DIPLOMSKA NALOGA METKA VODEB - share.upr.si O AVTORSTVU Podpisana Metka Vodeb, študentka študijskega programa Predšolska vzgoja , izjavljam, da je diplomska naloga z …

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

METKA VODEB

KOPER 2013

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

PRSTNE IGRE IN PRSTNE LUTKE

Metka Vodeb

Koper 2013 Mentorica: doc. Jelena Sitar Cvetko

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Metka Vodeb, študentka študijskega programa Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Prstne igre in prstne lutke

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

V Kopru, dne 14. 2. 2013

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, gospe Jeleni Sitar Cvetko, za predloge in strokovno

pomoč pri nastajanju moje diplomske naloge.

Hvala tudi sodelavkam za nasvete in otrokom Vrtca Tončke Čečeve Celje za

sodelovanje pri projektu.

Iskrena hvala tudi mojim domačim za razumevanje in podporo v času študija.

POVZETEK

V diplomski nalogi z naslovom Prstne igre in prstne lutke je predstavljeno projektno

vzgojno delo v vrtcu z otroki, starimi od 2 do 4 leta.

V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi strokovne literature pojasnjen

pojem lutke, opisan je razvoj otroka ob igri z lutko, predstavljene so metode dela z

lutkami in različni načini uporabe lutk v vrtcu. Podrobneje so predstavljene prstne igre

in prstne lutke, ki so tudi osrednja tema moje naloge.

V praktičnem delu pa je predstavljen projekt, ki je trajal štiri tedne. Ta del vsebuje

primere dejavnosti, v katere so bili vključeni vsi otroci iz skupine. V času projekta smo

se seznanili z različnimi slovenskimi prstnimi igrami, izmislili smo si lastne prstne igre,

spoznali različne prstne lutke in tako pridobili nove izkušnje. Dejavnosti sem

dokumentirala, tako da so tudi fotografije del diplomske naloge. Otroci so zaigrali

lutkovno igro in se z lastnimi prstnimi igrami predstavili drugim oddelkom v vrtcu ter s

tem razvijali komunikacijo in vzpostavljali pristne socialne stike s sovrstniki.

KLJUČNE BESEDE: predšolska vzgoja, prstne igre, prstne lutke, komunikacija,

socialni stiki.

SUMMARY

In my diploma paper, that is entitled Finger games and finger puppets, I presented

project educational work in kindergarten, with children aged 2 to 4 years.

In the theoretical part of my diploma paper I explained, on the bases of literature,

the concept of puppets, I described the development of a child while playing with a

puppet, and presented different methods of working with puppets and various ways to

use puppets in kindergarten. I presented finger games and finger puppets in detail.

In the practical part of the diploma paper I presented the project, which lasted four

weeks. This section contains examples of activities in which all the children in the

group were involved. During the project, we acknowledge various Slovenian finger

games, we came up with our own finger games, we learnt about different finger

puppets and gained new experience. Since the activities were documented throughout

the project, the photographs are also part of the thesis. Children played in the puppet

show and they presented themselves with puppet games to other children in the

kindergarten. They developed communication skills and established social interaction

with their peers.

KEY WORDS: pre-school education, finger games, finger puppets, project work,

communication, social interaction.

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................... 2

2.1 Lutka in njen pomen .................................................................................. 2

2.1.1 Kaj je lutka? ...................................................................................... 2

2.1.2 Čarobna moč lutke ............................................................................ 2

2.1.3 Otrok in igra z lutko ........................................................................... 3

2.1.4 Razvoj otroka ob igri z lutko .............................................................. 3

2.1.5 Lutka v Kurikulumu ............................................................................ 6

2.1.6 Lutka v rokah vzgojitelja .................................................................... 7

2.1.7 Metode dela z lutkami ....................................................................... 8

2.2 Lutka kot sredstvo za razvoj komunikacije ...............................................10

2.2.1 Razvoj otrokovega govora ob igri z lutko ..........................................10

2.2.2 Vpliv lutke na komunikacijo med otrokom in vzgojiteljem ..................10

2.3 Prstne lutke ..............................................................................................11

2.3.1 Kaj so prstne lutke? ..........................................................................11

2.3.2 Značilnosti prstnih lutk ......................................................................11

2.3.3 Prstne lutke v gledališču ...................................................................12

2.3.4 Materiali za izdelavo prstnih lutk .......................................................12

2.3.5 Scenografija za igro s prstnimi lutkami .............................................13

2.4 Prstne igre ...............................................................................................13

2.4.1 Kaj so prstne igre? ...........................................................................13

2.4.2 Prstne igre kot izročilo ......................................................................14

2.4.3 Tematika prstnih iger ........................................................................15

2.4.4 Motivika prstnih iger .........................................................................15

2.4.5 Značilnosti prstnih iger.....................................................................15

2.4.6 Najbolj razširjene prstne igre na Slovenskem ...................................16

2.5 Projektno delo ..........................................................................................16

2.5.1 Kaj je projekt? ..................................................................................17

2.5.2 Projekt učenja ..................................................................................17

2.5.3 Značilnosti projektnega dela: ............................................................17

2.5.4 Vloga vzgojitelja ........................................................................ 18

3 EMPIRIČNI DEL: PROJEKT PRSTNE IGRE IN PRSTNE LUTKE ... 19

3.1 Utemeljitev projekta..................................................................................19

3.2 Cilji in predpostavke .................................................................................19

3.2.1 Globalni cilji: .....................................................................................19

3.2.2 Operativni cilji naloge: ......................................................................19

3.2.3 Predpostavke ...................................................................................20

3.3 Udeleženci projekta..................................................................................20

3.4 Izvedba projekta .......................................................................................20

3.5 Priprave za izvedbo projekta ....................................................................20

3.5.1 Spoznajmo roke in prste ...................................................................21

3.5.2 Slovenske otroške prstne igre ..........................................................25

3.5.3 Izmišljene prstne igre .......................................................................28

3.5.4 Prstne igre v izvedbi vzgojiteljic ........................................................31

3.5.5 Spontana igra s prstnimi lutkami .......................................................34

3.5.6 Lutkovna delavnica ...........................................................................37

3.5.7 Spoznavamo naša čustva ................................................................40

3.5.8 Rdeča kapica in volk Sivec ...............................................................42

3.5.9 Zaigrajmo lutkovno igro s prstnimi lutkami ........................................46

3.5.10 Predstavimo se prijateljem iz sosednjih skupin ................................48

4 SKLEP ............................................................................................... 50

5 LITERATURA IN VIRI ....................................................................... 52

KAZALO FOTOGRAFIJ

Fotografija 1: Motivacija s prstanom ............................................................................24

Fotografija 2: Prepevanje pesmi Moj palček ................................................................25

Fotografija 3: Tvoji prsti so pa večji kot moji ................................................................25

Fotografija 4: Deklici se igrata prstno igro ....................................................................27

Fotografija 5: V knjigah poiščemo prstne igre ..............................................................28

Fotografija 6: Solze so se hitro posušile ......................................................................28

Fotografija 7: Igramo se prstne igre .............................................................................30

Fotografija 8: Obrišemo svojo dlan ..............................................................................31

Fotografija 9: Deklica pomaga prijateljici .....................................................................31

Fotografija 10: Vzgojiteljice na obisku .........................................................................33

Fotografija 11: Ta ga je zgrabil... .................................................................................34

Fotografija 12: Igrajmo se izštevanko En kovač ...........................................................34

Fotografija 13: Igra s prstnimi lutkami ..........................................................................36

Fotografija 14: Lutke smo nesli na igrišče ....................................................................36

Fotografija 15: Dečka sta izdelala hišico za lutke ........................................................37

Fotografija 16: Izdelajmo oder za igro .........................................................................39

Fotografija 17: Izdelajmo še lutke iz papirja .................................................................39

Fotografija 18: Naše lutkovno gledališče .....................................................................39

Fotografija 19: Iskanje parov-čustva ............................................................................41

Fotografija 20: Jaz sem vesela ....................................................................................42

Fotografija 21: Jaz sem pa jezen .................................................................................42

Fotografija 22: Naše prstno gledališče.........................................................................45

Fotografija 23: Rdeča kapica in prijazni volk ................................................................45

Fotografija 24: Rdeča kapica in hudobni volk ..............................................................45

Fotografija 25: Pozdravljena babica! ...........................................................................47

Fotografija 26: Izdelava babičine hiše..........................................................................47

Fotografija 27: Zaigrajmo igro za prijatelje ...................................................................47

Fotografija 28: Predstavimo prstno igro .......................................................................49

Fotografija 29: Mezinec je molčal in mrko gledal .........................................................49

Vodeb, Metka (2013): Prstne igre in prstne lutke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Lutka je zame zvesta pomočnica pri delu z otroki, zato je v mojem žepu vedno

kakšna prstna lutka, ali pa vsaj pisalo, da lahko na prst narišem pikice in prst oživi- to ni

več prst, to je lutka. Lutka je odlično motivacijsko sredstvo, ki vpliva na otrokov razvoj,

zato jo je treba zavestno vključiti v vsakdan, tako v vrtcu kot tudi doma. Z njo

dosegamo kurikularne cilje in vplivamo na otrokov efektivni, socialni in kognitivni razvoj.

Vzgojitelji in starši se moramo ves čas zavedati, da je igra otrokova primarna dejavnost

in zato zelo pomembna za otrokov vsestranski razvoj.

»Ne dopustite, da bi otroci, ki rastejo ob vas, zrasli brez najmanjših iger! Najmanjši

člani naših družin potrebujejo najmanjše igre zato, da bodo nekoč lahko igrali velike.«

(Sitar v Cvetko 2000: 3).

Že majhni otroci, ki jih primemo v naročje, nam nekako »ponudijo« svoje ročice, da

se igramo z njimi in te preproste prstne igre so osnova za kasnejšo igro z lutko. Ni

pomembno, kakšno lutko uporabimo, pomembno je, da se otroku približamo na

nevsiljiv in prijazen način. Otroci lutki zaupajo, ob njej so sproščeni, lažje komunicirajo

in vzpostavljajo stike z drugimi. Lutka otroke hitro pritegne k igri, poslušanju,

poistovetijo se z različnimi pravljičnimi lutkovnimi junaki in se srečujejo z različnimi

situacijami iz pravljičnega sveta. Ob igri z lutko lažje izrazijo svoje občutke, svoje

tegobe, rešujejo konflikte in iščejo rešitve.

Skozi raziskovanje sem pri svoji diplomski nalogi želela otrokom podrobneje

predstaviti in približati prstne lutke in prstne igre in jim predstaviti čarobni lutkovni svet.

Glavni cilj, ki sem ga želela izpolniti, je da bi otroci uživali v lutkovni umetnosti in se ob

dejavnostih krepili na vseh razvojnih področjih. V sklopu dejavnosti sem želela

preveriti, kako poteka komunikacija med otroki ter med otroki in vzgojitelji, kako vplivajo

različne lutkovne dejavnosti na komunikacijo in na vzpostavitev pristnih socialnih

stikov.

V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi strokovne literature pojasnjen

pojem lutke, opisana je vloga lutke pri igri in pri vzgojnem delu, ter vloga lutke pri

razvoju komunikacije in socialnih stikov.


2

V praktičnem delu pa smo na podlagi priprav, ki zajemajo vsa področja Kurikuluma

za vrtce, z otroki izvajali različne prstne igre in različne dejavnosti s prstnimi lutkami.

Dejavnosti smo izvajali v Vrtcu Tončke Čečeve v Celju, z otroki, starimi od 2 do 4 leta.

Za zaključek so otroci odigrali lutkovno igro s prstnimi lutkami in predstavili lastne

naučene prstne igre otrokom in vzgojiteljicam iz sosednjih skupin.

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Lutka in njen pomen

2.1.1 Kaj je lutka?

Lutka je otrokova zaupnica in z njo veliko lažje vzpostavi stik, z odraslo osebo.

Tega se v vrtcu dobro zavedamo, zato običajno pri uvajanju otrok v skupino uporabimo

lutko. Vzgojitelj skozi lutko z otrokom vzpostavi stik in si počasi pridobiva njegovo

zaupanje. Lutka je zelo dobra igrača, s katero se otrok poistoveti, ji zaupa svoje

skrivnosti in tudi težave. Spodbuja razvoj otrokove domišljije in ustvarjalnosti. Prav tako

je lutka dobro motivacijsko sredstvo, saj je otrokom zelo zanimiva in z njo lažje

uresničujemo zastavljene cilje na vseh kurikularnih področjih.

