Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
LETO X X I V . — Številka 2
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica, Slcoija loka In T rile. — Izdaja časopisno podletje Gorenjski tisk Kranj. — Odgovorni urednik Albin Učakar
C L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E
KRANJ, sobota, 9. 1. 1971 Cena 50 par
Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob s r e d a b ln s o b o t a h
L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O
Včeraj, v petek, 8. januar ja dopo ldan je podjetje K r o j na T ra t i p r i škof j i L o k i odpr lo nov, 5500 kvadra tn ih metrov vel ik tovarniški objekt . Zanj so potrošili 8 mi l i jonov nov ih d in , grad i la Pa ga je Obnova L jub l j ana . Računajo, da bodo z n j i m povečali pro izvodnjo za okrog 30 °o. K r o j , k i zaposluje 244 l jud i i n k i je lan i vrgel na trg že prek 70 tisoč izdelkov ter zanje iztržil 30 mi l i j onov nov ih d in , s tem s lav i pomembno delovno zmago, (-ig) — Foto : F. Perdan
V Škofji L o k i so včeraj že tretjič zapored pode l i l i knjižne nagrade učencem — avtor jem najboljših spisov na temo »Partizanska zgodba«. Svečanosti se je poleg organizatorjev, članov organizaci jskega odbora pr i red i tve Po stezah part izanske Jelovice, udeležil tud i predsednik skupščine občine škofja L o k a Zdravko K r v i n a . Z nagrajenci sta k raml j a l a znam s lovenski Pisatel j i n nekdanj i par t i zan Tone Svet ina ter akademsk i s l ikar , prav tako bivši borec, Ive »ubic, ( Ig ) — Fo to : F . Pe rdan
Z a s k l a d S t a n e t a S e v e r j a
T i k pred nov im l e tom je dala Goren jska pred i ln i ca iz škofje Loke pobudo za ustanovitev Sk l ada Staneta Severja. K o t prva je tudi pr ispeva la v sk lad 5000 d in . N j enemu zgledu je s ledi la tud i Lesna industr i ja Je lov ica i/ škofje Loke . N a včerajšnji seji upravnega odbora podjetja so sk l en i l i , da bo tud i Jelovica da la v sk l ad za pospeševanje gledališke kul ture 5000 d i n .
19. stran Nagradno žrebanje v Kokri 500 ur
za 500 kupcev
Škofja Loka praznuje
S O B O T A , 9. J A N U A R J A Danes ob 10.45 bodo o d k r i l i
spominsko ploščo p a d l i m borcem N O B n a pročelju k i n a Obzor je Železniki na Cešnjicd.
Ob 11. u r i bo v k i n u Obzorje Železniki na Cešnjicd sJavnostna seja občinske skupščine škofja L o k a s pode l i tv i jo pr iznanj i n ku l tu r n i m prog ramom.
Ob 15. u r i bo v k i n u Obzorje Železniki na Cešnjicd predstava celovečernega ju goslovanskega f i lma K r v a v a ba jka .
N a vseh šolah v občina se bodo m lad i športniki danes pomer i l i v košarki. V Železn i k i h pa bo otvor i tev daljnovoda visoke napetosti v Selško dol ino.
N E D E L J A , 10. J A N U A R J A
Ob 9. u r i bo žalna komemorac i ja i n polaganje vencev p r i spomen iku N O B v Dražgošah.
šahovski k lub škofja L o k a organiz i ra šahovski tu rn i r .
Danes se v Bohinju
začne med
narodno tekmovanje
v smučarskih
tekih
I z b e r i t e G o r e n j s k o k r e d i t n o b a n k o z a s v o j o b a n k o
J E S E N I C E
V torek je b i la na Jesenicah seja komis i je za družbenoekonomske odnose p r i občinske konferenci zveze komunis tov . Člani komis i je so obravnaval i predlog tez za 18. sejo centralnega komite ja Z K S , na kater i bodo govor i l i o novem ekonomskem sistemu v Jugos lav i j i po sprejet ju s tab i l i zac i j sk ih ukrepov. Zato sta se jeseniške seje udeležila tudi podsekretar za gospodarstvo p r i s lovenskem izvršnem svetu Ivo Lapajne in sekretar medobčinskega sveta Z K S za Goren jsko Polde Kejžar.
- j k V sredo popoldne je b i la na Jesenicah razprava o osnutku
zveznega zakona o družini, k i jo je organiz i ra la konferenca za družbeno akt ivnost žensk. V razprav i je sodeloval tud i dr . Ma r i j an Ogrizek iz K r a n j a .
V Železarni pa potekajo konference obra tn ih akt ivov zveze mladine , k i bodo končane 11. januarja. Zato se je železarsko mlad insko vodstvo odločilo sk l i ca t i letno konferenco v petek, 15. januar ja . Občinska konferenca zveze mladine pa se bo po predv idevanj ih sestala 31. januar ja . -jk
K R A N J
V o k v i r u pr iprav na pr ihodn jo sejo centralnega komite ja zveze komunis tov Slovenije, na kater i bodo sredi januar ja razprav l ja l i o uresničevanju reforme, s tabi l i zac i j i in ekonomskem s istemu, potekajo po Goren jskem že javne razprave. V k ran j sk i občini so o tem že razprav l ja l i v nekater ih večjih de lovnih organizaci jah. V ponedeljek dopoldne pa bo komite občinske konference Z K K r a n j p r i p rav i l širšo razpravo, k i se je bodo udeležili predstavn ik i vodstev občinskih družbeno političnih organizac i j , občinske skupščine in nekater ih večjih de lovnih organizaci j v občini. Popoldne pa bo razpravo o tem sk len i l medobčinski svet Z K za Goren jsko . A . ž .
R A D O V L J I C A
Občinska konferenca bo v torek popoldne p r ip rav i l a pogovor družbenopolitičnih delavcev s predstavn ik i organizaci j , k i sodelujejo s tuj ino. Razprav l ja l i bodo o odnos ih z zame jsk imi S lovenc i . — P r i občinskem s ind ika lnem svetu pa se bo sestala komis i j a za ku l tu ro , šport in rekreaci jo. Obravnava la bo delovn i p rog ram za letos i n pr iprave za organizaci jo z i m s k i h športnih tekmovanj .
P r i občinski skupščini pa se bo v sredo sestal svet za urban i zem, gradbene in komuna lne zadeve. Reševal bo nekatere komunalne zadeve. Razen tega pa se bo v sredo sestala t u d i komis i j a za program otroškega varstva. Pred razpravo na občinski skupščini bo obravnavala predlog 5-letnega programa ctrTŠJsrga varstva v občini. A . 2 .
Krvodajalska akcija v Kranju Občinski odbor rdečega
križa v K r a n j u bo v ponedel jek, 11., in torek, 12. januar ja , organiz i ra l k rvoda ja l sko akc i jo za nekatere mestne organizacije R K : K r a n j — cen-
S P o s r e d u j e m o p r o d a j o K A R A M B O L I R A N III A V T O M O B I L O V :
1. O S E B N I A V T O Z A S T A V A 850, leto izdelave 1969, s 24.000 prevoženimi k i l ome t r i , začetna cena je 11.000 dinarjev.
2. O S E B N I A V T O R E N A U L T R 4 , leto izdelave 1968, s 53.000 prevoženimi k i l ome t r i , začetna cena je 9000 d in .
S. S T R O J Z A Z A S T A V O 750, leto izdelave 1969, s 6500 prevoženimi k i l ome t r i , začetna cena je 1200 d i n .
Ogled voz i l i n stro ja je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure p r i Zavarova ln ic i Sava, P E K r a n j .
P ismene ponudbe z 10 H po logom od začetne cene sprej emamo do srede, 13. januar ja 1971, do 12. ure.
Z A V A R O V A L N I C A S A V A , P E K R A N J
ter, Hu j e — P lan ina — Cirče, Orehek in Stražišče Pr i jav i l o se je 420 krvodajalcev. Ostale krajevne organizaci je R K pa bodo imele krvodaja l sko akc i j o marca in apr i l a .
1. M .
Politični a k t i v S a v e razprav l ja l o t e z a h
K R A N J , 8. j anuar ja — P o poldne se je v dvo ran i občinske skupščine sestal strokovno politični ak t i v tovarne Sava, k i je obravnaval teze za 18. sejo centralnega komi teja zveze komunis tov Sloveni je o uresničevanju reforme, s tab i l i zac i j i In ekonomskem s istemu. Razprave sta se udeležila tud i član konference zveze komunis tov J u goslavije R o m a n Albreht i n sekretar komi te ja občinske konference Z K K r a n j F ranc Rogel j .
V razprav i o tezah so na sestanku spregovor i l i tud i o letošnjem gospodarskem načrtu podjet ja in poudar i l i , da se s tem načrtom pridružujejo in podpira jo stabi l izaci j ske ukrepe p r i nas. V letošnjem gospodarskem načrtu predvidevajo, da se bo real izaci ja v pr imer jav i z m i n u l i m le tom povečala za 7,4 odstotka , izvoz za 16,7 odsto tka , količinski obseg pro izvodnje
za 19 odstotkov, osebni doh o d k i za 15 odstotkov i t d . Pouda r i l i so tud i , da je letošn j i gospodarski načrt precej večji od lanskega in da bodo mora l i že na začetku stremet i , da ga bodo v ce lot i uresničili.
K o so govor i l i o v z r ok ih nestabi lnost i i n d rug ih vprašanjih, k i j i h načenjajo teze za 18. sejo, so poudar i l i , da imajo tudi p r i n j i h precej težav z uvozom surov in . Men i l i so, da b i b i lo treba uvoz surov in in izvoz izdelkov bol j l ibera l i z i ra t i , kar b i v mars i čem p r i nas poenostavi lo celo tno poslovanje. Ugotov i l i pa so tud i , da omej i tveni ukrep i tud i p r i n j i h precej
ogrožajo redno pro izvodnjo . M e d razpravo o invest ic i jah pa so men i l i , da b i se mora la bančna po l i t i ka spremeni t i , saj je Sava za zdaj dobršen del invest ic i j izvršila z lastn i m i sredstvi , ka r pa za n j ih predstavl ja precejšen napor .
Po tem pa je o ncsoglasfu v družbi med državnim in samoupravn im načinom gospodarjenja, o odnosu do minulega dela in o družbe nem usmer jan ju delitve d o hod k a spregovori l R o m a n A lbreht .
Podobne razprave o tezah za 18. sejo C K Z K S so danes popoldne ime l i tud i v Test i l -i i id i i su in P l a n i k i , včeraj pa v I sk r i . A . 2 .
Mladina pred konferenco Zadnj i dan januar ja bo na
Jesenicah občinska konferenca zveze mladine , na kater i bodo pregledali opravl jeno delo. G lavno delo konference
M l a d i o t e l e s n i k u l t u r i
N a zadnj i seji predsedstva občinske konference Z M S v K r a n j u , k i je b i l a v četrtek, so posvet i l i največ p o z o r n o st i vprašanjem in p rob l emom telesne ku l ture in njenem mestu v naši družbi. Seje so se udeležili tudi preds tavn ik i izvršnega odbora za telesno k u l t u r o v K r a n j u .
Uvodne mis l i je podal pol itični delavec p r i O K Z M S Lado Mraz . Govor i l je o pomenu telesne ku l tu re za človeka in p r i tem poudar i l , da telesna vadba postaja vse bolj nu jna potreba. N a žalost pa zavest o potrebi po telesni akt ivnost i mars ik je še n i p r o dr la . L a h k o pa celo t rd imo , da telesna zmogl j ivost mlad i h upada raste pa število deformaci j in obolenj . M o r d a je tak razvoj posledica prevel ikega poudarka na t e k m o va lnem športu in selekci j i k boljšim. Tako ostanejo brez telesne vadbe največkrat prav t ist i , k i b i jo b i l i najbol j potrebni .
Prav tako ne moremo b i t i zadovol jni s samoupravn im i odnosi v telesni k u l t u r i . Ne le vsebinsko, tud i organizac i j sko zaostajajo za d r u g i m i področji družbenega dela. Posebno p r i višji s topnj i t e k m o val nega športa je značilen prodor menegetrstva i n skup i n , k i se ukvar ja jo z upravl jan jem klubov in organizac i j . Podoben položaj je tud i v S S D , k i b i mora la postat i sestavni de l teflesno vzgojnega procesa v šolah. N j ihovo delo pa je v mnog ih p r i m e r i h
odv isno od naklonjenost i šolsk ih vodstev.
S led i la je živahna razprava. G o v o r n i k i so se zlast i zavzel i za gradnjo otroških igrišč v stanovanjskih nasel j ih . S tad ion je premajhen za vse mlade Kranjčane, za mnoge predšolske in šolske o t roke pa tudi oddal jen. N a nujnost izgradnje otroških igrišč nas opominja jo tud i improv i z i r ana drsališča na cestah in p a r k i r n i h pros to r ih , nogometna igrišča na zelenicah. Zastav i t i je treba vse moči, da gradbenik i ne bodo pozabi l i na otroke vsaj v n o vejših nasel j ih, saj bomo z n j i m i dosegli že neko stopn jo množičnosti.
N a seji so i zvo l i l i tudi delegata za republiško konferenco, k i bo razprav l ja la o telesni k u l t u r i . K ran j ske mladince bosta zastopala l .am-pret Mar j an in V l ado Mraz .
L . B .
bo natančno programiran je pr ihodnjega dela, ker je od njega odvisno, kakšno bo mesto mlad ih in njihove organizacije v družbenem in po l i tičnem življenju jeseniške občine. To obenem tudi pomen i , da bo letošnja konferenca ve l iko bol j konkre tna kako r dosedanje.
Po predlogu naj b i v novu občinsko konferenco zveze mladine akt iv i v kra jevnih skupnos t ih predlagal i po dva člana, akt i v i po srednj ih š o lah po enega, ak t i v i v tovarnah po dva člana in ak t i v Železarne dvanajst članov. V nov i konferenci bodo še preds tavn ik i J L A , tabornikov , počitniške zveze, ku l turnopro* svetnih organizaci j in društev, športnih društev, zveze študentov in akt iva m l a d i h komunis tov . Tako bodo v konferenci predstavn ik i vseh Organizacij in društev, k i združujejo mlade. Posebno važne so vol i tve občinskega predsedstva. K a n d i d a c i j s k a komis i j a je zbra la predk>ge, kj j i h bodo obravnaval i akt i v i , o n j ih pa bodo govor i l i tud i predsednik i i n sekretarj i organizaci j , tako da bo konferenca predloge lahko le po t rd i l a al i zavrni la .
- J k
T V D — Kran j K r an j , Benedikova 12
Obveščamo vse l jubitel je telesne vzgoje, da začenjam o z redno vadbo vseh oddelkov v domu T V D Par t i zan v Stražišču, v ponedeljek, 11. januar ja 1971, In sicer: podmladek od 5. do 7. leta starost i v t o r k i h in petk ih od 17. do 18. ure, p i on i r j i v t o rk ih in pe tk ih od 18. do 19.30, p i on i rke v ponede l jk ih in četrtkih od 18. do 19.30.
Rekreac i j a : m lad inke In članice v ponede l jk ih in četrtk i h od 19.30 do 21.30, m lad inc i i n člani v t o r k i h in pe tk ih od 19.30 do 21.30. Pričakujemo čimveč jo udeležbo!
G L A S * 3. S T R A N
mmmmmmmm
Sv.
< :: ::-:> :" :ife^ :: :: :: :: :: :: :: ::v:^ v ^ ^ : : : : : ; : : y . A .
^•;:-;-^>*:::^v-::>::::
B L E D
J E S E N I C E
K R A N J
R A D O V L J I C A
ŠKOFJA L O K A
TRŽIČ
Če pogledamo, kako je šlo lani z denarjem, moram reči^ da smo celo nekaj prihranili. Še več pa bi lahko, če... Kaj, če bi začeli varčevati pri Gorenjski kreditni banki. Če bomo enkrat začeli, bomo gotovo vsak mesec nekaj dali na knjižico. Pa še pri žrebanju nas bodo upoštevali, saj je žrebanje šele 17. februarja
Le učinkovita socialistična z v e z a
Pogovor s sekre tar j em občinske konference S Z D L K r a n j Jožetom Kavčičem
Decembra lani je občinska konferenca socialistične zveze K r a n j na redni seji sprejela prav i la občinske organizaci je socialistične zveze. Podrobno obrazložitev in utemelj itev k prav i l om je takrat podal sekre tar občinske konference S Z D L Jože Kavčič. K e r nova prav i l a vnašajo v organizacij o socialistične zveze v občini nekaj novost i , smo tovariša Kavčiča zapros i l i za pogovor.
»Tovariš Kavčič, zakaj je pravzaprav občinska konferenca na zadnj i seji sprejela prav i la občinske organizaci je SZDL?«
»Najprej mo ram povedati , da je republiška konferenca S Z D L lani spomladi sprejela dva pomembna dokumenta : S Z D L danes in Statut S Z D L Slovenije. Torej nas je k spre jemu prav i l do neke mere zadolževal statut, še bol j pa potreba po uredi tv i odnosov v naši organizaci j i . Socialistična zveza namreč že nekaj časa ni b i la povsem pr i lagojena sedanj im političnim gibanjem. Zato j i h ni mogla spreml ja t i , kaj šele usmerjat i . M i s l i m pa, da je social istična zveza lahko učinkovita le, če je organizator, usklaje-valec, usmerjevalec družbenopolitičnih dogajanj in akc i j . Spre jeta prav i la torej občinsko organizaci jo posodabl jajo i n če lahko tako rečem, zavezujejo, da bo v pr ihodnje bol j učinkovita. To pa pomen i , da mora b i t i socialistična zveza čimbolj odpr ta organizaci ja . In prav to smo v prav i l i h tudi zapisa l i , ka j t i vsak občan, k i sprejme statut S Z D L in se po njem ravna, l ahko postane član social i stične zveze.«
»Povejte nam, p r o s im , nekatere novost i , k i naj b i z a go tovi le, da bo socialistična zveza res odpr ta i n demokratična organizacija.«
»Uvajamo delegatski s istem. Prek delegatov nameravamo doseči tesnejšo povezavo med različnimi de javn ik i , k i tako a l i drugače ustvarjajo tok življenja v kra jevnih skupnost ih , v občini a l i v širši družbeni skupnost i . Že dlje časa smo namreč opažali, da n i bilo zadostnega sodelovanja med vodstvi različnih organizacij in samoupravn imi organ i . Po nov ih p rav i l ih bodo občinsko konferenco sestavl j a l i s ta ln i i n nesta lni člani. Dve t ret j in i s ta ln ih članov b o sta izvol jeni v kra jevn ih organizaci jah, ena tret j ina pa v de lovnih organizaci jah, samoupravn ih skupnos t ih , organ izac i jah, društvih in združen j i h . Z nesta ln im delom članov konference želimo z ago tov i t i kvalitetnejšo obravnavo in večjo odgovornost do spreje t ih sklepov. Delegatski s i
stem pa vsebuje tudi dvo jno odgovornost. Po eni s t ran i se kaže odgovornost delegata za sprejemanje najboljših rešitev, po drug i s t rani pa se kažejo želje in tud i drugačne rešitve, k i j i h od delegata pričakujejo t ist i občinski samoupravn i organi , k i so ga izvo l i l i za sejo konference.«
»Za uresničitev takšnega načina dela pa bo najbrž treba zagotovit i nekatere pogoje?«
»Prav gotovo. P r i i zb i r i kadrov za naša vodstva bomo mora l i upoštevati demokratična kadrovska načela. Stremeti bomo mora l i , da pridejo v vodstva organizaci je najboljši in najbolj sposobni občani, posebno člani zveze komunis tov . Prav zato men im, da kadrovanje v nova vodstva socialistične zveze ni samo stvar socialistične zveze, marveč naloga vseh družbenih dejavnikov, posebno pa še zveze komunis tov .
Po drug i s t rani men im, da moramo doseči čimbolj vsestransko obveščanje naših občanov. Le tako bomo l judem omogočili, da bodo neposredno in odgovorno ob l ikova l i stališča in tudi odločali. Zato s i bomo pr izadeval i , da bodo sredstva obveščanja posta la
tako razširjena, da bodo predlog i i n želje l j ud i prišli v vsako hišo, do vsakega občana.
E d e n od pogojev za uresničitev prej omenjenega načina dela naše organizaci je je tud i mater ia lno stanje celotne organizacije, posebno pa organov kra jevn ih organizaci j S Z D L in občinske konference. Sredstva za delovanje social i stične zveze so namreč precej sk r omna i n prav gotovo ne bodo zadostovala za uresničitev vseh načrtov in nalog. Vendar kot kaže, glede sredstev občinske organizaci je lahko pričakujemo boljši mater ia lni položaj.
Med pogoji za učinkovitost naše organizaci je naj nazadnje omen im še eno izkušnjo oz i roma ugotovitev. Po spreje t ju dokumenta S Z D L danes smo že ustanov i l i nekatere sekcije. V n j ih dela precej občanov iz različnih interesn i h skup in in družbenih s t ruk tur . P rv i uspehi se že kažejo. K o bomo imel i še potrebna mater ia lna sredstva, bomo med drug im prav z delovanjem sekcij lahko razvij a l i naše delovanje oz i roma učinkovitost naše organizacije.« A . žalar
ŠOLA V N A R A V I Vse doslej smo b i l i bo l j va
jen i , da smo izvedel i o teh nov ih učnih ob l i kah od drugod (L jub l jana , šole na H r vaškem). Letošnjo z imo pa so se odločili za prv i tak poskus tud i na Goren jskem. Osnovna šola heroja Bračiča v Tržiču pr ip rav l j a ob pomoči delovn i h i n družbenih organizaci j za vse učence četrtih razredov centralne i n podružničn i h šol 8-dnevno šolo v narav i . Učenci bodo z raz redn ik i i n te lovadnimi učitelj>i med 3. in 20. februarjem b iva l i v hotelu Panaroma pod L j u bel jem. V dnevnih hote lsk ih pros to r ih bo potekal pouk po neko l iko spremenjenem u m i k u , tud i snovno ustrezno p o vezan z oko l j em, v katerem bodo ta čas preživeli. Do pravega izraza bo prišel predvsem pouk spoznavanja narave in družbe, z last i vzgojni predmet i ( l ikovn i pouk, glasbeni pouk) pa bodo vse bol j sproščeno lahko zaživeli v družbenih ob l i kah življenja m lad ih v narav i . Osta l i dnevn i čas pa bodo seveda učenci preživeli na snegu — na smučeh in sankah. Prede la l i bodo ustrezni program in pričakovat i je ne le, da bo teh 60 otrok ene generacije pr idob i lo osnovne veščine smučanja in sankanja , ampak da bodo v tem športu, k i ga v a lpskem predelu postav l jamo na eno prv ih mest, tud i uživali i n m u osta l i tra jno nak lon jen i . S icer pa i m a taka ob l i ka pouka tud i nekatere druge prednost i .
Učenci i n učitelji bodo preživel i 8 dn i skupa j , kar bo po eni s t ran i omogočilo učitel j em, da bodo otroke kar najbol j spoznal i tud i z »nešol-ske« s t ran i , pot pa bo tud i obratna — učenec bo spoznal svojega raz redn ika skoz i c e l o dnevno življenje. Posebno p o membna pa je tudi možnost, k i j o tako življenje naravnost narekuje, da bodo m lad i živel i organiz i rano življenje v večji skup in i (ko lekt ivnost v t istem poz i t i vnem s m i s l u , razvi janje družabnih navad) .
V razgovoru z ravnate l jem osnovne šole heroja Bračiča S t a n k o m S t r i t i hom smo s p o znal i , da ta p i on i r ska dejavnost zahteva precejšnje organizaci jske, mater ia lne i n ne nazadnje pedagoške napore, vsekakor pa j i h njeiv- pozitivne posledice opravičujejo.
Seveda so s p rog ramom seznanjeni tudi starši, saj bodo del stroškov bivanja (približno 100 din) prevzel i za svoje otroke tudi sami .
N a šoli pa že razmišljajo tud i o poletni šoli v narav i (v s lovenskem pr imor ju ) , kjer bli b i l g lavni poudarek na plavanju.
S icer pa za vse ostale učence pr iprav l ja jo tržiške šole smučarsko šolo na Zelenic i i n v Tržiču med semest ra ln im! počitniicami. -ok
Vložen denar vrnjen za rekreacijo delavcev
237. 500 dinarjev iz Podvina za rekreacijski objekt v Novigradu
N a zadnj i seji v preteklem lotu je predsedstvo republ i škega sveta Zveze s indikatov Sloveni je razpravl ja lo tudi o namembnost i uporabe 237.500 dinarjev, k i j i h je o samosvo jena posebna gost inska enota »Grad Podvin« v rn i l a s ind ikatom. Denar so dode l i l i pe t im goren jsk im občinskim s indi k a l n i m svetom za gradnjo rekreaci jskega objekta . H k r a t i s tako odločitvijo je predsedstvo R S ZS Slovenije tud i poudar i lo , naj imajo v l e t o va ln ih zmogl j i vost ih , k i j i h bodo zgradi l i v Nov i g radu z omenjen im denarjem, prednost že upoko jen i delavci . Opozor i l o pa je tud i , da se s tem denarjem zgrajene rekreaci jske zmogl j ivost i ne morej o razv i t i v objekt s tor i tven ih dejavnost i .
Nekdan j i o k r a j n i s ind ika ln i svet K r a n j je ob pomoči delovn ih organizaci j Gorenjske ured i l v let ih 1960 do 1962 grad Podv in v izobraževalni center s indikatov . K o t interesent za tak center se je pojav i l med adaptac i j sk imi de l i t ud i o k r a j n i svet L jub l j ana ,
T a je pozneje, k o je b i l u k i njen okra jn i s ind ika ln i svet K r a n j , tudi posta l ustanovitelj posebne gost inske enote »Grad Podvin«.
Za ureditev gradu Podv in v izobraževalni center s ta v l o žila ok ra jn i s ind ika ln i svet K r a n j in okra jn i s i nd ika ln i svet L jub l j ana skupno 237.500 dinarjev iz s ind ika lne članarine. Po uk in i t v i ok ra jn ih s ind i ka ln ih svetov so bile soglasno z republiškim s ind ika l n i m svetom prenesene ustanovitel jske pravice te gostinske enote na republiški odbor s ind ika ta delavcev s tor i tvenih dejavnosti Sloveni je.
K e r s ind ika t i v Podv inu zadnja leta n iso več organiz i ra l i svoje izobraževalne dejavnost i , se je kolet iv P G E »Grad Podvin« s soglasjem ustanovi te l ja usmer i l v izraz i to komerc ia lno gost insko dejavnost. K o je pred meseci zapros i l ustanovi te l ja , naj m u dovo l i popo lno osamosvoj i tev i n konst i tu i ran je samostojne delovne organizaci je, je republiški odbor s ind ika ta delavcev s tor i tven ih dejavnost i
na to p r i s ta l , vendar pod določenim pogojem. Ko l ek t i v P G E »Grad Podvin« mora vrn i t i s ind ika tom 237.500 dinarjev, k i so j i h ti vložili v adaptaci jo Podv ina . In ker je ko lek t i v te gostinske enote ta pogoj i zpo ln i l in denar nakaza l ustanovi te l ju , so bi le premoščene tud i poslednje fo rmalnost i za osamosvoj i tev P G E »Grad Podvin«. Repub l i ški odbor s ind ika ta delavcev s tor i tven ih dejavnosti Slovenije pa je denar prepust i l republiškemu svetu zveze s ind ikatov Sloveni je kot pravnem u nas l edn iku nekdanj ih ok ra jn ih s ind ika ln ih svetov K r a n j in L jub l j ana .
Z odločitvijo, da vrn jen ih 237.500 dinarjev prepust i občinskim s ind ika ln im svetom Gorenjske, k i bodo zgrad i l i r ekreac i j sk i objekt v Nov i gradu, je republiški svet Zveze s ind ikatov zagotovi l namembnost vloženega denarja. Denar bo naložen v prav take namene, kako r sta ga pred leti nameni la okra jna s ind i ka lna sveta K r a n j in L jubl ja na .
Kako krmariti v stabilizacijskih vodah V našem gospodarstvu je
že nekaj časa v ospredju zanimanje za stabi l izac i jske ukrepe, čeprav še n i znano, kaj bo pr inese l paket nov ih predpisov, k i naj b i j i h sprej e l i p r ihodn j i mesec, je vendar le treba pričakovati znaten vpl iv na poslovanje gospodarsk ih organizaci j i n računati s tem, da se bodo težave mars ik je povečale.
K o so o tem v ponedeljek govor i l i na seji medobčinskega sveta Z K S za Goren jsko , so men i l i , da komun i s t i v tak e m položaju ne b i smel i držati r ok križem. Dejavnost je še t o l i ko bol j potrebna, ker je gospodarstvo na Gorenj skem že sedaj v precejšnji zagati . V zadnjem času je namreč to l iko zaostalo v svoj e m razvo ju , da je ponekod prišlo celo pod republiško poprečje.
K o t je b i lo v idet i v razprav i na sej i , naj b i gorenjski k o m u n i s t i svoja pr izadevanja usmer i l i po dveh poteh. Po eni s t ran i naj b i si prizadeva l i za izboljšanje položaja i n reševanje težav v svo j ih de lovnih organizac i jah, po d rug i pa naj b i se vključevali v ob l ikovanje i n sprejemanje s istemskega ure janja družbenoekonomsk ih odnosov v rep u b l i k i i n zvezi.
K o so govor i l i o svo jem pragu, so poudar i l i , da bo treba še posebno zaostr i t i odgovornost vod i ln ih i n poslov
n i h ek ip za rezultate gospodarjenja. V zvezi s tem b i kazalo Spodbudi t i večjo dostopnost do vodstvenih mest, večje nagrajevanje po dosežen i h rezu l ta t ih i n pr idobivanje nov ih s t rokovnjakov .
Drugo področje, k jer b i b i lo mogoče mars ika j izboljšat i , je poslovno sodelovanje med so rodn im i podjet j i . N a Goren jskem je da l nekaj pobud za to že medobčinski svet Z K , vendar je vse skupaj ostalo le na pap i r ju . Precej pa se je p remakn i l o naprej
v lesno predelovalni indus t r i j i , k je r so podjet ja sama začutila potrebo po povezovan ju .
K a r zadeva delovanje navzven, s ka t e r im b i posegali v odnose i n predpise v republ i škem i n zveznem mer i l u , p a so na seji predlagal i , da b i v ta namen organiz i ra l i nekako s t rokovno ekipo. T a b i pr iprav l ja la podatke in gradivo, s ka te r im b i p o d p r l i morebi tne gorenjske predloge.
