DIPLOMSKA NALOGA NELI PASPALJ - share.upr.si · Filmska vzgoja je področje umetnosti, ki ima velik vpliv na širjenje znanja in oblikovanja stališč otroka. Z diplomsko nalogo smo

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

NELI PASPALJ

KOPER 2017

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

FILMSKA VZGOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Neli Paspalj

Koper 2017

Mentorica:

doc. Jelena Sitar Cvetko

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. Jeleni Sitar Cvetko za vso strokovno pomoč in

podporo pri pisanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi sodelavki Branki in kolegici Nataši, ki sta me spodbujali in mi

pomagali izpeljati zaključni projekt.

Posebna zahvala gre mojemu možu Ranku ter sinovoma Tomasu in Svenu, ki so mi

v času študija nudili vso potrebno podporo, bili potrpežljivi ob moji odsotnosti in me do

konca spodbujali, da sem dosegla zastavljeni cilj.

Hvala vsem, ki ste mi v času študija kakorkoli stali ob strani.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Neli Paspalj, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa

prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom »Filmska vzgoja v predšolskem obdobju«

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

Filmska vzgoja je področje umetnosti, ki ima velik vpliv na širjenje znanja in

oblikovanja stališč otroka.

Z diplomsko nalogo smo predstavili pomen filmske vzgoje v predšolskem obdobju.

Zato smo se skupaj z otroki odločili izvesti projekt na to temo. Izvedba samega filmskega

projekta je odličen primer vpeljave filma v pedagoški proces, hkrati pa tudi spodbuja

medpredmetno povezovanje in timsko učenje vzgojiteljev ter aktivno delo in visoko

stopnjo izbirnosti in samoiniciativnosti otrok. Poudariti je treba motivacijo otrok za

sodelovanje v tako obsežnem projektu. Prav tako je pomembno sodelovanje s starši in

kulturnimi ustanovami, ki so bile s svojim znanjem in izkušnjami dobrodošla pomoč in

podpora pri izpeljavi projekta.

Projekt otrokom in vzgojiteljem v najboljši možni meri predstavi širino filmske

umetnosti ter njeno vrednost z vidika umetnosti v pedagoškem procesu in spodbuja nov,

kritičen pogled na film.

Teoretični del obsega definicijo filma in pomembna poglavja iz zgodovine filma,

predvsem iz zgodovine nemih filmov. Proučili smo filmsko tehniko, filmski jezik, lastnosti

slike in zvoka ter sam proces ustvarjanja filma.

Pri praktičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na postopek snemanja

filma. Od same ideje pa vse do izvedbe projekta smo sodelovali z otroki, s starši, z

vodstvom vrtca ter z zunanjimi sodelavci. Uporabili smo kavzalno neeksperimentalno

metodo s kvalitativno raziskovalno metodo in ugotovitve tudi zapisali.

Ključne besede: film, črno-beli nemi film, scenarij, igra, mimika, snemanje, režija,

montaža, kamera, gledališče, igralec.

ABSTARCT

Film education in a pre-school period

Film education is an area of art, which has a great influence on the spread of

knowledge and the creation of the positions of the child.

With diploma work, we introduced the importance of film education in the pre-school

period. Therefore, we together with the children, decided to carry out a project on this

topic. The implementation itself of the film project is an excellent example of the adoption

of the film in the teaching process, while at the same time also promote cross-curricular

integration and team learning educators, and an active work and a high level of

optionality and initiative of children. It is important to emphasise the motivation of children

to participate in such an extensive project. It is also important the cooperation with the

parents and cultural institutions, which have been with our knowledge and experience

welcome assistance and support to facilitate the implementation of the project.

The project presents children and educators the wideness of film art and her value

from aspect of art in pedagogical process and encourages new, critical view on a film.

The theoretical part covers the definition what the film is, and important chapters in

the history of film, especially the history of silent films. We have emphasized film technic,

language of a film, characteristic of picture and sound and the process of making the

film.

In the practical part of the thesis, we focus on the process of the film. All the way

from idea itself through the execution of the project, we collaborated with children, with

parents, with the guidance of kindergarten, as well as with external collaborators. We

have used the causally nonexperimental method with causal qualitative research method

and have written the findings.

Key words: film, black and white silent film, script, play, mimicry, recording,

direction, mounting, camera, theatre, actor.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1 Film ..................................................................................................................... 2

2.2 Zgodovina filma .................................................................................................. 2

2.3 Prazgodovina filma ............................................................................................. 3

2.3.1 Izum filma ..................................................................................................... 4

2.3.2 Zgodovina nemega filma .............................................................................. 6

2.3.3 Nemi film ...................................................................................................... 7

2.4 Filmske tehnike ................................................................................................... 8

2.5 Filmski jezik .......................................................................................................10

2.6 Filmska vzgoja ...................................................................................................10

2.6.1 Film kot iztočnica za pogovor ......................................................................11

2.6.2 Filmska vzgoja v vrtcih ................................................................................12

2.7 Proces ustvarjanja filma .....................................................................................12

2.7.1 Ideja ............................................................................................................13

2.7.2 Scenarij .......................................................................................................13

2.7.3 Zgodboris ali storyboard ..............................................................................14

2.7.4 Kako pisati za kamero .................................................................................14

2.7.5 Snemalni načrt ............................................................................................14

2.7.6 Proces priprave filma ...................................................................................15

2.7.6.1 Ustvarjanje filmskega prostora .................................................................17

2.7.6.2 Smer pogleda ...........................................................................................18

2.7.6.3 Ustvarjanje filmskega časa .......................................................................18

2.8 Montaža .............................................................................................................18

2.9 Glasba v filmu ....................................................................................................19

3 PRAKTIČNI DEL .....................................................................................................20

3.1 Namen in cilj diplomske naloge ..........................................................................20

3.2 Raziskovalna vprašanja in raziskovalne hipoteze ..............................................20

3.3 Metode dela .......................................................................................................21

3.4 Raziskovalni vzorec ...........................................................................................21

3.5 Načrtovanje projekta ..........................................................................................21

3.5.1 Cilji projekta .................................................................................................21

3.5.2 Pogovorne priprave na izvedbo projekta......................................................22

3.6 Načrt dela ..........................................................................................................23

3.7 Potek dela ..........................................................................................................24

3.8 Praktična izvedba projekta .................................................................................24

3.9 Potek dela in analiza ..........................................................................................26

3.9.1 Predstavitev projekta vodstvu vrtca in staršem ............................................26

3.9.2 Prvi del – ogled nemih filmov in animiranih filmov ter igra v kotičku »filmski

studio« ........................................................................................................27

3.9.3 Drugi del – zunanji sodelavci (igralec, kostumograf, snemalec) ...................28

3.9.4 Tretji del – ogled lokacij snemanja ...............................................................28

3.9.5 Četrti del – snemanje filma ..........................................................................30

3.9.5.1 Prvi dan snemanja ....................................................................................33

3.9.5.2 Drugi dan snemanja .................................................................................38

3.9.6 Peti del – sodelovanje z glasbeniki ..............................................................40

3.9.7 Šesti del – montaža filma in glasbe .............................................................40

3.9.8 Premiera filma .............................................................................................40

3.10 Rezultati in razprava ........................................................................................42

4 SKLEPNE UGOTOVITVE .......................................................................................44

5 LITERATURA IN VIRI..............................................................................................45

6 PRILOGA ................................................................................................................48

KAZALO SLIK

Slika 1: Stenska slika v jami v Valltorti, Španija. Poskus, da s pomočjo slik zapišejo

faze kontinuiranega gibanja in ustvarijo mimetično iluzijo življenja ................... 4

Slika 2: »Črna Marica« – Dickson. ................................................................................ 5

Slika 3: Edisonov kinetoskop. ....................................................................................... 5

Slika 4: Brata Lumiere. ................................................................................................. 6

Slika 5: Zgradba prizora. .............................................................................................15

Slika 6: Zgradba filma. .................................................................................................16

Slika 7: Total + srednji plan = OK!. ...............................................................................16

Slika 8: Total + amerikan ≠ OK! (Razlika je premajhna in ne podaja nove

informacije) .....................................................................................................17

Slika 9: Total + portret ≠ OK! (Razlika med plani je prevelika in je zelo opazna ter

gledalca šokira) ..............................................................................................17

Slika 10: Ogled lokomotive »Parenzana«. ...................................................................29

Slika 11: Izris lokomotive »Parenzana«. ......................................................................29

Slika 12: Ogled črno-belih fotografij v muzeju »Parenzana« v Izoli. .............................29

Slika 13: Tirnice. ..........................................................................................................29

Slika 14: Prizor iz filma – deklica za šivalnim strojem v parku Pietro Coppo. ...............33

Slika 15: Snemalec dečke motivira in spodbuja k snemanju prizora. ...........................34

Slika 16: Prizor iz filma na stari pasari. ........................................................................34

Slika 17: Deklici med snemanjem pred staro mestno hišo. ..........................................35

Slika 18: Potek snemanja pred staro mestno hišo ......................................................35

Slika 19: Deček med snemanjem pred staro mestno hišo. ..........................................35

Slika 20: Pred Bezengijevo palačo. .............................................................................36

Slika 21: Čakanje na drugi del snemanja.. ..................................................................36

Slika 22: Potek snemanja. ...........................................................................................36

Slika 23: Prizor iz snemanja na Manziolijevem trgu. ...................................................37

Slika 24: Deklica med snemanjem na Manziolijevem trgu. ..........................................37

Slika 25: Prizor iz filma – na travniku izolskega svetilnika. ...........................................37

Slika 26: Prizor iz filma – na železniški postaji v Kopru ................................................38

Slika 27: Priprave na snemanje ...................................................................................38

Slika 28: Potek snemanja. ...........................................................................................38

Slika 29: Veselje med snemanjem.. .............................................................................39

Slika 30: Počitek po snemanju.....................................................................................39

Slika 31: Končna podoba plakata. ...............................................................................41

Slika 32: Premiera filma...............................................................................................42

KAZALO PRILOG

Spletna povezava do napovednika filma »It's ringing« (Kleva films) ............................48

Paspalj, Neli (2017): Filmska vzgoja v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Leta 1968 je Miroslav Vrabec (1968, str. 23) v svoji knjigi Moj otrok in film zapisal:

»Starši imajo torej sledeče naloge, ki jih morajo uresničiti pri filmski vzgoji:

- svojim otrokom morajo pomagati pri uvajanju v filmsko kulturo,

- z otroki morajo razčleniti, tj. obravnavati ogledane filme,

- izbirati in svojim otrokom priporočati filme za ogled,

- poskrbeti morajo o času in številu obiskov kina,

- vedeti morajo o družbi, s katero zahaja otrok v kino,

- odvračati morajo morebiten negativen vpliv filma in škodljiva filmska nagnjenja.

Zaradi tega morajo imeti starši, ki se imajo odgovorne za filmski razvoj svojih otrok,

osnovno znanje iz filmske umetnosti, pedagogike in psihologije.«

Že takrat so vedeli, da je medijska vzgoja zelo pomembna v otroštvu.

Poleg staršev imamo prav pedagoški delavci veliko vlogo v otrokovem odraščanju.

Zadnja leta so strokovnjaki na področju umetnosti ugotovili, da je filmska vzgoja zelo

pomembna oziroma ključna pri razvoju otrokovega kritičnega mišljenja, estetskega čuta

in ustvarjalnih sposobnosti. Film je bil velikokrat obtožen, da kvari mladino. Zato je

pomembno, s čim »polnimo« glave otrokom. Prav je, da šole in vrtci nudijo kvalitetne

filme, da bi dosegli to, da postanejo ustvarjalni gledalci.

Film te lahko presune in zadane za vse življenje. To je seveda stvar mnogoterih

nežnosti, ki niso nikoli samo zadeva učenja. To je stvar, ki izhaja iz nas, torej iz ljubezni

do nečesa. V tem primeru je to film. Navsezadnje gre vedno za neko obliko ljubezni, ki

je obvezna in globoka, čeravno vedno bolj živimo v obdobju osamljenosti (Borčić, 2007).


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Film

Film predstavlja niz reprezentacijskih podob, morda tudi zvokov, ter ustvari iluzijo

gibanja tam, kjer so nepremične podobe, ki utripajo z določeno hitrostjo. Film je samo

»posebni učinek« in idealističen pojav (Cook, 2007).

Je najvplivnejši medij 20. stoletja. Vpliva na to, kako se počutimo, kako govorimo ali

ravnamo, morda kako se oblačimo, v kaj verjamemo ali o čem dvomimo ter na še mnoge

vidike, ki vplivajo na naše življenje. Nudi nam močna estetska doživetja, nas seznanja z

različnimi kulturami in novimi načini razmišljanja (Bordwell, 2001).

Slikarstvu, književnosti, glasbi in plesu je podoben v tem, da ga kot medij lahko

uporabimo za ustvarjanje umetniških izdelkov. Je »oživljena slika«, ki je na pol poti med

fotografijo in gledališčem, saj prikazuje prostor, vendar tega ne počne s pomočjo

resničnega prostora kot v gledališču, temveč z ravno površino kot fotografija. Gledalec

doživlja film kot določeno iluzijo globine. V nasprotju s fotografijo čas med predvajanjem

filma teče kot na odru. Do določene mere ustvarja vtis stvarnega življenja (Arnheim,

2000).

