Številka 5/2012

JUNIJ

V junijski številki preberite:

Stran 3Ponovna pridobitev certifikata na področju vzdrževanja in popravil tlačne opremeProizvodnja Dobova posodablja svoje kapaciteteStran 4Nakup in montaža hidravličnega dvigala za kamion Mascott LJ GJ-664Kontrola kotla na parni lokomotivi 06-018Stran 5Posodobitev vstopnih vrat na dizel motorni garnituri 813/814Stran 6Končno v novih prostorih na pregledovalnem mestu Maribor Tezno SeverPredstavitev pregledovalnega mesta Moste

AKTUALNO

Stran 7Stabilna naprava za predogrevanje potniških vagonovNova razstava v Galeriji stopnišče v SŽ CDStran 8Podelitev priznanj jubilantomStran 9Strokovni posvet: Razvoj elektrovleke na Primorskem in v SlovenijiStran 10Upokojeni sodelavci na obisku Proizvodnje PtujCEDEjČEK meseca junijaStran 115. junij – Svetovni dan varstva okoljaAktualni rezultati v kegljanjuStran 12Tradicionalni turnir v malem nogometu

Sprejet je bil Akt o ustanovitvi družbe SŽ – Vleka in tehnika, d. o. o.

Z omenjenim aktom se bo spremenila firma družbe SŽ - Cen-tralne delavnice Ljubljana d.o.o. v SŽ – Vleka in tehnika, d. o. o., kot smo napovedali že ob prenosu dejavnosti vleke vlakov in tehnično vagonske dejavnosti.

SŽ VIT, d. o. o. je univerzalni pravni naslednik družbe SŽ - Centralne delavnice Ljubljana d.o.o. Z ustanovitvenim aktom so se spremenila določila, ki se nanašajo na dejavnost, upravlja-nje družbe in osnovni kapital. Sprejetje omenjenega akta je naslednji korak k oblikovanju enovitega podjetja za vzdrževanje železniških vozil, vleko vlakov in tehnično vagonsko dejavnost.

O vseh informacijah v zvezi z reorganizacijo in spremembo imena podjetja ter ostalimi spremljajočimi aktivnostmi vas bo-mo sproti obveščali tudi prek oglasnih desk in CD okna. Vod-stvo SŽ CD oziroma SŽ VIT si bo še naprej prizadevalo za sta-bilno in uspešno poslovanje podjetja, trudili se bomo z uresni-

Na 19. redni seji Vlade RS, 21. junija 2012, je ta dala soglasje k Aktu o ustanovitvi družbe SŽ – Vleka in tehnika, d. o. o., ki bo začel veljati z dnem vpisa v sodni register.

čevanjem postavljene strategije rasti in krepitve konkurenčnosti podjetja na širšem evropskem trgu.

Uresničevanje postavljene strategije družbe in doseganje pos-lovnih ciljev bo temeljilo na načrtovanem izvajanju storitev na treh glavnih produktnih področjih: vzdrževanje tirnih vozil, vleka vlakov in tehnično vagonska dejavnost. Pri uresničevanju stra-tegije bomo pospešeno vlagali v trženjske aktivnosti z name-nom povečati prepoznavnost podjetja na širšem evropskem tr-gu, povečevali bomo delež prodaje na tujih trgih, razvijali in za-gotavljali bomo celovite storitve z višjo dodano vrednostjo na vseh treh produktnih področjih. Slovenskim železnicam bomo še naprej zagotavljali celovito upravljanje in vzdrževanje vozne-ga parka ter storitve vleke vlakov in tehnično vagonske dejav-nosti po konkurenčnih cenah.

Vodstvo SŽ CD

SŽ - Centralne delavnice Ljubljana dobile podaljšan je certifikata ISO 9001:2008Del našega podjetja, ki opravlja dejavnost vzdrževanja železniških vozil, je bil od 4. do 6. junija pod drobnogledom presojevalcev Bureau Veritas Certification Slovenia, ki bedijo nad izpolnjevanjem zahtev standarda ISO 9001:2008. Ta standard, ki narekuje sis-tem vodenja kakovosti v podjetjih, potrjuje njihovo odličnost in priča o zaupanju vrednem poslovnem partnerju.

SŽ - Centralne delavnice Ljubljana smo certifikat ISO 9001 do-bile od prelomu tisočletja, ko smo prestale prvo presojo. Od ta-krat naprej dvakrat na leto dokazujemo, da izpolnjujemo zahte-ve tega standarda. Posebna potrditev sistema vodenja kakovo-

sti v podjetju pa je recertifikacijska presoja, ki jo opravljamo vsaka tri leta. Zadnja, ki je pravkar potekala, je bila že četrta po vrsti in je obsegala temeljit pregled dokumentov in stanja na te-renu.

Proizvodnje Divača, Dobova, Ljubljana, Maribor in Ptuj ter pod-ročja za trženje, tehnično, proizvodno in razvojno področje, kadre ter notranje presoje in sistem kakovosti, obvladovanje nadzorne in merilne opreme sta presojevalca, g. Ivan Turk in izvrstni poznavalec standarda ISO 9001 v Sloveniji mag. Anton Klasinc, temeljito pregledala, ocenila in podala smernice za na-prej. Recertifikacijsko presojo smo uspešno prestali, presoje-valca sta ocenila, da se SŽ CD lahko pohvali z večjo uspešno-stjo in učinkovitostjo svojih procesov ter da resno in vztrajno stopa po poti nenehnega izboljševanja procesov. Neskladnosti nista ugotovila, dala pa sta nam nekaj priporočil za naprej in potrdila naša prizadevanja za lažje premagovanje gospodarske krize. Do naslednje presoje bomo tako uvedli določene korek-tivne ukrepe in takrat spet lahko predstavili napredek.

