Upload
hakhanh
View
301
Download
12
Embed Size (px)
Citation preview
DROGETvoj vodnik
VE^ INFORMACIJ - MANJ TVEGANJ
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, URAD ZA DROGEÈASOPISNA DRU≥BA DELO, d. d.
Izdajatelj: Vlada Republike Slovenije, Urad za droge
Urednica: Milka Pance
Publikacija je nastala v okviru programa Phare Twinning v sodelovanju z Uradom za droge Kraljevine ©panije
(Ministerio del Interior Delegación del Gobierno para el Plan Nacional sobre Drogas).
Strokovna recenzija: Milan Krek, Urad za droge
Majda Zorec - Karlovπek, Inπtitut za sodno medicino
Vesna Pucelj, Inπtitut za varovanje zdravja
Prevod: Marija Urπula Gerπak
Oblikovanje in prelom: Matjaæ Vidali
Fotografije: Fotodokumentacija Dela
Tisk: Delo, d. d.
Naklada: 250.000
Medijska pokrovitelja : RTV Slovenija in Delo, d. d.
Produkcija publikacije: Delo, d. d.
4
IZ VSEBINEUvodnik
VeË znanja, boljπa odloËitev
RazliËni odnosi do drog
O katerih drogah govorimo in koga zanimajo
Konoplja
Kokain
SintetiËne droge: ekstazi
Amfetamini
Halucinogeni
Heroin
Metadon
Alkohol
Tobak
Droge - kaj lahko storimo
Posebno tvegane situacije
Kako ukrepati, ko pride do teæav
Zakonodaja
5
6
6
10
10
12
14
16
17
19
21
22
25
27
29
30
VE^ INFORMACIJ - MANJ TVEGANJKatere snovi veljajo za droge?
Kakπni so njihovi uËinki? Kakπna tveganja prinaπa njihova uporaba?
Kdo jih uporablja in zakaj? Kako ravnati ob problemih, ki jih povzroËajo?
Kaj storiti, da bi prepreËili njihovo zlorabo?
V vodniku so nekateri odgovori na vpraπanja, ki se ti porajajo o drogah.
»e æeliπ o tej temi vedeti πe veË ali posredovati svoje mnenje, poiπËi spletni naslov Urada za droge: www.uradzadroge.gov.si
Muha na drogah - informativna spletna igrica Urada za droge, ki nazorno prikazuje uËinke posamezne droge.
5
UVODNIK
Nacionalna strategija za podroËje drog, ki jo je Vlada Republike
Slovenije sprejela za obdobje do leta 2008, prinaπa πtevilne novosti,
med katerimi velja poudariti tudi pomembno vlogo preventive. Ta
mora temeljiti na objektivnih (resniËnih) informacijah, ki obrav-
navajo to podroËje. Eden temeljnih ciljev preventive je zato ponu-
diti ljudem dovolj informacij o tveganjih zaradi uæivanja tobaka,
alkohola in drugih snovi, ki lahko povzroËijo odvisnost.
Cilj ni nov; æe leta si zanj prizadevajo πtevilne vladne in nevladne
organizacije po vsem svetu, ki za posamezne skupine prebivalstva,
na primer druæine, mladostnike ipd., izvajajo dejavnosti, namen-
jene ozaveπËanju in informiranju o posledicah uporabe drog. Med
tovrstnimi dejavnostmi πe posebej izstopajo medijske kampanje za
spremembo druæbene zavesti na podroËju drog, ki jo pri nas letos
izvajamo prviË. Nastala je v okviru programa Phare Twinning, ki ga
vodi Urad za droge v sodelovanju z Vlado Kraljevine ©panije, medi-
jska pokrovitelja sta RTV Slovenija in Delo, d. d. Sestavljena je iz
dveh radijskih in televizijskih spotov, ki ju predvaja RTV Slovenija, in
publikacije, ki je pred vami. Vodnik „Droge: veË informacij, manj
tveganj” ne prenaπa zgolj sporoËila, temveË skuπa spodbuditi sode-
lovanje med ljudmi, ki jih nagovarja k bolj varnemu vedenju.
»eprav je namenjen predvsem mladostnikom, ki so v posebej
ranljivem æivljenjskem obdobju, æeli biti hkrati uporaben tudi za
starπe, uËitelje, socialne delavce in vse, ki æelijo sodelovati pri boljπi
obveπËenosti, zlasti mladih.
Tretje podroËje kampanje je prenovljena spletna stran Urada za
droge. Poleg obilice informacij omogoËa tudi povezavo z veËino
sluæb in ustanov doma in po svetu. Res je, da informacije same po
sebi niso reπitev, vendar so nepogreπljiv pogoj, da se nauËimo
pravilno odloËati in zmanjπevati tveganja. Skupaj z vodnikom po
drogah lahko pomaga pri preseganju obrabljenih in napaËnih
sporoËil o drogah ter pripomore k oblikovanju celovitejπega pogle-
da nanje. Le tako je mogoËe izzive, ki jih prinaπa uporaba drog,
razumeti v vsej njihovi zapletenosti in se nanje odzvati preudarjeno
in svobodno.
Milka Pance
Urad za droge
Vlada Republike Slovenije
6
VE^ ZNANJA - BOLJ[AODLO^ITEVLahko na podroËju drog delujemo pametneje?Malo je problemov, ki so tako polni stereotipov in predsod-
kov, kot je uporaba drog. VeËina ljudi meni, da je o tem
dobro obveπËena, Ëeprav so si “informacije” pogosto
nasprotujoËe. Nekateri menijo, da so uporabniki drog neod-
govorni razvratneæi, drugi vidijo v njih uæivaËe. Za nekatere
so bolniki, ki potrebujejo zdravljenje, za druge nezrele
osebe, ki se bodo z leti spremenile. Nekateri vidijo v drogah
nevarnost odvisnosti, drugi vrhunec individualne svobode.
Je mogoËe v tako nasprotujoËa si staliπËa vnesti malo reda?
Imamo dostop do znanstvenih dognanj, ki bi nam lahko
pomagala oblikovati stvarnejπo predstavo o problemih,
povezanih z drogami, in se prav odloËiti?
INFORMACIJA JE MO^ ... ZA ODLO^ANJENekateri ljudje sprejemajo informacije o drogah s stra-
hospoπtovanjem, kot da bi te lahko poveËale njihovo
uporabo. Nekaj podobnega se je nekoË dogajalo s spolno
vzgojo. Resnica je drugaËna. Informacije oziroma dobra
obveπËenost so nujno potrebno sredstvo za pametno,
samostojno sprejemanje odloËitev o kateremkoli izzivu,
tudi o drogah. Nevarnosti izvirajo iz neznanja. Brez
ustreznega znanja ni svobodne izbire. Dobro obveπËena,
bolj izobraæena in organizirana druæba na podroËju drog
bo sposobnejπa sobivanja v svetu, v katerem so tudi
droge. Tako je mogoËe zmanjπati tveganja, ki lahko spod-
bujajo konfliktne odnose na podroËju drog.
Kako se znebimo predsodkov inpribli˝amo znanstvenemu pogledu?
Pojav odvisnosti od drog je zaradi naπih vezi s kemijo,
biologijo, zgodovino, psihologijo, filozofijo, umetnostjo
itn. ena najbolj zapletenih problematik Ëloveπtva. Kljub
temu je razprava o tem problemu pogosto preveË Ëustve-
na in odvisna od tega, ali gre za obsodbo uporabe drog ali
opraviËilo zanjo.
Publikacija, ki je pred vami, æeli posredovati objektivne in
znanstveno utemeljene informacije za oblikovanje
stvarnega odnosa do drog. Ne æeli biti enciklopedija o
drogah, paË pa vodnik, ki usmerja k pravilnemu
odloËanju. Kot taka bo najbolj v pomoË mladostnikom pri
oblikovanju lastnega staliπËa, ki se zaveda vseh “za” in
“proti“ kot nujnih sestavin vsake osebne odloËitve.
Zapisane informacije pa so primerne tudi za odrasle,
starπe, vzgojitelje in druge, ki se v odnosih z mladimi
pogosto sreËujejo s problemi zlorabe drog in niso
prepriËani, da o tem dovolj vedo.
RAZLI^NI ODNOSI DO DROG
Kaj so droge?
Ljudje smo lahko odvisni od razliËnih stvari; veliko se na
primer govori o odvisnosti od raznih iger, interneta, seksa
itn. Poznana je tudi trditev, da je televizija ena
najmoËnejπih drog in podobno. Takπne poenostavljene
razlage prav niË ne pripomorejo k razumevanju odvisnos-
ti od drog in televizije, ki tudi obstaja. »e hoËemo slediti
objektivni in znanstveno utemeljeni razlagi, kaj so droge,
se moramo najprej zediniti glede tega, kaj razumemo
pod besedo droga. Kot droge oznaËujemo vse tiste snovi,
ki zdruæujejo naslednje znaËilnosti:
◊ Ko pridejo v naπ organizem, potujejo po krvi do
moæganov in na razliËne naËine spremenijo njihov eko
sistem (delovanje).
◊ Redna uporaba lahko povzroËi procese, kot so:
• toleranca: s privajanjem organizma na redno prisotnost
snovi v telesu je za isti uËinek potrebna vedno veËja
koliËina te snovi;
• odvisnost: po redni uporabi, ki lahko traja razliËno
dolgo, potrebuje organizem doloËeno snov:
- da ne trpi zaradi simptomov vzdrænosti
(abstinence), ki jo povzroËa telesna odvisnost;
- da lahko æivi brez veËjih teæav vsakodnevno
æivljenje, ker gre tudi za duπevno odvisnost.
◊ Zloraba drog lahko povzroËi razliËne motnje:
• telesne, kadar πkodujejo organizmu uæivalca kot posled-
ica strupenih uËinkov (toksiËnosti) drog, na primer
kroniËni bronhitis, ki ga povzroËa redno uæivanje tobaka;
• duπevne, kadar negativno vplivajo na odnos osebe do
sebe ali Ëustvenega okolja; primer so konflikti med
partnerjema zaradi zlorabe alkohola;
• druæbene, kadar prizadenejo skupnost; primer so prometne
nesreËe, ki jih povzroËajo vozniki pod vplivom drog.
VSE DROGE NISO ENAKEPri drogah ne govorimo o eni sami resnici, zanje je
znaËilna raznolikost. Beseda droga ne prinaπa informacij
o snoveh, tveganjih, uporabnikih ... Ker je veliko razliËnih
snovi, beseda droga kot sploπni pojem izkrivlja dejansko
stanje. Kot glavno znaËilnost vseh drog so znanstveniki
opredelili njihovo “psihoaktivnost”. Gre za zmoænost teh
snovi, da pridejo v moægane in spremenijo njihovo
obiËajno delovanje.
Da bi si ustvarili stvarnejπo podobo o pojavu, bomo na
grobo pogledali klasifikacijsko drevo razliËnih snovi in se
pri tem posvetili njihovemu glavnemu uËinku na
Ëlovekove moægane.
V skladu s tem kriterijem ima drevo drog tri velike veje:
Droge, depresorji centralnega ˝iv~nega sistema
Skupina snovi, ki upoËasnijo obiËajno delovanje
7
moæganov in v napredujoËem procesu uspavanja
moæganov izzovejo πtevilne odzive; od tistih, ki
zmanjπujejo oziroma odstranjujejo Ëustvene ovire, do
globoke nezavesti (kome). Najpomembnejπe droge te
skupine so:
• alkohol,
• opiati: heroin, morfij, metadon itn.,
• pomirjevala: tablete za umiritev stanja vznemirjenosti,
napetosti, tesnobe,
• hipnotiki: uspavalne tablete.
Droge, stimulansi centralnega ˝ivènega sistema
Skupina snovi, ki spodbujajo obiËajno delovanje
moæganov in povzroËajo njihovo veËjo aktivnost. Lahko
privedejo do teæav pri spanju, na primer po zauæitju prave
kave, ali do pretirane dejavnosti (hiperaktivnosti), ki se
odraæa v poveËanem obËutku moËi, evforiji, na primer po
zauæitju kokaina ali amfetaminov.
Med temi drogami lahko glede na njihovo moË uËinko-
vanja izpostavimo naslednje:
• moËnejπi spodbujevalci (stimulansi): amfetamini in
kokain,
• πibkejπi spodbujevalci (stimulansi): nikotin,
• ksantini: kofein, teobromin itn.
Droge, perturbatorji centralnega ˝ivènega sistema
Snovi, ki “zmedejo” obiËajno delovanje moæganov, kar
povzroËi motnje zaznavanja, privide (halucinacije) itn.:
• halucinogeni: LSD, meskalin itn.,
• derivati konoplje: haπiπ, marihuana itn.,
• sintetiËne droge: ekstazi, Eva itn.
Droge lahko zauæijemo razliËno:• s kajenjem (haπiπ, marihuana, tobak, heroin, crack itn.),
• oralno - popijemo ali pojemo (alkohol, metadon, sin-
tetiËne droge, tablete idr.),
• z njuhanjem - vdihnemo skozi nos (kokain, speed,
heroin ipd.),
• z vdihavanjem (lepila, razredËila, bencin, organska
topila itn.),
• z vbrizgavanjem v æile (heroin, kokain, sintetiËne droge,
medicinski pripravki itn.).
KonËni cilj v telo vnesene snovi je ne glede na naËin
zauæitja vedno isti - moægani uporabnika, do katerih pride
po krvi. Vsaka od teh snovi povzroËi v moæganih specifi-
Ëne spremembe.
NE ME^IMO VSEH DROG VISTI KO[ - NAU^IMO SE RAZLIKOVATILjudje se zaradi udobnosti nagibamo k poenostavitvam
in tudi za droge pogosto mislimo, da so enake. Vendar se
moramo tudi na tem podroËju nauËiti razlikovati, in sicer
med razliËnimi vrstami drog in njihovimi vplivi na telo,
ker nam bo to pomagalo pri poimenovanju stvari s pra-
vim imenom in jim dalo ustrezen pomen.