»Lutka vedno bolj postaja magična moč v rokah vzgojitelja ter otrok in spodbuja

kognitivni, socialni in čustveni razvoj.« (Korošec 2002: 31).

2.1.2 Čarobna moč lutke

Otrok se običajno sreča z lutko že v predšolskem obdobju. Največkrat se to zgodi

v vrtcu, ko si vzgojitelj pomaga reševati začetne težave otrok ob vstopu v vrtec ravno s

pomočjo lutke. Otrok se podaja v novo okolje, sreča se z drugimi otroki in z neznanimi

obrazi, zato se običajno počuti nelagodno. Vzgojitelj, ki sam verjame v moč lutke, ji

zaupa in jo spontano in načrtovano uporablja pri svojem delu, bo gotovo pritegnil

otroke, da bodo tudi oni prisluhnili lutki ter ji zaupali in verjeli.


3

Pedagogi morajo verjeti v moč lutke, saj jim pomaga pri prenosu vzgojno-

izobraževalnih vsebin. Govorimo lahko o magični moči lutke, katere osebnosti

verjamejo, ji povsem zaupajo in z njo sodelujejo (Majaron 1998).

2.1.3 Otrok in igra z lutko

Otrok lahko z lutko sporoča svoje mnenje o tem, kar ga obdaja in tudi o tem, kar

ga teži. Lutka otroku pomaga zmanjševati posledice stresnih situacij in strah pred

izpostavljenostjo. Pri otrocih, ki so negotovi pri vzpostavljanju stika z drugimi, ki imajo

težave s komunikacijo, lahko lutka služi kot posrednik, ki pomaga olajšati in odstraniti

težave. Lutka lahko spreminja razpoloženje, zna peti pesmi in pripovedovati zgodbe,

najbolj pomembno pa je to, da zna poslušati in se prilagoditi vsakemu otroku posebej.

Lutke morajo biti otrokom dosegljive, saj če jih vzgojitelji hranijo v omarah, nikakor

ne služijo svojemu namenu, otroci pa so prikrajšani in nimajo možnosti spoznati novih

»pravih prijateljic«. Otrokom lahko ponudimo kupljene lutke, prav tako pa mu moramo

ponuditi različne materiale, da si lutko izdela sam. Kot lutko pa najprej uporabimo kar

dele svojega telesa, na katerega narišemo oči in usta in dobimo lutko. Preprosto lahko

oživimo tudi otrokove igrače ali pa oblačila, npr. rokavice, ki so idealne za kakšno

prstno igrico.

Pri oblikovanju lutk si otroci nabirajo izkušnje pri rokovanju z različnimi materiali in

orodji, ob igri z njimi pa zaživijo čustva in domišljija. S takšno dejavnostjo se otroci

navajajo na sodelovalno delo, kar pomeni, da so lahko aktivni in hkrati sposobni

prilagoditi svoje zamisli skupnim ciljem (Ban 2009: 48).

2.1.4 Razvoj otroka ob igri z lutko

Lutke imajo pomembno vlogo pri otrokovem razvoju na vseh področjih. Pri

dejavnostih z lutko se otrok uri v zaznavanju, gibanju, govoru, razumevanju in

sodelovanju z okoljem. Preko lutke sporoča svoje zaznavanje sveta, svoje mnenje in

težave, ki se mu pojavijo, razvija si domišljijo in ustvarjalnost.


4

Ø Razvoj domišljije

V domišljijskem svetu je vse mogoče in otrok se lahko prestavi v nek drug svet. V

današnjem času nam sodobna telekomunikacijska sredstva vsiljujejo ,ideale po katerih

bi se naj zgledovali tako odrasli kot tudi otroci, zato je zelo pomembno, da znamo

vzgojitelji negovati in spodbujati otrokovo radovednost in domišljijo. Otrok lahko svojo

domišljijo uporabi tako pri izdelavi lutk, kot tudi pri animiranju lutk, vzgojitelji pa smo

opazovalci in gledalci, na pomoč pa mu priskočimo le, če nas prosi. Tako otrok razvija

svojo domišljijo in ustvarjalnost. Strinjam se s trditvijo Neubauerja, ki je zapisal:

»Domišljija je pogoj za ustvarjalnost vsakega igralca z lutko. Igralec si mora veliko

stvari predstavljati, se tako rekoč z lutkami igrati in ob tem mora imeti veliko domišljije

oziroma občutek za domišljijsko igro. Stvari, osebe in dogodke si moramo znati

predstavljati in zato moramo svojo domišljijo pridobivati in razvijati.« (Neubauer 2003:

56).

Ø Razvoj samopodobe in samozavesti

Samopodoba je pojmovanje in predstava, ki j imamo o samem sebi, torej

posameznikovo doživljanje samega sebe. Povezana je s samospoštovanjem, ki nam

pove, koliko smo zadovoljni s seboj, ali se ocenjujemo pozitivno ali pa negativno. Pri

oblikovanju samopodobe imajo pomembno vlogo lastne izkušnje ter odnos z drugimi in

njihovo vrednotenje nas samih. Je vse tisto, kar si mislimo o sebi, svojih sposobnostih,

lastnostih, o svojem telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih (Korošec

2006). Otrok, ki sodeluje v lutkovni dejavnosti, bo kmalu ugotovil, da je njegovo delo

pomembno, da ga vzgojitelj pohvali za dobro idejo, za izdelano lutko, zaigran prizor, da

si lahko zamisli svojo lutko, sceno, si izmisli besedilo in s tem prispeva k nastajanju

nečesa novega. Zraste mu samozaupanje in s tem je uspešnejši tudi pri drugih

dejavnostih, saj vidi, da njegovo delo ceni tudi okolica.

Ø Razvoj socialnih veščin

Preko lutke prihaja do interakcij med otroki in preko lutke spregovorijo tudi tisti

otroci, ki se ponavadi držijo bolj v ozadju. Dejavnosti običajno potekajo v manjših

skupinah in otroci morajo sodelovati tako z vzgojiteljem kot tudi s sovrstniki. Prstne igre

prinašajo tudi fizični stik otroka z vzgojiteljem ali z drugim otrokom. Vzgojitelj ponavadi


5

drži otroka v naročju, kar ju še bolj poveže in med njima se vzpostavlja posebna vez.

Otroci morajo pri različnih lutkovnih dejavnostih sodelovati, starejši otroci pomagajo

mlajšim, vzpostavi se komunikacija med njimi, morajo se dogovarjati, si razdeliti vloge

in reševati morebitne konflikte. Tako se seznanijo z izkustvenim učenjem pozitivnih

medsebojnih odnosov in se učijo spore reševati s pogovorom.

Ø Razvoj ustvarjalnosti

Ustvarjalni smo lahko na različnih področjih. Tako lahko otrok svojo ustvarjalnost

izraža tudi pri lutkovnih dejavnostih. Otrokom moramo dati na voljo veliko različnega

materiala, iz katerega si bo izdelal lutko po svoji zamisli. Dobro je, da imajo otroci na

voljo tudi velike kose blaga, kartona, kakšne škatle, da si lahko sami naredijo preprosto

sceno in s tem uresničujejo svoje zamisli in izražajo ustvarjalnost.

Ø Razvoj empatije in izražanja čustev

Empatija je sposobnost vživljanja v drugo osebo. Otrok pri igri z lutko prevzema

različne vloge in se vživlja v drugačne situacije ter skuša komunicirati in se vesti tako

kot oseba, ki jo v tistem trenutku posnema.

Ø Razvoj verbalne in neverbalne komunikacije

Komunikacija je verbalna in neverbalna. Pri neverbalni komunikaciji z mimiko

obraza in z gibi telesa izražamo svoja sporočila. Otrok, ki se igra z lutko, običajno

najprej z njo komunicira neverbalno, a ga lutka hitro spodbudi k verbalni komunikaciji.

Ko lutko animira vzgojitelj, otrok pozabi nanj in vso pozornost usmeri v lutko. Tako

ni več ovir v medsebojni komunikaciji. Komunikacija skozi lutko pomaga razvijati

otrokove verbalne sposobnosti. V večkratni igri z lutko se bo otrok lažje izražal in lažje

razumel sebe (Korošec: 2006).


6

2.1.5 Lutka v Kurikulumu

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v analizah,

predlogih in rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih. Je

dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, vendar pa z novejšimi

teoretskimi pogledi in iz njih izpeljanimi rešitvami in pristopi dopolnjuje in nadgrajuje

dosedanje delo v vrtcu. V kurikulumu so predstavljeni cilji, iz njih pa so izpeljana

načela, temeljna vedenja o razvoju otroka in njegovem vedenju. Prav tako pa kurikulum

za vrtce upošteva pripadnike narodno mešanih območij ter otroke s posebnimi

potrebami (Bahovec 1999: 7-9).

Kreativna lutkovna dejavnost je lahko uspešna metoda učenja in poučevanja na

vseh področjih kurikuluma. Je nujna v sodobnem šolstvu, ki poleg znanja želi tudi

ustvarjalne, sproščene otroke, polne domislic ter želje in sposobnosti za reševanje

problemov (Korošec 2006: 110).

Lutke otrokom nudijo široke možnosti za dosego naslednjih vzgojno-izobraževalnih

ciljev (Korošec 2006: 110):

· spodbujanje kreativnega izražanja,

· stimuliranje in povečanje domišljije,

· razvijanje spontanega besednega izražanja,

· izboljšanje govora in izgovarjave,

· razvijanje spretnosti pisanja in gladkega branja,

· pridobivanje občutka za vrednotenje literature,

· medsebojno usklajevanje in razvijanje občutka za čas in prostor,

· spodbujanje otrokovega občutka za čas in prostor,

· spodbujanje otrokovega občutka lastne vrednosti,

· razvijanje samozaupanja in doseganje osebnega zadovoljstva,


7

· sproščanje strahov, agresije in frustracij na sprejemljiv način,

· razvijanje socialno-interakcijskih spretnosti,

· pridobivanje sposobnosti za reševanje problemov,

· izboljšanje fine motorike,

· opazovanje sveta z vsemi čutili; zapomniti si opazovano, nato pa ga

obdelati in oživiti z lutkami,

· vrednotenje dela.

2.1.6 Lutka v rokah vzgojitelja

V uvajalnem obdobju, ko otrok začne obiskovati vrtec, si vzgojitelji večinoma

pomagamo s kakšno lutko, saj nam pomaga vzpostaviti odnos z otrokom. Vzgojitelj, ki

se zaveda, kakšno moč ima lutka pri otrocih, jo uporablja tako pri vodenih dejavnostih

kot tudi pri dnevni rutini v vrtcu. Ob prisotnosti lutke postanejo zabavna in nič težka tudi

takšna opravila, kot so recimo pospravljanje igrač, zlaganje oblačil, copat … Lutka

pomaga usvajati tudi vljudnostne izraze in poskrbi za prijazno vzdušje v skupini. Lutke

pa so še prevečkrat mnogim otrokom, tudi v vrtcu, dane le na ogled na kakšni polici ali

pa jih uporabljajo le vzgojitelji, saj se bojijo, da jih bodo otroci poškodovali, uničili in

bodo potem neuporabne. Menim, da je tudi precej vzgojiteljev, ki se bojijo, da z lutko

ne bodo znali motivirati, zato je rajši sploh ne uporabljajo. Vzgojitelj, ki sam zaupa v

moč lutke, ki jo uporablja pri svojem delu, tudi omogoči otrokom, da imajo lutke na voljo

kadarkoli želijo. Tak vzgojitelj pa se tudi zaveda, da lutka oživi le s pogledom in gesto.

Strinjam se tudi z Golubovo (2003), ki meni, da otrok nikoli ne smemo siliti v

dejavnosti, ki jih ne želijo opravljati. V ustreznih okoliščinah jim najprej omogočimo, da

lutke spoznajo in se nato spontano odločijo z njimi rokovati ter sodelovati pri

dejavnostih.