K m e t i j s k a p o s p e ševalna služba
Zadnja skupščinska seja v škofji L o k i je i zrekla tudi ne-
I kaj kritičnih p r i pomb na račun f inanciranja pospeševalne
J dejavnosti v kmet i j s tvu . Denar za njeno akt ivnost sta v preteklem letu pr ispeval i samo občinska skupščina i n Kme t i j s ka zadruga, čeprav je b i l namen takrat ustanovlje-
I nega sk lada drugačen. Van j J naj b i se stekala denarna
sredstva vseh delovnih organizaci j , kater ih delovno področje je povezano s kmet i j s tvom.
Visokonapetostni daljnovod Škofja Loka - Češnjica
Zarad i neizpolnitve nalog p a so b i l i z r ekonst rukc i j o sk la da povzročeni samo dodatn i stroški. Odbo rn ik i so na sej i i zraz i l i zahtevo, da se p raksa preteklost i v letošnjem letu ne ponovi .
Služba pospeševanja bo zaposlovala štiri s t rokovnjake , od kater ih bosta dva de la la pr i K Z Škofja L o k a , eden p r i žirovski kmet i j sk i zadrug i , eden pa p r i uprav i občinske skupščine.
A. Igličar
Ob občinskem p r a z n i k u Škofje Loke s lav i tud i d is t r i buci jsko podjetje za p reskrbo z električno energijo E L E K -T R O K R A N J pomemben delovni uspeh. V svojo v isokonapetostno mrežo bo ta dan vključilo nov visokonapeto-8 t n t da l jnovod, ka t e r i povezuje razdel i lno transformatorsko p»stajo škofja L o k a s Cešnjiico v Selški do l in i .
Nov i da l jnovod v s k u p n i dolžini 15 k m je zgrajen n a železnih predalčnih j a m b o r i h * i zo lac i jsko vrednost jo 35 k V i n z možnostjo preureditve za napetost 110 k V , z vodi k i Al-Fe prereza 120 m m 2 , kar omogoča prenos ca. 17.000 k W a l i 6,8-kratno zmog-IJivost dosedanj ih vodov. c e p r a v bo da l jnovod še nekaj časa obratova l z napetost jo 1 0 kV , bo vendar njegova
•^uogljivost naras la n a dvakratno dosedanjo, od 2480 na c a . 5000 kW. V ce lot i je b i l o *a dal jnovod postav l jenih 56 Jamborov višine od 12,2 m do * 2 m, ka t e r ih skupna teža zna-8 8 ca. 133,7001. P o osnovn ih Podatk ih i n zahtevah invest i torja j e pro jekt da l jnovoda »zdelalo podjetje Da lekovod
Zagreba, katero je t u d i s S v ° j im i s t r okovn jak i i zvedlo v & a gradbena i n montažna de-*?• Z de l i je podjetje začelo J n e 13. 8. 1970 i n Jiih je kon-
dne 23. 12. 1970.
" a l j no vod bo predvsem za
gotovi l nemoten razvoj industr i je i n ob r t i v Selški do l in i i n izboljšal kakovost energije p r i posameznih od jemalc ih . Odpadle bodo pritožbe zarad i prenizke napetost i , pa tud i samo obratovanje bo možno ured i t i z manjšimi prek in i t vami dobave ob neobhodnih vzdrževalnih de l ih k a k o r dosle j .
Invest ic i jska vrednost dal j novoda znaša 3,118.335 d i n i n j o je Investitor ob razumevan j u občinskih upravn ih organov i n zainteres iranih indus t r i j sk ih podjet i j v Selški do-linti zagotovi l delno iz l as tn ih sredstev, delno pa s poso j i l i pod k o l i k o r to l iko ugodn im i pogoj i . Invest i tor se je zaveda l , da je gradnja energetsko utemel jena In časovno nu jna , da pa m o r a b i t i lizvedena za daljše obdobje glede na živl jen jsko dobo t a k i h gradenj , čeprav še ne bo tako k m a l u dosegla t iste stopnje i zko r i ščenosti, katera b i zagotavl ja la rentabi lnost investidi je. V o d i l n a je b i l a m ise l , da je treba v Selški d o l i n i ustvar i t i osnovne energetske pogoje za gospodarsk i razvoj .
Ob začetku obratovanja da l jnovoda je t reba izreči pohvalo i n zahvalo za vloženi t r u d vsem delavcem, vod jem grup i n p ro j ek tan tom podjetj a »Dalekovod« i z Zagreba, k a k o r tud i p ro j ek tantom, nadzorn i g rup i invest i tor ja i n
vsem delavcem nadzorništva v škofjii L o k i , k i so s svojo sposobnost jo i n s svojo zavzetostjo p r ipomog l i h kakovost i i n h i t r i i zvedbi vse gradnje.
Delavska univerza T o m o Brejc K r a n j
vpisuje v I I . po l le t ju v 5., 6., 7., 8. razred osnovne šole ter v začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje nemškega, i ta l i janskega, angleškega i n francoskega jez ika. Pr i jave sprejema za jez ikovne tečaje do 12. j anuar ja i n za osnovno šolo do 20. j anuar ja 1971 vsak dan od 7. do 16. ure in v soboto od 7. do 12. ure. Vse in formaci je dobite tud i telefonično na št. 21026, 21243.
Danes bo začel obratovat i nov bife v s tar i upravn i zgradbi žičnic i n vlečnic na V i t r a n c u , Ured i la ga Je E m o n a iz L jubl jane . Je ve l iko prostornejši od starega, k i n i več ustrezal zahtevam smučarjev, pa t u d i i zb i ra j ed i l in pijač je ve l iko večja, ( jk) — Fo to : F. Perdan
Loški razgledi št. X V I I .
Obsežno kot še nikdar Konec decembra 1970 je izšel 17. zvezek Loških razgledov, ene najvidnejših revij svoje vrste p r i nas. Osnovn i značilnosti zadnje številke sta rekorden obseg — kar 303 s t ran i — i n zelo pester i zbor pr ispevkov, k i posegajo v preteklost ter n a najrazličnejša področja javnega življenja v škofji L o k i i n n jen i širši oko l i c i . Av tor j i so same znane osebnost i , s t rokovn jak i i n poznavalc i problemov, s ka t e r im i se spopr i jemajo v člankih. Rečemo lahko , da uredniški odbor ne odstopa od tradic ional nega načela kval itete, k i je z bo rn i ku zagotovi la širok k r og bralcev, temveč ga sk rbno neguje.
Ko t doslej , so Loški razgledi tud i tokrat razdeljeni v štiri poglavja: Narodnoosvobodi lna borba , Razgledi , Leposlovje ter Zap i sk i in poročila. R u b r i k o Narodnoosvobodi lna borba sestavljajo tr i je zap is i . V prvem znani publ i c i s t in komentator Ivan Franko-Iztok govori o p o menu loškega ozemlja za N O B ter bralcem pojasnjuje, zakaj je omenjeno območje med zadnjo vojno odigra lo tako važno vlogo. Drug i p r i spevek — S p o m i n i na zapore i n taborišča I — je pravzaprav odlomek, vzet iz dnevn i k a par t i zana in interni ranca J a n k a B e r n i k a , k i obsega t r i zvezke in k i ga h ran i L o škj arhiv . V n j em B e r n i k opisuje aretaci jo in bivanje v škofjeloških in begunjsk ih zapor ih . Zadn j i del so izdajate l j i odstop i l i J a n k u E r -znožniku, J a n k u Berčiču i n Ludvi/ku Jugov icu, k i objavl jajo nadaljevanje seznama žrtev fašističnega nas i l ja v loški občini.
Poglavje Razgledi je že po t rad i c i j i najobsežnejše, saj t i sočletna zgodovina mesta pod L u b n i k o m in buren novodobn i razvoj komune predstav l ja neizčrpen v i r zan imiv ih podatkov . K a r dvajset sestavkov smo našteli. Dr . Pavle B l a zn ik nam predstavl ja zan imive podrobnost i iz življen ja loškega plemstva v 17. stolet ju, Jeja Jamar-Legat obravnava loško šolstvo v p r v i po lov ic i 19. stolet ja, Dušan Kermavner razlaga vzroke in značilnosti pavper i zma (obu-božanja) v propadajočih železarsk ih k r a j i h na Gorenjskem pred sto le t i , C i r i l Zupane pa v napet i , a s podatk i
Srečanje m l a d i h i n starejših
V sredo je b i lo na Jesenicah srečanje članov Odra m l a d i h s starejšimi amaters k i m i igralc i čufarjevega gledališča. N a srečanju so se pogovarjal i o delu Odra m lad ih ,
o njegovem pomenu v ku l tur nem življenju Jesenic in o načinu, kako b i se obetajoči igralc i najbolje vključili v delo Čufarjevega gledališča.
-Jk
Nov godalni orkester V torek bo na Jesenicah
ustanovni sestanek jeseniškega godalnega orkestra , k i bo združeval vse tovrstne jeseniške glasbenike, med kater i mi je l-vf lepo število mlad ih z obeU.jočo prihodnostjo. N a
utemel jeni pr ipoved i »Turški križ« nad P o d b r d o m osvetl juje skr ivnost 500 let starega znamenja na k a m n i t i steni ob ust ju Baške grape. Dr . E m i l i j a n Cevc razčlenjuje spis Edva rda S t rah la o umetnostn ih razmerah na K r a n j skem, eno p r v ih resnejših študij s l ikars tva p r i n \s, ' akademik dr. France Kob ar se v p isani besedi spomin ja društveno prosvetnega dela v prejšnjih časih, Tone Pire obnav l ja značilnosti pojava društev v 19. stolet ju (Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta) , F ranc Štukl l is ta B u k v e dnevn ika Jerneja Gašperiina in niza drobce, k i i lus t r i ra jo podobo ter l jud i škofje Loke pro t i k o n c u prejšnjega veka, N i k o Zumer obelodanja nastanek in rast muzejske zb i rke v Žel e zn ik ih , M a k s Zadn ik objavl ja del K r o n i k e Loških d i rk , France P lan ina nam prikaže posebnost i žlirovske pokra j ine i n žirovcev, medtem ko Mar i j a Stanonik podrobno oriše čipkarske pripomočke in nasp loh čipkarstvo v Žirovski k o t l i n i . Iz razprave dr . Anto- ; na Ramovša zvemo vse o novem najdišču zgornjepermij-s k i h sk ladov p r i Pševem, zahodno od K r a n j a (opremlje- ! na je s sk i cami i n odličnimi fotograf i jami ) , Magda S imo-nič-Novak v r i sbah in tekstu preučuje rast l instvo Rat i tov- ! ca , inž. Janez Ahačič poroča j o me l io rac i j i gozdnih zem- j ljlišč v gornjem de lu Selške I dol ine, dr . Anton Polenc p r i - j poveduje, katere vrste paj- i kov z L u b n i k a doslej pozna- I mo in kakšne so nj ihove lastnost i , Ka t e r ina Kobe-Arzen-šek dopolnjuje zgodovino Krenner jeve suknarne v škof-
mlad inskem komi t e ju so nam povedal i , da precej m lad ih glasbenikov še ne nastopa n ik jer in bi j i h zato radi p r i tegnil i k orkes t ru , vzporedno pa b i se še dodatno izobraževal i na glasbenih šolah, -jk
j i L o k i , Ernes t Lotrič razgrin ja p red b ra l c i razvoj podjet ja Transturtist, L jubo Slav-kovič pa podaja pregled čez 15-letni vzpon tovarne E l r a . Pestro seri jo zaključuje inž. Primož Simonič z Doživljaji i n spomin i , k i v pr i j e tnem slogu rešujejo pozabe že umr l e posebneže Škofje Loke ter odp i ra jo pogled v s tar i škofjeloški vsakdan.
Poglavje Leposlovje je založnik, Muze j sko društvo škofja L o k a , posveti lo lan i u m r l e m u pisatel ju Pav lu Per-k u . N a osmih straneh zasledimo izseke iz Perkovega dela Dok to r Lov ro in novelo Sveta. Preosta l ih šest s t ran i sta zapo ln i l a Jože Gregorič in Je ja Jamar-Legat; Gregorič podaja kratek življenjepis poko jn ika , rojenega leta 1877(!) v Pol janah nad škofjo Loko , k i ga Jamar jeva razširja s pregledom piščeve l i terarne zapuščine.
Zap i sk i in poročila spet zajemajo celo zb i rko člankov, vrednih pazlj ivega ogleda. Zarad i pomanjkan ja prostora j ih bomo samo našteli, čeprav b i zaslužili izčrpnejše koment i ranje . Poglejmo, kaj prinašajo: S l i k a r i n akademik G o j m i r An ton K o s (dr. E m i l i j an Cevc), Lov ro P lan ina osemdesetletnik (dr. Pavle B l a zn i k ) , Potres pred 75 let i (France Štrukl), 70-letnica gasi lskega društva v S ta r i L o k i (Andrej Pavlovec), 25 let l judske knjižnice v škofji L o k i (Janko K r e k ) , Še nekaj o v ra t ih na zahodni me j i loškega gospodarstva (inž. Raj ko B r a n k ) , Uprava i n arhiv občine T ra ta (France Štrukl), M i s s F . Cope land — propa-gatorka naših čipk (Božo Ra-čič) . D robc i Iz loškega arh iva (France štrukl), K u h a r s k i recept i iz 19. stolet ja (France štrukl), Popravek i n pojasn i l a k sp isu Iz dnevn ika Lukačeve mame (C i r i l Zupane) , Muze j sk i izlet (France P lan i na) , Razstava v galer i j i (Andrej Pavlovec) , Pr ispevek h k r o n i k i škofje Loke od 1. X . 1969 do 30. I X . 1970 (Janez Eržen), S p o m i n i i n obletnice (France P lan ina ) , Občni zbor Muzejskega društva v škofji L o k i , člani Muze jskega društva i n naročniki Loških razgledov.
• Zadn j i zvezek n u d i , kot v i -• dite, ob i l i co dobrega čtiva. • Skora j m u n i kaj očitati. • E d i n o , ka r bode v oči, je • preve l ika vsebinska r a z n o • l ikost Zapiskov i n poročil. • M o r d a bi kazalo uvest i še • peto rub r i ko , namenjeno • jub i l e j em in ob le tn icam, k i • j i h n ikda r ne zmanjka . Z d i • se namreč, da so odgovor-• m 25-letnici l judske knjiž-• niče posvet i l i malce prema-• lo pozornost i ( in prostora) • ter da b i mora l i tud i m n o • gi drug i zaslužni posamez-• n i k i na j t i mesto v Raz-• g ledih.
I. Guzel j
Prešernovo gledališče iz K r a n j a
g o s t u j e v P r e d d v o r u V nedeljo, 10. januar ja , ob
15.30 bomo v dvorani prosvet- j nega doma v P reddvoru v i del i kval i te tno d ramsko delo A N D O R R A , k i jo bo uprizor i l o Prešernovo gledališče iz i K r a n j a v počastitev proslav- I Ijanja 900-letnice Preddvora . |
V zadnj ih let ih so na podeželju gledališke predstave prava redkost i n gotovo pogrešane, zato pričakujemo, da bodo preb iva lc i Preddvora in okol ice dvorano napo ln i l i , saj je vstopnina samo 5 d in za odrasle in 2 d in za otroke.
Lesnina Ljubljana delovna enota Kran j Ti tov t rg 5
razglaša pros t i de lovni mest i
a) prodajalca
b ) delavca
Pogo j i : a) K V trgovski delavec z najmanj t r i leta prakse Pri jave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta delovna enota K r a n j , T i tov t rg 5. Osebni dohodek po p ra v i l n i ku OD.
Združeno podjetje Iskra Kran j Industri ja za elektromehanike, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko Kran j
iščemo s o d e l a v c e z a d e l o v s t r o k o v n i h službah Z P I s k r a
Razp isu jemo naslednja delovna mesta :
svetnika generalnega direktorja za posle z J L A
svetovalca generalnega direktorja za ekonomske analize
svetnika generalnega direktorja za finančna področja
Pod točko 1. m o r a kand idat izpolnjevat i naslednje pogoje: d i p l om i ran ekonomist a l i d ip l om i ran ing. e lektro a l i strojne smer i a l i višji o f i c i r tehnične smer i , najmanj 10-Ictne delovne izkušnje na odgovo rn ih de lovnih mest ih v gospodarstvu a l i v J L A . Pod točko 2. mora kand idat izpolnjevat i naslednje pogoje: d ip l om i ran ekonomist , najmanj 10-letne delovne izkušnje na odgovorn ih delovnih mest ih v gospodarstvu i n bančništvu, znanje enega tujega j ez ika .
P od točko 3. m o r a kand ida t izpolnjevat i naslednje pogoje: d i p l om i ran ekonomist , najmanj 10-letne delovne izkušnje n a odgovorn ih de lovnih mest ih v gospodarstvu, znanje enega tujega j ez ika .
V s a t r i de lovna mesta so v L jub l j an i . Osebni doh o d k i po P r a v i l n i k u o de l i t v i O D s t rokovn ih služb Z P I sk ra K r a n j . P ismene pri jave pošljite na Z P I sk ra K r a n j — Organizac i jsko kadrovsko področje, K r a n j , Gosposvetska 10. R o k pr i jave je 15 dn i po objav i .
N I K O L I S U H E G A M E S A Z A P R A Z N I K
Š tirje so. Najmlajša dek l i ca hod i še v šolo, fant se bo izučil za elek-
tričarja. Gospod in ja je b i l a sicer v službi preden so se rodi l i o t roc i , potem pa je delo pust i la in skrbe la le za družino. Danes j i je žal. »Lahko b i bolje živeli, moževa poko jn ina zadostuje le za hrano i n za najnujnejše.« Potem računamo: oko l i 25 star i h tisočakov na družinskega člana. T reba je plačati stanovanje, davek na zemljišče, e lektr iko , vodo, smet i . S slab im i 80 s ta r imi tisočaki pa je treba družini vsak dan pr i prav i t i najmanj t r i obroke hrane, k u p i t i per i lo in obleko, toaletne potrebščine, za drugo pa že zman jka denarja. ' Potem postav im kočljivo vprašanje: ko l i ko mesa in kol i kokra t ga kupi te na teden. Gospodin ja malo pomišlja, al i bi lahko povedala t is t ih 30 do 40 dekagramov mesa, kol ikor ga k u p i na teden.
»Vedno k u p i m drugo vrsto mesa, prve n i k o l i . M o j a družina ne ve, kaj so to goveji zrezki . Sv in j sko in telečje meso ne k u p i m n i k o l i , predrago je zame. Včasih k u p i m jetrca, kakšno krvav ico a l i piščanca. Celega n i k o l i , po dva bedrca, pa potem razdel imo na štiri dele, vsak dob i nekaj.«
Drugače pa kuha močnate jedi , krompir jeve juhe in podobno. Surovega masla ne ku-P'jje, suhega mesa n i ko l i , na teden porab i k a k i h 10 jajc. Za praznike vedo le po koleda r ju , p r i hran i se to ne pozna. Le zakaj b i b i lo ob ne; del jah boljše kos i lo in le zakaj b i se mora l i ob p ra zn ik ih najesti suhega mesa? Steklenico piva kup i ob nedeljah, vina n iko l i .
Dva o t roka p r i hiši potrebujeta precej per i la , vsako leto čevlje, k i j ih prerasleta, Plašč postane prekratek in
pretesen. K a k o pa oblačite otroke? »Veste, sestre i m a m , k i j i m gre bolje kot men i , pa m i za otroke pošljejo nogavice, per i lo i n tud i v rhn ja oblačila. Če n i ve l iko ponose no, m o j i o t roc i to še vel iko nosi jo. T u d i zame i n za moža se kaj najde. Dobro je za doma, ven pa tako malo hod imo , v k ino ne a l i k a m drugam; kjer b i mora l i b i t i lepše oblečeni.« T u d i na dopust ne gredo n iko l i . O t roc i so sicer že b i l i polet i v ko lon i j i , saj n i b i lo ve l iko treba plačati. Onadva, žena in mož, pa n i sta b i l a na dopustu, odkar so se rod i l i o t roc i . On že, v hr ibe gre rad, ona pa ne. N a mor ju nista b i la od leta 1948. Predrago je. Sestro bi rada ob iska la , za pot b i b i lo že, pa je treba imet i še potn i l ist ; ta pa tudi stane.
Kakšno drobno veselje pa si potem lahko privoščite? Pogleda me rahlo začudeno, najbrž je tega še nihče n i vprašal. »Ničesar s i pravzaprav ne m o r e m privoščiti: dvakrat n a leto grem k fr izer ju, t ra jno m i naredi , i n to je vse. Zase ne kupu j em k r e m a l i ličil, ženskih časopisov n i m a m naročenih. Veste, če veš, da se take drobne želje, k i j i h imamo ženske, ne dajo i zpo ln i l i , potem j i h tudi n i , enostavno s i ničesar ne želiš. S k r o m n o sva oba z možem navajena že od mladega. Zdaj imamo vsaj dovolj veliko stanovanje, še pred dvema letoma pa smo imel i samo sobo in kuh in jo . B o že kako , samo da otroc i pr ide jo do k r u h a , potem bomo lažje živeli.«
B E L K R U H J E T U D I SLAŠČICA
i rehran i t i sedemčlansko družino in j o obleči n i lahko. Posebno še, če
dohodk i na družinskega člana ne presegajo trideset s tar ih tisočakov na mesec.
Pegami s o n a z n a n i l i h u d o z i m o
Proti koncu decembra so Začele nad Jesenicami krotiti velike jate ptic. Ker je to za [a čas dokaj nenavaden pojav, smo se pozanimali pri društvu za varstvo živali na Jesenicah, od kje so ptice priletele. Zvedeli smo, da so to Pegani, ki prilete k nam sicer Zelo poredko, skoraj vedno Pa s svojim prihodom naznanijo hudo zimo. V naše kraje prilete pred snegom in mrazom iz Rusije, Danske in drugih severnih dežel. Hranijo s e z rdečimi plodovi jerebike, kalinovca in krogticami bele omele.
Na Jesenicah so pegani ostali približno teden dni, nato pa so odleteli. Pomlad bodo dočakali kje na Dolenjskem ali Primorskem. Ljubitelji ptic na Jesenicah zasledujejo njihov let, zato so jih nekaj ujeli in jim dali na nožice razpoznavne obročke. Ptice so zelo podobne škorcem. Pod kljunom imajo tem-norjavo piko, po perutnicah bele lise in na glavi čopko.
Pegani se bodo spomladi vrnili v severne kraje, kjer bodo spletli gnezda in izvalili mladiče.
B . B .
En krompirček, dva krompirčka...
Je bil kruh še vedno slaščica za nekatere, nedeljski priboljšek za otroke namesto piškotov in potic? To smo se vprašali, ko smo pregledovali podatke ankete občinskega sindikalnega sveta v Kranju. Hoteli smo se prepričati, če se da živeti tudi z manj kot štiridesetimi tisočaki na mesec. Hoteli smo spoznati gospodinje, ki znajo tako obračati denar, da jim ga do konca meseca ne zmanjka za krtih in mleko. Mesa tako ali tako ne kupujejo veliko in je vseeno, če ga teden dni ali dva družina niti ne pokusi. Skušali smo povpraševati gospodinje kar najbolj' obzirno o njihovem družinskem proračunu. Kolikč na mesec dajo za hrano, koliko jim ostane za obleko, in ostale potrebščine, koliko za razvedrilo? Ker nihče nima rad, da mu kdo pogleda v lonec, smo pazili, da ne bi v tem kdo prepoznal družine. Obenem se družinam oziroma njihovim gospodinjam še enkrat zahvaljujemo za razumevanje in za pomoč.
S k r o m n i so, drugače ne gre. Gospod in ja hran i marme-lado samo za palačinke, da pa b i j o o t roc i maza l i na k r u h , ne to p a ne, preveč b i j o pojedl i . K le t je ve l ika . 450 ki logramov k r o m p i r j a kup i j o za oz imnico i n vsega pojedo. G o spod in ja jeseni v k u h a tudi sadje, k a k i h 70 k i logramov, vendar ga začnejo jest i šele takrat , ko pojedo ot roc i vsa j abo lka , ka r so j i h k u p i l i za oz imnico .
Spet poprašam, če kup i j o kaj mesa. Za tolikšno družino ga kup i j o dvakrat na te
den po k i l o govejega. Vodno za juho , n i ko l i za zrezke. Tud i svinjskega mesa in telečjega n i k o l i , prav tako ne p i ščanca, preveč b i ga b i lo treba, da bi b i l a družina s i ta .
»Pri nas živimo bol j ob k r u h u i n m l e k u . Na jman j dva k i l og rama k r u h a na dan k u p i m i n pa štiri do šest l i t rov m l eka . Po le t i pojemo več mlek a , ke r ga sk i sam, d a ima jo po t em vsak večer o t roc i k i slo m l eko za večerjo. Ob nede l jah k u p i m še k i l o belega, tako za priboljšek, pa ga p o jedo že takoj po za j t rku . Z a
zajtrk imajo vedno k r u h in mleko , za večerjo tud i . K o s i la pa so vedno — tako b i rek la — domača. Včasih k u p im konjske meso, cenejše je in prav tako dobro kot vsako drugo. Drugače pa je za kosilo juha , prazen krompi r , i n solata. Veste, če že n i ravno najboljše, s i t i smo pa vedno.«
Oblačiti lolikšno družino tud i n i " lahko. Polet i o t roc i pomagajo pobirat i k r o m p i r , da zberejo denar za šolo pa tud i za kakšno obleko j . m ostane. »Srednji nujno potrebuje nove čevlje, še sedaj v tem mrazu h T l i v škonijih. Res bomo mora l i najt i denar zanje. Tako je p r i nas, če nekdo nekaj nujno potrebuje, potem m u kup imo , drugače pa ne. Vedno pregledujem izložbe, če imajo kje razprodajo in potem k u p i m po znižani ceni/ kar najbol j potrebujemo.«
In kakšno je vaše razvedrilo in počitek? »O počitku p r i tako ve l ik i družini se ne d a govor i t i . Včasih, ko so b i l i o t roc i še ma jhn i i n n i b i l o po cest ih tako ve l iko prometa , smo šli na sprehod, sedaj p a greva z možem le k sosedom malo na obisk in gledava televizi jo. N a dopust ne gremo n i k o l i , po letni čas i zko r i s t i va m idva z možem i n o t roc i tud i , da pomagamo sosedom p r i sprav l jan ju pr ide lkov . V s a k d inar prav pr ide , pa t u d i o t roc i potem znajo bol j cen i t i »eei, k i so j i h sami k u p i l i s svo j im denar jem.
S A M O H R A N I L K A
S a m a živi s s inom, mož j i je u m r l . Po n jem dob iva poko jn ino in otro
ške doklade. Vsak mesec k o prinese poštar poko jn ino , nak u p i za svoje gospodinjstvo i n pičo za nekaj kur . M a l o potem ostane za meso, za časopise, za razvedri lo . E n k r a t na teden kup i meso za juho, svinjskega n i k o l i . Testenine kuha, na v r t u je še nekaj solate, p a gre. Fant je velik, vel i k o r ad je, pa je. zadovol jen tud i s kosom k ruha . Včasih pa pretakne omaro, če je b i l a m a t i slučajno ma lo po t ra tna i n je k u p i l a tudi bonbone. Za ob leko ne potrebujeta dos t i , kakšno b luzo sešije soseda , k i malo računa, za fanta predela iz očetovih oblek.
V k ino ne hod i , na dopus tu n i b i l a n i k o l i . Samo za pot do mor ja b i porab i la tol i ko kot b i imela tu doma za p o l meseca za meso. To pa je že nekaj . S k r o m n a je, tud i želje so skromne. Saj ne potrebujeta ve l iko, potem pa že gre. Ka j b i hod i l i v mesto, človeku se samo želje vzbuj-de ob pogledu na izložbe T u d i tako se da živeti.
L . M .
R A Z P R O D A J S E Z O N S K O ZNIŽANJE V S E H V R S T O B U T V E
Baski bodo živeli Genera l F ranco se n i mogel
ubran i t i s i l ov i t ih protestov svetovne javnost i , k i je terjala življenje za šest na smrt obsojenih Baskov i n to je b i l a nemara najbol j pr i j e tna nov ica minulega tedna: B a s k i , k i j i h je sodišče v Burgosu obsod i lo na smrt , bodo — čeprav v zaporu — živeli! Toda če je to vsaj za trenutek pom i r i l o vse tiste, k i n iso mog l i doumet i i z jemno okrutne sodbe, pa vsekakor ne more povsem utišati glasove t i s t ih , k i v Španiji sami trpe zarad i odsotnost i t i s t ih najosnovnejših demokra t sk ih svoboščin, k i so v naprednem svetu dokaz zrel os t i človeštva. F ranco skorajda n i ime l drugega i zhoda, kot mi los tno podpisat i milejšo obsodbo, zakaj Španijo samo je kazen tako ra zburka la , kot že desetletja noben dogodek. Protestne stavke, demonstracije i n neredli so ne le obrn i l i pozornost sveta n a to deželo P i r ine jskega po lo toka , marveč tud i vsaj rah lo zatres l i temel je sedaj že ostare lemu di k ta to r ju .
Po l j ska doživlja dneve strezni tve i n pomliritve. P o s i lov i t em i zb ruhu nezadovol jstva i n s t re l ih , k i so od j ekn i l i tud i daleč izven meja , so t i s t i , k i so pro tes t i ra l i , spoznal i , da samo nasi l je najbrže ne bo obrodUo sadu. Novo vodstvo upa , da bo z bol j a l i man j k o r en i t im i r e f o rmami — predvsem gospodarstva — znova v rn i l o živahnejši u t r i p v d o kaj anemično srce dežele. Težko je napovedat i , k o l i k o j i m bo to tudli uspelo, zakaj težave, k i j i h imajo Po l j ak i , zanesl j ivo n iso majhne i n vprašanj je v t em t r enutku več, kot je b i l o kda j ko l i odgovorov. Toda zavzetost Pol jakov samih , da vendarle s t o re največ, k a r se da — zaka j od tega je naposled odv isno njlihovo življenje — k l j u b temu daje obete za pr i hodnost .
K o t b i n e m i r i , nezaupanje i n negotovost dob i l i k r i l a p rav v zadn j ih dneh minulega leta, se je tudi n a j u g o vjf\odu E v r o p e i n n a drug i s t r an i Dardane l pojav i lo n o vo žarišče napetost i : turški študentje i n de l nezadovoljne Javnost i so p r i s i l i l i v lado
i n predsednika republ ike , da so naposled začeli resneje ukrepat i . Politični položaj v deželi n i rožnat, n em i r i n a univerzah so b i l i posledica globokega nezadovol jstva z neučinkovitostjo državne oblas t i . A r m a d a resno svar i , da bo ukrepa la , če c i v i l om naposled ne bo uspelo vpe l ja t i red lin m i r v državi. Ma l okda j je dobro, če se vo j ska vmešava v zadeve, k i so domena demokratičnih ob las t i . B i l o b i bržkone slabo, če b i se p r i hodnost Turčije mora l a zanašati na senco bajonetov.
