Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN
TURIZEM MARIBOR
Dejan GUZEJ
SVET SAVN
Študijsko gradivo
Maribor, 2019
Naslov: SVET SAVN, študijsko gradivo v okviru predmeta Velnes in velneška dejavnost
Program: Velnes
Avtor: Dejan Guzej
Izdala: Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor
1. izdaja: marec, 2018
2. prenovljena izdaja: februar 2019
Gradivo je avtorsko delo. Šola ga je izdala v interne namene kot opomnik in pripomoček študentom za
orientacijo pri osvajanju predpisane snovi. Reproduciranje in razmnoževanje delov ali celote gradiva
je dovoljeno le v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP, Ur. l. RS, št. 94/2004).
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
1
VSEBINSKI DEL
1. DEL: SPLOŠNO O SAVNAH ........................................................................................................... 4
1.1. Kaj so savne? ....................................................................................................................... 4
1.2. Zgodovina savnanja ............................................................................................................. 4
1.3. Kako savne delujejo? ........................................................................................................... 5
1.4. Pozitivni učinki savnanja ...................................................................................................... 6
1.5. Vrste savn ............................................................................................................................ 6
1.6. Indikacije in kontraindikacije ............................................................................................... 6
1.6.1. Indikacije ...................................................................................................................... 6
1.6.2. Kontraindikacije ........................................................................................................... 7
1.7. Suhe savne ........................................................................................................................... 7
1.7.1. Finska savna ................................................................................................................. 7
1.7.2. Bio savna ...................................................................................................................... 8
1.7.3. Zeliščna savna .............................................................................................................. 9
1.8. Mokre savne ...................................................................................................................... 10
1.8.1. Hamam – turško-arabska kopel ................................................................................. 10
1.8.2. Parna savna ............................................................................................................... 11
1.8.3. Rasul – orientalska kopel z blatom ............................................................................ 12
1.8.4. Ajurvedska kuti – indijska potilna kopel .................................................................... 13
1.8.5. Sweat lodge – indijanska potilnica ............................................................................ 14
1.9. Posebne savne ................................................................................................................... 15
1.9.1. Infrardeča savna ........................................................................................................ 15
1.9.2. Helarij ali helarium .................................................................................................... 16
1.9.3. Kristalna savna ........................................................................................................... 17
1.9.4. Krio savna .................................................................................................................. 17
1.9.5. Senena kopel ............................................................................................................. 18
1.9.6. Solna savna ................................................................................................................ 19
1.9.7. Maa savna (savna v zemlji) ........................................................................................ 20
1.9.8. Tepidarij ..................................................................................................................... 20
1.9.9. Caldarium (tudi kaldarij) ............................................................................................ 21
1.10. Knajpanje ....................................................................................................................... 22
2. DEL: POTEK IN PRAVILA SAVNANJA TER POSEBNI PROGRAMI .................................................. 24
2.1. Priprava na savnanje ......................................................................................................... 24
2.2. Kako se pravilno savnamo? ............................................................................................... 24
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
2
2.2.1. Čas savnanja .............................................................................................................. 25
2.2.2. Potek savnanja .......................................................................................................... 25
2.2.3. Savna in počutje ........................................................................................................ 26
2.2.4. Ritual savnanja .......................................................................................................... 26
2.2.5. Kako kombiniramo različne vrste savn? .................................................................... 26
2.3. Polivanje, otepanje in eterična olja ................................................................................... 27
2.4. Ohladitev ........................................................................................................................... 28
2.5. Pogostitev v savni .............................................................................................................. 28
2.6. Programi savnanja in obloge ............................................................................................. 29
2.6.1. Kaj so programi savnanja? ......................................................................................... 29
2.6.2. Vrtinčenje .................................................................................................................. 29
2.6.3. Oblivanje telesa ......................................................................................................... 30
2.6.4. Ovitki ......................................................................................................................... 31
2.6.5. Piling .......................................................................................................................... 31
2.6.6. Obloge ....................................................................................................................... 31
2.7. Naravna in sintetična eterika ............................................................................................ 33
3. DEL: DELO V SAVNI .................................................................................................................... 34
3.1. Savna in sprejem gosta ...................................................................................................... 34
3.2. Obvezna oprema v savni ................................................................................................... 35
3.3. Informiranje gosta ............................................................................................................. 35
3.4. Spremljanje počutja gosta in ukrepi ob pojavu težav ....................................................... 35
3.5. Vzdrževanje reda in miru (neprimerno obnašanje, opozorila za goste) ........................... 37
3.6. Vzdrževanje primernega razpoloženja v savni .................................................................. 37
LITERATURA ....................................................................................................................................... 38
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
3
PREDGOVOR
Do danes se je v svetu razvilo veliko število različnih savn in na prvi pogled se pogosto zdi, da ima
vsaka kultura svoj način savnanja. V nadaljevanju tega učnega gradiva boste našli kratek pregled
zgodovine savnanja in opise različnih oblik savnanja, ki izvirajo iz številnih delov sveta. Poleg tega se
bomo posvetili nekaterim vrstam savnanja, spoznali njihove indikacije in kontraindikacije ter velneške
termine, ki so s savnanjem bolj ali manj povezani.
Pri tem velja omeniti, da boste lahko pri svojem delu v velneških centrih v Sloveniji ali drugje po svetu
naleteli na drugačne prakse savnanja in na drugačne opredelitve, kot so zapisane v nadaljevanju. Do
tega prihaja zaradi različnih dejavnikov. Eden izmed njih so zagotovo raznovrstni prijemi, ki se
uporabljajo v »tradicionalnih« praksah in so bili prilagojeni za uporabo v večjih hotelskih ali velneških
kompleksih, kjer se je bilo treba prilagoditi potrebam in željam gostov. Ravno ti so tisti, ki bodo tudi v
prihodnosti narekovali trende in razvoj savnanja, zato je zelo pomembno, da svoje teoretično znanje
o savnah nadgradite z znanjem iz tretjega dela tega priročnika – o delu v savni in komunikaciji z gosti.
Priročnik, ki je pred vami, je bil izdelan v želji, da pridobite poglobljeno znanje o savnah na splošno in
o delu v savni. Nastal je iz zanimanja o tej temi in ob upoštevanju dolgoletnih izkušenj dela v savni. Je
avtorsko delo. Vsako kopiranje, razmnoževanje in neprimerno citiranje je prepovedano.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
4
1. DEL: SPLOŠNO O SAVNAH
1.1. Kaj so savne?
Čeprav se z izrazom »savna« zelo pogosto srečujemo in ga na splošno precej pogosto uporabljamo, je
termin dokaj težko opredeliti. Danes se uporablja zelo posplošeno – tako zaradi pomanjkanja boljše
terminologije, kot zaradi dobrega razumevanja njegovega celostnega pomena.
Beseda »savna« izvira iz finskega jezika in naj bi bila izpeljana iz besede »savu«, kar pomeni luknja v
zemlji ali v snegu, iz katere se vali dim. V sredini 20. stoletja je bila beseda savna prevedena v
nemščino, kjer se je enačila z besedo parna kopel. Danes beseda savna ne pomeni parne kopeli, prav
tako je ne uporabljamo za poimenovanje lukenj v zemlji, temveč s tem izrazom označujemo prostor,
kjer se izvaja savnanje.
Savnanje opredeljujemo kot vodno oziroma toplotno terapijo, pri kateri svoje telo izpostavljamo
izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka in/ali pare ter mrzle vode in/ali zraka. Savnanje ima
številne pozitivne učinke na telo in je povezano s sproščanjem, splošno promocijo dobrega počutja
ter splošnega zdravja.
Še en pomemben termin, ki ga moramo kot strokovnjaki s področja velnesa poznati, je prostor za
savno – to je prostor, kjer je savna, a praviloma vključuje še druge prostore, (nujno) potrebne za
izvajanje savnanja. Kot bomo videli v nadaljevanju tega priročnika, so prostori za savnanje zelo
raznovrstni in imajo lahko povsem edinstvene dodatke.
1.2. Zgodovina savnanja
Kdaj natančno so se savne začele pojavljati, ni znano, a če gre soditi po zapisih grškega zgodovinarja
Herodota (484–425 pr. n. št.), so bile prve oblike savn nekakšne kamnite savne. To so bile pravzaprav
bolj grelne naprave, s katerimi so si ljudje v kameni dobi ogreli svoja bivališča, hkrati pa so jim služile
za ustvarjanje pare, ki so jo uporabljali namesto kopanja, kot ga poznamo danes. Na neki način so jim
torej tovrstne naprave služile za zadovoljitev najnujnejših higienskih potreb in za krepitev njihovih
teles.
Iz tovrstne kamnite savne se je v času
rimskega in grškega imperija razvila
kultura kopanja, v središču katere so bila
velika javna kopališča, kakršna lahko
srečamo tudi v poznejši Islamski kulturi.
Čeprav so bila kopališča, tako pri Grkih,
kot pri Rimljanih, javna in so si bila glede
svoje zasnove dokaj podobna, se je
kultura kopanja obeh kultur precej
razlikovala. V Grčiji so bila kopališča
namenjena krepitvi mladih fantov,
medtem ko so bila kopališča v času
Rimljanov namenjena predvsem
druženju, zabavi in utrjevanju političnega
statusa.
Slika 1: Rimski "Laconicum" ali "suha vroča soba" je bil del številnih javnih in zasebnih termalnih kompleksov.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
5
V srednjem veku je prišlo do začasnega zatona kopalne kulture, ki je bil povezan s širjenjem številnih
bolezni in splošnim upadom blaginje. Šele v času 17. in 18. stoletja je sledilo novo odkrivanje
pozitivnih učinkov skrbi za telo, redne higiene in pozitivnih učinkov vode. Za naglo širitev ponovnega
zanimanja za kopanje so bile krive tako ideje razsvetljenstva (predvsem povezanost z naravnimi
elementi, med katere sodi tudi voda), kot nova odkritja na področju medicine in nova zdravstvena
priporočila, ki so med drugim zagovarjala tudi pozitivne učinke slane vode.