Vsak uporabnik drog torej ni narkoman, pa tudi æaljivi
prizvok, ki ga ima ta beseda, moramo pregnati iz naπega
besediπËa. Hkrati pa se moramo zavedati, da tudi vsaka
uporaba drog, ki ni odvisnost, ni povsem neπkodljiva.
»eprav strokovnjaki pravijo, da je toliko razliËnih odnosov
do drog, kolikor je uporabnikov, moramo upoπtevati in
razlikovati tri osnovne pojme: uporaba, zloraba in odvis-
nost. Spoznajmo jih podrobneje.
Uporaba
Kot uporabo razumemo odnos do drog, pri katerem
uporabnik in njegovo okolje nimata takoj opaznih posledic,
in to zaradi bodisi koliËine zauæite droge, pogostosti jeman-
ja, razlik med telesnim in duπevnim ustrojem bodisi
razliËnega druæbenega poloæaja.
V praksi je zato teæko opredeliti kakπno uæivanje droge kot
uporabo, ker je treba pri tem upoπtevati veliko dejavnikov.
Kajti kar je za uæivalca zmerna uporaba, je lahko za nevtral-
nega opazovalca zloraba.
Za opredelitev doloËene oblike uæivanja kot uporabe je torej
treba podrobneje spoznati posameznika in njegove æivljen-
jske okoliπËine. Ni dovolj, da se osredotoËimo samo na
pogostost uporabe droge, saj so znani primeri posamiËnega
(nerednega) uæivanja, pri katerih oseba znatno zlorablja
snov. Prav tako ne moremo upoπtevati samo koliËine, saj je
lahko uæivanje na videz zmerno, a se ponavlja tako pogosto,
da se zaËnejo pojavljati doloËene oblike odvisnosti.
Ne smemo prezreti niti stanja uæivalca, ker lahko na
primer zmerno uæivanje alkohola pripelje do zlorabe, Ëe
oseba hkrati jemlje pomirjevala, ki jih je predpisal
zdravnik. Prav tako se je treba osredotoËiti na okolje
osebe, saj lahko uæivanje droge πkoduje tudi tretjim ose-
bam; na primer gradbeni delavec, ki kadi haπiπ nekaj
minut, preden se povzpne na zidarski oder, lahko ogrozi
varnost sodelavcev in podobno.
Do vseh drog ne moremo vzpostaviti odnosa z navedenimi
8
znaËilnostmi. VeËina kadilcev je, na primer, odvisna od
tobaka. So pa tudi takπni, ki kadijo samo obËasno ali ne
pokadijo veË kot dve ali tri cigarete, vendar niso (odvisna)
veËina.
Zloraba
Kot zlorabo razumemo odnos do drog, ki zaradi koliËine,
pogostosti jemanja, telesnega in psihiËnega ustroja ter
druæbenega poloæaja osebe privede do negativnih
posledic tako za uæivalca kot njegovo okolje.
Kajenje desetih cigaret na dan bi lahko razumeli kot
zmerno. Vendar Ëe toliko cigaret pokadimo vsak dan,
lahko kajenje povzroËa dihalne teæave. DrugaËe je pri
kokainu, ki ga lahko nekdo zauæije samo enkrat, vendar
tako veliko, da povzroËi eno od oblik moæganske okvare.
Æenska, ki je lahko zmerna pri svojem obiËajnem uæivan-
ju alkohola in tobaka, zabrede v zlorabo, Ëe ju uæiva tudi
med noseËnostjo, saj to posredno πkoduje tudi otroku.
Preden se torej odloËimo, ali gre za uporabo ali zlorabo,
moramo za vsak primer posebej in ne glede na vnaprej
izoblikovane poglede analizirati razliËne elemente, ki se
nanaπajo na snovi in vzorce uæivanja, upoπtevati pa
moramo tudi osebni in druæbeni kontekst, v katerem
pride do uæivanja.
Odvisnost
V skladu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO)
razumemo odvisnost kot vedenjski vzorec, ki daje uporabi
psihoaktivne snovi prednost pred vsemi drugimi vedenjski-
mi oblikami, ki smo jih prej dojemali kot pomembnejπe.
Tako uæivanje drog, ki se je sprva zaËelo kot posamiËna
izkuπnja in brez predhodnega praktiËnega poznavanja, pre-
raste v vedenje, okoli katerega se osredotoËijo vse æivljen-
jske dejavnosti odvisne osebe. Ta veËino svojega Ëasa
namenja razmiπljanju o uæivanju drog, iskanju oziroma pri-
dobivanju potrebnih finanËnih sredstev za nakup, samemu
jemanju, okrevanju od uËinkov drog itn.
Sploπni pojem odvisnosti vkljuËuje dve razseænosti:
Telesna odvisnostV tem primeru se je telo navadilo na stalno prisotnost snovi,
tako da mora za normalno delovanje vzdræevati v krvi
doloËeno raven koncentracije te snovi. Kadar se ta zniæa pod
doloËeno mejo, se pojavi abstinenËni (odtegnitveni) sin-
drom, ki je znaËilen za vsako drogo.
Pojem telesne odvisnosti je tesno povezan s pojmom tol-
erance, ki smo ga æe omenili. To je stanje, do katerega
pride, na primer, pri alkoholu. Pri prvih zauæitjih deluje
alkohol æe v majhnih odmerkih. »e pa postane uæivanje
redno, razvije organizem zaπËitni ukrep in se strupu pri-
lagodi, zato mora uæivalec postopoma poveËevati dnevno
koliËino popitega alkohola, da bi dosegel isto ugodje kot
ob prvih pitjih. Ko odvisnik z uæivanjem preneha, se nje-
gova toleranca zniæa. »e po doloËenem Ëasu znova zaËne
uæivati prejπnje odmerke, bo doæivel hudo zastrupitev
(intoksikacijo), ki ga lahko privede v komo ali celo smrt,
odvisno od vrste zauæite droge. Tako lahko razloæimo
mnogo smrtnih primerov zaradi predoziranja odvisnih s
heroinom.
9
PsihiËna odvisnostJe æelja po stalnem jemanju droge, ki omogoËa prijetno
Ëustveno doæivljanje (uæitek, ugodje, evforijo, druæabnost
itn.) ali prepreËuje neprijetna Ëustvena poËutja, kot so
dolgËas, sram, stres itn.
FiziËno odvisnost je mogoËe premagati relativno hitro,
odvisno od posamezne droge lahko razstrupljanje orga-
nizma (detoksikacija) traja do 15 dni.
Veliko teæje se je znebiti psihiËne odvisnosti. Za to so
potrebne korenite spremembe v vedenju in Ëustvovanju
osebe, s katerimi lahko brez zatekanja k drogam najdemo
novo obliko zadovoljstva, sooËanje s tesnobo in frustraci-
jami, pomaga premagovati dolgËas, vzpostaviti
drugaËne, boljπe odnose itn.
O KOMBINIRANEM U≥IVANJUDROGObiËajni uæivalci droge pogosto ne
uporabljajo samo ene snovi, Ëeprav so tudi
taki. Najbolj obiËajen vedenjski vzorec je
kombinirano uæivanje razliËnih drog.
Pogosto gre za kombinirana uæivanja v
enem Ëasovnem obdobju. Za ilustracijo:
nekdo za konec tedna popije prevelike
koliËine alkohola, pokadi veË πkatlic cigaret,
si v druæbi „deli“ veË dæointov in ponjuha
trak kokaina. Moænih kombinacij je zelo
veliko.
KAJ JE RES ALI SE ZDI,DA JE RESKadar govorimo o drogah, stvarnost in
druæbeno dojemanje stvarnosti ne sovpa-
data vedno. Pogosto je precejπen razkorak med dejan-
skim uæivanjem drog oziroma teæavami, ki izhajajo iz
tega, in podobo, ki jo ima o tem problemu druæba.
Ta razkorak lahko privede do nesporazumov, ki prob-
leme z drogami na koncu premestijo na podroËje neres-
niËnega, navideznega, umiπljenega (fikcije). Tako se
nekateri slepijo, da so droge snovi, ki jih uæivajo drugi,
Ëeprav so sami pravi kroniËni zasvojenci z nikotinom.
Spet drugi pa se prepriËujejo, da droge uæivajo samo
mladi, Ëeprav je oËitno, da odrasli moËno zlorabljajo
alkohol.
Prav tako pogosto opazimo skrb zbujajoËe povezovanje
doloËenih drog z marginaliziranimi skupinami oziroma
osebami, na primer prostitutkami, socialno ogroæenimi
skupinami, kot so brezdomci ipd. Po drugi strani pa so
zlorabe nekaterih drog v rekreativnem kontekstu obrav-
navane kot “normalne”. Tak je primer uæivanja drog ob
vikendih, na primer ekstazija pri rejverjih ali alkohola in
konoplje pri rokerjih.
Æe pri opredelitvi drog smo videli, da so zares pomembni
kriteriji tisti, ki se nanaπajo na lastnosti snovi, ki povzroËajo
zdravstvene teæave in razliËne oblike odvisnosti.
Da lahko kakπna druæba na pojav odvisnosti od drog
odgovori zrelo in odgovorno, je treba odnos do drog pre-
oblikovati v smislu celostnih kulturnih vrednot, kar med
drugim zdruæuje naslednje elemente:
• Ne obstaja “ena droga”, paË pa razliËne snovi, ki imajo
razliËne telesne in duπevne uËinke na posameznika in
druæbo ter z njimi povezana tveganja.
• Problemi zaradi drog niso vedno povezani samo z
zauæitimi snovmi, paË pa tudi z osebnimi znaËilnostmi
uæivalca in druæbenim okoljem, v katerem pride do
uæivanja.
• Tudi alkohol in tobak sta drogi, celo najbolj zlorabljeni,
Ëeprav ju kot taki razume le del druæbe.
• Najteæjih primerov v javnem zdravstvu zaradi uæivanja
drog ne moremo pripisati snovem, ki jih na sploπno
razumemo kot prepovedane droge, paË
pa tistim (dovoljenim), ki so zaradi
mnoæiËneuporabedeleæne najrazliËnejπih
(kulturnih) opraviËil. O tem govore podat-
ki Inπtituta za varovanje zdravja; tragiËno
dejstvo je, da je leta 2001 v Sloveniji zara-
di uæivanja prepovedanih drog umrlo 42
ljudi, πe bolj tragiËno pa, da je leto pred
tem za posledicami kajenja po strokovni
oceni umrlo 3449 oseb, kar je 18
odstotkov vseh umrlih v tem letu. Leta
2001 je bilo v Sloveniji kar 547 smrti
neposredno povezanih z alkoholom.
• Ni prav, da vsako drogo povezujemo z eno
samo vrsto uæivalcev, na primer „japija“ s
kokainom, saj razliËne snovi uæiva veliko
razliËnih uporabnikov, ki imajo za to
najrazliËnejπe razloge.
• Katerakoli situacija zlorabe drog je
popravljiva, Ëe imata posameznik in
njegovo najbliæje okolje dovolj osebne in ustrezne
strokovne podpore.
Znano je tudi uæivanjerazliËnih snovi, vendar v
razliËnih, daljπihËasovnih obdobjih.Takπne osebe se, na
primer, eno noË napijejopiva in kadijo haπiπ,medtem ko kakπno
drugo noË haπiπ nado-mestijo s kokainom, pivo
z vinom ali æganimipijaËami itn.
V vsakem primeru gre za vzorec uæivanja,
ki pomnoæi tveganja,znaËilna za posamezne
snovi.
10
KONOPLJAJe rastlina, iz njenih listov, cvetov in smolepa izdelujejo najbolj znani psihoaktivnisnovi, haπiπ in marihuano, ki sta naj-pogosteje uporabljani prepovedani drogi,tudi v Sloveniji. Uporaba konoplje in drugih drog rastlinskega izvora
spremlja Ëloveπtvo od pradavnine. Uporabljale so se za
verske in zdravstvene namene, pa tudi za zabavo.
Industrijsko konopljo so uporabljali tudi za izdelavo tek-
stilnih vlaken. S πiritvijo krπËanstva se je uæivanje kono-
plje omejilo na doloËene predele Azije in Afrike.V Evropi
so konopljo ponovno odkrili umetniki, kot sta bila
Baudelaire in Delacroix, uporabljali pa so jo predvsem za
zabavo. V πestdesetih letih so derivati konoplje poleg
halucinogenov postali izbrana droga t. i. hipijevskega
gibanja, na sploπno pa protikulturnih in psihedeliËnih
gibanj.
V botaniki je rastlina znana kot Cannabis sativa, njeni psi-
hoaktivni uËinki pa se pripisujejo tetrahidrokanabinolu, s
kratico THC, ki je le ena od njenih πtevilnih uËinkovin.
Danes se najpogosteje uporabljata konopljina proizvoda
haπiπ in marihuana. Haπiπ se izdeluje s stiskanjem smole,
ki je uskladiπËena v cvetovih æenske rastline. Pri tem nas-
tane gosta, rjavo obarvana in Ëokoladi podobna pasta, ki
ima viπjo vsebnost THC-ja kot marihuana, zato je veËja
tudi morebitna toksiËnost, predvsem za otroke.
Marihuana se izdeluje s trenjem cvetov, listov in suhih
stebel. Oba pripravka se uæivata s kajenjem cigarete, zvite
skupaj s tobakom. Pogosto uporabljani izrazi so dæoint,
trava, gandæa, skunk. Konoplja je med prepovedanimi
drogami πe vedno najbolj uporabljana droga v vseh
dræavah Evropske unije in Sloveniji.
U~inki
Vse vrste marihuane vplivajo na Ëloveka tako, da sprem-
injajo delovanje moæganov. Glavna aktivna kemiËna snov
je THC (delta-9-tetrahidrokanabiol). UËinki marihuane na
uporabnika so odvisni od koliËine vsebovanega THC-ja; v
rastlinjakih gojena (skunk) ga vsebuje bistveno veË kot
obiËajna, zato so se zadnja leta uËinki te droge precej
poveËali. Ker se marihuana uæiva s kajenjem, jo pljuËa
preprosto absorbirajo in pride po krvi hitro do moæganov.