Najmočnejša i n vsekakor tud i najplivnejša pa les t inska gver i l ska organizac i ja A l Fa -tah je sk len i la , da se bo u m a k n i l a v i legalo i n nadal jevala svojo dejavnost v takšn i h pogoj ih . Svoje urade v L i banonu i n drug ih a rabsk ih državah bo.1o zapr l i . To je prav gotovo nenavaden sklep za predstavnike organizaci je, k i je b i l a doslej večinoma vajena svojo vol jo, vp l iv i n želje ob jav l ja t i dokaj glasno. Ta trenutek še n i moč navest i vseh vzrokov za tako odločitev. Neka te r i domnevajo, da naj b i s spremenjeno takt iko dosegli več, predvsem pa naj b i se tako poskus i l i i z o gn i t i nenehnim sporom — k i so se tu pa t am razraščali v krvave obračune — z jordans k i m režimom, še en d o g o dek, k i je vezan na Bližnji vzhod: Gunnar Ja r r i n g bo poskušal t isto, ka r doslej v p o po lnost i n i uspelo še nikom u r — povezati raztrgane n i t i bližnjevzhodne kr ize i n naposled p r i p rav i t i n a s p r o t u j o če s i s t ran i do tega, da s i bodo vendarle segle v roko . P o gajanja o rešitvi kr ize n a Bližnjem vzhodu se bodo nadal jevala, toda ta trenutek n i nihče i zmed t reznih opazovalcev pr ip rav l j en priseči, da se bodo tud i — vsaj k m a l u — uspešno končala. Nihče ne dvomi o sposobnost i molčečega švedskega d ip l omata , t o da ovire i n nasprotovanja so tako ve l ika , da je upan ja na skorajšnji uspeh v tem tren u t k u bore ma lo . Toda besede d ip lomatov so še vedno spodbudnejša znamenja za pr ihodnost kot eksplozlije granat. In slednjega je b i l o n a obeh straneh Sueškega p r e k o pa doslej mnogo preveč.
V Ind i j i bodo nov i poslanc i razpuščenega par lamenta poskus i l i uresničiti stara prog ram socialistične po l i t ike In-d i re Gandhli. Le-ta Je predlagala predsedn iku repub l ike G i r i j u , naj razpus t i par lament zato, ke r zarad i nasprotovanj konzervat ivcev v dežel i n i mog la uresničiti program a svoje s tranke. H k r a t i s tem p a so iz središča 400 m i l i jonske države prišla p o r o čila, da se je skup ina opozic i j sk ih strank združila v žel j i , da b i spodnesla simpatično ind i j sko predsednico. Merjenje s i l n a skra jnem jugu Azi je se tako nadal juje .
f r
Le drsa lke na ramo i n na B l e d ! Jezero je zamrzn i l o . Ledena skor ja je t renutno debela o k r o g 12 cm, zaneslj ivo pa bo vsak dan debelejša. K e r je na ledu okrog 20 c m snega, snežna p last pa ov i ra nadal jnje zmrzovanje, so v četrtek popoldne pr ipe l ja l i nz led še poseben čistilec snega, na kateiega so letos p r i t r d i l i še rezkar s puha ln i ko m . Po p r v ih ocenah je led kva l i te ten. Tako j , ko je »rolba« očistila prve zaplate snega, so se na ledu po jav i l i d rsa lc i i n smučarji i n seveda »firbci«, ka r pr ikazuje tud i naša fotograf i ja, ( jk) — Fo to : F. Perdan
Nočna s m u k a polovično c e n o
Pred lansk im je stekla v Mo j s t r an i nova smučarska vlečnica, k i je popestr i la z ims k i turistični u t r i p vasi . Letos pa so proge ob vlečnici tud i osvet l i l i , saj so na vsak nos i ln i steber p r i t r d i l i dva posebna re f lektor ja , tako da je v id l j i vost i zredna. Da b i b i l a nočna s m u k a še bol j privlačna, so znižali ceno na vlečnici za polov ico. Tako stane ena nočna vožnja pol d inar ja . Učinek te poteze je razveselj iv. Dnevno uporab l j a vlečnico okrog 300 smučarjev, v nedel jah pa še več. Smučišča urejuje jo s teptal-n i m stro jem L jub l j ana Transpor ta . V večernih u rah je naj
več smučarjev z Jesenic i n celo iz Žirovnice.
Mo j s t r ana je t renutno zasedena. Kompasova poslovalnica iz Novega Sada pr ipel je vsak ih deset dni v Mo j s t rano 120 smučarjev. Od 17. do 28. j anuar ja pa bo naselje dobesedno natrpano. Zarad i šolsk ih počitnic bodo mora l i poi ska t i 50 dodatn ih ležišč p r i vaščanih, k i so pr iprav l j en i u r ed i t i prepotrebne sobe, saj i m a naselje norma lno 120 turističnih ležišč, v tem času p a j i h bodo potrebova l i 170. Večino snega v nasel ju so že ods t ran i l i , preb iva lc i pa so z v e l i k i m razumevanjem p o skrbe l i za lepši videz svo j ih
Viselniški f an t je na k o l e d i
Ta lepa stara navada je po vaseh na Gorenjskem že skoraj pozabljena. Pred drugo vojno pa so po vaseh še precej koledovali. Z.a novo leto ali 6. januarja so fantje iz posameznih vasi obiskali vse hiše (če so katero zgrešili, so se zamerili), vmes pa peli božične in narodne pesmi. Pri vsaki hiši so dobili kolač, klobaso, kruh, žganje, sadjevec ali denar. Ko so obiskali vse hiše, so poprosili večjega kmeta v vasi, da jih sprejme pod streho. Gospodinja jim je potem skuhala nabrano
blago, medtem pa so fantje pripeljali še dekleta in jih povabili k jedi kolede. Po tem pa so plesali do zore.
Višelniški fantje pa se tudi letos tej stari navadi niso odpovedali. Na večer 6. januarja so se zbrali na vasi, zbrano zapeli in začeli koledova-ti. Šli so od hiše do hiše in nazadnje pri Poglajenu poprosili za streho. Gospodar in gospodinja sta jih rada sprejela. Po obilnem prigrizku so tako kot včasih zaplesali z dekleti iz vasi.
J. Ambrožič
hiš. Razen tega bodo v Moj^ st ran i tud i smučarska tekme* vanja in sicer s ind ika lna pr-i venstva Jesenic i n K r a n j a ter republiško tekmovanje inva* l idov. Predsednik turističnega društva nam je poveda l , da bo tud i dom Sonje M a -rinkovič od 10. do 31. m a r c a zaseden. - jk
Med prazniki v Gorjah
Večina prebivalcev Gor i j in okoliških vasi je S i l ves t rovo i n novoletne prazn ike preživela doma. Žal tud i tokrat nobena organizaci ja n i p r i p r a v i la s i lvestrovanja v d o m u Part i zana. V zadružni gost i l n i v Gor j ah pa je b i l o po lno ko t že dolgo ne.
Gor jancem i n p reb i va l cem okoliških vasi pa je prav med pra zn ik i precej ponagajal n o vo zapadl i sneg. Zato so med d r u g i m 30. decembra l an i mor a l i odpovedat i nočne tekaške tekme za Jakopičev memor i a l .
J . Ambrožič
mil i jonar j i
»Za Jugoslovane mi ni žal Časa. Edino zanje sem bil pripravljen. Zaslužili so to,« je dejal Mr Deug M'Grath po izhodu iz 2500 m globokega rudnika.
O krog T imminsa , Schu-macherja, Po rcup ina in drug ih mest na severu
kanadske pokra j ine Ontar io živi vse od podzemlja , iz rudn ih bogastev. Zc na potovan ju v te kraje je nad No r th Bayem, Sudburvem in dalje začel moj sopotnik navdušeno kazat i skoz i okroglo avionsko okno navzdol posamezna rudarska središča, široke ravne preseke skoz i obsežne gozdove, kjer so z geometrijs k o preciznost jo speljane ceste, železnice i n električni da l jnovodi . S icer pa je pokraj i na zunaj mr t va — sam gozd, gozd in jezero za jezerom. Življenje je skr i t o pod zemljo.
I s k r a C o m m e r c e
.... . ... vw - .~ •
T o so sesalniki I S K R A - H O O V E R — trenutno najbolj vsestranski čistilci!
Univerzalne sesalnike I S K R A - H O O V E R lahko uporabl jamo za čiščenje tal, preprog, karu is, zaves; za čiščenje vseh težko dostopnih kotičkov in špranj v stanovanju.
Idealno obl ikovani sesalniki so nepogrešljivi gospodinjski pripomočki z izredno močnim in t ih im motor jem ter veliko sesalno močjo.
Ta del Kanade, kot kažejo nekatere publ ikac i je dosedan j ih geoloških o d k r i t i j , je najbogatejši z rudami skoraj vseh vrst; od zlata, srebra, c inka , svinca, mangana i td .
Vendar je bjla ta obsežna pokra j ina do začetka tega stolet ja še neznana. Prv i raziskova lc i so začeli p rod i ra t i
I t ja z vel iko mero avanturiž-1 ma in gole sreče po bogastvu.
Nekater i so se i zkaza l i kot l judje poštenosti in zgodovinske publ ikac i je j i m pripisujejo vse pr iznanje in hvaležnost današnjih naslednikov. Drug i pa so kor is to lovsko na h i t r o obogatel i in izg ini l i v svet. Eden izmed p rv ih je b i l Peter Ste fanovski , k i je leta 1909 prodr l tjakaj kot raziskovalec in začetnik izkoriščanja ogromnih podzemnih na-
I hajališč na območju Porcupi-ne, kjer je tudi nastalo i s t o imensko rudarsko mesto. O Stc fanovskcm je nastala prava legenda. Podobno je tud i za rudn ike okrog mesteca Schumacher , k i j i h je možakar tega imena začel r a z i s k o vati in odp i ra t i prve izkope, g rad i t i prvo naselje za ru darje in u t i r a t i zvezo z zunan j im svetom. Ko t najnovejše pa l judje pr ipoveduje jo resnično zgodbo o nekem I ta l i janu, k i je tam k u p i l večje zemljišče, zatem pa izvlekel analize bogat ih nahajališč rude, sprav i l v žep težke mi l i jone dolarjev za svoj rudnik in izg ini l v svet preskrbljen za vse življenje še preden so se ob last i začele zavedati o vel ik: potegavščini. T a k i h pr imerov je baje b i lo precej svojčas
T o so b i l i p r v i začetki izkoriščanja podzemnega bogastva v teh k ra j ih
in pravzaprav tudi p r v i večji razmah industr ia l i zac i je dežele v ce lot i . Iz nekdanj ih ind i j ansk ih naseli j in osamljen ih fa rm so se začela razv i ja t i nasel ja, mesta, indus t r i j ska središča, promet z železnicam i in cestami. Drug i tak razmah pa je očiten med drugo svetovno vojno in po njej, k o se je K a n a d a z vsem svo j im potenc ia lom vključila v prot i -h i t l e r jcvsko koa l ic i jo , ustanavl ja la in razširjala nove i n nove zmogl j ivost i . P r i r cdnega bogastva je dovo l j , l judje — od s t rokovnjakov do navadn ih gozdarjev — pa so v p o vojnem času začeli v v e l i k ih t ranspor t ih pr iha ja t i iz raznih dežel in kont inentov.
Največji h r u p bogatega odkr i t j a v zadnjem desetlet ju pa je povzročilo odkr i t j e še ne dokončno ocenjenega velikanskega nahajališča bogate rude p r i T i m m i n s u . Družba Texas Gu l f Su lphur je čez noč zrast la v mogočnega rudarskega trusta. O d leta 1964 do letos so povečan zmogl j i vost r i 12.000 ton rude dnevno. Pndob i va j o c ink , baker , svinec in srebro.
Spre je l i so nas tudi v enega izmed ve l ik ih rudn ikov družbe K i d d Grcek Mine , k i je največji proizvajalec srebra
i n c i nka na svetu. V r u d n i k u Schumacher nas je pr i jazno sprejel d i rek tor Ar t Adam-son, njegov pomočnik M o r a n pa nas je vse dopoldne vodi l z električno železnico po nadstrop j ih in rovih neskončnega podzemlja. Po etažah smo se spuščali navzdol do zadnjega, najnižjega nivo ja — 7900 leot, okrog lo 2500 metrov. To je tret j i največji rudn ik v K a nadi . Okrog lo 3000 ton rude na dan speljejo iz podzems k i h odkopov, po kater ih je spel janih 384 k m železniških, o/.kotračnih, j a m s k i h t i rov. Skora j tret j ina rude — %0 ton dnevno — je za pr idob i vanje z lata.
V g lobokih jamah r u d n i k a Me Intvre so razkazoval i naprave najsodobnejše tehnike. Skora j vse na gumb. S pomočjo T V in d rug ih signaln ih avtomatičnih naprav deluje vse od izkopov v j am i do
. ml inov , separaeij , peči i n končne od preme.
Z amislid sem se v pr imerjav i z našim Ve len jem, Banoviči in d rug im i ve
l i k i m i r u d n i k i . T ehn ika je vsekakor na prvem mestu v K a n a d i , z last i pa neverjetna obsežnost, vel ike zmogl j i vost i i n ob tem z izredno m a l i m številom delavcev.
Ob koncu ob i ska in ogleda nekater ih delov jame (že /a to je b i lo potrebno skoraj 8 ur! ) pa je v l judni spremljevalec M r Deug dejal, da m u za Jugoslovane ni žal časa, da je edino zanje pr iprav l j en na kaj takegn, ker so to zaslužili. Za druge, kot je povedal , s i ne b i vzel to l iko časa in pozornost i .
V prvem h ipu nisem razumel smis la te njegove izjave in ob tem izredne v l judnost i ves dopoldan. Predstav l ja l sem si pač naklonjenost do Jugoslavi je, kar je tam čutiti povsod od car in ikov do uradnikov in l jud i nasploh. Se i s t i večer pa sem zvedel več. Prav v t istem r u d n i k u je namreč ve l iko Jugoslovanov. Od okro glo 3000 prebivalcev tega malega rudarskega mesteca Schumacher je okrog lo 300 naših l jud i . In to v g lavnem sami p r i dn i delavci , usposobl jeni rudar j i , k i so ob vsak ih priložnostih deležni pohva l , pr iznanj in tud i nagrad. Nekater i so t am že M in več let, mnogi pa so prišli tja po drugi svetovni vo jn i . Prav to ve l iko Število Jugoslovanov v tem k ra ju me je tudi v lek lo tako daleč na sever b l i zu Hudsonovega zal iva.
Toda o življenju naših izseljencev, tamkajšnjih rudarj i h prihodnjič.
K . M a k u c
Abstinent Tovariš Mokrota si je po
časi zapenjal srajco in opazoval sivolasega zdravnika, ki naj bi mu končno povedal, kje tičijo vzroki njegovih težav.
»Občutljiv želodec imate — in načete živce,« je izustil doktor.
»Želodec? Živci? Nemogoče! Brez škode jem vse od kraja. In miren sem kot kip. Ko bi videli našega starega, hočem reči direktorja ...«
»Ja, kadite pa kakor Turek, Mokrota,« ga je prekinil belo oblečeni možukar. »In namesto zajtrka pijete kavo ter povrh kakšen whyski ali dva, mar ne?«
Konrad Mokrota, še) prodaje v velikem podjetju, ni odgovoril. Od vraga so tile dohtarji, je premišljeval. Nič jim ne moreš skriti. Le kje se mi vidi, da uničim 50 ali 60 čikov dnevno? No, tudi kavico imam rad. In alkohol? Ne, alkohola skoraj ni vredno omenjati. Kvečjemu kak vinjak zvrnem zjutraj, več nikdar. Whyski pride v po-štev samo na sestankih, med kolegijem in ob sklepanju dogovorov. Ampak če je treba, bom vse skupaj opustil.
Res se je Mokrota oprijel bolj zdravega načina življenja. Vsaj sklenil je tako. Po dolgih letih sta z ženo skupaj zajirkovala. Kaj zato, če je prvič v svoji karieri zamudil službo. Pol ure gor ali dol, čez dobro počutje ga ni.
Potem so mu prinesli obvezno kavo in šilce albanca.
»Izginite mi ven! Odslej v pisarni ne bomo več pili strupov — vsaj zjutraj ne,« se je popravil, pogledal stran in požrl slino.
»Šef je znorel!« sta soglasno ugotovili tajnici v predsobi.
Okrog desete so v podjetje prispeli predstavniki tuje firme. Sledil je posvet o bodočem sodelovanju in podpisovanju novih pogodb. Med napetim .sestankom je bil prodajni prisiljen upepeliti skoraj cel zavojček kenta, kajti direktor poleg njega, zavit v oblak dima iz cigare, ni deloval ravno najbolj asketsko. Vmes so dvakrat postregli s »kofetkom«. Mokrotin včerajšnji sklep je utonil v gori poslovnih skrbi in ga ni mogel odvrniti od pitja dehteče tekočine.
Potem so se končno zedi-nili in dosegli soglasje.
»Na zdravje!« je vzkliknil direktor in skoraj spustil koza
rec, ko sta mu očesi obstali na novopečenem abstinentu Mokroti, ki je z nadčloveškim naporom odrinil polno čašico courvasierja.
»Kaj pa počenjaš, Kondi?« je zašepetal ogorčeno. »Bi rad, da nas bodo imeli za nevljudne?«
Konrad je olajšano popustil. Saj takšenle odnos do inozemcev res ni ničemur podoben.
Pred slovesom so spili še vsak dve krepki merici, kajti »mi smo gostoljuben narod,« kot rad pove glavni. Mokroto je prevzel občutek blažene sprostitve. Vračajoč se v svoj kabinet, je stopil k tajnicama in izrazil upanje, da mu jutranji izpad nista preveč zamerili.
Popoldan je šefa prodaje Zgrabila lakota. Napotil se je proti bližnjemu bifeju.
»Zivio, sablja!« ga je ustavil vesel vzklik. »Kot nalašč prihajaš. Sina, prvorojenca sem dobil. Nekaj bova hitro spila,« je že rahlo okajeni Konradov šolski kolega pozdravil vrstnika.
»Čestitam, čestitam! Ampak zares ne utegnem proslavljati. Jest grem in nato domov.«
»Ne bodi smešen! Vedno ti je prijalo kaj močnega. Alo, greva!«
In sta šla. Po četrtem why-skiju je Mokrota javno poslal k vragu vse zdravnike tega sveta ter se strinjal s srečnim očkom, ki je rjovel, da bi morali ustaviti proizvodnjo sadnih sokov. Ob enajstih zvečer so natakarji oba vrgli skozi vrata ...
Naslednje jutro je bil Konrad strahotno bolan. Bruhal je žolč in pozneje komaj uspel zavrteti telefon ter sporočil v podjetje, da ga ne bo. Ni se mogel spomniti, kdaj in kako je prejšnji večer prikolovratil domov. Med kuhanjem kamilic je odkril ženino pismo. Črke so mu plesale pred očmi in le z največjo težavo je prebral:
»Odšla sem k mami in zlepa ne nameravam nazaj. Dovolj imam tvojih nesramnosti, .abstinent' zagamani. Včeraj je bila 10-letnica najinega ponesrečenega zakona. Jaz, neumnica, sem te hotela presenetiti in sem pripravila svečano večerjo. Lepa proslava! Prilomastil si ob enih ponoči in privlekel s seboj svojega polmrtvega pivskega bratca, ki ga boš našel v kopalni kadi. Adi j o!«
Čez širne poljane vlak drvi, čez reke, mimo belih vasi; v nepoznanem kraju se ustavi, kjer vojaška godba jih pozdravi.
Oče: »Ko sem bil majhen, nisem toliko spraševal.« Sin: »Zato pa tudi ne moreš odgovarjati na moja vpraša
nja.«
šef vstopi v pisarno in vidi, da uslužbenec poljublja tajnico. — Naj vas za to plačujem? — Oh, to pa delam brezplačno, mu ie odgovoril uslužbenec
N a železniško postajo so na novo sprejete vojake, k i so b i l i še v c i v i l n ih ob lekah, spreml ja l i tud i starejši vo jak i , o f i c i r j i i n precej radovednežev. Ob odhodu j i m je zaigrala tud i godba.
»Vidite, tovariši,« je b i l ponosen Mihec , »kako pomembn i smo. S p o m n i m se še kot o trok, da so le cesarja tako pričakali.«
K o je v lak odpel ja l s postaje, se je Mihčevo navdušenje počasi poleglo. Da pa se ne b i preveč utap l ja l v s lab i vo l j i , je raje odp r l steklenico s cvičkom, k i j o je k u p i l spotoma. Žolna s i je k u p i l svojo, Črnuh pa je p i l , ka r sta m u dala pr i ja te l ja .
»Tisto so vinogradi,« je razlagal krojač, ko so se voz i l i skoz i Dolenjsko.
»Ko b i mog l i vsaj malo počakati,« s i je zaželel Žolna.
»Saj, saj,« je k i m a l črnuh. »Vesta kaj,« so se zasvetile oči pesn iku .
»Strojevodja grem pros i t , da b i vsaj za po l ure ustavi l v lak p r i kakšni zidanici.«
»Nikamor ne boš šel,« je reke l v hrvaščini podnarednik , h kateremu je b i l Žolna dodel jen. Ver jetno je približno do jemal , kaj so se pogovarja l i .
»Za vraga,« s i je pridušil pesnik, »to je še huje kot doma.«
Ves dan in noč so se voz i l i , da so prišli do Beograda. Ma lo so p i l i , po jed l i Crnuhov k r u h , spal i , se pogovarjal i , p r ek l in ja l i usodo, opazova l i brezmejno ravnino in zopet od novega. Vožnja se j i m je zelo v lek la . K a d a r je v lak
pozno. M i n i l o je že t r i ure in po l . K a r so ga nesle noge, je s top i l p ro t i posta j i . A, glej ga z l omka ! Postaje na lepem ni b i lo n ik jer več. Prepričan je b i l , da leži ob Sav i . K o b i vsaj njo našel! U p a l je, da v lak še vedno čaka nan j . Drugače ga bodo uje l i in v takn i l i v zapor , še preden bo dob i l vojaško obleko. K o t brez glave je begal po u l i cah sem ter tja, gor i n do l .
»Morda,« se je ves upehan usedel na rob ceste in glasno razmišljal, »morda je še bolje, d a je tako. Sp loh ne bodo opaz i l i , da manjk a m . L a h k o se b o m v r n i l domov k l jub i Tinci.«
Ob cesti sedečega sta ga pr i je la dva stražn ika . M ihec je b i l že tako razočaran, da se j i m a je čisto prepust i l . Odvedla sta ga v zapor. N a vse čudo je stal zapor nedaleč vs t ran od železniške postaje. K o je krojač spoznal , kje je, se j i m a je iz trgal in ušel.
»Tovariši, tovariši,« je zavpi l na ves glas, da b i se prepričal, a l i se m u sanja a l i ne. Njegov v lak je namreč še vedno stal na postaj i .
»Pohiti, vsak čas ga bodo popravili!« m u je pomahal Žolna.
Mihec je b i l presrečen. »Veste, tovariši,« se je zlagal, »bil sem p r i
k ra l j u , toda ga ravno n i b i lo doma in sem mora l čakati.«
»Ravno o pravem času s i prišel. Zdaj le gremo. V sosednjem vagonu je nekdo za šalo potegnil za zasdno zavoro. B i l je ravno to l iko okajen, da je nared i l to neumnost, ko so ga zbadal i , da si ne upa.«
»Tega pr i ja te l ja b o m mora l pa poiskati.« K o so se odpel ja l i , j i h je podnarednik, kot
je že ničkolikokrat, zopet preštel. V njegovi
Črnuh, M i h e c I van S i v e c
p a še Žolna počakal, so vanj v d r l i proda ja lc i čokoladne l imonade.
»Evo, ladna čokolada iz Banata , evo ladna čokolada iz Banata,« je Žolna jezno ponavl ja l za n j im i . »Kakšne prave pijače, v ina i n žganja, pa nimajo , preklete reve.«
V Beogradu se je v lak us tav i l t r i ure. Fant je so šli l ahko kup i t k r u h a l i kakšno pi jačo. K o je M ihec zvedel, ko l i ko časa ne gredo napre j , ga je zmanjka lo . Sk l en i l je, da m o r a po i ska t i k ra l j a . P r o s i l b i ga rad, če bo hotel b i t i boter Tinčinemu i n njegovemu otrok u , k i ga bosta takoj naročila, ko se vrne od vojakov, še sanjalo se m u n i , kje kra l j živi, zato je prvega k i ga je našel, vprašal:
»Ali mogoče veste, kje b i lahko dob i l k ra l j a . R a d bi se pogovor i l o važnih stvareh z njim.«
On i pa je le neumno gledal, očitno ga n i razumel .
»E,« se je začudil krojač, »čudno«, še kran j sko ne razumejo. V ide l je že skoraj po l sveta, od škofje Loke do Cel ja , vendar so ga povsod razumel i . N i se ravno grizel zaradi tega, ampak se je peš napot i l po mestu. M o r d a k ra l j a kje sreča. Po s l i k i ga je dobro poznal .
K a r samo se m u je zasmejalo, ko je v neki u l i c i zagledal napis KRČMA.
»Poglej no, poglej,« s i je dejal , »navsezadnje znajo tud i nekaj našega«
N i s i mogel ka j , da ne b i vs top i l vanjo. Naročil je l i ter v ina . Tako se je razgrel z n j im , da je celo na k ra l j a pozab i l . Mogoče bo sam prišel kaj k meni . Gotovo bo p r i vo jak ih večk ra t od l ikovan i n se bosta osebno seznanila. Ga bo pa takrat zapros i l .
V i n o je še dobro prenašal, saj je vedel, da se mora v r n i t i n a v l a k Žal ie to opaz i l precej
skup in i n i nihče man jka l , v sosednji pa menda kar dva.
»Takoj se vidi,« je poudar i l Mihec, »da smo mnogo bolj disciplinirani.«
Ves dan i n še del noči so se voz i l i do Skop ja . V G r a d s k i so se mora l i presesti na ozkot i rno železnico a l i čuks, kot so m u prav i l i . N a vsak i s t ran i vagona je mora lo sedeti enako število l jud i zaradi ravnotežja.
»Hitreje b i prišli peš,« je meni l krojač. »Bodi t iho! še . p r e k m a l u bomo prišli,« je
odvrn i l pesnik. »Poglej!« je pokaza l Črnuh nekaj prevrnje
n ih vagonov ob železnici. Že prej se je ba l , potem pa se je tresel še bo l j . Vseskoz i je ime l občutek, da se v lak nevarno nagiba na njegovo s t ran.
Tre t j i dan so pr ispe l i v mesto pod h r i b i , v B i to lo . N a postaj i j i h je zopet počakala godba. Cesta je b i la b la tna, ve l iko hiš porušenih še od solunske fronte.
»Ali se je tu vo jna sp loh že končala,« je posumi l Mihec .
»Kar v vrečah hodijo,« se n i mogel načuditi Žolna širokim ob lekam.
K o so j i h pro t i večeru pr igna l i do vojašnice, se je začudil Črnuh, ko l i ko imajo golobov. Naslednje ju t ro je spoznal , da so na strehi le kavke.
črnuha, M i h c a in Žolno so dode l i l i v 2. četo 46. pešadijskega po lka . Preoblek l i so se v vojaške obleke, svojo pa posla l i domov. Najmanj sk rb i je imel še Črnuh, saj n i ime l svojega pr ibora , zato so m u dal i vojaškega.
Žolna je k l o b u k u odrezal krajce, le spredaj j i h je pust i l in t rd i l , da ne mara vojaške kape, ker je njegova boljša. K o so m u nekaj govo r i l i o zaporu, je raje popust i l .
R A D I O JV'**"
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., i n 24. u r i ter rad i j sk i dnevnik ob 1930. O b nedel jah pa ob 6.05., 7. i n 24. u r i ter r ad i j sk i dnevnik ob 9„ 12., 13., 15., 17., 22., 23. i n 1930.