8

2.1.7 Metode dela z lutkami

Kreativne lutkovne dejavnosti z otroki dopuščajo veliko načinov za njihovo uporabo

in povezavo z vsakodnevnim delom v skupini. N. Renfro in T. Hunt izpostavljata šest

različnih tehnik oz. vrst dejavnosti, ki se odvijajo v skupini:

· Spontana igra z lutko (»Puppet Playing«) je preprosta oblika lutkarstva,

ki se zgodi brez posredovanja odraslih. Gre za spontano obliko simbolne

igre, v kateri se otrok sproščeno pogovarja z lutko, lahko se igra z več

lutkami hkrati in med igro spreminja vloge. V igri z lutko lahko sodelujeta

dva otroka vsak s svojo lutko, ali več otrok, igrajo se lahko za mizo, pred

ogledalom ali pa kar v lutkovnem kotičku. Otroci si večkrat kar sami

naredijo preprost lutkovni oder oziroma prizorišče za lutkovno predstavo.

Spontana igra lahko nastane že med izdelavo lutke. Takoj ko se je ta

sposobna gibati, je v skupini čutiti neverjetno energijo in odvija se odlična

komunikacija na več nivojih: en otrok se pogovarja s svojo lutko, medtem

ko drugi z gibanjem oživlja svoj lik, pri mizi v dvojicah otroka komunicirata

vsak s svojo lutko …

· Priprava prizorov z lutko (»Puppetizing«) je dejavnost pod vodstvom

odrasle osebe, ki s tehnikami kreativne drame usmerja otroke k pripravi

prizorov z lutkami na osnovi zgodbe, poezije, realnega življenja, glasbe ali

domišljije in jih ne omejuje z odrom, saj tako otroci skozi igro raziskujejo

gibanje svojega telesa v odnosu do svoje lutke in se svobodno ter

sproščeno gibljejo po igralnem prostoru.

· Pripovedovanje z lutko (»Puppetelling«) je način, kako ob pomoči lutke

pripovedovati zgodbo,se naučiti pesmico, ustvarjati v glasbi, predstaviti

poezijo ali predstaviti vsebino knjige … To je eno največjih bogastev, ki

nam jih lutke nudijo. Ponujajo nam kreativno interpretacijo in ustvarjanje

magičnega sveta. Gre za pripovedovanje zgodb z lutkami kombinacijo

literarne umetnosti in lutk, ki s svojo obliko, barvo, dimenzijami in gibanjem

obogatijo literarno doživetje. Med predstavitvijo zgodbe poteka med otroki

in lutkami pristen dialog, ki ga pri branju in pripovedovanju zgodbe ni.


9

Otroci like globlje doživijo, saj se vživijo v lutkovne junake in jih spodbujajo,

sprašujejo …

· Pogovarjanje skozi lutko (»Puppetalking«) je oblika, ki temelji na

socialnem in emocionalnem razvoju otroka. Otrokom, ki z besedami ne

znajo izraziti svojih misli, čustev in doživetij, ponudimo v pomoč lutko.

Sposobnost, ki jo je pomembno razvijati pri otroku, je prepoznati in

verbalizirati notranje misli in čustva. Otrok bo bolj sproščeno govoril lutki ali

skozi svojo lutko, saj mu bo predstavljala ščit, zato se v tej posredni

komunikaciji ne bo počutil izpostavljenega, saj je za vse odgovorna lutka in

otrok je posledično tudi bolj sproščen. Ko odrasli animira lutko, otrok pozabi

nanj in vso pozornost nameni lutki, tako so podrte vse ovire v medsebojni

komunikaciji. Komunikacija skozi lutko lahko pomaga razvijati verbalne

sposobnosti. Otrok se lahko zelo približa razumevanju čustev, če jih lahko

poimenuje in poveže, kar jih povzroča. Prav tako se v večkratni in

kontinuirani igri z lutko lažje izraža in razume sebe, saj bo lutki lažje zaupal

svoje težave.

· Učenje in poučevanje z lutko (»Puppeteaching«) nam je največkrat v

pomoč pri doseganju kurikularnih ciljev, pri boljši motivaciji za delo, pri

pomnjenju in razumevanju z uporabo preprostih lutkovnih tehnik. Vzgojitelj

s pomočjo lutke posreduje informacije na zanimiv in vznemirljiv način.

Otroci pa se ob izdelavi svoje lutke in igri z njo celostno učijo.

· Izdelava lutke (»Puppetmaking«) Kadar otrok izdeluje svojo lutko, mu

moramo dopuščati toliko svobode, da lahko značaj oblikuje po svoje. Že pri

izdelavi se otroku ponudi možnost za izražanje čustev, želja in misli. Pri

mlajših otrocih ni pomemben videz lutk, pomembno je, da on verjame v to,

kar je izdelal. Vzgojitelj je dolžan verjeti v to izdelano kreacijo in jo tudi

sprejeti.


10

2.2 Lutka kot sredstvo za razvoj komunikacije

2.2.1 Razvoj otrokovega govora ob igri z lutko

Lutka nam služi kot pripomoček pri razvijanju otrokovega govora, pripomore h

komunikaciji, popravljanju napak pri govoru, pri nepravilno izgovorjenih besedah. S

pomočjo lutke urimo artikulacijo, razvijamo sposobnost za poslušanje, bogatimo pa tudi

besedni zaklad. Lutka ima torej pozitiven vpliv na področju govora, saj skuša otrok

svoje ideje in občutke posredovati lutki. Vzgojitelji pa se moramo nenehno zavedati, da

je v predšolskem obdobju v ospredju učenje s posnemanjem, zato moramo otrokom

nuditi primeren govorni vzorec.

Spontane igre v lutkovnem kotičku bodo otroka spodbudile k eksperimentiranju z

glasovi in besedami. Različne vloge nudijo številne možnosti za različne glasove in

ekspresije, in sicer globok, zastrašujoč, prijazen, smešen glas … Izgovarjava se

izboljša, besedni zaklad se obogati. Pojmi in neznane besede postanejo ob lutki

razumljivejše in otroku bližje (Korošec 2006: 119).

V vrtce se vključuje vse več otrok, ki prihajajo z drugih govornih območij, zato

moramo svoje delo še posebej pazljivo načrtovati, da tem otrokom približamo jezik na

nevsiljiv način. Takšni otroci navadno neradi govorijo, so bolj zaprti in se igrajo bolj

zase. Prav lutke so lahko vzgojiteljem v takšnih situacijah najbolj v pomoč.

Nagovarjanje otrok skozi lutko, pripovedovanje in branje pravljic, imajo neverjetne

učinke, saj pritegnejo še tako zadržanega otroka.

2.2.2 Vpliv lutke na komunikacijo med otrokom in vzgojiteljem

Lutka je posrednik med otrokom in vzgojiteljem in tako lažje vzpostavita

komunikacijo, saj ima otrok občutek, da se pogovarja z lutko in ne z vzgojiteljem. Otrok

ima lutko za enakovrednega člana v skupini, vzgojitelj pa je še vedno odrasla oseba.

Otrok se lahko lutki zaupa, kadar je v stiski, lahko jo vzame na ležalnik in mu pomaga

zaspati, posluša ga vedno in vsepovsod. Posebne prijateljice pa so prstne lutke, ki si jih

otroci nataknejo na prste ali pa jih spravijo v žep in jih nosijo s sabo kamorkoli gredo.


11

2.3 Prstne lutke

2.3.1 Kaj so prstne lutke?

Prstne lutke so nekakšne male prijateljice tako otrok kot tudi vzgojiteljev. Njihova

majhnost nam omogoča, da jih imamo spravljene v žepu in nam priskočijo na pomoč

večkrat na dan, ob različnih priložnostih. Kot pravi Sitarjeva so majhne prstne lutke na

poti med gledališčem in igračo, v vrtcu pa predstavljajo didaktično igračo. Z njimi lahko

izvajamo različne trike, jih uporabimo pri pripovedovanju pravljice ali kot motivacijo za

različne dejavnosti (Sitar 2001).

2.3.2 Značilnosti prstnih lutk

Primerne so za igro na predšolski stopnji pa tudi v prvih razredih osnovnih šol.

Majhne glavice si nataknemo na prst gole ali orokavičene roke. Lutke pa v trenutku

postanejo vsi naši prsti, ko si glavice nataknemo na vse prste obeh rok in z njimi

igramo. Prstno lutko lahko kot majhno nogavičko spletemo ali skvačkamo, jo opremimo

z očmi in lasmi ter si jo nataknemo na prst. Prste lahko uporabimo tudi kot lutkine noge

(Varl 1997: 31-32).

Prstne lutke so vodene od spodaj navzgor ali od zgoraj navzdol. Zaradi svoje

majhnosti so primerne za manjše uprizoritve. Primerne so za manjše število gledalcev.

Z njimi je mogoče izvesti energične gibe. Še posebej so primerne za predšolske otroke,

saj so preproste za izdelavo in tudi besedila, pri katerih jih uporabimo, so kratka in

preprosta.

Menim, da ima prav majhnost prstnih lutk poseben čar in zato otroci tako radi

posegajo po njih. Lahko jih spravijo v žep, skrijejo v dlan, ali pa nataknejo na prst in že

postanejo nekdo drug. S prstnimi lutkami pa lahko naredimo veliko stvari, različnih

gibov, potez, ki jih z drugimi lutkovnimi tehnikami ne moremo storiti na enak način.


12

2.3.3 Prstne lutke v gledališču

Prstne lutke se v gledališču niso uveljavile zaradi omejenih animacijskih

zmožnosti. Njihova majhnost bi pripeljala do slabe vidljivosti z večje oddaljenosti

gledalcev. Tudi prevelika intimnost in odsotnost spektakelske funkcije prstnega

gledališča sta oviri za uporabo tovrstne lutkovne tehnike v gledališču. Prstna lutkovna

tehnika se v knjigah skorajda ne uporablja. Vendar pa kljub temu obstaja definicija. Ime

prstno gledališče izhaja iz dejstva, da se gledališča imenujejo po igralcih. Igralec v

prstnem gledališču je prst, ki predstavlja dramsko osebo (Cvetko 1996).

2.3.4 Materiali za izdelavo prstnih lutk

Prstne lutke lahko izdelamo iz različnih materialov. Pri našem projektnem delu smo

uporabili naslednje materiale:

· papir,

· blago,

· zamaške,

· volno,

· različne barve,

· lepilo,

· vrvico,

· kamne.


13

2.3.5 Scenografija za igro s prstnimi lutkami

Za scenografijo lahko uporabimo čisto preproste stvari, npr.

· mizo,

· papirnate vrečke,

· tetrapake,

· gradnike lego,

· škatle,

· torbe,

· zgibanko,

· gledališče v kartonasti škatli …

2.4 Prstne igre

2.4.1 Kaj so prstne igre?

Prstne igre so nekaj posebnega tako za otroka kot tudi za tistega, ki se z

njegovimi prsti igra. Ponavadi ima odrasli otroka v naročju in tukaj prihaja do fizičnega

stika, do posebne bližine. Tudi otroci, ki ne marajo posebej dotikov, se radi igrajo

prstne igre. Običajno je tak otrok najprej gledalec, kasneje pa se vedno bolj približuje in

kmalu tudi on sedi v naročju in ponuja svojo dlan za igro.

Ko se igramo z otrokovimi prstki, nas to nezavedno popelje k lutkarstvu in prav to

združuje v sebi mnoge umetnostne zvrsti. Prstne igre so torej igre, ki so se jih starši

igrali s svojimi otroki že od nekdaj in so še danes ene izmed prvih iger, ki se jih igrajo

starši s svojimi otroki.


14

Otrok si že v zibelki ogleduje roko in ugotovi, da je na njej vsak prst drugačen. Ko

išče način, kako bi premaknil zdaj tega, zdaj onega, so njegove roke igrača, partner v

igri in v svojskem dialogu. Prsti so že zgodaj tudi pripravne igrače za »družabne« igre.

Prstno gledališče ni namenjeno velikim predstavam. Majcene lutke, ki jih nataknemo na

prste, so nekje na poti med gledališčem in igračo. V šoli in vrtcu predstavljajo

didaktično igračo, ob kateri sprejemamo likovne izzive, razvijamo ročne spretnosti,

besedni zaklad in nastavljamo zanke domišljiji. Lahko nam pomagajo izgovarjati težke

besede ali razgibati nerodne ali od mavca otrdele ročice. Lahko so z gledališčem

obogatene pravljice, ki jih ponavljamo večer za večerom (Sitar 2001: 7).

