DIPLOMSKO DELO

Pink Panterji kot kriminalna združba

December, 2013 Špelaa Fortte

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varstvoslovje

Pink Panterji kot kriminalna združba

December, 2013 Špelaa Fortte

Mentor: izr. prof. dr. Bojan Dobovšek

Zahvala

Rada bi se zahvalila svojim staršem, ki so mi omogočili študij in mi vseskozi

nudili vso podporo. Hvala možu in sestri za podporo ter vse spodbudne besede

in mentorju dr. Dobovšku za vso pomoč in potrpljenje pri izdelavi diplomskega

dela.

Kazalo vsebine

1 Uvod ...................................................................................................................................... 10

1.1 Metodološki okvir .................................................................................................... 11

1.1.1 Hipoteze ........................................................................................................... 12

2 Opredelitev nekaterih temeljnih pojmov..................................................................... 13

2.1 Organizirani kriminal ............................................................................................. 13

2.2 Kriminalna združba ................................................................................................. 13

2.3 Pink Panterji ............................................................................................................ 14

3 Pink Panterji kot kriminalna združba ........................................................................... 16

3.1 Organiziranost Pink Panterjev ............................................................................... 16

3.2 Najodmevnejše aretacije ....................................................................................... 17

3.3 Pobegi iz zaporov .................................................................................................... 19

3.4 Modus operandi Pink Panterjev ............................................................................. 20

3.5 Kdo lahko postane Pink Panter .............................................................................. 22

3.6 Pink panterji v Sloveniji ......................................................................................... 23

3.7 Interpolova delovna skupina »Pink Panter« ......................................................... 24

4 Empirični del ................................................................................................................... 26

4.1 Rop draguljarne Graff v Londonu .......................................................................... 26

4.2 Rop draguljarne v Dubaju ....................................................................................... 28

4.3 Rop draguljarne v Tokiu ......................................................................................... 29

4.4 Rop diamantov na letališču v Bruslju .................................................................... 30

4.5 Rop draguljarne Harry Winston.............................................................................. 32

4.6 Analiza ropov ........................................................................................................... 33

5 Zaključek ......................................................................................................................... 34

5.1 Odgovori na hipoteze .............................................................................................. 35

6 Uporabljeni viri ............................................................................................................... 37

Kazalo slik

Slika 1 Aretacija člana Pink Panterjev ......................................................................................... 19

Slika 2 Milan Poparić ................................................................................................................ 20

Slika 3 Posnetek nadzornih kamer bega Pink Panterja ............................................................... 21

Slika 4 Rop draguljarne Loboda v Ljubljani ................................................................................ 24

Slika 5 Posnetek nadzornih kamer ropa draguljarne Graff .......................................................... 28

Slika 6 Rifat Hadžiahmetović prijet v Tokiu ................................................................................ 30

Slika 7 Interpolova slika ............................................................................................................ 32

Slika 8 Draguljarna Harry Winston v Parizu ............................................................................... 33

Povzetek

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je skupina srbskih fantov in

deklet, ki do takrat še niso imeli nikakršnega opravka s kriminalom, odločila,

da prestopijo na drugo stran zakona in opustošijo najbolj znane draguljarne

po svetu. Rodila se je mednarodna kriminalna združba, imenovana »Pink

Panter«, za katero velja, da je iz najznamenitejših draguljarn, vse od Dubaja,

preko Pariza do daljnega Tokia, ukradla nakit v vrednosti nekaj 100 milijonov

evrov. Britanska policija jih je že leta 2004 poimenovala Pink Panterji.

Sestavlja jih skupina od 200 do 500 zelo dobro organiziranih roparjev.

Večinoma so to nekdanji vojaki, ki jih zanimajo predvsem drage ure in izbran

nakit. Panterji so si v manj kot desetih letih v več kot devetdesetih drznih

oboroženih ropih in velikih tatvinah v osemnajstih mestih nagrabili za več kot

100 milijonov evrov blaga. Policije po svetu že več let nemočno opazujejo

sumljive prišleke iz Srbije, Črne gore, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine,

deloma tudi iz Ukrajine in pribaltskih držav. Njihovo delo pa do leta 2008 ni

obrodilo kakšnih večjih sadov. Modus operandi Panterjev je vedno enak.

Osebje draguljarne prepričajo, da so bogati kupci, nato si dalj časa pustijo

svetovati. Ko pa vstopi drugi pajdaš, se vse odvije v manj kot dveh minutah;

izvlečejo strelno orožje, osebje prisilijo, da odklenejo najbolj dragocene kose

draguljev, ur, nato pa pobegnejo in izginejo v množici. Napadejo vedno sredi

dneva v času, ko ni prometnih konic, odpeljejo se z avtomobilom. Običajno

jih gre na delo pet. Za seboj ne puščajo žrtev, ropajo pa odkritih obrazov in

brez rokavic, zato se policijske kartoteke vztrajno polnijo s posnetki

nadzornih kamer in prstnimi odtisi. Zanimivo je, da so v bazah Interpola

podatki in prstni odtisi večine članov Pink Panterjev, v zaporih pa jih ne sedi

veliko. Nekateri poznavalci pravijo, da gre za roparje, ki udarijo le enkrat ali

dvakrat, z denarjem od plena si nato v svojih okoliših izboljšajo življenjski

položaj. Policija je ugotovila, da ropajo predvsem po naročilu, sodeč po ropih,

pri katerih so odnesli le ure določene znamke, ostalo pa so pustili. Pri enem

od članov Pink Panterjev je policija našla dragocen briljantni prstan, ki je bil

skrit v lončku za kremo. Policija je zaradi tega spoznanja poimenovala

združbo po istoimenskem filmu Blaka Edwardsa. Pink Panterji slovijo po svoji

neverjetni natančnosti in drznosti, ki jih ne zapusti niti, ko jih ujamejo. Prav

zaradi tega ima policija zelo velike težave pri odkrivanju in dokazovanju

tovrstne kriminalitete, saj razpolaga z znanimi dejstvi, vendar je vseeno

nemočna.

Ključne besede: Pink Panter, modus operandi, kriminalna skupina, rop

draguljev, ropar, organizacija.

Summary – Pink Panthers as an organized crime group

In the early nineties, a group of Serbian boys and girls, who until then had no

dealing with crime, decided to cross to the other side of the law and

devastated most famous jewelry stores in the world. An international crime

group, called the "Pink Panther" is born. They robbed the most famous jewelry

stores, from Dubai, Paris to Tokyo, stole jewelry worth several hundred

million euro. In 2004, the British police named them the Pink Panthers. They

are up to 200 to 500 well organized robbers, mostly former soldiers, who are

mainly interested in expensive watches and jewelry. The Panthers were

involved in more than ninety daring armed robberies in eighteen cities in less

than ten years. They stole more than 100 million euro worth of goods. Police

around the world, for many years watched helplessly suspicious immigrants

from Serbia, Montenegro, Croatia and Bosnia, and partly also from the Ukraine

and the Baltic countries, but their work did not paid off yet. Panthers modus

operandi is always the same. They convince the staff that they are rich

customers and then a second accomplice enters, they pull out guns and force

the staff to unlock the most valuable pieces of jewels and watches, then

disappear in the crowd. They always attack in the middle of the day when

there is no traffic. Usually they are five. They never leave any victims, and

they never use gloves, so police records are filled with images of surveillance

cameras and fingerprints. It is interesting that the Interpol data bases are

filled with members of the gang, but not so in prisons. Some experts say that

is because members rob only once or twice than they are replaced. With the

money from the robberies they improve their life situation. Police found out

that the most robberies are ordered, according to the robberies in which they

took only a certain brand of watches while the rest are left. In the apartment

of a member of the Pink Panthers, the police found a valuable brilliant ring

that was hidden in a pot of cream. Panthers are known for their incredible

precision and boldness. That is why the police have very great difficulty in

detecting and proving such crimes.