Film predstavlja področje sedme umetnosti in je ena najbolj razširjenih oblik zabave.

Sodi med najmlajše umetnosti. Združuje glasbeno, besedno, likovno, plesno in

gledališko umetnost. Je prepričljiva in kreativna umetnost, saj prikazuje realnost in

domišljijo. Sestavljen je iz posameznih členov tako imenovane fotografije (Bordwell in

Thompson, 2001).

2.2 Zgodovina filma

Trenutno po vsem svetu gledamo zabavne, eksperimentalne, risane idr. filme.

Vendar jih le nekaj tisoč preučuje preteklost filma. Stari filmi se namreč ne ujemajo z

našimi današnjimi miselnimi vzorci, zato so nam tuji. Zato bi morali spremeniti pogled,

če želimo uzreti tisto, kar so v preteklosti videli drugi (Bordwell in Thompson, 2001).

Filmska umetnosti je tesno povezana s pojavom množične kulture, ki se je začela

razvijati v 19. stoletju in je svoj vzpon dosegla v 20. stoletju. V 19. stoletju se je zaradi

mnogih tehničnih izumov začel nagel razvoj industrije, kar pa je omogočalo zaposlovanje

velikega števila delavcev, ki so se začeli naseljevati po mestih. Višja oblika proizvodnje

je zahtevala izobraževanje delavcev, zato se je v 19. stoletju povečalo število pismenih.

Znanost je močno preobrazila tudi proizvodnjo, saj je v tistem času močno napredovala.

Delavci so imeli več prostega časa, ki pa so ga hoteli čim bolje zapolniti. V 19. stoletju


3

so obstajale številne potujoče gledališke skupine, ki so nastopale po gledališčih. Te

potujoče skupine so se s celotno gledališko produkcijo selile iz mesta v mesto. Takšna

selitev je bila draga, ljudje pa so morali prepotovati dolge razdalje, če so hoteli videti

glavne panorame. Film pa je ljudem ponudil cenejšo obliko zabave. Igralci so lahko

posneli predstave, ki jih je bilo mogoče brez težav pokazati kjerkoli po svetu, gledalci pa

so si predstavo v gibljivih podobah lahko ogledali doma. Ko so se na karnevalih prvič

pojavile škatli podobne naprave za gledanje filma (Camera obscura), kjer se je gledalo

film skozi luknjo, so bili ljudje očarani. Še nikoli prej v zgodovini kaj takega ni bilo

možnega. Iz prvih naprav, ki so bile namenjene samo enemu gledalcu, so postopoma

začeli razvijati naprave, v katerih je lahko filme gledalo več gledalcev naenkrat (Bordwell

in Thompson, 2001).

2.3 Prazgodovina filma

Zgodovinski dokumenti iz skoraj vseh civilizacij govorijo o željah in naporih ljudi, da

bi s pomočjo različnih tehničnih naprav, senc in svetlobe ustvarili »žive slike« realnih in

imaginarnih vsebin. Prazgodovina filma sicer ni najbolj poznana, saj so bili filmi pred

pojavom prve uradno priznane filmske projekcije samo za sejemsko zabavo, ki ni mogla

doseči statusa umetnosti. Werner Nekes, nemški avtor alternativnih filmov, je na podlagi

dolgoletnih raziskav posnel dokumentarni filmski esej z naslovom »Film pred filmom«.

Rekapituliral je prakso iz prazgodovine filma oziroma izrazna sredstva različnih naprav

za ustvarjanje gibljivih slik pred letom 1895.

Prazgodovino filma razdelimo na več obdobij:

1. Slikanje faz gibanja;

2. Magične sence;

3. Moč svetlobe in camera obscura;

4. Laterna magica in projiciranje slik;

5. Analitična risba in optične igračke;

6. Fotografija;

7. Projiciranje risbe in fotografskih poz;

8. Projiciranje gibljive fotografije;

9. Izpopolnjevanje projekcijskega fotoaparata, ki je omogočilo filmsko projekcijo

(Jovanović, 2008).


4

Slika 1: Stenska slika v jami v Valltorti, Španija. Poskus, da s pomočjo slik zapišejo faze

kontinuiranega gibanja in ustvarijo mimetično iluzijo življenja (Skozi grede, 2017).

2.3.1 Izum filma

Beseda »Kinematograf« pomeni pisati s pomočjo gibljivih podob. Elitistični sloji so

pojav filma doživeli kot kulturni in civilizacijski šok. Niso se zavedali, da se je enostavno

rodila nova umetnost oziroma nov način mišljenja. Kinematograf je bil torej tehnični izum,

ki je beležil prizore iz vsakdanjega življenja.

Prvi izumitelj filmske kamere je bil Thomas A. Edison. S pomočjo slike je želel dati

večjo prepričljivost zvoku. Leta 1877 je patentiral fonograf – napravo za registracijo in

reprodukcijo zvoka. Njegov uspeh ga je spodbudil, da je ustvaril »živo sliko«, saj je želel,

da bi bil ton bolj avtentičen.

K sami izdelavi fonografa je največ pripomogel njegov pomočnik W. K. L. Dickson.

Kasneje, leta 1891, sta sestavila kinetoskop, saj je fonograf temeljil le na snemanju

zvoka na valj. Poskušala sta odtisniti majhne fotografije na podobne valje, vendar

brezuspešno. Dickson je nabavil Eastman- Kodakov trak ter začel konstruirati nov tip

naprave, saj je na obisku v Parizu Edison videl Mareyevo kamero, pri kateri so uporabljali

prožen filmski trak.

Dicksonova nova domislica je vplivala na vso zgodovino filma, saj je filmski 35-mm

trak s štirimi performacijami na fotogram postal standard. Za snemanje filmov je zgradil

majhen studio v New Yerseyu, znan po imenu »Črna Marica«, ter januarja 1893 začel s

produkcijo (Bordwell in Thompson, 2001).


5

Slika 2: »Črna Marica« – Dickson (Wikiwand, 2017).

Filmi so bili dolgi le 20 sekund, ker večje dolžine kinetoskop ni prenesel. Drugo

zgodnjo napravo za projeciranje in snemanje filmov sta izdelala Max in Emil

Skladanowsky. Imenovala sta jo bioskop. Tako sta brata 1. novembra 1895 predstavila

15-minutni program v velikem vodvilskem gledališču v Berlinu. Vendar je bil bioskopski

sistem preokoren, zato sta brata kmalu prevzela sistem 35-mm traku, ki so ga uporabljali

najvplivnejši inovatorji.

Kasneje sta Edison in Dickson izumila še kinetofon, ki je bil prva kombinacija živih

slik in zvoka. Ker v tem izumu ni nihče videl zvočnega filma, je bilo potrebnih več

desetletij, da so ga ponovno izumili, saj primitivna tehnika reprodukcije enostavno ni

omogočala predvajanja slike in zvoka.

Slika 3: Edisonov kinetoskop (Studentski.hr, 2014).

Brata Lois in August Lumiere sta iznašla sistem projekcije, ki je omogočil, da je film

postal donosen mednarodni posel, skratka, iz filma sta z drugimi podjetji naredila

svetovni fenomen. Uradno sta priznana izumitelja filma, vendar s svojo projekcijo filmov


6

28. decembra 1895 nista pritegnila pozornosti kulturne javnosti. Na izum filma nista

gledala kot na neko novo umetnost, temveč kot na tehnični izum brez prihodnosti. Svoje

filmske kamere nista prodala, saj je enostavno nista videla kot neko trgovsko prihodnost

(Bordwell in Thompson, 2001; Medianorm, 2012).

Slika 4: Brata Lumiere (Medianorm, 2012).

Večje število najbolj znanih umetnikov in teoretikov ni razumelo narave zvočnega

filma. Še bolj zanimivo je to, da niso razumeli, da s pretvorbo »fotografij v gibanju« v

»zvočne slike v gibanju« odpirajo bogate estetske in umetniške možnosti filmskega

medija (Jovanović, 2008).

Proti koncu 19. stoletja so imeli ljudje v domačem gospodinjstvu optične igrače po

imenu zoetrop. Nekatere družine so imele ročna stereoskopska kukala, ki so ustvarjala

tridimenzionalne učinke, a le z uporabo pravokotnih kartic s stereo fotografijami. Zgodnji

filmi so bili neigrani, to so bili krajinarski filmi, kratki potopisi – tovrstni filmi so prinašali

prizore iz daljnih dežel, ali pa novičarski filmi, ki so opisovali aktualne dogodke (Bordwell

in Thompson, 2001).

Najzgodnejši filmi se nam danes zdijo drugačni, lahko bi rekli celo tuji. Vendar bi

lahko rekli tudi, da so se ljudje takrat za film zanimali iz istih razlogov kot danes.

2.3.2 Zgodovina nemega filma

Vzporedno z industrijskim kinematografskim filmom obstaja tudi filmska izkušnja, ki

se dogaja na povsem drugi ravni. Poznamo jo pod imenom avantgardni film. Deli se na


7

prvo, drugo, tretjo in četrto avantgardo. Prva avantgarda obsega avtorje, ki so ustvarjali

v času nemega filma, torej v drugem in tretjem desetletju 20. stoletja. Druga avantgarda

združuje avtorje, ki so ustvarjali v tridesetih in štiridesetih letih, vezana pa je predvsem

na začetke zvočnega filma. Tretjo in četrto avantgardo tvorijo avtorji, ki so nadaljevali

prakso antikinematografskega filma v petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in

osemdesetih letih (Jovanović, 2008).

Avantgardnim filmom bi lahko rekli tudi alternativni stili oziroma nekakšna gibanja.

Torej vsako gibanje ima tudi svoj povod. V letih od 1918 pa do 1933 se je pojavilo veliko

alternativnih stilov. V komercialni industriji je nastopilo troje avantgardnih stilov: francoski

impresionizem, nemški ekspresionizem in sovjetski film montaže. V 20. letih se je začel

neodvisni eksperimentalni film, ki je obsegal nadrealistično, dadaistično in abstraktno

smer. Leta 1928 je bila umetnost nemega filma na vrhuncu. Tovrstni film se je takrat zdel

kot umetnost, ki se je do popolnosti prilagodila izbornemu nelagodju tišine. Zvok bi v

nemem filmu povzročil le kaos (Bazin, 2010; Bordwell in Thompson, 2001).

Hollywood se je pojavil kot stilna in komercialna sila, prav zato se je pojavila taka

razlika v smereh. Filmska produkcija se je po vojni znašla v različnih situacijah, saj se je

morala soočiti s hollywoodsko konkurenco. V Veliki Britaniji je prav ta konkurenca

pripomogla k posnemanju hollywoodskih filmov. Dogajalo se je tudi v drugih nacionalnih

kinematografijah. Obenem so filmske ustvarjalce spodbujali k eksperimentiranju, da

bodo s svojimi inovativnimi filmi lahko konkurirali hollywoodskim izdelkom. Nekateri filmi

so bili po vojni uspešni prav zaradi inovativnosti ustvarjalcev.

Ko je Hollywood le pilil svoj klasični stil, so drugod nastajale številne institucije, ki so

ponujale avantgardne filme. Predvsem francoska filmska produkcija je bila v tem času

druga najmočnejša kinematografija. Imenovali so jo črn ali poetični realizem. Torej tako

ameriška kot francoska produkcija zadostujeta, da predvojni zvočni film opredelimo kot

umetnost, ki je dosegla tako zrelost kot ravnotežje (Bordwell in Thompson, 2001).

Vse od iznajdbe filma so ljudje na vsak novi medij gledali kot na neko obliko zabave

in komercialni izdelek. Le Maurice Tourner in Victor Sjostrom sta na film gledala kot na

umetniško obliko.

2.3.3 Nemi film

To je film brez sinhroniziranega zvoka ali glasbe. Kljub temu, da je možnost

snemanja zvoka v tej dobi že obstajala, je bil problem predvsem v sinhroni združitvi

zvoka in slike. Vsi nemi filmi niso bili brez zvočne spremljave. Med filmom so v dvorani


8

igrali pianisti ali orglarji. Nekatere orgle so imele dodane zvočne efekte, podobne

bobnom, galopiranju konj… Vse to so izvajalci spremljali v živo, nekje so tudi

improvizirali. Zaradi kompleksnejše strukture filmov pa so se začeli pri prodaji kolutov

filma dodajati tudi notni zapisi za določen del filma.

Glavni razlog prodaje notnih zapisov je bil seveda zaslužek, saj so tak zapis lahko

prodali tudi milijon-krat. Ker so bili filmi brez dialogov, so igralci morali s pomočjo mimike

in z govorico telesa ponazoriti dogajanje v filmu.

