IZDAJA CPiCORHfJSKT TISK«

- UREJUJE UREDNIŠKI O D B O R

- G L A V N I U R E D N I K S L A V K O

BEZNTK - ODGOVORNI U R E D ­

N I K G R E G O R KOČIJ A N - T E L ,

UREDNIŠTVO IN U P R A V A 21-90,

G L A V N I U R E D N I K 24-73 . T E ­

KOČI RAČUN PRI N A R O D N I

B A N K I V K R A N J U 607-11-1-133

LETO XV KRANJ, SREDA, 25. APRILA 1962 ST. 48 t l iul lA^Olli l iM^RUf T E D N I K • OD 1. J A N U A R J A 195«

K O T P O L T E D N I K - O D 1. JA­

N U A R J A 1960 T R I K R A T T E ­

D E N S K O : O B P O N E D E L J K I H ,

S R E D A H I N S O B O T A H - L E T N A

NAROČNINA 1300 D I N , MESEČ­

N A NAROČNINA 110 D I N , P O ­

S A M E Z N A ŠTEVILKA 10 D I N

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Prebivalcem turistične Gorenjske! Bližajo se prvomajski prazniki in

g njimi se bliža nekak uvod v no­vo turistično sezono.

Marsikdo izmed nas bo zapustil fooje stalno bivališče in se odpeljal X4 neka.j dni na oddih. S tem bo postal gost tujega kraja in bo želel J>iti najlepše sprejet, da bo v vsa-kem pogledu ponesel lep vtis v svoj domaći kraj.

Gorenjska je turistična dežela, tega bi se moral zavedati sleherni prebivalec, ki živi na tem lepem koščku naše ožje domovine. Mesec maj na) bi pomenil vsakemu pre-hrualcji, vsakemu turističnemu in gostinskemu delavcu in prav vsem, ki imajo koristi od te gospodarske panoge, mesec priprav, urejevanja, čiščenja in skrbi za sprejem novih gostov, domačih ali tujih, ki bodo ponesli glas o tem med svoje pri­jatelje in znance.

Gostinci, uredite svoja gostišča.' Popestrite vaše jedilnike tudi z na­cionalnimi specialitetami in vasi delavci naj bodo do gosta uslužni, vendar ne hlapčevski.

Trgovci, uredite okolje ter zuna­nji in notranji izgled prodajaln. — Skrbite za zadostno in kvalitetno izbira blaga, posebo sadja in zele­njave. Turiste postrezite hitro, hi­giensko in kulturno. Delovni čas trgovin prilagodite potrebam tu­rizma.

Obrtniki, nudite gostom dobre in hitre usluge v vseh panogah obrt­ništva, posebno pa apeliramo na izdelovalce in prodajalce spomin­kov, da ponudijo gostom kvalitet­ne izdelke, ki so gostom vedno do­brodošli.

Radi bi priporočali domačim go-ttom, da so strpni do tujih gostov *t glede na narodno pripadnost in jim dajejo prednost pri postrežbi povsod, ker so naši gosti, od kate­rih ima vsa naša skupnost koristi. Tudi mi smo radi v tujini priznam kot gosti, kar znajo tuje turistične dežele upoštevati in spoštovati.

Prebivalci, počistite svoja nase­lja, uredite zelene trate s cvetlič­nimi nasadi ob stanovanhkih blo­kih, okrasite okna in balkone 5 cvetlicami in posujte pota $ peskom. Stanovalci individualnih his, ure­dite ograje ob cestah.

Dajajte gostom informacije usluž­no, posebno pa vzgajajte mladino k turistični zavesti.

Učitelji in profesorji, posvetite nekaj ur do konca šolskega leta turistični vzgoji mladine po pred­loženem programu, na vasi pa na] mladina ne opusti lepe navade po­zdravljanja.

Prav posebno pozivamo mladino, da vedno in povsod odstopa sedeže starejšim osebam, kar je znak hu­manosti in kulture posameznega naroda. Gorenjska turistična zveza, Kranj Gostinska zbornica za okraj Kranj,

Kranj Trgovinska zbornica za okraj Kranj,

Kranj Obrtno-komunalna zbornica za

okraj Kranj, Kranj Hortikultnrno društvo za okraj . Kranj, Kranj

e le trenutne, temveč tudi perspektivne

koristi Od poznanih besed h konkretnim nalogam

Letos skoraj nI več gospodarskega posvetovanja, kjer se ne bi i cejšnje povpraševan je . Tudi pri v tej aH oni obl iki dotaknihi tudi Izvoza. Tu pa tam se sicer še bolj aH manj križajo nekatera mnenja glede povečanja, strukture aH iisn)<'r.innosti izvoza; n ihče pa ne dvomi več v to, da je od našega i/imšir.šega vključevanja v mednarodno blagovno izmenjavo odvisen naš! nadaljnji razvoj. Majejo 6e tudi prepričanja, da ima izvoz zg«$j trenutne korist i (devize) In se vse bolj uveljavlja mišl jenje, da je na jpomembne j š i pomen izvoza v tem, ker nam ustvarja per­spektive nadaljnjega razvoja.

P O M L A D I N M L A D O S T

Lanskoletna realizacija izvoza na Gorenjskem ni dosegla plani­ranega zneska, čeprav se je izvoz v primerjavi z letom 1960 povečal za 13,5 odstotka. Ustrezni podatki iz občinskih družbenih planov za leto |962 pa kažejo, da 6 e pred­videva v letošnjem letu 40,2 od­stotno povečanje izvoza v primer­j av i • z lanskoletno realizacijo. Skupni izvoz naj b i dosegel vred­nost 4,2 milijarde deviznih dinar­jev. Svoj izvoz naj b i po teh po­datkih najbolj povečala gumarska, tekstilna i n elektroindustrija.

Zaščitni ukrepi članov Skupne­ga trga vplivajo tudi na Izvoz ne­katerih gorenjskih podjetij. Tako morajo biti na primer izdelki , k i j ih Iskra plasira v te d ržave , za trideset odstotkov cenejši . Glede same kvalitete ni zaprek, ker ta ustreza evropskim standardom. Konkretno za Iskro obstaja tudi možnost za izvoz relejev.

Kranjski Tekstilindus kot eno izmed največjih 6 l o v e n 6 k i h tek­stilnih podjetij namerava povečat i

Zaradi popravil smo v zadregi

MOĆAN PORAST ELEKTROTEHNIČNIH NAPRAV V ZADNJIH LETIH - SERVISNA SLUŽBA V PREPOČASNEM RAZVOJU

svoj izvoz skoraj še za enkrat to­l iko. Tud i »Elan« Begunje izvaža 60 odstotkov celotne proizvodnje v Z D A , Kanado, Zahodno Nem­čijo, Francijo i n Švico. Cene do­mačega reprodukcijskega materia­la pa so visoke i n 60 tako neka­teri izdelki zato manj rentabilni za izvoz. Z a nekatere izdelke kranjske Save je na t rž išču pre-

nas — po zagotovitvi nekaterih strokovnjakov — obstajajo možno­sti , da b i izvažali toliko, kol ikor izvažajo gumarska podjetja v dru­gih državah.

Naša Industrija je že dokaj mo­dernizirana in prav to nas s i l i , da t ež imo na zunanje tržišče. D a pa bo n a š nastop uspešen, bo treba v proizvodnji še marsikaj pokre-niti . Izboljšanje tehnološkega po­stopka, specializacija, smotrna de­litev dela so sicer besede, k i z la ­sti zadnje čase venomer krožijo v gospodarskih krogih, vendar to niso le besede, t emveč dejstva, od katerih je odvisen n a š nastop na svetovnem tržišču. — P.

DOPUSTI, DENARNA NADOMESTILA IN CILJI

Vsem ali samo tistim, ki...? KATERO STALIŠČE BO PRAVILNE J ŠE?

— Delali In prispevali smo vsi enako, zato imamo vsi enake pra­vice do denarja — vsem enako!

— Zainteresirani smo, da se naši ljudje vračajo spočiti i n sve­ži na delo — zato regres samo tis t im, k i v resnici gredo na oddih!

Prvo stališče je letos prevladovalo in tudi zmagalo v tovarni »Iskra« v Kranju, drugo pa je s posebnim pravilnikom nedavno sprejeto v tovarni ~Sava«.

Točnih podatkov, kol iko Je danes na Gorenjskem radlUklh In televizijskih sprejemnikov In drugih e lek t ro tehn ičn ih naprav - n « d vsem gospodinjskih p r ipomočkov - trenutno ni moč ugotoviti Rn zen tega je težko računa t i tudi s povprečn im letnim odstotkom nn* rasta e lekt ro tehničnih naprav, k i jih Je vedno več, Z končno so tudi zahteve l judi iz dneva v dan večje. Končno so

Radijskih sprejemnikov (po po­datkih, k i smo j ih dobil i na Obrt­ni in komunalni zbornici za kranj­ski okraj) je bilo leta 1956 v na­šem okraju prodano 1503, potem se je prodaja povečala za pr ibl iž­no 1000 sprejemnikov v letu 1960; po zadnjih podatkih pa je na Go­renjskem 30.884 radijskih spre-jemnikov, kar pomeni, da pride na vsakih 4,4 prebivalcev 1 radi j ­ski sprejemnik. Medtem ko je b i ­lo leta 1959 prodanih šele 17 te­levizi jskih sprejemikov, j i h je b i ­lo naslednje leto že 114, zadnji podatki pa kažejo, da pride na 174,1 prebivalcev 1 televizijski sprejemnik oziroma da je v na­šem okraju 773 televizijskih spre­jemnikov. Prodaja e lek t ro tehn ič ­n ih aparatov — predvsem gospo­dinjskih - se je od leta 1956 do

O samoupravljanju v trgovskih podjetjih

" •Kran j , 24. aprila - Ob koncu preteklega meseca je upravni od­bor Trgovinske zbornice za okraj Kranj imenoval odbor za delav­sko in družbeno upravljanje tr­govskih podjetij. Odbor je b i l ustanovljen z namenom, da nudi strokovno in poli t ično pomoč sa­moupravnim organom. Včeraj do­poldne so se člani zbrali na drugi seji, na kateri so se pogovorili o sistemih delitve dohodka, o d ruž ­beno-politični znači lnost i notra­

njih razmerij in o kakovosti sa­mouprave. Obenem so se pomenili še o pospeševanju kvalitete de­lavskega samoupravljanja pr i tr­govskih organizacijah. Odbor po­sreduje svoja priporočila uprav­nemu odboru, sproti pa so z n j imi seznanjena tudi večja gorenjska trgoska podjetja, k i imajo v od­boru svoje predstavnike.

O odnosih v trgovskih podjetjih •o člani odbora razpravljali na

osnovi analize notranje ureditve 4 trgovskih podjetij, k i 6o jo i z ­delali na Trgovinski zbornici. Me­n i l i so, da bi morali p r i deli tvi osebnih dohodkov upoš teva t i čim manj subjektivnih meri l i n kar največ objektivnih. Razmerja med najnižj imi i n najviš j imi osebnimi dohodki so v pravi ln ikih zadovo­l j ivo urejena, vendar b i morali paziti, da se to razmerje pri sa­mih izplačilih ne bi ruši lo. Okre­piti bo potrebno ekonomske eno­te, da bodo res odločale o svojih problemih in ne da bodo obsta­jale le formalno.

Odbor bo skušal vplivati na to, da bodo člani delovnih kolekti­vov seznanjeni z vsemi pravica­mi, k i j ih imajo kot upravljavci in j i h tudi uporabljali. Seveda so težave v tem, ker je med trgov­skimi delavci več kot polovica že­na, k i j i m mnogokrat primanjku­je časa za udeležbo v organih de­lavskega samoupravljanja.

^ u 1 * ? , c e l ° Potroji la: od na 12.472! 4077

Kakor hitro P m o ^ ^ ž n o preleteli omenjeno š tevi lke PO sa­mo po sebi vsiljuje vprašanje , kako so koris tniki e lek t ro tehn ič ­n ih pr ipomočkov preskrbljeni tu­d i s servisnimi s lužbami in naj­razl ičnejšimi popravljalnicami. Glede odgovora na to vprašanje m tudi točnosti odgovora verjetno Tie bi b i l v zadregi skoraj nobrn konstnik : servisna s lužba je na sp lošno nezadovoljiva! V našem okraju o nekom organiziranem e lek t ro tehn ičnem servisu r c s n e

bi mogel nihče- pisati, zato so bom loti l nekaterih problemov, k i so v tesni zvezi z nače t imi proble­mi.

Obstaja mnenje (morda upravi­čeno), da so podjetja k i proizva­jajo e lek t ro tehn ične pr ipomočke, tudi zadolžena, da skrbe za ser­visno s lužbo (seveda s pomočjo oocinskih organov). Podjetja pa so zamteresirana, da usatnavljajo servise v večj ih mestih, kjer ima-jo tudi močno prodajo, manjš i K r a j i pa so skoraj vedno zapo­stavljeni. V teh primerih sta pod-3225 8 r t * i * zainteresirana, da oobro organizirata servisno s luž-° ° . k i zagotavlja tudi večji pro­met. Razen tega so v teh p r i ­merih tudi servisne usluge cenej­še, kot b i bi le sicer. Ob tem pa je zammivo vprašan je , kako veliko mora bit i mesto, da ima lahko 7 g a " i Z ' r a n o i n sodobno servisno službo. Praksa nam vsiljuje odgo­vor - »Goren jska jo premajhna!« *rav gotovo bi bi lo odveč doka­zovati, da so sedanje zmogljivosti servisov ali popravljalni/: spr ičo vse v e č j i h potreb v naSero otaipju mnogo premajhne i n da so;njiho­ve delavnice v večini tudi v tak­snih prostorih, k i sploh ne za­gotavljajo potrebnih delovnih po-f ° J e v - Problem pa je postal že tako aktualen, da se ga je treba Wkoj lot i t i , i n to s tol iko velčjo načr tnost jo , kol ikor jo je bi lo do­slej premalo.

Ob vsej tej problematiki je ak­tualen še naslednji problem: 1 k v a ­

liteta uslug. Razumljivo je, da morajo biti v servisnih s lužbah kvalif icirani in visoko kvalif icira­ni delavci, k i se morajo spoznati na najrazl ičnejše e lek t ro tehnične naprave. In če hočete je tudi od­govornost ih samostojnost teh de­lavcev precej večja kot onih, k i so zaposleni v tovarnah. K l j u b te­mu pa so delavci v servisnih služ­bah v primerjavi z enako kval i f i ­ciranimi v tovarnah precej na s labšem glede osebnih dohodkov. Kval i te ta uslug, razen že tako ali tako slabih delovnih pogojev (prostorov!), trpi torej tudi po tej plati. Tudi glede tega bi bi lo po­trebno v na jkra jšem času ukrepa­ti, tako da bi b i l i lahko zadoovlj-ni vsi . — B. F.

