Pol milijarde za srečno Zasavje

6 7 12

Aleksander Mervar kritično o Zasavcih

Kakšna bo dolska šola?

14

Medeja je izplula

www.zasavc.net info@zasavskitednik.siwww.facebook.com/zasavskitednikLetnik 2, številka 9

četrtek, 29. oktober 2015

Ceroz posodobljen

Aktualno lokalno

SpletPriznam, privlači me vonj sve-že tiskanega časopisa. Ni lepše-ga od tega. Če je zraven še kava, hmmmmm – ugodje, da mu ni para. Novice mi sicer v uho prinaša radio, kakšno stvar pogledam v štirioglati škatli, časopis pa je vedno na mizi. Dokler se ga ne naveličam in dam med star papir. Priznam, včasih tudi kaj izrežem in spravim.Mlajše kolegice in kolegi se mi se-veda nasmihajo, ko govorimo, kje iskati informacije. Zanje je zakon splet. Njih privlači klik. Ne po tip-kovnici, kjer s pomočjo škatle pri-lezejo na splet, kot jaz. Oni imajo tablice, telefone in kdo ve kaj še vse. Tam je vse zapisano. Kakšni fascikli in v njih spravljeni časopisni izrezki. Stric Google vse ve.In seveda, kaj hočem, se posodablja tudi naš časopis. Nekateri imate v glavi še vedno dobrega, starega Za-savca. Zasavski tednik je tako star naslov za časopis (ja, izhajal je v petdesetih letih prejšnjega stoletja), da je že zbledel, naše obujanje je po-časno. Zato obujamo tudi Zasavca. Od novembra naprej boste našli vse o Zasavju tudi na spletu na interne-tnem časopisu Zasavc.net. Na naši strani bodo dnevno sveže novice kot je sveža jutranja kava. Zasavski tednik pa bomo posodo-bili in vsebino prilagodili. V njem boste našli še naprej najbolj po-membne stvari, dnevne novice iz Zasavja s kopico koristnih informa-cij pa boste lahko izbrskali na sple-tu. Veselimo se že novih izzivov in tudi novega sodelovanja.Današnji časopis spet prinaša kup zanimivih prispevkov. Prav je, da se pohvalimo tudi sami. Na sejmu Tečem v Ljubljani ob robu Ljubljan-skega maratona smo se odlično predstavili tudi Zasavci. Jamatlon so super sprejeli številni obiskoval-ci, tudi tisti iz tujine. Kako ne bi, ko pa je obiskovalce sejma navduševal tudi čisto pravi Perkmandeljc.

Marko Planinc

Ceroz so »razrezali« z leve proti desni: Vili Petrič (direktor Ceroza), Janez Škrabec (direktor Rika), Irena Majcen (ministrica za

okolje in prostor), Miran Jerič (župan Hrastnika), Alenka Smerkolj (ministrica brez resorja), Franci Rokavec (župan Litije), Matjaž

Švagan (župan Zagorja), Tomaž Režun (župan Radeč) in Urška Poznič Goršek (direktorica občinske uprave Trbovlje). Foto: TPK

Projekt, ki je uredil odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju srednje Save, je uspešno zaključen. Vreden je bil 27 milijonov evrov, od tega je 22 milijonov prispeval Kohezijski sklad EU, ostalo pa vključene občine Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje in Radeče. Poleg lastnega prispevka v ta projekt so občine uredile tudi infrastruktu-ro: nekaj cest, pločnikov in javno razsvetljavo. Na željo občanov so ponekod vgradili plinovod in tele-komunikacijske kable. Na območju Litije in Šmartnega pri

Predstavniki šestih občin širše za-savske regije in dve ministrici so uradno odprli posodobljen regij-ski center za ravnanje z odpadki v Zasavju. Ceroz vodi direktor Vili Petrič, v njem pa je v začetku pred-videnih 11 novih delovnih mest. Gre za projekt, vreden dobrih 12 milijonov evrov, ki obsega lokacijo na Neži v Trbovljah in Uničnem v Hrastniku. Izvajati so ga začeli ok-tobra 2011. Na Neži so zgradili obrat za predelavo do 30.000 ton nenevar-nih inertnih gradbenih odpadkov. Deponija je do 20. novembra v po-skusnem obratovanju. V Uničnem so zgradili sortirnico, kompostarno in rekonstrukcijo čistilne naprave za izcedne vode. Obenem so razši-rili prostorske kapacitete deponije in rekonstruirali cesto z Marnega. Poskusno obratovanje deponije v Uničnem bo trajalo do konca maja 2016, do maja 2017 pa še reklama-

cijska doba pred izdajo končnega potrdila o izvedbi projekta. Centri za ravnanje z odpadki, v Slo-veniji jih je šest, imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju količine odloženih odpadkov na odlagališča. Kar 75 odstotkov vseh odpadkov, pripeljanih v Ceroz, naj bi se na-mreč v Zasavju ustrezno obdelalo za namen reciklaže ali druge obdelave. Sofinanciranje evropskega Kohezij-skega sklada se je med izvajanjem povečalo z dobrih 54 na 70 odstot-kov, s slabih 10 na dobrih 12 od-stotkov se je povečal tudi prispevek Republike Slovenije, znižal pa se je delež občin investitoric: Hrastnika, Litije, Radeč, Trbovelj in Zagorja, in sicer s 35 na dobrih 17 odstotkov. Razlog za novo finančno strukturo projekta tiči v povečanih skupnih upravičenih stroških zaradi novih tehnoloških zahtev iz izdanega oko-ljevarstvenega dovoljenja. »Spreme-

nili so se tudi predvideni stroški in koristi celotnega projekta,« je pove-dal župan Hrastnika Miran Jerič, pooblaščeni predstavnik sodelujo-čih občin. »V času trajanja projekta so se namreč zgodile spremembe tudi na zakonodajnem področju, zato smo morali zadostiti dodatnim zahtevam. Spremenila se je količina odpadkov, število prebivalcev znot-raj regije, izdelali smo analizo stro-škov in koristi, spremenil se je konč-ni rok in prostor za tretje odlagalno polje. Z novelacijo programa smo pokazali, da je potrebno izračuna-ti novo finančno vrzel in z našimi prizadevanji smo uspeli. Projekta seveda ne bi bilo mogoče uresničiti brez sofinanciranja, odličnega sode-lovanja z ministrstvi in vseh občin investitoric.«

Tatjana Polanc Kolander

Litiji je gradnja kanalizacije in čis-tilne naprave znašala skupaj 16 mili-jonov evrov. Kanalizacijske sisteme financira vsaka občina zase, objekt čistilne naprave pa imata v solas-tništvu. V Radečah so izgradnjo klasične pretočne biološke čistilne naprave z aerobno stabilizacijo blata kapacitete 3.000 populacijskih enot ocenili na 1,4 milijona evrov. »Ra-deče so začele svojo čistilno napra-vo urejati že pred 25 leti,« je povedal radeški župan Tomaž Režun, »a je projekt zaradi različnih razlogov obtičal. Da je ta danes pri koncu gre

zasluga in zahvala dobremu sodelo-vanju vseh štirih občin.« V Zagor-ju ob Savi znaša vrednost zgrajene kanalizacije in centralne čistilne naprave slabih 11 milijonov evrov. Župan Zagorja Matjaž Švagan je izpostavil, da gre za prvi skupni tovrstni projekt na tem območju, ki prinaša številne pozitivne posle-dice. Čistilno napravo so v Zagorju svečano predali namenu 26. oktobra (več na strani 14).

TPK

Za čistejšo Savo

www.zasavc.net

Nova spletna stran, kjer boste od novembra naprej našli vse o Zasavju.

2 četrtek, 29. oktober 2015ZASAVJE - Aktualno lokalno

Revizijsko poročilo poslovanja Rudnika Trbovlje-Hrastnik v 2014 prinese podatek, da od 467.000 evrov izgube 96.000 evrov odpade na sejnine in nagrade, skupaj s prispevki za šest nadzornikov. V tem času sta RTH vodila Jernej Vodeb in Franci Klopčič.

3. V Trbovljah pripravijo regijsko gasilsko tekmovanje.

5. Za Hrastničani tudi zagorski občinski svetniki podprejo odlok o ustanovitvi nove zasavske razvojne agencije (RRAZ). Sedež naj bi imela v Zagorju.

6. V vrhu trboveljske SMC pride do menjave: dr. Denisa Tomšeta, ki se je odločil akademski karieri dati prednost pred lokalno politično, zamenja podžupan Tadej Špitalar. Tega dne Razvojni svet zasavske regije sprejme regionalni razvojni program 2014-2020, ki ga je že potrdil tudi Svet zasavske regije.

7. Ob svetovnem delu dostojnega dela Gibanje za dostojno delo in socialno družbo opozarja na vse slabši položaj prekarnih delavcev, ki so že naveličani praznih obljub in besed.

9. V Delavskem domu Zagorje javni sklad za kulturne dejavnosti odpre območno tematsko razstavo zagorskih likovnih ustvarjalcev na temo Kvadrat/Kocka/Krog/Krogla.

10. Koalicija proti tajnim sporazumom tudi v Trbovljah organizira protest proti tovrstnim sporazumom in prevladi korporacij.

12. Trboveljski svetniki zasedajo. Kopja se lomijo okrog nove agencije, seja pa prinese spremembe tudi na področju občinskih nagrad: po novem bodo tudi častni občani dobili – minimalca.

15. V Trbovljah predstavniki treh zasavskih občin navsezgodaj slavnostno podpišejo pogodbo o ustanovitvi Las – Lokalne akcijske skupine Zasavje, popoldne pa svet Centra za socialno delo Trbovlje za bodočega direktorja podpre Hrastničana Roka Zupanca. Četrtkov večer se zaključi s festivalom Speculum Artium, ki v Trbovlje znova privabi množice od vsepovsod, da preizkusijo, kako je biti v tuji koži in gledati svet s perspektive otroka.

16. Državni svetnik Matjaž Švagan prejme odgovor vlade na vprašanje o projektu srednjesavskih elektrarn: nič novega.

17. Trboveljski očak Dom svobode dopolnjuje 90 let.

19. V zasavskem RCR poteka mednarodno srečanje v okviru projekta Drop in! Tema: različni pristopi in izkušnje pri delu z osipniki - mladimi, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, in zato izpostavljeni marginalizaciji.

20. V Zagorju, občini s certifikatom 'prijazna mladim', se odvija letošnji tretji in obenem zadnji iz cikla razvojnih forumov, ki pod taktirko vlade Mira Cerarja iščejo razvojne možnosti Zasavja.

21. Tresel se je Rudnik, državni zbor je 'rodil' že šesto spremembo zakona o zapiranju jam in prestrukturiranju regije: tokrat na temo poklicnega upokojevanja rudarjev.

22. Bivša prva dama zagorskih Orie in nazadnje Svee Sonja Klopčič v Ljubljani predstavi svoj knjižni prvenec o vodenju.

25. Državne meje so polne beguncev - prek 64.000 jih je do tega dne prečkalo meje. Začela se je kurilna sezona in Evropa je Sloveniji izrekla opomin, ker še vedno nima programa preprečevanja odpadkov.

26. Okoljska ministrica Irena Majcen obišče Zasavje; službeno se zadrži na treh otvoritvah, h katerim sta milijone prispevala Evropa in država: dve čistilni napravi (Litija, Zagorje) in druge faze investicije v Ceroz na Uničnem.

Kolofon: Zasavski tednik

Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc

Odgovorna urednica: Tatjana Polanc Kolander

Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema Zasavje), Tatjana Polanc Kolander (Kultura, Za-savje), Kristjan Pavlič (Šport), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slav-ko Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor).Kontakt: info@zasavskitednik.si, uredništvo: 070/727-810, marketing: 070/788-510.

Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Koledar dogodkov oktober

Več kot 50 udeležencev je v petih delovnih skupinah pripravilo nabor konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi dvignili kakovost bivanja Zasav-cev. Njihova pobuda je bila preseli-tev slovenskega EXPO paviljona v Zasavje in nadgradnja Regionalne-ga razvojnega programa 2014-2020 s smernicami sonaravnega trajno-stnega lokalnega razvoja, ki izhajajo iz zaključkov GZEP forumov. Na dogodku je Mick May iz Velike

Zagorje mladim prijazna občinaGre za certifikat, ki ga prejmejo tiste lokalne skupnosti v Sloveniji, ki z izvajanjem ukrepov za reševanje problematike mladih na lokalni ravni na področjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike, infor-miranja, sodelovanja, mladinskega organiziranja in mobilnosti ustvarja-jo prijaznejše okolje za življenje in razvoj mladih. Že četrto leto zapored ga podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS. V Slo-veniji je 24 občin s tem nazivom, na letošnjem razpisu so ga poleg Zagorja prejele še občine Gornja Radgona in Škofja Loka.

ZT

Zasavski Varstveno delovni center (VDC) je 1. oktobra pripravil 4. tek in hojo za upanje v zagorskem Euro-parku. Dogodek je potekal v sodelo-vanju z organizacijo Europa Donna, ki ljudi povezuje v boju proti raku dojk. Udeležilo se ga je okrog 1100 udeležencev vseh generacij iz več kot 40 različnih organizacij: društev, podjetij, šol in vrtcev. Poleg direk-torice VDC Špele Režun so zbrane pozdravili tudi zagorski župan Ma-tjaž Švagan, trboveljski podžupan Tadej Špitalar in Perkmandeljc. Na prireditvi je VDC zbral dobrih 1.700 evrov za projekt bivalne kmetije, ki bo postala dom tistim uporabni-kom, ki si želijo bivati na podeželju. Od zbranih sredstev je 1.000 evrov darovala Občina Zagorje.

TPK

Zasavski ekosistem prihodnostiOktobra je v Zagorju potekal tretji razvojni forum Gradi-mo zasavski ekosistem prihodnosti (GZEP) pod pokrovi-teljstvom Kabineta predsednika Vlade RS.

Britanije, dolgoletni izvršni direk-tor socialnega podjetja Blue Sky, delil izkušnje s področja povezo-vanja gospodarstva in socialnega podjetništva. Kot ključne potenciale za razvoj socialnega podjetništva je izpostavil turizem ter ohranja-nje industrijske dediščine. May je v Zasavje prišel pod pokroviteljstvom Britansko-slovenske gospodarske zbornice in British Councila Slo-venija na pobudo zakoncev Božič,

soustvarjalcev uspešne zgodbe v Steklarni Hrastnik.Moderatorji GZEP so po besedah državnega sekretarja Tadeja Sla-pnika v zasavsko regijo uspešno vpeljali nov način povezovanja in sodelovanja skupnosti, ki je bistven za gradnjo prihodnosti skladno s so-naravnim trajnostnim razvojem. V proces razvojnih forumov GZEP je bilo skupaj doslej neposredno in po-sredno vključenih 160 strokovnja-kov, mnenjskih voditeljev, proaktiv-nih posameznikov in predstavnikov organizacij iz gospodarstva, civilne družbe in javnih inštitucij.

ZT

Tek in hoja za upanje

Tekli so za upanje. Foto: Tatjana Polanc Kolander

Za stanovalce z demencoV Domu starejših občanov Pol-de Eberl Jamski Izlake so na mednarodni dan starejših, 1. oktobra, odprli obnovljene pro-store za stanovalce z demenco. Prostor ima moderno kuhinjo, dnevni prostor, pralni kotiček in teraso, kjer stanovalci lahko zaužijejo svež zrak in se varno sprehodijo.

ZT

Stanovalci bodo v novih prostorih lahko po svojih zmožnostih sodelovali tudi pri

gospodinjskih opravilih. Foto: arhiv Doma starejših občanov Izlake

3četrtek, 29. oktober 2015 GOSPODARSTVO - Aktualno lokalno

LAS ustanovljenV Trbovljah so 15. oktobra zasavski župani in ostali člani partnerstva podpisali Pogodbo o ustanovitvi in delovanju pogodbenega partnerstva Lokalne akcijske skupine Zasav-je (LAS) in jo tako na območju zasavskih občin tudi for-malno ustanovili.

MOJSTRI RAČUNOVODSTVO

Esiks, d.o.o., Trg borcev NOB 15, 1431 Dol pri Hrastniku, 03 56 497 00.

INŠTRUKCIJE

BIBA Instrukcije, Hrastnik, 040 996 275.

ROČNA DELA

TinaMalina, 031 523 134, handmade.tinamalina@gmail.com

Za objavo v rubriki Mojster pokličite 070 788 510

Rotarijci o migrantih Rotary klub Zagorje Kum je v okviru dneva odprtih vrat 15. oktobra pripravil predavanje Bakhtyarja Aljafa, ki živi v Zagorju ob Savi, sicer pa je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES. Aljaf je spregovoril o aktualni temi migracijskih tokov in EU.

TPK

Županja Trbovelj Jasna Gabrič si je 21. oktobra v okviru svojih obiskov go-spodarskih družb ogledala podjetje Dukart s 25 zaposlenimi. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2007 in nudi storitve svetovanja, oblikovanja in iz-delave kartonske embalaže. Povedala je, da so Trbovlje lahko ponosne na vodstvo in zaposlene, ki se uspešno dokazujejo na domačem in tujih trgih.

ZT

Kadrovski in drugi strokovnjaki iz Zasavja se zavedajo težave deloda-jalcev, ki med drugim zaradi zmanj-ševanja stroškov dela, zmanjšujejo tudi število zaposlenih, in težav za-poslenih, ki so na delu preobreme-njeni.O skrbi za zdravje zaposlenih, ki vpliva tudi na poslovne rezultate, so se 22. oktobra pogovarjali na posve-tu Društva za kadrovsko dejavnost Zasavja. O izkušnjah in dobrih pra-ksah so spregovorili Irena Manfre-do, zdravnica, specialistka medici-ne dela, prometa in športa, dr. Nada Zupan z Ekonomske fakultete Uni-verze v Ljubljani, ki je posvet tudi

LAS ustanovljen. Foto: arhiv občine Trbovlje

Na javni poziv k članstvu v tem par-tnerstvu se je odzvalo 41 zainteresi-ranih organizacij in posameznikov. Namen LAS-a je spodbujati trajnos-ten in uravnotežen razvoj podeželja in urbanih območij. To naj bi dosegli z združevanjem človeških, prostor-skih in finančnih virov po pristopu »od spodaj navzgor«. Prebivalstvo naj bi se namreč aktivno vključe-valo v načrtovanje in odločanje o

lastnem lokalnem razvoju. S projek-ti, v katere bodo poskušali vključe-vati več ciljnih skupin, nameravajo spodbujati socialno vključevanje ter boj proti revščini in kakršnikoli dis-kriminaciji, zmanjševati regionalne razvojne razlike in pospeševati go-spodarski razvoj območja, ohranjati naravo, varovati okolje, kulturno dediščino in krajino.