Za informacije o uspešnem izvajanju sistema kakovosti iz prve roke smo povprašali kar vodilnega presojevalca BVC mag. Kla-sinca, ki naše podjetje presoja že od prve presoje, poleg tega pa je edini presojevalec v Sloveniji, ki je dosegel raven »Princi-pal Auditor« pri Mednarodnem registru certificiranih presojeval-cev v Londonu, tako da njegova beseda res nekaj velja.

G. Klasinc, povejte nam najprej, kako ste zadovoljni z videnim v teh treh dneh, ko ste nas vzeli pod drobnogled?

Naj kar iskreno priznam, da mi je ob vsaki pripravi na presojo nekako tesno pri srcu, ker se bojim, da je tudi firma, kamor od-hajam, v težavah, v zadregi zaradi pomanjkanja dela, v notran-jih sporih in napetostih – da, tega me je pravzaprav res kar strah.

In lahko si predstavljate, kakšno sprostitev pomeni poslušati di-rektorja in njegove kolege, ko predstavijo poslovanje, ko pove-do, da se napori splačajo, ko se tržniki pohvalijo z novimi posli za priznane evropske in celo svetovne naročnike in ko se pre-čita v analizah, da so kupci z vami zadovoljni, da vam priznava-jo strokovnost in doslednost, kar so tudi pripravljeni primerno poplačati …

Tak začetek ustvarja pozitivno energijo, s katero nato vstopam v krog vaših sodelavcev, v pisarne, v delavnice – ko se pogo-varjam z ljudmi, vodilnimi in delavci, ko skušam ugotoviti, da raste samozavest in volja do dela, ko občutim njihova prizade-vanja za doseganje ciljev in ko prepoznam, da jim to uspeva, tedaj popustijo napetosti in zavore in tudi to tridnevno gibanje med vašimi procesi dela postane prijetno in polno malih, ven-dar pomembnih presenečenj.

Tako sem se počutil na tej zadnji presoji pri vas. Povprašal sem tu in tam po tistem, kar govori naš standard ISO 9001, kako razmišljate, kako se lotevate nalog, kako sodelujete med seboj, si pomagate in končno tudi »zmagujete«.

In odgovor na vaše vprašanje je tedaj povsem preprost: Bil sem tri dni v okolju, ki me je prepričalo, da počenjate prave stvari v tem kritičnem času in da je zavest za stalno napredo-vanje usidrana v vaš poslovni sistem. To je preprosto rečeno dobro!

Kako uspešno se SŽ CD približuje nazivu »odlična firma«?

Prav je, da se najprej za odlično firmo okličete sami. To izkazuj-te najprej s primernim bontonom in poštenim delom – brez na-pak, brez zamud – do kupcev po eni strani in z doslednimi zah-tevami do dobaviteljev po drugi strani.

Dalje lahko sežete po »samoocenjevanju«, kakor je to servira-no v ISO 9004:2009. Tam izmerite svojo raven in ugotovite, kaj vam še manjka, kje so višji cilji in kaj morate žrtvovati, da boste te cilje dosegli.

SŽ CD so že dosegle in celo presegle »otroške bolezni«, ki so jih marsikatere firme v okolju še vedno polne in prepolne. Ne izgubljajte energije za jalove poteze, sledite osebnim in skup-nim ciljem in se zavedajte bonitet, ki jih imate ob primernem poslu in trajnem zaslužku – in se zato borite naprej. Kajti: druž-ba je toliko odlična, kolikor to sama čuti in kolikor ji okolje kup-cev in dobaviteljev to priznava!

Na kratko, katera so tista ključna področja, ki se jim moramo še posvetiti in intenzivneje narediti korake naprej?

Odgovor na to vprašanje je sicer preprost – vendar istočasno težje sprejet. Gre za nekaj defektov, ki jih vsi vidimo, pa se ver-jetno nanje kar navadimo. Večkrat sem v teh dneh presoje opo-zoril na red in urejenost delovnega okolja, konkretno delavnic. Preveč prašne, zastarele verjetno tudi že nerabne opreme je pod mizami, omare so prepolne raznih »spominkov« na stare čase, ne najdemo volje in zagona, da bi to uredili. Verjemite mi, da presojevalci, ki prihajajo v družbo okoli posla in ocene vaših sposobnosti, to opazijo in velika škoda je, da zato izgubljamo točke in še kaj …

Podobno velja za delovno opremo, da so razbiti manometri in polomljeni pripomočki, da je gasilna omarica odprta in brez ce-vi v njej, da je merilna oprema slabo poznana in napačno ozna-čena itd. – so napake, ki jih je z malo dobre volje mogoče hitro odpraviti.

Kako ocenjujete uresničevanje standarda v slovenskih podjetjih in kam bi uvrstili SŽ CD?

Tu je odgovor kratek in jasen. Standard oblikuje v začetku pro-file »sledilcev« (tujka jim reče followerji), ki ne mislijo dosti s svojo glavo, ampak slepo sledijo navodilom. S časom pa se morajo ti isti razviti v »snovalce« (tujka originatorje), kar pome-ni da tvorno sodelujejo in si osebno in skupinsko, brez večjega trpljenja, prizadevajo za napredek, ker vidijo naprej, ker hočejo več in ker nato v tem uspevajo. In prepričan sem, da so SŽ CD preplavljene s kvalitetnimi snovalci.

Kako vidite trenutno situacijo v slovenskem gospodarstvu in kakšna je vloga standarda ISO 9001:2008 pri premagovanju krize?

Letos standard ISO 9001 praznuje že 25-letnico od prve izdaje. Ker sem pred tem že vrsto let delal na področju kakovosti in produktivnosti, lahko danes trdim, da je ta standard odločilno prispeval k tehničnemu napredku sveta, da je uvedel procesni

2

Mag. Anton Klasinc med presojanjem Proizvodnje Ptuj

NOVOSTI IZ NAŠIH PROIZVODENJ IN ENOT

PROIZVODNJA DOBOVA

Ponovna pridobitev certifikata na podro čju vzdrževanja in popravil tlačne opremeProizvodnja Dobova je z recertifikacijsko presojo, 8. maja 2012, s strani certifikacijske hiše Bureau Veritas ponovno pridobila potr-dilo (certifikat), da je bila proizvodnja revidirana v skladu z zahtevami RID, Directive PED 97/23/EC Annex I, chapter 3, TPED 35/2010/EC in ustreznimi EN standardi (kot sta EN 13445 in AD 2000 Code HP 0) v povezavi z EN ISO 3834-2:2005.

