Embed Size (px)
Citation preview
Nacionalna prilagoditev tematskega pripomočka PPI2Innovate
za pametno IKT (D.T1.4.2), Slovenija:
Zavod Tehnološka Mreža ( Zavod TM ICT),
projektni partner 6 (PP6), v sodelovanju z
Ministrstvom za javno upravo, projektni partner 7 (PP7)
Tematski pripomoček PPI2Innovate za pametno IKT (D.T1.2.4):
Univerza v Torinu, UNITO v sodelovanju s projektnimi partnerji
PPI2Innovate
Različica 3
05 2018
December 2017
D.T1.4.2 NACIONALNO PRILAGOJEN PRIPOMOČEK
PPI2INNOVATE ZA PAMETNO IKT
Stran 1
Kazalo vsebine
PREDGOVOR .......................................................................................... 3
1. TEORETIČNO OZADJE ......................................................................... 5
1.1. Javno naročanje kot spodbuda za inovacije ........................................... 5
1.2. Pristopa k javnemu naročanju inovacij: PKN in JNI .................................. 7
1.2.1. Predkomercialno naročanje (PKN) .................................................... 9
1.2.2. Javno naročanje inovacij (JNI) ....................................................... 15
1.3. Evropski politični okvir ................................................................... 25
1.3.1. Evropski politični okvir na področju IKT ............................................ 31
1.4. Glavne ovire za JNI ........................................................................ 34
1.4.1. Glavne ovira za JNI na področju IKT ................................................. 36
1.5. Namen tega pripomočka .................................................................. 38
2. PRAKTIČNI PRISTOP ........................................................................... 40
2.1. Splošno ....................................................................................... 40
2.2. Predhodne dejavnosti ..................................................................... 43
2.2.1 Politični okvir pri naročanju inovacij ................................................... 43
2.2.2. Določitev skupine za vodenje projekta ............................................... 51
2.2.3. Postavljanje mej ........................................................................... 55
2.3. Ugotavljanje in ocenjevanje potreb .................................................... 59
2.3.1. Ugotavljanje potrebe ..................................................................... 59
2.3.2. Opis potrebe ................................................................................ 65
2.3.3. Analiza stanja ............................................................................ 71
2.3.4. Izvedba analize stroškov in koristi ................................................... 75
2.4. Predhodno preverjanje trga in predhodno informativno obvestilo/periodično
informativno obvestilo ............................................................................... 81
2.4.1. Posebnosti predhodnega preverjanja trga in predhodnega informativnega
obvestila na področju IKT ........................................................................ 87
2.5. Strategija javnega naročanja za nabavo inovacij: izvajanje postopka oddaje javnega
naročila ............................................................................................... 90
2.5.1. Opredelitev organizacijskega modela (KDO BO KUPOVAL?) in ustrezne
strategije naročanja (KAKO KUPOVATI?)....................................................... 90
Stran 2
2.5.2. Priprava dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ................... 114
2.5.3. Ocenjevanje ponudb in oddaja javnega naročila ............................... 120
2.6. Izvajanje javnega naročila in vprašanja po izvedbi (faza izvajanja pogodbe/okvirnega
sporazuma) ......................................................................................... 127
2.6.1. Izvajanje javnega naročila in vprašanja po izvedbi na področju IKT (faza
izvajanja pogodbe/okvirnega sporazuma) ................................................... 131
3. OBVLADOVANJE TVEGANJ ................................................................... 133
3.1. Opredelitev tveganj ........................................................................ 135
3.2. Ocena tveganj .............................................................................. 136
3.3. Obvladovanje tveganj ..................................................................... 139
3.4. Narava tveganj v vsaki fazi javnega razpisa.............................................. 139
3.4.1. Ocena potreb ........................................................................... 139
3.4.2. Načrtovanje in organizacija ......................................................... 139
3.4.3. Dialog s trgom .......................................................................... 140
3.4.4. Izvedba strategije javnega naročanja in postopka oddaje javnega naročila140
3.4.5. Nadaljnje spremljanje in ocenjevanje ............................................ 140
3.5. Posebna tveganja na področju IKT ....................................................... 140
4. O NACIONALNI PRILAGODITVI DIREKTIVAM EU S PODROČJA JAVNEGA NAROČANJA .... 143
5. SLOVAR ........................................................................................ 157
6. KORISTNE POVEZAVE ......................................................................... 160
*Dokument ni lektoriran.
Stran 3
PREDGOVOR
Projekt PPI2Innovate (Krepitev zmogljivosti za spodbujanje uporabe javnega naročanja
inovativnih rešitev v srednji Evropi) se izvaja v obdobju od 1. junija 2016 do 31. maja 2019
v okviru programa „Interreg CENTRAL EUROPE“, ki ga financira EU in ga sestavlja konzorcij
desetih partneric iz šestih srednjeevropskih držav (Madžarske, Češke, Poljske, Italije,
Slovenije in Hrvaške).
Konzorcij združuje sektorske agencije (Bicro, CTRIA, RARR), deležnike na področju raziskav
in inovacij (Univerza v Torinu (UNITO), ICT TN, DEX IC) in državne administracije (slovensko
Ministrstvo za javno upravo, regija Piemonte, okraj Somogy in mesto Lublin), njegov končni
cilj pa je spodbujanje javnega naročanja inovacij (JNI) pri javnih naročnikih po vsej Srednji
Evropi.
JNI ima bistveno vlogo pri krepitvi inovacij, zato je deležno močne podpore na evropski
ravni. Kljub temu še vedno ostaja nerešenih nekaj pomembnih perečih vprašanj:
pripomočke, ki so na voljo, bi lahko bolje prilagodili državnim okvirom, premalo je tudi
regionalnih središč znanja. Projekt PPI2Innovate je resnično usmerjen neposredno na javne
naročnike na vseh upravnih ravneh v Srednji Evropi, in sicer tako, da omogoča krepitev
regionalnih zmogljivosti na področju JNI, spremembo stališč glede JNI, krepitev vezi med
ustreznimi deležniki v regionalnih sistemih inovativnosti, kar vse prispeva k intenzivnejši rabi
JNI v Srednji Evropi.
K uresničitvi ciljev projekta bodo prispevali naslednji rezultati:
3 tematski pripomočki PPI2Innovate (Pametno zdravje, Pametna energija in
Pametna IKT), ki so popolnoma prilagojeni šestim državnim institucionalnim okvirom in
prevedeni v vse nacionalne jezike;
6 akcijskih načrtov za delovanje kompetenčnih centrov: kompetenčne centre bodo
ustanovili mrežni partnerji, na Poljskem (RARR), v Italiji (Univerza v Torinu, UNITO) in na
Madžarskem (CTRIA) bodo pokrivali regionalno raven, v Sloveniji (TM ICT), na Hrvaškem
(Bicro) in Češkem (DEX IC) pa državno raven;
srednjeevropska mreža kompetenčnih centrov PPI2Innovate;
usposabljanje novih članov mreže JNI;
pilotni projekti JNI na področju energije, zdravja, v sektorju IKT na Madžarskem
(okraj Somogy), v Italiji (regija Piemont), na Poljskem (Lublin) in v Sloveniji (Ministrstvo za
javno upravo).
V okviru 1. tematskega delovnega sklopa (TDS1) – vodi ga profesorica Gabriella M. Racca
(Univerza v Torinu, UNITO) –, katerega glavni cilj je priznanje evropskega pravnega okvira
in poglobljena študija nacionalnega prenosa predpisov EU, je bil pripravljen osnutek
dokumenta kot podlaga za delavnico „Skupni razvoj in vzajemno učenje“, organizirano 15.
novembra 2016 v Ljubljani v Sloveniji. Dokument je bil dopolnjen in se lahko uporablja kot
Stran 4
splošen priročnik za javne naročnike na državni ravni. Projektni partnerji so ga pozneje
obravnavali v vsaki državi z lokalnimi/nacionalnimi naročniki, in sicer dvostransko ter na
delavnicah za uporabnike. Skupno so pridobili povratne informacije 242 posameznikov, ki so
zastopali 135 ustanov (naročnikov), in na tej podlagi sestavili dokument D.T1.2.4
Dokumentacija o končni različici pripomočka PPI2Innovate za pametno IKT.
Zavod Tehnološka Mreža (Zavod TM ICT), projektni partner 6 (PP6) je v sodelovanju z
zunanjim pravnim strokovnjakom pripravil nacionalno prilagoditev pripomočka PPI2Innovate
za pametno IKT (D.T1.4.2) slovenski nacionalni zakonodaji. Pri tem procesu je v zaključni
fazi sodelovalo tudi Ministrstvo za javno upravo (MJU), projektni partner 7 (PP7).
Stran 5
1. TEORETIČNO OZADJE
1.1. Javno naročanje kot spodbuda za inovacije
Glede na zadnje razpoložljive ocene GD Rast so javna naročila – kot skupni javni odhodki za
gradnje, blago in storitve – v letu 2015 predstavljala 13,1 % evropskega BDP in so bila vredna
2015,3 milijarde EUR. Tako velika kupna moč lahko v resnici pomembno vpliva na
gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost in splošno družbeno blaginjo.