UËinki se pokaæejo v nekaj minutah in lahko trajajo dve
do tri ure.
Psiholoπki uËinkiPo kajenju se æeleni uËinki lahko prepletajo z nezaæeleni-
mi, na primer spreminjanje razpoloæenja na boljπe in
V botaniki je rastlina znana kot Cannabis sativa.
O KATERIH DROGAH GOVORIMO IN KOGA ZANIMAJO
nasprotno, nekateri ljudje pa ne obËutijo niËesar.
Najpogostejπi uËinki so:
• sprostitev,
• popustitev zavor,
• veselje,
• obËutek, da Ëas teËe poËasneje,
• zaspanost,
• spremembe Ëutnega zaznavanja,
• teæave pri zapletenih funkcijah, kot so jasno izraæanje,
kratkotrajni spomin, sposobnost koncentracije, uËni
procesi.
Fizioloπki uËinki Po zauæitju konoplje lahko pride do razliËnih telesnih
reakcij, med katerimi so najpogostejπe:
• poveËan apetit in æeja (uËinek „the munchies“),
• suha usta,
• sijoËe in pordele oËi,
• pospeπen srËni utrip,
• potenje,
• zaspanost,
• nekoordinirani gibi.
Tveganja
Tveganje pri uporabi derivatov konoplje
je odvisno od koliËine aktivne uËinkovine
THC-ja v marihuani in od naËina uæivan-
ja marihuane (kajenje, uæivanje piπkotov, Ëaj …).
Na psiholoπki ravniTHC je najbolj topen v olju, zato se pogosto nalaga v
maπËobnih tkivih organizma, tudi v moæganih, iz katerih
se sproπËa postopoma. V telesu ostane povpreËno veË kot
teden dni; sedem dni po zauæitju se v telesu πe vedno
zadræuje okoli 50 odstotkov aktivne uËinkovine, njene sle-
dove (metabolite) pa je mogoËe dokazati tudi z labora-
torijskimi analizami telesnih tekoËin in las ter dlak.
Nalaganje v maπËobnih tkivih je πe veËje pri rednem uæi-
vanju. Pri kroniËnih uporabnikih tako vËasih najdemo sle-
dove πe tedne po uæitju marihuane. Posledica opisanega
procesa so zlasti naslednja tveganja:
• vsakodnevno uæivanje haπiπa lahko upoËasni nekatere
psihiËne sposobnosti uporabnika, ker zmanjπuje
funkcije, ki so povezane z uËenjem, zbranostjo in
pomnjenjem,
• prav tako zmanjπuje sposobnosti za opravljanje nalog,
ki zahtevajo veËjo zbranost in psihomotoriËno koordi-
nacijo, kot je voænja motornih vozil,
• lahko privede do akutnih posledic, kot sta panika in
tesnoba,
• pri osebah, ki so k temu nagnjene (imajo predispozi-
cijo), lahko sproæi psihiatriËne motnje shizofreniËne
narave.
Na telesni ravniTreba je upoπtevati, da se izdelki konoplje obiËajno kadi-
jo, pri Ëemer gre praviloma za
globoko vdihavanje dima brez fil-
tra. Ker se cigareta (dæoint) nava-
dno pokadi do konca in se dim
zadræuje v pljuËih, redno kajenje
konoplje poveËuje tveganja, ki jih
pripisujemo uæivanju tobaka, in
pripomore k pojavu razliËnih
bolezenskih sprememb. Med
najpomembnejπimi posledicami
uporabe konoplje je treba
navesti:
• dihalne: pri rednih uporabnikih veËjih odmerkov se
razvijeta kroniËni kaπelj in bronhitis;
• kardiovaskularne: motnje v delovanju srca in oæilja so
hujπe pri osebah z visokim krvnim tlakom in srËnimi
okvarami;
• endokrini sistem: THC vpliva na hormone, ki uravnava
jo delovanje reproduktivnih organov in spolno
odraπËanje (zmanjπane reproduktivne sposobnosti);
• imunski sistem: dolgotrajna uporaba konoplje slabi
delovanje imunskega sistema in poveËuje moænosti
razliËnih okuæb;
• soËasna uporaba marihuane in drugih drog poveËuje
tveganja; pri uæivanju haπiπa je najpogostejπi vzorec
meπanje z alkoholom, zato se uËinki pomnoæijo in
lahko povzroËijo tudi izgubo zavesti;
• raziskave so pokazale, da ima lahko redna
uporaba marihuane doloËeno vlogo tudi pri neka-
terih vrstah raka. Znano je, da marihuana vsebuje
nekaj enakih rakotvornih kemiËnih snovi kot
tobaËni dim;
• πportniki ugotavljajo, da kajenje marihuane
zmanjπuje njihovo uËinkovitost; THC med
drugim prizadene tudi sposobnost Ëasovnega
usklajevanja, gibanja in koordinacijo;
• ker lahko marihuana prizadene tudi
sposobnost miπljenja in presojanja, lahko
uæivalec pozabi na varnost pri spolnosti, s
tem pa se izpostavlja okuæbi z virusom
HIV, ki povzroËa aids, hepatitisom C in
drugim spolnim boleznim.
11
Dejstvo je, da marihuana lahko“zmede” obiËajno delovanje
moæganov, v stanju vzhiËenosti trpiuËinkovitost v πoli, pri πportu in drugihdejavnostih, obstaja tudi veËja verjet-nost za napake, ob pogostejπi uporabi
pa lahko prihaja do izgubljanja interesaza napredovanje v πoli, pri delu in za
vzdræevanje videza posameznika.
Nejasnosti o uporabi konopljeV zadnjem Ëasu je priπlo do nejasnosti o uporabiderivatov konoplje v zdravstvene namene. Vnekaterih primerih so skuπali vzpostavitipovezavo med morebitno zdravilno sposob-nostjo enega od πestdesetih aktivnih kanabi-noidov, ki jih vsebuje marihuana, in dom-nevno koristnostjo njenega uæivanja. Danesv nekaterih evropskih dræavah preizkuπajopreparate, ki vsebujejo sestavine, ki so jihnaπli v marihuani in jih bodo morda v pri-hodnje uporabljali kot zdravilo. Vsekakorpa medicinske raziskave nimajo niË skupne-ga z rekreativnim uæivanjem haπiπa in mari-huane, ki glede na najnovejπe raziskavepovzroËa πtevilne telesne, duπevne indruæbene probleme.
12
KOKAINKokain izvira iz grma, ki se v botaniki imenujeErythroxylon coca. Gojijo ga predvsem vdræavah andskega viπavja - Boliviji, Kolumbiji,Peruju.Tudi koka ni novo odkritje. Na obmoËjih, kjer jo gojijo,
domaËini æe stoletja tradicionalno æveËijo njene liste, da bi
sproæili ugodno delovanje uËinkovine, ali pa jih kuhajo v Ëaju
za lajπanje utrujenosti. Tako zauæite koliËine so zelo majhne,
zato ta sekularen, na izroËilo se nanaπajoË naËin uæivanja, ki
se je ohranil vse do danes, skoraj nima stranskih uËinkov.
Indijanske kulture dræav proizvajalk so uporabljale koko v
ritualne namene in kot poæivilo zaradi njenih “energet-
skih” lastnosti. S pomoËjo kokinih listov je bilo laæje
opravljati teæka fiziËna dela, pogosto pa so tako reπevali
tudi tegobe, povezane s pomanjkanjem hrane, saj koka
zmanjπuje apetit.
V prvih letih 20. stoletja se je uËinkovina koke uporabljala
tudi kot sestavina pijaË, na primer Coca-Cole.
Zagotovo pa koke zaradi tradicionalnega naËina uæivanja
ne bi uvrstili v publikacijo o drogah, Ëe ne bi konec 19. sto-
letja uspeli izloËiti njene uËinkovine in s postopki ËiπËenja
pridobiti moËne psihoaktivne snovi, imenovane kokain
hidroklorid. S tem pa so se pojavile druge oblike in naËini
uporabe, ki so bistveno poveËali tveganja in povzroËajo
uæivalcem razliËne teæave.
Danes so v uporabi naslednje kemiËne oblike kokaina:
• hidrokloridna sol ali kokain v prahu se raztaplja v vodi in
pri zlorabi vbrizga v æilo ali njuha;
• “freebase” se nanaπa na sestavino, ki ni bila nevtral-
izirana s kislino in je oblika kokaina, ki se lahko kadi;
• kokainska baza (crack), ki se lahko kadi tudi zmeπana s
tobakom.
Na ulici se kokain obiËajno prodaja kot droben bel praπek,
imenovan koka, C, snow, flake ali blow. UliËni preproda-
jalci ga veËinoma razredËijo z neaktivnimi snovmi, kot so
koruzni πkrob, smukec ali sladkor, pa tudi z aktivnimi
drogami, kot je novokain, in poæivili, kot so amfetamini.
Crack je pouliËni izraz za bazno obliko kokaina, ki je bila
predelana iz kokainovega hidroklorida v prahu v obliko, ki
se da kaditi. Izraz se nanaπa na prasketanje, ki se sliπi ob
kajenju meπanice. Crack se naredi s pomoËjo amoniaka
ali sode bikarbone (pecilni praπek) in vode.
Kokain se predvsem njuha, v slengu snifa, koksa. S
pomoËjo zvitega bankovca ali cevke se skozi nos vsesa
prah, ki je pripravljen v obliki “vrstice” ali “Ërtice”. Kokain
se, podobno kot amfetamini, pogosto uporablja ob koncu
tedna za zabavo (rekreativno), za premagovanje spanca.
U~inki
Kokain je psihostimulativna droga. Mehanizem delovan-
»lani bolivijske druæine med suπenjem kokinih listov, ki so osnovna surovina za kokain.
13
ja je povezan z uËinki, ki jih ima na æivËni sistem globoko
v notranjosti moæganov. UËinki se pojavijo æe nekaj
minut po zauæitju.
Psiholoπki uËinki• evforija,
• zgovornost,
• veËja druæabnost,
• izostrenost duha in Ëutnih zaznav,
• hiperaktivnost,
• poveËana æelja po spolnosti,
• pri kroniËnih uæivalcih, ko droga preneha uËinkovati, se
pojavi stanje utrujenosti in apatije, ki lahko spodbudi
ponovno potrebo po njej.
Fizioloπki uËinkiNajbolj obiËajni so:
• zmanjπanje utrujenosti,
• zmanjπanje potrebe po spanju,
• zmanjπanje apetita,
• poviπanje krvnega tlaka.
Nekateri lahko pod vplivom kokaina hitreje opravljajo
enostavne telesne in duπevne naloge, drugim pa se
dogaja ravno nasprotno.
Tveganja
Na psiholoπki ravniPri dolgoletni uporabi kokaina, ki na videz nima posledic,
je treba poudariti:
• kroniËno uæivanje in zloraba kokaina lahko privedeta do
resnih psihiËnih motenj, podobnih tistim, ki jih
povzroËajo amfetamini, na primer paranoiËne psihoze,
med katerimi posameznik izgubi stik z resniËnostjo,
ima sluπne halucinacije ali hude depresivne teæave;
• psihiËna odvisnost od kokaina je ena najintenzivnejπih
odvisnosti, ki jih povzroËajo droge;
• pri noseËnicah, ki uæivajo kokain, obstaja nevarnost
poπkodbe ploda in velika verjetnost za splav ali prez-
godnji porod.
Prekinitev uporabe po daljπem obdobju povzroËi
nasprotni uËinek, za katerega so znaËilni zaspanost,
depresija, razdraæljivost in motnje razpoloæenja, nemir,
otopelost ipd.
Na telesni ravniKokain je droga, s katero se je lahko zasvojiti, zato
posameznik teæko predvidi in nadzira obseg nadaljnje
uporabe. Pri uæivanju kokaina se lahko razvije precejπnja
toleranca, zato mnogi pogosto poveËujejo svoje
odmerke. Hkrati pa lahko postanejo brez poveËanja
odmerkov dovzetnejπi za protiboleËinski uËinek in veËjo
nevarnost miπiËnih krËev, kar bi bila lahko razlaga za
nekatere smrti po oËitno majhnih odmerkih. KroniËna
uporaba kokaina lahko tako zaradi delovanja na moæ-
gane kot naËina uæivanja povzroËa naslednje medicinske
zaplete:
• izgubo apetita,
• nespeËnost,
• razjedo nosnega pretina, izgubo
voha, krvavitve iz nosa, hripavost,
• teæave z dihanjem in boleËine v
prsih, sinusitis in draæenje nosne
sluzi,
• nevarnost moæganske krvavitve (kapi), krËe, glavobole,
• bolezni srca in oæilja - motnje v srËnem ritmu, poviπan
krvni tlak in telesno temperaturo, infarkt ipd.,
• zaplete v prebavilih z boleËinami v trebuhu in slabostjo.
Tudi obËasna uporaba ima lahko πkodljive posledice.
Nasploh se je v preteklosti dvomilo o tem, ali kokain res
povzroËa hude teæave med uporabniki. Povezovalo se ga je
z uspehom in zabavo, zato je imel dolgo pozitivno druæbeno
podobo. Raziskave so tudi pokazale, da lahko kokain in alko-
hol vzajemno povzroËita hude posledice, ker se v telesu
pretvorita v koketilen, ki na moægane deluje dalj Ëasa in je
bolj strupen kot vsaka posamezna droga.
Danes je znano, da nikakrπno uæivanjekokaina ni varno in da lahko katerikoliod naπtetih naËinov uporabe pripelje
do vnosa toksiËnih koliËin.
Kmet v Kolumbiji s pesticidi varuje pridelek koke.
Od kokainske paste, baze do kokaina.