9. J A N U A R J A
8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 P i o n i r s k i tednik — 9.35 Vesela godala — 9 50 Zavarova ln ica Sava r a d i j s k i m p o slušalcem — 10.15 P r i vas dom a — 11.00 Turistični napotku za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 M e d baročnimi koncer t i — 1230 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 Poje bar i ton is t Marce l Ostašev-s k i — 13.30 Priporočajo v a m ** 14.10 Glasbena prav l j i ca — 14.30 Po domače — 15.40 Pesmi i n ples i iz b r a t s k i h repub l ik — 16.40 Dob imo se ob is t i u r i — 17.10 Gremo v k ino — 17.50 Z ansamb lom Mo j -m i r a Šepeta — 18.00 Ak tua l nosti doma i n v svetu — 18.1$, Od l omk i iz baleta Romeo i n Ju l i j a — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 L a h k o noč, o t r o c i — 19.15 M i n u l e z ansamb lom Bor i sa Kovačiča — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Panorama zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmi jo i n p lesom v nov i teden
Drug i p r og ram
13.05 Paleta zabavn ih z v o kov — 14.05 Melod i je i z f i l mov — 15.35 Jazz na drugem Prog ramu — 16.05 Popevke i z & t u d i a 14 — 16.40 Sobo tn i moza ik — 18.40 Igrajo majhn i ansamb l i — 19.05 Večer ob
Izdaja i n t i ska C P »Gorenjski tisk« K r a n j . U l i ca Moše Pi jade — Nas lov uredništva lin uprave l i s t a : K r a n j , T r g revoluci je 1 stavba občinske skupščine. _ Tek. račun p r i S D K V K r a n j u 515-1-135 — Tele foni : redakc i ja 21-835 21-860; uprava l i s ta , ma-looglasna i n naročniška služba 22-152. — Naročnina : le tna 32, po l le tna 16 d in , cena za eno številko 50 para . M a l i oglasi : be-B e d a 1 d i n , naročniki imajo 10 % popusta . Neplačanih oglasov ne ob jav l jamo.
me lod i j ah i n p lesn ih z vok ih — 20.05 Svet in m i — 20.20 Opern i koncert — 21.15 Večer s p ian is tom M i c h a l o m K a r i -n o m _ 22.15 O k n o v svet — 22.30 O d Haydna do B a r t o k a — 23.55 Iz slovenske poezije
10. J A N U A R J A
6.00 Dobro ju t r o — 7.30 Za kmet i j ske proizvaja lce — 8.05 Umetniška pr ipoved — 8.35 Pester spored sk ladb za mlad ino _ 9.05 Srečanje v s tud iu 14 — 10.05 Še pomni te tovariši — 10.25 Pesmi borbe i n de la — 10.40 Pet m inut za E P — 10.45 Naši poslušalci čestitajo i n pozdrav l ja jo — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 11.50 Pogovor s pos lušalci — 12.00 N a današnji dan — 1330 Nede l j ska reportaža — 13.50 Z domačimi ansamb l i — 14.05 V e d r i z vok i s p iha l n i m o rkes t r om R T V L jub l ja na — 14.30 H u m o r e s k a tega tedna — 14.50 Lepe melodi je — 15.05 Nede l j sko športno popo ldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Rad i j ska igra — 18.13 T r i o v B - d u r u za k lav i r , v i o l ino i n violončelo — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite Z n a m i — 23.05 L i t e ra rn i nok tu rno — 23.15 Jazz za vse
D r u g i p rog ram
9.35 Ig ramo k a r ste i zb ra l i — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Paleta zabavnih z v o kov — 14.00 Pot p u r i iz manj znan ih operet — 14.35 Z orkes t rom Pau l M a u r i a t — 15.00 Izletniški kažiipot — 16.35 Slovenske popevke — 17.00 Ples ob pet ih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši k r a j i i n l judje — 20.05 Športni dogodk i dneva — 20.50 Večerna nedel jska reportaža — 21.00 Pur i t anc i — opora — 23.35 M i n u t e z ansamb lom S l a vko Ostorc — 23.55 Iz slovenske poezi je
11. J A N U A R J A
8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 P isan svet prav l j i c m zgodb — 9.20 Cic ibanov svet — 9.40 S pevcema Tat jano Gros i n Z v o n i m i r o m Špiši-čem — 10.15 Pni vas doma — 11.00 Turistični (napotki za tuje goste — 12.00 N a današn j i d an — 12.10 Opo ldansk i d iver t imento — 12.30 Kmet i j s k i nasvet i — 12.40 Igrajo p iha lne godbe — 13.30 P r i p o roča jo v a m — 14.10 Iz del mo js t rov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravl ja jo — 15.40 Poje moški zbor iz Postojne — 16.40 Iz operetnega sveta —
17.10 Ponedel jkovo glasbeno popoldne — 18.00 Ak tua lnos t i doma i n v svetu — 18.15 S i gnal i — 1835 Interna 469 — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e z ansamb lom M i l a n a Križana — 20.00 1. i n 2. dejanje opere F igarova svatba — 21.40 L a h k a glasba — 22.15 Za l jubitel je jazza — 23.05 L i t e ra rn i nok turno — 23.15 Za ples igrajo ve l ik i orkes t r i
D r u g i p rog ram
13.05 Pa.eta zabavnih z v o kov — 14.05 Nenavadni p o g o vor i — 16.05 Naš podl istek — 16.20 Deset minut z orkes t rom Leroy Anderson — 16.40 Popevke na tekočem t raku — 18.40 Popevke jugos lovansk ih avtorjev — 19.05 Ponedel jkova panorama zabavn ih zvokov — 20.05 S a m o spevi N iko l a j a R imskega Ko r sakova — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Simfonični plesi — 21.45 Iz repertoar ja Komornega zbor a R T V L jub l j ana — 2235 Nočni koncert — 23.55 Iz s l o venske poezije
12. J A N U A R J A
8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 R a d i j s k a šola za srednjo stopnjo — 9.35 Makedonske narodne pesmi — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Odl o m k i iz opere N i k o l a Šubič — Z r i n s k i — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Melodi je iz f i lmskega p la tna — 13.30 P r i poročajo vam — 14.10 Mo j svet je glasba — 14.30 Z orkes t rom S t o c k h o l m s k i h fit-ha rmon ikov — 14.40 Mlad in ska oddaja N a pot i s k i ta ro — 15.40 Odskočna deska — 16.40 R a d i m a m glasbo — 17.10 Popo ldansk i simfonični koncert — 18.00 Ak tua lnos t i d oma in v svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e z ansamb lom Lo jze ta S l aka — 20.00 Proda ja lna melodi j — 20.30 Rad i j ska igra — 21.30 L a h k a glasba — 22.15 K o m o r -noglasbeni večeri — 23.05 L i terarn i nok tu rno — 23.15 S popevkami po svetu
D r u g i p rog ram
13.05 Paleta zabavnih z v o kov — 14.05 Rad i j ska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz n a , drugem prog ramu — 16.40 Melodi je za vsakogar — 19.00 Pet m inu t humor ja — 19.05 Melodi je po pošti — 20.05 Z a l jubite l je in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 T r enu tk i za Mozar ta — 21.45 Z jugos lovansk ih festivalov jazza — 22.15 L judje med seb o j — 22.25 Večeri p r i slovensk ih sk ladate l j ih — 23.55 Iz slovenske poezije
13. J A N U A R J A
8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Nenavadni pogovor i -— 9.25 Iz g lasbenih šol — 9.45 S pevcema Mar i j ano Deržaj in V ice V u k o v o m — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 12.00 N a današnji " dan — 12.10 Lisztovc k lav i rske sk ladbe — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Z vok i i z g lasbenih revij — 13.30 Priporočajo v a m — 14.10 Konce r tn i valčki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravl ja jo — 15.40 Moži-ček — baletna panton ima — 16.40 V s tud iu 14 — 17.10 Jez ikovn i pogovor i — 17.25 Naša glasbena galer i ja — 18.00 Aktua lnos t i ' doma in v svetu — 18.15 O d l o m k i iz opere Ma -dame Butterfb/ — 18.40 Naš razgovor — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri R T V L jub l j ana — 21.30 Melod i je za vas — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 P o pevke jugos lovansk ih avtorjev
D rug i p rog ram
13.05 Paleta zabavnih z v o kov — 14.05 Rad i j ska šola za srednjo stopnjo — 15.35 S pevci — 16.40 Rezerv i rano za mlade — 18.40 Z o rkes t r om Ted Hea th — 19.10 M l a d i n a sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 N a mednarodn ih križpotjih — 21.45 Pevci o d včeraj i n danes — 22.20 2ive m i s l i — 22.40 Razgledi po sodobni g lasbi — 23.55 Iz slovenske poezije
14. J A N U A R J A
8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za višjo stopnjo — 9.35 S pevc i — 10.15 P r i vas d o m a — 11.00 Turistični napotk i za tuje g o ste — 12.00 N a današnji dan — 21.10 Sk l epn i p r i zo r iz opere Bo r i s G odu nov — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 13.30 Prir>oročajo vam — 14.10 Pesem iz m lad ih gr l — 14.30 Operetni z v ok i — 14.45 Mehurčki — 15.40 Črnske duhovne pesmi — 16.40 Por t re t i skladatel jev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Konce r t po željah poslušalcev — 18.00 Ak-
| rualnost i d oma i n v svetu — I 18.15 Iz kasetne produkc i j e j R T V L jub l j ana — 18.30 Z or-j kes t rom VVerner M u l l e r — j 18.45 K u l t u r n a k r o n i k a — j 19.00 L a h k o noč, o t roc i — j 19.15 Minute z ansamb lom
Ole Olafson — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi i n na-pevov — 21.00 Večer s s l o vensk im p isate l j em Lo j ze tom Kovačičem — 21.40 Glasbeni nok turno —- 22.15 S i m f o
nični orkester in k o m o r n i zbor R T V L jub l j ana s sodobn i m prog ramom — 23.15 Iz a l buma izvajalcev jazza — 23.40 S popevkami po svetu
Drug i p rog ram
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz repertoar ja o rkes t ra R T V L jub l j ana — 16.05 Naš podl istek — 16.20 Orgle v r i t m u — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 18.40 Pojo jugos lovanski pevci zabavne glasbe — 19.00 F i l m s k i v r t i l j ak — 19.05 Melodi je po pošti — 20.05 Dve zgodnj i pa r t i tu r i Bele B a r t o k a — 21.00 Naš interv ju — 21.10 Iz oper Dan i l a Švare — 21.45 K o m o r n i jazz — 22.15 Rad i j ska k ino teka — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 23.55 Iz slovenske poezije
15. J A N U A R J A
8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za nižjo s topnjo — 935 Slovenske, da lmat inske i n makedonske pesmi — 10.15 P r i vas d o m a — 11.00 Turistični napotk i z a tuje goste — 21.10 Napev i i n plesi An ton ina Dvo raka — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo v a m — 14.10 Iz a lbuma sk ladb za m lad ino — 14.35 Naši poslušalci čestitaj o i n pozdravl ja jo — 15.30 Napo tk i za tur iste — 15.40 Franz L isz t v madžarski l z -vedbi — 16.40 R a d i m a m gla%-bo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Opern i koncert — 18.00 Aktua lnos t i doma i n T svetu — 18.15 V i r tuo zna glaa-ba za v io l ino — 18.50 Ogleda lo našega časa — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e z o rkes t rom D o r k a Skoberneta — 20.00 Naj nar o d i p o j o . . . — 2030 T o p pops — 211.15 Odda ja o morj u i n pomorščakih — 22.15 Besede i n zvok i i z logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo
D r u g i p rog ram
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo — 16.05 Pojo s lovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob spre j emniku — 18.40 Igra Plesni orkester R T V L jub l j a n a — 19.00 Odmev i z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 Rad i j ska i g ra — 20.40 Bachova k o m o r n a dela — 21.45 S koncer tn ih odrov j u gos lovanskih f i lharmoni j — 23.55 Iz s lovenske poezije
16.40 Obzorn ik , 16.55 Po d o mace, 17.20 Ivanhoe — seri js k i f i lm ( R T V L jubl jana ) — 17.45 Državno prvenstvo v Jtošarki ( R T V Beograd) - -19.20 S kamero po svetu, 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-!, 20.35 Zabavno glasbena oddaja. 21.35 3-2-1, 21.40 Svet v katerem živimo, 22.05 Nepremagl j i v i — serijs k i f i lm, 21.55 T V kažipot, 23.15 Poročila ( R T V L jub l ja na) — Drug i p rog ram: 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V
10. J A N U A R J A
8.55 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 9.30 Ptujs k i festival zabavnonarodne glasbe ( R T V L jub l jana ) — 10.00 Kme t i j s ka oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Moza ik , 10.50 Otroška mat ine ja , 12.00 T V kažipot . . . Športno popoldne, 18.30 Mestece Pevton — sorjski f i lm , 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik , 20.30 3-2-1 ( R T V L jubl jana) — 20.35 Levičarji — humoreska ( R T V Beograd) — 21.20 Video fon ( R T V Zagreb) — 21.35 Športni pregled ( JRT ) — 22.05 Poročila ( R T V L jubl jana ) — D r u g i p rog ram: 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V
11. J A N U A R J A
16.45 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 18.00 Zgodbe o Tulktuju, 18.15 Obzorn ik , 18.30 Kul turno-zabavno delo v JA , 19.00 Moza ik ( R T V Ljubl jana ) — 19.05 M l a d i za mlade ( R T V Zagreb) — 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Lee Harwey Osvvald a l i u m o r Kennedv — T V drama, 21.30 Rezerv i ran čas . . . Poročila ( R T V L jubl jana) — Drug i p rogram: 17.35 Poročila, 17.40 Otroški s p o red, 18.00 T V vrtec, 18.15 Kro n ika , 18.30 Znanost , 19.05 Mla d i za mlade, 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 S p o red i ta l i janske T V
12. J A N U A R J A
16.30 S la l om za ženske, 18.00 Džaga črnec in ptice, 18.30 Po domače z ansamb lom M a k s a K u m r a , 19.00 Moza ik , 19.05 C i v i lna zaščita v l j udsk i ob ramb i , 19.30 Vzgo ja za življenje v dvoje, 19.40 Iskanje razlag za neznane, premalo znane besede, 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.35 Horoskop - - jugos lovanski f i lm , 22.00 Rec i ta l Antona D e r m o te, 22.10 Poročila ( R T V Ljubl jana) — Drug i p rog ram: 17.25 Poročila ( R T V Zagreb) — 17.40 Dal jnogled ( R T V Beograd, 18.15 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 18.20 Reportaža ( R T V Sarajevo) — 19.00 Narodna glasba, 19.20 T V pošta, 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i tal i janske T V
13. J A N U A R J A
17.05 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.55 Čarobna piščalka, 18.15 Obzorn ik ( R T V Ljubl jana) — 18.30 Vaš šlager sezone ( R T V Sarajevo) — 19.00 Moza ik , 19.05 Nok tu rno , 19.20 Na sedmi stez i , 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 21.35 M i l ili on — f i lmska seri ja V O S , 22.00 Poročila ( R T V Ljubl jana) — Drug i p rog ram: 17.25 Poročila, 17.30 R isanke ( R T V Zagreb) — 17.45 Po l judno znanstveni f i lm ( R T V B e o grad) — 18.15 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 18.30 Vaš šlager sezone ( R T V Sarajevo) — 19.05 Znanost ( R T V Beograd) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V
14. J A N U A R J A
16.45 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.40 Veseli tobogan, 18.15 Obzorn ik , 18.30 Neraz iskano čudo, o t rok , 19.00 Moza ik , 19.05 E n k r a t v tednu ( R T V Ljubl jana) — 19.20 Vse življenje v letu dn i ( R T V Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Mo js t ra — iz serije M a l i oglasi, 21.20 Večer z Jank o m Glazor jem, 22.10 Kara -j an predstavl ja , 22.50 Poročila ( R T V Ljubl jana) — D r u g i p rog ram: 17.35 Poročila ( R T V Zagreb) — 17.40 Otroški spored ( R T V Sarajevo) — 18.15 K r o n i k a , 18.30 Narodna glasba ( R T V Zagreb) — 19.00 Enc ik loped i j a , 19.20 Seri j9ka oddaja ( R T V Beograd) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V
l̂Jp̂J 15. J A N U A R J A
1620 S m u k za ženske, 17.40 Erazem in potepuh, 18.15 Obzorn ik ( R T V Ljubl jana) — 18.30 Zabavno glasbena oddaj a ( R T V Zagreb) — 19.00 Dokumentarno fe l j tonska oddaj a , 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik ( R T V L jubl jana ) — 20.35 Izkažimo se — quiz ( R T V Beograd) — 21.45 Nepremagl j iv i — ser i jsk i f i lm , I 22.25 Poročila ( R T V L jub l ja - ! na) — Drug i p rog ram: 17.30 i Poročila, 17.35 Ve l i k i in majh n i , 18.15 K r o n i k a , 18.30 Va- j riete, 19.00 In format ivna oddaja, 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored ital i janske T V
I
K r a n j C E N T E R
9. januar ja zahod, nemški barvn i f i lm L A B I R I N T S M R T I ob 10. u r i , amer. barvn i
i f i lm T R I J E MUŠKETIRJI ob i 16., 18. in 20. u r i , premiera ! amer. barvnega CS f i lma N A i O B A L I R E K E ob 22. u r i
I 10. januar ja amer. barvni f i lm B A G D A D S K I T A T ob
i 10. u r i , amer. barvni C S f i lm 1 N A O B A L I R E K E ob 13. u r i ,
amer. barv. f i lm T R I J E M U -i S K E T I R J I ob 15., 17. in 19. I u r i , premiera jugoslov. barv.
f i lma K D O R P O J E , H U D E G A I N E M I S L I ob 21. u r i
I 11. januarja amer. barvn i C S f i lm N A O B A L I R E K E
! ob 16., 18. in 20. u r i
12. januarja amer. barv. C S f i lm N A O B A L I R E K E ob 16., 18. in 20. u r i
K r a n j STORŽIC
9. januar ja amer. barvn i f i lm PIŠTOLE VELIČASTN I H S E D E M ob 16. in 20. u r i , franc.- ital i j . barvn i C S f i lm K A T A R I N A ( L J U B E Z E N Z M O R E V S E ) ob 18. u r i
10. januar ja amer. barvn i f i lm B A G D A D S K I T A T ob 14. u r i , ameriški barvn i f i lm PIŠTOLE VELIČASTNIH S E D E M ob 16. in 20. u r i , franc.-i ta l i j . barvn i C S f i lm K A T A R I N A ( L J U B E Z E N Z M O R E V S E ) ob 18. u r i
11. januar ja amer. barvni f i lm T R I J E MUŠKETIRJI ob 16. in 20. u r i . franc.- i tal i j . barvn i CS f i lm K A T A R I N A ( L J U B E Z E N Z M O R E V S E ) ob 18. u r i
12. januar ja franc. barv. C S f i lm V S E N C I I N K V I Z I C I J E i ob 16. in 20. u r i , amer. barv. M m T R I J E MUŠKETIRJI ob 18. u r i '
Cerk l je K R V A V E C
9. januar ja angl.- francoski barvn i f i lm N E N A V A D N A Z G O D B A E . C H A P M A N A ob 19. u r i
10. januar ja angl.- francoski ba rvn i f i l m N E N A V A D N A Z G O D B A E . C H A P M A N A ob 16. in 19. u r i
Tržič
9. januar ja Dremiera franc. barvnega f i lma S H A L A K O ob 17.30 in 19.30
10. januar ja franc. barvni fUm S H A L A K O ob 15., 17. in 19. u r i
11. januar ja amer. barvni f i lm B A G D A D S K I TAT ob 17.30 i n 19.30
K a m n i k D O M
9. januar ja amer. barvn i f i lm I D E A L N A P E S T U N J A ob 19.30
10. januarja amer. barvni f i lm I D E A L N A P E S T U N J A ob 15. u r i , amer. barvni CS f i lm D E K L E N A M O T O R J U ob 19. u r i
12. januar ja franc. barvn i C S f i lm M A J H N E V R L I N E — V E L I K I G R E H I ob 17.30 in 19.30
K a m n i k D U P L I C A
9. januar ja amer. barvn i f i lm M O S T O B R A N ob 19. ur i
10. januarja amer. barvn i f i lm M O S T O B R A N ob 15., 17. i n 19. ur i
Jesenice R A D I O
9.—10. j anuar ja amer. barv. f i lm N O C B R E Z PRI C
11. januar ja amer.-itali jan.-barvni f i lm D I A B O L I K
12. januar ja mehiški barv. f i lm D I V J E S R C E
Jesenice PLAVŽ
9.—10. j anuar ja mehiški ba rvn i M m D I V J E S R C E
11.—12. j anuar ja ameriški barv. f i lm N O C B R E Z P R I C
Dovje - M O J S T R A N A
9. j anuar ja amer. barv . C S f i lm MOŽ Z I M E N O M K O N J
10. j anuar ja i talij .-mehiški barvn i f i lm P A N C H O IZ A N A P U L C A
K r a n j s k a gora
9. j anuar ja amer. ba rvn i C S f i lm V E L I K I BANČNI R O P
10. j anuar ja jugosl . barvn i f i lm I M A M D V E M A M I I N D V A OČETA
12. januar ja amer. barvn i CS f i lm D I A B O L I K
Javorn ik D E L A V S K I D O M
9. januar ja ital i j .-mehiški barvn i f i lm P A N C H O IZ A N A P U L C A
10. j anuar ja amer. barvn i C S f i lm V E L I K I BANČNI R O P in amer.-Ltalij. ba rvn i C S M m D I A B O L I K
Radov l j i ca
9. j anuar ja i ta l i j . f i lm L E G I J A P R E K L E T I H ob 18. u r i ,
I franc. barvn i f i lm H I B E R -N A T U S ob 20. u r i
10. januar ja amer. ba rvn i f i lm I N C I D E N T PR I P H A N T O M H I L L U ob 14. ur i l i ane , barvni f i lm H I B E R N A T U S ob 16. u r i , zah. nemški barv. f i lm S I R O T A S ČUDEŽNIM G L A S O M ob 18. u r i , i ta l i jan. f i l m L E G I J A P R E K L E T I H ob 20. u r i
11. januar ja franc.-španski barvn i f i lm G U S A R S K A L J U B E Z E N ob 20. u r i
12. jan :arja amer. ba rvn i f i lm R I O B R A V O ob 20. u r i
B l e d
9. januar ja amer. barvn i C S f i lm O R L O V O G N E Z D O ob 17. in 20. u r i
10. januar ja amer. ba r vn i C S f i lm O R L O V O G N E Z D O ob 15., 18. in 20. u r i
11. januar ja franc. ba r vn i f i lm B Y E , B Y E , B A R B A R A ob 17. i n 20. u r i
12. januar ja franc. ba rvn i M m B Y E , B Y E , B A R B A R A
; ob 17. in 20. u r i
Škofja L o k a S O R A
9. j anuar ja amer. ba r vn i M m B U T C H C A S S I D Y I N
! K I D ob 18. in 20. ur i
10. januar ja amer. barvn i f i lm P R I M E R T H O M A S A CROVVNA ob 15. u r i , amer. barvn i f i lm B U T C H C A S S D Y I N K I D ob 17. in 20. u r i
11. januarja amer. ba r vn i f i lm P R I M E R T H O M A S A CROVVNA ob 19. ur i
12. januarja franc. b a r v n i f i lm H I B E R N A T U S ob 20. u r i
Železniki O B Z O R J E
9. j anuar ja amer. ba r vn i f i lm A F E R A T H O M A S A CROVVNA
10. j anuar ja amer. ba r vn i M m A F E R A M E T R O P O L I T A N S K E P O L I C I J E
Prešernovo gleda išče v Kranju
N E D E L J A — 10. j anuar j a ob 10. ur i za I Z V E N — U R A P R A V L J I C - lutke: T O B I J A I N G O S P O D F L O R I J A N ; gostuje lu tkovno gledališče Dravl je. Ob 15.30 M . F r i s c h : A N D O R R A , gostovao je v Preddvoru v počastitev 900-letnice Preddvora .
t
Nagradna križanka V O D O R A V N O : 1. kmečki prazn ik , 7. številčno stanje, sta
tus, 13. okrasn i kipec a l i podoba kr i latega dečka, 14. sk leda (lesena), 15. p redr imska železna doba, 16. poverjenik, politični voditelj vojaških enot, 17. k i s ik z značilnim os t r im vonjem, 18. ime hrvaškega humor i s ta in T V sodelavca Kanižaja, 19. krat ica za inženir, 20. dohodk i v l adarsk ih r odb in , 23. ime francoskega komponis ta Del ibesa, 26. ime pesnika Župančiča, 27- prva slovenska akademsko izobražena ig ra lka , M a r i j a , 31. tekočina za škropljenje drevja, 33. k r an j sk i dir igent, Peter, 34- vrsta rdeče barve, 35. ponev; majhna koza, 36. r oman francoskega pisatel ja Aneta, 37. vetrn i jopič s kapuco .
1
13
2 3 4 5 6 8 9 10 11 12 1
13 14
15 le
1? I« • 20 21
23 25 26 • 23 29 30
31
3*
32 • 31
3* 3'j •
%
NAVPIČNO: 1. obraba, unesek, 2. premaz, namaz, omaža, * vrste igre na srečo, 4. žensko ime, f i lmska igra lka Prosen,
reka v Ang l i j i , 6. l a t insk i veznik, 7. ime pevca narodno zabavne glasbe V e n e t a , 8. ime T V reporter ja Trčka, 9. ploščin-8 k a mera (množina), 10. i ta l i janska f i lmska i g ra lka , V i r n a ,
polet, zanos, 12. J u r i j , 16. top, 18. pov laka, nad ih starost i , znana opera Vat ros lava L is inskega , 22. obvesti lo, naznani lo ,
sporočilo, 23. kra j v Bur c j sk em gorju v vzhodni S i b i r i j i , 24. državna blagajna, 25. Avar i , 28. pokra j ina v severozapadni Grčiji, 29. pernata vodna žival, 30. desti lat iz riževega slada, '2. babica, stara mama, 33. otok ob vzhodni obal i Južnega Vietnama, tud i star domač izraz za plačilo, 35. av tomob i l ska °*naka za Kar lovac .
% Rešitev pošljite do četrtka, 14. januar ja na naslov: Glas , ^ Trg revoluci je 1, K r a n j , z oznako Nagradna križanka. • Nagrade: 1.: 30 d i n , 2.: 20 d in , 3.: 10 d i n .
G O R E N J S K I M U Z E J V K R A N J U — V Mes tn i hiši je n a °8led stalna arheološka, ku l turnozgodov inska , etnografska i n U l r>etnostnozgodovinska zb i rka .
V baročni stavbi v Tavčarjevi u l . 43 je v I. nads t rop ju ° QPrta republiška z b i r k a S lovenska žena v revo luc i j i .
, v II . nads t rop ju je na ogled etnografska razstava Planšar-* a ku l tu ra na Goren jskem.
V Prešernovi hiši je odpr t Prešernov spominsk i muzej . . Galer i jske in muzejske zb i rke si l ahko ogledate vsak dan 1 X 1 sicer v ponedeljek, soboto in nedeljo od 10. do 12. ure i n ?~ 17. do 19. ure, ter torek, sredo, četrtek in petek od 17. do x " ure.
S Tavčarjem v Saharo ^ s k l o p u letošnjih preda-
^ ? n J planinskega društva ~ r a n . i je na vrs t i tudi znani
*ne Tavčar. Njegova predajaj* ' * o Sahar i so lan i t r i -^ a t napoln i la dvorano in še v a j ' a izčrpana želja obisko-j t cev. Zato je p lan insko dru-^. v ° letos uvrs t i l o Tavčarja z j^. 8<>vimi t remi predavanj i , 0 ^ b odo , kot ustal jeno vedno & u t o r k i h ob 19. u r i v delav-
i h T 1 d o m u - i n s i c e r I 2 '- 1 9 -p • januarja.
U j c v ° Tavčarjevo predava-
Ij^.' je spremljeno s 300 ve-1 7 1 ' ba rvn im i d iapoz i t iv i in
besedi lom na magnetofonskem t raku , bo v glavnem o dohodu v Saharo — o Španij i . P r ikazana bo i ta l i j anska Cvetlična obala, Ažurna r i v i era Sredozeml ja , Niča, Can-nes, P irenei , Andora in zatem v sami Španiji s l ikov i ta Gra-nada in v rs ta neznanih zanimivost i .
V naslednj ih predavanj ih pa nas bo Tavčar s svo j im mopedom in radovedno kamero pel ja l v M a r o k o n končno v sam »pekel« peščene Sahare.
K . M .
Tržni p r e g l e d V K R A N J U
Solata 4 do 5 d in , špinača 5 do 5,50 d in , korenček 3 do 4 d in , slive 4,50 d in , j abo lka 1,80 do 2 d in , pomaranče 5,20 d in , l imone 4,80 do 5 d in , česen 9 do 10 d in , čebula 2,80 do 3 d in , fižol 6 do 7 d in , pesa 2,90 d in , kaša 5 do 5,60 d in , radič 8 d in , ajdova m o k a 5 do 6 d in , koruzna m o k a 3 do 3,60 d in , surovo maslo 10 do 11 d in , smetana 9 do 10 d in , orehi 25 do 26 d i n , s i r skuta 6 d in , s ladko zelje 1,80 d in , k i s l o zelje 3 do 4 d i n , k i s l a repa 3 d in , hruške 5 d i n , paradižnik 4 d in , fige 5 d in , k r o m p i r 0,90 do 1 d in za kg ; jajčka 0,80 do 1 d i n
l o t e r i j a
srečke s končnicami
10 0590
22990 064830 320570
11 69931
652531 708581 739231
562 18302 32382
299912 461062
3 39033 66223
717903
44 74
66304 95414
143714
25 70945 82775
229235
36 66
87116 309936 667116
7 33117 64427 81647
1811^7 629837
43718 62588
184538 339348
49 029
8259 26759
207359 512309
so zadele d i n
20 200
1.000 10.000 10.000
10 500
10.000 10.000 10.000
50 500 500
10.000 10.000
6 506
1.006 10.006
10 30
500 500
10.000
10 500
2.000 10.000
10 20
500 10.010
150.000
6 1.006
506 1.006
10.006 50.006
6 506
2.006 10.006 10.006
10 100 200
1.000 10.000 10.000
N A J E S E N I C A H
Solata 5 d in . špinača 5,20 d in , korenček 2 d in , Slive 5,40 d in , j abo lka 2 do 2,70 d in , pomaranče 4,80 d i n . l i mone 4,80 d in , česen 9,30 d in , čebula 2,60 d in , fižol 7,50 do 9 d in , pesa 2 d in , kaša 3,70 d i n , ajdova moka 6,16 d in , surovo maslo 22,50 do 24 d in , smetana 11,50 d in , orehi 31 d in , s i r skuta 5,90 d in , sladk o zelje 1,90 d in , k r o m p i r 1 d in za kg ; jajčka 0,85 d i n do 0,90 d i n
V TRŽIČU
Solata 4 d in , špinača 4 d in , korenček 3,50 d in , slive 5 d in , J j abo lka 3,50 d in , pomaranče i 3,50 d in , l imone 3,50 d in , če- l bu la 3,20 d in , fižol 7,50 d i n , pesa 3,50 d in , kaša 4 d in , radič 5 d in , ajdova m o k a 4 d in , ko ruzna moka 4,50 d in , surovo maslo 20 d in , smetana 10 d in , orehi 28 d in , s i r skuta 7 d in , s ladko zelje 3,50 d in , k r o m p i r 1 d in za kg ; jajčka 0,75 d in
Športne prireditve
so se V K R A N J U
M r a k C i r i l i n Kranjčič An i ca, Schmidt VVolfgang in M i -haljevič Tat jana, Dolenc N i kolaj i n šemrl Ju l i j ana , K o vačič M a r j a n i n Horvat Irena, R ih te r Ivan in Gale I vanka, Mikložič Jakob-Rado in Dol i -nar Ma r i j a , Cavs Tomaž in Dacar Frančiška, Bol l iger Roman in Poljanšek Zdenka , Rot Dušan in K r a m a r ie An i ca, šavs Štefan in Suhadol -n i k Frančiška, Podpeskar F ranc in Vreček K r i s t i n a , K a -dak V l a d i m i r i n Pogačnik M a r i j a , Šare Janez in K n i f i c Da r inka , K o r e n Dušan-Andrej i n P ire Roza l i ja , Jolič Željko in Jaka ra Anda , Gašperšič V i n k o in Trebar Ma r i j a , Sa-jovic M i h a in K imovec Neža, Černilec Engelbert in Grašič Gabr i j e la , Kavčič Miloš i n Prapro tn ik Tat jana
S O B O T A
B O H I N J — Ob 9. u r i start mednarodnega F I S — I A tekmovanja v smučarskih tekih.
L A N C O V O — Ob 9. u r l tekmovanje gorenjskih osnovn i h šol v tekih in veleslalom u v o k v i r u pr ireditev Po stezah part izanske Jelovice.
J E S E N I C E — Ob 19. u r i pod Mežakljo II I . ko lo državnega hokejskega prvenstva — skup ina A — Jesenice : O l im-pi ja.
K R A N J S K A G O R A — Ob 19. u r i III . ko lo državnega prvenstva v hoke ju na ledu — B skup ina — K r a n j s k a gora : Beograd.
N E D E L J A
S E L C A — Ob 8. u r i start meddruštvenih sankaških tekem v o k v i r u pr iredi tev Po stezah part izanske Jelovice.
P O L J A N E N A D ŠKOFJO L O K O — Ob 9.30 meddruštve-ni smučarski skok i za mlajše in starejše p ionir je v o k v i r u pr iredi tev Po stezah part izanske Jelovice.