S tem Proizvodnja Dobova dokazuje, da iz-polnjuje predpogoje za vzdrževanje in po-pravila tlačne opreme, ki so :

● ima opremo, ki omogoča vzdrževanje, po-pravila, montažo in nadzor v skladu s kodek-som in aktualnimi tehničnimi standardi,

3

Proizvodnja Dobova posodablja svoje kapaciteteProizvodnja Dobova v teh, kriznih, časih v okviru zmožnosti posodablja in nadgrajuje svoje kapacitete. V obstoječih objektih so, od-kar imamo dovoljenje VPI, uredili sistem vzdrževanja, ki zadostuje evropskih kupcem, ki pa so vse bolj zahtevni. Vedno jim morajo biti na voljo s pravo rešitvijo, zato se poleg znanja trudijo nadgrajevati tudi samo proizvodnjo.

V preteklih letih so že uredili obrat za obdelavo kolesnih dvojic do stopnje IS 2, delavnice so opremili z dvigalkami in dvigali, uredili prostor za pranje in peskanje vagonov in postavili novo lakirnico. V zadnjih mesecih pa delajo korake naprej …

Poročali smo že o montaži stružnice za kolesne dvojice Rafa-met, na področju obnove kolesnih dvojic pa so uredili tudi tem-nico za neporušitvene preiskave, kjer izvajajo ugotavljanje po-vršinskih razpok z magnetno kontrolo. Uredili so tudi obračalna mesta za kolesne dvojice, dvižne mize in izdelali pripravo za prevoz kolesnih dvojic z viličarjem, ki je nastala kot rezultat la-stnega znanja.

Dobili so tudi nov stroj za brušenje osi kolesnih dvojic brez de-montaže monoblokov z visoko kapaciteto. Strojno brušenje je nadomestilo ročno, ki je bilo neprimerljivo zamudnejše in težje.

● ima QMS, ki zagotavlja, da so vzdrževanje, popravila in preg-led storitvenih dejavnosti, navedenih v poročilu, v skladu z teh-ničnimi predpisi in standardi,

● ima usposobljen kader za pregled in nadzor.

Certifikat je veljaven do 30. 5. 2015, kar pa je pogojeno z us-pešno opravljenimi letnimi kontrolnimi presojami.

Josip Grum

V Dobovi lahko sedaj hitro obnovijo kolesne dvojice do IS 2, v primeru, ko je potrebna menjava osi ali monoblok koles, pa ko-lesne dvojice pošljejo v Proizvodnjo Ptuj.

V hali za testiranje cistern so namestili rezervoar vode za izva-janje tlačnega preizkusa s kapaciteto 100.000 litrov. Investicija v vrednosti 180–200.000 € se jim bo hitro povrnila, saj bo novo urejena preizkuševalnica za cisternske vagone omogočala kro-žen pretok vode in njeno večkratno uporabo. Vodo iz rezervoar-ja bodo lahko pretočili v več cistern in ob koncu preizkusa na-zaj v rezervoar. Tako bodo ogromno prihranili pri porabi vode in prispevali k njenem ohranjanju v njihovem neposrednem okol-ju. Poleg preizkusa tesnosti cistern bodo v preizkuševalnici iz-vajali tudi zavorni preizkus, tako da bo ta hala neke vrste iz-stopna točka pred predajo vagonov lastniku.

Helena Hostnik Simončič

pristop in da je postavil neurejene stvari na svoja mesta in to v industriji in drugih sektorjih, tudi družbenih.

Res pa je, da je prav vse presenetila svetovna finančna in gos-podarska kriza, ki še kar traja in je »pobrala« že vrsto podjetij in finančnih ustanov. Po drugi strani pa je v Sloveniji kar dolga vrsta firm, ki jim kljub neprijaznemu okolju uspeva in SŽ CD spada med te. Neredko so to firme, ki priznavajo, da jim je k obvladovanju krize pomagal standard in njegova vodila.

Kje vidite SŽ CD čez deset let?

Korenine so pognane. Železnica je Slovencem v genih. Dejav-nost ki jo družba opravlja bo obstala. Celo več, času primerno se bo razvijala, tehnološko bo napredovala, žela bo uspehe – kdo bo pa njen lastnik, je mogoče le ugibati.

Če dovolite, še eno vprašanje o vas. Vaš prispevek k izpolnje-vanju standarda ISO 9001 v slovenskih podjetjih ima visoko vrednost in vaši vnemi se gre zahvaliti za marsikateri napredek. Od kod črpate to energijo in tako široko znanje?

Modri ljudje, prizadevni posamezniki, inovativno in ustvarjalno okolje so dejavniki, ki me navdušujejo, ki me bodrijo in vodijo v dobro razpoloženje, ko nobena utrujenost in noben napor ni pretežak. To je zdrav temelj, na katerem je mogoče obstati in se veseliti uspehov drugih!

Hvala lepa za vaše odgovore in komentarje. Želimo vam, da vam ne bi zmanjkalo vaše neverjetne energije in zanosa.

Helena Hostnik Simončič

V lanskem letu smo za potrebe intervencije in delavnice pridobili kamion Mascott 6 t za prevoz opreme in tovora. Letos nam je, s pomočjo podjetja Bijol, uspela še namestitev hidravličnega dvigala.

Njegova zmogljivost je dvig bremena 1.700 kg na kratki ročici 1,2 m in 660 kg na dolgi – 3,8 m.

Namenjen je za prekladanje poškodovanih odjemnikov toka in plugov lokomotiv ob progi, za prevoz kolesnih dvojic, ki jih je potrebno menjati na terenu oziroma na postajah, za prevoz hid-ravlične opreme pri intervencijskih delih itd.