14
EKSTAZIEkstazi je znanstveni izraz za vrsto snovi, kiso postale popularne konec 20. stoletja. Leta1912 ga je odkrila farmacevtska druæbaMerck, ko je iskala zdravilo za zmanjπevan-je apetita, vendar ga je pozneje opustilazaradi psihoaktivnih uËinkov. V petdesetih ga je raziskovala severnoameriπka vojska, ki
je iskala sredstvo za „popustitev zavor“, pozneje, v pol-
nem razmahu kontrakulturnih in psihedeliËnih gibanj, pa
je bil ekstazi predmet eksperimentiranja severno-
ameriπkih psihologov in psihiatrov, ki
so predpostavljali, da lahko sprosti
nekatere psihiËne zavrtosti pacien-
tov.Danes pod tem pojmom poznamo
snovi, ki so izdelane v ilegalnih labora-
torijih s kemiËno sintezo in brez nar-
avnih sestavin, vsebnost psihoaktivne
snovi pa pogosto zelo niha. UËinek na
organizem je zato nepredvidljiv, zlasti
zaradi neËistosti in prisotnosti πtevilnih drugih nevarnih
snovi. Prodaja se v obliki tablet ali pilul. Na njihovi
povrπini so vgravirane razliËne risbe kot prepoznavni ele-
menti. Tabletka lahko vsebuje meπanico drog; najveËkrat
gre za stimulativne droge, kot so amfetamini, efedrin in
kofein. »eprav to poimenovanje vkljuËuje razliËne snovi,
pa je kot ekstazi najbolj znana droga iz druæine drog
MDMA, zelo podoben uËinek pa imata tudi drogi MDEA
(ali Eva) in MDA. Slednja je osnovna molekula, iz katere
izhajajo vse sodobne plesne droge, ki jih oznaËujemo kot
ekstazi, in je po uËinkih bliæje LSD-ju kot amfetaminom, je
manj „speedy“ in bolj psihedeliËna kot MDMA.
Nekakπen zaπËitni znak za ekstazi je bila konec osemde-
setih tableta z vgraviranim znakom goloba (Dove), ki naj
bi vsebovala okoli 120 miligramov MDMA. Dodane so
lahko πe kakπne druge sestavine, ki imajo bolj ali manj
halucinogene uËinke, ali druge droge ter obiËajna zdravi-
la, na primer aspirin, anestetik ketamin ipd. V tabletkah,
ki so najbolj pogoste na slovenski rejverski sceni, je
obiËajno od 70 do 120 miligramov MDMA ali MDEA.
Razlike med vplivi in posledicami (omamljenost) teh dveh
drog so velike; medtem ko pomeni MDMA klasiËno
izkuπnjo ekstazija, ki daje obËutek topline, povezanosti in
komunikacije, uËinki MDEA
omogoËajo veË energije in plesa,
manj pa je emocij in komunikacije.
V osemdesetih je bila popularnost
ekstazija in nekaterih drugih,
podobnih snovi vezana na razmah
glasbe house, zlasti v ZDA (Detroit,
Chicago itn.) in Avstraliji. V Evropi
je do veËjega vdora droge v
povezavi z glasbo priπlo najprej v Veliki Britaniji, na
Nizozemskem in v NemËiji, od tod pa v vso Evropo.
Vendar se zdi, da v zaËetku 21. stoletja navduπenje pojen-
juje. V zadnjem Ëasu se podobno kot kokain tudi ekstazi
pogosto zlorablja ob koncu tedna za zabavo (rekreativno).
Izginjajo pa tudi miti; za sintetiËne droge je dolgo veljalo,
da uæivalci ne uæivajo drugih drog in jemljejo tabletke z
veliko vode. Morda je bilo takπno vedenje res znaËilno za
zaËetne faze elitistiËne uporabe, vendar pa se je z
SINTETI^NE DROGE
Zadnja leta je bilo ilegalno izdelano natisoËe tabletk z motivom goloba v
razliËnih barvnih odtenkih, testiranjapa kaæejo, da so v njih razliËne koliËine
razliËnih substanc, kar izrazitopoveËuje tveganja pri uporabnikih.
Na povrπino tabletk so vgravirane razliËne risbe.
15
naraπËajoËo popularnostjo uæivanja tabletk spremenilo.
Danes πpanske in evropske raziskave dokazujejo, da imajo
uæivalci te droge visok psihoaktivni profil, kar pomeni, da
poleg tabletk obiËajno uæivajo tudi druge droge, med njimi
alkohol, tobak, haπiπ in pogosto tudi kokain.
Uèinki
UËinkovanje ekstazija je stopenjsko. Prva stopnja je
„energiziranje“ in se obiËajno zaËne 30 do 45 minut po
zauæitju, lahko pa tudi πele po dveh urah, odvisno od
zauæite substance. Vrh moËi delovanja substance ali tako
imenovani flash (po angloameriπkem slengu tudi hit
oziroma rush) traja od 15 do 30 minut. “Plato” predstavl-
ja fazo navidezne umiritve omamljenosti in obiËajno
nastopi pol do tri ure po uvodnem rushu. Pojavi se
moËnejπe zavedanje ljudi, prostora, Ëasa in glasbe,
prejπnja eksplozija zavesti se v tej fazi umiri v Ëisto med-
itacijo. Sledi tako imenovano
spuπËanje ali prehajanje v bolj
amfetaminsko omamljenost, ki
traja tri do πest ur po rushu.
ZnaËilno je slabπanje psihiËnega
poËutja, zato se pri nekaterih
lahko pojavijo tudi razoËaranje
ali druge negativne emocije, vse
do samomorilskih misli. UËinki
ekstazija se nadaljujejo tudi po
spanju, poleg izËrpanosti je pri nekaterih navzoËe tudi
ugodje in sproπËenost.
Psiholoπki uËinkiKo se je ekstazi zaËel pojavljati na Ërnem trgu, so ga æeleli
poimenovati zanos, vendar so pozneje to ime zavrgli.
Kljub vsemu nam pove, kakπni so glavni uËinki:
• druæabnost,
• zanos,
• evforija,
• poveËan obËutek samospoπtovanja,
• popustitev zavor,
• poveËana æelja po spolnosti,
• zgovornost,
• nemir,
• zmedenost,
• potrtost.
Fizioloπki uËinkiNajpogostejπi uËinki:
• pospeπen oziroma nereden srËni utrip, aritmija in visok
krvni tlak,
• suha ustna in druge sluznice,
• potenje,
• krËenje Ëeljustnih miπic in miπiËni krËi drugod po telesu,
• tresenje,
• izguba tekoËine (dehidriranost),
• nevarnost izsuπitve telesa po prenehanju potenja,• visoka telesna temperatura (hipertermija).
Tveganja
Za veËino novih drog na trgu je znaËilno, da so predstavljene
kot povsem neπkodljive. Tudi zagovorniki ekstazija so ga
branili kot snov, ki ne pomeni nobenega tveganja za zdravje.
Vendar pa je navidezno neπkodljivost drog mogoËe opredeli-
ti πele po doloËenem obdobju uæivanja.
Raziskava o ekstaziju, Ëeprav je πele na
zaËetni stopnji, opozarja na πtevilna
moæna tveganja, ki jih je treba
upoπtevati:
Na psiholoπki ravniNajresnejπa tveganja so:
• tesnobna kriza,
• depresivne motnje,
• psihotiËne spremembe.
Na telesni ravniTveganja so povezana z uæivanjem ekstazija v prenapol-
njenih prostorih, kjer se najveËkrat uporablja, zlasti v
kombinaciji z intenzivnim plesom, s Ëimer je povezano:
• resno poviπanje telesne temperature (maligna hipertermija),
• aritmija,
• miπiËni krËi po vsem telesu,
• zmanjπana zmoænost delovanja in celo odpoved ledvic,
• razpad skeletnega miπiËnega tkiva (rabdomioliza),
• motnje strjevanja krvi (koagulopatija),
• krvavitve, tromboze in moæganske kapi,
• okvare jetrnega tkiva in zmanjπana zmoænost delovanja jeter.
V zadnjem Ëasu strokovnjaki preuËujejo tudi moænosti,
da ekstazi podobno kot pri laboratorijskih æivalih tudi na
ljudi deluje nevrotoksiËno, kar se odraæa zlasti kot okvara
spomina.
Dokler ni bilo znanstvenih raziskav, soekstazi predstavljali kot Ëisto in
nenevarno drogo. Ne glede na to pa sopoπkodbe, ki so jih utrpeli nekateri uæi-
valci, in tudi πtudije, ki so bile opravljenekonec devetdesetih, odkrile tveganje za
zdravje, predvsem pa nepredvidljiveposledice za æivËni sistem.
16
AMFETAMINIGre za psihostimulante, ki so bili konec 19.stoletja sintetiËno proizvedeni v kemiËnihlaboratorijih. Njihova uporaba je bila razliËna, izpostaviti pa je treba
mnoæiËno uporabo v vojnah 20. stoletja, saj so z njimi
vojaki v bitkah laæje premagovali utrujenost in dosegali
veËjo predanost.
Uporaba v zdravstvu je bila v preteklosti zelo razliËna,
danes pa se zdravniπko predpisujejo le πe za nekatere
motnje, kot so:
• patoloπka potreba po spanju ali
huda oblika dnevne zaspanosti,
• otroπka hiperaktivnost.
Najpogostejπi naËin uæivanja so
tablete, kapsule, raztopine v ampu-
lah in za injeciranje, Ëeprav se lahko
uæivajo tudi v drugi obliki, na primer
njuhajo. Pogosto so amfetamini ena
od snovi, ki se primeπajo (v slengu
“presekajo”) drugim sintetiËnim
drogam. Medtem ko so se vËasih
uporabljali predvsem za premagov-
anje spanca in ohranjanje aktivnosti v daljπih Ëasovnih
obdobjih, danes v javnih lekarnah niso veË dostopni,
uporaba v zdravstvene namene je vezana na bolniπnice.
Danes amfetamine za Ërni trg proizvajajo v skrivnih kemi-
jskih laboratorijih in preprodajajo prek ilegalne mreæe.
Med najpogostejπimi amfetamini je v svetu pre-
povedanih drog poznan sulfat amfetamina, v uliËnem
jeziku imenovan tudi speed (iz angleπËine hitrost).
ObiËajno ga najdemo v prahu, njuha se kot kokain in ima
zaradi naËina uæivanja tudi podobna tveganja, zlasti
pogoste so poπkodbe nosne sluznice in nosnega pretina.
Speed in druge amfetamine poznamo tudi v ampulah in
kapsulah.
Uèinki
UËinki zaradi uæivanja amfetaminov so veËinoma podob-
ni uËinkom uæivanja kokaina.
Psiholoπki uËinkiMed najpogostejπimi so:
• vznemirjenost,
• evforija,
• poveËan obËutek samospoπtovanja,
• klepetavost,
• nenehna budnost in pazljivost,
• agresivnost.
Fizioloπki uËinkiUËinki na telo se odraæajo kot:
• pomanjkanje apetita,
• pospeπen in vËasih nereden srËni
utrip,
• nespeËnost,
• suha ustna in druge sluznice,
• potenje,
• poveËan pritisk v æilah,
• krËenje Ëeljustnih in drugih
miπic.
Tveganja
Na psiholoπki ravniRedna uporaba amfetaminov lahko
povzroËi:
• shizofreniji podobne psihotiËne teæave s preganjavicam
in halucinacijami,
• reaktivno depresijo,
• paranoiËne blodnje,
• intenzivno psihiËno odvisnost.
Na telesni ravniPo dolgotrajni uporabi lahko poleg intenzivne izËrpanos-
ti povzroËi:
• visok krvni tlak,
• neredno bitje srca (aritmija),
• kolaps krvnega obtoka,
• prebavne motnje.
PosamiËna uporaba amfetaminov je vzelo specifiËnih primerih - kot pomoËpri zmanjπanju telesne teæe - pripo-
mogla, da so bili dolga leta zelo spre-jemljiva snov. Po obdobju poostreneganadzora pa so se zaËeli zlorabljati kotdroga za rekreativne namene, zlasti vkombinaciji z drugimi psihostimulanti
in alkoholom.
17
LSDHalucinogene droge zdruæujejo snovi, zakatere smo v uvodu zapisali, da zmedejo(perturbirajo) delovanje centralnegaæivËnega sistema.Gre za droge, ki povzroËijo spremembe v nevrokemiËnem
delovanju moæganov in prizadenejo predvsem zaznavan-
je stvarnosti. PovzroËijo lahko resne Ëutne motnje in celo
prave halucinacije.
RazliËne civilizacije so spremembe zavesti, ki jih
povzroËijo halucinogeni, razlagale kot navezavo stikov z
boæanskim, zato so bile te vrste drog pomembne pred-
vsem v nekaterih bogosluænih (sakralnih) ritualih.
VeËina drog iz te druæine izvira iz gob, ki jih gojijo v latin-
skoameriπkih in afriπkih dræavah. Takπen primer je
mehiπki Pejot, iz katerega izloËajo meskalin. Med rastli-
nami je kolumbijska Yage, ki prihaja iz Gabona, bolj poz-
nana kot Tabernanthe iboga. Iz skorje korenine te tropske
rastline izloËajo alkaloid ibogain. V Evropi se za rituale
obiËajno uporablja halucinogena goba Amanite mus-
carie.
Halucinogene je odkrilo hipijevsko gibanje sredi πestde-
setih. V njih so videli nekakπno moænost samoraziskovan-
ja, ki naj bi posamezniku v skladu z njegovo mistiËno filo-
zofijo omogoËala stopiti v neposredni stik s “podzemnimi
hodniki” podzavesti, do katerih v obiËajnih okoliπËinah ni
mogoËe. Danes se tovrstna prepriËanja ohranjajo le πe v
nekaterih marginalnih skupnostih, halucinogene droge
pa so podobno kot veËina drugih postale popularne za
noËna uæivanja ob koncu tedna - v rekreativne namene.
V Evropi se med halucinogeni najveË uporablja LSD, ki je
dietilamid lisergiËne kisline. V uliËnem æargonu je poznan
tudi kot acid ali trip (angleπko potovanje). Leta 1938 ga je
po nakljuËju odkril Albert Hoffman, kemik podjetja
Sandoz. Po nesreËi ga je zauæil, ko je raziskoval ræeni
roæiËek. Ker je to povzroËilo halucinogeno stanje, se je
pozneje odloËil raziskati uËinkovino.
