnega dečka Cangranda della Scala, na katerega (po m nenju nekaterih dan to lo gov) v svo ji K o m ed iji tolikanj nam iguje kot na bodočega rešitelja Italije. M ladenič se je izkazal kot v r l vladar, še preden je G asko - njec papež K lem en t V . p o vabil cesarja H en rika na kronanje v Italijo in se m u nato

Sedemnajsti spev 541

7<f da n jega delom slavo bodo peli.V en d ar ga zem lja ni še prepoznala,

ker je še mlad - koles nebeških zarja S i let devetero mu je naplesala,

a prej ko ukani H enrika cesarja G asko n jec , zažari n jega odlika,

84 ne bo on štedil znoja in denarja.N je g o v a slava bo tako velika,

da tudi tisti, ki ga zdaj zavrača,S/ ne bo obdržal nem ega jezika.

Počakaj nanj, on naj ti trud poplača: takrat bodo ljudje svo j stan m enjali,

90 on bo predjal bogatca in berača.O njem boš zvedel nekaj, kar drhali

zam olči!« - In stvari zvem , neverjetne 93 za tiste, ki jih bodo dočakali.

»M oj sin,« doda, »razjasnil sem ti pretnje, ki si jih čul; zdaj skrite veš zasede

96 za nekaj k ro g i sfere te um etne.A nočem , da zavidal bi sosede,

saj ti naprej boš ž ivel, kadar nanje 99 se zruši kazen za prelom besede.«

K o sveti duh zavil se je v m olčanje, spoznam , da vo tek več m u vesti noče

102 osnutka, ki sem ga bil dal na tkanje,in dem kot č lovek , ki om ahujoče

želi, da svet pri m ožu sm el bi čuti, i o j k i ljubi, v id i vse in ve , kaj hoče:

p ostavil nasproti (1. 1 3 1 2 ) - in n jego vo zaničevanje b o gastva je bilo prav p rislovično . C an gran do vi b odoči vladavin i je D ante prip isoval kar evan geljske lastnosti (prim . v. 90; »P rv i bodo zadnji in zadnji bodo prvi.«) - 98. %a nekaj krogi: Cacciaguida naj bi g o v o ril te besede 1. 130 0 , D anteja pa je izgnan stvo zatelo d ve leti pozneje. - 97-99:T olažb a D anteju : Če se n jego v i sosedje zdaj vesele in uživajo , naj to pesnika nič nem oti, zakaj njem u je sojena nesm rtnost. - 102 . osnutka'. Poprejšn je pesn ikovo vprašan je

5 4 2

»M oj oče, vem , da čas kot jezdec kruti d rv i, da udarec zvrne mi na rame,

108 ki je še težji zanj, ki nič ne sluti,zato previdn ost je orožje zame,

če naj po izgubi p rve dom ovine m to petje mi še drugih ne odvzam e.

T am doli v svetu , jezeru grenčine, na go ri, ki z nje krasnega slemena

1 1 4 oko gospe me neslo je v višine,na nebu od plam ena do plam ena

sem čul preneko vest; če se razglasi,1 1 j prem noge zvila kislica bo njena,

če pa p ovem jo tiho in počasi,se mi pri n jih je za ž ivljen je bati,

120 ki jim antika bodo naši časi.«L u č , kjer sm ehljal se je zaklad bogati,

ki sem ga našel tam, je zažarela, i 2 ) kot sonce zaiskri se v p lošči zlati:

»Le slaba vest, ki ji sram oto dela tuj ali lasten greh,« prispe iz zarje,

12 6 »besede tvo je bo za hudo vzela.V en d ar tvo j spev laži naj se obvarje:

na zem ljo nesi razodetje celo 129 in daj, da praska se, kd or im a garje.

Ce tvo je petje trpko se bo zdelo

o prihodnosti. - 1 0 9 - m : D ante se bo ji, da bi se s svo jo p esn itv ijo kom u zam eril, tako da bi ga p o leg F iren c še kakšno dru go m esto ali d v o r postavila čez prag. - 1 1 2 . svetu: V peklu. - 1 1 3 . Na gori: V ic . - 1 17 - 12 0 : P esn iko va dilem a je naslednja: Ce p o ve vse, kar je videl in slišal na poti, bo zam ere in hude k rv i na levo in desno; če pa kaj zam olči ali olepša, ga bodo prih odnji ro d o vi im eli za nežnačajneža. K a k o torej? - 12 4 - 14 1 : D e d o v o d g o vo r je jasen: D ante naj p o ve vse. G ra ja bo koristila tistim , ki so je potrebni, čeprav jo bodo sprva težko požrli. N aj se ne ob otavlja p oved ati resnice, čeprav bo s tem potresel najvišje v rh o ve . Z a to pa je tudi v ide l v onostranstvu duše tistih, ki so nekdaj slove li; ljudje nam reč bolj verjam em o pričevanju v isok ih in pom em bnih oseb, enako tudi d o god kom , v katerih nastopajo im ena znanih pokolen j in starodavnega izvora.

Sedemnajsti spev 543

v pričetku , ko nastaviš, po prebavi i } 2 pa kakor sok ž iv ljen jsk i bo zadelo.

T v o j krik bo kakor veter p o p lan javi, ki le dreves vrh o ve najbolj stresa,

i } j in krepka bo stopnica k tvo ji slavi.Z atore j so kazale ti nebesa,

ta go ra in to brezno bolečine 13 8 le duše, ki slove zavo ljo česa:

saj duh ob poslušanju zgo d o vin ene bo verje l kaj dosti v pričevanje

14 1 oseb , ki ne pozna jim korenine,ali v dokaz, ki svetu nepoznan je.«

Opomba: A v to b io g ra fsk i podatki, ki jih D ante polaga dedu na usta kot prerok b o, naj bi bili po prvo tn em načrtu - prim . P ekel X . 13 0 - sn o v za Beatricin o napoved. Iz tega je razvidno, da je D ante m ed pisanjem K o m ed ije svoj načrt sprem injal.

OSEM NAJSTI SPEV

In srečno paslo se je v svo ji m isli zrcalo sveto , m ojih pa sladica

} že občutila priokus je kisli,ko reče m i gospa, k B o g u vodnica:

»Proč te skrbi, saj veš, da sem soseda 6 N jem u, ki poravn a, kar je krivica!«

Z a ljubim glasom šla sta mi pogleda: g le j, pred ljubeznijo , ki so jo zorne

9 oči sijale, obnem i beseda -- ne, ker ne upal v sile bi g o vo rn e ,

tem več ker duh, česar ne zapopade,12 pač ne p o ve brez pom oči podporne.

L e to še reči vem od te naslade,da ko v go sp o oči so zrle m oje,

// sem si želel jo brez vse druge nade,da le veselje večn o , čigar soje

odseval lepi je obraz vodnice,18 teši me s preobleko zarje svoje!

O či, sm ehljaja n jenega jetnice,gospa mi kara: »Proč glej in poslušaj,

2 i saj ni ves paradiž le m oje lice!«

1 - 5 1. C acciagu ido vi vrstn ik i v križuz. %rcalo: božje luči, t.j. C acciaguida, k i um olkne in se ves srečen znova po sveti božjim m islim . T u d i D an te ga posnem a, a kaj ko m u veselje nad tem , da je spoznal svo jo prihodnost, greni napoved o bližnjem izgnanstvu . V en dar ga B eatrice brž potolaži, češ, vam e zaupaj in pa v B o ga , ki izravna vse krivice . - 7 -18 : O b teh besedah se D an te zazre v Beatrice. N jen obraz obsije takšna lepota, da je pesnik sprva ves prevzet in si tisti hip ne želi ničesar več. T o pa je le trenutno zadoščenje, saj D ante ve , da je Beatrice le

Osemnajsti spev 545

K o t č lo vek m arsikdaj z očm i poskuša izraziti ljubezen, če je taka,

24 da polna je je vsa n jego va duša,tako bliskanje svetega oblaka,

ki sem spoznal ga, m i je razodelo,27 da na besedo ali dve še čaka.

In p rav i m i: » T o peto ve jo celodrevesa, ki ž iv i od vrh a, v cvetu

30 je vedn o in nikoli ni uvelo ,posedajo svetn ik i, ki na svetu,

preden so šli v nebo, so glas im eli,3 3 ki bi obilna paša bil poetu.

A zdaj čez krila križ poglej veseli:vsi ti, ki jim g o v o ril bom im ena,

3 6 kot b lisk v ob laku b od o zablesteli.«In g le j, čez križ zablisne luč ognjena,

ko » Jo zve« se g lasilo je povelje ;39 im e kar nič čakalo ni plam ena.

K o ’M akab ej' izrazil ded je želje, zagledam jasno luč v vrten ju kola,

42 a bič v rta vk i je b ilo veselje.O rland in K a re l V e lik i - d va pola

svetleča sem z očm i sledil napeto,4/ kot lovec zasleduje let sokola.

prispodoba, p rilika božje lepote in večn ega veselja. - 2 5 . svetega oblaka: K o t so č lo v ek o ­ve oči zrcalo n jegove duše, tako je bil C acc iagu ido v lesket D an teju zgovoren dokaz, da m u želi rajni še nekaj povedati. - 28. peto vejo: Peto nebo paradiža se tu prim erja z večn o zelenim drevesom , ki do b iva ž ivljen je od vrh a , t.j. od B o ga . - 37-48: Cacciaguida našteva svo je blažene tovariše v križu, in sicer d va iz Stare in šest iz N o v e zaveze; vsi ti so bili v življenju b orci za sveto stvar. T o so: Jo z v e , M ojzeso v naslednik, ki je Ju d o m izvo jeval ob lju bljen o deželo; Ju d a M akabejec, osvo b o d ite lj Ju d o v izpod sirskega jarm a; K a re l V elik i in O rland (R olan d), slavni cesar in n jego v še slavnejši v itez in nečak; G o ttfried B u illo n sk i, vod ite lj p rve križarske vo jsk e , jeruzalem ski kralj; V iljem O ran ški, junak fran cosk ih srednjeveških rom an ov; R en vard (R in oardo), krščeni Saracen, ki se je proslavil pod V iljem o m O ranškim ; G u iskard R o b ert, norm anski vitez, zm agovalec Saracenov na Siciliji.

546

R en vard in V iljem , v o jv o d a G o ffre tto in pa G u isk ard , v s i ti im enovani

48 o k o pripeli so mi v deblo sveto.N ato pa duh, ki mi je stal ob strani,

odšel je m ed luči, da mi pokaže,// kak pevec je med brati nebeščani.

N a desno sem pogledal zdaj, da laže v gospej bi v id el, kaj mi je storiti

/4 - m orda mi reče kaj, m orda ukaže,a v id im nje oči v nebeškem sviti

tak radostne, da prekose g o to v o /7 vse druge in svoj lesk, nazadnje odkriti.

K o t č lo vek , ki občuti radost n o vo ,ko d obro dela, in vsak dan spoznava,

60 kako spodbuja to krepost n jeg o vo ,tak zroč v obraz, ki raste m u bleščava,

opazil sem, kako nebo in mene 63 v vse večjem loku g ib lje ta v išava.

In kot v trenutku, ko z obraza ženeizginila je sled rdečice vroče,

66 ki s čela jo belina spet prežene,tak iznenadi lesk belo sijoče

m e zvezde, ko okrenem tja zenice,69 že šeste, ki me vzela je v naročje.

N a nebu, glej, te b lage plam enice se žar ljubezni, ki je tam na veke,

-72 pokaže v črkah naše go vo rice .

5 2 - 1 15 . V zp o n na Ju p itro v o nebo57. nazadnje odkriti: Potem ko je C acciaguida um olkn il (prim . začetek speva!). - 58-63: Beatricin sm ehljaj je bil D anteju znak, da se je lo k n junega gibanja razširil in da sta se vzpela v v iš je nebo; tako je na pr. pri človek u radost nad dobrim znak v iš je kreposti. - 64-69: Šesto, Ju p itro v o nebo je belo , a M ars je bil rdeč. T a nagla sprem em ba obudi v pesniku spom in na dekliško lice, k jer se rdečica in belina igra je m enjavata. - 72. v črkah: K o t bom o čez čas v ideli, se pesniku prikažeta dva stavka, k i ju sestavlja jo duše blaženih

Osemnajsti spev 547

K o t se žerjavi d v ign e jo iz reke v klin ali v lok in radosti velike,

7/ ker siti so, začuješ tam odjéke,tako v lučeh sem vid el jaz svetnike,

ki zibljejo se in p o jô ter hkrati 78 D , I in L zarišejo mi like.

Sp rva ob pesm i v id im jih plesati, kadar pa kdo postane ud pisave,

8 1 korak ustavi in prične m olčati.O božja M uza, ki studenec slave

in nem inljivosti si za poete 84 in z njim i vred za m esta in države,

razsvetli me, da bom zdaj like svete, kot sem jih v id el, znal upodobiti,

8 j in vd ihn i m oč v te verze započete!V petkrat sedm ero črk sem vid el priti

te duše in razbiral sem njih dele,90 kot so sledili si v blesteči kiti:

D I L I G I T E IU S T IT IA M - žarele so g lago l in im e, nato pa v rede:

9 j Q U I IU D IC A T IS T E R R A M so hitele.N azadnje v M -u pete so besede

zvrstile se, tako da zam iglja mi 96 srebrn Ju p ite r iz zlate srede.

In slap z neba oblije mu z zvezdam i v rh črke, tam p o jô kot p rikovan e

99 D o b ro ti, ki jih kliče k sebi sami.K a k o r če noga čok goreči zgane,

iz n jega vsu je isker se krdelo ,102 iz česar bab jevern i srečo ugane,

na Ju p itru . - 9 1-9 3 : D I L I G I T E I U S T IT IA M Q U I IU D I C A T IS T E R R A M ! (lat.): L ju bite pravičn ost, (vi,) ki sodite zem lji! - 94-99: Potem ko so zarisale ta napis, se duše (zvezde) zberejo v M -u zadnje besede, ki na ta način zlato odseva od belega (srebrnega)

548

tako čez tisoč lučk je tam kipelo n avzgor, ta šla je nižje, ona više,

t o ; kot Sonce jih vrsti, ki jih je vnelo.K o vsaka svo je m esto si poišče,

g le j, orla vrat in g lava sveto lika rog na zlatem nebu se tedaj zariše.

N i treba uka N jem u , ki to slika,saj sam uči in vo d i tisto silo,

r r r k jer zem skim gnezdom se rod i oblika.D ru g o svetn ištvo , ki je srečno bilo,

ko v M -u lilijastem dotlej je stalo,1 1 4 pa z lahnim gibom risbo je sklenilo.

O sladka zvezda, kaj mi zam igljalo d ragu ljev je, v dokaz, da je pravica

u j le hči neba, ki je od tebe zalo!N aj O n, ki ti srce je in desnica,

enkrat pogledal bi, od kod se pari n o ta dim , ki maže tvo ja svetla lica,

da spet zažvižga bič nad m ešetarjiv svetišču, k i so čudežev m u znaki

i2 ) in m učeniška kri bili zidarji!O v i, ki gledam vas, neba vo jščak i,

m olite za zgubljenega človeka,

Ju p itro v e g a neba. - 10 5 . Sonce: B o g , ki daje v sak i duši p ravičen delež sreče. - 107 . O rla: G o tsk i M dobi na sredini zgoraj še kon ico , ki jo sestavlja jo n ovodošle duše (»slap z neba«), tako da je iz vsega tega m oč uzreti po d o b o orla. - 109. N jem u: B o g , ki vse to slika, ne potrebuje uka za sv o jo um etnost, saj je sam v ir prirodnih sil, iz katerih nastajajo zem eljski o rli in n jihova gnezda. - 1 14 . risbo j e sklenilo: D uše v M -u so dopolnile o rlo v o p odob o, tako da je bila jasna in razločna. - 1 1 7 . hči neba: Če so se duše na Ju p itru predstavile v svetem znaku pravičn osti (orel je sim bol države in prava) - si m isli D ante -, potem je to najboljši dokaz, da zem eljska pravica in njeni nosilci d o b iva jo vp liv e prav od Ju p itra . T a m isel vzbu d i v pesniku gren ke odm eve, ko se spom ni na zem eljske prvake, zlasti na papeže, katerih d v o r je bolj podoben gn ojišču kot pa tem plju pravice. - 1 18 . On: B o g , poosebljena pravica. - 12 2 . v svetišču: Papeški R im , ki sta ga pozidala kri m učencev in vrsta čudežev, razodetih v slavo božjo . P od sedanjim i papeži (D ante m eri tu na Jan eza X X I I . , ki je v ladal od 1. 1 3 1 6 dalje) pa se je

Osemnajsti spev

12 6 ki slab so zgled mu zem eljski prvaki!M eč služil je za boj od pam tiveka;

zdaj pa tepo se v tem , da kruh se krati,129 ki O če naš ljudem ga ne odreka.

O ti, ki pišeš in že brišeš hkrati,Peter in Pavel še sta tu, svetnika,

i ) 2 za trto padla, ki je zdaj v osati!A ti porečeš: T a me najbolj m ika,

ki ž ivel od puščavskega je vetra i ) ! in ples naredil ga je m učenika,

zato ne vem za Pavla ne za Petra.

hiša m olitve sprem enila v jam o razbojn ikov in je že skrajni čas, da nekdo pride z bičem nad vse te m ešetarje in oskrunjevalce. - 128 . kruh se k rati: N ek oč so se borili z meči, zdaj pa nam esto tega segajo po izobčenju, s katerim papež o dv/am e človeku pravico do »božjega kruha« - obhajila, ki ga B o g n ikom ur ne krati. - 130 . T i: Jan ez X X I I . , ki je danes izobčil, jutri pa to spet preklical in obratno. T a papež je bil m enda velik trgo vec; kronist V illan i trdi, da si je s svo jo trg o v sk o žilico nabral 25 m ilijon ov florentinskih zlatn ikov. - D ante papeža svari, češ, Peter in P avel te gledata z neba, apostola, ki sta dala življen ji za to C erkev (»ob trti«), katere g ro b ar postajaš s svojim i grehi in slabim vzgledom . - 13 3 - 13 6 : O d g o v o r papeža - iz D antejevih ust - je ciničen: K a j mi m ar Peter in Pavel! M oj B o g je Jan ez K rstn ik - podoba na florentinskih zlatnikih! - 135 . ples:O m enjenega Jan eza K rstn ik a je pripravila ob ž ivljen je H erodiadina hčerka, ki si je kotn agrado za svo j ples zaželela n jego vo g la v o in jo tudi dobila.

DEVETNAJSTI SPEV

Pred m ano, glej, peroti je razpela podoba lepa, ki jo je zgradila

} v nebeški slasti trum a duš vesela;njih vsaka je rubin, k jer sonca sila

prižgala je tako bleščeče sije,6 da v m ojih je očeh o d svit dobila.

T ega , kar m oja pesem zdaj razkrije, ni pel še glas, ne pisala peresa

9 niti dojela sila fantazije,saj v id el sem in slišala so ušesa,

da kljun g o v o ril je, da ’ jaz ‘ in ’m oje ' i z nam esto ’m i‘ in ’nas‘ sem čul iz kresa.

» K er sem pravičen bil in svet,« zapoje,»povišan sem v tej slavi neizrečeni,

// k i vseh željd utolaži nepokoje.N a zem lji je ostal spom in po meni

tak, da hudobnež sčasom a slavi ga,/ S čeprav ne v leče ga m oj zgled storjeni.«

K o t več o g o rk o v skupen žar prižiga, tako le-tukaj iz te svetle ptice

z / od sto ljubezni en n apev se dviga .In jaz: »O , neveneče v é cvetlice

1-34 . - N eb ešk i O rel spregovo ri

1 - 2 1 : L epa podoba orla, ki se z razprtim i krili svetli pred pesnikom - sestavlja jo jo duše, lesketajoče se kakor rubin pod sončnim i žarki - odpre kljun in prične g o vo riti, kako r bi bila eno sam o bitje, čeprav je go vo reč ih v resnici na tisoče. Iz n jego v ih besed izvem o, da so na tem nebu zveličani pravičn i v ladarji, ki so na zem lji pustili svetal

Devetnajsti spev

veselja večnega, ki vas dišave 24 kot ena božajo mi zdaj nosnice,

naj posta reši me dih vaše slave, saj d o lgo lačen hodil sem okoli,

2 j ker zem lja mi jedi mi dala prave.V em , če na nebu drugi so prestoli

zrcala božje pravde, je m eglene 30 tukaj pri vas ne vid ite n ikoli.

Saj veste v i, kako mi d obro dene,ko čujem vas, in kaj je uganka zame,

3 3 ki kriva je, da v dvom ih duša vene.«K o t sokol, ki mu lovec kapo snam e,

izproži g la vo in s perotm i stresa,3 6 strasti podoba in lepote same,

tako je storil znak, čigar peresaso božjo m ilost s pesm ijo slavila,

39 kot znajo ti, ki u živa jo nebesa.In pravi: »M oč, ki je z ostjo šestila

posegla v kraj sveta in v k ro g notranji

spom in na sv o jo v lad av in o , zgled, ki še dandanes vzbu ja občudovan je, čeprav na žalost nim a v eč posnem alcev. - 28. vem: D ante se pripravlja , da bi duše vprašal o svojem dvom u glede božje pravičnosti, zato pravi blaženim , češ, v i gledate božjo pravico nezastrto, tako kot tretji angelski kor, zato vam bo o d g o v o r lahek in niti ni potrebno, da bi sv o je vprašan je izrekel.

34-99. N ed o u m ljivo st božje pravičnostiPreden preide O rel na D an tejev d vom , se najprej razg o vo ri o n edou m ljivosti božjih uredb. B o g ni m ogel drugače ustvariti veso lja in m u vtisn iti sam ega sebe, kot da je s svo jo božansko zam islijo ostal daleč izven (transcendenten) um skega dosega vsega , kar je bil ustvaril. Z a to n obeno stvarjen je ne m ore pogledati v dno m odrosti svojega Stvarn ika in tam najti o d g o v o r na vse dvom e o resnici, za katero teži. In kadar so nam resnice razodete, jih m oram o vero vati, čeprav se naši borni pam eti, ki sodi le po om ejenih izkustvih , zde neverjetne; neverjetne prav zato, ker jim ne v id im o vzroka. R esnično znanje je v takšnih prim erih le ponižno priznanje razodetja. Sem sodi tudi božja pravičnost. Iz razodetja vem o, da je nezm otljiva, čeprav se nam včasih ne zdi tako. - N am esto da bi O rel rešil D an tejev d vom , ga torej opom ni, naj svo jo pam et ukloni nadnaravnem u razodetju, kar »zgubljene g lave zem skih beštij« tako s težavo store.

Raj

42 vse skrito in očito razdelila,ni m ogla vtisniti v ta svet brezdanji

Sebe tako, da ne bi svo je m isli 4 j neskončno odm aknila vsem u znanji.

D okaz? O n,, ki se p rv i im el je v čisli, cvet stvarstva, ni počakal razsijaja,

48 zato odpadel je kot sadež kisli.In vsa narava nižja odtod izhaja,

je ubožen hram D o b ro ti tej častiti, j i ki s sabo m eri se in je brez kraja.

Z a to viden je naše m ore bitile eden žark o v pam eti vsezroči,

J 4 ki iz ustvarjenih odseva b itij,in lastna m oč m u n ikdar ne predoči

to lik o , da ne m o glo nje počelo /7 bi uzreti m nogo več , kot č lo ve k loči.

Z a to p ogled , ki poln i vaše čelo,zgubi se v tej m odrosti, k i ne m ine,

60 kakor o k o , ki v m orje bi hotelo:četudi dno razločil bi z brežine,

ga s srede m orja več ne uzro očesa;6) saj je, a sk riva jo ga g lobočine.

L u č je, ko sije s tistega nebesa, ki ne m rači se; noč je vse ostalo,

66 senca m esa in strup tega telesa.D o v o lj sem ti odstrl zagrin jalo ,

46. doka%: B o g je ocean, čigar g lob in e ne m ore prem eriti nobeno ustvarjeno oko . O šabni angel L u cifer, ki je to p rv i poizkušal in hotel iz sv o jih zm ožnosti priti na dno vseh resnic, je telebnil v prepad (pekla) in tam ostal na veke. - 49. narava ni^ja: Če najlepši in najpopoln ejši angel, kar je L u cifer bil, ni doum el B o g a , kaj šele nižja narava, torej tudi č lo vek ! - 56. nje počelo: N jen S tvarn ik , t. j. B og- - 6 1. % brežine... s srede morja: E n ostavn ejše stvari č lo vek še doum e, čim bolj zapletene postaja jo , teže jim sledi, dokler mu končno ne zbeže iz um skega dosega. - 64. JL#/.- P ravo in p opoln o spoznanje, luč od zgora j, t. j. razodetje, ki ga sprejm eš po veri. V se dru go pod lega n ego to v im čutnimizkustvom in pa strastem , ki m otijo in razdvajajo naš razum (»senca m esa in strup tega

Devetnajsti spev 5 5 3

ki skrita je za n jim m odrost vseveda <9 in ki o njej p o d vom il si nem alo,

rekoč: ’ N ek d o ob In du svet zagleda in tam nihče mu K rista ne od kriva,

j z o njem ne učita p ism o ne beseda.Z a to , kot v id i pam et u m rljiva ,

vse p rav je, kar stori, za kar se vnam e,7/ ne roka niti jezik nista kriva.

Brez krsta in brez vere sm rt ga vzam e- in je preklet. K d o je, ki to d ovoli?

7# L e v čem je vend ar k riv , če ne verjam e?“A kdo si ti, ki segaš po prestoli,

da sodil tisoče bi milj v daljavo,S i pa le za pedenj v id iš naokoli?

D a P ism a ne im eli bi nad g la vo ,zares bi v dvom ih se lo v il pošteno,

84 k d o r se z m enoj p o glab lja v to p ostavo.O , zem ske beštje z g la v o izgubljeno!

Saj p rva V o lja , dob ra iz sebe sam e,<?7 je s sabo, v so D o b ro to , vselej eno!

V se je pravičn o , kar se z n jo ujam e, ro jeno d obro k sebi je ne tira,

90 le ona s svo jim žarkom njega vnam e.«K o t štork lja zaokroži v m rak večera

nad gnezdom , ko je m ale nahranila,9 } a sita m ladež se za n jo ozira,

tako p ogled sem vzd ign il, taka bila je blažena podoba, ki peroti

96 ji d v iga la je te m od rosti sila.

telesa«), - 70-78: D an tejev d vom : A li je p rav ičn o , da bo č lo vek , ki n iko li n i slišal za K ristu sa , pogubljen? - 79 -8 1: K d o pa si ti, da si drzneš soditi B o ga? - 8^-84: O čitek: Čem u vam potlej sv . P ism o, če na takšna vprašan ja ne najdete o d g o vo ra ! - 85-90: K a r B o g hoče, je dob ro in pravičn o ; zato naj se stvari ravnajo po Stvarn iku , ne pa obratno.- 94. tako pogled sem vzdignil: D an tejeva ved oželjn ost je potolažena in hvaležno se ozira

554 Raj

K ro ž e č je pela, klicala na poti:»Vse večne sodbe so za vas zem ljane

f f kot moj napev, ki ga ne umeš po noti!«N ato uzrem , kako mi bakle, vžgane

po svetem D uh u , spet ta znak približa,10 2 ki nad ves svet p o vzd ign il je R im ljane,

rekoč: »D o našega ni paradižaprišel nihče, ki ve ro v a l ni v K rista ,

/o/ prej ali potlej, ko je visel s križa.A m nogi kličejo zdaj: K rista , K rista !

pa bodo dlje od njega ob sodnem dnevi i o S kot taki, ki ne ve jo še za K rista .

E tio p kristjane take klel bo v gn evi, kadar se d vo je b ratov tam razstane,

m eden bogat za večn o , drugi v revi.K a j del bo Perz na vaše kastelane,

kaj videl bo v tej kn jig i črno beli,1 14 k jer njih pregrehe so zaznam ovane!

T am našlo se m ed A lberta bo delito, ki bo v kratkem d v ign ilo pisalo,

//7 ker je vsa Češka v prahu in pepeli.T am žalovanje v id el boš, ki vstalo

za O rlom kot siti štorkljin i m ladiči za m aterjo. - 99. po noti: N ap ev sicer slišiš, a not ne poznaš. - 100. bakle: Svetn ik i v O rlu , znam enju rim ske države. - 106. K rista: Prim . »Povem vam pa, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za m izo z A brah am om in Izakom in Jak o b o m v nebeškem kraljestvu , o troci kraljestva pa bodo vrženi ven v tem o; tam bo jok in škripanje z zobm i.« (M at. V II I . 1 1 . , 12 ). - 109. E tio p : S im bol pogana; na sodni dan bodo celo p ogani sram otili take kristjane, ki jim je vera sam o na jeziku. - m . razstane: E n i na desno, v raj, d rugi na levo , v pogubljen je. - 1 1 2 . Per%: K a j bodo dejali pogani ob pogledu na zla dela krščanskih v lad arjev , se sprašuje D ante in nato ošiba vse g lavarje tedanje E v ro p e , od iberskega p o lo toka do Češke, od britanskih o to k o v do Jeruzalem a.

1 15 - 14 8 ; G rešn i evro p sk i vladarji1 1 5 . A lb e rt : A lbert A v strijsk i, ki je opustošil Č eško . - 1 16 . v kratkem : T a krivičn a vo jna bo v božjih letopisih zapisana pod 1. 1504 ; pesnik seveda p ripo ved u je v prihodnosti,

Devetnajsti spev 555

ob Seni je, ker k rive zlate kuje 120 ta, k i ga prašič bo p o ko p al km alo.

T am stala bo ošabnost ta, ki ščuje in je A n gleža, Škota obnorila ,

1 2 } da ne strpi ob svo jem , hoče tuje.T am kaj poh otnosti boš v id el sila

in vso m ehkužnost Španca ino Ceha,12 6 ki se krepost jim a je odtujila.

T am uzreš, kako jeruzalem ska V eh a v dobroti z I ocenjen bo očito,

129 a M mu značil bo ob ilje greha.T a m stalo za jčevstvo bo skoporito

tega, ki varje otok o gn jen ik o v , i } 2 k jer sklenil je A nhiz starost častito;

da je niče, ti jasno dal bo sliko napis, ki se z okrajšankam i služi

i } ! in z m alo črk beležil bo ve lik o .T am svet uzre, kaj g rd o b ije druži

bradača z bratom , ki svo j rod v itešk i 13 8 in d vo je kron m očila sta v kaluži.

T am portu galsk i kralj in knez n o rvešk i bosta na situ ter v lad ar iz R aše,

ker n jego va v iz ija datira, kot že v em o, iz leta 130 0 . - 1 19 . ob Seni: F ran co ski kralj F ilipII . L ep i je ko va l slab denar in s tem po vzroč il ob ilo hude krvi. L . 1 3 1 4 se je ponesrečil na lo vu na m erjasca. - 1 2 1 . ošabnost: N am ig - verjetn o - na E d v ard a I. A n g lešk ega , ki si je hotel po d vreči Ško tsko . - 12 5 . Španca ino Čeha: Ferd inand IV . K a stiljsk i in V en česlav IV . Č eški, katerim a so sodobniki očitali lenobo in pohotnost. - 12 7 . jeruzalem ska Veha: (»Ciotto«) P ri šepastem K a rlu II . N eapeljskem , n aslovnem kralju jeruzalem skem , je bilo dob ro proti slabem u v razm erju I proti M , t. j. 1 proti 1000. - 130 . zajčevstvo: F rid erikII . S ic iljsk i, kralj »otoka o gn jen ikov«, k jer je um rl E n e jev oče A n h iz (V er. E n . II I . 707). O tem vladarju bo kn jiga življenja pisala sam o s kraticam i, v zgo vo re n dokaz, kako m alo je bil vreden. - 13 7 . bradača in brata: Ja k o b , kralj M ajo rk e , in n jeg o v brat Ja k o b II. S ic iljski, nato A rago n sk i; da bi izsilila večji delež pri dediščini, sta se družila s sovražnik i svo je rodbine. - 139 . portugalski k ra lj: D io n izij A g rik o la , ki je v tem spisku verjetn o le zaradi D an tejeve nepoučenosti. ( 12 7 5 - 13 2 5 ) . - knez norveški: N o rv ešk i kralj H akon V . ( 13 0 0 - 13 19 ) , k i je m enda stiskal C erkev in opustošil D an sko . - 140 . vladar ¿z

14 1 ki je nesrečno gledal ko v beneški.Srečni M adžar, če bi te slabe paše

se naveličal, srečna ti, N avara,144 če hrib o k ro g postal bi orožje vaše!

In vsak naj ve, da je že temu ara,če beštija v Fam agosti, v N ikoziji

14/ povzroča jok in vrišč , da srce para,saj zvesto v bok gre svo ji španoviji.«

Kaše: Srbski kralj Štefan U roš II . ( 12 8 2 - 13 19 ) iz rodu N em anjičev. Z a vlade njega inn jegovega brata so v Rasi kovali »groše«, ki so bili za las podobni beneškim srebrni­kom , le da so bili nekaj lažji. Beneška vlada se je zaradi te poneverbe razkačeno pritoževala, prišlo je celo do sodnega procesa v B o logn i (130 5). Prim . M ilk o K o s : D antejevi sledovi med Ju g o slo van i, R eso v A lm anah, str. 276. - 14 1 . nesrečno: K e r je zaradi tega prišel na slab glas. - 142. M adžar: Srečni M adžari, če bi se otresli vlade A ndreja 111. Sanštefanskega! - 14 3 . N avara: V španski N avari je vladal L u d v ik , sin Francoza Filipa Lepega in kraljice Joa n e N avarske. T e j deželi je grozila francoska oblast, zato ji D ante svetu je, naj se opaše o k ro g in o k ro g s Pirencji, da se bo laže branila. D o kaz, da bodo Francozi v N avari slabo gospodarili - p ravi dalje D ante, je otok C iper (»ara«) z m estom a Fam agosta in N iko zija , k jer pašuje kralj H en rik II ., francoskega rodu. jo k in vrišč n jego vih p od lo žn iko v dokazu je, da je vreden pajdaš svojih vrstn ik o v , p ravkar naštetih »krščanskih« vladarjev.

5 5<> Kaj

DVAJSETI SPEV

K a d a r se sonce, luč veso ljn e zem lje, spusti za našega neba obalo ,

3 tako da dan že vsep o vso d i jem lje,se na nebo, ki prej je z n jim sijalo,

nem udom a pripelje svetla čreda 6 zvezda, ki ene luči so zrcalo;

to m eno nebesa m i duša gleda,ko znaku zem lje in g la v ar jev njenih

9 je v kljunu blaženem pošla beseda;saj ž iva jata teh kresnic, v plam enih

žareč, tak spev p o vzd ig n ila je vneta,i2 da ga spom in le v sanjah zre m eglenih.

Ljub ezen sladka, v m il sm ehljaj odeta, kako tvoj žar je lil iz teh piščali,

i j k i z dihom poln i jih le m isel sveta!K o slednjič jasni in drag i opali,

ki v n jih se kop lje šesta luč vsem ira, i S m ir zvon čkom angelskim so ukazali,

se zdi, da slišim žuborenje v ira ,

1-72 . D u še pobožnih in pravičn ih d ržavn ikov1-12: O rel, ki je g o vo ril pretežni del p rejšn jega speva , tu um olkne, oglase pa se nebeške m elodije tisočerih g laso v , ki jih je b ilo poprej unisono slišati iz O rlo vega kljuna. K o D ante to v id i in zapopade, se mu zdi, ko t bi zašlo sonce, v zam eno pa bi zagorele neštete zvezde, v katerih p o srednjeveškem po jm o van ju odseva sončna iuč. - 8. ¡¡paku: O rlu , sim bolu cesarske oblasti in njenih n osilcev. - 16 . opali-. D ragocen i kam ni; tu duše zveličanih. - 17. Usta luč: Ju p ite r . - 18 . zvončkom angelskim'. A n gelsk i pesm i, ki je vrela iz n jihovih grl. - 15-21: K o so duše um olknile, se D an teju naenkrat zazdi, da sliši glas, kot b i p o to k žuborel čez skalovje. T a g las (glej v . 21-27) se še o jači, k ip i skozi O rlo v vrat in na kraju zadoni iz kljuna kot č loveška g o vo rica . N a isti način, pripom inja

5 5 » Raj

ki se čez kam enje v dolino toči 2 1 in bogatijo gore očem odpira.

K o t se na vratu lire zvo k po joči rodi, ali kot sapa, ki zapiha

24 na diple, v odprtinah se ozvoči,tako je o rlo vo m rm ranje stiha

kipelo skozi vrat - kot skozi prazno,27 ne da p rivoščilo bi si oddiha.

T am glas postane in doni prijazno m i skozi kljun v besedah, ki čakalo

p jih je srce, k jer pisal sem jih pazno.»T ja, kjer m oj v id je,« se mi je dejalo,

»kjer tudi zem ske orle sonce bije,H upri oko in ga ne um akni km alo,

saj krona vseh p lam en čkov, kar jih lije m oj lik, in njih najvišja stopnja raja

3 6 je prav v očesu, ki iz g lave mi sije.T a , ki m u punčica je lesk sm ehljaja,

je svetega D uh a opeval silo M in skrin jo s kraja nosil je do kraja.

Z d aj za to petje je dobil p lačilo , ko lik or zraslo v g la v i je n jeg o v i,

42 z enako m ero se mu je vrn ilo .O d petih, ki o b rv i so m i o k o v i,

je ta, ki v kljun prim ika se ogn jeno,4 j za sina sm rt tolažbo nudil vd o v i.

izvedeni D ante, se oglasi z vok na odprtinah piščali ali na vratu lire, k jer igralec ubira strune. - 26. kot sko^i pralno-. Z v o k je donel, kot bi res prihajal iz vo d e cevi. - 30-36: O rel pravi pesniku: P ogle j me v o ko , tam so zbrane najim enitnejše duše, kar se jih veliča (vsaka na svo ji stopnji) na nebu Ju p itra . - 37. punčica-. N ajim enitnejši, kot punčica v očesu, je kralj D av id , pevec svetopisem skih psalm ov (»silo svetega D uha«); on je bil prenesel Skrin jo zaveze iz A b in adab o ve hiše v O bededom o vo in nato v Jeruzalem . K o lik o r se je sam radovo ljn o od ločil, da slavi G o sp o d a, p rav i D ante, to likšna je tudi m era n jego vega zveličanja. - 44. v kljun p rim ika se\ V O rlo v i o b rv i tiči pet duš; najbližji očesu je cesar T rajan , ki je bil p ravičen v ladar in je poslušal tožbo sirom ašne v d o v e ter

Dvajseti spev 5 5 9

Z d aj ve , kako v iso k o plača ceno,kd or je brez K rista , skušajoč na sebi

48 nebeško radost in nasprotje njeno.V k ro gu za lučjo , že poznano tebi,

sledi po gorn jem loku ta, ki v pravi j i p o k o ri je za kratko ušel pogreb i.