Na splošno lahko rečemo, da je po 18. stoletju priljubljenost kopanja in različnih terapij, ki so
vključevale vodo, strmo naraščala. Pri tem je imelo veliko vlogo več različnih zdravilcev, zdravnikov in
drugih strokovnjakov, ki so zagovarjali najrazličnejše terapije (kot primer bomo v nadaljevanju
podrobneje spoznali Sebastiana Kneippa).
Hkrati so se po svetu razvijale zelo različne oblike savn, kopališč in zdravilišč na sploh. To je bil čas, ko
so v javnost prihajala vedno nova odkritja s področja zdravja in velnesa ter tudi s področja savnanja.
Ta so vplivala na to, da so razni kompleksi za dobro počutje »rasli kot gobe po dežju«. Pojavljalo se je
vse več zdravilišč, velneških in fitnes centrov ter drugih oblik podobnih kompleksov.
Skozi čas so se v različnih delih sveta razvile različne teorije o zdravju in o doseganju dobrega počutja,
kar je vplivalo tudi na pojav zelo različnih objektov, tudi prostorov za savnanje. Na Finskem so se, na
primer, pojavljale predvsem samostojne savne, ki so po savnanju omogočale skok v ledeno mrzlo
vodo ali sneg, medtem ko so v Turčiji prevladovali hamami.
Slika 2: Skici in slika tradicionalnih savn iz Finske iz začetka 19. stoletja. V lesenih hišicah se je nahajala peč, ki je segrevala prostor. Hiške niso imele dimnika, temveč je dim uhajal skozi razpoke v lesu.
1.3. Kako savne delujejo?
Čeprav poznamo številne oblike in vrste savn, praviloma vse delujejo po enakem principu - na
izkoriščanju pozitivnega učinka toplote. V parni ali grelni komori, enem izmed osrednjih delov savne,
je telo izpostavljeno visokim temperaturam (ali visoki vlažnosti), kar spodbudi značilen odziv našega
telesa – potenje.
Toplota med telesom in grelno komoro se lahko izmenjuje na različne načine – prek zraka, vode,
infrardeče svetlobe in neposrednega stika s predmeti v savni (na primer lesa na katerem sedimo).
Način izmenjave toplote vpliva na številne lastnosti in učinke savn. Če se toplota izmenjuje z zrakom
(to je značilno za tako imenovane suhe savne, o katerih bo govora v nadaljevanju), je proces dokaj
počasen in neznaten. Pri izmenjavi toplote prek vode je odziv telesa precej drugačen, zato ima
uporaba tako imenovanih parnih savn drugačne pozitivne učinke kot uporaba suhih savn.
V savni se najprej ogreje zunanjost telesa, postopoma pa se ogreva tudi notranjost. Ko se
temperatura v telesu dviga (hipertermija), telo sproža vse mogoče ukrepe, da bi znižalo temperaturo
(oziroma zaustavilo višanje), zato pride do razširitve žil v telesu, kar vpliva na povečanje prekrvitve.
Sledi potenje, s katerim se ohladi površina kože.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
6
Pri pregrevanju telesa je zelo pomembno, da je zrak suh in ne vlažen, saj lahko visoka vlažnost vodi
do vročinskega udara. Zaradi tega imajo suhe savne praviloma višjo temperaturo in manjšo vlažnost,
parne savne pa nižjo temperaturo in večjo vlažnost.
1.4. Pozitivni učinki savnanja
Med glavne pozitivne učinke savn sodijo:
zmanjšanje psihičnega in fizičnega stresa ter napetosti,
zmanjšanje bolečine in napetosti v mišicah in sklepih,
širitev krvnih žil in povečanje prekrvitve,
krepitev naravne obrambe pred okužbami,
znižanje krvnega tlaka,
lajšanje posledic prehlada in gripe,
izločanje soli in strupenih snovi iz telesa ter čiščenje kožnih por,
zmanjšanje menstrualnih bolečin.
Pri zgoraj omenjenih pozitivnih učinkih savnanja je treba omeniti, da imajo različne vrste savn
različne učinke, ki se lahko razlikujejo od splošnih učinkov. Več o pozitivnih učinkih savnanja je zato
zapisano pri posameznih vrstah savn.
1.5. Vrste savn
Na splošno lahko ločimo tri osnovne vrste savn:
suhe savne (visoka temperatura in nizka vlaga),
mokre savne, ki se pogosto imenujejo tudi parne kopeli ali samo kopeli (nižja
temperatura in visoka vlaga),
druge vrste savn (povsem različne metode, na primer infrardeča savna, kriosavna, savne s
svetlobno ali zvočno terapijo).
V nadaljevanju so podrobneje predstavljene savne, ki so najbolj značilne različice posameznih vrst ter
nekatere bolj zanimive vrste drugih savn. Preden se podamo v pregled posameznih vrst, pa si oglejmo
še nekatere splošne indikacije in kontraindikacije, ki jih je treba upoštevati pred obiskom savne.
1.6. Indikacije in kontraindikacije
1.6.1. Indikacije
Obisk savne se priporoča vsem zdravim osebam in vsem, ki jih pestijo naslednje težave:
- visok krvni pritisk (zdravljen),
- revmatizem mehkih delov,
- težave z neakutno artrozo in obrabo hrbtenice,
- rahle krčne žile v nevnetnem stanju,
- kronična bronhialna astma,
- kronični bronhitis,
- nizek krvni tlak,
- depresivno razpoloženje,
- okrevanje po lahkih športnih poškodbah,
- nevnetne ali kronične vnetne težave v trebuhu,
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
7
- menstrualne ali menopavzne težave,
- impotenca,
- dodatno zdravljenje kožnih obolenj ali obolenj dihalnih poti,
- medicinska uporaba savne pri revmatizmu, raku ali med rehabilitacijo (pri čemer je
obvezen zdravniški nadzor).
Posebni primeri, pri katerih je obisk savne dovoljen, a pod določenimi pogoji, se navezujejo na otroke
in nosečnice. Savne lahko obiskujejo otroci, a ti naj v savni ostanejo manj časa in jo obiskujejo le ob
spremstvu staršev. Poleg tega morajo starši poskrbeti, da njihovi otroci ne motijo drugih gostov.
Nosečnice si lahko z obiskovanjem savne pomagajo do manj napornega poroda, vendar se morajo
savnanja lotiti previdno. Nosečnicam, ki imajo težave z visokim krvnim pritiskom, se savnanje
odsvetuje, vsem nosečnicam pa se priporoča previdnost pri naglem vstajanju v savni in pri ohlajanju
(namakanje v hladnih kopelih se odsvetuje v času dveh mesecev pred porodom).
1.6.2. Kontraindikacije
Pri naslednjih zdravstvenih težavah se je treba o uporabi savne posvetovati z zdravnikom:
- hipertenzivna tkiva,
- motnje prekrvitve v možganih,
- zelo izrazite krvne žile,
- rak v pooperativnem stadiju in ob splošnem dobrem počutju,
- obolenja ščitnice,
- možganska kap v stabilnem stanju.
Pri spodnji zdravstvenih stanjih je obisk savne prepovedan:
- akutna vnetja,
- vročinska obolenja,
- sekundarni visoki pritisk pri obolenju ledvic, žlez ali srca,
- epilepsija in drugi napadi krčev,
- nestabilna obolenja srčno-žilnega sistema,
- alergija na vročino,
- večje odprte rane,
- gripa ali hud prehlad,
- bolezenska razširitev žil,
- rak v naprednem stadiju,
- tuberkuloza.
1.7. Suhe savne
1.7.1. Finska savna
Kljub imenu savne, ki nas spominja na narod severne Evrope, je finska savna pravzaprav stara več kot
2.000 let in izvira iz Azije. V Evropo se je razširila po zaslugi plemen iz Mongolije, ki so naseljevala
naša območja. Ta so savno uporabljala za čiščenje telesa in utrjevanje.
Za finsko savno ali finsko kopel je značilna zelo nizka vlažnost zraka (navadno manjša od 10 %).
Notranjost potilne kopeli je iz lesa, sedišča so razporejena v več ravneh.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
8
Slika 3: Tipična notranjost finske savne - lesene klopi v dveh nivojih, ki omogočajo sedenje ali ležanje.
Pravilno finsko savnanje: krog savnanja začnite v potilni kabini, kjer ogrejete svoje telo. Nato morate
poskrbeti, da se to ohladi na normalno temperaturo. To storite tako, da se v prostoru za ohlajanje
ohladite z ledeno mrzlo vodo. S tem končate prvi krog savnanja.
Obisk finske savne lahko ponovite do trikrat. Vsak obisk lahko traja do 15 minut. Po savnanju se lahko
odločite za ohladitev v hladni vodi, na hladnem zraku ali celo v snegu (kot naj bi to počeli Finci).
Temperatura: 70–100 stopinj Celzija
Vlažnost: 5 do 20 %
Čas savnanja: 15 minut (do 3 ponovitve)
Učinki: pospešitev krvnega obtoka, sprostitev napetosti v mišicah, čiščenje telesa s potenjem
1.7.2. Bio savna
Bio savna ali senarium je savna z nižjo temperaturo in nižjo vlažnostjo. Je nekakšna kombinacija
finske in parne savne, ki združuje pozitivne učinke obeh vrst savn, hkrati pa jo lahko uporabljajo vsi
tisti, ki jim previsoke temperature in previsoka vlažnost ne odgovarjajo.
Zaradi nižje temperature in vlažnosti je odlična za tiste, ki se s savnanjem šele spoznavajo oziroma
kot prva savna, s katero začnemo ritual savnanja. Po uporabi bio savne se priporoča tuširanje z
mlačno vodo.
Bio savna se v nekaterih savna centrih imenuje sanarium. Na prvi pogled je običajno podobna finski
savni – ima leseno notranjost in klopi v enem ali dveh nivojih.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
9
Slika 4: Bio savna v Hotelu Mannin v Avstriji.
Temperatura: 55–60 stopinj Celzija
Vlažnost: 35 do 50 %
Čas savnanja: do 45 minut
Učinki: blagodejno vpliva na telo in odpira kožne pore. Priporočljiva je predvsem za tiste, ki imajo
težave z zadrževanjem vode v telesu oziroma s prekomernimi preobremenitvami krvnega obtoka.