DRA2GOŠE — Ob 10. u r i tekmovanje enot ter i tor ia lne obrambe v smučarskih tek ih v o k v i r u tekmovanj Po stezah part izanske Jelovice.
K R O P A — Ob 13. u r l med- ! društveni smučarski skok i za j člane in mladince v o k v i r u i pr i redi tev Po stezah part izanske Jelovice. -dh j
V K R A N J U
Grašič Jožef, ro j . 1903; P o lajnar Janez, ro j . 1917; Thaler A lb ina , ro j . 1901; M l a k a r Janez, roj 1913; s tup i ca Jože, ro j . 1907; Oman Andre j , r o j . 1900; Plevčak L judmi l a , r o j . 1895; T u r k Alo jz , ro j . 1895; Arhar Franc , ro j . 1905; Kova -čič Ludv ik , ro j . 1970; K u r n i k Angela, ro j . 1896; Zlate Aleš ro j . 1912; Tršek Ivana, r o j . 1878; Osole V incenc i ja , r o j . 1887; B i tenc M ihae l , ro j . 1904
ŠKOFJA L O K A
Pečlin Anton , ro j . 1900, Hafner Janez, ro j . J878; K u r a l t Jožef, ro j . 1893
TRŽIČ
Mikič Angela, ro j . 1888; Margareta Zap lo tn lk , ro j . 1885
Na Ljubelju snemajo Te dn i je pr ispe la na L j u
belj ek ipa f i lmskega podjetj a Inex iz Beograda, k i bo na Zelenic i snemala celovečerni jugos lovanski ba r vn i f i lm »Osamljeni među b o r o vima«. V f i l m u nastopajo znana imena jugoslovanske sedme umetnost i , režira pa ga L o l a Djukič iz Beograda.
V novem Kompasovem h o telu B kategori je je vsak dan od devetih zvečer dalje odprt bar, vsako soboto zvečer pa je v restavraci j i na L ju be l ju ples, na katerem igra tr io Kožuh iz Naklega.
-Jk
Tapetništvo Radovljica
ŠVICARSKE K A R N I S E , S I L E N T G L I S S , Z A V E S E IZ S T E K L E N E T K A N I N E I N D R U G E , T A P I S O M I N O S T A L E O B L O G E Z A T L A .
V S A D R U G A T A P E T N I ŠKA I N D E K O R A T I V N A D E L A . L A S T N E Z A L O G E B L A G A ZA Z A V E S E , K A R N I S E I N T A P I S O M . D E LA O P R A V L J A M O SOL ID NO I N S T R O K O V N O .
S E PRIPOROČA T A P E T . NIŠTVO R A D O V L J I C A
Župan, s i l v e s t r o v a n je i n n o v i h o t e l
Ka j se zgodi, če predsednik občine sklene kop ico stav, p a m u grozi , da j ih bo izgubi l? O tem govori pričujoči zapis, v katerem igra glavno še ka r poz i t ivno) vlogo škofjeloški župan Zdrav ko Krv ina . '
Tov. K r v i n a je pred približno le tom d n i vsem, k i so ga utegni l i poslušati, razlagal, da bo bodoči Transtur i s tov hote l odprt najkasneje do konca decembra 1970. O hote lu takra t seveda n i b i lo še n i t i | duha n i t i s luha, le samoten buldožer je hropeče r i l sem ter t ja in ravnal zeml jo ob Kidričevi cest i . N a b r i t i Loča-n i so ka jpak vedeli , da živijo v času ob j ek t i vn ih težav i n pogost ih vp l ivov višjih s i l , k i bodo — kot že neštetokrat poprej — prekrižale lepe načrte pro jektantov i n progno-zerjev ter k r epko zavlekle gradnjo. Toda p r v i mož komune n i hotel verjet i . Najmanj z deseterico je šel stavit , da bo novo leto 1971 dočakal v nastajajočem tur i stičnem ponosu mesta ob S o r i . Čeprav smo vohl ja l i naokrog , nam n i uspelo odk r i t i , za kolikšne vsote ( in za k o l i k o l i t rov ) pravzaprav gre.
M ineva l i so tedni, mineva l i meseci . N e k a m počasi je betonsko ogrodje lezlo kvišku. Podjetje Tehnik in Transtu-r is t sta čakajočemu narodu da la vedeti , da objekt ivne težave (ha, ha!) zavirajo delo, da p r iman jku j e cementa, železa i td . , i t d . N a nesrečo se je vreme nesramno dobro držalo, sicer bi zagotovo r ek l i j kakšno tud i čez k ru to naravo i! (a l i bolje: Čez višjo, nebeško j s i lo ) . No , septembra je celo varovancem otroškega vr tca postalo jasno, da bodo mora l i
n j ihov i očki in mamice pojest i i n pop i t i svoj s i l ves t rsk i menu kje drugje i n ne v Trans tur i s tovem hote lu. Novembra so domači študentje organ iz i ra l i brucovanje in med p rog ramom županu izročili de/ni plašč, ka j t i »dobrosrčni smo in vam ne pr i voščimo pljučnice, k i b i jo sicer v dobro prezračenem železobetonskem lepotcu gotovo staknili«.
In predsednik? J a , veste, predsedn ik i mora jo držati besedo, sicer občani lahko podvomi jo vanje. Po l ure pred i z t ekom starega leta s i je K r v i n a oblekel podar jeni »šu-škovec«, zbra l ok rog sebe pr i je tno druščino (približno 50 l jud i ) i n o d k o r a k a l p r o t i zasneženemu gradbišču. Po l nočna delegacija je po bližn jem grmov ju i n smrečicah razobesi la svetleče lampionč-ke, z lez la v »salon«, z akur i l a ogenj i n iz radiator jev ter debelega p loha sestavi la točilno mizo . Uprava i n direkto r restavraci je K r o n a sta pr ispeva la zaboj šampanjca, s ka t e r im so že malce pre-mraženi vesel jaki za l i l i p r i h o d novega leta. M a n j k a l o n i n i t i knj ige gostov. K d o r je vanjo nakraca l av togram, bo čez 365 dn i — šteto od 1. I. 1971 — ime l prost vstop na »ta pravo« s i lvestrovanje (brez šale, ampak hotel do takrat zares utegne b i t i gotov).
Župan je torej skept ike ugnal v koz j i rog. Dolžnike sprejema vsak dan od 7. do 15. ure na sedežu občinske skupščine škofja L o k a . Steklenice oddajte p r i ta jn ic i , komentar je pa (pismeno) v vložišču I. G-
P O F L O R E
T O V A
N J E Novo leto je za nami in ta
ko tudi vse ceremonije okrog njega. Znancem smo stiskali roke in jim želeli veliko uspeha, znanke pa smo ocmokali, da so revice komaj sapo lovile, in jim želeli veliko sreče. To je eno. Za tem je prišlo tisto drugo, značilno za nas zemljane. Pred novim in po novem letu imamo navado obljubljati, da bomo vse, kar je bilo v starem letu slabega, popravili in se bomo sploh zelo poboljšali. Ker pa sem prepričan, da so vse te obljube, pa naj bo to na kakršnikoli ravni, eno figo resnične in se ne bodo nikoli uresničile, sem se tudi jaz odločil naslednje: Obljubljam vam, da bodo moje zgodbe v tem letu zelo dobre, super smešne, zanimive, poučne itd. Če ne bodo take, se nikar ne jezite, ampak si mislite, da je tudi moja obljuba podobna vsem ostalim, torej taka neuresnič-Ijiva. Kdo pa sc danes še sekira za take malenkosti.
Z vašim dovoljenjem je bil tole kratek novoletni uvod. Pa brez zamere.
Kdor se je le malo učil zemljepis, bo vedel, da leži na jugozahodu, pa ne čisto na jugozahodu, malo stran, naselje Kašelj. Slaba lastnost tega naselja pa je to, da se deli na dva dela: Zgornji in Spodnji Kašelj. Predolgo bi bilo opisovati zgodovino tega naselja in to, kako je prišlo do delitve Kašlja na dva dela. Za nas je glavno, da sedaj obstaja Zgornji in Spodnji Kašelj, kar je nedvomno dokaz velike borbenosti tega prebivalstva obenem pa velika nevšečnost za razne dostavne službe, kajti le kdo v prestolnici bo vedel, da se Kašelj deli na dva dela, ko je pa človek komaj slišal zanj. Tako potem romajo paketi in podobne stvari od hiše do hiše, dokler ne najde lastnika. Tak je bil torej Kašelj, Zgornji in Spodnji.
Andraž je stanoval v spodnjem kašlju. Tiste dni pred novim letom ga je doletela silna sreča. Bil je povabljen v Moskvo. »Si lahko predstavljate. Moskvo, Krcmelj, Leninov mavzolej, vse to bom videl na lastne oči,« je hitel razlagati znancem in navdušenja kar ni mogel skriti.
Skozi -Kašelj je vodila tudi železniška proga, pdštaji^ pa sta bili dve, kot se spodobi. Z gomil iti S vodenji Kašelj.
Tistega dne je stopil Andraž k blagajni železniške postaje Spodnji Kašelj in dejal: »Eno karto do Moskve, prosim.«
»Do kaaaaam?« je zategnil uslužbenec.
»Do Moskve, kaj nisem dovolj jasno rekel.«
»Že že, ampak take karte vam ne morem dati. Ha, do Moskve. Sploh veste kako daleč je to? Jaz vam dam lahko karto kvečjemu do Ljubljane, tam jo boste pa dobili za naprej. Tako gre to pri nas.«
In je vzel Andraž karto do Ljubljane. Ko se je odpeljal, so mu znanci mahali v pozdrav, mahali kot mahajo fantom, ko odhajajo v vojsko.
Tresel in cincal je vlak po ovinkasti progi proti Ljubljani, se zaril v neštete predore in na drugi strani zopet pokukal v sončni dan, vozil dalje ob robu prostranih obdelanih polj, dokler se niso začela naselja vrstiti drug za drugim in se končno zgostila v eno samo maso hiš. Gledal je Andraž to čudo in lastnim očem ni mogel verjeti. Prispeli so v Ljubljano. Ko si je Andraž malo razgibal ude, se je napotil naravnost k blagajni. Kaj bi v Ljubljani, ko pa ga vodi pot v Moskvo. Ko bo čas za to, si bo tudi Ljubljano ogledal.
Uslužbencu v blagajni je dejal: »Eno karto do Moskve, prosim.«
»Samo do Zagreba lahko dam, tam boste pa že dobili pojasnila, kako naprej. Ali dam?« je bil kratek uslužbenec.
Andraž je nekaj mečkal, brundal, da bi rad karto kar do Moskve, pa ga je uslužbenec nadrl: »Kaj se pa obirate, saj niste sami. Poglejte koliko ljudi stoji za vami, vsem se mudi. če hočete vzemite do Zagreba ...«
Vzel je do Zagreba. Vožnja je bila enolična, utrudljiva. Zadremal je in ko se je prebudil, je bilo že mračno, v daljavi pred sabo pa je zagledal luči, luči, nepopisno veliko luči, kar mu je dalo vedeti, da se bliža Zagrebu. Zavore so zaškripale in že so izstopili.
Postaja je bila velika in svetla, na peronu pa se je trla ljudi kot na nogpmetnL
tekmi. Prerival se je Andraž skozi množico in le s težavo našel blagajno.
»Do Moskve,« je rekel Andraž.
»Samo do Beograda lahko dam, tam boste pa dobili spalnik za Moskvo,« je dejal uslužbenec, potem pa še dostavil, ».. .cmti, le kaj boš ti v Moskvi!«
Tako je Andraž že tretjič sedel v vlak in sc odpeljal. Beograd je daleč in Andraž je bil vožnje že tako naveličan, da je le s težavo prenašal še ta del poti. »Iz Beograda bo bolje,« si je govoril in se s tem tolažil. Zopet je dremat, kinkal, bral časopise, se pogovarjal s sopotniki in končno so le prispeli v Beograd.
Ne da se predstavljati, kako globoko si je Andraž oddahnil, ko je na blagajni dobil karto za spalnik do Moskve. Poiskal je vlak, ki je bil Že pripravljen za odhod, prijazna, sicer priletna stevarde-sa mu je pokazala oddelek in Andraž se je takoj pripravil za^ spanje. Komaj slišno so začela kolesa udarjati ob tračnice, Andraž pa je že spal. Prebudil se je samo enkrat, ko so menjali kolesa pri vagonih, potem pa zopet spal skoraj do cilja. V Moskvo je prispel zjutraj. En dan je zamudil in to ga je silno jezilo. Le zakaj ni mogel dobiti dir rektne karte prej kot v Beogradu? No, pa kaj bi to? Sedaj je v Moskvi in treba bo pač pohiteti.
To so bili za Andraža lepi dnevi. Najprej je opravil vse po službeni poti, potem pa je prišlo na vrsto vse drugo, kar ga je zanimalo. In tega, verjemite, ni bilo malo: M& žeji spomeniki, galerije, opere in kdo bi vedel kaj še. čas je hitel kot za stavo. Kot bi trenil je prišel dan, ko se j* moral Andraž vrniti. Pa j& postal ob tej misli silno slabe volje, pa ne zaradi vrnitve same, ampak zaradi tistih sala' menskih kart. Zopet potovati od postaje do postaje. Ne, ta res ni prijetno.
Stopal je proti blagajni moskovske postaje in si mis lil: »Rekel bom do Kašlja, poterfl bom pa videl, do kje mi b° dal, ali do Beograda ali dO Zagreba.«
»Andraž se je pripravil' »Eno do Kašlja, prosim.«
Blagajnik ga je pozorno V0" gledal in vprašal: »Ali d<> Spodnjega ali do Zgornjega?*
»Do Spodnjega,« je odgov0" ril in se prijel za pult, da t* bi omedlel.
M I H A K L I N A R ( M E S T A , C E S T E I N R A Z C E S T J A )
IV . D E L
A kaj j i bo rekel o t rok? Ka j j i bo reke l Slavko?
»Tako srečen je b i l , ko sem m u pisa la , da Poj deva.«
Da, tako srečen. Za rad i njega mora na pot. Mora po i zkus i t i i n iztrgat i F ranca t i s t i ženski ter v rn i t i o t r o k u očeta, a sebi moža.
»Oni drug i ga ne pus t im . Že zarad i tašče, k i m i je pr izadeja la to l iko gorja, ne!« se Stef i pola-šča bes in si očita, da je sama k r i va . Ne smela °i zapust i t i Bavarske . »To je b i l u m i k . M o j Umik,« s i dopoveduje, ne da b i pomis l i l a , zakaj Je Bavarsko zapust i la . »Samo F r a n c u p r i padam! »novic s i ga m o r a m p r idob i t i . De l mene je, »akor sem jaz del njega. Združuje na ju k r i — otrok, k i potrebuje oba, da m u z de lom i n l jubeznijo odpreva pot v življenje.«
Da, že zaradi S l a vka se ne bo nehala bo r i t i za Franca.
Tako si govori tud i naslednj i dan, ko j i pismonoša prinese Lehmannovo p ismo.
— L jubo sonce — meine geliebte š t e f i . . . Ne, ne bo bra la , sklene, vendar prebere. — L jubo sonce . . . Tako se začenja skoro sleherno Fr i covo
P'srno. Začenja s s lovensk imi besedami, zadnje čase pa tud i pomešano s s lovensk imi s tavk i .
Zaradi nje se uči slovenščine. Rad b i jo zna l , *akor zna ona nemščino.
— Iz l jubezni do tebe, — je zapisal nekoč. £ad b i b ra l Prešerna, Gregorčiča a predvsem ^ankarja, o katerem m u je pr ipovedovala t i s t i °- a n , ko sta se prvič srečala, in k i ga je imela 2 a največjega slovenskega pisatel ja. Za rad i nje le vz l jubi l jez ik njene domovine, k i je, odka r j o Po/na, tud i njegova.
— Domov ina je tam, kjer imamo l jubezen, — je po svoje p r i k r o j i l Goethejcve besede.
»Ubogi F r i c . Bogve kako bo prenesel, ko bo preje l moje poslov i lno pismo.«
Brez dvoma, mora la m u bo p isat i , da se vrača k možu in da bo zato bolje, če F r i c pozabi nanjo, a ona na F r i c a .
»Za tvoje pr i jate l jstvo v težkih časih t i b o m vse življenje hvaležna. Toda tud i na to morava pozabi t i . Bo l je bo tako. Moža i m a m , t i si boš našel ženo, sebi primernejšo, kako r b i b i l a jaz. In našel j o boš mnogo pre j , če boš nehal m i s l i t i name . . . «
Stef i vzdihne.
»To je konec. F r i c u ne bo lahko . A ne more b i t i drugače,« zalepi p i smo in ga vtakne v torb ico .
Odda la ga bo v M i i n c h n u . . .
Naposled vendarle brzov lak L jub l j ana—Mi in -chen, pa je že cel teden, odkar je zapust i la Bor-jano . Pot do Podbrda je m i n i l a v skvadrističnem šikaniranju, k i je zadnje čase zaradi prve obletnice Musso l in i jeve v.adavine vnovič naraslo . Slovenci , k i so b i l i namenjeni v sosednjo državo, n iso smel i vstopi t i na v lak, k i b i j i h iz Podbrda odpel ja l skoz i predor na ono s t ran. T u d i Štefi so dela l i preglavice, čeprav je ime la nemški potn i l is t , na katerem je pisalo, da je nemška državljanka. N iso j i verjel i , ker je govor i la s.oven-sko, i ta l i jansko pa n i hotela. Preveč so j o dražil i v oči i n j o žalili skvadristični l epak i : T U J E I T A L I J A , K J E R M O R A S L E H E R N I DRŽAVL J A N G O V O R I T I S A M O I T A L I J A N S K O — SOL O L A L I N G U A I T A L I A N A — M I S K V A D R I S T I B O M O Z UČINKOVITO M E T O D O — C O N M E T O D I P E R S U A S I V I — P O S K R B E L I ZA SPOŠTOVANJE T E U R E D B E .
To je b i l a p rva zamuda. Sele z večernim vlak o m so j o pust i l i potovat i napre j , že na v l a k u še pred B l edom pa je zvede.a, da večerni v lak z Jesenic voz i samo do K r a n j a . To j i je povedal nek i M i h a Cop , k i je že na B o h i n j s k i B i s t r i c i vs top i l v njen vagon i n naglo s top i l naravnost k njej .
— Zo fka , kakšno presenečenje! K a m pa t i?
S tak im v zk l i k om (sprva je m is l i l a , da je kak ženskar) se je ustav i l pred njo in šele potem onemel in prišel v zadrego.
— Oprost i te , zmot i l sem se. Veste, m i s l i l sem, da ste Zo fka Resnikova , k i je že od Cankar jeve smr t i nisem videl .
— Cankarjeve smr t i ? — je postala pozorna.
— Veste, med vojno m i jo je predstavi l Cankar , s ka te r im sva b i l a pr i jate l ja . Na takar i ca v 'Rožcah' je b i l a i r Cankar jeva dobra pr i jate l j i ca. V i ste j i na las podobni .
— M o r d a bo res, — je rek la in povedala, da je apr i l a osemnajstega leta že doživela tako 'pomoto ' . Zato gospodu verjame, ker se je podobno k a k o r on zmot i l sam poko jn i Cankar . Takra t je prvič govor i la z n j im . T u d i on je na socialnode-mokra t skem sedežu v T r s tu , k jer j o je zag.edal, s top i l naravnost k njej i n rekel : ' Ka j pa t i? ' p o tem pa povedal, da jo je zamenjal z neko drugo, z neko svojo pr i jate l j ico .
— J a , brez dvoma, kako r izrezana Zo fka ste!
— Imena m i n i povedal. K l j u b temu pa sem b i la srečna, ker me je nagovor i l i n se pogovarj a l z menoj .
Več o tem n i hotela govor i t i , ker jo je dan srečanja s Cankar j em spomin ja l tudi prvega srečanja z Lehmannom, k i ga bo mora la pozabi t i . Pus t i l a je, da je M i h a Cop govor i l o svoj ih spom i n i h na Cankar ja in povedal, da mu je C a n k a r v t i s t ih hud ih časih, ko ga je zaradi slovenstva in jugoslovanstva preganjala cesarska oblast, stal ob s t ran i , eden redk ih , k i so mu upal i pomagat i , ne da bi se ba l i zamer i t i a vs t r i j sk im oblastem. V nesreči spoznaš pri jatel ja. In Cankar je b i l tak pr i jate l j .
Toda bolj kot poko jn i Cankar , so Copa zanimale razmere na P r imo r skem.
— Nesrečne, težke čase doživljate tam. V urad ih so vam že zdavnaj prepoveda.i uporabo s l o venščine.
— J a , nekaj mesecev pred Mussol i r . i jev im pohodom na R i m , — je p r i t rd i l a .
— Zdaj pa so jo pregnal i še iz šol.
Vinhar je in bližnja okol ica (7)
»Kuk p a imaš gnarja?«
* Prejšnji številki, ko smo govor i l i o živinskih mešetarjih, začeli opisovat i vesclo-žalostno zgodbico iz časov gospo
Jurske kr ize , ko živina n i in n i šla v denar. V V l n h a r j i h se je ekega dne oglasi l mlajši moški in povedal , da je kr ize konec, a kupuje lepo živino za izvoz in l judje so m u verjel i . B i l je a moč sol idnega vedenja, piše naprej M a r i j a F r l i c , in govor i l
c ' s t o slovenščino, torej res nobenega dvoma! Povabl jen je k večerji. V t i s t ih , sicer s labih časih se je na kmet ih kar
°bro jedlo, saj so b i l i pr is i l j en i pobi jat i živino doma. Tako ° tudi t is t i večer ime l i na m i z i goveje vampe. Pred našega
l ^ n a n c a pa je mat i postavi la skodel ico toplega mleka s črnim •"uhom, češ vam, k i ste mesar, meso gotovo že preseda. O,
^ V e d a , je rekel , p r i nas vampe jedo samo m u l c i (vajenci) . endar nam le n i ušlo, da m u tud i naši vamp i lepo dišijo.
2 V s « h m u je menda m.iti najmanj zaupala, zato ga je hotela " Mlekom pre i zkus i t i .
„ f ? večerji je šel še enkrat nlcv. • Tako so lepe, je rekel ,
d a t r a m š e e n k r a t Pogle-l '• Precej temno je že b i lo ,
J * je pos lov i l . v ^aslednjega dne je b i lo °bi i P r , P r a v l . i e n o 2 3 »visoki« da s i v i na je b i l a spucana, s t i . S c Je kar sveti la. Ob enaj-pol S e Je pričelo čakanje. Do ^ Poldneva je še kar šlo, c t l e
e n i D a s o s e n a m 0 ( - ' / ; |
er>ih P o ^ " a s ' o d p i ' a t i in ob srno te spet stal i na real
n ih t leh. Vse je b i lo le za hec. P r i nas n i b i l o zavol jo tega nobene jeze, vzeli smo vse pač za komedi jo brez vstopnic. V nedeljo potem pa smo zvedeli , da smo imel i res srečo, ka j t i na oni strani d o line, v Javor jah, je ta falot p r ip rav i l kmete celo tako daleč, da so živino pr ignal i v Poljane in tam par ur čakali na »gospodov« avto, nazadnje pa so mora l i seveda odgnati živino domov, in to dobr i dve
u r i daleč, to pa že n i b i l a več nobena komedi ja . P o zneje so ga javorski fantje menda le našli nekje i n z n j im krepko fizično obračunal i .
Kmet j e pa so še naprej živino pob i ja l i doma, cena pa se k l jub temu nI dv igni la . Stare krave so takrat plačeva l i po 2 d i n za k i l og ram, boljše od 4 do 5 d in . L ep i prašiči, do eno leto s tar i i n težki okrog 150 kg , k rm l j en i s kupl jeno koruzo ( k i je b i l a po 70—90 par za kg) , so se prodaja l i po 6 d i n za kg žive teže, največ po 7 d in . Pa še to je b i lo treba ponujat i . Mesar j i so se jez i l i , ker so kmetje sami pob i ja l i živino i n proda ja l i meso.
Trgovc i so se jez i l i na kroš-njarje, kmetje pa na vse skupaj , posebno pa so udr iha l i
G o r e n j s k i kraji i « ljudje
čez oblast, k i dopušča tako sv in jar i jo !
M e d pok l i cn im i trgovci je b i la v Po l janah ve l ika konkurenca. Sp r va so b i l i štirje. Cene ( V i n k o Jamar ) je b i l g lavni , prodaja l je vse, razen tekst i la . B i l je dober i n soliden trgovec, vendar precej drag. Za tekst i l je b i l a g lavna Ivana Vehar s svojo sestro; tudi ona je b i la precej draga. Manjšo trgovino z mešanim blagom je b l i zu šole imel tud i F ranc K o s ; p r i njem smo otroc i največ kupova l i šolske potrebščine. Imel pa je mož čudno navado. K o smo vprašali, ko l i ko stane, je reke l : »Kuk pa imaš gnarja?« Ce je b i lo dovol j , je rekel : »Pol je pa g l ih prov.« Ce ga je b i lo več, n i rad povedal , ampak le, če je b i lo premalo.
Najbol j zanimiv in tud i najbol j pr isten Poljanec je b i l Janez Do l inar . Prodajal je vse in kupova l vse. Zgrad i l je lepo hišo ob vodi , k jer je sedaj kra jevni poštni u rad . N a koncu pa je i zgubi l vse, le trgovska žilica, kot je reke l , m u je še ostala. Odkupova l je kleklane čipke (špice), vendar smo zanje dobi le le »cegelc«, na katerega je potem prodaja l blago, vendar je b i l o p r i njem blago na te l istke dražje kot za denar. Odkupova l je tudi vse kmečke pr ide lke , p o sebno pa gobe. Ce ga je v sezoni gob kdo vprašal kaj drugega, je rekel : »Je bod no
t ih , zdej so gobe!« Imel j i h je po lna skladišča i n če je prišla vmes smola , se je potem nekaj let grizel z izgubo. Sicer pa je b i l dobričina i n prav to ga je morda p o k o palo.
K o t sem že rek la : dokler so b i l i samo t i štirje trgovci , je še kar šlo, toda po jav i l se je vel ik konkurent , tudi domačin, F ranc K l obovs (Kamnar -jev) . Tedaj pa je b i lo na m a h konec prejšnje trgovske id i le , ka j t i K lobovs in njegova žena sta ime la na zalogi vse, ka r s i je kdo poželel, i n vse za kak d inar ceneje kot drug i . To je b i lo jeze! Vse t i dam, je rekel Janez ( tako smo vs i rek l i Do l inar ju ) , samo ne h o d i k temu prek le temu Šuštarj u ! Pa vsa jeza n i nič pomagala. Odslej je vse dr lo k France l jnu (K lobovsu ) . Ce smo k u p i l i vsaj za sto dinarjev, smo dob i l i po v r h u še dobre nogavice, vselej p a vrečko bonbonov (te so sicer da ja l i t ud i d rug i trgovci ) .
M a r i j a F r l i c
(Nadal jevanje)
Svet jutrišnjega dne
N a prehodu v osemdeseta leta tega stoletja znanstvenike še vedno vznemir ja s tara vendar vedno ak tua lna tema: demogra fska eksploz i ja . Ocenjujejo, da se bo zemel jsko prebivalstvo v nas lednj ih t reh desetlet j ih podvo j i lo , nekater i pa meni jo , da nas bo še več. Za rad i take eksplozi je prebiva lstva napovedujejo pravo kr i zo v le tu 1985. Razmišljanje o naraščanju prebivalstva pa spet odp i r a že znane razprave o razv i tem in nerazv i tem svetu, o pomoči nerazv i t im i n podobno ter ne nazadnje o p rob l emu prehrane. Znano je, da dva od treh zemel jsk ih prebivalcev n ima- j ta dovol j hrane.
Znans tven ik i že sedaj opozarjajo, da M m o r a l i b i t i že sedaj zaskrb l j en i zarad i h i - , trega naraščanja prebiva lstva. Demogra fska rast je b i l a v i zgodovin i zelo sk romna , v tem sto let ju pa je vse hi tre j ša. Po predvidevanju organizacije združenih narodov naj b i leta 2000 živelo na zeml j i 6267 mi l i j onov prebivalcev, 1
ka r je le nekaj man j kot dvak ra tno današnje število. Zarad i t ak ih napovedi nekater i socio logi napovedujejo katastrofo. Lako ta , epidemije i n vojne naj b i dočakale Zemljino prebivalstvo na pragu leta 2C?3.
K j e raste najhitreje število prebivalstva? V I ta l i j i , F r an c i j i i n Ang l i j i se r o d i n a 1000 prebivalcev 17 ot rok , medtem k o v Z R Nemčiji, Be l g i j i i n Luxemburgu 14. N a F i l i p i n i h p a sc števlio otrok, ro j en ih n a 1000 prebivalcev, vzpne na 50, v Sudanu 52, v N i ge r i j i 53, v M a l i j u 55, i n v Gv ine j i 62 o t rok .
Poročilo O Z N vsebuje tud i prognoze o številu prebivalstva za posamezne države v letu 2000. Na jbo l j bo naras lo
prebivalstvo v K a n a d i i n Z D A . Tako bodo imele Kana da, Z D A i n Z S S R v le tu 2000 po 354 mi l i j onov prebivalcev. V tem letu bo na svetu več kot po lov ica l jud i azi jskega porek la , samo Ki ta jcev pa bo Še enkrat več kot Evropejcev .
Jasno je, da je tako h i t r o povečanje prebiva lstva posled ica neprestano padajoče umr l j i v o s t i . Seveda je u m r l j i vost v nerazv i t ih deželah začela padat i cel vek kasneje ko t v razv i t ih . K e r je nata l i teta v nerazv i t ih deželah izredno ve l ika , čeprav vendarle že v rah l em upadanju , umrl j ivost p a se počasi manjša, je rezultat tega procesa eksp loz i ja prebiva lstva. Pojav p a po predv idevanj ih znanstven ikov ne more dolgo tra jat i , ker natal i teta pada zarad i ekonomskega i n splošnega napredka . Obdobje nenormalnega porasta preb iva ls tva b i torej mora lo po tej teor i j i b i t i le prehodno obdobje, vendar pa nihče ne ve, k o l i k o časa bo trajalo. K o t je b i l o že prej rečeno naj b i b i l o naj kritične je leta 1985. Takra t naj b i b i lo na svetu skora j 5 m i l i j a rd l j ud i .
Dežele v razvo ju se boje, da ne bo obenem s številom prebiva lstva rastel t ud i živl j en jsk i s tandard . »Poplava siromašnih« b i namreč še bol j razde l i la svet na bogate i n siromašne. Med tem ko predstav l ja za indus t r i j sko razvite dežele p rob l em bodočnost i zastrupl jan ja z r aka i n vode, se bodo dežele v razvoj u ukvar ja le predvsem z zajez i tv i jo naraščanja prebival stva. Tako s i že dlje časa v deželah A f r ike i n La t inske Amer ike vlade prizadevajo za k a r najbol j razširjeno kont ro lo rojstev. V nekater ih deželah p a ta p rob l em i z različn i h celo vojaških razlogov puščajo ob s t ran i .