Na začetku je večina filmov prikazovala samo scene iz realnega življenja ter javne

prireditve in športne dogodke, dolgi pa so bili okrog ene minute. Tehnike, ki so sedaj

prisotne v filmu, še niso bile poznane. Ni bilo montaže in v veliki večini brez premikov

kamere. Čeprav je obstajala samo črno-bela tehnika, niso obupali nad to

pomanjkljivostjo, ampak so filme pričeli barvati ročno, slikico za slikico, oziroma so pričeli

pred projektorje postavljati barvne gele, ki so spremenili barvo scenam na platnu. Tako

so skušali realneje prikazati vzdušje v sceni. Tako so minila tri desetletja ob živi glasbi in

ob govoru predvajalca filma, kasneje pa tudi ob uvedbi med-napisov med kadrom. S

serijo stavkov, navadno vstavljenih med kader, preden začne oseba govoriti, so tako

razvijali potek zgodbe.

Kljub vsemu temu napredku, v času v katerem se je film razvijal, sinhrono

predvajanje zvoka in videa ni bilo možno vse do leta 1927, ko je izšel prvi komercialno

uspešni film »Pevec jazza«.

Kmalu je prodaja kopij filmov v filmskih družbah postala praksa. Cene so bile v

Ameriki okrog petnajst centov na čevelj dolžine, v Angliji pa en šiling, medtem ko so

ročno barvani filmi dosegli trikratnik te cene. Prvič v zgodovini so se pojavili producenti,

ki filmov niso prodajali, ampak so jih predvajali v lastnih prostorih. Prva stalna dvorana,

ki je predvajala izključno filme, je postala dvorana Nickeldeon v Pitsburgu leta 1905. V

tem času so postali filmi oziroma sklopi filmov že dovolj dolgi za polurno predvajanje.

Sklope filmov so po nekaj dnevih tudi že zamenjali, saj so se bali, da se ne bi obiskovalci

naveličali (Medianorm, 2012).

2.4 Filmske tehnike

Na glavo stativa, ki je imel samo osnovno livelerko za poravnavo horizontale, so bile

postavljene prve kamere. Snemali so večinoma s statično kamero. Lumierov snemalec

je naredil prvi zabeleženi premik iz gibajočega se vozila. Kamero je postavil na gibajoči

se vagon in tako snemal prizor odhoda vlaka iz Jeruzalema. Leta 1897 je Robert W. Paul


9

naredil prvo glavo za stativ, katera je bila sposobna rotirati in je tako omogočila prvi

neprekinjen posnetek mimohoda osebe, ki ga je kamera lahko spremljala brez

spreminjanja pozicije.

Leta 1897 je George Melies postavil prvo znano platformo snemalnega studia.

Studio je bil podoben vrtni hiši. Zgledoval se je po fotografskih studiih v tistem času.

Studio je imel tri steklene stranice, da je lahko skoznje prehajala sončna svetloba. Ko je

bila svetloba sonca močna, so napeli polprosojne tkanine, ki so jo naredile bolj difuzno

in tako zmanjšale število senc na sceni in igralcih.

Pri povečanju produkciji filmov je naraščala tudi potreba po večjemu koriščenju

studia, kar pa zaradi dnevne sončne svetlobe ni bilo možno, kajti snemanje v studiu je

bilo odvisno od dolžine dneva. Velika večina filmov se je snemala s soncem v ozadju.

Problem pa je nastal pri svetlosti osebe v kadru. Prav zaradi tega sta D. W. Griffith in

njegov snemalec Billy Bitzer za polnilo svetlobe s prednje strani začela uporabljati bele

odbojnike svetlobe. Filmski studio so tako zatemnili. Pričeli so uporabljati predelane

ulične svetilke. Te so bile na stojalih ali pa so visele s stropa. Naslednji korak, ki je sledil,

je bil osvetlitev igralcev v studiu. Tako so v studiu pričeli s simulacijo svetlobe sonca, ko

se je pojavila osvetlitev s prednje strani, ter z zadnje strani s pomočjo flos luči.

V združenih državah Amerike se je med leti 1907 in 1908 pričela montaža med

različnimi prizori, saj so želeli doseči večji suspenz ali napetost. Griffit je bil prvi, ki je

začel uporabljati to tehniko. Za razliko od ostalih režiserjev je večal in večal število

prehodov med različnimi paralelnimi scenami. Nekateri režiserji so uporabljali to tehniko,

vendar je bil Griffit vedno korak pred njimi (Medianorm, 2012).

Zelo pomembna inovacija tega obdobja je bil začetek snemanja kadrov iz pogledov

osebe (POV – Point Of View Shot). Pred tem obdobjem pa je veljala ideja, da lahko detajl

ali bližnji posnetek naredimo le takrat, kadar oseba gleda teleskop ali kakšno drugo

napravo.

Po definiciji je kader osnovna filmska enota. Njegova dolžina je različna. V

snemalnem procesu traja kader od začetka snemanja, torej ko zaženemo kamero, pa

vse do konca snemanja, ko se kamera ustavi. V samem procesu montaže kader traja od

montažnega prehoda do naslednjega montažnega prehoda, kar ga definira tudi kot

osnovni element montaže. Kader fizično združuje čas, prostor in dejanje. Najkrajši možni

kader je dolg eno sličico. Značilnost le-tega je, da se v njem neprekinjeno dogaja akcija

in se njegova kompozicija menja glede na gibanje objektov in subjektov kot tudi glede

na gibanje kamere. To so statični oziroma dinamični kadri.


10

V filmski zgodovini so mnogi filmski ustvarjalci težili k snemanju filmov, ki bi filmski

čas in prostor ter dejanja filmskih subjektov izenačili z realnim. Alfred Hitchcock je posnel

film »Rope« v 11-ih kadrih, saj je bil omejen z dolžino filmskega traku v kameri. Šele

digitalna tehnologija je omogočila neprekinjeno snemanje daljše dolžine (DZMP, 2014).

2.5 Filmski jezik

Pomembno je tudi, da se je v tem času začela pojavljati še ena snemalna tehnika in

sicer kader v uporabi kontra kadra. Torej kontinuiteta scene, ki jo dosežemo s kadrom.

Za primer lahko damo dva strelca, ki sta obrnjena eden proti drugemu. V prvem kadru

pokažemo samo enega strelca, nato pa dodamo temu kadru kontra kader s strani prvega

strelca na drugega strelca. Kasneje se začne uporabljati detajlni posnetek obrazov, ki so

si v kadru nasproti (Medianorm, 2012).

Da bi lažje razumeli, kaj se dogaja na filmskem platnu, moramo razumeti filmski

jezik. Da pa bi lahko ustvarili bodisi film ali animirani film, ga moramo znati tudi govoriti.

Ob gledanju filmov se že zelo zgodaj srečamo s filmskim jezikom. Besede lahko

primerjamo z njim, saj ima svoje elemente in pravila, kako se prav te besede združujejo

v smiselno zgodbo in stavek. To pomeni, da ima filmski jezik elemente in pravila, ki

združijo film v smiselno celoto in zaključek. Omogoča nam, da film doživimo v celoti in z

njim tudi komuniciramo (Novak, 2013).

Torej kader, kot smo že omenili, je po definiciji osnovna enota. Poleg kadra je

pomemben plan. Filmski plani so definirani glede na velikost ljudske figure znotraj

vidnega polja objektiva. Pri statičnem kadru govorimo o enem planu. Kadri, v katerih se

giblje kamera ali subjekti, imajo lahko tudi več planov. V grobem jih delimo na dve

skupini, na splošne oziroma široke in na bližnje oziroma ozke plane. V splošnih planih

prikazujemo predvsem prostor prizora, torej kje se prizor dogaja in kakšne so geografske

karakteristike kraja dogajanja (DZMP, 2014).

Da bomo lažje razumeli cel postopek snemanja filma, ga bomo v procesu ustvarjanja

filma bolj natančno predstavili.

2.6 Filmska vzgoja

Da bi otrok filmski jezik razumel, je ključno, da mu že v predšolskem obdobju

odpremo pot h kulturno-umetnostni vzgoji, v tem primeru k filmski vzgoji.


11

Namen filmske vzgoje je, da otroke in mlade naučimo gledati film celostno ter, da

jim izostrimo kritični pogled za popularne medijske vsebine. Otroke je potrebno uvesti v

samo osnovo razumevanja zgodovine filma kot medija, umetnosti in popularnega

stičišča raznoraznih mrež simbolike, specifične govorice, estetike in družbenih

kontekstov.

Pri otroku je potrebno spodbuditi empatično doživljanje filma. V Sloveniji ga je v 60-

ih letih vpeljala filmska vzgojiteljica Mirjana Borčić, katera je izdala knjigo »Odstiranje

pogleda«. V knjigi odstira metodološke dvome, ki se pojavijo v filmski vzgoji, ko je treba

sprejeti odločitev, kakšen pristop bomo zasledovali. Sama pravi, da je pomembno dojeti

tisto, kar film sporoča o odnosih med ljudmi in le-teh do okolja, pri čemer se soočata

doživljanje sveta avtorja in gledalca ter njuna različna tolmačenja resničnosti (Jurančič

in Slatinšek, 2014).

Velikokrat mislimo, da je realnost preprosto to, kar lahko zaznavamo s čutili oziroma

je to, v kar sami verjamemo. Najpomembneje pa je, da je realnost vselej za nas. Zgodi

se tudi, da imamo velike težave med pogovorom s sočlovekom in ugotovimo, da ima

čisto drugo predstavo o realnosti kot mi. Začnemo se spraševati, kdo v ima tem primeru

prav. Obremenjeni smo z dokazovanjem, kdo se moti. Aristotel je dejal, da se vsaka stvar

prične z začudenjem. Kar pomeni, da prej ali slej ugotovimo, da svet le ni tak, kot smo si

ga zamislili.

Torej filmska realnost zato ni več fikcija oziroma neresnična realnost, temveč se

spreminja v nekaj drugega. Je tudi realnost, kot jo poznamo iz vsakdanjega življenja. To

pomeni, da so mediji lahko za otroke tudi škodljivi, ne le koristni. Poleg tega velja tudi to,

da je vzgoja najmlajših za medije, zlasti za filme, hvalevredna. Je namreč vzgoja za

samostojnost, samospoštovanje in kritično rabo uma (Rutar, 2008).

2.6.1 Film kot iztočnica za pogovor

Prvih korakov pri gledanju filma se otrok nauči v spremstvu odraslih, ki spodbujajo

in usmerjajo njegov odnos do filma. Zelo pomembno je, da ima pri skupnem ogledu filma

možnost, da se pogovori o videnem. Pogovori so seveda odvisni od njegove starosti,

kateri prilagodimo način pogovora ter usmerjamo pozornost na posamezne elemente

oblike in vsebine. Pomembno je, da se z otroki o filmu pogovorimo pred ogledom in

seveda po njem. Pred ogledom usmerimo pozornost na vsebino in na obliko filma. Po

ogledu pa jim pomagamo razvijati lastno refleksijo, torej prepoznavanje vzorcev

razmišljanja, sporazumevanja in vedenja, njihovo vrednotenje in povezovanje z lastnimi

izkušnjami.


12

Otroka je dobro opazovati, kako film gleda. Ob tem razberemo, kako ga doživlja na

platnu, kaj ga pritegne, kaj vznemiri in kdaj mu popusti pozornost. To so dobre iztočnice

za pogovor o različnih temah. Lahko spodbujamo pogovor o možnih načinih reševanja

težav v zgodbi in vsakdanjem življenju. Pri ogledu vsebin, ki jih otrok lahko napačno

razume oziroma si jih napačno razlaga, je pomembno, da se z odraslimi pogovarja o

videnem. Tako lahko izvemo, kako doživlja svet okrog sebe (Krajnc in Saksida, 2016).

Raziskave potrjujejo, da otrok do svojega osemnajstega leta preko medijev vidi več

kot sto nasilnih dejanj. Prav tako dokazujejo, da preživijo pred različnimi zasloni okoli

šest ur dnevno. Tisto, kar otroci sprejmejo preko različnih medijev, oblikujejo ne le v svoje

vedenje, doživljanje, razmišljanje in čustvovanje, temveč tudi v vrednote in stališča, kot

je npr. nasilje kot način reševanja vsakdanjih problemov (Rutar, 2008).

2.6.2 Filmska vzgoja v vrtcih

Poseganje tehnologije v otrokov razvoj je posledica pomanjkanja časa staršev pri

vzgoji otrok. S tem so današnje generacije otrok zelo dovzetne do novih tehničnih

pripomočkov. Pomembno je pomagati otroku, ne toliko pri preudarni rabi tehnoloških

pripomočkov, temveč pri samem razumevanju in razbiranju vizualnih sporočil.

Pri najmlajših je še toliko bolj pomembno vse skupaj vpeljati skozi igro in nikakor ne

z uporabo zahtevnejših tehničnih pripomočkov. Prav skozi igro otrok razvija svoje

sposobnosti izražanja. Pri skrbnem izboru filmov pa je treba upoštevati starostno

obdobje in temu prilagojeno likovno podobo in način pripovedovanja ter jezik.