1.7.3. Zeliščna savna
Zeliščna savna praviloma nima natanko določene vlažnosti in temperature, njeno ime pa izhaja iz
uporabe raznovrstnih zeliščnih dodatkov, ki se jih doda pri segrevanju savne. Zaradi kombinacije
temperature, vlage in zelišč ima savna poleg običajnih pozitivnih učinkov tudi pozitivne učinke zelišč –
ta nas lahko dodatno sprostijo, poživijo naše telo, nas umirijo ipd.
Najpogosteje je zeliščna savna pravzaprav finska ali bio savna, v kateri je uporabljeno eterično olje z
določenim vonjem.
Učinki: pozitivni učinki finske ali bio savne v kombinaciji s pozitivnimi učinki uporabljenih zelišč (na
primer sivke za večjo sprostitev, smreke za pomiritev, citrusov za poživitev in podobno).
V nekaterih savnah, predvsem na Finskem, so pogoste zeliščne savne, v katerih je prava sušena trava
in vejice dreves. Tako imajo savne prijeten vonj, hkrati pa lahko obiskovalci savne veje uporabljajo za
nežne udarce, s katerimi še povečajo pretok krvi po telesu.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
10
Slika 5: Sproščanje v zeliščni savni s pravimi sušenimi zelišči.
1.8. Mokre savne
Kot že rečeno, mokre savne pogosto imenujemo parne kopeli ali le kopeli. Svet kopeli je zelo
raznovrsten, saj lahko v njem najdemo skoraj toliko različnih kopeli, kot je različnih narodov. V
nadaljevanju so opisane nekatere najbolj pogoste vrste mokrih savn.
1.8.1. Hamam – turško-arabska kopel
Hamam je zagotovo ena najbolj poznanih oblik kopeli. Tradicionalni hamam je odet v čudovite
odtenke mozaikov in marmorja, z visoko vlažnostjo ter značilnimi orientalskimi dišavami. Pravi
hamam sestavlja parni prostor, na sredini katerega je veliko ležišče iz marmorja, na katerega se lahko
uležete po okoli 20 minutah potenja, kopališki mojster (teflak) pa vas nato zmasira z rokavicami in
milom.
Ritual poteka v kombinaciji s suhim pilingom, z grobo platneno rokavico (praviloma iz kozje kože).
Začne se na obrazu, nadaljuje na sprednji strani telesa in konča na zadnji. Na koncu sledi polivanje z
vodo, ki se začne pri prstih na nogah in nadaljuje navzgor po telesu. Mnogokrat sledi še umivanje s
peno in pozneje tudi sproščujoča klasična masaža (običajna predvsem v hotelih). Temu sledi odhod v
počivališče, kjer se lahko sprostite. Pogosto se v pravem hamamu ob počivanju ponudi kava, slan
jogurt ali sadje.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
11
Slika 6: Tako običajno izgleda hamam za turiste v turških hotelih in zdraviliščih.
Hamam je verjetno tista savna, pri kateri boste naleteli na največ raznovrstnosti. Če boste iskali pravi
hamam, se boste morali brez dvoma odpraviti v katero od bolj »zloveščih« turških ulic, kjer boste
naleteli na majhne, starinske hamame, še vedno tradicionalno ločene na moški in ženski del, z velikim
številom lokalnih prebivalcev, ki vztrajajo pri svojih navadah. Medtem boste v hotelih in turističnih
predelih Turčije ter drugih »vzhodnih« državah naleteli na bolj »turistične« hamame. To so običajno
precej lepše sobice, kjer se lahko usedete in uživate v visoki vlagi, na koncu pa si privoščite prijetno
masažo in osvežilni hladni tuš ali kopel.
Temperatura: 35–45 stopinj Celzija
Vlažnost: do 100 %
Čas savnanja: 20 minut, sledi masaža z rokavicami
Učinki: odstranitev odmrlih celic kože, zaradi česar je koža lepša, mehkejša in bolj gladka. Potenje
pomaga pri zdravju ledvic in pri čiščenju telesa. Odličen vpliv pri odpravljanju celulita. Poleg tega ima
pozitivne učinke pri zdravljenju artritisa. Pospešuje srčni utrip in cirkulacijo ter tako očiščuje
organizem.
Kontraindikacije: ljudje s težavami s pritiskom in pri vseh oblikah srčnih težav.
1.8.2. Parna savna
Čeprav je parna savna tudi turška savna in izvira iz hamama, jo je smiselno omeniti kot samostojno
obliko savne, predvsem zato, ker temelji samo na savnanju, brez poznejšega rituala krtačenja. Parne
savne so precej pogoste v slovenskih zdraviliščih.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
12
V parni savni se ustvarijo oblaki pare, ki imajo številne pozitivne učinke za kožo. Zaradi njihovega
globinskega prodiranja je koža mehka in gladka. Po savnanju se priporoča hladna prha ali polivanje s
curki hladne vode.
Običajno je notranjost parne savne oblečena v manjše ploščice in vsebuje klop v enem samem nivoju.
Pogosto je v parni savni umivalnik ali tuš, v nekaterih savnah so na voljo tudi pilingi in obloge. Pred
vhodom v parno savno brisačo pustimo zunaj.
Slika 7: Parna savna v Hotelu Mitra na slovenski obali.
Temperatura: 40–50 stopinj Celzija
Vlažnost: 100 %
Čas savnanja: največ 30 minut
Učinki: krepi imunski sistem, lajša težave z dihali in alergijami, odpravlja napetost in stres, pospešuje
prekrvitev ter pomaga pri odpravljanju težav z lasiščem. Parna savna je priporočljiva tudi pri lažjih
srčnih obolenjih in boleznih ožilja.
1.8.3. Rasul – orientalska kopel z blatom
Gre za nekoliko manj poznano obliko kopeli, ki naj bi bila še posebno priporočljiva za kožo. Prostor za
savnanje je praviloma ogret na 40 stopinj, v njem pa so posode z glino (imenovano rasul), ki je
namenjena obilnemu nanesu na telo.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
13
Blatna obloga s svojo edinstveno mineralno sestavo zagotavlja številne pozitivne učinke. Na telesu jo
pustimo med 20 in 30 minut. V pravih rasulih bo po tem času iz stropa začel pronicati nežen dež, ki
bo oblogo izpral in hkrati osvežil telo. V večini rasulov boste morali za to uporabiti notranje ali
zunanje tuše.
Slika 8: Tako naj bi izgledala notranjost rasula.
Temperatura: 40 stopinj Celzija
Vlažnost: zadostna, da se blato ne posuši
Čas savnanja: 20–30 minut
Učinki: rasul ima številne pozitivne učinke na kožo – globinsko jo očisti in oskrbi z nujno potrebnimi
minerali in elementi v sledeh.
1.8.4. Ajurvedska kuti – indijska potilna kopel
Kuti je pomemben del ajurvede, starodavnega indijskega nauka o zdravju. Tako imenovana indijska
potilna kopel temelji na uporabi blata in čebeljega voska ter zelišč, ki so postavljena na tleh.
Praviloma se v kuti leži, saj zelišča tako lažje vdihavamo, vendar pa obstajajo tudi druge različice te
kopeli, med katerimi je najbolj znana zasnova soda, iz katerega moli le glava.
Kuti je le del celostnega ajurvedskega zdravljenja oziroma odpravljanja težav. Običajno se prične s
sproščujočo sinhrono masažo, ki jo izvajata dva maserja hkrati. Pri masaži in pri sami kuti se
uporabljajo različne dišave, izbrane glede na vrsto težav, ki jih je potrebno odpraviti.
Tudi ko pride do ajuverdske kopeli lahko naletite na številne različice. Pri nekaterih se uporablja olja,
ki se polivajo po telesu, pri drugih masaže z zelišči.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
14
Slika 9: Primer ajuverdske masaže stopal.
Temperatura: 40–50 stopinj Celzija
Učinki: kuti ima celo vrsto pozitivnih učinkov in se uporablja za odpravljanje težav vseh treh tipov
ljudi, ki jih loči ta starodavna indijska veda. Med glavnimi učinki je treba omeniti predvsem pozitivni
vpliv na dihala.
1.8.5. Sweat lodge – indijanska potilnica
Sweat lodge predstavlja obred potenja, ki izvira iz indijanskega plemena Navajo. Izvaja se v šotoru iz
lesenih drogov, odej in živalskih kož, ki je obložen z zemljo, mahom in travo. Takšen šotor velja za
sveti kraj. Pri obredu ne smejo manjkati aromatični prelivi iz zdravilnih zelišč, ki pomagajo pri različnih
boleznih.
Gre za enega izmed najbolj nenavadnih tretmajev, saj je bil to praviloma religiozni obred, ki so ga
lahko izvajale samo tako imenovane starešine; starejši in izkušeni predstavniki indijanskega plemena,
ki so imeli za to »dovoljenje bogov«. Danes so se moderne indijanske potilnice razširile po različnih
delih sveta, njihova napačna uporaba pa je povezana s številnimi nevarnostmi, ki so že vodile celo do
smrtnih žrtev.
Zaradi tega je dobro, da se za obisk potilnic odločate v zaupanja vrednih zdraviliščih, v katerih so
obiskovalcem na voljo urejene, moderne potilnice, ki prinašajo pozitivne učinke tipičnih potilnic, brez
religioznih obredov in nevarnosti.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
15
Slika 10: Na sliki je tako imenovani TEMAZCAL, mehiška oblika tradicionalne potilnice. Podobne potilnice lahko najdete v številnih zdraviliščih v Mehiki.
1.9. Posebne savne
1.9.1. Infrardeča savna
Infrardeča savna deluje nekoliko drugače kot prej opisane savne, saj gretje ne izhaja iz kroženja
segretega zraka oziroma pare, temveč iz infrardečih žarkov. Zaradi tovrstnega načina delovanja žarki
telo ogrejejo neposredno, vendar pa je gretje telesa omejeno na manjši del, zato infrardeča savna
nima enakega učinka kot druge savne.