Nekdanja komisarka EU za inovativno družbo in medije Viviane Redding je leta 2006 tako
izjavila: „Javni sektor ima resnično veliko kupno moč, vendar potrebuje prave spodbude za
porazdelitev tveganj in koristi, ki jih prinaša vlaganje v nove tehnologije in storitve.“ Skupno
javno naročanje prek osrednjih nabavnih organov na državni ravni, pa tudi skupno javno
naročanje na nižjih ravneh „javnim kupcem omogoča doseganje učinkovitosti in krepi njihov
tržni položaj, kar prinaša prihranke“, poleg tega „jim omogoča, da okrepijo svoj vpliv pri
uresničevanju okoljskih, socialnih in inovativnih ciljev“. Zaradi tega so „skupni in osrednji
nabavni organi bistvenega pomena pri javnem naročanju in imajo pogosto pomembno vlogo
tudi pri strateškem javnem naročanju“ (Komisija EU, GD Rast – Study on strategic use of
public procurement, 2016, 59). Poleg spletnih knjižnic meril so razvili napredne pripomočke
za veliko drugih namenov, kot so izračun stroškov življenjske dobe, pregledi rezultatov za
ocenjevanje strateških naročil ter tudi usklajevanje povpraševanja in ponudbe inovativnih
proizvodov in storitev (Komisija EU – GD Rast, Study on strategic use of public procurement,
2016, 5; glej tudi Komisija EU, Pre-commercial public procurement should become a bridge
from research to innovation, IP/06/373, 24. marec 2006; Komisija EU, Guide - Public
Procurement as a Driver of Innovation in SMEs and Public Services, 2014),
Javno naročanje kot gonilna sila inovacij v MSP in javnih službah, 2015
(https://publications.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/f5fd4d90-a7ac-11e5-
b528-01aa75ed71a1/language-sl/format-PDF).
Inovacije so pravzaprav bistven dejavnik pri reševanju sodobnih družbenih izzivov v več
pomembnih sektorjih – na primer na področjih zdravstvenega varstva, energije, podnebnih
sprememb, prevoza, varnosti, varovanja okolja. Vsa ta področja so zelo pomembna za
oblikovalce politike, ki morajo poskrbeti za učinkovitejše javne storitve, ali pa njihov pomen
izhaja iz nacionalnih ali mednarodnih obveznosti.
Pri inovacijah gre za odkrivanje novih tehnologij, ki ponujajo rešitve za spopadanje z
družbenimi izzivi. Te na trgu že obstajajo v manjšem obsegu (javno naročanje inovacij –
JNI) ali pa jih je treba razviti na novo, zato se vse začne na stopnji raziskav in razvoja
(predkomercialno naročanje – PKN).
Stran 6
Inovacijske strategije so tako prisotne na vseh stopnjah razvoja novih proizvodov in storitev:
med raziskavami in razvojem, predproizvodnjo, proizvodnjo, distribucijo, usposabljanjem,
pripravo trga in pri novih organizacijskih metodah. Poleg tega lahko naročniki oblikujejo in
spodbujajo inovacije pri ponudnikih, tako da opredelijo predmet pogodbe, sprejmejo
inovacijam prijazne tehnične specifikacije, merila za ocenjevanje in oddajo naročil ter
zagotovijo stalno spremljanje po oddaji naročila, kar lahko vključuje celo pobude, ki
temeljijo na doseženih rezultatih.
Slika 1. JNI in PKN na kratko
Is there a solution to the unmet need on the
market?
Ali na trgu obstaja rešitev za neizpolnjeno
potrebo?
No Ne.
Yes, but not on large-scale. Da, ampak ne v večjem obsegu.
PCP PKN
PPI JNI
R&D activities (subtracted by the scope of the
EU Public procurement directives)
Dejavnosti RR (omejene s področjem uporabe
direktiv EU o javnem naročanju)
Public procurement Javno naročilo
Inovation Inovacija
Tako lahko javni sektor – zlasti kadar so kritična masa naročniki – spodbuja inovacije na
strani povpraševanja ter zagotovi, da kakovost in učinkovitost javnih storitev dolgoročno ne
stagnirata. Politični okvir EU že deset let podpira ta pristop k inovacijam na strani
povpraševanja, zlasti po tem, ko se je izkazalo, da spodbujanje inovacij s financiranjem
zasebnega sektorja (pristop na strani dobave) ni bilo uspešno.
Stran 7
Javni naročniki pa bi morali za krepitev inovacij na strani povpraševanja strateško in
pravočasno spodbujati inovacije na trgu, s čimer bi ustvarjali gospodarsko in družbeno
blaginjo ter spodbudili industrijo k naložbam v nova znanja, opremo ter raziskave in razvoj.
Javni naročniki morajo strateško in pravočasno načrtovati postopek javnega naročanja ob
upoštevanju svojih potreb ter kratko - in dolgoročnih koristi. Naročanje inovativnih rešitev
lahko dejansko spodbudi boljši dostop do trga – in njegovo razumevanje – ter učinkovitejše
sprejemanje odločitev, ki temelji na dokazih; javnim organom omogoča izpolnjevanje
njihovih političnih ciljev in večjo stroškovno učinkovitost z optimalno kombinacijo višje
kakovosti, hitrejše dobave oziroma začetka izvajanja in/ali nižjih stroškov v celotni
življenjski dobi. Takšne strategije lahko pozitivno vplivajo tudi na dostop inovativnih
ponudnikov na trg ter spodbujajo njihovo gospodarsko in industrijsko rast.
1.2. Pristopa k javnemu naročanju inovacij: PKN in JNI
Evropska unija spodbuja inovacije v javnem naročanju s predkomercialnim naročanjem
(PKN) – ki ga je „mogoče uporabiti, kadar rešitve, ki bi bile pripravljene za trg, še ne
obstajajo in so potrebne nove raziskave in razvoj“ – in javnim naročanjem inovacij (JNI),
usmerjenim v nakup obstoječih inovacij, ki se še ne tržijo v celoti, a zanje niso potrebne
nove raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Če so torej strateški cilj naročnika inovacije, lahko izbira med dvema pristopoma - JNI in
PKN - k postopku javnega naročanja, pri čemer pa je treba upoštevati posebne postopke.
Zaradi tega je zelo pomembno, da oba pristopa natančno razložimo.
Glej: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/innovation-procurement
Stran 8
Slika 2. Poglavitni mehanizmi pri javnem naročanju
Vir: spletišče EAFIP
Phase 0
Curiosity driven research
Stopnja 0
Raziskave iz vedoželjnosti
R&D / Pre-commercial procurement (PCP) RR / Predkomercialno naročanje (PKN)
Phase 1
Solution design
Supplier A
Supplier B
Supplier C
Supplier D
1. stopnja
Zasnova rešitve
Ponudnik A
Ponudnik B
Ponudnik C
Ponudnik D
Phase 2
Prototype development
Supplier B
Supplier C
Supplier D
2. stopnja
Razvoj prototipa
Ponudnik B
Ponudnik C
Ponudnik D
Phase 3 3. stopnja
Stran 9
Original development and testing of limited
volume of 1st test products / services
Supplier B
Supplier D
Izvirni razvoj in preskušanje omejenih količin
prvih testnih proizvodov/storitev
Ponudnik B
Ponudnik D
Phase 4
Development of commercial volumes of end-
products. Wide diffusion of newly developed
services.
Supplier(s) A, B, C, D and/or X
4. stopnja
Razvoj komercialnih količin končnih proizvodov.
Splošno razširjanje na novo razvitih storitev.
Ponudnik(i) A, B, C, D in/ali X
Public procurement of innovative solutions
(PPI)
Javno naročanje inovacij (JNI)
1.2.1. Predkomercialno naročanje (PKN)
Predkomercialno naročanje (PKN) je zasnovano tako, da usmerja razvoj inovativnih
rešitev h konkretnim potrebam javnega sektorja (47. točka, Direktiva 2014/24/EU), zlasti
prek nakupa storitev raziskovanja in razvoja, usmerjenih v razvoj čisto novih rešitev in
prototipov.
Je odraz strategije Evropske unije, preusmerjene k inovacijam: pravzaprav se je Komisija že
leta 2007 odločila, da bo namesto financiranja zasebnih podjetij (stran ponudbe) spodbujala
inovacije na strani povpraševanja. Politike, usmerjene na stran povpraševanja, pa so
prinesle tudi nekaj težav, saj je financiranje PKN včasih pomenilo kršitev predpisov EU o
državni pomoči, podpora je namreč povzročala izkrivljanje konkurence na nekaterih trgih.
Po drugi strani – in da bi se izognili državni pomoči – morajo politike na strani povpraševanja
izvirati iz dejanskih potreb javnih naročnikov, porojenih iz dejavnosti, ki se izvajajo v
njihovih organizacijah, treba je tudi poiskati načine za izpolnjevanje teh potreb, ne pa samo
podpirati posameznih panog (glej v nadaljevanju).
Osnovni namen PKN je, da eden ali več javnih naročnikov od gospodarskega subjekta nabavi
raziskovalne in razvojne storitve (RR), usmerjene v reševanje družbeno-gospodarskih
izzivov, ki so v javnem interesu in za katere ni mogoče poiskati rešitve z razvojem novih
tehnologij, pri čemer ni z ničimer zavezan k vključevanju v nadaljnje JNI.
PKN je mogoče izvesti kot pogodbo z več izvajalci ter tako spodbujati udeležbo in krepiti
konkurenco, s tem se je mogoče tudi izogniti morebitnim motečim inovacijam med
oddajanjem in izvedbo javnega naročila. Pravice intelektualne lastnine običajno pripadejo
Stran 10
prejemnikom naročila, predvidena pa je tudi odškodnina za tveganje javnega naročnika (za
upravljanje pravic intelektualne lastnine glej nadaljevanje, modri okvirček v razdelku
2.2.3).
PKN lahko vključuje različne ponudnike, ki tekmujejo na različnih stopnjah razvoja:
raziskave in razvoj se delijo na posamezne stopnje (zasnova rešitve, prototip, razvoj izvirne
rešitve in preverjanje/testiranje prvih proizvodov), pri čemer se število konkurenčnih
ponudnikov RR po vsaki fazi vrednotenja zniža.