ZT

povezovala, in Igor Knez z GZS. So-niboj Knežak je na posvetu predsta-vil skrb za zdravje zaposlenih v Ste-klarni Hrastnik, Rosita Razpotnik pa predvsem skrb za preprečevanje mobinga v Etiju.Čeprav brezposelnost v Zasavju počasi pada, je v regiji vse več dol-gotrajno brezposelnih oseb. Zaradi njihove nemoči pri zagotovitvi so-cialne varnosti, je lahko ogroženo tudi njihovo duševno zdravje. Stro-kovno delo z brezposelnimi osebami z zdravstvenimi ovirami je predsta-vila Lijana Vidic Ristič, direktorica ZRSZ OS Trbovlje. Tadeja Nimac s Centra za socialno delo Zagorje pa

je predstavila oblike pomoči ljudem v stiski. Predstavila je partnersko povezovanje in izpostavila odlo-čanje o pravici do izredne denar-ne socialne pomoči za zagotovitev pokritja najnujnejših življenjskih stroškov. Povedala je, da število teh upravičencev narašča, zaskrbljujo-če pa je, da so med njimi tudi dru-žine, v katerih je eden od staršev zaposlen. Valentina Uran z Zasa-vske ljudske univerze je predstavila vključevanje starejših zaposlenih in brezposelnih v različna usposablja-nja. Posveta se je udeležila tudi Ire-na Grošelj Košnik, poslanka SMC, namestnica predsednika Odbora Državnega zbora RS za delo, druži-no, socialne zadeve in invalide, ki je med drugim povedala, da jo veselijo dobre prakse zasavskih delodajal-cev na področju promocije zdravja. V okviru možnosti si bo tudi sama prizadevala za odpravo anomalije, da vlaganja delodajalcev v zdravje ne bi bila z vidika davčne zakonoda-je obravnavana kot boniteta, ampak kot davčna olajšava.

ZT

Za zdrave zaposlene

Udeleženci posveta. Foto: arhiv društva

Obisk Dukarta

Obisk v Dukartu. Foto: arhiv občine Trbovlje

4 četrtek, 29. oktober 2015ZASAVJE - Aktualno lokalno

Obisk laboratorija

Tam za tisto zvezdo na koncu neba,

tam na tistem koncu neskončnega morja,

tam morda, nekoč, nekje, tam se srečamo ...

kdo ve?

Ob boleči izgubi našega Dušana

se zahvaljujemo vsem,

ki so nam v teh težkih trenutkih

s prijazno besedo, stiskom rok,

izrazi sožalja stali ob strani.

Žena Marta, hči Neva, sin Sašo,

Primož, Martina, Jakob in Sofija

Im memoriam

Stojan Batič»Quand il e mort le poete.«Z verzi te, Tebi tako priljubljene pesmi, smo se, mrmraje njen refren, z igralcem Branetom Zavr-šanom poslovili od tebe. Bil je tih, deževen dan,

na ljubljanskih Žalah. Odšel si tiho, brez velikih govorov, zgolj ob verzih francoskega poeta Gilberta Becauda in otožni glas harmonike je spomi-njal na pariške čase. Ob slovesu smo se srečali Tvoji prijatelji, spomin nate so počastili praporščaki partizanskih bojnih enot.Več kot trideset let sva prijateljevala. Srečala sva se zgolj po naključju v Tvojem ateljeju na Svetčevi 1 pod Rožnikom. Takrat si bil mojih let. Kar tako, mimogrede, sva se dogovorila za prvo razstavo v Trbovljah. Ob ob-činskem prazniku in Tvojem rojstnem dnevu smo odprli razstavo cikla Tragos. Srečanja v ateljeju v Ljubljani ali Portorožu so postala pogosta. Pri Tebi je človek lahko vedno našel mirno in preudarno besedo. Ob po-rajanju novih idej, nastajanju novih ciklusov male intimne plastike, je bilo nepozabno prisluhniti Tvojim razlagam o doživljanju junakov, ki si jih kanil upodobiti v glini. Nisi delal kar tako, na pamet. V vsako nastajajoče po-dobo si se poglobil. O njej si mi pripovedoval kot bi z njo »gor rasel«, kot pravimo pri nas. Bil si velik humanist. Nikoli nisi pozabil na rodne Trbovlje. Ko si ob obi-sku odprl velika vhodna vrata ateljeja, je bil Tvoj pozdrav » Zdravo, Jure, kaj počno moji knapi, kaj je novega v Trbovljah«. Potem je stekla beseda. Najprej novice iz doline, potem pa debata o kulturi, novih idejah pa tudi težkih časih, ki tiščijo kulturnike.Tako je zrasla ideja o ustanovitvi Lions kluba v Trbovljah. Bil si član prvega LK Ljubljana, ki je bil po osamosvojitvi ustanovljen v Sloveniji. Še danes smo člani ponosni, da si bil prav Ti naš boter.V času najinega prijateljevanja velikih javnih plastik nisi več delal. Sva se pa, včasih tudi polemično, pogovarjala o trboveljskem spomeniku na Trgu revolucije, o podobah rudarjev in rudarskem ciklu, ki si ga podaril rod-nemu mestu. Monumentalna plastika sredi Trbovelj je v času nastanka krasila urbano središče mesta. Pri urbanizaciji tega dela kraja, pa je ostala pozabljena in skrita med novozgrajenimi objekti. Mogoče se Trboveljčani premalo zavedamo, s kakšno čudovito dediščino si nas zadolžil, ko si nam podaril rudarski ciklus. »Ni vrag, prišel bo čas« ko bomo našli moči za revitalizacijo spomenika in lepšo predstavitev rudar-skega cikla. Konec koncev nam bodo v spomin na čase rudarjenja ostale le podobe te intimne izpovedi človeka, ki je jamo in knapovščino okusil sam. Ko sem julija pozvonil na vratih Tvojega ateljeja, za vrati ni bilo več slišati čvrstega koraka. Vrata so se odprla tiho. Gospa, ki je v zadnjem času skr-bela zate, me je pozdravila s prstom na ustnicah: »Kar naprej. Vas čaka, sprejel vas bo.« Ta pozdrav mi je segel globoko v dušo, korak je za tre-nutek zastal, v grlu me je stisnilo. To je bilo najino zadnje srečanje. Adijo knapi! Stojan, hvala za prijateljstvo!

Jurij Kolenc

DROP IN!Med 19. in 23. oktobrom 2015 je v Zagorju potekalo mednarodno srečanje v okviru projekta Drop in! Poleg sodelavcev Regionalnega centra za razvoj, ki projekt vodi, in gostov iz partnerskih organi-zacij Citizens In Power (Ciper) in Mistral (Italija), so o svojih izku-šnjah pri delu z mladimi govorili tudi predstavniki Mladinskega centra Zagorje ob Savi, območne enote Zavoda za zaposlovanje in Srednje šole Zagorje. Tema sreča-nja so namreč predvsem različ-ni pristopi in izkušnje pri delu z osipniki ter iskanje novih vsebin in uspešnih pristopov k proble-mom osipnikov: vodenje kariere, aktivno državljanstvo, povečanje kompetenc na trgu dela, izboljša-nje družbenih veščin za doseganje želene kakovosti življenja …Preprečevanje osipništva in ve-čanje konkurenčnosti mladih pri vključevanju na trg dela sta glavna projektna cilja. Projekt se izvaja v okviru programa Erasmus+ oziro-ma ukrepa strateških partnerstev, kar pomeni, da je njegova vsebina predvsem izmenjava izkušenj med mentorji, ki neposredno delajo z osipniki, torej z mladimi, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izo-braževanje ali usposabljanje, zara-di česar so izpostavljeni margina-lizaciji. Projekt se je začel izvajati 1. junija letos in bo trajal do 1. junija 2017. Njegova skupna vrednost znaša nekaj manj kot 60 tisoč evrov.

ZT

Laboratorij za klinično kemijo Splo-šne bolnišnice Trbovlje je z dnevom odprtih vrat v začetku oktobra odprl vrata obiskovalcem. V laboratoriju opravljajo analize polne krvi, plaz-me, urina, blata, likvorja, punktatov telesnih votlin in sperme. Opremlje-ni so z najsodobnejšo tehnologijo, s

V Laboratoriju za klinično kemijo v Trbovljah letno opravijo do 450.000 preiskav.

Foto: Matic Poropatič

katero upravlja 12 laboratorijskih delavcev: specialist medicinske bi-okemije z magisterijem, dve delavki z univerzitetno izobrazbo, delavka z visoko strokovno izobrazbo in sedem laboratorijskih delavcev, ki imajo opravljen tudi transfuzijski tečaj. Zadnji hematološki analizator

so nabavili lani, uporabljajo prizna-ne in preizkušene metode dela, nji-hovi procesi in postopki dela pa so sledljivi in dokumentirani s pomoč-jo laboratorijskega informacijskega sistema, je povedala predstojnica Laboratorija mag. Zora Čede.

ZT

5četrtek, 29. oktober 2015 ZASAVJE - Aktualno lokalno

Sovretov pohod z dežniki

JETRNICE, KRVAVICE, PEČENICE,

KLOBASE ZA KUHANJE,KOŽANTE KLOBASE,

KLASIČNO PREKAJENO MESO ...

MESARIJA FRTICALEVSTIKOVA ULICA 14, 1270 LITIJA

T: (01) 899 50 90

ODPRTO TOREK - PETEK OD 7. DO 19. URE

SOBOTA OD 7. DO 13. URENEDELJA OD 7. DO 11 URE

PONEDELJEK ZAPRTO

Odlične

ODPRTO ODPRTO

Med pohodniki bi omenili mlade-ga očka Gregorja iz Brezovice, ki je kljub deževni napovedi prišel z dve-ma sinovoma – sedemletnim Ma-ksom in petletnim Urbanom.Na železniški postaji je startal tudi slavnostni govornik dr. Miha Ko-vač, kolumnist, publicist, profesor na Filozofski fakulteti, direktor Cankarjeve založbe in še kaj. »Da-nes sem preživel lep dan v Zasavju …,« je dejal. »Srečal sem nekaj sta-rih znancev, se razveselil nekdanjih študentk in kolegic s FF, se poklo-nil mojstru klasične filologije in spoznal zanimive ljudi ...« V svojem govoru pa je razmišljal o pomenu latinščine v današnjem času in pou-

Zagorjan Anton Dolinšek je eden redkih lastnikov čistokrvnega bo-sanskega planinskega konja oziro-ma bosanskega brdskega konja, kot je njegova mednarodna oznaka, in sodi med ogrožene pasme. Gre za edino avtohtono pasmo, ki je na ozemlju Slovenije prisotna že od 15. stoletja, konj pa je bil omenjen že v 4. stoletju pred našim štetjem. Njegova žilavost, delavnost in skro-mnost so odlike, ki omogočajo, da še danes lahko opravi delo na pod-ročjih, ki niso dosegljiva z drugimi prevoznimi sredstvi. Tehta le okrog 350 kilogramov, sposoben je vleči težko dosegljiv posekan les ali pri-nesti blago na težko dostopne kra-je. Zaradi njegovih lastnosti so jih izvažali v Grčijo, Albanijo, Italijo, Avstrijo, Švico, Nemčijo in celo v Veliko Britanijo. Bili so pomembni v času obeh svetovnih vojn, kot vo-jaški konji, tudi na Soški fronti. Kr-panova kobilica, ki je tovorila sol, je bila te pasme. Menda je edini konj, ki se je s padalom spuščal iz letal, da je oskrboval kopensko vojsko. Danes je na svetu le še 154 čistokrv-nih bosanskih planinskih konjev. Od tega jih ima Zagorjan Anton Dolinšek 22 od vsega 31 konj, ki so

Letošnja poletna planinska sezona je bila po številu obiskovalcev med boljši-mi v zadnjih letih. Tako so povedali predstavniki Planinske zveze Slovenije (PZS) na novinarski konferenci konec septembra na Kumu. Pripravili so jo v planinskem domu, ki so ga obiskovalci izbrali za najboljšega med sloven-skimi kočami s certifikatom okolju ali družinam prijazna ter tistimi z vgra-jeno čistilno napravo. Za ureditev področja ekološke sanacije koč si namreč prizadeva tudi PZS. Lastniki planinskih koč se do 15. novembra še lahko prijavijo na razpis za sofinanciranje projektne dokumentacije za ekološko in energetsko sanacijo planinskih koč, na voljo pa jim je tudi brezplačna svetovalna pisarna Gospodarske komisije PZS.Na Kumu so čistilno napravo že vgradili in jo začeli uporabljati pred dve-ma mesecema, je povedala predsednica PD Kum Trbovlje Marjeta Bricl in dodala, da je imelo društvo zelo srečno roko pri izbiri novega oskrbnika. Odkar vodi dom na Kumu Roman Ledinek, so namreč zaznali bistveni po-rast obiskovalcev.

TPK

V soboto, 3. oktobra, se je zbralo v Šavni Peči, rojstni vasi znamenitega prevajalca Antona Sovreta, kljub dežju okoli sto obiskovalcev. Od tega jih je prišlo na slovesnost polovi-ca peš, drugi pa so se pripeljali.

daril tudi veličino Antona Sovreta. V celoti je objavljen na hrastniški občinski strani www.hrastnik.si.V kulturnem programu, ki ga je spet pripravila ekipa Knjižnice Antona Sovreta, so zapeli ljudskih pevci iz Svibnega, zazvenele so strune na citrah Anteje Bokal in Neže Šmid pa harmonika Antonia Jukiča. Za-nimiv je bil izvirni odlomek iz Odi-seje, junaškega epa, ki ga je prebrala klasična filologinja Ana Marija La-mut, Sovretov prevod v slovenšči-no pa nam je posredovala Hedvika Kolman Pavlica, pobudnica Sovre-tovega obeležja v rojstni vasi.Sledila je podelitev priznanj za po-hodnike, ki so prišli v Šavno Peč že

peto leto - Cvetka in Branko Boč-ko, Ivan in Marinka Funkel ter Urška Hribšek; desetič pa je bila na pohodu Janita Mežnar. Podelila sta jih Ana Černuta in Fanči Moljk, pobudnica pohoda.Obiskovalci so si lahko ogleda-li kaščo in poslušali obrazložitev etnološke dediščine, posvečene tudi Sovretu. V bližnjem domu KS je bil prav tako na voljo ogled razstav-nih predmetov in multivizije pod strokovnim vodstvom. Tudi letos je prišlo s hrastniške strani večje število pohodnikov kot z Dola. Vsi pa so se lahko v Krnicah oziroma na Kovku okrepčali. Okusna eno-lončnica jih je čakala tudi na cilju. Pomembno je, da so sprejeli ljudje pohod za svojega in bi jih bilo ob bolj ugodnem vremenu seveda pre-cej več.

Fanči Moljk

Direktorica Knjižnice Antona Sovreta Mateja Planko, slavnostni govornik dr. Miha

Kovač in hrastniški župan Miran Jerič v Šavni Peči. Foto: Fanči Moljk

v Sloveniji. Ker so močno ogroženi, so tej edini avtohtoni konjski pasmi strokovnjaki v sodelovanju z Dolin-škom posvetili celo knjigo Bosanski planinski konj, najstarejša avtohto-na pasma na Balkanu v izumiranju. Pod njo so se poleg Antona Dolin-ška podpisali dr. Matjaž Mesarič, prof. dr. Peter Dovč in dr. Marko Cotman. Knjigo v slovenskem in

angleškem jeziku so konec sep-tembra predstavili v Knjižnici Mi-leta Klopčiča v Zagorju. Dogodka sta se udeležila tudi zagorski župan Matjaž Švagan in predsednik dr-žavnega sveta Mitja Brvar. Oba sta izrazila upanje in željo, da bosanski planinski konj še naprej ostane naš avtohtoni konj.

Irena Vozelj

Bosanski konji v Zagorju

Anton Dolinšek (prvi z desne) na predstavitvi knjige v zagorski knjižnici.

Foto: Irena Vozelj

Uspešna planinska sezona

Oskrbnik Roman Ledinek, strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar, generalni

sekretar PZS Matej Planko in načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič so

predstavili poletno planinsko sezono. Foto: Tatjana Polanc Kolander

6 četrtek, 29. oktober 2015TEMA - Aktualno lokalno

Pol milijarde za srečno ZasavjeV začetku oktobra je bil na seji Razvojnega sveta zasavske regije sprejet regionalni razvojni program zasavske regije (RRP). Ta na 140 straneh predstavlja nekatere že izvedene projekte, predvsem pa predvideva nove do leta 2020.

Program je potrdil Svet zasavske re-gije, ki ga sestavlja 23 članov, pred-stavnikov zasavskih gospodarskih družb, nevladnih organizacij in občin vključno z županjo in obema županoma. Svetu predseduje direk-tor Rudisa Andrej Gorjup. Razvojni program so člani sveta in različnih regionalnih odborov pripravljali in usklajevali kar tri leta. Vzrok za to je tudi zakasnelo sprejetje aktualnega operativnega programa za izvaja-nje evropske kohezijske politike in strategije pametne specializacije, ki so jo na državni ravni sprejeli šele septembra letos. Pred sprejetjem je moralo tudi Ministrstvo za gospo-darski razvoj in tehnologijo oceniti, da je program skladen z zakonom o spodbujanju regionalnega razvo-ja in razvojnimi politikami države. A kljub temu ni zagotovila, da bo program – kot je zapisan – (v celoti) uresničen. Gre le za opis razvojnih ciljev in naštevanje prioritet regije, ob katerih so navedeni tudi ukre-pi, ki so finančno ovrednoteni. Do srečnega življenja v Zasavju, kjer bi bila večina zaposlena v visoko kon-kurenčnih podjetjih, dihala svež zrak, uživala v učinkovito izrablje-nem prostoru ter se zavoljo prija-teljskih medregijskih odnosov ne bi pritoževala, če bi se na večerno rekreacijo vozila iz Zagorja v Hra-stnik, nas po oceni sestavljavcev programa loči pol milijarde ali na-tanko 685.779.000 evrov.