Key words: Pink Panthers, criminal group, modus operandi, robbery, robber.

10

1 Uvod

V diplomskem delu bo bolj podrobno predstavljena balkanska kriminalna

skupina Pink Panter, pri čemer pa se bom osredotočila predvsem na opis do

sedaj znane zgodovine, večje rope in člane.

Uporabila bom deskriptivno metodo in metodo pregledovanja domačih ter tujih

člankov. Opredelila bom nekaj temeljnih pojmov, predstavila kratko zgodovino

Pink Panterjev, podrobneje opisala njihov način dela in najbolj drzne rope. Na

koncu pa bom strnila svoje ugotovitve in skušala odgovoriti na zastavljene

hipoteze, katere bom potrdila ali ovrgla.

Kriminalna skupina Pink Panter je znana v svetu vse od devetdesetih let.

Policija ji je tako ime nadela leta 2004, ko so pri preiskavi stanovanja

osumljenca v kozarčku za kremo našli diamantni prstan. Ime izhaja iz

istoimenskega filma, ki so ga posneli leta 1963, govori pa o francoskemu

inšpektorju Clouseauju, ki skuša priti na sled tatu diamantov (Samuels, 2010).

Panterji so znani po najdrznejših ropih vse od Evrope do Azije. Ropajo

prestižne draguljarne in redke primerke diamantov. Po do sedaj znanih

podatkih v svoje vrste štejejo od 200 do 500 članov. Številka precej niha zaradi

številnih aretacij in hkrati tudi novih rekrutov, ki jih sprejmejo v skupino. Člani

skupine naj bi bili po večini bivši pripadniki vojske, saj so dobro organizirani in

vsak izmed njih točno ve, kaj je njegova naloga (Erznožnik, 2009). Pri ropih

uporabljajo različne krinke, kot so lasulje, havajske srajce, obleke,

preoblečejo se v ženske. Prodajalcu se predstavijo kot premožna stranka zato,

da jih spustijo v trgovino. Pustijo si razkazati dragocene primerke nakita, ko pa

prodajalcu preusmerijo pozornost, v trgovino vstopi sodelavec, ki mu zagrozi z

orožjem. Vitrine po navadi razbijejo s kijem ali kladivom, dragulje pospravijo v

torbe in v manj kot minuti je vsega konec. Napadejo podnevi v času, ko ni

prometnih konic, in potem izginejo v množici ljudi (Erznožnik, 2009). Za beg

uporabijo avtomobile, skuterje, čolne. Policija jih hitro najde, saj ne

11

uporabljajo mask za obraz in zaščitnih rokavic, vendar pa to ne more zajeziti

novega rekrutiranja v njihove vrste. Le-to poteka v državah bivše Jugoslavije.

Velika večina članov je državljanov Srbije in Črne gore. Mladi rekruti morajo

opraviti določene preizkuse, pri katerih jih pošljejo oropati pošte in bencinske

črpalke in le če se dobro izkažejo, so izbrani za ropanje draguljarn (Erznožnik,

2009).

1.1 Metodološki okvir

Diplomsko delo bo temeljilo na analizi virov, ki sem jih pridobila v tiskani ali

elektronski obliki. Osredotočila se bom predvsem na tiskan vir z naslovom: The

Pink Panthers, s pomočjo katerega bom opisala različne rope in jih tudi

primerjala med sabo.

Cilj diplomskega dela bo podrobneje predstaviti organizirano kriminalno

združbo Pink Panter, analizirati njihov način dela in predstaviti nekatere člane

skupine.

V prvem poglavju bom zastavila hipoteze, ki jih bom skozi diplomsko delo

skušala potrditi ali ovreči. V drugem poglavju bom na kratko opisala zgodovino

nastanka kriminalne skupine in pojasnila nekatere temeljne pojme. Tretje

poglavje bo namenjeno opisovanju Pink Panterjev kot kriminalne skupine;

opisala bom organiziranost skupine, določene aretacije članov, kakšna je

njihova prisotnost v Sloveniji, Interpolovo delovno skupino in njihov ustaljeni

način ropanja. Četrto poglavje pa bo namenjeno opisovanju nekaterih znanih in

drznih ropov, njihovi analizi podobnosti, odstopanj in zanimivosti pri opisanih

ropih. V zaključku bom strnila svoja opažanja.

12

1.1.1 Hipoteze

H1 Pink Panterji so delovali in delujejo tudi v Sloveniji.

H2 Člani skupine so iz območja zahodnega Balkana.

Zastavljene hipoteze bom potrdila ali ovrgla s pomočjo domačih in tujih

člankov kot tudi z analizo akcij Pink Panterjev.

13

2 Opredelitev nekaterih temeljnih pojmov

2.1 Organizirani kriminal

Naj najprej izpostavim, da zaenkrat še nimamo mednarodno sprejete definicije

organiziranega kriminala. To je posledica hitre rasti in razvoja skupin

organiziranega kriminala in ravno zato je potrebna enotna svetovna definicija.

Največ poskusov definiranja izhaja iz ZDA, kjer je opredeljen kot združevanje

dveh ali več oseb, namenjeno vzpostavitvi monopola na določenem

zemljepisnem prostoru v takšni dejavnosti, ki prinaša dobiček. To dosega z

nasiljem nad tistimi, ki se upirajo ali nasprotujejo njegovemu razvoju

(Organizirani kriminal, 1997).

Je projekt, ki ni ideološki in povezuje določeno število ljudi bližnjih socialnih

struktur, organiziranih na hierarhični osnovi, da bi z legalnimi in ilegalnimi

aktivnostmi ustvarili dobiček in moč (H. Abadinsky, 1988).

Največ definicij izhaja iz ZDA, kjer je organizirani kriminal opredeljen kot

združevanje dveh ali več oseb, združevanje pa je namenjeno vzpostavitvi

monopola na določenem zemljepisnem prostoru v takšni kriminalni dejavnosti,

ki prinaša dobiček ali finančni dohodek (Dobovšek, 2009).

2.2 Kriminalna združba

Za kriminalno združbo štejemo vsakršno združevanje dveh ali več ljudi, z

namenom ustvarjanja dobička in pridobivanja moči nad nekom, ki izhaja iz

kriminalnih dejanj, kot so kraje, podkupovanje, ropi, tatvine (Organized Crime

Presentation, , 1992).