Zd aj ve , da večne sodbe ne p o p ravi G o sp o d , čeprav z m o litv ijo se vašo

J4 od danes kaj na jutrišn je prestavi.N asledn ji je s postavo in silo našo,

- dober nam en, ki dal je sadje gn ilo - /7 p o grčil se in dal pastirju pašo.

Z d aj ve , da m u to zlo, ki ga rod ilo je d o b ro delo, tukaj ne škoduje,

60 četudi zem ljo je v razdor pahnilo.G le j, V iljem v spodnjem loku tam dom uje;

dežela, ki pod ž iv im K a rlo m joče 63 in F rid erik o m , n jega ob joku je .

Z d aj ve , kako onstranstvo ljubi vroče pravične kralje , in to še v lesketu

66 svo je luči povedati vam hoče.K d o bi verje l tam doli v zm otnem svetu,

da je T ro jan ec R ife j peta v redi

kaznoval tiste, ki so ji bili ubili sina. B il je sicer pogan, toda m olitev papeža G re go rija V elikega ga je rešila pekla in m u utrla pot v nebesa. O n torej iz svo je izkušnje ve , kaj se p rav i živeti s K ristu so m (»nebeška radost«) in kaj brez njega (»nasprotje njeno«). - 50. ta: N asledn ji je ju d o v sk i kralj E zek ija , ki m u je bil p rerok Izaija že n apovedal sm rt. S ponižno m olitv ijo pa si je kraij izprosil od B o g a 15 let od lo ga , kot poroča sv. P ism o.- 53. z molitvijo: Sodba božja je ostala ista, čeprav jo je vredna m olitev prem aknila od danes na jutri. - 5 5. Naslednji: Cesar K on stan tin , ki je iz R im a prem aknil sedež cesarstva (»s po stavo in silo našo«) v gršk i B izanc in tako o dstopil b ivšo prestoln ico papežu. N am en je bil dober, pripom inja pesnik, le posledice so se izrodile. Tukaj v raju sicer tega ne občuti, ker uživa plačilo pravičnika, na zem lji pa je n jegov ukrep (kasneje) povzročil cerkveni razkol, pa tudi sporu m ed cesarstvom in papeštvom je prav ta razdelitev pripravila pot. - 6 1. Viljem : D o b ri, kralj Sicilije ( 1 16 6 - 1 18 9 ) , ki še z^aj žaluje za njim , ko ji povzročata bridkosti K are l in Friderik (prim . spev X I X . v. 127). - 68. Trojanec

560

6p od svetih lučk, nanizanih v te m cvetu .Z d aj ve precej tega, kar ljudsk i v e d i

o božji m ilosti ni uzreti d an o ,72 čeprav mu dna ne najdejo pogledi.«

K o t se škrjanček vzd ign e čez p o lja n o , glasno p o joč, in sladke m e lo d ije

7/ pijan utihne n ep ričakovan o,tako stori mi slika, vtis gostije

na v e k o v veke, ki nje želja v s a k a j S stvari, kakor v resnici so, ra z k rije .

Č eprav moj d vom in jaz bila sv a ta k a kot steklo in barva, ki ga v sa p re v leče

S i pa v duši ne strpi, m olcé ne ča k a ,tem več: »K aj pa je to?« v usta d rh teče

n jeg o va peza butne m i z v s o s ilo ,¡4 da vse n aokro g se v o gn ju zaleskeče.

Tedaj ok o se je še bolj zjasniloin brž m i pravi znâm nje v e k o v ito ,

S j da ne bi to strm enje me h ro m ilo :»V to stvar verjam eš, ker sem jo o čito

izrekel, a prezrl si nje n aravo ; po kar je po veri, ti je torej skrito .

Stôri kot tisti, ki si vb ije v g la v o im e stvari, in če kdo ne p om aga, ostane tuje m u nje b istvo p ra vo .

L e silo, glej, trpé nebesa blaga

R ifej: T ro jan sk i vo d ite lj, o katerem poje V e rg il: »Cadit et R ip h eu s, mstissimus mus, qui fuit in T eucris et servantissim us aequî.« (E n . II . 426) - Č lo vek bi se zveličan ju R ife ja čudil, saj ven dar ni bil kristjan.

73 -13 0 . Č lo vek o v a vera in zveličanje

76. slikar. O rla, a pesniku že tudi »sled sence zarje onstranske glorije«. - 77. fyÿa : Če hoče dožene vsako stvar do njene prave in prvotn e podobe. - 79. dvom: Pesniku se porodi dvom , ki pa O rlovem u očesu ne uide, saj ga vidi kot b arvo po d stekleno prevleko. K a k o torej, se vprašu je D ante, m ar gredo tudi pogani v raj? - 85. p eZa: D vom a. - 95. bistvo pravo: »quidditas«, b istvo, kajstvo; sholastični termin. - 94-96: E van geljska misel

Dvajseti spev

ljubezni in nade, ki ne obupuje:96 to dvoje le nad božjo voljo zmaga.

A ne kot m ož m oža na silo vk u je ,zm aga jo , ker je sam a željna pasti,

99 in zm agana z dob roto še zm aguje.P rv a in peta luč v očes nadrasti

sta zate čudo, saj ju zreš strm eče 102 naslikani v tej angelski oblasti.

N ista pogana šla iz trupla ječe,kot m isliš, kot kristjana sta verjela

i o j v n oge, doslej in za naprej trpeče.D a iz pekla, k jer kes in dobra dela

ne rešijo , se vrn e kdo k skeleti,10 S je m ilost nadi, ki je v n jem živela

tak m očna, da je dala poleteti željam , ki naj ganile bi O četa,

m da bi odstopil v svo ji vo lji sveti.T a slavna duša, spet v m eso odeta

za m alo časa, v N je g a je verjela,1 1 4 ki jo lahko je rešil s tega sveta;

v vu lkan ljubezni take je vzplam tela v tej veri, da ko d rugič je um rla,

/77 lahko prišla v nebesa je vesela.T a z n jim - iz m ilosti, ki je pridrla

prim . M at. X I . 12 : »R egnu m coelorum vim partitur et v io len ti rapiunt illud.« - 96. nad bo^jo voljo\ Seveda ne nad absolutno, kajti ta je neprem akljiva. L jubezen in upanje lahko prem akneta ali om ilita sam o tak božji sklep, ki je p ogojen tudi s č lo vek o v o v o ljo . V takem prim eru B o g rad popusti, saj to popuščanje pred silo ljubezni in upanja pom eni ravno zm ago božje dobrote. (97-99) - 100. prva in peta luČ\ T rajan in R ife j. - 104. kot kristjana'. K a r je duš v nebesih, so se vse zveličale ali po veri v O drešenika, ki bo prišel in trpel (fide in Christum passurum ) ali po veri v O drešenika, ki je že prišel in trpel. - 10 6 - 1 17 : T rajana je iz pekla potegnila m olitev papeža G re g o rija V elikeg a ; potem ko se je bil za kratek čas v rn il na svet, je vero va l, zato je sm el priti v raj (po T om . A k v .) - 1 1 8 - 1 1 9 : R ife j je p o posebni božji m ilosti - p redo d lo č itv i ali predestinaciji - zavoljo svo je pravičn osti vide l v duhu za tisočletje naprej oseb o K riu stu so vo ; prejel je torej krst želja, saj je častil svete tri žene, k i jih je D an te v id e l v V icah , ob desnem kolesu

562 Kaj

iz takšnega tolm una, da n ikoli 120 ljudi zenica ni m u dna uzrla,

v pravico se zaljubil je tam doli,v njej B o g mu m ilostno je razodeval,

12 ) da blizu je rešitev naši boli.V to je od takrat vero va l in zgneval

ga je poganstva sm rad od ure tiste,12 6 da vse, ki v njem so rasli, je ošteval.

K rs t so prinesle m u tri žene čiste, ki si jih gledal desno od vozn ika,

129 tisoč let prej, kar nas krstil je K riste .P red odločitev, g le j, kako um ika

se tvo j koren očesu, ki izvori 1 ) 2 so tvo ji zanj celota prevelika!

Če sodiš, človek, to počasi stori:še nam , ki O četa zrem o, ni m ogoče

i ) j spoznati, koga vse O n vzel bo gori.V zadržku tem se veselim o vroče,

ker dobro naše v tem se bo spoln ilo ,13 S da hočem o le to, kar O če hoče.«

T ak o to božje znam enje je m ilo, zato da v id zbistri moj neokretni,

14 1 m i b lagega zdravila natočilo.

trium falnega K ris tu so v eg a voza, t. j. V ero , U panje in L jubezen. (Prim . V ice , X X I X .I 2I-I26)130 -14 8 . O predestinaciji (predodločitvi)Prim er zveličan ja dveh p o gan o v navdihne pesnika, da občuduje veličino božje predesti- nacije, ki ji č loveška pam et ne v id i korenin. - M i pa se m edtem lahko vprašam o, kaj je D anteja nagnilo k tako sam osvojem u posegu v teo log ijo , kot ga spričuje prim erTrajana in R ifeja . L o g ič n o opravič ilo n junega zveličan ja je m oč najti v sholastikiTom aža A k vin sk ega , izbira oseb pa je za pesnika m očno značilna. S tem da je p o v z d ig ­nil T rojan ca in R im ljana, je hotel D ante kot že večkrat doslej podčrtati kontinuiteto rim skega cesarstva ter pom em bnost in vzvišen o st n jegove ideje, ki je na tem m estu preko svo jih n osilcev R ife ja in T rajana v družbi zveličanih kristjan ov zadobila svetniški sij. -

Dvajseti spev 563

K o t m ojstra pevca kitarist um etnina strunah sprem lja s sviran jem vibrata,

14 4 da so g la so v i petja bolj prijetni,tako se zdi m i, ko je ptica zlata

tam go vo rila , da besede njene 14 7 dve lučki sprem ljata, ob n jih m igljata,

tako kot veka z ve k o hkrati trene.

145. dve lučki\ T a k o kot kitarist sprem lja pevca na svojem glasb ilu , sta duši T rajana in R ife ja p ritrjevali O rlo v im besedam 2 lesketanjem , ki je b ilo tako složno kakor utrip dveh vek na obrazu.

ENAINDVAJSETI SPEV

Spet so se m oje oči v obraz zazrle gospej in duša se je z n jo sklenila,

} vse druge želje pa so mi zamrle.N i smeha v njej: »Če bi se nasm ehnila,«

m i de, »si kot Sem ela, ki v prgišče 6 pepela se je v hipu sprem enila.

Če si lepote, ki čez to stopnišče palače večne v večjem ogn ju sije,

p kot zreš, čim više tvo j p ogled jo išče,ne brzdam , glej, iz nje tak ogenj bije,

da je pred n jim vsa tvo ja m oč u m rljiva 12 kot krošn ja, ki jo strela použije.

N a sedm em kresu zdaj m id va sto jiva, ki izpod prsi L e v a , z n jega silo

i j prekvašen, tja na zem ljo žar izliva.O ko naj tvo ji duši bo vo d ilo ,

a v njem naj kot v zrcalu se izrazi/<f lik , ki ga to zrcalo bo odkrilo!«

1-24 . V zp o n na Saturn1. spet: Potem ko je prejel od O rla »sladkega zdravila« (glej predh. spev!), se D ante znova obrne k B eatrice in ob njeni lepoti pozabi na v se drugo . - 4. ni smeha: V odn ica se to pot ne nasm ehne in »brzda svo jo lepoto«, kajti njen nasm eh im a zdaj preveliko m oč in pesniku bi se zgod ilo kako r Sem eli, hčerki tebanskega kralja K adm a. N jo je lju b o­sum na Ju n o n a n ago vo rila , naj si za h ip želi videti Ju p itra , Sem elinega ljubim ca, v vsem n jego vem veličastju ; res ga je videla , a takoj nato zgorela. - 8. v večjem ognju: Č im više vo d i B eatrice D anteja, tem bolj žari njen obraz. - 13 . na sedmem kresu: P ovzpela sta se na sedm o, Saturn ovo nebo, im enovano p o starorim skem b ogu , vladarju zlate dobe člo veš­tva. - 14 . Leva: Saturn je stal tedaj (v času D an tejevega potovan ja - m arec 1. 1300) v znam enju L e v a in je tako svojem u vp livu na zem ljo pridružil še m oč tega ozvezdja. - 18 . lik : D an tejevo o ko bo v »zrcalu« božje luči - Saturnu ugledalo p odob o lestve (v.

Enaindvajseti spev 565

K d o r ve, kako na blaženem obrazi se srečno paslo takrat mi oko je,

2 1 ko d ru go skrb so dali ji ukazi,bo brž spoznal, kako lahko b ilo je

ubogati go sp o , ki v raj me vodi,24 če le na tehtnico bo dal oboje.

Z n otra j kristala, ki ves svet obhodi in si po ljubem kralju im e nadeva,

27 ki je pod njim umrlo zlo v prirodi,zagledam zlato lestev, ki odseva

luč sončno in se v take pne višave,30 da tja oko zaman si prizadeva.

Čez kline dol pa vsipa se v n ižave tak slap luči, da m islim , da naproti

3 3 mi z liva, kar nebo prem ore slave.In kot se vrane, ko je dan na poti,

tiščijo v k u p , ker jih navada strne,3 6 da m rzle si ogrej aj o peroti,

nato pa ena gre in se ne vrne,te spet nazaj gredo , k jer prej so stale,

39 a tretje krožijo v v iša v i, črne,tako bi rekel, so mi tam m igljale

te iskre, ki so vku p prišle iz raja 42 in se ob nekem sunku razsejale.

N ajb liž ja nam a vžgana je v sijaju

28). 2 1 . ukazi: D anteju , naj pogleda drugam .

25-42. N eb eška lestevN a nebu Saturna se pesniku prikažejo svetn iki-kontem planti, ki so se na zem lji o d lik o ­vali v prem išljevan ju B o ga . K a k o r prem išljevan je božjih resnic vo d i dušo v iso k o g o ri k B o g u , tako vo d i s tega planeta lestev, penjajoč se v take višin e, da jih p esn ikovo o ko ne doseže.25. kristala'. P lanet Saturn. - 26. kralju'. Prim . kom . v . 13 ! - 32. slap luči: Blaženih kontem plantov. - 42. oh nekem sunku-. K o so prišli do neke točke na rajski lestvi.

4 2 -10 2 . O n edou m ljivosti predestinacije43. ta: D uša , s katero se bo pesnik kasneje razgovarja l. -

tako, da kom aj vzdržal sem se vzklika:4) »Ljubezen vsa je v tvo jem že sm ehljaju!«

A ona, ki je meni ključ jezika,trenila ni, zatorej ji vprašanja

48 ne upam staviti, čeprav me m ika.K o pa zagledala je vzro k m olčanja

v v id u N jega , ki vid i vse v veso lji,// m i de: »Povej željo, ki te razganja!«

»Iz lastnih bi zaslug ne sm el nikoli,« dem , »upati na izpoln itev želje,

/4 vendar po njej, ki prošn jo mi dovo li,te prosim , sveta duša, ki v veselje

zastrta si, da razodeneš silo,/7 ki priti sem ti dala je povelje .

P o ve j, zakaj to ko lo pritajiloje svo jo ubrano sim fonijo raja,

60 ki v nižjih doli se glasi tak m ilo.«» T vo j sluh kot v id zem ljana te izdaja,«

o d g o vo ri, »zato nam petje otem a 6) to, kar go sp o je oropalo sm ehljaja.

P o sveti lestvi sem do tega prem a se spustil le, da radost te pozdravi

66 z besedo in lučjo , ki me objem a.V ir naglice ni v večji bil lju b avi,

saj takšna ali večja odslej se neti,69 kot pričajo ti b lisk i po višav i.

U sm iljenje, ki v njem sm o sužnji vneti m odrosti, ki sveta je vladarica,

5 66 Raj

46. ena: Beatrice. - 49. v%rok molčanja: B eatrice je v B o g u prebrala vzrok D an tejevega m olka, nam reč bojazen. - 6 1-6 3 : D uh o d g o v o ri D an teju najprej na p rvo vprašan je, zakaj je neki na tem nebu vse tiho, ko pa je ves raj, kar ga je doslej spoznal pesnik, poln petja in plesa. O d g o v o r se glasi: K o t ne m oreš prenesti Beatricinega sm ehljaja, tako je tudi sladkost našega petja prevelika za tvo ja čutila. Zarad i tega se ona ne sm eje in mi m olčim o. - 64-72: O d g o v o r na d ru go p esn ikovo vprašan je, zakaj je ravno ta duša

Enaindvajseti spev 5 67

72 odbira nas tako, kot m oreš zreti.«»Ž e vid im ,« pravim , »sveta oljenica,

da je svobod n a vo lja v božjem hrám i 7/ d o vo lj, da ti P rev id n ost je vodnica;

težko pa videti je duši sam i,zakaj je bil p redvid en p rav tvo j plam en

7<? za ta o pravek med vsem i zvezdám i.«N isem še v svo ji p rošn ji rekel amen,

ko je luči sredina os postala,81 vrteč se kakor urn i m linski kam en,

ljubezen znotraj nje pa je dejala:»Božanska luč se preko m ene steka

84 skoz to , ki mi naročje je postala,in z m ojim vid om njé kreposti reka

tako me čezm e d v iga , da odkrijem <?7 lahko n ajvišjo bit, o dk jer priteka.

P ri njej v so plam enečo radost pijem in kot oko razbira vse jasneje,

9 o v enako jasnem zublju jaz zasijem .Se on z nebá, ki sije najbistreje,

seraf, ki najbolj v id i B o g u v lice,93 ni v stanu potešiti tvo je žeje,

tako g lo b o k o je na dnu krnicevečnih p o stavk to, kar želiš uzreti,

prišla s pozdravi do njega. V z ro k tem u - o d go v arja duh - ni v več ji ljubezni, pač pa v tem , da ga je božja m odrost za to predodločila , predestinirala. - 73-78: V id im - pravi D ante - da tukaj v nebesih ne potrebujete izrecnega božjega ukaza, tem več vas sama svob odn a vo lja n avaja v p ra v to, kar B o g želi; ne vid im pa vzrok a, zakaj si m ed toliko du h o vi prav ti določen za to , da me pozdraviš. - 83-102 : L u č , ki me prešinja - o d g o varja duh - in s katero v id im bitnost b ožjo , prihaja o d te b itnosti same. M oje gledanje sam o p o sebi ne zadostuje, tem več lahko le združeno z bo žjo svetlo b o uzre prabitnost - B o ga . Iz te vizije in njej sorazm erno izhaja veselje, ki žari iz m ene. A tudi najsvetle jši d u h ovi, M arija ali Serafi, ne m orejo ustreči D an tejevi želji, kajti skrivn ost predestinacije je B o g pridržal zase. T o naj pesnik p o ve ljudem . In predestinacija je že v raju zagonetka, kaj šele na zem lji, k jer č lo vešk o pam et zagrin ja in om ejuje dim čutil!

568

da um anjka m oči ustvarjene zenice.K o stal boš zopet v u m rljivem svéti,

jim to p o ve j, da se nihče ne usodi 99 za take dalje pot pod noge vzeti.

N a zem lji se sm odi, kar sije tódi; kako naj pam et doli bi storila,

102 česar ne zm ore tukaj, pri G ospodi?«T ak o me ta beseda je uklonila,

da duši nisem vrtal več v glob ine, i o j le to sem skrom no báral, kdo je bila.

»M ed m orjem a v Italiji so pečine, v isoke, da pod njim i grom vihari,

i o S in tam, nedaleč tvo je dom ovine,K atrije vrh sam oten gopod ari,

a spodaj tiho mi leži zavetje m m enihov, posvečenih le oltárji.«

T ak bil pričetek prid ige je tretje;»Tam služil B o g u sem tako gorečno,«

1 1 4 g lasilo se naprej je n jega petje,»da uživajoč le oljno jed netečno,

z lahkoto sem prenašal m raz, vročino //7 in v m islih pri B o g ú ž ivel sem srečno.

K a j je naš klošter spravil v to v išino sadú! A zdaj - sram ota naj bo znana! -

120 Prepreden čez in čez je s pajčevino.T am zvali so me Petra D am ijana,

kot Peter G rešn ik pa velja l sem v hrám i

10 6 -142 . Sv . Peter D am ijan105. Kdo je : D uh , ki je g o v o ril pesniku, se slednjič razodene. Izvem o, da je to sv . Peter D am ijan (10 0 7 -10 7 2 ,) nekdaj opat strogega sam ostana A vellan a ali S. Croce v sam oti um brijskih A p en in o v pod go ro Catria. - 106. med morjema: Jad ran sk im in T iren sk im . - 1 1 2 . tretji: T retjega n ago vo ra (prim . v. 6 1 , v . 83!). - 1 19 . sadu: Zve ličan ih . - 1 2 1 . Petra Damijana: K o t deček je nekaj časa pasel prašiče, a starejši brat D am ijan je poskrbel zanj in ga pričel poučevati. Iz hvaležnosti do brata je Peter, ko je postal red ovn ik , p rivzel še ime D am ijan. - 122 . Peter grešnik: Iz skrom nosti se je na m n ogih pism ih podpisal Peter

Enaindvajseti spev 569

1 2 } N aše G o sp e , tam na bregeh Jadrana.M očn o sem se že bližal groba jami,

ko so n avlekli mi k lobuk v išn jev i,1 2 6 ki s slabega na slabše gre m ed vam i.

Prišel je K e fa , prišel v rč k ra ljevi D uh a, oba bosa, obad va suha,

129 ki jedla sta vam m alodane v hlevi.A danes škofa g le j, to je potuha:

eden ga vlači, d ru g oblači, tretji i ) 2 od zadaj ga poprim e, debeluha.

K o ž u h n jeg o v še konja m ore greti, da sta pod eno dlako dve živali.

i ) ! D okle j boš gledal to, o B o g presveti!«K o to je vzk lik n il, so navzd ol po skali

se v plesu zlivali plam enčki n ovi 1 ) 8 in v vsakem kolu lepši so postali.

T o luč so obko lili vsi du h oviin takšen krik zagnali čez nebesa,

1 4 1 da ni prim ere sili tu n jeg o v i;nisem um el ga, g luh na oba ušesa.

grešn ik , Peter n evredni itd. D a bi ga tako im enovali v sam ostanu S. M aria di P orto v R aven ni (»ob bregeh Jadrana«), čigar ustanovitelj naj bi b il, ni zg od o vin sk o izpričano. - 12 5 . klobuk višnjevi: Z arad i velike učenosti je km alu zaslovel in papež Štefan I X . ga je 1. 1058 im en oval za kardinala. Peter D am ijan se je im enovanju upiral, a je m oral ubogati in ga sprejeti, ker so m u zažugali z izobčenjem . N ekaj let pred sm rtjo pa se je kardinalski časti odpovedal in um rl ubožno v svojem sam ostanu. - K o t osebnost spada m ed najizrednejše m ože svo je dobe in C erkev ga časti kot cerkven ega učenika. V elik o je storil za reform o svetne duhovščine, slovel je kot pisec in asket.12 7 - 13 5 : O b spom inu na kardinalsko čast se P eter D am ijan spotakne ob navadah sedanjih p re lato v, pro ti katerim je že za svo je ga življen ja grm el: »Čast šk o fo vsk a ne o bsto ji v dragocenih kožuhih in frfotajočih vlečkah , ne v obilnem sprem stvu in o g n je­v itih konjih , m arveč v svetosti ž ivljen ja , kakršno je bilo K e fo v o (P etrovo) in P av lo vo : (»Izvoljena posoda«). - 13 6 -14 2 : Besede Petra D am ijana, ki je klical božjo jezo na n evredn o duh ovščin o, so neštevilni du h o vi na istem nebu podprli s tako grom o vitim krikom , da je D an te skorajda oglušel.

DVAINDVAJSETI SPEV

T rd od strahu pogledal sem k vodn ici kot dete, ki bi tja, k jer se pom oči

) nadeja, vselej stegnilo ročici;in kakor m ati v pom agaj priskoči,

ko sinek bled ji sope v naročaju,6 z besedo, ki utolaži strah otročji,

m i ona de: »N e veš-li, da si v raju,ne veš-li, da ves raj do konca svet je,

9 da je gorečnost v ir vseg a v tem kraju?K a k o bi tebe sprem enila petje

in moj nasm eh, ti ni težko spoznati,1 2 saj duh ti že od krika ves prevzet je.

A če bi m ogel p rošn jo v njem doznati,že bil bi svest osvete si skeleče,

i j ki pride, prej ko ti bo sm rt pred vrati.N e z ihto niti prekasno ne seče

srp b ožji, razen tistem u, ki v želji iS ga pričakuje ali pa boječe.

i - 2 1 . Beatrice p rig o varja D antejui. trd od strahu: K r ik a , ki so ga zagnali blaženi kontem planti ob zadnjih besedah Petra D am ijana (glej. predh. spev), se je D ante prestrašil kakor m ajhen otro k , zato si brž poišče tolažbe pri Beatrice. - 9. gorečnost: T a krik se je porod il iz plem enite vnem e blaženih, da podpro gra jo na račun izprijenih d u h o vn ik o v ( X X I . s. v . 12 7 - 13 5 ) . - 10 - 12 : Beatrice n am igu je na dejstvo , da se ona še ni nasm ehnila na tem nebu, prav tako kot so duh ovi blaženih pritajili svoje petje, upoštevajoč nem očnost D an tejevih čutil. - 13 . prošnjo: D ante krika ni um el, m enda pa je v seb o v al p rerok b o o kazni, ki bo prišla nad nevredne papeže. R azlagalc i m enijo, da je s tem m išljen napad na papeža B onifacija V II I . v A n agn iju in »babilonsko sužnost papežev« od K lem en ta V . dalje. - 16 - 18 : B o žji m lini m eljejo počasi, a g o to vo !

Dvaindvajseti spev 5 7 1

O dslej pa le oči drugam popelji;kaj duš boš vid el s slavnim i im eni,

2 1 če jih ravnal po m ojem boš povelji.«O či zatočil sem po vo lji njeni

in uzrl m orje sončec, ki m nožilo 24 si je lepoto z lastnim i pram eni.

K o t tisti bil sem, ki duši na silo ge jzir želja in se bo ji vprašanja,

2 j ker m isli, da bo koga užalilo;a že naj večja in najbolj sem anja

teh cvetk pred m ano je našla p okoja,}o da s sabo plača mi pričakovan ja.

»Ce vid el bi,« zaslišal sem iz soja,»kot jaz, ljubezen, ki g o ri m ed nami,

} ) bi že besedo našla m isel tvoja.D a ne bi čakal, cilja nad zvezdam i

zam ujal tukaj, le najbolj vp ijoč i ) 6 o d g o vo rim m ed tvo jim i željam i.

V go ro , ki ji C assino ždi v pobočji, so že hodili, p rav p od njeno g lavo

39 ljudje, trdi in v zm oti tavajoči,jaz pa zanesel sem tja g o ri slavo

N jega , ki je na zem lji v ir resnice,42 te, ki nam tolikanj žlahtni naravo.

Z m očjo n jeg o ve m ilostne desnicepregnal sem tam z oko lišn jega im etja

22-96. Sv. Benedikt23. sončec: »Spenile« - duše blaženih na rajski lestvi. - 28. največja: Sv . B en ed ikt (480- 543), ustanovitelj reda benediktincev, oče zapadnega m eništva. - 3 1 . če videl b i: Če bi pesnik vedel, kakšna ljubezen do bližnjega vlada v nebesih, se ne bi ob otavlja l z vprašanjem . - 35. najbolj vpijoči: Ž e lji, zvedeti, s kom g o vo ri. - 37. v goro: L . 528 se je sv. Bened ikt napotil na go ro M onte Cassino, dal razdreti A p o lo n o v tem pelj, ki je ondi še obstajal, in spreobrnil h krščanstvu o kolišn je preb iva lstvo , do takrat še p ogansko (»ljudje trdi in v zm oti tavajoči«). - 4 1 . N jega: K ristu sa , ki je na zem lji kažipot k

4 ; ta kult, ki svetu pot je do krivice.T i ogn ji z m ano, vešči bogozretja ,

v tem zublju vsi bili so doli vžgani,48 ki sveto sadje nam rodi iz cvetja.

M akarij, R om uald sta mi ob strani in bratje vsi, ki v celico zaprli

// so se in vztrajali v besedi dani.«»T o , da srce ste svo je mi odprli,«

m u pravim jaz, »in vsa dobrota vaša, j 4 ki razodeva jo vaš plam en vrli,

v zaupanje mi takšno m oč prinaša kot sonce vrtn ici, kadar se v m aju

/7 razpre, ko lik or m ore, njena čaša.Z ato te vprašam , oče, sem -li v raju

v to lik i m ilosti, da brez ovo ja 60 p odobo tvo jo vid el bi na kraju.«

»V isoka želja, brat,« mi de iz roja,»se izpolnila s sfero je poslednjo,

S} k jer se utešijo vse, kot tudi m oja.T am vsaka želja dokonča se vredn o,

se spolni in dozori; le tam edino 66 je vse na m estu, k jer bilo je vedno,

za p rostor ne ved oč ne za osovin o ; tja se prislanja naša lestev m ila,

69 zato v brezkončnost se ti pne v višino.

resnici, duše rajnih pa p ovzd ign e k sebi v raj. - 45. ta ku lt: N am esto starih poganskih svetišč je dal Bened ikt zidati krščanske cerkve. - 46. T i ognji-. B en ed iktovi sobratje kontem planti, ki skupaj z njim u živajo rajsko veselje. D v a od njih svetn ik im enuje. T o sta M akarij (u. 1. 404), učenec sv. A n ton a puščavn ika, ki je ž ivel v puščavi m ed N ilom in R dečim m orjem , in R om uald (u. 1. 1027), ki je ustanovil red kam aldulenzov. - 50. bratje: sv. Benedikta, ki so živeli tako, kot jim je bil on predpisal. - 52-60: O bzirnost in d obrota, ki vejeta iz B en ed iktovih besed, položita D an teju na jezik naslednje, m alo drzno vprašanje: A li bi smel v ideti tvo jo p odob o nezastrto z lučjo? - 62. j- sfero poslednjo: V id el me boš v E m p ireju , o d g o varja sv. B en ed ikt, tam , k jer se vse želje do kraja spoln ijo . T o nebo, ki je neprem ično, ima m oč, da položi vsak o stvar tja, kam or sodi.

572 Kaj

Dvaindvajseti spev 5 7 3

D o tja oči je Ja k o b u vodila ,ko v sanjah vid el je njen konec zlati

72 in se pod angeli je kar šibila.A zdaj nihče ne gre več med sobrati

po n jej, ker le na zem lji vsak obstane,7/ s p raviln ikom pa le pap ir se trati.

Z id , ki nekoč je ščitil sam ostane, je zdaj razbojn iški b rlog , a kute

/8 so vreče, z m oko skvarjen o naphane.N i v oderuštvu tak žalitve krute

B o g a , kot N jem u se m enih zam eri,8 i ko iz krotke duše zrase do nadute.

Zakaj vse to, kar C erk v i se p overi, ubožec naj im a, ki v B o g u prosi,

84 ne stric ali so ro d n ik o v kateri!M eso ljudem skušnjave take nosi,

da unese vnem a se noviciata,8 j prej ko hrastič svo j p rv i želod strosi.

U spel je Peter brez srebra in zlata, meni m olitev in pritrgovan je ,

jo Fran čišku u boštvo je rod ilo brata.

T am sta večrfost in m ir, brez časa, brez pro sto ra in brez vrten ja; tja tudi vo d i lestev, katere začetek gledaš tu na sedm em , Saturn ovem nebu. - 70. Jakobu: »In sanjalo se mu je, in glej, lestev je bila postavljena na zem ljo in vrh njen je segal do neba; in glej angele božje, stopajoče go ri in doli po njej« (G en. X X V I I I ) . - 73. a i(daj: D andanašnji pa je B en ed iktove sobrate m inila žeja po nebesih; n jihove oči b lod ijo le po zem eljskih užitkih, red ovn i praviln ik pa je m rtva črka, za katero se nihče več ne zm eni. - 78. skvarjeno: M išljene so pokvarjen e n ravi. - 79. v oderuštvu: D enar, ki so si ga m enihi basali v žepe in ga porabljali v kaj posvetne nam ene. Prim . dekret papeža A leksandra I I I . : »Q uod m onachi, abbates et p rio ri accipiunt, g raviu s est usura.« - 83. ubožec: K i prosi vb o gajm e, ne pa za do b ro b it m enihov in vse n jihove žlahte. - 85-87: N o v in ec , ki stopi v sam ostan, prej izgubi sv o jo gorečnost, preden iz želoda zraste hrastič in znova rodi želod. - 88-90: Ja z - p ravi sv . Bened ikt - sem si z m o litv ijo in p ritrgo van jem nam nožil sam ostansko družino, sv . Frančišek je isto storil s popoln im uboštvom , a kar se apostola Petra tiče, poznaš n jego ve besede: »Z la to in srebro nista m oja.« (D ej. I I I . 6). K d aj sm o torej m i trije hlepeli po denarju, katerem u se danes klanja n evredna C erkev? -

Raj

In vid el boš, da kakor noč in dan je vse to, kar posejali sm o mi trije, in tisto, kar se dandanašnji žanje.

P om oč pa pride! - Jo rd a n , kadar lije k izviru , in m orje, ki se razgrne,

96 ko hoče B o g , so večje um etnije.«T ak o konča in k svo jim se povrne,

brž skupaj stisne m nožica se cela 99 in se v nebo kakor vrtinec zgrne.

N a lestev go ri, za sledjo krdela,m igljaj gospe preljube me porine,

102 ki mi ob njem vsa teža se je vzela;in ni ga, ki bi šel in pal z višine

v naravi doli z n aglico , ki enaka 10 ; bila bi tej, ki z n jo perot mi šine.

Če naj me, bralec, še kedaj pričakato sveto slavje , ki ga vzdih u joče

10,f srce želi in zanj nad grehi plaka,

96. ko hoče Bog: B o g je storil že večje čudeže, ko je okrenil reko Jo rd a n (Jo z . I I I . 14) ali razm aknil R deče m orje (E ks. X I V . 2 1) , zato m u tudi zdaj ne bo težko stegniti svo jo roko in poboljšati svo je grešno ljudstvo.Opomba: Postanek na sedm em nebu je bil kratek, zanj je pesnik porabil sam o po ld ru g spev. N a tem nebu se m u Beatrice ne sm ehlja, petja blaženih ne sliši, d vo m glede predestinacije se mu ne razreši. T u d i želja, da bi v id e l sv. Benedikta iz obličja v obličje,se m u ne izpolni, pač pa ga prestraši silen krik . Z d i se, kakor da naj se ravno tuposebej občuti razlika med življenjem blaženih in življenjem še živečih . Z akaj p rav naSaturnu, se sprašuje Scartazzini, a ne ve o d g o vo ra . - Z d i se nam , da je ravno sferakontem plantov tisti p rag m ed večn ostjo in tostranstvom , ki ga še živeči človek lahko prestopi, in da je D ante p ra v to hotel podčrtati z vsem i poprej naštetim i efekti, ki ustvarjajo vtis praznine ali nenadno zasekanega prehoda. V duši pozorn ega bralca naj se na ta način ustvari neka napetost, neki vakuum , ki naj ga potegne k v išku , n ovim , bolj sublim nim doživetjem naproti. Prehod iz ak tivn ega v pasivn o (v etim ološkem smislu) ž ivljenje , ki ga pesniško ponazarja nebeška lestev na nebu zveličanih kontem plantov, naj tako dobi najširše dim enzije - odm eva naj v sočustvujočem in sodelujočem srcu, katerem u je K o m ed ija nam enjena.

9 7-154 . V zp o n na Zvezd n ato nebo, v ozvezd je D v o jč k o v1 0 6 - 1 1 1 : T ak o g o to vo , kot si želim - p rav i D an te - še kdaj priti v raj, bi ti, bralec, ne

Dvaindvajseti spev 575

ne zm akneš prsta iz žerjavce vročetak urno, kot sem v id el znak, ki B ika

/// pod i, in hkrati m u zletel v naročje.O slavni zvezdi, v išjih sil rednika,

ves duh, ki razsvetlju je mi m ožgane,1 1 4 priznavam , va ju sad je in odlika;

z vam a je vstal in skril se v oceane oče vsegá, kar ž ivo je in um ira,

//7 kadar sem p rv ič vd ihn il zrak Toskane.In zdaj, ko m ilost m i nebo odpira,

da stopam v k ro g v iso k i, ki vas kreče,120 na va jin kraj mi padla je izbira.

K vam a zdaj duša prosi hrepenečeza m oč, da se ne ustraši težke b itve, ki j o tak n eu stavljivo k sebi vleče!

»T ako si blizu uri odrešitve,da ti oči,« gospa mi dé ob ram i,

12 6 »naj bodo jasne, ostre k akor britve.A preden bolj prim akneš se njej sámi,

poglej tja doli, ko likšn o veso lje 129 sem ti pustila spodaj pod nogam i,

da ti srce bo kar najboljše vo lje ,ko se predstavi zm agoslavn i čredi,

i ) 2 ki srečna v tem o k ro glem etru pólje.«V seh sedem sfer sem bil naštel s pogledi,

a ko oko na zem lji m i je obstalo,

izm aknil roke iz žerjavice hitreje, kakor sem jaz poletel v ozvezd je D v o jč k o v (ki sledi B iku). - 1 1 2 - 1 2 3 : D ante se spom ni, da je bil rojen v času, ko je b ilo sonce p rav v ozvezd ju D v o jč k o v in se zato zah vali obem a zvezdam a za v se um ske d aro ve , ki jih je bil od n jiju p re je l, h krati pa prosi za pom o č, da ne om aga »v težki b itv i« , k i ga še čaka. - 1 1 2 . rednika: Son ce je v znam enju D v o jč k o v m aja, ko je vse v n ajvečjem razcvetu , zato so a stro lo g i trd ili, da je to o zvezd je n ak lo n jen o pesn ikom , prerok o m in učenjakom . - 1 16 . oče vsega: Son ce, ki je ob D an tejevem ro jstv u (m aja 1. 126 5) vz šlo in zašlo v znam enju D v o jč k o v . - 12 7 . njej sami: U ri o d rešitve (»ultim a salute«), ko bo ugled al B o g a . - 1 3 1 . zmagoslavni Čredi: D u še K r is tu s o v e g a triu m fa (glej nasl. spevi). -

i j j sem kar nasm ehnil se tej rev i bledi.In p rav dam tistem u, ki ceni m alo

jo ali nič; kdor hoče pa v m odrosti 138 še več, mu ime m ozá bo obvelja lo .

Latone hčer sem vid el v vsej svetlosti, brez sence, ki m i vzro k bila je zm oti,

14 1 da v njej pram eni redki so in gosti.B lesk tvo jega sinú ni bil napoti

océm , H ipérion ; va ju , D ió n in M aja,¡44 ob njem zagledal sem na krožni poti.

T am blagi Ju p ite r ro k ó podajaočetu in sinu; zdaj mi šla je v g lavo

14/ nestanovitnost n jih ovega kraja.T ak o spoznal sem vseh sedm ero, p ravo

njih velikost, kak naglo se vrtijo , j ; o kako jim réperji delé daljavo.