Prstki, ki se igrajo, plešejo in spreminjajo v bibe (»Biba leze, biba gre«), osebe in

druga, tudi čudežna bitja, očarajo otroke. Prstne igre lahko uporabljamo kot

individualne ali skupinske igre ali kot zabavo, medtem ko otroci čakajo, ali kot

prehodno aktivnost. So dober posreden način privabljanja otrokove pozornosti

(Bahovec, Golobic 2004: 159).

Jelena Sitar (1996) za prstne igre pravi, da so med prvimi, najmanjšimi,

najčistejšimi in najbolj prepoznavnimi primeri poezije in gledališča, s katerimi se

srečujejo vse generacije človeštva. V tem smislu so jim blizu otroške izštevanke, ki s

svojo funkcijo, motiviko in značilnim otroškim ritmom segajo prav do korenin

človekovega bivanja. S prstki se lahko igramo že z zelo majhnimi otroki. Prstne igre

lahko zaradi skromnega besedišča in dogajanja nadomestijo prve pravljice za lahko

noč. Preproste, a bogate igre bodo popestrile družinska srečanja med najmlajšimi in

najstarejšimi člani, prisotne pa so tudi ob drugih oblikah srečanj, tako v vrtcih,

bolnišnicah, šolah. S pomočjo prstkov lahko igraje štejemo, računamo, si

pripovedujemo, prepevamo. Dragocene so v terapevtske namene, hkrati pa otrok s

prstno igro vrši nekak iniciacijski obred v njegov kulturni prostor (Sitar 1996: 35).

2.4.2 Prstne igre kot izročilo

Prstne igre so pomemben del domačega otroškega izročila. Prenašale so se iz

roda v rod in pri tem so nastale različice ali variante. Nekaj iger je bilo zapisanih že v

19. stoletju. Predstavljajo nam prvo gledališče, ki ga starši z dotikanjem zaigrajo svojim

malčkom. Gre za igro zaradi igre same, ki so jo poznali že v starih časih. Prstna igra

ne potrebuje kostuma, niti scene (Cvetko 2010: 130).


15

Prstne igre so torej del našega kulturnega izročila, so kot neka dota naših

prednikov in zrcalijo čustva in občutke od najzgodnejšega otroštva naprej.

Dr. Zlatko Bastašić nas seznani, da igra s prsti in rimami sodi med prazačetke

osebne in teaterske izkušnje človeka ter pripada tistim igram, ki povezujejo simbolične

in senzomotorične igre zgodnjega otroštva (Bastašić 1990).

2.4.3 Tematika prstnih iger

Snov črpajo pogosto kar iz resničnega vsakdanjega življenja in njegovih pravil ter

dejavnosti. Predstavljajo nam, kako svet vidijo otroci. Skozi njihove oči je svet

brezskrben, včasih pa pride tudi do neprijetne stvari, ki jo otroci po svoje razumejo. S

težkimi situacijami se bodo lažje spopadli, če bodo le-te prenesene v igro (Cvetko

2000: 133).

2.4.4 Motivika prstnih iger

Motivika prstnih iger je povezana s človekovimi potrebami (pijmo, jejmo, kruha

prosi) in zadovoljevanju le-teh. Vedno je vključeno vsakdanje, konkretno življenje,

potrebe in aktivnosti, ki so jim bili otroci priče vsak dan in jih po svoje razumejo.

(Cvetko 1996: 27).

2.4.5 Značilnosti prstnih iger

Cvetko (2000) nas seznani s tremi osnovnimi značilnostmi prstnih iger:

· prstno igro se igrata dva igralca, le izjemoma je igralcev več. Največkrat

gre za igro starejšega z mlajšim,

· prstne igre vedno vključujejo besedilo, ki je včasih v obliki dialoga.

Največkrat je ritmizirano, včasih se lahko tudi zapoje,

· pri prstnih igrah pride med igranjem praviloma do fizičnega dotika med

igralcema.


16

2.4.6 Najbolj razširjene prstne igre na Slovenskem

Igor Cvetko je v svoji knjigi predstavil več prstnih iger, jaz pa sem otrokom

predstavila tri najbolj razširjene prstne igre pri nas.

Ø TA PRAVI PIJMO

Cvetko (1996) pravi, da je ta prstna igra najbolj poznana, najbolj uporabljena in

motivno najbolj bogata prstna igra. Ima nekaj različic, vse se vrtijo okrog težav z jedačo

in pijačo. Pri tej prstni igri gre za ponavljanje kazalnih zaimkov. Dogajanje izvaja prav

TA. TA torej pomeni akterja, ki nekaj reče, stori ali je nosilec neke lastnosti.

Ø MIŠKA KAŠKO KUHALA

Igra se igra tako, da po iztegnjeni otrokovi dlani začnemo s kazalcem mešati

kaško. Nato vsem prstkom, razen palčku, razdelimo kašo. Palec je na vrsti zadnji.

»Zavijemo mu vrat« in ga zapremo v otrokovo pest ali kar celo roko skrijemo za hrbet

(Cvetko, 2000). Pri tej prstni igri ni pomembno, ali miška kuha žgance ali zadnjemu

zavije vrat. Pomembno je, da se s kazalcem pomeša po otrokovi dlani, da prstke

zavijemo v pest, da se palec zavije pod prstke ali celo roko skrijemo pod pazduho in

otroka privijemo k sebi (Cvetko, 1996).

Ø TA Z DREVESA HRUŠKE STRESA

Igra je primerna za najmlajše otroke, ki spoznavajo prstke. Prste imamo pokrčene

v dlani in drug za drugim pomigajo in pogledajo v svet, mezinček pa pomiga in se

dotakne drugih prstov. Tema te prstne igre je nabiralništvo, spravljanje pridelka.

Ponovno se navezuje na jedačo in pijačo.

2.5 Projektno delo

Za projektno delo sem se odločila zato, ker sem želela, da otroci spoznajo prstne

igre in prstne lutke na prijazen način, da sodelujejo v vseh fazah projekta, da dajejo

pobude in aktivno sodelujejo pri izvedbi. Tako se učijo z lastno aktivnostjo in vsak otrok


17

nekaj prispeva. Pri projektnem delu je nujno sodelovanje in dogovarjanje, kar sem

želela pri svoji nalogi posebej izpostaviti.

2.5.1 Kaj je projekt?

Projekt je lahko katerakoli naloga z določljivim začetkom, ko se v pobudah

določajo cilji, ter koncem, ko se cilji uresničijo in vrednotijo. Pri tem je zahtevana

uporaba več vrst virov za izvedbo posameznih, med sabo povezanih delnih nalog, da

uresničimo želeni cilj (Glogovec 1994, Novak 1990).

2.5.2 Projekt učenja

Otroci s pomočjo načrtovanih aktivnosti usvajajo določene sposobnosti, spretnosti,

znanja. Vodja projekta in svetovalec je običajno vzgojitelj, saj organizira prostor in

dejavnosti, otroci pa sodelujejo pri pripravi in izvedbi načrta dela.

Ko izbiramo temo za projekt, moramo biti predvsem pozorni na vsebino, da jo

bomo lahko združevali, razčlenjevali, dopolnjevali in povezovali v celoto. Tako dobimo

popoln analitično-sintetičen pogled na celovitost problema. Med sabo lahko povežemo

različne vsebine: naravoslovne, družboslovne, tehnične, s področja lutkovnih

dejavnosti (Glogovec 1994).

2.5.3 Značilnosti projektnega dela:

Projektno delo je proces, v katerem se otrok celostno razvija. Podrobno moramo

načrtovati čas, kraj, število udeležencev. Projekt mora biti ciljno usmerjen in načrtovan

tako, da imajo vsi otroci enake možnosti za sodelovanje, da se otroci lahko individualno

izrazijo. Upoštevati moramo tudi to, da se nekateri otroci ne želijo izpostavljati in se

želijo pojavljati samo v vlogi gledalca, mogoče kaj likovno poustvarjajo, se gibalno

izražajo in tudi to je del projekta, je prispevek, ki oblikuje celoto. Otroci pri skupnem

delu upoštevajo drug drugega, se učijo poslušati, komunicirati in usklajevati.

Pri projektnem delu potekata vzporedno vzgojni in razvojni proces. Vzgojitelji

imamo nalogo, da znamo opazovati procese, ki se dogajajo pri otroku in njegovih


18

aktivnostih. Otrok je sicer pri projektnem delu podrejen skupini, vendar lahko kljub temu

izbere svojo pot, da bo dosegel cilj (Glogovec 1994: 51-52)

Izvajanje je najdaljša etapa zastavljenega projekta. Pri tej fazi se izvaja načrt, ki je

bil pripravljen v predhodnih fazah. Udeleženci opravljajo svoje naloge in se trudijo, da

delo opravijo čim bolje. Dejavnosti se izvajajo v različnih oblikah dela: skupinskih,

individualnih, v paru… V tej fazi se trudi otrok svojo nalogo čim bolje opraviti. Tako mu

je omogočeno, da spoznava svoja močna področja in močna področja drugih otrok.

Tako si pridobiva samozavest in si razvija pozitivno samopodobo. Rešuje različne

težave, s katerimi se srečuje, in si tako krepi svojo voljo. Pri takšni obliki dela si razvija

specifične osebnostne lastnosti: jezikovne sposobnosti, široko razgledanost, dojemanje

bistva, odnos vzrok – posledica, opazovanje, samostojnost, urjenje spomina.

Navadno se projekt konča z nekim končnim izdelkom. Po Frayu poznamo tri tipe

sklepnega dela projektov (Glogovec 1994: 23):

· zavesten konec projekta (ta se konča in cilj je dosežen),

· povratek k pobudi (vrnemo se k začetni etapi, kjer primerjamo dosežke v zadnji

etapi),

· svobodni iztek projekta (dejavnosti se nadaljujejo v okviru drugih neprojektnih

dejavnosti).

V sklepni etapi projektnega dela lutkovne dejavnosti zaključimo s predstavitvijo

naučenih prstnih iger, z lutkovno predstavo, z dramatizacijo izbrane zgodbe … Tako

naredimo zavesten konec projekta, s katerim ovrednotimo minulo delo.

2.5.4 Vloga vzgojitelja

V projektnem delu je vloga vzgojitelja otrokom pomagati poiskati, postaviti, doseči

in na koncu ovrednotiti cilj, ki je bil zastavljen na začetku. Otrok je v to vključen

posredno in neposredno. Vzgojitelj organizira delo, postavlja pravila, otrokom razloži

njihovo vlogo, določi prostor za izvajanje dejavnosti, je v pomoč in oporo otrokom, ko

le-to potrebujejo. Otroke opazuje in spoznava njihove spretnosti (Glogovec 1994: 42).


19

3 EMPIRIČNI DEL

PROJEKT PRSTNE IGRE IN PRSTNE LUTKE

3.1 Utemeljitev projekta

Pobudo za projekt sem dobila kar v naši skupini, saj so mi prstne igre večkrat

pomagale otroke spraviti v dobro voljo in kakšnega posameznika odvrniti od

neprimernega vedenja. Prstne lutke pa so s svojo majhnostjo še posebej privlačne in

primerne, da jih imamo kar v žepu in nam lahko takoj priskočijo na pomoč pri delu z

otroki. Pri projektnem delu ima vsak otrok možnost, da se izraža po svoje, da izpostavi

svoja močna področja, se uči sodelovanja in usklajevanja v skupini. Pri vsakem

projektnem delu pa je potrebno veliko dogovarjanja, tako da otroci veliko komunicirajo

z vzgojiteljem in z drugimi otroki, naučeno predstavijo tudi drugim otrokom v vrtcu in s

tem krepijo socialne stike.

3.2 Cilji in predpostavke

3.2.1 Globalni cilji:

· doživljanje in spoznavanje umetnosti ter uživanje v njej, in sicer prek

verbalne in neverbalne komunikacije z lutko,

· spodbujanje jezikovnih zmožnosti (artikulacija, besednjak, komunikacija),

· spodbujanje neverbalne komunikacije.