Skrivnost infrardeče savne je v infrardečih žarkih, ki prodrejo do 4 centimetre globoko. Tovrstne
savne so odlična odločitev za tiste, ki želijo izkusiti pozitivne učinke toplote, vendar pa ne želijo biti
izpostavljeni visokim temperaturam ali obremenitvam, ki jih za telo predstavljajo druge, bolj klasične
oblike savn.
Temperatura: 50 stopinj Celzija
Čas savnanja: do 15 minut
Učinki: znižanje krvnega pritiska in uravnavanje telesne temperature, čiščenje telesa, kurjenje
maščobnih oblog, sproščanje mišic, odpravljanje celulita in splošno izboljšanje počutja.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
16
Slika 11: Za infrardečo savno so značilni grelni paneli.
1.9.2. Helarij ali helarium
Helarij ali helarium je izraz, ki se uporablja za poimenovanje savne s svetlobno in barvno terapijo. V
nekaterih savnah se namreč poleg pozitivnega učinka toplote (oziroma menjavanja toplega in
hladnega zraka) uporablja tudi moč svetlobe. Tako se z različnimi barvami osvetlitve pozitivno vpliva
na splošno počutje uporabnikov.
V tabeli so zapisane barve, ki se v helarijih najpogosteje uporabljajo, in njihovi vplivi na počutje ljudi.
Rdeča barva Rumena barva Modra in zelena Bela
Spodbuja dejavnost kože in žlez
Povečuje duševno zmogljivost in vpliva na prebavo
Pomirjata Izboljšuje razpoloženje
Uporaba svetlobe se lahko v savnah izvaja na več različnih načinov. Lahko so grelne komore
osvetljene z eno samo barvo, ki je vedno enaka, lahko so osvetljene z eno barvo, ki se menjava skozi
ritual savnanja ali pa s kombinacijo več barv, ki se lahko menjavajo v obliki barvnih vzorcev ali enotne
osvetlitve celotnega prostora.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
17
Slika 12: Primer prostora za savne v kombinaciji z barvno terapijo.
1.9.3. Kristalna savna
Tudi kristalna savna predstavlja eno izmed posebnih oblik savn. Deluje podobno kot običajne savne,
torej z menjavanjem temperature, le da je njena notranjost prekrita s posebnimi kamni (navadno
kristali čadavca), ki oddajajo prijetno svetlobo.
Kristalna savna naj bi še dodatno izboljšala počutje – tako zaradi pozitivnih vplivov negativnih ionov
kot zaradi prijetne svetlobe, ki jo kristali oddajajo in telo še dodatno pomirja. Načeloma med
pozitivne učinke te savne sodijo tudi običajni pozitivni učinki savnanja, a se zaradi delovanja kristalov
uporaba kristalne savne svetuje le povsem zdravim in bolj vzdržljivim ljudem.
Temperatura: 70–80 stopinj Celzija
Vlažnost: 10 do 15 %
Učinki: iz telesa odstranjuje strupe in odvečne snovi, čisti kožo in vpliva na večjo gladkost kože, odpira
in čisti dihalne poti.
1.9.4. Krio savna
Ena izmed najbolj nenavadnih savn je tako imenovana krio savna ali ledena antisavna. V tem primeru
gre za neobičajno komoro, v katero se namestimo v stoječem položaju tako, da iz nje gleda samo
glava. Komora se nato s pomočjo tekočega dušika naglo ohladi na temperaturo med –140 do –190
stopinj Celzija.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
18
Krio savna ima izjemno dobre učinke na telo, saj krepi njegovo naravno odpornost, pomaga pri
hitrejši regeneraciji telesa in telo pripravlja na nove obremenitve. Zaradi tega je najbolj priporočljiva
za športnike, posebno po treningih in med pripravami na pomembnejša tekmovanja.
Temperatura: od –140 do –190 stopinj Celzija
Čas uporabe: 2–3 minute
Učinki: pospešuje regeneracijo, poveča učinkovitost treningov, omogoča hitrejše okrevanje po
poškodbah (predvsem športnih), telo pripravi na večje obremenitve, spodbuja in krepi naravno
odpornost.
Slika 13: Kriosavna izgleda kot nekakšna komora. Takšna zasnova omogoča, da se ohladi na izredno nizke temperature.
1.9.5. Senena kopel
Tudi senena kopel je nekoliko nevsakdanja oblika kopeli oziroma savne. Pri njej segrevanja telesa ne
dosežemo z uporabo toplega zraka ali vode, temveč z uporabo posušenega planinskega cvetja in
drugega rastlinja.
Kopel temelji na tem, da se obiskovalec uleže v mešanico sena, ki se zaradi sproščanja encimov med
fermentacijo tako segreje, da se začne potiti. Telo s potom odstrani kisline in odpadke, hkrati pa
pridobi mineralne snovi, beljakovine, elemente v sledeh, flavonoide, čreslovine in eterična olja, ki jih
oddaja uporabljeno rastlinje. Vsaka mešanica rastlin ima tako povsem edinstven vpliv na telo.
Čas savnanja: 60–90 minut
Učinki: senena kopel poživlja, pomaga pri lajšanju revmatičnih obolenj in kožnih bolezni, lajša vnetja
senčil in mehurja ter zavira simptome protina.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
19
Slika 14: Tako izgleda tradicionalna senena savna ali senena kopel.
1.9.6. Solna savna
Solna savna je ena izmed bolj »blagih« savn, ki slovi po svojih pozitivnih učinkih na dihala. Praviloma
v solni savni najdemo poseben kotiček, v katerem je sol, ki jo lahko nanesemo na svoje telo, s čimer
negujemo kožo ter ji privoščimo prijeten in izjemno koristen piling. Pri tem gre poudariti, da je za
ljudi, ki imajo bolj občutljivo kožo, bolj priporočljivo, da pilinga ne izvajajo, vendar pa se lahko brez
težav odpravijo v solno savno in se v njej sproščajo.
Solna savna se priporoča samo enkrat tedensko (pri ljudeh z
občutljivo kožo še manj) in v samo enem ciklu. Po solni savni
lahko obiskovalec nadaljuje z obiskom drugih vrst savn.
Temperatura: 60–65 stopinj Celzija
Vlažnost: 30 %
Čas savnanja: 15–20 minut
Učinki: sol odlično vpliva na dihalne poti, še posebno v
primeru različnih obolenj dihal in pri pojavljanju alergij ter
očiščuje dihalne poti pri prehladu. Solni piling vpliva na videz
kože, ki je po pilingu bolj prekrvljena, mehkejša in bolj gladka
ter na splošno lepšega videza.
Solno savno lahko v Sloveniji obiščete v velneškem centru
term LifeClass Portorož.
Slika 15: Solna soba v LifeClass Portorož.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
20
1.9.7. Maa savna (savna v zemlji)
Značilnost maa savne je, da je polovica vgrajena v zemljo. Običajno je izdelana iz borovega lesa in
vsebuje kamnito peč na drva, s pomočjo katere se temperatura v njej dvigne nad 100 stopinj Celzija.
Pri gradnji takšne savne je izredno pomembno, da zagotovimo primerno zračnost, saj bi lahko zaradi
neprimernega odvajanja dima iz savne nastale številne težave.
Nekoč so bile maa savne izdelane v obliki nekakšnega šotora, ki pa so ga danes v veliki večini
nadomestile simpatične lesene hiške. Tovrstne oblike savne boste našli predvsem v Nemčiji in na
Finskem.
Temperatura: 110–120 stopinj Celzija
Učinki: maa savna združuje pozitivne učinke visoke temperature ter prijetnega vonja lesa, ki se širi
med kurjenjem. Zaradi tega vpliva na krepitev imunskega sistema, zagotavlja sprostitev uma in telesa
ter izboljšuje prekrvitev.
1.9.8. Tepidarij
Tepidarij bi lahko poimenovali tudi savna za občutljive, saj prinaša pozitivne učinke savne, pri tem pa
ne obremenjuje telesa in nima obremenilnega učinka na naše srce in ožilje. Za razliko od bolj
običajnih vrst savn, tepidarij deluje z radiacijsko toploto, ki telo počasi segreva.
Praviloma je v tej savni ogreto ležišče, na katerem počivamo.
Ker ima tepidarij številne pozitivne lastnosti in ni tako obremenilen za telo, ga lahko izvajamo večkrat
tedensko (priporočljivo 2–3-krat tedensko).
Temperatura: 35–40 stopinj Celzija
Vlažnost: do 30 %
Čas savnanja: 30–60 minut
Učinki: izboljšuje naravno odpornost telesa, deluje sprostitveno in zagotavlja boljšo regeneracijo
telesa.
Slika 16: Maa savna v savna parku v Luksemburgu. Slika 17: Notranjost maa savne.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
21
Slika 18: Tepidarium v velnes centru Schwaben Quellen.
1.9.9. Caldarium (tudi kaldarij)
Caldarium je posebna oblika savne, ki jo pogosto imenujemo kar rimska savna ali kaldarij.
Poleg caldariuma je smiselno omeniti še precej podobno vrsto savne - laconium. Glavna razlika med
njima je, da je caldarium nekoliko hladnejši. Imata pa obe značilno ogreto sedišče oziroma keramične
ležalnike, ki so praviloma nameščeni v notranjosti potilne kabine.
Temperatura: 45 stopinj Celzija
Vlažnost: nizka
Čas savnanja: do 30 minut
Učinki: čiščenje in razstrupljanje telesa ter krepitev imunskega sistema
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
22
Slika 19: Caldarium v termah Aqualand Moravia.
1.10. Knajpanje
Podobno kot savne, ki delujejo na osnovi segrevanja in ohlajanja telesa s pomočjo zraka, ki obkroža
naše telo, deluje tudi knajpanje, le da to deluje na osnovi menjavanja tople in hladne vode oziroma
kombinacije vode in zraka.
Začetnik knajpanja je Sebastian Kneipp, nemški duhovnik, ki je v svoji mladosti trpel za tuberkulozo. V
svoji mladosti je naletel na knjižico dr. Hahna, preko katere je spoznal zdravilne učinke vode, kar ga je
spodbudilo, da se je začel redno namakati v ledeno mrzli vodi jezera, do katerega je v zimskem času
tekel.