Peter Sinjur

4

Natovarjanje kolesne dvojice z dvigalom

Kontrola kotla na parni lokomotivi 06-018

PROIZVODNJA LJUBLJANA

Nakup in montaža hidravli čnega dvigala za kamion Mascott LJ GJ-664

Parni lokomotivi Borsig se obeta mesto rezervne lokomotive za muzejski vlak, ko jo bomo uspeli pripraviti v stanje, da bo primerna za vleko potniških vagonov. Opravili smo že številna obnovitvena dela, o katerih smo že pisali tudi v CD oknu, za obratovanje – vožnjo pa mora biti lokomotiva varna, zato je potrebno izvesti več kontrolnih pregledov.

Kontrola kotla je daljši proces, ki zahteva veliko natančnosti in previdnosti, predvsem pa dobro oko. Najprej se naredi vizualni pregled zunanjosti in notranjosti kotla – vizualno se pregleda vse stene in s pomočjo boroskopske kamere tudi notranjost ce-vi. Ko je kontrola opravljena, se določi točke na bočnih stenah, cevni in rakovi steni. S pomočjo ultrazvočnega merilnika se iz-meri debelino sten in zabeleži na skico plašča kotla. Po ugoto-vitvi, da se stena kotla ni zmanjšala za več kot milimeter, se kontrola lahko nadaljuje.

Sledi hladni tlačni preizkus, ki poteka v več fazah, preizkusni medij je voda. Zavedati se moramo, da je lokomotiva že stara in je ne smemo poškodovati s prehitrim preizkusom. Pritiske

preizkusa zato fazno povečujemo. V prvi fazi na pritisk 5 barov in opazujemo kotel ter kontroliramo manometer, ali pritisk pada. Če ni napak, po času 10 minut povečamo pritisk na 8 barov ter ponovno opazujemo in kontroliramo. Sledi faza 10 barov, nato 12 barov, nato faze postopnega dviga pritiska po 2 bara do pri-tiska 16 barov. Tu kontrolo poostrimo in podaljšamo njen čas, saj je pritisk 16 barov delovni pritisk in moramo biti v nadaljnjih korakih kontrole še pazljivejši. Končna kontrola se izvrši pri pri-tisku 21 barov in časovni kontroli 10 minut. Po 10 minutah pos-topno (nižanje pritiska po 2 bara) nižamo pritisk, saj s hitrim iz-pustom vode lahko ustvarimo podpritisk (vakuum), ki bi poško-doval kotel. Tudi to kontrolo je po nekaj predhodnih popravilih kontrolirani kotel ustrezno prestal.

Rezervoar z vodo za tlačni preizkusPriprava na vilicah za prevoz kolesnih dvojic

5

Na določenih železniških postajah so se začeli vgrajevati visoki peroni za nivojski vstop gibalno oviranih oseb. Po izgradnji prvih peronov so se začele težave z odpiranjem vrat na DMG 813/814. Na tem vozilu se vrata namreč samodejno odpirajo in to izven profila vozila.

PROIZVODNJA MARIBOR

Posodobitev vstopnih vrat na dizel motorni garnitur i 813/814

Pri starih peronih višine 300 mm so se vrata odprla nad peron, sedaj, pri visokih peronih, pa udarijo v njihovo steno. Odpiranje ni bilo mogoče in prepovedalo se je ustavljanje na visokih pero-nih, istočasno pa je Agencija za železniški promet zahtevala re-šitev.

Po nekaj neuspelih poskusih različnih izvajalcev smo se prede-lave v Proizvodnji Maribor lotili sami. Zamisel in izvedbo poso-dobitve vstopnih vrat sva s pomočjo sodelavcev speljala Ro-man Lajh in Branko Bezget.

Vrata smo skrajšali in vanje vgradili vertikalno pomično loputo. Ta loputa se pred odpiranjem vrat dvigne in po zapiranju vrat spusti. Peron ni več ovira, ker se vrata ponovno odpirajo nad peronom.

Krmiljenje vrat smo uredili popolnoma na novo z računalniško krmiljeno enoto – krmilnikom. Ta predelava vstopnih vrat je omogočila tudi preprosto razširitev stopnice, s katero se je ne-koliko zmanjšala vrzel med vozilom in peronom.

Po preizkusnem obratovanju smo od Agencije za železniški promet pridobili trajno obratovalno dovoljenje za promet pred letom posodobljene DMG 813/814 - 130. Posodobitev poteka naprej, priložene slike so iz DMG 813 - 118, ki je tik pred izsto-pom iz revizijskega popravila.

Roman Lajh

Odprta vrata

Zaprta vrata zloputo na spo-dnejm delu vrat

Sledila je kontrola tlačnih posod za shranjevanje komprimirane-ga zraka in njihovih varnostnih ventilov.

Končna – vroča kontrola kotla sledi po revizijski obnovi armatu-re. Pri tej kontroli se tudi nastavijo varnostni ventili kotla. Kon-

trola se opravi s paro, ki jo pridobimo s segrevanjem kotla. Paro torej segrejemo, da dobimo delovni tlak 16 barov. S tem tlakom pa lahko poganjamo parne motorje in lokomotivo spra-vimo v stanje vožnje.

Lovrenc Verčko

Cevna stena Kontrolorja Lovrenc Verčko in Robert Lemut

Stari kontejner – zunanjost

6

Zlepljena notranjost Novi prostori v zidani zgradbi

KADRI

Predstavitev pregledovalnega mesta MosteŽelezniška postaja Ljubljana Moste leži na glavni progi št. 12. Nahaja se med postajama Ljubljana Zalog in Ljubljana. Na območju železniške postaje deluje tudi kontejnerski terminal.

Osebje TVD opravlja svoje delo na pregledovalnem mestu, to je službeno mesto, na katerem pregledniki vagonov redno op-ravljajo pregledovanje vlakov in železniških vozil ter opravljajo preizkuse zavor.