V rtič , čigar otroci tak besnijo,sem vid el ves, na njem goré in piano, vrteč se z D v o jč k o v večn o dom ačijo ;

in spet v oči lepé ozrem se vdano.

139. Latom hčer: L u n a; njena gostota je pesniku delala preglavice (prim . Raj II). - 143. H iperion: O če Sonca; D an tejevo o ko je zdaj preneslo velik i sončni blesk. - vaju, Dion in M aja: Z va ln ik : tvo jega sina M erku rja , o M aja, in tvo jo hčer V en ero , o D io n , sem videl b lizu Sonca, kako ubirata svoj k ro go to k . - 145. Ju p iter: B lag i planet Ju p ite r je m ed sinom M arsom in očetom Saturnom , pri čem er blaži v ročin o p rvega in hladnost d rugega. - 147. nestanovitnost: K a k o sprem injajo svo je m esto glede na zvezde stalnice. - 148. vseh sedmero: L u n a, M erku r, V enera, Sonce, M ars, Ju p ite r in Saturn. - 1 5 1 . vrtič: ali tudi »gredica« (»aiuola«), kot D ante p om ilovaln o im enuje Z em ljo . S te višine se m u zdi v resnici m ajhna in uboga (prim . v . 133-138), zato se nasm ehne ob m isli na človeški rod, ki se tako tepe zanjo in za njene dobrine. - 154. v oči lepé: Beatrice.-

5 j 6 Raj

TRIINDVAJSETI SPEV

K o t ptica, ki čutni v dom ačem lesu ob gnezdu, kjer je m ale izvalila,

} v so d o lg o noč, ki svet otm e očesu,da zaželeno čim prej bi odkrila ,

a tudi hrane kaj za nebogljene,6 pri čem er težka dela so ji m ila,

pred zoro na vrh veje se požene in hrepeneče sonca pričakuje,

9 kdaj zbudil ga bo zarje svit rum ene,tako gospa zdaj m oja p o vzd ig u je

p ozorn o svo j obraz tja k tisti strani,/2 k jer sončna obla bolj počasi pluje.

In ko p ogled sem njen zaverovan i uzrl, m i kot tistem u je b ilo,

i j ki nekaj hoče in ga up nahrani.L e m alo časa je m edtem m inilo,

ko čakal na svetlob o sem v širjavi 7S in ko nebo se h itro je jasnilo.

»G lej trum e vse,« m i B eatrice pravi,»ki zm aga K ristu sa jih je zajela,

2 i • glej sad zvezda, ki krožijo v v išav i!«

1-87 . K r is tu so v o zm agoslavje4. ^a^ektie: Izvaljene m ladiče, ki jih bo videla šele takrat, ko bo sinil dan. - 1 1 . k tisti strani: K je r je sonce opoldne; takrat se nam zdi, da se bolj počasi prem ika. - 1 - 2 1 : K o t p ri­čakuje ptica jutranje zarje in sončnega vzhoda, tako je Beatrice čakala na prihod večnega sonca, K ristusa. - 15 . k i nekaj bole: K i se zaenkrat zadovolji z upanjem, da bo zaželeni predm et čim prej tu. - 19. trume: M nožico blaženih, ki jih je K ristu s otel peklu, prim erja pesnik s sprevodom zajetih, ki so jih v trium fu nekoč vo d ili R im ljani. - 2 1 . sad %ye%dd:

V obraz tedaj tako je zažarela,v očeh ji radostne je vžga lo sije,

24 da so ob tem mi usta obnem ela.K o t če na jasnem nebu luna sije

in n aokro g se večnim nim fam smeje,27 ki svod krasijo božje dom ačije,

tako zagledal sijev sem brez meje,a zgoraj sončno luč, ki vse je vžgala,

jo kot naša spodaj žar planetom seje.Z lučjo mi živo je v obraz sijala

bleščeča luč tako, da m i zenica j } te jasnosti neizm erne ni vzdržala.

O Beatrice, sladka ti vodnica!In pravi m i: »K rep o st vsezm agujoča

¡ 6 nezadržljivo vate zdaj pronica.In njej je m oč in vsa m odrost m ogoča,

ki zem lji pot odprla je v višine,39 kar do lgo že bila je želja vroča.

In kakor strela iz oblaka šinetak daleč, da se iz n jega bo rešila,

42 in, kar naravno ni, na zem ljo rine,tako mi pam et zrasla od jedila

je tega, da ni v sebi več ostala 4j in iz spom ina vse je izgubila.

»O dpri oči, g lej, kakšna sem postala: ker m ogel zreti žarke si sijoče,

Z n an o je, kolikšen v p liv na človeška življen ja je D ante p rip isoval zvezdam . - 26. večnim nimfam: Z vezdam . - 29. sončno luč: K ris tu s , k i je blaženim prižgal žar svetosti, tako kot sonce daje s svojim ogn jem življenje planetom , se je prikazal pesniku kot luna med zvezdam i, a v takem blesku, da ga D an tejevo o k o ni vzdržalo. - 37-39: K ris tu s je s svo jo sm rtjo odpri ljudem tolikanj zaželeno pot v nebo. » ja z sem pot, resnica in ž ivljenje. N ihče ne pride k O četu, razen po m eni.« (Jan . X I V . 6). - 40-45: K o t b lisk , ki bi se rad rešil o k lep o v oblaka, predre stene svo je ječe in v želji, da bi prišel čim dlje, švign e na zem ljo, ne pa v nebo, kar bi b ilo sicer n aravn o, tako je D an tejeva pam et ob videnju K ristu so v eg a sprevoda (»od jedila tega«) prekoračila svo je naravne meje (»ni v

5 7» _ Raj

Triindvajseti spev

bo tvo ja duša moj pogled zdržala.«K o t tisti bil sem , ki dognati hoče

občutek že pozabljene vizije, j i ki spom niti se je mu ni m ogoče,

ko čul besede sem , ki naj ov ije jih hvala, ki n ikdar ne bo m inila

¡4 v spom ina kn jigi, ki preteklost krije.Če vrsta bi jezikov se glasila,

ki Polih im nija jih je s sestrami /7 ob sladkem m leku najbolj izredila,

da mi pom aga, vstala bi pred namile bleda senca svetega sm ehljaja

60 in luči nje tam zgoraj nad zvezdam i.In ko vam slikam tu p od ob o raja,

preskoči m n ogo spev ta posvečeni,63 kot tisti, ki pred njim zapreka vstaja.

K d o r m isli pa na to v o r neizrečeni sn ovi in da č loveku je na rami,

66 ne bo zam eril, če težak je meni.A za to drzno p lo vb o m ed vodam i

ni taka ladja, ki vsak val jo stresa,6$ ne tak brodnik , ki trud ga ne zamami.

»Zakaj tak vam e liješ žar očesa in ne obrneš na ta v rt pogleda,

72 k jer cvetke K ristu so v a luč raztresa?T am roža je, ki božja je beseda

sebi več ostala«) in nato vse izgubila, kar je bila dojela. -49-69: Pesnik se zaman trudi, da bi popisal neizm erno lepoto B eatricinega obraza, kam or je tedaj uprl oči. - 52. besede: K o m u je velela, naj jo pogleda. - 56. Polihim nija: M uza lirske poezije, ki je jeziku to, kar je o troku sladko m leko. - 5 5-57: Sm isel: Če bi mi pom agali najbolj razviti in najbolj kulturni jeziki s svo jim i izraznim i sredstvi... - 62. preskoči: Česar ni m ogoče opisati. - 64-66: K d o r bo pom islil, da je ta neizm erna sn ov na ram i um rljivega č lo vek a, ne bo zam eril, če om ahujem pod njeno težo. - 67-69: V svo je opravičilo p o ve pesnik še to, da bi kdo d rug to n alogo še slabše opravil. - 7 1 . vrt: Prim . v . 19S - 73. ro^a: M arija , ki je rodila Jezusa Kristusa (»In Beseda je m eso postala in med nami prebivala« - Jan . I. 14). -

m eso postala v njej in lilij cveti,7/ ki v ir dehteči lepega so zgleda.«

T ak o je rekla, njeni so nasveti me spodbudili, toda še borila

7<f se je zenica, ker ni m ogla zreti.In kakor sončna luč bi posvetila

skozi oblak in cvetn i v rt brez krajaSi zasenčenim očem bi odgrnila,

tako zagledal sije sem iz raja,ki višn ji žar ogrin ja jih z b leščavo,

84 ne da doum el bi, odkod prihaja.K re p o st, ki jih z lučjo prežem aš pravo ,

n avzgor si šla, da bi se odpočilo 87 oko m i, ki te s tako zre težavo!

Im e cvetlice, ki z besedo m ilozvečer in zjutraj jo m oj duh poziva,

po me vn elo je za jasnejše svetilo .In ko očesu je ta zvezda živa

ves sij in ve lič ino svo jo lila,P ) saj tu in spodaj je neprem agljiva,

se prek neba bleščava je spustila, kot venec, ki k ro g g lave se ovije ,

96 o ko li nje zarajala je mila.

74. lilij cveti: A p o sto li; kot dajejo lilije om am en v o n j, ki privab lja č loveka, tako apostol­ska dela in besede izpriču je jo krščansko krepost, ki vo d i ljudi na pot zveličanja. - 77. še borila: Pesnik je znova pogledal na tisto stran, odkoder je prihajala luč, ki m u je bila že prej zaslepila pogled (prim. v . 32). - 79-84: K o t sončni žarek predre oblak in razsvetli cveteče trate, pri tem pa sonce ostane zakrito , tako so se pesniku tedaj prikazale duše blaženih (»siji«), luč, ki jih o svetlju je (K ristu s), pa se je pom aknila više, da bi D an tejevo oko lahko zajelo to lepoto. (85-87)

88-139 : M arijin o vnebovzetje88-90: Im e M arije, h kateri se D ante zateka v jutranji in večerni m olitv i, je obrnilo pesn ikov pogled na M ater božjo (»jasnejše svetilo«). - 95. tu in spodaj: K o t prekaša blažene v sijaju, tako se v čednostih vzd igu je nad č loveško n aravo. - 94. bleščava: N ad an gel G ab rije l, ki zaraja oko li M arije in zapoje njej na čast (»lira« v v . 100). -

•i 80 Raj

Triindvajseti spev 5 » i

In spodaj vse najslajše m elodije, ki duša bi ob njih kar obnem ela,

f f bile kot grom bi, ki ob lake bije,v prim eri z liro to, ki je zvenela,

ko venčan bil safir je moj prekrasni, ¡0 2 ki so ob njem nebesa zažarela.

»Ljubezen angelska sem , venec jasni radosti, ki v telesu je vzkipela,

i o j kjer bil želja je naših hram začasni.In rajal bom , kraljica, ko se vzpela

za sinom boš v vrh božje dom ačije 10S in jo z b o g o v sk o slavo boš odela.«

T ak o so izzvenele m elodije o ko li nje, a klici s ijev zlili

m so se v preblaženo im e M arije.K ra lje v i plašč, ki m ed vsem i vrtili

prežem ajo ga želje najbolj vroče 1 1 4 po božjem dihu in po božji sili,

razpenjal svode je, v notran jost zroče tak daleč, da n jeg o ve mi bleščave

/// od tam kaj zreti ni b ilo m ogoče.V en d ar oko še ni im elo prave

m oči, da venčani bi sij sledilo,120 ki se za sinom d v ign il je v v išave.

K o t dete, ki se m leka je napilo, širi roke, da bi ga m ati vzela,

1 2 } ker hrepenenje ga je spodbudilo ,

10 1 . venían: V es prim er daje videz kronanja M arije (»safir«), ki je s svojim žarom tedaj razsvetlila vse nebo. - 10 3-10 7 : G ab rije lova pesem: Ja z sem angelska ljubezen in rajam okoli M arije, ki je v svojem telesu nosila Jezusa, katerega smo si tolikanj želeli, okoli nje, ki je zatorej v ir naše največje radosti. - 1 1 2 . kraljevi plašč: P rvo gibalo ali deveto nebo, ki »odeva« vsa ostala nebesa, je najbliže B o gu in se najhitreje vrti. K o t vsako nebo je tudi p rvo gibalo koncentrična krogla, znotraj prazna; D ante pravi, da od tam, iz osm ega neba, še ni m ogel uzreti n jegovega notranjega oboda. - 1 19 . venčani sij: M arija. -

582 Raj

se vsaka teh luči n avzgor je vzpela, tako da n jihova ljubezen mila

12 6 se do M arije mi je razodela.T am go ri vrsta njih se je sklenila,

»R egina coeli« slišal sem jih peti,129 da radost me odtlej ni zapustila.

K a j blaženosti m orejo imetibogate skrinje te, ki za življenja

i ) 2 sejalci dobri so bili in vneti!T u se zak lad ov vesele trpljenja,

ko v babilonski sužnosti izgnani i ) ! ostali so brez vsega prem oženja.

T u radosti se, v zm agi izbojevani,pod sinom božjim , sredi vse bleščave,

i ) 8 k jer blaženi iz obeh Z a vez so zbrani,izvo ljen i ključar te silne slave.

124. navzgor: M arija se za K ristusom dvign e v E m pirej in duše blaženih ji sledijo. - 128. Regina coeli: Lat.: kraljica nebes; začetek velikon očn e hvalnice. - 13 0 - 13 2 : P o p regovo ru : kot boš sejal, tako boš žel. T i, ki so na zem lji zgledno ž iveli, so tu deležni zvrhane m ere veselja , zato jih pesnik prim erja z bogatim i skrinjam i. - 1 3 3 - 13 5 : Svet naj bi bil za ljudi to, kar je bila n ekoč babilonska sužnost za Ju d e , ki so bili tedaj ob vso posest. K d o r je bil torej tak kot oni in si je v trp ljen ju na zem lji nabiral onstransko prem ože­nje, ta se bo teh duhovnih zakladov po sm rti večn o veselil. - 13 6 -13 9 : Sv. P eter, ki m u je K ristu s izročil ključ vesoljne C erkve, se tu gori sredi blaženih iz Starega in N o vega testam enta veseli zm age nad hudim .

ŠTIRIINDVAJSETI SPEV

»O svatje, ki vas Ja g n je je izvo lilo k večerji slavni in tako vas hrani,

j’ da, kar želite, vsega je ob ilo ,ker njem u B o g je dal med nebeščani

pokusiti, kar z vaše mize pade,6 prej ko mu sm rtno uro čas oznani,

ozrite se na njega vroče nade, rosite ga - saj pijete iz vodice,

9 ki toči, kar bi njem u m isli rade.«G le j, duše, ob besedi tej vodnice,

že v vencih k rog tečajev zavrte se,¡ 2 v plesu žareč kot zvezde repatice.

In kot na uri suče se kolesje -p rv o stoji, a drugo istočasno

i ; vrti se, bi dejal, kd or vanj zazre se,tako kazalo je to ko lo krasno

z različnim plesom sv o jo bogatijo ,/ S eno bolj urno, d rugo bolj počasno.

Iz najdražjega, ki ondi se vrtijo ,prišel je kres, tako sijoč v obličje,

2 i da ugnal je v lesku v so tovarišijo .T rikrat zarajal je k ro g Beatrice

in pel tako božansko pesem hkrati,

1-33 . P rihod apostola Petra1-9: Beatrice, ki je D anteja pripeljala do osm ega neba, prosi zbrane nebeščane, svate velike večerje K ristu so ve , naj njenem u varovan cu vsaj n ekoliko po gasijo žejo po nebeški skrivn osti. - 13 . kolesje: Prim era 2 uro , k jer se eno ko lo hitreje vrti, tako da d ru go , počasnejše, naredi vtis, ko da se ni prem aknilo z mesta. - T ak o so se v

24 da jo zaman zdaj domišljija kliče.Pero, preskoči to, ne znam pisati!

Beseda naša in predstave sila 27 za takšne gube sta premalo zlati.

»O sestra moja sveta, ki molilasi v ta namen, priprošnja tvoja vroča

jo od venca lepega me je ločila.«K o se umirila bakla je sijoča,

h gospe svoj dih okrene in zastavi } ) besedo, kot vam to moj spev poroča.

»O večna luč moža,« mu ona pravi,»ki naš G ospod mu izvolil je pustiti ključ, svetu podarjen, k tej rajski slavi,

zdaj v točki, bolj ali manj koreniti, kot se ti zdi, izprašaj ga o veri,

p ki ti po jezeru je dala iti. -K aj ljubi veruje, kam up mu meri,

to veš, saj gori videl si vse troje,42 kjer vse naslikano je, zdaj in zmeraj.

A ker to carstvo državljane svoje le z vero potrdi, naj zdaj se čuje

4j še glas njegov, sam naj ji slavo poje.«K o t se sholar molče oborožuje,

različnem ritm u zavrteli ven ci blaženih. - 27. premalo z jati: Z a popis n ovodošlega »kresa« (apostol Peter) je naša dom išljija prešibka. Prim era je vzeta iz slikarstva, k jer se slikajo obleke z lepim i gubam i (v zlati barvi), katerih senčenje zahteva posebno natan­čnost in delikatne odtenke. - 28. o sestra: A p o sto l P eter se obrne k Beatrice, ki ga je priklicala s sv o jo m olitv ijo . - 35. ključ: K ristu s je Petra izvo lil za svojega nam estnika na zem lji in mu dal ključe nebeškega kraljestva. -

33 -15 4 . Skušnja iz vere38 . o veri: A posto l Peter je bii m ož trdne vere, saj nam sv. Pism o poroča, kako je z njeno po m očjo h od il po va lo v ih G enezareškega jezera: »In stopil je Peter iz barke, hodil po vo d i in prišel k Jezu su .« (M at. X I V . 25) - B eatrice zato naprosi apostola vere, naj D anteju zastavi lažja ali težja vprašanja o tem predm etu, saj je ravno vera tisti p rag , preko katerega se pride v nebeško kraljestvo. - 46. sholar: D ante je stal pred Petrom kot

5 84 Raj

Štiriindvajseti spev

dokler učenik mu teze ne postavi,4 8 ki naj ne sodi je, le dokazuje,

tako sem brusil jaz dokaze v glavi tačas, da bi ne bil v zadregi zanje

// pred takim mojstrom, v tolikšni razpravi.»Povej, kristjan, pokaži svoje znanje;

no, kaj je vera?« - Vzdignil sem poglede ¡ 4 v to luč, ki mi je dihnila vprašanje,

nato pa še v gospo, ki brez besede mi daje znak, naj voda se razlije

/7 iz skritega studenca moje vede.»M ilost, ki duši da, da se razkrije,«

pričnem, »vpričo orlovskega očesa,60 naj jadra mojih misli prav razvije!

Iz verodostojnega jaz vem peresa,kot pisal je tvoj dragi brat, moj oče,

6 ) ki z njim si Rim u kazal pot v nebesa,da vera je podstat nadeje vroče,

dokaz stvari, ki ni jih moč zaznati;6 6 to, zdi se, da apostol reči hoče.«

»Prav dobro meriš,« čujem v luči zlati,»če le to veš, zakaj je vera dana

69 k podstati in še med dokaze hkrati.«Jaz pa takoj: »Skrivnost ta nepoznana,

ki le svoj videz daje mi uzreti,

šolar pred učiteljem in v m islih že pripravlja l o d g o vo re , še preden so padla vprašan ja. - 48. ne sodi j e : K o t v sholastičnih disputacijah: dokazoval je učenec, končno besedo pa izrekel učitelj. - 58-60: Parafraza spovedn ega obrazca, p o katerem se spovedu joči naj­prej priporoči za božjo m ilost in b lago slov . - 60-61: N a p rv o vprašan je, kaj je vera, o d g o vo ri D an te z besedam i sv. P avla (H ebr: X I . 1): V era je pod laga , tem elj, podstat tega, česar ne vid im o (»Est autem fides sperandarum substantia - hvpostasis - verum , argum entum non apparentium «). - 67. Prav dobro meriš: Sv . Peter poh vali D an tejevo defin icijo , a vpraša dalje, zakaj sv . P avel vero najprej im enuje podstat (substantia), nato pa še dokaz (argum entum ). - 70-78: V iso k e stvari, ki jih jaz tu v id im po posebni m ilosti- pravi D ante - so živem u Človeku tako zakrite, da ve o njih sam o po vero van ju .

s86 Raj

/ > tako zakrita je očem zemljana,da vanjo možno mu je le verjeti.

Na veri tej gradi visoka nada,7/ zatorej kot podstat jo smemo vzeti.

Iz vere sklepati nam je navada,kjer ni sledu o drugem razodetju;

7<f in tu ime dokaza ji pripada.«»Če tak umeli,« čujem v svetlem cvetu,

»modrost bi slehernega učenika,S i sofistom bi odklenkalo na svetu!«

Tako goreča mi ljubezen vzklikain še doda: »No, sodim, da vzdržljiva

84 sta kov in teža tega srebrnika.Pa prav zares v mošnjičku ti počiva?«

»Da,« pravim , »tu je, okrogel in se sveti,S ; tako da kovnica mi ni sumljiva.«

Tedaj iz luči, ki tam nebo je neti, prispe: »Odkod ti biser dragoceni,

90 ki nanj se mora vsa krepost opreti?«»Neizmerni dež,« glasi moj rek se kleni,

»ki sveti D uh rosi ga iz višine 9 } po starem in po novem pergameni,

za me resnica takšne je ostrine,da proti njej je vse dokazovanje

9 6 kakor rezilo otopele kline.«

V eru je , ne da bi jih videl. In ker na to v ero kakor na temelj gradi vse svo je veliko upanje o B o gu in posm rtnem življen ju , se vera po pravici im enuje pod laga ali substat. K e r pa iz iste vere nujno delam o sklepe o resničnosti nebeških dobrin - drugih d okazov nam reč nim am o, se im enuje vera tudi dokaz. - 8 1. sofistom: Ce bi vsako učenost na svetu razumeli tako natančno kot D ante, bi b ilo hitro konec sofistike in drugih relati­v izm o v. - 82-87: Sv . Peter prim erja D an tejevo znanje s kovancem , ki im a praviln o zmes in pravo težo, in sprašuje pesnika, če v resnici poseduje ta srebrnik. D an tejev o d g o vo r je nedvoum en: Im am vero v svojem srcu, čista je, živa in prava . - 89. biser: V era. P etrovo dru go vprašanje se glasi: O dkod tebi vera? - 9 1. neizmerni dež' vprašan je o virih razodetja (fontes revelationis) o d go v arja D ante: Beseda sv. D uha, ki mi rosi iz

Štiriindvajseti spev 5X7

»K ako pa veš, da Bog,« sledi vprašanje,»ti govori skozi le-te postave,

99 stare in nove, ki prisegaš nanje?«In jaz: »Dokaz, da to steze so prave,

so čudeži, ki niso z nakovala 102 ne izpod kladiva matere narave.«

»A kdo ti pravi,« luč me je vprašala,»da res bili so? T o si v knjigi uganil,

i o j ki sama bi dokaz potrebovala.«»N o, če potlej se svet je pokristjanil

brez čudežev, je to pač čudo tako,10S da drugih sto odtehta,« sem se branil.

»Ti šel si ves ubog in tešč na tlako, pa si mladiko vsadil nam, ki trta

m bila je. A zdaj - glej trnovo navlako!«Tedaj se čula s svetega je vrta

v nadzemski melodiji božja hvala 1 1 4 in poletela čez nebesa odprta.

Velmož, čigar vprašanja so peljala od ene veje k drugi me, sholarja,

1 1 7 dokler pod samo krošnjo nisva stala,

Stare in N o v e zaveze, je zame neizčrpen v ir razodetja in dokaz neizpodbitne ostrine. - 97. Kako p a veš: T retje P etrovo vprašan je: K a k o pa veš, da je v sv. Pism u res božja beseda? D okaz za to - o d g o varja pesnik - so čudeži, ki so tam popisani. - 1 0 2 - 1 1 1 : Sv. Peter vrta dalje: A kdo ti je p o rok , da so se ti čudeži res zgodili? M ar se boš spet skliceval na sv . P ism o, ali ni to circulus vitiosus? T ej »pasti« se D ante izogne z apologetskim o d go vo ro m : Saj sta že razširjenje krščanstva in preobrazba sveta po njem čudež vseh čudežev. Ce vse druge izpodbiješ, tega ne m oreš. D ante se tu opira na A v g u štin o v o »D e civitate D ei«, X X I I . 5: »D enim o, da čudeži, p rip oved o van i v sv. P ism u, niso resnični; je pa to največji čudež in potrd ilo krščanske resnice, da je stroga krščanska vera, ki ljudem nalaga zatajevanje strasti, svet pridobila brez čudežev, ozna- n jevana o d sirom ašnih, neukih rib ičev, zaničevanih in brez ugleda pri ljudeh.« K d o r bi tajil vred nost in ve ljavo tega čudeža in tega dokaza, bi m oral tajiti tudi ve ljavo in načelo zdravega razuma, ki p ravi: N i učinka brez zadostnega vzroka (»N on d a u u r

effectus sine causa sufficiente«). - 1 10 . dobro seme: Peter, neuki rib ič, je vsejal sem e, ki je postalo vesoljna C erkev; a sedanji papeži m očno kvarijo uspeh apostolovega d e l a . - i m .

Velm ož: A po sto l Peter, ki je D anteja z veščim i vprašanji vod il prav pod vrh d r e v e s a

588

pa reče: »Milost, tvoji duši zarja, ti dosihdob besede je ravnala,

120 tako kot prav je, da se odgovarja;zato potrdim tvoja spričevala.

A v kaj verjameš, zdaj mi reci glasno, i 2 ) kje tvoja vera je kali pognala?«

»O sveti oče, duh, ki vidiš jasno,v kar si verjel, tako da si premagal

12 6 pri grobu mlajšo nogo, bolj počasno,«pričnem, »zdaj hočeš, da bi ti razlagal

vse to, kar jaz prepričano verjamem,129 in vir, ki k veri mi je bil pomagal.

Tako je: V enega Boga verjamem, ki nepremičen vse nebo premika

1 )2 z ljubeznijo in željo v sebi samem.Ne le iz metafizike to vznika

in fizike, bolj vre mi iz potokov i ) 5 resnice, ki z neba rosi velika -

- iz Mojzesa, iz psalm ov in prerokov, iz Evangelija in kar pisali v i ste,

1 ) 8 ko D uh vam z ognjem je glave obokal.Verjamem v tri osebe, ki so iste

narave večno trojne, vendar ene,14 1 da sme se reči: Ena si in T ri ste.

Skrivnosti božje, pravkar izrečene,

resnice. - 12 2 . A v k a j verjameš: Č etrto , sklepno P etro vo vprašan je: V kaj veru ješ in kateri so razlogi tvo jega vero van ja? - 12 2 - 13 2 : D ante najprej poh vali P etro vo vero , zaradi katere je bil apostol na velikon o čn o ju tro prej pri K ristu so vem grob u kakor poletih m lajši Jan ez E van g elist, nato pa o d g o varja v sm islu vero izpoved i, im enovanesym bolum A thanasianum : V eru jem v enega B o g a , a tri božje osebe. - 13 2 . ^ ljubeznijo: B o g prem ika nebesa s tem, da je zaželen in ljub ljen ... - 13 3 * 13 8 : R az lo gi verovan ja so d vo jn i, naravni in nadnaravni. Z a p rve poskrb ita fizika in m etafizika, d rugi pa prihajajo iz razodetja, predvsem iz sv. Pism a. - 138 : ko D uh: K ristu s je poslal nad apostole sv. D uha v ob lik i ognjenih jez iko v, ki so se jim prikazali vrh glave. - 13 8 - 14 1 : Parafraza sv. T rojice. -

Štiriindvajseti spev 589

na več straneh evangeljskega beriva 144 tako pečatijo duha in mene.

T o je počelo, to je iskra živa,ki buhne v plamen z neugnano silo

1 4 7 in kakor zvezda v meni soj razliva.«K ak o r gospod, ki vest posluša milo,

služabnika, ko utihne, brž objame,//» hvaleč ga za veselo oznanilo,

tako mi trikrat je ovila rameluč apostolska, ki mi prej velela

i j j je k spovedi, in blagoslov je nameklicala, mojih besedi vesela!

144 : pečatijo: Prežem ajo m i z g o to vo stjo duha in vse m oje bitje. - 14 8 -15 4 : Sv . Peter poh vali D anteja za uspešno opravljeno skušnjo iz vere. P rv a stopnica k božjim sk r iv ­nostim je s tem prem agana, pesniku preostaneta še d ve , upanja in ljubezni.

P E T IN D V A JS E T I SPEV

Če kdaj zgodi se, da ta pesem sveta, katero zem lja in nebo ravnata

j in ki od nje že hujšam dolga leta,prem aga zlo, ki mi zaklepa vrata

v lepi ovčn jak , kjer jagnje spal sem m lado,6 gorak volcem , ki tam jih kolje jata,

se z g lob ljim glasom in redkejšo brado poet povrn em , da dobim na kraju

i) obljube krstne venec za nagrado.T am v vero , ki v nje sladkem naročaju

vsakd o B o g a spozna, sem stopil, dete, iz zanjo me Peter je okronal v raju.

V tem k nama sine luč iz sfere svete,o dk jer prišla je p rva plam enica

// v ik a rjev K ristu so v ih slavne čete,in že zakliče mi gospa vodnica

1 - 12 : V zdih po dom ovin iPriču joči spev, v katerem bo g o v o r o nebeškem upanju, pričenja D ante - izgnanec - z g in ljiv im i besedam i zem eljskih nad, ki pa se mu na žalost niso izpolnile. T ak o le pravi pesnik: Če bo m oja pesnitev om ilila kruti izrek, ki m i zapira vrata rodnega mesta, potem se bom s slavo ovenčan vrn il v F iren ce in se pri sv , Jan ezu , k jer so m e krstili, dal okronati z lo vo ro v im vencem . - M i v em o, da je b ilo upanje prazno. N e sam o da pesnik ni doživel zaželene počastitve, tudi rodnih F iren c ni nikoli več ugledal.2. katero %em(ja in ne^° ravnata: D an tejeva pesnitev, od potom cev im enovana »božanska«, je delo neba in zem lje, o tip ljivega mesa in onstranskega hrepenenja. - 3. dolga leta: Poznavalci m enijo, da je D ante snoval in pisal K o m ed ijo vsaj deset let. - 5. lepi ovčnjak:Firence (prim . R aj X V I . 23). - 6. volcem: Strankarskim in ščuvaškim som eščanom . - 7. ^globljim glasom: N e več m lad, tem več zrel in že o sivel m ožak.

13 -10 0 : Sv. Ja k o b in skušnja iz upanja14. prva plamenica: A posto l Peter; iz iste trum e blaženih »sine« tudi apostol sv. Jak o b . -

Petindvajseti spev 59 ’

veselo: »Glej, poglej si tam prelata,/<? ki v Kom posteli ga časti Galicija!«

K o t če se najdeta golobčka brata in grulita in se okrog vrtita,

2 1 da povesta si, kak se rada imata,tako sem videl velmozá slovita,

ko prvi došlega sprejel je vdano 24 in hvalil jed, ki tu od nje živita.

K o bil je kraj pozdravljanju, pred mano molcé vsakdo od njiju se postavi

27 in zaslepi moj vid z lučjo neznano.Smehljaje jima Beatrice pravi:

»Prejasna duša, ki te božje staje 3 0 in njé obilja dal opis si pravi,

naj glas o upu zadoni v te kraje: o njem ti pismo tolikokrat piše,

j ) kot Kristus trojico imel je raje.«»N o, kar pogum in vzdigni glavo više;

vse, kar iz solzne pride k nam doline,3 6 naj dozori pod soncem naše hiše!«

18 . v Komposteli: V kraju Santiago de Com postella (Št. Ja k o b K om posteljsk i) v španski G aliciji, kjer je g ro b apostola Jak o b a starejšega; dolga stoletja je bila to za R im om največja božja pot krščanske E vrop e (prim. Prešeren, Soneti: »M arsikateri rom ar v Rim gre, v K om postelje...«). - 24. je d : Prim . »N asičen bom , ko se prikaže tvoja slava« - (Ps. X V I . 15). - 26. vsakdo od njiju: Pred pesnikom sta zdaj oba apostola, Peter in Jak o b . - 30. opis: V svojem pism u (I. 9. 17 .) piše sv . Ja k o b takole: »K d o r izmed vas potrebuje m odrosti, naj jo prosi od B o ga , ki jo vsakom ur v obilnosti deli, ne da bi kaj očital, in se m u bo daia.« N a te besede, ki odgovarja jo D antejevi definiciji upanja (prim. v. 67-69), se oslanja pesnikova odločitev, da postavi sv, Jak o b a za apostola upanja, dasi sv. Pism o o tem izrecno ne go vori. T em u pesnikovem u sklepu je botrovalo tudi dejstvo, da je Jak o b tretji od trojice apostolov, ki je bila največkrat skupaj s K ristusom . - 33. imel j e raje: V sv. P ism u najdem o, da so bili apostoli Peter, Ja k o b st. in Jan ez sami s K ristusom ob sprem enjenju na gori T ab or, pri obuditvi Ja iro v e hčerke in na O ljsk i gori. Sv. Janez Zlatoust piše, da so bili ti trije »excellentes«, in sicer Peter »in dilectione quam habuit ad Christum «, Jan ez »in privilegio am oris quo a Christo diligebatur propter suam virginita- tem« in Ja k o b »propter praerogativam m artyrii«. (Sum . T h . I II 45, 3.). - 36. naj dogori: T u se izpopolni vse, kar je na zemlji nepopolnega. -

Kaj

Ta svet iz druge bakle k meni sine, jaz pa oko povzdignil sem na gori,

3 9 katerih prej so zmogle me višine.»Ker milost hoče, da pred smrtjo gori

pred našega vladarja smeš stopiti 42 prav k njemu v izbo z blaženimi zbori

in bo spomin na dvor ta vekoviti okrepil v tebi in še v duši koga

4 ! ta up, ki ti edini da ljubiti,povej, kaj up je in kako uboga

ga tvoja duša, kje ga je rodila!«48 T o iz ognjenega prispe mi kroga.

Gospa, ki mi peroti je vodila,da pred nebeškimi stojim zdaj vrati,

// pa pred menoj tako je odvrnila:»Nima otroka Cerkev, naša mati,

ki bolj bi upal; to je črkovano J 4 tam v soncu, ki drži naš rod v pozlati.

Zato iz Egipta uiti mu je danov Jeruzalem , v veselje to brezdanje,

/7 ko doli ni še vse dobojevano.A druge točke, ki si vprašal zanje,

ne sebi v uk, temveč da svetu javi,60 kolikanj všeč ti je to bogoznanje,

so zanj, ki z levo jih ’ roko odpravi, ne da bi se prevzel. Naj odgovarja,

6j a milost božja se mu ob bok postavi!«K o t v snovi, kjer se čuti gospodarja,

38. na gori: Svetla sija Petra in Jakoba, pred katerima je prej om agal Dantejev vid. - 4 1. našega vladarja: Boga. - 42. v i%bo: Em pirej. - 46. povej: 1. K a j je. upanje; z. K a k o se očituje v tvoji duši; 3. K je se je rodilo. - 49. ljuba: Beatrice tu poseže v razgovor in pravi sv. Jakobu: K ak o r lahko sam prebereš v B ogu (»soncu«), ima Dante krščanskega upanja kakor noben drug kristjan. R avn o zato je smel pred smrtjo priti iz zemeljske sužnosti (»Egipt«) v nebeški Jeruzalem . - S tem Beatrice kar sama odgovori na drugo Jak o b o vo

Petindvajseti spev

učenec rad pokaže svo je znanje 66 učitelju in nič ne preudarja,

tako jaz: »Up je radostno čakanje p rihodnje slave, ki sta mu rednika

69 nebeška m ilost in zaslug dejanje.Iz dokaj zvezd ta luč se mi svetlika,

a p rv i z njo zavdal, iz pesm i svo je ,7 2 mi pevec je najvišjega vladika.

T a k o v psalteriju on B og u poje:’ K d o r tvo je ime pozna, naj vate u p a ...‘

7/ K d o zanj ne ve, če si od vere moje?T i si natočil sladkega mi strupa

potlej še s P ism om ; kar je od vas prejela,7 8 zdaj drugim toči m oja polna kupa.«

K o to sem rekel, g lej, ž ivo drhtela v osrčju te grm ade luč je mila

81 in na gosto , ko blisk z neba, žarela.» L ju b a v , ki v njej gorim ,« mi je dehnila,

»še za krepost, ki z m ano šla je sveta 84 do palm e, kadar bitka je m inila,

želi, naj ti po meni razodetabo njena radost; naj zato poslušam

87 izpoved tvo jo : K a j ti up obeta?«» N o v i in stari list pom nik sta dušam ,

vprašanje, namreč o veličini Dantejevega upanja. - 67. up je : N a prvo vprašanje, kaj je upanje, odgo vo ri Dante z besedami znanega bogoslovnega pisatelja Petra Lom barda, im enovanega »magister sententiarum«: »Spes est certa expectatio futurae beatitudinis veni- ens ex grada D ei et ex meritis praecedentibus«. - 70-78-. Dantejev od go vo r na drago vprašanje, odkod mu up. V ir upanja so m u D avidovi psalmi (»pevec najvišjega vladika«) - na pr. Ps. IX . 1 1 : »Sperent in T e qui noverunt nom en Tuum « - pa tudi samo Jak o b o vo pismo na več mestih poziva k upanju. - 79. ko to sem rekel: Pesnikovi odgovori razveselijo apostola Jakoba, kar se pokaže v n jegovem večjem sijaju, pa tudi svetnikove besede to jasno povedo (v. 82-87). - 82. ljubav: A postol Jak o b je vesel Danteja, zakaj njegova (Jakobova) ljubezen gori s prav istim žarom kot tistega dne, ko je na zemlji prejel mučeniško palmo. - 88-96: O dgovo r na četrto Jak o b o vo vprašanje, česa se pesnik nadeja. Predmet krščanskega upanja - pravi Dante - je napovedan v sv. Pism u obojega zakona. V

K a j

ki Bog jim bil prijatelj je edini;9 0 to kažipot je zame,« se poizkušam.

»Izaija pravi, da bo v dom ovininjih vsaka dvojno haljo si nadela;

9 3 ta dom je tu, v tej blaženi družini.T vo j brat še bolj natanko to obdela,

saj nam pove v besedah Razodetja,96 kako je videl oblačila bela.«

T o zadnje pa že utone v zvoku petja; tam gori pojejo: »Naj upa vate...«

99 in to v en glas povzame venec cvetja.N ekdo zlati se tam iz svetle jate.

O, če sijal bi tak dragulj iz Raka,102 pozimi brž iz mesca dan imate!

In kot se vzdigne lahkega koraka dekle in stopi v ples, da počastila

10 j ta mlado bi in ne, ker hvale čaka,tako se svetla bakla je spustila

k dvojici, ki po spevu kolo spreda,108 kot jima da ljubezni žarka sila.