Sam je v uporabi ledenih kopeli prepoznal številne pozitivne zdravstvene učinke, a jih je pozneje
zamenjal z ritualom oblivanja z zalivko. Iz tega so se pozneje razvili danes dobro znani in zelo cenjeni
knajpovi oblivi.
Do danes se je razvilo ogromno različnih načinov knajpanja, med katerimi lahko nekatere izvajamo
doma, nekatere pa v posebnih delih zdravilišč in velneških centrov. Doma lahko, na primer, izvajamo
izmenično toplo-hladno prho, ki je odlična za pospešitev cirkulacije.
Knajpanje je zelo priporočljivo v kombinaciji s savnanjem, pri čemer se največkrat priporočajo
izmenične kopeli za noge. Za tovrstno obliko knajpanja potrebujemo dva manjša nožna bazenčka, v
katerih je dovolj prostora za hojo in v katerih voda sega do kolen. Najbolje je, da ima voda v toplem
bazenu med 36 in 38 stopinj Celzija, voda v hladnem bazenu pa med 15 in 18 stopinj Celzija. V toplem
bazenčku preživimo med 5 in 10 minut, v hladnem med 5 in 30 sekund. Knajpanje začnemo v toplem
bazenčku, končamo v hladnem, ritual pa ponovimo dvakrat, največ trikrat.
Kneipp je veliko svojega časa namenil tudi preučevanju polivkov. Tudi ti so še danes zelo cenjena
oblika tretmajev, ki se pogosto pojavljajo v kombinaciji s savnanjem. V savnah po svetu se pojavljajo
zelo raznovrstni in domiselni načini uvedbe polivkov, med katere med drugim sodijo čebri z vodo, ki
se po savnanju prevrnejo na ogreto telo.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
23
Knajpanje je pogosto del savna centrov po celem svetu in to na zelo različne načine. V nekaterih
velneških centrih lahko najdemo zunanje Knaip parke, ki so sestavljeni iz zaporedja manjših
bazenčkov, tušev in potk, v Sloveniji so pogosti manjši bazenčki za namakanje nog do višine kolen,
ponekod se uporabljajo globlji bazeni, v katere se lahko potopimo v celoti.
Slika 20: V Avstriji in Švici lahko najdete zunanje Kneipp parke. Nekateri so zasnovani posebej za otroke.
Slika 21: Za Slovenijo bolj tipična oblika Knajpanja - bazeni za hojo.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
24
2. DEL: POTEK IN PRAVILA SAVNANJA TER POSEBNI PROGRAMI
Savnanje je praviloma sproščujoč in zdravilen ritual, ki ponuja tako telesno kot mentalno sprostitev in
očiščenje. Z namenom zagotavljanja pozitivne izkušnje, v kateri bodo uživali vsi obiskovalci savne, je
treba spoštovati določena pravila. Prav zaposleni v savna centrih, med katerimi so ( ali bodo) tudi
številni od vas, morajo poskrbeti za spoštovanje teh pravil.
V nadaljevanju tega poglavja spoznajte pravila savnanja in posebne programe, v naslednjem poglavju
pa preberite, kako poteka delo v savna centru. Znova bi poudaril, da se lahko pravila in običaji, na
katere boste naleteli v praksi, razlikujejo od napisanega, saj imajo številni velneški centri svoje lastne
običaje.
2.1. Priprava na savnanje
Priprava na savnanje je prav tako pomembna kot samo savnanje. Praviloma bi moral vsak obiskovalec
savne v prostor, ki je namenjen savnanju, vstopiti sproščen in dobro obveščen. V nadaljevanju je
opisan postopek priprave na savnanje.
1. Savnanje bi moral biti čas, ko se posvetite sami sebi, čas, ko lahko odložite svoje skrbi in se zares
sprostite. Zato je pomembno, da s tem razpoloženjem v savno že prispete. Velja, da se, kadar se
počutimo slabo, smo brez volje ali bolni, savni izogibamo – savnanje bi namreč lahko še dodatno
obremenilo naše telo.
2. Upoštevajte, da vam bo pravilno savnanje vzelo okoli dve uri.
3. Savnanje začnite s čistilno prho. Ta je pomembna, saj z njo očistite svoje telo vsakdanjih nečistoč,
vpliva pa tudi na večje potenje v savni. Tuširanje je pomembno tudi ker iz telesa spere ostanke
parfumov in kozmetike, ki bi ob veliki temperaturi slabo vplivali na kožo.
4. Če ste v savno prišli premraženi in čutite mraz v nogah ali v okončinah na splošno, si pred
odhodom v savno privoščite toplo kopel za noge.
2.2. Kako se pravilno savnamo?
Po pripravi na savnanje ja čas za vstop v potilno kabino.
Praviloma se v potilno kabino odpravimo bosi in nagi. Zakaj? Povsem preprosto – oblačila vplivajo na
potenje (torej naravno čiščenje) telesa. Če se v savno odpravimo oblečeni, pravzaprav izničujemo
učinke savnanja. Še posebno se moramo izogibati sintetičnim tkaninam, s svojega telesa pa moramo
odstraniti tudi nakit (ta bi se lahko med savnanjem segrel in opekel našo kožo).
Edini »pripomoček«, ki ga v potilno kabino lahko odnesemo, je brisača za savnanje. A pozor – ni vsaka
brisača primerna za savnanje. Praviloma bi morala biti brisača dovolj velika, da pokrije intimne dele
našega telesa, izdelana bi morala biti iz primernih tkanin in imeti bi morala dve različno obarvani
strani, da vedno vemo, katera stran se dotika telesa in katera pohištva v savni.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
25
Slika 22: Čeprav je takšen prizor v savnah zelo običajen, gre v primeru obeh obiskovalcev za nepravilno savnanje.
2.2.1. Čas savnanja
Če v savnanju še niste izkušeni, je najbolje, da poslušate svoje telo in v potilni kabini preživite le nekaj
minut. Na steni potilne kabine boste običajno našli peščeno uro, ki si jo lahko nastavite ter tako
spremljate, kako dolgo ste že v savni.
Vedno upoštevamo čas, ki se ga za obisk določene savne priporoča (običajno do 15 minut), pri čemer
smo pozorni na svoje počutje in v primeru nelagodja savno zapustimo že prej. Običajno je, da ob
prvih obiskih savne sprva občutite rahlo nelagodje oziroma močno vročino v glavi in zgornjem delu
telesa. Telesu dajte nekaj časa, da se na vročino navadi.
Ob vstopu v savno se je najbolje vsesti na spodnji nivo klopi, kjer je temperatura nižja. Šele ko
začetno nelagodje mine, se lahko prestavite na zgornjo raven, na kateri se priporoča ležeč položaj. Če
nimate težav z občutljivostjo oziroma ste vročine vajeni, se lahko že takoj uležete na najvišjo raven;
na njej ostanite 10–20 minut.
V potilni kabini čim bolj mirujemo in ne obremenjujemo svojega telesa. Pri menjavanju položajev in
klopi ter pri odhodu iz savne vstajamo počasi. V kolikor se pojavi vrtoglavica ali omotičnost,
poskusimo savno zapustiti sami ali za pomoč prosimo druge obiskovalce.
2.2.2. Potek savnanja
Če ima izbrana savna več ravni počivališč, je najbolje, da si na začetku izberete srednjo ali najvišjo
raven in da med savnanjem sedite oziroma ležite (to je bolj priporočljivo, saj je smisel savnanja ravno
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
26
to, da je visoka temperatura enakomerno razdeljena po telesu, kar boste najlažje dosegli, če boste
ležali, na hrbtu ali trebuhu). Poleg tega boste z ležanjem najmanj obremenili svoj krvni obtok.
V slovenskih savna centrih boste najpogosteje naleteli na savne z enim ali dvema ravnema, čeprav
imajo savne praviloma kar tri ravni:
spodnja klop – primerna predvsem za zelo občutljive ljudi,
srednja klop – optimalno je 10–13 minut ležanja, nato se lahko še za 2 ali 3 minute prestavite
na spodnjo klop,
zgornja klop – 8–12 minut ležanja, nato še 2 ali 3 minute sedenja na srednji klopi.
Ko boste v savno začeli hoditi redno, boste lahko čas savnanja povečali. A pozor, pri tem ne
pretiravajte. Če med savnanjem čutite rahlo omotico, je čas, da savno zapustite. Preden jo zapustite,
je dobro, da se za nekaj trenutkov usedete in svoje telo navadite na normalen položaj.
2.2.3. Savna in počutje
Pogosto lahko v savni pride do neprijetne tesnobe, ki je še posebej značilna za začetnike. Na splošno
tovrstna tesnoba ni nevarna, ni znak resnih težav in bo izginila takoj, ko se bo vaše telo ohladilo.
V primeru pojava tesnobe je najboljše, da se prestavite v sedeči položaj in noge tesno privijete k
telesu – tako bo vaše telo v enakem temperaturnem področju. Normalni sedeči položaj pri savnanju
je zelo obremenilen – preveč krvi se zateka v noge, premalo v glavo.
Znaki, ki razkrivajo resnejše težave, so zapisani v naslednjem poglavju.
2.2.4. Ritual savnanja
Po prihodu iz potilne kabine se počasi ohladite. Če imate možnost, se najprej nekoliko sprehodite po
svežem zraku, da prečistite svoja pljuča. Nato se odpravite v prostor za hlajenje, kjer boste praviloma
našli različne prhe s hladno vodo, kopeli in manjše kadi za namakanje.
Do naslednjega vstopa v potilno kabino naj mine vsaj 20 minut. Čas izkoristite za sproščanje na
ležalniku ali za masažo.
Kroge savnanja ponovite do trikrat. Svetuje se, da krog savnanja trikrat ponovite le v primeru, da se v
savno odpravite enkrat tedensko. Če se v savno odpravite bolj pogosto, je dovolj, da ponovite en ali
dva kroga savnanja.
2.2.5. Kako kombiniramo različne vrste savn?
Mnogokrat se pri obisku savna centra obiskovalci odločijo, da bi radi preizkusili več različnih vrst savn.
To je povsem običajno in ima lahko celo večje pozitivne učinke na telo.