Ker gre za precej specifičen tovor, kot so zamenljivi zabojniki, polpriklopniki, kontejnerji in podobno, je na tem pregledoval-nem mestu zahtevano ustrezno znanje osebja. Poseben pou-darek je na poznavanju predpisov o prevozu izrednih pošiljk, prevozih pošiljk v kombiniranem prometu ter poznavanju na-kladalnih profilov. Osebje delo opravlja v turnusu, podnevi in ponoči.

Drago Seizović

Preglednik vagonov na delu na PM Moste

TEHNIČNO VAGONSKA DEJAVNOST

Končno v novih prostorih na pregledovalnem mestu Maribo r Tezno sever Več kot desetletje smo se vozovni pregledniki v DE Maribor borili, da bi se preselili iz dotrajanih kontejnerjev, v katerih so nam družbo delali različni mali glodalci, pozimi mraz in poleti neznosna vročina. Letnice izdelave na kontejnerju ni moč najti, a se že naj-starejši pregledniki spomnijo, da so te »lupine pleha« že bile v uporabi, ko so oni pričeli delo kot mladi pregledniki, torej daljnega leta 1987 ali še prej.

Konec leta 2011 pa je bilo končno videti konec križevemu potu – z odobritvijo sredstev za obnovo prej omenjenih prostorov, seveda pod pogojem, da obnovo prostorov opravimo sami. Ker pregledniki nimamo dveh levih rok in vsak izmed nas zna kaj postoriti, smo se lotili dela in v začetku maja zapustili stare in dotrajane kontejnerje. Pregledno mesto je zasedeno 365 dni v letu in 24 ur na dan. Končno bomo vsaj tisti del dneva, ki ga ne preživimo na terenu, preživeli v človeku dostojnem prostoru.

Niko Jerič

V TVD se je zamenjalo že mnogo direktorjev in vsi so obljubljali nove kontejnerje ali pa preselitev v druge prostore, a se ni nič premaknilo v to smer. Čeprav smo pregledniki mnogokrat ome-nili prazne prostore v zidani zgradbi, ki so samevali in se je v njih nabirala samo stara navlaka, za nas ni bilo posluha. Z no-vim vodstvom TVD pa so se stvari premaknile na boljše in pregledniki smo dobili vsaj nekaj upanja, saj obljubljene besede niso več zvenele tako neprepričljivo. Seveda ni šlo vse gladko in tudi sindikalni zaupniki smo morali večkrat potrkati na njego-va vrata in ga spomniti na dane obljube.

7

Božidar Ravnik ob svoji prvi razstavi v SŽ CD

Železnica, nov začetek, pota je naslov nove razstave v naši galeriji, ki krasi stopnišče upravne stavbe in Proizvodnje Ljubljana. Av-tor prav posebne fotografske razstave je naš zaposleni – Božidar Ravnik. Fotografsko razstavo motivov iz naših delavnic z naslovom Obrazi, maske, iskre … avtorja Miška Kranjca, ki je bila v Galeriji stopnišče na ogled zadnjih nekaj mesecev, pa smo preselili v Proizvodnjo Ptuj.

Nova razstava v Galeriji stopniš če v SŽ CD

G. Ravnik je preglednik vagonov v službi, v prostem času pa ljubiteljski fotograf. Prihaja iz Jesenic in tam tudi dela, Slovens-kim železnicam pa je zvest že 30 let. Junij 2012 je zanj prav poseben mesec, saj je za svojo zvestobo železnicam na slo-vesnosti za jubilante dobil spominsko uro, teden kasneje pa še postavil svojo prvo večjo fotografsko razstavo.

Železnica je del njegovega življenja tako v službi na jeseniš-kem preglednem mestu kot v prostem času, saj zelo rad potuje – z vlakom. Na svojih potovanjih išče zanimive motive za foto-grafiranje, čeprav pravi, da za dobro „fotko“ (v njegovem žar-gonu) ni niti potrebe po kakšnem dolgem izletu. Dober motiv se ponudi kjer koli, že ko stopiš ven. Vse razstavljene fotografije pa so nastale na železnici ali v njeni bližini.

Nov začetek predstavljata dve prelomnici v življenju Božidarja Ravnika. Prva je nov začetek na železnici, ko je opravil šolanje za preglednika vagonov, kar je bil zanj velik napredek, drugi za-četek pa je analogna fotografija. Kako, se boste vprašali, če pa je digitalna analogni napovedala konec?

Božidar Ravnik je svoj izziv našel prav v analogni, saj ga je po-polnoma prevzel (skorajda) „starodobnik“ med fotografskimi aparati – Practica. Kupil si je sicer njegovo digitalno različico, a je kmalu ugotovil, da ta ne izpolnjuje njegovih želja. Ko je v dar dobil Practico L2, je bil to zanj nov začetek. Nastale so številne fotografije, pokrajinske in portretne, med njimi pa nekaj zelo le-pih panoram, za katere je treba imeti posebej dober smisel za fotografiranje.

Svojega sodelavca, ki z nami deli ljubezen do fotografije v naši galeriji, boste najbolje spoznali, ko boste ob priložnosti obiskali Proizvodnjo Ljubljana ali upravo SŽ CD in se povzpeli po stop-nišču.

Helena Hostnik Simončič

Udeleženci poučevanja iz rokovanja s stabilno napravo za predogrevanje potniških vagonov

Delavci so se najprej teoretično seznanili z zahtevami v zvezi s posluževanjem s stabilno napravo 3 kV napajanja ter z zah-tevami vseh varnostnih ukrepov in predpisanimi osebnimi var-nostnimi sredstvi, ki jih morajo uporabljati pri posluževanju s stabilno napravo za predogrevanje potniških vagonov.

Po teoretičnem izrednem usposabljanju so se delavci pri stabil-ni napravi EOG 5 na postaji Ljubljana seznanili tudi s praktič-nim posluževanjem s stabilno napravo za predogrevanje.