Film ni le odpotovanje v nov svet, temveč tudi zadrževanje in vztrajanje v njem. Je

njegovo raziskovanje, širjenje, odkrivanje itd... Zato je pomembno, kako otroku film

predstavimo in kako ga vidi on sam.

2.7 Proces ustvarjanja filma

»Ustvarjanje filma je vsestranska, sintetična dejavnost, kjer izstopata zvočna in

glasbena oprema. Le-ti dajeta dodatno dimenzijo vizualnega dogajanja, hkrati pa

odpirata nova dogajanja, imaginacijo in občutenja v gledalčevi notranjosti. Filmsko

dogajanje s pomočjo ustvarjalne zvočne in glasbene opreme doživi povsem nove

emotivne in miselne razsežnosti ter s tem povsem novo kvaliteto doživetja

umetniškega dela.« (JSKD, 2016, str. 1).


13

2.7.1 Ideja

Kar je pomembno pri samem ustvarjanju filma, je sama ideja. Ideja je seme, iz

katerega vzklije scenarij, načinov, kako jih črpamo za film, pa je veliko. Cilj je priti na

zamisel, ki nam je izredno všeč in ki jo oblikujemo tako, da lahko ohranjamo navdušenje

nad projektom. Veliko dejavnikov vpliva na to, od kod črpati ideje za projekt. Bodisi je to

lahko star film, knjiga ali zgodbe, ki jih piše resnično življenje.

2.7.2 Scenarij

Scenarist se spušča v pustolovščino, sam ali še s kom. Torej se pisanje scenarija

začenja na lastno pobudo in s tveganjem. Gre za prehodno stanje, začasno obliko, ki ji

je usojeno, da se spreminja in izgine. Menimo, da je scenarij že film. Pisanje le-tega

pomeni veliko več kot pisati. Piše se s pogledi in premolki, z gibanji in mirovanji, v

zapleteni celoti podob in zvokov, ki se lahko povezuje na tisoče načinov (Carriere in

Bonitzer, 2000).

Scenarij mora vsebovati podroben opis vsakega prizora, da postane dobra osnova

za izdelavo snemalnega načrta. V njih so lahko zapisane tudi ideje za montažo, npr. kako

narediti prehod iz enega prizora v naslednjega, pa tudi, katera glasba je za film primerna

itd. Dober scenarij namreč prihrani veliko časa pri snemanju, kajti snemalec in režiser

kaj hitro ugotovita, kaj in kako je potrebno posneti.

V scenariju moramo imeti zapisano naslednje:

- natančno lokacijo,

- čas,

- dneve,

- rekvizite,

- osvetlitev,

- izgled igralcev,

- kostume,

- opis,

- dialoge in

- kaj se v prizoru dogaja.


14

Vsak prizor strukturiramo na isti način, najprej opišemo lokacijo, nato like in

nazadnje napišemo dialoge (Vision, 2017a).

2.7.3 Zgodboris ali storyboard

Zgodboris predstavlja vizualno pripoved zgodbe. Film načrtujemo tako, da s

pomočjo zgodborisa naredimo skico za skico. Seveda lahko zgodbo spreminjamo, še

preden začnemo snemati.

Ključni elementi zgodborisa so:

- prikaz likov in njihovega gibanja,

- dialog med njimi,

- časovnica: trajanje posamezne slike,

- zvok (dialogi in efekti),

- položaj in gibanje kamere (plan, rakurz, smer snemanja in podobno).

Zgodborise rišemo s svinčnikom. Lahko uporabljamo tudi fotografije ali rišemo s

pomočjo računalniških programov. Ni potrebno, da so risbe dovršene. Rišemo lahko

osnovne oblike, črte in preprosta ozadja. Iz narisanega se morajo videti ključni elementi

(Medijski tehnik, 2017).

2.7.4 Kako pisati za kamero

Slika pove več kot tisoč besed, zato pisati za film pomeni biti sposoben z besedami

ustvariti gibljive slike.

Dolžina scenarija pomeni, da je stran scenarija minuta filma na platnu. Pri dialogih

je pomembno to, da so čim krajši in čim bolj gospodarni, saj niso enaki dialogu, ki ga

uporabljamo v gledaliških igrah in romanih. Veliko piscev vidi dialog kot drugo obliko

dogajanja, kjer liki usmerjajo razvoj zgodbe. Prav tako pomembno je to, da ne številčimo

prizorov, kajti do številčenja prizorov pride šele takrat, ko se sprejme proračun in določi

začetek snemanja (Vision, 2017a).

2.7.5 Snemalni načrt

Snemalni načrt je časovni pregled snemalnih dni, ki jih načrtujemo, in temelji na

scenariju oziroma zgodborisu. S pomočjo zgodborisa si ustvarimo pregled nad sredstvi


15

in delom, ki ga bomo morali opraviti. V pomoč nam je, da si snemanje organiziramo čim

bolj racionalno. Če se več prizorov odvija na istem kraju, je najbolje, da te prizore tudi

posnamemo, čeprav si v filmu ne sledijo v istem zaporedju. Izjema so dokumentarni filmi,

saj se zgodba pogosto prične kazati šele, ko začnemo s snemanjem.

Za vsak snemalni dan si je potrebno zapisati:

- datum in čas snemanja,

- lokacijo, ki jo točno določimo,

- kadre ki jih želimo posneti,

- člane snemalne ekipe in

- njihove naloge ter igralce.

Zapisati si moramo tudi, katero opremo, rekvizite in kostume bomo potrebovali in

kako bo potrebno poskrbeti za varnost. Dnevno je potrebno poskrbeti tudi za logistiko,

torej prevoz, parkiranje, hrano in pijačo itd. (Vision, 2017a).

2.7.6 Proces priprave filma

Med procesom pripravljanja filma je potrebno predvideti, kako naj bi končni rezultat

izgledal. Razdelimo ga na različne prizore, prizore pa razdelimo na kadre. Prizor je

zaporedje več kadrov, ki so po navadi posneti na eni lokaciji v kontinuiranem času in

povezani skupaj v logično zaporedje. Prizori se nato povežejo in tako dobimo film.

Slika 5: Zgradba prizora (Vision, 2017b).

Kadre znotraj enega prizora posnamemo v različnih filmskih planih in rakurzih.

Omogočajo nam, da prikažemo zgodbo bolj podrobno, iz različnih zornih kotov, ali da

skrajšamo oziroma podaljšamo čas dogajanja. Kadre nato kombiniramo skupaj s


16

pravilnimi prehodi ali rezi. Pomembno je, da so neopazni za gledalca, torej da se lahko

vživi v vlogo (Vision, 2017a).

Slika 6: Zgradba filma (Vision, 2017b).

Pomembno je tudi, kako kadre montiramo med seboj. Eno od osnovnih pravil je, da

zaporedno montiramo filmske plane, ki se med seboj razlikujejo, razlika pa ne sme biti

ne premajhna ne prevelika, razen v primeru, ko želimo gledalca šokirati. Biti mora vsaj

za dve stopnji, tako da gledalcu z vsakim naslednjim planom podamo novo informacijo.

Slika 7: Total + srednji plan = OK! (Vision, 2017b).


17

Slika 8: Total + amerikan ≠ OK! (Razlika je premajhna in ne podaja nove informacije)

(Vision, 2017b).

Slika 9: Total + portret ≠ OK! (Razlika med plani je prevelika in je zelo opazna ter

gledalca šokira) (Vision, 2017b).

2.7.6.1 Ustvarjanje filmskega prostora

Filmski prostor lahko ustvariš v montaži. V resničnem svetu tak prostor ne obstaja

oziroma ni nujno resničen. Notranji prostori v filmu, ki jih vidimo, so lahko posneti v samem

studiu ali na različnih lokacijah, lahko tudi v drugih državah. Gledalec pa si to predstavlja,


18

kot da se vse dogaja v enem in istem prostoru, torej v prvem kadru. Ustvarimo lahko

prostor, ki sploh ne obstaja in je samo v naši domišljiji (Vision, 2017a).

2.7.6.2 Smer pogleda

Zelo uporaben način za ustvarjanje filmskega prostora je smer pogleda. Ko vidimo

kader, v katerem oseba gleda v določeno smer, bomo to razumeli kot smer pogleda te

osebe. Ni nujno, da je posnet na isti lokaciji ali isti čas. Torej, če ena oseba v prvem

kadru gleda v eno smer, v naslednjem pa se prikaže objekt, ki je bil posnet nekje drugje,

bo gledalec mislil, da se oba nahajata v istem prostoru ali lokaciji (Vision, 2017a).

2.7.6.3 Ustvarjanje filmskega časa

Čas v filmih prikažemo drugače kot se odvija v realnosti. V filmu je npr. življenje

nekoga predstavljeno v dveh urah, v resničnem življenju pa lahko traja več let. Čas

stisnemo do te mere, da prikažemo le dogodke, ki so pomembni za razumevanje zgodbe.

Tu igra pomembno vlogo dolžina kadrov in prizorov (Vision, 2017a).

2.8 Montaža

Montaža ne zahteva veliko tehničnega znanja, potrebna pa je spretnost pri

rokovanju s filmskim trakom. Izhodiščni material pri montaži je slika, vtisnjena v

snemanju ter v laboratoriju razvita in prekopirana na kopijo. Naslednja pomembna

elementa sta montažna miza, ki omogoča gledanje in poslušanje tega materiala, ter

oseba, ki je za to delo odgovorna, torej montažer ali montažerka, ki razporeja film.

Glasovi igralcev pa so na magnetnem traku, ki ga režemo in lepimo. Časovno urejena

zgodba je filmski trak, ki se lahko vrti tako naprej kot nazaj.

V začetnem obdobju nemega filma niso poznali niti montaže niti montažerja. Poklic

montažerja se je pojavil v ZDA okoli leta 1913 ter v Franciji okoli leta 1917. Poklic se je

specializiral šele z nastopom zvočnega filma. Prej pa je sam režiser ali snemalec

montiral film po lastni presoji in s prostim očesom ter med prsti pregledoval filmski trak.

Filmski trak so lomili ročno in z bucikami spajali dva konca.

Montaža se začne po koščkih, sekvenca za sekvenco. Po izločitvi dvojnikov in grobi

montaži pride do trenutka, ko montažer prvič vidi film kot gledalec, na projekciji, v

sosledju in urejenega. Prej je sekvence montiral ločeno, eno za drugo, na montažni mizi,


19

v naključnem zaporedju. Sekvenca zaradi svojega mesta pripovedi kasneje dobi drugo

dimenzijo.

Pri sami montaži nikdar ne nehamo gledati. Nastopi tudi trenutek, ko postane zvok

odločilnega pomena. Montaža zvoka je zadnja faza montaže ( Villain, 2000).

2.9 Glasba v filmu

Glasbo, slišano med projekcijami v prvem obdobju filma, torej približno med letoma

1895 in 1915, so izvajale številčno različne zasedbe »v živo«. Včasih je šlo le za solista,

spet drugič pa za simfonični orkester. Na določenih mestih so se občasno pridružili tudi

pevci, ki so sinhronizirali sliko. Bilo je na splošno znano, da je glasba sestavljena iz

povezanega zaporedja že obstoječih skladb, ki so jih priredili za to priložnost.

Prvi filmi ne poznajo narativnega modela, torej to so bile vedute sveta,

rekonstruirane filmske novice, plesne točke in izbrani prizori iz opere in kabareta ali

gledaliških iger, znanstveni filmi o gibanju človeka itd. Tudi potem, ki je film prevzel

narativni model, je na ogled ponujal sklenjene prizore, spektakelske ali glasbene točke,

ki so bile avtonomne enote. Film se je začel kot zabavna zvrst, namenjena ljudskim

množicam. Kasneje je začel privabljati bolj uglajeno občinstvo. To se predvsem kaže v

uporabi spremljevalne glasbe. Prvo filmsko glasbo so igrali pred dvorano, da bi

mimoidoče privabljali k ogledu predstave. Pozneje je glasba vstopila v njeno notranjost.

Glasba je igrala pomembno vlogo tudi v sekvenci zasledovanja. Takrat so imeli

glasbeniki pomembno vlogo, saj so s primerno glasbo morali pomagati gledalcu

ugotoviti, kdo je v filmu junak, kdo pa negativec (Chion, 2000).

Glasba ima v filmu še dandanes zelo pomembno vlogo, saj ga prav zaradi tega

začutimo in doživljamo.


20

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Namen in cilj diplomske naloge

Namen diplomske naloge je v praksi predstaviti, kako lahko z otroki v predšolskem

obdobju ustvarimo film in kako je prav filmska vzgoja v tem obdobju pomembna.

Cilj diplomske naloge je, da s projektom otrokom in vzgojiteljem v najboljši možni

meri predstavimo širino filmske umetnosti in njeno vrednost, tako z vidika umetnosti kot

s pedagoškega procesa, ki spodbuja nov, kritičen pogled na film.

3.2 Raziskovalna vprašanja in raziskovalne hipoteze

Pri raziskovanju smo izhajali iz sledečih raziskovalnih vprašanj:

- RV1: Bodo otroci prepoznali različne žanre filma?

