001-003_77915-uvod_SLO.qxd 10/12/09 2:14 PM Page 1

B i l l B r y s o n

Sve tovna uspešn ica v posebn i izda j i za mlade bra lce

ČIST

O KR

ATKA

ZGO

DOVI

NA S

KORA

J VS

EGA

Bill

Bry

son

Že veš, da:• je vsak atom v tvojem telesu sestavljal milijone

organizmov, preden je postal del tebe?• premoreš dovolj potencialne energije,

da eksplodiraš z močjo nekaj vodikovih bomb?• so učenjaki včasih verjeli, da lahko navadne

kovine spremenijo v srebro in zlato? Kratka zgodovina skoraj vsega, uspešnica, ki je osvojila svet, je doživela posebno izdajo za mlajše bralce. Bill Bryson kratkočasno in duhovito pripoveduje zgodbo o našem planetu in ljudeh, ki so raziskovali njegove skrivnosti. Razkril ti bo naravne zakone, čudaške znanstvenike, nenavadne teorije, velika znanstvena odkritja in neverjetni splet naključij, ki te je pripeljal na planet Zemljo.

27,95 €

CISTO KRATKA ZGODOVINA oprema 09.indd 1 11/3/09 6:33:46 AM

VSEBINA

Predgovor

IZGUBLJENI V VESOLJUKako neki to vedo? ‡ spoznavanje planeta 8

Priprava vesolja ‡ recept za eksplozijo 10

Veliki pok ‡ kaj je sledilo 12

Æivjo! Lepo, da ste tu. ‡ Kako pa ste priπli sem? 14

Odzvanjanje velikega poka ‡ kozmiËno sevanje in mi 16

Rob vesolja ‡ kako daleË je? 18

Potovanje v vesolje ‡ naπe prostrano OsonËje 20

Iskanje Plutona ‡ novi pritlikavi planet 22

Konec potovanja ‡ sondi Voyager 24

Ali je πe kdo v vesolju? ‡ So πe kje visokorazvita bitja? 26

Iskalec supernov ‡ neverjetni Ëastiti Bob Evans 28

VELIKOST ZEMLJESpet na Zemlji ‡ Newton in teænost 30

Merjenje Zemlje ‡ ugotavljanje dolæine obsega 32

Zemljina izboklina ‡ naπ planet ni popolna krogla 34

Kako daleË naokoli? ‡ dve neposreËeni raziskovalni ekspediciji 36

Zasledovanje Venere ‡ prehod Ëez Sonce 38

Tehtanje Zemlje ‡ teænost in Shiehallion 40

NatanËne meritve ‡ Cavendishevi izraËuni 42

Ugotavljanje starosti Zemlje ‡ geologija, nova veda 46

RazbijaËi kamnov ‡ Geoloπko druπtvo 48

PoËasno napredovanje ‡ Lyell in tektonske ploπËe 50

Iskanje okamnin ‡ kartiranje plasti kamnin v Veliki Britaniji 52

DoloËanje starosti kamnin ‡ velike geoloπke ere 54

Zobje in kremplji ‡ izkopavanje nenavadnih kosti 56

Lovci na dinozavre ‡ flstraπni kuπËarji« 58

»as za kosti ‡ kosti in starost Zemlje 60

MogoËni atom ‡ Dalton stehta atome 62

Stvar kemije ‡ dodajanje elementov 64

004-006_77915-kazalo_SLO.qxd 10/12/09 7:35 AM Page 4

Periodni sistem ‡ Mendelejev vpelje red 66

ÆareËi elementi ‡ Marie Curie in smrtonosno sevanje 68

SVIT NOVE DOBEGenialni Einstein ‡ posebna teorija relativnosti 70

Prostor-Ëas ‡ Ëas ima obliko 72

Velika slika ‡ vesoljski teleskop Hubble 74

©kodljiva znanost ‡ svinec in drugi strupi 76

Doba meteorjev ‡ merjenje kamnov iz vesolja 78

NEVARNI PLANETPopotniπki trilobiti ‡ Pangea in okamneli ostanki 82

Gnetenje skorje ‡ odkritje tektonskih ploπË 84

Vse pluje ‡ kam neki izginejo usedline 86

Ogenj pod nami ‡ Zemlja pod nami 88

Bum! ‡ izbruh vulkana Sveta Helena 90

Park Yellowstone ‡ potuhnjeni vulkan 92