Strokovno usposobljenost iz rokovanja s stabilno napravo za predogrevanje potniških vagonov je vsak od delavcev za konec tudi praktično izkazal.

Matej Arnuš

Stabilna naprava za predogrevanje potniških vagonovNa postaji Ljubljana smo imeli v juniju 2012 v OE TVD izredno poučevanje in preverjanje strokovne usposobljenosti za dela na de-lovnem mestu preglednik vagonov, in sicer iz rokovanja s stabilno napravo za predogrevanje potniških vagonov.

8

Direktor SŽ CD Dušan Žičkar med podeljevanjem priznanj

Jubilanti Proizvodnje Dobova

Jubilanti Proizvodnje Ptuj s šefom proizvodnje Silvom Božičkom, po-močnikom direktorja za TPRP mag. Janezom Vidovičem in pomočnikom direktorja za trženje Andrejem Hočevarjem

Jubilanti Proizvodnje Ljubljana s šefom proizvodnje Marjanom Koz-musom, pomočnikom direktorja za TPRP mag. Janezom Vidovičem in namestnikom direktorja Matjažem Miklavčičem

Pri podelitvi so mu na pomoč priskočili njegov namestnik g. Matjaž Miklavčič ter direktorja vleke g. Boštjan Miklavčič in TVD g. Vladimir Bezjak. Podelitve so se udeležili tudi šefi proizvo-denj ter pomočnika direktorja za TPRP in trženje.

Po svečani podelitvi je bilo za vse udeležence na vrsti družab-no srečanje. Ob odličnem prigrizku so se med seboj pomešali vsi udeleženci podelitve in obujali spomine na preteklih 30 let. Marsikdo je po dolgih letih spet srečal sodelavce ali prijatelje, za katere se sicer v vsakdanjem hitrem tempu ne najde dovolj časa.

Andrej Zorman

Začelo se je s slavnostnim nagovorom predsednika uprave Slo-venskih železnic g. Dušana Mesa, nato pa so v kulturnem prog-ramu zaplesali izkušeni plesalci folklore skupine Tine Rožanc, zaigrala pa je Godba Slovenskih železnic z dirigentom Franci-jem Lipovškom.

V SŽ - Centralnih delavnicah Ljubljana je letos okrogli jubilej 30 let dela na železnici izpolnilo 122 zaposlenih. Na podelitev so prišli iz vseh koncev Slovenije.

Vsem jubilantom je spominske ure in zlate spominske plakete podelil direktor g. Dušan Žičkar in jim pri tem stisnil roko ter se jim iskreno zahvalil za dolgoletno zvestobo podjetju in njihov prispevek k razvoju družbe.

Podelitev priznanj jubilantom

ZGODILO SE JE

Železniški muzej Šiška, 1. junij

V skladu z lepo železničarsko tradicijo je tudi letos potekala tradicionalna podelitev plaket in spominskih ur tistim železničarjem in železničarkam, ki so že 30 let zvesti istemu podjetju. Seveda so v to vključeni tudi vsi delavci hčerinskih družb in ne le matičnega podjetja, zato so bili povabljeni tudi jubilanti naše družbe.

9

Jubilanti Tehnično vagonske dejavnosti z direktorjem Vladimirjem Bezjakom, vodjo službe SGN Dimitrijem Čigonom, vodjo DE Celje Vladimirjem Ganzitijem in vodjo DE Ljubljana Dragom Seizovićem

Jubilanti Vleke z direktorjem Boštjanom Miklavčičem, šefom SV Ma-ribor Iztokom Lončaričem, šefom SV Ljubljana Tomažem Ramšakom, šefom SV Divača Dušanom Tomincem in tajnico OE Vleka Jožefo Grm

Strokovni posvet: Razvoj elektrovleke na Primorskem in v SlovenijiLjubljana, 31. maj

Društvo ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica je z ureditvijo ter s prihodom električne muzejske lokomotive brede v Ilirsko Bistrico in z njeno postavitvijo na razstavni prostor doseglo enega svojih večjih ciljev.

Na posvetu v Stekleni dvorani SŽ, 31. maja

Poleg negovanja tehnične kulturne dediščine, ki je povezana z železnicami, železniškim prometom in domačim okoljem, je eden izmed glavnih ciljev društva tudi ureditev muzejske zbirke s področja elektrovleke ter predstavitev razvoja elektrovleke na Primorskem in v Sloveniji. Prve priprave na elektrifikacijo želez-niških prog na odseku Trst–Sežana–Pivka–Postojna in Pivka–Reka so stekle leta 1933. Tri leta pozneje se je že začela odvi-jati elektrovleka, ki je pomembno vplivala na razvoj železniške-ga prometa.

Leta 2013 bomo praznovali 140. obletnico začetka gradnje Juž-ne železnice na odseku med Pivko in Reko. Ob tem jubileju smo se v Društvu ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica odločili, da izdamo monografijo o razvoju elektrovleke na Primorskem in v Sloveniji. V njej bodo predstavljeni: zgodovinski prerez elektrifi-kacije prog v ožjem in širšem prostoru, elektrovlečna vozila in naprave, današnji in jutrišnji pogled na stanje in razvoj elektro-vleke. Pomen te knjige je tako v poljudni predstavitvi razvoja elektrovleke kot v ohranitvi tehnične kulturne dediščine s tega področja. Avtor monografije bo doc. dr. Josip Orbanić, univ. dipl. ekon., ing. elektrovleke, pisec številnih knjig in strokovnih člankov.

Namen posveta, ki ga je društvo organiziralo v četrtek, 31. ma-ja 2012, v Stekleni dvorani Slovenskih železnic, je bil podrob-neje predstaviti vsebinski okvir knjige, zlasti pa opozoriti na od-prta vprašanja in vire, s katerimi bomo lahko obogatili to mono-grafijo. Strokovni posvet je odprl podpredsednik društva, mag. Jadran Možina, s predstavitvijo društva kot tudi občine Ilirska

Bistrica.