A l i nas je ž e 2 0 milijonom
Zvezni zavod za stat ist i ko je izračunal, da bo v začetku letošnjega leta v
iavi j i 20,613.000 prebivalcev. S ta t i s t i k i so t u d i izračunali, da se bo v enem letu povečalo število Jugoslovanov za 171.000. število nov ih prebivalcev pa je vsako leto manjše, to pomeni , da p r i nas natal i teta pada. M e d le t i 1967 i n 1970 se je število prebivalcev povečalo za 172.000 do 215.G00, v prejšn j ih le t ih pa celo za 300 tisoč.
L a n i se je na vsak ih 1000 prebivalcev rod i l o 17,6
o t roka , če število ro j en ih otrok p r imer jamo z rojen i m i o t roc i v prejšnjih let i h opaz imo, d a natal i teta pada . V Vo j v od in i , k j e r je nata l i te ta v Jugos lav i j i najnižja, se r o d i n a 1000 prebivalcev samo 12,4 o t roka , v H r v a t s k i 13,5, jugoslovansko poprečje pa je 15,2 o t roka . Največ otrok n a 1000 prebivalcev se r o d i na Kosovem, k a r 34,4.
Zvezni zavod za stat ist i ko men i , da bo v le tu 1972 nekaj več kot 21 mi l i j onov Jugoslovanov, do leta 1977 pa nas naj b i b i l o 23 mi l i jonov.
Ne gre drugače, kot da tud i v novo leto potegnemo ni t pr ipoved i o tem l jubem k r a j u pod gorami i n o vsej Storžičevi deželici, k i j i j e prav Preddvor sk rbno srce.
V Z O R M I L I N E
K je n a m je že zastala mise l v zadnj i decembrsk i sobotni številki Gla
sa? Beseda nam je tek la o koroški grof ic i H e m i , v kater i je p la la še slovenska k r i i n katere rod je b i l p r v i znani lastn ik Babnega v r ta in Tu palic, pa še drug ih p o sesti okrog današnjega Preddvora. Zapis smo končali s pr ipovedjo o pobo ju rudarjev v Seličah. H e m i n soprog V i l j em je v obupu in razjar-jonosti pob i l vse svoje r u darje — ka j t i prav t i so m u ub i l i oba sinova, k i pa sta b i l a h k r a t i tudi edina nadal jevalca nekdaj tako mogočnega r odu Breže-Seliških.
Seveda u m o r V i l j emov ih sinov H a r t v i k a in V i l j ema kot tudi poboj seliških ru darjev n is ta zgodovinsko nič kaj zanesl j ivo izpričana. Tako je b i l o le l judsko izročilo a l i t rad ic i ja . Lepo je o tej stvari povedal star s lovenski zgodovinar že skoro pred sto let i , natanko 1. 1874: i
»V temnavi davn ih stolet i j , 1 k jer nam nikakoršne pisme- j ne l ist ine in zanesl j iva spr i - I čala kot zvezde vodnice ne 1 svetijo, je s i lno težavno i n večkrat celo nemogoče, čisto zgodovinsko resnico od pravl j i c i n legend razločiti.«
Taka nezanesl j iva t rad ic i ja pa tud i pripoveduje, da je v b is tvu dobrosrčnega V i l j ema , j ok in v ik sirot in vdov p o b i t i h rudarjev tako pr izade l , da se je peš odprav i l , oblečen kot preprost romar , v R i m , k papežu, da b i m u odpust i l prenagl jen množični pomor nič k r i v i h delavcev, družinskih očetov. In ko se je V i l j e m že vračal z romanja , je t ik pred vrn i tv i j o v domače kraje, zbolel i n na hi t ro u m r l .
Ovdovela Hema je vsa svoj a posestva darovala Ce rkv i , sama pa je odšla v samostan. Po smr t i so j o razglas i l i z a blaženo napol svetnico. Slovenski Korošci pa jo časte kot pravo svetnico. S tar zapis takole govori o njej :
»Ona je b i l a prav i vzor mi l ine , zerkaio čistosti, p r i l j udna v občevanji, r ah la v govoru, premetena v obnašii, skerbna v domačih rečeh, postavna v vedenji i n zmerna v vživanji. Ona je s svoj i m l jubezn iv im b is tvom vse napajala i n je v vsem r a z o devala tisto terdnost zna
čaja, k l e r a združena z blago-serčnostjo, ženskam tako v i soko vrednost deli.«
N A Z A J V TUPALIĆE
Malo zašli smo v svoj i pr ipovedi , t ja v da l jno zgodovino pa še t ja v i
soko na sever Koroške. Zdaj pa smo le spet na domačih t leh, v Tupaličah. Obcestna ravn inska vas, na levem bregu (a l i po s t a ros lo vensko: nad ježami) K o k r e , z nadmorsko višino 456 metrov, neprizadetega mimoidočega (zdaj: mimohitrovozečega!) tu jca a l i tur is ta ne zan ima prav posebno. M o r d a pač: na r obu vasi je Herlečev Alp-hotel , t jakaj res mars i kdo zaide, da si priveze dušo.
(Le zakaj pr i jate l j Her lec n i obdržal za svoj hotel imena, k i se je hiše že več let držalo — »Babilon«? To ime je stavba dob i la že p red desetletj i , ko so v njej prebivale tuberkulozno le rahlo obolele golniške pacientke. Hudomušni sosedje so hiši kajpak h i t ro vzdel i duhovi to , a ne žaljivo ime. Bržčas bo domise ln i podjetnik, s smis lom za humor in or ig ina l nost, ka r obdržal tudi uradno ime »Babilon«. Saj ga n i loka la daleč naokrog, če sp loh kje je, k i bi nos i l tako šegavo, četudi večumno ime!)
T u d i radovedni tur ist , iskalec lepote, bo tud i v Tupa l i -čah deležen bogat ih doživet i j , če bo s ceste zav i l v vaško cerkvico, posvečeno sv. K l emenu . Obsta l bo pred čudov i t im i f reskami i z druge polovice 14. stoletja. Izpod ometa in beleža sta j i h leta 1956 o d k r i l a restavrator ja akad. k ipar j a M i h a P i rnat in Bo r i s Sajovic (sedanji vod ja restavratorske delavnice v Goren jskem muze ju v K r a n ju ) .
Ikonogra fsko pa tud i s l i ka rsko so na novo odkr i t e freske iz jemno zanimive. Vseb insko predstav l ja leva freska Madono s plaščem, desna pa krs t v r ek i Jo rdan . Posebno, nenavadno zamise l kaže freska na severni stran i , k i predstav l ja O l j sko goro z obešenim J u d o m Iškari-o tom. — M o r a p a se s k r i v a t i pod ometom še vrs ta fresk, saj so poizkusne sondaže p o kazale ka r na tr i p last i s l i kar i j sveži omet ( = a l fre-sco).
TEPEŽ V C E R K V I
S edanja tuipaliska cerkev — podružnica pred-dvorsko župnije — je
b i la v času zadnj ih stoleti j tud i gradbeno preurejevana. Prvič j o omenjajo l i s t ine že 1. 1151. P r vo tn i r omansk i slog
so po I. 1631 nadomest i l i z go tsk imi elementi . N a to kažejo na novo odk r i t a romanska okna . A tud i od gotsk ih dozidav in prezidav so se ohrani le le stene ( rebra, sk lepni ki ) apside (svetišča v ožjem pomenu besede — torej oddaljenega od cerkvene ladje).
Ogled o valeč tupališke cerkve bo seveda začuden, kako to, da oba zlata o l tar ja , tako
) levi kot desni, ne sto j i ta prav, pač pa narobe, z l icem pro t i sakramentar i ju. K o n zervator m i je po jasni l , d a sta o l tar ja na ta način v cerk v i le nekako deponi rana . U m a k n i t i s ta se pač mora l a novoodkr i t im f reskam . . . Vel i k i o l ta r pa je r a zmeroma novejšega da tuma, iz 1. 1884.
Se besedo a l i dve o t upal i -škem cerkvenem zave tn iku, zgodov inski osebnosti svetem K l emenu . B i l je učenec apostola Petra i n spremljevalec apostola Pavla. Papež je postal 24 let po Petrov i s m r t i . V lada l je od 1. 91 do 1. 100.
j Potem pa cesar T ra jan posla l K l emena v izgnanstvo n a polotok K r i m , k jer je mora l z d rug im i i zgnanimi k r i -st i jani kopat i rudo . T a m j a K l emen našel tudi svojo mučen iš ko smrt .
Legenda pr ipoveduje, da sta s lovanska svetn ika C i r i l i n Me tod nesla K lemenove koščice od K r i m a pro t i R i * m u tud i skoz i naše kraje-Pot ju je vodi la pod gorami — m a r so zato stare cerkve v Tupaličah, Rod inah in Moj s t ran i posvečene prav Klemenu? — V R i m u hrani jo K lemenove posmrtne ostanke v is t i ce rkv i kot je pokopan tudi sv. C i r i l . Ne bo odveč, če povem da ime Kj^" men (Clemens) po naše P°" meni k ro tkos t , pohlevnost, dobrot l j i vost . P a se je vendarle prav v K l emenov i cerkv i v Tupaličah mora l d n e
9. decembra 1478 vnet i k r v » v
pretep, da jo je b i lo treba pozneje na novo posvetit'* Maše p a so poslej opravl jah le ob pe tk ih . . .
K a j več o Tupaličah — k o t
o preddver ju Preddvora "0 p a kdaj pozneje, če bo z ^ t o
kaj priložnosti — in kaj z a * n i m i v i h sporočil i n opozof 1 1
domačinov samih . (Se bo nadal jevalo)
Črtomir ZoreC
i,
p
Bi l o je maja leta 1943. I ta l i ja je b i l a tik pred kap i tu lac i jo . Pove l jn ik neke gor-, ske skupine je dob i l ukaz , da napade partizansko četo v T rnovskem gozdu, čeprav je b i la v tem času nemška vohunska mreža precej r edka , so dob i l i poročilo, kje se zadržujejo par t i zan i .
Par t i z anska zgodba
Brat je s m o 13. maja 1943 ob štirih z jutraj se je začel
napad. Poka lo je vse dopoldne tja do 13. U r e . I ta l i jani so se potem s precejšnjimi rzgubami u m a k n i l i . Svoje ranjence so Ital i jani naložili na tovorne avtomobi le i n j i h odpeljali . Nekega i ta l i janskega vo jaka pa niso našli i n je osta l za skalo s krvavečo nogo. . Mo ja mami ca je čez dva dn i hod i l a tam l n- nenadoma za skalo zagledala I ta l i jana
v vojaški ob lek i . Ho te la je steči domov i n povedat i domačim. I ta l i jan pa jo je pros i l , naj m u prinese vode in pokliče očeta, če je doma. Res je prišel oče i n pr inese l s seboj vode, k i j o je vo jak h lastno pop i l .
»Prosim vas«, je dejal »odpeljite me n a svojo kmet i jo , da ozdrav im in od idem potem v part izane. Veste, v vo jsk i sem šele nekaj dn i in b i l sem pr is i l j en p r i t i . U b i l pa n isem še nikogar . Ne morem pobi ja t i svo j ih bratov. Živim sicer v I ta l i j i , r od i l a pa me je s lovenska mat i in zato čutim do Slovencev bra tsko ljubezen.«
Iz teh besed je res s i ja la b ra t ska top l ina .
Čez dva meseca je nekdanj i i ta l i j ansk i vojak odšel v part izane, kjer je b i l čez čas zaradi i z redn ih sposobnost i povišan v komandanta čete.
E r n a Hafner , 7. b r. osn. šole Peter Kavčič, Škofja L o k a
Nesrečni Tonček
Obisk v vojašnici Jožeta Gregorčiča je p rv i z i m s k i dan. Zu -
J Je bi lo zelo lepo. Ivje je ^Kr i va l o drevesa i n b i l o je
nir V š o 1 * s m o ^ d o m e " v '-•i5 a b°mo šli v vojašnico
sled - ° L o k o ' k e r s o n a " **»nji dan ime l i v o j ak i svoj paznik
Sli S t i - Kma lu
de l i konje. Zatem nas je t o variš Stamenkovič povab i l v jed i ln ico .
V imenu učencev sem j i m čestitala za n j ihov prazn ik in
se j i m zahval i la za prisrčen spre jem.
Andre ja Po tokar , 3. b r. osn. šole Cvetko Go lar , škofja L o k a
smo po Par t i zansk i ce-V e l i k e V r n a l U S m ° p r * s p e n c
. e 8 a poslopja. Pred na-Z a n - J e . s t a , a vojašnica. V e l i k o s l i k
l m i v e g a smo v ide l i : muzej no i br ^ e P oka z a no , kakšno J C p življenje med voj-o r 0 ?
t e m s m o s i o g l o d 3 1 5
• W J e : t 0 p o v e . brzostre lke , da! in , p o l J s k e telefone i n
Jnoglede; zunaj p a smo v i -
V pouk
Z i m s k i o b i s k i
O k a l i n u 8 t e že natres l i k * l i
S*l i2 o k n o a
. b l»*u hiše?
ptičje v hišico,
P rav gotovo 8te i e T -jet e , m *daj p r i dno opažu-V 8o , t e t e ^ T
p t i c e P oha j a j o ^ b c l N a Jvečkrat so to k°Uko 8 l n i č k e i n kos i . J o j , Toda v r a b c e v J e o k o l i n i S !
V i J h p r U e t i m s i P r i " W i C ( J J p 1 0 na okensk i p o l i c i ^°rcL» i 8 a m ° r d a ne poznate.
Prsijj , * Je po g lav i , v r a tu , « b e 2 o r * Po t r t i c i rožnato a l i J^tih J r d e c . N a t emn ih pe-. e l * r>». ̂ ^ n o kažeta dva l e siv , ° v a - P ° t r ebuhu p a " ^ » o t?!>mjl
d e l k i j " « « Je t J*Ve ' { "kast. I m a temne
Stanova l i smo v b l o k u bl i zu pa rka . V s a k o leto smo na ba lkon postav i l i ptičjo hišico. V to hišico sem t ros i l ptičjo k r m o , loj in kašo. S tem sem pr i vab l ja l ptice. Skoz i zastr to okno sem opazoval živ-žav v hišici. Največkrat so prišli v rabc i . Teh nisem najbol j vesel, ker niso tako k o r i s tn i , a preganjam j i h tud i ne, ker vem, da je z ima huda tud i zanje. Man j je b i lo s inic i n ščinkavcev. Nekega j u t r a me je preseneti la črna žolna. Tedaj sem prvič ime l p r i l i ko , d a sem tako od b l i zu vide l žolno.
Potem smo se prese l i l i v svojo hišo. T u d i ta je b l i zu sadovnjaka. Naš ba lkon k ras i sedaj še lepša i n še večja h i šica. P t i c am , k i so nas o b i s k o vale že v b l o k u , s ta se p r i družili še g r l i c i .
Nekega dne sem doživel nekaj strašnega. Sedel sem p r i o k n u in gledal vrvež v hišic i . Po stopnicah se je p r ihu -l jeno p r ip l a z i l muc. Pognal se je kvišku, ptice so se raz-bežale, a ena je našla smrt v mačjih k r emp l j i h .
M u c k a sem kaznoval . Večkrat sem ga dal na notranjo okensko pol ico . O d t am je ptička l ahko samo opazoval i n cedi l sl ine. Ptički so se nekaj časa oz i ra l i , potem pa so se zopet v r n i l i . M u c k a sem dal od hiše in letos bodo imel i ptički m i r .
K a d a r sem v topl i sob i , se s p o m n i m , k a k o hudo je mal i m p t i cam. P i o n i r j i , pomagajmo j i m , da bodo preživele z imo !
B o r u t B c r n i k , 5. c r. osn. šole Peter Kavčič, škofja L o k a
S i ja lo je lepo popo ldansko sonce, ko so Matevževi p r idno pob i ra l i k r o m p i r na n j i v i . i
V s i so b i l i zelo veseli i n raz igrani , tudi star i oče, k i je štel že precej let, je še veselo hodi l po n j i v i gor in do l K o so vs i tako vneto oprav l ja l i svoje delo, je naenkrat p r ih i t e l na nj ivo sosedov Tonček. V s i so ga začudeno pogledal i , kako to, da je z vso sapo pr ih i t e l k n j i m . Zagledal i so se vanj , ko je komaj slišno in jecl ja-vo zašepetal:
»Zdajle, ravno zdajle, k o sem . . .«
In besed m u je zmanjka lo . Oči so m u zal i le solze. V s i so ga spraševali: »Tonček, povej, povej n a m , Tonček! Ka j se je zgodilo?« Tonček je poskušal: »Zdajle, ravno zdajle, ko sem h o t e l . . . Umr l a m i je mati!« je zakričal na ves glas in se zgrud i l na t la. V s i Matevževi so se začudeno spogledali i n pr i j e l i Tončka za roke. Vse delo je osta lo na n j i v i . Matevževi so odpel ja l i Tončka domov. Sam o začudeno so se spogledova l i , deja l p a n i nobeden nič. Molče so hod i l i d rug za d rug im pro t i domačiji. Najprej je stopala Matevževa mat i . T iho , komaj slišno, je stop i la v hišo. N a postel j i je ležala Tončkova mama. Te-
I daj so tudi Matevževi m a m i J oči zal i le solze. Skora j b i se
zgrud i la pred njo, če ne b i imela v sebi to l iko moči i n poguma. H i t r o je poskrbe la za vse, da so Tončkovo mamo čimpreje sprav i l i na mrtvaški oder. Obvest i la je vse njeno bližnje sorodstvo. Tončkovo mamo so t re t j i dan odpel ja l i iz hiše p r o t i pokopališču. Tonček pa je samo j oka l . Vse dn i se n i p r emakn i l od mame. G l eda l j o je in s t rmel vanjo, tako da tudi solze že n i več sprav i l iz sebe. Prej močan i n postaven fantič se je v t reh dneh tako spremeni l , da ga skoraj n is i spoznal .
S tar je b i l komaj dvanajst let. B i l je nezakonski s i n dobre matere, k i ga je ime la nadvse rada, kako r tud i on njo. Sedaj je ostal sam, brez matere, očeta pa sp loh n i poznal . Očeta m u je že vseskozi nadomestoval Matev-žev ata. Zelo ga je imel r ad . Zato je tud i sk l en i l , da ga bo vzel za svojega s ina. S tem se je s t r in ja la tudi žena, bodoča Tončkova mat i , p a tud i osta l i so ga toplo sprej e l i medse.
Matevževi so srečno in zadovol jno živeli dalje. T u d i Tonček je b i l srečen, toda n iko l i n i pozab i l na svojo mamo , k i j o je i zgubi l v r an i m lados t i .
Vesna Kosmačin, osn. šola Cvetko Go la r , T ra ta , škofja L o k a
Naši kur i r j i
Svet se spreminja
V a t 2 * samički so s am t o f u m i r znamenja bo l j z la-V e : p 0 , a Q o zelenkaste barv n o ' e n >enu m p o t r t l c l j e
^ k r » l h m C n a ta t u d l Pasova d r t , 8 t a rumena . Na j ra -
v mešanih i n igla-» t eh/^ov ih « •tU,
n b * r , n * ^ " e * 1 1 v go-, n e R n Z ! . m 8 m r e c J u m p r l -Je £n d o t ik oh H^hio
Živi n a v i sokem to^rKS* to Severne to1 *o»t . i ? * * 1 8 4 5 k o t
6 ! n * i k i ^"te- F ranc i j e , • Jugoslavi je.
P r e d 30. l e t i , k o je še moj oče h o d i l v šolo, so b i l i redk i v vas i , k i so ime l i rad io . O te leviz i j i še po jma niso i m e l i , kakšna naj b i b i l a . V vas i so i m e l i nekaj koles i n mogoče kakšen motor . V šolah, k i so bi le temačne, je b i l o precej drugače, č e je k d o ka j nared i l , j i h je dob i l s pa l i co . K a d a r je šel po cest i voz, se je še dolgo kad i l o za n j i m , saj n iso b i le asfalt i rane.
K a j p a danes? P rometa na cest i je to l iko , d a ne veš, k a m b i s top i l . Vse glavne ceste so asfalt irane. Povsod i m a m o rad io i n vsak dan zvemo, kaj se godi po širnem svetu. N i ve l iko hiš, k j e r ne b i i m e l i
televizije a l i av tomob i la , š o le so svetle i n prostorne. Učite l j i ne nosi jo več pa l i c .
S lav i Ro zman , 7. r. osn . šole S t a n k a M l a k a r j a , Šenčur
K o se pel jemo skoz i P o l jansko do l ino , p r i d emo do majhne žirovske kot l in ice . S red i vasice s to j i ve l ika osnovna šola. Ta šola se imenuje šola Prvoborcev. N a h o d n i k u te šole je plošča i z marmor ja , na kater i so napisana imena naših m lad ih ku rir jev.
S p o m i n j a m se, kaj so star i bo r c i pr ipovedova l i o n j ih .
Tako le so začeli: »Ko se je zvečerilo, so pr i spe l i bo r c i v javko v K o l a r j evo hišo. R a d i b i zvedel i , če je v vasi Led in-ce kaj belogardistov. V K o lar jev i hiši pa so ime l i dva fanta i n dek l i co . F a n t a sta b i l a že znana k u r i r j a i n s ta b i l a pos lana v pa r t i zansk i štab v Cerkno ; za dekletce, k i je b i l o še tako majhno, pa se niso mog l i odločiti, d a b i j o
M o j sošolec V šoli sod im z B r a n k o m .
Deček je majhen i n debel . R a d se ponorčujem iz n j ego vega trebuščka. Oči m u svetl o gledajo i z okroglega obraza. So rjave. T u d i lase i m a svetle i n gladke. Njegov nos je majhen, t a k a so t u d i usta , v ka t e r ih m u neprek in jeno
deluje nabrušen jeziček — tud i med p o u k o m .
Najpogosteje je oblečen v rdeč pulover i n rjave hlače. N o s i črne copate.
R a d se sme j i . M r a k M i ros lav , 6. razred osn. šole Stane Žagar, K r a n j
pos la l i v i zv idnico . M a l a Jožica pa je čutila, da nekaj skr i va jo . K e r je b i l a že vsa družina v par t i zansk ih vrs tah , so delo vseeno zaupal i Jožici. S top i l a je pred komandan ta i n m u povedala, da bo s to r i l a , kako r j i bodo naročili.
M a m a j i je p r i p rav i l a košar ico , vanjo je naložila k r o m p i r , par t i zan i pa so j i n a r o čili, kako naj sc obnaša. K o bo prišla na Led inco , naj v K o k l j e v i domačiji povpraša po gospodarju. K o ga bo našla, naj ga pozdrav i in vpraša, kje so belogardist i . K o izve, naj se takoj vrne domov. Težko so jo pričakovali bo r c i , ke r so ime l i pred sabo še dolgo pot.«
Mnogo kur i r j ev je b i lo v ži-rovsk i ko t l i n i c i , k i so b i l i neustrašeni in pogumni . M n o gi so izgubi l i svoja življenja
Jereb Pavle, 4. a r. osn . šole Cvetka Go lar ja , škofja L o k a
S ŠOLSKIH K L O P I
MARTA ODGOVARJA B r a n k a Z. i B l eda — Imam
štiri leta starega s ina. Rada b i zanj sama nekaj splet la, ker i m a m stroj za pletenje. P r o s im , svetujte m i kaj praktičnega in obenem okusnega.
M a r t a — U p a m , da boste z
lahkoto splet l i oblačilca, k i sem j i h nar isa la . P r ime rna so tud i za ročno pletenje. Će ste v pletenju začetnica, je bolje, da se ne mučite z vzorcem, pač pa enostavno gladko pletete.
Ohrovtov narastek z mesom Potrebujemo: 1 kg oh-
rovta, s lan k rop , 2 žlici ol ja, 4 stroke česna, 40 Jkg mlete govedine, 10 dkg riža, četrt l i t r a mleka a l i kis le smetane in 2 ja jc i .
Očiščeno ohrovtovo glavo operemo pod tekočo vodo in jo narežemo na široke rezance. Ohrovt skuhamo v ma jhn i količin i vode do mehkega in nato odcedimo. V o d o lahko porabimo za zelenjavno ju ho. V kozico damo olje, na
njem zarumenimo drobno zrezan česen, dodamo zmleto meso, pozneje riž i n popopramo. V nama-ščeni pekač naložimo polov ico kuhanega ohrovta , nanj plast mesa z rižem, nato vse pokr i j emo spet z ohrovtom. V m l eku al i k i s l i smetani žvrkljamo ja jc i in z mešanico prel i j emo narastek. V pečici ga pečemo približno 40 mi nut . Se rv i ramo s pol jubno solato.
Ohrovtove klobasice Potrebujemo: glavo ohrov
ta, 350 g mletega mesa, debelo čebulo, 10 dkg s i ra , so l , poper, 6 d k g maščobe, četrt l i t r a vode, o sminko Litra k i sle smetane i n 2 žlici vode.
Ohrovtovo glavo damo v vre lo vodo i n j i nato odtrgamo liste. Mle to meso dobro zmešamo s sesekljano čebulo,
n a kocke z rezan im s i r om, sol jo i n poprom. Zmes nadevamo na 6 do 8 ohrohtov ih l is tov i n j i h zavi jemo. Opečemo j i h na vroči mast i , za l i j emo in dušimo na šibkem ognju. Smetano umešamo z m o k o i n zagostirno omako . Začinimo i n ponud imo s k u han im a l i dušenim rižem.
K o t i č e k z « l j u b i t e l j e c v e t j a
Cvetlično okno Piše inž. A n k a Be rna rd
Vedno bolj spoznavajo l judje, da nam rastl ine prinesejo • stanovanje košček narave. Veselje ob rast i i n cvetenju v naši o s k r b i nam prinaša sproščenost in razvedri lo .
Ce pomis l imo , da v naših stanovanj ih, posebno t i s t ih s cen t ra ln im ogrevanjem, v lada suha puščavska a l i stepska k l i m a , n i čudno, da k l jub precejšnji s k r b i ne moremo ohran i t i v s tanovanju dal j časa določenih lončnic. Zato j i m moramo omogočiti pravo okol je , d a bodo lahko dobro uspevale. Da zelenje dobro uspeva, moramo pazi t i na prav i lno talno in zračno vlago, senčenje ob premočnem soncu, zračenje, ogrevanje, osvetl itev in ustrezno i zb i ro ras t l in . Te možnosti n u d i ras t l inam v stanovanju le prav i lno urejeno cvetlično okno.
V nas lednj ih sestavkih bomo pr ikaza l i , kako ured imo z bol j a l i manj enostavnimi pripomočki strokovno, ras t l insko fiziološko prav i lno cvetlično okno , v katerem bodo rast l ine i zvrs tno uspevale.
f =
h -i
Mr 1
Po praznikih
staro okno z lončki prenovljeno cvetlično okno
Če med prazniki niste niti pomislili na to, da potice, piškoti, francoska solata in druge take dobrote redijo in ste zato pošteno segli po njih, so se vam te dobrote »zahvalile« za pozornost. Dobili ste kilogram ali dva, zdaj pa bi se jih radi takoj iznebili. Če ste zelo odločni, bo šlo. Vsak drugi dan v tednu ne večerjajte dokler ne bo tehtnica pokazala spet stare tete. Če pa ne morete spati brez večerje, uporabite preizkušen in za sedaj edini veljaven recept za hujšanje. Zmanjšajte količino vaših obrokov hrane in obenem povečajte njihovo število. To pomeni, da jeste )nanj, vendar pa pogosteje, tudi petkrat ali šestkrat na dan, vendar po malo. Da ni lakota prehuda in da zmanjšate tek, pred vsakim obrokom popijte kozarec ali dva vode. Alkohola ne smete piti v obdobju, ko si prizadevate hujšati. Alkohol ima veliko
K r o m p i r z a v e č e r j o Potrebujemo: 1 kg k r o m
p i r ja , 4 žlice o l ja , 1 čebulo, o sm inko l i t r a k is le smetane i n sol .
K r o m p i r skuhamo v ob l i cah, kuhanega o lup imo , i n narežemo na lističe. N a o l ju prepražimo na drobno zreza-no čebulo. K o ta zarumeni , dodamo k r o m p i r in ga pol i j emo s k i s l o smetano. Dobro premešamo, so l imo i n speče-mo v pečici, da se rumeno zapeče. K r o m p i r ponud imo kot samostojno j ed s solato a l i pa kot pr i logo mesn im jedem.
kalorij. Dva kozarčka aperitiva imata toliko kalorij kot biftek. Ne tolažite se, da limonin sok topi maščobo v telesu. To je bajka, pomaga le lepši polti. Med hujšanjem lahko tudi telovadite, vendar pa s tem kaj dosti ne boste dosegli. Res, da prekomeren telesni napor povzroči hujšanje, kar pa s sobno telovadbo nikakor ni mogoče. Prav pa je, če telovadimo zaradi gibčnosti. Pri hujšanju je pomembno tudi razpoloženje: optimisti namreč hitreje hujšajo.
Za slovesne j še p r i l i k e boste posebno lepi v do lgem brezr o k a v n i k u Iz dragocenejšega blaga, k i ga oblečete Čez črne hlače i n belo b luzo .
Neka j mis l i
V nas lednj ih sestavkih bomo govor i l i o boleznih dihalnega s istema. Bo lezn i te vrste so zelo razširjene i n pogoste od otroških let do visoke starost i . Za predstavo o razširjenosti teh bolezni je potrebno nekaj statističnih podatkov, številke povedo, da najbol j oboleva šolska mlad ina . Le ta 1961 je zbolelo dobr ih 33 odstotkov otrok, leta 1969 pa 45,5 odstotka o t rok za boleznimi dihalnega s istema. P r i Šols k i m l ad in i je ta odstotek neko l iko nižji, tako da J e
leta 1961 bolehalo 42,6 ods to tka šolske mladine, leta 1969 pa 43,6 odstotka-Odras l i bolehajo manj'-leta 1961 je oboielo 19 odstotkov odras l ih , leta 1969 pa 29 casto tkov . * z
številk je razv idno, da s° te vrste obolenja zelo P 0 -
membna za naše področje tn da predstavl jajo svoje* vrsten prob lem, s kateri" 1 1
se zd ravn ik i vsakodnevno srečujemo i n ga poskušam o reševati. Večja obolc v* nost p r i predšolski mlad 1 ' ni je razuml j i va , saj J e
občutljivost organizma v
tej dob i večja, zarad i teg* pa je tud i borba pro t i tej boleznim vidnejša. ^J? šolski m l a d i n i odstote* obolevnost i počasi up'*'-*8' čeprav se ta mlad ina , k " začne hod i t i v šo lo , v k U 0 ' či v povsem novo okoUV i n i m a tako večjo možn°*j prenašanja bo lezni n - j seboj. P r i odras lem p*"**j| va ls tvu je pravzaprav odstotek v pr imer jav i 1 d rug im i bo lezn imi nize*' Čeprav še vedno predsta * l j a p rob l em, k i zahte** dost i bolezenskega dop u ' s ta i n Izostajanja z de ' 3 .