Veliki potresi ‡ merjenje tresenja tal 94

Trk iz vesolja ‡ meteorji in razmejitev KT 96

Trk asteroida ‡ se nam pribliæujejo? 98

ÆIVLJENJE SAMONaπ vrtiËek ‡ prav prijeten kraj 100

Zemljina odeja ‡ ozraËje, ki nas πËiti 102

Divje in vetrovno ‡ vreme na Zemlji 104

Termofor ‡ uËinek oceanov 106

Obilje vode ‡ vodni planet 108

V globinah ‡ æivljenje na dnu morja 110

Beljakovinska juha ‡ oceani, kjer se je æivljenje zaËelo 112

Boj z bakterijami ‡ prihod mikrobov 114

Miniaturni svet ‡ bakterije, ki se hranijo z nami 116

PovzroËitelji bolezni ‡ kuæni mikroorganizmi 118

Skupnost celic ‡ naπi gradniki 122

Kako dolgo ostanemo? ‡ Prilagoditev ali konec 124

Velika uspeπnica ‡ trilobiti in druge okamnine 126

»as je, da zaËnemo ‡ dolga doba pred pojavom ljudi 128

004-006_77915-kazalo_SLO.qxd 10/12/09 7:35 AM Page 5

Iz morja ‡ ko so æivali stopile na kopno 130

Od kod smo priπli? ‡ Od plazilcev do sesalcev 132

Prihodi in odhodi ‡ velika izumrtja 134

Poimenovanje æivih bitij ‡ klasifikacija rastlin in æivali 136

Kdo bi πtel? ‡ Nepoznana bitja na Zemlji 138

Potovanje v prihodnost ‡ Darwin in njegova knjiga 140

Tihi menih ‡ Mendel in preuËevanje genov 142

Druæinska sreËa ‡ dedovanje in kromosomi 144

Æivljenjska veriga ‡ Crick in Watson ter DNK 146

POT DO NASVroËe in hladno ‡ ledene odeje in podnebje 148

Hladni Ëasi ‡ æivljenje v ledeni dobi 150

Lobanja in kosti ‡ odkritje pradavnih Ëloveπkih ostankov 152

Lucy ‡ najbolj znameniti avstralopitek 154

Od tam do danes ‡ vzpon Homo sapiensa 156

Izdelovalci orodij ‡ izumitelji prve tehnologije 158

»lovek prevzame svet ‡ iztrebljanje in izumiranje 162

Kaj zdaj? ‡ Onesnaæeni planet 164

Na svidenje ‡ planetu in nam 166

Stvarno in imensko kazalo 168

Viri slikovnega gradiva 169

004-006_77915-kazalo_SLO.qxd 10/12/09 7:35 AM Page 6

PredgovorSte kdaj zaprli oËi in si skuπali predstavljati, do kod sega neskonËnost? Ali pase spraπevali, kaj je bilo pred nastankom vesolja? Ali pa si skuπali zamisliti,kako bi bilo potovati s hitrostjo svetlobe ali pogledati v notranjost Ërne luknje?

Se vam je zdelo, da vam bo ob takem razmiπljanju razneslo glavo? No, naj vasniË ne skrbi, pomagal vam bom. Sam se æe kakih petdeset let spraπujem takanaporna vpraπanja in sem se konËno odloËil (ker paË nisem hudo hiter), dabom skuπal poiskati nekaj odgovorov. Rezultat dræite v rokah.

Pri tej posebni novi izdaji moje knjige Kratka zgodovina Ëisto vsega jedrugaËno le to, da je veliko krajπa ‡ veËina najboljπih delov pa je vendarle vnjej ‡, ob tem pa jo dopolnjujejo tudi odliËne risbe, da natanËneje vidimo, kakoje naπe vesolje zgrajeno.

Ko sem pisal to knjigo, sem spoznal dvoje. PrviË, da ni prav niËesar na temsvetu, kar ne bi bilo neverjetno in zanimivo, Ëe pobliæe pogledamo. Naj je torazlaga, kako je vesolje nastalo iz niË ali kako smo sestavljeni iz bilijonovnavadnih atomov, ki nekako izvrstno sodelujejo v usklajeni celoti, alivpraπanje, zakaj je morje slano ali kaj se zgodi, ko zvezdo raznese, ali karkolidrugega ‡ vse je neverjetno zanimivo. Prav res.