Večina delovnih kolektivov je letos postavila d rugačne zahteve do svojih poči tniških domov kot lani . Skoraj povsod so sprejeli stališče, da morajo počitniški do­movi poslovati kot samostojne ekonomske enote, tako kot ostali oddelki oziroma dejavnosti v okviru podjetja. Seveda so še mnoge stvari neurejene v odnosu do domov. Toda v večini so se delavski sveti opredelili na sta­lišča, da ne bodo tem domovom priznali nobenih regresov po opravljeni sezoni za izravnavanje morebitnih primanjkljajev i n zah­tevali, da 6 a m i koristniki plačajo celotno oskrbnino.

To je velik korak, k i bo vod­stva teh domov počasi s i l i l v to, da bodo morali misl i t i na cene, na gospodarjenje v teh domovih in končno morda tudi že na kon-kurenco med tovrstnimi objekti in na propagando, na skrb za go­ste i n podobno, kar bo v prihod­njih letih moralo postati pravilo.

V večini so kolekt ivi spremenili dosedanjo politiko, tako da ne re­gresirajo več domov, m a r v e č da­jejo ta sredstva naravnost delav­cem, Delavci so ob tem dokaj svobodnejši, lahko si izbirajo

kraje za svoj oddih in podobno ter nastopajo kot močan potroš­nik v našem domačem turizmu. Toda ob tem se je odprlo tudi več nerešenih problemov. Trenutno je zelo aktualno to, s kakšn imi merili deliti sredstva za dopuste delav­cem. Konkretno gre za dve glavni varianti : aH dajati regrese vsem al i pa samo tistim, k i resnično gredo na oddih v druge kraje in imajo pri tem več je izdatke. (To so morali reševa t i že vsa zadnja leta v manjš ih kolektivih, kjer ni­majo lastnih domov.)

IZKUŠNJE V »ISKRI« Letošnja reš i tev v »Iskri«

- V S E M E N A K O - n i povsem nova. K e r ta kolektiv n i i m e l ra ­dostne zmogljivosti v svojih do­movih ,so že vsa zadnja leta iska­l i možnost i in oblike, da b i za­gotovili več jemu števi lu delavcev ustrezne pogoje za oddih i td . T a ­ko so že lansko leto uvel javi l i načelo, da izplačujejo regrese vsem svojim članom, k i bodo res m>ristili dopust izven doma. K l j u b vsem tem uspehom, da jo pod takimi pogoji v resnici šlo veliko več delavcev res na oddih,

(Nadaljevanje na 2. 6trani)

TOKRAT V SLIKI • TOKRAT V SLIKI

Tako kot vsako pomlad so tudi leto« začeli delavci kranjskega »Komunalnega servisa« obnavljati pre­hode za pešce (na sliki). Seveda ne smemo pri tem prezreti številnih očiščevalnih del v parkih. Razen tega pa bodo razširili cesto na križišču, na vrhu Jelenovega klanca, tako da bodo za približno poldru gl meter skrajšali pločnik. Z deli hitijo, zakaj želijo, da bi dobilo mesto za 1. maj lepše lice.

St. S. Foto: F. Perdas

TE DNI PO rt*tiilliilimitiliitM;iKtt]:iii::;ii>ar[titiiMiiiMiiitttiiiiiiuiitti!iii:iiiMtiilitiMitliiiiMllllliilll i:it ;iiiui;aitiiiHiiuilMtinitHimnt'V!tuMiii:iiiii:ii'(niiiHMi: niniinrinnniiiiiiHinuiMlUllMiHi.^

N A C I O N A L I Z A C I J A I N D U S T R I J E Predsednik sirijske vlade je po

radiu Damask govoril o nalogah nove vlade v prihodnjem obdob­ju . V zunanji pol i t iki ostaja vla­da zvesta nače lu arabske enotno­sti In bo v zvezi s tem pripravila načr t , katerega cil j je združeva­nje s svobodnimi arabskimi dr­žavami , predvsem z Egiptom. Pre­mier Azmed je izjavi l , da bodo v S i r i j i uvedli demokra t i čen red in zagotovili l judstvu resnično pred­s tavniš tvo v lokalnih organih oblasti in v parlamentu. Med drugim je vlada 6 k l e n i l a ponovno nacionalizirati industrijo in raz­veljaviti vse sklepe pre jšnjega rež ima, katerih namen je b i l uki­ni t i agrarno reformo.

Vika Sefer V i k a Sefer je bila ena izmed

tistih, k i so jo Nemci v begunj­skih zaporih tako hudo mučili i n pretepali, da so jo morali že sa­m i izročiti v zdravljenje v bolni­šnico na Golniku . B i l a je ena iz­med smelih mladink - skojevk iz Kranja . Nemci so jo ujeli, prav k o je v Dragi nad Begunjami ča­kala na zvezo s partizani. Ničesar niso mogli zvedeti od nje.

Posledica takratnega pretepanja In trpljenja so j i ostale. Vsa po­vojna leta je bolehala i n končno popolnoma ohromela. Vendar je b i la zmeraj na razpolago za raz­no delo i n pomoč organizacijam. Zlasti je pomagala otrokom pad­l ih borcev p r i učen ju matematike.

Po dolgih letih je V i k a podle­gla. Organizacija Z B in druge or­ganizacije na Zlatom polju so j i v torek, 24. aprila, priredilo zad­nje slovo na kranjskem pokopali­šču. Zapustila je dva nepreskrb­ljena otroka, zakaj pred leti Ji je umr l mož. Za pomoč otrokoma se je zavzela Zveza prijateljev mla-Sline.

K O N E C A R G E N T I N S K E K R I Z E Argentinska kriza je, kakor je

izjavil vojni minister general Ju -an Batista Lozaz, končana. Ne­uradni krogi izjavljajo, da bo predsednik Guido razveljavil vso volitve po 17. decembru lani in tako obenem tudi zmago peroni-stov na volitvah 18. marca. Med­tem, ko to razveljavitev zahtevajo poveljniki argentinske mornarice, pa sindikati podpirajo peroni6te in so po odstranitvi predsednika Frondizija organizirali že vrsto demonstracij. Predsednik Gvido je obljubil , da bo do 29. aprila sprejel odločitev o razpisu volitev za novega predsednika republike.

A T O M S K I P E K E L N A P A C I F I K U ? Menda bodo Američani te dni

začeli svojo novo serijo atomskih poskusov v ozračju nad Pacif i ­kom. Proti tem poskusom priha­jajo protesti z vsega sveta, po­sebno pa še z bližnje Japonske Vodi ln i amer i šk i krogi skupaj s predsedn ikom Kennedvjem opra vičujejo svojo namero s tem, ker so tudi v SZ že Izvedli take po­skuse. V s r r i j i naj bi bilo več kot 30 eksplozij.

V Londonu je bila v ponedeljek množična protijedrska demonstra­cija, k i je bi la po splošnem mne­nju najmočnejš i glas protesta bri­tanske javnosti proti nevarnosti jedrske katastrofe. Demonstracije so bile tudi v Holandiji na Fin­skem in Danskem.

M I N I S T E R P R E T I V J U G O S L A V I J I Italijansko gospodarsko delega­

cijo, k i bo imela v Beogradu raz­govore o ekonomskih odnosih med Jugoslavijo in italijo, vodi i ta l i ­janski minister t a zunanjo trgo­vino g. Luiggi Pret i .

N a razgovorih bodo skušal i najti možnost i za r-boljšanje in napredek ekonomskega sodeova-nja.

bolj klavrno kažejo svojo suro­vost in pogubnost. Sprva je Sa-lan mis l i l , da bo s svoj im »pe­klenskim s t ro jem« zanetil pre-

Za vrati par i šk ih zaporov j« o b r a ( v F r a n cm l n v Alžiriji ter I naposled končal svojo nalogo I nasilja zadnji od š t i r ih franco-« sklh generalov, k i so v lanskem I aprilu zanetili a lž i rsko vstajo in I se na ta način želeli odcepiti od i mali .nega vpl iva. Salanovo sla­l i vo kljub ponarejenim bnkom I hranijo v senci reše tk . V cen-| trajnem par i škem zaporu čaka I vodja alžirskih teroristov na ka-I Sen, k i bo verjetno stroga. Sa-i lan bo pred vojaškim sodiščem

spravil na oblast najbolj kruto fašistično diktaturo. T a načr t se j« izjalovil ob ogorčenem na­sprotovanju francoskega javne­ga mnenja. K o ni uspel ta š i ro­ki poskus. Je svojo vražjo po­

lj jetje Salana i n njegova pre- sokim vojašk im sodiščem lahko | mesti te v iz Alžira v par iški za- odkr i la novega. Prihaja ur*. W | por je psihološki poraz O A S . Od bo Salan z zatožne M * P J | tu pa do vojaškega poraza pa dal razloge, zaradi k**?*™ * | ni več daleč . Ce bo francoska pahnil deželo na rob državlj*«- j vojska preš la v napad, je zlom ske vojne i n zakrivi l toliko ne- | teror is t ičnih skupin ki so pove- uprav ičen ih političnih • i*>j^ | zane z nekaterimi evropskimi To j e obenem trenutek •» ™* naseljenci i n njihovimi denarni­mi zaščitniki — neizbežen in hi­ter. Salanovi nasledniki so sle-

mislek za vse teroristične 6ku- I pine v Alžir i j i , naj vendar te * enkrat konča jo blazno klanj« 1» §

Orkester nasilja brez vodje začel = tegavščino hotel omejiti na A l - pe miši . Nasi l ja se poslužujejo, krvoločno igro, k i jo je

zadnie odprl us'.a. k i po souhi i n i j o . toda francoska vojska ni da bi preplaši l i l judi i n napra- Salan, ko Je Izrabljal njihovo • § večine niso zmožne izgovoriti skotila p o d njegrov ščit. K e r se v i l i zmedo. Igranje z živci je strast do bogastva in privrženost | 1 pravega zagovora. vojska ni pr ikl juči la alžirskim zdaj še zadnje njihovo sredstvo. Franc i j i . Psihologija Saianovegs | H To, da so ujeli generala Sala- naseljencem, se je O A S znašla Morda b i ob vsakdanjih pokolih početja n i brez motenj. Sodišče | i na. ni bila prvovrstna novica v kleščah med alž i rskim prebi- le prekipela mirna a lž i rska k r i , bo morda razvozJjalo marsikate- « 1 samo zato, ker so se ceneralo- valstvom in pariško prestolnico, da ljudje ne bi več razl ikoval i r l vozel desničarsk ih pobud. V I 2 v i m krvavim rokam neverjetno Tudi če bi vo j sk i ne pokazala kokolja od žita. O A S ni več ob- vsakem primeru bo to sojenj«. I = prilegale oro.-niške l i tiče, tem- svojega nevtraJističnesja obraza stanka. V takšn ih okoliščinah je k i spada v vrsto primerjav t • več bolj zaradi svoje pomemb- m n e odklonila ponujene Sala-I nosti na alžirski tehtnici. Ujet- nove roke. M njegov alžirski 1 je voditelja teror is t ične organi- načrt težko uspel. Dckler Je b i -| zarije O A S je prineslo temu i a vojska neodločena, Je Salan I iimet-io v / d r e vanjrmu nasilju in lahko rohnel s plast ičnimi m i -

povzročanje srda, nestrpnosti i n / ločins tvi hitlerjevih generalov, maščevalnost i edino sredstvo, k i G lavn i š t a b Salanovih teroristov lahko prepreči duh pomiritve in še n i pokončan. Obsodba Sala-

nami. podtikanjem druščini nasi lnežev težek poraz, ki bo prej ko slej pripelj:1.! tudi j n z a . s t r a š e v a n ; e m . Neodločnost do vojaške predaje ali popelne- vojske je tudi pripomogla, da jra uničenja. Salanovi načrti, ki j * svojo taktiko po evianskem j ih je s toliko poguma zasnoval sporazumu prenesel na koman-na nasilju in umorih, so ostali dose, ki so pobijali »Ižirsko pre-ncizpolnjeni in iz dneva v dan bivalstvo kot za stavo.

"illlUMIIIIlirilliMi!1

sodelovanja. Pred Alžirijo, Francijo in vsem svetom pa je

razstreliva njihovo roparsko in pobljalsko početje proglašeno za največj i zločin v zgodovini.

Salanova obtožnica bo težke

na pred vojaškim sodiščem bo imela spr ičo tega omejen po­men, če vojska v Alžiriji ne bo storila svoje naloge. Salaoovs aretacija je pokazala, da se lah-

prezrla vse te zločine. Svetovni ><» napravi marsikaj, če so ljud-tisk že sedaj na š i roko miba , je pri vol j i , kaj bo sodna obravnava pred \ i - Zdravko TomažfJ

mt

Čimveč mladih v ZK Mladinske organizacije kranjske

občine so se v minul ih dneh lo­tile študija statuta Z K J , razen te­ga redno prebirajo tudi tedensko glasilo Komunist.

Mladinske organizacije so vzgo­jile v naprednem duhu š tevi lne mladi ice in mladinke, k i so po­stali dobri in akt ivni č lani Z K J -Da bi se njihov krog še bol i okre­pil , bodo mladinske organizacije za č l ans tvo Z K predlagale vse zaslužne mladince. — R-

v" maju festival mladinskih zborov

Vsem ali samo tistim, k i . . . ? (Nadaljevanje s 1. strani)

pa je manjše število ljudi pov­zročalo določene t ežave z dokazi l i dvomljivo vrednosti. Tako 6o mo­ra l i te regrese izplačati skoraj vsem. Hkra t i pa je to povzročalo mnogo dela, nesoglasja i n celo zamero v kolektivu. Zato so 6e leios, odločili, da izplačajo ta re­gres vsem enako, ne glede na to, a l i bodo delavci ta denar porabili za resn ične dopuste i n počitek v nekih gostiščih a l i bodo s tem ku­p i l i kurjavo za zimo in podobno. Vsak zaposleni bo prejel 7.000 d i ­narjev, na vsakega otroka pa bo dobil še po 2.000 dinarjev. Tako bodo izdali za te regrese približ­no 25 do 26 milijonov dinarjev. L a n i so za to izplačali nad 23 mi­li jonov dinarjev.

V »SAVI« DRUGAČE N a seji delavskega sveta tovar­

ne »Sava« so sprejeli pravilnik o letovanju, k i daje pravico do re­gresa samo tistim č lanom kolek­tiva, k i bodo preživel i letni od­dih v poči tniških domovih, ho­telih, na taborjenju itd. Seveda morajo predloži t i r ačun oziroma pismeno potrdilo gostišča, prijavo začasnega prebival išča v določe­nem kraju oz. druga potrebna do­kazila. Hkra t i zahtevajo tudi pi­smeno izjavo koristnika, s kate­ro le-ta moralno i n materialno jamči za točnost podatkov.