- RV2: Kako bodo otroci poznali postopek pri ustvarjanju filma?

- RV3: Kako bodo otroci poznali pomen nemega filma?

- RV4: Kako otroci razvijajo ideje za ustvarjanje nemega filma?

- RV5: Kako se bodo otroci preizkusili v vlogi igralca v nemem filmu?

- RV6: Kako uspešni so otroci pri izvedbi projekta?

Predvidevali smo naslednje hipoteze:

- H1: Da otroci s pomočjo vzgojitelja prepoznajo različne žanre filma.

- H2: Da otroci s pomočjo vzgojitelja in zunanjih izvajalcev spoznajo postopek pri

ustvarjanju filma.

- H3: Da otroci s pomočjo vzgojitelja spoznajo pomen nemega filma.

- H4: Da otroci uspešno razvijajo ideje za ustvarjanje nemega filma, s pomočjo

predhodnega znanja, ki ga pridobijo ob gledanju prvega nemega filma in pri sami

komunikaciji med vrstniki in vzgojiteljem.

- H5: Da se otroci uspešno preizkusijo v vlogi igralca v nemem filmu le s pomočjo

vzgojitelja in igralca, ki jim predstavi igralski poklic.

- H6: Da so pri izvedbi projekta triletni otroci srednje uspešni in nekateri starejši

otroci bolj uspešni.


21

3.3 Metode dela

Teoretični del diplomske naloge obsega definicijo in samo zgodovino filma,

predvsem zgodovino nemih filmov. Poudarili smo filmsko tehniko, filmski jezik, lastnost

slike in zvoka ter sam proces ustvarjanja filma. Praktični del diplomske naloge pa

predstavlja postopek izvedbe projekta v časovnem obdobju osmih mesecev.

- Uporabili smo kavzalno neeksperimentalno metodo s kvalitativno raziskovalno

metodo in ugotovitve tudi zapisali.

3.4 Raziskovalni vzorec

Pri izvedbi projekta je bilo vključenih 21 otrok, starih od 3 do 6 let, iz skupine Muce

(šolsko leto 2014/2015), VIZ vrtec Mavrica Izola, enota Livade. Skupino je sestavljalo 9

dečkov in 12 deklic.

3.5 Načrtovanje projekta

3.5.1 Cilji projekta

Otroci razlikujejo pojme filmska umetnost, film, risanka, kader, filmski plan, scenarij,

scena, režiser, montažer, aktivni (gibni) in pasivni (negibni) liki, naučijo se ločiti različne

tehnike animiranja, vrednotijo razlike med realnimi in virtualnimi dogodki, razvijajo čut za

estetsko izvedbo dela, privzgajajo vztrajnost za doseganje spretnosti, ki terjajo znanje,

razvijajo samostojnost in odgovornost do svojega dela, razvijajo smisel za kreativno

interpretacijo sporočila, ustvarijo svoj prvi kratki nemi film, razvijajo ustvarjalnost,

empatijo in kritičen odnos do vseh medijskih vsebin ter povezujejo različna znanja in

življenjske izkušnje, razvijajo sposobnosti medsebojnega sodelovanja – timsko delo in

komunikacija, izražanja mnenj in čustev, lastne domišljije in ustvarjalnosti.

- Razvijanje sposobnosti izražanja istih doživetij v različnih umetniških jezikih:

plesnem, dramskem in likovnem.

- Razvijanje zmožnosti izražanja z mimiko, kretnjami, gibanjem in govorom v

odrskem prostoru.

- Ob predstavitvi in preizkušanju pravil.

Medpredmetne povezave:

Jezik, likovna umetnost, družba, spoznavanje okolja – zgodovinska kultura ter etika,

sociologija in filozofija.


22

Kroskurikularnost:

- Razvoj kompetenc ter razvijanje medijske/filmske pismenosti.

- Razvoj kompetenc ter razvijanje medijske/filmske pismenosti, kar vključuje tudi

sodelovanje z zunanjimi izvajalci.

- Razvijanje osebnostne rasti, konstruktivnega izražanja in obvladovanja čustev.

3.5.2 Pogovorne priprave na izvedbo projekta

Projekt smo pričeli izvajati, ko je eden od dečkov v vrtec prinesel 3D očala in začel

pripovedovati o filmu, ki ga je gledal v kinu. Vprašal je, ali bi bilo mogoče, da bi tudi mi

posneli film. V skupnem dogovoru z otroki smo se odločili, da bi bil res velik izziv posneti

film in sploh spoznati celoten postopek pri ustvarjanju filma.

Prvi dan projekta je potekal tako, da smo otrokom postavljali različna vprašanja:

- Kje je bi lahko gledali filme?

- Ali si v kinematografih ogledamo lahko samo filme?

- Kje je kino?

- Ali je v Izoli tudi kino?

Izjave otrok so bile različne:

»Odzadaj predvajajo filme, kino je daleč, moraš do njega z avtom, v Izoli nimamo

kina…« Deklica, ki je pozorno poslušala odgovore, je nato rekla, da morajo igralci, ki

nastopajo v kinu, imeti kostume.

Naslednje vprašanje je bilo:

- Kje bi pa lahko dobili kostume?

Odgovor dečka:

»Vzamemo, kar imamo doma.«

Vprašanje, ki je sledilo:

- Kako bi pa prišli v televizijo? Ali obstajajo vrata?

Odgovor deklice:

»Neeee, zato imamo kamero.«

Vprašanje:


23

- Kaj pa je kamera?

Odgovori:

»Da snemamo, lahko tudi s telefonom snemamo, samo telefon ne snema dolgo.«

Vprašanje:

- Kdo pa nas lahko snema?

Odgovori otrok:

»Slikar, snemalec, dobimo ga v Bosni, ampak so tudi v Izoli, oni imajo večje

kamere… Potem ga pokličemo ali pa gremo v blok in ga tam najdemo…«

Vprašanje:

- Kakšen pa bi bil naš film?

Odgovori:

»Takšen, da bi plesali, peli, igrali na instrumente…«

Vprašanje:

- Kaj v vsakem filmu govorijo?

Odgovor dečka:

»Ne govorijo v vsakem filmu«.

Vprašanje, ki je bilo ključno pri izbiri žanra filma, ki smo ga posneli:

- Ali razumete film tudi, če ne govorijo?

Odgovor deklice:

»Ja, ker kažejo z obrazom ali so veseli ali žalostni.«

Nato je sledilo še veliko vprašanj iz njihove strani, na katera nismo našli odgovorov.

Zato smo se dogovorili, da bomo postopoma spoznavali vse korake do nastanka filma.

3.6 Načrt dela

Najprej smo se z otroki dogovorili, da bi v igralnico uvedli kotiček »filmski studio«.

Da bi kotiček zaživel, so otroci prinašali različne rekvizite oziroma predmete. To so bili

stari kosi oblačil (stare srajce, klobuki, obutev, kravate itd.), stari mikrofoni, kamere…

Ko je načrt dela potekal v pravo smer, smo s projektom filmske vzgoje seznanili

starše ter jim predstavili zastavljene cilje.


24

Predstavili smo jim vsebino filma. Rdeča nit vseh zgodb je »simbol zvona«. Film bo

nemi, sestavljen pa bo iz sedmih kadrov, v katerih bodo izpostavljeni značaji otrok. V

ozadju bodo zajete kulturno-zgodovinske znamenitosti našega kraja. Starši so bili

navdušeni nad projektom in željni medsebojnega sodelovanja.

Poskrbeli smo tudi za povezavo z drugimi področji v kurikulumu.

3.7 Potek dela

Pri delu smo upoštevali časovne, prostorske in materialne zmožnosti vrtca in

igralnice ter drugih zunanjih sodelavcev. Razdelili smo ga na več delov:

- V prvem delu smo z otroki spoznavali pomen nemega filma in si ogledali neme

in animirane filme brez dialogov, tako v igralnici kot v kinematografih. Poiskali

smo ustrezno literaturo ter v kotičku filmski studio pustili otrokom, da se

svobodno izražajo v tovrstni umetnosti.

- V drugem delu smo na obisk povabili zunanje sodelavce, da so nam predstavili

svoj poklic.

- V tretjem delu smo si ogledali lokacije, na katerih bo film posnet, tako so otroci

spoznal kulturno zgodovino našega kraja.

- V četrtem delu je potekalo snemanje filma.

- V petem delu je sledilo sodelovanje z glasbeniki, ki so posneli glasbo za naš film.

- V šestem delu je potekala montaža filma in glasbe.

- V zadnjem delu pa je sledila predstavitev filma otrokom, staršem, strokovnim

delavcem vrtca ter zunanjim izvajalcem.

3.8 Praktična izvedba projekta

Preden smo začeli z izvedbo praktičnega dela, smo potrebovali soglasje staršev, da

so lahko njihovi otroci sodelovali pri projektu in da smo lahko otroke snemali.

Za izvedbo projekta je bilo potrebno:

- Prvotno se dogovoriti in poiskati rešitev glede proračuna.

- V obliki priprave na vzgojno-izobraževalno delo načrtovati tako v skupini kot

izven vzgojno-izobraževalnega zavoda.


25

- Načrtovati ter zagotoviti materiale, ki so jih otroci uporabljali pri igralskih igrah v

kotičku »filmski studio«.

- Poiskati ustrezno literaturo.

- Poiskati snemalca in se z njim dogovoriti o času snemanja in sami izvedbi

projekta.

- Poiskati glasbo oziroma glasbenike, ki bi bili pripravljeni posneti avtorsko glasbo

za film.

- Poiskati rešitev glede kostumov in rekvizitov, ki bi jih uporabili med časom

snemanja prizora.

- Povabiti zunanje sodelavce k sodelovanju (igralce, režiserje, kostumografe,

glasbenike, grafika, vodjo Kulturnega doma, ribiče, vodjo muzeja »Parenzana«).

- Poiskati ustrezen prostor za predvajanje filma, da si ga bodo lahko ogledali otroci

s straši, strokovni delavci in zunanji sodelavci.

Čas praktičnega dela:

- Prvi del – ogled nemih filmov in animiranih filmov ter igra v kotičku »filmski

studio«

V dogovoru z Art kino Odeonom in s koordinatorji filmske vzgoje smo se dogovorili

za dve srečanji. Na prvem srečanju smo si ogledali film Charlesa Chaplina »The Circus«,

drugo srečanje pa je vsebovalo sklop nekaj kratkih animiranih filmov. To je potekalo v

dopoldanskem času. Dejavnost v kotičku »filmski studio« je potekala po želji otrok, v

njem so se svobodno izražali, uprizorili več prizorov in ob tem uživali. To je potekalo v

dopoldanskem času več mesecev.

- Drugi del – zunanji sodelavci (igralec, kostumograf, snemalec)

K sodelovanju smo povabili gledališkega igralca Igorja Štamulaka. Obiskal nas je

dopoldan in nam predstavil svoj poklic. Otrokom je prebral pravljico in zaigral odlomek iz

animirane risanke »Grozni Gašper«. Pokazal jim je, kako se lahko vživimo v vlogo.

Ker smo si nekatere kostume zašili sami, nam je naša šivilja predstavila poklic šivilje.

Srečanje z našo šiviljo je bilo enkratno in je potekalo v dopoldanskem času. Nekatere

kostume pa smo si izposodili v gledališču Koper, kjer so se z veseljem odzvali na našo

prošnjo.

Snemalec nam je predstavil svoj poklic in nam pokazal opremo, ki je potrebna pri

snemanju filma. Tudi to srečanje je potekalo le enkrat, v dopoldanskem času.


26

- Tretji del – ogled lokacij snemanja

Ogledi so potekali v dopoldanskem času in sicer smo se prilagodili vremenskim

razmeram. Ogledali smo si sedem snemalnih lokacij in muzej »Parenzana«.

- Četrti del – snemanje filma

S snemalcem smo se dogovorili za mesec maj, saj je takrat toplo in glede na

kostume, ki so jih otroci nosili, je bil ta čas najbolj primeren. Snemanje je trajalo le dva

dni, vendar več ur dnevno. Ure smo razdelili na časovne zamike, da bi se izognili

morebitnim nevšečnostim, pa smo otrokom in staršem določili točen čas prihoda na

prizorišče snemanja. Snemanje enega prizora je trajalo približno 30 minut.

- Peti del – sodelovanje z glasbeniki

Ker je film črno-beli nemi film, smo morali poiskati ustrezno glasbo. Skupaj z

glasbenim producentom Gabrom Radojevičem smo poiskali rešitev, da je najbolj

primerna avtorska glasba in sicer taka kot so jo nekoč »v živo« igrali glasbeniki ob

predvajanju filma. Srečanja z njim so potekala večkrat v popoldanskem času, sama

izvedba pa dobra dva tedna.

- Šesti del – montaža filma in glasbe

Montaža filma in glasbe je trajala skoraj dva meseca v času poletnih počitnic.

- Sedmi del – sodelovanje s Kulturnim domom Izola in JSKD

Kulturni dom Izola se nam je zdel najbolj primeren za predvajanje filma. Za izdelavo

vabil, vstopnic in plakatov smo potrebovali tri tedne. Priprave so potekale v

popoldanskem času.