Spoznal sem tudi, da imamo neverjetno sreËo, da smo tu. Kolikorvemo, je v vsej nepredstavljivi prostranosti vesolja æivljenje le naenem drobcenem planetu ‡ in mi æivimo na njem. Poleg vas inmene in πe nekaj milijard drugih nama podobnih bitij mordanikjer ni niËesar takega. »e imaπ tako neverjetno sreËo, jepopolnoma obiËajno, da se vpraπaπ: flKako neki se je to zgodilo?«

Obrnite torej stran in mi sledite, pa bomo videli, ali lahkonajdemo odgovor.

Bill Bryson

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 7

8

V tej knjigi piπemo o tem, kako se je TISTO

zgodilo ‡ natanËneje, kako je iz niË nastalo

nekaj. Potem pa o tem, kako se je delËek tega

spremenilo v nas, pa tudi o tem, kaj se je

zgodilo vmes ‡ in odtlej.

Moja zgodba, kakrπnakoli æe je, se zaËne z osnovnoπolskim uËbenikom

za naravoslovje, ko sem hodil v peti razred ameriπke osnovne πole.

UËbenik je bil obiËajen za tiste Ëase ‡ zguljen, nepriljubljen in teæak.

Toda takoj na zaËetku pa je bila ilustracija, ki me je pritegnila. Slika

je prikazovala notranjost Zemlje, kakrπna bi bila videti, Ëe bi v planet

zarezali z velikanskim noæem in previdno odstranili Ëetrtino oble.

Jasno se spominjam, kako me je presunila. Slutim, da me je

najbolj vznemirjala podoba niË hudega sluteËih voznikov,

kako strmoglavijo v 6000 kilometrov globoki prepad do

srediπËa planeta. SËasoma me je zaËel zanimati tudi

strokovni pomen risbe in odkril sem, da je Zemlja

zgrajena iz plasti, Ëisto v notranjosti pa leæi æareËa

krogla iz æeleza in niklja, vroËa kot povrπina Sonca,

kakor je pisalo pod sliko v knjigi. Spominjam se,

kako sem se zaËuden spraπeval: Kako neki to vedo?

To je Ëudeæ!Niti za trenutek nisem podvomil o pravilnosti podatkov ‡

πe danes praviloma zaupam temu, kar pravijo znanstveniki,

podobno kot zaupam zdravnikom in vodovodnim inπtalaterjem.

Nikakor pa nisem mogel dojeti, kako ugotovijo, kakπen je videti

prostor tisoËe kilometrov pod nami in kaj tam leæi, ko pa tega

ni mogoËe videti ne z oËesom ne preiskati z rentgenskimi æarki.

Zdelo se mi je, da je to preprosto Ëudeæ.

Kako neki to vedo?

moja malenkost v osnovni πoli

OdraπËal sem v prepriËanju,

da je znanost hudodolgoËasna ‡ slutil pasem, da morda le ni.

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 8

Kako in zakaj?Navduπen sem vzel knjigo domov in jo odprl πe pred veËerjo ‡ mama

je verjetno prav zaradi tega potipala moje Ëelo in me vpraπala, kako

se poËutim ‡ ter jo zaËel prebirati od prve strani naprej. RazoËaranosem ugotovil, da sploh ni razburljiva.

Predvsem v njej ni bilo odgovorov

na vpraπanja, ki jih je izzvala

ilustracija, na primer:

• Kako se je zgodilo, da je

v srediπËu naπega planeta

nekakπno sonce in kako neki vedo,

kako vroËe je?

• »e je v notranjosti tako zelo vroËe, zakaj ne Ëutimo vroËine pod

nogami na tleh?

• Zakaj preostala notranjost ni staljena ‡ ali paË je?

• Ko bo jedro konËno izgorelo, se bo del Zemlje sesedel v nastalo

praznino in bo na povrπju nastala velikanska globel?