14

2.3 Pink Panterji

Nastanek Pink Panterjev sega v devetdeseta leta, natančneje v leto1999, ko

so se številni mladi fantje in dekleta pretežno iz Srbije odločili, da prestopijo

mejo zakona in ustanovijo kriminalno skupino, ki bo ropala najbolj znane

draguljarne po svetu. Tako se je oblikovala mednarodna kriminalna združba, ki

ji je britanska policija leta 2004 nadela ime Pink Panter.

Pink Panterji svoje člane izbirajo zelo pazljivo. Med svoje člane rekrutirajo

fante in dekleta, stare med 25 in 30 let, ki predhodno niso imeli nikakršnega

stika s policijo (Panteri vrbuju pametne i drske lopove, 2009). Od njih se

pričakuje, da imajo veliko znanja s področja tehničnih in organizacijskih ved

ter da imajo predhodno znanje o rokovanju z orožjem. Rekruti morajo izvesti

nekaj do popolnosti načrtovanih, neprofitnih ropov raznih pošt in bencinskih

servisov, da dokažejo svoj pogum. Dokazati pa morajo tudi, da v določenem

kritičnem trenutku niso pohlepni, kar bi jih lahko rešilo pred morebitnim

zaporom. Pink Panterji se iz dneva v dan bolj širijo in razvijajo, zato trenutna

številka njihovih članov ni povsem jasna, ocenjujejo pa, da je ta narasla že na

200 do 500 članov. Člani izven tolpe živijo povsem običajno življenje, imajo

običajne službe, družine in zunanjemu svetu niso vpadljivi (Panteri vrbuju

pametne i drske lopove, 2009). Med člani pa vlada tako imenovani vojaški

režim, ki verjetno izhaja iz tega, da je večina članov tudi nekdanjih

pripadnikov srbskih vojaških enot, delujočih med vojno v devetdesetih letih. Za

njih je značilna dobro načrtovana, hitra in natančna izvedba ropa, pri kateri nič

ni prepuščeno naključju, zato predstavljajo neke vrste vzornike kriminalcem po

vsem svetu, ki občudujejo njihov občutek za dramatičnost. Leta 2007 je tolpo

na naslovnice vseh večjih časopisov zavihtel rop draguljarne v velikem

nakupovalnem centru v Dubaju. Panterji so se skozi vhodna vrata

nakupovalnega centra pripeljali z dvema avtomobiloma. Rop je trajal eno

minuto. Odnesli so nakit in dragulje v vrednosti približno 11 milijonov evrov

(Panteri vrbuju pametne i drske lopove, 2009).

15

Znano je, da večina članov tolpe prihaja iz držav bivše Jugoslavije, vendar

njihove mreže delujejo po vsem svetu. V svojih vrstah imajo ovaduhe, ki so

razkropljeni po svetu in za njih zbirajo informacije o morebitnih tarčah.

Interpol po vsem svetu prisluškuje okoli dva tisoč telefonom (Panteri vrbuju

pametne i drske lopove, 2009)

Z analiziranjem združbe se ukvarja tudi strokovni časopis Mednarodne

policijske akademije v Budimpešti, o njih razpravljajo na sejah Interpola.

Lovijo jih, preganjajo, jim sodijo, ampak le dan po tem, ko je kdo od članov

obsojen na več let zapora, gredo Panterji na nove pohode, ki so še bolj drzni in

dramatični. Francoski državni tožilec Gilbert Lafaje je izjavil, da mu ni povsem

jasno, zakaj se ukvarjajo s kriminalom, saj gre za visoko inteligentne fante in

dekleta, ki bi lahko svojo inteligenco na lažji način prišli do denarja, kot pa s

krajo (Panteri vrbuju pametne i drske lopove, 2009).

16

3 Pink Panterji kot kriminalna združba

Danes Pink Panterji predstavljajo nekakšne moderne Robin Hoode. Kradejo

bogatim, s tem da diamantov ne razdelijo revnim, pač pa jih ponovno spravijo

v legalni obtok. Pri svojih roparskih pohodih ljudi prestrašijo, vendar niso

nasilni. Uživajo veliko občudovanja s strani policije in tudi s strani ljudi na

Balkanu. Še vedno veljajo za dobro organizirane, drzne, pametne roparje, ki se

s pomočjo številnih sodelavcev, ki so vsak po svoje zadolženi za določeno

področje, ne ustrašijo še tako zahtevnega ropa.

3.1 Organiziranost Pink Panterjev

Kriminalne združbe so v Srbiji postale dominantne z začetkom spopadov na

Balkanu v devetdesetih letih. Ko je leta 1989 Milošević postal predsednik, se je

denar, ki je bil dobljen s pomočjo tihotapstva, stekal na bančne račune

političnih veljakov. Milošević je razen tega, da je bil surov avtokrat, državo

tudi popolnoma kriminaliziral. Ko je bil leta 2000 odstranjen z oblasti, je bila

država še vedno pod velikim vplivom tatov, morilcev in drugih kriminalcev

(Samuels, 2010).

Pink Panterji nimajo organiziranosti v pravem pomenu besede, ampak delujejo

v manjših skupinah, ki so dokaj ohlapne. Belgijski detektiv je prepričan, da je

jedro Pink Panterjev sestavljeno iz dvajset do trideset tatov in ducatom ostalih

sodelavcev, ki so razkropljeni po evropskih mestih – posebno v Franciji, Belgiji,

Italiji, na Nizozemskem in Danskem – in jim zagotavljajo logistično podporo.

Panterji imajo v svojih vrstah tako imenovane »tekače«. To so tisti, ki razbijejo

vitrine in hitro bežijo s plenom. Plačajo jim nekaj malega denarja in jim

obljubijo napredovanje v hierarhiji skupine. Okoli petdeset »tekačev« naj bi

17

sedelo v zaporih v Avstriji in Nemčiji, vsi so iz držav bivše Jugoslavije. So zelo

molčeči in nočejo izdati ljudi, ki so v hierarhiji višje. Člani Pink Panterjev

veljajo za zelo pametne, vljudne in sramežljive (Krause, 2013). Naročniki kraj

prihajajo iz Belgije, ZDA, Izraela in Arabskih držav, saj si le-ti lahko privoščijo

nakup ukradenih diamantov. Panterji s kupci komunicirajo preko spletne

klepetalnice in uporabljajo kodirana imena, da ne bi postali sumljivi policiji.

Tisti, ki imajo višje položaje v skupini, sami ne ropajo, ampak delujejo bolj kot

organizatorji ropov in tistih, ki rop izvedejo, niti ne poznajo (Krause, 2013).

3.2 Najodmevnejše aretacije

Radovan Jelusić, državljan Črne gore, je bil prijet s strani italijanske policije

maja 2010. Jelusić je bil na tako imenovani Interpolovi rdeči listi. Tiralica je

bila izdana v več državah. Osumljen je bil zloglasnega oboroženega ropa

draguljarne v Tokiu leta 2007. Ob prijetju je imel pri sebi tudi ponarejen

hrvaški potni list (Interpol, 2012).

Bojan Vučković, državljan Srbije, je bil iskan v Avstriji zaradi domnevnega

sodelovanja pri ropu draguljarne na Dunaju leta 2008. Pridržala ga je

črnogorska policija, ko je hotel prečkati mejo (Interpol, 2012).

Nikola Ivanović in Zoran Kostić sta bila prijeta s pomočjo tesnega sodelovanja

francoske in švicarske policije zaradi ropa draguljarne v Luzernu (Interpol,

2012).