Konkurenčno gospodarstvoGre za področje, v katerega naj bi do leta 2020 usmerili največ denar-ja (438 milijonov evrov) in ener-gije. Do novih delovnih mest naj bi Zasavju pomagal že leta 2011 ustanovljeni Razvojni center Novi Materiali (RC eNeM), center krea-tivnih industrij, urejen v prostorih bivše Mehanike, pametna tovarna Steklarne Hrastnik za proizvodnjo specialnega embalažnega stekla, ki bi zrasla med obstoječo Steklarno in

objektom TKI, pospeševanje podje-tništva, tudi socialnega, ter energet-ske investicije, kot so hidroelektrar-ne na srednji Savi, regionalni center za biomaso, sanacija degradiranih površin RTH ipd.

Okolje, zdravje, prostor Po razvojnem programu predstavlja kakovostno okolje velik razvojni potencial. Je osnova za zdravje pre-bivalcev in zagotovilo, da se mladi in izobraženi ne bodo izseljevali iz regije. Zdravje prebivalcev pa se bo izboljšalo tudi zaradi ukrepov na področju infrastrukture, učinkovite rabe energije, povečanja obnovljivih virov energije in spodbujanja traj-nostne mobilnosti. V to področje sodi tudi ravnanje z odpadki, sana-cija stavb in ravnanje z varovanimi območji, kot je Natura 2000. Za uresničevanje ukrepov na področju okolja, zdravja, prostora in infra-strukture se predvideva 175 milijo-nov evrov.

Človeški kapitalUkrepi s tega področja naj bi pri-nesli povečano število zaposlenih in samozaposlenih mladih, več mladih, ki so uspešno zaključili iz-obraževanje, posameznikov, ki bi se vključevali v nove modele usposa-bljanja, podprtih socialnih podjetij, več z nepovratnimi sredstvi podpr-tih skupnih projektov in večji delež prihodkov nevladnih organizacij v strukturi bruto domačega proizvo-da. To naj bi dosegli z ustanovitvijo regijskega kreativnega grozda, po-vezovanjem nevladnih organizacij v okviru MREST-a, aktivno politiko zaposlovanja, karierno platformo za zaposlene, projektom Podjetno v svet podjetništva, projektnim uče-njem za mlajše odrasle, štipendijski-mi shemami, različnimi projekti za ranljive ciljne skupine, v katero so-dijo tudi starejši ipd. Ukrepi s tega področja so ocenjeni na 39 milijo-nov evrov.

Trajnostni turizemPo mnenju snovalcev razvojnega programa je za razvoj zasavskega turizma največja ovira pomanjka-nje kakovostnih ležišč. Leta 2013 je bilo v Zasavju 14 nastanitvenih objektov, ki skupno ponujajo 517 ležišč. Glavnina teh je v planinskih domovih (devet domov ima 91 sob in 360 ležišč). Tako Zasavje letno v povprečju ustvari najmanj turistič-nih nočitev v državi, le 0,07 % vseh. Program zato predvideva razvoj za-savske turistične destinacije, izbolj-šanje turistične ponudbe in njene prepoznavnosti. To naj bi dosegli s spodbujanjem investicij v turi-

Za razvoj zasavskega turizma je največja ovira pomanjkanje ležišč. Še vedno jih je največ v planinskih domovih. Koča na Kopi-

tniku (na sliki) jih na primer premore 24. Foto: Tatjana Polanc Kolander

stično infrastrukturo, promocijo in trženjem pod blagovno znamko V 3 krasne ter ugodnim poslovnim oko-ljem za razvoj turizma v regiji. Za vse ukrepe naj bi zadostovalo 25,5 milijona evrov.

Razvoj podeželjaNajcenejši naj bi bili ukrepi s pod-ročja razvoja podeželja, in sicer so ocenjeni na 7,5 milijona evrov. Usmerjeni naj bi bili v spodbujanje trajnostne samooskrbe z lokalno pridelano hrano, vzpostavitvijo tr-žnega in logističnega podpornega okolja za samooskrbo, povezovanje lokalnih pridelovalcev v skupnih

nastopih na trgu, spodbudami za mlade prevzemnike kmetij in pod-jetništva v okviru kmetijske dejav-nosti. Na hribovitem podeželskem območju namreč živi pomemben del zasavskega prebivalstva. Sestav-ljavci programa se zavedajo, da je bil razvoj teh območij v preteklosti za-nemarjen in podrejen razvoju mest. Izvajanje ukrepov in projektov ra-zvoja podeželja bodo zato poskušali usklajevati s Programom razvoja podeželja in Strategijo lokalnega ra-zvoja za območje LAS Zasavje 2014-2020.

Tatjana Polanc Kolander

Cesta Borisa Kidriča 31410 ZAGORJE OB SAVI www.planis.si

Izberite enega izmed lepotcev, ki čaka na vas, da vam popestri jutro, popoldan alivečer. Prenosniki za domačo uporabo, nekateri tudi z zmogljivimi grafičnimi karicami.

že od 287,98 €

Prenosniki za domačo uporaboLenovo Ideapad in HP Pavilion

IT REŠITVE, VZDRŽEVANJA

VSE ZA VAŠ RAČUNALIK ...

www.planis.siSERVIS računalnikov

tiskanikovstrežnikov

čiščenje virusov... iz zaloge... po naročilu... dobava v 24 urah

7četrtek, 29. oktober 2015 POGOVOR - Aktualno lokalno

Neizkoriščeni Zasavci na pomembnih položajihAleksander Mervar

Določeni krogi v Zasavju ne prenesejo »konkurence« od zunaj, pa čeprav gre za domačine, istočasno pa ne vidijo dlje od mostov čez reko Savo in krofov na Trojanah.

Postane mi kar malo »slabo« ob misli, kako veselo so zasavski ener-getiki hodili po nasvete v Šaleško dolino. Ob tem pa se niso zavedali, da je odločitev o izgradnji 600-MW bloka v TEŠ istočasno pomenila tudi, sicer ne napisano, smrt zasavski energetiki.

Ali Slovenci plačujemo drago ele-ktriko?Ne. Se pa lahko situacija hitro spre-meni ob nespametni elektroener-getski politiki, predvsem v prime-ru brezglavega subvencioniranja proizvedene električne energije iz obnovljenih virov energije – pred-vsem fotovoltaike. Po Eurostatovih podatkih za I. kvartal letošnjega leta ima samo sedem držav v EU cenejšo elektriko za industrijo, med kateri-mi ni nobene naše sosede, cena ele-ktrike za tipičnega gospodinjskega odjemalca je dvanajsta po vrsti, na 12. mestu smo tudi glede BDP, mer-jenega s standardom kupne moči.

Ali je zaprtje TET vplivalo na pres-krbo z električno energijo v Slove-niji?Ne. Na žalost. ELES ima čezmejne prenosne kapacitete moči štirikra-tnika končne porabe v Sloveniji. Teoretično tudi zaprtje NEK ali TEŠ ne bi vplivalo na preskrbo. Druga stvar pa so cene, po katerih bi pla-čevali električno energijo. Vendar, zopet »na žalost«, TET je bila stro-škovno najmanj učinkovita proi-zvodna enota v Sloveniji, če upošte-vam t.i. bazne elektrarne.Z Zasavjem ste kot Zasavčan po-vezani od začetka svoje poslovne poti. Kakšen je danes vaš pogled na prehojeno obdobje?Med leti 1982 do 1995 sem službo-val v takratni STT, oziroma Stroje-gradnji. Po stečaju sem se decembra 1995 zaposlil v Rudniku Zagorje v zapiranju. Kako je bilo takrat v za-savski elektroenergetiki? V prvih letih sem se predvsem »naivno« spraševal, kje je pravica za zaposle-ne, ko sem pomislil na nekdanje sodelavce iz STT – iz proizvodnje, med njimi tudi na svojega očeta, ki so pozimi kurili v kovinskih sodih, da jih ni zeblo. In to primerjal s po-goji dela v zasavski energetiki. Bilo je lepo! Preveč, da bi lahko trajalo v neskončnost!Kako pa je bilo s sredstvi za zapi-ranje?Zasavje je od leta 2001 prejemalo letno dve izdatni finančni injekci-ji – sredstva iz Zakona o zapiranju RTH ter subvencije za proizvodnjo električne energije iz domačega pre-moga (TET). Večina teh sredstev je bila porabljena za tekoče stroške,

zelo malo za prihodnost. Res pa je, da je del Zasavja živel v iluziji, da bo to trajalo v nedogled.Če se osredotočiva na sredstva za zapiranje rudnikov ...Gre za dve obdobji in dva projekta. Za zapiranje zagorskega rudnika v drugi polovici 90. let in zapiranje RTH od referenduma o TET-3 dalje. Prvo obdobje je bilo bistveno lažje, kljub temu, da smo oziroma sem oral ledino. Res pa je, da smo se v Zagorju nekako konsolidirali, vsak od nas je dal od sebe maksimum, od župana Matjaža Švagana, Vla-da Kojnika, takratnega direktorja Mateja Požuna, mene, imeli smo

strokovno in še kakšno oporo v ta-kratnem direktorju Banke Zasavje Zdenku Fritzu, takratnemu pred-sedniku uprave SID banke Marjanu Kramarju. Znali smo uporabiti pač vse svoje znanje in povezave v dob-robit tega projekta. Tu ne smem po-zabiti na sedanjega župana občine Hrastnik in takratnega državnega poslanca Mirana Jeriča, ki nam je s svojim angažiranjem uspel preko zakona sanirati 2 milijardi tolarjev dolga, katerega smo podedovali od nekdanjega RRPS. Marsikdo ne ve, da ste bili ključni člen tudi pri upokojevanju rudar-jev ...To drži. To upokojevanje je bilo res izvedljivo predvsem zaradi mojega izjemno dobrega sodelovanja s ta-kratnim finančnikom RTH, Zdrav-kom Stradarjem. Še sreča, da smo takrat preko zagorskega rudnika upokojili precejšnje število rudarjev iz RTH, RTH pa je zaposloval mlaj-še rudarje iz Zagorja. Ja, bila so lepa leta, za katera lahko trdim, da je bilo sodelovanje med občinami zgledno. Seveda, lahko bi naredili še dosti bolje, kot smo. Obdobje zapiranja RTH ne bom komentiral.Kakšna je nadaljnja usoda stikali-šča pri TET?Stikališče je naša last. Smo v fazi projektiranja novega, sodobnega GIZ stikališča, katerega investicij-ska vrednost se ocenjuje na okrog 20 mio EUR in katero bo nadomestilo sedanje prosto zračno stikališče.Koliko delavcev TET je našlo kruh v Elesu, boste lahko zaposlili še koga?Bom vaše vprašanje spremenil: ko-

liko ljudi iz Zasavja je našlo službo v družbah, katere sem vodil ali pa sem bil član uprave? Vsaj 50. Se bom pošalil - to je kvalitetnih delovnih mest, kot jih je bilo ustvarjenih z ra-znimi programi. Na žalost pa gre za delovna mesta izven Zasavja.Ali Zasavje res povsem izgublja svojo nekdaj močno vlogo v sloven-ski energetski?Zasavja na elektroenergetski karti Slovenije ni več. Ostaja samo še po-membno vozlišče 110 kV prenosne-ga omrežja. Če grem v spominu pet in več let nazaj mi postane kar malo »slabo« ob misli, kako veselo so za-savski energetiki hodili po nasvete v Šaleško dolino. Ob tem pa se niso zavedali, da je pomenila odločitev o izgradnji 600 MW bloka v TEŠ isto-časno tudi, sicer ne napisano, smrt zasavski energetiki.Žal mi je, da v letu 2003 ni prišlo do izgradnje kogeneracije, katera bi kot energent uporabljala nenevarne komunalne odpadke iz celotne Slo-venije. Delo bi imelo več kot 100 za-poslenih, vsaj Trbovlje in Hrastnik bi imela relativno poceni ogrevanje, ti dve občini bi lahko zahtevali tudi določeno rento. Pa smo...Kako ocenjujete projekt izgradnje hidroelektrarne na srednji Savi?Pri tem projektu identificiram naj-manj pet ključnih problemov, in sicer problem povezati investicijske namere elektroenergetike (HSE in GEN Energija), DRSC in SŽ, ume-ščanje v prostor in številne, včasih res »neumne« omejitve zaradi na-rave, živali/c, problem nizkih cen električne energije na borzah, ne-zmožnost prikazati investicijo kot ekonomsko opravičljivo, investicij-ska »invalidnost« HSE kot nosilca tega projekta, v primeru prevzema pobude s strani GEN Energije pa pričakujem, da bo ta dala prednosti izgradnji HE Mokrice.Kaj pa obnovljivi viri energije, kot so veter, lesna biomasa, sonce ipd.?Zavedam se, da bo šel razvoj v ele-ktroenergetiki v smer naprav na OVE. Kdaj in s kakšnim tempom v Sloveniji – to je vprašanje, na kate-rega odgovor mora pojasniti bodoči EKS. Slovenija je v vrhu držav EU glede na delež proizvedene električ-ne energije iz OVE v neto končni porabi daleč, daleč pred npr. Nemči-jo. To, kar smo naredili na področju fotovoltaike, je za Slovenijo bistveno večja napaka kot blok 6 v TEŠ. Ven-dar, o temu se ne piše preveč.In kako bo to vplivalo na cene ele-ktrike?Na to vam lahko odgovorim zelo hitro. V Sloveniji se ob t.i. »referenč-ni grosistični ceni« 40 €/MWh gib-ljejo podpore v povprečju med 41 do 214 €/MWh, skupaj to pomeni, da lastniki tovrstnih naprav prejema-jo za vsako MWh med 81 do 251 €/MWh. Za primerjavo – stroškovna

cena iz Bloka 6 v TEŠ se giblje okrog 65 €/MWh. Napovedujemo poveče-vanje končnih cen električne ener-gije, neodvisno od borznih cen.Kaj menite o gradnji druge sloven-ske jedrske elektrarne?Preteklih nekaj mesecev je bil v jav-ni razpravi dokument – smernice Energetskega koncepta Slovenije. Sredi tega meseca sem gostil Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Zelo jasno sem jim povedal, kje mis-lim, da so smernice pomanjkljive in enostranske. Kje vidite glavne zadržke?Navedene ključne točke, usmeritve in cilji na nek način že vnaprej do-ločajo vizijo razvoja in energetskega koncepta Slovenije, kar je nespre-jemljivo (naprave na OVE, NEK II)! Zakaj ne dve ali tri variante za razpravo in odločanje? V Sloveni-ji nimamo pripravljenih projekcij gospodarskega, okoljskega in druž-benega razvoja države. Na čem bo temeljil EKS, če teh politik in pro-jekcij nimamo? So slovenska gospo-dinjstva in industrija pripravljeni plačevati realno višje stroške EE kot sedaj, brez da elektroenergetska po-litika vpliva na dvig BDP? Bomo pri sprejetih mednarodnih okoljskih zavezah slepo sledili modelu Nem-čije ali bomo iskali za nas optimum in predvsem pozitiven narodno go-spodarski učinek?Trenutno ima Zasavje močno pos-lansko zasedbo v Državnem zboru. Bi se to moralo poznati na gospo-darskem napredovanju regije?Če ni iniciative gospodarstva, po-sameznikov, tudi sami poslanci ne morejo nič. Menim, da težko. Vem pa, da so se in se še zasavski poslan-ci trudijo, vendar so v DZ tudi pos-lanske združbe drugih regij, ki se trudijo enako. Kako pa sicer od daleč vidite po-

vezanost treh zasavskih občin, go-spodarski razvoj?Veliko besed, malo ali skoraj nič de-janj. Je pa vprašanje, kaj lahko obči-ne sploh naredijo. Kateri je za vas najlepši kotiček v Zasavju?Brez dvoma Izlake s svojo okolico. Tudi hribovje okrog Trbovelj. Kot mlad fant sem imel predvsem rad izlete proti Kleku, preko Javorja, Svete planine in čez Gabrsko nazaj. Ali Zasavce, ki so še vedno na po-membnih položajih v državi in tudi tujini, v Zasavju znamo izko-ristiti?Ne. To lahko potrdim iz osebnih izkušenj. In ne glede na to, da sem leta 2002 naredil vse, da je bila spre-jeta odločitev o gradnji naprave za redukcijo SO2 v TET. Če je ne bi bilo, bi bil TET zaprt že okrog leta 2007. Gre zato, da določeni krogi v Zasavju ne prenesejo »konkurence« od zunaj, pa čeprav gre za domačine, istočasno pa ne vidijo dlje od mostov čez reko Savo in krofov na Trojanah. Kako gledate na razvoj Zasavja. Česa bi se morali lotiti, da bi regija zaživela? Zasavje ne bo nikoli več tisto, kar je bilo. Na žalost nimamo naravnih da-nosti v obliki ravnih površin, lahko dostopnih cestnih transportnih poti. Pozabimo na velike tovarne. Upam samo, da bo vodstvom preostalih ve-likih sistemov, ETI, Steklarne in Bar-tec Varnosti uspelo preživeti pasti globalizacije. Menim, da bomo imeli predvsem mikro in mala podjetja, katerih dejavnost bo slonela na pro-izvodih, storitvah z veliko dodano vrednostjo. Propad oziroma zaprtje predvsem rudnika in elektrarne je iz-jemen udarec za malo podjetništvo, katero je predvsem s svojimi storit-vami oskrbovala ta dva gospodarska subjekta. Ravno tako bo velik udarec doživelo področje športa, kulture. Ocenjujem, da se bodo te posledice v vsej svoji velikosti pojavile šele v prihodnjem letu.