V napev in raj sprejela ga je sreda, vodnica pa mi vanj pogled upira,

m kakor nevesta, ki molči in gleda.»On je, ki ležal zadnjega večera

Stari zavezi govo ri prerok Izaija (L X I. 7), da bo človek v nebesih prejel dvojno obleko: poveličano telo in poveličano dušo. Pom en dvojnega oblačila še podrobneje razlaga sv. Janez Evangelist ( Jak o b o v brat) v Skrivnem razodetju. - 97. to %adnj e: O b zadnjih Danteje­vih besedah že ves nebeški zbor poje enajsto vrstico psalma I X : »Sperent in Te...«

100 -139 : P rihod apostola Janeza10 1 : O, Če sijal: Iz zbora blaženih se izvije tretji svit, apostol Janez. T ako svetal je, da bi zemeljski m esec (pol decem bra in po l januarja), v katerem se po sončnem zahodu prikaže ozvezdje R aka, imel vse noči svetle in bi torej ves mesec bil kot en dan, če bi le ena zvezda ozvezdja tako svetila kakor apostol. - 103 . In kot se vzdigne: K o t se družica na svatbi spusti v kolo le zato, da bi počastila nevesto in ne da bi sama požela h valo , tako se je sv. Jan ez pridružil plesu prejšnjih dveh apostolov. - 1 1 2 : On j e : Sv. Jan ez je imel med dvanajsterico apostolov pom em bno m esto. Pri zadnji večerji je slonel na prsih

Petindvajseti spev 595

na prsih našega je pelikana,1 1 4 nanj šla je s križa velika zavera.«

T o rekla mi gospa je vzradovana, a kljub pogovoru se mi je zdela

1 1 7 kot prej z očmi na zubelj prikovana.K o tisti, ki očesu silo dela,

zato ker sončni mrk slediti hoče,120 pri tem pa, videc, oslepi docela,

tak bil sem jaz zaradi bakle žgoče, ki kara me: »Čemu slepota taka?

1 2 ) T i iščeš, česar najti ni mogoče.Telo je doli v prahu prah; tam čaka

z ostalimi, dokler številka naša 12 6 s to, ki jo skriva Bog, ne bo enaka.

V tem vrtu z dvojno haljo se ponaša le dvojica, ki zdaj v nebo se vzpenja;

129 to glej, da sliši doli zemlja vaša!«T o rekel je, a svetlo kolo jenja

in z njim yred tudi harmonija mila,1 ) 2 ki sad bila je dvojnega vršenja;

kot vesla, ki poprej vodo so bila,na žvižg kot eden hkrati bi obstala,

r j j v počitek ali ker grozi jim sila.Ojoj, kak mi je duša vztrepetala,

ko sem pogledal k svojem u dekletu,1 ) 8 pa je ne vidim več, čeprav sva stala

ramo ob rami gori v srečnem svetu!

Kristusa (»našega pelikana«) kot n jegov najljubši učenec in ko je Učenik visel na križu, je prav Jan ezu izročil svo jo m ater v oskrbo in ljubezen. - 1 18 - 12 6 : N ekateri so iz evangelija po Janezu (X X I . pogl.) sklepali, da je ta apostol m orda tudi s telesom v nebesih, zato Dante pridno strmi v bleščavo, če se v njej res razloči telo, a pri tem skoraj oslepi. Sv. Jan ez mu nato razloži, da sta le d ve osebi tudi s telesom (»z d vo jn o haljo«) v nebesih, to sta K ristu s in M arija (v. 128). - 13 3 . kot vesla: O b zadnjih besedah Jan ezo vih kolo blaženih obstane, tako kot obm irujejo vesla na ladji, kadar m ornarji ugledajo pred sabo čer ali pa zaslišijo žvižg kapitana. - 1 3 8 . p a j e ne vidim več: O slepljen od svita sv. Janeza.

ŠESTINDVAJSETI SPEV

M edtem ko trepetal sem , revež slepi, pozornost m ojo , g lej, obrne nase

) dih iz grm ade, ki o k o mi lepi,rekoč: »D okler ti znova v id ne zrase,

ki m oja luč do kraja ga je strla,S v zam eno tvo jih ust naj slišim glase.

Prični in reci, kam se je zazrla duša tvoja! In ved i, da zenica

p ti zablodila je, ni pa umrla.G o sp a , čez božjo n jivo ti vodnica,

s pogledom te odreši te bolezni,12 kot nekdaj A n an ijeva desnica.«

A jaz: »K ad ar želi, naj m i iztreznioči, ki zame dver bile so krasna,

/; ko v me prišla s plam enom je ljubezni.V dobroti, ki ta d v o r teši brezčasna,

zrem alfo in om ego vsega, kar brala ¡S je kdaj ljubezen tiha ali glasna.«

T a duša pa, ki strah m i je pregnala, ko na oči mi legla je zavesa,

1-69. Skušnja iz ljubezni1. slepi: D an te se b o ji, da bo za vse le j slep , ker je p o g led a l v p rem očn i b lišč apo sto la Jan ez a (g le j prej. sp ev !). - 3. dih i^ grm ade: S v . Ja n e z , ap o sto l lju b ezn i; p ra v o n jej bo zdaj beseda. - 7. kam : P rv o Ja n e z o v o vp ra ša n je se g lasi: K a j je cilj in pred m et tv o je ljubezn i? - iz . A nanijeva desnica: B ea trice b o p regn a la D a n te je v o s le p o to , tako ko t je D am aščan A n an ija p o v rn il v id sv . P av lu s tem , da je p o lo ž il nanj ro ke . - 16 . dobrota: P e sn ik o v o d g o v o r je jasen: a lfa in o m eg a v se m oje lju b ezn i je B o g . - 17 . brala : D an te p re d stav lja A m o rja ko t uč ite lja , ki z več jim ali m anjšim p o u d a rk o m razlaga s tv ari, ki

Šestindvajseti spev 597

2 1 naprej še vam e v rta radoznalain p ra v i: » T an jše sito zdaj pretresa

tv o j rek ; no, reci, da se nam o d k rije , 24 ked o tv o j lo k nam eril je v nebesa?«

A jaz o d vrn em : »Iz filo z o fijein razo d etja , ki z neba p rih a ja ,

¿7 ta v z v iše n a lju bezen vam e lije.K e r d o b ro , če je d o b ro res do k ra ja ,

lju bezn i v su je nam tem b olj g o re če , 30 čim v e č d o b ro tn o sti se v njej nahaja.

Z a to re j k B it i, v iru takšne sreče, da vsa d o b ro ta zunaj m oči n jene

3 } je le o d se v sv etlo b e te n a jveč je ,z lju b e zn ijo naj v sa k a duša krene,

bo lj k o t d ru g am , če le resn ico lo č i,¡ 6 ki tem eljn i d okaz je te podm ene.

R e sn ico to v duh a m i p re ro k to či, ko m i p o v e , kaj je lju bezen sveta

¡ 9 v seh teh , k i tu ž iv ijo n eu m rjo či;ču l sem jo od n eb ešk ega O četa,

k jer M o jzesu svo j b la g o r razo d eva :42 ’ Z m enoj v sa sreča ti bo ra z o d e ta ../ ;

in ti o d k riv a š m i jo , p e v ec sp eva , v katerem to n ev id e n o ž iv ljen je

4 ! b o lj k o t iz v sa k e k n jig e m i o d m eva.«

jih je treb a lju b iti. - i z . tanjše sito: Iz jasn i se b o lj n atan ko , kateri so tv o ji n ag ib i, da lju b iš B o g a n ad vse . - 25 -35 : P e sn ik o v o d g o v o r se g las i: T o sta razum (filo z o fija ) in razodetje . R azu m p ra v i tako le : D o b ro , p rizn an o in sp rejeto kot tako , p riž ig a lju b e­zen do sebe, k i je tem v eč ja , k o lik o r b o lj p o p o ln o in v e so ljn o je d o b ro sam o. B o g pa je n a jv iš je d o b ro in v se d ru ge d o b rin e so le o d se v n je g o v ih ž a rk o v , zatore j m ora biti B o g n ad vse lju b ljen . - 34. resnico: R esn ica , na katero se o p ira ta s ilo g iz em , je ta, da je B o g n a jv iš je d o b ro . T o resn ico da č lo v ek u n ajpre j razum (»m odrec« - razlaga lcem ni jasn o , ali m isli D an te s tem P la to n a , A risto te la ali m o rda D io n iz ija A e ro p a g ita , ki so v s i u č ili, da je B o g p o če lo v se g a ), še b o lj pa razodetje . P esn ik je b ral o M o jz esu , ki se m u je razodel sam B o g (E x . X X X I I I . 19 ): »O sten dam tib i om ne bon um «, pa tudi

»Po tv o ji pam eti,« sem ču l vrše n je ,»po vsem , kar p ra v i b ožja ti beseda,

48 ti B o g najžlahtnejše je kop rn en je .M o rd a pa te še d ru g a vez zapreda

in v leče k N jem u ? N aj se ču je,5 1 s k o lik o želi te lju b a v u jeda!«

P ra v n ič za m ene n iso bile tuje nam ere K r is tu s o v e g a svetn ik a ;

¡ 4 spozn al sem , kam m i sp o v e d n ap elju je ,in rekel: »Če m e tako želo p ika ,

da se srce še bo lj v n ebo zateka,/7 m i je v ljubezn i to p o m o č ve lik a ;

da b ivam jaz, da b iv a svet od ve k a , sm rt b o žja , ki ž iv ljen je m i je dala,

60 in vse , k ar up je v e rn e g a č lo ve k a ,v spozn an ju tega, k ar sva prej dejala ,

m e iz m o rja strasti je p o teg n ilo 6) na b reg , k jer m e lju bezen je čakala.

A listju , ki je v rt zazelen ilov rtn a r ju večn em u , lju b ezn i dajem ,

66 k o t n jem u n ebo je m ilo sti de lilo .«K o u m o lk n il sem , tedaj nad b o žjim kra jem

se d v ig n e slad ek sp ev in B eatrice

sam Ja n e z E v a n g e lis t (»pevec speva«) v p ro lo g u sv o je g a E v a n g e li ja sp riču je resn ico , »da je B o g n a jv iš je d o b ro , ker je posla l č lo v e š tv u ed in o ro jen eg a sina«. - 5 1 . s koliko Želi: K a k šn i so še d ru g i n ag ib i, da B o g a čez v se lju b iš? - 55-63: V se , kar me spodb ada k b o žji lju b ezn i, m i je d o b ro d o šlo ; sp o d b ad a jo pa m e razen b o žje d o b ro te še p o g led na s tv a rs tv o ž iv lje n ja , ki ga im am iz b o ž jih ro k , sm rt Z v e lič a r ja , k i se je zam e d a ro va l, in večn a b lažen ost, n agrad a naši v e r i in z vesto b i. V se to m i je dalo p ra v o spozn anje in m e p o te g n ilo iz v a lo v m orja napačne lju b ezn i (»strasti«) na b reg ljubezn i božje . - 64. listju : L ju d i in an ge le (» listje večn eg a vrtn arja«) pa lju b im , k o lik o r so on i B o g u lju b i. - 67. ko um olknil sem: Sk u šn ja iz neb eške lju b ezn i je s tem kon čan a. V es raj zapo je h im n o B o g u (» Sv et, sve t, sve t si ti G o s p o d , B o g nebesnih čet, po ln e so nebesa in zem lja tv o je s la v e , h ozana na v išavah « ), kateri se p rv ič p rid ru ži tu d i B eatrice .

598 Kaj

Šestindvajseti spev 599

69 »Svet, svet, svet...« pela je z veso ljn im rajem.In kakor ostra luč iz sna prikliče

nam vid , ki žarkom se svetlobe zorne / 2 odpre in d vo je open si razm iče,

a v tem , kar v id ijo , oči so borne, da zam iže tedaj pod silo tako,

7; dokler jim um ne da m oči podporne,tako iz oči pom ete zdaj n avlako

mi žar iz Beatricinega očesa,7# žareč m ilijonkrat bolj kot sonce vsako .

Jasn e je kakor prej zdaj zrem nebesa in zbegan vprašam po četrtem žaru,

S i ki tam kaj ga zagledam sredi plesa.G o sp a mi de: »T u notri v tem požaru

se gleda s svo jim stvarn ikom ljubeče 84 n a jprva duša, kar jih B o g je ustvaril.«

K o t list, ki čezenj lahen piš povleče, vršiček sk lon i, a potlej zravna se

8 j iz lastne sile, ki ga k v išk u vleče,tak bil sem jaz, ko slišal sem te glase;

pogum a si nabere duša plaha 90 iz reke besedi, ki v m eni rase.

»O jabolko edino,« dem brez daha,»rojeno zrelo, starodavn i oče,

9) ki vsaka žena ti je hči in snaha,rotim te vd an o, kot mi je m ogoče,

69-142. P rv i člo vek A dam70-78: K o t sončni žarek prebudi človek a iz sna, tako je B eatricin po gled pregnal D anteju slepoto, kateri je pesnik podlegel ob prihodu sv. Jan eza. - 79. po četrtem žaru: T rem svitom , tj. apostolom Petru, Ja k o b u in Jan ezu , se je pridružil še četrti, A dam , »najprva duša, kar jih B o g je ustvaril« (v. 84). - 85-90: Pesnik se očetu človeškega rodu najprej spoštljivo prikloni (prim era z listjem , ki se upogne, ko ga poboža veter), nato pa se opogum i in ga n ago vori. - 9 1. jabolko edino: A dam je edini č lo vek , ki je bil ustvarjen v zreli m oški dobi; on je oče vsega č lo veštva , kot tudi oče in tast vseh žena. -

6oo

da go vo riš; vse želje so ti znane,96 da brž te čujem , dlje beseda noče.«

K o t se žival pokrita včasih zgane in iz tegá, kak guba se prevleka,

99 se njen namen prijazni brž ugane,tako mi duša p rvega človeka

je pokazala skozi svetle o k o ve 102 veselje, da mi m ore najti léka.

»N e da bi slišal te,« se mi odzove,»um evam tvo je želje jaz bolj čisto,

10 } kot vid iš ti stvari najbolj go to ve ,saj mi od kriva jih zrcalo tisto,

ki kaže sliko vsem stvarem na sveti,10S v nobeni pa ne najde sebe isto.

R ad zvedel bi, pred ko likero letime dal je B o g v ta vrt, kam or vodnica

m tako v iso k o dala ti je speti,doklej so zrla ga vesela lica,

kaj jeze božje bil je vzro k pozneje 1 14 in kakšna mi bila je govorica .

T o , da sem jabo lko okusil z veje, ni sám o vzro k ve likega eksila:

1 1 7 sin, k riv sem , ker se nisem držal meje.D o tle j, da šla gospa je po V erg ila ,

štiri tisoč tristo dva sončna obrata

97. kot se žival: M alce neokretna prim era z živaljo (na pr. pes), ki je prekrita čez in čez, in se njeni nam eni uganejo le iz gibanja p okriva la , ki jo odeva. T akšen vtis je zbudil v Danteju A dam , zagrnjen v bleščeč sijaj. - 102 . léka: Z d ra v ila D antejeve radovednosti. -106. frcalo tisto: B o g. - 10 9 -114 : A dam iz g ov o ri nam esto pesnika štiri vprašan ja, ki so bila v srednjem veku med sholastiki predm et živahnega razpravljanja: 1. K a j je bil pravi vzrok izgona iz raja; 2. K o lik o let je m inilo, o dkar je bil B o g p ostavil Adam a vrh gore očiščevanja; 3. K ak šen jezik je A dam g o v o ril; 4. K a k o do lgo je ostal v paradižu. - 1 15 .

jabolko: je b ilo le sim bol. V zro k izgona iz raja je bila nepokorščina prvih staršev, ki sta prekoračila meje, katere jim a je B o g začrtal. - 1 18 . tam: V predpeklu , kam or je Beatrice šla po V erg ila , proseč ga, naj reši D anteja (Pek. U . 52), je A dam čakal na O drešenika

Šestindvajseti spev

120 mi duša željno je po raju vp ila ,vse svo je zvezde pa je obla zlata

devetstotridesetkrat obiskala,12 3 ko me nosila zem lja je grudata.

Beseda m oje dobe je propala,preden so šla N em ro d ova krdela

12 6 na delo, ki ga niso dokončala.N ič tega, kar č lovešk i um izdela,

ne izdrži, zakaj ljudem ugaja 12? sprem injati, kot zvezda bo velela.

Č lo v e k o v g o v o r iz narave izhaja; tak ali tak, pa vsakd o sam izbira,

13 2 kot zdi se mu lepo in mu pristaja.Preden sem šel v peklenski kraj nem ira,

za vrh n je D o b ro I b ilo je slovo ,1 3 ; od kod er radost vre , ki me zastira, -

- nato pa E L : ti vedel boš g o to v o , da ljudsk i običaji so kot listje

138 na veji: staro gre in pride n o vo .V rh gore , ki se najbolj vzpne, taiste,

ki me je v čistosti in v grehu zrla,14 1 od p rve ure živel sem do tiste,

ki s sončno m eno šesta jo je odprla.«

4302 leti; na zem lji je bil živel 930 let. - 124 . Beseda moje dobe: Je z ik , ki ga je g o vo ril A dam , je bil m rtev, preden so N im ro d o v i sin o vi začeli graditi babilonski stolp . - V svojem latinskem spisu »D e vu lgari eloquentia«, napisanem pred K o m ed ijo , je bil D ante glede A d am o vega jezika drugačnega m nenja. T a jezik naj bi se g o vo ril do babilonske zm ešnjave jez ikov, potem pa naj bi ga podedovali H ebrejci. A dam bi bil potem takem g o v o ril hebrejsko ali vsaj temu slično. T o »panonsko teorijo« je pesnik, kot vid im o , v K o m ed iji zavrgel. - 128 . k er ljudem ugaja spreminjati: G o v o r , dar n arave, je lasten vsem ljudem , kakšen jezik pa g o vo re , je o d v isn o od ljudi sam ih, razum a itd ., in je torej kot vse č loveško p od vržen o sprem em bam , pa tu di snara B o g se je sčasom a sprem enilo. N ajprej je b ilo I (kako in zakaj, ne vejpo^i^tančno), natd£ pa E L (hebr. »m očni«). - 139 . vrh gore: A dam je ostal v zemeljskecp paradižu g^Ljutra, ko je bil ustvarjen (»prva ura«), pa do ure, ko sonce sprem eni k p a ^ a n t (4 ^ ^ ^ ^ |g a 6 ur), t.j. do sedm ih. V raju je bil torej sedem ur, po D anteju sevedat 3 jrugi ra ll& ga|g s\ P ism a so trdili, da je ondi b ival m nogo dlje, m enda celih 34 let. \\ ^

SEDEMINDVAJSETI SPEV

O četa, Sina in D uha T ro jic i je g lorija po raju zadonela,

j da so upijanili me sladki klici.D a se nebesa sm ejejo vesela,

sem m islil, kajti v id in sluh presrečna 6 opojnost m ilo piti sta hitela.

O sreča, o radost ti neizrečena, ž ivljen je , polno m ira in ljubavi,

9 o blaženost, ki brez želja si večna!Ž arele štiri bakle so v v išav i

tam pred m enoj in ta, ki prisijala 1 2 je prej, se v večji vžgala je b leščavi

in taka je nenadom a postalakot Ju p ite r , če on in M ars rdeči

// bila bi ptici in perje zam enjala.P rev idn ost, ki deli tej večn i sreči

dolžnosti, blaženim je odredila,7S da vsi obstali so tedaj m olčeči,

in čujem : »Če me, b arva zdaj oblila je druga, se ne čudi, vsem iz raja

1-67. A p o sto l Peter obtoži papežaV esoljn i zbor blaženih, ki sprem lja K r is tu so v vnebohod, se zdi D anteju najprim ernejši forum za izbruh svete jeze na papeža B onifacija V II I . , ki je bil k riv n jeg o veg a izgnan­stva. A p o sto lu Petru po loži na jezik najostrejše besede in jeza, ki bi m orala biti b laženstvu tuja, oblije duše in vse veso lje s škrlatno b arvo : zdi se nam , ko da bi plam en pesn ikovega sovraštva zajel vse nebo.9. bre% Žef a : N jih o va blaženost je popolna in si ne želijo ničesar več. - 10. štiri bakle: T rije apostoli, P eter, Ja k o b in Jan ez , ter Adam . - 12 . j e p re j: A p osto l Peter je p rv i prišel k D anteju ; prim . R aj X X I V . - 1 3 - 15 : Pesnik hoče reči, da je Peter poškrlatel. -

Sedemindvajseti spev 603

2/ ob m ojih rekih se bo sprem enila.T a , ki na zem lji si m oj tron prisvaja ,

m oj tron , moj tron, ki m i brez vse pravice 24 pred sinom božjim prazen zdaj ostaja,

kraj m učeništva je v odtok gnojn ice sprem enil in k rv i, tako da sije

27 v veselju doli satanovo lice!«K o t če zvečer in zjutraj zor oblije

o b la k o v trope, od sonca razsvetljene,30 tako tedaj nebo škrlat o v ije ,

in kot dekliču , ki n ravi poštene in v srcu trdna je, ko grehe tuje

3 3 posluša, kdaj ji v lica kri požene,tak Beatrici kri v obrazu pluje;

veso lje vse ogrne se v m rakove,3 6 ko takrat, ko je K r is t trpel najhuje.

N ato besede g o v o re n jeg o vez g laso v i, ki jih jeza sprem enila

39 ni m anj, kot b arve prej dob il je nove:»N evesta K r is to v a se ni rodila

iz k rv i m oje, L in a, A nakleta 42 zato, da bi cek in o v pridobila ,

tem več da duša v raj b ila bi vzeta,K a listu , Sikstu , P iju in U rbani

4 j je v bolečinah lila kri presveta.N ism o hoteli, da ob desni dlani

22. ta: Papež Bonifacij V II I . - 23. moj tron: Peter je bil p rv i papež; trikratni v zk lik izdaja vso razkačenost, ki se ga je lotila ob m isli nanj, »ki si prisvaja« (»usurpa«) n jego vo m esto. P red božjim i očm i je torej papeški prestol prazen (vacat), kajti nebo ne priznava takega nevredneža. - 25. kra j mučeništva: G le j dalje v . 40-45. - 36. ko takrat: N asto p il je m rk, kot ob času K ris tu so ve sm rti. - 37-39: S tako sprem enjenim glasom , kot je prej sprem enil b arvo . - 40-45: Ja z in m oji nasledniki, L in , A n ak let, S ikst, P ij, K a list in U rban nism o zato pretrpeli m učeniške sm rti, da bi si C erkev pridobila zem eljskih zakladov, tem več da bi dušam pridob ila večnost. - 46-48: N am ig na stran-

6 0 4

se papeževi so zgrnile jate,48 proč od kristjanov tam na levi strani;

m ar sem zato dobil jaz ključe zlate,da bi s tem svetim znakom na zastavi

j i z v o jsk o nad krščene hodili brate;m ar vam zato stojim v pečatni g lav i,

da se časti prodajajo lažnive,;4 in m i zardevati je v tej v išavi!?

V pastirski halji mi zveri grab ljiveod tukaj vid im o na zem ski paši:

/7 o strele božje, ste-li sploh še žive!Ž e K aorsan in G u ask po k rv i naši

hlepita: o začetku ni kaj reči,60 le kam zdrčali boste sam opaši!

A B o g , ki v R im u s Scipia je mečiobranil čast sveta, že roko steza,

63 kot vem , da vozu bo pom agal steči.T i pa, m oj sin, ki te bo trupla peza

še gnala v svet, ne štedi mi jezika,66 ne skriva j, kar ne skriva m oja jeza!«

K o t roj snežink počasi se pom ikaz neba na zem ljo, kadar z ro go m glave

69 nebeška koza sonca se dotika,tako tedaj so preko vse širjave

karje (gvelfe in gibeline), kam or se meša tudi papež. - 49. ključe: K i jih je Peter po izročilu prejel od K ristu sa , kot znak vrh ovn e oblasti v C erkvi. - 52. v pečatni glavi: Papežev pečat. Z njim so potrjevali listine o cerkven ih službah, s katerim i se je takrat m n ogo prekupčevalo in ki so bile čestokrat neosnovane (»lažnive«). - 55. v p astirski halji: Papež in škofje. - 58. Kaorsan in Guask: Papeža Jan ez X X I I . iz C ahorsa in K lem en t V I. iz G asko n je ; pesnik ju obtožuje, da sta s papeškim položajem stregla svo ji am biciji in pohlepu. - 6 1. p r i njem: K o t je B o g poslal R im u Scipiona, ko je bil H anibal pred m estnim i vrati, tako bo pom agal tudi svo ji C erkv i, kadar bo sila najhujša.

67-99. V zp o n v deveto nebo ali P rv o g ibalo69. sonca se dotika: K o je sonce v ozvezd ju K o z o ro g a ; m išljen je čas, ki se začne z zim skim solsticijem . -

Sedemindvajseti spev 605

n avzg or se vsule radostne m eglice,72 ki prej so 2 nam a bivale bleščave.

Z a njim i sem obračal svo je licetak d o lgo , dokler p rostor ni zagrnil

7/ z d aljavo mi nem očne je zenice.K o videla gospa je, da odvrn il

p ogled sem iz v iša v , mi dé: »Povesi 7<f oko in glej, kako si se obrnil!«

O dkar sem p rvič doli uprl očesi, sva pot po tistem loku naredila,

81 k jer se sredina tro p o v v kraj prevesi.K ra j G ad a doli se mi je odkrila

U liksa nora pot, d rug je obala,84 kjer je E v ro p a sladko brem e bila.

In ta gredica bi mi pokazalaše več, a k rog la pod m enoj ognjena

¿7 že več kot za en znak je odbežala.L jubezen do gospe, ki ji plam ena

nikdar ne zm anjka, vnela me je vdana,po da sem oči obrnil v lica njena:

in kar narava je v telo zem ljanaali um etnost v slike položila,

P) da paša bo očem in srcu hrana,

7 1 . radostne meglice: D uše blaženih. - 74. prostor: M ed njim i in pesnikom ; dokler mu niso izginile izpred oči. - 79. dol: N a zem ljo (Prim . R aj X X I I ) . - 80. po tistem loku: Prej je bil pesnik točno nad m eridianom Jeruzalem a, zdaj pa je nad m eridianom Calixa (»Gadde«), k jer je bil p o takratni geogra fiji konec p rvega klim atskega pasu (»tropi«), ki se je začenjal pri ekvatorju . Jeruzalem je bil na sredi tega pasu, torej je pesnik n apravil lok (nebesa se g ib lje jo oko li zem lje!) od n jego ve srede do kraja ali 90° po takratnih predstavah, kar ustreza času šestih ur. - 82. k ra j Gada: C ad ix na španski obali, m im o katere je O disej odplul na »noro pot«. (Prim . P ek X X V I ) - 83. obala: Feničanska obala, kjer je Ju p ite r v podobi bika ugrabil lepo E v ro p o ; dal si jo je na hrbet in jo tako preko m orja odnesel do zem lje, ki je nato dobila im e po njej. (O v. M et. II . 832-875) - 85. gredica: Zem lja . - 87. en %nak: Pesnik je bil v ozvezd ju D v o jč k o v , a sonce po d njim v ozvezd ju O vn a; m ed njim a je bil sam o B ik (ozvezdje - »znak«). V zh odna stran zem lje je

6o6 Raj

vse to le bleda bi podoba bila lepote rajske, ki mi je vzsijala,

96 ko v lica nje zam aknil sem se mila.K re p o st, ki njen pogled je v mé poslala,

me iz gnezda vzela je, k jer Leda b iva,99 in me v najurnejše nebo pognala.

T a sfera, najbolj vzvišena in živa, p o vso d je ista in ne vem im ena

102 za kraj, kjer z Beatrice zdaj stojiva.V id eč , da želja me teži iskrena,

mi dé z obrazom , ki ga svit obdaja,/0; kot bi se B o g naselil v lica njena:

»N arava, ki sredini m ir poraja, vse d rugo pa drevi o ko li tega,

108 počelo svo je v nebu tem nahaja.T a svod iz božje pam eti ne sega:

ljubezen, ki ga suče, v njej zajem a m in m oč, s katero nižji svet oblega.

L jub ezn i in luči ga pas objem a, kot on ostale; in ta k ro g edino

1 1 4 O n sam , ki opasuje ga, dojem a.

m orala biti takrat že v senci. - 98. kjer Leda biva: O zvezdje D v o jč k o v ; njuno m aterL ed o je zapeljal Ju p ite r v podob i laboda.

10 0 -120 . O naravi P rvega gibala100. ta sfera: D eveto nebo ali P rv o g ibaio . - 106-109 : Sredina, ki m iruje, je zem lja; krožno giban je , ki se ved no začne in črpa hitrost iz neprem ične sredine, pri vrten ju nebeških sfer ne izvira iz centra, tem več iz najhitrejšega neba, ki je P rv o gibalo . - 1 0 9 - m : V se nebeške sfere so koncentrične kro g le in so torej k ra jevn o določene, le P rvo g ib alo , ki vse zajem a, to determ iniranost izgubi. N eprem ičn i E m pirej, sedež B o g a , katerem u se s sv o jo h itrostjo najbolj približa, daje P rvem u gibalu ljubezen, ki ga vrti, in pa krepost, s katero to nebo »oblega« potem vse dru ge nebeške sfere. - 1 1 2 - 1 1 4 : K o t to nebo vsebuje vsa druga, tako »pas luči in ljubezni« E m pireja vsebuje njega: »doje­ma« ga torej le »O n, ki ga opasuje«, t.j. B o g : »D io che non circonscritto tuttocirconscrive«.«...; »in ta pas je vrh n ja zgradba sveta, ki vsebuje ves svet in izven njegani ničesar. N i pa na kakem kraju , tem več je bil ustvarjen v božji m odrosti« (C on v. I I IÏ I. i t ) . -

Sedemindvajseti spev

N i ga, ki bi izm eril mu brzino, sam je m erilo giban ju p o vso d i;

1 1 7 kot gre deset na po l in na petino.D a čas si korenine v tej posodi

zakriva , svet pa liste zre n jegove,120 to ti odslej p ovsem razvidno bodi!

- O ti pohlep, ki zem ljine sinove tako potapljaš, da ne m ore g lave

1 2 J nihče čez tvo je vzd ign iti valove!Saj ljudska vo lja vzcvete brez težave,

vend ar nenehna km alu bo dežnica 12 6 z gn ilob o uničila p lo d o ve zdrave.

N edolžn ost najdeta se in resnica le pri o trocih , a še tam zbežita,

129 še preden p rv i puh p o krije lica.K o še jeclja, posti se, ko razvita

pa jezik sta in um , nažre jestvine 13 2 na petek ali svetek se do sita.

K o še jeclja, posluša opom inein ljubi m ater, ko je vešč prepira,

1 3 ; pa hoče, naj m u čim prej v g ro b izgine.T a k o črnina belo polt zastira,

k i sprva hčer krasila je očeta,

n 5 - 1 17 : N ihče ne m eri gibanja P rvega gibala, ki sam o služi kot m erilo drugim g ib a­njem (kot sonce ravna zem eljski čas) in sistem om , kot iz desetice lahko dobim o p o lov ico ali petino (princip ulom ka). - 1 18 - 12 0 : Č e je to nebo iz vo r vsem u gibanju , izhaja iz n jega tudi čas, ki ga m erim o po gib an ju planetov: čas je torej d revo , čigar korenine so skrite v g ib an ju P rvega gibala, ki ga ne m orem o izm eriti, listi pa so v g ibanju p lan etov, ki g a lahko zaznam o in izm erim o.

12 1- 14 8 . Č lo vešk i greh , vzrok i in ob lju bljen o zdraviloBeatrice preide sedaj na č lo veško naravo , ki se prem alo zanim a za te vzvišene nebeške stvari. O stro napade č lo veško poželenje, ta pohlep za zem eljskim i dobrinam i, ki je vzrok vsem pregreham .124. volja: »D uh je vo ljan , ali m eso je slabo«. - 12 5 . delnica: V sakdanji kvarn i v p liv okolja . - 13 6 -13 8 : T ak o počrni človeška narava, ki je bila v začetku vsa bleščeča in

6o8

i } 8 ki nosi zor in pušča m rak večera.N aj se ne čudi duša ti prevzeta,

naj zm isli, da na zem lji ni vladarja;14 1 odtod zabloda in slepota sveta.

A preden še pom lad bo januarja,ker za stotinko šepa dan zem ljana,

144 nebo zarjulo bo z m očjo viharjain R o ka , tolikanj pričakovana,

zam enjala bo kljun in krm o ladje:147 tedaj b ro d o vju prava sm er bo dana

in cvet potlej rodil bo dobro sadje!«

vredna svojega očeta sonca (tu je m išljeno bolj duh ovn o sonce - Bog). - 140. vladarja: N e cerkvenega (prim . v. 23) ne posvetnega (prim . V ice V I.) - 14 3 . t a stotinko: P o julijanskem koledarju je dan približno za to liko zaostajal za pravim sončnim dnevom ; to napako je popravil papež G re g o r X I I I . 1. 1582 . - Sm isel v. 142 : Preden bo zaradi te napake januar pom ladni m esec (to naj bi b ilo v kakih tisoč letih) ali tudi: T o niti ni tako daleč, kot si vi m islite, ko ... - 14 5 . roka: U sodni red, s katerim bo P revidn ost posegla na zem ljo in ki o njem pripovedu jejo svetopisem ska videnja. — 14 5 -14 7 : P rim erjava človeškega hotenja z ladjo: človek bo tedaj p raviln o v ide l svoj cilj.

OSEMINDVAJSETI SPEV

T ak o v človeških rev življen je zdanje mi je posvetila z lučjo resnice

) ta, ki v nebesa d v iga mi spoznanje,in kot v zrcalu ogenj plam enice

ugledaš, ki za tabo se je vžgala,6 P rej> kot ti pride v um ali v zenice,

pa se ozreš, če slika ogledalani laž - a luč in sij, ki se je javil, kot nota z m ero skladna sta dom ala,

tako se spom nim , da sem jaz napravil, ko gledal sem očes lepoto zalo,

¡ 2 k jer A m o r zanko mi je bil nastavil.K o sem se obrnil in oko dognalo

je vse, kar ti nebesni svod razkrije, i j kd or p rav odstreti zna m u zagrin jalo ,

zagledam T o č k o , ki svetlob o lije tak ostro, da zagrne nje ostrica

iS s slepoto vsako g ar, kom ur posije;in zvezda, tukaj m ajhna kot kresnica,

1-96. B o g in devetero angelskih k ro g o v

1-42: Potem ko je Beatrice povedala nekaj bridkih resnic na račun grešnih papežev in č loveškega rodu vob če (glej predh. spev), zagleda D ante v njenih očeh plam enčke kot o dsev silnega bleska. O zre se, da bi v idel, o dkod prihaja ta b leščava, in kaj razloči? Prejasno točko, oko li katere se vrti devet ognjenih k ro g o v . Beatrice mu razloži, da je to B o g z devetero angelskim i zbori.9. kot nota z mero: K o t se v pesm i skladata m elo d ija in ritem . - 1 1 . očes lepoto %alo: B eatrice , ki je b ila za D an te ja ved n o o g le d a lo b o žjega b istva in predm et lju b ezn i, n a jp rv o kot tv a rn o b itje-d ek le , potem pa k o t m isel - b o g o s lo v n a v ed a. - 16 . Točko: M atem atičn i po jem to čk e , ki n im a razsežn osti, je p esn ik u n ajb o lj ustrezal ko t sim bo l

Raj

bila bi luna, če sv e tlo b i taki 2 1 kot zvezd a zvezd i g led a la b i v lica.

In kot zasveti v b a rv i se enakik ro g luči k o lo b a r, s ijo č v ob sen i,

24 ki jo d o b i, ko se zgo ste o b lo k i,o k o li T o č k e šel je k ro g o g n je n i,

tak n a g lo , da p re k o sil bi g o to v o 27 n a jurn ejše neb o v svetji areni.

T e g a spet d ru g i je ob d al na n o v o in tega tre tji, tre tjega četrti

30 pa peti, šesti...; k ro ž n ico n je g o v ozajem a sedm i, a v tak širn i črti,

da ni ga m oč do k ra ja zao ib seči 3 3 Ju n o n e m avric i, do tal razstrti;

in osm i in d e veti, ta n a jv e č ji;in v sa k d o se o b rača b o lj p očasn o ,

3 6 čim d lje m u šteti k E n i je go reči.A oni se b lešči pač n a jb o lj krasn o ,

se zd i, čim b liže čisti isk r i p lav a ,39 saj b liže njej p o sta ja v se b o lj jasno.

G o sp a , ko v id i, da je m oja g la v av zagati, p ra v i: »Iz te T o č k e izhaja

42 n eb o , od tu izh aja vsa n arava.P o g le j ta k ro g , ki z n jo se n a jbo lj spaja,

in v e d i, da tak n ag lo se p rem ik a ,4 j ker ga lju bezen čista v to n avaja .«

In jaz: »Ce red sveta res b il b i slikatega, kar kažejo m i ta k o lesa ,

B o g a , p rin cip a n eskon čn e su b lim acije in n ad časo vn o sti. - 22. kolobar: k i ob sop ari v zraku tesn o o b d a son ce ali luno in se o b a rv a v n ju n i luči. - 35. bolj počasno: C im dlje je od en ice - T o č k e . - 39. postaja vse bolj ja sn o : (s ’ in vera): K o t luč in k o t resn ica. - 4 1 : 1z te točke izhaja : A ris to te lo v a m isel (prim . M et. X X X . 7) - 4 3. ta krog: S e ra fi - naj v iš ja v rsta u stva rjen ih a n g e lo v . - 4 6 -57 : P rv o D a n te je v o vp ra ša n je se g las i: K a k o da je tu g o r i v P rvem g ib a lu v rte n je p o časn e jše , čim d lje je o d osi? V m aterialn em

Osemindvajseti spev

48 b ila to zam e uteha bi ve lik a ,a v čutn em svetu v id ijo očesa

v rte n je , ki je to lik an j h itre je , j/ č im b olj o d m ak n jen o je od o jesa .

Č e d o ž iv im naj kon ec sv o je žeje v tej vež i a n g e lsk i p re č u d o v it i,

!4 ki le l ju b a v in luč p rizn a za m eje,b i slišal rad , kako le m ore b iti,

da v z o r s p o sn etk o m ni na isti p o ti;/7 saj m eni tu zam an se je tru d iti.«

»Če p rsti vo z la , ki ti je n ap oti, ne z m o re jo , ni ču d o to n o b en o ,

60 saj trd je , k er n ih če se ga ne lo ti,«p ričn e g o sp a , nato : » K a r ti rečeno

bo zd a j, zajem i, da te žeja m ine,6) ve n d a r o b tem zam isli se p ošten o .

V sa k tv a rn i k ro g se zoži in o d rin e , če ve č ja ali m an jša m u je m era

66 p o g o n a , k i jim v se p lati p rešin e.V e č ja d o b ro ta širše dlan o d p ira ,

v e č je d arilo ve č neba zajam e,69 če z en o m ero se p o v so d razstira .