Ko pride do kombiniranja različnih vrst savn, ni posebnih pravil, saj smo si ljudje med seboj precej
različni, zaradi česar nam bodo ugajale drugačne kombinacije savnanja. Kljub temu na splošno velja,
da je bolje najprej oditi v nekoliko hladnejšo savno, ki bo naše telo pripravila na višjo temperaturo v
naslednji savni.
Prav tako je dobro, da najprej obiščemo katero od mokrih savn (na primer parno savno), ki bo imela
pozitiven učinek na našo kožo, saj jo bo zmehčala in tako pripravila na nadaljnjo razvajanje v drugih
vrstah savn.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
27
2.3. Polivanje, otepanje in eterična olja
V potilni kabini lahko naletimo na kar nekaj različnih dodatkov in ritualov, ki se razlikujejo glede na
vrsto savne in glede na to, v kateri državi se savnamo. Najbolj običajen dodatek, ki ga boste srečali v
slovenskih savnah, so vroči kamni, ki jih lahko polijete z vodo in tako uravnavate paro v potilni kabini.
V številnih savnah lahko gostje sami poskrbijo za polivanje vročih kamnov na peči. Poleg kamnov je
običajno lesen čeber z mrzlo vodo (lahko tudi z dodatkom zelišč). Cilj polivanja kamnov je ustvarjanje
pare, ki ima blagodejen učinek na kožo. Praviloma kamne polivamo dvakrat ali največ trikrat zapored.
Polivanje kamnov hitro dvigne temperaturo v savni, zaradi česar je to priporočljivo opraviti ob koncu
savnanja.
Slika 23: V savnah boste pogosto našli vroče kamne in čeber z vodo za polivanje.
Drugi pogost dodatek savn so eterična olja. Dodatek eteričnih olj polivki ima lahko zelo prijetne
učinke. Eterična olja se vedno dodajajo v vodo in vedno le v manjših količinah, tako da ne dražijo oči
obiskovalcev savne. Izbira eteričnega olja je navadno odprta in neomejena, a je kljub temu bolje, da
izbirate olja, ki imajo nežen vonj in povečujejo sprostitev telesa oziroma ga nežno poživijo.
Priljubljene so vonjave sivke, lesa in citrusov.
Manj pogost dodatek slovenskih savn, ki pa ga lahko srečate v marsikateri savni na drugih delih sveta
(posebno na Finskem), so posebne vejice, namenjene otepanju. Otepanje poteka tako, da se
obiskovalci savne med potenjem narahlo udarjajo po hrbtu, pri čemer uporabljajo tanke listnate
vejice breze, ki so povezane v snop (pogosto imenovan vihta). Zaradi nežnih udarcev lahko do kože
prodre več toplote, kar vpliva na izboljšanje prekrvavitve in spodbuditev presnove v koži.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
28
Slika 24: Otepanje je značilno predvsem za savne v severnem delu Evrope.
2.4. Ohladitev
Prihodu iz potilne kabine sledi drugi zelo pomemben del savnanja – ohlajanje. Pravzaprav se učinki
savnanja zares odražajo šele po zaslugi izmenjavanja toplega in hladnega zraka, ki pa ga lahko
zagotovimo le s primernim ohlajanjem.
Najboljši načini hlajenja sta hoja po hladnem zraku in uporaba hladne vode (bodisi v obliki prhe,
kopeli ali bazena s hladno vodo). Pri prhanju s hladno vodo zadostuje že nekajsekundna prha, pri tem
pa velja, da se morate prhati od stopal navzgor. V bazen z mrzlo vodo se odpravite po stopnicah, nato
pa se z glavo potopite pod vodo. To ponovite enkrat ali dvakrat.
Odličen način ohladitve je tudi hladna kopel za noge. Gre za počasnejši način ohlajanja, pri katerem
se hlad počasi širi po telesu. To je najbolj primeren način ohlajanja za ljudi, ki imajo zdravstvene
težave ali so bolj občutljivi. Nožno kopel izvajajte deset minut, pri tem pa postopoma zvišujte
temperaturo vode (do 40 stopinj). Nožno kopel lahko uporabite tudi pri izmeničnem namakanju in
tuširanju z mrzlo vodo.
2.5. Pogostitev v savni
Praviloma bi se morali v savno odpraviti na prazen ali skoraj prazen želodec, to pomeni, da naj bi
zadnji obrok pred savnanjem zaužili okoli dve uri pred vhodom v savno. Velja tudi, da naj bi pred
savno uživali lahko hrano. Če bi se namreč pred savnanjem preveč najedli, bi bilo naše telo s
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
29
prebavljanjem in hkratnim pritiskom vročine preveč obremenjeno, kar bi lahko imelo škodljive
posledice.
Enako velja za obroke po savnanju. Priporočljivo je, da po savnanju uživate lahko hrano, ki telesa ne
bo obremenila in mu bo pomagala, da se znebi odpadnih snovi in strupov.
Velja tudi, da neposredno pred vstopom v savno in med savnanjem ne pijemo. K pitju vode se
zatečemo šele, ko s savnanjem končamo. Smisel savnanja je namreč tudi to, da telo tekočino črpa iz
telesa in ne iz pravkar popite vode. Očiščujoč učinek savne izvira ravno iz tega, da se pri potenju
sprošča tekočina iz medceličnih prostorov v vezivnem tkivu – potenje torej odstranjuje ostanke
celične presnove iz telesa.
2.6. Programi savnanja in obloge
2.6.1. Kaj so programi savnanja?
Programi savnanja sodijo med izredno priljubljene ponudbe številnih velneških centrov. Cilj
programov savnanja je obiskovalcem ponuditi bolj celostno storitev savnanja, ki jim omogoča, da
spoznajo tako pravila savnanja kot druge izdelke, ki jih v velneškem centru ponujajo.
Del programov savnanja so običajno:
vrtinčenje,
pilingi,
obloge,
rituali oblivanja telesa.
Seveda pa lahko v različnih savna centrih srečamo tudi drugačne programe, na primer dan za ženske,
valentinovo savnanje za pare, medene dneve in podobno.
2.6.2. Vrtinčenje
Vrtinčenje je eden izmed najpogostejših izrazov, na katerega boste naleteli pri delu v savni. Čeprav se
sliši kot zapleten postopek, gre v osnovi za to, da je treba »izenačiti« zrak v potilni kabini. V savnah,
kjer je temperatura zelo visoka, je namreč običajno, da je zrak v zgornjem delu savne precej toplejši
kot v nižjih delih.
Po določenem času delovanja savne se lahko zgodi, da so temperature zelo neizenačene, kar pa za
obiskovalce ni najbolje. Naloga zaposlenega v savni je, da tovrstne razlike zmanjša – to stori s
pomočjo vrtinčenja.
Vrtinčenje se začne tako, da savna mojster polije ogreto kamenje, ki se nahaja v potilni kabini (o
polivanju si lahko preberete na strani 17), nato pa s pomočjo različnih pripomočkov spodbudi
mešanje zraka. V številnih savnah so organizirani tudi posebni programi, v sklopu katerih savna
mojster profesionalno vrti brisačo in tako prerazporedi zrak v potilni kabini.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
30
Slika 25: Vrtinčenje v Termah Olimia.
2.6.3. Oblivanje telesa
Oblivanje telesa smo spoznali že pri omembi knajpanja. Ko pride do oblivanja, lahko govorimo o dveh
osnovnih vrstah oblivkov:
navadni oblivki – temeljijo izključno na termičnem dražljaju (torej uporabi hladne ali tople
vode),
ostri ali hitri oblivki – vključujejo tudi mehanični dražljaj (na primer hitrosti vode ali vodna
masaža).
Seveda pa lahko govorimo tudi o toplih in hladnih oblivih, ki imajo zelo različne učinke. Hladni oblivi
so posebno priporočljivi pri utrujenih mišicah in pretegnjenih vezeh, pri zvinih gležnjev in pri
poškodbah, po katerih se pojavi oteklina ali bolečina. Poleg tega dobro delujejo na izboljšanje
prekrvitve, krepijo žile in pomagajo pri odpravljanju celulita.
Oblivanje se lahko izvaja na dva načina – curek vode lahko usmerimo v točno določen del telesa in ga
vanj usmerjamo dalj časa (a le do 30 sekund oziroma do pojava bolečine na tem delu), kar
imenujemo trajajoči obliv. Oziroma curek vode počasi vodimo navzgor po roki ali nogi (vedno v smeri
srca), kar imenujemo potujoči obliv.
Ko pride do oblivanja se priporoča:
oblivanje kolena – znižuje visok krvni tlak in pomirja, krepi vene in preprečuje nastajanje
krvnih žil, spodbuja delovanje nekaterih organov, pomaga pri prehladu in zamašenem nosu,
oblivanje stegen – spodbuja prekrvitev v nogah in pomaga pri preprečevanju krčnih žil ter
preprečuje nastajanje celulita, imelo pa naj bi tudi pozitivne učinke na počutje in spanje,
oblivanje rok – poživlja in spodbuja prekrvitev,
oblivanje ramen – sprošča zategnjenost v zgornjem delu telesa; ni primerno v primeru težav s
srcem ali pljuči.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
31
Pravilno oblivanje poteka tako, da začnemo na spodnji zunanji strani desne okončine ter nadaljujejo v
smeri proti srcu. Nato curek vode usmerimo na notranjo stran okončine in jo vodimo do spodnjega
dela. Enako izvedemo še na levi okončini.
Oblivanje telesa se praviloma izvaja ko pridemo iz potilne kabine oziroma na koncu savnanja.
2.6.4. Ovitki
Ko pride do ovitkov, je treba ponovno omeniti Sebastiana Kneippa. Ta je zagovarjal uporabo različnih
ovitkov, pri čemer je ločil hladne, mlačne, tople in vroče ovitke ter tudi tako imenovane čiste ovitke (z
vodo) in ovitke z dodatki (predvsem iz mešanice zelišč, pa tudi kisa, gline, soli in gorčice). Bil je
zagovornik ovijanja posameznih delov telesa in celega telesa.