Rifat Hadziahmetović, državljan Črne gore, je bil marca 2009, prijet na

ciprskem letališču, ker je hotel uporabiti ponarejen bolgarski potni list.

Osumljen je bil ropov v Dubaju in Tokiu (Interpol, 2012).

18

Duško Poznan, je bil prijet oktobra 2008 v Monaku. Prepoznan je bil iz

Interpolove rdeče liste. Tiralica je bila izdana v več državah, med drugim v

Švici, Lihtenštajnu in Združenih Arabskih Emiratih (Interpol, 2012).

Petar Radonjić iz Niša, ki je bil leta 2006 ujet na letališču z lažnim potnim

listom, je bil po prepričanjih Interpola, Scotland jarda in japonske policije,

glavni igralec oziroma možgani skupine, ki je leta 2004 oropala draguljarno v

Tokiu in odnesla za 30 milijonov dolarjev nakita. Zoper Radonjića je takrat

potekala tudi preiskava v zvezi s trinajstimi ropi v Osaki, v katerih naj bi

odnesli okoli sedemsto petdeset tisoč evrov nakita. Na Japonskem je bil

Radonjić zaprt leta 2000, kjer je gladovno stavkal in s tem dosegel, da so ga

premestili v civilno bolnišnico, iz katere je februarja 2001 pobegnil (Interpol,

2012).

Dragan Mikić je eden izmed bolj vplivnih članov Pink Panterjev in je bil leta

2003 aretiran. Mikič je doma iz Beograda in namesto da bi se med vojno v Bosni

in na Kosovu pridružil srbski vojski, se je raje odločil, da se bo posvetil

kriminalu. Z leti delovanja kot kriminalec je pridobil veliko zvez v podzemlju.

Leta 2001 je oropal draguljarno na baskovski obali, mesec dni pozneje pa je

vodil skupino kriminalcev, ki so se z avtom zaleteli v draguljarno v Cannesu in

pobegnili s torbami za golf, polnimi dragega nakita. Konec januarja 2003 je s še

dvema Srboma oropal draguljarno v francoskem smučarskem letovišču. Odnesli

so za pol milijona vrednega nakita. Mikić je bil prijet naslednji dan v

Albertvillu, ko je skušal kupiti vozovnico za vlak z bankovcem za 500 evrov.

Preko nadzornih kamer je policija videla, da je na platformi pustil veliko torbo,

v kateri je bil ukraden nakit, solzivec in srbski potni list na ime Milan Kilibarda.

Peljali so ga v zapor, vendar je novembra skušal pobegniti, na kar je bil

premeščen v bolje varovan zapor (Samuels, 2010).

19

Slika 1 Aretacija člana Pink Panterjev (vir: Slovenske novice)

3.3 Pobegi iz zaporov

Mikić je kasneje pobegnil iz zapora v Franciji, pri čemer sta mu pomagala dva

člana Pink Panterjev.

Sredi popoldneva sta se pred zapor, v katerem je bil Mikić zaprt, pripeljala

moška v belem kombiju. Eden je na obzidje zapora prislonil lestev, splezal do

vrha zidu in začel streljati na opazovalni stolp zapora. Drugi pa je čez obzidje

vrgel škarje za žico, kjer je čakal Mikić. S škarjami je prerezal žico in po lestvi

splezal na svobodo. Preiskave so kasneje pokazale, da je moral biti za Pink

Panterje zelo dragocen član, da so se tako potrudili za njegov pobeg. Leta 2008

je bil v odsotnosti obsojen na petnajst let zapora – za rop v francoskem

smučarskem letovišču in še številne druge rope.

Policija je v preiskavi odkrila, da je Mikić dobival nakazila, vredna na tisoče

dolarjev od Milana Markovića, ki je živel v Avstriji. Marković je za Mikića kupil

telefon, ki ga je uporabil v ropu letovišča. Policija je skušala ugotoviti, kdo je

rop naročil, vendar brez uspeha (Samuels, 2010).

20

Iz zapora v Ženevi je letos julija pobegnil član tolpe Pink Panterjev Milan

Poparić. Ta je že tretji član tolpe, ki mu je uspelo pobegniti iz zapora. Leta

2007 je bil obsojen na skoraj sedem let zapora zaradi ropa na Dunaju, v

katerem so skupaj s sodelavci ukradli za 228.000 evrov nakita. Poparić je

pobegnil skupaj s še enim zapornikom. Pobeg se je zgodil v času rekreacije, ko

sta dva oborožena moška s kombijem prebila vrata zapora in bodečo žico,

prislonila lestev, po kateri sta zapornika preplezala ograjo. Kombi so potem

zažgali in pot nadaljevali z drugim vozilom neznano kam (STA, 2013).

Slika 2 Milan Poparić (vir:www. vijesti.me)

3.4 Modus operandi Pink Panterjev

Po pričevanjih enega največjih poznavalcev Pink Panterjev detektiva iz

zahodne Evrope Andrea Notredama, je način dela Pink Panterjev skoraj vedno

enak in zelo dobro organiziran. Dobro oblečen moški vstopi v prodajalno sam.

Vhodna vrata podloži s kosom lesa in s tem omogoči vstop v prodajalno tudi

svojemu pajdašu, ker so običajno prestižne draguljarne narejene tako, da se

vstopa samo posamično. Prvi moški, ki vstopi v prodajalno, je tisti, ki ima

pištolo, ostali, ki pridejo za njim, pa običajno nosijo kladiva, kije in podobno, s

katerimi razbijejo stekla vitrin (Samuels, 2010). Osebje draguljarne prepričajo,

da so bogati kupci (za to so ob nekem ropu najeli luksuznega bentleya), nekaj

21

časa si pustijo svetovati, potem pa s pomočjo pajdaša, ki vstopi v trgovino, v

parih minutah napadejo (Samuels, 2010). Na plano potegnejo svoje orožje,

osebje prisilijo, da jim odklenejo najdragocenejše primerke draguljev, ki jih

skrijejo v nahrbtnike in torbe, potem pa v množici ljudi izginejo. Napadejo

sredi dneva, vendar v času, ko ni prometnih konic. Običajno pobegnejo z

avtomobilom starejšega letnika, saj le-ta ni tako vpadljiv, ali pa se odpeljejo s

hitrim čolnom, kot so to storili v Saint Tropezu (Erznožnik, 2009).

Občasno se poslužujejo tudi tega, da s težkim predmetom vdrejo skozi

izložbeno okno. Najbolj odmevna in uspešna ropa so izvedli v Londonu in

Dubaju. V Londonu so odnesli za dvanajst milijonov, v Dubaju pa za deset

milijonov nakita. Običajno se jih na delo odpravi pet, za seboj ne puščajo žrtev

in ne uporabljajo zaščitnih rokavic, zato se policijske kartoteke vztrajno

polnijo s posnetki nadzornih kamer in s prstnimi odtisi. Panterji pri svojih ropih

velikokrat uporabljajo razne rekvizite, kot so lasulje, klobuke, dežnike,

oblečeni so v obleke, da lažje preslepijo trgovce, da so premožni kupci

(Erznožnik, 2009).