Kdo zna odgovoriti?Avtor knjige je o tem skrivnostno molËal. Zdelo se je, kakor da tisto

najbolj zanimivo skriva, tako da je vse nedoumljivo. Veliko pozneje ‡

pred kakimi desetimi leti ‡ sem sedel v letalu na dolgem letu Ëez

Tihi ocean in zrl skozi okno, ko me je nenadoma preπinilo, da

pravzaprav niËesar ne vem o edinem planetu, na katerem bom

sploh kdaj æivel.

Ponosno vam lahkopovem, da tudi

strokovnjaki πe tja do konca sedemdesetihlet prejπnjega stoletjana ta vpraπanja niso

znali odgovoriti, le da tega nisopovedali naglas.

Tudi tega nisem vedel:• Kaj je proton in kaj protein.• Kako loËiti kvark od kvazarja.• Kako lahko geologi le pogledajo

plast kamnine in ugotovijo, koliko je stara.

• Koliko tehta Zemlja in kako stare so njene kamnine ter kakπno je dejansko srediπËe.

• Kako je nastalo vesolje in kakπnoje bilo na zaËetku.

• Kaj se dogaja v atomu.• Kako to, da strokovnjaki πe vedno

ne znajo napovedati niti vremena,kaj πele potresov.

Naj me slanost

skrbi ali ne?

So Ëedalje bolj slana?Zakaj so

morja slana?

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 9

10

Od kod torej smo in kako se je zaËelo? Potem ko se je zares zaËelo dogajati,

so bili samo atomi ‡ tisti drobni delci, iz katerih je sestavljeno prav vse.

A zelo dolgo ni bilo ne atomov ne vesolja, v katerem bi lahko lebdeli.

NiËesar ni bilo ‡ prav niËesar prav nikjer ‡ razen neËesa nepredstavljivo

majhnega, neËesa, Ëemur znanstveniki reËejo singularnost. In to je bilo Ëisto dovolj!

Priprava vesolja

Recept za pripravo vesolja:Sestavine:

• en proton ‡ skrËen na milijardinko velikosti;

• vsi delci snovi do zadnjega (torej prah, plini in vsi drugi snovni

delci, ki jih lahko najdete) od tod do roba stvarnosti;

• prostor ‡ veliko manjπi od izjemno majhnega protona!

Vzemite proton ...»e se πe tako trudite, nikoli ne boste dojeli, kako droben je proton.

Preprosto je res veliko premajhen. Proton je le drobcen del atoma,

ta pa je æe sam po sebi nepredstavljivo majhen. Zdaj pa si

prestavljajte, Ëe si lahko (seveda pa si ne morete), da bi enega

od teh protonov skrËili na milijardinko njegove obiËajne velikosti.

Dodajte ...• vse snovne delce, ki ste jih naπli,

• in jih stisnite v tako majhen prostor, da sploh nima nobene

razseænosti.

OdliËno! Zdaj lahko ustvarite vesolje.

Protoni sestavljajodrobcen del jedra

atoma. Tako majhni so, da bi jih na piko

Ërke fli« postavili kar 2.000.000.000.

000.000.000.000.000.000.000.000.000.

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 10

11

Pripravite se na resniËno velik pokSeveda bi bilo dobro, da stopite nekam na varno, ko boste opazovali

dogajanje. Æal pa se nimate kam umakniti, saj pripravljene meπanice

sestavin ne obdaja prav niË. Predstava, da je fltisto« na zaËetku nekako

lebdelo v temnem, neskonËnem prostoru, ki ga je obdajal, je obiËajna.

Vendar tedaj ni bilo ne prostora ne temine. Vesolje se zaËenja iz niË.

ZaËenjamoZ enim samim slepeËim sunkom v veliko prekratkem trenutku,

da bi ga lahko opisali z besedami, vaπe sestavine nenadoma

zavzamejo obliko.

• V prvi æivahni sekundi se pojavijo gravitacija in druge sile,

ki uravnavajo fizikalne pojave.

• Prej kakor v eni minuti se vesolje razpne do milijarde kilometrov

in veË ter se πe hitro πiri.

• Zelo je vroËe, kakih 10 milijard stopinj, kar zadostuje za sproæitev

jedrskih reakcij, s katerimi se sËasoma tvorijo laæji elementi ‡

predvsem vodik in helij.

• Po treh minutah je ustvarjenega 98 odstotkov vsega, kar je in bo

kadarkoli obstajalo v vesolju.