Pravzaprav PKN, v nasprotju z JNI, ne vključuje naročanja že obstoječih proizvodov ali
storitev – v manjših ali večjih količinah –, temveč je namenjeno stopnji RR, in sicer
raziskovanju in zasnovi morebitnih alternativnih in konkurenčnih rešitev do izdelave
prototipa in razvoja omejenega števila proizvodov, ki so bili izbrani kot najboljša izmed
možnosti. Za ta pristop k javnemu naročanju je značilna porazdelitev tveganj in koristi v
skladu s tržnimi pogoji, večstopenjski konkurenčen razvoj ter ločevanje med RR in dejanskim
trženjem končnih proizvodov.
V praksi se PKN začne z opredelitvijo potreb, ki jih javni naročnik zbere med končnimi
uporabniki (pristop od spodaj navzgor), šele nato objavi javni razpis, s katerim pozove
gospodarske subjekte, da se potegujejo za sklenitev okvirne pogodbe PKN. Javni naročnik
nato oceni odzive ter lahko odda eno ali več naročil različnim ponudnikom, ki bodo potem
začeli razvijati svoje projekte in preverjati njihovo izvedljivost. Na koncu te stopnje se
manjša skupina izbranih ponudnikov spet poteguje za prehod na naslednjo stopnjo, v kateri
se začne razvoj prototipov. Šele sedaj omejeno število udeležencev poskuša doseči zadnjo
stopnjo, ko vsak zmagovalni ponudnik izdela manjšo količino proizvodov ali storitev.
PKN je lahko priprava za nadaljevanje s pristopom JNI, ki pa se v vseh predvidenih strategijah
javnega naročanja obravnava ločeno.
Stran 11
Slika 3. Prevzemanje ustreznih vlog v procesu PKN
Pre-commercial procurement Predkomercialno naročanje
main characteristics:
1) risk-benefit sharing according to market
conditions
2) competitive development in phases
3) separation between R&D and
commercialisation of end-products
Glavne značilnosti:
1) delitev tveganja in koristi glede na razmere
na trgu
2) večstopenjski konkurenčen razvoj
3) ločevanje med RR ter trženjem končnih
proizvodov
POLICY-MAKER
FUNDING demand side
- to implement innovative procurement
- to pool demand
OBLIKOVALEC POLITIKE
FINANCIRANJE strani povpraševanja
- za izvedbo inovativnega javnega naročanja
- za združevanje povpraševanja
Public procurers-CPBs Javni naročniki – osrednji nabavni organi
PCP – for R&D
Mutually binding and risk-benefit sharing
contract
PKN – za RR
Pogodba, ki obvezuje obe strani ter omogoča
porazdelitev tveganj in koristi.
SUPPLIERS of innovation PONUDNIKI inovacij
PRE-COMMERCIAL PROCUREMENT
POLICY-MAKER
Public
Procurers-CPBs
Public
Procurers-CPBs
SUPPLIERS of
innovation
FUNDING demand side
PCP –for R&D
Mutually
binding and
risk-benefit
sharing
contract
PAYMENT OF FULL COST AT MARKET
PRICE
PAYMENT OF FULL COST AT MARKET
PRICEPCP – within EU competition lawPCP – within EU competition law
Main characteristics:
1)risk-benefit sharing according to market conditions
2)competitive development in phases
3) separation between R&D and commercialisation of end-products
- to implement
innovative procurement
- to pool demand
Stran 12
PCP – within EU competition law JNI – v skladu s konkurenčnim pravom EU
PAYMENT OF FULL COST AT MARKET PRICE PLAČILO CELOTNIH STROŠKOV PO TRŽNI CENI
Z ločitvijo javnega naročanja od naročila za široko komercialno uporabo je torej PKN
usmerjeno na pridobivanje storitev RR, ki zahtevajo precej raziskav in naložb v razvoj,
teh pa zasebni sektor ne bi mogel izvesti brez podpore javnih organov, ne da bi s tem
povzročil enostranske državne pomoči industriji. PKN je mogoče načrtovati na
državni/regionalni/lokalni ravni ali pa z željo po vzpostavitvi mednarodnega sodelovanja.
Razlika je predvsem v zapletenosti naročila, številu vključenih udeležencev in pravni podlagi
(pri čezmejnem PKN je na primer treba izbrati nacionalno zakonodajo, ki jo je treba
upoštevati pri posameznih korakih v postopku javnega naročanja).
FOKUS: PKN IN DRŽAVNA POMOČ
Evropska unija opredeljuje državno pomoč kot vsako prednost, ki jo javni organi z državnimi
sredstvi in na selektivni podlagi dodelijo kateremu koli gospodarskemu subjektu in ki bi lahko
izkrivljala konkurenco in trgovino v EU.
Da bi se izognili dodeljevanju državne pomoči in kršitvi člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 2014 (Sporočilo Komisije, Bruselj, 21. 5. 2014, C(2014), 3282, pododstavek 2.3, točka 33, str. 17) določa, da bo „Komisija ugotovila, da podjetjem ni bila dodeljena nobena državna pomoč, kadar cena, plačana za zadevne storitve, v celoti odraža tržno vrednost ugodnosti, ki jih je prejel javni naročnik, in tveganja, ki jih je prevzel udeleženi ponudnik“, zlasti kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: a) izbirni postopek je odprt, pregleden in nediskriminatoren ter temelji na objektivnih merilih za
izbor in dodelitev, določenih pred postopkom za oddajo naročila;
b) predvideni pogodbeni dogovori, v katerih so opisane vse pravice in obveznosti pogodbenic,
vključno v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, so pred postopkom za oddajo naročila na voljo
vsem zainteresiranim ponudnikom;
c) naročnik nobenemu udeleženemu ponudniku ne daje nobene prednostne obravnave pri dobavi
komercialnih količin končnih proizvodov ali storitev javnemu naročniku v zadevni državni članici
ter
d) izpolnjen je eden od naslednjih pogojev:
- vsi rezultati, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, se lahko splošno razširjajo, na
primer prek objav, izobraževanja ali prispevkov organom za standardizacijo tako, da jih lahko
druga podjetja reproducirajo, vse pravice intelektualne lastnine pa so v celoti dodeljene javnemu
naročniku; ali
- kateri koli ponudnik storitev, ki so mu dodeljeni rezultati, iz katerih izhajajo pravice intelektualne
lastnine, mora javnemu naročniku brezplačno omogočiti neomejen dostop do teh rezultatov,
tretjim osebam pa pod tržnimi pogoji zagotoviti dostop, na primer prek neizključnih licenc.
Če ti pogoji niso izpolnjeni, se lahko države članice oprejo na individualno oceno pogojev pogodbe
med javnim naročnikom in podjetjem brez poseganja v splošno obveznost priglasitve pomoči za
raziskave, razvoj in inovacije (RRI) v skladu s členom 108(3) PDEU.
Poleg tega je v Sporočilu Komisije EU 799(2007) o PKN navedeno, da če delitev tveganja in koristi
med javnim organom in gospodarskim subjektom ne poteka v skladu s tržnimi pogoji – in je cena,
plačana za storitve, višja od tržne – to „po navadi šteje za državno pomoč, o čemer je treba v
skladu s členi Pogodbe ES (sedaj člena 107-108 PDEU) in Okvirom za državno pomoč za raziskave in
razvoj ter inovacije obvestiti Komisijo, ki zadevo prouči“.
Stran 13
Sporočilo Komisije EU 799(2007) o PKN: http://ec.europa.eu/invest-in-
research/pdf/download_en/com_2007_799.pdf /
http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2007/SL/1-2007-799-SL-F1-1.Pdf.
Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (2014): http://eur-
lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:52014XC0627(01)&from=EN / http://eur-
lex.europa.eu/legal-
content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52014XC0627%2801%29&from=EN&lang3=choose&lang2=choose&la
ng1=SL
S pravnega vidika je PKN dejansko izvzeto s področja uporabe direktiv o javnem
naročanju iz leta 2014 (14. člen, Direktiva 2014/24/EU).
Primer: glavni namen projekta SILVER (http://www.silverpcp.eu/), ki je vključeval konzorcij raziskovalnih
ustanov in organizacij javnega sektorja s sedeži na Danskem, Finskem, Nizozemskem, Švedskem in v Združenem
kraljestvu, je bil poiskati in ponuditi nove tehnologije za pomoč fizično in kognitivno prikrajšanim starejšim. V
njem so s predkomercialnim naročanjem (PKN) skušali spodbuditi razvoj rešitev za konkretne družbene potrebe.
Na podlagi projekta je bilo izvedeno JNI, pri katerem so javni organi imeli vlogo stranke za uvajanje inovativnih
izdelkov ali storitev.
Dober primer projekta na državni ravni prihaja iz Švedske, kjer je tamkajšnja uprava za promet s podporo
svetovalne družbe Vinnova in švedske Agencije za energijo zagnala obsežen projekt PKN, v katerem so sodelovali
demonstratorji električnega prevoza težkih tovornjakov in drugih večjih vozil. Ponudnike ali njihove konzorcije,
ki so izpolnili pogoje za udeležbo, so pozvali k predložitvi konceptualnih zamisli. Po izvedeni oceni so bile skupine
ponudnikov povabljene k podpisu pogodb o izdelavi natančnejših zasnov njihovih predlaganih testnih primerkov.
Primer na področju IKT: projekt IMAILE (http://www.imaile.eu/)
Dne 1. oktobra 2015 je bil v podatkovni zbirki TED (Tenders Electronic Daily) objavljen mednarodni razpis za
zbiranje predlogov na podlagi PKN v zvezi s projektom IMAILE. Namen razpisa je pridobiti storitve raziskav in
razvoja na podlagi izobraževalnih rešitev, ki temeljijo na IKT, za podporo individualiziranih učnih okolij (PLE -
personalised learning environments) na ravni osnovne in nižje srednje šole, z močnim poudarkom na
naravoslovnih predmetih (naravoslovju, tehnologiji, tehniki, matematiki).