Posebno izjemo bodo naredili za svoja dva domova, in 6icer ta­ko, da bodo za letovanje v teh domovih plačali višji regres (do 1.100 dinarjev), za vsa ostala go­st išča oziroma letovanja kjerko­l i pa bodo koristnikom povrnil i za

BODICE # Na uho mi jc prišlo, ia se bo

poštni urad v Dupljah preselil v nove prostore. Imenitno! Jaz sem sploh navdušen nad tem, da se svr-ai čimvečkrat selijo. No, pa pre­selimo še dupljansko pošto. Ampak, kam? Vidite, to je tisto nevšetno vprašanje, ki dela prebivalcem si­ve lase. V vsakem kraju menda ni primernega prostora, kjer bi dobil poštni urad streho. Kmetijska za­druga ima menda tak prostor. Mor­da bodo imeli pravšnjo mero razu­mevanja in bodo sprejeli pošto pod svoja streho? Sicer je na razpolago še desna stran poslopja, kjer je se­daj gostilna. Nič ne dć, če so se­daj tam drvarnice. Ali ne bi bilo imenitno, če bi za spremembo po­šta _ uradovala v drvarnici? Prava turistična zanimivost! Seveda bi se dalo tiste drvarnice Čedno preure­diti. No, nekaj denarja bi že sned-la, menda tudi pošti ne bi kazalo pokazati jif>e. — Kaj se le toliko pulim za tisto pošto? Navsezadnje je precej vasi, ki so odvisne od te­ta poštnega urada. To so 2c<e, Bi­strica, Podbrezjc, Podtabor, Zadra-ga in še Duplje. Ce menijo, da bi

SEDMA PREMIERA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU V petek, 27. aprila, se bo ansam­

bel Preše rnovega gledališča v K r a ­nju predstavil z novo premiero. Na programu je komedija SREČA N A U P A N J E , k i jo jo napisal Marcel Franck. Delo je rež i j sko pr ipravi l Jože Kovačič, sceno pa je zamisl i l Saša Kump. '

Ob tej pri ložnosti lahko pr ip i -JT0., š e

1

n o v i « > . k i jo bodo l j u ­bitel j i gledališča z veseljem po­zdravi l i . P 0 večletnem premoru bo v tej komedij i nastopila tudi igra lka Vera Blanč-Kalanova iz Kranja , članica poklicnega Preše r ­novega gledališča. Nadejamo se lahko, da jo bomo tudi v prihodnji sezoni v e č k r a t v ide l i na odru.

kazalo po več kot desetih letih po­što ukiniti, naj io pa. Jaz se po­služujem kranjske pošte!

• Na radovljiški avtobusni po­staji so 4 zelo »hudobne' klopi. Tako so razmajane, da potnikom skoraj ne več privoščijo varnega počitka. Ce pa se že odločiš in se­deš nanje, je spet nevarnost, da si strgaš obleko. Prav gotovo so lepo poživilo letnega turizma!

# Mostovi so zato, da ljudje preč­kajo mokroto, ne da bi se zmočili. V Lancovcm pri Radovljici je dru­gače. Tam imajo most zato, da se v deževnem vremenu liitdje za go-

čas sezone 400, izven sezone pa 500 dinarjev, in to na jveč za dobo 14 dni.

Kot so povedali, so taka merila za regrtoe pretresli po vseli KO-n o m s k i h enotah podjetja. Nikjer ni bilo resne jš ih predlogov za V S F M E N A K O . Na seji delav­skega sve:a so utemeljevali Po­trebo takega meri la za to . ker je kolektiv k o t p r o i z v a j a l n a skup­nost zainteresiran, da se 'n jegovi člani vračajo i z dopustov na delo spočiti in sveži . Tako so stvar zagovarjali tudi ondan ob vpra­šanju, zakaj 60 pr i nj ih z a v z e l i tako stal išče.

N A J P O K A Ž E P R A K S A Ob w m t?m nastane pomislek,

al i naj bi s temi regresi zgolj dvigali osebne dohodke, kar naj b i l judi vodilo k samostojni opre­delitvi z a dopuste, poči tek a l i ne, ali naj z regresi zasledujemo do-lo ena polit iko, da umetno pod­piramo težn je r e sn i čnemu poji t-ku i n oddihu. Brez dvoma, da je to stvar d a n a š n j e prehodne dobe in da bodo no-kcč, ko bodo ekonomska merila in zakonitosti prostega trga popolnoma izrav­nala prejemke zaposlenih in tudi cene uslugam, dozoreli pogc \ da o regresih za dopuste splc« ne bomo več govoril i . Trenutno pa so t i ekonomiki posegi še ute­meljeni.

Stal išče - S a v e - je vsekakor s ta l išče mnogih kolektivov v da­našnjem iskanju sodobnih oblik delavskega turizma. Ce je pa tu­di pot tovarne »Iskra« pravilna,

pevskih zborov. Organizatorji so že navezali stike s šolskimi zbo­r i i n orkestri oziroma s pevovod-j i in glasbenimi učitel j i z name­nom, da se za pirreditev temeljito pripravijo.

Pr ičakovat i je, da se bodo tega

svoje odgovorne naloge, razen te­ga n i m a pr imernih hladi lnih pro­storov za spravilo mesnih izdel­kov i td.

K e r že skoraj ves povojni čas ugotavljamo te nepravilnosti, k i se pa iz leta v leto zaradi pove­č a n e pot rošnje mesa le še stop­njujejo, Je res prav skrajni čas , da tudi ureditev klavnice pride

obolenja naj bodo majhen opo­min . Ka j moramo čaka t i še na več jega? - M .

lovo premočijo — predvsem v no"e. I v J*Jtm~i~ I M M A . J« - j - * - : — . I naj pokaže sama praksa. Ce bo V deževju je na mostu do gležnjev vode. Pa so se mnogi znašU! Tako lepo telovadijo po ograii čet most, da jih je veselje pogledati. No, Če si ne znajo pomagati, da bi voda z mosta odtekla, naj se pa nama­ka jo f

# Na železniški postaji v Ra­dovljici bi lahko izobesili pojasnilo, d« ielezniška blagajna ne prodaja voznih listkov za zadnii večerni vlak, ki odhaja ob 22.38 uri. Pa še to bi lahko pripisali na tisto

to nov korak k fizični, zdravstve­ni duševni krepi tvi kolektiva, potem bo ci l j dosežen. Zdaj to n i prepr ič l j ivo in je treba 6 t v a r pre­pustiti i zkušnjam. - K . Mafcuc

Z D R K N I L J E V P R E P A D V soboto, 21. aprila, popoldne so

em

Radovljica, 24. aprila — Glasbe­ni sesvet obeiniskega sveta Svo­bod in prosvetnih d ruš t ev radov­ljiške občine pripravlja za letoš­nje praznovanje D N E V A M L A ­DOSTI vel iko glasbeno pr i redi ­tev. Gre za festival mladinskih

Kljub dobremu koncu zanič Pred kra tk im je zdravstvena

služba v Kran ju zasledila več p r i ­merov zastrupljenja s hrano. — Ugotovili so, da so bile temu vzrok pokvarjene hrenovke, k i so na l isto investicij. - Omenjena jih prodajali v novi prodajalni Klavnice v/ Kranju . Prav gotovo »o bile to po več dni stare hre­novke (ker so hrenovke izredno hitro pokvarl j iv mesni izdelek, bi smeli uporabljati na jveč dva dni stare, k i b i bi le shranjene v hla­dilniku), kar k a ž e na premajhen čut odgovornosti do pot rošnika . -Razen tena pa nas ponovno spom­ni na — že leta in leta zelo p e n v - problem kranjske klavnice. Po­goji, v katerih se pripravlja me­so in še posebej pogoji v prede-lovalnici , eo več kot nemogoči . Pregovor: konec dober, vse dobro - torej v tem primeru n i mo"ol obveljati, zakaj modoma pro-i-i-jalna mesa v Kran ju pe rečega problema preskrbe Kran jčanov z zares kvai tetnim mesom in mes­n imi izdelki ni omil i la .

To. da NO b i l i omenjeni mesni izdelki pokvarjeni v času. ko je bilo še hladno, nam ne more obe­tati n ič dobrega, saj lahko za po­letni čas, ko bo » n a r a v n a hladi l ­nica« popolnoma odpovedala, p r i ­č a k u j e m o le najs labše . V verigi preskrbe z mesom v Kran ju je n a m r e č že precej takih č lenov, k i so že pooolnoma dotrajani i n bo­do kmalu popustili, že sedaj pa le za s i lo izpolnjujejo svojo funkcijo. Kranjska klavnica nima dovolj hlevov, v katerih bi se ži­vina pred zakolom lahko odpo­čila, kar je prv i minus za kva l i ­teto mesa: zaradi preobremenje­nosti prostorov klavnice i n za­starelih naprav pr i k lanju n i mo­goče upoš teva t i higienskih pred­pisov (ki so b i l i uzakonjeni zato, da ščit i jo po t rošn ike) ; ker n i h la­d i ln ih naprav, odhaja meso v pro­dajalno n e u l e ž a n o i n se zato h i ­treje kva r i , predel ova lnica je pre­majhna in povsem neprimerna za

festivala udeleži le vse šole v ko­muni, zakaj povsod so se le za« čeli mar l j ivo pripravljati za na-.stop. Od organizatorjev so i e pre­je l i potreben material, medtem ko se bodo za pesmi, k i j ih bodo u> vajali na festivalu, sami odločil. Posebna občinska glasbena komi­sija že spremlja vse priprav« in po potrebi nudi pevovodjem tud strokovno pomoč.

Letošnj i majski festival, k i b» verjetno v prvi polovici maja, bo zajel domala vseh devet Sol v ra­dovlj iški komuni . Napovedani fe­st ival bo množična manifestaciji vokalne in tudi deloma instru­mentalne glasbe mladih izvajaK cev. kar bo nedvomno spodbudne vpl iva lo na delo mladinskih sbo» rov v šolah, pevskih društvih ic Svobodah. — J . B .

opozorilo, da lahko potniki kupijo prinesli v mr tvašn i co na Dov j . . . vozne listke v vlaku. Zadnjič sem truplo vzhodnonemškega državi ja-tako dolgo iskal blagajno, da sem na, 22-letnega Erwina Seilerja. V zams^i / vlak. Kako pa sem potlej , družbi svojih rojakov se je odpra-hodil v Kranj z avtostopom, pa i v i l v triglavsko pogorje nad do-

pa rajši ne kom povedal. Tako sem l ino Vrat. Pod bivakom št. 2 w

vihtel palec, da ga še po enem ted- je Seilerju na r azmočenem tere-nu ne morem listo skrčiti. \ nu spodrsnilo, tako da je padci

O Za konec pa še tole zgodbic-i. « 'o metrov globoko v prepad. P r i —- Ondan sem se napotil v kranjski padcu s i je razbil glavo. Zdravstveni dom. Stal sem pri oknu v čakalnici in pasel zijala. — lz poslopja je stopil neki moški v modrem dežnem plašču. Iz žepa mu je padel stodinarrki bankovec. To jc opazila plavolasa voznica »/»-čka*, ki je stal v neposredni bližini. Brž je odprla vrata avtomobila in pobrala denar. Vidiš, sem si dejal, še so pošteni ljudje na svetu! Pa mi je pri priči zaprlo sapo, zakaj

U B I L S E J E P R I SMUČANJU V nedeljo, 22. aprila, je tudi P la­

nina na Dobrči zahtevala svojo žr tev. A n t o n Renko iz Srednje vasi nad Begunjami, zaposlen v tovarni A l m i r a Radovljica, j e p r i s m u č a n j u tako n e s r e č n o padel, da se Je ub i l .

S M R T P O D T O V O R N J A K O M V soboto, 21. apr i la , ob 10. u r i

najdttelnca te denar mirno vtak- «e je pr ipet i la na G o l n i k u nesre-nila v žep. Prav lahko bi poklicala lastnika, saj ni ibl oddaljen več kot pet metrov. Potetn se je malomar­no sprehodila in spet sedla v av­tomobil. Ka\j neki sia ti mislila otroka, ki sta sedela v avtomobilu?

Vas pozdravlja vaš BODIC AR

ča, k i j « zahtevala živl jenje A l b i na Lombarja , zaposlenega v tam­kajšnj i bolnišnic i .

Šofer J o ž e Vevar je pel jal to­vornjak od golnišklh stanovanj­sk ih blokov proti bolnišnici . Spo­toma ga je ustavi l A l b i n Lombar i n ga pros i l , č e b i odpeljal v bol­

nišnico zelenjavo. Šofer Vevar je hotel tovornjak obrniti , p r i tem pa je Lombar zaradi nepazljivosti prišel pod kolesa avtomobila. Po­nes rečenca so prepeljali v l jub­ljansko bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb podlegel.

G O Z D N I P O Ž A R O G R O Ž A L V A S V soboto, 21. aprila, ob 1.V30 je

začelo goreti v gozdu ob naselju Murova nad železniško postajo Jesenice. Vnela se je gozdna pod­rast in trava^ K e r je p ihal veter, je gorečo travo zanaša lo med hiše. Groz i l a je nevarnost, da bo pr iš lo do požarov tudi v naselju. Pokl ic ­ni gasilci z Jesenic i n prebivalci so p o ž a r uduši l i . Škode na gozd­ni podrasti j e za o-troa loo tisoč dinarjev.

A V T O M O B I L S E J E P R E V R N I L V nedeljo, 22. apri la , ob 17.40

ur l je p r i š lo v vasi Bitnje v B o ­h in ju do prometne nes reče , k i pa 6 e j e na s r ečo konča la le z večjo materialno škodo. — L u d v i k Ber­nard z Bleda je zapeljal z oseb­n i m avtomobilom na kup gramoza ob cesti, zaradi česar se Je avto­mobil p revrn i l . Telesnih poškodb sicer n i bilo, škode na avtomobilu pa je za okrog 300 t isoč dinarjev,

Upravni odbor obč inskega stanovanjskega sklada občine Rado\ l j ica razpisuje na podlagi sklepa 2. redne seje dne 3. 4. 1%2

N A T E Č A J ZA GRADNJO IN DOGRADITEV STANOVANJSKIH H! GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN STANOVANJSKI ZADRUG TER ZA POPRAVILA STANOVANJSKIH His

HIŠNIH SVETOV V LETU 1962 1.

Stanovanjski sklad obč ine Radovl j ica bo dajal posojila o tets na t eča ju iz sredstev stanovanjskega sklada gospodarskim organi­zacijam, stanovanjskim zadrugam in h i š n i m svetom za popravili nj ihovih stavb, do zneska 81,000.000 (enainosemdeset milijonov) din

2. Posoji la se morajo uporabit i za dograditev In za novogradnk

stanovanjskih hiš investitorjev, imenovanih v prvem odstavku tefi razpisa in za popravila h i š d r u ž b e n e lastnine.

S. Najnižja obrestna mera Je do ločena za gospodarske organiiarijt

in stanovanjske zadruge na 4 % letnih obresti i n za hišne svete 1 % letnih obresti .

4. Sredstva sklada se morajo č r p a t ! vzporedno s sredstvi ponu*

nika. Lastno udele?.bo mora ponudnik dokazat i s potrdilom detu> nega zavoda, kjer ima svoj tekoči r a č u n .