Slika 3 Posnetek nadzornih kamer bega Pink Panterjev (vir: theguardian.com)

22

3.5 Kdo lahko postane Pink Panter

Peter Samuels je, da bi to ugotovil, odšel v Srbijo in Črno goro, kjer je

odraščala večina članov Pink Panterjev. V Srbiji je zaradi nasilja in korupcije v

devetdesetih letih nastala popolna klima za organiziran kriminal. Srbija se je

preoblikovala v tako imenovano kriminalno podjetje, zato so se mnogi Srbi

prostovoljno podali med kriminalce (Rothman, 2013).

Jedro nastanka Pink Panterjev izhaja iz Niša. Samuels se je pogovarjal s

tamkajšnjim županom, ki je povedal, da je Niš postal popolno mesto, kjer so

organi dobro povezani s kriminalci. Mnogo tukajšnjih otrok je moralo gledati,

kako so njihovi starši izgubili službe in so odraščali s korupcijo, zato ni bilo nič

čudnega, če so se odločili oditi v zahodno Evropo in postati kriminalci. Zato je

bila tudi policija pripravljena zamižati na eno oko, ko so se otroci vrnili domov

zapravljat prisvojen denar.

Samuels se je vseskozi trudil navezati stik z enim od Panterjev, kar mu je

naposled tudi uspelo. V Podgorici se je srečal s članom, ki se imenuje Novak.

Novak je povedal, da so Panterji bolj ohlapno organizirani in da ukazi prihajajo

iz Beograda, da prihajajo iz normalnih družin in da njihovi starši niso živeli na

tak način, kot to počno oni (Rothman, 2013).

Pink Panterji so na začetku namige dobivali od moškega iz Antwerpna, danes pa

imajo svojo obveščevalno mrežo, ki jim pomaga pridobivati informacije o

tarčah. Imajo človeka, ki ureja prevoze z letali in ladjami, tehnika za

onesposobitev alarmnih naprav – skratka za vsako delo oziroma problem imajo

človeka, ki ta problem reši. Ukradeni diamanti potem samo še zaokrožijo svojo

pot nazaj do potrošnika, kot popolnoma nov produkt (Rothman, 2013).

23

3.6 Pink panterji v Sloveniji

Po do sedaj znanih podatkih Pink Panterji naj ne bi bili prisotni v Sloveniji. Naši

policisti so zgolj sodelovali v akcijah aretacij, ki jih je organizirala avstrijska

policija. Pred časom so se tudi pri nas zgodili ropi na prestižnejše zlatarne,

vendar v nobenem primeru Pink Panterji niso bili omenjeni kot osumljenci.

Leta 2010 sta dva roparja, stara približno 20 in 40 let, oropala prestižno

zlatarno v središču Ljubljane. Rop je potekal tako, da je starejši storilec, ki je

bil oblečen v daljši plašč, na glavi pa je imel pokrivalo, pozvonil pri vhodnih

vratih. Prodajalka je odprla avtomatizirana vrata, storilec pa je izvlekel orožje

in zagrozil njej ter tam prisotnemu lastniku zlatarne. Kasneje se je roparju

pridružil še mlajši storilec, ki je imel na glavi kapuco. S sekiro, ki jo je prinesel

s seboj, je razbil nekaj vitrin z dragocenimi kosi (Novice ena a magazin, 2010).

Rop naj bi trajal zgolj minuto, potem sta roparja peš pobegnila v smeri proti

Slovenski cesti.

Prodajalki je s kraja dogodka uspelo pobegniti v bližnji lokal, od koder je

poklicala policijo (Novice ena a magazin, 2010).

Policija je na kraj dogodka prišla hitro, vendar sta roparja že pobegnila.

Pri branju omenjenega teksta lahko opazimo nekaj podobnosti z načinom dela

Pink Panterjev. Tudi tukaj sta sodelovala dva storilca, pri čemer je eden

zagrozil in zamotil prodajalko ter lastnika, drugi pa je razbil vitrine in pobral

kose nakita. Storilca sta prav tako, kot to počno Panterji, uporabila preobleko.

Rop se je zgodil sredi dneva in roparja sta izginila v množici (Novice ena a

magazin, 2010).

Podobnosti torej obstajajo, vendar v policijskih poročilih niso omenjeni Pink

Panterji. Lahko je šlo zgolj za posnemovalce, lahko pa so storilci čisto tretje

osebe, ki nimajo nikakršne povezave s Pink Panterji.

24

Slika 4 Rop draguljarne Loboda v Ljubljani (vir: enaa.com)

3.7 Interpolova delovna skupina »Pink Panter«

Jeseni leta 2007 je Interpol ustanovil delovno skupino Pink Panter. Skupina

združuje številne preiskovalce v okviru Interpola. Leta 2010 je sestanek potekal

v Švici, kjer se je sestalo več kot osemdeset preiskovalcev iz triindvajsetih

držav (Interpol, pridobljeno 20. 11. 2013). Pogovarjali so se o najnovejših

izsledkih glede Pink Panterjev. Preiskovalci so si tako izmenjali podatke o

njihov članih, sodelavcih in zločinih, ki bi bili lahko povezani z njimi. To je bilo

eno največjih srečanj, od kar je bilo leta 2007 ustanovljeno Interpolovo

združenje za koordinacijo mednarodne kampanje, v kateri sodeluje sto

oseminosemdeset držav članic, ki se skupaj borijo proti tej kriminalni združbi.

Pink Panterji štejejo več sto članov, ki jim pripisujejo številne oborožene rope

draguljarn po svetu, ki so se zgodili v zadnjih desetih letih.

Izmenjava informacij, prstnih odtisov, DNK materiala, fotografij, video

posnetkov med državami, ki sodelujejo pri tem projektu, je pomagala najti in

zapreti številne člane te kriminalne skupine (Interpol, pridobljeno 20. 11.

2013).

25

Interpol ima tako dobro podporo preko 188 članov, ki so v pomoč pri

preiskovanju in odkrivanju članov združbe in ljudi, ki so z njimi povezani.

Zadnje srečanje preiskovalcev se je odvijalo letos aprila na Dunaju. Sestalo se

je preko šestdeset preiskovalcev iz dvajsetih držav. Samo v zadnjem letu

Interpol poroča o triindvajsetih primerih ropov, ki jih povezujejo s Pink

Panterji. Od leta 1999 naj bi Pink Panterji zakrivili okoli 343 ropov na preko

štirih kontinentih, ki naj bi jim prinesli okoli 330 milijonov evrov dobička.

S pomočjo projekta je Interpol leta 2012 pomagal državam članicam prijeti

člana organizirane kriminalne skupine, ki so ga povezali s številnimi

oboroženimi ropi draguljarn v več evropskih mestih. Storilec je odslužil kazen

na Nizozemskem, kasneje pa so mu sodili tudi na Danskem, kjer so bile

ugotovitve delovne skupine Interpola ključnega pomena za obsodilno sodbo

(Interpol, pridobljeno 20. 11. 2013).