3.9 Potek dela in analiza

3.9.1 Predstavitev projekta vodstvu vrtca in staršem

Otrokom v predšolskem obdobju smo želeli ponuditi nekaj inovativnega, nekaj

novega, zato se nam je zdela ideja o snemanju nemega filma enkratna zamisel. Vendar

smo morali projekt načrtovati do potankosti in ga dobro dodelati, da bi ga lahko

predstavili staršem ter vodstvu vrtca. Cilj je bil, da bi jih navdušili in vključili v sam projekt.

Ko je bil scenarij napisan, smo jim predstavili projekt filmske vzgoje ter jih seznanili

z zastavljenimi cilji. Predstavili smo jim vsebino filma. Rdeča nit vseh zgodb je bila simbol

zvona ter zgodovinske znamenitosti mesta Izole. Šlo je za nemi film, sestavljen iz sedmih

kadrov, v katerih so izpostavljeni značaji otrok. V ozadju so zajete kulturno-zgodovinske


27

znamenitosti našega kraja. Tako starši kot vodstvo vrtca so bili nad našim projektom

navdušeni in željni sodelovanja.

Menimo, da je zelo pomembno, da ideje in projekti, ki jih želimo izpeljati v skupini

otrok v predšolskem obdobju, izhajajo predvsem iz otrok. Strokovni delavci vrtca moramo

biti dovolj strokovni in kompetentni, zamisel pa moramo z navdušenjem predstaviti

staršem, da bi lahko zaživeli tako ideja kot sama izvedba projekta.

3.9.2 Prvi del – ogled nemih filmov in animiranih filmov ter igra v kotičku

»filmski studio«

V igralnici imamo računalnik, ki ga uporabljamo izključno v namen, da bi z njegovo

pomočjo otrokom nudili čim več znanja z različnih področij.

Želeli smo jim predstaviti razliko med filmom in animiranim filmom, z dialogom in

brez dialoga. Poiskali smo primerne filme, da bi otroci sami prišli do ugotovitve, kakšna

razlika je med njimi.

Ogledali smo si animirane filme »Bojan«, »Baltazar« ter nove in stare Disneyeve

animirane filme »Miki Mouse«. Otroke smo spodbujali k razglabljanju. Sami so prišli do

ugotovitve, da je v nekaterih animiranih filmih dvogovor, v nekaterih pa ga ni. Opazili so,

da junaki z obrazno mimiko uprizorijo svoja čustvovanja ter da v takih filmih obrazna

mimika in glasba igrata pomembno vlogo. Ugotovili so tudi, da so stari animirani filmi v

črno-beli tehniki. Zanimalo jih je, zakaj je bilo takrat tako. Zato smo se odločili za obisk

Mestne knjižnice Izola.

Izposodili smo si literaturo o filmu. Skupaj z otroki smo si jo ogledali in o njej

razpravljali. Zanimive so jim bile črno-bele fotografije.

Vključili smo se v kulturno umetnostno vzgojo in se povezali z AKMS (Art Kino Mreža

Slovenije). Ponudili so nam pester izbor animiranih filmov, primernih za to starost otrok,

ter možnost ogleda filma Charlesa Chaplina »The Circus«. Film so si otroci z

navdušenjem ogledali. Nekateri otroci so Charlesa Chaplina že poznali in povedali, da

so njegovi filmi zabavni. Z AKMS smo sodelovali še celo šolsko leto.

Kotiček »filmski studio« je zaživel v vsem svojem pomenu, kajti otroci so dnevno

prinašali stara oblačila in predmete, primerne za kotiček. Z navdušenjem so se

preoblačili in se vživljali v vloge, ki so si jih sami izmislili. Veliko otrok je prav z igro v

kotičku pridobilo na samozavesti. Lahko so bili, kar so hoteli oziroma kar so si želeli.


28

3.9.3 Drugi del – zunanji sodelavci (igralec, kostumograf, snemalec)

Velika težava je bila poiskati pravega snemalca, ki bi otrokom vzbudil občutek

varnosti in pripadnosti ter sproščenosti, kajti otroci so morali kar nekaj časa preživeti v

njegovi družbi. Porodila se nam je zamisel, da bi bil pravšnji za to vlogo oče otroka iz

sosednje skupine, gospod Robi Vozila, kajti vedeli smo, da se honorarno ukvarja s tem

poklicem in da so njegova dela zelo dobra.

Predstavili smo mu projekt, nad katerim je bil navdušen. Z veseljem nam je ponudil

roko sodelovanja. Kasneje smo prav z njim dobro dodelali kadre, nekatere scene smo

popestrili, nekatere izbrisali. Težava pa je nastala, ko nekateri otroci niso bili pripravljeni

večkrat ponoviti vloge. Gospod Vozila je zato predlagal, da bi imeli še eno kamero, torej

še enega snemalca. Tako bi lahko otroka ujeli iz več zornih kotov, da mu vloge ne bi bilo

potrebno večkrat ponavljati. Idejo je predstavil snemalcu Petru Klevi, ki sicer še ni imel

izkušenj pri delu z otroki, vendar je z veseljem sprejel izziv.

V skupino smo povabili našega gledališkega igralca g. Igorja Štamulaka. Igor je

otrokom najprej predstavil poklic igralca – kaj je potrebno pri tem poklicu vedeti in kako

se vživeti v dodeljeno vlogo kar se da sproščeno in samozavestno. Nato jim je doživeto

prebral pravljico. Otroci so ga z navdušenjem poslušali. Ker njegov glas uporabljajo tudi

v sinhroniziranih risankah, nam je odigral odlomek iz risanke »Grozni Gašper«.

Pri izbiri kostumov smo si ogledali fotografije na spletu in se osredotočili na oblačila,

značilna za čas, ki smo ga želeli upodobiti v filmu. Otroška oblačila so bila seveda enaka

kot na starih posnetkih in fotografijah – deklice so imele dolge oblekice, dečki žametne

hlače z naramnicami in prevelike srajce. Izbrali smo blago ter naši šivilji pokazali slike

oblačil. Pred pričetkom šivanja je šivilja vsakega otroka izmerila. Pokazala jim je tudi,

kako se šiva in kaj je pri tem pomembno. Kostume za vloge učiteljic smo si izposodili v

gledališču Koper, prav tako tudi obutev in dodatke.

3.9.4 Tretji del – ogled lokacij snemanja

Da lokacije snemanja otrokom ne bi bile tuje, smo izdelali načrt poti, kako in kdaj si

bomo ogledali navedena mesta v scenariju. Seveda je imelo vreme velik vpliv na našo

organizacijo in takoj, ko se nam je ponudila priložnost za ogled, smo se odpravili.

Prva lokacija je bila ogled lokomotive »Parenzana« in ogled muzeja, v katerem so

si otroci ogledali pot, po kateri je vozil vlak.


29

Slika 10: Ogled lokomotive »Parenzana«. Slika 11: Izris lokomotive »Parenzana«.

Slika 12: Ogled črno-belih fotografij v Slika 13: Tirnice. .

muzeju »Parenzana« v Izoli.


30

Naslednja postaja je bila Bezengijeva palača (Besenghi degli Ughi), ki sodi med

najbolj ohranjene poznobaročne arhitekturne spomenike na slovenskem in med najlepše

stavbe na Obali. Danes ima v palači sedež Glasbena šola Izola, služi pa tudi za poročne

obrede (TIC Izola, 2017).

Nato smo si ogledali park Pietro Coppo, ki je posvečen znanemu izolskemu

kartografu in raziskovalcu Pietru Coppu, obenem pa je tudi glavno prizorišče koncertov

raznih orkestrov. Tam se nahaja tudi kamnita reprodukcija prvega zemljevida istrskega

polotoka, ki ga je prav Pietro Coppo izdelal v 15. stoletju (TIC Izola, 2017).

Ogledali smo si star dimnik nekdanje tovarne »Delamaris«, ki je prav tako ena izmed

znamenitosti Izole.

Naslednja znamenitost je bila stavba, v kateri so i živeli ribiči in v sebi skriva legendo

o beli golobici. Legenda pripoveduje, da so se nemočni meščani zatekli k molitvi v

župnijsko cerkev, ker je takrat vladala vojna. Rešil jih je Sv. Maver. S cerkve je nato

poletela bela golobica nad genovsko ladjevje, s katerega ladjarji niso videli obale zaradi

čudežnega belega oblaka, s katerim je Sv. Maver pokril Izolo. Genovežani so tako sledili

beli golobici, ki jih je odpeljala daleč na odprto morje, iz kljuna pa je v znak miru in

varnosti izpustila oljčno vejico (TIC Izola, 2017).

Igrali smo se tudi na travniku pred izolskim svetilnikom, kjer je bil posnet en kader.

Obiskali smo Manziolijev trg in si ogledali eno od najstarejših zgradb v Izoli, to je

Manziolijeva hiša, ki je bila zgrajena leta 1470 in je tipična meščanska hiša v

beneškogotskem slogu. Ime je dobila po nekdanjem izolskem županu Tommasu

Manzioliju.

Ker železniške proge, po kateri je vozila lokomotiva, ni več, smo se odločili, da en

kader posnamemo na železniški postaji v Kopru, nato pa z montažo filma naredimo

učinek, kot da se je snemanje odvijalo na takratnem mestu v takratnem času.

3.9.5 Četrti del – snemanje filma

Pri snemanju filma je bilo zelo pomembno, da smo imeli vsi, ki smo sodelovali pri

filmu, v rokah napisan scenarij. Le tako smo se lahko dogovorili za točen čas pričetka in

trajanja snemanja. Vsakemu staršu smo določili točno uro prihoda otroka na lokacijo

snemanja in uro oddaje otroka staršem. Upoštevali smo tudi, da se lahko prizor snema

večkrat, zato smo dodali 15-20 minut, da staršem ni bilo potrebno predolgo čakati. O

prevzemu in oddaji otrok smo se s starši dogovorili na roditeljskem sestanku. Ob tem so

se strinjali, da na sami lokaciji snemanja ne bodo prisotni.


31

Zelo pomembno je bilo to, da smo imeli vse rekvizite pripravljene v avtu. Oblačila in

čevlji so bili označeni z imeni otrok, saj se prav zaradi takih malenkosti lahko čas

snemanja zavleče.

Mesec snemanja:

- maj

Čas trajanja:

- Prvi dan od 15.30-19.00 ure (petek)

- Drugi dan od 9.00-11.00 ure (sobota)

Lokacije snemanja:

Prvi dan:

- Park Pietro Coppo

- V stari pasari pred ribiškim pomolom

- Stara hiša »bele golobice«

- Bezengijeva palača

- Manzijolijev trg

- Travnik pred svetilnikom

Drugi dan:

- Železniška postaja Koper

- Na lokomotivi »Parenzana«

- Dimnik tovarne »Delamaris«

Scenarij za nemi črno-beli film »ZVONI!«

1. scena

Zvon oznanja šolski odmor (samo roka, ki drži star zvon). Otroci ob zvonjenju stečejo

iz Bezengijeve palače in se napotijo dogodivščinam naproti.

2. scena

Na stari pasari otrok drži ribiško palico, otrok za njim ga drži okrog pasu, drugi pa za

noge. Oba močno vlečeta otroka, ki ribari. Ko se mu zazdi, da je nekaj ujel, potegne

ribiško palico, na njej pa je le staro vedro. Vsi trije skomignejo z rameni, nato pa zaslišijo

zvonjenje in stečejo proti šoli.


32

3. scena

Otroci se igrajo na železniški progi. Deklica zasliši hrup in prisloni uho na tirnice. S

prstom pokaže, da sliši prihajajoči se vlak. Otroci pogledajo in ugotovijo, da vlak res

prihaja. Iz lokomotive jim pomaha sprevodnik. Povabi jih na lokomotivo, da si jo pobližje

pogledajo. Ko zaslišijo šolski zvonec, pohitijo proti šoli.

4. scena

Pri dimniku »Delamarisa« dekleta vstavljajo ribe v konzerve. Poleg imajo leseno

vedro, iz katerega povlečejo večjo ribo, ki jo prav tako želijo vstaviti v konzervo, vendar

ne gre. Medtem se dečka zabavata ob tem, ko se deklice mučijo. Deklice se razjezijo na

dečke. Odvržejo veliko ribo, katero poje galeb. V drugem prizoru deklica obeša stare

obleke. Ko zaslišijo zvonjenje, hitro stečejo proti šoli.

5. scena

Deček vrti staro krpo in pričakuje zaslužek. Poleg ima pručko in mazilo za čevlje.

Žalostno gleda in čaka. Medtem ga roka (posnetek roke) po rami potreplja in mu nakaže,

da želi, da so čevlji očiščeni. Deček ves vesel prične s čiščenjem čevljev in za to dobi

zaslužen denar. Vendar kaj kmalu ugotovi, da je denar izgubljen in prične jokati. Do njega

pride deklica in vzame staro krpo. Z njo mu obriše obraz, vendar prej ni videla, da je

krpa vsa črna od mazila, zato je dečkov obraz ves črn. Deklica se kislo nasmehne.

