1. Voved

1.1. Cerebrospinalen likvor

Likvor ili cerebrospinalna te~nost e bistra te~nost koja go

ispolnuva subarahnoidalniot prostor na mozokot i rbetniot mozok. Likvorot

go opkru`uva mozokot i r’betniot mozok od site strain vo vid na ,,pernica,, i

gi za{tituva vo nivniot kosken oklop. Subarahodidalen proctor e prostorot

pome|u pau`inestata (sredna) (lat. Arachnoide) mozo~na pregrada i meka

(vnatre{na) mozo~na pregrada (lat. Pia matter) .

Likvorot e bistra te~nost so pribli`no ista gustina so mozokot, taka

da mozokot ,,lebdi,, vo nea. Vkupnata zafatnina na likvorot e okolu 150ml.

Dnevno se sozdava okolu 500 mililitra, {to e za 3-4 pati pove}e od

zafatninata na celokupniot likvor. Likvorot neprestano se proizveduva no i

resorbira.

Osmotskiot pritisok na likvorot e ednakov na osmotskiot pritisok na

krvta (okolu 300 miliosmola). Koncentracijata na natriumovi joni isto taka

e pribli`no ista kako vo krvnata plazma, dodeka koncentracijata na hloridni

joni e za okolu 15% pogolema otkolku vo krvta. Koncentracijata na

kaliumot e za okolu 40%, a glukoza za okolu 30% pomala otkolku vo

krvnata plazma.

Likvorot sodr`i mnogu malku }elii. Normalniot broj e do 4 }elii vo

mililitar likvor (glavno monociti i limfociti). Vo slu~aj na vospalenie na

mozo~ni memebrani – meningitis, brojot na }elite e zgolemen (osobeno

kaj bakteriskiot meningitis i do iljada pati), isto taka e zgolemena i

koncentracijata na proteini vo likvorot koja iznesuva 0,15 – 0,45 grama po

litar.

Normalniot pritisok na likvorot e okolu 10 mm Hg.

1

2. Ulogi na likvorot

- Mehani~ki gi {titi mekite tkiva na mozokot i rbetnata mo`dina od

te{ki povredi pri nagli pokreti i udari;

- Pomaga vo odr`uvaweto na homeostazite vonkleto~nite te~nosti na

mozo~noto tkivo (od posebna va`nost za funkcionirawe na nevronite –

elektri~ki zbieni }elii)

- Ovozmo`uva razreduvawe i odstranuvawe na metaboli~ki produkti

vo mozokot i rbetnata mo`dina;

- Ima nutritivna uloga za razli~ni ,,avaskularni,, podra~ija na mozokot;

- Ima va`na uloga vo intracerebralniot transport na razli~ni bioaktivni

supstancii (neuropeptidi, neurohormoni).

3. Sozdavawe i pat na likvor

Likvorot nastanuva vo horoidniot pleksus (lat. Plexus chorideus) na

mozo~nite komori. Toa e struktura so polipoiden oblik bogata so krvni

sadovi, koi se prekrieni so tenok sloj na epitelni }elii.

Horoidniot pleksus se nao|a vo slepoo~niot rog na bo~nite mozo~ni

komori, vo zadniot del od tretata mozo~na komora, i na krovot, ~etvrta

mozo~na komora. Niz ovie epitelni }elii aktivno sekretiraat natriumovi joni.

Jonite na natrium bidej}i se pozitivno naelektrizirani gi povlekuvaat

so sebe negativnite joni na hlor. Ovie dva joni so svoeto preminuvawe vo

subarahnoidalniot prostor doveduvaat do zgolemuvawe na osmolaritetot

{to predizvikuva osmoza na voda niz ovoj }eliski sloj, taka da nastanuva

likvor.

2

So drugi transportni procesi se transportiraat mali koli~ini na

glukoza, dodeka bikarbonatite i kalumot se resorbiraat od likvorot vo krvta.

Pat na likvor

Sl. 1. Mozo~na komora

Vo najgolem del likvorot nastanuva vo bo~nite komori na mozokot i

ottamu preminuva niz me|ukomorskite, Monroovi otvori najprvo vo tretata

mozo~na komora, od nea preminuva niz Silvijev akvadukt do ~etvratata

mozo~na komora. Od otvorot na ovaa komora Ma`andiev i Lu{kin otvor

doa|a vo subarahnoidalen prostor i cisterna na mozok. Subaranhoidalniot

prostor se nao|a pome|u paja`inestata i mekata mozo~na membrana. Ovoj

3

prostor e ispolnet so likvor i niz nea pominuvaat krvnite sadovi na

mozokot.