Tukaj bi rada izpostavila dobro organiziranost Pink Panterjev pri izvedbah

ropov, saj delujejo kot homogena celota, zato so pri svojem delu tudi zelo hitri

in učinkoviti. Hkrati pa za sabo puščajo preveč sledi; tukaj mislim predvsem na

prstne odtise, kar pa ne pomeni, da je delo policije lažje. Izpostavila bi tudi

njihovo lojalnost do ostalih članov združbe, saj svojih pripadnikov navadno ne

izdajajo policiji.

26

4 Empirični del

V tem delu diplomskega dela, bom na kratko predstavila bolj znane rope, ki so

jih izvedli Pink Panterji. Opisala bom potek ropov, katere trike so uporabili, na

kakšen način so vstopili v draguljarne, kako so se preoblekli, katera prevozna

sredstva so uporabili za beg, kolikšna je bila povzročena škoda, so morda za

seboj pustili žrtve, koliko jih je rop izvajalo, kakšne sledi ima policija in ali je

bil kateri od njih aretiran. Na koncu pa bo sledila še kratka analiza ropov.

4.1 Rop draguljarne Graff v Londonu

19. maja 2003 se je mlajši moški ustavil pred draguljarno Graff v Londonu, ki

slovi po najimenitnejših kosih dragocenega nakita. Moški si je ogledoval

izložbo, v kateri so bili razstavljeni dragi prstani in ogrlice. Ni vstopil. Ujele so

ga nadzorne kamere, ki so pokazale, da je bil srednje višine, svetlolas, z ozkim

pasom in atletsko postavo (Samuels, 2010). Govoril ni z nikomur. Prepoznan je

bil kot Predrag Vujošević, doma iz Črne gore, ki naj bi bil eden izmed vodilnih

članov zloglasne kriminalne skupine Pink Panterji, znane predvsem po drznih

krajah draguljev po vsem svetu. Po nekaterih ugibanjih, naj bi Vujoševića

pritegnili barvasti kamni v izložbi ali mogoče pomanjkanje varnosti v

draguljarni.

Okoli poldneva sta Vujošević in njegov sodelavec vstopila v trgovino. V manj

kot treh minutah sta odnesla za več kot trideset milijonov dolarjev vrednih

diamantov. To je bila največja tatvina v britanski zgodovini. Po navedbah

britanske policije je Vujošević pripotoval v London že štirinajst dni pred ropom

(Samuels, 2010). Bival naj bi v cenenem hotelu blizu Hyde Parka. Potovanje mu

je organiziral Milan Jovetić, doma iz Cetinj. Teden dni pred ropom je kosovski

Srb Nebojša Denič iz Züricha priletel v London. Dobili so se z ostalima dvema

sodelavcema in kupili staro vespo, ki naj bi bila Vujoševićevo vozilo za beg (

Samuels, 2010).

27

Na dan ropa je v draguljarno vstopil Denić,ki je bil oblečen v obleko, v roki je

nosil dežnik, na glavi pa je imel lasuljo. Denićeva preobleka se prodajalcu v

draguljarni Graff ni zdela sumljiva, saj je mislil, da je preoblečen zvezdnik, ali

pa je bogat moški, ki trpi za kakšno boleznijo. Prodajalec mu je pokazal

dvanajst karatni prstan v vrednosti 450.000 dolarjev, ki pa se mu je zdel

predrag, vprašal je po manjšem karatu. Prodajalec se je obrnil vstran, da bi

poiskal podoben prstan z manjšim kamnom, med tem pa je Denić izvlekel svoj

Magnum 357 in vsem ukazal, naj se uležejo na tla. Vujošević, ki je ravno vstopil

v draguljarno, je s kladivom razbil več vitrin, izvlekel vrečo in vanjo pospravil

več kot sedeminpetdeset kosov dragega nakita. Oba storilca sta zbežala iz

trgovine. Varnostnik je skušal Deniću odvzeti pištolo, ta pa se je sprožila in se

odbila od klime in nato oplazila nos mimoidoče ženske.

Scotland Yard je v nekaj dneh sprožil obširno preiskavo, ki se je opirala

predvsem na pričevanja očividcev. Ti so identificirali Jovetića, ki je s svojim

dekletom Ano Stanković živel v najemniškem stanovanju v Bayswaterju.

Britanska policija je prisluškovala njunemu telefonu in tako pridobila nalog za

preiskavo stanovanja (Samuels, 2010). Med hišno preiskavo je detektiv našel

kozarček kreme za obraz. Ker se mu je zdela sumljiva, je vanjo vtaknil svoj

prst in našel prstan z modrim diamantom, ukradenim iz draguljarne Graff, ki je

bil vreden sedemsto petdeset tisoč dolarjev.

Ko je novica o dragi najdbi prišla v javnost, so novinarji tej kriminalni skupini

nadeli ime Pink Panterji. V stanovanju so našli tudi ponarejena italijanska

potna lista, brez imen ali slike. Detektiv je pojasnil, da je Italija tista prehodna

država, skozi katero potuješ iz Črne, če želiš kar najbolje zakriti svoje sledi. S

tem so sklepali, da naj bi » Pink Panterji« imeli svoj logistični tabor prav v

Italiji. Britanski preiskovalci so kasneje povedali, da italijanska policija ni bila

pripravljena nuditi pomoči pri preiskovanju primera. Scotland Yard so

Jovetićevi telefonski izpiski pripeljali do njegovega stanovanja v Parizu, vendar

ga tam niso našli. S pomočjo francoske policije so prišli do spoznanja, da so

dobro oblečeni kriminalci z močnim balkanskim naglasom odgovorni za vsaj

28

dvajset ropov, podobnim ropu draguljarne Graff. Dokazi francoske policije so

zajemali tudi video posnetke Vujoševića na njegovem roparskem pohodu po

Evropi. Po več mesecih iskanja je policija prestregla Vujoševića, ko se je peljal

iz Italije v Francijo. V njegovem prtljažniku so našli nabito pištolo. Ko so ga

policisti zaslišali, so ga opisali kot drobnega možaka, ki ga ne bi nihče opazil na

ulici, da pa je bil zelo vljuden in se je znal lepo izražati (Samuels, 2010). Med

zaslišanjem Vujošević ni želel govoriti o ropu draguljarne v Londonu, svojih

sodelavcih, domačem kraju, svojem življenju v Črni gori ali o čemer koli, kar bi

policiji lahko pomagalo pri preiskovanju. Po več mesecih preiskav policija še

vedno ni bila nič bliže storilcem ali ukradenim diamantom. Londonskemu ropu

so kmalu sledili številni drugi po celi Evropi in Aziji (Samuels, 2010).

Slika 5 Posnetek nadzornih kamer ropa draguljarne Graff (vir: 24ur.com)

4.2 Rop draguljarne v Dubaju

15. aprila 2007 sta dve vozili znamke Audi, eden črn, drugi bel, zapeljala skozi

zamrežena vrata nakupovalnega centra Wafi Mall v Dubaju. Črno vozilo se je

potem zaletelo še v sprednjo stran trgovine z dragulji. Voznik je dvakrat

zatrobil in iz draguljarne so pritekli trije zamaskirani moški, natovorjeni z

29

dragulji, vstopili so v avtomobila in pobegnili (Samuels, 2010). Dogajanje je

bilo kasneje objavljeno tudi na mednarodnem omrežju. Iz trgovine so sporočili,

da je bilo ukradenih draguljev za 3,4 milijona dolarjev.