V projektu IMAILE je uporabljena naslednja metodologija PKN:
1. Faza 0 – priprava PKN
• predhodno preverjanje trga
o ocena potreb na strani povpraševanja (potrebe strank – skupina kupcev je vedno v središču pozornosti)
o ocena stanja na strani ponudbe, vključno s predhodnim preverjanjem trga (naše informacije,
komunikacija in dialog s ponudniki)
• priprava razpisne dokumentacije in
• objava razpisa za zbiranje ponudb na podlagi PKN
2. Faza PKN (3 stopnje)
• strategija ocenjevanja in ocene rešitev IMAILE PLE
• stopnja PKN 1 – rezultati izbire
• stopnja PKN 2 – rezultati izbire
• stopnja PKN 3 – rezultati izbire
3. Faza 4 – skupno evropsko javno naročanje inovacij (JNI)
• po zaključku PKN podpora MSP-jem in zagonskim podjetjem za komercializacijo, začetek izvajanja JNI
Stran 14
Faze PKN projekta IMAILE
Postopek predkomercialnega naročanja se izvaja v treh fazah: preučitev zasnove rešitev, razvoj prototipov in
potrditev zasnove (prvotni razvoj omejenih testnih serij) za izvajanje storitev raziskav in razvoja (izvajanje
storitev raziskav in razvoja ne bo nikoli vključevalo komercialni razvoj).
Naročniki v štirih državah so vložili 1,2 milijona EUR, Evropska komisija pa 3,4 milijona EUR, da bi se vzpostavil
projekt ter financirale tri faze PKN in ponudniki, ki izvajajo raziskave in razvoj v okviru projekta.
• Faza 1: zasnova rešitve
380 000 EUR (zagotovljena sredstva za do osem ponudnikov, trajanje: 3 meseci)
• Faza 2: razvoj prototipa
1 520 000 EUR (zagotovljena sredstva za do štiri ponudnike, trajanje: 6 mesecev)
• Faza 3: predkomercialni razvoj proizvodov/storitev v majhnem obsegu
1 900 000 EUR (zagotovljena sredstva za do dva ponudnika, trajanje: 7 mesecev)
Testne serije: za fazo 3 bodo morali biti kandidati pozorni na zahtevo po testiranju prototipov v realnih scenarijih
v šolah v mestih Halmstad (Švedska), Magdeburg (Nemčija), Konnevesi (Finska) in Viladecans (Španija).
Ocenjevalna komisija, ki sestoji iz naročnikov (skupine kupcev), lokalnih ocenjevalcev/strokovnjakov in treh
zunanjih strokovnjakov (tehnologija, pedagogika ter znanost, tehnologija, inženiring in matematika) oceni
ponudbe in odda javno naročilo za vsako fazo posebej.
Glavni poudarki:
Cilj predkomercialnega naročanja (PKN) je usmerjanje raziskovanja in razvoja
(RR) inovativnih rešitev h konkretnim potrebam javnega sektorja.
V postopku PKN primerjamo in potrjujemo alternativne pristope različnih
ponudnikov, preden izvedemo naročilo za široko komercialno uporabo.
PKN je še zlasti koristen za srednje - in dolgoročne inovacije, ki vodijo k velikim
spremembam (so prebojne), ne pa za kratkoročne postopne prilagoditve.
PKN ne spada v sklop direktiv EU o javnem naročanju iz leta 2014, zanj na splošno
velja, da ne pomeni državne pomoči, če se izvaja v skladu s COM 799(2007)
Evropske komisije in okvirom za državno pomoč EU za raziskave in razvoj ter
inovacije iz leta 2014 (glej več podatkov o državni pomoči v nadaljevanju).
Za zagotovitev, da se tveganja in koristi delijo po tržnih pogojih, mora vsako
korist s področja raziskav in razvoja, ki si jo delita javni naročnik in podjetje, ki
sodeluje pri predkomercialnem naročanju, podjetje nadomestiti javnemu kupcu
po tržni ceni. To lahko stori na primer z znižanjem cene v primerjavi z izključnim
stroškom razvoja, ki odraža tržno vrednost prejetih ugodnosti in tveganj, ki jih
prevzema podjetje.
PKN se lahko izvaja na državni/regionalni/lokalni ravni in v okviru čezmejnega
sodelovanja, odvisno od velikosti projekta, stopnje razpršenosti potreb,
zapletenosti projekta, količine dodeljenih tehničnih in ekonomskih sredstev.
Stran 15
1.2.2. Javno naročanje inovacij (JNI)
JNI velja za pristop k inovacijam, ki spodbuja javno naročanje, pri katerem ima javni
naročnik vlogo stranke za uvajanje (imenovane tudi zgodnji uporabnik ali prvi kupec)
inovativnega blaga, gradenj ali storitev, ki so pripravljene za trg ali pa so že na voljo v
majhnem, nekomercialnem obsegu, vključno z rešitvami, ki temeljijo na inovativni rabi
obstoječih tehnologij. Stopnja RR tako ne spada na področje JNI (saj se razlikuje tako od
PKN, ki je večinoma namenjeno nakupu raziskovalnih in razvojnih storitev, in partnerstev za
inovacije, pri katerih so raziskave in razvoj pomemben del postopka).
V praksi naročniki JNI vnaprej objavijo svojo namero za nabavo večje količine inovativnih
rešitev, s čimer želijo spodbuditi industrijo, da na trg v določenem obdobju spravi rešitve z
želenim razmerjem med kakovostjo in ceno.
JNI tako zagotavlja zgodnje „preverjanje terena“ glede konkretnih javnih nabavnih potreb,
ki ustrezajo izvedljivim rešitvam za javne naročnike, pri čemer lahko ponudniki bolje
predvidijo povpraševanje po novih rešitvah in skrajšajo čas, da te dosežejo trg.
JNI je v celoti urejeno s svežnjem direktiv EU o javnem naročanju in za njegovo izvedbo
se lahko izbere kateri koli postopek javnega naročanja, opisan v direktivah, z izjemo
partnerstva za inovacije. Postopek v bistvu povezuje PKN in JNI, saj se raziskovalne in
razvojne dejavnosti ter nakup inovativnih rešitev združita v poseben, večstopenjski
postopek.
JNI je namenjeno nakupu inovacij in njihovemu hitrejšemu vstopu na trg.
PKN je mogoče načrtovati na državni/regionalni/lokalni ravni ali pa z željo po
vzpostavitvi mednarodnega sodelovanja. Razlika je predvsem v zapletenosti naročila,
številu vključenih udeležencev in pravni podlagi.
Stran 16
Slika 4. Pregled pristopa JNI
INNOVATION PROCUREMENT
Public Procurement of Innovation - PPIPublic Procurement of Innovation - PPI
procurement where contracting
authorities act as launch customers
of innovative goods or services which
are near to the market or already
available on small-scale commercial
basis, including solutions based on
existing technologies used in an
innovative way
PPI
≠ from PCP
Innovation procurement Naročanje inovacij
Public Procurement of Innovation - PPI Javno naročanje inovacij – JNI
procurement where contracting authorities act
as launch customers of innovative goods or
services which are near to the market or
already available on small-scale commercial
basis, including solutions based on existing
technologies used in an innovative way
naročanje, pri katerem imajo javni naročniki
vlogo strank za uvajanje inovativnega blaga ali
storitev, ki so pripravljene za na trg ali pa so že
na voljo v majhnem, nekomercialnem obsegu,
vključno z rešitvami, ki temeljijo na inovativni
rabi obstoječih tehnologij
≠ from PCP ≠ PKN
Primer: Projekt HAPPI (Javno naročanje inovacij za zdravo staranje; angl. Healthy ageing Public Procurement
of Innovations (HAPPI): http://www.happi-project.eu/), ki ga je financirala Evropska komisija, je bil ena od
prvih konkretnih izkušenj s čezmejnim skupnim javnim naročilom, namenjenim nakupu inovacij na področju
kakovostnega staranja.
Projekt HAPPI vključuje 12 evropskih partnerjev, in sicer iz Francije (Réseau des Acheteurs Hospitaliers d’Ile-
de-France, Ecole des Hautes Etudes en Santé Publique (EHESP), BPIFRANCE), Združenega kraljestva (NHS
Commercial Solutions, BITECIC Ltd), Nemčije (ICLEI – lokalna uprava za trajnost), Italije (Univerza v Torinu
in Società di Committenza Regione Piemonte), Belgije (MercurHosp – Mutualisation Hospitalière),
Luksemburga (Fédération des Hôpitaux Luxembourgeois (FHL), Avstrije (Zvezna agencija za javno naročanje
FPA – pridružena partnerica) in Španije (FIBICO – pridružena partnerica).
Projekt HAPPI je ena od najnaprednejšin in najinovativnejših izkušenj na področju skupnega javnega naročanja,
saj so v njem združili inovativne izdelke („kaj kupiti“) s precejšnjo novostjo na področju javnega naročanja, ki
so jo skupaj zasnovali in izvedli osrednji nabavni organi različnih članic („kako kupovati“: glej v nadaljevanju).
Partnerice v projektu HAPPI so se zaradi porazdelitve tveganja odločile za sodelovanje že od samega začetka.