Posveta so se udeležili tako vodilni strokovnjaki s področja elektrovleke, kot tudi ljudje, ki so se z elektrovleko srečali, ko je ta bila še v povojih in so tudi sami sodelovali pri izgradnji prvih kilometrov omrežja za elektrovleko na Slovenskem. Avtor monografije je dobil mnogo koristnih informacij in nasvetov, ki mu bodo pomagale pri pisanju tega obsežnega in tehnično zahtevnega dela. Po posvetu so si udeleženci ogledali Center vodenja elektroenergetike na postaji Ljubljana.

Drago Seizović

Jubilanti Proizvodnje Divača s šefom proizvodnje mag. Slavkom Hočevarjem

Jubilanti Proizvodnje Maribor s šefom proizvodnje Bojanom Belo

Upokojeni sodelavci na obisku Proizvodnje PtujProizvodnja Ptuj, 14. julij

V Proizvodnji Ptuj je običaj, da vsakih nekaj let povabimo naše nekdanje – upokojene delavce na srečanje in ogled proizvodnje. Tako je bilo tudi letos. Od petindevetdeset povabljenih se je srečanja udeležilo nekaj čez petdeset nekdanjih sodelavcev.

. Po sprejemu gos-tov je sledil ogled proizvodnje, pogo-vor z sodelavci in na koncu kratko druženje v jedilnici proizvodnje. Naši nekdanji sodelavci so se dobro orga-nizirali, saj so sa-mi poskrbeli za glasbo in pijačo.

Z našimi dosežki so bili zelo zadovoljni, zaželeli so nam obilo poslovnih uspehov v teh, ne preveč ugodnih, časih. Posebej pa moram poudariti, da nas je obiskal tudi dolgoletni direktor ptuj-skih delavnic g. Anton Valentin, ki se je tukaj zaposlil že dalj-nega leta 1945 in je bil 23 let direktor takratnega Podjetja za vzdrževanje vozil Ptuj.

Silvo Božičko

Ogled proizvodnje

Nekdanji direktor in šef proizvodnje med pogovorom o delu nekoč in danes

Skupinska fotografija pred upravno stavbo

10

CEDEjČEK MESECA

CEDEjČEK meseca junija

Montiran je na ohišju ležaja Y podstavnega vozička štiriosnega vagona. Na ohišje ležaja je pritrjen z vijakom z vgreznjeno gla-vo. Pri izdelavi T-kosa je potrebno izvrtati luknjo za vijak.

Pred izdelavo hitrovpenjalne naprave za vrtanje luknje je bilo potrebno vsak T- kos posebej vpeti v primež na vrtalnem stroju. Delo je bilo zamudno, zato je delavec Peter Milavec dobil idejo

za izdelavo omenjene naprave, ker je sam največkrat izdeloval ta rezervni del.

Sama naprava je sestavljena iz podložne plošče v obliki šablo-ne s podnožjem, ki je stalno vpeta v primež. T-kos se pred vr-tanjem vstavi v omenjeno napravo, tako da ni potrebno vsake-ga posebej vpenjati pri vrtanju luknje, zaradi česar delo poteka bolj tekoče.

S predstavljeno izboljšavo smo pridobili na času in varnosti pri delu. Pri tem velja spoznanje, da je neposredni izvajalec del najboljši inovator za svoje področje. Upamo, da je še veliko dobrih idej na obzorju.

Dušan Rožac

V Proizvodnji Divača poleg osnovne dejavnosti – popravil vagonov izdelu-jemo tudi različne rezervne dele za va-gone. Eden takih rezervnih delov, ki jih je potrebno zamenjati oziroma nado-mestiti z novim, če manjka, je »T-kos«.

T-kos – končni izdelekDelavec Peter Milavec na delovnem mestu Naprava za vrtanje T-kosa

11

OKOLJE

5. junij – Svetovni dan varstva okolja

Zemlja, na kateri živimo, bo slabša ali boljša le toliko, kolikor bomo mi slabši ali boljši. In tu nastopi moč ljubezni. Zakaj, če ljubimo, si zmeraj želimo biti boljši, kakor smo.

Paulo Coelho

Prvi svetovni dan varstva okolja je razglasila Generalna skupščina OZN, 15. decembra 1972, ob ustanovitvi programa UNEP v spomin na Stockholmsko konferenco o okolju, ki je bila mejnik v politični zgodovini varstva okolja. Na ta dan Združeni narodi opo-zarjajo na problematiko okolja in spodbujajo politično dejavnost z različnimi dogodki v več kot 100 državah.

Leto 2012 je bilo razglašeno za mednarodno leto trajnostne energije. Na Gospodarski zbornici v Ljubljani že desetletje red-no poteka konferenca ob Svetovnem dnevu varstva okolja. Le-tošnja, ki sem se je udeležila, je bila posvečena problematiki onesnaženosti zraka, predvsem z delci PM10, kar je eden od največjih okoljskih problemov v Sloveniji. Koncentracije teh del-cev na večini merilnih mest, še zlasti v urbanih središčih, prese-gajo mejno dnevno koncentracijo (50 µg/m3) več kot 35 dni v letu. Praviloma so te koncentracije višje v zimskem času.

Trdni delec (PM) je ime za prah, ki je prisoten v zraku v določe-nem obdobju. Sestava delcev je odvisna od izvora delcev. V ve-čini delcev je glavna komponenta ogljik, na katerega se lahko vežejo različne primesi: kovine, ozon, organska topila.

Največji delež (približno 70 %) k skupnim izpustom PM10 (delec premera 10 µm) prispevajo mala individualna kurišča na les, če kurijo les neustrezne velikosti in s preveliko vsebnostjo vla-ge. To dokazujejo tudi rezultati Agencije Republike Slovenije za okolje, ki kažejo največjo porast onesnaženosti zraka prav v ku-rilni sezoni. Ostali onesnaževalci so še cestni promet, v zimskih mesecih tudi soljenje cest ter neugodne meteorološke razmere in industrija.