Roparji so avtomobila kasneje zažgali, da bi tako preprečili najdbo DNK

materiala. Policisti so kljub temu uspeli zavarovati štirinajst različnih vzorcev

DNK, najdenih v avtomobilih, ki so jih poslali na analizo v Lyon. Na podlagi

najdenega DNK so bili identificirani trije storilci. Dva, ki so ju iskali za rop

draguljarne v Lihtenštajnu, in eden, ki je bil iskan za rop v Švici.

Avtomobila, ki so jih uporabili pri ropu, sta bila najeta na ime Bojana Mitić,

petindvajsetletna svetlolasa ženska iz Niša (Samuels, 2010). S sledenjem njenih

klicev in DNK analizo so preiskovalci prišli do skupine osmih osumljenih

Panterjev, šest iz Srbije, enega iz Črne Gore in enega iz Bosne. Slednji je bil

tridesetletni Duško Poznan, ki ga je policija iskala zaradi številnih drugih ropov.

Poznan je bil kasneje aretiran v bolnišnici v Monaku, kamor je prišel zaradi

poškodbe gležnja. Izročen je bil Lihtenštajnu, kjer je bil tudi obsojen za rop (

Samuels, 2010).

4.3 Rop draguljarne v Tokiu

Mednarodna kriminalna skupina Pink Panter je po vsem svetu izpeljala že več

deset ropov zlatarn in draguljarn. 5. marca 2004 sta v draguljarno v Tokiu

vstopila Srba, na glavi sta imela lasulji, oborožena pa sta bila s solzivcem.

Onemogočila sta uslužbenca draguljarne, ukradla ogrlico, v katero je bilo

vdelanih 116 manjših in en večji diamant. Vrednost plena je bila 25 milijonov

evrov. Zaradi ropa so leta 2009 v Beogradu obsodili tri srbske državljane:

Aleksandra Radulovića, Djordeja Rasovića in Snežano Panajatović, ki so jih

kriminalisti prijeli že leta 2005. Četrta storilka je bila britanska državljanka,

vendar ji ni bilo sojeno v Beogradu, ker sta imeli Srbija in Japonska dogovor le

za pregon srbskih državljanov (Samuels, 2010).

30

Slika 6 Rifat Hadžiahmetović prijet v Tokiu (vir: theguardian.com)

4.4 Rop diamantov na letališču v Bruslju

Italijanska policija si je še pred nedavnim trkala po prsih, ker ji je uspelo

razbiti mednarodno verigo roparjev Pink Panter, ki ropa predvsem zlatarne in

trgovine z diamanti, vendar jim je rop diamantov, ki se je zgodil februarja 2013

na bruseljskem letališču, prekrižal načrte (Perić, 2013). V omenjeni akciji je

sodelovala tudi slovenska policija.

Osem storilcev, ki so bili preoblečeni v policijske uniforme in oboroženi z

avtomatskimi pištolami, se je na letališče pripeljalo v policijskih avtomobilih s

sirenami. Diamante so ukradli iz letalskega skladišča. Ukradli naj bi 120

mošnjičkov diamantov, ki naj bi bili po neuradnih podatkih vredni okoli 50

milijonov dolarjev, čeprav naj bi bili ukradeni diamanti po pričevanju cenilca

za Wall Street Journal vredni tudi do 350 milijonov evrov (Krause, 2013).

Belgijsko sodišče je razkrilo, da so bili ukradeni mošnjički le del celotnega

tovora. O domnevnih storilcih pa je sodišče razkrilo le, da jih je bilo osem in da

je rop trajal le nekaj minut (Perić, 2013).

O Pink Panterjih se v zadnjem času ni veliko govorilo, vse do ropa zlatarne

Edmund Arnold na Dunaju. V zlatarno so vstopili štirje oboroženi moški. Eden

31

je s sekiro začel razbijati vitrine, v katerih je bil nakit. Policiji je bilo takoj

jasno, da so Pink Panterji prišli v Avstrijo.

Nekaj dni pozneje so roparji udarili še v Celovcu. Roparji so se odpeljali s

kolesi, kar je mimoidoči uspel posneti z mobilnim telefonom. Policija je dobila

dragoceno sled, saj so bili na kolesih napisi, ki so jih pripeljali do hotela, od

koder so si roparji sposodili kolesa. Izkazalo se je, da je del storilcev

prenočeval v hotelu pod slovenskimi imeni (Perić, 2013). Avstrijska policija je

prišla do zaključka, da naj bi bila Rajko R. in Bojan V. vodji roparjev. V

Rajkovem dunajskem stanovanju so našli del plena in še nekaj drugih

dragocenosti. Avstrijska policija je nekaj dni za tem aretirala deset

osumljencev, dva so aretirali Madžari, enega pa so iskali več dni. Slovenski

kriminalist Drago Menegalija je povedal, da so preko Slovenije zaznali gibanje

Pink Panterjev, zato je bila v pripravljenosti tudi naša obmejna policija.

Vodja policijskega urada za stike z javnostmi na Dunaju Thomas Keiblinger je

povedal, da bodo skušali razjasniti vse rope, ki jih pripisujejo Pink Panterjem.

Vprašanje pa je, ali jim bo to res uspelo, sploh če upoštevamo, koliko članov

tolpa obsega in koliko jih je zaprtih v zaporih. Sivo polje vsega tega pa je, da

preiskovalci po svetu ne vedo, koliko so jih Panterji na novo rekrutirali, koliko

jih je že pri koncu pripravništva in že načrtujejo nove rope draguljarn po vsem

svetu (Perić, 2013).

32

Slika 7 Interpolova slika (vir: interpol.int)

4.5 Rop draguljarne Harry Winston

Leta 2008 so v draguljarno Harry Winston v Parizu vstopili štirje roparji. Dva sta

bila preoblečena v ženski, tako da naj bi prodajalec mislil, da gre za dva para.

V draguljarni je bilo v času ropa še petnajst drugih obiskovalcev, ki so jih

roparji postavili v kot skupaj s prodajalci. Očividci so kasneje povedali, da so

roparji med seboj govorili srbsko, hrvaško ali morda rusko.

V prodajalno so vdrli okoli pol šeste ure popoldan, nadzorne kamere jih niso

zaznale. S strelnim orožjem so zagrozili uslužbencem draguljarne, razbili

vitrine, svoje torbe napolnili z dragocenimi prstani, uhani, ogrlicami, potem pa

na motorjih izginili, ne da bi izstrelili en sam strel.

Pariška policija pravi, da je možno, da so bili v rop vpleteni celo zaposleni

draguljarne, saj je bil rop dobro načrtovan, roparji so poznali nekatera imena

zaposlenih, vedeli so za lokacije, kjer so bili skriti redki primerki nakita, vedeli

pa so tudi, kdaj v draguljarni ni varnostnika (Roparji s področja nekdanje

Jugoslavije, Delo, 2008).