3.2.2 Operativni cilji naloge:

· otrokom približati magični svet lutk,

· seznaniti otroke s prstnimi igrami in prstnimi lutkami,

· razvijati socialne stike med otroki v kombiniranem oddelku od 2 do 4 let,

· spodbujati komunikacijo med otroki,


20

· razvijati komunikacijo med otroki in vzgojitelji,

· vzbuditi veselje otrok do iger s prstnimi lutkami,

· spodbujati kreativno izražanje otrok.

3.2.3 Predpostavke

· Otroci doživljajo ugodje ob prstnih igrah in pri igri s prstnimi lutkami.

· Otroci bodo preko igre s prstnimi lutkami razvijali komunikacijo.

· S prstnimi igrami se bodo vzpostavljali socialni stiki med otroki.

3.3 Udeleženci projekta

Praktični del diplomske naloge sem izvedla v Vrtcu Tončke Čečeve v Celju, v enoti

Gaberje. V enoti deluje sedem skupin vseh starostnih obdobij. V projektu je sodelovalo

19 otrok, od tega 11 deklic in 8 dečkov. V času trajanja projekta so bili stari od 2 do 4

leta. V projekt so bili vključeni vsi otroci te skupine. K sodelovanju sem povabila tudi

štiri vzgojiteljice iz oddelkov prvega starostnega obdobja, da so v naši skupini otrokom

predstavile različne prstne igre. Projekt smo zaključili z lutkovno igro s prstnimi lutkami,

ki so jo zaigrali otroci, in s predstavitvijo naučenih prstnih iger otrokom in vzgojiteljicam

iz sosednjih oddelkov.

3.4 Izvedba projekta

V času štirih tednov smo spoznavali slovenske prstne igre za otroke, izmislili smo

si nekaj novih prstnih iger, si uredili lutkovni kotiček za igro s prstnimi lutkami, izdelali

prstne lutke, spoznavali čustvena stanja in jih ubesedili. Na podlagi desetih priprav, v

katerih sem načrtovala teme, enote, cilje, metode in oblike dela ter metodične

postopke, smo razvijali komunikacijo in vzpostavljali pristne socialne stike med otroki.

3.5 Priprave za izvedbo projekta

V projekt sem vključila vsa vzgojna področja iz Kurikuluma za vrtce. Natančno

sem si zastavila deset priprav, po katerih smo izvajali dejavnosti. Upoštevala sem tudi

predloge in želje otrok, ki so ves čas aktivno sodelovali pri projektu. Poudarek smo dali


21

spoznavanju prstnih iger, tako že znanih, kot tudi izmišljenih, prstnih lutk in različnih

načinov igre z njimi. Skozi različne načine uporabe lutk v vrtcu sem otrokom omogočila

stalen in neposreden stik s prstnimi lutkami, ki so jim bile zelo všeč. Z lutkami so se

spoprijateljili, nosili so jih v žepih hlač, srajčk, skrili so jih v dlani , jih odnesli na igrišče

in se tam igrali z njimi. S pomočjo prstnih lutk so otroci tudi večkrat komunicirali med

seboj tudi takrat, ko niso igrali igre. Nekateri otroci so jemali prstne lutke tudi na

ležalnik in se z njimi pogovarjali pred počitkom. Na željo otrok smo izdelali tudi lutke iz

papirja, da so se z njimi igrali prstne igre in jih odnesli domov. Zbrala sem veliko

različnih prstnih lutk, nekaj sem jih izdelala iz blaga, kartona, kamenja, lesa, tako da so

imeli otroci res veliko izbiro prstnih lutk za igro. V času trajanja projekta sem ugotovila,

da otroci iz sosednjih skupin niso poznali veliko prstnih iger, zato smo si jih nekaj

izmislili, se jih naučili in se predstavili drugim skupinam našega vrtca. Vsak dan smo

ubesedili dogajanje tistega dne, otroke sem spodbujala, da so povedali kaj jim je bilo

všeč , kaj ne in kaj bi lahko naredili bolje. Pogovorili smo se tudi o tem kaj bomo počeli

naslednji dan.

3.5.1 Spoznajmo roke in prste

Operativni cilji:

− otrok spoznava sebe, svoje telo, njegove dele in njihovo funkcijo ter spoznava

− in dojema telesne podobnosti in razlike med ljudmi,

− otrok rabi imena za prste,

− otrok rabi imena za števila,

− otrok usvaja novo pesem,

− otrok se gibalno izraža.


22

Potek dejavnosti

Otroke je zelo pritegnil prstan, ki sem si ga nadela na roko. Povabila sem jih, da

smo sedli na preprogo in pričeli s pogovorom. Spraševala sem jih, ali vedo, kaj imam

na prstu, kako se ta prst imenuje, kako se imenujejo drugi prsti, za kaj imamo prste in

kako jih uporabljamo. Vprašanja sem postavljala tako, da so otroci razmišljali in iskali

odgovore. Če je bilo potrebno, sem jih usmerjala k pravilnim odgovorom. Otroke sem

spodbujala, da so pokazali prste in jih skušali prešteti ter poimenovati. Primerjali smo

jih po velikosti, obliki, in drugih lastnostih. Nato sem jim zapela pesem Romane

Krajnčan Moj palček. Otrokom je bila pesem zelo všeč, zato sem jo zapela še enkrat in

tudi gibalno ponazorila. Otroci so kar hitro pričeli gibalno ponazarjati gibanje prstov in

pripevati pesem. Za konec sem otrokom podala navodila za gibalno igro Naši prsti, kjer

je bil spet poudarek na spoznavanju in poimenovanju prstov.

Pesem, ki smo jo prepevali:

MOJ PALČEK ( Romana Kranjčan )

KJE JE PALČEK, KJE JE PALČEK?

TUKAJ SEM, TUKAJ SEM.

KAKO SI KAJ, PRIJATELJ?

DOBRO, HVALA LEPA,

GREM DOMOV, GREM DOMOV.

KJE JE KAZALČEK ...

KJE JE SREDINČEK ...

KJE JE PRSTANČEK ...

KJE JE MEZINČEK …


23

Evalvacija

Prvi dan projektnega dela sem želela ugotoviti, kako dobro otroci poznajo svoje

telo, svoje roke oziroma prste. Skozi dejavnosti sem želela, da otroci usvojijo imena

prstov, da spoznajo, da imamo vsi prste, vendar so naši prsti zelo različni, tako kot smo

različni mi. Otrokom sem postavljala različna vprašanja in beležila njihove odgovore.

Nekaj vprašanj:

Kaj imam na prstu in kako se imenuje ta prst?

Odgovori otrok:

− Prstan imaš na naprstniku.

− Imaš zelo lep prstan, jaz imam tudi takšnega doma, imaš ga pa na prstu.

− Prstan imaš na prstančku, tako mu rečemo zato, ker je na njem prstan, ko se

poročiš. Meni ga bo tudi dal fant, ko bom velika in se bova poročila.

Za kaj vse uporabljamo prste?

Odgovori otrok:

− Da lahko koga pobožamo.

− Da se držimo, ko gremo po stopnicah.

− Da se igramo z njimi.

Kaj še lahko nataknemo na prste?

− Lutke.

− Rokavice, da nas ne zebe.

− Tisto za šivanje (naprstnik).

S pomočjo različnih vprašanj sem želela pri otrocih vzbuditi zanimanje za prste,

da spoznajo njihov pomen, da opazijo razlike in da prste povežejo z igro in z lutkami.

To se je tudi zgodilo, saj otroci poznajo kar nekaj prstnih iger. Otroci so pri pogovoru


24

aktivno sodelovali in podajali zanimive odgovore ter doživljali komunikacijo kot vir

ugodja. Otroci so prste primerjali po velikosti. Ugotovili so, da prsti ene roke med seboj

niso enaki, da se razlikujejo. Ob opazovanju rok vrstnikov so ugotovili, da imajo

različno dolge in različno debele prste. Ugotovili so, da imajo tako dečki kot deklice na

rokah enako število prstov. Zelo jih je pritegnila tudi pesem Moj palček, saj sem jo pri

petju tudi gibalno ponazorila in to je bilo otrokom všeč. Starejši otroci so hitro pričeli z

gibalnim ponazarjanjem in pripevanjem pesmi, mlajši pa so z zanimanjem opazovali in

s svojimi zadovoljnimi izrazi na obrazih dajali slutiti, da se bodo kmalu priključili. Za

zaključek smo izvedli še gibalno igro Naši prsti. Otroke sem razdelila v pet skupin,

vsaka skupina se je imenovala tako kot en prst na roki, vsaka skupina pa je dobila tudi

navodila, katera hiška je njihov dom(obroči različnih barv). »Prstki« so se sprehajali po

igralnici in pozorno poslušali. Ko so slišali npr. kazalci, poiščite svoj dom, so poiskali

moder obroč in se usedli vanj. Igro smo nadaljevali tako dolgo, dokler niso bili vsi

»prstki« v svojih hišah. Zadovoljni smo skupaj še enkrat zapeli pesem. Izvedli smo vse

dejavnosti, ki sem jih načrtovala in zastavljeni cilji in metode dela so bili uresničeni.

Fotografija 1: Motivacija s prstanom

Vir: Vodeb, 2012


25

Fotografija 2: Prepevanje pesmi Moj palček

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 3: Tvoji prsti so pa večji, kot moji

Vir: Vodeb, 2012

3.5.2 Slovenske otroške prstne igre

Operativni cilji:

− otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa,

− otrok spoznava različne prstne igre,

− otrok uživa v zgodbah, rimah, različnih glasovnih in besednih igrah

ter pri tem doživlja zvočnost in ritem,

− otrok krepi socialne stike s sovrstniki.


26

Potek dejavnosti

Z otroki smo najprej ponovili imena prstov in zapeli pesem Moj palček. Nato sem

jim predstavila knjigo Igorja Cvetka, Slovenske otroške prstne igre. Za interpretacijo

prstnih iger sem si na prste s flomastri narisala obraze, kar je otroke zelo pritegnilo.

Najprej smo izvedli igro Ta je rekel, ki so jo otroci že poznali, zato smo jo le obnovili.

Otrokom je najbolj všeč zaključek, kjer z drugo roko tepemo mezinec. Otroke posebej

pritegne spreminjanje glasu ob igranju prstnih iger, s čimer nakažemo osebnost in

vedenje posameznega prsta. Otroke sem povabila, da si še sami narišejo figure na

prste in se v parih igrajo prstne igre. Starejši otroci že poznajo nekaj besedil prstnih

iger, zato sem jih spodbudila, da so izbrali mlajše otroke v skupini in jim predstavili

prstno igro, ki jo poznajo. Nato sem pripovedovala različna besedila prstnih iger, otroci

pa so jih izvajali na prijateljevih prstih. Nato so vloge zamenjali. Nekateri otroci so bili

zadržani in niso želeli sodelovati. Tem sem omogočila, da pri dejavnosti sodelujejo kot

gledalci in tako usvojijo besedila prstnih iger. Zaključili smo z igro Moji dve roki. Igro

sem izbrala zato,ker je malo zahtevnejša zaradi prepoznavanja leve in desne roke.

Slovenske prstne igre, ki smo jih spoznali:

Ta pravi: »Pijmo!« Mezinec: »Micek, macenek.«

Ta pravi: »Jejmo!« Prstanec: »Prstek, prstenek.«

Ta pravi: »Kje bomo pa vzeli?« Sredinec: »Veči kot nobenek.«

Ta pravi: »V mamini škrinjci.« Kazalec: »Ta vretence vrti.«

Ta pa vse popije, vse pojej Palec: »Ta pəc, pəc in bije uši.«

in vse mamici povej.

Ta je v vodo pal. Ta z drevesa hruške stresa.

Ta ga je ven vzel. Ta jih meče v prazne vreče.

Ta ga je domov nesu. Ta na rame vrečo vzame.

Ta ga je na posteljo dal. Ta jo skozi vrata vozi.

Ta pa odel. Ta pa gleda in pojeda.


27

Evalvacija

Zastavljeni cilji so bili uresničeni. Starejši otroci so usvojili nekaj novih besedil

prstnih iger, mlajši pa so nekateri sodelovali, drugi pa opazovali dejavnosti. Uživali so

ob izreki ritmičnih besedil, se zabavali ob besednih igrah in doživljali zvočnost in ritem.