4. Apsorpcija na likvor

Apsorpcija na likvorot se vr{i niz arahnoidalnite resi~ki. Toa se

ednostavni izdanci so paja`inesta membrana koi se povrzani so venski

sinusi posebno so gorniot sagitalen sinus (lat. Sinus sagitalis superior ) , taka

da likvorot od subarahnoidalniot prostor se absorbira vo venskiot sistem.

Ovie resici se rasporedeni vo grupi koi se nare~eni arahnoidalni granulacii.

Kako likvorot neprestano se proizveduva negoviot pritisok se regulira

po pat na apsorbcija preku arahnoidalnite resi. Kaj nekoi bolesti na primer,

krvarewa vo subarahnoidalniot prostor, meningitis, tumori ovie resici se

zapu{uvaat pa apsorbcijata na likvorot e ote`nata. Toga{ se javuva bolest

hidrocefalus. Likvorot toga{ poradi zgolemeniot pritisok go potisnuva

mozokot. A bidej}i mozokot se nao|a vo ~etvrtasta lobawa, kade ima

mnogu malku sloboden prostor, mo`e da dojde i do kompresija na nekoi

va`ni centri vo mozokot {to mo`e da predizvika te{ki posledici: ma~nina,

povra}awe, glavobolka, gubewe na svest, poremetuvawe vo motorikata,

di{eweto, rabotata na srceto…

Hidrocefalia e sostojba pri koja abnormalnoto sobirawe na likvor vo

mozokot predizvikuva zgolemuvawe na vnatre{niot pritisok vo

vnatre{nosta na lobawata taka nare~ena kompresija na mozok. Pri~ina za

ova e naj~esto blokada za odliv na likvor.

Pritisokot i sostavot na likvor mo`at da se merat so lumbalna

punkcija. Lumbalna punkcija e medicinsko tehni~ka rabota koja ima za cel

zemawe na likvor vo dijagnosti~ki i terapiski celi.

Indikacii za lumbalna punkcija:

4

- meningitis

- encephalitis

- zgolemen intrakranijalen pritisok

- vnesuvawe contrast

- vnesuvawe na lekovi

Kontraindikacii za lumbalna punkcija

- Apces na mozok

- Maligniteti

-

Mesto za izveduvawe na punkcija: Pome|u 4 i 5 lumbalen pre{len.

5. Likvorska dijagnostika

Sostav na cerebralniot likvor

- 99% od volumenot na likvor e voda

- hemiskiot sostav e sli~en na serumot osven

- proteini, glukoza, kalium, kalcium,

- hlorid, laktat (acidoza)

- likvorot e acelularna te~nost

- sostavot na likvorot mo`e zna~ajno da se promeni vo

bolest (izgled, }elii, proteini i drugo)

Kako se zema likvor?

5

Punkcija – lumbala L3 – L4 ili L4-L5

Ventikularna samo kaj mali deca

Subkocipitalna

- Koli~inata zavisi od klini~kata situacija

- Istovremeno zemawe na likvor i serum (za evaluacija na

proteini vo likvor)

Sl.2. Lumbalna punkcija

6

Sl.3. Stavovi za izveduvawe na lumbalna punkcija

Lumbalnata punkcija e ubod so specijalna igla vo ‘rbetot pome|u

slabinskite pre{leni, za da se dobie te~nost od kanalot na ‘rbetniot stolb

za ponatamo{na analiza. Mestoto na ubod prvo dobro se o~istuva i

dokolku e potrebno se otstranuvaat vlakna. Potoa se dobiva lokalna

anesezija. Doktor ja izveduva lumbalnata punkcija.

Pregledot mo`e da se izvede vo dve razli~ni polo`bi.

- Le`ej}i na strana poblisku do rabot na krevetot so

glavata i kolenata svitkani sto poblisku edni do drugi, taka da

grbot e svitkan vo lak kon rabot na krevetot.

- Sedej}i na rabot od krevetot so kolenata napred i glavata

svitkana kon kolenata, i pri toa mora dobro da se potpreni racete i

stopalata.

7

Po izvedenata proba, mora da se le`i eden ~as vo bolnica. Dokolku

pacientot se ~ustvuva dobro, mo`e da odi doma.