In tako se je vesolje zaËelo iz niËVsi se ne strinjajo popolnoma, kdaj naj bi se bilo to zgodilo. Kozmologi

so se dolgo priËkali, ali je bilo pred desetimi milijardami let ali πe

deset milijard let poprej ali morda v nekem vmesnem Ëasu. KonËni

dogovor se pribliæuje πtevilki 13,7 milijarde let, vendar je to neverjetno

teæko izmeriti, kakor bomo videli pozneje. MogoËe je zatrditi le,

da se je nekoË, v davni preteklosti, iz neznanih razlogov zgodil

trenutek, ki mu znanstveniki reËejo flËas niË« ali t = 0.

Pred velikim pokom Ëasa ni bilo. V drobcu sekunde pa je t nekajpostal. Oglejmo si, kaj.

Zdaj imamo vesolje,nekaj Ëudeænega in tudi prelepega.Njegov nastanek

pa je trajal pribliænotoliko Ëasa kot

priprava sendviËa.

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 11

Teorija velikega poka ne govori o samem velikem poku,

temveË o tem, kaj se je zgodilo potem. Ne ravno dolgo

zatem. Znanstveniki z uporabo krepke doze matematike

lahko ugotovijo, kaj se je z vesoljem dogajalo eno dese-

tinko milijoninke milijardinke milijardinke milijardinke

sekunde po njegovem rojstvu, ko je bilo πe tako

majceno, da bi ga videli kveËjemu pod mikroskopom.

Veliki pok

Glej, Sonce!Velikanski vrtinec plina in prahu z razseænostjo

kakih 25 milijard kilometrov se je zaËel zgoπËevati. Iz skoraj

vsega tega ‡ natanËneje iz 99,9 odstotka te koliËine ‡ je nastalo Sonce.

Delci in snovso se pojavili kar iz niË. Nenadoma je bilo vse polno

protonov, elektronov, nevtronov in drugega.

Elektro-magnetizem,

jedrska sila ‡ fizikalnipojavi ‡ so se pojavili

v hipu.

Pazi, teænost!Teænost se je pojavila

eno desetinko milijoninkebilijoninke bilijoninkebilijoninke sekunde po velikem poku.

Pa πe Zemlja!Iz preostale snovi

sta si dva drobca dovolj blizu, da ju spoji

elektrostatiËna sila. Sledijo πe drugi

in rodi se naπ planet.Planeti v plenicahPo vsem OsonËju se je dogajalo enako. Drobci prahu so se zdruæevali in tvorili vse veËje grude. SËasoma so postali tako veliki,da jim lahko reËemo asteroidi. Ti so se zaletavali drug v drugega, se drobili ali se spajali na neskonËno naËinov.Vsako sreËanje pa je imelo zmagovalca in nekateri mednjimi so postali dovolj veliki, da so prevladali na tirnici, po kateri so potovali. Vse to se je zgodilo neverjetno hitro. Najverjetneje je trajalo le nekaj deset tisoË let, da je iz gruËe drobcev nastal nov planet.

»eprav vsi govorijoo flvelikem poku«, v πtevilnih knjigah

lahko preberemo, dato ni bila obiËajnaeksplozija. To je bilo velikansko,

nenadno raztezanjenepredstavljivih

razseænosti.

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 12

NastaneozraËje

Ko je bila Zemlja velika komaj tretjinosedanje velikosti, je verjetno okoli nje æe zaËelo nastajati ozraËje, sestavljeno

preteæno iz ogljikovega dioksida, duπika, metana in ævepla. V tej strupeni meπanici

plinov je nastalo æivljenje. Ogljikov dioksid je toplogredni plin, zato je Zemlja ohranjala

toploto. To je bilo koristno, saj je bilo v tistihdavnih Ëasih Sonce hladnejπe in precej manj svetlo. »e ne bi bilo ogljikovegadioksida, bi Zemlja morda popolnoma

in za stalno zamrznila, æivljenje pa se ne bi nikoli zaËelo.

A vendarle se je.

©tevila, da te kap!Za veËino tega, za kar menimo, da vemo o vesolju, se imamozahvaliti tako imenovani flinflacijski teoriji«. Predstavljajte si, daje drobcen hipec po nastanku vesolje doæivelo nenadno moËnoraztezanje in se je neznansko hitro napihnilo. V milijoninkimilijoninke milijoninke milijoninke milijoninke sekunde se jevesolje spremenilo iz neËesa, kar bi lahko dræali v dlani, v10.000.000.000.000.000.000.000.000-krat veËjo tvorbo.