Posebej zanimiva se mi je zdela deklica, ki je jokala, ko jo je mamica pripeljala v

vrtec. Vzela sem jo v naročje, jo objela in pričela izvajati prstne igre. Njena roka je bila

najprej malo pokrčena, ob igri s prsti pa je postajala vedno bolj sproščena, solzice so

se hitro posušile in na obrazu je bil nasmeh. Zanimanje otrok za slovenske prstne igre

je bilo res veliko, tako da smo jih izvajali večkrat na dan, npr. ko smo čakali na obroke,

ko smo se odpravljali na igrišče. Otrokom je bilo posebej všeč, da so si lahko risali na

prste, saj tega običajno ne počnejo. Tudi izvajanje prstnih iger jim ni predstavljalo

težav, večkrat pa se je zataknilo pri besedilu, zato sem jih spodbujala, da sami po svoje

oblikujejo besedilo, da si kaj izmislijo. Pred izvedbo zaključne igre sem otrokom

pokazala katera je leva in katera desna roka, vendar je med igro orientacija rok še

vedno povzročala težave pri starejših otrocih. Mlajši otroci pa so ponavljali za menoj in

so dvigovali zdaj eno, zdaj drugo roko in uživali ob gibanju. To pa je bil tudi moj namen.

Prstne igre imajo otroci zelo radi, zato sem se odločila, da si bomo kot naslednjo

dejavnost sami izmišljevali besedila prstnih iger.

Fotografija 4: Deklici se igrata prstno igro

Vir: Vodeb, 2012


28

Fotografija 5: V knjigah poiščemo prstne igre

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 6: Solze so se hitro posušile

Vir: Vodeb, 2012

3.5.3 Izmišljene prstne igre

Operativni cilji:

− otrok spoznava različne prstne igre,

− otrok uživa v zgodbah, rimah, različnih glasovnih in besednih igrah

ter pri tem doživlja zvočnost in ritem,

− otrok krepi socialne stike.


29

Potek dejavnosti

Za začetek dejavnosti smo spet zapeli pesem Moj palček. Nato sem vodila

pogovor o prstih in otroke spodbujala, da so iskali besede na začetno črko npr. palec:

počiva, pleše, poje, prosi, poskakuje, kazalec kiha, kašlja, kaka, kuha … Tisto besedo,

ki je bila otrokom najbolj všeč, pa smo tudi zapisali in oblikovali prstne igro. Otrokom

sem predstavila še nekaj prstnih iger, ki sem si jih že vnaprej izmislila, za večjo

motivacijo pa sem izdelala tudi prstne lutke. Otroke sem nato povabila k mizi, kjer so si

obrisali svojo dlan in nanjo narisali obraze. Zraven sem jim zapisala prstno igro, ki smo

si jo izmislili in to so odnesli domov, da so se lahko igrali še skupaj s starši. Za konec

pa smo poslušali še glasbo in potrkavali s prsti Igramo se, veselo trkamo.

Naše lastne izmišljene prstne igre:

Palec je počival. Prvi je spal.

Kazalec je kašljal. Drugi ga je zbudil.

Sredinec je skakal. Tretji mu je jesti dal.

Prstanec je pel. Četrti mu je piti dal.

Mezinec pa molčal. Peti ga je pa ven peljal.

Ta se je smejal. Ta je gobe nabiral.

Ta je jokal. Ta mu je pomagal.

Ta je začudeno gledal. Ta mu je v košaro gledal.

Ta je premišljeval. Ta mu jo je domov nesel.

Tamal pa je naokrog skakljal. Ta mu jo je pa vzel.


30

Evalvacija

Otroci imajo prstne igre zelo radi, a ustvarjanje novih jim je delalo nekaj težav. Na

začetku dejavnosti najprej niso razumeli, da morajo iskati besede na začetno črko,

potem pa sem jim navedla nekaj besed in posebej poudarila prvo črko, da so razumeli,

kaj želim. Pri iskanju besed so se zelo zabavali, nekatere besede so se jim zdele še

posebej smešne, nekatere čudne, skupaj pa smo izbrali kaj bomo zapisali. Izvedbo

prstnih iger, ki sem jih že vnaprej pripravila, pa sem popestrila še z uporabo prstnih lutk

in to je bila za otroke še dodatna motivacija. Obrisovanje dlani na papir s flomastri

starejšim otrokom ni delalo težav, ena deklica pa je pomagala mlajšim otrokom.

Nekateri otroci so obrisovali zelo počasi in natančno, nekateri pa bolj površno. Opazila

sem, da so predvsem dečki obrisovali precej stran od dlani, tako da je bila obrisana

dlan precej večja, kot je otrokova. Na prste obrisane dlani pa so narisali različne

obraze. Nekaj deklic je zelo natančno narisalo vse podrobnosti na obraz, vendar so

ponavljale druga za drugo, saj so bili končni izdelki precej podobni. Otroci so komaj

čakali na prihod staršev, da so jim pokazali svoje izdelke in predstavili novo prstno igro.

Zastavljeni cilji so bili uresničeni, saj smo izvedli vse dejavnosti, ki sem jih načrtovala.

Fotografija 7: Igramo se prstne igre

Vir: Vodeb, 2012


31

Fotografija 8: Obrišemo svojo dlan

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 9: Deklica pomaga prijateljici

Vir: Vodeb, 2012

3.5.4 Prstne igre v izvedbi vzgojiteljic

Operativni cilji:

− otrok posluša izmišljena besedila,

− otrok si izmišljuje besedilo,

− otrok uživa v besednih igrah,

− otrok krepi socialne stike s sovrstniki.


32

Potek dejavnosti

Za to dejavnost sem prosila štiri vzgojiteljice iz oddelkov prvega starostnega

obdobja, da so prišle v našo igralnico in predstavile vsaka eno prstno igro po lastni

želji. Kot uvodno motivacijo so otrokom predstavile deklamacijo Deset prstkov, ki so jo

ob interpretaciji besedila tudi gibalno ponazorile s prsti. Nato so se vzgojiteljice

razporedile po prostoru, otroci pa so svobodno prehajali od ene k drugi in spoznavali

različne prstne igre. Vsaka je izbrala drugo prstno igro in jo tudi na svoj način

predstavila otrokom. Prva vzgojiteljica je za uvod izbrala izštevanko En kovač,

nadaljevala pa s prstno igro Miška kaško kuhala. Druga vzgojiteljica je otrokom na

prste s flomastrom narisala obraze in igrali so se prstno igro Ta je v vodo pal. Tretja

vzgojiteljica je s prstnimi lutkami živali predstavila prstno igro Miška in krt. Četrta

vzgojiteljica pa je s papirnatimi lutkami izvajala lastno izmišljeno prstno igro. Za konec

so nam spet interpretirale deklamacijo, otroci pa so s prsti ponazarjali gibanje.

Deklamacija, ki so jo interpretirale vzgojiteljice:

DESET PRSTKOV (Nataša Hrastnik)

Deset prstkov imam,

naj vam pokažem,

kaj z njimi že znam?

Skočijo lahko visoko

in spustijo se globoko.

Zrastejo lahko v drevo,

ali v stolpnico; tako.

V mlinu moko meljejo,

se s kolesom peljejo.

Sonce so, ki nam posije

in zvečer pod svet se skrije.

Oh, kako sem že zaspan,

zjutraj čaka me nov dan!


33

Evalvacija

Večina otrok se je razveselila obiska vzgojiteljic. Z zanimanjem so prisluhnili

deklamaciji Deset prstkov, nato pa so prehajali po igralnici od ene vzgojiteljice k drugi.

Sama sem opazovala odzive otrok ter komunikacijo med otroki in vzgojiteljicami.

Opazila sem, da so se otroci največ zadrževali pri vzgojiteljici, ki jim je na prste narisala

obraze, izvajala pa je prstno igro Ta je v vodo pal, ki jo otroci dobro poznajo in jo imajo

zelo radi. Nekateri otroci so precej komunicirali z vzgojiteljicami, nekaj otrok je samo

ponudilo svoje ročice, mlajša deklica in deček pa sta sedla na blazino in sta samo

opazovala dogajanje. Tudi na povabilo ene izmed vzgojiteljic, da bi jima predstavila

prstno igro, se nista odzvala, ko pa je pristopila do njiju, sta oba brez besed vstala in

prihitela k meni. Vprašala sem ju, ali želita sodelovati, pa je deklica ponudila roko in

rekla: »Daj ti miško.« To je pomenilo, da želi, da ji jaz izvajam prstno igro Miška kaško

kuhala. Usedli smo se nazaj na blazino in z obema sem se igrala prstne igre. Otroci so

pri različnih prstnih igrah uživali, hodili so od ene vzgojiteljice k drugi, ogledovali lutke,

jih natikali na prste, opazila pa sem, da je kar nekaj otrok skupaj z vzgojiteljicami tudi

govorilo besedilo prstne igre. Za konec smo se vzgojiteljicam zahvalili za obisk in jim

zapeli pesem Moj palček.

Fotografija 10: Vzgojiteljice na obisku

Vir: Vodeb, 2012


34

Fotografija 11: Ta ga je zgrabil...

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 12: Igrajmo se izštevanko En kovač

Vir: Vodeb, 2012

3.5.5 Spontana igra s prstnimi lutkami

Operativni cilji:

- razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem,

- uporaba in razvijanje spretnosti (spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z

umetniškimi sredstvi in njihovimi izraznimi lastnostmi).


35

Potek dejavnosti

Otrokom sem prinesla nekaj škatel, v vsaki so bile različne prstne lutke. Povedala

sem jim, da so prišle na obisk lutke, ki jih želijo spoznati. Predstavila sem jim tudi

značilnosti prstnih lutk in kako z njimi ravnamo. Počasi smo odpirali pokrove in

spoznavali lutke, ki so »kukale« iz škatel. Skozi različne lutke sem otrokom povedala,

da bi lutke želele ostati pri njih v igralnici, da bi se želele igrati z njimi, vendar so zelo

občutljive in je treba z njimi lepo ravnati. Otroci so lutke opazovali, jih tipali, natikali na

prste, se z njimi pogovarjali in jim razkazovali igralnico. Spoznavali so različne

materiale, iz katerih so narejene lutke, jih poimenovali, razvrščali po velikosti in barvi.

Skupaj smo poiskali primeren prostor v igralnici in se odločili, da bo to naš lutkovni

kotiček.

Evalvacija

Otroci so z velikim zanimanjem odpirali škatle, se razveselili lutk in jih takoj začeli

natikati na prste, se z njimi pogovarjati. Kmalu so se oblikovale dvojice ter manjše

skupine, kjer se je razvila simbolna igra. Opazila sem, da je kar nekaj otrok dobro

opazovalo lutke in prevzemalo vloge. Posebej sem opazovala deklico, ki se je nedolgo

nazaj priključila naši skupini in ni komunicirala z otroki, saj je prihajala iz drugega

govornega območja in ni razumela slovensko. Vključevala se je v igro s sovrstniki,

vendar je z njimi komunicirala le neverbalno. Tokrat pa je vzela lutko in z njo pričela

pozdravljati otroke: »Dober dan, dober dan.« Tudi sama sem sedla k mizi in vzela lutko

ter z njo nagovorila deklico. Tudi »mojo lutko« je deklica pozdravila: »Dober dan, dober

dan.« Ko sem jo povprašala, kdo je, mi je odgovorila: »Baka sem.« Nadaljevala sem

pogovor: »Pozdravljena babica, ali si prišla na obisk v vrtec?« Deklica pa je

odgovorila:« »Ne, prišla po Anelo,« tako ji je bilo namreč ime. Veliko časa se je

zadrževala pri lutkah, se z njimi najprej pogovarjala v svojem materinem jeziku, kmalu

pa je začela govoriti tudi precej slovensko. Spet sem dobila potrditev, da je lutka res

dobro motivacijsko sredstvo in da preko lutke otrok lažje vzpostavi stik tako s sovrstniki

kot z odraslo osebo. Z otroki smo se pogovarjali, da moramo lutkam narediti prostor,

kamor jih bomo pospravljali, zato smo se odločili, da za naslednjo dejavnost izberemo

opremljanje lutkovnega kotička.