Marko Planinc

Aleksander Mervar, direktor Elesa, je bil 5 let podpredse-dnik nadzornega sveta Soda, sedanjega SDH, predsednik nadzornega sveta Geoplina, Geoplina Plinovodov, Plino-vodov, je član nadzornega sveta Kapitalske družbe, bil je član uprave Istrabenza Gorenja, šef Termoelektrarne to-plarne Ljubljana, član vodstva STT, Strojegradnje, Rudni-ka Zagorje v zapiranju in TET... Njegova kariera je skratka ves čas vpeta v energetiko in močno povezana tudi z rod-nim Zasavjem.

Aleksander Mervar. Foto: arhiv Eles

8 četrtek, 29. oktober 2015PROJEKT ZaTe - Aktualno lokalno

Razpis ZaTeza podjetja, obrtnike, samostojne podjetnike – ki so na začetku poti

za nove programeV Zasavskem tedniku zelo dobro poznamo in vemo, kako je začeti z ničle. Vemo tudi, kako pride na začetku kakršnakoli pomoč zelo prav. Zato vam bomo skupaj s tistimi, ki to tudi vedo, pomagali pri vaših začetkih in prodoru na trg. Ponujamo vam brezplačen oglas do velikosti 1/8 v našem časopisu. Oglas bomo brezplačno objavljali tri ali šest mesecev v vsaki številki našega časopisa. S tem vam bomo omogočili, da se pokažete celotnemu Zasavju.

Razpisni pogoji:

• na razpis se lahko prijavijo vsa novanastala podjetja, samostojni podjetniki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2012, 2013 ali 2014,

• podjetja morajo imeti sedež v občinah Trbovlje, Hrastnik ali Zagorje ob Savi,• prijavijo se lahko tudi podjetja, ki delujejo dlje časa, vendar so v letih 2012, 2013 in 2014 pričeli uvajati novi

izdelek ali storitev (* dodatek k vlogi).

Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo kadarkoli na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali preko naše spletne strani www.zasavskitednik.si s pripisom: Razpis ZaTe.Prednost bodo imele prijave, ki bodo prispele prej. Komisija, ki bo odločala o prispelih vlogah – prijavah, ne bo utemeljevala odločitev za objavo.

Objavo oglasov na tej strani so omogočili

• tehnično svetovanje • strokovni gradbeni nadzor • energetske izkaznice

ENGRAD, Jure Razpotnik s.p., Zagorje ob Savi | 051 680 531 | www.engrad.si | info@engrad.si

V ekološki trgovini Gajbica vas pričakajo polne police izdelkov, ki podpirajo vašo odločitev za zdrav način življe-nja. Pri nas najdete raznovrstne ekološko pridelane izdel-ke s slovenskih kmetij, ekološko pridelana žita, domače mlečne izdelke, različna hladno stiskana olja, semena, čaje, mila, mazila, začimbe, super živila, prehranska dopolnila in še marsikaj. Med drugim se lahko pri nas posladkate tudi z najboljšim slovenskim ekološkim sla-doledom. Vašega obiska bomo vedno veseli, pri nakupu pa vam pomagamo tudi s predlogi in strokovnimi nasveti.

EKOLOŠKA TRGOVINA

Ulica 1. junija 161420 Trbovlje

Telefon: 041 505 582

Odpiralni čas: pon-pet 08.00-12.00 in 15.00-19.00Sobota: 08.00-12.00 | Nedelja in prazniki ZAPRTO

Miha, s.p.Borje 6b | 1410 Zagorje ob Savi

telefon: 041 754 418www.kuhinje-miha.si

Miha kuhinje

Pokličite 040 475 848Pišite na info@mizarstvo-obiles.si

Dolska cesta 9

Imate neizkoriščen prostor, hkrati pa stvari nimate kam zložiti?

Pohištvo po meri Obiles.

Alronida je novo nastalo gradbeno podjetje, specializirano na področju polaganja keramike, montaže mavčnih (Knauf) plošč, zidanih kuhinj, zidanih kaminov in ostalih gradbenih del, kjer je natančnost in smisel za moderne dizajne bistvenega pomena. Če se torej odločite, da boste v bližnji prihodnosti gradili, prenavljali ali pa želeli pameten nasvet, pokličite podjetje Alronida. Naredili bodo vse, da bo vaš dom v vrhunski formi, vaše bivanje pa kvalitetno in udobno.

051 346 762 | omerzel@siol.net

Unikatni izdelki za dom, družino, obdarovanje. Sigurno boste našli kaj

primernega za vas, prijatelje in sorodnike. Možnost individualnega dogovora.

Obiščite spletno stran www.jo-ur.eu. Naročila po e-pošti info@jo-ur.eu.

Trgovina

REFAN Trbovlje

Obrtniška cesta 11/a (nasproti Policije)

Trbovlje

041 793 988

Gostišče Planina je za vas ponovno odprlo svoja vrata. Proč od mestnega nemira, pod zelenjem Javorja in Planine, vam nudimo enolončnice,

nedeljska kosila, pizze in druge jedi. Primerno za posameznike, družine in zaključene družbe. Upokojenci ob nedeljah 10% popust na jedi! Vsak petek med 20. in 22. uro akcija pijač!

Martinovanje z Ansamblom Bojana Kudra 14. novembra 2015.Dobimo se na Sveti Planini 46.

Odprti od tor. do čet. od 9. do 22. ure, pet od 9. do 24. ure, sob. od 7. do 24. ure in ned. od 7. do 20. ure. Rezervacije tel. 030 313 602 ali v lokalu.

Masažni salon Beb'zT: 040 903 073

Več informacij najdete na spletni strani www.filipinska-masaza.si

Center azijskega zdravljenjapomagamo vam lahko pri težavah kot so celulit, bolečine v sklepih, mišicah, hrbtu, križu, išijasu ...

Izdelava in optimizacija spletnih strani

9četrtek, 29. oktober 2015 OGLASNA STRAN

10 četrtek, 29. oktober 2015

Torek, 3. 11. ob 19. uri Knjižnica Antona

Sovreta HrastnikSrečanje bralnega krožka

Sreda, 4. 11. ob 19. uri Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Ljudje z naravo, narava za ljudi Zavod RS za varstvo narave

Torek, 10. 11. ob 19.30 uri

Delavski dom Trbovlje

Gledališki abonma in izven Slovenska literatura od A do Ž

Četrtek, 12. 11. ob 18. uri

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

Živeti zdravo – notranja in zunanja preobrazba Predava Bilka Baloh

Sobota, 14. 11. ob 19. uri

Delavski dom Trbovlje

Izzivalec ulice Bojan Kodelja, vodja programa Ne-odvisen.si

Torek, 17. 11. ob. 19. uri

Delavski dom Trbovlje

Izzivalec ulice Gledališka predstava v bosanskem jeziku Državni lopov

Sreda, 18. 11. ob 19.00 uri

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Bukmandeljc Dan slovenskih splošnih knjižnic

Četrtek, 19. 11. ob 17. uri

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Domoznanska skupina

Četrtek, 19. 11. ob 18. uri

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

Hrastničani beremo Zaključek bralne značke za odrasle

Četrtek, 19. 11. ob 19.30 uri

KC Delavski dom Zagorje

Gledališki abonma in izven Čudežna terapija, MGL

Torek, 24. 11. ob 17.30 uri

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Buklžur z Esadom Babačićem

Sreda, 25. 11. ob 20. uri

Delavski dom Trbovlje

Moški so z Marsa, ženske so z Venere Denis Avdič, komedija

Četrtek, 26. 11. ob 18. uri

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

Koliko vesolja vidimo s prostimi očmi Predava Ludvik Jevšenak

KULTURA - Aktualno lokalno

90 let Svobode

Imate težave s hrbtenico? Vas boli križ?

Se težko gibate?

samoplačniška zdravstvena posvetovalnica

v rimskih termah

Z vami bodo priznani specialisti medicine

Martinovanje z živo glasbo(6. 11. 2015 in 7. 11. 2015)

4-HODNI MARTINOV MENI z dobrodošlico: 28 €

Informacije: 03 574 2070 | zdravstvo@rimske-terme.siRezervacije: 03 574 2011 | booking@rimske-terme.si

RIMSKE TERME, Toplice 10, 3272 Rimske Toplice03 574 2000 | info@rimske-terme.siwww.rimske-terme.si

Kljub temu so skupine znotraj DST pripravile slavnostni dogodek v po-častitev 90-letnice društva. Na njem so se predstavile vse sekcije: Mešani pevski zbor Svoboda, vokalna sku-pina Un's Trboul, Mladinsko gleda-lišče Svoboda Trbovlje ter glasbena skupina Hiša. Pevski zbor pod vodstvom zboro-vodkinje Tine Pangeršič in vokal-na skupina so zapeli venček naro-dnih pesmi, Mladinsko gledališče je postreglo s kratkimi skeči, sicer sestavnim delom izredno popular-ne predstave Štilčki. Med drugim so zaigrali parodijo na latinske teleno-vele ter klasične tragedije, manjkal

Dom Svobode Trbovlje (DST) že od svoje ustanovitve predstavlja eno od kulturnih središč Zasavja, saj se v njem kalijo pevci, glasbeniki in gledališčniki. Kljub mnogim us-pehom iz preteklih sezon pa se DST v zadnjem času spopa-da z velikimi finančnimi težavami, ki so med drugim pod vprašaj postavile tudi obstoj društva.

pa ni niti vizualni spektakel v mani-ri kultnega znanstvenofantastične-ga filma Matrica. Za konec je nasto-pila še trboveljska glasbena skupina Hiša, ki je zaigrala svoje največje uspešnice, med drugim tudi Odkrij otrokom svet. Dogodka se je kljub intenzivni pro-mociji ni udeležilo veliko ljudi, kar je vidno razočaralo soorganizator-ko, sicer članico Mladinskega gleda-lišča, Katro Kozinc: »Na odru sem dobila občutek, da je dvorana polna, vendar pa je število prodanih kart pokazalo drugačno sliko. Priznati moram, da sem pričakovala več od-ziva.« O trenutnem finančnem sta-

nju društva pa Kozinčeva ohranja pokončno glavo: »Rdeče številke so stresne, vendar sem prepričana, da bomo skupaj z našo požrtvovalno ekipo uspeli premagati tudi te teža-ve.«Precej bolj kritična do skromne ude-ležbe na prireditvi je bila dolgoletna članica društva in gledališka reži-serka Nanda Guček: »Zmotilo me je predvsem to, da med občinstvom ni bilo predstavnikov lokalne politi-ke. Ravno zaradi tega se ne morem znebiti občutka, da skušajo nekateri znižati pomen kulture v Zasavju. To je značajska lastnost Slovencev, ki na nas, Trboveljčane, še vedno gle-dajo kot na drugorazredne državlja-ne. Jaz sem ponosna na delo Doma Svobode in zdi se mi, da se mora ta ohraniti v zavesti vseh Zasavčanov.« Izkupiček od prodanih kart je bil namenjen vzdrževanju doma.

Vid Šteh

Nastop gledališčnikov. Foto: Lovro Rozina

Zagorski likovniki razstavljajo

JSKD za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Zagorje ob Savi, ki jo vodi Vanda Kopušar, je 9. oktobra v avli Delavskega doma Zagorje od-prla območno tematsko razstavo 19 zagorskih likovnih ustvarjalcev na temo Kvadrat/Kocka/Krog/Krogla. Dela si je ogledala magistra umetno-sti Ana Sluga, ki bo med njimi izbrala tudi tista za regijsko razstavo Osrednje Slovenije 10. novembra na Vrhniki.

TPK

Ob 95-letnici rojstva Ladka Koroš-ca in 20-letnici njegove smrti so 24. septembra v avli Delavskega doma Zagorje simbolično odkrili njegov doprsni kip in predstavili knjigo o njegovem življenju. Kip, ki bo po ureditvi mestnega je-dra stal pred Weinbergerjevo hišo, so odkrili predsednik DZ RS Mitja Brvar in vnuka Ladka Korošca Da-mjan Korošec ter Mitja Iskrič. Na dogodku so predstavili tudi knjigo Ladko Korošec, življenje umetnika, ki jo je napisal Marko Košir. Knjiga na 552 straneh vključuje tudi šte-vilne fotografije, v njej je zavedeno vseh 2785 registriranih Ladkovih nastopov na opernih odrih doma in po svetu, priložen pa ji je tudi CD z njegovimi arijami in dueti.

Dolgoletna učiteljica klavirja, pred-šolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice, korepetitorka šolskim zborom in zborovodkinja otroškega pevskega zbora CiciDO Mojca Zu-pan je prejela nagrado za življenj-sko delo. Nagrado podeljuje Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva, vsako leto pa podeli največ enajst nagrad, med njimi eno za življenjsko delo. Ob prejemu nagrade je Mojca Zupan povedala, da ji največ pomeni to, da jo tudi po upokojitvi bivši učenci in učenke z veseljem pozdravijo. Pod njenim vodstvom je zbor CiciDO izvedel več kot 350 otroških pesmi vseh zvrsti, na državnih in mednaro-dnih tekmovanjih pa prejel šest zla-tih in eno srebrno priznanje ter šte-vilna posebna priznanja za najboljši zbor ali najboljšo izvedbo programa. Mojca Zupan tudi po upokojitvi ne

Pesek dušKonec oktobra je pod okriljem trbo-veljske enote Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti izšel pesniški prvenec Pesek duš avtorice Simone Solina.

ZT

Vid Šteh v drugoKonec septembra je v trboveljskem Gradiču izid svoje druge pesniške zbirke predstavil naš sodelavec Vid Šteh. Zbirka Prelomnica je izšla v 300 izvodih pod okriljem trboveljske enote Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Šteh je zbirko razdelil na intimne ljubezenski pesmi in pesmi o mladih in za mlade.

ZT

Ladko Korošec v knjigi in skulpturi

Mojca Zupan kot dirigentka. Foto: arhiv

GŠ Zagorje

Nagrajena Mojca Zupan

miruje, med drugim po potrebi še vedno sodeluje z Glasbeno šolo Za-gorje, aktivna je tudi pri organizaciji festivala Ursus na Medvedovi doma-čiji v Podkumu, ki jo vodi njen sin, flavtist Marko Zupan.

TPK

11četrtek, 29. oktober 2015 ŠPORT - Aktualno lokalno

Šketako državni podprvak

Smučarsko društvo Trbovlje organizira tradicionalen sejem rabljene smučarske in bord opreme, ki bo v petek 20. 11. 2015 od 15.00 do 19.00 ure in v soboto 21. 11. 2015 od 9.00 do 17.00

ure v spodnji avli Delavskega doma Trbovlje.

SMUČARSKI SEJEM - 27.11. – 29.11.15 Bo v Športni dvorani Proletarec in bo odprt po naslednjem urniku :

Petek : 16.00 – 20.00 …od 20.00 SLOSKI Party in DJ ZupiSobota : 9.00 – 20.00 … od 20.00 Balkan Party

Nedelja : 9.00 – 12.00

NE SPREGLEJTE ponudbe in dogodkov domačih klubov, društev in ustanov.

Projekt poteka v 15 slovenskih krajih za nakup opreme, ki rešuje življenja.

Sodelujejo vse tri zasavske občine s skoraj sto prostovoljci. Zbiranje prispevkov bo potekalo na pokopališčih Zagorje, Trbovlje in Hrastnik v:- soboto, 31. 10. 2015 in- nedeljo, 1. 11. 2015.

Tretjina zbranih sredstev gre letos za profesionalna nosila GRZS, ostalo pa za specialno opremljen kombi za prevoze oseb z epilepsijo VDC Zagorje.

Manj svečk za manj grobov1. mednarodno humanitarno tekmovanje v Street Workoutu

Trbovlje open

petek, 30. 10. 2015,športni park Rudar Trbovlje

Prijave in informacije do 30. 10. do 13. ure na telefon: +386 681 748 86 in

+386 512 676 04

Discipline: Muscle-up, Dips, Push-up, Pull-up, L-sit, Freestyle 1vs1

Startnina: 5 €Tekmovalci prejmejo hrano in pijačo,

najboljši trije tudi pokale.Izkupiček gre v humanitarne namene. Udeleženci so vabljeni tudi na »after

party« v 50's BAR Trbovlje.

Street Workout

Bron na SP v OstraviKonec septembra so v Ostravi na Češkem pod okriljem mednaro-dne plesne zveze IDO pripravili svetovno prvenstvo v street disci-plinah, na katerem je nastopilo 2000 tekmovalcev iz 16-ih držav. Člani slovenske street reprezen-tance so bili tudi trije dijaki GESŠ Trbovlje. Luka Mravlje je v članski kategori-ji osvojil 3. mesto med solisti, Eva Kuhar in Iza Bebar pa sta bili čla-nici skupine, ki je dosegla 7. mesto. Hkrati s svetovnim prvenstvom pa se je odvijala še pokalna tekma v disco dance disciplini. Tudi tu je odlično tekmovala dijakinje GESŠ Nika Leskovar, ki je dosegla 11. mesto med članskimi solistkami.

GN

Turnir v badmintonu uspel

V dvorani Polaj v Trbovljah je 26. septembra potekal turnir v speed badmintonu Trbovlje Open 2015. Med 62 igralci iz Madžarske, Hr-vaške in Slovenije so se tudi do-mačini dobro odrezali.V kategoriji U18 je po porazu z Radečanom Rokom Hudokli-nom na 2. mestu pristal Jaša Jo-van, v kategoriji U14 je 5. mesto zasedel    Jaka Schmit,  peti je bil tudi Alen Baumkirher v absolu-tni kategoriji. V dvojicah sta bila druga Silvo Vidmar in Alen Ba-umkirher, tretja pa    Bojan Jer-man in Dejan Mikuž. V katego-riji nad 40 let sta bila prvi Bojan Jerman, drugi pa Silvo Vidmar.

AB

Karateista Urška zlata, Stefan bronasti

Na mednarodnem turnirju »Croatia Open« je članica Karate kluba Hra-stnik Urša Haberl v kategoriji kade-tinj do 54 kg osvojila zlato medaljo, Stefan Joksimovič iz Karate kluba Trbovlje pa v kategoriji do 76 kilo-gramov bronasto. Turnir, ki se ga je udeležilo več kot 1500 tekmovalcev iz 16 držav predstavlja izbor za na-stop na mladinskem svetovnem pr-venstvu v Indoneziji.