To naj b i b i l uvod o ^ leznih d iha l , s kater imi v se v nada l jn j ih sestav* 1
bolje seznani l i .
d r . Go razd Z a v r n i *
DRUŽINSKI P O M E N K I
•ZID N O V O L E T N E G A N A G R A D N E G A ŽREBANJA V K O K R I
500 UR ZA 500 KUPCEV B L A G O V N I C A Moški oddelek
3128 0097 2848 2892 0097
1- E 16 2. E 19 3- E 39 4- E 24 5. E 44 — uuy/ 6. D 27 _ 7248 7. E 40 _ 3116 8. E 44 9- E 28 0. E 28
D 04 | 2 . E 0 6 13. £ 44 i 4 - E 10 15. £ 12 16. E 27 1 7 - E 46 1 8 - E 35 1 9 - E 15 20. £ 40 i E 28 ? • E 20 . ? • E 48 .
4- E 22 •
9338 3127 1158 6973 3123 9118 2993 3148 3136 9339 1152 9118 3128 9210 0098 2895 2846
B L A G O V N I C A Kozmetični
oddelek
S " g 39 - 2834 2$" g 24 - 6268
• S 0 4 - 3451 29 P ? l ~ 3417 S" E 38 - 2866 ! ? " | ^ ~ 7585 32' ~ 0 8 4 2
fc 23 — 7593
2804 9309 6297
v, ~ - - 3416 f 8 S 0 9 - 3462
• S 4 5 - 7 5 2 2
J £ K - 3404 $••5 2 - 2351
U 2 2 — 7557
B L A G O V N I C A / r u s k i oddelek
43. D 29 6201 44. 1) 09 — 7544 45. 1) 09 — 6223 46. E 48 — 7531 47. E 24 — 1412 48. D 23 — 6259 49. E 30 — 1409 50. D i)l — 7567 51. D 06 — 6279 52. I) 22 — 7542 53. E 4l) — 1410 54. D 48 — 7520 55. l) 42 — 6269 56. I) 27 — 6257 57. I) 16 — 7569 58. F 48 — 4469 59. D 34 . — 7372 60. E 19 — 1483 61. F. 10 — 1497 62. E 27 — 7502 63. E 05 — 1401 64. B 03 — 7559 65. D 08 — 7347 66. D 45 — 6265 67. F 49 — 7573 68. E 01 — 7514 69. E 33 — 7553 70. E 35 — 1466 71. F 08 — 4470 72. I) 13 — 3404 73. E 07 — 1487 74. E 49 — 4446 75. D 25 — 2356 76. E 1)1 — 1481
87. F 13 — 2037 131. E 42 88. F 44 — 2090 132. D 03 89. F 13 — 2022 133. E 09 90. F .iS — 2100 134. E 48 91. F 09 — 2095 135. D 05 92. D 2') — 9712 136. E 16 93. F 19 — 2097 137. E 37 94. F 29 — 2021 138. E 23 95. F 34 — 2021 139. E 49 96. F 48 — 2064 140. E 41
141. E 37
? • E 37 34. £ 43
S ' D 13 D 36
B L A G O V N I C A M a n u f a k t u r n i
oddelek
77. F 78. F 79. F 80. F 81. D 82. F 83. F 84. F 85. F 86. F
2097 2028 2087 2095 9762 2084 2052 2082 2054 2001
B L A G O V N I C A športni oddelek 97. E 49 — 2630 98. D 26 — 4214 99. E 11 — 2664
100. D 05 — 1659 101. F 05 — 1689 102. E 44 — 2665 103. E 36 — 2664 104. E 03 — 2667 105. E 41 — 3969 106. E 24 — 3964 107. E 47 — 3966
B L A G O V N I C A K o n f e k c i j s k i
oddelek 108. E 23 — 5021 109. E 08 — 8826 110. E 23 — 5041 111. E 30 — 5810 112. E 49 — 8801 113. E 12 — 5830 114. E 24 — 5843 115. E 27 — 8802 116. E 45 — 8839 117. E 44 — 5846 118. E 32 — 8849 119. E 38 — 5824 120. E 09 — 5024 121. E 44 — 5827 122. E 23 — 5851 123. E 28 — 8839 124. E 13 — 8848 125. E 29 — 5041 126. E 39 — 8848 127. E 19 — 5824 128. E 49 — 5827 129. E 14 — 5043 130. E 14 — 8828
8828 3237 5802 5843 3256 5879 8839 5827 5801 5802 5843
B L A G O V N I C A Dojenček
142. E 23 — 9330 143. D 06 — 5882 144. D 10 — 5844 145. E 19 — 9322 146. D 32 — 5863 147. D 39 — 5892 148. F 37 — 0865 149. D 27 — 5882 150. D 25 — 6904 151. E 39 — 9321 152. D 39 — 5883
B L A G O V N I C A Krojaški oddelek
153. D 05 — 6892 154. E 16 — 3940 155. E 30 — 9217 156. D 08 — 6863 157. D 47 — 6811 158. E 12 — 3131 159. E 12 — 8540 160. E 44 — 9221 161. D 12 — 6893 162. E 49 — 9209 163. D 09 — 6894
»GORENJC« K R A N J
164. E 15 — 9620 165. E 27 — 9603 166. E 09 — 9607 167. E 14 — 9654 168. D 24 — 6569 169. E 27 — 9648 170. E 02 9643 171. E 02 9647
mm s t i , /4 ilM) M.
t n * « y i F l u p i
172. E 19 — 9635 173. E 45 — 9670 174. E 44 — 9675 175. E 07 — 9612 176. 1 40 — 9602 177. B 08 — 9604 178. E 44 — 2949 179. E 41 — 9668 180. E 28 — 9663 181. E 01 — 9659 182. Ti 30 — 9614 183. E 09 — 9672 184. E 21 — 2972 185. E 31 — 9672 186. F. 01 — 9680 187. K 19 — 9633 188. B 45 — 9665 189. E 49 — 9635 190. B 10 — 9662 191. B 04 — 9662
»TEKSTIL « K R A N J
192. D 32 193. D 27 194. D 27 195. E 39 196. 197. 198. 199. 200.
E 06 D 11 D 16 D 04 E 01
201. D 18 202. D 50 203. D 04 204. D 48 205. E 14 206. E 39 207. D 33 208. D 17 209. E 43 210. D 20 211. D 20 212. D 26
D 21 E 15 E 40 E 15
217. D 42 218. D 01 219. E 04
213. 214. 215. 216.
3731 3735 3741 8783 8730 3704 3724 3706 8764 3748 3747 3708 3706 8706 8764 3766 3742 8764 3732 3743 3738 3737 8730 8765 8765 3725 3738 8707
** 8 0 0 k u n c i ! 1 0 v „ b l a g 0 v n , c l veletrgovskega podjetja Kokra Kranj nagradno žrebanje 500 "»cev — Foto; F . Perdan
220. E 40 — 8743 285. F 05 4279 221. E 14 — 8747 286. F 18 4223 222. E 50 — 8720 287. F 08 4274 223. D 18 — 3766 288. F 36 4272 224. E 39 — 8736 289. F 20 4276 225. E 39 — 8706 290. F 46 4277 226. E 19 — 8727 227. E 15 — 8727 »URA « K R A N J 228. E 06 — 8738 291. 49 2652 229. E 24 — 8781 291. F 49 — 2652 229. E 24 — 8781
292. F 04 — 2662 »L IPA« K R A N J 293.
294. F F
08 37
— 2648 2645
230. F 30 — 0230 295. 1 12 2657 231. F 44 — 0228 296. F 49 2657 232. F 03 — 0229 297. F 43 — 2648
298. F 20 — 2652 »DEKOR « 299. F 18 2664 K R A N J
233. F 07 — 4226 234. F 15 — 4278 235. F 08 — 4226 236. F 10 — 4239 237. F 43 — 4227 238. F 36 — 4235 239. F 05 — 4227 240. F 05 — 4223 241. F 04 — 4226 242. F 06 — 4274 243. F 07 — . 4273 244. F 13 — 4239 245. F 18 — 4229 246. F 18 — 4273 247. F 46 — 4227 248. F 03 —'. 4229 249. F 34 — 4273 250. F 26 — 4273 251. F 44 — 4272 252. F 37 — 4277 253. F 32 4228 254. F 19 — 4273 255. F 23 — 4275 256. F 02 — 4274 257. F 50 — 4276 258. F 13 — 4276 259. F 35 — 4239 260. F 15 — 4277 261. F 45 — 4272 262. F 38 — 4227 263. F 42 — 4272 264. F 01 — 4276 265. F 05 — 4275 266. F 48 4229 267. 1 40 — 4272 268. 1 06 — 4226 269. F 43 — 4223 270. F 29 — 4274 271. F 31 — 4229 272. F 49 — 4227 273. F 40 — 4226 274. F 22 — 4272 275. F 23 — 4277 276. F 35 — 4275 277. F 17 — 4230 278. F 32 — 4239 279. F 23 — 4227 280. F 18 — 4272 281. F 22 — 4230 282. F 12 — 4227 283. F 25 — 4274 284. F 35 — 4273
»MIRA« K R A N J
300. F 36 — 1762 301. F 02 — 1764 302. F 10 — 1760 303. F 04 — 1760
»BLED« B L E D
304. D 21 305. D 48 306. D 34 307. D 32 308. 309. 310. 311. 312. 313.
F 29 -F 39 -D 50 -F 39 -D 37 -D 20 -
- 8457 - 8436 - 8446 - 8458 - 3683 - 368S - 8440 - 3682 - 8459 - 8457
»GRAD«BLED
314. D 30 — 6051 315. D 48 — 6015 316. D 16 — 6058 317. D 45 — 6023 318. D 13 — 6051
»KOKRA« J E S E N I C E
337. E 13 — 6138 338. E 33 — 6136 339. E 42 — 6120 340. E 17 — 6138 341. E 17 — 6129 342. E 36 — 6145
»SLON« Ž IR I 343. D 46 _ 9199 344. D 38 9197 345. D 10 — 9191 346. D 34 — 9143 347. D 40 — 9938 348. D 43 — 9143 349. D 06 — 9197 350. D 15 — 9145 351. D 21 — 9196 352. D 27 — 9191 353. D 31 — 9939 354. D 42 — 9200
»2 IROVKA« 355. F 08 — 1085 356. F 09 — 1080 357. F 12 — 1004 358. F 26 — 0706 359. F 46 — 0706 360. F 11 — 1071 361. F 04 — 0707 362. F 37 — 1036 363. F 33 — 1010 364. F 47 — 0710
»NOVOST« Ž IR I 365. F 35 0797 366. F 30 — 0745 367. F 14 — 0799 368. F 50 0792 369. F 04 — 0795
319. F 08 3824 320. 1 14 — 3864 321. F 19 — 3868 322. F 01 — 3886 323. F 04 — 3899 324. F 50 — 3898 325. F (4 3828 326. F Hi — 3868
»VESNA c J E S E N I C E
327. F 15 0993 328. F 04 — 0996 329. F 09 — 0995 330. F 40 — 0999 331. F 37 — 0999 332. D 19 — 6754 333. F 22 _ 1000 334. F 14 1000
»KOKRA« M E T L I K A
370. D 25 - 6116 371. E 14 — 2545 372. E 24 — 2547 373. E 17 - 2523 374. E 42 — 2529 375. D 16 — 6116
»KRANJC« M E T L I K A
376. D 05 2022 377. D 26 2081 378. D 25 — 2087
»MOJCA« TRŽIČ 379. D 17 _ 4254 380. E 23 — 3197 381. E 04 — 3196 382. D 07 — 0651 383. E 19 — 3171 384. D 08 — 0652
»MOJCA K
K R A N J 385. F 13 3217 386. F 08 — 3203 387. F 26 3214 388. F 39 — 3230 389. F 11 3203 390. F 47 — 3214 391. F 14 — 3202
»METKA« ŠKOFJA L O K A
335. E 50 — 6120 336. E 39 — 6139
Za blagovnico »KOKRA« N o v i Sad je b i l o žrebanje opravl jeno v Novem Sadu za 105 ročnih u r pod zaporedno št. 392—495, medtem ko za proda ja lno Manu fak tu ra — Goren ja vas, k i je zarad i adaptaci je l oka la zaprta , n i smo izžrebali u r pod zaporedno št. 496—500
Srečni d o b i t n i k i l ahko dobi jo ure s predložitvijo kopi je paragonskega b l oka v proda ja lnah, k jer so blago k u p i l i . Vse izžrebance pros imo , da vzamejo ure najkasneje do 15. februar ja 1971 v proda ja lnah, k jer so izžrebani. Po tem r o k u vel javnost izžrebanih številk zapade.
Cen jen im potrošnikom se še vnaprej toplo pr iporočamo in obenem zahval ju jemo za nj ihovo naklonjenost .
Ve le trgovsko podjetje KOKRA KRANJ
Razpisna komisi ja
S e r v i s n e g a p o d j e t j a K r a n j Tavčarjeva 45
razpisuje v sk ladu z določilom 23., 25., 99., 100. člena Statuta podjet ja naslednja pros ta delovna mesta:
1. direktorja
2. računovodje
3 . pomožnega skladiščnika
4. varnostnega tehnika
Poleg splošnih pogojev mora jo kand ida t i izpolnjevat i naslednje pogoje: pod 1.: kand idat m o r a imet i v isoko a l i višjo strokovno i zobrazbo i n 5 let prakse na vod i lnem delovnem mestu a l i srednjo s t rokovno izobrazbo i n 10 let prakse n a vod i lnem delovnem mestu ; pod 2.t kand idat mora ime t i srednjo s t rokovno izobrazbo i n 10 let prakse v knj igovodstvu, od tega 5 let na vod i lnem de lovnem mestu ; pod 3: kand ida t m o r a ime t i s t rokovno izobrazbo trgovske smer i , poznavanje gradbenih i n k o v i n s k i h mater ia lov i n 3 leta prakse. pod 4.: kand idat mora ime t i šolo za varnostnega tehnika s s t r okovn im i zp i t om.
K a n d i d a t i naj vložijo pri jave p r i razp isn i k om i s i j i Servisnega podjet ja K r a n j , Tavčarjeva 45. Razp is velja do zasedbe de lovnih mest.
Turistično prometno podjetje
C R E I I M A Kran j K o m i s i j a za delovna razmer ja razglaša naslednja prosta delovna mesta
1. receptorja 2. natakarje (4) 3 . slaščičarja 4. več sprevodnikov 5. učna mesta
(za kuhar je in natakarje )
Pogoj i : pod tč. 1.: poznavanje rcceptorsk ih poslov i n metod dela, praksa v gost insk i dejavnosti , obvezno znanje nemškega, i ta l i janskega i n še dveh svetovnih jez ikov, najmanj srednješolska izobrazba, m in ima lna starost 25 let; pod tč. 2.: kva l i f i c i ran delavec gostinske stroke, odslužen vojaški rok. znanje nemškega i n i tal i janskega j ez ika ; pod tč. 3.: poznavanje širokega asor t imenta proizvodov, p raksa v slaščičarski s t r ok i , zaključena pokl icna šola slaščičarske stroke, odslužen vojaški rok, m i n i m a l n a sta r ost 25 let; pod tč. 4.: dokončana osemletka a l i pok l i cna šola, odslužen vojaški rok ; pod tč. 5.: dokončana osemletka, kand id i ra jo l ahko tud i že učenci, k i bodo v letošnjem letu končali osemletko, za katere se bo oprav i l i zbor še pred zaključkor-i šolskega leta, zdravstvena sposobnost za opravl janje pok l i ca . K a n d i d a t i naj se osebno jav i jo v kadrovsk i službi podjet ja aH pošljejo pismene ponudbe na komis i j o za delovna razmerja podjet ja Cre ina K r a n j . R o k do poteka razglasa je 20. januar 1971.
V novoletni številki se nam je pr ipe t i l a ne l juba pomota, ko smo ob jav i l i čestitko za Okovje iz Kamne gorice, ne Okovje Nova gorica. P r i zade t im se opravičujemo.
P L A N I N S K O DRUŠTVO K R A N J Koroška 21
objav l ja prosto delovno mesto
A D M I N I S T R A T O R J A
za vodenje blagajniških i n d rug ih finančn i h oz. kn j i govodsk ih poslov.
Za prosto delovno mesto je potrebna zaposlitev z manj kot polovico polnega delovnega časa. Redn i delovni čas (uradne ure za člane oz i roma stranke) in mesečni osebn i dohodek se določita po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite do 25. januar ja 1971.
ma P R O D A M
Prodam PRAŠIČA za zako l . I l ovka 1, K r a n j 12
P r o d a m prenosno P L I N S K O P E C (140 d in ) , enokr i l -na vr tna železna V R A T A , nemško ročno K O S I L N I C O i n ZAJČNIK — vse novo. Dežmanova 9, K o k r i c a , K r a n j
32 P rodam šest tednov stare
PRAŠIČKE. Zg. B r n i k 100 33
Ugodno prodam skoraj nov moški Š IVALNI S T R O J S in -ger. Val javec, Lesce, Dobrška u l i ca 3 34
P rodam K R A V O i n trakto rsk i OBRAČALNIK za seno heubl i tz . S t rah in j 7, N a k l o
35 P r o d a m PRAŠIČA za zako l .
Orehovl je 13, K r a n j 36 P r o d a m sedem tednov sta
re PRAŠIČKE. St rah in j 38, N a k l o 37
P rodam dve K R A V I po izb i r i . Žnotar, Sv. D u h 41, škofja L o k a 38
Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO P O S T E L J I C O z vložkom. Robič, Valjavčeva 18, K r a n j 39
P rodam 500 kg težkega plemenskega V O L A in ročno S L A M O R E Z N I C O . Fende C i r i l , B r eg ob K o k r i 19, K r a n j
40 P rodam dva PRAŠIČA za
zako l . Gorenjesavska cesta 19, K r a n j 41
P rodam ŠTEDILNIK k u -persbuch. Val javec, K o v o r 83, Tržič 42
P rodam P E C na olje orno 5. Zg. B i tn je 34, Žabnica 43
P r o d a m PRAŠIČA za zako l . Velesovo 8, Cerkl je 44
P rodam osem mesecev brejo K R A V O . Prapro tna Po l i ca 28, Cerkl je 45
P rodam P L I N S K O PEĆ aida z bombo. K o k r i c a , Cesta na B r d o 53, K r a n j 4 6
Prodam lepo sobno OMAR O , baročni s t i l . Šinkovec. Koc janova 22, K r a n j ^
P rodam PRAŠIČA za zakol. Čkče 29, K r a n j 4 8
Prodam skoraj novo DNEV
N O S O B O , a r t ike l »Marina«. Cve tka P ire , Kokrški breg 1, K r a n j 4 9
Prodam sedem PRAŠIČEV, težkih po 60 kg in osem PRAŠIČEV po 25 kg. Fiksel Janez, Ovsiše 32, Podnart 50
P rodam P U J S K E . Resman Sever in, Go r i ca 2, Radovlj ica
51 P rodam rabl jeno kuhinjsko
K R E D E N C O . Dvor je 64, Ceg klj 52 P r o d a m dva PRAŠIČA, »jj"
k a po 60 kg. Cerk l je 50 53 P rodam PRAŠIČA za zakol.
Sp . B r n i k 38 5 4
P r o d a m K R A V O in majhne PRAŠIČKE. Zg. B r n i k 56 55
P rodam PRAŠIČA za zakol-Gl in je 10, Cerk l j e
P r odam šest tednov stai* PRAŠIČKE i n borove VL°' H E . G l in je 12, Cerk l j e 5/
P r o d a m K O N J A I N K R * V E . Maček Ivan, K o k r i c J Pokopališka 2, K r a n j J?
Prodam 13-cdlski G U ^ J V O Z . šutna 21, žabnica 5 *
P rodam 14 tednov b r e J
S V I N J O . Repnje 33, Vodice
Prodam osem mesecev j o K R A V O , k i bo tretjič tfflj t i la. M i l j e 4, Šenčur
Poceni p rodam dobro Q*jj* njen ŠIVALNI S T R O J . M a r * Razpotn ik , St. Rozmana ' K r a n j .
P r odam PRAŠIČA za zf£ A
i n eno leto starega 1 3 $ Sp. Be l a 11, Preddvor
P r odam K I T A R O Z valcom. Golniška cesta ^ K o k r i c a , K r a n j
Zahva la Ob zahrbtn i in prerani smr t i našega nepozabnega moža, zlatega očeta, starega očeta, brata , s tr ica i n tasta
Aleša Z l a t e p. d . Andrejčkovega ata
se iskreno zahval jujemo vsem sorodn ikom, pr i jate l jem, znancem i n sosedom, posebno Joževim in Slavčevim, k i ste nam v teh težkih dneh pomagal i , z nami sočustvovali in nam izrek l i ustna in pismena sožalja. G loboko zahvalo dolguj emo dr . M a r i j i Žen-Škrjanc za obiske i n lajšanje bolečin na domu. Hva la č. duhovščini za zadnje spremstvo, govorn iku za ganlj ive besede ob odpr tem grobu, pevcem šenčurskega okteta, P G D Voglje, Vok l o , Prebačevo, Hrast je in Šenčur ter organizaci jam in ustanovam Z B , ŠZDL, R K Vogl je, Teks t i l indusu , obrat L , in II., Žitu L jub l jana , obrat Lesce. Hva la vsem številnim darovalcem vencev i n cvetja ter vsem, k i so počastili njegov spomin in ga v tako ve l ikem številu spremi l i na po t i v njegov preran i grob. — V s e m še enkrat hvala za vse, ka r ste dobrega s tor i l i našemu nepozabnemu atu, n a m sta l i ob strani i n z n a m i sočustvovali.
Žalujoči: žena Angela, hčerki S lav i z možem Ivanom, Roz i z možem V l adom, vnuk in j a Mo jca , bratje Lojze, Tone i n Štefan z družinami
Vogl je, Čirče, K r a n j , 30. decembra 1970
?rodam dobro mesnate PRAŠIČE, pasme landrace, težke okrog 170 kg . Naslov v oglasnem odde lku 6 5
Prodam R A D I O tr i glav de-l u x z gramofonom. Ogled v s a k dan. Ka juhova 28, telefon 21-729, K r a n j 8 8
Prodam PRAŠIČKE. Povi je 8 , Golnik 8 9
Prodam 8 tednov stare p RAšICKE. R u p a 12, K r a n j
90 Prodam težko, brejo K R A
VO- Srednja vas 55, Šenčur 91
Ugodno p r o d a m rabl jeno dvodelno O M A R O . Zaje, K i dričeva 31, K r a n j 92
Ugodno p rodam lončeno SOBNO P E C . Zore, K r a n j , Mandeljčeva 4 telefon 22-685
93 Prodam ročno i n moto rno
ONO.TNICNO ČRPALKO, sko-r a J nov 1000-litrski S O D za gnojnico in motorno S L A MOL Z N I C O brez puha ln ika . c ' r č e 17, K r a n j 94 . P r o d a m O L J N O PEČ o l m a n l n PEč na žaganje. Jezerska cesta 120, K r a n j 95
* uJ>im električni T- Naslov
A ? A R A °dde l k u - oglasnem
66
TORMA VOZILA
h a n ' o T c i m T O V O R N I A V T O
O S P R M ? ' 3 t o n e i n Po l i n hine , A V T O renault-daup-PoOS-L o n i k 6 5 - P rapro tna
u 8> Cerkl je 67 18 F IAT 600. Zg. Be l a
' r r e d d v o r 68
HO I z a Z G A N J E K U vseh izvedbah
de
v - bakrokot lar -
Velik<% • 1 2 v ' U t e t n ? i h J Z d e l u J e n a J k v a
prek 40 let stvo c. 4 . ^ u b i j a n a
Šiška. Aljaževa
Oddam GARAŽO v bližini H u j . Naslov v oglasnem odde lku 96
M 0p lS n T , ? A S T A V O 7 5 0 j n
k l 0 U r ' 1 2 - St rah in j 38, Na-
Oflrl 6 9
^ n c v G A R A Ž ° - Za lar * W ^ o k r i c a , Golniška 16,
70
I k a v s k a univerza [ O M O B R E J C Kranj
p re j ema pri jave za vp i s s lu-š atel}ev v:
** PokMcno šolo gost inske *troke (kuhar i n na takar ) , tečaj za kurjače centralne k «r jave,
w začetni tečaj tehniškega r i sanja,
*"* *«četnl stro jepisni tečaj, " " P r i p rav l j a ln i tečaj z a op
i j a n j e dopo ln i ln ih i zp i tov za vp is v I I I . l e tn i k ^Pravno adminis t rat ivne Šole.
Informacije v zvez i z vp i -j j t « dobite vsak dan o d 7. do da Pri jave spre jemamo
0 <5- ianuar ja t. 1.
Ka t e ra dobra , so l idna družina b i pomagala in sprejela na stanovanje poštenega, sol idnega, mlajšega, samskega moškega. Po možnosti v Stra-žišču. Ponudbe poslat i pod »čimprej« 71
Oddam opreml jeno S O B O so l idnemu moškemu v K r a n ju . Bregar , Kidričeva 16, K r a n j 72
N a S T A N O V A N J E sprejm e m sostanovalko, upokoj enko do 55 let. Cirič, N a Ska l i 3, K r a n j 73
Pošteno, m i rno dekle išče S O B O v K r a n j u . PJača 6000 d i n naprej . Ponudbe poslat i pod »soba« 74
K u p i m vselj ivo dvosobno, novejše S T A N O V A N J E v K r a n j u , po možnosti s cent ra lno kur javo. V ponudb i navedite ceno. Ponudbe poslat i pod »gotovina« 75
V K r a n j u oddam opremljeno, centralno ogrevano S O B O pro t i predplačilu. Ponudbe pos lat i pod »središče«
V lopem turističnem kra ju v Cerk l j ah na Goren jskem p rodam HIŠO z v r t om v tretj i fazi izdelave. Nas lov v oglasnem odde lku 77
B l i z u Škofje Loke oddam v najem G O S T I L N O . Nas lov v oglasnem odde lku 78
P rodam manjšo enostano-vanjsko HIŠO v Stražišču. Nas lov v oglasnem odde lku
m m $ i x r m
ŠIVILJA gre šivat na dom, h i t ro , so l idno in poceni. Vp ra šati p r i Zakrajšku A lo j zu , Gobavce 9, Podnart 80
So l idna družina iz Ki-anja potrebuje pošteno ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu. H r a n a in stanovanje preskrbl jeno, ostalo po dogovoru. Ponudbe poslat i pod »nujno«
81 B R I V S K E G A POMOČNIKA
(CO) , dobrega delavca sprejme takoj salon K o r i t n i k , škofja L o k a 82
Ž.FNITVE
D E K L E , srednj ih let, s pok l i c em, želi spoznati moškega od 35 do 40 let, s srednjo izobrazbo in službo. Resne ponudbe pos la t i pod »obojes t ransko razumevanje« 85
N a s i lvestrovanju v Pod-v i n u sem izgubi la Z L A T O Z A P E S T N I C O . Poštenega naj
dite! ja p ros im, da jo . vrne pro t i nagradi An i c i H r i b a r , K r a n j , P lan ina 4 83
Našel sem ŽENSKO K O L O rog med vasema Me jo in Trato . Jama 28, K r a n j 84
j»iij^irt'HMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii rii
R O L E T E lesene, plastične i n žaluzije naročite Špilarju,
Gradn ikova 9, Radov l j i ca , te- | lefon 70-046. Do konca febru- t ar ja 1971 za lesene in plast i- j čne delni popust. Pišite, p r i - ' dem ha dom " . 6722
C E N J E N E S T R A N K E obveščam, da sem se presel i l iz Krašnove ulice 3 na Tomšičevo 42. P O L A G A N J E POD O V , Novak M i r k o , Tomšičeva 42, K r a n j . Spre jemam naročila za leto 1971 86
N E D E L J S K I P L E S N I T E ČAJI v delavskem d o m u K r a n j (začetni in nadal jevalni ) se začnejo 10. januar ja ob 8.30 in 10.30. ZačetnišJci tečaj se začne tud; v torek, 12. januar ja ob 18.30. Nedel j sk i ples se začne 10. j anuar ja ob 16. u r i 87
Zahva la V 93. letu starost i je dotrpe la naša mama
I vana Teršek Iskreno se zahval jujemo dobr im sosedom, vsem vaščanom ; n znancem, k i ste z nami sočustvovali in v s t i sk i pomagal i ter jo v tako ve l ikem številu spremi l i na njeni zadnj i pot i . Prav lepa hvala dr. Petriču in dr. Bajžlju ter sestr i Agatanovič, k i so j i nud i l i pomoč v njeni dolgi bolezni in gospodu župniku iz Predoselj za spremstvo na zadnj i pot i .
Žalujoči: hčerki Rezi in M i m i c a ter sinova France!j* in Jožke z družinami ter drugo sorodstvo M l a k a , 31. decembra 1970
Zahva la Ob boleči, nepozabni in tako tragični izgubi našega ljubljenega in nenadomestl j ivega s ina
M a r j a n a G a n t a r j a se najlepše zahval jujemo vsem so r odn ikom, pr i jate l jem, sosedom in znancem za darovane vence, šopke in cvetje Posebna zahvala predsedniku s ind ikata D Z S tov. šafarju za tako lepe poslovi lne besede in njegovim sodelavkam-cem v knj igarn i S imon Jenko. Iskrena zahvala č. duhovščini, pevskemu zboru , za izraze sožalja ustno a l i p ismeno, vsem k i ste z nami na kakršenkoli način sočustvovali in ga v tako lepem številu spremi l i v njegov mnogo prerani grob. Hva l a vsem) k i ste Mar j ana imel i rad i .
Žalujoči: neutolažljiva mama, ata, bratec in drugo
K r a n j , 20. decembra 1970 sorodstvo
Zahva la Ob težki izgubi mojega dragega in dobrega moža, očeta, starega očeta in tasta
F r a n c a P o r e n t a se iskreno zahval jujem vsem sosedom, posebno sKumerdajev im, Lav ta r j cv im in Anžonu. Zahvala tudi dr . Bajžlju Janezu, zdravniškemu osebju inštituta Go ln ik in splošne bolnišnice L jub l jana za vso skrb in nego ob njegovi dolgi i n težki bolezni . Zahvala tud i so rodn ikom, darovalcem vencev in gasi lcem za tople besede, g. kap lanu in vsem os ta l im za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnj i pot i .