5. Lastna ude ležba ponudnika za gradnjo ln dograditev s t a n o m š

skih hiš mora znaša t i najmanj 50% p r o r a č u n s k e vrednosti stane-vanjskega poslopja, p r i kateri n i v š t e t komunaln i prispevek za ofc-jekt. k i ga p r e d p i š e obč insk i l judski odbor Radovl j ica s posebne od ločbo .

«. Rok odplači la posojila Je določen za gospodarske organJtacii«

na jveč na pet let (5 let), za ponudnike iz obr t i , kmetijstva in t? govine pa največ deset do petnajst let (10 do 15 let) .

7. Prednost p r i dodelitvi do lgoročnega posoji la za gradnjo st».

novanjskih h i š gospodarskih organizacij i n stanovanjskih zadrt« i m a t is t i ,

— k i ponudi večjo obrestno mero, — k i sodeluje p r i gradnji z več jo lastno ude ležbo , ^ T " — k i ponudi kra jš i odplači ln i rok.

i . Nateča ja se lahko udelež i jo vs i investi torj i pod i . , k i gradi l

svoje stanovanjske hiše na o b m o č j u obč ine Radovl j ica .

9. Pred odobri tvi jo do lgoročnega posojila bo strokovna konrisiii

postavljena od upravnega odbora stanovanjskega sklada, prtjle dala vse stavbe ponudnikov in ugotovila n j ih dejansko stanje a preverila njihove navedbe.

10. P rošn jo je treba vložiti p r i o b č i n s k e m stanovanjskem skl*<h:

obč ine Radovlj ica najkasneje do 19. maja 1962 na predpisanen-obrazcu in z naslednjimi pr i logami :

a) odobren glavni projekt b) p r e d r a č u n gradbenih, o b r t n i š k i h in instalacijskih del n ^

lotno stavbo c) za že p r i če t e zgradbe p r e d r a č u n n e d o v r š e n i h del d) prepis od ločbe o gradbenem dovoljenju e) zeml j i škoknj ižn i Izpisek zemlj išča , na katerem stoji stavba f) sklep delavskega sveta podjetja o najetju posoji la g) potrdi lo o lastni udeležbi

11. Za zavarovanje posojila je zastavna pravica v korist občinih-

ga stanovanjskega sklada obč ine Radovl j ica , k i jo predlaga pro­silec za odobritev do lgoročnega posoji la .

12. O izidu na teča ja bodo prosi lc i obveščen i s sklepom ali odloJK>

obč inskega stanovanjskega sklada ob z a k l j u č k u na teča ja najka$n«j< do 1. junija 1962.

Tiskovine za p r o š n j e dobe interesenti p r i pod ružn i cah Komu­nalne banke v Radovl j ic i in na Bledu .

Radovlj ica, dne 19. apri la 1962 O B Č I N S K I S T A N O V A N J S K I SKUP

O B Č I N E R A D O V L J I C A

SREDA. K aprila 196?

OB IZREDNIH KONFERENCAH KRAJEVN IH ORGANIZACIJ SZDL

Poglabljanje krajevne samouprave RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBCINSK EGA ODBORA SZDL KRANJ

VILIJEM TOMATOM

K r a n j , 24. aprila — V tem mesecu in v prvih dneh maja bodo j r i l Jzredne konference vseh krajevnih orgrandzacij v kranjski občini. Ob ' tej priložnosti smo zaprosili novejra predsednika Občinskega odbora SZDI. Vilija Tomata, naj nam odgovori na naslednji vprašan j i :

Predvsem bi bilo, tovar iš pred-tednik. za naše bralce zanimivo, zvedeti ka j več o vsebini teh kon­ferenc. K a j bodo člani S Z D L na teb konferencah predvsem obrav-»valf?

Od s k u p n o 38 krajevnih organi­zacij S Z D L j i h je doslej 14 že imelo i z redne konference. Čep rav za sedaj n imamo zbranega vsega gradiva i z teh prvih sestankov Aanstva, vendar lahko glede na veliko u d e l e ž b o in ž ivahno raz­pravo t r d i m , da se že kaže , da so krajevne organizacije S Z D L naš le svoje mes to v okviru krajevne samouprave. Razprave so bile raz-

konkretno o pripravah na konference. V Tedenskih informa­cijah smo nekajkrat objavi l i gra­divo iz razprav o novi ustavi in občiniskem statutu, o Vlogi S Z D L in nekatera na jb i s tvene j ša t ehn ič ­na navodila za izvedbo kon?er.-r> .

Na vseh konferencah krajevnih - j organizacij sodelujejo člani občin-

; . - o r ~ jskega odbora S Z D L . Občinski od

biti statutih k i bodo morali ustrezno urejeni.

Na teh zborih pa člani seveda obravnavajo tudi svoje krajevne

ganizacijske zadeve. Tako so v ne-

K R A N J S KI. G L A S

katerih organizacijah pr ipravi l i od­bori predloge za zamenjavo neka­terih članov.

Zanima nas še, kako so se kra­jevne organizacije pripravile na te konference i n kakšno pomoč j i m je nudil občinski odbor?

Za vse predsednike krajevnih organizacij S Z D L je bil od 22. do 25. februarja na Jezerskem semi­nar. Na seminarju smo obravna­vali vsa vprašanja v zvezi z de­javnostjo S Z D L . To je nedvomno precej koristilo odborom v p r i ­pravah na izredne konference. — Razen tega pa je bi l v marcu še posvet vseh predsednikov krajev­nih organizacij na občinskem od­boru S Z D L , kjer smo se pogovo-

PRED KONCERTOM MLADIH SOLISTOV

bor S Z D L pa je nudil krajevnim organizacijam tudi vso t e h n i č n o pomoč pr i izdajanju nj ihovih kra­jevnih glasil, vabi l na konference in tako dalje. Zaradi obilice dela pa smo prav na tem področju b i l i i premalo pozorni in konkretni. T a ­ko smo na primer na vabi l ih pre­cej zapleteno prikazal i vlogo in položaj socia l is t ične zveze v na- ! šem d r u ž b e n e m dogajanju. Te po­manjkljivosti pa prav gotovo na vsebino i n potek konferenc ne vplivajo i n upamo, da nam bodo analize po konferencah pokazale, da smo razgibali č lanstvo v vseh krajevnih organizacijah in ga ak­tivno vključili v mehn'zem komu­nalne samouprave. — B .

Delavci Komunalne uprave v Radovlj ici imajo že nekaj dni (odkar je lepo vreme) polne roke dela Močno si prizadevajo, da bodo parki , zelenice in oko l i ca spomenikov v Radovlj ici , Lescah, Begunjah, K r o p i in v K a m n i gorici dobil i lepši videz. Posadili bodo vrsto sadik raznega okrasnega grmičevja in drevesc, obnovili p ločnike ln prehode za pešce Itd. Pot i ln steze v parkih bodo tudi posuli s peskom. N a s l ik i : delavca Franc Pristov In Metod Debeljak p r i urejevanju »zelenega« varnostnega otoka na k r i žišču v Radovlj ici

Pomanjkljiva izbira ovira razvoj

V I L J E M T O M A T

gfibane l n vsestranske i n so poka­zale, da Soc ia l i s t i čna zveza delov tih l judi postaja prava tribuna državljanov p r i urejanju krajev aih i n o b č i n s k i h zadev.

Namen teh konferenc je prav v tem, da vs i člani i n državl jan i na­sploh — za to smo vab i l i tudi ne-flane na te konference — spoznajo •ssto i n vlogo S Z D L v sistemu Bsatunalnega samoupravljanja i n ^•a v p l i v preko občanov na po l i ­tiki kra jevne skupnosti, obč inske-

' i skega odbora in na živl je­n j « ^ dogajanje v komuni sploh, .'•'a konferencah seznanjamo obča-r.e- tudi z osnovnimi obrisi nove ustavne uredi tve F L R J i n z gra­divom, k i naj bi bi lo osnova za pripravo novega obč inskega statu­ta. K e r b o novi občinski statut moral jasno opredeliti mesto i n v'ogo vseh d ružben ih samouprav­n i organov i n dejavnosti v ko­muni, so zlasti zaželene pobude v tej smeri i n dosedanje konference so že nakazale kopico problemov,

V če t r tek , 2fi. aprila, ob 19. u r i ' , • P r c d k r a t k i m se jo v Ža­bo v koncertni dvorani Delavske- \ 1 ! / ^ . ^ ^ končala »-Šola ga doma v Kran ju koncert gojen­cev kranjske glasbene šole. Na­stopilo bo 5 pianistov, 4. v io l in i ­sti, 2 violončel ista, 4 solisti na trobenti, 2 klarinetista, 1 flavtist, 3 solopevci s sporedom opernih arij i n k l av i r sk i trio, k i bo izva ja 3. stavek iz Dvofakovega Dum-ky-tr ia .

Koncert bo zanimiv zaradi pe­strosti sporeda i n instrumentalne­ga sestava, pa tudi kvaliteta obe­ta precej. Nastopili bodo učenci od 4. do 10. razreda. - Tudi ta glasbeni večer prireja Koncertna poslovalnica Kranj . — R.

PIONIRJI — PROMETNI MILIČNIKI Osnovna šola "Staneta Kovači -

ča« na Primskovem v Kranju ima 230 učencev, od tega je kar 62 pio­nirjev, k i smejo opravljati »služ­bo« prometnih miličnikov. T i pio­ni r j i so pretekli teden obiskali Ljubljano i n Zagreb, kjer so s i ogledali zanimivosti cestnega pro­meta. Ob tej priložnosti so obi­skali tudi Kumrovac - rojstni kraj marša la Tita

m-v'imm^L^S^SSS^ >TUX a h t c v e Potrošnikov in razvoj I kov za nadaljnji razvoj škodljiv,

J . D o i j s u - trgovine v nekaterih sedanjih ob-I ker trgovina n i mogla ustvarjati č inah. Ob zastarelih prodajalnah tolikšnih sredstev, da bi lahko ob­je problem prometa v trgovinah 1 navijala prodajalne in s i zagoto-tudi majhna ( izbira prodajnega | vi la zaloge z na j š i r š im izbirom blaga. To dejstvo kaže na bolj a l i

jejo, vendar pa j e modernizacija še vedno precej p repočasna glede

DROBNE IZ ZALOGA

s ta r še« . V s a predavanja v okviru tega ciklusa so b i l a dobro obiskana.

Delavska univerza v Zalogu je imela v letošnji z imski sezoni 8 predavanj. Najbolj obiskana so bila predavanja, k i j i h je v o k v i ­ru Delavske univozo Kran j imel Stane Tavčar . Imel je t r i potopis­na predavanja — po Evropi , A z i j i i n A f r i k i . Posameznih predavanj se j e ude lež i lo tudi preko 300 l ju ­di . Zače to delo bodo nadaljevali tudi prihodnjo sezono, saj se je pokazalo, da so predavanja zelo uč inkovi to obl ika izobraževanja

S) N i š e dolgo, ko se je za loška igralska d r u ž i n a predate-v i l a s premiero veseloigre v treh dejanjih » K a m i z zadrege« . Re­žijo so zaupali uči te l j ic i M i l k i Po ­la jnar jev! Gledalci , k i so to pot tesno zasedli dvorano, so b i l i z uprizori tvi jo zelo zadovoljni. M e ­nijo le, da je gledal iSkih uprizo­ri tev v Zalogu zelo malo. — R.

ŠOLI SO IZBRALI IME V Dupljah^ so pol i t ično o

e

' > t ^ T i e r a imenovan — ' ^ m i e t n o solo po-

K o že govorimo o tej šoli, velja prednem tekst i l n « k že leta iSFSSS0^^

s t ične Partije ^ L 3 " , K ° M U N I " vimi, k i so J : V , t u d i m e d p r -o k u p a t o r i u *Z P r l i n e m š k e m u

v S23S\%j *jm

omeniti, da vsi učenci marlj ivo tekmujejo v akci j i »Za varnost prometa« . Pretekl i teden je 137 učencev opravilo izpite za pionir­sko prometno značko. — C.

T R Ž 1 Š K I V E S T N I g

manj uprav ičene govorice, da so b i l i doslej razvit i le interesi ne­katerih odgovornih občinskih or­ganov, k i so zaviral i dotok tujega blaga na trži.ško t rž išče na ra ­č u n tega, da bi b i l čim večji pro­met z izdelki, k i j i h proizvaja do­mača industrija. Zaradi tega je seveda trpela izbira, k i si jo po­trošnik želi. Tatten nač in trgov­skega prometa je b i l brez pomisle-

Zadeva pa je to l iko bolj aktualna, ker je Tržič lahko pomembno središče tranzitnega turizma in maloobmejnega prometa.

Ker dolej n i b i lo zadovoljive i z ­bire, so Tržičani na jveč nakupo­val i v Kranju al i celo v Ljublja­n i ! K e r t ržiška trgovska mreža ni omogočila občariom nakupa do­ma, je trpel promet, razen tega pa so morali Tržičani in okoličani iz­gubljati večkrat predragocen čas. N i dvoma, da je tudi trgovina po­memben čini te l j , k i vpliva na tu­rizem, in če t rž ičani nameravajo svoje gospodarstvo razšir i t i prav na področju turizma, morajo že sedaj misl i t i tudi na trgovsko mrežo, kako bi j o n a m r e č lahko izpopolnili. — B. F .

St. S. — Foto: F . Perdan

Zaloge naraščajo

Izkušnje naših kolektivov Novi stroji-večja proizvodnja MOŽNOST VEČJE SPECIALIZACIJE — NE­USTREZNI PROSTORI — PODJETJE SE RAZVIJA V SKLADU Z OSNOVNIMI SMER­NICAMI O RAZVOJU OBRTNE DEJAVNOSTI

V tržiški tovarni obutve Peko so že dlje v precejšnj i zadregi, ker proizvodnja p re rašča promet na tržišču. Zaloge se kopičijo i n ne­všečnosti se odraža jo na najraz­ličnejših področj ih .

O omenjenem problemu so ne­davno razpravljali tudi na plenu­mu O b K Z K S , kjer je bi lo med drugim izraženo mnenje, da na­stalo situacijo premalo rešu je ce­lotni kolektiv, t emveč le določen zaprt krog l judi .

K a k o je z omenjeno zadevo, je na omenjenem plenumu dal po­jasnilo J o ž e Benedičie, č lan kolck-

Vse zahtevnejš i ekonomski pogoji so p r i s i l i l i marsikateri delovni kolektiv, da je pr iče l resneje razmiš l ja t i o svoji perspektivi i n s tem v zvezi o modernizaciji i n specializaciji proizvodnje. Na jvečkra t v tem smis lu razpravljamo o indu­s t r i j sk ih podjetjih, č ep rav ra­zen redkih izjem tudi obrtne gospodarske organizacije v tem pogledu ne zaostajajo. M e d obrtnimi podjetji, k i so že da l j časa težili za moder­nizaci jo i n jo tudi že uspešno zakl juč i l i , je tudi 150-čLanski delovni kolektiv Gorenjske oblač i ln ice v Kranju . Tud i ta ko lek t iv je n a m r e č uvidc l , da delo na starih strojih ne bo u s p e š n o i n da sodobnejša pro­izvodnja zahteva tudi nove i n kval i te tno boljše delovne pr i ­prave.