33

Slika 8 Draguljarna Harry Winston v Parizu (vir: delo.si)

4.6 Analiza ropov

Kot podobnost lahko izpostavimo, da je bilo pri vseh zgoraj opisanih ropih več

storilcev, da so vsi uporabili preobleke, bodisi lasulje, policijske uniforme,

drage obleke, ženske obleke. V draguljarne so vstopili podnevi, rop so izvedli

zelo hitro, pri tem uporabili trde predmete, s katerimi so razbili vitrine. Vsi so

s kraja dogodka pobegnili z različnimi prevoznimi sredstvi, najsi so bili to

avtomobili, kolesa, motorji ali pa so peš izginili v množici ljudi. Vsi ropi so bili

dobro načrtovani in vsak storilec je vedel, kaj je njegova naloga. Izpostavila bi

še enega bolj spektakularnih ropov v Dubaju, kjer so se storilci z avtomobiloma

pripeljali skozi vrata nakupovalnega centra.

Kot zanimivost bi poudarila, da v nobenem od zgoraj opisanih primerov ni šlo za

iste storilce, torej so bili za vsak rop izbrani drugi ljudje.

34

5 Zaključek

Kriminalna skupina Pink Panter si je skozi leta svojega obstoja in delovanja

pridobila veliko »občudovanja« s strani drugih kriminalcev in tudi policije.

Roparji so se večinoma oblikovali, ko je bilo konec vojnih spopadov na

Hrvaškem, v Bosni in na Kosovu. Njihove vojaške veščine tako niso bile več

potrebne, zato so jih uporabili za roparske pohode po svetu. Do tega je prišlo

zaradi situacije na Balkanu, ki je nastala v začetku devetdesetih let, v času

predsedovanja Miloševića. Takrat država ni preganjala kriminala, pač pa ga je

še podpirala, saj se je na ta način na bančne račune državnih veljakov stekalo

ogromno denarja.

Nekateri člani Pink Panterjev so kot begunci razkropljeni po celi Evropi. Naučili

so se jezikov, imajo potne liste, ki so pravi ali pa ukradeni. Na tak način tudi

ostalim članom zagotavljajo koristne informacije, kadar Panterji pripravljajo

nov rop.

Jedro tolpe tvorijo najbolj izkušeni kriminalci, ki večinoma prihajajo iz Cetinja

v Črni gori in Niša v Srbiji. Do sedaj so oropali že več kot 152 draguljarn.

Policija po svetu ima težko nalogo, kako odkriti in zapreti tolpo. Pink Panterji

vseskozi v svoje vrste rekrutirajo nove ljudi, zato že pri točni oceni števila

pripadnikov tavajo v temi in lahko le predvidevajo, do kam je številka že

narasla. Problem je tudi pri odkrivanju vodij tolpe, saj ti nikoli ne sodelujejo

neposredno v ropih, pač pa naročilo le predajo naprej nižjim članom po

hierarhiji. Krog se nadaljuje vse do ljudi, ki rop dejansko izvedejo. Da bi bilo

delo preiskovalcev lažje, učinkovitejše in hitrejše je Interpol ustanovil delavno

skupino, ki šteje 188 preiskovalcev iz vse Evrope, ki se nekajkrat letno sestane

in si izmenjuje koristne informacije o delovanju Pink Panterjev. Če pa bodo

kdaj uspeli popolnoma zatreti tolpo, pa je vprašljivo zaradi nenehnega širjenja

tolpe in tudi zato, ker je vpletenost političnih vrhov, kljub padcu

Miloševićevega režima, še vedno velika. Uspešnost policije je kljub temu dokaj

35

visoka, če upoštevamo število sojenj Panterjem in tudi število članov tolpe, ki

so v zaporih po svetu. Mogoče bi bilo dobro, da bi se policija preganjanja lotila

malo drugače, da se ne bi več toliko osredotočala na izvajalce ropov, pač pa bi

skušala pridobivati informacije o naročnikih. Verjamem, da bo to še težje, saj

so člani znani po veliki lojalnosti in praviloma ne izdajajo informacij o ostalih

članih tolpe.

Za preprečevanje takšnih ropov bi po mojem mnenju za večjo varnost morale

poskrbeti tudi draguljarne. To bi lahko dosegli z večjo previdnostjo, kadar v

prodajalno spustijo kupce, da bi najeli več varnostnikov, s preverjanjem

identitete, s posodobitvijo varnostnih sistemov. Če bi to res pomagalo

preprečevati kraje, ne vemo. Pink Panterji svoja znanja in sposobnosti ravno

zaradi tega izpopolnjujejo, da so kos še tako zahtevnim varnostnim sistemom.

Skozi pisanje diplomskega dela sem o tej kriminalni skupini izvedela veliko

novega in zanimivega.

5.1 Odgovori na hipoteze

H1 Pink Panterji so delovali in delujejo tudi v Sloveniji.

To hipotezo zavračam, kar je razvidno iz predzadnje točke tretjega poglavja,

kjer sem navedla, da se v Sloveniji dogajajo ropi, ki bi bili lahko podobni Pink

Panterjevim, vendar za zdaj za to ni nikakršnih dokazov.

H2 Člani skupine so iz območja zahodnega Balkana

To hipotezo lahko v celoti potrdim, kar je razvidno iz drugega poglavja. Jedro

tolpe izhaja iz Cetinja v Črni gori in Niša v Srbiji ter Beograda. Člani so rojeni

na Balkanu, med vojno jih je veliko zapustilo rodna mesta in so šli v zahodno

36

Evropo ropat draguljarne. Hipotezo lahko potrdim tudi glede na narodnost

članov tolpe, ki so v zaporih.

37

6 Uporabljeni viri

Dobovšek, B. (1997). Organizirani kriminal. Ljubljana: Unigraf.

Erznožnik, J. (27. 3. 2011). Negostoljubna kneževina. Mladina.si

Pridobljeno na http://www.mladina.si/47671/.

Interpol. (2012). Project Pink Panthers. Pridobljeno na

http://www.interpol.int/Crime-areas/Organized-crime/Project-Pink-Panthers.

Interpol. (2013). Pink Panther investigators come together to share cases and

experiences. Pridobljeno na http://www.interpol.int/en.

Krause, T. (25. 6. 2013). Inside the Minds of the Mysterious Pink Panther

Diamond Thieves. Suddeutsche Zeitung. Pridobljeno na

http://international.sueddeutsche.de/post/53832507079/inside-the-minds-of-

the-mysterious-pink-panther-diamond.

Perić, T. (2013). Roza groza za svetovno policijo. Nedeljski, letnik 52, št. 13,

str.4

Rothman, J. (19. 2. 2013). Diamond Thieves in The New Yorker. Pridobljeno na

http://www.newyorker.com/online/blogs/backissues/2013/02/diamond-

thieves-in-the-new-yorker.html.

Samuels, D. (2010). The Pink Panthers A tale of diamnods, thieves and the

Balcans. The New Yorker.

38

Slovenija ena A. (19.10.2010). Draguljarno in zlatarno Loboda oropali s sekiro in

pištolo. Pridobljeno na

http://slowwwenia.enaa.com/Novice/Kronika/Draguljarno-in-zlatarno-Loboda-

oropali-s-sekiro-in-pistolo.html.

STA (26. 7. 2013). Iz Švicarskega zapora pobegnil še en član tolpe Pink

Panterjev. Delo.si Pridobljeno na http://www.delo.si/novice/svet/iz-

svicarskega-zapora-pobegnil-se-en-clan-tolpe-pink-panter.html.

39