In ta, k i je v e so ljn e g a sistem a g o n iln a m oč, zatorej o d g o v a r ja

/2 k ro g u , k i n a jb o lj l ju b i in dojem a.

svetu (p lan eti, zem lja) je p ra v n aro b e , tam h itro st vrte n ja raste z razd a ljo o d sred iš­ča. K a k o to re j, da se n ad čutni, d u h o vn i sve t (»vzo r« , m o d el, ideja) ne sk lada s tvarn im sveto m (»posnetek«)? - 64-78: T v a rn i k ro g i so širši ali ožji g led e na m ero krep o sti ali d o b ro te , k i jo d o b iv a jo od sv o je g a U m a -p o k re tn ik a (in te llig en ze m o tric i- »p ogo n «), ki jih g ib lje . T o je n ara vn o , zakaj k o lik o r b o lj se razdaja k re p o st alid o b ro ta , to lik o širše p o d ro č je ji je p o tre b n o , da se lah ko izrazi. Z a to re j deveta sfera(P rv o g ib a lo ), ki zajem a in o b sega vse d ru g e ter jih p rem ik a s sv o jim g ib an jem , o d g o v a r ja p o kre p o sti ali d o b ro ti n a jb o gate jšem u k ro g u od tistih , k i se v r te o k o li žareče točke. T o pa je ra vn o »n ajm an jši« , vsaj ta k o d o kazu je ta žar in n je g o v a h itrost. Iz tega je ra zv id n o , da so tvarn e sfere in a n ge lsk i k ro g i m ed seboj v

Raj

Če m eriš m oč, ki nebes jo izžarja , in ne zam otiš se z o b širn o stajo

7 ; p o d stati teh v o b lik i k o lo b a rja ,b oš v id e l b rž, kak sk lad n o se im ajo ,

v e č z ve č jim , m anj pa z m an jšim , ti s ijo či 7<? sv e to v i s tem , kar zrejo in sp ozn ajo .«

K a k o r n eb o , k i se nad nam i bočijasn o k o t r ib je o k o , ko p ih a B o rea

S i iz k ra je v severn ih , ko n iso v ro č i,in rešeno m eglen ega je m o rja ,

da ko d er gre o k o , se ti zasm eje 84 z lep o to v se g a sv o je g a o b zo rja ,

tak b il sem jaz, ko m e je rešil žeje o d g o v o r B ea trice , da resn ico

#7 k o t zvezd o v n oči v id im n ajjasn eje .T o reči slišal sem tedaj v o d n ic o ,

ko neb esi v z isk re , k o t bi isk r ilo 90 železo v ro č e se nad p lam en ico .

V ta kres vse isk re , g le j, je p o teg n ilo ,da v tisoče gre n jih k rd e lo jasn o ,

93 k i šah b i z zrn jem d v o jn o n ap o ln ilo .In z b o r za z b o ro m p o je en o g lasn o

tej čv rst i T o č k i, k i drži jih g o ri,

ču d o v ito sk ladn em o d n o su , če le vzam eš za m erilo k re p o st in d o b ro to (danes bi rek li » in ten zivn ost«). B o lj se a n g e l tišč i B o g a , b o g ate jš i je in zato je tu d i k ro g n je g o v e g a d e lo va n ja širši. O d g o v o r , zakaj h itro st s p o v ečan je m an g e lsk e g a p o lm era raste, p lan etn ega pa pada (o b ratn o sorazm erje), je na d lan i: P rv a a lteracija »beži« od B o g a , d ru g a pa isto časn o »teži« k n jem u , ena se »p ovn an ja« , d ru ga »p on otran ja« . - 79-84: B eatric in a razlaga je b ila D a n te ju to , kar je h ladn a b u rja zam egljenem u nebu: k o t v e ter prežene o b la k e , tako je ona p o m etla s p e sn ik o v im i napačnim i p red stavam i. - 93. šah b i £ %rnjem dvojno napolnilo: L eg e n d a p ra v i, da je in d ijsk i

bram an , iznajd ite lj šaha, od p e rz ijsk eg a k ra lja zah teval za n ag ra d o en o pšen ičn o zrno za p rv o p o lje , d ve za d ru g o , štiri za tre tje , osem za četrto itd . 64 šah o v sk ih

polj b i v r g lo v eč ko t 18 tr ilijo n o v zrnc. Š te v ilo a n g e lo v , p ra v i D a n te , pa je b ilo še m n o go več je .

Osemindvajseti spev

96 k jer so bile in k jer bodo brezčasno.A ona, ki me v d v o m o v težki m ori

uzre, m i dé: » K a r p rv i nim b obseže,W so S era fo v in K e ru b in o v zbori.

Z a to hité, ker jih ljubezen veže: kot m orejo , po O si se ravnajo ,

10 2 a m orejo , čim g lo b lje v id jim seže.T i drugi krési, ki le-te obdajo ,

im enujejo se T ro n i božje slave, i o j zato, ker p rv i tro jn i k ro g končajo.

In ved i, v sebi im ajo sreče prave,ko lik o r koplje se jim v id v resnici,

io S ki je za slednji um studenec sprave.O d tu sledi, da b laženstvo v resnici

izhaja iz d uh ovn ega videnja, m ne iz ljubezni, onega slednici;

v id el pa boš po m eri zasluženja, ki jo svetost rod i in m ilost vlije :

1 1 4 to gre naprej, do k jer se k ro g razpenja.D ru g i ternarij, ki veselo klije

v nebeški vesn i tej, nenehno m ladi, n 7 ki nočni O ven je n ikdar ne ubije,

se z večn o ’ S la v o ' vese li pom ladiin tro jna radost tro jn o pesem spleta,

120 ki trije zbori jo po je jo radi.N a korih teh so druga bitja sveta:

najprej G o sp o stva , tem M o či sledijo ,

96-139 . A n g elsk e hierarhije98. p rv i nimb: N ajb liže B o g u so Serafi in K e ru b i, le-te obdajajo T ro n i in s tem je prva angelska h ierarhija (ternarij) zaključena. - 109. od tu sledi: T u izvem o, da blaženosti angelov ni vz ro k njih ljubezen, tem več »bogozrenje«, k i pa sledi iz zaslug, p ridobljen ih z božjo m ilostjo in z lastnim i deli. T ej »logiki« se p o k o rava vseh devet angelskih k o ro v (»do k jer se k ro g razpenja«) - 1 1 5 . drugi ternarij: G o sp o stv a , M oči in O blastva; tu nam pesnik p o ve , da vlada v raju večna pom lad, ki je O ven (ozvezdje jesenskega neba - 2 1 .

6 1 4

i2 ) O blastva pa predstavlja vrsta tretja.Predzadnji trojni venci pa vrtijo

P rvaštva in N adangele pobožne,1 2 6 a v zadnjem A n geli se veselijo .

T ja go ri gledajo vse vrste složne,pri tem pa v e ž e jo n a v z d o l: kot vleče

129 jih k B o g u , same vlečejo podložne.G le j, D ion iz je gledal hrepeneče

njih vrste to likan j, da jih nazval je 1 ) 2 in ločil kot zdaj m oje oči strmeče.

G re g o r drugače vid el je n jih slavje kot D ionizij: brž ko je spregledal

i ) ! na nebu tem , pa sebi se sm ejal je.Če tolike skrivn osti je razpredal

u m rljiv zem ljan, se tem u ni čuditi:1 ) 8 on , ki je v id el, m u jih je povedal,

in druge tajnosti teh krožnih bitij.«

sept. do 2 1 . okt.) n ikdar ne »ubije«. - 124 . predzadnji trojni venec: P rvaštva , A n geli, N adangeli. - 12 9 .podložne: N ebesa, ki jih angelski zbori vrte . - 130 . Dionizi/: A ero p agit, avto r kn jige »D e coelesti hierarchia«, ki je praviln o dognal ta angelski red. - 13 3 . Gregor: V elik i, papež, ki se je to liko zm otil, da je na peto m esto postavil P rvaštva , na sedm o pa M oči. - 138 . on, k i j e videl: D io n iziju je te skrivn osti razodel sv. P avel, ki jih je bil videl po svojem zam aknjenju v tretje nebo.

DEVETINDVAJSETI SPEV

K a d a r dvo jica m atere L at one,p od O vn om in pod T ehtn ico zakrita, na istem k ro gu vzhaja in zatone,

za tren zravna ju tehtnica zenita, a že od n jiju vsak se osvobaja

6 tega pasu, ko nebes sprem enita,- tak čas je z licem , k jer nasm eh ostaja,

m olčala Beatrice, v luč gledaje, y ki me bila poto lk la je do kraja.

N ato m i de: »N e vprašam , rečem raje, kaj si želiš, saj videla sem tisto

12 v N jem , ki drži vse čase in vse kraje.N e da m nožil bi si dob roto čisto,

- kar m ožno ni!, tem več da luč bi srečna // lahko v odsevu rekla mu: Subsisto,

vzcvetela v večnosti, v času neizrečna in nedoum ljena, kot je hotela,

7S v ljubezni n o ve je ljubezen večna.

1-48 . B ea tric in m o lk ; o s tv arje n ju a n g e lo v1. dvojica matere Latone: So n ce (A p o lo n ) in L u n a (D ian a), sin in h či b o g in je L ato n e . K a d a r sp o m lad i son ce v s ta ja na vz h o d u v znam en ju O vn a , L u n a p a isto časn o ton e na zapadu v znam en ju T eh tn ice , se z g o d i, da se znajdeta za tren u tek v isti ra vn in i, o b a en ako v is o k o nad h oriz o n to m (»za h ip z ravn a ju tehtn ica zenita«), Z e v n asledn jem tren u tk u pa se to ra v n o tež je p o ru š i, son ce g re g o r i, luna pa zaide za o b zo rjem (»nebes sprem enita«). - T o lik o časa k o t ta a stro n o m sk i p o ja v je trajal B ea tric in m o lk , potem ko je b ila (v p re jšn jem sp evu ) ob raz lož ila D a n te ju an g e lske h ierarh ije . - 1 1 . k a j si %eliš: D a n te je v o že ljo , da bi z ved e l, zakaj so b ili u stva rjen i an ge li, je B eatrice p reb ra la v B o g u , k je r so p riso tn i v s i časi in v s i k ra ji (o g n i ub i e o g n i qu an do ). - 1 3 - 1 8 : Z a k a j je torej B o g u s tv a r il angele? N e zato , da b i p o v e č a l sv o jo b lažen o st (» d o b ro to čisto«), tem več zato da bi an g e l, o d sev »srečne luči« ,

6 1 6

A prej n ik a k o r ni b ila brez dela: ne prej ne potle j ni b ilo takrati,

2 1 ko je B eseda nad v o d a m i vela .L ik , tv a r , čista in združena v p o d sta ti,

ta tro jica brez gra je je izpala,24 kot z loka treh te tiv tri pšice h krati.

In kot iz stek la, am bre in krista la zasveti b lesk , tako da od p rih od a

27 do zap o ln itve ni m u in terva la ,tako zag ore l tro jn i sad G o sp o d a

je v b iva n je p o p o ln , ne da lo čil 30 bi čas sp o p o ln jen ja in čas p o ro d a.

S o u stva rje n bil je red, k i je d o lo čil p o d sta ti stop n je , v v rh sveta pa seže

¡ 3 to , kar je v čistem deju B o g iz ro čil.P rep ro sta tva rn o st n iž je d o li leže,

na sredi pa se združi dej s tva rin o } 6 v vez , ki n ik o li več se ne razveže.

H iero n im vam je p isa l z g o d o v in o

lah ko rekel: B iv a m (»subsisto«). Iz n eseb ičn o sti in d o b ro te je tore j p rv a L ju b ezen , n edo u m ljena in n edosežn a, »vzcvete la v n o ve ljub ezn i«, t.j. u stvarila an gele . T o se je zgo d ilo v več n o sti, v b rezčasju in b rez p ro sto rju . - 19 . a p r e j: V p rašan je , ki so ga lju d je od nekd aj p o sta v lja li: Če se je s stvarje n je m a n g e lo v p riče l čas, kaj pa je B o g prej delal? B eatrice o d g o v a r ja : T o vp rašan je je n espam etn o, ker v e č n o st ne pozna n iti »preje« n iti »pozneje«. - 12 -3 0 : N asled n je vp ra ša n je : A li je B o g prej u stv a ril čiste like (form a pura - a n ge li), čisto tv a r (m ateria prim a, pura) in šele kasn eje sestavljen e po dstati? - L atera n sk i c e rk v en i z b o r se je 1. 1 2 15 iz rek e l tako le : »D eu s sim ul ab in itio tem poris u tram q ue de n ih ilo co n d id it creatu ram , sp iritu alem et co rp o ra lem ...« B eat­rice torej po njem uči, da je B o g v istem tren u tk u u stva ril v se tro je , k o t bi z lo k a s trem i te tiva m i n aen krat iz letele tri pu ščice. N o b e n e g a in te rvala (presledka) ni b ilo m ed u s tv a r itv ijo (»čas po roda«) ene o d teh treh sku p in , k a k o r ni p resled k a v tistem fiz ikaln em p o ja v u , ko žarek zadene ob s tek lo , jan tar ali krista l: ko zadene, je tu d i že ves n o tri. - 3 1 . soustvarjen'. Istočasn i sad stv arje n ja je b il tudi n ek i red , n eko sto p n je­van je vred n o sti. N a jv iš je sto je a n ge li, ki so čisti deji (actus puru s), brez prim esi tv a ri, n ajn ižja pa je tv a r (pu ra poten tia - m o žn o st, ko t nekaj p a sivn e g a , kar se lahko izrazi kot kam en, rastlin a , ž ival itd .); v sredi sto je nebesa (p lan eti in zvezde) k o t spoj deja in m o žn osti (tvari) , trd n o zvezan i z v e z jo , »k i se n ik o li v eč ne razveže«. - 37.

Devetindvajseti spev 6 1 7

a n g e lo v , kot da jih je B o g u stvaril 39 sto le tja pred to v išn jo d o m o v in o ;

resn ico o tem pa v e čk ra t je p o u d aril p isatelj svetega D u h a - uzreti

4 2 jo u teg n eš, če boš m arn o v n jem v o g lä r il.Se um jo m ore s kon cem dou m eti,

saj se m u u p ira , da bi ta g ib a la 4/ brez haska m o gla to lik an j strpeti.

Z d a j ve š, kd a j, kje in pa k ak o se vž ga la je ta lju b ezen ; tv o ji želji vn eti

48 tro jic o z u b lje v s tem sem p o k o n ča la .Prej ko do d v a jse t m o ge l si p rešteti,

pa nekateri an geli skalili // red e le m en to v so na vašem sveti.

D ru g i osta li so in se sk len iliv p les, ki ga v id iš tu k a j, v taki slasti,

j 4 da ve k o m aj ne b o d o g a op u stili.P re k le t napuh ve le l je on im pasti,

n apuh n jeg a , ki si g a v id e l v jam i,/7 tam p o d sveta v e so ljn im i balasti.

H ieronim: P rim . H ie ro n im o v o p ism o T itu : »Sex m illia n on dum n ostri tem po ris com - p len tu r am oru m ; et quanta tem p o ra, quan tasquae saecu loru m o rig in es arb itran du m est in q u ib u s A n g e li, T h ro n i, D o m in atio n e s, caeteriq ue o rd in es D e o serv ieru n t!« - 40. resnico: D a so b ili an g e li in svet u stvarjen i isto časn o , nah ajam o na več m estih sv . P ism a (E k l. c. 16 ; G e n . I . 1) . - 4 3. Še um: A n g eli (»gibala«) g ib lje jo n ebesa; če le-teh še ne bi b ilo , b i b il o b sto j a n g e lo v brez h aska, n jih o v o b itje ne bi b ilo p o p o ln o (»sanza perfez ion «). - 48. trojico Rubljev: T r i želje - tri vp ra ša n ja o an ge lskem stvarjen ju .

49-84. U p o r angelov; angelske zm ožnosti49'6<y. D e l angelov se je uprl B o g u m alo za tem , ko so b ili ustvarjen i. Z a sabo jih jenam reč potegnil n jih o v ko lovod ja L u cifer, ki ga je D ante v ide l v peklu , na sredizem eljske krog le (»pod sveta veso ljn im i balasti«). T isti, ki so ostali zvesti, so se takoj lotili dela - pričeli so vrteti nebesna telesa. B o g jih je za nagrado za vedno utrdil v dobrem ; božja m ilost, predvsem pa n jih ova lastna zasluga sta vz ro k , da nikdar ne zaidejo s p rave poti. T o velja tudi za vse ljudi: čim bolj si pripravljen sprejeti B o ga , raje bo prišel.53. ples: O ko li svetle T o čk e - B o g a , v katerem črpajo gibanje tudi nebesne sfere. -

Raj

T i go rn ji skrom no so priznali sami, da so le sad dobrote, ki stvarila

50 jih je, da vse um ejo nad zvezdam i.K e r n jih o v v id sta silno požlahtnila

m ilost, ki razsvetli, in zasluženje, ima njih vo lja čvrsta, polna krila.

N e dvom i, tem več sprejm i v podučenje, da božjo m ilost m oč je zaslužiti,

66 čim glasnejše je v tebi hrepenenje.O dslej boš ta kolegij veko viti

lahko pregledal brez pom oči tuje,6$ če si besede m oje znal shraniti.

K e r pa na zem lji šola podučuje, češ da je taka angelska narava,

72 da hoče, se spom inja in pojm uje,ti še povem , da v id i tvo ja g lava

čisto resnico, ki jo je skalila 7/ s takovim branjem širjena zm otnjava.

B rž ko zveselil je ta bitja m ilaobraz B o g a , ki se m u nič ne skrije,

7<f od n jega oči več niso odm aknila.N o v predm et ne pretrga jim vizije ,

zato ni treba jim še po jm ovan ja ,5 1 ki ga spom in razločeno p o v ije ,

tako da doli oči odprtih sanja,k d o r v veri ali brez uči resnico;

84 bolj k riv je zadnji, vreden sram ovanja.

58. skromno: K o t je grešne angele pokopal napuh, tako je dobre po vzd ign ila ponižnost.- 70. Šola podučuje: V D antejevem Času so teo logi učili, da im ajo angeli razen um a in vo lje tudi spom in. Pesnik pa (po T o m . A k v .) razlaga, da angelom spom injanja ni treba. K a r se tiče n jih um ovan ja , je seveda drugačn o kako r naše, č lo veško ; ni jim treba do lgega preudarjanja in sklepanja iz raznih prem is (»razločeno«), tem več v B o gu n arav­nost in neposredno zro vso resnico. T u d i n jihova v o lja ne m ore več kreniti s prave poti. T eo lo g i, ki g lede tega napačno učijo , so sanjači; tisti, ki se tega zavedajo , pa so po vrh u še m alopridneži.

Devetindvajseti spev

V i doli ste zgrešili to stezico v filozo fiji, ker vas tak zanaša

<f/ lju b av do zdela s svo jo g o vo rico .A to še vedn o laže se prenaša

tu g o ri, kakor pa če v stran odriva 90 ali m aliči B ib lija se naša.

Pom isli, kaj k rv i se še p relivaza njeno setev v svet in kaj bila bi

93 radost n jega, ki tiho z njo prebiva!Z a videz vsak duha in truda rabi,

zanj prizadeva prid igar se v znoju,96 vtem ko se sveti E van g e lij zabi.

T a de, da se je v K rista sm rtnem boju nazaj pred sonce luna zatočila

99 in p ot zaprla sončnem u je soju ,a laže, saj se luč je sama skrila:

zato je Spancem , In d om onkraj sveta,10 2 tako kot Ju d o m , hkrati ugasnila.

N e srečaš večkrat Ja n k a in Franceta v F irencah , kot ta bajka pleteniči

10 j se z lece dan za dnem prek vsega leta!Z a to nevedne ovce in jagn jiči

85-126 . M alopridn ost filo zo fo v , p rid igarjev in odpustkarjevV eselje in ponos, da m ore spoznati takšne resnice, kot so stvarjen je an gelov, njih narava itd ., se v pesniku h itro sprevrže v žalost in srd nad navedenim i teoretiki, p rid igarji, odpustkarji, nad n jihovim i zablodam i in prevaram i, najsi jih počn o hote ali ne. C elo beseda »svinja« (»porci«) prileti na n jih o v račun, in to v raju! - Z a trenutek se zazdi, kot da tudi večn ost ni več varna pred človeškim i dim enzijam i...87. ljubav do %del&' »am or dell’apparenza«: P o vzd ig o van je navideznih vred not, dem ago­gija. - 88. la%e se prenaša: B o ljše dem agog, a p rave vere, kot krivo verec! - 9 1 . krvi'. m učencev. - 93. radost njega4. K o lik šn a je radost tistega, ki ubira tihe steze svetopisem ­skega življenja! - 94. %a p^ eZ ] Z a poveličan je lastne m odrosti in za p o v z d ig osebnega prestiža. - 97. ta de: E n a takšnih p rid igarsk ih izm išljotin je bila razlaga sončnega m rka ob K ris tu so v i sm rti. P o tej razlagi naj bi bil m rk delen, v resnici, pravi D ante, pa je bil popoln in viden po vsej zem lji. - 103. ne srečaš: V Firencah ne srečaš tako po go sto č lovek a z im enom L ap o ali B in d i (v resnici jih je b ilo na kupe, ko t p ri nas Jan ez o v ali

620

prim eketajo s paše zraka siti; jo S da ne ved o za zlo, jih ne opraviči.

N i rekel K ris t pred prv im i leviti:,Pojd ite čenče oznanit zem lji celi’ ,

m tem več jim dal je tem elj krem eniti.T i ukazi v ustih njih so zagrm eli,

ko v bitki za ta sveti ogenj vere 1 1 4 oščep in ščit postal je E van g elij.

Z d aj greš na leco, rečeš nekatere osladne šale, da je v cerkvi smeha,

//7 kapuco si napneš - in konec bere!T a kapa pa postane ptičku streha...:

o , da ga vid iš, v id el bi še hkrati,120 kaj ti velja l bo tak odpustek greha!

Z ato n orost na zem lji se košati;kar brez dokaza, ki naj um prepriča,

12 } je prerok vsakd o , ki vam kaj naklati.O d tega svet A n ton redi prašiča,

pa drugi zraven, ki so večje svin je,12 6 saj gredo plačevat, a brez beliča!

N o , m alo sva zašla; to opom in je,naj tvo j pogled na p ravo stezo pade,

129 da s časom skrajšajo se i stopinje.T a stan tako preide vse pregrade

Fran cetov), kot pa si v cerkvi m ogel čuti podobne m arnje ob vsakem dn evu čez vse leto. - 109. levite'. A posto le . - 1 18 , ta kapa\ Z a l - p rav i B eatrice - neuko lju d stvo ne zapazi v p rid igarjevi kapuci čudnega ptiča-hudiča in nič ne vpraša, ali je tak odpustkar v resnici poslan od papeža ali škofa. K o bi ljud je ved eli, da je m ed odpustkarji m n ogo sleparjev, k i sam o vleče jo denar, bi znali praviln eje ceniti n jih o vo robo . - 124 . svet Antom Z o p e r antonijevce (red A n ton a puščavn ika , slikanega s prašičem ob nogah) se je že leta 1 2 10 papež In ocen c I I I . pritoževal, češ da m n ogi sleparji hod ijo n aokoli v n jihovih ob lačilih in m am ijo iz ljudi denar. Papež je takrat izdal bulo , k jer pravi: »R azkrinkajte take ljudi in ravnajte z n jim i ko t s tatovi!«

12 7 - 14 5 . K a k šn o je število angelov?130 . stan\ A n gelsk i. -

Devetindvajseti spev

v številu , da ne zm ore svet jezika i p in ne duha, ki to naj zapopade.

In če pregledaš to, kar D aniel slika,uzreš, da so n jeg o ve tisočice

i j j številka, nedoločeno velika.Praluč, k i angelsko o barva lice,

v to lik ih deležih se v nje razlije, i ) 8 ko t je o d sv ito v , ki so ji družice.

K e r pa rodi se čustvo iz v izije ,zato sladkost, ki se v ljubezni skriva,

1 4 1 tu m anj, tam zopet bolj g o rk o zasije.Oj veličastna, vselej d o b ro tljiva

nebeška m oč, ki je te širne reke j 44 zrcal ustvarila , kjer se razliva,

E n a za se - kot prej, tako na veke!«

13 3 . Daniel: Ju d o v sk i p rerok , ki piše (D an. V II . 10): T iso č i in tisoči so m u služili in desetkrat sto tisoč jih je stalo oko li N jega . B eatrice se - po T om . A k v . - naslanja na ta izrek in p rav i, da človeški um števila an ge lov ne m ore izraziti, to liko da jih je. - 136 . PraluČ: B o g - praluč - se razpršuje na to liko različnih žarko v, ko liko r je an ge lov , v katere p ro d ira in se z vsakim posebej spaja, kajti, vsak angel je vrsta (species) zase. In kako r vsak angel seva s svo jo posebno (specifično) svetlob o , tako se tudi n jihova ljubezen posebej razlikuje glede m oči (»bolj ali m anj go rk o zasije«). - 144 . z rca^ A n g eli, ki so zrcalo božje luči. - 14 2 - 14 5 : K o n čn i B eatricin vzk lik , ki razodeva vse ob čudovan je božje neskončnosti in veličastva.

TRIDESETI SPEV

M orda šest tisoč milj tam za goram i je poldne že, a senca prebujena

) pregrne do obzorja svet pred nam i,ko se neba g lob ina neizrečena

jasni vse bolj, tako da gori izgine6 nam m arsikatera zvezda zatem njena;

dlje ko ta jasna dekla sonca sine,vse več svetil, m ed njim i najbolj lepa,

9 nebo zagrne v svo je globočine.T ak vrsti an gelov , ki venec sklepa

o k ro g luči, k i me je vsega zm ogla, iz sijoča v njih, ki v sebi jih zaklepa,

b leščava je počasi obnem ogla;ko se stem né, ozrem se k Beatrice,

i ; in pa, ker me ljubezen je prem ogla.

1-45. P rihod v E m pirej.»N a cilju! Beatrice je pripeljala pesnika preko vseh devetih nébesov v deseto ali ognjeno nebo (em pyreum od gr. pyr, t. j. ogenj), pravo bivališče angelov in svetn ikov ter B o ga sam ega, sv. T rojice. T o najvišje, pravo nebo v id i D ante v ob lik i rajske rože ali velikan­skega am fiteatra, na čigar dnu v kro gu teče m orje svetlobe, iz dna pa se d viga jo v nedosežno v išavo stolbe in stopnice, na tisoče in tisoče njih, vedno višje in višje, na katerih sedé izvoljenci božji, na najvišji stopnici M arija, M ati božja; nad to rožo pa presv. Trojica. Cilj je s tem dosežen - videnje izgine... Dante se znajde spet na zemlji. - V se to najvišje zamaknjenje popisuje v zadnjih spevih : X X X . - X X X I I I . (J. D ebevec).

1 - 15 . D evetero angelskih o b ro čev prične bledeti in n jihova svetloba polagom a ugaša, tako kot zvezde zjutráj zbeže pred prih odom sonca (prim . Prešeren, Soneti ljubezni: » K o se zlati o b lako v trum a bleda, nazaj pripelje zarja ga rum ena, tak zem lja je v ljubezni vsa zgubljena, da vanje ne obrne več pogleda...«).1-3 : Sest tisoč m ilj daleč od nas je m orda poldan, tu pa je sonce še tako n izko za goro , da njena senca pada tja do nasprotnega obzorja. - 7 .ja sn a dekla: Ju tran ja zarja. - 10 . vrsti angelov: Prim . R aj X X V I I I . - iz . od njih sijoča: A n geli p redstavljajo b o gastvo luči, ki jih

Trideseti spev

Če vse, kar se do zdaj ji slave kliče, bi v eno sam o h valn ico strnili^

¡S težko da vredn o ji slavi obličje,zakaj lepota njena onstran sili

č lo vešk ih mej in m islim , v trdni veri,2 1 da v so uživa le njen stvarn ik m ili.

O d tu naprej prem agan v taki m eri se čutim od povesti p riču joče

24 kot kom ik in traged le m alokteri.K o t zaslepi o k o nam sonce žgoče,

tak mi podoba sladkega nasm eha 27 zm rvi duha, ko spom niti se hoče.

O dkar nje lice mi bilo utehaje p rv ič , pa do tega zdaj pogleda,

30 p ri slavi nje požel sem kaj uspeha,zdaj čutim pa, da peša m i beseda,

ko nje nadzem sko vam lepoto slika,¡ } kot pesniku, ki konec svo j zagleda.

In ona, ki naj ji trobenta vzk lika g lasnejši kakor m oja, ki nehuje

¡6 in se pred silo zdaj sn ovi um ika,kot vo d ja , k i težave so m u tuje,

m i de: »Z največje sfere zdaj letiva ¡9 v nebo, v katerem čista luč dom uje:

duh ovna luč, ki z n jo ljubezen b iva, ljubezen do B o g a , k jer radost rase,

42 ta radost, ki od vseh je najbolj živa.T u v id el dvo jn e raja boš opaše,

je ustvarila. - 33. kot pesniku: k i je izrabil vse sv o je sile. - 34. trobenta: N aj jo o peva vrednejši od mene. - 38. ^ največje sfere: P rvo g ibalo . - 39. v nebo: E m pirej, ki je čista, duh ovn a luč (»luce intelettual«). - 43. dvojne opaše: D v o jn o stražo nebeškega kraljestva, t. j. angele in duše zveličanih ljudi; poslednje v id i pesnik v tej podob i, kot se bo člo vek uzrl ob sodnem dn evu , ko m u bo vrn jen o telo.

6 2 4

izm ed katerih ene v tej opravi,4 j ki človek jo ob sodbi del bo nase.«

K o t nagel b lisk , ki nas ob v id prip ravi in nebogljenem u očesu skrije

48 stvari, ki v večji sijejo b leščavi,tako tedaj me živa luč obsije,

zastre zenico bliska mi zavesa, j i nič več ne vid im božje dom ačije.

»Ljubezen, ki um irja ta nebesa,vsako g ar, ki gre k njej, tako pozdravi,

¡ 4 zato da sveča se privad i kresa.«In g le j, ko mi tako vodnica pravi,

že čutim , da m i iz m oči neznane /7 kipi krepost, kakor je ni v naravi,

v pogledu novem v me tak ogenj plane, da ni n ik jer tako svetloba huda,

60 da zm ogla bi oči mi obsijane.K o t divna reka, videl sem brez truda,

razliva se ta luč, a na b rego ve 6} pom lad cvetoča slika svo ja čuda.

Iz reke vre jo iskre, vedno nove,in kot zlato, z rubini o ko van o ,

66 v obrežne se razlivajo cvetove.N ato pa vse kakor vo n ja v pijano

nazaj v to vre lo čudežno se zgrin ja:69 ti noter, drugi spet kipe na piano.

»V isoka želja, ki ti um prešinja,

46-81. R eka luči52. ljubezen: B o g , ki um irja E m pirej, k jer torej vlada večni m ir. - 54. da sveča: T a luč, ki oslepi sleherno dušo, ko pride v E m pirej, je le priprava neizm ernega božjega svita. -55-60: D ante začuti, da v njem vstaja n ova v idn a m oč in v naslednjem trenutkuspregleda. - 63. pom lad razsipa: »rive dipinte di m irabil prim avera«. - 64. i \ reke: Luč E m pireja se pokaže pesniku v podobi neizm erne reke, iz katere se vsip lje jo angeli (»iskre«), b reg ove pa ji krase duše blaženih (»cvetje«). - 67-69: Pesnik prim erja to luč s

Trideseti spev 625

da bi o vsem dobil zdaj pojasnila,72 ug a)a mi> čim bolj te opominja.

A prej, ko željo ti bom potešila,iz te bleščeče reke m oraš piti,«

7/ luč m ojih je oči sp rego vo rilain še: »T a reka, siji ču d oviti,

ki v njej v rv e , cvetlice te vesele j g so skritih b la g ro v um otvorn i ščiti.

N e da bi te stvari bile nezrele, to tvo je je oko le zakriv ilo ,

g i ker zdaj so p rv ič se mu razodele.«N i dete z usteci še navalilo

tak k m leku m aterinega telesa,84 če se po svo ji uri je zbudilo ,

kot jaz, da v id si izbistrim očesa, sem sklonil k reki se, ki jo rodila

g7 v poboljšan je človeka so nebesa.In ko zenica žejna tam je pila,

se mi zazdi, da se ta d o lga reka 90 v neskončnem k ro gu je tedaj razlila.

K o t če nam krinka skrila je č loveka, pa je potlej ves drug, ko se preobleče

93 in videz ni resnici več zapreka,tako m enjava, praznično bleščeče,

se cvetje, iskre, dokler nisem videl 96 pred sabo d vo jn ih vrst nebeške sreče.

čudežnim vrelo m , ki s sv o jo v o n ja v o p rivab lja angele kot prašniki čebelo. - 75. luč mojih oči: Beatrice. - 78. ščiti: K o t sim boli, ki zakriva jo pravi obraz stvari. - 79. nezrele: N epopolne. - 8 1, p rvič: D ante jih lahko zapopade šele zdaj, ko m u je dan d uh ovn i vid .

82-148. N eb eška roža85-90: K o D ante zasliši Beatricine besede, se željno zagleda v reko luči, ki prinaša duh ovn o m oč (»poboljšanje«) in jo nenadom a uzre v krožni ob lik i; zdi se m u, kot bi se pred njim odprla velika vrtn ica. - 94. praznično bleščeče: V id i jih bolj slovesne in popolne. - 96. dvojnih vrst: A n geli in zveličani ljudje. -

6z6

O božji svit, ki v tebi jaz sem videl kraljestva p ravega vrhunec sveti,

9P pom agaj, da povem , kaj vse sem videl!T am luč je, ki da S tvarn ika uzreti

tej stvari, ki le takrat m ir uživa,10 2 ko ji iz lica v lice O n zasveti.

K o t roža v prostor gre in se razliva, dokler da ne razgrne si oboda,

i o j ki je še soncu preobširna njiva.V se , kar se vid i tam, je žar G o sp o d a,

odbitega od prvega gibala,10 8 ki v njem živi in črpa m oč zaroda.

In kot pečina gleda radoznalav tolm un pod sabo, da razveselila

m se cvetnega lahko bi pregrin jala,tako k ro g luči, v vrstah brez števila,

o gled ovale so se duše tistih,1 1 4 ki m ilost jih je nebu povrnila .

In če že dno to liko žarko v čistih obsega, kaj bo rože te cveteče

n 7 širina šele pri najskrajnih listih!O ko v brezm ejnosti m i ne vztrepeče,

tem več požira iz neznane žeje 120 v so m oč in ves ob seg te silne sreče.

T u bliže ali dlje se nič ne šteje,zakaj k jer B o g brez srednika kralju je,

i z j tam se osujejo naravne meje.

100. Tam luč j e : V tej podob i angeli in blaženi v id ijo B oga. - 106. i% žar^ a: Ž a rk i, ki izhajajo iz božje luči, se odbijajo od zunanjega oboda P rvega gibala in se zopet vračajo .- m , v vrstah: K o sledi svo ji v iz iji nebeške rože, nam pesnik slika raj kot neizm eren am fiteater, v čigar sredini sveti božja luč, duše, sedeč v vrstah , pa se v njej ogledujejo kot v zrcalu. - 1 14 . povrnila: P ravi dom ljudi naj bi bil v nebesih. - 1 1 5 . če dno: Ž e tu bi se sonce kar izgubilo (prim . v. 105); kako neznanski je m oral biti šele zunanji k ro g te rože! - 120 . vso moč in ves obseg: D ante lahko s svojim duhovnim vid o m zajam e vso

Trideseti spev 627

V ta soj zlata, ki v večni roži pluje, ki v vrstah širi se in von je hvale

12 6 do sonca d v iga , ki vse pom lajuje,me vsega v željah, ki pa so m olčale,

potisne Beatrice: »G lej število ,«129 m i reče, »belih duš, ki so se zbrale.

G le j naše m esto, kam razteza krilo ; tak polno gledaš našo dom ačijo ,

i ) 2 da m alo jih bo še nebo izvo lilo .V ta prestol, kam or ti oči strm ijo,

ker krona ti nad njim je zažarela,i ) ! še preden k nam prišel boš na gostijo ,

se duša knežja H enrika bo vzpela,ki prišel bo , da Italijo obrne

1) 8 na p ravo pot prej, kot za to bo zrela.Pohlep pa slep neum no vse preobrne,

tako kot če otrok , ki ni še shodil,14 1 sestradan je, pa m leka v ir zavrne.

A C erk ev tistikrat bo takšen vod il,ki z javn o in p rik rivan o prevaro

144 ne bo poti s cesarjem iste hodil.L e m alo B o g m u pustil bo tiaro,

potlej tja doli treščil ga bo v stisko,147 k jer S im on vrač je za pregreho staro,

ta iz A lágn e pa bo šel bolj nizko.«

»kvantiteto« in »k valiteto« n ebeške rože. - 12 5 . vonje hvale: H valn ice a n g e lo v in blaže­nih na čast večn em u soncu (B o gu ), ki daje ra ju n em in ljivo pom lad. - 129 . belih dus: O detih v b elino: » ...op ra li so sv o ja ob lačila in jih očistili s k rv jo Ja g n je to v o « . (R azod .V II . 1 3 - 14 ) - 13 6 . duša H enrika: H en rik V I I . L u k sem b u ršk i, ki je bil 1. 1308 izvo ljen za cesarja; 1. 1 3 1 0 je p rišel v Ita lijo in se zam an b o ril pro ti flo ren tin sk im g ve lfo m . N je g o v a nenadna sm rt (I. 1 3 1 3 ) je bila za D an te ja hud udarec, saj je v n jem v id e lrešitelja Ita lije in o b n ovite lja rim skega cesarstva. - 159 . pohlep: Stran karsk i. - 142 .takšen: K lem e n t V . (prim . R aj X X V I I . 82); um rl je leta 1 3 1 4 , potem ko je b il prenesel papeški sedež iz R im a v A v ig n o n . - 14 7 . Simon: T re tji pas osm ega kro g a , k jer trpé preku pčevalc i s cerkven im i službam i ali s im on isti (prim . Pek . X I X ) . - 148 . ta i% A lágne: Papež B o n ifacij V II I .

ENAINTRIDESETI SPEV

K o t vrtn ico tedaj sem v beli zarjizagledal sveto vo jsk o , ki prek svoje

) k rv i jo K ris t popeljal je k oltarji,a druga, ki na krilih zre in poje

slavo N jega , ki ji ljubezen vnem a,6 in blagor, ki ji vž iga svetle soje,

- kot roj, ki prašnike cv eto v objem a, čebele pa nenehom a hitijo

9 spet tja, k jer n jih ova m edi se vnem a,obletala je cvet, ki ga krasijo

to lik i listi, potlej pa hitela,12 v ljubezni svo je večn o dom ačijo.

K o t ogenj so jim lica plam enela, peroti v zlatu, d rugo iz tančice,

// ki bolj kakor vsak sneg bila je bela.T ja doli v cvet, stopnico do stopnice,

so m ir nosili in hotenja sveta,¡S ki jih dobé, ko vzpnejo perutnice.