Delovni kolektiv Gorenjske oblač i ln ice se je zato odločil, d a k u p i .nove stroje. Z a to i n ­vesticijo je porabil p re t ežno lastna sredstva i n p r i tem so nedvomno nekoliko trpeli tudi osebni prejemki. Stroji, k i so j i h k u p i l i in namestili lani , pa so kmalu vpl iva l i na porast proizvodnje. Podatki kažejo , d « se je proizvodnja na novih • t ro j ih pri istem števi lu zapo­slenih povečala za pr ib l ižno trideset odstotkov. Razen tega omogočajo novi stroji tudi uva­janje specializirane proizvod­nje, k i bo vedno bolj odloču­joči faktor za uspešno poslo­vanje tega a l i onega podjetja. Specializirana i n s tem kva l i ­t e tne j ša proizvodnja je nam­reč eden izmed najpomemb­

nejš ih pogojev, da delovni ko­lekt ivi obdrže in po možnosti se razš i r i jo sedanje (tržišče.

To dejetvo zagovarjajo tudi v Gorenjski oblačilnici.

Novi stroji torej v Gorenj­ski oblačilnici že opravičuje jo tovrstno investicijo. V podjet­j u menijo, da bi bilo potreb­no kupi t i še l ikalne naprave. Proizvodnjo i n delovni posto­pek na splošno pa utesnjuje­

jo premajhni delovni prosto­r i ; zato podjetje teži po novih oziroma večj ih . V več j ih de­lovnih prostorih, Tcjer b i na proizvajalca odpadlo v e č de­lovne površ ine , b i bi lo proiz­vodnjo laže še bolj specializi­rati .

Ne glede na premajhne de­lovne prostore pa se bruto produkt i n narodni dohodek v tem podjetju i z leta v leto ve­čata . Na jpomembne j š i de lež k sedanjemu in prihodnjemu predvidenemu povečan ju pa bodo prinesl i prav novi stroji.

Poglobi j eno delavsko eamo-upravljanje, to je uvedba eko­nomskih enot, je tudi v delov­n i kolektiv Gorenjske oblačil­nice vnesla v e č p rožnos t i i n prizadevanja. V podjetju 60 l an i formiral i osem ekonom­

skih enot, k i so dejansko za­živele s polnim zaletom v le ­tošnjem letu. Nedvomno je ta oblika decentraliziranega

upravljanja dosegla svoj na­men s tem, da je v proizva­jalcih vzbudila zanimanje za izpolnjevanje planskih obvez­nosti, za nast<ile s t roške i n druge f inančne pokazatelje.

Gorenjska oblačilnica v K r a ­nju je eno izmed tistih obrt­nih podjetij, k i dokaj spretno i n u s p e š n o preusmerja proiz­vodni postopek iz t ipično obrt­n iškega v industrijski oziroma specializirani nač in dela. Taka smer pa je popolnoma pravi l ­na i n v skladu s splošnimi smernicami o razvoju obrti, k i j i h bo treba pričet i u re sn iče ­vati tudi v drugih obrtnih pod­jetjih. - P .

• iva »Peko«. Med drugim je pove­dal, da kr i t ično situacijo rešuje celotni kolektiv i n da so glede tega nekatere govorice neupravi­čene. Enak problem, kot je v - P • ko«, pa velja za vso n a š o čevl., sko industrijo. Razvoj čevl jarak..-industrijo jo b i l doslej bolj a l i manj nepačr ton i n je presegel zmogljivosti i n potrebe tržišča. Za izvoz pa n a š a čev l j a r ska industri­j a v mnogih pr imerih na tujih tr­žiščih še n i k o n k u r e n č n a , bodisi zaradi kvalitete a l i pa zaradi ce­ne. Bržkone bodo skušali v »Peko«' preusmeriti de l proizvodnje, o če­mer so že tudi razpravljal i .

4} Jutri zvečer ob 20. u r i bo v domu T V D Partizan v Ljub­nem slovesna proslava ob ob­letnici ustanovitve Osvobodil­ne fronte — združena s prosla­vo delavskega praznika 1. ma­ja .

9 Pojut r i šn jem bo ljubljan­ska Drama gostovala v kino dvorani Radovljica. Upr izor i l i bodo Zupančičevo dramo »Hiša na robu mesta«, in to popoldne ob 16. in zvečer ob 20. u r i .

9 V bolnici za duševne bolez­ni v Begunjah imajo te dni te­čaj za pridobitev kvalifikacije. Obiskuje ga 11 bo ln iča rk oziro­ma bolničarjev.

$ Na poklicni posvetovalnici pr i Zavodu za zaposlovanje v Radovljici smo zvedeli, da je končana IT. stopnja poklicne­ga svetovanja šolske mladine, ki zapušča osemletko. Sledi IIT. stopnja — posvetovanje psihologa s posamezniki.

r> Nekdanjo pastirsko kočo na Vodi.ški planini nad Kropo preurejajo v Dom za klimatsko zdravljenje borcev N O B kranj­skega okraja. V njem bo okoli 50 ležišč, razen tega pa so nred-videna še skupna ležišča. Otvo­ritev bo združena z okrajno proslavo D N E V A B O R C A .

«ft Tur i s t i čno d ruš tvo v Le­scah je pozvalo t amka jšn je pre­bivalce na prostovoljno delov­no akcijo pri »Sobcu«. S peti­mi prostovoljnimi urami pr i čiščenju terena (trebijenju) si bodo prislužili b rezp lačno vstopnico. Delo bodo opravili do 1. maja, zakaj ObSS name­rava priredi t i tokrat proslavo z zabavo. Na ta dani bo začel poslovati tudi d ruš tven i bife.

Začeli so z gradnjo Doma družbenih organizacij

Lesce, 24. apr i la - Dolgoletna želja Leščanov, da bi imel i svoj Dom družbenih organizacij, se je naposled začela Uresničevat i . (Mi­mogrede naj omenimo, da se po neuradnih vesteh ta želja v leče

RADOVLJIŠKA K O M U N A

že od 1928. leta!) N a pobudo Krajevnega odbora S Z D L so lani ustanovili gradbeni odlbor. Le-ta se je tega problema lot i l z vso resnostjo, saj so že pred dnevi začeli s p rv imi zemeljskimi deli za postavitev Doma d ružben ih or­ganizacij. Gradnja tega doma, k i bo zgrajen v p^vil jonskem st i lu po načr t ih inž. Lojzeta Sarca, bo

lijonov dinarjev. F inančna sred­stva bodo prispevale t a m k a j š n j e gospodarske organizacije. Največ­j i delež, bo nedvomno prispevala "•Veriga«, saj je že lani prispe­vala IS milijonov, s katerimi so odkupi l i zemlj išče na Zagi, naba­v i l i les in opeko, v le tošnjem le­tu pa p r ičaku je gradbeni odbor, da bo prispevala prav toliko.

V domu so predvideni prostori za družbeno-pol i t i čne organizaci­je, knj ižnico i n klubski prostori te naj b i zajela prva etapa grad­nje, k i naj b i b i l a k o n č a n a v le­tošn jem letu. Druga etapa grad­nje v letu 1963 obsega dvorano za sestanke, v kateri b i lahko bile k ino predstave dn druge priredit­ve, za katere sedaj v Lescah ni ustreznega prostora. V tretji eta­p i — 1964. leta — pa bo zgrajena fizkulturna dvorana i n opravljena

Delo ob novem stroju

etapna in bo vel jala okrog 80 mi - bodo zak l jučna dela. - St. S.

Obveščamo vsa gostinska podjetja ln graditelje garaž, da

Imamo na zalogi po ugodni ceni:

vrtne garniture - stabilne in zložljive v raznih barvah, garažna vrata raznih izvedb in dimenzij.

Izdelke si lahko ogledate v skladišču podjetja.

S e p r l,p o r o č a m o !

»ROLETA . MIZARSTVO« - K R A N J

V soboto zvečer: „TREMARSKI DUKAT"

Jesen iško gledališče Cufarja« je vključi lo 1

tošnji repertoar tudi opero. Za opero se je gledališče odločilo le Ob pomoči Sveta Svobod i n pro­svetnih druš tev v jeseniški obči­n i , k i je prevzel tudi vso organi-

J E S E N I Š K I KOVINAR

zacijsko stran. K sodelovanju pa so pritegnili soliste komornega

PET MOSTOV Mostovi 60 v jesenišk i občini —

kot povsod na Gorenjskem — pre­cej dotrajani. Nekateri so zelo slabi, še posebej v Podkorenu, Mojstrani, Kran j sk i gori i n na Je­senicah. Zato bo letos v jesenišk i občini zgrajenih nekaj novih mo­stov oziroma bodo nekatere po­pravi l i . Nov most čez Savo z Ja -vornika na Blejsko Dobravo bo zgrajen že letos i n bo vel ja l okoli 95 milijonov clinarjev, most čez Savo v Mojstrani pa okoli 2 m i l i ­jona dinarjev. Popravila mostu v Podkorenu bodo znašala okoli 200 tisoč dinarjev, potem most čez Savo v P i škovdh , most čez Pišni-co v Kranjski gori bo vel ja l okol i »00.000 dinarjev in Zvagnov most na Jesenicah okoli 500.000 dinarjev.

- M . Z.

KENORMAJLNI DOHODKI V ra teški P i l ar ni imajo delavci

v povpreč ju najnižjo osnovne do­hodke v vsej škofjeloški občini. Najmanjš i mesečni prejemki so v podjetju 12.500 dinarjev, medtem ko ima direktor tudi le 37.000 d i ­narjev na mesec. Na seji zbora proizvajalcev ObLO Skofja Loka je direktor Pilarne pojasnil, da bodo stanje skušal i izboljšati z ne­katerimi novimi dejavnostmi, k i j ih bodo kmalu uvedli. - Z.

»Toneta I zbora in glasbene šole, komorni 6 v o j le- I zbor jeseniške i n mešan i zbor Ja-

vorniške Svobode ter orkester je­seniške glasbene šole.

N a posebnem posvetovanju so se odločili za Gobčevo opero »Tre -marski duka t« , k i je b i l a najprej napisana kot opereta l n j o Je skla­datelj nato preuredil v opero. Krs tna predstava omenjene opere je b i l a predlanskim v Trbovljah. V operi, k i Jo r ež i r a Bojan Ce-

. bulj , d i r ig i ra pa Rado Kleč , so­deluje okrog 100 pevcev i n glas­benikov. V tem tednu so že imel i vaje na odru, zakaj premiera bo v počas t i tev le tošnjega praznika dela — to je v soboto, 28. aprila, zvečer .

Ljudska opera, k i jo je napisal priznani slovenski komponist Ra ­dovan Gobec je lahko razumlj iva i n zelo melodična, zato bo gledal­ce i n poslušalce gotovo navduš i la . Za res kvaliteten uspeh pa j amči ­jo sicer sami domači solist i : B r u -nova. Koroščeva, Balohova, Rotar, Kosem, J e ra ševa , Jemc, orkester jeseniške Svobode i n j e sen i šk i i n javorniški pevci. Trud, k i ga v la ­gajo predvsem solist i i n člani or­kestra v študij že od zače tka le­tošnje sezone, je nepopisen. Pred­vsem je omembe vredna požr tvo­valnost dirigenta Rada Kleca in zadnje čase tudi režiserja Bojana Cebulja, k i nosita vel ik delež pri uprizori tvi prve opere na Jeseni­cah.

Gobčcva opera -Tromarski du­kat« bo lep poklon jeseniških k u l ­turnih i n predvsem glasbenih de­lavcev k le tošn jemu prazniku de­la. - U .

Na vrsti so stanovanja V d r u ž b e n e m načrtu jesaufc

občine so letos namenili za neffr-spodarske investicije precej *ei sredstev kot lani. Gre za W* 2.682 milijonov dinarjev, kar j« za 73 odstotkov več kot lani. Ker je prav v jeseniški občini najbolj aktualen problem stanovanj, je tu­di na jveč sredstev določenih prit za gradnjo stanovanj, in sicer 1,287 mili jonov dinarjev.

Za razna komunalna dela v ob­čini so namenili 333 milijonov ds-narjev, za zdravstvo in socialne ustanove pa več kot 300 miujooo'.-dinarjev.

Šols tvo je lani dobilo v jeseni­ški občini 8 milijonov dinarjev. Letos pa 6e bo ta številk* pove­čala na 15 milijonov dinarjev, kar je tudi predvideno v druibener. n a č r t u občine . Toda kljub tem., da je letos za negospodarske ie-vesticije predvidenih kar 73 at-stotkov več sredstev kot lani, st vedno ne bodo zadostili vsem pe-trebam. K a r pa je precejšnjegi pomena, rešil i bodo problem eU-novanj v prece jšn j i meri. — M. t

KOROŠKA B E L A - P r i montaži strojev in naprav v novih valjarnali jeseniške Železarne na Be l škem polju bodo sodelovali tudi strokovnjaki in monterji iz Združenih držav Amerike . Zato bodo na KoroSKi Bel i zgradili za te l judi samska stanovanja

ZAPOSLENOST IN PROIZVODNOST V LOŠKI OBČINI

Večji narodni dohodek pri povečanju proizvodnosti dela. I Gorenjske predilnice, k i bo p n -delovni discipl ini in zmanjšan ju | čela s proizvodnjo polne zmogljI-

Po načr tu gospodarskega razvo­ja v škofjeloški občini pr ičaku­jejo v letu 19C2 nadaljnji porast

REKONSTRUKCIJA LEDARNE Ledarna na umetnem drsal išču

pod Mcžakljo že ne ustreza več zahtevam. Zato so se na Jeseni­cah odločili, da jo bodo rekon­struirali in precej povečali . T o je predvideno tudi v d ružbenem na­čr tu j e sen i ške občine. Za rekon­strukcijo Ledarne so namenili oko­li 6.000.000 dinarjev. - M . Z.

L O Š K I D E L A V E C

proizvodnosti dela i n s tem tudi dvig narodnega dohodka na za­poslenega (za okrog 16 odstotkov). Za uresničenje tega je potrebno, da gospodarske organizacije /bol j ­šajo tehnično opremi ienost ln uvedejo sodobnejše proizvodne poi'Of.ke. Važen č in i te l j , zlasti

Vedno močnejša krila jeseniškega aarokluba Delavska mladina v jeseniški

občini kaže že od nekdaj izredno zanimanje za letalski šport. A c r o -klub na Jeesnicah že več kot 25 let vztrajno in uspešno vzgaja le­talske modelarje, jadralce, padal­ce i n tudi motorne pilote. V letih po osvoboditvi je dobilo to priza­devanje i n delo še bogatejšo vse­bino. Bližina letališča Alpskega letalskega eentra v Lescah ne­dvomno nudi idealne pogoje za šolanje vseh vrst ljubiteljev letal­skega športa.