Kakšen je vpliv delcev na zdravje ljudi?Delci povečujejo umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja. Če ti delci vsebujejo še težke kovine, pa je njihova strupenost še večja. Dokazano je bilo, da prisotnost cinka v delcih povečuje moč vnetja, stopnjo odmiranja tkiv in preobčutljivost pljuč. Pov-zročajo lahko tudi motnjo ritma srca in raka.

Kaj lahko storimo?K izboljšanju stanja zraka bi močno pripomoglo osveščanje las-tnikov malih kurilnih naprav glede vrste goriv – lesa, ki ga upo-

rabljajo za kurjenje, še zlasti na območjih, kjer so zabeležena preseganja mejnih vrednosti. Na poseljenih območjih, kjer so preseganja (določena okolja v Zasavju, Maribor, Celje, Ljubljana …) so že v pripravi določeni ukrepi za zmanjšanje onesnaže-nosti zraka z delci PM10 na nivoju države.

In kako je s PM 10 delci v naši družbi?V večini proizvodenj (Ljubljana, Maribor, Divača, delno tudi Ptuj) se ogreva s kurilnim oljem ali pa smo priključeni na toplovod, ta-ko da je onesnaženost iz naših delavnic s tovrstnimi delci mini-malna. Izjema je proizvodnja Dobova, kjer sežigajo lastne od-padke (les), vendar se tam ne opravljajo meritve emisij PM10 delcev v zrak, saj ne gre za onesnaževanje večjega obsega.

Tovrstne meritve skupaj z ostalimi meritvami kakovosti zraka iz-vaja Agencija RS za okolje v sklopu državne merilne mreže po vsem ozemlju države. Obseg in vsebina monitoringa kakovosti zunanjega zraka ter vse informacije o merilnih mestih (koordina-te, opis merilnih mest, meritve) so dostopne na spletni strani Agencije RS za okolje.

Nada Pelko

Porazdelitev onesnaženosti zraka z delci PM10, vir: MOP, ARSO

OBVESTILA IN NAPOVEDI

Aktualni rezultati v kegljanju

Kegljaški klub Lokomotiva Maribor je v okviru 60. obletnice de-lovanja priredil še dvoje tekmovanj. Posamičnega prvenstva krožkov na 60 lučajev se je udeležilo 86 kegljačev in kegljačic, po kategorijah pa so slavili: Franc Kirbiš (Avtoprevoz) – 296 kegljev, najboljši železničar je bil z 276 keglji Robi Pinterič iz Sindikata strojevodij; med neregistriranimi je zmagal Zvonko Stanko (Bar Medo) z 279 keglji, tretji je bil z rezultatom 272 Marko Topolovec iz Centralnih delavnic, med registriranimi tek-movalkami Maja Drevenšek (ASS Thomas) z 262 kegljema, med neregistriranimi pa z enakim rezultatom Helena Krajnc (Obrtna zbornica).

Med 18 krožki KK Lokomotiva, ki so se udeleželi tekmovanja za Memorial Vinka Mandla v borbenih igrah, je zmagala ekipa Avto Hoče s 531 podrtim kegljem pred Optimisti Prijatelji s 516, DU Center s 513 in Lokomotivo s 510 podrtimi keglji. Sindikat strojevodij je bil z rezultatom 480 osmi, krožek Centralnih delavnic pa s 460 keglji enajsti. Največ kegljev (110) med posamezniki je podrl Aleš Fermišek (Bar Medo), Robi Pinterič je bil z 98 keglji najboljši iz vrst železničarjev.

Borut Planinšič

12

UREDNIŠTVOVaše prispevke in predloge za CD OKNO, vaša sporočila, čestitke in zahvale sodelavcem ob različnih priložnostih sprejemamo po elektronski pošti na naslovu: andrej.hocevar@sz-cd.si ali helena.hostnik@sz-cd.si do 10. 7. 2012 . Na zgornja spletna naslova nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ CD, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

Fotografije, objavljene v tej številki CD OKNA, so posneli: Igor Debevec, Helena Hostnik Simončič, Peter Sinjur, Roman Lajh, Niko Jerič, Drago Seizović, Matej Arnuš, Jurij Krošelj, Miško Kranjec, Zoran Vesenjak, Dušan Rožac, Robert Krajnc, Ivan Senekovič, Borut Planinšič.

CD OKNO si lahko preberete tudi na naši spletni str ani: www.sz-cd.si/cd-okno/. Če želite CD OKNO prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na e-naslov: helena.hostnik@sz-cd.si.

Krožek Sindikata strojevodij Slovenije

Dve ekipi sta bili sestavljeni iz zaposlenih v Proizvodnji Ljublja-na in njihovih otrok, za tretjo ekipo pa so nastopali predstavniki Organizacijske enote Vleka. Najmlajša ekipa je bila tudi najbolj-ša.

Po uradnem delu turnirja je sledila tudi revijalna tekma med eki-po Proizvodnje Ljubljana in Vleko. Da je bil rezultat dvoboja drugotnega pomena, je pokazala količina pojedenega golaža in popite količine »osvežilne pijače«.

Vlastimir Djurdjevič

Krožek SŽ CD

Tradicionalni turnir v malem nogometuV sredo, 30. maja, je nogometno društvo Lokomotiva, ki deluje že od leta 1974, organiziralo tradicionalni malonogometni turnir. Nastopile so tri ekipe.

Zmagovalci turnirja – Lokomotiva mladi

NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠ ČIN

Obveščamo vas, da bomo tudi letos omogočili nakup šolskih potrebščin preko našega podjetja za vse zaposlene v sistemu Slovenskih železnic .

V podjetju SŽ – ŽIP, boste lahko za novo šolsko leto 2012/13 kupili šolske potrebš čine , kamor pa ne sodijo delovni zvezki in knjige.

Za vas pripravljamo pester izbor razli čnih blagovnih znamk .

Vse informacije glede nakupa skupaj s katalogom šolskih potrebš čin in naro čilnico so objavljene na spletni strani www.sz-zip.si .