V trenutku ...smo torej dobili neizmerno obseæno vesolje, razseæno

vsaj sto milijard svetlobnih let, morda pa tudiveËje, vse tja do neskonËnosti. Vse je bilopripravljeno za nastanek galaksij, teh velikanskihzdruæb zvezd, plina, prahu in druge snovi, ki sesuËejo okoli svojega srediπËa.

Tam je naπ Mesec!

Pribliæno pred 4,4 milijarde let je v Zemljo treπËilo telo, veliko kot Mars.

Odbilo je dovolj snovi, da je iz nje nastalaloËena, manjπa gmota. V kakih sto letih se je oblikovala v okroglo telo, ki ga zdajpoznamo kot Mesec. (Menijo, da veËina

lunarne snovi prihaja iz Zemljinega plaπËa, ne iz globlje notranjosti, zato je

na Mesecu le malo æeleza, v Zemlji pa veliko.)

In nazadnje ‡nastanemo mi!

Nadaljnjih 500 milijonov let so Zemljo neusmiljeno bombardiralikometi, meteorji in drugi galaktiËni

drobir. Ti so prinesli vodo, iz katere so nastali oceani, in druge potrebne sestavine za nastanek æivljenja. Okolje je bilo tedajresniËno neprijazno in vendar so drobniskupki snovi nekako oæiveli in omogoËili,

da smo se veliko pozneje RAZVILI TUDI MI.

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 13

14

Dobrodoπli! In Ëestitke. Prav veseli me, da ste tu.

Vem, da ni bilo lahko. Menim celo, da je bilo precej

teæe, kot si predstavljate.

Živjo! Lepo, da ste tu.

Od trenutka rojstva naprej smo pravi atomski Ëudeæ. DojenËka, ki tehta πtiri kilograme, sestavljaokoli 400.000.000.000.000.000.000.000.000 atomov.

Nekoliko vznemirjujoËe je, da bi, Ëe bi se lahko s pincetorazstavili na atome, nastal lepkupËek atomov, ki nikoli niso bili æivi in vendar so vsi nekoËsestavljali nas.

Za zaËetek se je moralo nekako zapleteno in ustrezno zdruæiti

na bilijone in bilijone atomov, da ste nastali. Ta ureditev je bila

tako posebna in edinstvena, da je πe nikoli prej ni bilo in je ne bo

nikoli veË. Skozi vaπe (upam) dolgo æivljenje bodo ti drobceni delci

neutrudno skrbeli za vaπ obstoj in vam omogoËili, da izkusite

prijetno bivanje.

Zakaj smo mi ravno miNekoliko zapleteno je, zakaj imajo atomi s tem toliko opravka.

»eprav toliko naredijo za nas, jim za nas dejansko ni niti malo

mar ‡ pravzaprav niti ne vedo, da obstajamo. »e smo natanËni,

niti tega ne vedo, da oni sami obstajajo. A dokler obstajamo,

se bodo naπi atomi ukvarjali le z eno nalogo: da mi ostanemo

res mi.

Zdaj pa πe slaba stran …Slaba stran te ureditve je, da so atomi muhasti.

Ne moremo se zanesti na to, da bodo zdræali dlje,

kakor je treba. Celo dolgo Ëloveπko æivljenje

ne traja dlje kot kakih 650.000 ur. Ko se ta

skromni mejnik pribliæuje, nas bodo naπi

atomi iz neznanih razlogov ustavili,

potem poËasi razgradili in

odjadrali poËet kaj drugega.

In za vas je tako zgodba konËana.

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 14

»udeæ æivljenjaIn vendar smo lahko hvaleæni, da se je sploh zgodilo. Kolikor vemo,

se ni zgodilo nikjer drugje v vsem vesolju. To je precej nenavadno,

saj so atomi, ki se na Zemlji tako veselo zdruæujejo v æiva bitja,

drugod popolnoma enaki, a tega ne poËnejo.