LSD se uæiva oralno na razliËne naËine: prek pivnikov z
razliËnimi grafiËnimi motivi, prepojenimi sladkornimi
kockami itn.
Uèinki
Ena glavnih znaËilnosti LSD-ja je moËno uËinkovanje v
izredno majhnih odmerkih. UËinkovati zaËne pol ure po
zauæitju, uËinki trajajo okoli osem ur.
Psiholoπki uËinkiHalucinogeni torej “zmedejo” delovanje Ëlovekovih
moæganov, in sicer tako, da zabriπejo meje med osebo in
stvarnostjo. Glavni pokazatelji tega procesa so:
HALUCINOGENE DROGE
"»arobne" halucinogene gobice na ulici Tokia.
18• spremembe zaznavanja, vkljuËno s
samopodobo,
• zaznavna preobËutljivost (hiper-
senzibilnost),
• popaËeno doæivljanje Ëasa in
prostora,
• halucinacije,
• blodnje,
• evforija,
• zmedenost,
• klepetavost,
• hiperaktivnost,
• mistiËna izkuπnja.
Fizioloπki uËinkiPo zauæitju uporabnik doæivi:
• pospeπeno bitje srca,
• poveËano telesno temperaturo,
• poviπan krvni tlak,
• razπirjene zenice,
• izgubo motoriËne koordinacije.
Tveganja
Na psiholoπki ravniNajnevarnejπe posledice uæivanja
LSD-ja so lahko:
• paniËne reakcije (po prividih groze in tesnobe, v æar-
gonu bad trip),
• samomorilski poskusi,
• psihotiËne reakcije,
• spontana ponovna doæivetja halucinogene
izkuπnje, ne da bi zauæili snov (flash-back).
Ena glavnih znaËilnosti LSD-ja je zmoænost, da se
nenapovedano ponovno sproæi tako imenovani
flash-back, se pravi nevarnost ponovnega doæivetja
halucinogene izkuπnje, ne da bi πe enkrat zauæili
snov. Nekdanji zasvojenci navajajo ta negativni
uËinek kot enega glavnih razlogov za opustitev uæi-
vanja.
Na telesni ravniZaradi posamiËnih primerov uporabe ni dokazov o
fiziËnih poπkodbah, na psiholoπkem podroËju pa je
velika verjetnost stranskih uËinkov.
Vzorci LSD v obliki sliËic.
Goba psilociba
Pejot
19
HEROINSodi v druæino opiatov, ki jim je skupnapodobnost opiju. So derivati opija, naprimer morfin, ali pa se izdelujejo s kemiËnosintezo iz morfina, na primer heroin, ki je pokemiËni sestavi diacetilmorfin. Opij se izloËa iz glavic rastline mak, botaniËno ime je
Papaver somniferum. Ljudje jo uporabljajo æe iz pra-
davnih Ëasov, zapisi o uæivanju opija izvirajo iz obdobja
4000 let pred naπim πtetjem. Opij se je kadil v razliËnih
predelih Azije, vendar je postal pomemben πele potem,
ko so izolirali razliËne alkaloide. Tak primer je morfin, ki
je moËan analgetik. Leta 1806 so ga iz opija izloËili
nemπki kemiki, ime pa je dobil po Morfeju, grπkem bogu
sanj. Njegova uporaba v zdravstvu, zlasti za lajπanje
boleËin pri neozdravljivo bolnih, je πe danes zelo
pomembna.
Heroin je konec 19. stoletja sintetizirala farmacevtska
industrija Bayer, ko je iskala zdravilo, ki bi imelo proti-
boleËinske (analgetiËne) sposobnosti, lastne morfinu,
vendar ne bi povzroËalo zasvojenosti. Tako so ga na
zaËetku uporabljali celo kot terapijo za zasvojenost z
morfijem, vendar so uporabo kmalu opustili, ker ni pri-
nesla æelenih uËinkov. Podobno kot pri drugih drogah so
tudi k slovesu heroina najveË pripomogla sever-
noameriπka kontrakulturna gibanja in tako imenovani
dæankijevski naËin æivljenja. Vendar pa je droga, v
uliËnem æargonu tudi horse, ki je πe pred nekaj leti zbu-
jala najveËjo pozornost razliËnih druæbenih skupin, danes
omejena le na marginalna okolja. V veËini zahodnoevrop-
skih dræav njegovo uæivanje zamira, za mladostnike ni
privlaËen, uæivajo ga “veterani”, stari okoli trideset let,
odvisni od heroina, ki so telesno in psihiËno v zelo slabem
stanju in zato odrinjeni na rob druæbenih dogajanj.
»eprav je leta 1959 priljubljen “beat“ pisatelj William
Burroughs dal svojemu romanu naslov Dæanki, je danes
to le πe prezirljiv izraz in zmerljivka.
Do sredine devetdesetih let je bil obiËajen naËin uæivanja
heroina vbrizgavanje v æilo. Zaradi πiritve virusa imunske
pomanjkljivosti, ki povzroËa aids, in mnogih drugih infekcij,
zlasti hepatitisa C, sta danes pogostejπa kajenje in njuhanje.
Gojen opij, iz katerega izdelujejo heroin za evropski Ërni
trg, prihaja iz plantaæ v Afganistanu in Pakistanu, od tod
pa Ëez Iran v TurËijo, kjer so glavni laboratoriji in organi-
zacije, ki vodijo prepovedano trgovino s heroinom.
Uèinki
V zaËetnem obdobju uæivanja so glavni uËinki jemanja
Gojen opij, iz katerega izdelujejo heroin za evropski Ërni trg, prihaja iz plantaæ v Afganistanu in Pakistanu.
20
heroina:
Psiholoπki uËinki• evforija,
• dobro poËutje,
• ugodje.
Fizioloπki uËinki• pomanjkanje obËutka za boleËino,
• pri prvih uæivanjih niso redki slabosti in bruhanja,
• pomanjkanje apetita,
• zapleti, kot so nenadna zastrupitev s heroinom, prenehan-
je dihanja in celo smrt.
Tveganja
Poleg alkohola je heroin med ljudmi verjetno
najbolj poznana droga, saj se je zaradi
teæav, ki jih povzroËa, doslej zdravilo
daleË najveË odvisnih od prepovedanih
drog.
Najpogostejπe posledice so:
Na psiholoπki ravni• spremembe osebnosti,
• kognitivne spremembe, na primer teæa-
ve s spominom,
• tesnoba in depresija,
• psiholoπka odvisnost, æivljenje posameznika
se obsedeno vrti le okoli droge.
Na telesni ravni• hujπanje,
• prebavne motnje (zaprtost),
• zobna gniloba (karies),
• slabokrvnost (anemiËnost),
• nespeËnost,
• pomanjkanje æelje po spolnosti,
• izguba menstruacije,
• razne infekcije (hepatitis, endokarditis itn.) zaradi
higiensko-sanitarnih razmer uæivanja in naËina æivljenja
uporabnika,
• redna uporaba kmalu povzroËi toleranco, zaradi
katere mora uporabnik za doæivetje enakih uËinkov
poveËevati odmerek; zato po obdobju abstinence
pogosto preti nevarnost Ëezmernega odmerka
(„overdose“),
• moËna odvisnost, ki jo spremlja neprijeten abstinenËni sindrom,
• kriza ali abstinenËni sindrom nastopi ob
prenehanju uæivanja ali ob jemanju
odmerkov, ki so manjπi kot tisti, na katere je
telo navajeno. Za ta sindrom je znaËilno
solzenje, potenje, nespeËnost, pojavijo se tudi
simptomi slabosti in bruhanja, driska, vroËina,
boleËine v miπicah, kosteh itn., ki jih spremlja
huda tesnoba in velika æelja po drogi.
Zarezana glava zrelega maka iz katere teËe surovina za opij in heroin.
Opij
21
METADONV Sloveniji je metadonregistriran kot Hepta-non (Pliva), in sicer vobliki tablet, peroral-nih kapljic ter injekcij. Je moËno sredstvo proti
boleËinam, uporablja pa se
tudi kot zdravilo v vzdræeval-
nem metadonskem programu
pri zdravljenju odvisnosti od
opiatov. Predvideni odmerki za
blaæitev boleËin so 5 do 10
miligramov, pri nadomestnem
metadonskem zdravljenju pa
je vzdræevalna doza individual-
no pogojena. Nekateri heroin-
ski odvisniki, ki so vkljuËeni v
metadonske vzdræevalne pro-
grame, tako prejemajo neprimerno viπje dnevne odmerke.
Srednja vzdræevalna doza je 40 do 100 miligramov dnevno,
odmerek pa se lahko dvigne tudi do 200 miligramov.
Razpolovni Ëas metadona je 15 do 55 ur, zaradi razmeroma
dolgega razpolovnega Ëasa se v krvi vzpostavi doloËena
koncentracija metadona. Enkratna dnevna doza zadostuje
za vzdræevanje te koncentracije.
Zaradi moæne zlorabe metadona, na primer preprodaje
ali priprave raztopine za injiciranje, se vsak dan pripravi
metadonska raztopina, ki jo
vzdræevanec na metadonu
popije v prostorih ambulante,
doloËene dnevne odmerke
dobi le za vikend.
Uporaba metadona pri zdravl-
jenju odvisnosti je pogosto
predmet razliËnih polemik v
javnosti. Metadon se uporabl-
ja pri zdravljenju odvisnosti
zato, ker zmanjπa potrebo po
heroinu, zmanjπa πtevilo tatvin
in drugih nezakonitih dejanj,
zmanjπa πtevilo okuæenih s HIV
in hepatitisom B in C, omogoËi
odvisniku vkljuËitev v redno
delovno razmerje in s tem
zagotavlja njegovo potrebno
socialno varnost.
Pogosto je to tudi velika priloænost za posameznika, da se
odloËi za prenehanje uæivanja drog. Osebe, ki se vkljuËijo
v metadonski program, lahko nadaljujejo zdravljenje v
detoksikacijskem centru ali v drugih programih, tudi
abstinenËnih.
Oseba, ki redno jemlje metadon, postane odvisna. V stanju brez metadona se podobno kot pri drugih
opiatih pojavijo znaki abstinenËnega (odtegnitvenega) sindroma, ki so prav tako
neprijetni kot pri heroinu, pojavljajo pa se poËasnejein ne tako intenzivno. Postopek detoksikacije od
metadona poteka nekaj dni dlje kot od heroina. Zasprejem v metadonski vzdræevalni program mora
bolnik (odvisnik) izpolnjevati doloËene pogoje.Predpogoj je dokazana odvisnost od opiatov
(heroina …) v skladu s sprejeto medicinsko doktrino.Starost, veËkratni neuspeli poskusi abstinence,razliËne okuæbe in podobno so posebni pogoji, zaradi katerih je prehod iz tvegane intravenske
uporabe heroina na peroralno uporabo metadonalahko bolj priporoËljiv oziroma pomeni manjπe
tveganje za odvisnika in njegovo okolje.
Metadon se uporablja pri zdravljenju odvisnosti in zmanjπuje potrebo po heroinu.
22
ALKOHOLAlkohol je najpogostejπa in najbolj zlorabl-jana droga v naπem druæbeno-kulturnemokolju, ki zato povzroËa najveË ekonom-skih, socialnih in zdravstvenih teæav.Zloraba alkohola je vzrok za πtevilne prometne in delovne
nesreËe, nasilje v druæinah, zdrav-
stvene teæave, alkoholizem itn.
Je depresor centralnega æivËnega
sistema, ki z redno uporabo stopnje-
vano (napredujoËe) „uspava“ delo-
vanje viπjih moæganskih centrov,
med njimi tudi centra, povezanega z
nadzorom naπega vedenja in
Ëustvovanja, kar povzroËi sprostitev
vedenjskih in Ëustvenih zadrækov
oziroma „popustitev zavor“. Alkohol
ni poæivilo, Ëeprav pri nas prevladuje
zmotno prepriËanje, da uËinkuje v
manjπih koliËinah poæivljajoËe.
ZaËetna evforija, ki jo povzroËi, je
posledica vpliva na moæganske cen-
tre za samoobvladovanje.
Koncentracija alkohola v alkoholnih pijaËah se navadno
navaja v volumenskih procentih, to je πtevilo mililitrov
Ëistega alkohola v 100 mililitrih pijaËe. V litrski steklenici
vina z 12 vol % alkohola je 120 mililitrov (ali 120 ml x 0,8
g/ml = 100 g) Ëistega alkohola.
Alkoholne pijaËe lahko glede na proces izdelave v
glavnem razdelimo na dve skupini:
• Fermentirane pijaËe: dobimo jih z alkoholnim vrenjem
(fermentacijo) sladkorjev v sladu ali razliËnih sadeæih
(grozdje, jabolka itn.). V tej skupini so pivo, jabolËnik in
vino. Deleæ alkohola v teh pijaËah je od 4 do 14 vol %.
Fermentacijo so odkrili nakljuËno,
kot rezultat naravnega gnitja
uskladiπËenega sadja.
• Destilirane pijaËe: pridobimo jih z
destilacijo fermentiranih pijaË in
vsebujejo viπje koncentracije alko-
hola, obiËajno med 40 in 50 vol %.
Gre za pijaËe, kot so vodka, dæin ali
rum. Iznajdbo destilacije pripisuje-
mo arabskim alkimistom iz 7. sto-
letja, ki so dali destilatu fermenti-
ranih pijaË tudi ime al-kohl.