36

Fotografija 13: Igra s prstnimi lutkami

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 14: Lutke smo nesli na igrišče

Vir: Vodeb, 2012


37

Fotografija 15: Dečka sta naredila hišico za lutke

Vir: Vodeb, 2012

3.5.6 Lutkovna delavnica

Operativni cilji:

− izdelava scene za igro,

− izdelovanje lutk,

− razvoj fine motorike,

− otrok daje in prevzema ideje,

− utrjevanje socialnih vezi med otroki.

Potek dejavnosti

Z otroki smo se prejšnji dan dogovorili, da bomo uredili lutkovni kotiček, da bomo

izdelali sceno za igro z lutkami in nekaj preprostih lutk iz papirja. Prinesla sem različno

velike škatle, blago, vrvice, papir, nalepke. Najprej smo se pogovarjali o tem, kaj so

videli, ko so obiskali lutkovno predstavo, kaj potrebujemo mi, da bomo imeli pravo malo

lutkovno gledališče. Otroci so pripovedovali o svojih izkušnjah z gledališkimi

predstavami, podajali pa so tudi predloge, kako naj opremimo naš lutkovni kotiček.

Predstavila sem jim tudi ročno lutko, da so videli razliko med velikostjo ročnih in prstnih


38

lutk in tako smo lažje ugotovili, kako velik naj bo naš oder za igro. Za konec smo

izdelali še nekaj preprostih lutk iz papirja in naše malo prstno gledališče je »oživelo«.

Evalvacija

Otroke so zelo pritegnili različni materiali, ki sem jih prinesla, zato so takoj začeli

spraševati, kaj bomo počeli. Usedli smo se na blazino in se pogovarjali o tem, kdo je

obiskal kakšno lutkovno predstavo, kakšne lutke so nastopale v njej, kako so se

oglašale, kakšne so bile … Nekateri otroci so obiskali že veliko lutkovnih predstav,

drugi malo, zato smo se bolj osredotočili na tisto predstavo, ki smo si jo nazadnje

ogledali v vrtcu. Ugotovili so, da so lutke nastopale na odru in da niso bile tako majhne

kot tiste, ki jih imamo mi, zato sem jim predstavila tudi ročno lutko. Na eno roko sem

nataknila ročno lutko, na prst druge roke pa prstno lutko. Otroci so opazovali lutki, ju

primerjali in spoznavali razlike med njima. Razložila sem jim, da se prstne lutke bolj

redko pojavljajo v gledališču, saj so manjše in namenjene manjšemu številu gledalcev.

Odločili smo se, da si izdelamo manjši oder, kjer bodo lahko nastopale naše prstne

lutke. Otroci so aktivno sodelovali pri dajanju predlogov in pri izvedbi, saj so lepili

nalepke, vezali blago, rezali vrvico in pomagali pri vezanju. Zaradi velikega zanimanja

otrok smo naredili tri različne odre, tako da se je lahko več otrok hkrati igralo v

lutkovnem kotičku. Ko sem otrokom ponudila prstne lutke, so se samostojno razporedili

v manjše skupine in si izbrali lutke za igro. Težava se je pojavila samo pri eni lutki, in

sicer muci, ki jo je želelo imeti več otrok hkrati, zato so jo pričeli vleči drug drugemu iz

rok. Ob tej priložnosti smo se pogovorili o tem, kako moramo biti strpni drug do

drugega, da stvari delimo, da jih posodimo tudi prijatelju in da ne moremo biti vedno

prvi. Otrokom sem predlagala, da bi si izdelali vsak svojo prstno lutko iz papirja in takoj

so se lotili dela. S flomastri so na papir narisali, kar so želeli, nato smo to izrezali,

prilepili in nastale so preproste prstne lutke, ki so jih preizkusili v lutkovnem kotičku. Po

končani igri, smo naredili razstavo prstnih lutk iz papirja in si jo skupaj ogledali.

Spodbujala sem otroke, da je vsak opisal svojo lutko in povedal, kaj predstavlja.

Odgovori so bili zelo zanimivi, saj so lutke predstavljale starše, živali ali pa junake iz

risank. Otroci so komaj čakali prihod staršev, da so jim pokazali lutke in lutkovni kotiček

in pripovedovali, kako so vse izdelali. Na svoje delo so bili zelo ponosni in zadovoljni,

ko so jih pohvalili še starši.


39

Fotografija 16: Izdelajmo oder za igro

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 17: Izdelajmo še lutke iz papirja

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 18: Naše lutkovno gledališče

Vir: Vodeb, 2012


40

3.5.7 Spoznavamo naša čustva

Operativni cilji:

− otrok spoznava svoja čustva,

− spoznava občutja drugih,


Potek dejavnosti

Večkrat sem opazila, da imajo otroci težave pri obvladovanju svojih čustev.

Njihova čustvena stanja se večkrat hitro menjajo, vsak otrok pa čustva izraža na svoj

način. Težko ubesedijo svoja občutja, zato sem se odločila, da bomo čustva spoznavali

preko prstnih lutk in različnih dejavnosti. Zjutraj smo najprej pogledali slikanico, ki

prikazuje dečka in deklico, ki se znajdeta v različnih čustvenih situacijah, nato smo si

ogledovali kartončke, na katerih so bili narisani obrazi in iskali pare, kasneje pa sem jim

predstavila še prstne lutke, ki so ponazarjale različna čustvena stanja. Spoznali smo

osnovna čustva, s katerimi se srečujejo ves čas, in sicer veselje, žalost, strah, jezo.

Pogovarjali smo se o tem, kdaj občutijo veselje, kdaj žalost, česa se bojijo in kaj jih jezi.

Igrali smo se tudi igro Moje počutje, pri kateri je otrok z obrazno mimiko pokazal

čustvo, ki je bilo ponazorjeno na sliki, drugi otroci pa so ugotavljali, katero čustvo

ponazarja. Da bi otroci bolj doživeto prepoznavali čustvena stanja, pa sem izbrala še

štiri instrumentalne skladbe, ki smo jih najprej poslušali, nato pripovedovali o svojih

občutjih, nato pa smo se ob glasbi še gibalno izražali.

Evalvacija

Otroci so z zanimanjem ogledovali slikanico, v kateri sta bila upodobljena deklica

in deček, ki sta se pri igri sprla za igračo, zato je deklica jokala, nato se ji je deček

opravičil in spet sta bila prijatelja. Pogovarjali smo se o tem, kako se je počutila deklica,

kako deček, kdaj so oni veseli, kdaj žalostni ali jezni, česa jih je strah. Največ otrok je

odgovorilo, da so veseli, ko se igrajo s prijatelji, ko gredo na igrišče in ko praznujejo

rojstni dan. Žalostni so, kadar jih kdo udari, so bolni ali pa takrat, ko so sami. Jezni so,

kadar jim starši ne dajo sladkarij, ko ne smejo gledati risank in kadar jim kdo nagaja.

Spraševala sem jih tudi, česa se bojijo in odgovarjali so, da teme, volka in da bi jih kdo

odpeljal stran od staršev. Na kartončke sem jim narisala obraze, ki prikazujejo


41

čustvena stanja, otroci so jih ogledovali, opisovali in iskali pare. Nato smo se igrali

igrico Moje počutje. Tisti otrok, ki je želel, je z obrazno mimiko pokazal čustvo, drugi pa

so ugotavljali, katero čustvo je to. Nekaj otrok ni imelo težav in so tako dobro pokazali

čustvo, da so drugi hitro ugotovili pravilen odgovor, nekaj otrok pa je imelo težave,

kako bi pokazali strah. Posebej zanimivo se mi je zdelo, da je nekaj otrok pri tem, ko so

ponazarjali jezo, to tudi ponazorilo z glasom. Nekaj mlajših otrok ni želelo sodelovati,

so pa ves čas z zanimanjem opazovali prijatelje. Iz mojega žepa so nato postopoma

»prihajale« prstne lutke, in sicer Smejalko, Jezko, Jokec in Strahec, ki so

pripovedovale vsaka svojo zgodbo o tem, kako se počutijo in zakaj. Iz drugega žepa pa

jih je opazoval Začudenček, ki se je vsaki zgodbi samo čudil in čudil. Otrokom so bile

prstne lutke zelo všeč, zato so se želeli tudi sami igrati z njimi. Natikali so jih na prste, z

mimiko obraza posnemali čustvena stanja, se ogledovali v ogledalu. Kot zaključno

dejavnost pa sem pripravila še poslušanje glasbe za različna razpoloženja in gibalno

ponazarjanje. Otrokom je bila najbolj všeč hitra in razigrana glasba, ob kateri so se

smejali in izražali veselje. Opazila sem, da so otroci ob pripravljenih dejavnostih, ki smo

jih ponavljali več dni, dobro spoznali različna čustva, znajo jih ubesediti in sedaj veliko

lažje rešujejo konflikte, saj prijateljem povedo zakaj so jezni, ali žalostni, kaj želijo, da

bodo spet veseli.

Fotografija 19: Iskanje parov - čustva

Vir: Vodeb, 2012


42

Fotografija 20: Jaz sem vesela

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 21: Jaz sem pa jezen

Vir: Vodeb, 2012

3.5.8 Rdeča kapica in volk Sivec

Operativni cilji:

− poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika,

− otrok razvija zmožnost domišljijske rabe jezika,



43

.Potek dejavnosti

V skupini smo imeli nekaj težav, saj je mlajši deček večkrat koga ugriznil. Starejši

deček mu je ob takem dogodku rekel, da je kot njegov kuža, drugi deček pa je

pripomnil, da je hudoben kot volk pri Rdeči kapici. Z otroki sem se pogovorila, jim

razložila, da je deček precej mlajši, da se mora še naučiti, kako drugače izraziti svojo

jezo in da ni hudoben. Ob tej priložnosti pa sem dobila idejo, da hudobnega volka

spremenimo v prijaznega in se tako s pomočjo prstnih lutk učimo biti strpnejši drug z

drugim. Otroke sem motivirala s prstno lutko Rdečo kapico, ki je povedala, da je prišla

na obisk in jim bo povedala svojo zgodbo o srečanju z volkom Sivcem. S pomočjo lutk

sem jim predstavila zgodbo.

RDEČA KAPICA IN VOLK SIVEC

Živela je deklica, Rdeča kapica. Mama ji je naročila, naj obišče babico in ji nese

malico. Deklica je odšla in je na poti v gozdu srečala volka.

VOLK: Pozdravljena deklica, kdo pa si?

DEKLICA: Jaz sem Rdeča kapica in kdo si ti?

VOLK: Jaz sem volk Sivec, kam si namenjena Rdeča kapica?

DEKLICA: K babici grem, nesem ji malico.

VOLK: A samo malico, kaj pa rože, babice so vedno vesele, če dobijo rože, poglej,

koliko jih je tukaj, ali jih skupaj nabereva?

DEKLICA: Saj res, hvala Sivec da si me spomnil, pa dajva, naberiva šopek!

Rdeča kapica in volk Sivec sta nabrala lep šopek za babico in skupaj odšla naprej k

babičini hiši.


44

BABICA: Kdo prihaja po gozdni poti?

DEKLICA: Jaz sem, Rdeča kapica, to pa je moj prijatelj, volk Sivec.

BABICA: Pozdravljen Sivec, lepo, da sem te spoznala.

VOLK: Dober dan babica, tole je šopek rož za vas!

BABICA: Hvala lepa, zdaj pa le pridita v hišo, skupaj bomo pojedli malico in malo

poklepetali.

Babica, Rdeča kapica in volk Sivec so bili od tistega dne najboljši prijatelji.

Evalvacija

Otrokom sem s pomočjo prstnih lutk in hišice iz papirja predstavila zgodbo Rdeča

kapica na malo drugačen način. Zanimalo me je, ali bodo otroci opazili, da je zgodba

drugačna, in kakšni bodo njihovi odzivi. Otroci so sledili dogajanju in vmes niso

postavljali vprašanj. Ko sem zaključila, pa smo obnovili zgodbo in se o njej pogovorili.

Našteli smo nastopajoče like in se pogovorili o njihovem vedenju, o njihovih značajih.

Otroci so takoj ugotovili, da je v tej zgodbi volk prijazen in da je prijatelj Rdeče kapice.