Zazvoni in oba stečeta proti šoli.

6. scena

Na svetilniku raja skupina otrok. Deček s šopkom v roki pride do deklice in ji ga

podari. Deklica se ne pusti motiti in prikima z glavo, ob tem pa raja dalje. Deček skomigne

z rameni in šopek podari drugi deklici, ki ga sprejme. Ob tem se prva deklica od

ljubosumja razjezi in prične loviti dečka. Ko ga ujame, ga zruši na tla. Vsi se smejijo.

Zaslišijo zvonjenje in gredo proti šoli.

7. scena

Deklica šiva obleko na trgu Pietro Coppo, druga deklica pa z dečkom pride do šivilje

pomeriti klobuke. Deček ji izbere klobuk, potem se zahvalita in odideta. Medtem prispe

deklica po obleko, jo pomeri in ugotovi, da sta rokava zašita skupaj. Deklica obleke ne

more obleči in jo začne vleči na vse strani, nakar se šivilja razjezi in jo pospremi proti

izhodu. Zaslišita zvonjenje in stečeta proti šoli.


33

8. scena

Bela golobica – deček hodi in med hojo občuduje zgradbe in pokrajino. Pri tem se

zaplete v ribiško mrežo, ki so jo deklice prej zašile. Ne morejo ga rešiti, saj se v mreži

kotali in se poskuša sam izvleči iz nje. Deklice zaslišijo zvonjenje in stečejo proti šoli,

dečka pa nemočnega pustijo v mreži.

9. scena

Pred glasbeno šolo učiteljici pričakujeta otroke z zvoncem v roki. Otroci hitro

pritečejo in gredo v šolo. Učiteljici štejeta in ugotovita, da jih ni toliko kot bi jih moralo biti,

da manjka deček. Pokukata in ugotovita, da ju opazuje izza vogala. Učiteljica ga prime

za uho in ga odpelje v šolo.

3.9.5.1 Prvi dan snemanja

Prvo snemanje prizora je potekalo v parku Pietro Coppo. Vse rekvizite za

opremljanje prizorišča smo postavili pred pričetkom snemanja. Starši so tri deklice in

enega dečka pripeljali ob dogovorjeni uri na sam kraj snemanja.

Snemanje je potekalo brez večjih težav. Otroci so sodelovali. Na začetku so imeli

malo treme, še posebej deklica za šivalnim strojem. Kasneje jih je snemalec sprostil s

tem, ko jim je pokazal opremo in kaj vse potrebujemo za snemanje. Drugi snemalec je

snemal s treh zornih kotov, tako prizorišče kot otroke. Prizor smo ponovili trikrat. Po

snemanju so otroci dobili pijačo in priboljške. Ob dogovorjeni uri so starši prišli ponje.

Slika 14: Prizor iz filma – deklica za šivalnim strojem v parku Pietro Coppo.


34

Odpravili smo se proti ribiškemu pomolu, kjer je potekalo drugo snemanje in sicer

na stari ribiški pasari. Starši treh dečkov so bili že na samem mestu snemanja, tako kot

smo bili dogovorjeni.

Dečki so bili sproščeni in nasmejani. Upoštevali so vsa navodila snemalca in

moramo priznati, da so se zelo dobro odrezali v dodeljenih vlogah. Prizor smo ponovili

kar nekajkrat, saj smo morali posneti otroke tako na kopnem kot na pasari. Po koncu

snemanja so dobili pijačo in priboljšek. Starši so prišli točno ob uri.

Zanimivo je bilo to, da so ljudje spremljali potek snemanja in nas spraševali, ali je to

modna kampanja.

Slika 15: Snemalec dečke motivira in spodbuja k snemanju prizora.

Slika 16: Prizor iz filma na stari pasari.


35

Naslednji prizor je bil posnet pred staro mestno hišo, v kateri so živeli ribiči in pred

katero je po legendi poletela bela golobica. Starši so otrokom pomagali obleči kostume.

V prizoru so igrale štiri deklice in deček. Težava pa je nastopila, ker nismo opozorili

redarjev oziroma občine in prebivalcev, da bo snemanje potekalo na ulici, saj je ulica

namenjena tudi vozilom. Prizore smo morali zato večkrat ponoviti. Otroci so bili sproščeni

in so se zelo zabavali.

Slika 17: Deklici med snemanjem pred staro mestno hišo.

Slika 18: Potek snemanja pred staro mestno Slika 19: Deček med snemanjem pred

hišo. staro mestno hišo.


36

Prav zaradi tega, ker so bili prizori večkrat ponovljeni, se je čas snemanja

naslednjega kadra zamaknil in so tako straši kot otroci nestrpno čakali pred lokacijo.

Hitro smo postavili rekvizite pred Bezengijevo palačo in oblekli otroke. V tem prizoru so

namreč sodelovali vsi otroci, ker se prav na tej lokaciji film prične in tudi konča. Nekateri

otroci so bili jokavi. Morali smo jih miriti in sprostiti. V veliko pomoč sta bila snemalca, ki

sta zabavala ostale otroke. Snemanje je potekalo brez večjih težav. Ponovili smo ga le

trikrat. Po končanem snemanju smo otrokom ponudili pijačo in priboljške.

Slika 20: Pred Bezengijevo palačo.

Slika 21: Čakanje na drugi del snemanja. Slika 22: Potek snemanja.

Napotili smo se proti naslednji lokaciji, Manziolijevem trgu. V prizoru sta igrala deček

in deklica. Na pomoč nam je priskočil dekličin oče, saj smo pri snemanju prizora


37

potrebovali posnetek čevlja. Deklica in deček sta bila neverjetna. V vlogi sta se čisto

vživela. Potrebovali smo posnetek kovanca, ki se odkotali in pade v odtok in zanimivo je

bilo prav to, da ko ga je deček vrgel v zrak, se je to resnično zgodilo.

Slika 23: Prizor iz snemanja na Slika 24: Deklica med snemanjem na

Manziolijevem trgu. Manziolijevem trgu.

Naslednja lokacija je bil travnik pri izolskem svetilniku. Ker je bilo to zadnje snemanje

v tem dnevu, smo si vzeli malo več časa. Čas nas ni priganjal, zato so bili tudi otroci

veliko bolj sproščeni. Igra na travniku je bila pristna. Uspešno smo zaključili prvi dan

snemanja. Tako snemalci kot ostali smo bili zelo zadovoljni. Nismo pričakovali, da se bo

odvilo tako, kot smo si zamislili in da bodo otroci tako polni veselja in elana.

Slika 25: Prizor iz filma – na travniku izolskega svetilnika.


38

3.9.5.2 Drugi dan snemanja

Ob deveti uri zjutraj smo se dobili na železniški postaji v Kopru. Snemali smo prizor

na železniški progi s tremi deklicami in tremi dečki, ki bo kasneje povezan s prizorom na

lokomotivi »Parenzana«. Otroci so se zabavali, ko so tekali in preskakovali železniško

progo.

Slika 26: Prizor iz filma – na železniški postaji v Kopru.

Najbolj zabavno se jim je zdelo to, ko smo morali uprizoriti prihajajoči se vlak. To

smo izvedli tako, da je vzgojiteljica tekala sem ter tja, otroci pa so usmerili pogled na

njeno tekanje, kar bi bilo kasneje v filmu videti tako kot, da otroci s pogledom spremljajo

prihod vlaka.

Slika 27: Priprave na snemanje. Slika 28: Potek snemanja.


39

Naslednji kader je bil posnet na lokomotivi »Parenzana«. Ker je lokomotiva

zaščitena s steklom, nam je gospod, ki dela v muzeju, odklenil in nam omogočil dostop

do nje. Otroci so bili v Kopru že nekoliko utrujeni, vendar je utrujenost kmalu popustila,

kajti notranjost lokomotive jih je spodbudila k temu, da so tudi ta prizor uprizorili

brezhibno.

Čakalo nas je še zadnje snemanje pri dimniku starega »Delamarisa«. Na samo

prizorišče snemanja je prišlo pet otrok, tri deklice in dva dečka. Za opremljanje prizorišča

smo si sposodili rekvizite iz muzeja »Parenzana« – od starih delamarisovih konzerv, do

starih zabojnikov in ribiške mreže. Ribe nam je priskrbel izolski ribič.

Snemanje kadra se je zavleklo, saj smo čakali na pravi trenutek, ko galeb ujame

ribo. Snemalca sta galebe zvabljala z ribami, vendar jih kot nalašč prav tedaj niso

zanimale. Končno je eden od galebov priletel in zgrabil ribo, snemalec pa je uspešno

posnel let.

Po dolgem in napornem jutru smo si z otroki privoščili počitek. Uspešno smo

zaključili tudi drugi dan snemanja.

Slika 29: Veselje med snemanjem. Slika 30: Počitek po snemanju.

Sledila je montaža filma, ki je trajala dober mesec. Po montaži filma pa je sledilo

iskanje primerne glasbe.


40

3.9.6 Peti del – sodelovanje z glasbeniki

Dolgo smo razmišljali, katera glasba bi bila primerna za tako zvrst filma. Porodila se

nam je zamisel, da bi bilo enkratno, če bi bila glasba posneta v studiu, torej avtorska

glasba. Velik problem je, če kopiraš glasbo od drugih avtorjev in vstaviš v svoj film. Avtor

bi lahko zahteval avtorske pravice in prav zaradi takih malenkosti nismo želeli tvegati.

Pomoč nam je ponudil izkušeni in priznani glasbeni producent Gaber Radojevič. K

sodelovanju je povabil prav tako priznane slovenske glasbenike Janeza Dovča, Gorana

Krmaca in Boštjana Gombača.

Najprej smo si zmontirani film ogledali in si za vsako minuto v filmu, glede na prizor,

zapisali, kakšna glasba bi bila primerna – vesela ali otožna. Nismo si predstavljali, kako

je lahko tako delo naporno in dolgotrajno.

Ko so glasbeniki zapisali glasbo za film, so »demo posnetek« poslali snemalcu.

3.9.7 Šesti del – montaža filma in glasbe

Montaža filma in glasbe je trajala dva meseca, kajti bilo je veliko prizorov, ki so bili

predolgi. Želeli smo namreč zajeti bistvo vsake odigrane vloge in poudariti lokacije

snemanja. Snemalec je kasneje s kamero dron iz zraka posnel vse lokacije, na katerih

so bili posneti prizori. Ves ta čas smo sodelovali in se dogovarjali ter sprejemali skupne

odločitve. Film je bilo potrebno končati do oktobra, kajti z vodstvom vrtca, s starši in

Kulturnim domom Izola smo bili v dogovoru, da bo takrat potekala premiera filma.

3.9.8 Premiera filma

Film je bil uspešno zmontiran in bližal se je trenutek premiere. Iskali smo primeren

kraj, kjer bi film zaživel. Prva zamisel je bil Art kino Odeon Izola. Ker kapaciteta kina ni

bila primerna za tako množico povabljencev, smo se dogovorili s Kulturnim domom.

Projekt smo predstavili vodji Kulturnega doma, gospe Zvonki Radojevič. Bila je

navdušena in seveda željna sodelovanja.

Sledile so predpriprave, torej grafično oblikovanje plakatov, grafično oblikovanje

ovitkov za DVD in priprava vstopnic. Vabila smo poslali vsem sodelujočim pri nastanku

filma, občini Izola, strokovnim delavcem vrtca, vodstvu vrtca, nekaterim profesorjem iz

PEF-a in staršem. Ko je plakat dobil podobo, smo se dogovorili za datum in čas premiere.


41

Slika 31: Končna podoba plakata.

Kraj: Kulturni Dom Izola

Datum: 22. 10. 2015

Ura: 17.00

Izvršni producent: VIZ Vrtec Mavrica Izola

Sofinancer: JSKD Slovenije

Režija: Branka Adamič Kolenc, Neli Paspalj

Scenarij: Neli Paspalj, Branka Adamič Kolenc

Snemalna ekipa: Robi Vozila, Peter Kleva

Glasba: Studio Parametrik

Glavne vloge: Neža Bijelić, Jan Cencič, Mija Danilović, Armin Džafić, Ana Džimrič,

Ajda Glogovšek, Niko Janev, Ina Jerman, Eva Kitić, Triša Majerle

Jurkovič, Lara Panger, Anže Pišlar, Matic Pišlar, Lan Pribac, Kasper

Sinožič, Aleksej Udovič, Duša Vasnjal Stojanovič, Tim Zupančič, Ula

Žlogar

Stranske vloge: Neli Paspalj, Branka Adamič Kolenc, Robi Vozila


42

Premiere se je udeležilo večje število ljudi. Predstavitev projekcije filma in ves potek

dogajanja v Kulturnem domu Izola je vodila napovedovalka Mojca Klarič.

Slika 32: Premiera filma.

3.10 Rezultati in razprava

Pri praktičnem delu diplomske naloge smo izhajali iz poglavja 3.2 na 30. strani.

