Embed Size (px)
Citation preview
ii
“1441-Prosen-Droben” — 2010/8/23 — 9:35 — page 1 — #1 ii
ii
ii
List za mlade matematike, fizike, astronome in racunalnikarje
ISSN 0351-6652Letnik 28 (2000/2001)Številka 3Strani 152–153
Marijan Prosen:
DROBEN SPOMIN NA GIORDANA BRUNA
Kljucne besede: novice, zgodovina znanosti, astronomija, GiordanoBruno, heliocentricni sistem.
Elektronska verzija:http://www.presek.si/28/1441-Prosen-Giordano.pdf
c© 2000 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenijec© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote aliposameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-ljeno.
Slika 1. G iordano Bruno (15 48 d o 1600)- učenj ak nezlomlj ivega značaja , st rast en glasn ik novih id ej in zagovornikKopernikovega heliocent r ičnega sistem a .
Novice IDROBEN SPOMIN NA GIORDANA BRUNA
Ob 400-let nici sm rti velikega italijanskega filozofa-astron om a, borca protisbolestičui miselnosti in cerk venim pogledom o vesolj u, gorečega propegatorja materialističnega svetovnega nazora in neom ajn ega zagovornikaK opernikovega nauka.
Giordano Bruno se ro di v mestecu Nola blizu Neaplja. Že s pe t naj sti mi let i stopi v vrste dominikanskega me niškega reda. Leta 1572post ane d uhovnik , kamlu nato pa šedoktor filozofije. V sa mostanu sevneto izobražuj e. V roke mu pridejo štev ilni sp isi preteklosti in podnjihov im vp livom pr ivzame ateistični
svetovni nazor . Upre se mu št udijsho lastike.
Leta 1575 ga obsodijo krivoverskih misli . Bruno izstop i iz dominikanskega reda in se preseli v Rim.Tam pa spozna, da pripravlj aj o protinje mu sodni proces. Zato zbeži, najpr ej v seve rno Italijo , na to v Švico ,p ot em v Francijo , kjer predava ast ronomijo na univerzah v To ulousu inP arizu.
Let a 1583 se zateče v Anglijo . Tu kri ti zir a sholastično šolo in teologe .J avn o nastop a tudi proti Ptolemejevemu geocentričnem sistemu (Zemljav središču veso lja in vse se gib lje okrog nj e).
V Londonu izda (v it alijanskem jeziku napisano) vrsto spisov iz filozofije in t udi svo je najpomebnejše delo, knjigo O neskončnosti , vesolj u insvetovih (1584) . Kmalu se preseli v Nemčij o , kjer propagira nov svetovnipogled, svoje ideje glede zgradbe vesolj a , pr edvsem pa krčevito zagovarjaKopernikov h eliocentrični sistem (Sonce v središču , okrog njega pa segib ljejo planeti , med njimi tudi Zemlj a) .
Na p ovabilo nekega plemiča pride 1592 v Ben etke. Tu ga zahrbt noprime inkvizicija . Obt ožijo ga razširj anj a kr ive ver e, ki se daleč ne skladaz ur adnim naukom rimokat oliške cerkve glede zgradbe vesolja in še drugihst vari. Zaprejo ga.
Skoraj osem let Bruno preživi v temačnih b ene ških in rims kih j ečah.
Možato pren aša mučenj e in t rpljenje. Ves čas kor enito zagovarja svo je
psepriwe. Ele kEollli Ker ne od&opi od sPajih m r o v , ga obsodijo na amrtna h J a w @;& Wgejo na &madi 17.2.1600 rm n&m bgu v Rhzul,
Bnxno je v mjii d&h mgamjd in aadaIfe raavijd K o p e nauk. Menil je, da je m l j e TI&- in da Sance ni me&% m l j a [aj je aa bdm m&ik v a h - wsolju mognlie vz&i poljubno d o ) in da ne miruje. Pmv tab je zagmmjd mibael, da je v pesolju ~~ d, podobnib m&mu b, in da v m wsaIju uladajo en& &ni. Paajpomemkqjk fihfrsh misel Bruno- n a b pa je bih Wbm glsde &tva mdjertih svetov (&), podobnih aar3i ZemZji, kaLt. ja o tems4jlh d o bistvo cerkvenega pod* ner Bvef &ma vem1je. Vea &3i m j astronomije je potrdil Bmmm mawtwnm predvidmaja
Bntnovo HvIjenje je bilo en t a m velik in n- boj za prima- nje anlrnRtPRne d m . Smjh i&jm in rmwrom se gi nikOIi odrekel JdJub pret& muhi M. V egodwini mm&i Ba dandaaea na Biroko odmevajo d j e b d e , ki jih js imelreI ta v d k i mksB pred Bmrtjo: "SeE~ati, ne pomd, odrsEi 8e."
Mwan Pm$era