Naj je v nekaterih pogledih æivljenje πe tako Ëudeæno, pa je na

kemiËni ravni izredno preprosto: potrebujete le ogljik, vodik, kisik

in duπik, malo kalcija, πËepec ævepla, za vzorec drugih popolnoma

obiËajnih elementov ‡ niË takega, Ëesar ne bi bilo mogoËe najti

v lekarni za vogalom. Edino, kar je pri atomih, ki nas sestavljajo,

posebnega, je prav to ‡ da nas sestavljajo. In prav to je seveda

resniËni Ëudeæ æivljenja.»e ne bi bilo atomov,ne bi bilo ne vode, nezraka, ne kamnov, nezvezd in ne planetov,

niti oddaljenih oblakovplina in vrteËih semeglic. Zato je ressreËa, da atomi so.

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 15

Veliko ËiπËenjeRaziskovalca sta se trudila leto dni, da bi odkrila, od kod prihaja,

da bi ga lahko odstranila. Na novo sta sestavila merilne naprave,

preverila vse povezave, oËistila ventile. Splezala sta na anteno

in vse πpranjice in spoje prekrila z lepilnim trakom. Z metlo in πËetko

sta z vseh povrπin oËistila nekaj, kar sta pozneje v Ëlanku imenovala

flbela dielektriËna snov«, navadno pa to imenujemo ptiËji iztrebki.

NiË ni pomagalo.

Odzvanjanje velikega pokaLeta 1964 sta ameriπka znanstvenika Arno Penzias in Robert Wilson skuπala

usposobiti veliko komunikacijsko anteno v Bellovih laboratorijih v zvezni

dræavi New Jersey v ZDA. Stalno pa sta prejemala nekakπne motnje ‡ nenehen

πum v ozadju, zaradi katerega nista mogla opraviti naloge. ©um je prihajal

prav iz vseh smeri neba, dan in noË, ne glede na letni Ëas.

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 16

17

Kukanje v vesolje

Zrenje v vesolje silahko predstavljatekot pogled navzgoriz preddverja stavbe Empire State v New Yorku.

V Ëasu predodkritjem Penziasain Wilsona so bilenajbolj oddaljenegalaksije, ki so jih lahko zapazili,pribliæno v 40. nadstropju.Najbolj oddaljenanebesna telesa ‡kvazarje ‡ je bilomogoËe videti nekjev 80. nadstropju.

Potem pa je vidnovesolje nenadomapriπlo vse do kakega centimetrapod stropomnajviπjeganadstropja.Nenadoma soznanstveniki lahkovideli in razumeliveliko veË.

vidnikvazarji

vidni veliki pok

vidnegalaksije

Medtem, nedaleË stran …Ne da bi raziskovalca za to vedela, so se kakih

50 kilometrov proË na Univerzi Princeton

ukvarjali z zamislijo, na katero je pred leti priπel

astrofizik George Gamow. Po njegovem naj bi,

Ëe bi pogledali dovolj globoko v vesolje, odkrili

kozmiËno flprasevanje« πe iz Ëasov velikega

poka. Menil je, da bi sevanje po dolgem obdobju,

ko je prepotovalo velikanske razseænosti vesolja,

na Zemljo prispelo kot mikrovalovi. Domneval

je celo, da bi jih lahko Bellova antena zaznala.

Pradavna svetloba©um, ki sta ga zaznavala Penzias in Wilson,

je bil seveda prav tisti, ki ga je bil Gamow

napovedal. Odkrila sta rob vesolja oziroma

vsaj rob vidnega dela vesolja, oddaljenega

150 milijard bilijonov kilometrov. flVidela« sta

prve fotone ‡ najstarejπo svetlobo sploh ‡ kot

mikrovalove, prav kakor je predvidel Gamow.

Na sporedu je veliki pokMimogrede, motnje zaradi kozmiËnega sevanja

smo æe vsi doæiveli. Nastavite televizor na

katerikoli program, ki ga ne sprejema, in okoli

1 odstotek motenj na flsliki« lahko pripiπete

starinskim ostankom velikega poka. Ko se

boste torej naslednjiË pritoæevali, da na televiziji

niËesar ni, se spomnite, da vedno lahko gledate

rojstvo vesolja!

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 17

V TO SMER PROTI

ROBU VESOLJANE OBUPAJ ŠE

NE

USTAVI SE

Vsi smo se æe kdaj vpraπali, kaj bi se zgodilo,

Ëe bi potovali Ëisto do roba vesolja in pogledali

Ëez. Kje bi bila naπa glava, Ëe bi jo potisnili

iz vesolja?