ZT

Dolgoprogaš Martin Ocepek iz Kandrš velja med maratonci za resnega konkurenta. Potem, ko je septembra na berlinskem maratonu dosegel svoj osebni rekord in hkrati tudi neuraden »zasavski«, se je na ljubljanskem zavihtel na 19. mesto. Sicer ni tekel tako hitro kot v Berli-nu, ko je na 42,2 kilometrski progi med 40.000 udeleženci kot najboljši Slovenec dosegel 213. mesto in čas 2:35:14. V Ljubljani se je njegov čas na cilju ustavil pri 2:38:14.Martin Ocepek se s tekom ukvar-ja že od 19 leta. Je član Športnega društva Izlake in Atletskega kluba Domžale. Sicer je redno zaposlen in po izobrazbi doktor znanosti. Med domačini je nepremagljiv na avgu-stovskih tekih po Zagorski dolini, sicer pa se udeležuje tudi različnih reprezentančnih nastopov.

ZT

Na triatlonu v Poreču, 18. oktobra, ki je štel za slovenski in hrvaški pokal, je Hrastničan Denis Šketa-ko dosegel drugi najboljši sloven-ski rezultat in tako postal državni podprvak.Tekma je obsegala 1,9 kilometra plavanja, 90 kilometrov kolesarjenja in 21 kilometrov teka. Za zmagoval-nim Andrejem Vištico iz Hrvaške je Šketako zaostal štiri minute in pol, za slovenskim zmagovalcem Jaroslavom Kovačičem pa dve mi-nuti. »Z veseljem ugotavljam,« pravi Šketako, »da sem od lani izjemno napredoval in sem zelo konkuren-čen najboljšim na svetu. Privoščil

si bom kratek počitek, nato pa sle-di težko leto treningov, da dosežem cilj, ki sem si ga zadal za leto 2017 – pot na Havaje.« Šketako se zaradi manjših zdra-vstvenih težav, ki so ga spremljale cel teden, sprva ni nameraval ude-ležiti tekmovanja. »Dan pred tek-mo pa sem si zvil še gleženj,« pravi. »Ampak ne glede na vse, sem ob os-mih zjutraj stal na startu in se s so-borci pognal v 1,9 kilometrski krog »pretepaškega« plavanja. Do prve boje sem se resnično boril in utrpel udarce, kakršnih v svoji karieri še nisem doživel. Po ognjenem krstu pa so se zadeve umirile. Čeprav sem

iz vode prišel dokaj hitro, nisem bil preveč utrujen, kar je zame dober znak, saj kot slabši plavalec veliko energije pustim v vodi. Na kolesu sem se že dokazal, da zmorem vrte-ti na visokih obratih in konkurirati vodilnim. Tako sem se z 11. povzpel na 3. mesto in ga ohranil do kon-ca tekme, kljub temu da potem na teku nisem ravno užival. Predvsem zaradi gležnja, pa tudi zaradi slabo oprijemljive podlage. Hvaležen pa sem navijačem, ki so me vse do cilja glasno spodbujali.«

ZT Denis Šketako je bil tretji kljub poško-

dovanemu gležnju. Foto: osebni arhiv

Odlični maratonec iz Kandrš

Martin Ocepek se vse bolj uveljavlja

med maratonskimi tekači. Foto: osebni

arhiv

Uspešni Nika in EmaOd 8. do 11. oktobra 2015 je v Bochu-mu v Nemčiji potekalo svetovno prvenstvo v disco dancu in disco dance freestylu, ki se ga je udeležila tudi slovenska reprezentanca. Nika Leskovar in Ema Kurent (članici Plesne šole Urška Zagorje ob Savi) sta s soplesalcema v članski katego-riji mešanih parov osvojili 7. in 13. mesto. Nika je bila tudi del skupine Queen edition, ki je zasedla 13. mes-tomed posameznicami pa je bila 34.

GN

Maselj in Zajc bronasta

Na mednarodnem turnirju Flan-ders Open International Kick-boxing Cup v Belgiji, ki se ga je ude-ležilo 530 tekmovalcev iz 23 držav, sta tekmovalca izlaškega kluba Pon Do Kwan osvojila 3. mesto, in sicer Aleksander Maselj med starejšimi kadeti v kategoriji do 69 kg, Tilen Zajc pa med člani v kategoriji do 79 kilogramov.

SR

Uspešni v VelenjuNa 2. Pokalu občine Velenje konec septembra so med 120 tekmovalci iz 18 slovenskih klubov nastopili tudi mladi Trboveljčani Paris Kočevar, Lara Salkič, Klavdija Kuharič, Jure Krajnc in Matija Trošt Čebela. Vo-dil jih je trener Edin Salkič, sodniško funkcijo pa je opravljala Aida Parič. Vsi razen Lare so prvič tekmovali v športnih borbah in se odlično odre-zali. Srebrno medaljo je osvojil Jure Krajnc, bronasto Paris Kočevar, Lara Salkič in Klavdija Kuharič.

JS

Luka (desni) s pokalom. Foto: osebni

arhiv

12 četrtek, 29. oktober 2015HRASTNIK - Aktualno lokalno

Kakšna bo šola na Dolu?

Rekonstrukcija šoleZ izvedenimi aktivnostmi in izvleč-kom strokovnega mnenja je bil maja seznanjen Svet staršev OŠ narodne-ga heroja Rajka Hrastnik. Pridoblje-no mnenje je bilo osnova za naročilo idejne zasnove, kjer so bile izvedene še dodatne preiskave konstrukcij-skih elementov zgradbe (sondažne vrtine, sestava medetažnih kon-strukcij ...) in ob upoštevanju vseh dejstev in šolskih normativov pri-kazana zasnova prenovljene šole, vključno z oceno potrebnih vlaganj za izvedbo prenove. Idejna zasnova je bila z vidika demo-grafske prognoze in normativnih površin usklajena tudi s pristojno službo za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, šport. Idejno zasnovo so javno predstavili 14. oktobra 2015 v Kulturnem domu na Dolu pri Hrastniku.

nosilnimi stenami iz polnih opečnih zidakov velikih dimenzij, kakršnih danes zaradi visoke cene ne upora-bljajo več. Prav tako so uporabljali armirani beton, ki je bil takrat še velika redkost. Nekaj podobnega v gradnji ima Nebotičnik, zato pred-videvajo, da so sodelovali z njihovi-mi strokovnjaki, saj so ga gradili v istem času. Pohvalili so tudi terazzo tlake, ki so dobro ohranjeni: »Celo izjemni za šolski prostor.« Všeč so jim tudi visoke učilnice z veliko svetlobe. Okna so dotrajana. Na stanovanjskem traktu je strop nižji, zgradba manj kvalitetna.Iztok Šušteršič je podrobno pred-stavil konstrukcijo obnovljene šole, ki bo temeljila na potresni ogroženosti območja oziroma pred-pisani odpornosti. Udeležence je pri predstavitvi rekonstruirane šole na-vdušil večnamenski prostor, prostor za sproščanje, nova knjižnica, zbor-nica … Več kot tretjina šole bo nova. »Taka stavba lahko zdrži še toliko časa kot je zdržala do sedaj – od leta 1930,« so poudarili strokovnjaki.Obiskovalce je zanimala prometna varnost otrok. Župan je razložil, da veljavni prostorski načrt Dola iz leta 2008 predvideva novo povezavo glavne ceste pri Deželakovi hiši - malo iz centra, kjer načrtujejo tudi trgovski center, z industrijsko cono in navezavo mimo Dolanke . Dose-

Idejna zasnovaIdejna zasnova predvideva ohra-nitev zahodnega trakta z vhodnim stopniščem, medtem ko se severni trakt zaradi neustreznih etažnih višin in premajhne širine za zagoto-vitev ustreznih dimenzij učilnic ruši do plošče nad kletno etažo. Nova nadgradnja, ki se konzolno širi nad atrij proti jugu je trietažna kon-strukcija lesene montažne izvedbe v kombinaciji s steklom. Atrij oz. dvorišče med šolo in Dolanko se za-pre in pokrije ter s tem pridobi vhod za 1. triado in velik večnamenski prostor kapacitete preko 200 ljudi, ki sicer lahko služi tudi kot garde-roba, jedilnica, prostor za druženje, razstave … Vhod za 2. In 3. triado se odpre z zahodne strani preko ob-stoječe telovadnice, kjer se z dvigom tlaka na nivo zunanjega terena pri-dobi vhodni vetrolov za vhod v več-

danja Planinska cesta ob šoli bo pešpot s podhodom pod regionalno cesto za navezavo s centrom Dola.Predlagali so še ureditev tekaške steze, jame za skok v daljavo, ureditev zobne ambulante, pove-zave z bližnjim vrtcem. Nekateri so pogrešali telovadnico v novi zgradbi. V dosedanji bo knjižnica, namenjena tudi krajanom. Župan je pojasnil, da že zdaj koristijo učenci športne prostore v dvorani Dolan-ka. »Naša občina ima nadstandard, kar se tiče športnih objektov. Dve dvorani, bazen, stadion … Kaj podobnega nima nobena obči-na v Sloveniji ...« Nekdo je izrazil skrb glede lesa, ki bo prevladoval v novem delu. Ga bo treba kar naprej vzdrževati? Ne bo treba. Treba pa bo paziti pri izbiri pravega lesa in pri impregnaciji.Župan Miran Jerič daje upaje, da bo pravočasno dokončana vsa pros-torska in investicijsko tehnična dokumentacija za gradnjo ter zag-otovljeni finančni viri. Zavzeto je poudaril: »Vso energijo in sredstva bomo naslednje leto vložili v pri-pravo dokumentov in obnovo šole na Dolu, zato v tem času ob potreb-ni spremembi prostorskega načrta Dola zgolj za območje šole ne bomo odpirali nobenih novih problemov ...«

Fanči Moljk

namenski prostor ter za šolsko knji-žnico, ki lahko funkcionira tudi kot splošna knjižnica. Z izenačenjem nivojev in rahlimi klančinami se omogoči dostop gibalno oviranim v celotno pritličje, s predvidenim dvi-galom pa tudi v vsa nadstropja.

2381 kvadratnih metrovV skladu s sodobnimi standardi se vgradi vse potrebne instalacije in tehnološko opremo, zagotovi se po-žarna varnost objekta in energetska učinkovitost. Glede na izračun mi-nistrstva se z idejno zasnovo predvi-deva ureditev 15 učilnic (13 velikih in 2 mali), 8 kabinetov, zbornice in pisarne za vodstvo šole, vse skupaj

v okvirni površini 2.381 kvadratnih metrov. Vse nakazane rešitve v idejni za-snovi bodo natančneje opredeljene v idejnem projektu, ki bo po uskla-ditvi in potrditvi tudi osnova za na-ročilo projektov za pridobitev grad-benega dovoljenja in za izvedbo. Pridobitev gradbenega dovoljenja je načrtovana v maju 2016.

Prvotni predlog, naj bi šolo podrli, češ da ne ustreza standardom in da bi obnova zahtevala več denar-ja kot nova zgradba, ne bo obvel-jal. Župan Miran Jerič: »Na občini

smo si prizadevali poiskati dodat-na strokovna mnenja, saj vemo, kaj krajanom Dola šola predstavlja: njihovo identiteto, simbol, dušo kraja.«

Udeležencem javne predstavitve so zasnove predstavili Tadej Glažar, Vid De Glerija in Iztok Šušteršič. Prisotni, med katerimi je bilo največ staršev, krajanov, nekaj učiteljev in občinskih svetnikov, so sliša-li slavospev šoli, kakršnega niso pričakovali. Tadej Glažar je dejal, da so bili prijetno presenečeni nad kvaliteto zgradbe, ki je brez razpok, čeprav je preživela nekaj potresov, bombardiranje med vojno, nadzi-dave … Presenetila jih je zgradba z

Šola na Dolu. Foto Fanči Moljk

Idejne rešitve za rekonstrukcije šole. Arhiv občine Hrastnik

Javna predstavitevV sredo, 14. oktobra, je okoli 18. ure lilo kot iz škafa, tako da kinodvorana na Dolu ni bila napolnjena do zadnjega kotička, kot so mnogi predvidevali. Ekipa prof. Tadeja Glažarja s Fakultete za arhitekturo je predstavila idejno zasnovo izvedbe rekonstrukcije osnovne šole na Dolu pri Hrastniku.

Občina Hrastnik je marca na Fakulteti za arhitekturo Lju-bljana naročila izdelavo strokovnega mnenja o primer-nosti obstoječe šolske stavbe na Dolu pri Hrastniku, o možnosti izvedbe rekonstrukcije objekta v skladu z vsemi gradbenimi normativi in s sodobnimi standardi Ministr-stva za šolstvo. Iz mnenja, ki ga je fakulteta izdelala konec aprila, izhaja, da je stavbo šole smiselno v celoti prenoviti, z nekaterimi večjimi gradbenimi posegi v severnem delu šole, pa tudi v nadzidku, ostrešju in okolici. Prav tako bi bilo potrebno zagotoviti ustrezne komunikacije za gibal-no ovirane, izvesti posamezne ukrepe z vidika požarnega varstva in energetske sanacije.

13četrtek, 29. oktober 2015 OGLASNA STRAN

RENAULT�KANGOO

14.300€

�e�za

RENAULT�TWINGO

8.990€

�e�za

RENAULT�MEGANE

13.700€

�e�za

RENAULT�SCENIC

15.000€

�e�za

RENAULT�CAPTUR

13.690€

�e�za

RENAULT�CLIO

9.990€

�e�za

MALGAJ�RABLJENA�VOZILA

SKUPINA

MALGAJ:

Poklièite:�03/56-33-151�in�nas�obišèite!

VW�Caddy�1.6TDIl.�2012,�75.000km

VW�Golf 1.6l.�2008,�82.000km

7.290€

VW�Jetta�1.6�TDIl.�2013,�62.000km

13.390€

Toyota�Verso�2.0Dl.�2009,�147.000km

9.390€

VW�Polo�1.4�TDIl.�2015,�4.000km

Opel�Astra�ST�1.7CDTIl.�2006,�108.000km

9.890€

Renault�G.�Modus�1.2l.2011,�113.000km

6.999€

VW�Beetle�1.4l.�2009,�99.000km

6.990€

VW�Golf 1.2�TSIl.�2015,�4.000km

Akcija�!!!TESTNO�VOZILO

Škoda�Rapid�TSIl.�2013,�34.900km

10.490€

Renault�Laguna�2.0dCil.�2008,�256.000km

4.990€

VW�Touran�1.6�TDIl.�2011,�139.000km

12.890€

VW�Passat�2.0�TDIl.�2011,�169.000km

12.890€

Seat�Ibiza�Ref.�1.4l.�2010,�68.000km

7.290€

Škoda�Superb�2.0�DSGl.�2015,�3.000km

Akcija�!!!TESTNO�VOZILO

10.890€ Akcija�!!!TESTNO�VOZILO

14 četrtek, 29. oktober 2015ZAGORJE - Aktualno lokalno

Medeja je izplula

Kako je čistilna naprava dobila ime?O davni poseljenosti Zagorske do-line in okoliških obronkov pričajo mnoge arheološke najdbe. Manj znana pa je legenda, da so se na svoji slavni poti večnega iskanja zlate-ga runa tod, na sotočju Medije in Save, ustavili znameniti Argonavti. Očarana nad lepoto bistrih voda, si je Medeja umila božanski obraz v kristalnem potoku in Jazon ga je poimenoval po njej. Od takrat nosi potok ime Medija. Tekla je voda in pretekla so tisočletja, ki so skalila potok. Zato Zagorje ob Savi vrača spomin na ladjo Argo tja, kjer so jo nekoč zasidrali Argonavti. Na so-točje Save in Medije je vplula ladja Medeja, da pomaga zbistriti vode. Verjeti je, da se bosta Medeja in Ja-zon vrnila semkaj, ko si bo v bistri Mediji spet mogoče umiti obraz.

Skupaj zmoremo vse!Kmalu bodo, po zaslugi nove čis-tilne naprave in novega kanaliza-cijskega sistema, po zagorski dolini strumno in čisto tekli potoki in reka Sava. Vse to zaradi projekta »Od-vajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju srednje Save«, ki so ga skupaj izpeljale občine Litija, Šmar-tno pri Litiji, Radeče in Zagorje ob Savi. To prinaša številne pozitivne posledice, kot je na primer zmanj-šanje pritiskov na naravno okolje, izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih voda, zmanjšanje emisij vode iz komunalnih virov onesna-ženja, izboljšanje zdravja in življenj-skih pogojev za prebivalstvo, pa tudi

izboljšanje gospodarske infrastruk-ture za pospešitev nadaljnjega indu-strijskega in drugega gospodarskega razvoja občine in regije. Nova čistil-na naprava bo poskrbela za manjšo obremenitev okolja ter posledično seveda čistejšo in lepšo prihodnost za vse prebivalce širšega območja.

Evropa je prispevala velikoCentralna čistilna naprava Zagorje--Kisovec je nova pridobitev Občine Zagorje ob Savi, katere vrednost znaša 3,2 milijona evrov, od tega je evropskih sredstev 2,27 milijona, republiških 0,4 milijona evrov, pre-ostanek pa financira občina Zagorje ob Savi. Vsi zneski so brez davka na dodano vrednost.Prav tako ima objekt Centralne čistilne naprave Zagorje-Kisovec pridobljena vsa dovoljenja za obra-tovanje, to je uspešno zaključeno poskusno obratovanje, pravnomoč-no uporabno dovoljenje in opravlje-no šolanje bodočega upravljavca objekta, to je javno podjetje Komu-nala Zagorje.Vrednost projektiranja in izgradnje kanalizacijskega omrežja v aglome-raciji Zagorje in Loke pri Zagorju znaša 7 milijonov evrov, od tega je evropskih sredstev 4,5 milijona in milijon evrov republiških. Vednosti so brez davka na dodano vrednost. Tudi za celotni sistem izgradnje kanalizacijskega sistema so prido-bljena vsa pravnomočna uporabna dovoljenja. Sicer pa vrednost ope-racije za vse štiri občine znaša 27 milijonov evrov.