N a poti od B o g a pa tja do cvéta bila od polnosti te razprostrane

i - j i . D ante strm i v Em pirej1-27 . E m pirej, ki je p ravo nebo zveličanih, se je pesniku predstavil kot neizm erna bela vrtn ica, ki jo ob letavajo angeli tako kot čebela cvetne prašnike: obleté jo , nato pa se znova vrača jo k svojem u izvoru — k B o gu .3. k oltarji: C erkev, o bčestvo duš, je K ris tu so va nevesta, pridobljena s k rv jo svojega O drešenika. - 4. druga: A n geli; o d vo jn i v o jsk i raja glej Raj X X X . - 43-45.-9. spet tja: K o t se v satnikih hrani in m edi čebelina bera, tako se v B o g u o veko veči in sublim ira angelska ljubezen. - 1 8 . k o vzpnejo perutnice: V angelskem letu se izražata m ir in ljubezen božja: »Sancti angeli qui sunt in plenissim a partecipatione d ivinae bontatis, quidquid a

Enaintrideseti spev 629

2 1 žar in v iz ija nista prizadeta,ker božji sij skozi veso lje plane,

kot kom ur gre , s tako neznansko silo,24 da luč pred njim nobena ne obstane.

T o varn o , radostno kra ljestvo m ilo, k jer dom Z aveze n ove je in stare,

2 j v id in ljubezen v eno je sklenilo.O trojna L u č , ki v svitu ene zarje

jim svetiš pred očm i in si jim hrana,30 ozri tja doli v naše se viharje!

K o t če barbari tam od oceana,k jer vsako noč z neba M ed ved ka sije

¡ j in s sinom se vrti, ki m u je vdana,gledaje R im in njega um etnije,

strm e, ko Lateran pred n jim i vstane,¡ 6 in vse, kar človek zgradil je, zakrije,

kaj neki jaz, ki v rajske sem poljaneprišel z zem lje, iz časnega tja v večno,

39 in iz F irenc m ed blage nebeščane,strm eti m oral sem tedaj neizrečno!

B rez želje, da kaj reče ali čuje,42 srce m olčalo osup lo je in srečno.

D eo percipiunt, subiectis im partiuntur.« (T om . A k v . S. T . 106,4) " 24 - ^ nobena-. B ožji luči se ne m ore ustavljati nobena druga, zatorej ona sam a (»iuce intelettual, piena d ’amore«) prod ira , kam or hoče - nezm anjšana po Času ali prostoru . - 27. vid in ljube\en\ U m in čustvo.

28-30: V zk lik sv. T ro jic i. K o v id i n jeno slavo, se D an te spom ni člo veških rev na zemlji.

3 1 - 5 1 : D an te strm i nad čudežem , ki se m u razodeva. D a bi vred n o popisal svo je občudovan je, se spom ni barbarskih n arod o v, ki so s severa (k jer se noč in dan na nebu vrtita V elik i in M ali vo z , po G rk ih M edvedka in njen sin) navalili v R im - verjetn o za jubilej 1 . 130 0 - in obstrm eli pred L ateranom , ki ga je bil papež N iko laj IV . konec 14. stoletja izredno polepšal, tako da je takrat v resnici p redstavljal p rv o cerkev krščanstva. K a k o ne bi pesnik strm el, krh k i in u m rljiv i č lo vek , k i je prišel iz spletkarskih F irenc naenkrat sem go ri v nebeški m ir, v kraj božje ljubezni in večne sreče!

630

K o t božjepotnik, ki si oddihuje, po tem plju zaobljube se ozira

4 ; in v m islih ga že drugim opisuje,tako čez živi ta sijaj vsem ira

hiteli so pogledi mi strm eči,4S zdaj dol, zdaj go r, zdaj zopet do izvira.

P o vso d obrazi, k m ilosti vabeči, prepolni svita, božjega sm ehljaja,

/7 ples in sprelet v dosto jnosti največji!V sa ta dopolnjena podoba raja

oči je m oje nase priklenila,¡4 n ikjer pa jih ni ustavila do kraja;

a že vzbudi mi želje n ova sila,o stvari, ki jo duh moj preudarja,

/7 želel sem od gospe si pojasnila.N e ona, nekdo drugi o d g o varja ,

ni Beatrice, pač pa starec sveti,60 ki ga obleka blaženih ozarja.

V očeh in na obrazu se mu sveti dobrotn i sij, ponašanje je m ilo,

6) kot se spodobi dobrem u očeti.»A kje je ona?« klic m i je izvilo ;

on pa: »Pozvala m e je Beatrice,66 da se želenje ti bo izpolnilo .

T am gori, g le j, boš v id el nje obličje, če gledaš v vrh do tretjega nebesa,

69 na tronu, ki svetosti nje pritiče.«N a to sem m olčal in uprl očesa

do nje, ki s kron o si g la vo odeva,

5 1- 14 2 . Sv. B ernard nam esto BeatricejS . tej želji: D ante m isli eno, zgodi pa se m u drugo : Beatrice je nam reč izginila in nam esto nje zagleda ob svojem b oku častitega starca, očitno enega od blaženih. - 68. v vrh: D v a kro ga pod M arijo (prim . X X X I I . 4) -

Enaintrideseti spev 631

■72 svetleč se v žarkih, ki jih B o g raztresa.Z n ajvišje krajine, kjer grom odm eva,

o ko ljudi n ikdar se ne požene, j ; če gre do dna m orja, ki najbolj zeva,

dlje, kot je Beatrice šla od mene; a to ne m oti me, saj ne zagrin ja

7 8 p rostranost vm esna mi podobe njene.»G ospa preljuba, m ojih u p o v skrinja,

ki ti za b lagor m oj bila ostala 8 1 je v peklu doli blažena stopinja,

za vse, kar duša mi je tu spoznala, sta tvo ja m oč in pa dobrota mila

84 krepost in vso potrebno m ilost dala.T i m ene sužnja si o svob od ila

na vse načine, prek steza nešteto,87 k o lik or zm ogla si jih in dobila.

N aj varje me velič je tvo je sveto , da duši, ki si jo pustila zdravo ,

90 kot tebi p rav je, truplo bo odvzeto!«T o m olil sem , a ona čez daljavo

se m i nasm ehnila je in v sm ehljaju 9) v studenec večni obrnila g lavo .

A sveti starček de: »D a slednjič h kraju pripelješ svo jo pot, za kar vo lila

96 sta m e m olitev in ljubezen v raju,ta v rt oglej si p rav , da okrepila

tvo j šibki v id n jeg o va bo m ilina

73-78: Razdalja , ki loči pesnika od B eatrice, je večja , kot če bi segel od vrh a neba do dna n ajg lob ljega m orja, a vseen o v ničem er ne zm anjšu je B eatricinega sijaja. D an te jo v id i jasno, kot bi bila pred njim . - 79-90: Pesnik se zahvalju je Beatrice. Potem ko ga je bila rešila iz pekla č loveških zablod , ga o svo b od ila strasti in nem ira in ga prived la do praga n ajvišje sreče, je ta vodn ica - sim bol člo veške ved e in ljubezni - odslužila. Za poslednji napor - »gran passo« - sta D anteju potrebni nadnaravna sila in božja m ilost. - Beatrice se D an tejevi gan ljiv i zahvali nasm ehne, nato pa se znova za ved no v to p i v

632 Kaj

99 pri vzponu v žarek božjega svetila.G o sp a nebes, ljubezen m i edina,

naj p oskrb i, da se nam pot odseda,102 na prošn jo svo jeg a Bernarda sina..«

K o t ta, ki, da V eron iko pogleda, prišel je doli od hrvaške straže,

10 j pa se sloveče slike ne nagleda,rekoč si v m islih, dokler se m u kaže:

’ G o sp o d m oj Je zu s K ristu s, B o g resnični,108 je to res tvo je lice, prt ne laže?“

tako sem jaz v začudenosti sličnistrm el v n jega, ki v duši zatopljeni

m že spodaj skusil je ta m ir pravičn i.»Sin m ilosti,« se m ož obrne k m eni,

»življenja rajskega ti ni spoznati,1 1 4 d ok ler v dnu cilj iskal boš zaželeni;

tja v gorn je vrste glej, v vrhunec zlati, da ti kraljico oko uzreti m ore,

1 1 7 ki tem u carstvu vdanem u je mati!«O zrem se tja; in kot ob času zore

od jutranje strani m očneje sine 120 k akor od tam, k jer sonce gre za gore,

gledanje B o ga . - 100. Gospa nebes-. M arija. - 102 . Bernarda-. Šele tu se svetn ik razodene: sv. B ernard je to, ustanovitelj reda cisterijahcev, rojen 1. 10 9 1 v Fran ciji, um rl L 1 1 5 3 kot opat v sam ostanu C lairvaux. Zn an je ko t eden največjih M arijin ih častilcev vseh časov, zavo ljo svo je cerkven e zgovo rn o sti pa je dobil naziv »doctor m elüfluus«. T a znam eniti kontem plant bo zdaj D anteja uvedel v največje božje skrivn osti in mu pom agal h končni v iz iji B o ga . - 1 0 3 - m : N o v a »božjepotniška« prispodoba: K o t rom ar, ki iz daljne dežele (na pr. H rvaške) pride gledat V ero n ik in prt tja k sv . Petru v R im , kar otrpne pred častito re lik v ijo , tako je pesnik strm el v tega razglašenega svetn ika, ki je slovel po svo jih zam aknjenjih. - 1 14 . dokler v dnu\ Sv . B ernard opom ni D anteja, da svojega rajskega cilja ne bo dosegel, če b o strm el vanj. O zre naj se raje k v išku in pogleda M ater božjo . - 1 18 - 12 9 : K a k o D ante v id i M arijo? K o t se v zgodnjem jutru jasni na vzhodu , odkoder bo sinil sončni v o z , ki ga Faeton ni znal ravnati (prim . R ajX V I I . 3), m edtem ko so d ru ge strani obzorja še vse tem ne, tako je M arija s svojim sijajem prekosila in zasenčila vse druge. Pesnik jo prim erja z bojnim praporom franco-

Enaintrideseti spev 633

tako - kot šel na hrib bi iz doline -se zdi, da najbolj skrajna stran prekaša

i2 ) v svetlob i vse ožarjene višine.K o t tam , kjer čakajo očesa naša

vo z , ki ga Faetón ni znal ravnati,12 6 zasije luč, ki na stranéh ugaša,

tako ta prapor m irni, rdeče zlati čez vse je zažarel, njem u ob strani

i2 i> pa ves sijaj je m oral obm olčati.In na perotih tja čez raj prostrani

se m nožica je an gelo v spustila,1 ) 2 vsak v svo jem plesu, v svo ji luči dani.

G le j, vsa lepota se je nasm ehnila tej igri, tem u petju , a poglede

i ) j svetn ik o v blaženost je orosila.Če to likšno im el bi m oč besede

kakor duhá, ne drznil bi se peti 1 ) 8 tega veselja niti sence blede!

K o v id el m i oči B ernard je sveti zagledane v ljubezen tja n jeg o vo ,

1 4 1 zazre se v n jo v gorečnosti tak vneti,da vzplam eni p ogled m i z iskro novo .

skih kra ljev iz 13 . in 14 . stol. (oriflam m e; »oriafiam m a«), ki je bil v o b lik i plam ena rdeče barve. K e r je om enjeni p rapo r služil v b itkah , n aglaša D an te , da je ta nebeški prap o r - M arija - m iren , t.j. kažipot k m iru. - 1 3 5 - 13 8 : Če bi bila m oja beseda na isti višin i k ak o r m oj duh - p rip om in ja D an te - bi vseen o o m ah o val pred op isom to likšne lepote.

DVAINTRIDESETI SPEV

V svoj vz o r zam aknjen, m ož prem išlju joči sam me prične učiti in iz grla

} tako besede blažene mi toči:»T a, ki je rano vnela in odprla,

sedi vsa krasna pri nogah M ariji,6 ki zacelila jo je in natrla.

K je r kora tretjega blešče se siji, sedi Rahela, žena p rave vere,

9 z n jo Beatrice v isti lepotiji,Saro , R ebeko , Ju d it , n jo, iz katere

se narodil je pevec, ki je v boli 1 2 zavo ljo greha pel svo j M iserere...,

oglej si tam, kako p o vrstah doli v tej vrtn ici, od lista pa do lista,

/; kot kažem jih, sede na svetlem stoli.V red sedm i in še dlje gre vrsta tista,

1-84. K a k o posedajo blaženi nebeško rož61-39 : V tem spevu razlaga sv. Bernard, kako so izvoljenci božji razvrščeni p o sedežih rajskega amfiteatra. Sredi enega po lkroga v najvišji vrsti sedi M arija, kraljica nebes, kot vem o že iz prejšnjega speva, pod njo pa so sedeži svetih hebrejskih žena, ki si sledijo eden pod drugim v ravni črti in tako delijo po sredi ves velikanski po lkrog. L e v o od tega zidu ali »preče«, kjer so že vsi sedeži polni, sede pravičniki stare zaveze, desna stran pa je »rezervirana« za izvoljence iz n ove zaveze. Isti red vlada na drugi strani amfiteatra. Tudi ta k ro g deli na dvo je vrsta sedežev, ki v ravni črti tečejo od vrha pa do dna. N ajviše gori, prav nasproti M atere božje, sedi Janez K rstn ik - oddaljen od M arije za cel prem er rajske rože - pod njim pa sv. Frančišek, sv. Benedikt, sv. A vguštin in drugi »mejaši«. T ud i ta »zid« je ločnica med blaženim i: na desni nova, na levi stara zaveza.4. ta: E v a , ki je z izvirn im grehom pahnila č lo veštvo v nesrečo; to nesrečo (kačo) je strla M arija , ko je rodila O drešenika - K ristusa . - 10 . njo\ R u t, prababica D avid a , ki je

Dvaintrideseti spev 635

v kateri se vrste hebrejske hčere ¡ S kot venec prašn ikov v tej roži K rista ,

zato da bi glede tostranske vere v O drešenika zid bile častiti,

2 1 ki loči to stopnišče rajske bere.T o stran, k jer poln cvet je veko viti,

posedli so vsi ti, ki verovali 24 v M esija so, ki im a na zem ljo priti,

a druga stran, kjer prazni so ostali še stoli in p o lk ro g i, njim pripada,

27 ki prišlega so Kristusa spoznali.In kakor tukaj slavni tron , k jer vlada

nebes kraljica, m ore se ozreti 30 na druge prek ve likega prepada,

tako tam čez blešči se Jan ez sveti, ki je junaško pretrpel puščavo

33 ter m učeništva in pekla d ve leti;pod njim pa zreš poklicane v to slavo

F rančiška, B enedikta, A vgu štin a 36 in vrsto drugih doli čez širjavo .

G le j, kaj m odrosti hrani ta višina, ki je sprejela v te v rto v e sveže

39 enako svo je vere o bad va sina!A kra jev tam pod črto , ki prereže

počez obedve p o lo v ic i zlati,42 iz lastne se zasluge ne doseže;

slavil B o g a s psalm i. - 18 . kot venec prašnikov: H eb re jske žene so kot prašniki v cvetu ; po njih se nam reč zazna m eja m ed dušam i, ki so živele pred K ristu so v im prihodom , in tistim i, ki so živele po njem . - 3 1 . Jane% sveti: Jan ez K rstn ik , ki je dal g lav o d ve leti pred K ris tu so v o sm rtjo (prim . R aj X V I I I . 134 ); ta čas je m oral prebiti v L im bu , nato pa je smel s K ristu so m v nebo. - 39. obadva sina: K a k o m odro je uredila božja P revidn ost, ki je raj enakom erno poselila s pravičn ik i iz obeh zavez. - 40-48: V es am fiteater (»obe p o lo v ici zlati«) pa je tudi po dolgem prerezan na dvoje. G o rn je vrste smo zdaj že spoznali. K a j pa spodnji sedeži? T am sedijo nedolžni otroci - razlaga sv.

636 Raj

od drugih le - kako, boš smel spoznati; te duše odložile so telesa,

4 j še preden so zamogle prav izbrati.To bereš iz obrazov, iz očesa

in glas otroški ti je priča živa,48 če prav pogledaš in napneš ušesa.

Zdaj dvomiš in ta dvom se v molk zakriva; a jaz te rešim teh verig težine,

// kamor te vklepa misel pronicljiva.V oblast te neizmerne vladavine

slučajnost pač nikoli ne posega,¡4 ne glad ne žeja niti bolečine,

ker večni zakon, alfa in omegavsemu, kar zreš, je take dal pečate,

/7 da se kot prstan prstu mu prilega.Zato te duše, ki med rajske svate

podvizale so se - ne brez ozira -,60 bolj ali manj tu gori so bogate.

Kralj, ki tej hiši je studenec mira, ljubezni in tolikega vzradoščenja,

6) da se nihče po večjem ne ozira,obdaril radostno na dan stvarjenja

je duše z razno mero blagodati,66 kot hotel je - in tu razlaga jenja.

To v svetem Pismu morete prebratirazločno tam, kjer vam o dvojčkih pravi,

B ernard - stare (če so bili obrezani, v . 8 1) in n o ve Z a vez e (če so b ili krščeni, v . 82-84).- 49. dvom: K e r so v s i ti o troci um rli, preden so se sami m ogli odločiti za d o b ro in slabo, in so torej v raju le »zbog zasluge drugih«, t. j. K ris tu so v e , se D anteju porodi naslednji dogm atičn i dvom : zakaj sede na raznih tronih , v iš jih ali nižjih? - 52-69: B ožji red je sm otrn in v njem ni slučajnosti, zatorej tudi to ni slučaj (»ne brez ozira«), da so duše nedolžnih otrok v raju različno obdarovane. Zakaj tako? B o g jih je že ob stvarje­nju obdaril z različno m ilostjo (gratia vocationis). P rim er, ko je ena duša dobila več, d ruga pa m anj, sta d vo jčk a Ja k o b in E z a v , za katera p rav i sv . P ism o (G en. X X V . 2 1): »C ollidebantur in utero eius (matris) parvu li.« Pa tudi apostol P avel ju om enja takole

Dvaintrideseti spev 637

69 ki sprta že nosila ju je mati.In kakršne je barve las na glavi

v tej milosti, takisto luč brezdanja 72 v podobni naj prikaže se opravi.

Zatorej mimo vseh zaslug dejanja različen red nebesa so jim dala,

7/ vrsteč jih v vidu prvega spoznanja.V prvotnih časih je zadostovala

le vera staršev, da je v odrešenje 7# nedolžnost mlada bitja popeljala.

K o prvih let minilo je življenje, si pridobilo je nedolžna krila

S i z obrezovanjem moško pokolenje.K o pa z neba je milost k nam stopila,

če krščen nisi bil v imenu Krista,84 nedolžnost spodaj zadrži vam sila.

A zdaj poglej v obraz, ki te na Kristatako spominja, da z njega bleščavo

S j ti pride moč, ki ti razkrije Krista!«In glej, tak dež se ji je vsul na glavo,

iz angelov meglice vzradovane,90 ustvarjene za ples čez to višavo,

da vse lepote, do tedaj spoznane,se duša ni tako mi vzradostila

(R im . 9. 1 1 ) : »...cum nondum nati fuissent aut aliquid boni egissent aut m ali... dictum est ei (a R ebecca), quia m aior serviet m inori, sicut scriptum est: Ja k o b dilexi, E sau autem od io habui.« - 70-75: Če je bil E z a v rdečelas (rufus) - t. j. m etaf. obdarjen z drugačno (m anjšo) m ilostjo kakor Ja k o b , je prav , da je temu sorazm erna tudi m era zveličanja. - T o načelo je z D an tejevega zelnika; C erkev nam reč uči, da B o g deli dejansko m ilost brez osebnega zasluženja, ne pa tudi, da se po tem ravna tudi delež posm rtne blaženosti. - Sklep te p on ovn e razprave o predestinaciji je isti, kot sm o ga že slišali iz ust O rla (Raj X X . 130 ) in Petra D am ijana (Raj X X I . 73): T ak o hoče B o g - in pika. - 76-84: G le j kom . v. 40-48! - 84. spodnja sila: O d K ris tu so v e sm rti dalje nekrščeni otroci zapadejo L im bu.

8 5 - 15 1 . Poslednji pogled po E m pireju 85. v obraz: M arijin . -

638 R a j

9 j in našla v njej tak Bogu slične hrane.Ljubezen, ki se prej je tja spustila,

pojoč: »Ave Maria, gratia plena!«9 6 pred njo je razprostrla svoja krila.

In brž je ta nebeška kantilenaodmev zbudila pri vesoljnem zbori

99 in vsem očem dolila več plamena.»O sveti oče, ki s prestola gori,

prisojenega ti v modrosti večni,102 si prišel sem zbog mene, spregovori,

kdo je ta angel nepopisno srečni, ki oko uprl v našo je kraljico,

10/ kot bil bi vžgan v ljubezni neizrečni!«Tako sem spet obrnil govorico

na stan njega, ki ga Marija ozarja 108 tako kot sonce jutranjo danico.

»Iskrivost in milina,« mi odgovarja,»kar v angelu je in človeku sije,

m sta v njem; to želja nas je in vladarja,ker on je tisti, ki je do Marije

šel z oljko, kadar sin Boga Očeta 1 1 4 je sklenil, da s telesom se pokrije.

A zdaj, kot vrsta ti bo razodeta, oglej si velmože v tej kraljevini,

//7 ki je nadvse pravična in presveta.Ta dva, ki sta bolj srečna, ker v bližini

Prevzvišene prebiva jima duša,120 tej roži sta nekakšni korenini.

Ta, ki tam z leve jo strani posluša,

94. ljubezen: N ad an gel G ab rije l. - 100. sveti oče: Bernard. - 1 1 2 . on j e tisti: Ž e om enjeni nadangel G ab rije l, ki tu go ri po je in raja na čast M ariji, ta pa »ga ozarja kot sonce jutranjo danico«. O n je bil tudi oznanil M ariji K r is tu so v o ro jstvo in jo s tem ovenčal (»oljko«) za p rvo m ed ženami: »Benedicta tu in m ulieribus!« - 1 2 1 . ta ^ leve: V elm ož, ki sedi na levi strani nebeške kraljice, je p rv i č lo vek A dam , čigar skom ine po jabolku so

Dvaintrideseti spev

je oče, čigar so skomine krive, i 2 ) da človek tolikšno grenkost okuša,

a z desne oče Cerkve neminljive,ki mu je Krist dal ključ čez neomejeno

1 2 6 gospostvo vrtnice te očarljive.Ta, ki pred smrtjo videl zatemnjeno

je vse nebo nad blaženo nevesto,129 z žeblji in bridko sulico osvojeno,

sedi ob njem, kraj njega pa je mesto preroka, ki je bil priklical mano

i ) 2 nad ljudstvo nehvaležno in nezvesto.Nasproti Petra tamkaj vidiš Ano;

vsa srečna, da v obličje hčerki gleda, i ) 5 ne trene z vekami, pojoč hozano;

a tam nasproti našega pradeda Lucijo, ki ti dala je rešnika,

1 ) 8 gospo, ko v brezno zrl si brez izgleda.Ker čas, v katerem sanjaš, se odmika,

bova končala - kot krojač napravi:14 1 kar da blago, naj suknja bo velika -

in se ozrla v prvi kres Ljubavi,

člo veštvu n akopale izvirn i greh. - 124 . % desne: Sv . Peter, p rv i K r is tu so v nam estnik na zem lji in zatorej oče C erkve. - 12 7 . ta: Sv . Jan ez E van gelist, ki je, doživel in preživel p rvo preganjan je sv. C erkve , K ris tu so v e neveste. - 1 3 1 . preroka: M ojzes. - 13 3 . nasproti Petra: N a d rugi strani, ob Jan ezu K rstn ik u , sedi- p rav nasproti Petra sv. A n a - mati M arijina, nasproti A dam a pa sv . L ucija , ki je naprosila Beatrice, naj reši D anteja iz »d ivjega gozda«. (Prim . Pek . II . 97-108) - 140. čas, v katerem sanjaš: »che t ’assonna«: Pridružujem o se m nenju kom entatorja T orracca, ki ne trdi, da se bliža zdaj konec vizije ali sna, v katerem naj bi bil D ante to videl, in da se bo zdaj vrn il na zem ljo, tem več da se bo zdaj zanj nehal čas in bo nastopila večnost. - Čas in življenje v njem naj bi bila torej sen (prim . Calderon, »La v ida es sueno« ali tudi »noche oscura« španskih m isti­ko v); le-ta se bo končal v prebu jen ju , ki ga bo prinesla svetla zora večn osti, in tedaj bo člo vek d ožive l B o ga : »Pokonci, duša, v sen ujeta, o ved i zdaj se in predram i in g lej...!« (M anrique, Stihi 1) - 142 . kot krojač: S prim ero o m odrem krojaču zaključuje Bernard svo je razkazovanje nebeške rože: Z a te reči zdaj ni več časa, pripravi se na božji prihod! D a pa bo D ante res sposoben doživeti B o g a , bosta skupaj m olila k nebeški srednici M ariji, M ateri božji.

da boš prodrl, gledaje ji naproti, v njen blisk, kot možno tvoji bo naravi.

Da pa te dol ne poženo peroti,kadar boš mislil, da te kvišku toči, za milost poprosiva na tej poti,

prosiva N jo, ki ti bo vir pomoči: ti pa mi z dušo bodi v potrditev, od mojih besedi srca ne loči!«

In je pričel to vzvišeno molitev.

TRIINTRIDESETI SPEV

»Devica, mati, sinu hči prelepa in kot nihče ponižna in visoka,

) obljuba davna božjega si sklepa.Č loveško je naravo tvoja roka

povzdignila tako, da izvolila 6 Beseda za svoj dom je nje otroka.

Ljubezen večno ti si zanosila,ki v njeni tu gorkoti zopet živi

P nebeška roža je tak cvet rodila.T u gori tvoj obraz nam ljubeznivi

je sončna luč, a zemlje umirajoče 1 2 studenec upanja si neusahljivi.

Tebi, G ospa, toliko je m ogoče, da želje mu letijo brez peroti,

z/ kdor prosi, a poklicati te noče.N e le da ti pomagaš nam v dobroti,

proseči duši večkrat nepozvana, i S iz srca rada, prihitiš naproti.

Usmiljenje, pobožnost sta ti dana

1-39 . M olitev sv . Bernarda1-3 : A ntiteze, ki kažejo na ed instveno n aravo M arije : O na je hči svo je ga sina (»figlia del suo fig lio« - slo venski P rim orci b i pod rom anskim v p liv o m rekli: »svojem u sinu sina«); B o g jo je u stvaril, torej je n jego va hči, ko pa se je u človečil, je bila n jeg o va m ati. - 3. obljuba davna\ Ž e o d nekdaj je b ilo v božji m odrosti sklen jeno učlovečenje B o g a v devici M ariji in s tem odrešenje sveta. - 4-7: Sporn a tercina, a sm isel bi b il ta: M arija je tako oplem enitila č lo vešk o n aravo , da si B o g-B esed a ni pom išlja l izbrati za svo j začasni dom o tro ka te n arave, t. j. č lovek a (učlovečenje). P rim . p revo d dr. D ebevca : »da sm ela jeStvarn iku postati stvar rodnica«. - 7. ljubezen večno: M ed B o go m in ljudm i, ki jo jepretrgal izv irn i greh . - 9. nebeška roža: T a ljubezen je neštete zveličala in popelja la v raj,

642

in veličina, v tvoji duši mili 2 1 krepost ustvarjena prav vsa je zbrana.

Glej, on, ki od kaluž sveta sledili so do sem gor pogledi koprneči

24 mu duše v neizmernem vsem števili,ponižno prosi te, krepost doseči

mu daj, da upreti mu bo vid uspelo 27 še više k luči in popolni sreči.

Iz dna srca, ki sebi ni želelotako kot njemu, da mu Bog zasije,

¡ o te prosim, naj zaman bi ne gorelo.Oblak umrljivosti, ki še ga krije,

pomagaj mu s priprošnjo razpršiti, j ) da se lepota višnja mu razkrije.

Kraljica, ki mogoče ti spolniti je vse, po razodetja luči mili

$ 6 njegova čustva daj mu ohraniti.Iztrgaj ga strasti človeških sili,

glej Beatrice in blažene tu zbrane,¡9 ki v isti prošnji so roke sklenili!«

Oči, Bogu preljube, spoštovane, so zroč v govornika se razjasnile,

42 tako ganile so jih prošnje vdane.Nato so z večno se lučjo sklenile,

kamor oči iz vesoljnega stvarjenja

ki se je za to bujno razcvetel. (Prim . R aj X X X .) - 2 1 . krepost ustvarjena: L ju di in angelov.- 22. Glej, on: D ante - od kalu% sveta: Pekel. - 28. sebi ni želelo: Bernard niti sebi ni tako goreče priželel videnja B o ga kot tedaj D anteju. - 35. po razodetja luči mili: Prošn ja, naj bi M arija ohranila pesnika, ko se bo vrn il s te m istične poti, stanovitnega do konca.-

40-145. D an tejeva vizijaPesnik se tedaj zazre v luč in do b iva občutke, za katere trd i, da jih ne m ore popisati, ker da so izven dosega um rljive n arave. V ed n o bolj poln a postaja n jego va vizija , prib ližu je in odpira se božjem u b istvu in je slednjič »tam«: m irni člen ljubezni, »ki g ib lje sonce in zvezda svetove«.40. oči: M arijine. - 44. i% vesoljnega stvarjenja: N o b en o ustvarjen o o ko , ne č lo veško ne

'I riintritkseti spev

P

!4

4 j miline takšne niso še izlile.In ko sem stal na pragu odrešenja

prav vseh želja, tako kot mora v raju,48 je ugasnil v meni plamen hrepenenja.

Bernard mi tam pomignil je v smehljaju, naj kvišku zrem, a jaz oko in lica, kot hotel je, že dvignil sem nad naju.

Pogled bistri se moj in že pronicavse bolj in bolj v svetlobo tja k nebesom, v najvišjo luč, ki sama je resnica.

Od tu naprej, kar videl sem z očesom, zagrne molk, ker govor se uklanja

/7 in ves spomin pred tolikim čudesom.In kakor tistemu, ki v noči sanja,

ob zori le občutek sle ostaja,60 a drugega ne izmozga več iz spanja,

tako mi razodetje zdaj uhajaiz spomina, le sladkost, ki se rodila

S j je v njem, ostala duši je do kraja.Tako topi snežino sonca sila,

tako na lističih ob sunku piša 66 modrost Šibile se je izgubila.

Ti, ki vzdiguješ se, o Luč najvišja, nad um ljudi, od tega, kar bila si,

69 vsaj malo daj v spomin, da se ne utiša,in daj, da se moj spev tako oglasi,

da ne več kakor iskro tvoje slave

angelsko , ne m ore tako jasno gledati v B o ga . - 48 . j e ugasnil'. B ližina B o g a je napolnila pesnika s p opoln o blaženostjo: hrepenenje se je um aknilo p opoln i vdanosti. - 6 1. t(daj uhaja\ Z d a j, ko to piše in se skuša spom niti vsega . - 66. modrost Š ibile : O kum ejski Šibili p ripovedu je V e rg il v E n eid i (III ., 145 in sl.), da je v svo ji vo tlin i ravno urejevala lističe s svo jim i prerokbam i, ko je potegn il veter in nekaj teh listo v odnesel, d ruge pa zm ešal; Šib ila se nato ni več m enila za ureditev prerok b , k i so bile odslej n eum ljive. - 67-75: P esnik p ro si B o g a , naj m u p o vrn e vsaj nekaj takratnega videnja, saj bo s tem m očno

644 Raj

j 2 bi v njem nahajali prihodnji časi!Saj če mi prepodiš temo iz glave,

da moje petje zven bi zadobilo,// šla dlje bo tvoja zmaga prek širjave.

In mislim, da oko bi pot zgrešilo,če od žarkovja, ki me je zadelo

j 8 iz luči žive, bi se odvrnilo,saj spomnim se, da vedno bolj gorelo

srce je v vztrajnosti, dokler vtopila S i se duša ni z očmi v kreposti vrelo.

Neskončna milost, ki si dovolila, da večna luč v oko se mi nasuje,

84 dokler pogleda ni mi nahranila!In videl sem, da njen prepad vsebuje

le v eni knjigi, vezani v ljubavi,87 vse to, kar se v vesolju razlistuje.

Podstat, pritike, njihovi pojavi, vse je v njej zlito - ena luč sijoča

90 je torej vse, kar vam beseda pravi.To, zdi se, je oblika vsemogoča

tistega vozla, saj opojnost mila P) mi sili v dušo, ki vam to poroča.

Sekunda več pozabe je zgostila kot petindvajsetih stoletij leta,

$ 6 kar je Neptuna Argo začudila.Tako je duša, kot bila bi ukleta,

tja gor izlivala poglede vdane

porasla božja slava in hkrati zm aga nad hudim . - 76: D an te se znova vrn e k op isovan ju vizije . - 86. le v eni knjigi: V božji Besedi, ki je popo ln izv id in prvotn a ideja vseh stvari, kar jih je v veso lju . Pesniku se zdaj odpira en o vito polje. - 88-93: F ilo zo fsk ih kategorij, kot so podstat (substanca), pritika (accidens) in njuni p o jav i (habitus), zdaj ni več , v B o gu je vse to eno: popoln ost, ki jo pesnik d o življa , m u je še zdaj v ir sladkih ob ču tko v. - 94-96: Sporn a tercina; sm isel: V sekundi pesn iko ve v iz ije je b ilo več občudovan ja, kot pa so ga v 2500 letih ljud je občutili do drznega dejanja A rg o n avto v . -

Triintrideseti spev 645

99 in še več videti je htela vneta.K d o r se v to Luč zagleda, tak postane,

da nikdar več očesu ne dovoli 702 pustiti njo in najti druge hrane,

zakaj vse dobro, kar je predmet volji, je zbrano v njej, a zunaj sile njene

10 j popolno več popolno ni nikoli.Odslej pa jezik malo mi zadene

še tam, kjer spomnim se, kot bi ječala 10 8 ta usta, ki jih mati k dojki dene.

A ne zato, ker ista ne ostalabi živa luč v tej čistosti sijaja,

m saj vedno bo tako kot prej sijala,temveč ker vid moj polnejši postaja,

ko v njo strmi, saj isti žarek zlati,11 4 ko jaz sem drug, drugače z mano shaja.

Tam iz globin prečiščene podstati visoka luč v treh krogih mi zasije,

i i j v treh barvah ena je in trojna hkrati.K o t se svetloba v m avrici prelije,

odseva prvi v drugem v luči jasni,120 je tretji žar, ki ogenj njun ga lije.

K ako zdaj moji reki so nejasniin slabi, ker spomin je sled m inljiva

1 2 } tega, kar videl v sreči sem ončasni!O večna Luč, ki sama v sebi biva,

ki sama se spozna in se spoznana

1 1 2 - 1 1 4 : D an tejeva krepost in d uh ovn i v id rasteta; ker on sam ved no bolj um eva to ž ivo luč, se m u zdi, da to, kar v id i, postaja ved no bolj popoln o. - 1 16 . treh krogov'. O če, Sin in sveti D u h - tri barve označujejo tri osebe, enoten sev pa predstavlja identičnost podstati. - 1 19 . odseva p rv i v drugem: O če in Sin, a tretji je sv. D uh . - 12 4 - 12 6 : V z k lik , ki je »klasičen izraz sholastične teo logije o izhajanju božjih oseb: B o g , večni sam obitni U m (Svit), popolnom a spoznava sam ega sebe in tako spočne n eskončno Idejo , v kateri se izreče (L o g o s, V erb u m , Beseda); spoznavajoč se v spoznani Ideji ko t neskončno

646 Kaj

12 6 v spoznanju ljubi, večno ljubezniva!K o mi v ta krog, kjer bila pojmovana

je luč kakor odsev svetlobi čisti,129 bila je duša vsa zaverovana,

zazdi se mi, da ožarjen v barvi isti človeški lik .tam iz globine vstaja,

¡ } 2 in ves prevzet strmel v prizor sem tisti.Kot geometra, ki mu trud zadaja

izmera kroga, in njegova vnema ne ve za kraj, odkoder naj izhaja,

tako pogled me novi zdaj prevzema:Kako podoba krogu se je vdala,

i ) 8 sem vrtal, in kako gre kraj z obema?Tu lastna pamet ni zadostovala,

a že udaril mi v premislek trezen 14 1 je božji blisk in luč se mi je vžgala.

Z vso domišljijo nisem videl čezenj, a že sukala voljo mi z željami,

144 kot utečen obroč, je ta ljubezen,ki giblje sonce z milijon zvezdami.

D o b ro ljubi z neskončno L ju bezn ijo (A m or); L ju bezen , t. j. tretja božja oseba, se tu im enuje tudi nasm ehljaj«. - (A l. Ušeničnik) - 12 7 . ta krog: Pesnik se zazre v drugi k rog, ki se m u kaže kot odsev Praluči (»lume reflesso«) in ki predstavlja Sina. - 1 3 1 . človeški lik : Skrivn o st božjega učlovečenja. - 133 - 13 5 : T a k o im. problem kvadrature kro ga , ki ga predstavlja n eizračunljivost razmerja, m ed obsegom in prem erom . - 142. vsa domišljija: ki je za D anteja posrednik med čutnim in um skim . - 14 3 . kot koksa os robove: K o t gibanje kolesa, ki enakom erno sledi im pulzu osi, enači m ed seboj vse točke oboda, tako so sile D an tejeve duše sedaj v popolnem ravn o vesju , kajti vo d i in usm erja jo B o g , »1’am or che m ove il sole e 1’altre stelle.«

Grafični prikazi treh spevov

Božanske komedije

PEKEL(» .. . s v e t v e ko vn e g re n k o b e « — R a j X V I I , 112)

ČR N I G O ZD(T R I ZV E R I, V E R G IL ) p A j T J T j a A j - l

G R E H I N E Z M E R­

N OSTI (»inconti- _ nentia« - A ristotel, E tika) ris

G R E H I NASILJA (»bestia- litas«) lev

U M SK O N A S IL JE '

ŽIVA LSK ON A S IL JE "

PE K L E N SK A VRATA

O M A H LJIV CI, N E U V R ŠČEN I

PR A V IČ N IK I P R E D K RISTU SO M

- peklenski b rodn ik H ARON 1 I -------------V ELIK I DUH

A N TIK E

PO H O T N IK I: Francesca, Pao lo

PO ŽERU H I: Ciacco

RA ZSIPNEŽI IN SK O PU H I P L U T O

JEZ N O k TTEŽI IN ZDOLG O ČA SEN I: F . A rgenti FLEG IAS U T J x r i J T j x r i J x n x L r u T J T J T J T J T X U T _ n _ r u

O BZIDJE DITA

X L TRI X L F U R IJE X LRA ZK O LN IK I (H E R E TIK I): F a r in a ta , Cavalcante

N A SILNIK I PR O T! BLIŽN JEM U M INOTAVERK E NTA V RI

N A SILN IK I PR O TI SEBI (sam om orilci): P ier della Vigna

VER, I VRI I

igna I

N A SILN IK I PR O TI BO G U , NARAVI (sodom iti): B. L atini ________________ (oderuh i)

SP U ST V SP O D N JI D E L PE K L A : G E R IO N #

VI. k rog — D itovo

mesto

VII. k rog I. pas

2. pas

3 . pas

G R E H IPR E V A R E

INH U D O BIJE(»m alitia«)volkulja

PR EV A R A T IST E G A ,

K I N E Z A U PA : ' P R E V A ­RA N TI

PR E V A R A T IST E G A ,

K I Z A U P A f IZDAJALCI

ZV O D N IK I IN Z A PE L JIV C I: Jazon

SL A D K A O IN P R IL IZ O V A L O : Tais

SIMON1STI: K upljiv i papeži

V E D E Ž I IN K R IV I PR E R O K I

BA RA N TA ČI: D ruščina peklenščkov

J 2. ko t.