Kateri rob?Odgovor razoËara: do roba vesolja sploh ni mogoËe priti. Pa ne

samo zato, ker bi predolgo trajalo, da bi tja prispeli, temveË tudi

zato, ker nikoli ne moremo priti do zunanje strani roba, tudi Ëe

potujemo v ravni Ërti vse do neskonËnosti. Ne ‡ vrnili bi se na

izhodiπËe. To bi se zgodilo zato, ker je vesolje nam nedojemljivo

ukrivljeno. Ne æivimo v nekakπnem velikanskem, nenehno

raztezajoËem se balonu. Vesolje se krivi tako, da nima ne

pravega roba ne meje, hkrati pa je vendarle konËno.Vidno vesolje meri milijon milijonov milijonov milijonov(1.000.000.000.000.000.000.000.000) kilometrov.

Rob vesolja

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 18

Ploski moæicljiZa ponazoritev ukrivljenosti vesolja pogosto uporabijo prispodobo

moæiclja iz vesolja ploskih povrπin, ki πe nikoli ni videl krogle.

Ko se znajde na Zemlji in raziskuje po njenem povrπju, nikakor

ne bo nikoli priπel do roba. Morda se bo sËasoma vrnil na izhodiπËe

in bo ob tem izjemno pretresen, ker ne bo dojel, kako se je to

lahko zgodilo.

Kje smo torej MI?V vesolju smo na istem kot naπ zbegani ploπËati moæicelj, le da

nas grize πe dodatno vpraπanje ‡ kje neki smo MI v vsem tem?

Podobno kot ni roba vesolja, ni neke toËke, kamor bi se lahko

postavili in rekli: flTu se je vse zaËelo. Tole je najbolj srediπËna toËka

od vseh.« Lepo bi bilo æiveti v prepriËanju, da smo v srediπËu vsega,

in morda smo res. Vendar znanstveniki tega ne morejo matematiËno

dokazati.

To niti ne preseneËa. Konec koncev je vesolje velikansko. Mi ga

lahko dojemamo le toliko, kolikor je prepotovala svetloba v milijardah

let od njegovega nastanka. Po veËini teorij pa je πe veliko veËje.

»isto mogoËe je, da bi za zapis πtevila svetlobnih let do konca

tega veËjega, nevidnega vesolja potrebovali milijon niËel, ne le

deset ali sto.

NADALJUJ

»e bi nepretrgoma hodili leto dni s hitrostjo pet kilometrov na uro, biprehodili razdaljo 43.800 kilometrov‡ pribliæno razdaljo okoli sveta.Svetloba potuje s hitrostjo pribliæno1.079.252.850 kilometrov na uro in v istem Ëasu prepotuje razdaljoprek 9 bilijonov kilometrov, torejpride veË kot 220-milijonkrat okoli sveta.

ŠE NAPREJIN NAPREJ

IN NAPREJ

Zdaj pa se vkrcajmona vesoljsko ladjo

in se podajmo na raziskovanje tegaveliËastnega vesolja.

007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 19

B i l l B r y s o n

Sve tovna uspešn ica v posebn i izda j i za mlade bra lce

ČIST

O KR

ATKA

ZGO

DOVI

NA S

KORA

J VS

EGA

Bill

Bry

son

Že veš, da:• je vsak atom v tvojem telesu sestavljal milijone

organizmov, preden je postal del tebe?• premoreš dovolj potencialne energije,

da eksplodiraš z močjo nekaj vodikovih bomb?• so učenjaki včasih verjeli, da lahko navadne

kovine spremenijo v srebro in zlato? Kratka zgodovina skoraj vsega, uspešnica, ki je osvojila svet, je doživela posebno izdajo za mlajše bralce. Bill Bryson kratkočasno in duhovito pripoveduje zgodbo o našem planetu in ljudeh, ki so raziskovali njegove skrivnosti. Razkril ti bo naravne zakone, čudaške znanstvenike, nenavadne teorije, velika znanstvena odkritja in neverjetni splet naključij, ki te je pripeljal na planet Zemljo.

27,95 €

CISTO KRATKA ZGODOVINA oprema 09.indd 1 11/3/09 6:33:46 AM