Obsežen in zahteven projektPogodbo »Odvajanje in čiščenje od-padnih voda v porečju srednje Save – II faza«, projekt številka 2 Zagorje, so podpisali za projektiranje in iz-gradnjo kanalizacije Zagorje-Kiso-vec – sklop 2 z izvajalcem Maksom Godino s.p. Kozina 16. 5. 2013, za projektiranje in izgradnjo CČN Za-gorje – sklop 1 z Rudisom Trbovlje in partnerjem AGM Nemec 1. 10. 2013 ter za nadzor in koordinaci-jo varstva pri delu za sklop 2 16. 5. 2013 in sklop 1 1. 10. 2103 z družbo Projekt Nova Gorica d.d.

Zgrajenega je 13,1 kilometra kana-lizacijskega omrežja v mešanem in ločenem sistemu, ter 2,3 kilometra kanalizacijskega omrežja padavin-skih voda.Zgrajeni sta dve črpališči, eno na območju Centralne čistilne napra-ve Zagorje, drugo za prečrpavanje

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in župan ob-čine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan sta predala namenu centralno čistilno napravo in kanalizacijski sistem. Nalož-bo je sofinancirala Evropska unija.

Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan in ministrica za okolje in prostor Irena

Majcen sta čistilno napravo slavnostno predala namenu. Foto: Klemen Vukič

Čistilna naprava kot ladja na kopnem, pa še obrnjena proti toku Save mami poglede mimoidočih. Foto: arhiv Občine Zagorje

S slavnostnega odprtja čistilne naprave. Foto: Klemen Vukič

odpadne vode iz levega brega Me-dije na območju Loke pri Zagorju v naselju Kisovec. Zgrajenih je 9 pre-točnih bazenov meteornih voda in razbremenilnikov visokih vod, od tega 8 v Zagorju in 1 v Kisovcu.

S strani javnega podjetja Komunala Zagorje so bili vsi občani na obmo-čju obeh aglomeracij obveščeni o rokih in možnosti priključevanja na sistem javne kanalizacije ter o mo-žnih načinih opuščanja greznic.

Velik korak k čistejšemu okoljuZ izvedenim projektom so bo zmanjšal pritisk na naravno okolje – z novo infrastrukturo se bo namreč očistilo kar 95 odstotkov odpadnih voda na tem območju. S pomočjo kanalizacijskih sistemov bo izbolj-šana kakovost površinskih in pod-zemnih voda,   zmanjšale se bodo emisije vode iz komunalnih virov onesnaževanja, sanirani so viri one-snaževanja v naseljih, izboljšali se bodo zdravje in življenjski pogoji prebivalstva, pa tudi gospodarska

infrastruktura za pospešitev nadalj-njega industrijskega in drugega go-spodarskega razvoja regije, vključno z razvojem bivalnega okolja.

Čistilna naprava kot atrakcija za obiskovalceObjekt je simbolično poimenovan Medeja in simbolizira ladjo Argo, s katero so semkaj pripluli Argonavti. Spomin in legenda sta tudi spodbu-da, da očistimo naše vode, da si bo tako kot nekoč Medeja spet lahko umila obraz v Mediji. Medeja je raz-vila svoje jadro, simbol zagorske ob-čine, in tako kot bo koristila občan-kam in občanom Zagorja ob Savi in vsej regiji, bo mestu tudi v ponos, kot verjetno edina čistilna naprava na svetu, ki ni le tehnični objekt v obliki betonske škatle, ampak ima atraktivno obliko ladje, podprto z romantično zgodbo. Pogled na vhod v občino Zagorje ob Savi z južne strani bo poslej mamil poglede mi-moidočih in marsikdo se bo ustavil radoveden, kaj neki počne ladja na kopnem, pa še proti toku reke Save je obrnjena.

Kohezijski sklad

15četrtek, 29. oktober 2015 OGLASNA STRAN

Poslovni zaključki ob koncu letamartinovanjesilvestrovanje

poročne slovesnostiPraznovanja ob posebnih priložnostih

Hiša domacih okusov Pr Cop

Lojze Čop s.p., Podkum 11, 1414 Podkum

http://gostilnacop.si, www.facebook.com/CateringTeamCopRezervacije: 041 407 966, 03 56 76 222

Veselimo se vašega obiska!Kuharski mojster Lojze Čop & Catering Team Čop

OSEBNI RAČUNI• 12 mesecev brez stroška vodenja

• brezplačni dvigi na bankomatih v Sloveniji in v državah EMU

• brez pristopnine za spletno banko Dh-Plus

• plačilo položnic provizija od 0,30 EUR

POSLOVNI PODJETNIŠKI RAČUNI

UGODNI KREDITI SAMO ZA VAS• 12 mesecev brez stroška vodenja

• brez prilivnih provizij

• spletna banka Dh-Net• POTROŠNIŠKI od 61 do 120 mesecev že od 6M euribor + 3,60 %• STANOVANJSKI KREDITI do 30 LET že od 6M euribor + 1,90 %

ZAKAJ ODPRETI RAČUN PRAV V DELAVSKI HRANILNICI? PRIHRANITE DO 200 € LETNO!!!

Delavska hranilnica d.d.

GASILCI in KMETJE• 24 mesecev brez stroška vodenja

• brezplačni dvigi na bankomatih v Sloveniji in v državah EMU

• brez pristopnine za spletno banko Dh-Plus

• plačilo položnic provizija od 0,30 EUR

ČLANI DRUŠTEV UPOKOJENCEV• 24 mesecev brez stroška vodenja

• brezplačni dvigi na bankomatih v Sloveniji in v državah EMU

• brez pristopnine za spletno banko Dh-Plus

• plačilo položnic provizija od 0,30 EUR

Hrastnik, Ulica Prvoborcev 1a, tel.: 03 620 94 60, Litija, Ljubljanska cesta 3, tel.: 01 32 06 680,Trbovlje, Trg revolucije 6a, tel.: 03 620 94 20, Zagorje ob Savi, Cesta Borisa Kidriča 5, tel.: 03 620 05 70,

Z veseljem Vas pričakujemo v naših poslovnih enotah od ponedeljka do petka od 8.30 do 17.00 ure.

Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si E-mail: info@delavska-hranilnica.si

V okviru skupnega projekta »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju srednje Save – II. faza« smo v občinah Litija, Šmar-tno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Radeče s pomočjo sredstev Kohezijskega sklada EU uredili odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod v porečju srednje Save in s tem izboljšali kakovost reke Save.

Projekt izgradnje Centralne čistilne naprave Radeče, ki zajema izgradnjo klasične pre-točne biološke čistilne naprave z aerobno stabilizacijo blata kapacitete 3.000 popula-cijskih enot, prinaša okolju in prebivalcem tudi številne druge koristi:

- zmanjšanje pritiskov na naravno okolje;- izboljšanje kakovosti površinskih in pod-zemnih voda;- zmanjšanje emisij vode iz komunalnih vi-rov onesnaževanja;- izboljšanje zdravja in življenjskih pogojev prebivalstva;- izboljšanje gospodarske infrastrukture za

pospešitev nadaljnjega industrijskega in drugega gospodarskega razvoja občine in regije, vključno z razvojem bivalnega okolja.

Vrednost izgradnje Centralne čistilne na-prave v Radečah znaša 1,4 milijona evrov. Kohezijski sklad EU je za izvedbo projekta prispeval sredstva v višini 900.000 evrov, iz proračuna RS je bilo namenjenih 160.000 evrov, slabih 340.000 evrov pa je prispevala občina sama.

Vrednost skupnega projekta v vseh štirih občinah znaša 27 milijonov evrov.

Zaključena dela na projektu izgradnje Centralne čistilne naprave Radeče

16 četrtek, 29. oktober 2015ZA MLADE - Aktualno lokalno

Sreda, 4.11.2015 ob 19. Uri

Mladinski center Hrastnik

Madžarski večer v MCH EVS prostovoljka Panka bo predstavila Madžarsko in njeno kulinariko.

Četrtek, 5.11. ob 11.00

Mladinski center Zagorje

Vključi se! Predstavitev MC ZOS

Petek, 6.11. ob 10.00 Medgeneracijsko središče Zagorje

Čajanka (obvezne prijave na 040 457 079) Mladinski center Zagorje

Petek, 6.11.2015 ob 18. uri

Mladinski center Hrastnik

Veliki nagradni kviz

Ponedeljek, 9.11. ob 9.00

Mladinski center Zagorje

Delavnica Video CVja (obvezne prijave na info@mczos.si)

Sreda, 11.11. ob 18.00 Mladinski center Zagorje

Delavnica o komunikaciji (obvezne prijave na info@mczos.si)

Četrtek, 12.11. ob 11.00

Mladinski center Zagorje

Vključi se! Predstavitev Medgeneracijskega središča Zagorje

Četrtek, 12.11.2015 ob 18. uri

Mladinski center Hrastnik

Večer zabavnih iger Lahko boste zaigrali ˝partijo˝ kart ali se nasmejali ob zabavnih retro namiznih igrah.

Petek, 13.11.2015 ob 18. uri

Mladinski center Hrastnik

VegaFriday Spoznavanje veganskega načina življenja s člani slovenskega veganskega društva.

Četrtek, 19.11. ob 18.00 (ter vsak četrtek do vključno 10.12.)

Mladinski center Zagorje

Raziskovalno-gibalne delavnice (obvezne prijave na info@mczos.si)

Četrtek, 19.11.2015 ob 19. uri

Mladinski center Hrastnik

German movie night Vabljeni na ogled nemške romantične komedije Schlussmacher.

Petek, 20.11.2015 ob 19. uri

Mladinski center Hrastnik

Tarok turnir Drugi turnir v taroku

Torek, 24.11. ob 18.00 Mladinski center Zagorje

vegeKuhna (obvezne prijave na info@mczos.si)

Sreda, 25.11.2015 ob 18. uri

Mladinski center Hrastnik

Delamo delo – socialno podjetništvo Predstavitev in okrogla miza.

Petek, 27.11.2015 ob 18. uri

Mladinski center Hrastnik

Jam Session Vsi izkušeni glasbeniki, začetniki in poslušalci vabljeni na improvizacijo.

Vsak četrtek ob 17.00 (začetek 5. 11.)

Mladinski center Zagorje

Odbojka (obvezne prijave na info@mczos.si) Telovadnica OŠ Ivana Skvarče Zagorje

Vsak petek ob 17.00 (začetek 6. 11.)

Mladinski center Zagorje

Košarka (obvezne prijave na info@mczos.si) Telovadnica OŠ Ivana Skvarče Zagorje

Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovljetel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176

blaz.germadnik@siol.net

za 90 let do 90 % popusta

Osem trboveljskih gimnazijcev je skupaj z mentorico Majdo Škri-nar Majdič na povabilo Gimnazije Brežice zadnji vikend v septembru preživelo na morju v družbi bre-

»Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog!« (K. Kovič) In so zapeli vsi: učenci, učitelji, starši in vsi obiskovalci šolske kulturne pri-reditve, ki je potekala na Cankarju konec septembra.Prireditev je bila le zaključek ce-lodnevnih dejavnosti, ki so pote-kale na šoli ali nekje izven nje, kjer so mladi in starejši razvijali svoje talente, se učili sodelovanja, ustvar-janja, razvijanja kompetenc (soci-alnih, vrednostnih, metodoloških, učnih, jezikovnih, kulturnih).V okviru Tedna evropske kultur-ne dediščine so na šoli spoznavali Gorenjsko, z njo povezanih obrti, poklicev, običajev, praznovanj, iger, ljudi, predmetov, dogodkov itd. Učencem in učiteljem so se prid-ružili članice in člani trboveljskih društev (kmečke žene, čebelarji,

Čveke četrteNa prvem letošnjem osnov-nošolskem debatnem turnir-ju, ki je potekal oktobra na I. OŠ Celje, so med 25 ekipami četrto mesto slavile Čveke z OŠ Tončke Čeč Trbovlje. O trditvah: Ljudje, ki nezdravo živijo, bi morali plačevati več za zdravstveno zavarovanje in Revija Pil je zanimivejša od revije Smrklja so debatirale Elma Salihovič, Nasta Anja Štojs in Nika Gabrič, ki se je uvrstila tudi med deset naj-boljših govorcev turnirja.

UB

Omama zavesti Trboveljčanka Eva Vene, sicer še dijakinja, je v Knjižnici Toneta Seliškarja v okviru domoznan-skih večerov predstavila svoj pe-sniški prvenec Omama zavesti IV.

ZT

Na 21. slovenskem festivalu znanosti z mednarodno udeležbo »Na krilih modrosti«, ki je potekal na Inštitutu Jožef Stefan, sta sodelovala tudi dija-ka GESŠ Trbovlje Jerneja Nimac in Anže Vozelj pod mentorstvom pro-fesorja kemije Aleksandra Medveša. Predstavila sta svojo raziskovalno nalogo Ovrednotenje jakosti različ-nih kvasnih promotorjev s pomočjo molekularno bioloških tehnik. Vozelj je bil tudi član slovenske eki-pe, ki je v Hynes Concention centru v Bostonu (ZDA) sodelovala na tek-movanju iGEM. Po dobri predsta-vitvi so se zelo dobro odrezali in prejeli zlato medaljo v High School tracku. Nominirani so bili tudi med 5 najboljših srednješolskih projek-tov na svetu.

GN

Nagrajena profesorica V okviru Ilešičevih in Melikovih dni za geografe, ki so potekali konec septembra, je profesorica geografi-je na GESŠ Trbovlje Katarina Bola Zupančič prejela priznanje Janeza Jesenka, ki ga podeljuje društvo uči-teljev geografije Slovenije, in sicer za več kot 20 let delovne dobe za nad-povprečno pedagoško delo.

GN

Prodorni naravoslovci

Jerneja Nimac in Anže Vozelj (zadnja z desne proti levi) na Inštitutu Jožef Štefan v

Ljubljani. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje

Gorenjskaplaninci, klekljarice). Obiskali so srednjo tehnično šolo, čevljarsko delavnico, spoznavali podjetništvo, šli na krajši planinski potep, tekli po okolici, ustvarjali iz različnih materialov: papirja (rože, reklamni oglasi, plakati), lesa (piščali, šatulje, kozolci), blaga (blazinice za igle), pripravili večerno kulturno priredi-tev. Učenci so nabrali sveže pridelka na šolskem vrtu in jih skupaj s čaji in marmeladami ponudili obisko-valcem.Nasmehi na obrazih, pesem in raz-stava izdelkov, prispevki za šolski sklad, razgiban nastop otrok vseh starosti in trboveljske folklorne skupine ter motivacija za »Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh«. (K. Kovič)

MLD

Vikend za nadarjene

Koristno z zabavnim za nadarjene gimnazijce. Foto: Jerneja Nimac

žiških dijakov in profesorjev. Po kratkem izletu v Trst in sprehodom po Napoleonovi poti so nadaljevali z zanimivimi delavnicami in zabav-nimi večeri. Matematična, športna,

Katarina Bola Zupančič je prejela

priznanje za svoje nadpovprečno peda-

goško delo. Foto: arhiv GESŠ

kemijska, medijska, geografska, bi-ološka in geološka delavnica jih niso pustile ravnodušne. Za piko na i so se lahko preizkusili še v kaligrafiji, zadnji dan pa v orientaciji po Pira-nu. Dijaki so ob spoznavanju novih prijateljev in poglabljanju svojega znanja tudi neizmerno uživali.

JN

17četrtek, 29. oktober 2015 DRUŠTVENO - Aktualno lokalno

Prašna eksplozija

letos 180 21 22 letos 185

Sanja Husanovićhči Pika Kamnikarrojena 10. 9. 2015

Klavdija Jurjevićsin Emanuel Jurjević rojen 10. 9. 2015

Barbara Dularhči Lucija Dularrojena 13. 9. 2015

Urška Ocepeksin Mark Ocepekrojen 13. 9. 2015

Polona Kotarsin Mark Kotar Tomažič rojen 14. 9. 2015

Alenka Kraljsin Matic Gučekrojen 15. 9. 2015

Maja Medvedhči Pija Medvedrojena 15. 9. 2015

Fahreta Isakovićhči Ajla Isakovićrojena 16. 9. 2015

Anja Petričhči Zara Majkić rojena 17. 9. 2015

Andreja Pikelhči Neža Kolander rojena 17. 9. 2015

Klavdija Knezsin Nino Vudrag Knezrojen 17. 9. 2015

Svetlana Pervanićhči Minea Pervanič rojena 18. 9. 2015

Špela Meterc Repovžhči Eliza Repovžrojena 18. 9. 2015

Romana Ahachči Mia Mitić rojena 21. 9. 2015

Nataša Hanžekovičsin Nejc Flis rojen 22. 9. 2015

Aida Muratovićhči Ajna Muratović rojena 22. 9. 2015

Jerica Pompesin Žan Kozmusrojen 22. 9. 2015

Leona Gombačhči Alexis Krasnarojena 23. 9. 2015

Ana Jazbecsin Filip Jazbecrojen 23. 9. 2015

Sara Kastelic - Silahči Iza Jeršinrojena 24. 9. 2015

Maša Djokićsin Luc Gracar rojen 24. 9. 2015

Maja Končar sin Val Moharrojen 25. 9. 2015

Anita Groznik sin Izak Groznikrojen 25. 9. 2015

Zemira Hoti hči Ajla Hotirojena 26. 9. 2015

Marjeta Gričnik hči Lara Ostrožnikrojena 26. 9. 2015

Patricia Vetrih hči Lili Breznikar rojena 26. 9. 2015

Nataša Djukićsin Nikola Uglješićrojen 26. 9. 2015

Adiza Rizvićsin Elmas Alijirojen 28. 9. 2015

Ana Hauptmansin Anže Hauptmanrojen 28. 9. 2015

Zemira Hasanbegovićhči Lejla Hasanbegovićrojena 29. 9. 2015

Sabina Krhlikarhči Mojca Krhlikar Grudenrojena 1. 10. 2015

Amila Mušanovićhči Ajla Mušanovićrojena 1. 10. 2015

Sabina Suljanovićsin Malik Suljanovićrojen 1. 10. 2015

Urška Škrbecsin Benjamin Škrbecrojen 2. 10. 2015

Katja Nahtigalhči Patricia Svenšekrojena 2. 10. 2015

Vesna Ocepeksin Patrik Ocepekrojen 2. 10. 2015

Afrdita Demirihči Ajla Ajdarirojena 3. 10. 2015

Nika Arhsin Nino Cerar Arhrojen 3. 10. 2015

Sonja Grošeljsin Leon Arhrojen 3. 10. 2015

Barbara Medvešekhči Tinkara Medvešekrojena 5. 10. 205

Barbara Brigeljsin Maj Kajbićrojen 5. 10. 2015

Andreja Markovičsin Andraž Taškarrojen 5. 10. 2015

Mateja Juvan Poboljšajhči Neli poboljšajrojena 5. 10. 2015

V nedeljo, 25. oktobra, so pred Ga-silskim domom PGD Čeče prip-ravili slavnostni prevzem novega gasilskega vozila GVM-1, manjše gasilsko vozilo za prevoz gasilcev in opreme. Nakup vozila so omogočili iz sredstev Gasilske zveze Trbovlje, požarnega sklada občine Trbovlje, Zavarovalnice Triglav in PGD Čeče. Slovesnosti so se poleg gostov ude-ležili gasilci vseh gasilskih društev Gasilske zveze Trbovlje in pobrate-nih društev Zbure in Sveti Lovrenc iz GZ Prebold ter številni krajani tr-boveljskih in hrastniških Čeč. Pred-sednik GZ Trbovlje Pavel Nemet je predal ključe vozila poveljniku društva Tomažu Volfandu. Vozilo je blagoslovil tudi župnik Amadej Jazbec. Vse zbrane je nagovoril tudi predsednik KS Čeče Franjo Bizjak

Člani Društva invalidov Trbovlje so na

srečanju težjih invalidov 11. septembra

za novega predsednika izvolili Šaljo

Vesela. Foto: arhiv DI Trbovlje

Obiskali jamo in SteklarnoDruštvo invalidov Trbovlje je organiziralo letošnje srečanje pobratenih društev, ki prihajajo iz Pirana, Škofje Loke, Cerknice, Blok, Loške doline in Ptuja. Pogovarjali so se o delovanju društev, nato pa se je del udeležen-cev z jamskim vlakcem odpeljal na ogled jame Rudnika Trbovlje-Hra-stnik, drugi del pa na ogled izdelave stekla v novem obratu Steklarne Hrastnik. Srečanje so sklenili v gostišču v Knezdolu. Prihodnje leto bodo srečanje pobratenih društev pripravili Škofjeločani.