3 . ko t.

4. ko t.

L ICEM ERCI (h ipok riti) : Kajfa

J 5. ko t.

6 . ko t.

TA TO V I: V anni Fucci, p re tvorbe

ZV IJA ČNI SVETO V ALCI: Odisej

J 7. ko t.

8 . ko t.

SEJA LCI R A Z PR T IJ: M oham ed, B. de B ora | 9 . ko t.

PO N A R E JE V A LC I (ljud i, denarja) | 10. ko t.

O R JA K I O K RO G V O DN JA K A

IZD A JA LCI SO R O D N IK O V

IZD . D O M O V IN E , ST R A N K E : g r o f U go lino

IZD . PR IJA T E L JE V

IZDA JA LCID O BRO T N IK O V

. K ajina

2. A ntenora

3. P to lom eja

4 . Judovina

L U C IFE R

V III. k ro g — Zle ko tan je

IX . k ro g — - K ocit

(večni led)

VICE(» n a g o r i, k je r s e d u ša m zd ra v je vrne« — R a j X V I I , 2 0 )

N ezmerna ljubezen .

(po Tomažu Akvinskem)

N ezadostna^ljubezen

N eprim erna..ljubezen

PREDVJCEDuše

nebrižnikov

Z E M ELJSK I RAJ

E unoe, LeteM istična procesija:

Beatrice!Božanski

gozd V ergil odide! A ngel čistosti

N E ČISTN IK I:

D onizelliVII. plano ta (v ogn ju ) // 0 Angel zm ernosti

PO ŽERU H I: /<f ' ' i2 . ja b lan a

F. D onati/ 1

VI. planota.. jab lana

) A ngel p ravičnosti

V. p lano ta

IV. p lano ta

III. p lano ta

SK O P U H I IN R A ZSIPNEŽI

Stacij (z obrazi na tleh)

N EBRIŽN EŽI: (v d iru )

D antejev sen

A ngel gorečnosti

0 A ngel m in i

JEZN O R ITEŽI M. L om bardo

(v dim u)

ZA VISTN EŽI R in ieri, G u id o del Duca

(v raševini, spetih oči)

II. p lano ta

| A ngel ustni jen ja

| Angel ponižnosti

O ŠABNEŽI: O derisi, Salvani itd . {nosijo težke skale)

I. p lano ta ali

k rog

V H O D V VICE

C vetna do lina : N ebrižn i vladarji

B uonconte d a M ontefeltro

K ato n U tičan , Casella, M anfredi

Izhod iz pekla

JU ŽN A POLOBLA

A ndrej Capuder

Spremnebesede

Spremne besede 655

D a n t e - č l o v e k i n d e l o

Modro nebo nad Firencami ni nič izgubilo svoje jasnine od časov, ko je mesto ob Arnu obljubilo svojemu sinu Danteju Alighieriju grmado, če ga dobi v roke. Tudi Ravenna še stoji in Jadransko morje j i buta v bregove ko t pred sedemsto leti, le da malo dlje od mesta ko t nekoč. V deželi se še razlega »il dolce si«, tako ko t takrat, ko je eden mnogih brezdomcev ubiral njene ceste in sanjal o vrnitvi pod rodno streho... Tistih ljudi pa ni več. Umrl je Dante, umrla Beatrice Portinari, žena Simona dei Bardi, v grob so legli Cangrande della Scala, cesar Henrik VII., papež Bonifacij VIII. ter vsa Italija in Evro­pa, katerih ogledalo je Božanska komedija.

Ostale so slike, kipi, stavbe, cerkve. Ostale so besede. Božanska komedi­ja... Neizmerno delo, mimo katerega ne more nihče, k i bi rad na prste ene roke skrčil seznam največjih umetnin, kar jih je ustvarilo človeštvo. A pri tem večina niti ne ve, zakaj. Resnično, od vseh velikih duhov, k i jih postavljamo v ta izbrani panteon, ko t so denimo Homer, Cervantes, Shakespeare, Goethe in drugi, je Dante morda najmanj spoznan, čeprav nič manj neogibno prisoten. Pridih srednjeveškosti, s katerim je neka površna mentaliteta zaznamovala njegovo veledelo — mentaliteta, k i tako rada razglaša srednji vek za mračno dobo, zna pa sijajno zamižati pred grozotami in fanatizm om našega »velike­ga« 20. stoletja! — ta očitek je v precejšnji meri kriv, da je m ed Dantejem in današnjim bralcem zazijal prepad. Prepad, k i gre na rovaš — tudi to je treba povedati! — vedno bolj prakticistično pojmovane pameti, k i raje razpravlja o ustroju štiritaktnega motorja ko t pa o razmerjih nebesnih sfer. — »Vedno višji se kaže pesnik generacijam vedno nižjega duha«, je ostro, čeprav ne tako neupravičeno zapisal od nacizma preganjani Stefan Zweig.

In vendar je bil ta veliki, božanski pesnik Dante Alighieri človek kakor mi: po postavi še precej manjši — domnevni izkop v Ravenni je pokazal, da gre za komaj 1 m in 65 cm visokega mrtveca — , a velik po svojih strasteh, ki niso poznale mere ne v dobrem ne v hudem. Rojen leta 1265 v Firencah, sin notarja iz nižjega plemstva, po nekaj letih sirota brez matere, kot devetletni deček že zagledan v Beatrice, hčerko florentinskega bankirja Folca Portinari- ja , k i jo je znova ugledal devet let kasneje, to pot že nevesto drugega bankirja, in j i napisal svoj prvi sonet — to je nekaj skopih podatkov iz pesnikove mladosti. Vemo, da se je ko t dvajsetletni mladenič rad družil s pesniško in aristokratsko smetano v Firencah in Bologni, kjer se je vadil v

6 5 6 Spremne besede

provansalski pesniški maniri, kasneje imenovani »dolce stil nuovo«; vemo, da je študiral pri florentinskem enciklopedistu Brunettu Latiniju — pretresljivo je srečanje z njim v Peklu, m ed homoseksualci; vemo, da se je učil mistike in prerokb Joachima de Flore in da je verjetno že poslušal dominikance, k i so v Italijo uvajali za tisti čas napredno in celo preganjano aristotelsko filozofijo Tomaža Akvinskega. Ko je imel Dante dvaindvajset let, so ga starši oženili z Gemmo Donati, s katero je imel vsaj tri otroke. Ta zveza ga ni motila, da ne bi še naprej po trubadursko opeval svoje dame — Beatrice. Ko je le-ta umrla v svojem petindvajsetem letu, j i je začel Dante sistematično pisati Novo življenje (V ita nuovaJ, neke vrste pesniško avtobiografijo, kjer na koncu že stoji zapisano, da j i bo zapel, kot še nihče ni zapel nobeni ženski. A to mladostno delo je hkrati že slovo od sveta sonetov, balad, kancon in drugih bolj ali manj galantnih pesmic. Tridesetletni Dante se vpiše v ceh zdravnikov in lekarnarjev, da bi lahko sodeloval pri politični upravi svojega mesta. No, in prav to leto se je v Firencah spet razplamtela državljanska vojna. Nekdanje nasprotovanje m ed cesarjevimi in papeževimi pristaši (gibelini in gvelfi) je v tem nemirnem mestu tokrat oživelo ko t spor med na novo obogatelo buržoa- zijo in staro aristokratsko kasto — povod pa je bil značilni srednjeveški poboj med dvema plemiškima družinama. Nastalo je vsesplošno bratomorno klanje, h kateremu je hitro primaknil lonček ambiciozni papež Bonifacij VIII., k i bi rad videl Firence pod svojo pastirsko palico. V mesto je poslal zloglasne, v takratni Italiji vselej navzoče francoske najemnike pod poveljstvom Karla Valoisa: ti so mesto na svoj značilni način »pomirili«, oblast pa dali v roke pro-papeževi »črni« stranki. »Beli«, m ed katerimi je bil tudi Dante — nekaj časa celo m ed tremi priorji, vrhovnimi oblastniki v Firencah — , so si z begom komaj rešili golo življenje. Pomori, požigi, zaplembe premoženja, proskripci- je... to je bila cena za sedemletno politično udejstvovanje, k i je našega stras­tnega pesnika pripeljalo v sam vrh politične oblasti v rodnem mestu, nato pa ga treščilo na pot izgnanstva, s katere se potlej ni več vrnil. Beli gvelfi so sicer poskušali, da bi se z oboroženo močjo vrnili v Firence, a Dante Alighie- ri, nekdanji ideolog svojega gibanja, Se je vedno bolj oddaljeval od njih in postajal stranka zase (parte da se), ko t pravi sam. Znova se je oprijel peresa, pripravljalo se je literarno maščevanje za poraz na političnem polju, za rane srca in duha. »Papež ga je razžalil, Firence so ga izgnale, taval je po svetu s strahom in nadami v srcu, nosil v sebi najbolj nasprotujoče si strasti, sovraštvo in ljubezen, maščevanje in nežnost, užaljenost in občudovanje, pri tem pa stalno gledal proti rodnemu mestu, k i ga ni nikdar več uzrl...«, piše o njem Francesco de Sanctis, italijanski literarni zgodovinar.

Tako se je torej v obdobju po letu 1300 začela Dantejeva izgnanska pot, začelo se je njegovo politično, človeško in umetniško »vicanje«. V tem času, k i ga le približno poznamo po raznih postajah njegove begunske poti — bival naj bi v Veroni, pri Scaligerih, potem v Casentinu in v Lucci, verjetno kot

Spremne besede 657

dvorni svetovalec, tajnik, politični posrednik ali ka j takega — se je začel pesnik vse bolj um ikati v svet lepih umetnosti, poezije in filozofije. N astal je njegov filo zo fsk i paberek Gostija (II Convivio), suhoparna variacija na platonsko temo; nastala je latinska razprava O ljudskem jeziku (De vulgari eloquentia) , kjer se Dante že zavzema za rodno italijanščino in s tem postane, v nasprotju s tendencami kasnejšega humanizma, kovač materine govorice in narodnega čustva. Natančnih podatkov sicer nimamo, a verjetno se je ob koncu prvega desetletja štirinajstega veka, ko je šel naš pesnik že v štirideseta, na pergamentnih svitkih že nabralo čedno število tercin, k i so s svojim natančno določenim zaporedjem, organizacijo in vsebino obstale v zakladnici človeških stvaritev pod imenom Božanska komedija. Z a tako velik literarni, znanstveni in filo zo fsk i podvig se je moral pesnik vsekakor temeljito izšolati. Dantologi, k i že nekaj stoletij brskajo po sleherni sledi, ki naj bi jih pripeljala do kakšne zanesljive informacije o tem zagonetnem desetletju Dantejevega življenja, se najraje ustavljajo ob znameniti »Slam- njačarski ulici« (Rue de la Fouarre) v Parizu, zam etku kasnejše Latinske četrti, kjer so se v znanstvenih disputacijah kresala najbolj učena mnenja tedanje Evrope. A li je Dante dejansko prisluhnil, če že ni kar sodeloval v tem intelektualnem ognjemetu, čigar sledi najdemo v toponimu »vico degli strami«, v mnogih znanstvenih pasusih Komedije, zlasti v očiščevanju vesti v Raju — ali pa je bil samouk in si je to znanje pridobil na italijanskih tleh? To vprašanje ostaja še do danes odprto.

A povrnimo se k usodi našega begunca, k i že skoraj deset let okuša grenki kruh izgnanstva in si brusi pete po tujih stopnicah, ko t je zapisal v Komediji. Okoli leta 1310 so se na evropskem političnem odru začeli nizati dogodki, ob katerih je srce nekdanjega florentinskega strankarja Danteja Alighierija zno­va močneje udarilo. Leta 1309 je francoski kralj Filip Lepi, k i je stremel za cesarsko krono, pregovoril papeža Klementa V., da je papeški prestol preselil v provansalski Avignon: začela se je tako imenovana »avignonska sužnost papežev«. Naslednje leto je bila krona nemškega rimskega cesarstva, k i je bila po smrti Rudolfa Habsburškega vakantna, podeljena Henriku VIL Luk­semburžanu. Le-ta se je takoj po kronanju, leta 1311, napotil v Italijo, ta zanemarjeni »vrt cesarstva«, da bi tam okrepil cesarsko avtoriteto, podprl sebi zveste gibeline ( v Firencah bele gvelfe!) in napravil konec politični anarhiji apeninskega polotoka, kjer je na veliko cvetela bolj ali manj prosvet­ljena tiranija lokalnih oblastnikov. Dante, k i je ko t strasten privrženec mo­narhične ideje — danes bi rekli zamisli o združeni Evropi! — že razvijal svoje teze v latinskem spisu O monarhiji (De monarchia), pozdravi cesarjev prihod v Italijo z vrsto pisem: eno naslovi na italijanske kneze in ljudstvo, drugo na Henrika VIL, tretje pa na »najbolj pokvarjeno in zločinsko srenjo Florentin­cev«, nad katere kliče ogenj in žveplo, če se ne pridružijo cesarju. — A zgodilo se je , da je že leta 1313, sredi svoje italijanske ekspedicije, cesar

6 ; 8 Spremne besede

Henrik v Buonconventu nenadoma umrl, verjetno zastrupljen. Dantejevih sanj o obnovljenem cesarstvu in o častni vrnitvi pod rodno streho je bilo s tem konec. Dvoje domnevnih pisem nam je ohranjenih iz te dobe. V enem pesnik roti italijanske kardinale, naj prenesejo papeški sedež znova v Rim. Ob tej državniški skrbi pa nam iz drugega pisma, naslovljenega neznanemu floren­tinskemu prijatelju, že zazveni globoko osebna nota ponižanega človeka in državljana, k i je naredil križ čez ta svet. »Pokvarjena in zločinska srenja« Florentincev je namreč pripravljala amnestijo za politične begunce, k i naj bi, po starem običaju zašiti v vrečo, s papirnato mitro na glavi in s svečo v roki šli skozi mesto do krstilnice sv. Janeza in tam skesano položili na oltar spravni dar. — »To naj bi bilo tisto usmiljeno vabilo, s katerim kliče domovi­na Danteja Alighierija domov, po skoraj petnajstletnem izgnanstvu?« se ogor­čeno sprašuje naš pesnik in nadaljuje: »To da si je prislužila moja, vsem očitna nedolžnost? To naj bi bila nagrada tolikemu znoju, trudu in gorečnosti pri študiju? Ne, prijatelj dragi! To ni cesta, k i naj me pripelje v domovino. Če najdete katero drugo, k i jo sprejmejo tudi drugi in ne bo pustila madeža na imenu in časti Dantejevi, vedite, da bom šel po njej s prav nič počasnimi koraki. A dokler se edino tako pride nazaj v Firence, se ja z v Firence ne vrnem več. Navsezadnje čemu? A li ne morem od vsepovsod opazovati gibanja sonca in zvezd in pod svodom neba modrovati o milih m i resnicah, ne da bi se mi bilo treba poniževati in bi ljudstvo in vse Firence kot za zločincem kazali za mano? Za kos kruha pa bom tudi še imel...«

In v Firence se ni vrnil več, niti ko t mrlič ne.Ozreti se nam je še na zadnje obdobje pesnikovega življenja, tistih sedem

vase umaknjenih let, k i jih je Dante prebil najprej sredi šumnega dvora plemenitaša Cangrandeja, oblastnika v Veroni, nato pa ko t gost prijatelja Guida Novella v Ravenni. V tem spokojnem mestu, nekdanji prestolnici za­hodnorimskega cesarstva, sredi mozaikov in cerkva, v častitljivih spominih na preteklost, v družbi filozofskih prijateljev in med sprehodi po čudovitih boro­vih gajih in ob bregovih Jadrana, naj bi nastal Raj, zadnja kantika Božanske komedije, verjetno pa tudi popravki in brušenje poprejšnjih dveh. Anekdote pripovedujejo o čudovitih naključjih in skrivalnicah, k i se jim moramo zahva­liti, da se je rokopis ohranil in prišel do nas; o tem poroča že Boccaccio, Dantejev prvi komentator. Vobče je teh zadnjih nekaj pesnikovih let bolj zavitih v legendo kot jasno komentiranih. Natanko vemo le, da je umrl 14. novembra leta 1321 za malarijo, k i naj bi jo bil prinesel s svojega zadnjega diplomatskega potovanja v Benetke. Pokopali so ga v frančiškanskem samos­tanu v Ravenni, kjer je bil zadnja leta ljub gost; a tudi po smrti ni našel miru. »Najbolj pokvarjena in zločinska srenja Florentincev« je čez skoraj sto let le zaslutila, kako velikega sina je hotela vreči na grmado oziroma pod rabljevo sekiro. Zahtevala je pesnikovo truplo, da bi ga častno pokopali v baziliki Santa Croce, m ed velikimi možmi florentinskega mesta. A glej, ko so pred

Spremne besede

uradnim florentinskim odposlancem odprli pesnikov grob v Ravenni, je bil ta— prazen! — »Kaj hočete,« se je namuznil samostanski predstojnik, »verjet­no se potika kje po onostranstvu, saj je bil tudi za živega večji del tam...« — No, okostje, če gre seveda res za pravega moža, so odkrili šele v prejšnjem stoletju v eni izmed skritih grobnic samostana.

Ostala pa nam je Božanska komedija: 14.233 verzov, italijanskih enajster- cev, razporejenih v trivrstične kitice (tercine), v strogem sosledju in izmenjavi treh rim (terza rima). Ta impozantna struktura je razgrajena v tri kantike (Pekel, Vice, Raj), vsaka od njih ima triintrideset spevov, z uvodnim vred jih

je skupaj torej sto — in vsaka se konča na »zvezde« (stelle). Po^vsebiaLje. delo vizionarno potovanje po trehjm ostranskib kraljestvih, tako., kot __si jih je tačas razlagala katoliška teologija in kot si jih je — to velja zlasti za Pekel— zamislilaMujna. domišljija, srednjeveškega človeka, k i mu je bilo življenje še nelpčljivi__splet vsakdgtyegu,jn čudežnega. V tem Dantejevem okviru treh stopenj očiščevanja duše ali njene katarze pa najdemo pravi mozaik vsega tistega, kcgije .SKednji. vek_. vedel, čutil in občudoval.-Komedija se nam tako kaže, m ed drugim, ko t poučna pesnitev enciklopedičnih razsežnosti, k i nam razlaga kozmološko, etično in zgodovinsko-politično plat vesolja; hkrati pa je tudi umetniško delor k i ponazarja ali posnema stvarnost — o tem bo še govor! — in obenem slika vse možne sfere človeškega zapopadka: preteklost in sedanjost, veličino in nizkotnost, zgodovino in bajko...; skuša biti prispodo­ba odrešenja celotnega človeštva, a je hkrati — in to v najbolj realističnih pasusih — najbolj osebna, da ne rečemo zasebna obravnava stvarnosti. Torej ne le Dante, sholastični metafizik, srednjeveški bard in najjasnejša zvezda na nebu katoliške umetnosti, pač pa tudi — in za današnji čas predvsem! — pesnik človekove najintimnejše usodnosti, moči in nemoči, obupa in upanja. In pa Dante, pevec ljubezni. Up, vera in ljubezen namreč niso samo teološke kategorije, pač pa tisti gredelj, balast in grezilo, brez katerega naj se nobena barka ne drzne na »širno morje bivanja« (mar deliessere). Prvotni Dantejev vodnik na tej plovbi je Vergil, predstavnik in simbol antične vednosti in poezije (in rimske državotvorne misli!). Simbol mentalnega, bi rekli z moder­nim psihološkim izrazom. Raj ali božanstvo, končni cilj Dantejeve človeške avanture, pa poteka pod vodstvom Beatrice: če si pod Vergilom še lahko kaj predstavljamo, pa se nam ob tem imenu odločilno zatakne. Dekle, ženska, prispodoba vede, milosti, duhovnosti? O tem bomo še spregovorili. N aj tu zaključimo, da se pod tema dvema taktirkama, Vergilom in Beatrice, razvrsti pred Dantejem in pred njegovim bralcem ves strahoviti orkester Božanske komedije, v katerem najdemo najrazličnejše figure iz antične mitologije, po ­mešane s fantastičnimi prikaznimi, alegoričnimi osebami in živalmi, s krščan­skimi svetniki, s cerkvenimi učeniki, z angeli in blaženimi... Apolon, Lucifer, Kristus, Meduza, Katon Utičan... na stotine oseb in obrazov, dovolj, da zaposlijo cele generacije eruditov in napolnijo z dantologi, ko t se temu reče, nov krog pekla ali vic.

66o Spremne besede

Eno vprašanje pa nas muči, odkar se ta veličastna partitura, Komedijo menimo, vse bolj in bolj umika v temo preteklih časov. Kaj je v njej res in kaj izmišljeno ali poveličano? Kaj je v njej stvarnost in kaj fikcija ali mitos? Ob teh vprašanjih, s katerim i moderna radovednost skuša opravičiti predvsem svoj lastni prav in — rekli bi — s pomočjo Danteja razumeti sebe, se bomo na kratko pomudili v posebnem poglavju.

Commoedia, stvarnost ali prispodoba?

O zgradbi Božanske komedije oziroma o njeni zamisli smo dovolj dobro poučeni, in to od pesnika samega. V zadnjem od trinajstih latinskih pisem, ki mu jih pripisujejo, se Dante obrača k svojemu zaščitniku Cangrandeju della Scala, mu zaželi dolgo življenje in mu poklanja svoj veliki literarni izdelek, ki ga je bil zasnoval in izpeljal po zamislih velikega Aristotela. Tako ko t trdi fi lo zo f v svoji M etafiziki, da se resnica bitja razodeva v skladnji s samim sabo in v odnosu do drugega, torej v absolutnem in v relativnem pomenu — tako se je pesnik odločil, da bo svojo umetnino izpeljal večznačno, polisemno, a v osnovi dvojno: kot dobesedno sporočilo (sensus litteralis) in v prenesenem pomenu (sensus allegoricus sive moralis sive anagogicus). Z a ta drugi smisel, k i ga nekateri imenujejo tudi nominalni — in tu smo že sredi sholastične debate, kaj je primarno, nomen ali res — , za to najde Dante suhoparno razlago v korenu besede »allegoria«, k i da prihaja iz grškega »alleon«, to je latinsko »allienum« oziroma »diversum«, po naše pa »odtujeno, različno, drugačno«. Skratka drugi obraz stvari.

V taistem pismu najdemo še obilo distinkcij, k i so bile radost takratnega časa visoke sholastike in ki — v malo spremenjenem besednjaku! — še danes odmevajo po vseučiliških predavalnicah. Tako na primer Dante razlikuje dvojno obliko, form a tractatus in form a tractandi: danes najdemo nekaj podobnega v »označujočem« in »označevanem« (signifiant et signifie) , vendar še po veliko bolj strastni, da, prav inkvizicijski metodi, k i skuša ločiti v literarnih postopkih ponarejeno od neponarejenega, posnemajoče od neposne- majočega, svobodno od nesvobodnega! — No, Dantejev čas si te sodbe, kaj naj bi bilo mimetična umetnost in kaj ne, ni upal lastiti, kljub temu da mu ostroumja, ko t kaže, ni manjkalo. Tako naš pesnik hladnokrvno in brez napadalnosti razloži, da je oblika njegovega traktata trojna, glede na tri razdelitve: prva deli na kantike, druga na speve in tretja na verze- ali rime. Obravnava pa je poetična, fiktivna, deskriptivna, disgresivna, transumptivna in zatorej definitivna in — Če komu še ni zadosti! — divizivna, probativna, improbativna ter na eksemplih pozitivna!

Ob vseh teh in mnogih drugih formalnih razločkih pa najdemo v tem pismu jasen napotek ne samo o razlagi, temveč o namenu (finis) Božanske

Spremne besede 661

komedije: »tako po svojih delcih kot v celoti naj bi človeštvo potegnila iz stanja bede tega življenja in pripeljala v stanje sreče«. In še, po Aristotelovi misli, da služi filozofsko razpravljanje etičnim ciljem in da ne stoji v Komediji samo »zaradi umovanja, temveč zaradi delovanja«.

Umetnost ko t finaliteta, ko t etos, ko t napotek k praksi...! N i čudno, da današnja doba ne najde več ključa do take umetnine. A li pa vendar?

Skušali se j i bomo približati v jeziku današnje (?) estetike in si glede Danteja in njegove Komedije zastavili dvoje temeljnih vprašanj.

Dante realist?

Če rečemo, da dolguje Dante svojo slavo ponajveč »realističnim« prizo­rom v Komediji, smo povedali kar najbolj splošno in uveljavljeno resnico. Vsakdo, k i je količkaj literarno omikan, se bo ob besedi Dante spomnil najprej na Pekel in njegove tragične junake: kako Francesca in Paolo skupaj trpita v peklenski burji, kako Farinata, žgan do pol telesa v grobu, ne trene z veko, kako se samomorilski Pier della Vigna muči zaklet v drevesu, kako gro f Ugolino gloda lobanjo nadškofu, k i je dal njega in njegove sinove zako- vati v ječo, kjer so umrli od gladu, in še in še...: tako da razumemo, zakaj pridevnik »dantesco« v italijanščini pomeni »grozljiv, strah vzbujajoč, peklen­ski«. Če je kje realizem, potem je tu, v tej dimenziji strah vzbujajočega popisa. So prizori, k i so sami na sebi tako kruto stvarni, da govorijo kar sami, v svoji neproblematični nazornosti. In če še tu citiramo Aristotela, bi rekli, da so v najvišji meri resnični, ker so v najvišji meri stvarni. V tem je njihova vrednost, veljavna za vse čase in za vse ljudi.

Te vrednosti Danteju nihče ne oporeka.Že zelo zgodaj pa se je ob njegovi veleumetnini začela debata, v čem je

pravzaprav tisti sloviti realizem, ko t ga imenujemo danes — takrat so ga imenovali »nizki, ljudski stil« ali kako drugače. Debata je bila pač merjena po okusu dobe, k i je vsaka po svoje pojmovala estetske zakonitosti, veljavne za to ali ono umetniško področje. Imena, ko t so Boccaccio, Benvenuto da Imola, Giambattista Vico, Friedrich Hegel, Benedetto Croce..., da ne ome­njamo legij manjših, starih in modernih razlagalcev, so že sama na sebi ne samo zgodovina dantologije, temveč že kar evropskega duha in njegovega osmišljanja umetnosti. Realizem, lahko rečemo danes, po toliko strasteh in besedah, k i so bile izrečene pro et contra, ostaja še naprej velika mikavnost— in velika neznanka. Kot nas opozarja že uvodna dantejevsko-aristotelska oznaka, realizem enako kot res (stvar, reč), iz katere izhaja, ni samo stvar­nost sama na sebi, temveč tudi in morda predvsem odnos! Se pravi, da iz nečesa izhaja in se k nečemu obrača. V estetskih sorazmerjih se to še posebej

66z Spremne besede

jasno vidi — ali vsaj videlo se je do prihoda moderne umetnosti, k i je zabrisala stare kanone ter umetnost in njeno razlaganje postavila na skupni imenovalec neke bolj ali manj ugotovljive intenzitete... No, pri Danteju so stvari še dovolj jasne, Gre za mešanje »visokega stila«, podedovanega iz antike, in »nizkega stila« (il volgare), pa tudi posebne pesnikove občutljivos­ti, o kateri bo še govor. Dodajmo, da je bilo to večplastje v umetnini, za katero pravi pesnik sam, »da sta jo mesila nebo in zemlja« (R aj X X V ., 2 , 3 )— da je bila ta mešanica vsakdanjega in vzvišenega povod, da so v preteklih stoletjih mnogi nad Komedijo vihali nos, zlasti Francozi, s svojim psevdoklasi- cizmom, scientizmom in podobnimi tiranijami a la mode. — Roko na srce, Dante si je bil tega nemalo kriv sam, s svojim aktualiziranjem, k i so ga polne marsikatere strani v Komediji. Aktualnost, ta pretirani, rekli bi žurnalistični realizem, je pri našem pesniku vseskozi na konici meča. Do zadnjega, tik pred vhodom v Empirej, sedež Boga, ga ne bodo zapustile politične strasti: skozi usta sv. Petra še enkrat prekolne nevredno papeštvo, k i uzurpira »moj tron, moj tron, moj tron,« — trikratni vzklik, ob katerem prebledi Beatrice in se vesolje ogrne v temo! — to papeštvo, ki je krivo, da se je moral beli gvelf in kasneje gibelin Dante potikati po svetu in brusiti pete po tujih stopnicah... Ta zgodovinski moment je kljub brezčasnemu okolju in viziji brezstrastnega onostranstva nepogrešljivi in povsod pričujoči agens impozantne Dantejeve zgodbe. Povzemimo ga v nekaj točkah: 1. zamisel in raba vesoljne monarhije oziroma svetne oblasti, k i bi bila kot dvojčica duhovni oblasti, s poudarkom na Italiji in cesarsko-papeškem Rimu kot središču: — 2. zamisel in raba vesoljne znanosti, to je novega, za tisti čas revolucionarnega Aristotelovega realizma, pokristjanjenega v Tomaževi Summi Theologiae, iz katere se bo kasneje, z nekritičnim prežvekovanjem, razbohotila srednjeveška sholastika:— 3. zamisel in raba domačega jezika, s katerim naj bi dosegli stilistično, metrično in siceršnjo eleganco takrat prevladujoče latinščine. — In ne nazad­nje: zamisel in raba moralnega preporoda v že tisoč let trajajoči krščanski Evropi, k i je začela gniti v svojih vodilnih strukturah.

Realizem?Utopičen, reformatorski, prevratniški..., vendar realizem. In slepi bi bili,

če ne bi uvideli, kako razmešča Dante svoje poglavitne figure in dogodke glede na shemo, k i smo jo pravkar navedli v poglavitnih črtah. V imenu svojega ideološkega realizma meče v pekel papeže, v raj posaja vlačuge, v vicah sedijo in milo prepevajo kraljevski razbojniki — medtem ko v predpeklu tiči kolektivno vsa intelektualna in moralna elita antike: uide j i le neki Trojanec, k i je menda pripomogel k ustanovitvi rimskega cesarstva — od katerega, ne pozabimo, si Dante obeta novi red na Zem lji — in ne nazadnje tudi povratek pod rodno streho, odkoder ga je bila izgnala »najbolj pokvarje­na in zločinska srenja« someščanov. Nadosebno ali splošno je v Komediji, kot z rahlim zgražanjem opažamo, skoraj vsepovsod in večkrat celo na silo

Spremne besede 663

podrejeno osebnemu, če ne celo privatnemu! In to v imenu in s sredstvi taistega realizma, k i mu Dante dolguje največjo slavo. — Historični moment, lahko zapišemo z besedami modernega H. Bergsona, služi pesniku kot mate­rija, »kjer njegov duh črpa hrano in jo vrača v obliki gibanja, kamor je bil vtisnil svojo svobodo...« A li nesvobodo... Kajti v tej materiji, v tej hrani je Dante zagreben z vsemi udi svojega majhnega (po postavi!), a tako strastne­ga telesa: ka j je ne gloda, tako kot g ro f Ugolino lobanjo »svojega« nadškofa, k i je bil njega in otroke pustil umreti od gladu? Dante materialist in realist je moral biti prav tako iz celega ko t nasilniki njegove dobe, k i jim je tako radodarno odmerjal mesta v Peklu: kaj ni glasoval, ko je bil prior v Firencah, da se sosednje nepokorno mesto zravna z zemljo, skupaj z vsemi prebivalci? (Endlosung, bi se temu reklo v jeziku dežele, odkoder je baje izviral Dantejev rod...) — »Resnično,« piše Indro Montanelli, duhoviti razlagalec Dantejeve Komedije, »ko po vsem tem, kar vemo o pesniku, slišimo, da je dobil vizo za v Raj, si po pravici oddahnemo: če je on gori, bomo šli tja m i vsi...«

Dante realist? Da — in še kakšen! Vendar že iz prikazanega vidimo, da tiči za tem realizmom neka metoda, k i jo bomo skušali osvetliti v nadaljeva­nju. Zaenkrat lahko zapišemo, da je njegov realizem močno osebno obarvan in da slovita Dantejeva nazornost neločljivo kaže na širši organski sklop, na pesnikov svetovni nazor.

Dante simbolik?

Za začetek iskanja tega globljega, bolj kompleksnega Dantejevega izraza se še enkrat vprašajmo, kaj ta sloviti realizem sploh je. Da se ne pokriva s tako imenovanim objektivnim prikazom, ker je v njem preveč subjektivne, osebne udeležbe ustvarjalca, o tem smo se že prepričali. Preostane nam, da dokažemo, v čem je ta osebna soudeležba ustvarjalca, kaj je tisto pristno »človeško«, k i si ga m ed drugim lasti oznaka »realizma« in v imenu katerega odriva vse druge možne izraze med odvečno šaro, nevredno branja in čustvo­vanja.

Da se je realizem, k i je pravzaprav okus različne dobe, v zgodovini večkrat menjal in da je v luči teh menjav izgubljala in pridobivala na veljavi Božanska komedija, smo že poudarili. Dokončno pa se zdi, da je ta problem— tako ko t mnogo drugih — razrešil in zacementiral eden največjih novoveš­kih filozofov F. Hegel, k i v svoji Estetiki piše o Danteju in njegovi umetnini približno takole: Dante je velik pesnik tam, kjer razvrednoti svojo veličastno shemo, s tem da v statične in neizmenljive zamisli onostranskih kraljestev Pekla, Vic in Raja, projicirane s stališč katoliške dogmatike, vnaša svoja človeška čustva in izkustvo. S tem da v večnost vnaša čas, v nepremakljiv ost gibanje. — M nogi so za Heglom povzeli to sodbo, k i izvira kajpak iz razsvet-

664 Spremne besede

Ijenskega, historicističnega prepričanja, da je krščanstvo samo še orumenel pergament, k i sodi v arhive zgodovine vsesplošnega razvoja človeškega duha.V imenu tega naziranja se je pričelo ločevati, kaj so v Komediji žive, kaj umirajoče in kaj že zdavnaj odmrle plasti. Kaj je, skratka, poezija in kaj ni poezija. Kaj so pri Danteju poetični in kaj nepoetični prijemi. In prvo, kar je šlo pod nož tega vse ostrejšega presojanja in precejanja, je bila alegorija, ta veliki poetični prijem srednjega veka. Alegorija je smrt poezije, poudarja v svoji razpravi o Danteju Benedetto Croce, s čimer pobija hkrati dlakocepenje eruditov, k i so nakopičili komentarjev že za sto novih Komedij, kot tudi zanesenost dogmatikov, k i bi radi videli v teh dvomljivih poetizacijah ideološ­ko ovekovečenje nečesa, kar je bilo nekoč krščanska »forma mentis«.

Tu smo torej: odvzemimo zgodovinsko-politični balast, odvzemimo alego­rično orodje, odvzemimo Dantejev srednjeveški scientizem — kaj še ostane? N ekaj ocvirkov za šolska berila in literarne antologije... In vendar, tako poudarjajo vsi komentatorji, s Crocejem na čelu, odvzeti se ne da Komediji ničesar! Njena veličast je v zgradbi: na svetu je dosti kamenja, občudujemo pa le bolj katedralo!

Stilistična analiza se zdi še najpravičnejša m ed tolikerimi Dantejevimi kritiki in občudovalci, za katere se zdi, da vse bolj polemizirajo drug z drugim, z duhom dobe in — ne nazadnje — s samim sabo in k i v resnici bolj malo pripomorejo, da bi se moderni bralec ušotoril v tej častitljivi ostalini. Premalo se zavedamo dejstva, da je skrivnost pesnika skrivnost njegovega stila, izraza. Prehitro in prepovršno beremo. Ko na primer Dante naleti v Peklu na očeta svojega pesniškega sodruga Guida Cavalcantija in se stari ob Dantejevi neprevidni besedici, češ, vaš Guido teh grešnikov ni imel preveč v čislih, dvigne iz ognjenega groba in zavpije, ko t bi ga nekaj pičilo: »Kaj!? N i imel? Kaj ne živi več in mu je sladka luč sveta odvzeta?« (10. spev) — tedaj nas morajo na uporabo tega preteklika, s katerim se je oče zavedel, da mu je sin umrl, opozoriti komentatorji in profesorji. In še zanje je ta kratka in pretresljiva epizoda zgolj argument za to, kako je Dante »vpeljal v nepremak- Ijivost večnih usod dramatični trenutek zgodovinskosti« (E. Auerbach, Mime- sis). — Gibanje, bo suhoparno pritrdil fi lo zo f F. Hegel. — Vtis gibanja, bo usekal moderni H. Bergson in začel nadvse aktualno debato naše dobe, k i ob vsej svoji freneziji pravega gibanja, to je spremembe, ne doživlja več.

Srednjeveški človek gibanja in sprememb sicer ni znal izračunati tako kot mi, saj ni poznal infinitezimalnega računa in prefinjene tehnike, k i se je rodila iz njega. Poznal, čutil in gojil pa je gibanje in spremembo v sebi. In če se vprašamo, v čem je bila ta sprememba ali prehod na riovo, bo treba uporabiti kar izraz spreobrnitev. S tem pa odhajamo s polja estetskih občutkov in vednosti in se nujno povzpenjamo na bolj kompleksno raven etosa — to pa je ravno tista raven, k i jo je bil Dante priporočil v svojem uvodu kot višji

Spremne besede

izkustveni in interpretacijski pristop h Komediji, k i na ta način postane »zgodba s srečnim koncem«. Če namreč opis, rnimetični ali kakršenkoli, pri golem estetskem doživljanju še zaleže — in mojster Dante ga je prignal do vrhunca — , pa se nam ob doživljanju moralnih in religioznih vrednot izmuzne med prsti: še tako visoki domišljiji zmanjka moči (all'alta fantasia mancô possa). Ves problem Dantejeve simbolike, njegovih tankočutno izpeljanih alegorij, zlasti tistih v Vicah, je v tem. Pesnik je začutil potrebo po višji izpovedi in jo je našel v ilustraciji etičnih sporočil, k i so mu bila najbolj pri srcu. In k i so bila pri srcu njegovi dobi. Alegorija, to stalno preskakovanje na drugo raven, k i se izraža v ilustraciji in personifikaciji moralnih naukov, je jasen simptom neke človeške stiske — Danteja izgnanca — in srednjega veka, takrat že na smrt zadete dobe: simptom stiske in hkrati še upanja na ozdravitev. Največji pesnik srednjega veka, Dante, je bil alegorik. Eden naj­večjih pesnikov novega veka, Baudelaire, je bil alegorik. Da manjših ne omenjamo.