V ©paniji in na Portugalskem neka-
terim vrstam vina dodajajo vinski
destilat. Takπno vino, na primer
portovec, je obstojnejπe, koncen-
tracija alkohola pa doseæe tudi 20
vol %. V devetdesetih letih so se v Veliki Britaniji pojavile
nove osveæilne pijaËe, ki jim je dodan alkohol, znane tudi
V Evropi lahko eno od vsakih πtirihsmrti med mladimi moπkimi od 15 do 29
let pripiπemo zlorabi alkohola, pred-vsem prometnim nesreËam, ki so jih
povzroËile alkoholizirane osebe. Zaraditega v Evropi vsako leto umre 57.000
mladostnikov. V Sloveniji je vsak tretjipovzroËitelj prometne nesreËe s smrt-nim izidom pod vplivom alkohola nad
dovoljeno mejo. Zato si moramo skupajprizadevati za manjπo porabo alkohola,zlasti med mladimi, pa tudi za to, da bo
alkohol v Sloveniji v prihodnjedruæbeno manj sprejemljiva droga.
Alkohol ni poæivilo.
23
kot alkopopsi. Vsebnost alkohola je od 4 do 15 vol %.
Danes so razπirjene po vsej Evropi in so naprodaj pod
razliËnimi imeni (na primer John Lemon).
Uèinki
Alkohol ima kot psihoaktivna snov pomemben uËinek na
centralni æivËni sistem (zaviralno deluje zlasti na moæ-
gane) in na πtevilne organe v naπem telesu. VeËje koliËine
alkoholne pijaËe vedno povzroËijo spremembe v poËutju,
zaznavanju, odzivanju in vedenju. UËinki alkohola so
odvisni od razliËnih dejavnikov:
• starost - pri tem je treba upoπtevati, da je alkohol πe
posebej πkodljiv za otroke in mladostnike med
odraπËanjem;
• zdravstveno stanje - bolezen, zmanjπana telesna kondicija,
telesna ali duπevna utrujenost, izËrpanost, hujπanje so
lahko vzrok, da enako velik odmerek alkohola povzroËi
moËnejπo opitost;
• spol - zaradi fizioloπkih dejavnikov je toleranca æensk na
sploπno niæja od moπke. Æenske z enako telesno maso
kot moπki pri pitju enakih koliËin alkoholne pijaËe zaradi
drugaËne presnove doseæejo viπjo koncentracijo alkohola
v krvi;
• koliËina in koncentracija popite pijaËe ter hitrost pitja -
veË alkohola v krajπem Ëasu pomeni veËjo zastrupitev;
• zauæitje ob jedi - poln æelodec mastne hrane, na primer,
upoËasni absorpcijo in zmanjπa koliËino alkohola, ki
pride v krvni obtok;
• kombinacije s pijaËami, ki vsebujejo
ogljikov dioksid, na primer razni toniki,
kokakola ipd., pospeπijo absorpcijo.
Psiholoπki uËinkiGlede na odmerek lahko pride do
razliËnih uËinkov:
• popustitev zavor in zadrækov,
• evforija,
• veËja sproπËenost,
• poveËanje druæabnosti,
• poveËana pripravljenost za tveganje,
• teæave pri govoru,
• teæave pri povezovanju misli,
• manjπi obËutek odgovornosti,
• izguba motoriËne koordinacije.
Fizioloπki uËinkiUËinki alkohola so odvisni od koliËine (koncentracije)
alkohola v krvi:
• 0,5 g/kg (promili) - sprostitev; rahlo zavrta moæganska
aktivnost, zato obËutek sproπËenosti (evforija), precen-
jevanje sposobnosti in slabπi refleksi.
0,5 g/kg je zakonsko dovoljena koliËina alkohola zavoænjo, z izjemo mladih in poklicnih voznikov, pri kater-ih alkohol v krvi ni dovoljen!• 1 g/kg - manjπi nadzor; izguba zavor, ki se pogosto
zamenjuje s stimulacijo, teæave pri govorjenju in koor-
dinaciji gibov.
PoveËa se pripravljenost za tveganje, lahko tudi agre-sivnost, varna voænja zanesljivo ni veË mogoËa!• 1,5 g/kg - nekoordiniranost; zastrupitev, pijanost, izguba
nadzora.
Sposobnost koncentracije in koordinacije je bistvenozmanjπana, predvsem za voænjo in delo s stroji!• 2 g/kg - sedacija; izguba koordinacije pri govoru in hoji,
dvojno videnje.
Ekstremna upoËasnjenost in pijanost z obËasnimi motn-jami zavesti!• 2,5 g/kg - zaspanost; stanje apatije in zaspanosti.
Bistveno zmanjπuje budnost, popiti alkohol se πe resor-bira, moænost zaduπitve!• 3 g/kg - anestezija; globoko spanje, nesposobnost zaz
navanja boleËine in drugih moËnih draæljajev.
Od smrti loËi le πe drobna Ërta!• 4 g/kg - 10 do 12 meric na uro - koma.• 5 g/kg - 12 do 15 meric na uro - smrt zaradi ohromitve
dihalnih poti in centrov.
Tveganja
Z merico ali standardno enoto pijaËe (SEP) imenujemo
koliËino alkohola, ki jo vsebuje deciliter (kozarec) vina ali
2,5 decilitra (kozarec) piva ali 0,3 decilitra (malo πilce)
ægane pijaËe in vsebuje pribliæno 10 gramov Ëistega alko-
hola. Z raziskavami so doloËili πtevilo meric (SEP-ov), ki
pomenijo tveganje za zdravje. Za razmeroma varno
koliËino alkohola za odrasle moπke se πteje 20 gramov
Ëistega alkohola ali dve merici na dan, za
æenske pa 10 gramov Ëiste-
ga alkohola ali ena merica
na dan. O razmeroma var-
nih koliËinah govorimo
zato, ker so tudi v teh
rednih dnevnih odmerk-
ih, torej v eni steklenici
piva ali dveh kozarcih
vina ali v pol decilitra
UËinki alkohola so odvisni od koliËine alkohola v krvi.
24
æganja dnevno, posebej pri mladih, lahko æe zaËetki
odvisnosti od alkohola.
V tednu dni naj bi moπki nikakor ne popili veË kot 35, æenske
pa ne veË kot 20 meric alkoholnih pijaË. Tedensko porabo
alkoholnih pijaË naj bi torej moπki omejil na manj kot 21
meric (manj kot 2,1 litra vina ali manj
kot 10 steklenic piva), æenska pa na
manj kot 14 meric. Te enote je treba
razdeliti na ves teden in ne le na eno
ali dve priloænosti, vsaj dva do tri dni v
tednu ne piti alkohola, nikoli piti na
prazen æelodec in ne v duπevni stiski.
Pitje alkohola se popolnoma odsvetu-
je dojeËim materam, otrokom, mla-
dostnikom in bolnikom, ki jemljejo
razliËna zdravila ali imajo razliËne
telesne in duπevne teæave.
Nikoli ne pij alkohola pred tvegani-mi situacijami, kot so voænja, delo sstroji ali nevarnimi snovmi, πportneaktivnosti ipd.!
Pomni!
Hrana, telesni napor, kava (kofein!) ter droge, kot so
kokain in amfetamini, lahko nekoliko poveËajo budnost,
vendar ne izboljπajo zaradi popitega alkohola povzroËene
zmanjπane sposobnosti koordinacije in presoje.
Kombinacija alkohola in zdravil ali drog lahko dodatno
πkoduje zdravju in celo ogrozi æivljenje. Kombinirani
uËinki alkohola, zdravil ali drog so lahko moËnejπi, pred-
vsem pa nepredvidljivi in zato tudi nevarni.
Psiholoπka ravenPoleg intenzivne psiholoπke odvisnosti, ki se obËuti kot
nezadræna æelja po pitju alkohola, lahko redna zloraba
povzroËi poveËano toleranco in fiziËno odvisnost z absti-
nenËnim sindromom, za katerega so znaËilni tesnoba, tre-
senje, nespeËnost, slabosti, pospeπen
srËni utrip in poviπan krvni tlak. »e ni
ustreznega zdravljenja, se lahko
stopnjuje do alkoholnega delirija
(delirium tremens). Okvare duπevne-
ga zdravja se kaæejo kot:
• izguba spomina,
• teæave pri spoznavanju in presoji,
• alkoholna demenca (slaboumnost
zaradi organskih in funkcionalnih
motenj).
Okvare telesnega zdravjaKroniËna zloraba alkohola povzroËa
razliËne zdravstvene teæave:
• vnetje æelodËne sluznice (gastritis),
• æelodËno razjedo (ulkus),
• cirozo jeter,
• kardiopatije.
Prodaja alkohola je v Sloveniji dovoljena, ukrepe in naËine
omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za prepreËevanje
πkodljivih posledic rabe alkohola pa doloËa Zakon o ome-
jevanju porabe alkohola (ZOPA), Uradni list RS, πt.
15/2003. V skladu s standardi Mednarodne zdravstvene
organizacije (WHO) je prodaja alkohola mladoletnim ose-
bam (pod 18 let) prepovedana, kar je upoπtevano tudi v
slovenski zakonodaji.
Brez ustreznega zdravljenja se ni mogoËe izogniti posledicam odvisnosti od alkohola.
»eprav gre za snov, ki povzroËa v naπidruæbi najveË socialnih in zdravstvenihteæav, je druæba do alkohola zelo strp-
na. V takπnih razmerah ni presenetljivavelika razπirjenost uæivanja in zgodnja
starost prvega poskuπanja alkohola.Med pomembne naloge druæine, πole in
celotne druæbe zato sodi preventiva vzgodnji starosti in zmanjπevanje strp-
nosti do uporabe alkohola. Pomembnoje vedeti, da uporaba alkohola pri
odraslih hkrati vpliva tudi na staliπËemladih in na njihov odnos do alkohola
in drugih drog.
25
TOBAKZgodovina tobaka in tobaËnih izdelkov se jeza Evropejce zaËela daljnega leta 1492, ko seje Kriπtof Kolumb izkrcal na Bahamskihotokih. DomaËini so prihod pozdravili z darili, med katerimi so
bili tudi posuπeni listi neznane rastline. V ladijski dnevnik
je zapisal, da sreËuje moπke in æenske, ki utrujenost pre-
ganjajo s kadilno cevjo, ki jo na enem koncu priæigajo, na
drugem pa iz nje vdihujejo dim. Med nekaterimi indijan-
skimi plemeni je bilo uæivanje tobaka obiËajno, predvsem
kot del ritualnih obredov, ker so mu pripisovali tudi halu-
cinogene lastnosti.
©est desetletij pozneje je Jean Nicota, francoski poslanik
na portugalskem dvoru, poslal nekaj primerkov te rast-
line Katarini MediËejski, Ëeπ da gre za rastlino z veliko
zdravilno moËjo (herba panaceja). Rastlino, ki sodi v
druæino razhudnikov, so po njem pozneje imenovali
Herba Nicotiana (Nicotiana tabacum), njen glavni alka-
loid pa nikotin. Novica o domnevni veliki zdravilni moËi
tobaka se je hitro razπirila po Evropi. Leta 1586 je Francise
Drake prvi prinesel v Anglijo kajenje v obliki pipe in z njo
osvojil angleπko visoko druæbo. Ob koncu 16. stoletja je
priπel tobak v TurËijo, nato pa se je razπiril πe na Bliænji
vzhod in po celotnem Balkanu, kjer so zaËeli prvi kaditi
tudi vodne pipe in cigarete. »eprav se je tobak sprva kadil
v okolju najniæjih druæbenih slojev, ga je z leti prevzelo
plemstvo evropskih dvorov z zahtevnim okusom, danes
bi rekli glamurjem.
Do industrijske revolucije, ko so izumili stroj za izdelavo
cigaret, tobak za javno zdravstvo ni pomenil teæav. Z izu-
mom stroja pa so bile dane osnove za masovno uporabo,
ki ji lahko danes pripiπemo smrt 500.000 evropskih
dræavljanov letno. Zanimivo je, da je tobaËna industrija πe
do pred kratkim prikrivala poroËila, ki so dokazovala, da
lahko tobak povzroËi odvisnost in razliËne zdravstvene
teæave.
Najbolj razπirjena oblika uæivanja tobaka je kajenje ciga-
rete (lahko tudi æveËenje in njuhanje). V njenem dimu so
odkrili okoli 4000 strupenih sestavin, med katerimi so
najpomembnejπe:
• nikotin je snov, ki stimulira centralni æivËni sistem.
Pripisujejo ji psihoaktivne uËinke tobaka in intenzivno
telesno odvisnost, ki jo povzroËa;
• katrani so dokazano rakotvorne (karcinogene) snovi.
Mednje sodi benzolpiren, ki ga kadilci inhalirajo med
kajenjem, z njimi vred pa tudi drugi v istem prostoru.
Prisiljeni so namreË vdihavati strupen dim, ki ga kadilec
vraËa v zrak;
Ob koncu 16. stoletja je priπel tobak v TurËijo, nato pa se je razπiril πe na Bliænji vzhod in po celotnem Balkanu.
26
• iritanti so strupi, ki draæijo dihalni sistem zaradi uæivanja
tobaka in povzroËijo vnetje grla, kaπelj, smrkavost itn.;
• ogljikov monoksid je snov, ki se veæe na hemoglobin v
rdeËih krvniËkah in oteæuje kroæenje kisika po krvi.
V Evropski uniji sprejemajo vedno stroæje omejitve za pro-
dajo tobaka tako glede dovoljene ravni nikotina in katrana
v tobaËnih izdelkih kot tudi glede
starostne meje za nakup. Vse to je
zadnja leta tobaËno industrijo
preusmerilo v propagandno-reklam-
na sporoËila, ki nagovarjajo predvsem
mlade, zlasti v dræavah tako imeno-
vanega tretjega sveta, ki imajo
obiËajno manj stroge ureditve na tem
podroËju. Tako smo priËe paradoksal-
ni situaciji, da se tobak, ki je priπel iz
Amerike z magiËno avro, da gre za
zdravilno snov, po petih stoletjih ponovno vraËa v Latinsko
Ameriko, zdaj v obliki epidemije, ki je ena najveËjih proble-
mov javnega zdravstva.
Uèinki
Psiholoπki uËinkiTobak mnogi uæivajo zato, da bi doæiveli pozitivne uËinke,
med katerimi je treba omeniti:
• sprostitev,
• obËutek veËje koncentracije,
• obËutek pripadnosti skupini kadil-
cev, vrstnikom, idolom.