SK

Pri projektu Simbioza giba je že dru-go leto zapored sodelovala Osnovna šola Tončke Čeč. Na njej je ves teden potekala vadba za otroke prve triade in njihove babice ter dedke. Vsi prisotni so se s pomočjo špor-tnih rekvizitov in navodil učitelja športne vzgoje Marjana Knausa dodobra razgibali. »Gibalne spo-sobnosti so pri otroku izredno po-membne, saj se danes vse več mla-dih sooča s težavami, ki za njihovo starost niso primerne, še posebej povišan holesterol in slaba fizična kondicija.« Krepitev medgeneracijskega sodelo-vanja je glavni cilj projekta, imeno-vanega Simbioza, ki je prvič zaživel leta 2011, do sedaj pa je v svoje ak-tivnosti vključil več kot 20.000 ljudi. Dejavnosti so bile sprva omejene na pomoč starejšim pri uporabi raču-nalnika, lani in letos pa tudi fizič-ni aktivnosti, ki združuje mlajše in starejše generacije. Vsaka generacija vidi svet drugače, kar lahko vodi tudi do konfliktov, zato je organi-zirano sodelovanje smiselno in ko-ristno.

Vid Šteh

gustacija je vključevala tudi domače orehovo olje in orehovec. Po spustu v trboveljsko dolino so si ogledali središče Trbovelj, obiskali Zasavski muzej in se seznanili z življenjem rudarskih družin, s katerim so hitro potegnili vzporednice. Malo manj znan jim je bil le »funšterc«. Ker so želeli obedovati v kmečki gostilni s kmečko hrano, jih je organizator od-peljal v Zaloko pri Čemšeniku, kjer so se jim pridružili tudi vaški godci. Ob koncu obiska so se gostje strinja-li, da Zasavje lahko ponudi veliko. Nekoliko zaskrbljeno so komentirali le to, da so prevečkrat slišali: »Veste, ta tovarna ne obratuje več.«

Bojan Šibila

V mizarski delavnici gospodarske-ga objekta Venčeslava Hribarja v trboveljski občini je prišlo do pra-šne eksplozije, tla delavnice so se podrla v spodnji del objekta, kjer je hlev. Ruševine so ukleščile dva delavca. Eksplozija je povzročila tudi napako

na električni napeljavi in požar na drugem delu objekta, kjer je sprav-ljena krma. Pogrešana naj bi bila tudi ena oseba, ki naj bi bila v objek-tu. Takšna je bila predpostavka ga-silsko taktične vaje, ki sta jo 18. ok-tobra pripravili prostovoljni gasilski društvi Prebold in Trbovlje mesto.

Namen gasilske vaje je bil izboljšati operativno in tehnično znanje ope-rativnih gasilcev, preveriti sistem radijskih zvez, čas dovoza in okre-piti sodelovanje obeh operativnih osrednjih gasilskih enot v Gasilski zvezi Prebold in Gasilski zvezi Tr-bovlje. Vaja je uspela.

SK

Čečani bogatejši

in predsednik PGD Čeče Boštjan Kovačec, ki je kronološko opisal 88 letno delovanje zelo uspešnega društva, ki je tudi center kulturnega

delovanja kraja in se zavalil vsem, ki smo kakorkoli pomagali pri nakupu gasilskega vozila.

SK

Slavnostna podelitev avtomobila v Čečah. Foto: arhiv društva

Nov predsednik

Dober odziv predstavlja motivacijo za še več podobnih dogodkov. Foto: Vid Šteh.

Mladi in stari se gibajo

Pozdrav, ki se morda v Zasavju pre-malo sliši, je Turistično društvo Ru-ardi Zagorje v septembru izreklo skupini kmečkih žena iz okolice Se-žane. Kraševke in nekaj Kraševcev se je podalo na izlet in si želelo ogledati zanimivosti vseh treh zasavskih ob-čin. Gostje so bili v Zasavju izjemno zadovoljni. Najprej so si ogledali kmetijo Sešlar, nato pa Zagorje. Rovi, jaški in drugi ostanki rudarjenja so rodili številna vprašanja. Navdušila jih je vožnja skozi kanjon reke Save vse do Hrastnika, kjer so si ogleda-li Steklarno in zeliščni vrt Cvetka. Sledil je obisk kmetije v Knezdolu, kjer v pekarni Pod lipo pečejo do-mač kruh in pekovsko pecivo. De-

Dobrodošli v Zasavju

18 četrtek, 29. oktober 2015REPORTAŽA - Aktualno lokalno

Letošnja tema je bila integriteta re-alnosti. Sodelujoči novomedijski umetniki so si zastavljali vprašanja, kaj je danes resnično in kje je meja med otipljivim in virtualnim sve-tom. Publiko so obenem izzivali, da se sooči z nepredstavljivim.

Študentje z doktorskega študija »Empowerment Informatics« iz Univerze v Tsukubi (Japonska) so predstavili projekt Childhood pro-ject, preko katerega obiskovalca vrnejo v otroštvo. Edinstvena iz-kušnja poteka prek virtualnih vme-snikov, ki omogočajo, da odrasla oseba vidi in tipa svet iz perspek-tive otroka. Mednarodna skupina Be Another Lab se je predstavila s projektom Machine to be another, skozi katerega obiskovalec izkusi, kako je biti v koži drugega. Gre za interaktivno instalacijo, ki obisko-valcu omogoča, da se vidi v telesu druge osebe in prisluhne njenim mislim. Slovenski avtor Srečo Dra-gan je predstavil skoraj znanstve-nofantastično vizijo prihodnosti, v kateri humanoidni roboti demon-strirajo namesto nezadovoljnega in pasivnega delavstva. V umetniškem smislu projekt odpira sodobno pa-radigmo življenja in vprašanja o zaposlovanju v prihodnosti, robo-ta pa umešča kot demonstranta, ki nastopi namesto otopelih delavcev v boju za pravično delo. Projekt belgijskega vizualnega producenta

Speculum Artium 2015Speculum Artium, ki je potekal sredi oktobra, je plod Za-voda za kulturo Delavski dom Trbovlje in se je v času delo-vanja uveljavil kot eden vodilnih festivalov novomedijske kulture v Sloveniji, zlasti zaradi vizionarsko usmerjenega prepleta produkcij z umetnostjo, tehnologijo in znanostjo.

Jonas Degrava je publiko popeljal v povsem novo shizofreno plat ume-tne inteligence. V njegovem pro-jektu nevronska mreža, naučena z več tisoč fotografijami, išče in najde vzorce ter slike v čistem šumu - ob-like, kjer jih v resnici ni. Nemška umetnica Karine Smigla-Bobinski se je predstavila s projektom Simu-lacra, ki ponuja izkušnjo interakcije med magijo in racionalnim razu-mevanjem sveta. Interaktivna video instalacija prek povečevalnih stekel in svetlobe omogoča, da se opazova-lec zazre v virtualni prostor in vidi tisto, kar je očem skrito. Stalnica na festivalu so predstavi-tve študentskih del magistrskega programa Interface Culture, pod strokovnim mentorstvom priznane umetnice in profesorice dr. Chris-te Sommerer iz Linza (Avstrija), ki vsako leto navdušujejo z interaktiv-nimi instalacijami. Letos so prvič skupinsko sodelovali tudi študentje Visoke šole za umetnost iz Nove Gorice, nemški umetnik Boris Pe-trovsky pa je predstavil svoje mo-numentalno delo, zvočno inšta-lacijo, sestavljeno iz več kot stotih gospodinjskih aparatov.Letošnji festival je spremljal med-narodni festival video umetnosti z naslovom digitalBigScreen. Video produkcijo ustvarjalcev s celega sve-ta so predvajali v kino dvorani.

ZTNa festivalu Speculum Artium se vizionarsko prepleta produkcija z umetnostjo,

tehnologijo in znanostjo. Foto: Katja Markovič

Speculum Artium 2015.

Novomedijski umetniki so si zastavljali

vprašanja, kje je meja med otipljivim in

virtualnim svetom ter publiko izzivali,

da se sooči z nepredstavljivim. Foto:

Katja Markovič

19četrtek, 29. oktober 2015 ZLU - Aktualno lokalno

VABI NA 2. PREDSTAVO ZA GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN

KOMEDIJA

ČUDEŽNA TERAPIJA V PRODUKCIJI MGL

19. NOVEMBER 2015 OB 19. 30 V GLEDALIŠKI DVORANI DD ZAGORJE

Nastopajo: Uroš Smolej, Tjaša Železnik, Tanja Ribič

VSTOPNICE: KC DD ZAGORJE tel.: 03 566 41 71

NOVO- NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO

UGODNO – ZIMSKE PNEVMATIKE

Želite investirati v lastno varnost in se varno vračati domov ? Nove zimske gume bodo omogočile dober oprijem na vsakem terenu, tako na suhi podlagi kot tudi v snegu! Lahko izbirate med vsemi znamkami proizvajalcev gum, razen Save. Za vašega jeklenega konjička, tudi terenca, imamo gume znamke Cooper, Bridgestone, Continental, Dunlop, Fulda, Goodyear, Kumho, Michelin, Nexen, Pirelli, Semperit, Uniroyal, Vredestein. Za osebna vozila, kombije in lahka tovorna vozila pa še več drugih blagovnih znamk. Zaradi novih zimskih gum boste lažje premagovali vaše poti in brez strahu pred zdrsom. Zato bo vožnja varnejša in prijetnejša. Javite nam natančen tip gume in jih lahko prejmete na dom! Prihranite čas z iskanjem gum po trgovinah. Plačate lahko preko svoje e-banke na podlagi predračuna ali pa v gotovini na Dolu pri Hrastniku. Cene so konkurenčne internetnim ponudnikom.

Pri menjavi gum pa ne pozabite menjati tudi ventilov, ker se ravno tako postarajo in lahko začno spuščati.

INVESTIRAJTE V SVOJO VARNOST!Marjan Gobec

Birgit d.o.o., Trg borcev NOB 15, Dol pri Hrastniku

Ne odlašajte, pokličite me in mi javite natančno oznako gum, ki jih želite. Telefon: 041 72 72 80 ali 03 56 49 700, Telefax: 03 56 49 704,

e-pošta: birgit.doo@gmail.com

Centralna čistilna napravaVrednost Centralne čistilne naprave Zagorje-Kiso-

vec znaša 3,9 mio €, od tega je prispevek EU sred-

stev 2,77 mio € in 0,50 mio € RS, preostanek pa

občina Zagorje ob Savi.

Objekt CČN Zagorje ima pridobljena vsa dovoljenja

za obratovanje, to je pravnomočno uporabno dovo-

ljenje, uspešno zaključeno poskusno obratovanje,

vključno z opravljenim šolanjem bodočega upra-

vljalca objekta, to je JP Komunala Zagorje.

Podatki o kanalizacijiVrednost Projektiranja in izgradnje kanalizacijskega

omrežja v aglomeraciji Zagorje in Loke pri Zagorju

znaša 8,54 mio €, od tega je prispevek EU sredstev

5,55 mio € in 1,22 mio € RS, preostanek pa občina

Zagorje ob Savi.

Projekt Projektiranje in izgradnja kanalizacije v

aglomeracijah Zagorje in Loke pri Zagorju je za-

ključen s pridobljenim pravnomočnim uporabnim

dovoljenjem.

- Zgrajenega je 13,1 km kanalizacijskega omrežja v

mešanem in ločenem sistemu, ter 2,3 km kanaliza-

cijskega omrežja padavinskih voda,

- Zgrajena sta dva črpališča, eno na območju CČN

Zagorje, drugo za prečrpavanje odpadne vode iz le-

vega brega Medije na območju Loke pri Zagorju v

naselju Kisovec,

- Zgrajenih je 9 pretočnih bazenov meteornih voda

in razbremenilnikov visokih vod, od tega 8 v Zagorju

in 1 v Kisovcu.

S strani JP Komunala Zagorje so bili vsi občani na

območju obeh aglomeracij obveščeni o rokih in mo-

žnosti priključevanja na sistem javne kanalizacije

ter o možnih načinih opuščanja greznic.

Skladno z veljavno Uredbo bo do konca leta pri-

pravljen za sprejem na seji občinskega sveta nov

elaborat za oblikovanje cen komunalnih storitev

odvajanja in čiščenja odpadnih voda, glede na za-

ključeno investicijo v letošnjem letu. Opredeljena bo

cena za končnega uporabnika, vključno z morebitno

določeno subvencijo cene, ki jo bo pokrival občinski

proračun.

V občini Zagorje ob Savi pridobljena vsa dovoljenja za CČN in kanalizacijo

V občini Zagorje ob Savi zaključujemo drugo fazo projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju srednje Save. Projekt, ki ga delno financira evropska unija s sredstvi iz Kohezi-jskega sklada, obsega izgradnjo centralne čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja.

20 četrtek, 29. oktober 2015REPORTAŽA - Aktualno lokalno

Denis bo zraven

Stalnica naših jamatlonov je izjemen hrastniški triatlonec Denis Šketako. Ne samo to: Denis vedno otvori jamatlon s številko ena. Na prvem je tekel sam, na drugem je v svojo ekipo povabil triatlonca Jaroslava Kovačiča in kolesarja Gregorja Sikoška, na tretjem je tekel skupaj s triatloncem Matjažem Kovačem iz Ajdovščine in multi rekreativcem Borutom Kozlom iz Rimskih Toplic. »Na Zimski jamat-lon 2015 pa bom povabil dva kolega, triatlonca, iz tujine, iz Avstrije in Hrvaške. Sicer pa so bili vsi moji

soudeleženci nad jamatlonom ful navdušeni. Nihče si ni predstavljal, kako je v rudniku, prvič so sploh spoznali, kaj je jama. Matjaž je poleti cel padel v blato in spoznal, da moraš biti pod zemljo na vsakem

koraku zelo previden. Veselim se že 5. decembra in vem, da se bomo spet imeli super.«

201

55. december 2015

www.jamatlon.si

TRBOVLJE, HRASTNIK (ZASAVJE)

Na sejmu Tečem, ki je oktobra po-tekal v okviru Ljubljanskega ma-ratona na Gospodarskem razsta-višču v Ljubljani, se je predstavila tudi ekipa Jamatlona. Maratoncem iz vsega sveta, ki so na prizorišču prevzemali svoje startne številke, in ostalim obiskovalcem je predstavi-la atraktivni dogodek Jamatlon, ki poteka po rovih Rudnika Trbovlje--Hrastnik. Vsem je tudi z veseljem pojasnjevala, kje ležijo občine Hra-stnik, Trbovlje, Zagorje in zakaj so vredne obiska. Vrhunec predstavitve je bil v sobo-to na odru, ko se je ekipi pridružil Perkmandeljc. Ni »šparal« s svojo krepko in zabavno knapovščino, ko so obiskovalci poskušali v prazen

Jamatlon na sejmu Tečem

Nagrajenec Anton Sibilja in Perkmandeljc. Foto: KM

Škorenj je letel preko glave direktno v »kuolmkišto«. Foto: JK

zaboj (kuolmkišto) vreči rudarski škorenj. Seveda čez glavo, da je bila igra bolj zanimiva in nagrada težje priigrana. Ekipa Jamatlona je obi-skovalcem tako uspešno predsta-vila tudi novo športno disciplino, ki je doma v zasavskih koncih. Bilo se je vredno potruditi. Zmagovalec Anton Sibilja ml. iz Sevnice je pre-jel odlično nagrado: startnino za tri osebe na Zimskem jamatlonu 5. decembra letos. Pet metalcev škor-nja pa se lahko sedaj baha z majico te prireditve.