Žalujoči: žena Danica , s in Janez, hčerke Irena, Dani ca i n M a r i j a z družino
K r a n j , 27. decembra 1970
Zahva la Ob prerani i zgubi našega bra ta in s t r i ca
J a n e z a Po la jnar ja sc iskreno zahval jujemo vsem sorodn ikom, znancem i n sosedom, k i so ga sprem i l i na njegovi zadnj i po t i i n m u daroval i cvetje. Posebno se zahval jujemo dr . žgajnarju, pevskemu zboru za lepe žalne pesmi i n častitemu g. župniku za poslovi lne besede.
Žalujoči: sestre Ana , Lo j za z možem, M i c k a in Luc i j a z družinama
Sr . Be la , K r a n j , K o k r i c a , 7. j anuar ja 1971
S O B O T A — 9. j anuar ja 1971
nesreče TRČENJE V V P R E G O
V sredo, 6. januar ja , zvečer je na Smledniški cesti v K r a n j u voznik osebnega avtomobi la Janez Cencelj iz K r a n j a p r i srečanju trčil v vod i ln i drog vprežnega voza, k i ga je vod i l An t on Kep i c iz K r a n j a . V nesreči je b i l sopotnik v osebnem avtom o b i l u F ranc Rozman i z K r a n j a huje ranjen, voznik pa laže. Oba so prepel ja l i v l jub l jansko bolnišnico.
POŽARA V ponedeljek, 4. j anuar ja
zvečer, je i z b ruhn i l ogenj na podstrešju hiše na K r a n j s k i cesti 29 v Šenčurju. Hiša je last KŽK K r a n j , v njej pa stanujeta ' Janez i n Roza l i ja Donša. Ogenj je nastal , ker se Je zarad i kurjene peči vnel a lesena stena, škode je za o k o l i 1000 d i n .
V torek, 5. januar ja zgodaj z jutra j , so opaz i l i v trgov ini
železnina v Radov l j i c i požar. Ogenj je zajel poslovalnico z električnim mater ia lom, od tu pa se je po lesenem s t ropu začel širiti na poslovalnico z a v t omob i l sk im i de l i . Škode je za o k o l i 500.000 d in . Ogenj je nasta l , ke r so v t rgov in i pus t i l i prižgani r ek l ami ran i električni ogrevalni b l a z in i .
V l o m v t r a f i k o V noči n a 5. j anuar je ne
znanec v l om i l v t ra f iko na Cest i maršala T i t a na Jesenicah. R a z b i l je pomično steklo i n odnesel več obeskov, revije i n cigarete, škode je za oko l i 200 d i n .
16. j anuar ja z začetkom ob 20. u r i bo v vseh prostor ih hotela Cre ina v K r a n ju
V E L I K I T E K S T I L N I P L E S
Sodelujejo: Ansambe l Mo j -m i r a Šepeta s so l i s t i : A t i Soss, Jure Robežnik in pevka Ma jda Sepe ter ansambel Luc i f e r j i
Zahva la
Ob b r i d k i i zgubi naše l jubl jene mame
Mari je Fabi jan Top la zahvala vsem sosedom, sorodn ikom, častiti duhovščini, akademskemu zboru iz K r a n j a , ko l ek t i vu gimnazi je K r a n j , vsem darovalcem cvetja, g. Janezu V i d i c u za lepe poslovi lne besede in vsem, k i so nam k a k o r k o l i pomagal i ob težki i zgubi naše mame.
žalujoči o t roc i
Besn ica , 5. j anuar ja 1971
Požarne odškodnine
Uprava Zavarovalnice Sava — P E K r a n j obvešča svoje zavarovance, da je b i la izplačana naslednja požarna odškodnina:
28. 12. 1970 A L B I N U O K O R N U , P ipanova 37, p. Šenčur 71.225,65 d in za poslopje, gospodarske premičnine in pr ide lke .
Uprava Zavarovalnice Sava, P E K r a n j
650 let r z i c a
Odlomek, k i ga bomo ponat i sn i l i danes, je iz razprave Jos. A p i h a »K ob r tn i po l i t i k i 18. veka«, k i je b i la objavl jena v IV . l e tn iku Izvestij muzejskega društva za K r a n j s k o 1. 1894. Po časovni zaporednost i , v kater i so b i l i sestavki , k i nas zanimajo , objavl jeni , b i prišel ta od lomek na vrsto šele potem, ko b i b i l i izčrpani starejši zapis i . Vp l e t l i pa smo ga lc-sem zato, ker se vprašanje, k i ga od lomek načenja, nanaša na čas Hacquetov ih in He rmannov ih potovanj i n prav na nogavičarje, k i so v Tržiču v zbud i l i tolikšno Hc rmannovo pozornost . Po naključju pa bomo današnji od lomek o tržiških nogavičarjih lahko navezal i tud i na naslednje sestavke, saj je izhajal zgodovinopisec, k i bo v pr ihodnje pr i teza l našo pozornost, iz rodu tržiških nogavičarjev.
Le ta 1749 so morale zadruge rokodelcev, za katere je b i l še nadalje v vel javi r okode l sk i red iz leta 1689 oz. 1732, na ukaz cesarice Mar i j e Terezije p ros i t i v lado, da j i m znova po t rd i nj ihove pravice. Mnoge zadruge in tud i o b r t n i k i , k i še niso ime l i svoje zadruge (med nje so spadal i tud i tržiški nogavičarji), so želeli ob tej priložnosti svoje pravice še razširiti. K e r pa nj ihove želje niso bi le v sk l adu z ve l javnim rokode l sk im redom, j i m to seveda n i uspelo.
Poglejmo, kako je b i lo s p rav i cami nogavičarjev i n kakšne zahteve so postav i l i le-ti avs t r i j sk i v lad i ! Jos. A p i h je iz l i s t i n v takra tnem l jub l janskem R u d o l f i n u m u razbral o tem naslednje (Izvestja IV , str. 96—99 — tu usklajeno z današnjimi pravop isn imi in slovničnimi p rav i l i ) :
Nekaj j->osebncga ima zgodovina odobr i tve svoboščin »Zadruge pletccv obu jkov in nogavic v vo jvodini Kranjski« i z 1. 1729. K a k o r izvemo iz mnenja dež. odborn ikov , so prejel i te svoboščine samo l jub l j ansk i mo js t r i , k i so hote l i na tej podlagi potem imet i za šušmarje vse plet i lce na K ran j skem, torej tud i tiste na Jesenicah in v Tržiču. A temu nasprotuje jo odbo rn ik i , naglašajoč nedotakl j ivost že prilaščenc pravice kme t sk ih pleti lcev. Kvečjemu b i kazalo ustanov i t i za pleti lce zunaj L jubl jane posebne podružnice, ne smejo pa se razglasi t i k ra tko malo kar za šušmarje. V teh besedah b i človek iska l neke koncesi je za tr/.iske pleti lce, k i niso ime l i svoje zadruge, dasi so že 1. 1729 pros i l i svoboščin, torej pravico ustanovi t i neodvisno zadrugo. T a prošnja je b i l a že 1. 1729 odbi ta in ko so jo ponov i l i 1. 1752 in se je zanjo potegni l tud i gospod tržiški, grof Auersperg (čigar »Erb- u . Urbarholdcn« se imenuje jo Tržičani, dolžni m u t lako oz i roma namesto nje po 17 kr . ) , so dež. o d b o r n i k i ja£o živahno ugovarjal i , dasi je grof Auersperg poudar ja l , da se Tržičani, večinoma gostači, k i v ozki do l in i n imajo dost i zemljišč, že od nekdaj ukvarjajo S pletenjem. Odbo rn ik i pa so r ek l i , da se v Tržiču ne more ustanov i t i mo j s t r ska zadruga, ker tam n i t i n i izučenih mojstrov , temveč so vs i enak i
podložniki; razloček med n j i m i dela samo kakovost izdelkov. T i s t i ple^i ' 0 1 ' k i so posestnik i hiš, b i pa rad i vse druge »pod svoj j a r em spravili« po mnog 1
kaznih , k i b i j i h rad i samovol jno nalagal i . K d o naj določi, kater i plct i lc i s
»mojstri«? Saj ne more nobeden dokazat i , da sc je prav i lno izučil, ampak -s
se kot dečki učili p r i materah a l i odras l ih sestrah. Zakaj b i to ne moglo tak, ostati tud i v bodoče? Čemu j i m je treba nepotrebnih plačil, članarine, m 0 ' strske pr isto jb ine in dragih kosi l? čc so si doslej brez teh reči služili s V ° , k r u h , zakaj b i t rpe l i škodo zanaprej? »Red in poštenost je sama na sebi h'vg vreden razlog; to naj b i b i l c i l j vsemu človeškemu dejanju, dasi vsi ni t i 11
morejo n i t i nočejo postat i zadrugarji.« Iz tega razloga ne sledi torej nujo° v
ustanovitve zadruge. Tržičani n imajo doslej n i t i svojega sodn ika kako r npf-Mokronogu , na V r h n i k i i td. , temveč izvršuje lastnik graščine sam a l i po svoj1-' o s k r b n i k u neposredno vse graščini pr isto jne sodne pravice. Res je Tržičanf1^ slanujočim pod v i s ok im L jube l j em, v do l in i , k jer je malo zemljišč, P * 6 1 ^ ! * (»Strickcrv«) potrebno, a s pletenjem se ukvar ja skoro vsa dežela. V L J U
Ijani npr . morajo plest i hišne in druge krščenice (»Stuben-und andere D ' c f l ^ Menscher«), pa tud i mnogo hčera i n celo gosposki sluge, sicer b i mora l i V% stopat i . Tud i na Jesenicah izdelujejo mnogo nogavic, k i so boljše od tržisK^ i n j i h v L jub l j an i prodajajo, dasi je to obrt t am uvedla neka Nizozemka, P 1
prosta soproga vo jaka, povrnivšega sc domov.
Odločno so dalje o b r t n i k i nasprotova l i zahtevi Tržičanov, da naj se jj^ podvržejo vs i nezadružni p le t i l c i , ne da b i povedal i , kako daleč segaj okro^ zahtevne zadruge. Ime l i so tedaj v m i s l i h tud i Jeseničane. Zase p a zahtev^ Tržičani — so r ek l i odbo rn ik i — prav ico , da b i smel i da jat i delo tud i v e n ^ doma, torej tud i ženskam i n celo o t r o k o m — češ, glede na s i romake, kakor b i drugod ne b i lo s i romakov , k i tud i samo od pletenja žive. Potlej b i P*3Jg nja l i Tržičani vse druge pleti lce kot šušmarje, b i j i h po gosposkah odganjaj celo take, k i stanujejo v pros t ih i n duhovsk ih hišah. T u d i revnejši trž'* . p le t i l c i , k i so doslej zase delal i i n neposredno proda ja l i svoje izdelke, bi sfl 1
delat i samo za »mojstre«; t i »bi ime l i dobiček, o n i m pa b i da ja l i za ves tr^j pot i n delo po svoj i vo l j i nekaj malega plače«. Iz tega s ledi , da b i t i t & %^ imel i kvečjemu tret j ino dosedanjega zaslužka a l i pa b i mora l i pletenje P U S
»če ne b i hote l i po nedolžnem drug im tlake delati".«
Z enako os t r im i besedami presojajo i n obsojajo odbo rn ik i tud i zahteve tržiških pleti lcev, k i j i m očitajo, da so s i samolastno nadel i 0 ^ »mojstri«, dasi se niso n i kda r redno učili n i t i potova l i i n se še celo »• ^ samo »pletce« naz iva l i ; zdaj pa b i r ad i p r i m o r a l i pomagača, k i se je izuči
• žiš l c t je potoval , da b i plačal 1 g ld. vpisnine, da b i delal potem vse leto p r i tr: mo js t ru , potlej spet 15 g ld. odštel i n še mo j s t r om kos i lo plačal, če b i se n v Tržiču kot mojster nasel i t i . Vse te zahteve nasprotuje jo patentu iz 1- jj„ Če b i mora l na zahtevo mojstrov pomagač plačati samo za preprosto K° <jj 10 gld., sc da težko izračunati, ko l i ko b i ime l i stroškov, če b i mora l P ' 3 ^ kosi lo samo za 50 mojstrov, ko je vendar v Tržiču vse j ako drago, P°sC
njsO vino. Slednjič zahtevajo Tržičani celo več kot l jub l j ansk i p le t i l c i , k 1 ;, n ikdar m i s l i l i na to, da b i vse hlapce, dekle i n predi lce volne o d t e g n i l * ^ sto jni gosposki in podvrg l i izključno svoj i sodbi . S k r a t k a : ka r Tržičani _ vajo, nasprotuje obstoječim zakonom, oškodovalo b i mnogo l jud i , k i 1 jgg staro pravico, omej i lo b i pravice mnogih gosposk in naj se tedaj z a v r n * * ^ je v lada vedno ugodi la dež. odbo rn ikom, s lu t im , da je b i l napor tržiških delcev zaman, a iz l i s t in tega ne morem dokazat i . J . R
Pod Jelovico štirinajstič ŠKOFJA L O K A — Danes se začenjajo 14. z imske
športne pr ireditve Po stezah part izanske Jelovice — naše najbolj množično z imsko športno tekmovanje. N a šestih tekmovališčih bo nastopi lo nad 1000 smučarjev m sankačev. Pokrov i te l j celotnega tekmovanja je podjetje Jelovica škofja L o k a .
P r v i bodo šli na start sankači na odseku ceste Za-brekve—Topol je nad Se lcami , k m a l u nato se bodo Pognali na Lancovem p r i Radov l j i c i v smučino najmlajši tekači i n a lpsk i smučarji, zvečer pa bodo na pobočju Strmce v Železnikih tekmova l i člani i n starejši m lad inc i ter članice in starejše mlad inke v nočnem s la lomu.
Ju t r i se bo tekmovanje nadaljevalo. Sankači sc bodo spet zbra l i v Topol jah, v Dražgošah bodo po žalni komemorac i j i nastopi l i tekmovalc i t e r i to r ia ln ih enot, v Pol janah nad škofjo Loko bodo nastop i l i najmlajši skakalc i , v K r o p i pa člani i n m lad inc i .
Pr ihodnjo soboto bo v Dražgošah V I I . republiško prvenstvo v b ia t l onu, v nedt l jo pa pa t ru l jn i tek i i n teki veteranov. Tako bo 14. ponovitev z imsk ih tekmovanj v spomin januarske b i tke v Dražgošah leta 1942 zajela velik del jelovškega pobočja i n zbralo tekmovalce na snegu vseh starostn ih skup in . P. P o k o r n
M a r j a n najboljši J u g o s l o v a n
V Bischofshofnu se je n a 100-metrs.ki skaka ln i c i končala letošnja X I X . novoletna čakalna turneja štirih skakalnic.
Največ uspeha so ime l i tekmovalci C S S R , saj je z la t i
osvoj ih znanec P lanice 3 l r i Rašika, čeprav m u n i U s Pe l o n i t i enkrat zmagat i n a eni od štirih skaka ln ic . •I« gos 1 ova n s k i rep rezen t ant j e * * j c . Mesec, štefančič ter
~ "ar in na dveh t ekmah
M
Demi f l l L|gar ; n Do lhar so pr is ta l i
«SWi s r e t ] j n i T o v e | j a l e z a
C S c a i n štefančiča, drug i r \ J e Pa so skaka l i le n a dveh
P r 'redi,tvah. Zaje se je že n a n i n g u pred prvo tekmo v
Obersdor fu poškodoval, tako da n i mogel pokazat i svoj ih zmožnosti, saj je b i l trenutno v najboljši f o rm i od naših. Pr ipravl jenost naših skakalcev n i še taka, kot j o je pričakoval novi trener Čeh Zdenek Remza. Toda k l jub t emu ne smemo b i t i razočaran i nad našimi najboljšimi skaka l c i . 34. mesto Mesca i n 38. mesto Štefančiča v genera ln i uv rs t i t v i , je med 90 tekmovalc i sol iden uspeh. Ze na vseh dosedanj ih p r v ih tekmah so naši skaka lc i n i hal i v f o rmi , katera pa se je v nadal jevanju sezone popra-viila. Pa tudi trener Remza čez noč ne more nared i t i čudeža. — d h
Blaž Jakopič prismučal v z a k o n s k i s t a n dansko leto je prav go-
t Q vo najuspešnejše leto 1 8 stalnega državnega re-P r«entanta v alpskih disciplinah Jeseničana Blaža Jakopiča. Po velikih uspe-h i h na domačih prvenstvih ter odlični uvrstitvi
svetovnem prvenstvu v "a l Gardeni hi na medna
rodnem tekmovanju F I S — I A v K r a n j s k i gor i , je jeseni še d i p l om i r a l na p r a v n i f aku l t e t i v L jub l ja n i . D v a d n i pred novtim le tom p a je prismučal v zakonsk i stan. Iskrene čest i tke i n srečno med vra-t ieami . -dh
Triglav ostane v I. ligi? Strokovni svet plavalne
*v«ze Jugoslavije je pred-•agal, da se prva zvezna vaterpolska liga v letošnji sezoni poveča na dvanajst Članov. Tako da iz prve
ne izpade nobena eki-Pa, povečata pa Jo prvak 1 1 lige Primorje — Reka l n drugouvrščena ekipa Reviera — DJenovič (Boka kotorska).
Dokončno se bodo o tem dogovorili na konferenci predstavnikov klubov I. zvezne Hge, ki bo od 31. 1. do 1. 11. v Splitu, če bo ta predlog sprejet, za kar je veliko upanja, bomo v Kranju v letošnji sezoni vpet videli na delu najboljše vaterpoliste Jugoslavije in Triglavani bodo ostali v družbi najboljših prvoliga-šev. -dh
Mednarodno FIS- IA tekaško tekmovanje Bohinj 1971
P r v i obračun tekačev B O H I N J — Danes ob 9. u r i
bodo m l a d i n c i p r v i zarezal i smučino na X V I I . mednarodnem F I S — I. A tekmovan j u v smučarskih tek ih . K o t smo že poročali, se je v Bo h in ju zbra la e l i ta e v ropsk ih tekačev. Tako bomo lahko n a s ta r tu današnjega teka v i de l i n a de lu i zbrane tekače Avstr i je (8 tekmovalcev) , Ital i je (9), Švice (6), Z R N (1), Pol jske (11), ČSSR (7), Romuni j e (6), Bo lgar i je (5), S Z (8) i n Jugoslavi je (15). M e d pr i jav l j en imi tekmovalc i je tud i nekaj dosedanj ih zma
govalcev Boh in j a . M e d n j i m i je prav gotovo najbol j . znan zmagovalec lanskoletne prireditve Nemec Demel .
Favor i te teka članov j e težko napovedovati . Vsekako r pa bo bo j za prvo mesto zagrizen. M e d seboj se bodo letos prav v B o h i n j u prvič u d a r i l i t ekmova lc i , k i v tej snuičarski d i sc ip l in i kaj pomeni jo . Za favorite imajo s t rokovn jak i predvsem tekmovalce iz Rusi je , I tal i je, Švice, Romuni j e ter Bolgar i je . Ne smemo pa pozabi t i še odličnih Avstr i jcev i n
P r v e n s t v o S R S v h o k e j u na l e d u
S p r v i m ko l om se je v nedel jo začelo letošnje republ i ško prvenstvo v hoke ju na ledu. Od Gorenjcev v tej konkurenc i nastopata tržiški Par t i zan in k ran j sk i Tr ig lav. 2e prve tekme so pokazale, d a je prvo mesto rezerv irano za drugo moštvo l jubl janske O l imp i j e .
Od štirih točk sta gorenjska predstavnika iztržila samo eno. Tržičani so v i soko izgubi l i (15:1) z O l imp i j o B , medtem ko so Tr ig lavani na ledeni p loskv i v Prevojah v tekmi z domačo ekipo osvoj i l i točko.
S k a k a l n e šole v K r a n j u Smučarski k lub Trig lav
iz K r a n j a bo organiz ira l od 10. januar ja dalje sk;t kalne šole za pionir je . Šole bodo delovale v Nak l em, na Gorenj i Savi (Bauhenk) in na Orehku . V posameznih kra j ih bodo treningi potekal i po naslednjem razporedu:
ob t o rk ih , sredah, četrtk i h i n sobotah od 9.—11. ure oz i roma od 15.—17.
ure. Posamezn ik i se l ahko še vpišejo p r i trenerjiih v posameznih k ra j ih , k jer delujejo šole. V a d b a bo pod s t r okovn im vodstvom trenerjev k luba .
H k r a t i obveščamo vse l jubitel je smučarskih skokov , da se l ahko vpišejo v smučarski k lub Tr ig lav vsak četrtek od 19.—20. ure v av l i skupščine občine K r a n j . J . J .
Nemca Demla . Petnajst J u goslovanov, k i bodo tekmova l i med to tekaško el i to, se bo skušalo čimbolje odrezat i . Največ pa se pričakuje od odličnega Kerštajna, M l i na r j a i n m lad inca Ta jn ikar ja .
Proge v B o h i n j u so nared i n sk rbno pr ipravl jene i n samo čakajo n a letošnji obračun najboljših tekačev v E v r o p i . — dh
Jeseničan A lo j z Kerštajn la n i najbolje uvrščeni Jugoslovan na mednarodn i F IS - I. A tekaški p r i r ed i t v i v B o h i n j u , bo tud i letos glavna u d a r n a moč naše reprezentance. T o je dokaza l že na dveh letošn j i h domačih t ekmah, saj j e svoje tekmece premagoval z v e l i k i m naskokom. — Fo t o F . Pe rdan
Na vitranških strminah v Kranjski gori je v teh dneh i * veliko ljubiteljev be.e opojnosti. Proge so dobro urejene in označene, žičnice in vlečnice pa nepretrgoma delajo, tako da dolgih vrst pred temi napravami zdaj še ni. Najhuje se bo verjetno šele začelo, posebno če bo se naprej lepo in sončno vreme tet odličen sneg. (jk) - Foto; F,, Perdan
v p r a š a n j e
3 o d g o v o r i P r i varovanju družbene
i n zasebne lastnine pred požari in d rug imi naravn i m i nesrečami imajo pomembno vlogo prostovol j ne gasilske čete. Nič manj pomembne niso v s istemu splošnega l judskega odpor a in c iv i lne zaščite. Zato smo se v četrtek napot i l i v zgornjesavsko do l ino , in sicer na Hrušico, v Mo j s trano i n K r a n j s k o goro ter po i ska l i t r i prostovol j ne gasilce. Pogovar ja l i smo se o delu n j ihov ih gas i l s k ih društev.
# L O V R O B I Z J A K , H r u -šica: »Pri gas i lc ih sem praktično že od svojega 14. leta dalje, prav i gasilec pa sem lahko postal šele t 18. let i . Takšni so b i l i t ak ra tn i predp is i . Nekda j so se l judje bol j zan ima l i za gasi lstvo. K e r druge zabave n i b i lo , j i m je b i l gas i l sk i d o m edino zatočišče. M o r a m povedati , da i m a m o k l jub temu na Hrušici pr izadevno mla
d insko gasi lsko desetino. Naše društvo i m a nov f i-atov gas i l sk i k o m b i , k l smo ga sami k u p i l i , br izgama pa je s tara 35 let, vendar z njo še za s i lo gre, ke r jo vestno vzdržujemo. Včasih smo j o mora l i večkrat uporabl jat i , ker so b i l i požari pogostejši, danes pa so le-ui zaradi boljše preventivne službe redkejši. Naša četa je zadnjič posredovala lan i p r i gašenju gozdnega požara.«
• I V A N ERŽEN, Moj strana: »Star sem 60 let, gasilec pa sem že 42 let. Od tega sem b i l 20 let predsednik društva, 1967. leta pa so me tovarišu i n pr i ja te l j i gasi lc i i zb ra l i za častnega predsednika. Od gasi lstva se zares ne morem ločiti. L a h k o rečem, da naše društvo k a r dobro deluje, čeprav je zanimanje zanj manjše ko t nekdaj . K l j u b temu je v naših vrs tah k a r precej m lad ih , k i so zelo delavn i . Naš največji p rob lem
je oprema. V s a k o leto res k u p i m o kaj novega, vendar je to premalo . Naj bolj pa pogrešamo avto, k i ga z l as tn im denarjem ne bomo mog l i k u p i t i in nam b i mora la pomagat i občinska gasi lska zveza i n še k d o drug . Pohvale vredna je pomoč vaščanov i n krajevne skupnost i ter družbenih organizaci j , k i razumejo naše težave i n n a m po svo j ih močeh tud i pomagajo.«
• A L O J Z KOSMAČ, K r a n j s k a gora: »Sem upokojenec. 1923. leta sem se vključil v naše društvo in sem m u zvest še danes. Na jpre j sem b i l s t ro jn ik , sedaj sem pa predsednik društva. Če na h i t ro prcle-t i m našo opremo, vam lahko povem, da imamo Tamov o rodn i avto i n t r i br izgalne, od kate r ih sta dve starejši. T u d i avto i m a že precej let. čeprav nam man jka sodobnega mater ia la i n cevi, smo še vseeno to l iko opreml jeni , da gremo lahko v akc i jo . Društvo sestavljajo starejši i n mlajši člani, tako da ne m o r e m t rd i t i , da zanimanje za gasilstvo peša. Dokaz zato je zavzetost občanov i n organizaci j p r i obnav l jan ju našega gasilskega doma, k i je danes urejen, člani društva so oprav i l i ve l iko prostovol j n i h de lovnih ur , tako da smo potrošili le m in ima l no možno vsoto denarja.«
J . Košniek
Pomanjkanje jeklenk K e r p l ina že nekaj časa pr i
manjku je i n ker nas b ra l c i sprašujejo, kdaj se bo položaj izboljšal, smo se pozanim a l i p r i k ran j skem M e r k u r j u . Tovariš Weiseisen nam je povedal, d a se je potrošnja p l i n a v zadnjem času zelo povečala. Prvič zaradi hudega mraza , drugič pa zaradi poman jkan ja os ta l ih kur i v , predvsem gospodinjskega o l ja . Dobavite l j p l ina I N A iz Zagreba ima sicer nekaj nov ih jek lenk, vendar j i h zaradi v isokega p r i t i ska niso mogl i napo ln i t i . Tako so dob i l i p l i n le t is t i od jemalc i , k i so pripel ja l i s seboj prazne jeklenke. Nov ih potrošnikov sploh niso spre jemal i .
Za rad i pomanjkan ja jek lenk se je v četrtek v r n i l prazen v K r a n j tud i Me rkur jev avto. N a pot je odšel ponovno včeraj popoldne, ker so p r i I N I ob l jub i l i , da bo p l i n dob i l . Če je šlo vse po sreči, bo danes ob sedmih a l i po l o smih p l i n na razpolago, vendar je zanj ve l iko popra-ševanje i n ga bo verjetno k m a l u zmanjka lo . Po novo pošiljko bo k ran j sk i tovornjak odšel ponovno v torek, tako d a bo v sredo p l in v K r a n j u .
Tore j , glavni prob lem je pomanjkanje p razn ih jek lenk. Zanesl j ivo pa se bo pro t i konc u meseca položaj že normal i z i r a l , -jk
Danes srečanje na Joštu
Ob 20. l e tn ic i smučarskega doma na Joštu se bodo danes ob 16. u r i popoldne na Joštu zbra l i vs i t i s t i , k i so pred dvajset imi let i s prostovo l j n im de lom zgradi l i dom. Srečanje bo pr ip rav i l smučarsk i k lub Tr ig lav iz K r a n j a .
A. 2.
TUDI TO SE ZGODI V s e m t i s t im , k i s silvestro
vanjem i n novo le tn im praznovanjem niste b i l i zadovol jn i , v olajšavo tale anekdota:
Sekretar občinske organizaci je zveze mlad ine K r a n j je za devet stariih tisočakov i n po l s i lvestroval v hote lu Ev ropa v K r a n j u . K e r p a je prav n a Si lvestrovo dob i l hudo angino, je celo noč lahk o nazdrav l ja l le s p ra zn im kozarcem.
Danes se bo začelo v Bohinju veliko FIS—1A tekmovanje v smučarskih tekih, tokrat ie 17. po vrsti. V tekaških »špurah« sc bodo pomerili predstavniki »smučarjev garačev« iz sedemnajstih evropskih držav. Ob progi pa bomo srečali nekdanje ase, ki so prejšnja leta osvajali najvišje lovorike v Bohinju in v potu in znoju postali nasprotniki v smučini in prijatelji po tekmi, danes pa ne nastopajo več. Med njimi bo tudi MARA REKAR iz Mojstrane, dolgoletna prva dama našega smučarskega tekaškega športa.
»Ja, zakaj in kje sem začela... Včasih je bilo v Mojstrani veliko »laufarjev«, pa tudi v šoli smo se stalno »dričali«. Mislim, da sem se za smučarski tek navdušila prav v-šoli. Na tekmovanju sem prvič nastopila 1953. leta v Kočevju na republiškem mladinskem prvenstvu. Ce se ne motim, sem bila druga za Cilko Z Bleda. To je bil začetek moje tekaške kariere, ki sem jo uradno zaključila 1962, leta. Potem sem dve leti še tekla za žensko štafeto Mojstrane. Osvojila sem 6 naslovov državne prvakinje, enkrat pa sem bila druga. Moja večna tekmica je bila Amalija Belaj iz Celja. Tudi mednarodnih nastopov ni manjkalo. Na Kurikalu sem bila dvakrat prva in sicer v Urachu in Delnicah. Trikrat pa mi je zmaga ušla. V mednarodnem merilu sem se največkrat »tepla« z zahodno Nemko Rito Čeh, ki je danes nemška zvezna trenerka in prihaja vsako leto v Bohinj, ter s Poljakinjami.«
Mara je imela železno voljo, ki bi jo lahko posnemali mladi tekači iz Mojstrane, ki se danes prav tako kot Mara pode po bregovih. Kje je jemala moč in voljo, povedo njene besede: »Nikdar ni tako težko, da ne bi vzdržala. Če ne bi bilo tako, ne bi nihče vztrajal. Naj' več pa mi je dal vsakodnevni zimski tek v dolino Kot, poleti pa delo na polju. Takemu treningu se lahko zahvali tudi Drčko (Zdravko Hlebanja). Kilometre moraš imeti v nogah in pika.«
Nenavadne so Marine besede, da ji nt žal niti minute, ki jo je posvetila teku. Oh, če bi bila mlada. To bi tekla, saj so danes pogoji boljši kot v njenih časih-Še maž ni bilo dovolj. Danes jo »pobere« v Radovno p° kilometre, posebno takrat, kadar se pripravlja na tekme veteranov. Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. ?e
pač tako. Tudi pri Mari. Mogoče še bolj. Zato njeno priporočilo mladim smučarjem tekačem: »Veliko dobre volje in vztrajnosti!«. — jk