Pri pripravi projekta smo ugotovili, da je ponudba literature o filmu pestra, vendar je

o zgodovini filma v slovenskem jeziku ni bilo veliko na voljo. Še težje je bilo najti literaturo

o poteku snemanja filma oziroma korakih do tega, kako ustvariti film.

Skozi celoten potek praktičnega projekta smo z izbrano skupino otrok sproti

opazovali in beležili ter ugotovili:

- Otroci se še niso srečali s pomenom besede žanr oz. zvrsti filma. Poznajo pa

razliko med filmi, kar tolmačijo s preprostimi izrazi (agresivni filmi, smešni filmi,

stari filmi itd.). S pomočjo vzgojitelja otroci usvojijo pomen besede. Kasneje tudi

sami začnejo uporabljati strokovne besede kot so akcijski filmi, komedije, nemi

filmi, drame itd. Hipoteza 1 je potrjena, saj so otroci z vzgojiteljevo pomočjo

prepoznali različne žanre filma.

- Večini otrok se je postopek pri ustvarjanju filma zdel abstrakten, kajti otrok v

predšolskem obdobju, če nima nič oprijemljivega, za izgovorjeno besedo ne

najde pravega pomena. Presenetila nas je deklica, ki je v večji meri le poznala

postopek. Vedela je, da film najprej posnamemo, da so potrebni kostumi, da je

v filmu glasba. Hipoteza 2 je delno potrjena, saj so otroci ves postopek pri


43

ustvarjanju filma spoznali s pomočjo vzgojitelja in zunanjih izvajalcev, le ena

deklica je postopek že prej poznala. Najbolj so jim bili v pomoč zunanji izvajalci,

kajti prav oni so jim predstavili cel potek dela pri ustvarjanju filma.

- Otroci so med gledanjem nemega filma ugotovili, da v filmu ne govorijo, temveč

se izražajo z obrazno mimiko. Vedeli so, da je film črno-beli, vendar samega

pomena nemega filma niso poznali. Prepoznali so le razliko med novodobnim

filmom in črno-belim nemim filmom. Hipoteza 3 je potrjena, kajti s pomočjo

vzgojitelja in različne literature so otroci spoznali in usvojili pomen nemega filma.

- Otroci so ob gledanju filma Charlesa Chaplina »The Circus« razvili idejo pri

ustvarjanju filma. Želeli so si, da bi bil njihov film prav tako zabaven kot

Chaplinovi filmi. Nekako so si sami zamislili potek filma. Opazili so tudi, da so

nekateri prizori v filmu čustveni in žalostni. Nato so sami z obrazno mimiko

pokazali, kako bi brez besed ustvarili dogajanje v filmu, ki bi ga gledalci razumeli.

Hipoteza 4 je potrjena, kajti s pomočjo vzgojitelja in komunikacije med vrstniki

so otroci doživeli »nevihto« idej pri ustvarjanju nemega filma.

- Otroci so se v vlogi igralca uspešno preizkusili. Predvsem v vlogi igralca v

nemem filmu, kajti otroci so najbolj pristni pri prikazovanju čustev z obrazno

mimiko. To smo dosegli s pomočjo dejavnosti, ki smo jih pripravili na temo

čustvovanja oziroma empatije. Igralec Igor Štamulak jim je predstavil svoj poklic

in dejavnost izvedel tako, da so se lahko tudi otroci preizkusili v igralskih vlogah.

Hipoteza 5 je potrjena, kajti otroci so se s pomočjo odraslih oseb vživeli v vlogo

igralca.

- Otroci so bili z obilo znanja in vajami zelo uspešni pri izvedbi projekta. Mlajši so

potrebovali dodatno pomoč, tako pri vajah kot pri samem snemanju. Dodelili smo

jim take vloge, da zanje niso bile prenaporne oziroma stresne. Starejši otroci so

bili neverjetno uspešni, nekateri so pokazali veliko mero igralskih sposobnosti.

Vloge, ki smo jim jih dodelili, so jim bile pisane na kožo. Uživali so na samih

vajah in kasneje na snemanju. Hipoteza 6 je potrjena, kajti pričakovali smo, da

bodo mlajši otroci potrebovali več pomoči. Starejši so bili bolj uspešni, nekateri

so potrebovali samo več spodbudnih besed, da so se lahko sprostili, predvsem

v družbi snemalcev.


44

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

V teoretičnem delu smo proučevali prazgodovino in zgodovino filma, zgodovino

nemega filma, filmski jezik, filmsko vzgojo in proces ustvarjanja filma.

Teoretični del nam je bil v veliko pomoč pri načrtovanju projekta in pri izvajanju

praktičnega dela diplomske naloge. Ugotovili smo, da smo večji del procesa ustvarjanja

filma uspešno opravili, ker smo bili dobro pripravljeni in ker smo sledili intuiciji in želji

otrok ter znanju zunanjih sodelavcev.

Ker je film tudi kulturna dobrina, sredstvo sporočanja in fenomen zabavne industrije,

ki bistveno določa današnji čas, naj bi si v vzgojnem procesu prizadevali zaobjeti in

ponuditi v premislek čim več njegovih razsežnosti. Otroci in mladostniki so ob začetnih

srečanjih z različnimi oblikami filmske vzgoje praviloma že porabniki filma oziroma

avdiovizualne ustvarjalnosti. Vrtec, šola oziroma kulturna ustanova ni tista, ki otroke

začenja učiti gledati, temveč predvsem vzpostavlja mehanizme za poglabljanje, krepitev

ali spreminjanje obstoječih navad gledalcev. Filmska vzgoja je osnovni ustvarjalni

sestavni del širše avdio-vizualne oziroma filmske pismenosti, ki omogoča sprejemanje

vseprisotnih gibljivih slik v sodobni družbeni stvarnosti in sicer kot del učnega procesa

ter kot način komunikacije in zabave.

Praktični del obsega celoten postopek od priprave do izvedbe projekta. Predvsem

je treba ob tem pohvaliti otroke, kajti, tako oni kot tudi mi, so od projekta odnesli veliko

znanja in novo izkušnjo v življenju. V veliko oporo nam je bilo vodstvo vrtca, v opisanem

projektu pa je pomembno pohvaliti tudi vključevanje staršev. Kakovost izvedbe različnih

inovacijskih projektov je namreč odvisna tudi od načina predstavitve projekta. Z dobro

predstavitvijo se poveča motiviranost staršev za sodelovanje, zlasti če gre za dejavnosti,

ki jih je treba dodatno financirati. Strokovna predstavitev staršem lahko hkrati prispeva k

pestrejšim dejavnostim v domačem okolju.

Pri izvedbi tako velikega projekta je pomembno biti pripravljen na negativne odzive

in se ne ustaviti pred prvo oviro. Morda sta bila prav naša naivnost in entuziazem ter

pomoč kulturnih institucij in projekt Kino balon, ki objavlja dragocene informacije in

zamisli ter pripravo za filmsko vzgojo, gonilna sila k uspešni izvedbi projekta.


45

5 LITERATURA IN VIRI

Arnheim, R. (2000). Film kot umetnost. Knjižna zbirka Temeljna dela. Ljubljana: Krtina.

Bahovec D. E., Bregar, G., Čas, M., Domicelj, M., Saje Hribar, N., Japelj, B., Jontes, B.,

Kastelic, L., Kranjc, S., Marjanovič Umek, L., Požar Matijašič, N., Vonta, T. in Vrščaj,

D. (2011). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod

republike Slovenije za šolstvo.

Bajec, A. (urednik) idr. (1994). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.

Bazin, A. (2010). Kaj je film? Ljubljana: Društvo za širjenje filmske kulture KINO.

Borčić, M. (2007). Knjižna zbirka Premiera; št. 69. Priročniki. Filmska vzgoja na

slovenskem: spominjanja in pričevanja 1955-1980. Ljubljana: Umco: Slovenska

kinoteka.

Bordwell, D. in Thompson, K. (2001). Zbirka Imago. Zgodovina filma 1. Ljubljana:

Slovenska kinoteka.

Carrie, J. C. in Bowitzer, P. (2000). Scenaristova vadnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Chion, M. (2000). Zbirka Imago. Glasba v filmu. Ljubljana: Slovenska kinoteka.

Cook, P. (2007). Knjiga o filmu: tretja izdaja. Ljubljana: Umco: Slovenska kinoteka.

Čok, R. (2014). Knjižna Zbirka Priročniki. Kako ujeti gibljive podobe. Ljubljana: Umco:

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Dragan, A. (1998). Vzgoja za medije in z mediji: zbornik mednarodne konference vzgoje

za medije in z mediji, Piran, maj 1997. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za

šolstvo.

Grove, E. (2010). 130 projektov za uvod v snemanje filmov. Ljubljana: Umco: Slovenska

kinoteka.

Jovanović, J. (2008). Knjižna zbirka Premiera; št. 72. Priročniki. Uvod v filmsko mišljenje.

Ljubljana: Umco: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

JSKD (2016). Ustvari prvi film – filmska in glasbena dejavnost. Pridobljeno 20. 3. 2017,

https://www.jskd.si/nip_umetnost/nip_umetnost_2017_4_film.htm.

Jurančič, Ž. in Slatinšek, P. (ur.) (2014). Katalog izbranih filmov za vzgojno-

izobraževalne ustanove, šolsko leto 2014/2015. Filmska in kulturno-umetnostna

vzgoja. Ljubljana: Javni zavod Kinodvor.


46

DZMP (2014). Naj se vidi: priročnik za dokumentariste. Pridobljeno 28. 4. 2017,

http://www.filmska-sola.si/snemanje/kader-plan/.

Krajnc, M. (2013). Zbirka Kino-katedra. Osnove filmske ustvarjalnosti: izobraževalno

gradivo za srednje šole. Ljubljana: Slovenska kinoteka.

Krajnc, M. in Saksida, K. (ur.) (2016). ANIMIRAJMO! Priročnik za animirani film v vrtcih

in šolah. Ljubljana: Zavod RS Slovenije za šolstvo.

Medianorm (2012). Razvoj in zaton nemega filma. Pridobljeno 14. 12. 2017,

http://medianorm.si/razvoj-in-zaton-nemega-filma/.

Medijski tehnik (2017). Zgodboris (storyboard). Pridobljeno 20. 3. 2017,

http://305.gvs.arnes.si/paska/?p=953.

Novak, M. (2013). Animirani film v vrtcu. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Pedagoška fakulteta.

Parkinson, D. (2000). Film. Radovljica: Didakta.

Pelko, S. (2005). Filmski pojmovnik za mlade. Maribor: Aristej, 2005- (Zbirka pojmovnik;

knj. 4).

Rugelj, S, (urednik) (2006). Knjižna zbirka Premiera; št. 61. Modra premiera. Poglej si z

novimi očmi!: vodnik za proučevanje tri do enajstletnih otrok o filmu in televiziji,

namenjen vzgojiteljem, učiteljem in staršem. Ljubljana: Umco: Slovenska kinoteka.

Rutar, D. (2005). Zbirka Bela premiera; št. 46. Vzgoja za družino in vrednote, kako s

pomočjo filmov bolje vzgajati otroke. Ljubljana: Umco.

Rutar, D. (2008). Kinotečno vzgajanje otrok. Ljubljana: samozaložba – Del 1.

Rutar, D. (2010). Kinotečno vzgajanje otrok. Ljubljana: samozaložba – Del 2.

Sadoul, G. (1960). Zgodovina filma. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Skozi grede (2017). Razvoj človeštva. Pridobljeno 12. 12. 2016,

http://www.diameter.si/worldview/hist.htm.

Studentski.hr (2014). Predstavljen Edisonov kinetoskop. Pridobljeno 12. 12. 2016,

http://studentski.hr/vijesti/na-danasnji-dan/predstavljen-edisonov-kinetoskop.

TIC Izola (2017). Palača Besenghi degli Ughi. Pridobljeno 21. 3. 2017,

http://www.izola.eu/index.php?page=static&item=45&tree_root=3.

Villain, D. (2000). Zbirka Imago. Montaža. Ljubljana: Slovenska kinoteka.


47

Vision (2017a). Izdelava sinopsisa, scenarija, storyboarda in snemalnega načrta.

Pridobljeno 18. 3. 2017, http://vision.wettintv.de/?page_id=1300.

Vision (2017b). Zgradba filma. Pridobljeno 18. 3. 2017,

http://vision.wettintv.de/?page_id=156.

Vrabec, M. (1968). Moj otrok in film (knjižica za starše). Ljubljana: Cankarjeva založba.

Wikiwand (2017). Black Maria. Pridobljeno 12. 12. 2016,

https://www.wikiwand.com/fr/Black_Maria.


48

6 PRILOGA

Spletna povezava do napovednika filma »It's ringing« (Kleva films):

- https://vimeo.com/151567860.

Documents

DIPLOMSKA NALOGA NELI PASPALJ - share.upr.si · Filmska vzgoja je področje umetnosti, ki ima velik vpliv na širjenje znanja in oblikovanja stališč otroka. Z diplomsko nalogo smo