ZT

Na Zimskem jamatlonu bo zani-mivo tudi v vašhavi, ne le v jami. Po končanem teku čez ovire bodo namreč udeleženci prisluhnili še zanimivim zasavskim glasbenikom. Glasba bo precej različna, od naro-dno zabavnih viž, rokerskih vlož-kov do popevk.

Kumske punceAnsambel Kumske punce sestavlja-jo štiri dekleta iz Dobovca, stara od 15 do 18 let, ki imajo za sabo skoraj dveletno igranje. Najprej so preigra-vale narodno zabavne komade dru-gih avtorjev, sedaj pa imajo že kar nekaj svojih komadov. Predstavile so se na številnih nastopih doma, pozna pa jih tudi že širša publika po Sloveniji. Na Zimskem jamatlonu obljubljajo nastop na polno.

Baby OctopusSkupino Baby Octopus sestavljajo trije Trboveljčani, ena Zagorjanka in en Litijan (ki ga počasi spreobra-čajo v pravega Zasavčana). Na svoji glasbeni poti se posvečajo predvsem bolj trdim ritmom, takim, ki publi-ko pripravijo do divjega poskako-vanja. V njihovem repertoarju so se tako znašle pesmi skupin AC/DC, Judas Priest, Metallica ... A, da ne

Treslo se bo tudi v »vašhavi«

boste mislili, da samo ponavljajo! Imajo tudi nekaj zares dobrih avtor-skih skladb.

PoSili bandNa Zimskem jamatlonu bodo lahko obiskovalci prvič sploh slišali PoSili band. To bo njihov premierni na-stop. Skupino sestavlja ekipa izkuše-nih glasbenikov, ki preigravajo ko-made Novih fosilov. Predstavili se bodo z nekaj skladbami, ki so kljub fosilnim ritmom še vedno aktualne in zaželjene med publiko.

Kumske punce. Foto: arhiv skupine

21četrtek, 29. oktober 2015 OGLASNA STRAN

VABI NA LUTKOVNO PREDSTAVO

ZVERJAŠCEKV IZVEDBI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA

27. november ob 17. uri v gledališki dvorani Delavskega doma Zagorje

VSTOPNICE: KC DD ZAGORJE tel.: 03 566 41 71

Nudimo vam širok izbor zaves, plisejev, žaluzij … za dom, poslovne prostore in javne ustanove, več o ponudbi na naši spletni strani www.zavese-organza.si/o-nas.

Obiščite nas na Jevšnikovi ulici 1 v Kisovcu. Med tednom od 8. do 12. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah med 8. in 12. uro.

Kontakt: 03 567 11 15 in 040 973 377 | vvnuk.mojca@siol.net.

V občinah Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in

Radeče zaključujemo drugo fazo projekta Odvajanje

in čiščenje odpadnih voda v porečju srednje Save.

Projekt, ki ga delno financira Evropska unija s sred-

stvi iz Kohezijskega sklada, obsega: izgradnjo kana-

lizacije in čistilne naprave Litija–Šmartno, izgradnjo

kanalizacije in čistilne naprave v občini Zagorje ob

Savi ter izgradnjo centralne čistilne naprave v občini

Radeče.

Projektiranje in gradnjo centralne čistilne naprave

Litija ter kanalizacijo v mestu Litija in Šmartno pri

Litiji je izvajalo podjetje Riko d.o.o., Ljubljana. Po-

dizvajalec na segmentu projektiranja je bilo podje-

tje Inštitut za ekološki inženiring Maribor, pri izvedbi

gradbenih del pa domače podjetje Trgograd d.o.o.

Nadzor na izvedbo del je za vse tri sklope izvajalo

podjetje Projekt d.d. iz Nove Gorice.

Do sredine leta 2015 smo zgradili celoten kanaliza-

cijski sistem v mestu Litija in kanal iz Šmartna pri

Litiji do centralne čistine naprave. V istem času se je

zaključila tudi gradnja objekta čistilne naprave, tako

da se je v začetku leta leto 2015 pričelo poskusno

obratovanje čistilne naprave. V času poskusnega

obratovanja je objekt upravljal in nadzoroval izva-

jalec projektiranja in gradbenih del. Po izvedenih

meritvah, ki so izkazovale, da je čiščenje odpadne

vode ustrezno, objekte prevzema v upravljanje Jav-

no podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija

d.o.o.

Projekt na območju obeh občin je vreden 16 MIO €.

Od tega je občinama zagotovljenih skupaj 10,6 MIO

€ sofinancerskih sredstev s strani EU Kohezijskega

sklada in proračuna RS.

Sofinancerska sredstva so namenjena čistilni na-

pravi v višini 3,2 MIO €, 5 MIO € je za kanalizacijo v

Litiji, ostalo za kanalizacijo v Šmartnem. Kanalizacij-

ske sisteme financira vsaka občina zase, objekt či-

stilne naprave pa imamo v solasti v razmerju 68:32.

V takem razmerju bomo tudi vlagali lastna sredstva

v CČN.

Projekt je uvrščen v Operativni program razvo-

ja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje

2007 do 2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja –

področje voda, prednostne usmeritve: Odvajanje in

čiščenje komunalnih odpadnih vod, ki ga je sprejela

Vlada RS.

Čistilna naprava in kanalizacija v Litiji in Šmartnem pri Litiji ima uporabno dovoljenje

čistilna naprava v Litiji

22 četrtek, 29. oktober 2015OGLASNA STRAN

1804-2014210 let rudarjenja

RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje

Objavlja javna zbiranja ponudbopreme in materiala.

Vse informacije glede objav javnih prodaj, s pogoji za udeležbo in pogoji prodaje v postopku zbiranja ponudb

so objavljene na spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o. www.rth.si; javne objave-prodaja.

Avtopralnica

krzisnik

Avtohiša�KržišnikSelo�65��|��1410�Zagorje��|��Tel:�03-56-66-500

www.avtohisa-krzisnik.siAvtohiša�Kržišnik,�Roman�Kržišnik�s.p.,�Selo�65,�1410�Zagorje

Avtopralnica

-�avtomatska�pralnica

-�ro-�mo

čno�pranje-�poliranje�vozil

žnost�self-service

-�voskanje-�pranje�podvozja

-�magična�pena-�globinsko či čenješ

Avtohiša�Kržišnik

Zagorje

30LET

Ura

dna�

pora

ba�g

oriv

a:�3

,7�-8

,4�l/

100k

m;�e

mis

ije�1

04-2

00�g

/km

�����*

�pre

veri

te�p

ogoj

e�br

ezob

rest

nega

�fina

ncir

anja

�pri

�pro

daja

lcu.

�Kol

ičin

e�vo

zil�s

o�om

ejen

e!

že�od�13.990�EUR

5+ letnagarancija

nov{�m{zd{�CX-3S�SKYACTIV�TEHNOLOGIJO

Nova�Suzuki�VitaraVarčni�KIA�Rio

že�za

89�EUR/mesečno

Omejena�količina�vozil!�Samo�do�odprodaje�zalog!

že�od

14.500�EUR

preizkusite�ga�na�testni�vožnji

23četrtek, 29. oktober 2015 ZABAVA

SLOVAR-ČEK: RIEZ (mesto v JV Franciji), KOES (nami-bijsko mesto), KTI (indijski inštitut)

Nagradna križanka 9

Narayana studio za pregled energijske pretoč-

nosti telesa in zvočno masažo hrbta: Igor Ha-

uptman (Ulica Sallaumines 3 b, 1420 Trbovlje),

Polona Miklavčič (Medijske toplice 19, 1411

Izlake), Alenka Kadoič (Valvazorjeva 13, 1411

Izlake). Iskrene čestitke!

Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Kri-

žanke 9-15 pošljite na naslov: Zasavski tednik,

Obrtniška cesta 14, 1420 Trbovlje ali na elek-

tronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov

in tel. številko) info@zasavskitednik.si do 19.

11. 2015.

Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli po

eno Vestina solar svečo prihodnosti.

Ime in priimek:

Naslov:

Tel.:

Geslo:

Sud

oku

9 8 23 5 7 9

39 4 7 1 53 1 9 8

8 24 8

1 54 7 869514327

435729681721863495947136852312985764586472913293657148174298536658341279

Rešitev nagradne križanke št. 8:

pomp, jesti, Olio, epoha, gimnazije, Drnovšek,

ta, Jiu, Aar, Talj, blagajnik, oer, ko, keba, reso-

natorji, obliž, Afar, EG, deka, kuzu, obletnica,

zarezica, oglav, AI, aer, dlan, Inonu, albin, Ilka,

on, Gojak, biljardist, Mo, krpa, dar, evergreen,

Eshkol, FKK, mi, Kne, sni, CTO, ševro, Sanpi,

Jim, av, Srečko, tisočletje, Klenovšek, Ri, Disl,

imin, Arij, Bož, TM, nakaznica, edinka, An,

kukmak, Jadran

Geslo: DIJAKI GIMANZIJE TRBOVLJE

Prejeli smo 100 rešitev za nagradno križanko

8-15. Nagrajenci bodo prejeli po en darilni bon

Kupim staro vojaško opremo kot so sablje, bajoneti, medalje, vojaške pipe, šnole, nemške čelade. Telefon 031-716-340.

Podarim ženska in moška oblačila (torbice, pasove, kavbojke, itd.). Nekaj kaktusov in amarilise (viteška zvezda). Telefon 031–870–150.

Prodam 905 m2 zazidljive parcele, Neža,Trbovlje. Vključuje hiško za na-domestno gradnjo z urejenim vodovodnim, elektro. in kanaliz. priključkom. Telefon 068-637-979.

Kupon za 10-% popust

na jedi!Rezervacije 030-313-602. Ve

lja d

o 26

.11.

2015

Gostišče Planina je za vas ponovno odprlo svoja vrata.

Ne velja ob posebnih prireditvah.

9PEČ ZA

PRIDOB. SUROVEGA

ŽELEZA

STARO IME ZA PODGO-

RICOINDIJ ČEHOV

ANTON ARGON GLAS PRI PRELOMU

OZNAKA ZA NEKD. ITAL.

LIRO

MAJHEN CVETEK

NANAŠAJOČ SE NA

AORTO

LOVSKA PUŠKA ZA

PTIČE MAZILO

MLETJE, PREDELAVA

ŽITA

MESTO V BELGIJI RDEČE

OSVETLJEN DEL NEBA

NEZNANEC

DUHOV-ŠČINA

REKA V FRANCIJI IVO JAN

DROG Z ŽELEZNO KLJUKO

NEK. SLOV. TEDNIKTURŠKO ŽGANJE

GLAVNO MESTO

ROMUNIJE

ZDRAV-NIK ZA

DUŠEVNE BOLEZNI

JANEZ LOTRIČ

KOZAREC ZA ŽGANE

PIJAČEAKTER

PREVOZ SKOZI

DRŽAVO

LOTERIJSKI LISTIČ MARIONETA

OTOK V OTOČJU

TUAMOTU, ATOL

NAVEDBA DNEVA

BREZ PROBLEMA

Š. SLIKAR SALVADOR

ROMAN ROZINA

ZNAČAJ

RUDNIN. GNOJILO POŽELENJE,

STRASTTUNIZIJA MEŠANEC MEH. NOGO-

METAŠ

PRIPADNIK HRVAŠKIH FAŠISTOV

NEOBDELAN SVET, GOZD ALI PAŠNIK

KAREL ČAPEK STRONCIJ NAVAL VLA-

GATELJEV

DEKA (POG.) GLAVNI ŠTEVNIK LITIJ

SUŽENJ KUNTA

…………. MUZEJ V KISOVCU

VEČERNA OBLEKA

MEDMED OBŽALOVA-

NJA

UČENJE ALUMINIJSKUPINA SUDAN. ČRNCEV

VEDA O NEMŠKEM

JEZIKU

VULKAN NA FILIPINIH KRVNA

CELICAZASLON SL. PEVEC

PESTNER

LETALI-ŠČE PRI

MUNCHNU

PRIPADNIK KLANA

MESTO V JV FRANCIJI KARLOVAC

CENE PREVC

POLDRAG KAMEN POT

ZEVSOVSIN

IMETI CVET SAMOS-TOJNI

PODJETNIK

KAZALNI ZAIMEK

SAMOTEŽNI VOZIČEK

ROČNA MASAŽA,

STISKANJE MIŠIC

DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM

ISLAMABADČE (ZAST.) FIATOV MALI AVTO

AJACCIO (SLOV.)

HUD NAPOR

MOLIBDEN TELOV. PRVINA TUNIZIJA GRADBENO

PODJETJEPREBIV. ZEMLJE

POD. NA IZLAKAH ZASTOPNIK JUDOIST

FRANC

VZHODNO-INDIJSKI HRAST

TRIPRSTI BRAZILSKI LENIVEC

ZASAVJE CUP JUNAŠKI EP CHAPLINO-

VA VDOVA

TANTAL GLAS SOVE ANA KLA-ŠNJA

REKA SKOZI FIRENCE NEVERNIK

MAJHEN PAPAGAJOSEBNI ZAIMEK

INDIJSKI INŠTITUTZAREBR-

NICALOKALNA TURISTIČNA

AGENCIJAITAL.

SPOLNIKKAMBOŠKI

POLITIKNAMIB. MESTO

ZNAMKA TOYOTINEGA AVTOMOBILA

VULKAN NA JAPONSKEM

TEMNI DEL DNEVA

LAJANJE, LAJEŽ

OBDE-LOVALNA

POVRŠINA

VEZNIKSIMON JENKO

POD NOVI TEDNIK

ANCONA TELUR IVAN SIVEC

LASTNOST ZAKISA-

NEGA

OPERNI SPEV

EKVINOKCIJ LETNI ČAS

geslo križanke

24 četrtek, 29. oktober 2015ZADNJA - Aktualno lokalno

Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvalju-jemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Ča-sopisa si mnogi ne morejo privoščiti, berejo pa radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za pol leta bi znašala naročnina 12 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete podporo na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: pod-pornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem te-dniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave.Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.

Uredništvo Zasavskega tednika

Podporniki Zasavskega tednika(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)Marija Grobljar Kremser, Pavle Kovač, Ljuba Oberčkal, Ivan Ja-nez Pavšek, Jože Lah, Hedvika Perme, Jurij Schmit, Tomaž Vahtar, Marjan Pergar, Simona Medvešek, Karlo Kropivšek, Janez Berk, Jožica Hrastelj, Cvetka Ravnikar, Nataša Burger, Anton Leskovar, Maja Benko, Manca Kočar Kuhnert, Leopold Drobne, Špela Paš, Planinsko društvo Kum Trbovlje, Polde Borišek, Marija Uranič, Lijana Vidic Ristič, Vanja Zavrl, Metod Malovrh, Predrag Grujič, Jožica Pirnar, Majda Skrinar Majdič, Anton Šum, Olga Pivk Vid-mar, Marija Zdovc, Marija Lavrač, Janez Šmuc, Nada Zotlar, Vin-ko Kurent, Jerica Ostanek, Marinka Mars, Štefanija Kopina, Pavel Kovač, Anton Dolinšek, Silva Koritnik, Janez Ocepek, Ivan Zore, Vojka Železnik, Nikola Bojovič, Marjeta Lanišnik, Cveto Kolman, Sonja Princ, Milena Markovič, Eva Zupan, Živa Repovž, Jasminka Cepić, Tine Lenarčič, Janez Malovrh, Anton Ravnikar, Olga Pivk Vidmar, Martin Rojšek, Darinka Stepic, Danijela Čibej, Marta Marn, Irena Murnc, Ana Zelenšek, Boris Drstvenšek, Marinka Drolc.Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala.

Uredništvo Zasavskega tednika

Testne vožnje za podpornikeZasavski tednik vsak mesec v sodelova-nju z Avtohišo Malgaj Trbovlje pripravlja prvovrstno presenečenje za enega izmed podpornikov Zasavskega tednika. Tokrat je izžrebana srečnica Ljuba Oberčkal.Testni avto v vaših rokahVsak mesec bo lahko eden izmed podporni-kov testiral enega izmed avtomobilov iz Avto-hiše Malgaj Trbovlje ali podjetja Malgaj d.o.o. Trbovlje. Avto iz cenjenih avto hiš bo »vaš« od petka popoldan do nedelje zvečer.Izlet, potepanje, obiskiVikend testna vožnja je lahko zanimivo doži-vetje, priložnost za prijetno vožnjo po Slove-niji, odličen podaljšan družinski izlet, obisk oddaljenih prijateljev in znancev ali pa samo potepanje po lokalnih cestah.Izbrana je bila ŠtefanjaTokrat smo nagrajenko izžrebali v uredništvu

MALGAJAVTOHISA

v

MALGAJAVTOHISA

v

Zasavskega tednika. Na izžrebanem listku je bilo zapisano ime Ljuba Oberčkal. Preizkusila bo lahko eno izmed vrhunskih vozil Avtohiše Malgaj in podjetja Malgaj iz Trbovelj. Privoščila si bo lahko vikend testno vožnjo s Škodo Octa-vio.Naslednjič…Naslednjič bomo izžrebali podpornika, ki bo testiral avto Kadjar iz Renaultove družine. Za testni vikend se bodo potegovali vsi, ki bodo postali podporniki Zasavskega tednika do petka, 21. novembra 2015. Sodelovanje v žrebanju je enostavno: upoštevali bomo tiste, ki bodo prispevali 10 evrov ali več v podporo Zasavskemu tedniku in ime podpornika se bo znašlo na listku, ki bo v bobnu za žrebanje. Pri-mer položnice za podpornike najdete v spo-dnjem levem kotu zadnje strani Zasavskega tednika.

Uredništvo Zasavskega tednika

Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisaPri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih,

zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin. Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš

elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (070/727-510). Izjemni dosežki posameznikov, nepra-

vilnosti ali dobre izkušnje, kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse.

Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov.

V naslednji številki bomo objavili ime podpornice ali podpornika, ki bo lahko preživel testni vikend v

družbi Renaulta Kadjarja. Foto: Avtohiša Malgaj

www.zasavc.net

Nova spletna stran, kjer boste od novembra naprej našli vse o Zasavju.