N a zadnji letni skupščini k l u ­ba pod vodstvom inž. Franceta Vi lmana smo lahko poslušali po

jadralci, padalci in motorni piloti I tem krožkom pa ne zaostaja dosti z Jesenic uspešno uveljavi l i na krožek na Blejski Dobravi, k i je številnih okrajnih, republ iških in zveznih letalskih tekmovanjih. To prizadevno delo bo jeseniški Aero-klub nadaljeval tudi v prihodnje in to pod vodstvom inž. Kunca. Prvo i n glavno skrb bodo na Je­senicah posvetili načr tn i vzgoji mladih letalskih modelarjev, k i že sedaj dosegajo v zveznem merilu spodbudne uspehe.

Letalski modelarski krožek, k i ga vodi v Mar tu l jku Janez Odar, je dosegel v zveznem meri lu čast­no drugo mesto. Za ta uspeh je

2fc8L° H? lf p e 5 n c m d e l u v Pre- I dobil od Letalske zveze Jugosla ,

icKiem jetu, ko so se modelarji. I vije nagrado 70.000 dinarjev. Za I lujejo modelarski skrožki . - U . Z. 80 delavcev, predvsem na r

prejel za svoje uspešno t' ' 1 <>-l Letalske zveze Slovenije • l -do 20.000 dinarjev. Leta lski n iar-j i iz Martul jka. Hruš ice , Javorni-ka in Koroške Bele so trenutno sredi načr tn ih priprav za bližnja tekmovanja, med katerimi bo eno največj ih v Skofji L o k i v času X I . zleta L judsk" tehnike kranj­skega okraja (17. jeltfja),

Aeroklub Jesenice razen letal­skih modelarjev vzgaja tudi pre­ko 25 jadralcev, 8 padalcev in 6 motornih pilotov. Skoda je le, da

I tudi na jeseniških šolah ne de-

fuktuacije delovne sile bo tudi povečana zavest Proi/vajalra, k i se bo prav gotovo odrazila v dcrcntrallzacij i delav­skega samoupravljani* in v utr­jevanju novega sistema nagra'e-vanja po učinku v posameznih ekonomskih enotah.

Narodni dohodek na zaposlene­ga 6e bo v letu 1962 (v primerjavi z 1961. letom) največ povečal v industriji, kjer bo znašal mi l i jon 323 tisoč dinarjev al i za 24,5 od­stotkov več kot lani .V gozdar­stvu bo za 13,2°,o višji , v prometu pa za 12,3°'o itd. Na sp lošno se bo v letu 1962 narodni dohodek dvig­ni l od 1,184.000 na 1,373.000 dinar­jev na zaposlenega, kar je 15,9 od­stotno povečanje . — Manjš i na

vosti v obratu - k o d r a v k e « . - Za-neposrednega ! radi nove investicijske polit ike, o

J kateri smo za škofjeloško občino tudi že pisal i . «e bo š tevi lo de­lavcev v g radben i š tvu zmanjša lo za 99 delavcev. - J . Z.

Upravno poslopje LTK Sest nadstropna stavba, katere

fotografijo smo objavi l i na W* strani ponedeljkove števi lke nate­ga lista, je novo upravno poslcp:e Loških tovarn hladilnikov in ne Gorenjske predilnice, kot «a# pomotoma objavi l i v podpisu. Te stavbo so L T H začele graditi Iss pr i novem obratu na Trati pn Skofji L o k i . kjer izdelujejo rej-novrstno hladilno pohištvo H ostale hladilne naprave, v njej ft bo celotna uprava in nekateri oe> dclki podjetja. - Z .

NAS RAZGOVOR Turizmu odpreti pot v Poljane

Turizem z vseh strani - v d i r a « | vseh inozemcev 13, medtem fc» Jffe Gorenjsko in pr i tem ne - p r i - letos p r i č a k u j e m o okrog JO. Se*

i m a m o sedaj okrog 50 (vsej f* privatnikih) , k i pa so v glavaš*

na zanese« nobenemu kraju.

O tem, kako misl i jo - izpel jat i poletno sezono v Poljanski dol in i , I že rezervirane za č a s od M . jas* sem povpraša l predsednika T u r i - '

! ^ _ T _ N a 8 a a k c i J a - Naša akcija - Naša akcija - Naša akcija

Zapostavljeni sadni sokovi

3 s ; 8 1 " - 1 FRTNCT\ŽV. C A R J A . D a sem se obrn i l na pra­vega, pove že njegov - p s e v d o n i m « , saj m u v Poljanah sp r i čo njegove­ga delovanja v Tur i s t i čnem dru­š t v u pravi jo ka r -Tur i s t i čn i F rance« .

- K a k o ste sc letos pripravljal i na t u r i s t i čno sezono in od kod pr i ­čaku j e t e goste?

» M e n d a smo letos .zagrabili ' kot doslej še n i k o l i . Izdali smo c ik lo -stirane prospekte z opisom zname­nitosti kraja i n okolice v nem­škem francoskem i n italijanskem jez iku . Razen tega smo pr idal i še cenik hrane i n prenoč išč ter tur i ­s t i čno takso, k i pa se je žal spet povečala . - S pomočjo poslovnih zvez t u k a j š n j e Termike (ki j i h

Naša_akci ja —Naša akcija - Naša akcija - Naša akcija - Naža ak vzdržu je p^ "<«J Evropi), bomo te ' prospekte

Po predvidevanjih v g radben iš tvu , kmetijstvu ln komunali , vendar so vzroki za to utemeljeni i n smo o njih že pisali .

V letu 1961 je bi lo na področ­ju občine v d r u ž b e n e m sektorju gospodarstva zaposlenih 5.697 de­lavcev, v letu 1962 pa 6e bo to število povečalo za okrog 50 de­lavcev, a l i za 0,8 odstotka. - Zna­ten porast zaposlenih predvideva­jo v prometu, zakaj podjetje Transturist namerava povečat i tako avtobusni kot tudi tovorni promet. Zato pr ičakuje jo 19,7 od­stotno povečanje š tevi la zaposle­nih (33 delavcev). V industri j i se bo letos na novo zaposlilo okrog

I sokove lahko gostinska in druga pod;etja nabavijo v -Vino« Kran j ,

j Prej je omenjeno podietje dobi-valo sadne sokove (Vitasok) iz

Maiinovec lahko »dobite« že za 55 dinarjev?! - - Najbolje v kranjski mestni slaščičarni — Beograda, pred mesecem dni pa je Čeprav sadni sokovi so, jih gostinska podjetja nočejo nabaviti — . . . ?

f r

S P 0 M ' - A D A N S K I D N E V I M A R S I K O G A P R I S I L I J O , DA jev N a zalogi pa imajo ve^ vrsi S ° K ? a D E n J ^ V J 5 i A L I ° N I R E S T A V R A C U I , GOSTIŠČU, B I F E J U . . I jogurtov. C e S £ v redu o tem, n n u v r ^ r ^ » D V A D E C I < < ' C ° C K T O A L I K A J PO- zakaj nimajo ostalih sadnih sokov! B^SfSSžvJ^LT^! N I M A L 0 ' K I Z E L I J 0 S A D N E S O K O V E . I nam je upravnica povedala nas' 1-V Z ™ , C A S U S ° T U D I P R I N A S » V M 0 D K » J * časom smo imeli bo- 1

x - . , 0 5 ^ 1 Y w A ! J G 0 T 0 V I T E V A K C U E »SADNI SOKOVI« NI NIC 1 rovničev biser, a je bil (60 dinar- I K A J Z A D O V O L J I V A , V S A J K A R S E TIČE C E N S A D N I H S O K O V iev za 2 drl) odločno N E , PA TUDI I Z B I R A N I NAJBOLJŠA . . .

sklenilo pogodbo s oodjetjem •>FRUCTAL« Iz Ajdovščine. Pove­dali so nam. da so bil i presene­čeni , kako hitro j im - F R U C T A L « clobuvlia sadne sokove, tuko da ni problem dobiti ta ali oni sok.

N A J E S E N I C A H 2 D C L ČRNEGA R I B E Z A 140 D I N Poglejmo najprej kavarno in

restavracijo hotela -Koro tan« , n ič bolj.se verjetno ni v ostalih jese­niških gostinskih podjetjih. Po-vp ra ša jmo po sadnih sokovih.

-Imamo samo č rn i ribez in mal i -nov sok,« nam je odgovoril mladi natakar. Nadaljeval je: -Č rnega ribeza se sploh ne izplača, ker je predrag. Pomislite, 140 dinarjev z a

dva del.« Torej odločili smo so raje za malinov sok, k i je veljal nekaj nad 70 dinarjev. Nič drugega nimajo, seveda če odšte jem -tra­dicionalno« coekto, maiinovec . . . Pr iš l i smo do zakl jučka, da je bolje naroči t i -dva deei« vina, vsaj kar se denarja tiče, je ce-! neje.

V mlečni restavraciji, kjer bi morali bi t i doma sadni sokovi in brezalkoholne pi jače sploh, te po­s t reže jo samo z o r anžado za 40 din. Res skromno!

V S K O F J I L O K I L E V P R O D A J A L N I L U B N I K Zanimivo je, da dobiš v Skofji

L o k i 6 a m o v prodajalni trgovske­ga podjetja -Lubnik-< marel ičen, češnjev in borovničev sadni sok. Tam se cene gibljejo okoli 70 din. Naredil i smo še skok po ostalih gostinskih podjetjih v Skofji L o k i . V restavraciji - K r o n a « so nas po­stregli z borovn ičev im biserom i n češnjevim sadnim sokom, v re­stavraciji na avtobusni postaji pa samo s Češnjevim. B i l i smo malo razočarani , ko smo povpraševal i po jagodnem, mare l ičnem, češn je -vem i n drugih sokovih. Tudi tam so cene nekaj nad 70 dinarjev. Ce b i ocenili izbiro, b i r ek l i : nezado­volj ivo.

M A L I N O V E C S SODO 55 D I N A R J E V Rekl i boste, saj to ni mogoče.

Pa je res. K a r naroči te ga v ka­varni hotela - E v r o p a « v Kran ju ali V restavraciji - P a r k « , kjer ga dobite za 50 al i pa tudi za 55 din. K o l i k o stane točno menda n ihče ne ve. Večkrat se zgodi, da vsak natakar r ačuna po svoje.

Razen - cenenega« malinovra lahko dobite v restavraciji ali ka­varni hotela - E v r o p e « v Kran ju še o r anžado za 45 dinarjev 2 del (narejeno iz sirupa, k i je uvožen iz Izraela, v trgovinah dobite lite;-omenjenega s i rupa za 380 do 390 dinarjev). O sadnih sokovih ni tam ne duha ne sluha. V restavraciji - P a r k « je malo bolje. Tam so pred kratkim (14 dni) dobi l i češ­njev, jagodov in borovničev sok.

V gostilni -Star i Mayer« V Kran ju smo dobili naslednji od­govor, ko smo povpraša l i po sad­nih sokovih: - Imamo coekto in maiinovec; sadnih sokov sploh n i ­mamo, ker enostavno ne gredo ,v promet '« . Menimo, da je komentar odveč.

Ce jo primerjamo z ostalim;, lahko kranjsko Mestno s lašč ičarno v tem zapisu zelo pohvalimo.

-Naj prinesem borovničev biser, črn i ribez a l i jagodin, mare l ičen , češn jev s o k . . .«, nam je dejala pri jazna natakarica. Cene so zmer­ne. V s i sokovi so po 55 dinarjev, borovničev biser je 70 dinarjev in č rn i ribez dva del 80 dinarjev. M a ­iinovec s sodo dobite pod 40 din

In še kranjska mlečna restavra­cija .Tam je še najceneje. Jabolčn i sok (2 del j dobite po 20 dtn&rjej, V restavraciji lahko dobite Sa o r anžado , limonado, maiinovec; vse razen mallnovca po 40 dinar-

I N Z A K O N E C . . . za 2 drl) odloeno predrag. I Torej sadnih sokov je dovolj ,

Sploh ni šel ,v promet'. Prav tako v 'endar velja eno: gostinska pod-so predragi ostali sokovi, zato j ih J e t J a 6 e z a n J e ne zanimajo, če ­tudi n imamo.« i prav je precejšnje povpraševan je

p o njih. Ce bi j ih gostinska pod-K A K S \ E RO TOVARNIŠKE I Jetja (ne vsa) prodajala po bolj C E N E S A D N I H S O K O V ? I zmernih cenah, bi b i l efekt popol-O tem smo se pozanimal; v tr- notna d rugačen . Cene malinovcu,

govskem podjetju *Vino« Kranj , k i &i ga n o ^ kupi t i vsak otrok, Torej t ova rn i ške cene za posamez- s o odločno pretirane. S primerno ne sokove so naslednje: borovni- propagando b i tudi gostinska pod-čev biser 42 dinarjev, malinov sok |jetja -spravila v p romet« prene-38 dinarjev, mare l ičen sok 38 d i - I kateri sadni sok. Tur is t ična sezona narjev, jagodin s o k 38 dinarjev in trka na vrata, treba se bo podvi-češnjev 60k 33 dinarjev. Vse te zatl. - M . Zivkovič - J . Zontar

aslali raznim poto­va ln im agencijam, predvsem v N e m č i j o «

- K o l i k o turistov ste v lanski sezoni zabeležili v Poljanah?

. . K nam pride na jveč Ljub l jan­čanov, Nemcev iz Porurja i n vsaleo leto 2 Italijana. O p a ž a m o pa, da je vedno več tak 'h turistov, k i leto za letom preživl ja jo poči tn ice pr i

ker je. kot pravijo, t u lepa okolica. L a n i je b i lo nas,

in mirna

do srede a v g u s t a «

— K a k š n i p r o b l e m i . . .? - L a n i so se turisti nekoliko pri­

toževali nad hrano v gostišču <Jk Vidmu« , vendar bomo letos tu4 to pomanjklj ivost odpravil i .«

— K a k o pa delo v društvu? -Precej slabo, predvsem kar •

denarja t iče. saj ga nič na dobil** Gostinsko podjetje nam je Ht> 5000 dinarjev, m l pa smo j i m * to d a l i 500 prospektov . . . ! Zs*> voljni smo lahko le z mladost* sekcijo, katere č lan i (šolarji) b»* v poletnih mesecih n e k a š n i tf s t i čn i vodnik i . Vseh je okrog I sicer pa vse delajo prostovoljs**

Tako v P o l j a n a h . . . Pri rt* tem jc »Tur is t ičn i France, se umoren, saj kar 10 popoktorf vsak mesec -daruje« razvoj« **• rizma. Moramo povedati, da Je ** sam vzdrževa l pismene trese 1

nemšk imi turisti i n da je pni-* d ruš tven i blagajni dostikrat trt-makni l stotak za razgiedniee znamke. Franc Tavčar fivi s f* l j ansk im turizmom; prav scdij .* prišel na novo idejo (svojih .* uresnič i l že najmanj 20) - d» ** v predsezoni organiziral tU-stavo l ikovn ih del deosafiset Igorja Dolenca i n Ive Subki ** gosta Jože t a Ciuhe iz I JaMjsr*

j . :

G O Z D N O G O S P O D A R S T V O K R A N J — OBRAT TRtIC bo zaradi z m a n j š a n j a obsega prevozov z rež i j sk imi vozniki izvrši lo dne 28. 4. 1962 L I C I T A C I J S K O ODPRODAJO KONJ­S K E O P R E M E I N V O Z O V . Odprodaja se bo pr ičela ob 9. u r i v Jelendolu.