Tako je bilo v okviru projekta vzpostavljeno sodelovanje med osrednjimi nabavnimi organi različnih držav
članic, ki so se odločili za skupno nabavo inovativnih in trajnostnih rešitev za zdravo staranje z javnim
Stran 17
naročanjem obstoječih inovacij (javno naročanje inovacij – JNI). Oblikovana je bila spletna platforma HAPPI za
zbiranje inovacij, pri čemer je začela nastajati tudi evropska zbirka podatkov o inovativnih malih in srednje
velikih podjetjih, ki se ukvarjajo s področjem zdravega staranja. Tako so želeli promovirati SKUPNI JAVNI RAZPIS
HAPPI ter poiskati inovativne proizvode in storitve.
Spletna platforma omogoča sodelovanje na evropski ravni ter združuje ponudnike in ponudnike (zlasti mala in
srednja podjetja), je tudi pripomoček, ki omogoča tržne raziskave in ocenjevanje potreb.
Organizirani so bili štiri informativni dnevi (glej v nadaljevanju; v Nemčiji, Združenem kraljestvu, Franciji, Italiji
in Avstriji), na katerih so ponujali prve informacije, kako se vključiti v skupni javni razpis HAPPI, in pojasnjevali,
kako je mogoče na spletno platformo vložiti predloge za inovacije.
Dober primer na lokalni ravni ponuja občina Marburg (Nemčija), kjer so leta 2011 ustvarili novo, izjemno
učinkovito tehnologijo hlajenja strežniške sobe v mestni hiši. Rešitev združuje sisteme ogrevanja, napajanja in
ohlajanja ter zagotavlja hlajenje in tudi električno energijo, ki je potrebna za opremo IT v stavbi. Občina je s
prehodom s standardne rešitve za hlajenje na novo, integrirano energetsko rešitev prihranila več kot 70 %
siceršnje energije, porabljene v strežniški sobi. Prihranek pri stroških za energijo tako znaša do 15.000 EUR na
leto.
Slika 5. Cilji v projektu HAPPI
What is the HAPPI project? Kaj je projekt HAPPI?
A European project: Evropski projekt:
© Copyright 2016 G. M. Racca
As life expectancy increases across Europe, causing healthcare costs to escalate, the European Commission has made the theme « ageing well » a strategic priority for 2020
Ageing in poor health conditions is not acceptable Healthcare providers must offer
innovative solutions for enhanced care in the home, hospitals and nursing homes and improvements in working environments
Call 2011: “Supporting Public Procurement of innovative solutions: networking and financing procurement” (CIP Programme) Budget 15M€ - 8 project awarded
2012
INNOVATIVE SOLUTIONS INNOVATIVE SOLUTIONS
A European Project: The European Commission is embarking on a new initiative: supporting demand-driven innovation
WHAT IS THE HAPPI PROJECT?
10 + 2 partners Start date: 2 October 2012 End of the Project: August 2016
Duration: 42 months Budget: 2M€ prepa + 2,5M€procurement
HAPPI: snapshot
Stran 18
The European Commission is embarking on a
new initiative: supporting demand-driven
innovation
Evropska komisija začenja novo pobudo:
podporo inovacijam, ki nastajajo zaradi
dejanskih potreb
Call 2011: „Supporting public procurement of
innovative solutions: networking and financing
procurement“ (CIP programme). Budget: 15M€ -
8 projects awarded
Razpis 2011: „Podpora javnemu naročanju
inovacij: mrežno povezovanje in financiranje
naročil“ (program CIP)
Proračun: 15 mrd. EUR – izbranih 8 projektov
2012
HAPPI: snapshot
- 10 + 2 partners
- Start date: 2 October 2012
- End of the project: August 2016
- Duration: 42 months
- Budget: 2M€ prepa + 2,5M€ procurement
2012
HAPPI: na kratko
- 10 + 2 partnerjev
- Začetek projekta: 2. oktober 2012
- Konec projekta: avgust 2016
- Trajanje: 42 mesecev
- Proračun: 2 mrd. EUR priprave + 2,5 mrd. EUR
naročilo
Ageing in poor health conditions is not
acceptable
Staranje v slabem zdravstvenem stanju ni
sprejemljivo.
INNOVATIVE SOLUTIONS INOVATIVNE REŠITVE
As life expectancy increases across Europe,
causing healthcare costs to escalate, the
European Commission has made the theme
“ageing well” a strategic priority for 2020.
Ker se v Evropi pričakovana življenjska doba
daljša, zaradi česar se višajo stroški
zdravstvene oskrbe, je Evropska komisija
izbrala „kakovostno staranje“ za strateško
prednostno nalogo za leto 2020.
Healthcare providers must offer innovative
solutions for enhanced care in the home,
hospitals and nursing homes and improvements
in working environments.
Izvajalci zdravstvenih storitev morajo ponuditi
inovativne rešitve za boljšo oskrbo na domu, v
bolnišnicah in domovih ter izboljšave v delovnih
okoljih.
Stran 19
Slika 6. Partnerji v projektu HAPPI
THE HAPPI CONSORTIUM KONZORCIJ HAPPI
Slika 7. JNI v projektu HAPPI
© Copyright 2017 G. M. Racca 3
7
THE HAPPI CONSORTIUM
-Good practice: INNOVATION How to buyWhat to buy
-Barriers: Fragmentation of - contracting authorities - suppliers
-The success factors : Joint procurementEU-Networks of Contracting Authorities for
INNOVATION
Public Procurement of Innovation Public Procurement of Innovation –– HAPPI HAPPI PROJECT PROJECT
……3 challenges3 challenges AWARD PROCEDURE
SUBJECT MATTER of the CONTRACT
Stran 20
Public procurement of innovation – HAPPI
PROJECT
Javno naročanje inovacij – PROJEKT HAPPI
… 3 challenges … 3 izzivi
Good practice: INNOVATION – How to buy
- What to buy
SUBJECT MATTER OF THE CONTRACT
Dobra praksa: INOVACIJE → Kako kupovati
→ Kaj kupovati
VSEBINA POGODBE
Barriers: Fragmentation of: - contracting
authorities
- suppliers
Ovire: drobljenje - javnih naročnikov
- ponudnikov
The success factors: Joint procurement Dejavniki uspeha: skupno naročanje
EU-Networks of Contracting Authorities for
INNOVATION
Mreže EU naročnikov za INOVACIJE
Primeri na področju IKT
Projekt INSPIRE (mreža naročnikov za spodbujanje povpraševanja po inovacijah v e-zdravstvu),
www.inspirecampus.eu je bila financirana v okviru programa OP7 od 1. septembra 2013 do 31. avgusta 2016.
Teme: tehnologije, ki omogočajo neodvisno življenje
Vir: Innovation Procurement, The power of the public purse, 2017 (Javno naročanje inovacij - moč javnih
sredstev), https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/innovation-procurement-power-public-purse
V okviru projekta INSPIRE je bila vzpostavljena mreža naročnikov, ki so sodelovali v več PKN in JNI na nacionalni
ravni in ravni EU (npr. STOP-AND-GO, THALEA, RELIEF, ANTISUPERBugs, EMPATTICS). Akademija INSPIRE je
pripravila tudi izobraževalno gradivo za lažjo uvedbo novih tehnologij in na IKT temelječih storitev v
zdravstvenem sistemu z uporabo pristopa, ki temelji na z dokazi podprtih storitvah in poslovnih modelih. Projekt
INSPIRE je imel tudi praktičen učinek na uporabo instrumentov PKN in JNI z povezovanjem javnega naročanja
inovacij z dejavnostmi na področju tveganega kapitala.
Partnerji v javnem naročanju: Nordic Healthcare Group (FI), BITECIC (UK), AIAQS (ES), Resah-Idf (FR), TEHA (IT),
BBG (AT)
Projekt EURECA (http://cordis.europa.eu/project/rcn/194637_en.html), ki se izvaja od 1. marca 2015 do 31.
avgusta 2017, obravnava pomanjkanje znanja in ozaveščenosti, kako opredeliti in naročati okolju prijazne in
trajnostne podatkovne centre. Dejavnosti bodo zajemale rešitve za predkomercialno naročanje in javno
naročanje inovacij.
To se bo doseglo z združevanjem priznanih in novih primerjalnih meril uspešnosti v pripomoček, ki je enostaven
za uporabo in ga lahko uporablja tudi nestrokovno osebje. V okviru projekta EURECA bo pripravljen načrt za
izboljšanje, v katerem bodo predlagane možnosti za javno naročanje, s katerimi bi se zmanjšala poraba energije,
dosegla stroškovna učinkovitost in kar najbolj zmanjšal okoljski odtis. Ključna merila bodo obravnavala
Stran 21
predstavitev analize stroškov in koristi, pokrivanje življenjskega cikla podatkovnega centra in vpliv na okolje.
Projekt bo okrepil poslovne priložnosti s predstavitvijo virov za izobraževanje in svetovanje o tem, kako
nepristransko opredeliti možnosti s tehnično in komercialno nevtralnimi informacijami. Te možnosti vključujejo
izvajanje podrobnih študij o naložbah v obstoječe osebje, ponovno opremljanje zmogljivosti, ukrepe za
utrjevanje, nove gradnje ali oddajanje dela zunanjim izvajalcem oziroma posebne kombinacije ali podsklope teh
dejavnosti. Viri vključujejo predloge RFI, ITT ali RFP, tehnične in okoljske zbirke podatkov ter katalog študij
primerov, ki so strukturirani glede na delovni potek javnega naročila. Končni cilj je skupinam za vodenje javnega
naročila omogočiti izbiro okolju prijaznih možnosti nabave ter zagotoviti resnično in stabilno stroškovno
učinkovitost, ki omogoča uspešno pridobivanje ponudb. Za zagotovitev učinkovite uporabe razvojnih dosežkov
projekta bo zagotovljen skladen sklop ciljno usmerjenih in učinkovitih elementov izobraževanja, ki se bodo
pripravljali med celotnim projektom ter ki podpirajo uporabo orodij in virov EURECA. Poglobljene povezave
konzorcija z evropskimi in mednarodnimi odbori za standarde ter industrijskimi skupinami bodo zagotovile, da
bo program EURECA „živ“, trajnosten in interaktiven vir, ki bo lahko spremljal najnovejši razvoj.