Sicer pa ovijanje poznajo tudi v drugih kulturah, kjer je to pogosto ključni korak pravilnega savnanja,
pri čemer je treba upoštevati, da se ovitki svetujejo le po obisku nekaterih savn.
Ko pride do ovitkov, je treba poudariti, da poznamo zelo raznovrstne uporabe in vrste. Če se za
trenutek ustavimo pri hladilnih ovitkih, lahko najdemo kar tri različne vrste:
hladilne ovitke za odvajanje toplote (trajajo med 20 in 30 minut),
hladilne ovitke za zadrževanje toplote in ogrevanje telesa (trajajo približno eno uro),
hladilne ovitke za znojenje (trajajo približno eno uro do uro in pol).
Ovitki se praviloma izvajajo s kombinacijo treh rjuh (grobo laneno, propustno laneno in volneno ali
flanelasto rjuho). Pri tem je pomembno razlikovati od povitkov, ki pa se izvajajo s kašastimi oblogami
(na primer seneni drobir, glineni povitek, skutin obkladek). Vse bolj pogosto se v savna centrih
izvajajo tudi drugačne vrste povijanj, na primer povijanje s prozorno folijo, katerih namen je
predvsem povečanje pozitivnih učinkov različnih oblog.
Ovitke se praviloma izvaja ob koncu savnanja oziroma kot del savnanja pri nekaterih oblikah
posebnih savn.
2.6.5. Piling
Piling je ena izmed najbolj priljubljenih oblik skrbi za kožo, ki jo lahko izvajate tudi v savna centrih.
Piling deluje tako, da odstrani poroženelo, odmrlo plast kože, zaradi česar je koža po pilingu bolj
mehka in gladka, telo pa lahko zadiha. Poleg tega piling napne vezivno tkivo, izboljša prekrvitev in
vpliva na boljšo celično presnovo.
Za piling lahko uporabimo vnaprej pripravljene (kupljene) mešanice ali ga izdelamo sami. V številnih
slovenskih velneških centrih boste našli raznovrstno ponudbo pilingov, ki so običajno sestavljeni iz
morske soli, posebnega blata, medu, cimeta in/ali lokalnih zelišč.
Priporočljivo je, da piling na svoje telo nanesete že pred prvim vstopom v savno in ga pustite
učinkovati tako dolgo, kot je priporočeno. Savnanje s pilingom bo imelo še večje pozitivne učinke na
telo, saj se bodo v savni pore odprle, strupene snovi pa se bodo hitreje izločile iz telesa. Poleg tega je
piling tudi odlična priprava kože na obloge.
2.6.6. Obloge
Tudi obloge sodijo med zelo priljubljena dopolnila k običajnemu savnanju. Obloge telesa odlično
delujejo na odpravljanje bolečine in stresa, poleg tega pa uravnavajo telesno energijo in naše
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
32
počutje. Telo poživljajo, očiščujejo in razstrupljajo. Na splošno lahko obloge nanesemo na obraz, telo
ali lase.
Obloge imajo številne pozitivne učinke na telo, ki so različni glede na to, iz česa so obloge narejene.
Na splošno vse obloge spodbujajo prekrvitev telesa, vplivajo na lepši videz kože, pomagajo pri
težavah s suho kožo in spodbujajo naravno obrambo kože. Poznamo tudi obloge za lase, ki so odlične
za vse, ki imajo suhe in poškodovane lase. Tovrstne maske običajno temeljijo na oljih, ki negujejo
lasne mešičke in površino las ter med savnanjem prodrejo še globje v kožo oziroma v lasne mešičke.
Slika 26: Primer blatne obloge.
Obloge so lahko izdelane iz katerekoli snovi, a najpogosteje uporabljene sestavine za izdelavo oblog
in mask za savne so:
fango – na okoli 45 stopinj Celzija ogreto morsko blato, ki očisti in obnovi kožo, lajša napetost
v mišicah in bolečine v sklepih,
alge – izboljšajo napetost kože, povečajo cirkulacijo krvi, iz telesa odstranjujejo strupene
snovi,
črno blato – izboljša krvni obtok, odstranjuje nečistoče iz kože, gladi kožo in lepša njen videz,
zmanjša napetost in bolečino v mišicah,
med – kožo ščiti pred bakterijami,
čokolada,
jogurt.
Maske za lase in za kožo je najbolje uporabljati pri zadnjem vstopu v savno. Najbolje je, da
uporabljate samo naravna sredstva, ki ne vsebujejo škodljivih sestavin, ki bi lahko ob stiku z vročino
savne povzročile več škode kot koristi.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
33
2.7. Naravna in sintetična eterika
Z eteričnimi olji lahko še povečamo učinke savnanja, saj lahko s pravilno izbiro vonjave popolnoma
spremenimo razpoloženje v savni in še dodatno vplivamo na lastno sprostitev.
Ko pride do uporabe eteričnih olj, lahko ta uporabimo na dva načina:
kot dodatek pri izdelavi mask, oblivov, polivkov in oblog za telo,
kot dodatek za ustvarjanje boljšega razpoloženja v savnah ali med počivanjem.
Seveda velja, da pri vsakršnem stiku s kožo uporabljamo samo naravna sintetična olja. Pri tem
moramo upoštevati primerno odmerjanje in moramo biti pozorni na kakršnokoli neprimerno reakcijo
na uporabljeno eterično olje.
Ko pride do uporabe eterike v potilni kapeli ali med počivanjem, načeloma lahko uporabimo
sintetična olja, vendar je ponovno treba upoštevati pravilno odmerjanje. Neprimerno izbrano
eterično olje lahko (še posebno v kombinaciji z vročino v savni) povzroči preobčutljivostne reakcije
(pečenje oči, suha usta, draženje in celo alergijsko reakcijo na koži).
Poudariti je treba, da bomo ob stiku eteričnega olja s kožo deležni njegovih zdravilnih učinkov,
medtem ko se bodo ta izgubila, če olje uporabimo v savni. Kljub temu pa lahko tovrstna uporaba
eteričnega olja močno vpliva na razpoloženje v savni, predvsem zaradi sproščujočega vonja in
ustvarjanja povsem edinstvenega ozračja v prostoru.
Seveda pa moramo pred izbiro primernega olja dobro poznati njegove učinke. Med bolj priporočljive
vonjave za uporabo v savna centrih sodijo:
citrusi – delujejo poživljajoče in telo polnijo z energijo,
jelka in smreka ter drugi iglavci – krepijo telo in izboljšujejo zbranost ter vzpostavljajo
ravnovesje misli in telesa,
janež – spodbuja apetit,
kamilice – pomirjajo in sproščajo,
poprova meta – odpira dihala in poživlja,
sivka – pomirja, krepi in vzpostavlja notranje ravnovesje,
mešanica zelišč – pospešuje prekrvitev, sprošča in neguje.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
34
3. DEL: DELO V SAVNI
3.1. Savna in sprejem gosta
Savne, kot jih poznamo pri nas, so prava oaza različnih prostorov, v osrčju katerih so najrazličnejše
potilne kabine. V nadaljevanju so opisani nekateri osnovni prostori, ki jih lahko najdemo v večini savn
(ne pa v vseh), in njihove osnovne značilnosti.
Osnovni prostori v savnah:
Garderoba – prvi prostor, ki je pri savnanju treba omeniti, so garderobe, v katerih se
obiskovalec preobleče, pusti svoja oblačila in vsakdanje stvari ter tudi vsakdanje skrbi in
stres. Garderobe bi morale biti urejene, z dovolj prostora za nemoteno preoblačenje,
zaščitenimi omaricami za dragocenosti in dovolj velikimi omaricami, da lahko obiskovalec
vanje odloži svoja oblačila.
Prostor za očiščenje – prostor kjer so prhe.
Potilna kabina – jedro vsake savne je potilna kabina. Kakšna je potilna kabina, je odvisno od
tega, za katero vrsto savne gre. Običajno je, da so v notranjosti klopi, namenjene sedenju ali
ležanju, ki so lahko razvrščene v več ravni. Na stenah sta praviloma peščena ura in
termometer, lahko tudi merilec vlage.
Odprti prostor – v mnogo savnah boste našli teraso ali vrt oziroma balkon, na katerem se
lahko po segrevanju ohladite in se nadihate svežega zraka.
Prostor za ohlajanje – praviloma so v prostoru za ohlajanje osvežujoče prhe z mrzlo vodo,
lahko pa tudi bazen s hladno vodo. Pogosto je del tega prostora manjša kad s toplo vodo, v
katero lahko namočite noge. Prostor za ohlajanje je združen ali ločen s prostorom za
očiščenje.
Počivališče – prostor, namenjen sprostitvi in spokoju. Glavna oprema počivališča so ležalniki,
lahko tudi udobne klopi, na katerih se lahko po savnanju sproščate.
Slika 27: V termah Erding se nahaja največji savna center na svetu. Na sliki je ena od savn v tako imenovanem Seesauna predelu.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
35
Če boste (ali že) delali v večji savni ali tako imenovanem savna centru, boste imeli v savni svojo
recepcijo. Tukaj v savno sprejmete gosta in mu ponudite vso potrebno opremo ter informacije, ki jih
potrebuje za mirno in prijetno savnanje.
3.2. Obvezna oprema v savni
Praviloma bi moral vsak obiskovalec savne imeti:
brisačo ali rjuho za savno – ta bi morala biti večja, podolgovate oblike in različnih barv ali z
različnim vzorcem na vsaki strani,
dodatno brisačo ali dve za brisanje,
kopalni plašč,
kopalne copate oziroma sandale z nedrsečimi podplati.
Za večino »obvezne opreme« za savnanje mora poskrbeti vsak gost sam. Na recepciji savna centra
lahko običajno dobi le brisačo ali rjuho za savno ter ponekod še kopalni plašč. V večini savna centrov
je kljub pomanjkljivi opremi gostom dovoljen vstop v savno in nemoteno savnanje. Kljub temu je
dobro, da gosta ne pomanjkljivo opremo opomnite.
3.3. Informiranje gosta
Ob sprejemu gostov obstaja nekaj zlatih pravilo o tem, kaj bi moral obiskovalec savne pred vstopom v
potilno kabino vedeti. Vsekakor je nujno potrebno, da se zaveda kontraindikacij določene savne in se
pouči o pravilnem postopku savnanja.