Obiskovalci Gorenjske

POZOR! 28. aprila prične redno poslovati CAMPING BIFE PO VDIN pri Radovljici )t> Odlična kuhinja j > Prvovrstne pijače |p> Gorenjske specialitete

Obiščite nas -zadovoljni boste!

gftTDA. aprila lflftt

j a c k L O M D O K r i š t o f I) i m a e* i | t l i n k o Vi M ENC

a n e z G R U D E N

10 S t r i c In njegovi fantje so si vsaklkrat natovorili 50 funtov *~ hrbet Kr i š ni bi l prijatelj hoje. Zato si Je naložil kot ostal«, da mu ne b i bilo treba tolikokrat p renaša t i . Toda že tretji tovor ga j« zmagoval . Odvrgel je samokres v grmovje in se tako rešil desetih funtov.

i> x i T 0 ™ 8 3 ' b o m « J' e Potožil nekemu nosaču . »To šc nI nič. Počakaj, da pridemo do Convona. Sotesko Je moč prtkoraMti edinole po 60 čevljev dolgem smrekovem deblu. Ce tamkaj s tovorom padeš, ne bo več čas, da bi se rešil oprtnlc. Trije ali pa štir je utonejo vsak dan,« mu je zagotavl|al m o ž a k a r

12. Kriš sc je opotekal dalje. On in vreča fižola sta postala po­tujoča žaloigra. Mučila ga jc skušnjava , da bi vrgel v rečo v grmovje in jo pobrisal domov. Preden je dokonča l mil jo, je prenehal s klet­vijo in začel jokati . Vendar je sklenil , da bo zdrža l , kakor Je zdrža lo že toliko l judi pred nJim.

mali oglasi •mali oglasi

prodam Prodam dobro ohranjeno kuhinj­

sko pohiStvo. — Rozman, Kran j , Ljubljanska 4 1566

Prodam rabljeno kompletno sob-ao opremo za 8 samskih sob s po­steljnino — po n i zk i ceni. — Ka lan -Nosan. Skofja Loka , Cesta talcev 8

1587 Ugodno prodam emajliran š ted i l -

mk na 2 plošči. - Ješe tova 16, StraJUče 1615

Prodam moped znamke «HMW. — Naslov v oglasnem oddelku 1625

Prodam kompletno venecianko rirkojarko. Ogled popoldne. — Na­slov v oglasnem oddelku 1626

Prodasn kozo z mlad ičem. — Po­ta ve J3, Podnart 1627

Prodam kravo po izbir i (ki bo v taćetku maja teletila). — Ilovka 7. Kranj 162?

Prodam korenje, peso, repo in Msve p leve za prašič jo krmo. — faslov v oglasnem oddelku 1629

Prodam dobro ohranjen šlcdi lnik ia lončeno k rušno peč. — Zlatnar-jev* pot 10, Stražišče 1630

Prodam »vto »Topolino« v vdz-»em stanju. — Gorenjesavska ce-sta š tev i lka 1 1631

Prodam več praš ičkov, 6 tednov Starih. — Kestnar, Dobruša 6, V o ­dice 1632

- \ 8 U - P r i m o « — 175 cem, skora; novo (7000 km), zaradi bolezni srodam. — V i l a r , Ljubljana, Leoo-dvorska 21 1633

Prodam - H o r e x a « s prikolico — 254 eem. — Golmajer, Cesta -TLA •t. 24, T rž i č 1634

Prodam 2000 ki? sena in otave. -tr. Bitnje 33, 2abniea 1635

Prodam gozd. I>*pa lega in bl izu eeste. — Naslov v oglasnem od d.

1636 Prodam -F ia t -Zas t ava« - 600 D,

v dobrem stanju. — Naslov v •» lasnem odelku 1637

Zaradi selitve poceni prodam spalnico i n več dnt«rcga peh i š tva : omare, postelje, mize, tsto'e. k u ­halnik. - Stiglic, Staneta Zagaria M. 12, K r a n j 1633

Prodam 2 plemenski kravi po iz-WH. — Poizve se v Vodopivčevi ulici i t . «, Kranj (v mesnici) 1660

Svinjo, k i bo v kratkem kotila in mlade praš ičke prodam. — Se­sek, Koseze, Vodice 1856

Ugodno prodam kmečko k rušno peč r. okovi in vrati, desni vzidJjiv štedilnik i n rabljeno moško kolo. — Naslov v ogl. oddelku 1657

Prodam 10 dobro ohranjenih oken. - Britof 15, Kranj 1658

Kmeti jsko gospodarstvo Šenčur proda osebni avtomobil -Merce­des« - 170. Prodaja bo 27. aprila oŠ 7. do 10. ure za družbeni sektor, po 10. uri pa tudi za zasebnike

1659

kupim K u p i m obračalnik za seno. —

Naslov v oglasnem oddelku 1639 K u p i m suhe -hrastove plohe, 3

leta stare. — Anton Draksler, Dru-lovka 25/a, Kranj 1661

ostalo 1. maja vabi kolektiv restavracije

»Pa rk« na otvoritev restavracij­skega vrta. 1477

Veliko izbino švicarskih in ru­skih ur - zlatnine — vseh vrst očal i n zadnje modele sončnih očal, vam nudi po najbolj ugodnih cenah poslovalnica O P T I K A Kran j , Koroška cesta 1640

Podpisani Vik tor Kokal j iz Ze. Bitenj št. 82 preklicujem in obža­lujem vse, kar sem govoril dne 14. 10. 1961 zvečer v Gosti lni Fa -bijan. v Zg. Bitnjah, o zasebnih tožilkah Mar i j i Hafnerjevi in Da­nijeli Hafnerjevi, stanujoči v Zg. Bitnjah št. 27 ter izjavljam, da so bile moje govorice neosnovane

1811 Praktikant išče sobo v Kran ju

za eno leto. - Naslov v Oglasnem oddelku 1612

Rokavice z enim prstom, izgub­ljene od Kokr ice do Sejmišča, nros :m orofi n e r a d i vrni t i . — Hvasti , Breg 44, Kranj 1843

Veletrgovina - Ž I V I L A « Kranj sprejme v zaposlitev dva delavca za pome/na dela v skladišču in razvažanjc blaga strankam. Pogoj:

FiziČ-no zdrav in s t anu joč v bližini Kranja . - Pri jave sprejema gor­nji naslov 1644

Oddam opremljeno sobo m o š k e ­mu (v bližini avtobusne postaje) - Naslov v ogl. oddelku 1645

Podpisana Starta Luznar , Kran j , Kokrški breg 3, izjavljam, da n i ­sem plačnik dolgov svojega p re j š ­njega moža Edvarda Požgaja 1646

Ve l ik pes, rjave barve, s č rn imi l isami, se Je zatekel. — Lastnik ga dobi v Srednji B e l i 16, Pred­dvor 1647

Od Bašl ja do M i l j sem izgubil aktovko z ot roškimi h lačkami . — Najditelja prosim, da j i h vrne Petru Cudermanu, Bašel j 5, Pred­dvor 1648

D a m v najem vrt — obe košnj i . - Naslov v ogl. oddelku 1649

Zidarja, veščega vseh zidarskih del sprejme takoj -Role ta - mizar­s tvo« Kran j 1650

Ključavničar ja , sposobnega za vodenje delavnice, sprejme takoj -Roleta - miza r s tvo« K r a n j 1651

V Kran ju sem izgubil denarnico z osebno izkaznico na ime Te r šek . - Prosim proti nagradi vrn i t i v oglasni oddelek 1652

Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov i n motorjev vam i z ­dela Bohor ič K r a n j , Gregorč ičeva št. 1 1653

Žensko v sivem plašču, ki je v nedeljo pobrala izgubljeno o t roško rumeno jopico, prosim, da jo pro­ti nagradi vrne na naslov v oglas­nem oddelku 1654

Izgubljeno vozn i ško dovoljenje, prometno dovoljenje i n vo iaško knjižico, prosim prot i nagradi vr­niti Božu Pretnarju. Brezje št 43. Tržič, Kr iže 1855

O S M R T N I C A Z globoko žalost jo se spominja­

mo dne 20. apr i la 1962, ko nas je nenadoma za vedno zapustila naša nadvse dobra, ljubljena mama

M A R I J A Z G A G A roj . KeiZar Ohrani l i jo bomo v večnem «oo-

minu, saj jo vsi tako zelo pogre-

Zaluioči : hčerk i M i r i l n , Dora z d r u ž i n a m a , s inovi : | Drato. r t ' * , L Franci , Ja­nez in M i r k o

rodporezn, dne 20. aprila 1962

šamo.

etMKKMjMMeat 1 MuHuem » UMUIILMSI

Krajevni odbor Zveze borcev Selca nad Skofjo Loko vabi k od­krit ju spomenika, ki bo v nedeljo, 20. aprila 1362, ob 10. uri dopol­dne v Lajšah.

Prevoz \y. Škofje Loke ob 8.15 ur i z rednim avtoHusem do Selc in nato 1 uro peš do slavnostnega mesta.

SREČANJE D O L O M I T S K I H B O R C E V

Dne 3. junija 1962 bo v Dolomi­tih srečanje ob pr i l ik i 20-letnlee ustanovitve Dolomitskega odreda. Na večer pred dnevom ustanovitve odreda bo tudi zbor borcev Dolo­mitskega odreda.

Tovariško s rečan je bo prirojeno za vse borce Dolomitskega odreda.

Vse borce prosimo, da takoj pošljejo svoje naslove na ObLO Z B Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad 7. V dopisu raj navedejo datum vstopa v odred in edinico, v kateri 6 o sodelovali.

P R I P R A V L J A L N I O D B O R Z A P R O S L A V O U S T A N O V I T V E D O L O M I T S K E G A O D R E D A

O B J A V A »-Ob 10-letnici obstoja trgovine

D E L I K A T E S A Kranj bo 22". maja t. 1. veliko N A G R A D N O ŽREBA­N J E kuponov, k i j i h dobite p r i vsakem nakupu nad 2000 din.

Trgovina Delikatesa Kran j vas bo tudi v prihodnje vedno zado­volj i la 7. bogatim izborom del ika­tesnega blaga po ugodnih cenah.«

O B J A V A D E L A V S K \ U N I V E R Z A

V K R A N J U r a z p i s u j e

tečaj za kinoopkraterje — amater­je ozkega traku.

Tečaj bo vseboval teoret ični in praktični del. Tečajniki se bodo usposobili za uoravljanie s kino­projektorjem OP-2 in KO-6, d ia-projektorjom in magnetofonom.

Predavanja bodo predvidoma V sredini maja 1962 v popoldan­skem času. Celoten program bo zajet v 20 do 25 urah.

Prijave sprejema Delavska uni ­verza v Kranju. Koroška cesta 13, tel. 27-33, vsak dan od 7 do 14. ure do vkl jučno 12. maja 1962.

Ohveščamo lastnike motornih vozil, da odpiramo v Skofji L o k i

A V T O M E H A N l C N O S E R V I S N O D E L A V N I C O .

kjer bomo nudili kvalitetne ser­visne usluge, pranje, mazanje in poliranje vozil .

Odprto vsak dan od 12.-20. ure v Domu A M D Skofja Loka , Jego-rovo predmestje 10. Za č lane druš tva poseben popust!

Upravni odbor Druš tva knj i ­govodij v Kranju sklicuje 4. redni občni zbor, k i bo v petek, dne 27. aprila 1962 ob 17. uri , v konferenčni dvorani Delavskega doma (f. nadstropje - vhod s strani okraja).

P O S L O V A N J E T R G O V I N Z A 1. M A J V dneh praznovanja 1. maja bo

na območju okraja Kran j nasled­nji poslovni čas trgovinske mreže :

v soboto, dne 28. aprila, kot vsak delavnik, t. j . tudi popoldne,

v nedeljo, dne 29. aprila, kot vsako drugo običajno nedeljo,

v ponedeljek, dne 30. apri la , kot običajno vsak ponedeljek, t. j . do­poldne i n popoldne,

v torek, dne 1. maja, V6e zaprto, razen poslovalnic, k i stalno obra­tujejo (n. pr. Delikatesa, K r a n j , bencinsko črpalke) ,

v sredo, dne 2. maja, kot na ob i ­čajno nedeljo (t. j . d e ž u r n e mesni­ce, pekarne i n trafike) i n do­poldne od 6.-»9. ure vse mlekarne.

O B V E S T I L O Tečaji in izpi t i za mopediste Obveščamo vse prebivalce, k i

prebivajo na območju dejavnosti Avto-moto d r u š t v a Šenčur , d a 6e od 1. maja 1962 dalje opravljajo izpraševanja mopedist.ov o zna­nju cestno-prometnih predpisov vsako drugo i n če t r to 6redo v mesecu in ne vsako sredo kot do sedaj. Nadalje sporočamo vsem zainteresiranim, da bo moral vsak obiskovati kratek 3-večerni tečaj radi pridobitve potrebnega zna­nja o cestnem prometu. Nato selo bo pr ipuščen k izpraševalnt ko ­mis i j i . Tečaji bodo organizirani po naslednjem redu: vsak p r v i i n tretji teden v mesecu v če t r tek , petek i n soboto v prostorih dru­štva ob 18 u r i . Pri jave sprejema ta jn iš tvo d r u š t v a a l i na dan p r i -če tka v d ruš tven ih prostorih.

A M D Š e n č u r

V soboto, 28. aprila, odore D E L I K A T E S A K R A N J G O S T I L N O V B E S N I C I .

Za praznike Jo obišči te . Lep izlet. V bližini slap Sum. Domača jedila, dobre pi jače .

C E S T N O P O D J E T J E V K R A N J U komisija za sprejem ln odpoved delovnih razmerij

razpisuje spodaj navedena delovna mesta:

1. ZA K V A L I F I C I R A N E G A A V T O M E H A N I K A 2. ZA K V A L I F I C I R A N E G A KOVAČA — V A R I L C A — A V T O G E -

N O I N E L E K T R I Č N O 3. S T R O J N I K E :

1 ZA M O T O R N I V A L J A R 1 Z A P A R N I V A L J A R 1 ZA BULDOŽER

Avtomehanik in kovač za dela v delavnici Pr imskovo. S t ro jn ik i za dela na gradbišč ih .

Treba se je zglasitl osebno pr i Cestnem podjetju v K r a n j u , T rg re­volucije š t . 4, soba š tevi lka 33 I nad., novi trakt. S seboj je po­trebno prinesti spr ičevalo o kvalif ikaci jah. Rok je do 30. 4. 1962.