Fizioloπki uËinkiNajpomembnejπi uËinki, ki jih
povzroËa redno kajenje tobaka, so:
• zmanjπanje zmogljivosti pljuË,
• prehitra utrujenost,
• peπanje Ëutov za okus in vonj,
• prezgodnje staranje koæe na obrazu,
• slab zadah,
• rumenkasta barva prstov in zob,
• kaπelj in pljuvanje, predvsem zjutraj.
Tveganja
Zasvojenost s tobakom je danes eden glavnih vzrokov zaprezgodnji pojav πtevilnih bolezni in prezgodnjoumrljivost. Vse to lahko prepreËimo. Raziskave so kajenje
povezale s πtevilnimi boleznimi, zato je zmanjπanje
kajenja, zlasti med mladimi, ena prednostnih nalog
javnega zdravstva.
Na psiholoπki ravni• psiholoπka odvisnost,
• tesnobe in depresije kot posledici teæav pri opuπËanju
kajenja.
Na telesni ravniOd πtevilnih dokazanih zdravstvenih tveganj lahko
izpostavimo:
• kroniËna vnetja ærela in grla,
• teæave pri dihanju,
• kaπelj in pljuvanje,
• razjeda æelodca,
• pljuËni rak,
• rak ust, grla, poæiralnika, ledvic in seËnika,
• bronhitis in pljuËni emfizem,
• kardiopatije; infarkti, miokardija in angina pectoris.
Tako psihiËno kot telesno odvisnost od tobaka je teæko
premagati, tudi Ëe je kadilec motivi-
ran. Po opustitvi kajenja se obiËajno
pojavi abstinenËni sindrom, katere-
ga najpogostejπi znaki so tesnoba,
razdraæljivost, nespeËnost, glavobol,
utrujenost, poveËan apetit, teæave s
koncentracijo itn. Sindrom se pojavi
æe nekaj ur po zadnji pokajeni ciga-
reti in lahko traja sedem do deset
dni. Æelja po cigareti pa se lahko
ohrani πe leta.
Kajenje ne πkodi samo kadilcu, saj je vedno veË dokazov,
da nikotin in druge snovi v cigaretnem dimu neugodno
vplivajo tudi na druge v istem prostoru. Izpostavljeni so
zlasti otroci, pri katerih cigaretni dim povzroËa teæave z
dihali. NoseËnice s kajenjem tobaka slabπajo pogoje za
razvoj otroka.
Kaj pravi zakon
Prodaja tobaka je v naπi dræavi
zakonita, ukrepe za omejevanje
uporabe tobaËnih izdelkov in
ukrepe za prepreËevanje njihovih
πkodljivih vplivov na zdravje pa
doloËa Zakon o omejevanju
uporabe tobaËnih izdelkov (Ur. list RS, πt. 57/96). Od 1. juli-
ja 1998 je prepovedana izdelava in prodaja cigaret, ki vse-
bujejo veË kot 12 miligramov katrana na cigareto. Prodaja
tobaËnih izdelkov mladostnikom, mlajπim kot 14 let, je
prepovedana.
ESPAD - evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med
πolsko mladino (vir Inπtitut zavarovanje zdravja 1999) navaja,
da je cigarete æe kadilo veË kot 64odstotkov ali skoraj dve
tretjini anketiranih πolajoËih se petnajstletnikov.
Minister za zdravje opozarja: “Kajenje je zdravju πkodljivo.”
Suπenje listov tobaka.
27
DROGE - KAJ LAHKO STORIMO?
Dejavniki tveganja
Govoriti o vzrokih uæivanja drog je tvegano. Znanih je veliko dejavnikov, vendar je dejst-vo, da nobeden od njih ni nujno prisoten inne zadosten pogoj, da bi lahko ugotovili,zakaj je nekdo posegel po drogi. Vsak Ëlovek je osebnost zase, zato vselej pride do svo-
jstvene kombinacije dejavnikov, ki pojasnjujejo odloËitve
vsakega posameznika. Zato je primerneje govoriti o
razmerah, ki spodbujajo ta proces, in o dejavnikih tveg-
anja, zavoljo katerih je ta proces verjetnejπi.
Najpomembnejπi med temi dejavniki so:
• radovednost kot razlog za eksperimentiranje je naravna
in zaæelena znaËilnost mladostnikov (adolescentov), ki
pa jo je treba razvijati tako, da namesto osredotoËanja
na tvegane situacije postaja vir mladostnikovega
zdravega odraπËanja;
• pritisk skupine vrstnikov in teænja k homogenosti v
okrilju skupine mladostniku po eni strani omogoËa pre-
vzem nekaterih prepoznavnih znakov, na primer v
naËinu oblaËenja, pripadnosti doloËeni glasbeni zvrsti
itn., po drugi pa ima lahko pomembno vlogo tudi pri
odloËitvi za prvo uæivanje droge;
• iskanje uæitka - uæivanje drog je vedno povezano z æeljo
po “odklopu” od zoprnih zahtev resniËnosti oziroma
potrebo po Ëim veËjem uæivanju prostega Ëasa. »e se v
otroπtvu in adolescenci ne nauËimo drugaËnih oblik
zabave, lahko droge prevzamejo vodilno vlogo;
• nedosleden nadzor druæine - kadar so druæinska pravila
prestroga, preohlapna ali se pogosto spreminjajo, otro-
ci in adolescenti le s teæavo ponotranjijo jasne veden-
jske vzorce, zaradi Ëesar je prizadeta njihova socializaci-
ja zunaj druæinskega okolja;
• razpoloæljivost drog - Ëe so v okolju, v katerem mladost-
nik odraπËa oziroma preæivlja prosti Ëas, droge moËno
prisotne, je laæje dostopna tudi prva uporaba droge.
Seveda to niso edini dejavniki tveganja, so pa med
najpomembnejπimi, na katere lahko (preventivno)
vplivamo.
Dejavniki za{~ite
Znana je vrsta dejavnikov, ki zmanjπujejo verjetnost uæivan-
ja drog in so povezani s kulturnimi in pravnoregulativnimi
spremembami v naπi druæbi, kot so ukinjanje oglaπevanja
alkoholnih pijaË in tobaka ter zviπevanje davkov oziroma
drobnoprodajnih cen, dosledno izvajanje zakonov, ki ureja-
jo to podroËje, pa tudi πiritev preventive, na primer v πolah
itn. Drugi pa se nanaπajo na lastnosti vsakega posameznika,
ki mora v æivljenju sprejeti tudi odloËitev, ali bo posegel po
drogah oziroma ali bo droga, potem ko jo je poskusil, posta-
la njegova redna spremljevalka.
Glede na omenjene dejavnike poznamo razliËno uspeπne
pristope in pobude, ki æelijo doseËi naslednje cilje:
• Usmeriti mladostnikovo radovednost v pozitivno smer, da bi razvili njegovo “raziskovalno æilico” in jo usmerili v
podroËja, ki odvraËajo od tveganih vedenj in situacij.
To skuπajo doseËi razliËne informativne kampanje, ki
mladostnikom s pomoËjo zloæenk, interneta in raznih
publikacij posredujejo ustrezne informacije o tveganjih
zaradi uæivanja drog. Tovrstne pobude skuπajo impulz
radovednosti nadomestiti z racionalnimi argumenti in
tako spodbuditi svobodnejπo odloËitev. Tudi kadar gre za
veliko in lahko dostopno ponudbo prepovedanih ali
dovoljenih drog, na katero bodo prej ali slej naleteli.
• Podpirati vzgojo o vrednotah in vedenju, ki ceni,
spoπtuje in razvija odgovoren odnos do svojega zdravja
in zdravja skupnosti.
Ta cilj je na primer predmet razliËnih preventivnih pro-
gramov, ki se v naπi dræavi izvajajo v πolah in skuπajo pri
uËencih prebuditi zavest, da zdravje ni odvisno zgolj od
sreËe, paË pa je moËno pogojeno z odloËitvami, ki jih spre-
jema vsak posameznik. ©tevilni uËitelji na vseh stopnjah
namenjajo dobrπen del svojega Ëasa prav tej nalogi.
• Spodbujati pozitivno samopodobo oziroma dejavnike, ki
jih mladi potrebujejo za zdrav osebnostni razvoj. Ta je
pogojen z obËutkom varnosti, identitete, pripadnosti,
smiselnosti in sposobnosti. Cilj je okrepiti v tem obdobju
znaËilno krhko ljubezen do samega sebe, ki mladim
pomaga pri sooËanju z æivljenjskimi izzivi, da se laæje
spoprijemajo s skuπnjavami, s Ëimer se zmanjπujejo tveganja.
Tudi pri nas je na voljo nekaj tovrstnih programov
(Reasoner - Razvijanje pozitivnega samovrednotenja v
πolskem okolju itn.), na voljo so tudi svetovalne pomoËi
za starπe o najprimernejπem vzgojnem odnosu do otroka
ali kako doma pri otroku in mladostniku razvijati pozi-
tivno samopodobo, ki mu bo pomagala, da bo manj
obËutljiv za zunanje vplive.
• Razvijati socialne veπËine, ki bodo mladim pomagale,
da se bodo v odnosu do drugih vedli primerno in pred-
vsem samostojno in se tako uspeπno izognili pritiskom
vrstniπkih skupin po skupnem uæivanju drog, in Ëe je
treba, zmogli zamenjati tudi skupino oziroma prijatelje.
©ola in druæina lahko najbolj uspeπno spodbujata otroke
in mladostnike k pripravljenosti oziroma sposobnosti
sprejemanja pozitivnega vzorca medsebojnega komuni-
ciranja. Razvijanje obËutka za spoπtovanje drugih poma-
ga oblikovati tudi zahteve po enaki obravnavi sebe.
• Spodbujati bogato in raznovrstno preæivljanje prostega Ëasa, ki bo mladostniku πirilo obzorja in odkrivalo nove
svetove ter tako pomagalo najti zadovoljstvo, ki ne bo
ogroæalo njegovega razvoja. Pomagalo mu bo ustvariti
tudi pozitivne naËine zabave na podlagi moænosti, ki
mu jih ponuja okolje.
Zato imamo tudi pri nas πtevilne programe z razliËnimi
dejavnostmi za vzgojo otrok in mladostnikov za zabavo,
ki bogati. Imamo pa tudi programe, usmerjene k pro-
moviranju dejavnosti za preæivljanje prostega Ëasa, ki so
alternativa “æuranju”.
28
• Spodbujanje razumnega izvajanja starπevske avto-ritete, ki naj otroku in mladostniku omogoËi pono-
tranjiti nekatera sprejemljiva pravila sobivanja in spre-
jemati vedno veË odgovornosti, tudi v primerih, ko gre
za radovednost ali uæitek.
©ole za starπe imajo v tem pogledu izjemno vlogo. V
doloËenem trenutku mladostniki tudi sami od starπev
zahtevajo, da jim ti postavijo jasne meje sprejemljivega
(nesprejemljivega).
• Teæja dostopnost drog na druæabnih mestih, kjer se
gibljejo mladostniki.
Laæji dostop do drog poveËuje moænosti za veËjo uporabo,
veËjo zlorabo in iz tega izhajajoËe veËje teæave. Zato je
zelo pomembno, da droge niso dostopne na krajih, kjer se
zadræujejo mladostniki.
JE MOGO^E PREPRE^ITI?Ankete kaæejo, da zadnja letapo drogah posegajo vse mlajπi(osnovnoπolci in dijaki). Obdobje odraπËanja oziroma adoles-
cence je torej Ëas, v katerem se nekateri
mladi odloËijo tudi za uæivanje drog.
VeËina med njimi iz radovednosti, ker je
to obdobje odkrivanj, raziskovanj in Ëas,
ko se po konËanem otroπtvu odpre
obzorje navidezno neomejenih moænos-
ti. V ta zmeden Ëas sprememb in iskanja
lastne identitete se umeπËajo tudi
raziskovanja o drogah, kar prinaπa
dodatno tveganje pri vedenju, ki drugaËe ne bi bilo tako
dostopno za Ëute in Ëutna spoznanja (transcendentno).
Izkuπnje kaæejo, da veËina, ki zaËne uæivati droge v tem æivl-
jenjskem obdobju, to kmalu in po nekaj poskusih opusti -
obdobje se kljub mladostnikovi neizbeæni radovednosti in
æeljam po poskuπanju konËa kot prehodno eksperimenti-
ranje. V nekaterih primerih pa lahko pomeni tudi korak k
psihoaktivnemu uæivanju, ki ima negotov razplet. V teh
primerih prehodnemu eksperimentiranju sledi jemanje
novih snovi, dokler droga ne postane stalnica osebnega æivl-
jenjskega sloga.
• Vse raziskave so pokazale, da je v druæinskem æivljenju
uravnoteæena kombinacija ljubezni in discipline vzgojni
slog, ki deluje preventivno. Mladostnik se mora kot vsaka
druga oseba v svojem æivljenju poËutiti ljubljen, Ëeprav
zahteva njegova pozitivna socializacija tudi postavitev
meja. Te so njegov referenËni okvir, saj se tako nauËi pono
tranjiti vrednote in pravila druæbenega æivljenja, v katere-
ga poËasi vstopa.
• V takπnem slogu in vzduπju spoπto-
vanja in zahtev bo komunikacija med
starπi in otroki naπla svoje pravo
mesto. Komunikacija mora biti prist-
na, s Ëim manj prekinitvami, starπi naj
poskuπajo najti primeren trenutek, v
katerem je smiselno govoriti tudi o
drogah. Le resna in premiπljena komu-
nikacija omogoËa razreπevanje nespo-
razumov in mladostnikovih skrajnih
interpretacij resniËnosti. Tako je
mogoËe pridobiti mladostnikovo zau-
panje in mu posredovati sporoËilo, da
gre pri teh predstavah (o drogah) pogosto za slepila.