Stvari niso nič, če niso šifra, je v neki meditaciji zapisal naš Alojz Rebula.Drži pa, da mora te šifre zapisovati izredna roka. Taka, k i si lahko brez

škode privošči alegorizacijo, to je ponazarjanje biti v vseh njenih sporočilih. Nazornost pri takem umetniku nič ne trpi, čeprav se iz prvotne primerjave, enostavnega simbola, zavihti v široko razprostranjeno, z umom in srcem podprto alegorizacijo. Za primer navedimo Dantejevo vizijo blaženstva: nebe­sa se mu prikažejo kot neznanska vrtnica (roža), najprej v dvodimenzional­nem videzu. Polagoma pa se mu ta vrtnica — vekovečni simbol ali prispodo­ba lepote, ženstvenosti, popolnosti, božanstva itd., skratka vsega žlahtnega, po čemer hrepeni moška duša — odpre in razvije, kolikor bolj žejno si jo želi in pije njegova zenica. Prvotni intenzivni simbol je šel »in extenso« in postal alegorija, vrtnica se je »razlila v široko reko«, v večno živi flu id ali elan, v katerem se tretja dimenzija fizikalne globočinskosti pretvarja v osebni zapo- padek prostora-časa — in to sorazmerno s pesnikovim hrepenenjem, z njego­vo žejo po blaženstvu. — Prav ta osebni, hrepenenjski, mistični zapopadek dinamične enačbe prostora in časa, k i je omogočil našemu pesniku dokončno ekstazo (katere bleda sled je njegov zapis, njegova »alegorija«), pa manjka, kot vse kaže, njegovim razlagalcem, komentatorjem in kritikom. Od velike Dantejeve ekstaze, od njegovega »prečlovečenja« (trasumanar) so nam ostali samo pisani pergamentni svitki, kačji lèv. In okoli tega lèva in levitve se prepiramo že sedemsto let.

Skrivnost simbola ko t enostavnega prenosa m ed živimi nosilci ( vrtnica-de- kle, golobica-duša, drevo-življenje itd.) in skrivnost alegorije, te ekstenzifika- cije simbola in njegove reorganizacije (drevo = življenje — začetek življenja po bibliji = vir spoznanja dobrega in zla = les križa, cena moralnega izboljšanja itd.), se torej ujemata v neki višji percepciji, k i je v pomanjkanju

666 Spremne besede

boljšega izraza ne moremo imenovati drugače kot mistično. Rekli bi lahko tudi ezoterično ali ponotranjeno: na način, po katerem se »vse medsebojno predira, preliva, spremešava in organizira po načelu muzikalne fra ze ali melodije.« (Bergson) — Pitagorejski ali orfični aspekt Božanske komedije je nadvse razviden. Najdemo ga v obliki dovršene številčne organizacije, trinitar- nega ustroja, pa tudi v ustreznem glasbenem ozadju, zlasti v Vicah in v Raju. Komedija ko t Harmonija je bila osvetljena že od vseh mogočih strani, ne nazadnje ob pomoči vzhodnjaških doktrin sublimiranega Erosa, kot se je prvič v Evropi razodel v Provansi 12. in 13. stoletja. A postaviti Danteja-trubadur- ja ob Danteja-sholastika se pravi nadaljevati nerazčiščeno debato m ed simbo­lom in alegorijo, m ed tem, kaj je resnično, in med tem, kaj je samo videz ali ime za resničnost, skratka kaj je »nomen« in kaj »res«. Ob tem lahko vselej znova zdrsnemo na nasprotujoče si manihejske pozicije in vselej znova nas mora nekaj, »un je ne sais quoi«, privzdigniti na višje stališče ponotranjenega zrenja in doživljanja najširše edinosti. To »nekaj« ali ta »nekdo« se pri Danteju imenuje Beatrice: dekle in žena, umrla v cvetu let, preobražena v intelektualni m ik vedenja in končno poosebljena kot vsesplošni princip mod­rosti, m ilosti in božjega prijateljevanja: »tista, k i ob njej zaraja moj um« (quella che imparadisa la mia mente). — Prispodoba in inkarnacija »večno ženskega, k i vodi svet navzgor«, je zapisal Goethe. — Princip notranje raz­vidnosti, ženska kot bogoprozornost, kot najžlahtnejša teofanija, so vedeli arabski in provansalski mistiki... Vse to in še mnogo več, strnjeno v eni sami besedi: ljubezen. Ena in ista, ki je gibala Danteja in k i giblje »sonce z milijonom zvezd«.

Zapiši besedo in zapečati skrivnost, je učil Joachim de Flore, kalabrijski mistik in prerok iz 12. stoletja, eden od Dantejevih vzorov. Božanska komedi­ja je ta skrivnost, zapečatena z mnogimi besedami, k i v bralcu čakajo svojega vstajenja. M ed temi mnogimi besedami, k i se prelivajo druga v drugo v enakomernem, fantastično urejenem ritmu, zaključenem v trostišju in žlahtno okovanem s tretjo rimo, v tem idealnem organizmu, kjer se sproti vse zaklju­čuje in hkrati prenaša na višjo, svojega ključa čakajočo raven (Heglova »Aufhebung!«), v tej reki besed, kjer ni nič odveč in hkrati vse služi, tu najdemo tudi skriti napotek za umevanje Dantejeve pesnitve. Tam sredi Vic si Dante privošči, da pove v brk svojemu pesniškemu tekmecu, enemu mnogih, k i so iztiskali sok iz že presušene provansalske pesniške manire: »Jaz sem eden tistih, k i si tedaj, ko m i ljubezen zadiha, zapisujem in označim vse, kar se m i sporoča od znotraj« (quel ch ’è ditta dentro vo significando). — Na moč preprosta formula, k i pa ne označuje samo skrivnosti »milega novega sloga« (dolce stil nuovo), ampak tudi njegovega podoživljanja. M imo vseh modernih (?) teorij o označevalcu in označevanem, preko učenih razlag in dlakocepskih komentarjev, onstran ogorčene bitke, kako se ima stvar s sabo in kako z drugimi, si upamo skrivnostne pečate tega neizmernega teksta

Spremne besede 667

Dantejeve Božanske komedije odtaliti z istim ognjem, v katerem so bili zaliti. Ob vseh parametrih, k i smo jih tu razgrnili, se zdi, da temu ognjenemu dihu še najbolje odgovarja tisti, k i je vnemal tako antiko ko t Dantejev čas, k i je ob njem plamtela Renesansa in k i danes tli zadušen pod mračnimi formulami odtujenega govorjenja, vedenja in druženja.

Zapopadek delca in celote. Pars et Totum.Kdor zadiha v tem, mu bo Dante ljub prijatelj. Vse drugo je le dociranje

ob kadavru.Berimo Danteja! Odkrivajmo v njem skrivnost enovitega polja...

Spremne besede

D a n t e i n n j e g o v č a s

1138K o n rad III. iz nem ške rodbine H ohenstaufov zasede prestol »svetega nem škega cesarstva«. Njegov zet H enrik iz rodbine W elfov se m u ne pokori in m ed obem a d ružinam a se vnam e dolgotrajen spopad. P rista ­ši cesarja se v Italiji im enujejo gibelini (W eiblingen, grad H ohenstau ­fov na Saškem ), pristaši H enrika p a gvelfi.

1152- 1190Šest pohodov Friderika I. B arbarosse H ohenstaufa v Italijo. Z a njego­vih vojska, zlasti pa po njegovi sm rti, je v Italiji ime gvelf postalo sinonim za n asp ro tn ika cesarstva. Z arad i posebnih interesov ita lijan­skih m est in papeža, glavnega nasp ro tn ik a cesarske oblasti v Italiji, pa gibelini k ak o r tud i gvelfi večkrat m enjajo pozicije. V endar naspro tstvo m ed tem a strankam a tra ja tud i potem , ko se je p rvotni smisel že docela izgubil in se je ponekod sprevrgel le še v boj dveh nasp ro tu jo ­čih si ambicij.

1215Firence se razcepijo v dva tabora: nekdo iz družine B uondelm onti razdre zaroko z nevesto iz družine Am edei in njeni sorodniki zato ženina ubijejo.

1248C esar F riderik II., ki v boju p ro ti papežu v T oskani išče zaveznikov, podpre družino Am edei in njihove pristaše degli U berti, ki torej p o s ta ­nejo gibelini. Z njegovo pom očjo a ris to k ra t U berti vrže iz Firenc pristaše družine B uondelm onti pa tud i papeževe zaveznike.

1250Po sm rti F riderika II. se gvelfi vrnejo v Firence, preženejo a ris to k ra t­ske gibeline in ob last prevzam e bog a ta buržoazija (popolo grasso).

1258K o je v Palerm u k ronan za cesarja M anfred V. H ohenstauf, se cesar­ska oblast v Italiji znova okrepi. F lorentinski gibelini se znova p o sta ­vijo n a noge in pod vodstvom F a rin a ta degli U berti ter s pom očjo M anfreda in Sienčanov v bitki pri M o n tap ertu do tal potolčejo gvelf- ske someščane.

Spremne besede

1265Maja meseca se v Firencah notarju Bellincionu Alighieriju in njegovi ženi Belli rodi sin Dante. M ati mu po nekaj letih umre.

1266Papež U rban IV., ki se zboji prevelike cesarske m oči, pokliče na pom oč francoskega kralja K arla A nžuvinskega, ki pri Beneventu pre­m aga cesarsko vojsko. C esar M anfred pade, s tem pa je tudi gibelin- ske moči v F irencah konec. D ružina U berti in njihovi zavezniki so za vedno pregnani iz mesta.

1274Dante prvič zagleda Beatrice, hčer florentinskega bankirja Folca Porti- narija.

1280Danteju umre oče.

1283Dante znova vidi Beatrice, ki se tedaj poroči z bankirjem Simonom dei Bardi. Takrat napiše prvi sonet Novega življenja (Vita nuovaJ in se seznani s tedaj najmodernejšim florentinskim pesnikom Guidom Caval- cantijem, k i postane njegov prijatelj.

1283 - 1288Nekako v tem času študira Dante pri florentinskem enciklopedistu Bru- nettu Latiniju, posluša frančiškanska predavanja iz mistike in prerokb Joachima de Flore ter dominikanske predavatelje, ki so takrat uvajali v Firence filozofijo Tomaža Akvinskega. Kasneje odide na univerzo v Bo­logno, kjer se seznani s takrat drugim najpomembnejšim pesnikom, Či­nom iz Pistoie.

1288Tedaj približno se Dante vrne v Firence in se poroči z Gemmo Donati; z njo je imel, kot vemo, vsaj tri otroke.

1289B itka m ed Florentinci in A retinci pri C am paldinu, ki se je udeleži tudi D ante.

1290Beatrice umre v svojem 25. letu.

1292 - 1293Za prvo obletnico njene smrti prične Dante sistematično pisati svoje prvo delo »Vita nuova«, neke vrste pesniško avtobiografijo. Že tam napove, da bo zapel o Beatrice, kot še nihče ni pel o nobeni ženski. V tem času

Spremne besede

naj bi napisal tudi italijansko adaptacijo francoske alegorične pesnitve »Roman de la Rose«, k i mu jo nekateri pripisujejo (nasl. »II Fiore«).

1294Z a papeža je izvoljen Bonifacij V III., ki skuša dokončati delo svojih dveh velikih prednikov, G regorja V II. in Inocen ta III., to je uveljaviti ob last Cerkve nad katoliškim i vladarji (bula »U nam sanctam «),

1295Padec »ljudske stranke« v F irencah, ki je pod vodstvom G iana del Bella pripuščala k upravi m esta le buržoazijo , plem stvo p a zavračala. V lado prevzam e zm ernejša stranka, ki jo sestavljajo m anjši plemiči, vendar se m ora stalno boriti z aristokracijo ko t tudi z bogato b u ržoa­zijo.

1295Dante se vpiše v ceh zdravnikov in lekarnarjev, da bi tako dobil dostop do javne uprave v mestu.

1295 - 1300Pisto ia se zaradi družinskega spora rodbine Cancellieri razdeli v dva tabora: »črni« in »beli«. Spor se zanese v Firence: črne podpre C orso D onati z aris tok ra tsko stranko , bele pa Vieri Cerchi, vodja zmerne stranke, ki ji je p ripadala tudi florentinska duhovna elita, m ed njimi G uido C avalcanti, D an te Alighieri in D ino C om pagni.

1300Sveto leto (jubilej), ki ga proglasi papež Bonifacij V III., zbere v R im u na stotisoče vernikov.

13001. m aja izbruhne v Firencah oborožen spopad m ed črnim i in belimi.

15. jun . - 15. avg.Dante se vrne iz San Geminiana, kjer je bil poslanik republike, v Firence in je izvoljen za enega od šestih priorjev, k i imajo vrhovno oblast v mestu. Le-ti zavržejo papeževo posredovanje in na Dantejev predlog izženejo iz mesta skrajneže obeh strank. M ed izgnanimi sta tudi Guido Cavalcanti in Corso Donati.

1301 1. apr. - 30. sept.Dante je član Sveta stoterih v Firencah. Beli so se medtem že vrnili v mesto, črni pa skušajo pri papežu doseči pomoč.

Papež, ki bi rad okrepil svoj položaj v Toskani, pošlje nad m esto K arla Valoisa, b ra ta francoskega kralja F ilipa Lepega, da bi sprti strank i »pomiril«.

1301

67 2 Spremne besede

okt.Dante je eden od treh odposlancev, k i gredo v Rim k papežu, da hi obvarovali Firence tuje intervencije. Bonifacij VIII. ga zadrži kot talca.

nov.K arl Valois pride z vojsko v Firence ter izroči oblast C orsu D onatiju in črnim , ki se tedaj vrnejo v m esto. Po nekaj dneh nasilja in m edse­bojnega obračunavanja izide razglas, s katerim so voditelji belih (tudi D ante) obsojeni na denarno kazen in devetletno izgnanstvo.

1302 10. m ar.Ker se Dante ni odzval sodbi, je obsojen na dosmrtno izgnanstvo. Če bo prijet na ozemlju republike, bo na grmadi sežgan. Sprva sodeluje pesnik pri vseh poizkusih belih, da bi se vrnili v Firence. Prvič so poraženi pri Mugellu.

1303V Foriiju beli gvelfi z gibelini vred pripravljajo povratek v Firence, vendar se naklep ponesreči.

sept.N ap ad na papeža v A nagniju.

12. okt.Sm rt papeža Bonifacija VIII.

1304N ov neuspel poizkus belih (misija kard ina la da Prato).

1304- 1307Dante blodi od mesta do mesta: Verona (dvor Scaligerov), Sarzana, Casentino, Lucca (1308); zapusti nasilne strankarske zaveznike in se približa gibelinski stranki. V teh letih nastaneta njegov »Convivio« (Gos­tija), v italijanščini pisani filozofski spis, in latinska razprava »De vulga- ri eloquentia« ( O ljudskem jeziku).

1307- 1311Pesnik naj bi v tem času potoval v Francijo, baje v Pariz in celo Oxford, da bi študiral sholastično filozofijo. Menijo tudi, da je do leta 1311 napisal Pekel in Vice svojega največjega dela »La Divina Commedia« ( Božanska komedija).

1308Sm rt cesarja R udolfa H absburškega.

1309Pod vplivom francoskega kralja Filipa Lepega, ki je težil za cesarsko krono , prenese K lem ent V. (izvolj. 1. 1305) papeški prestol v Avignon. Prične se »avignonska sužnost papežev«.

Spremne besede 6 7 3

1311V Nem čiji za cesarja okronan i H enrik VII. Luksem burški se napoti v Italijo , da bi znova u trd il rimski imperij.

1311Cesarjev prihod v Italijo pozdravi Dante z vrsto pisem: prvo naslovi na italijanske kneze in ljudstvo, drugo na Henrika VII. . tretje pa na Floren­tince. Iz te dobe datira tudi latinski spis »De monarchia« (O monarhiji), v katerem pojasnjuje pesnik svojo zamisel svetne vladavine.Amnestija v Firencah, vendar ne za Danteja.

1313C esar H enrik VII. nenadom a um re v B uonconventu. D antejevih upov o obnovljenem cesarstvu jč s tem konec.

1314Sm rt K lem enta V. in francoskega kralja Filipa Lepega.Ob tej priliki napiše Dante roteče pismo italijanskim kardinalom, naj prenesejo papeški sedež znova v Rim.

1315V Firencah pripravljajo amnestijo, njene sramotne pogoje pa Dante, ki je takrat pri prijatelju Cangrandeju v Veroni, odbije. Zato ga doleti nova

florentinska obsodba: če ga dobe, bo obglavljen on in njegovi otroci.

1317- 1321V tem času živi Dante pretežno na dvoru grofov Polenta v Ravenni. Sodijo, da je tu dokončal Raj, zadnji del Božanske komedije, in da iz te dobe izvirajo njegove latinske Ekloge ter razprava »Questio de acqua et terra« ( Razprava o vodah in zemlji).

1321Dante potuje v Benetke (poslanstvo?).

14. nov.Dante v Ravenni zboli za malarijo in umre v svojem 56. letu.

Kabalo <</!

P E K E L

I. spev: Črni gozd - S soncem obsijani grič - Ris, lev in volkulja -Prerokba o Veltru - Vergil pomaga Danteju - Pot na oni svet ............... 7

II. spev: Dantejevi pomisleki - Vergilovo poslanstvo - Danteju se povrnepogum ................................................................................................................... 13

III. spev: Vrata v mesto bolečine - Preddverje (Duše neopredeljenih inšlev, pika jih mrčes) - Aheront - Brodnik Haron - Potres ........................ 19

IV. spev: Prvi krog ali Limb (Duše pravičnih poganov) - Kristus in pekel -Veliki pesniki v svetlobnem krogu - G rad pogumnih in m o d r ih ............. 25

V. spev: Drugi krog (Sladostrastje) - Minos - Peklenski piš - Francesca daRimini in Paolo M alatesta ............................................................................... 31

VI. spev: Tretji krog (Požrešnost) - Cerber - Ciacco - Prerokba florentin­skih nezgod - Vstajenje pogubljenih ............................................................. 37

VII. spev: Četrti krog (Skopuhi in razsipniki) - Pluton - Pogubljenci valijoskaie - Kaj je Sreča - Spust v peti krog (Jeza in duševna lenoba) - Močvirje Stiks .................................................................................................... 42

VIII. spev: Visoki stolp in signal - Flegijas in njegova barka - Filippo Ar- genti - Prihod k razbeljeni trdnjavi, Ditovemu mestu - Nasprotovanje vragov - Vergil zaman posreduje .................................................................... 48

IX. spev: Dantejev strah - Tri Furije - Nebeški sel - Vstop v mesto - Šestikrog (Razkolniki-heretiki) - Razbeljeni grobovi ........................................ 54

X. spev: Epikurejci - Farinata degli Uberti - Cavalcante - Prerokba D an­teju - Preroški vid obsojenih - Vergilov opomin ........................................ 60

XI. spev: Postanek zavoljo peklenskega smradu - Razdelitev dolnjega delapekla glede na grehe - Trije veliki vzroki pogubljenja .............................. 66

XII. spev: Sedmi krog (Nasilje) - Prvi pas (Nasilje proti bližnjemu) - Mino-taver - Peklenske ruševine - Flegetont, reka vrele krvi - Kentavri - Tirani, roparji in morilci ................................................................................. 72

XIII. spev: Drugi pas (Nasilje proti samemu sebi: samomorilci in razsipniki)- Mrtvi gozd samomorilcev - Pier della Vigna - Kaj je s samomorilcipo smrti - Lano iz Siene - Jakob Šentandrejski - Zla usoda Firenc . . . 78

XIV. spev: Tretji pas (Nasilje proti Bogu) - Peščina pod ognjenim dežjem -Kapanej - Ognjena rečica - Starec na Kreti - O peklenskih rekah . . . . 85

Kabalo

XV. spev: (Nasilje proti naravi, božji hčerki) - Brunetto Latini - Firence inDantejeva usoda - Grehi duhovnov - Priscijan, d ’Accorso, Andrea Mozzi ................................................................................................................... 91

XVI. spev: Trije znameniti Florentinci: Rusticcucci, Guido Guerra,Teg-ghiaio - Moralni propad Firenc - Vrv za Geriona - Pošast priplava . . . 97

XVII. spev: (Nasilje proti naravi in umetnosti: oderuhi) - Gerion - Florentin­ski in padovanski oderuhi - Polet v dno pekla na Gerionovem hrbtu . 103

XVIII. spev: Osmi krog (Zvijača) - Prva kotanja (Bičani zvodniki in zapeljivci)- Venedigo Caccianemico - Jazon - Druga kotanja (Priliznjenci, potop­ljeni v človeško blato) - Aleš Interminelli - Tais ....................................... 109

XIX. spev: Tretja kotanja (Simonisti, zadrti z glavo v tla, podplati jim gori­jo) - Papež Nikolaj III. - Dante šiba pohlepnost cerkvenih dostojan­stvenikov ................................ ........................................................................... 115

XX. spev: Četrta kotanja (Vedeži in čarodeji z zasukano glavo) - Amfiaraj,Teirezijas, Aruns, M anto - Izvor mesta M antove - Astrologi in čarov­nice ........................................................................................................................ 121

XXI. spev: Peta kotanja (Barantači v vreli smoli) - Eden starih iz Lucce -Roj Krempljačev - Vergil se pogaja - Dantejev strah .............................. 127

XXII. spev: Pesnika v spremstvu vragov - Ciampolo Navarec - Brat Gomita,Michel Zanche - Izigrani peklenščki ............................................................ 133

XXIII. spev: Šesta kotanja (Hinavci) - Beg pesnikov, nagli spust - Sprevodhinavcev v pozlačenih svinčenih plaščih - Dva brata Veseljaka - Kajfa, križan čez pot ................................................................................................... 139

XXIV. spev: Težavni vzpon - Sedma kotanja (Tatovi, plen kačam) - VanniFucci - Politična prerokba .............................................................................. 146

XXV. spev: Vannijevo bogoskrunstvo in kazen - Kako - Florentinski tatoviin njihove premembe ........................................................................................ 152

XXVI. spev: Osma kotanja (Zvijačni svetovalci) - N apad na Firence - Pogub- ljenci, zagrnjeni v ognjene zublje - Odisej in Diomed - Poslednje Odise­jevo potovanje in njegov konec ................................................................... .. 158

XXVII. spev: Guido da Montefeltro - Romagna v letu 1300 - Spreobrnjenilisjak - Bonifacij skušnjavec - Hudič proti sv. Frančišku ..................................... 165

XXVIII. spev: Deveta kotanja (Sejalci razdorov in shizem; peklenšček jih kolje z mečem) * Mohamed, Ali - Opomba bratu Dolcinu - Pier da Medicina - Uboj pri Cattolici - Kurij - M osca dei Lamberti - Bertraa de Born . . . 171

XXIX. spev: Geri del Bello - Deseta kotanja (Ponarejevalci kovin in alkimisti,garjavi in gobavi) — Griffolino iz Arezza in Albert iz Siene ................ 178

XXX. spev: (Ponarejevalci oseb, vsi stekli) - Gianni Schicchi - M irra - (Pona­rejevalci denarja, vodenični) - M ojster Adam in romenski grolje -(Ponarejevalci besed, vročični) - Putifarka - Sinon iz Troje - Prepir in pretep med obsojenci - Vergil graja Danteja .............................................. 184

Kabalo______________________________ 679

XXXI. spev: M ed zadnjima dvema krogoma - Velikani okoli vodnjaka - Nem- rod, Efialt, Briarej, Antej - Antej položi Danteja in Vergila na dno vodnjaka ............................................................................................................. 190

XXXII. spev: Deveti krog (Izdajalci, v ledu) - Prvi pas: Kajina (Izdajalci sorod­nikov) - Grofje v M angoni, M ordret, Focaccia dei Cancellieri, Sassoi Mascheroni, Pazzi - Drugi pas: Antenora (Izdajalci domovine in tovari­šev) - Bocca degli Abati, Buoso da Duera, Ganelon in drugi - Ugolino in nadškof .......................................................................................................... 196

XXXIII. spev: Smrt grofa Ugolina - Graja Pise - Tretji pas: Ptolomeja (Izdajal­ci gostov in prijateljev) - Brat Alberigo - Branca d ’Oria - Graja Geno- vežanov ............................................................................................................... 202

XXXIV. spev: Četrti pas: Judovina (Izdajalci dobrotnikov) - Lucifer s trojnim obrazom - Juda, Brut in Kasij v njegovih žrelih - Sredina zemlje - O Luciferjevem padcu in postanku pekla - Vergil in Dante se vzpenjatain stopita pod zvezde na drugi zemeljski polobli ....................................... 209

V I C E

I. spev: Klic k Muzam - Venera in štiri zvezde Južnega neba - Katon,čuvar vic - Vergilova prošnja - Katonova navodila - Obrežje otoka . . 217

II. spev: Sončni vzhod - Angel brodnik in barka z dušami - Dante najdeprijatelja - Casellova pesem - Jezni K aton ................................................ 223

III. spev: Predvice (V vznožju gore) - Dantejev nemir - Trum a počasnihduš - Pot na goro - Manfred, njegovo izobčenje in zadnja ura ............. 229

IV. spev: Vzpon v prvi postanek - Sonce na severu - N arava svete gore -Belacqua in drugi nebrižneži .......................................................................... 235

V. spev: Drugi postanek (Grešniki, umrli v smrtnem grehu, skesani »inextremis«) - Jacopo del Cassero, Buonconte da Montefeltro, Pija . . . . 241

VI. spev: Truma vicanih - Moč molitve - Sordello - Ogorčenje nad Italijo,Cerkvijo, cesarjem in Firencami ......................... ......................................... 247

VII. spev: Vergil in Sordello - Cvetoča dolinica, bivališče nebrižnih vladar­jev - Propad kraljevskih hiš zahodne Evrope ............................................ 254

VIII. spev: Angelsko čaščenje - Dva angela, čuvarja doline - Nino Visconti -Kača in njen beg - Currado Malaspina ....................................................... 260

IX. spev: Dantejev sen: orel ga nosi v goreče nebo - Prebujenje pred vrativic - Angel vratar - Vrata se odpro .............................................................. 266

X. spev: Vzpon v prvi krog (Ošabneži) - Zgledi ponižnosti, vrezani v m armornate stene: Marija, David, Trajan - Sprevod skesanih ošabni-kov, ki si prtijo težke skale ............................................................................ 273

XI. spev: Očenaš ošabnih - Umberto Aldobrandeschi - Oderisi da Gubbio- Ničevost svetne slave - Provenzan Salvani ............................................. 280

68o Kabalo

XII. spev: Trinajst primerov kaznovane ošabnosti, vrezanih v tlak: Luci­fer... Troja - Angel ponižnosti - Vzpon v naslednji krog ......................... 286

XIII. spev: Drugi krog (Zavistneži) - Prošnja Soncu - Skrivnostni glasovikličejo zglede ljubezni: Marija, Orest - Zavistneži, drug ob drugem, z zašitimi vekami - Sienčanka Sapia - Svrk po Sieni .................................. 293

XIV. spev: Guido del Duca in Rinieri da Calboli - O dolini Arna - Onekdanji Romagni - Znova glasovi: zgledi kaznovane zavisti ................ 300

XV. spev: Angel usmiljenja - O Dobrem, ki ga je lahko deliti - Tretji krog (Jeznoriteži) - Dante pade v ekstazo in vidi v njej zglede miline: M ari­ja, Pizistrat, sv. Štefan - D im ........................................................................... 307

XVI. spev: Gost in rezek dim, ki ovija togotneže - Njihove prošnje - M arko Lombard - Razsulo dobe - O svobodni volji - Dve oblasti v eni roki - O nekdanji Lombardiji - Trije preživeli - Dobri Gerard in njegova hči 313

XVII. spev: Vizije kaznovane jeze - Angel miru - Ljubezen, počelo dobregain zla - Razpored vic ........................................................................................ 320

XVIII. spev: Postanek ljubezni in njeni sadovi - Vloga svobodne volje - Pri­hod v četrti krog (Duševna lenoba) - Zgledi urnosti - Opat od sv. Zena- Zgledi kaznovane mlačnosti - Dantejev sen .......................................... 326

XIX. spev: Dante sanja o »sireni« - Angel gorečnosti - Vzpon v peti krog (Skopuhi in razsipniki) - Trume grešnikov, ki ležijo na tleh, z obrazi navzdol, noge in roke pa imajo zvezane - Papež Hadrijan V.................... 333

XX. spev: Zgledi uboštva in darežljivosti - Hugo Kapet - Zgodovina Kape-tingov - Zgledi kaznovane skoposti - Potres in »Gloria« ....................... 339

XXI. spev: Srečanje s Stacijem - Odkod potres in slavospev - O Stadjevemživljenju in pesnikovanju - Stacij in Vergil ................................................ 347

XXII. spev: Angel pravičnosti - Stacijev greh - Verzi iz Eneide - Slavne osebev Limbu - Šesti krog (Požrešneži) - Čudežno drevo - Zgledi zmernosti 353

XXIII. spev: Kazen požrešnežev - Forese Donati - Vdovica Nella - Brezsram­nost florentinskih žensk ................................................................................... 360

XXIV. spev: Piccarda Donati - Gentucca iz Lucce - Bonagiunta in »stari« -»Mili novi slog« - Smrt Corsa D onatija - Drugo drevo - Zgledi požreš­nosti - Angel zmernosti ................................................................................... 366

XXV. spev: Rojevanje človeškega telesa - Vlitje duše v telo - Kaj je z dušo po smrti - Prihod v sedmi krog (Sladostrastje) - Grešniki v plamenih - Razni zgledi ........................................................................................................ 372

XXVI. spev; Dve nasprotni procesiji; Sodoma in Gom ora - Naravna, a napakusmerjena ljubezen - Guido Guinizelli - A m aut Daniel ......................... 378

XXVII. spev: Angel čistosti - Dante se zboji ognja - Vergil ga bodri - Pekoči prehod - Zadnji vzpon - Nočni počitek - Lija v snu - Vergil napovesvoj odstop in »ustoliči« Danteja ................................................................. 384

XXVIII. spev: Zemeljski raj - Čudoviti gozd - Reka Lete - Prikaže se lepa žena:M atilda - Voda in veter vrh gore vic - Zlati časi ....................................... 390

( , H i

XXIX. spev: Čudežna svrilolm nhIciii svetilnikov pred procesijo - Osebe in simbolične živali v misličiu piotrsif« Voz, ki ga vleče grifon - Podobe kreposti - Začelje (¡m m , , ,, ............................................ 397

XXX. spev: Beatricc na vozu Vri p.il i/ juim’ llmimi* obsoja I >auk*ju ....... 404

X X X I. spev: Pesnik se kesa in pn /n ava Nhojra mImhhIIh» M .a iih in a P a u li­jev napuh je strt - K opel v I r i i II«-.Mn« «■ >>i mljMni **1 •h*"i* -110

X X X II. spev: D an te o čaran - Procesija sc vimU Vt hko miIio .Im vm V.i/ privezan na drevo, ki vzcvcti * D a n tn rv 'ipimn m ¡m 1'u/i />/> • M.Jftil«iin ukaz B eatricin - N ap ad orla, lisia* m /niapi l ' utvo»ln m/n N o v o n astalo pošast odvlečeta vlačuga m vdtlutn M».

XXXIII. spev; Psalmodija - Opogumljajoče Bcalncmi- hcsrdc N*nM 1 vr*lnostnega odrešenika (DXV) - Dantejeva naloga jm ilovrnivu A mIhi- temne prerokbe in zadnji očitek - Skupni izvir l,cuv m I uimr I >aui. pije Eunoe in se očisti za paradiž ................................ IM

R A J

I. spev: Božja luč - Prošnja Apolonu - Čudežni vzlet v nebo - Redvesolja ................................................................................................................. 431

II. spev: Prvo nebo (Lune): Duše, ki niso izpolnile zaobljub ~ Luninepege: Dantejeva zmota in njih pravi vzrok ................................................ 438

III. spev: Bledi siji prvih duš - Piccarda Donati - Različne stopnje blaže­nosti - Piccarda iztrgana iz samostana - Cesarica Konstanca ................ 445

IV. spev: Dva tiha Dantejeva dvoma - Kje je pravo domovanje blaženih?Ali lahko obideš zaobljubo? - Odgovor Beatrice in nov Dantejev dvom .......................................................................... ......................................... 451

V. spev: O vrednosti zaobljube - Kako jo lahko spremeniš - Drugo nebo:nebo Merkurja (Duše tistih, ki so delali dobro iz želje po slavi) - Sijaj planeta in duš, ki so na njem - Neka duša se približa .............................. 457

VI. spev: Cesar Justinjan - Njegova vera - Zgodovina rimskega orla odEneja do Karla Velikega - Greh gvelfov in gibelinov - Romeo ............ 463

VII. spev: Beatricine opombe - Pravična kazen pravičnega maščevanja - Nedoraslost človeka, da sam zadosti za greh - Stvari, ki se kvarijo - Vstajenje mesa ................................................................................................... 470

VIII. spev: Tretje nebo: nebo Venere (Duše, podvržene ljubezni) - Nora ljubezen in božja ljubezen - Karel M artel - Slaba vlada v neapeljskem in sicilskem kraljestvu - Kreposti se ne podedujejo - Osebni poklic . . . 477

IX. spev: Prerokba - Cunizza da Romano - Folco iz Marseilla - Raab -Ozkosrčnost Cerkve, ki zanemarja sveto deželo ....................................... 484

682 Kabalo

X. spev: Umna zgradba vesolja - Četrto nebo: nebo Sonca (Duše učenja­kov) - K rona iz dvanajstih svetil - Tomaž Akvinski jih predstavi Danteju ............................................................................................................... 49}

XI. spev: Ničevost posvetnih skrbi - Akvinec razloži svoje zagonetne bese­de - Cerkveni prvaki - Življenje svetega Frančiška - Opomin domini­kancem ................................................................................................................. 491

XII. spev: Nova krona »sončec« - Življenje svetega Dominika - Opominfrančiškanom - Sveti Bonaventura predstavi sebe in tovariše .................. 50

XIII. spev: Ples in petje svetlih vencev - Salomonova modrost - Graja pre­hitrih obsodb ..................................................................................................... 511

XIV. spev: O svetlobi blaženih - O vstajenju teles - Tretji venec blaženih - Polet v peto nebo: nebo Marsa (Duše bojevnikov za vero) - Čudežnikriž - Slavospev ................................................................................................. 518

XV. spev: Nenadni molk - Pozdrav Cacciaguide Danteju - Dantejeva pro­šnja - O nekdanjih Firencah - Cacciaguida o sebi ..................................... 524

XVI. spev: Ponos in radovednost Dantejeva - Stari in novi v Firencah -Usoda starih florentinskih rodbin ................................................................. 530

XVII. spev: Danteja vznemirja njegova prihodnost - Izvoljeni berejo prihod­nost v Bogu - Pesnik bo moral v izgnanstvo - Njegove muke in tolažbe- Ne zakrivati ničesar! ................................................................... 537

XVIII. spev: Kristusovi vojščaki, Cacciaguidovi tovariši v križu - Šesto nebo: nebo Jupitra (Duše pravičnih in pobožnih) - Na tisoče luči sestavi črko v stavek, nato v M , ki dobi podobo orla - Obtožba pohlepnih pape­žev ........................................................................................................................ 544

XIX. spev: Orel spregovori - Božja pravica je nedoumljiva - Vera in dela nasodni dan - Zavržjnost evropskih vladarjev .............................................. 550

XX. spev: Spev pravičnih v orlovi podobi - Orlovo oko - Dva pogana medzveličanimi - Rifej in Trajan - Bornost človeškega vida ......................... 557

XXI. spev: Sedmo nebo: nebo Saturna (Duše kontemplantov-bogozročih) - Z lata lestev - Skrivnost predestinacije - Peter Damijan - Blišč moder­nih prelatov - Krik nebes ................................................................................. 564

XXII. spev: Dantejeva zmeda in Beatricina pomoč - Sveti Benedikt - Kaj bovidel pesnik v Empireju - Pokvarjenost v samostanih - Polet v osmo nebo (zvezd stalnic) - Pozdrav Dvojčkoma - Pogled skozi ozvezdja do Zemlje ................................................................................................................. 570

XXIII. spev: Kristusovo zmagoslavje - Vnebohod - Beatricin smeh - SlavaMarije in slika vnebovzetja - S lavo sp ev ....................................................... 577

XXIV. spev: Molitev za Danteja in veselje v nebesih - Sveti Peter in Beatrice -Apostol Peter izpraša pesnika o veri - Dantejev »čredo« ....................... 583

XXV. spev: Izguba domovine in pesniški venec - Sveti Jakob preizkuša D an­tejevo upanje - Bleščeči prihod svetega Janeza .......................................... 590

Kabalo

3CVI. spev: Apostol Janez zastavi pesniku vprašanja o ljubezni - Danteju se vrne vid; pred seboj uzre Adama - Pravi Adamov greh - Čas stvarjenja- Jezik prvih ljudi in imena B o g a ................................................................... 596

KVII. spev: Sveti Peter useka po vladajočem papežu - Pokvarjenost Cerkve - Blaženi se vrnejo v Empirej - Znova pogled na Zemljo in polet v deveto nebo: Kristalno ali Prvo gibalo - Njegova vzvišena narava - Zablode ljudi ...................................................................................................... 602

:VIII. spev: D ante zagleda svetlo točko in okoli nje devet žarečih krogov -Bog in angelski zbori - Imena in opravilo angelskih z b o r o v ................... 609

XIX. spev: Stvarjenje angelov - Uporni in zvesti - Njihove zmožnosti - Kriviučitelji in odpustkarji - Število angelov in božja veličina ....................... 615

KXX. spev: Vzpon v deseto nebo: Empirej - Čudežna lepota Beatricina -Reka luči, cvetje in iskre - Nebeška roža - Sedež za Henrika V II............ 622

XXI. spev: Let angelov med Rožo in Bogom - Osupli Dante - Sveti Bernard- Zahvala in molitev Danteja k Beatrice - Nasvet svetega Bernarda -Pesnik se zazre v Marijo ................................................................................. 628

*CXII. spev: Razpored blaženih v nebeški roži - Otročiči in njihovo zveličanje- M arija in nadangel Gabrijel - Nebeški velikaši - Potrebnost molitve . 634

XIII. spev: Molitev svetega Bernarda k Mariji - Njena pomoč pesniku - Dante se zazre v božjo luč - Enotnost sveta v Bogu - Enovitost in trojnost Boga - Skrivnost učlovečenja - D ante poveličan v vesoljni l ju b e z n i................................................................................................................. 641

G rafičn i p rikazi treh spevov B ožanske kom edije

P e k e l .................................................................................................................... 649

Vice .................................................................................................................... 650

Raj ...................................................................................................................... 651

Sprem ne besede

Dante, človek in delo ..................................................................................... 655

Dante in njegov čas ........................................................................................ (>(>*)