Kako so bili doseženi rezultati?
Za dosego predhodno opredeljenih ciljev ima konzorcij zastavljene naslednje končne rezultate:
- poročilo o praksah na področju javnega naročanja in priporočila glede primerjalnih meril za
ocenjevanje,
- poročilo o analizi učinka možnosti javnega naročanja okolju prijaznega podatkovnega centra,
- okvir in podroben opis podatkovnega centra EURECA,
- imenik javnih naročnikov v EU,
- poročilo o metodi ocenjevanja za merjenje energijskih prihrankov in okoljskih koristi projekta prek
javnega naročanja inovacij,
- načrt razširjanja in komunikacije,
- spletna platforma za sodelovanje.
Projekt Virtual Construction for Roads (V-Con) (Virtualna gradnja cest)
http://cordis.europa.eu/project/rcn/105551_en.html (2012-2017) je namenjen izboljšanju učinkovitosti in
uspešnosti nacionalnih organov za ceste z izboljšanjem izmenjave podatkov v sektorju gradbeniške infrastrukture
z uporabo pristopa modeliranja informacij o zgradbah (BIM - Building Information Modelling). BIM je bil že
uspešno uveden v drugih sektorjih in se uporablja na svetovni ravni. Sektor gradbeniške infrastrukture pa še
vedno zaostaja na tem področju, saj ne zaznava potreb po naložbah v standardizacijo formatov za izmenjavo
podatkov. Industrija programske opreme ni pripravljena razvijati programske opreme za svoje stranke, če je
preveč negotovosti glede tržnega potenciala za njene proizvode. Brez podporne programske opreme organi za
ceste v svojih postopkih ne bodo uporabljali informacijskih standardov in ne bodo zahtevali od pogodbenih
izvajalcev, da uporabljajo te standarde. Projekt V-Con bo prekinil ta začarani krog, tako da bo zagotovil
opredelitev prvega standarda, javno naročanje potrebne programske opreme in začetek izvajanja PKN za strežnik
BIM in programsko opremo.
Glavna cilja projekta V-Con sta: vzpostaviti osnutek različice za standardizirane informacije in strukturo
izmenjave podatkov ter naročiti in testirati sisteme programske opreme v okviru PKN, ki so skladni s to strukturo.
Rezultati bodo vključeni v javno naročanje dveh velikih infrastrukturnih projektov na Nizozemskem in Švedskem.
Predvidene so koordinacijske dejavnosti: prvič med dvema vodilnima raziskovalnima inštitutoma na tem področju
(TNO iz Nizozemske in CSTB iz Francije), drugič z nacionalnima organoma za ceste na Nizozemskem (RWS) in
Švedskem (TV), tretjič s prodajalci programske opreme v tem sektorju in četrtič z ostalim sektorjem gradbeniške
infrastrukture. Rezultat tega bo osnutek različice standarda, ki se bo uporabil v programski opremi, pripravljeni
v fazi komercialnega naročanja. Širjenje rezultatov projekta V-cons bo potekalo v ustreznih mrežah take vrste
organizacij.
SMART BENCHES https://operatorict.cz/en/smart-benches/ je razpis za pilotni projekt, ki ga je objavila mestna
občina Praga kot povabilo za oddajo ponudb za klopi, ki bi zadovoljile potrebe 21. stoletja.
Stran 22
Posebej opremljene klopi bodo občanom Prage in obiskovalcem omogočile ne le počitek in sprostitev temveč tudi
polnjenje telefonov ali tabličnih računalnikov, povezovanje z internetom ter informacije o trenutni temperaturi
in vlažnosti zraka ali količini CO2 v zraku. Klopi so lahko opremljene tudi z gumbom v sili, ki je povezan z
reševalno službo. Vse klopi bodo umeščene neposredno v javni prostor v mestu in ne bodo priključene na
električno omrežje, saj se bodo napajale prek sončnih panelov.
Koristi:
- obnovljivi viri energije za mobilno opremo,
- dodana vrednost za klopi, ki bodo vir koristnih informacij,
- večji občutek varnosti zaradi povezave z reševalno službo,
- zbiranje podatkov za nadaljnjo obdelavo in optimizacijo javnega prostora.
Med polletnim izvajanjem pilotnega projekta se bo 4-6 klopi uporabljalo na javno dostopnih površinah na različnih
lokacijah po Pragi. Po opravljeni oceni se bodo mestna uprava in posamezni deli občine odločili, ali bodo dodatne
klopi postavili tudi na drugih površinah.
Predviden datum izvedbe: maj 2017
Glavni poudarki:
JNI se uporablja, kadar lahko izzive rešujemo z inovativnimi rešitvami, ki v
majhnem obsegu že obstajajo in za katere niso potrebne nadaljnje raziskovalne
in razvojne dejavnosti;
namen JNI je premostiti vrzel med najnovejšimi tehnologijami/postopki in
strankami iz javnega sektorja, ki imajo lahko koristi od njih;
z JNI prej spravimo nove tehnologije na trg, s tem pa zagotovimo učinkovitejše in
stroškovno ugodnejše javne storitve;
JNI je še posebej učinkovito na področjih, kjer velik del povpraševanja odda javni
sektor (npr. promet, zdravstvo, energija, IKT);
JNI ni nova oblika oddajanja naročil, saj direktive o javnem naročanju iz leta 2014
potrjujejo enake postopke oddaje naročil pri izboru ponudnikov;
javnih naročil s področja inovacij ni mogoče oddati v okviru partnerstva za
inovacije (31. člen Direktive 2014/24/EU), saj inovacijsko partnerstvo združuje
PKN in JNI v poseben postopek oddaje javnega naročila;
JNI se lahko izvaja na državni/regionalni/lokalni ravni in v okviru čezmejnega
sodelovanja, odvisno od velikosti projekta, stopnje razpršenosti potreb,
zapletenosti projekta, količine dodeljenih tehničnih in ekonomskih sredstev.
Stran 23
Slika 8. Koristi PKN in JNI
Benefits of PCP and PPI
BENEFITS OF PCP
- Mutual learning
- Development of products that
better meet procurers' needs
- Reduction of risks connected to miss-
specified tender
- Shortening of the time-to-market
for suppliers
-Competition within prescribed time
and budgetary limits
-Improvement of the overall quality
and/or efficiency of public services
- Facilitation of access of SMEs
- Increased interoperability and
product inter-changeability
requirements
BENEFITS OF PPI
-Improved quality and/or efficiency of
public services with a smart use of
taxpayers’ money
-Public authorities acting as first buyers
may signal the market acceptance of the
innovation and encourage other
customers to adopt the innovation
- Public authorities can identify
solutions for their needs and introduce
new suppliers and service providers
obtaining cost savings in the short,
medium and long-term
- Suppliers can have access to valuable
public sector clients and gain the
opportunity to apply research outcomes
and commercialise ideas while
understanding public sector challenges
and priorities
Stran 24
Benefits of PCP and PPI Koristi PKN in JNI
Benefits of PCP Koristi PKN
- mutual learning
- development of products that better meet
procurers’ needs
- reduction of risk connected to miss-specified
tender
- shortening of time-to-market for suppliers
- cooperation within prescribed time and
budgetary limits
- improvement of the overall quality and/or
efficiency of public services
- facilitation of access of SMEs
- increased interoperability and product inter-
changeability requirements
- Vzajemno učenje
- Razvoj proizvodov, ki bolje ustrezajo
naročnikovim potrebam
- Zmanjšanje tveganja zaradi slabo
opredeljenega naročila
- Skrajšanje časa za dosego trga za ponudnike
- Sodelovanje v predvidenem času in v
proračunskih okvirih
- Izboljšanje splošne kakovosti in/ali
učinkovitosti javnih služb
- Omogočanje dostopa malim in srednjim
podjetjem
- Okrepljene zahteve glede interoperabilnosti
in zamenljivosti
Benefits of PPI Koristi JNI
- improved quality and/or efficiency…
- Public authorities acting as first buyers …
- public authorities can identify solutions …
- suppliers can have access to valuable …
- Večja kakovost in/ali učinkovitost javnih
storitev s smotrno uporabo davkoplačevalskega
denarja.
- Javni organi kot prvi kupci lahko opozorijo na
tržno sprejemljivost inovacije in spodbudijo
druge potrošnike, da jo sprejmejo.
- Javni organi lahko opredelijo rešitve za svoje
potrebe ter vključijo nove ponudnike in
ponudnike storitev ter s tem kratko-, srednje-
in dolgoročno prihranijo.
- Ponudniki dobijo dostop do pomembnih strank
v javnem sektorju in priložnost, da uporabijo
rezultate raziskav in prodajo svoje zamisli, pri
tem pa razumejo izzive in prednostne naloge v
javnem sektorju.
Stran 25
1.3. Evropski politični okvir
Evropska unija in njene države članice dejavno podpirajo javno naročanje inovacij v več
pravnih in političnih dokumentih. Tako so na primer nekatere države članice ustanovile
agencije in programe za inovacije na državni in regionalni ravni (npr. BIS v Združenem
kraljestvu, VINNOVA na Švedskem, IWT v Flandriji), s katerimi so želele spodbuditi
naročnike, naj pri običajnih dejavnostih javnega naročanja razmišljajo tudi o inovacijah.