Enega dečka je zanimalo, zakaj v tej zgodbi ni lovca, pa mu je drugi deček takoj

pojasnil, da ga ni zato, ker noče streljati prijaznega volka. Otroke sem povabila, da so

sedli k mizi in narisali nastopajoče like iz pravljice. Zanimivo je bilo, da so vsi želeli

narisati prijaznega Sivca, risali pa so mu tudi usta, kot da se smeje. Prinesla sem tudi

dve sestavljanki z motivom Rdeče kapice in volka, ki sta bili zelo različni. Na eni je bil

volk upodobljen kot hudoben, na drugi pa kot prijazen. Opazovala sem otroke in

večinoma so posegali po veliki sestavljanki, na kateri je bil prijazni volk, pa čeprav je

bila zahtevnejša za sestavljanje kot druga. Nekaj otrok pa je želelo zaigrati prizore iz

zgodbe. Razdelili so si lutke in pričeli obnavljati vsebino, vendar jim je delala težave

hišica iz papirja, saj je bila majhna. Niso se mogli dogovoriti, kdo bo držal hišico in

kako, da bodo lahko dali lutke vanjo. Pomagala sem jim tako, da sem jaz držala hiško

in pripovedovala zgodbo, otroci pa so samo animirali lutke in obnavljali dialog, kolikor

so si zapomnili. Dogovorili smo se, da bomo zgodbo v naslednjih dneh obnavljali in

izdelali novo hišico ter naredili sceno za dramatizacijo zgodbe. Otroci so bili navdušeni.


45

Fotografija 22: Naše prstno gledališče

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 23: Rdeča kapica in prijazni volk

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 24: Rdeča kapica in hudobni volk

Vir: Vodeb, 2012


46

3.5.9 Zaigrajmo lutkovno igro s prstnimi lutkami

Operativni cilji:

− poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika,

− otrok razvija zmožnost domišljijske rabe jezika,


Potek dejavnosti

Z otroki smo najprej obnovili zgodbo Rdeča kapica in volk Sivec. Poudarek smo

dali dialogom med nastopajočimi liki. Nato so otroci sami, brez lutk ponavljali dialoge.

Sami so si tudi razdelili vloge. Otroke sem spodbujala, da so preizkusili različne vloge,

če so imeli težave, sem jim pomagala pri obnavljanju zgodbe. Nekaj otrok ni želelo

sodelovati, zato sem jih povabila k mizi, da so izdelovali hišo za našo lutkovno igro.

Tako smo imeli pripravljeno preprosto sceno za igranje lutkovne igre. Otroci so

pripravili prostor za igro, prostor za gledalce, razdelili so si vloge in začeli z

nastopanjem.

Evalvacija

Otrokom je bilo besedilo zelo všeč, zato so si ga dobro zapomnili. Ponavljali so

dialoge in jih tudi oblikovali po svoje. Volk je bil v vseh primerih prijazen in prijatelj

Rdeče kapice in to vlogo so želeli tudi največkrat igrati, kar me je prijetno presenetilo.

Tisti otroci, ki niso želeli nastopati, pa so v kotičku s pomočjo vzgojiteljice izdelovali

babičino hišo. Po nekaj ponovitvah besedila smo pripravili lutkovni kotiček, sceno za

igro in stole za gledalce ter pričeli z igro. Dogovorili smo se, da bomo igro igrali več dni,

da bomo menjavali vloge in da bodo otroci enkrat v vlogi igralcev, drugič v vlogi

gledalcev. Nekaj mlajših otrok je samo opazovalo, po lutkah so posegali predvsem

takrat, ko nihče ni sedel na stolčkih za gledalce. Tri deklice so se večino dneva

zadrževale v lutkovnem kotičku in so igrale igro. Vloge so si razdelile in jih niso želele

menjati. Vabile so prijatelje, da pridejo na ogled predstave. Deklica, ki je igrala Rdečo

kapico, je kar z lutko na roki vabila: »Jaz sem Rdeča kapica, tam pa je moj volk, pridite

gledat!« Videlo se je, da so med ustvarjanjem doživljale ugodje, da so se zabavale, saj

so se izrazito vživljale v like iz zgodbe.


47

Fotografija 25: Pozdravljena babica!

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 26: Izdelava babičine hiše

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 27: Zaigrajmo igro za prijatelje

Vir: Vodeb, 2012


48

3.5.10 Predstavimo se prijateljem iz sosednjih skupin

Operativni cilji:

− izvedba lastnih prstnih iger,

− otrok si razvija samopodobo in krepi samozavest,

− premagovanje strahu pred nastopanjem,


Potek dejavnosti

Z otroki smo se dogovorili, da bomo naše lastne prstne igre predstavili še

prijateljem iz sosednjih skupin. Obiskali smo vse oddelke našega vrtca in sklepali nova

poznanstva ter razvijali socialne stike s sovrstniki.

Evalvacija

Odpravili smo se po vrtcu in povabili otroke in vzgojiteljice,naj se z nami igrajo

prstne igre. Najprej smo se igrali slovenske prstne igre, nato pa smo jim predstavili še

lastne prstne igre. Otroci so nas z zanimanjem poslušali, kar nekaj otrok pa je takoj

pričelo sodelovati. Tam, kjer je bil odziv otrok večji, smo se zadržali dlje in so otroci

predstavili prstne igre tudi v parih. En otrok iz naše skupine si je izbral prijatelja iz

sosednje skupine in mu predstavil prstno igro. Opazovala sem otroke in ugotovila, da

so večinoma poiskali kakšnega poznanega otroka iz druge skupine, nekateri imajo tudi

mlajše bratce in sestrice, zato ni bilo težav, da otroci iz sosednjih skupin ne bi želeli

sodelovati. Otroci so precej komunicirali med seboj, ponekod se je razvila tudi prijetna

igra, tako da smo se v tistih igralnicah zadržali malo dlje. Prstne igre smo imeli tudi

zapisane na listih, ki smo jih razdelili, in sicer v vsako skupino enega, tako da so se jih

lahko naučili tudi drugi otroci. Starejši otroci so nam povedali deklamacijo Naš vrtec, v

dveh igralnicah so nam zapeli pesmi, pri malčkih pa smo skupaj zarajali. Obiskali smo

tudi otroke, ki obiskujejo novinarski krožek, jim predstavili naše igre in obljubili so nam,

da jih bodo objavili v svojem časopisu. Otroci so bili veseli in ponosni na svoje delo, ob

izvajanju in ob pohvalah so doživljali ugodje, razvijali verbalno izražanje in utrjevali

medsebojne vezi.


49

Fotografija 28: Predstavimo prstno igro

Vir: Vodeb, 2012

Fotografija 29: Mezinec je molčal in mrko gledal

Vir: Vodeb, 2012


50

4 SKLEP

Z diplomsko nalogo sem želela otrokom približati čarobni lutkovni svet, jih seznaniti

z različnimi prstnimi igrami in prstnimi lutkami.

Izvedli smo projekt, ki je bil skrbno načrtovan. Zastavila sem si cilje, ki sem jih

želela doseči. Pomembno je bilo, da se otroci ob dejavnostih zabavajo, sprostijo, da se

skupina s pozitivno komunikacijo in sodelovanjem še bolj poveže in da se utrdi

zaupanje otrok med sabo ter med vzgojiteljem in otroki.

Moja predvidevanja so se uresničila. V skupini je bilo čutiti sproščeno in

ustvarjalno vzdušje. Velik napredek je viden na področju govora, saj so otroci usvojili

nekaj novih besed, komunikacija se je izboljšala na vseh ravneh. Pomembna spodbuda

so bile prstne lutke in različne dejavnosti z njimi, saj so otroci ob igri z lutko razvijali

domišljijsko rabo jezika. Veliko so komunicirali z lutkami, drug z drugim, z odraslim, se

dogovarjali in prevzemali različne vloge. Dramske dialoge so oblikovali po svoje, in pri

tem je bilo opaziti precej uporabe domišljije. Razvijali so ustvarjalnost, se seznanili z

različnimi prstnimi lutkami, pri ustvarjanju lutk so razvijali drobno motoriko in vztrajnost.

Dajali so različne pobude za dejavnosti, odzivali so se na moje predloge in aktivno

sodelovali pri ponujenih dejavnostih. Potrdim lahko, da lutka dobro vpliva na otrokov

govor, na izboljšavo izgovarjave posameznih besed in na bogatenje besednega

zaklada.

Pri dejavnostih so se povezovala vsa vzgojna področja, saj povezovanje omogoča

smiselno učenje otrok. Otrok na že znane informacije, ki jih dobi pri eni dejavnosti,

navezuje nova znanja, jih širi in utrjuje. Med projektnim delom sem opazila, da so tudi

otroci usmerjali dejavnosti s področja na področje s svojimi predlogi in željami za

določeno dejavnost.


51

Otroci so se kreativno izražali, preizkusili so se v vlogi igralcev, gledalcev,

ustvarjalcev. Pri dejavnostih so bili vztrajni, ustvarjalni, predvsem starejši otroci so bili

tudi pripravljeni pomagati mlajšim. S tem se je potrdila tudi moja predpostavka, da se

bodo krepili socialni stiki med otroki.

Preko različnih dejavnosti so si otroci gradili pozitivno samopodobo in razvijali

svoje sposobnosti. Pri tem so nam bile v veliko pomoč lutke, ki so odličen posrednik pri

interakciji med otrokom in odraslim.

Za konec lahko zatrdim, da imajo prstne igre in prstne lutke pomembno vlogo pri

otrokovem celovitem razvoju in oblikovanju njegove osebnosti.


52

5 LITERATURA IN VIRI

Bahovec, Eva D., Kranjc, Simona, Cvetko, Igor in Marjanovič Umek, Ljubica. (1999):

Kurikulum za vrtce. Predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Ban, Tatjana (2009): Otrok ustvarja lutke. Domžale: Tamaj.

Bastašić, Zlatko (1990): Lutka ima i srce i pamet. Zagreb: Školska knjiga.

Borota, Bogdana, Geršak, Vesna, Korošec, Helena, Majaron, Edi (2006): Otrok v svetu

glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem.

Cvetko, Igor (1996): Slovenske otroške prstne igre. Radovljica: Didakta.

Cvetko, Igor (2000): Najmanjše igre na Slovenskem. Radovljica: Didakta.

Cvetko, Igor (2010): Veliko malo prstno gledališče. Radovljica: Didakta.

Glogovec, Viktorija, Zmaga, Lepičnik - Vodopivec, Jurka in Vonta, Tatjana (1994): Kako

drugače?. Projektno delo v vrtcu. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in

šport.

Golub, Zdenka (2003): Šolsko lutkovno gledališče z zbirko lutkovnih igric. Nova Gorica,

Založba EDUCA.

Hunt, Tamara, Renfro Nancy (1982): Puppetry in early childhood education. Austin :

Nancy Renfro Studios.

Korošec, Helena: Komunikacija v gledališki in lutkovni dejavnosti.

http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-korosec-komunikacija.pdf (22. 10. 2012).


53

Korošec, Helena,Majaron, Edi (2002): Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta.

Kroflič, Robert in Marjanovič Umek, Ljubica (2001): Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu

za vrtce. Maribor: Založba obzorja.

Majaron, Edi: Lutka vsakodnevna naša pomočnica.

http://www.see-educoop.net/education_in/pdf/edi05-slo-svn-t03.pdf (23. 10. 2012).

Marjanovič Umek, Ljubica, Zupančič, Maja (2001): Psihologija otroške igre. Ljubljana:

Filozofska fakulteta.

Neubauer, Henrik (2003): Svet odrske igre. Osnove gledališke igralske tehnike.

Ljubljana; Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Novak, Helena (1990): Projektno učno delo. Drugačna pot do znanja. Ljubljana:

Državna založba Slovenije.

Sitar Cvetko, Jelena: Ustvarjajmo ob knjigi – igra z lutkami, 95–106.

http://arhiv.acs.si/publikacije/ Branje za znanje prirocnik.pdf ( 12. 11. 2012).

Sitar, Jelena (2001): Zgodbe za lutke in prste. Ljubljana: DZS.

Varl, Breda (1997): Moje lutke 3. Ročne lutke. Šentilj: Aristej.

Varl, Breda (1997): Moje lutke 4. Ročne lutke. Šentilj: Aristej.

Documents

DIPLOMSKA NALOGA METKA VODEB - share.upr.si O AVTORSTVU Podpisana Metka Vodeb, študentka študijskega programa Predšolska vzgoja , izjavljam, da je diplomska naloga z …