Pogosto pa je težko oceniti, ali je neka oseba poučena o savnanju in o pravilni uporabi savne, prav
tako pa je gosta neprimerno spraševati o njegovem zdravstvenem stanju, preden se ta odpravi v
potilno kabino.
Zaradi tega je v večini savna centrov na stenah mogoče najti podrobnejša navodila o pravilnem
savnanju ter natančno opredeljene indikacije in kontraindikacije uporabe vsake od savn, ki se v
centru nahajajo.
Kljub temu bi moral biti vsak delavec v savni dobro obveščen o težavah, ki se lahko med savnanjem
pojavijo, in bi moral imeti dober pregled nad počutjem gostov v savni. V primeru težav bi se moral
znati pravilno odzvati, poleg tega pa je njegova dolžnost vzdrževanje primernega razpoloženja v vseh
prostorih savne. Katere so najpogostejše težave, ki lahko nastopijo ob uporabi savne, si preberite v
naslednjem poglavju, v nadaljevanju pa boste našli še nekaj nasvetov o tem, kako poskrbeti za
primerno ozračje v savni.
3.4. Spremljanje počutja gosta in ukrepi ob pojavu težav
Do težav, ki bi jih povzročila savna sama, pride zelo redko. Če se težave pojavijo, je običajno kriva
utrujenost gosta, ki se je v savni zadržal predolgo ali se na savnanje ni ustrezno pripravil. Pogosteje
pa težave, ki se pokažejo ob savnanju, kažejo na začetek ali obstoj drugega zdravstvenega stanja, zato
je dobro, da obiskovalce, pri katerih so se težave pojavile, napotite na pregled k zdravniku, ki bo
preveril, da pri njih ne prihaja do drugih zdravstvenih težav.
Prvi znaki težav gosta v savni so:
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
36
močno rdeč obraz,
slabost,
kolobarji pod očmi,
splošna slabost in omotičnost.
Če pri gostu opazite tovrstne težave, ga morate počasi ohladiti. V primeru, da se pojavi rdečica, na
njegovo telo dajte hladilne obkladke in ga pospremite na del počivališča, kjer je dovolj kisika, da bo
lahko normalno zadihal. Nato mu priporočite hladno prho in namakanje nog v hladni vodi.
Resnejše težave, ki se lahko pojavijo v savni:
Opekline – do opeklin pride zaradi stika z vročimi površinami v savnah. V primeru, da pri
obiskovalcu opazimo opekline, moramo z njimi ravnati previdno. Pri manjših opeklinah
poškodovano mesto ohladimo s hladno vodo, najbolje s tekočo hladno vodo, lahko pa tudi s
hladnimi mokrimi brisačami. V primeru hujših opeklin je potrebna pomoč usposobljene
osebe.
Dehidracija – zunanji znak lažje dehidracije je predvsem rdečica, na to pa se v savni težko
zanašamo, zato moramo dehidracijo oceniti na podlagi poročil gosta; ta lahko poroča o
vrtoglavici, utrujenosti, glavobolu, suhih ustih in žeji. Če dehidracije ne ozdravimo dovolj
hitro, se pojavijo resnejši znaki, kot so pospešen utrip, hitro dihanje, ekstrema utrujenost,
zvišana temperatura, v skrajnih primerih pa celo mišični krči, motnje vida, tahikardija,
zmedenost, bolečine v prsih in trebuhu, nezavest.
Hipertenzija/hipotenzija – hipertenzija ali povišan krvni pritisk se kaže skozi simptome, kot so:
občutek pritiska v glavi, omotičnost, nenadna utrujenost, popuščanje storilnosti, razbijanje in
stiskanje srca, tesnoba in pomanjkanje kisika. Savna načeloma zmanjšuje krvni pritisk, zato je
precej bolj pogosto, da bo obiskovalec v savni občutil hipotenzijo oziroma nizek pritisk.
Najbolj običajen simptom tega je vrtoglavica, ki lahko vodi v padec in povzroči precej težav.
Če opazite osebo, ki ima težave s pritiskom, jo položite v ležeči položaj in ji ukažite mirovanje
ter ohladitev.
Težave z dihanjem – težave z dihanjem so simptom, ki ga lahko povzročijo različna
bolezenska stanja. Če opazite, da ima oseba težave z dihanjem, poskusite ugotoviti, kaj jih je
povzročilo (ima oseba s težavami povezano zdravstveno stanje, na primer astmo). Osebo s
težavami odvedite v hladnejši prostor, kjer je boljši zrak, in jo skrbno nadzorujte do prihoda
reševalcev.
Epilepsija – čeprav je epilepsija ena od kontraindikatorjev uporabe savne, se vam lahko zgodi,
da boste naleteli na osebo, ki bo v savni utrpela epileptični napad. V takem primeru ravnajte
tako, kot zahteva prva pomoč pri napadih – med napadom odmaknemo vse predmete, ki bi
lahko pri obolelem vodili do poškodb, po napadu obolelega položite v položaj za
nezavestnega. Pokličite strokovno pomoč in ob čakanju nanjo ostanite ob bolniku.
Vročinski šok – predstavlja resno nevarnost med uporabniki savn. Znaki vročinskega udara
zajemajo mrzlico, ježenje kože, vrtenje v glavi, pospešen srčni utrip, rdečo kožo, krče
(predvsem v nogah), ekstremno utrujenost, v skrajnih primerih celo nezavest. Osebo, ki
doživi vročinski udar, moramo ohladiti. To naredimo z mlačno vodo (ne s hladno!).
Srčni zastoj – nenaden srčni zastoj je zagotovo najbolj kritična oblika poškodbe, do katere
lahko pride med savnanjem. Oseba, ki bo utrpela srčni zastoj, se bo zgrudila na tla. Hiter
odziv delavca v savni je pogosto vse, kar odloči o življenju in smrti.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
37
3.5. Vzdrževanje reda in miru (neprimerno obnašanje, opozorila za goste)
Pomembna naloga delavca v savni je vzdrževanje primernega reda in miru oziroma na splošno
zagotavljanje okolja, v katerem se bodo vsi gosti počutili dobro in bodo sproščeni. Pri tem se boste
verjetno pogosto znašli v dilemi, kaj storiti, saj je treba pri komunikaciji z gostom ohraniti primerno
raven profesionalnosti, odločnosti in prijaznosti.
V katerih primerih je treba goste opozoriti na njihovo obnašanje:
Ob neuporabi brisače, tako v savni na splošno kot v potilni kabini. V potilno kabino bi se
moral gost odpraviti s svojo brisačo za savnanje. Pri vstopu v potilno kabino je dobro, da je z
brisačo prekrit, v potilni kabini pa bi se moral nanjo usesti, da svoje telo zaščiti pred vročino
klopi in drugih delov savne ter pred bakterijami, ki so v savni. Pri počivanju bi morali biti gosti
z brisačo pokriti vsaj čez intimne predele.
Pri neprimerno glasnem govorjenju ali poslušanju glasbe med savnanjem in med počivanjem.
V savni bi morala vladati tišina. Če v njej že igra glasba, bi morala ta biti tiha in sproščujoča.
Pri neprimernem obnašanju, kot je namigovanje ali izvajanje spolnih aktivnosti. Te so v savni
prepovedane in predstavljajo tveganje za zdravstvene težave.
Kako se obnašati v primeru neprimernega obnašanja gosta in kako ukrepati, bo v veliki meri odvisno
od navodil, ki jih boste prejeli od svojih nadrejenih oziroma na splošno od politike, ki velja v velnes
centru, v katerem delate.
3.6. Vzdrževanje primernega razpoloženja v savni
Zaposleni v savni bi morali poskrbeti tudi za redne preglede savn, ki so brez dvoma pomemben del
zagotavljanja nemotenega obiska gostov. Poleg tega je pomembno, da je v savni vedno dovolj
pripomočkov, ki jih gosti potrebujejo (rjuh ali brisač), da imajo dostop do pitne vode in da jim je na
voljo pogostitev (običajno v obliki sadja ali čajev).
Poleg tega mora delavec v savni poskrbeti za dostop do pilingov in oblog ter za obveščanje gosta o
posebnih savna programih, ki se morda dogajajo v času njegovega obiska ali so na urniku v
poznejšem času in bi lahko vplivali na njegovo savnanje.
V nekaterih savnah je savna mojster odgovoren tudi za redno polivanje kamnov v potilnih kabinah, za
zagotavljanje primernih dišav (v potilni kabini in v počivalnici) ter za uravnavanje temperature in
glasbe v drugih prostorih savne.
Na splošno vedno velja pravilo, da je treba k delu v savni pristopiti odgovorno in se je treba zavedati
vseh obveznosti, ki jih takšno delo prinaša.
SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST
38
LITERATURA
Blatna obloga. Dostopno na: https://nordictravels.eu/en/tours/sauna-mud-therapy/
Draga Popoten. (2015). Za prijetne zimske dni. Dostopno na:
https://potovanja.over.net/za_prijetne_zimske_dni/
LifeClass Portorož. Sauna Park. Dostopno na: http://www.lifeclass.net/si/terme-wellness/sauna-park.
Sauna Fans. (2004 – 2018). Saunalexikon. Dostopno na:
http://www.saunafans.de/saunalexikon.php?buchstabe=T
Schreiber, C. in Goldberg, J. (2009). Savna: užitek za telo in čute. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. Savne. Dostopno na naslovu: http://www.slovenia-
terme.si/ponudba/wellness/savne/
Slana, N. (1987). Savna. Maribor: Založba Obzorja Maribor.
Slonep. (2015). Vrste savn. Dostopno na: https://www.slonep.net/dom-in-oprema/vodni-uzitki/vrste.
Terme Erding. Največji svet savn na svetu. Dostopno na povezavi: https://www.therme-
erding.de/sauna-wellness/saunawelt/
The Daily Dish. 9 Incredibile Saunas around the World. Dostopno na: http://www.bravotv.com/the-
daily-dish/heat-up-your-winter-with-these-9-insane-saunas-across-the-globe
Wikipedia. Sauna. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Sauna.