Na ravni EU pa so evropske institucije podprle javno naročanje inovacij z razvojem posebnih
programov financiranja in inovacijam prijaznejšim zakonskim okvirom (Komisija EU - GD
Rast, Študija o strateški rabi javnega naročanja, 2016; glej tudi: 5. letna konferenca o
javnem naročanju inovacij, 26. oktober 2016, Swissot̂el, Berlin, Nemčija, na voljo na:
http://player.gl-systemhaus.de/european-commission/innovative-public-
procurement/int.html).
Slika 9. Finančni in pravni pripomočki za spodbujanje javnega naročanja inovacij na ravni
EU
• Some Member States have established innovation agencies and programmes at
the national and regional level (e.g. BIS in the United Kingdom, VINNOVA in
Sweden, IWT in the Flanders region) in order to encourage procurers to include
innovation into their activity.
• At the EU level, European institutions have supported innovation procurement
through the development of dedicated funding schemes and of a more innovation-
friendly legal framework.
Financial and legal tool to promote innovation
FINANCIAL TOOLS -Competitiveness and Innovation
Framework Programme (CIP)
-Framework Programme for
Research and Technological
Development (FP7)
-European Structural and
Investment Funds (ESIF), including
INTERREG
- Horizon 2020.
LEGAL TOOLSThe new Public Procurement Directives (2014/24/EU
and 2014/25/EU):
- encourage the co-financing of R&D
activities;
- give a clear structure to each procurement
procedure
- introduce the Innovation Partnership;
- allow a clearer preliminary market
consultation;
- provide for greater considerations of
environmental, social and innovation-related
award criteria;
- enable larger market pull and spread the
individual procurement risk for early
innovative projects by clarifying rules on
joint and cross-border procurement
Stran 26
Financial and legal tool to promote innovation Finančni in pravni pripomoček za spodbujanje
inovacij
Some member states have established innovation
agencies …
Nekatere države članice so za spodbujanje
naročnikov, da bi v svoje dejavnosti vključili
inovacije, ustanovile agencije in programe za
inovacije na nacionalni in regionalni ravni (npr. BIS v
Združenem kraljestvu, VINNOVA na Švedskem, IWT v
Flandriji).
At the EU level, European institutions … Na ravni EU evropske institucije podpirajo javno
naročanje inovacij z oblikovanjem posebnih
programov financiranja in inovacijam prijaznejšim
pravnim okvirom.
FINANCIAL TOOLS FINANČNI PRIPOMOČKI
- Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (CIP)
- Okvirni program za raziskovanje in tehnološki
razvoj (FP7)
- Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi
ESI), vključno s programom INTERREG
- Obzorje 2020
LEGAL TOOLS PRAVNI PRIPOMOČKI
Novi direktivi o javnem naročanju (2014/24/EU in
2014/25/EU):
- spodbujata sofinanciranje raziskovanja in razvoja
- zagotavljata jasno strukturo za vse postopke
naročanja
- uvajata partnerstvo za inovacije
- omogočata jasnejše postopke za predhodno
preverjanje trga
- omogočata večje upoštevanje okoljskih, družbenih
in na inovacije usmerjenih meril za dodeljevanje
- omogočata večje povpraševanje na trgu in pri
zgodnjih inovativnih projektih razpršujeta zgodnje
tveganje v okviru naročila, saj razjasnjujeta pravila
o skupnem in čezmejnem naročanju
Stran 27
FOKUS: FINANČNI PRIPOMOČKI
Največ možnosti za financiranje javnega naročanja inovacij ponujajo evropski strukturni in
investicijski skladi (skladi ESI) ter program Obzorje 2020.
Skladi ESI – ki vključujejo Evropski sklad za regionalni razvoj (INTERREG) – podpirajo množične
naložbe v infrastrukturo, ki državljanom zagotavlja osnovne storitve na področjih energije,
zdravja, okolja, prevoza in IKT.
S programom Obzorje 2020 pa se uresničuje pobuda Unija inovacij – osrednja pobuda v okviru
strategije Evropa 2020, s katero želijo zagotoviti konkurenčnost Evrope na svetovni ravni, in sicer
s spodbujanjem odličnosti v znanosti, utrjevanjem vodilnega položaja industrije in iskanja
odgovorov na družbene izzive –, v njem so predvidene tri vrste podpore za naročanje inovacij, ki
ga izvajajo naročniki iz držav članic in pridruženih držav (ukrep za usklajevanje in podporo
povezovanju javnih naročnikov na posameznem področju, ki je v javnem interesu; ukrep
sofinanciranja za sofinanciranje cene skupnega ali usklajenega javnega naročanja inovativne
rešitve in ukrep javnega naročanja za podporo JNI, ki ga EU izvaja v svojem imenu ali pa skupaj z
javnimi naročniki iz držav članic ali pridruženih držav).
FOKUS: PRAVNI OKVIR
Za oblikovanje inovacijam prijaznega pravnega okolja novi direktivi o javnem naročanju
(2014/24/EU in 2014/25/EU, s katerima se razveljavljata direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES) – ki
sta začeli veljati 17. aprila 2014 in se sedaj prenašata v nacionalne zakonodaje – spodbujata
podjetja, da razvijejo svoje zmogljivosti za inovacije, po drugi strani pa ohranjata osnovna načela
o pošteni konkurenci, preglednosti, nediskriminaciji in enaki obravnavi.
Kar zadeva nacionalne pravne okvire partneric v projektu PPI2I, sta Italija in Madžarska s 26.
decembrom 2016 uveljavili vse ustrezne direktive; nove predpise EU so delno uveljavile tri
države (Poljska in Slovenija sta uveljavili direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, medtem ko je
Češka prenesla direktivi 2014/23/EU in 2014/24/EU), na Hrvaškem pa prenos še poteka, saj
novi zakon o javnem naročanju čaka na potrditev v državnem parlamentu.
Direktive EU o javnem naročanju iz leta 2014 na splošno spodbujajo sodelovanje malih in srednjih
podjetij v javnih razpisih, tako da se že na stopnji izbire racionalizira celotna zahtevana
dokumentacija. Poleg tega direktiva EU o javnem naročanju iz leta 2014 omogoča boljše predhodno
preverjanje trga, saj pojasnjuje ustrezne predpise in spodbuja konkurenčne postopke brez
pogajanj; omogoča tudi večje upoštevanje okoljskih in družbenih meril ter meril, ki so povezana z
inovacijami; omogoča razvoj večjih potreb na trgu in razpršitev tveganja pri posameznem javnem
naročilu za zgodnje inovativne projekte, saj prinaša jasnejša pravila o skupnem in čezmejnem
javnem naročanju. Zagotavlja jasno strukturo konkurenčnega postopka javnega naročanja s
pogajanji, s katerimi se ponudbe izboljšujejo in prilagajajo, da se pridobijo najboljši rezultati;
poenostavlja konkurenčni dialog za posebno tehnološko in finančno zapletene projekte; uvaja nov
postopek, imenovan partnerstvo za inovacije (31. člen Direktive 2014/24/EU), ki omogoča javnim
naročnikom, da inovativno rešitev prilagodijo svojim potrebam s financiranjem raziskav in razvoja
po enakem postopku kot pri javnem naročilu inovacije.
Direktiva 2014/14 EU poleg tega predvideva širši nabor modelov okvirnih sporazumov (z enim ali
več gospodarskimi subjekti; s ponovnim odpiranjem konkurence, brez ponovnega odpiranja
konkurence, ali deloma s ponovnim odpiranjem konkurence), pri tem pa uvaja nove možnosti za
sodelovanje med pogodbenicami – tudi čezmejno ali transnacionalno (glej: 48. člen ZJN-3). Zlasti
se spodbuja sodelovanje med osrednjimi nabavnimi organi, s čimer želijo zagotoviti najboljše
Stran 28
razmerje med kakovostjo in ceno ter inovacije in trajnost, premagati sedanje ovire na enotnem
trgu EU in ponuditi nove priložnosti gospodarskim subjektom, zlasti inovativnim malim in srednjim
podjetjem. V 39. členu nove direktive (glej 34. člen ZJN-3) so predvidene različne možnosti za
sodelovanje naročnikov iz različnih držav članic pri oddajanju javnih naročil:
a. možnost, da naročniki iz ene države članice uporabijo centralizirane nabavne dejavnosti, ki
jih zagotavljajo osrednji nabavni organi v drugi državi članici (in da ponudijo, če to možnost
navedejo v razpisni dokumentaciji, svoje dejavnosti naročnikom v drugi državi članici: glej 2.
odstavek 39. člena Direktive 2014/24/EU);
b. možnost, da naročniki iz različnih držav članic skupaj oddajo javno naročilo, sklenejo okvirni
sporazum ali uporabijo dinamičen nabavni sistem (glej 43. odstavek 39. člena Direktive
2014/24/EU);
c. možnost, da ustanovijo skupni subjekt, vključno z evropskim združenjem za teritorialno
sodelovanje (EZTS, glej 5. odstavek 39. člena Direktive 2014/24/EU).
Slika 10. Različni načini za prenos 39. člena Direktive 2014/24/EU
DIRECTIVE 2014/24/EU of 26 February 2014 DIREKTIVA 2014/24/EU z dne 26. februarja 2014
DIFFERENT MODELS RAZLIČNI MODELI
Art. 39, Procurement involving contracting
authorities from different member states (par.
2, 1st, 2nd subpar.)
39. člen, Javno naročanje, pri katerem
sodelujejo javni naročniki iz različnih držav
članic (1. in 2. alineja 2. odstavka)
(glej tretji odstavek 34. člena ZJN-3)
1 model prvi model
OPEN THE MARKET
Wholesaler – Intermediary CPB
of one EU Member State
can offer ACTIVITIESTo other Member To other Member
States States CAsCAs
“State shall not prohibit…”
C. A.C. A.
C. A.
C. A.CPB
1° model Art. 39, Procurement involving contracting authorities from
different Member States (par. 2, 1st, 2nd subpar.)