Spodbujanje dejavnikov zaπËite inzmanjπevanje dejavnikov tveganjatvori torej (preventivni) cilj, ki si galahko zada katerikoli mladostnik, kiæeli æiveti bolj zdravo, prav tako pa
tudi starπi, uËitelji in na sploπnoodrasli, ki jim mladostniki zaupajo.To je skupna naloga, ki zadeva nas
vse in mora potekati na ravnikomunikacije, kar pomeni, da se
moramo izogibati zastraπevanju innepotrebnim groænjam.
29
POSEBNO TVEGANE SITUACIJE V prejπnjih poglavjih smo se seznanjali zdejstvom, da se lahko tveganju, povezanemu zdrogami, izognemo le tako, da jih ne uæivamo. Osebe, ki se odloËajo drugaËe, morajo v vsakem primeru
upoπtevati nekatere situacije in doloËene naËine uæivanja,
ki lahko pomnoæijo tveganja in s tem oteæijo æivljenje uæi-
valca drog in njegovega okolja. Poznavanje tega, kako
lahko nekatere oblike uæivanja drog vplivajo na naπe æivl-
jenje in celo na æivljenje oseb, s katerimi sobivamo, je zlasti
pomembno v trenutku, ko moramo sprejeti odloËitev, ali
bomo drogo uæili ali ne.
Zato bomo v nadaljevanju spoznali nekatere elemente, o
katerih pogosto ne razmiπljamo, nanaπajo pa se na droge,
poloæaj uæivalca ali na njegove osebnostne lastnosti.
Z vidika snovi
Kombiniranje drogVeËje kombiniranje drog poveËuje tudi tveganje razliËnih
teæav. Zloraba alkohola ob vikendih je nazoren primer tveg-
anega vedenja za zdravje in varnost oseb. »e pa oseba s
takim vedenjem kombinira pitje alkohola πe z jemanjem
haπiπa in tabletk, se tveganja lahko
nepredvidljivo pomnoæijo.
Uæivanje drog, Ëe jemljemo zdravilaDejstvo je, da se lahko tveganje
zaradi uæivanja drog nepredvidljivo
poveËa, Ëe hkrati jemljemo zdravila
(Ëeprav nam jih je predpisal zdra-
vnik). Gre za kombinacijo drog in
doloËenih zdravil ter naËinov med-
sebojnega delovanja razliËnih snovi
v naπem telesu, ki ni pod naπim nad-
zorom in lahko sproæi posebej nega-
tivne reakcije.
Z vidika stvarnosti, v kateri se u˝ivajo
Jemanje drog v situacijah, ki zahtevajo bistro glavo
»e uæivamo droge med opravljanjem dejavnosti, ki zahteva-
jo natanËnost, bistrost, jasne misli, psihomotoriËno koordi-
nacijo ipd., torej optimalno delovanje naπih viπjih sposob-
nosti, se poveËa tudi tveganje. Tak primer je voænja
motornih vozil ali upravljanje teækega stroja.
Uæivanje drog med noseËnostjo»eprav se nam lahko zdi, da ta primer dobro poznamo, ni
odveË spomniti, da katerokoli drogo, ki jo noseËa æenska
zauæije, zauæije tudi zarodek oziroma plod, kar negativno
vpliva na njegovo telesno rast in ima lahko nepredvidljive
posledice za njegovo æivljenje.
Z vidika polo˝aja osebe
Uæivanje drog v bolezni»e je organizem osebe, ki uæiva droge, oslabljen zaradi
bolezni, se lahko vpliv droge poveËa. Nazoren primer je
oseba, ki dnevno pokadi 20 cigaret in veË in trpi za hudim
bronhitisom. Enake primerjave lahko uporabimo za
katerokoli drugo drogo.
Uæivanje drog, Ëe psihiËno trpimoPrav tako je nespametno in nepredvidljivo tudi uæivanje
drog v primerih, ko je oseba v teækem Ëustvenem stanju, v
stresu in trpi za tesnobo ali je bolj ali manj æalostna.
Tveganje, da se v teh situacijah sproæijo procesi odvisnosti,
je πe posebej poveËano.
Veè je slab{e
Najbræ ni treba posebej poudarjati, da kombinacija vseh
naπtetih situacij poveËa tveganja do toËke, ki jo je
nemogoËe predvideti. Na primer, æenska, ki meπa haπiπ in
alkohol, jemlje zdravila, je v petem mesecu noseËnosti in
sede v avto ...
KAKO UKREPATI, KO PRIDEDO TE≥AVKadar imamo te˝ave
Za uæivalce drog je znaËilna teænja po zanikanju ali
zmanjπevanju resnosti svojih teæav. Tako pogosto lahko
sliπimo frazo “Vse je pod kontrolo”, ki je pogosto v popol-
nem neskladju z vsemi dokazi. »e se nauËimo omejiti to
“gotovost”, se bomo lahko pravo-
Ëasno odzvali na probleme, ki jih
povzroËa uæivanje drog, zlasti v
primerih, ki se lahko konËajo prob-
lematiËno in z odvisnostjo.
Nekateri podatki lahko odprejo
oËi, da uvidimo, kdaj smo morda
izgubili nadzor:
• ko dve ali tri cigarete dnevno, za
katere trdimo, da so dovolj,
poËasi postajajo dvanajst cigaret
ali celo veË;
• Ëe æelimo opustiti kajenje in ugo-
tovimo, da je teæje, kot smo mis-
lili, zato si zaËnemo izmiπljati vse mogoËe izgovore, s
katerimi upraviËujemo uporabo, v katero smo πe pred
kratkim podvomili;
• Ëe se naπi izhodi s prijatelji vedno konËajo v pijanËevanju;
• Ëe so jutra z maËkom vse pogostejπa in jih prekriva oblak
izgube spomina;
• Ëe v naπem vsakodnevnem æivljenju doloËena snov ali
vedno veË snovi dobiva svojo vlogo;
• Ëe se kljub noseËnosti ne moremo odreËi snovi, ki je
dokazano strupena za plod;
• Ëe dobimo obËutek, da slabπe opravljamo svoje vsakod-
nevne naloge (πtudij, sluæbo itn.) in nas tu in tam preπine
misel - ki jo hitro zatremo -, da je to morda povezano z uæi-
vanjem drog.
Takπne in podobne situacije zahtevajo, da postanemo
pozorni in skuπamo oceniti, Ëe se samonadzor, za katerega
trdimo, da ga imamo, ne spreminja v mit. Sposobnost
vzpostavljanja treznega (pametnega) odnosa do drog je
tesno povezana z odloËitvijo, da se ne smemo prepustiti
V katalogu „Imam teæave z drogami! Kampo informacije in pomoË”, ki ga izdaja Uradvlade RS za droge, so navedeni vsi centri zazdravljenje odvisnosti ter druge vladne innevladne ustanove za pomoË odvisnim oddrog v Sloveniji. Publikacija vsebuje kratke
predstavitve veË kot stotih razliËnih pro-gramov in je na voljo v vseh πolskih in
drugih knjiænicah, pri lokalnih akcijskihskupinah, nova, dopolnjena izdaja, ki bo
izπla konec jeseni, pa bo objavljena tudi naspletni strani Urada za droge.
30takπnim oblikam uæivanja drog, ki lahko postanejo prob-
lematiËne. Hkrati pa je v povezavi tudi s sposobnostjo, da
znamo pravoËasno prepoznati tovrstna (problematiËna)
uæivanja, in zmoænostjo uvajanja sprememb v naËin æivljen-
ja, ki prepreËuje poveËanje (intenzifikacijo) uporabe.
Ne pozabi!
Ko se pojavi kakrπenkoli dvom, je pogovor s strokovnjakom
dobra reπitev. V Sloveniji vzpostavljamo gosto mreæo
razliËnih oblik pomoËi prek vladnih in nevladnih ustanov, v
katerih so zaposleni strokovnjaki za odvisnost od drog, kot so
psihologi, psihiatri, zdravniki, socialni delavci in drugi. Delajo
zato, da bi pomagali ljudem, ki æelijo opustiti uæivanje drog,
tudi v primerih, ko so droge æe zaËele ogroæati posamezniko-
vo sposobnost nadzora oziroma gre æe za globoko odvisnost.
V veËini teh ustanov lahko najdete razumevanje, pomoË in
kljuË za zaËetek osebnega razmiπljanja o odnosu do drog.
Kadar imajo te˝ave na{i bli˝nji
VËasih je laæje prepoznati tvegane situacije pri drugih.
Ugotovitev, da ima uæivanje drog v æivljenju naπih prijateljev
ali druæinskih Ëlanov vedno veËji pomen, nam lahko porodi
vpraπanje, ali ne gre za tvegano
uæivanje oziroma problematiËnega
uporabnika drog. V teh primerih se
je najbolje pogovoriti s strokovn-
jakom. VËasih pa nam resnost
situacije narekuje, da ukrepamo
hitro, na primer ko sta ogroæena
zdravje ali celo æivljenje uæivalca. V
takih primerih se je treba Ëim prej
obrniti na nujno medicinsko pomoË, ki deluje v okviru
zdravstvene sluæbe.
Najpogostejπe nujne situacije, povezane z drogami, so:
Alkohol• akutna zastrupitev (intoksikacija): stanje globoke zas-
panosti, v katerem je oseba dremava, nesposobna izgovoriti
besedo ali koordinirati gibe;
• alkoholna koma: prevelika doza alkohola, ki lahko celo
ogrozi æivljenje uæivalca.
Halucinogeni• akutna intoksikacija: “slab trip”, za katerega so znaËilni
nemir, dezorientacija, halucinacije in paranoiËne misli, ki
lahko pripeljejo do panike itn.
Amfetamini in kokain• akutna intoksikacija: potenje, pospeπen in nereden srËni
utrip, zastoj srca, vznemirjenost, hiperaktivnost in moæen
pojav paranoiËnih misli;
• motnje, znaËilne za delirij: obËutki zasledovanja ali nad-
zorovanja, s halucinacijami, zelo pretirano vznemirjenostjo
in bojaznijo;
• reaktivna depresija: hitra prekinitev uæivanja lahko pri
rednih uporabnikih povzroËi sliko, za katero so znaËilne
sanje in depresija, lahko se pojavijo
tudi ideje o samomoru.
Ekstazi• vroËinski udar: izËrpanost,
dezorientacija, krËi, vznemir-
jenost, omedlevica, poviπanje
telesne temperature, kar lahko
povzroËi komo ali smrt zaradi
prenehanja dihanja.
Slovenski predpisi ne razlikujejo
med posameznimi vrstami pre-
povedanih drog in so enaki tako za
marihuano kot ekstazi ali kokain
oziroma heroin. Po zdajπnji zakon-
odaji (Uredba o razvrstitvi pre-
povedanih drog - Ur. l. RS, πt.
49/2000) sodijo skupaj z derivati
(smole, ekstrakti, tinkture) v prvo
skupino prepovedanih drog in
skladno z Zakonom o proizvodnji
in prometu s prepovedanimi
drogami (Ur. l. RS, πt. 108/1999; 44/2000) πtejejo za sub-
stance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih
posledic, ki jih lahko povzroËi zloraba. Posest prepovedanihdrog za lastno uporabo pa doloËa Zakon o prepreËevanju
uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uæivalcev pre-
povedanih drog (Ur. l. RS, πt. 98/99). Tako se na primer posest
manjπe koliËine prepovedane droge za enkratno lastno
uporabo obravnava kot prekrπek in kaznuje z denarno kazni-
jo ali zaporom. Kazni se je mogoËe izogniti s prostovoljnim
vstopom v katerega od programov zdravljenja ali v socialno-
varstvene programe. Katerikoli drug odnos s prepovedanimi
drogami (gojenje, predelava, promet, navajanje k uæivanju in
posedovanje) pa je kaznivo dejanje
po kazenskem zakoniku R
Slovenije. Samo uæivanje oziroma
uporaba prepovedanih drog v naπi
dræavi ni niti kaznivo dejanje niti
prekrπek. Takπno (liberalno) zakon-
odajo ima samo nekaj evropskih
dræav, na primer ©panija, Italija,
Portugalska, na Irskem, v Avstriji in
Belgiji velja to samo za marihuano,
medtem ko v veËini drugih evrop-
skih dræav z administrativno kazni-
jo (prekrπkom) sankcionirajo tudi
uporabo prepovedanih drog.
Nacionalni program za podroËje drog (2003/2008) skladno z
mednarodnimi konvencijami OZN in zakonodajo dræav Ëlanic
EU v poglavju o kaznovalni politiki vsebinsko nadaljuje proces
dekriminalizacije uporabnikov marihuane in drugih pre-
povedanih drog in s tem v zvezi dodatne “omilitve” sankcij,
nikakor pa legalizacije prepovedanih drog. Pod tem pojmom
se namreË razumeva umik posamezne prepovedane droge
(marihuane) iz seznama prepovedanih drog in neomejevan-
je ponudbe, kamor sodijo gojenje, predelava, preprodaja in
omogoËanje uporabe te droge, kar je skladno z mednarodni-
mi pravnimi akti kaznivo dejanje.
Iz Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami:
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000tolarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za
prekrπek, kdor ima v posesti prepovedane droge vnasprotju z doloËbami tega zakona.
Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000tolarjev ali zaporom do 5 dni se kaznuje za
prekrπek, kdor ima v posesti manjπo koliËino pre-povedane droge za enkratno lastno uporabo.
Skladno z doloËbami zakona o prekrπkih se smemileje kaznovati tisti storilec prekrπka iz prvega
odstavka tega Ëlena, ki ima v posesti manjπokoliËino prepovedane droge za enkratno lastno
uporabo, in storilec prekrπka iz prejπnjegaodstavka, Ëe prostovoljno vstopi v program zdravl-
jenja uæivalcev prepovedanih drog ali socialno-varstvene programe, ki jih potrdita Zdravstveni
svet ali Svet za droge.Storilcu prekrπka po tem zakonu se prepovedane
droge odvzamejo brez plaËila odπkodnine ne gledena to, ali so bile te prepovedane droge njegova last
ali pa jih je imel le v posesti.
ZAKONODAJA