← Sl.4. Primeroci za

analiza od likvor

Se zemaat

primeroci za biolo{ka,

mikrobiolo{ka i

serolo{ka analiza, broj i

vidovi na kletki,

hematogeni pigmenti.

Po zemaweto na likvorot

toj veda{ se nosi vo

labaratorija.

Lumbalanata punkcija ne e bezizlezna dijagnosti~ka postapka i mora

da postojat cvrsti klini~ki indikacii za nejzina primena.

Procenata na promenata na bojata na likvorot se vr{i : vizuelno i so

spektralna analiza.

Zaklu~ok

Likvorot se sozdava so slo`en mehanizam vo podra~ieto na

koroidniot pleksus (aktiven sekreciski epitel) a se apsorbira od

subarahoidniot proctor vo venskiot sostav vo podra~ieto na naborot na

8

arahnoideata. Krvno mozo~nata bariera e mnogu va`en mehanizam koj go

odeluva likvorot od krvata i go odr`uva negoviot sostav postojan.

Vo fiziolo{ka normalna sostojba likvorot e bistra, bezbojna te~nost,

koja neprestano se sozdava i resorbira, a celiot volumen, (okolu 150ml) se

izmenuva tri pati dnevno.

Specifi~nata te`ina iznesuva 1006-1009, a pH e okolu 7,3. Vkupniot

broj na kletki vo lumbalniot likvor e 0-8 vo mm, od koi 70-100% limfociti i 0-

30% monociti.

Koncentracijata na proteini vo likvor e izrazito niska 0,15 – 0,45 g/l,

{to e posledica na ote`natiot premin na makromolekulite niz krvno

mozo~nata bariera. Poradi toa vo likvorot pogolema koncentracija imaat

relativno mali molekuli kako {to se prealbumin, albumin i transferin,

dodeka pogolemi molekuli kako immunoglobulin ima mnogu malku.

Se smeta deka 95% od vkupni proteini e od hematogen podred i

nivnata koncentracija vo likvorot zavisi od koncentracijata vo plazmata.

Koncentracijata na glukoza vo likvorot iznesuva 2,22 – 4,44 mmol/l, odnosno

60% od serumskata vrednost.

Va`no e da se odredi glukozata vo likvorot vedna{ po punkcijata,

bidej}i pod vlijanie na leukocitite i enzimite, so stoewe doa|a do

razreduvawe i la`no niski rezultati. Koncentracijata na elektrolite vo

likvorot e ne{to poniska od serumskata.

Isklu~ok se hloridite, koi imaat povisoka vrednost (118-132 mmol/l)

otkolku vo serumot (101-111 mmol/l) Ulogata na hloridite e nadomestok na

nedostig od proteinski anjoni koi poradi svojata golemina pote{ko

preminuvaat niz barierata.

Funkcijata na likvorot e:

- mehani~ki da go {titi mozokot;

- slu`i za ekskrecija, u~estvuva vo regulacijata na cerebralnata

cirkulacija;

9

- izvr{uva imunolo{ka i specifi~na uloga

- ja regulira hidratacijata na cerebralnoto tkivo;

- so svojata sodr`ina na elektroliti deluva na odr`avawe na nervnite

stanici;

- go osiguruva hormonskoto aktivirawena mozokot so sodr`ina na

hormone, posebno hipofiznite;

- bidej}i vo mozokot ne e razvien limfen sostav, vo likvorot se

izla~uvaat produktite na metabolizmot na mozokot.

10

Koristena literatura

1. Vladimir E. Trajkovski , ,,Humana genetika,, (Skopje,2005)

2. www. Kbsm.hr/klinkemija/HDMB/BiochMed

http://209.85.129.132/search?q=cache:sC85YsZ8YyUJ:www.kbsm.hr/klinkemija/

HDMB/BiochMed

11

S o d r ` i n a

1. Voved..............................................................................................1

1.1. Cerebrospinalen likvor.........................................................1

2. Ulogi na likvorot..........................................................................2

3. Sozdavawe i pat na likvor.......................................................2

4. Apsorpcija na likvor...................................................................4

5. Likvorska dijagnostika..............................................................5

Zaklu~ok............................................................................................8

Koristena literatura.......................................................................10

12

Univerzitet “Sveti Kiril i Metodij” Filozofski fakultet

Institut defektologija

Predmet: Humana genetika

Tema: LIKVOR

Mentor: Student: Doc.dr.Vladimir E. Trajkoski Aleksandar

Skopje, 2009

13