41

o č i t n o me Je razumela, kajti počast je pr ik imala . -Vse ln vsakdo se j e mora l p r i nJem podrediti temu cilj\i.« Vzd ihn l l a je. - D a , imate prav. K o b i bi la vsaj takrat to vedela! Potem bt —« Zastala je. » N e , - j « dejala. Vse skupaj nikakor ne bi bilo potekalo drugače . Prav t a njegova zavest i n odločnost , pr i t i do ci l ja , ta njegov notranji ogenj so me tako privlačili .«

Nekaj časa je sedela z zaprtimi očmi . Njena roka je ležala mehko i a oproščeno v moji . » In kako je z vami, BiH?« je s lednj ič vp ra ša l a . »Pravi te , da ste b i l i sami zaljubljeni - l n celo mnogokrat. Kaj Je b i l vas cilj?«

Premiš l j eva l sem. -Tega ne vem na tančno ,« sem dejal. -Car , tako se mi zdi . Draž, k i leži v tem, da nekaj zmorem, da se nenehno znajdem pred nalogami, k i so pravzaprav p r e v e č zame, vse dokler j i h n e premagam. Jaz sem plezalec — mis l im takšen , k i zmaguje z energijo. Vedno sem moral doseči naslednji višj i cilj.««

- I n zdaj?« je vpraša la . Zrn i gnil sem z rameni. - Z a sedaj imam vsega dovolj - vsaj za

nekaj časa,« sem odgovoril. - M e d vojno sem b i l na višku. Dal sem vse i z sebe pa tudi moja želja po oblasti je p r i š la na svoj račun . Zdaj sem zadovoljen 6 tem, da b i ležal na soncu i n se malo žgal — s i l vsaj b i l sem z a d o v o l j e n . . . «

»Bi l i s te?« Dvigni la je svoje n e ž n e obrvi. - N e vem še,« sem dejal. - V e s ta čas, ka r zdaj plujemo proti

tem hribom, postaja ta stari znani dražeč i obču t ek v meni vedno močnejš i . Ce bom našel to, ka r je Farne l l o d k r i l . . . « Zastal sem. Nenadoma se m l Je vea ta lov za plenom mrtvega zazdel kot ropanje trupla.

•Razumem,« je dejala i n zopet pogledala proti goram. In potem Je z neko čudno notranjo silovitostjo, na katero nisem b i l priprav­ljen, izbruhnilo iz nje:

- M o j bog. zakaj sem se morala roditi kot ženska?« Vstala je in odšla po stopnicah, jaz pa sem se, ker sem moral

Oatati fijim, nenadoma čuti l silno osamljen. Gore niso bile več tako ve l ičas tne in nebo n i bilo več tako modro. In tedaj sem vedel -i n s i tudi p rv ič priznal — da mi je v živl jenju nekaj manjkalo. Za hip sem b i l držal to v rokah, n ič več. Toda to ni bi lo moje. Sposodil sem si to od nekega mrtvega.

Spredaj na palubi se je nekdo premaknil . B i l j c potapl jač . - S u n d e , « sem zaklical . Sedel je in si drgni l oči. Potem je vstal in pr i še l proti k rmi . - K j e bom dobil vašega pa r tne r j a?« sem ga vpraša l . - V F jae r l andu ,« je odgovoril. -Gotovo bo pr iše l s čolnom Einarja Sandvena v F jae r l and?« » D a « - K d a j ? « - N e vem. Saj sem samo oddal sporoč i lo zanj.« -Potem mogoče pravkar prihaja po fjordu navzdol?« »Točno.« Položil st je roko nad oči i n gledal čez široko bleščečo

vodno ploskev. Potem je pri jel daljnogled, vendar Je zmajal z glavo. » N e v id im ga,« je dejal.

Vze l sem daljnogled in še sam pogledal vso ši r ino fjorda. V ide l sem sicer več ladi j , toda nobena n i b i la dovolj majhna. Obrni l sem daljnogled proti hribom in proti vedno ožji odprt ini Fjaerland fjorda. S smrekami obrasli gorski obronki so se strmo spuščal i do vode. Barva vode pa je č u d n o odsevala v nenavadnem ze len i lu

- L e p o je, al i ne?« Ozrl sem se i n videl , da stoji Dahler poleg mene. -Balestrand, a l i ne?« sem vpraša l . P r i k i m a l je. »Najbol j sončni kraj v vsem Sogmefjordu,« je dejal.

»Tamkajšn j i hotel se imenuje hotel Kvikmes. Zelo ve l ik j e i n ves zgrajen iz lesa. Najboljši norveški hotel. Mnogo lepih spominov imam na ta kraj . Nekdanji n e m š k i cesar je običa jno tukaj sidral s svojo jahto .«

K o sem tako gledal Balestrand i n hotel z njegovimi bel imi Pročelj i i n ba lkončki , sem dejal: »Vse j e v ide t i tako mirno.«

»Gotovo ste s i predstavljali t u k a j š n j o pokrajino mnogo e t r a š -nejšo.« Stresel j e z glavo. -Sognefjord n i prav n i č d iv j i i n grozljiv. Pač pa drugi majhni fjordi.«

»Počaka j te , dokler ne pridemo v Fjaer landsf jord ,« Je dejal Sunde.

Dahler se jo nasmehnil. »Da, gospod Sunde i m a prav, počakaj te , dokler ne nridemo v FJaeriandsfJord. T a m je voda ledena, h r ib i so

temačni i n grozljivi i n na kraju se zl ivata v fjord ledenika Bojum i n SupheJer. Mi s l im , d a ne boste razočaran i , k o boste ugledali Fjaer land.«

Imel je prav. K o smo zavi l i mimo Balestranda, je sonce na nebu še sijalo i n nebo je b i lo še vedno modro, toda toplino dneva n i bilo več. Voda je imela rezko ledeno mrzlo zeleno barvo. F jo rd je b i l ena sama 20 mi l j dolga gorska soteska. N a obeh straneh so navp ično s i l i le i z vode gole skale, kjer pa je b i lo nekaj poboč i j , so b i l a tako strma, da je č lovek imel občutek , kot b i grozilo smrekam, k i so tam rasle ,da bodo vsak č a s strmoglavile v vodo. Ponekod jo segal sneg prav do morja. T e m a č n o razpoložen je t « okolice j« leglo na nas kot nekaj grozljivega i n na palubi j e zamr l vsak razgovor.

Eno uro smo tako p lu l i po ozkem fjordu. N i t i ve t r i č se n i ganil . Tedaj se je barva vode ponovno spremenila. Postala je modrosiva i n je b i la s lednj ič kot k e m i č n o pobarvana t ekoč ina . B i l a je najbolj hladna barva, ka r sem j i h kdaj kol i videl .

K o smo nazadnje zavi l i prot i pomolu Fjaerlanda, mc jc Dahler pri jel za roko. »Poglejte,« je dejal, » t amka j gradijo čoln. Gradi jo ga prav na enak nač in , kot so j i h gradi l i že pred 2000 leti.«

Dejansko je ležal nasproti pomola čoln v delu. »Ali uporabljajo res samo sekire?« je v p r a š a l a Jill.

»Da točno,« je dejal Dahler. »Ničesar drugega ne uporabljajo kot sekiro. Tako so gradil i čo lne že stari v ik ingi i n tukaj v Fjaer­landu so od nekdaj gradil i tako svoje r ib i ške ladje. T u d i preproge i n nogavice i n puloverje pletejo tukaj iz d o m a č e volne — vse prav tako in po enakih postopkih kot pred davnimi stoletji. Prav n ič se n i tukaj spremenilo — razen hotela i n parn ika .«

Zaplu l i smo mimo majhne lesene cerkvice in m i m o na p o l v drevju skritega hotela do pomola, k i je stal zgrajen na lesenih pi lot ih . Pokazal sem na majhen »tok-a-tok«, k i j« ležal na drug i strani pomola, i n vpraša l Sundeja: »Ali je to čo ln vašega d r u ž a b -ništva?« Toda zmajal je z glavo. Njegovega d r u ž a b n i k a še sploh nI bi lo i n imel sem obču tek , da to že sedaj kaže , da se s tvar i ne bodo razvijale po moj i želji .

Pus t i l sem druge na ladji i n odšel v hotel . Na takar ica v č r n i narodni noš i , z vezenim telovnikom in v b l u z i s č i p k a s t i m ovrat­n ikom je stala v sprejemnem prostoru. V p r a š a l sem jo : »AU sfaruje gospod U l v i k v hotelu?«

Stresla je z glavo i n sc smejala. Nekaj je dejala v norvaeVttnj i n izjpj**1"

G L A S

Rttzultali in perspektive s p l o š n o g r a d b e n e g a podjetja

,Sava6 Jesenice Pod tem imenom posluje jeseniško

gradbeno podjetje že od maja 1.1954, ko je podjetje nastalo spričo potreb in velikih razvojnih možnosti jeseniške občine iz nekdanjega majhnega remon­ta, te ob ustanovitvi pa se je mlado podjetje lotilo tudi zahtevnejših, večjih gradenj, med katerimi je potrebno zlasti omeniti Bivalnico in kooperativ­no gradnjo perona na jeseniški želez­niški postaji.

Prvi začetki novega podjetja so bili težki. Osnovnih sredstev ni bilo, obrat­nih sredstev le en milijon dinarjev in končno — 7 krampov in 11 lopat. Ta­kratni kolektiv pa se zadanih nalog ni ustrašil, temveč se je uspešno spopri­jel z delom. Medtem ko je podjetje ustvarilo 1954. leta 70,000.000 dinarjev realizacije, je znašala realizacija čez dve leti 180 milijonov, 1959. leta 350 mi­lijonov, lani pa že 750 milijonov din.

Vsa pretekla leta je kolektiv »Save« skrbel tudi za načrtno rast svojega podjetja glede mehanizacije. S to za­devo je kolektiv že tako daleč, da za podjetje ni več problemov tudi zaradi večjih zemeljskih, betonskih in podob­nih gradbenih del. V te namene je bilo doslej investiranih (brez prevoznih sredstev in osnovnih sredstev!) 65 mili­jonov dinarjev.

Perspektive podjetja obetajo tudi v prihodnosti dobro gospodarjenje. Velik delež glede tega bo dala decentraliza­cija samoupravljanja v podjetju, ki se šele uveljavlja, vendar pa je sedanjih

šest ekonomskih enot žc dalo več po­zitivnih rezultatov: produktivnost se je povečala za 8,7 «/o, dohodki so precej večji na račun pomanjševanja poslov­nih stroškov, izboljšala pa sc jc tudi delovna disciplina.

Kljub števUnim proizvedenim nalo­gam je podjetje doslej uspešno reševa­lo tudi problem družbenega standarda. Za svoje delavce je zgradilo tri samske domove (306 postelj), 20 družinskih stanovanj in počitniški dom v Bohinju.

Z vsemi dosedanjimi uspehi delovni kolektiv 3GP »Sava« Jesenice še ni za­dovoljen in že kuje načrte, kako bi lahko razvil svoje podjetje do takšne stopnje, ki bi zagotavljala nad 1 mili­jardo dinarjev letne realizacije, s čimer bi lahko tako glede kvalitete in raznih uslug zadovoljili investitorje in druge potrošnike.

Vsem delovnim ljudem in vsem

delovnim kolektivom pošilja ob

mednarodnem ~ - . • j prazniku dela OkrEJIH ZaVOO

L maju iskrene čestitke

za socialno zavarovanje v Kranju

Počitniški dom S G P »Sava« Jesenice v Bohinju

V S E M B R A L C E M I S K R E N O Č E S T I T A M O K NAŠEMU N A J V E Č J E M U P R A Z N I K U -1. M A J U - I N SE P R I P O R O Č A M O

K O M U N A L N O

PODjim VODOVOD BLED želi ob letošnjem praznovanju 1. maja

vsem delovnim Ijudt m v prihodnje

še več delovnih uspehov

t o v a r n a o b u t v e

s

C

Vam je pripravila s svojo poletno kolekcijo najnovejših vzorcev prijetno presenečenje Obenem pošilja kolektiv Tovarne »PEKO« vsem svojim dobaviteljem, odjemalcem in ostalim poslovnim prijateljem svoje borbene pozdrave in iskrene čestitke k čim lepši proslavi našega največjega delavskega praz­nika.

Komunalni servis Kranj čestita vsem delovnim

ljudem ob

prazniku dela - L maju

Tovarna usnja

Runo Tržič

nudi svojim odjemalcem: goveje bokse vseh vrst in barv, telečje bokse, juneče bokse, konjske bokse, podloge raznih banr, oblačilno usnje, cepljenec barvasti in krom

Kolektiv čestita delovnemu

ljudstvu ob prazniku dela -

1. maju

OB l.MAJU ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM!

Tovarna verig Lesce pri Bledu

proizvaja vse vrste vijakov ln zakovic, verig za široko potrošnjo, industrijo In ladjedelništvo, žičnike, opremo za pomorsl- i in razne odkovke-

Ob 1. maju vsem delovnim ljudem plamteče pozdrave!

VINO KKANJ Podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami vseh vrst

Vsem delovnim ljudem ob le tošnjem

praznovanju 1. maja iskreno čest i tamo

Delovni kolektiv

kamnoseštvo in cementni izdelki - Kranj

Vsem delovnim ljudem ob mednarodnem

prazniku dela . l .maju iskrene čest i tke

Tapetništvo Kranj

Trgovsko podjetje

L J U B E L J - T r ž i č čestita k prazniku dela vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem in vsem delovnim ljudem

Lesno industrijsko podjetje , K i j , . ,. , Bled

pošilja ob 1. maju vsem delovnim ljudem ^ naše domovine V T,.. .... . M v .

Naši izdelki: žagani les smreke — jelke, resonančm l^Wrt>n£^ r ^ o e t i i k o ~~ a v i o n s k i l e s ' v e z a n e plošče za gradbeništvo, vezani

• *• *^ les, ladijski pod, opaži vseh vrst, stropne in stenske obloge, lamelirana gladka vrata, strešne konstrukcije, moka, lesna embalaža vseh vrst in čebelni panji so povsod priznani kvalitetni proizvodi

Gozdno gospodarstvo Bled dobavlja najkvalitetnejši smrekov les za žage in celulozne tovarne. Posebno izbrano kvaliteto smre­kovega in macesnovega lesa pa dobavlja za najti-nejšo lesno' predelovalno industrijo: za proizvod­njo glasbil, čolnov, opreme ladij, športnega orodja, avionov, furnirjev, luščenega furnirja za embab. in drugo.

Po naročilu kroji dolžinski les za jambore, pilote, drogove in drugo.

Prevoze vrši z lastnimi prevoznimi sredstvi do kupca ali do železnice. Vse sortimente prodaja po dnevnih veljavnih cenah.

Ob praznovanju 1. maja vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo!

Kemična tovarna

E X 0 T E R M - K r a n j Iskreno čestitamo ob letošnjem praznovanju Lmaja. mednarodnem delavskem prazniku