DIRECTIVE 2014/24/EU of 26 February 2014 DIFFERENT MODELS
© Copyright 2016 G. M. Racca
Stran 29
Wholesaler – Intermediary veletrgovec - posrednik
OPEN THE MARKET ODPRTJE TRGA
CPB of one EU Member State osrednji nabavni organ ene države članice EU
can offer ACTIVITIES to other Member States
CAs
lahko ponudi DEJAVNOSTI javnim naročnikom iz
drugih držav članic
“State shall not prohibit …” „Država ne sme prepovedati …“
CPB
C.A.
osrednji nabavni organ (ONO)
javni naročnik (JN)
DIRECTIVE 2014/24/EU of 26 February 2014 DIREKTIVA 2014/24/EU z dne 26. februarja
2014
DIFFERENT MODELS RAZLIČNI MODELI
Art. 39, Procurement involving contracting
authorities from different member states (par.
4, 1st subpar.)
39. člen, Javno naročanje, pri katerem
sodelujejo javni naročniki iz različnih držav
članic (1. alineja 4. odstavka)
(glej četrti odstavek 34. člena ZJN-3)
2 model 2. model
Execution of th
e contrac
t
Execution of th
e contrac
t
Execution of the contract
Joint procurement
CPB
CPB
CPB Award procedure
The allocation of responsibilities and the applicable national law shall be referred to in the procurement documents for jointly awarded public contracts.
Art. 39, Procurement involving contracting authorities from different Member States (par. 4, 1st subpar.) 2° model
DIRECTIVE 2014/24/EU of 26 February 2014 DIFFERENT MODELS
Execution of the contract
© Copyright 2016 G. M. Racca
Stran 30
Joint procurement Skupno javno naročanje
CPB osrednji nabavni organ (ONO)
Award procedure
Postopek javnega naročanja
Execution of the contract Izvedba javnega naročila
The allocation of responsibilities and the
applicable national law shall be referred to in
the procurement documents for jointly
awarded public contracts.
Dodelitev odgovornosti in veljavno nacionalno
pravo se navedeta v dokumentaciji v zvezi s
skupno oddajo javnega naročila.
DIRECTIVE 2014/24/EU of 26 February 2014 DIREKTIVA 2014/24/EU z dne 26. februarja 2014
DIFFERENT MODELS RAZLIČNI MODELI
Art. 39, Procurement involving contracting
authorities from different member states (par.
5)
39. člen, Javno naročanje, pri katerem
sodelujejo javni naročniki iz različnih držav
članic ( 5. odstavek)
(glej šesti odstavek 34. člena ZJN-3)
CPB
CPB
CPBCPB
CPB
Joint Legal Entity
Applicable law?
M.S. where EGTC has its
registered officeregistered office
M.S. where EGTC is
carrying out its activitiescarrying out its activities
Agreement between CPBs
Undetermined period, limited to a certain period of time, Certain types of contracts, one or more individual contract awards
EGTCEuropean Grouping of Territorial Cooperation
Art. 39, Procurement involving contracting authorities from different Member States (par. 5)3° model
DIRECTIVE 2014/24/EU of 26 February 2014 DIFFERENT MODELS
© Copyright 2016 G. M. Racca
Stran 31
3 model 3. model
Joint legal entity Skupni pravni subjekt
CPB osrednji nabavni organ
(ONO)
EGTC
European Grouping of Territorial Cooperation
EZTS
Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje
(European Grouping of Territorial Cooperation)
Agreement between CPBs Sporazum med osrednjimi nabavnimi organi
Applicable law? Veljavna zakonodaja?
MS where EGTC has its registered office Države članice, v katerih ima EZTS registriran
sedež
MS where EGTC is carrying out its activities Države članice, v katerih EZTS izvaja svoje
dejavnosti
Undetermined period, limited to a certain
period of time
Nedoločen čas, omejen na neko obdobje
Certain types of contracts, one or more
individual contract awards
Nekatere vrste javnih naročil, eno ali več oddaj
posameznih javnih naročil
1.3.1. Evropski politični okvir na področju IKT
Evropska digitalna agenda je najpomembnejši dokument na področju IKT (http://eur-
lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:si0016). Priporočamo, da preberete tudi
ta dokument in zlasti poglavje 2.3.3.1, ki obravnava opis posebnih potreb na področju IKT
ter spodbujanje interoperabilnosti 1 in standardov v javnem naročanju na področju IKT.
Še en pomemben referenčni dokument na tem področju je Evropski akcijski načrt za e-
upravo za obdobje 2016–2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe uprave, ki sledi
prejšnjemu dokumentu IKT in e-uprava: evropski akcijski načrt 2011-2015 (http://eur-
lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=LEGISSUM:si0021).
1 Interoperabilnost pomeni „zmožnost neenakih in različnih organizacij, da sodelujejo pri vzajemno koristnih in dogovorjenih skupnih ciljih, ki vključujejo izmenjavo informacij in znanja med organizacijami prek poslovnih procesov, ki jih podpirajo, z izmenjavo podatkov med zadevnimi sistemi IKT“. Vir: EU: Smernice o naročanju rešitev IT (EU: Guidelines on procuring IT solutions), 2015.
https://joinup.ec.europa.eu/sites/default/files/guideline_on_procuring_it_solutions_-_v1_00.pdf
Stran 32
Spletna stran o pobudah politike EU na področju javnega naročanja inovacij vsebuje
zanimive informacije. V zvezi s tem je treba zlasti opozoriti na pobudo z naslovom
Posvetovanje o interesu javnih naročnikov za javno naročanje na IKT temelječih inovacij
za delovni program Obzorje 2020 za obdobje 2018-2020, v katerem so navedena glavna
področja interesa (potrebe/izzivi) v raziskavo vključenih javnih naročnikov na področju IKT
(https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/eu-policy-initiatives-pcp-and-ppi).
Obzorje 2020 je glavno FINANČNO ORODJE, ki zagotavlja financiranje za vsako stopnjo
inovacijskega postopka od temeljnih raziskav do uvajanja na trg v skladu z zavezami EU,
sprejetimi na podlagi pobude "Unija inovacij". Vodič za dejavnosti v zvezi z IKT je na voljo
na spletnem naslovu
(http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?action=display&doc_id=11912)
Evropska strategija za računalništvo v oblaku 2012-2020 (Digitalna agenda: nova
strategija za spodbujanje evropskih podjetij in upravne produktivnosti prek računalništva v
oblaku) med drugim zajema ukrep v zvezi z evropskim partnerstvom na področju storitev
računalništva v oblaku, ki predvideva razvoj industrije IT v okviru povpraševanja v javnem
sektorju (tj. javnih naročil), (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-
cloud-computing-strategy#Article).
Evropska strategija za računalništvo v oblaku - vzpostavitev konkurenčnega na podatkih
in znanju temelječega gospodarstva v Evropi temelji na Evropski strategiji za računalništvo
v oblaku in strategiji za visoko zmogljivo računalništvo (COM(2012) 45 final). Izhaja iz pobud,
kot je nedavno objavljen pomembni projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI) o
aplikacijah, ki uporabljajo visoko zmogljivo računalništvo in obsežne podatke
(http://www.eu2015lu.eu/en/actualites/articles-actualite/2015/11/17-conf-data-
forum/index.html)
Strategija za enotni digitalni trg https://ec.europa.eu/digital-single-market/en temelji
na treh stebrih:
1. dostop: boljši dostop za potrošnike in podjetja do digitalnega blaga in storitev v
Evropi; (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/better-access-consumers-
and-business-online-goods)
2. okolje: ustvarjanje ustreznih razmer in enakih konkurenčnih pogojev za razvoj
digitalnih omrežij in inovativnih storitev; (https://ec.europa.eu/digital-single-
market/en/right-environment-digital-networks-and-services)
3. gospodarstvo in družba: doseganje čim večjega potenciala rasti digitalnega
gospodarstva. (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/economy-society)
Stran 33
Cilji strategije so:
1. oblikovanje enotnega digitalnega trga za povečanje digitalnih priložnosti za
državljane in podjetja ter izboljšanje položaja EU kot vodilnega svetovnega igralca
na področju digitalnega gospodarstva;
2. krepitev evropske digitalne industrije za zagotovitev, da imajo lahko podjetja, mala
in srednja podjetja (MSP) in netehnološke panoge koristi od digitalnih inovacij za
ustvarjanje višje vrednostne verige. Ta strategija povezuje nacionalne in regionalne
pobude ter spodbuja naložbe;
3. oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva: evropsko podatkovno
gospodarstvo izkorišča potencial digitalnih podatkov, da bi prineslo čim večje koristi
gospodarstvu in družbi. Obravnava ovire, ki preprečujejo prost pretok podatkov, z
namenom doseganja enotnega evropskega trga;
4. izboljšanje povezljivosti in dostopa: evropsko podatkovno gospodarstvo izkorišča
potencial digitalnih podatkov, da bi prineslo čim večje koristi gospodarstvu in družbi.
Obravnava ovire, ki preprečujejo prost pretok podatkov, z namenom doseganja
enotnega evropskega trga. Evropska komisija izboljšuje dostop in povezljivost za
državljane z odpravo stroškov gostovanja, zagotavljanjem odprtega interneta in
določitvijo telekomunikacijskih predpisov. Namen je povečati produktivnost za
podjetja z okrepitvijo širokopasovne in brezžične povezljivosti po vsej Evropi;
5. vlaganje v omrežje in tehnologije: Evropska komisija financira raziskavo, ki
omogoča nove tehnologije, kot so 5G in Internet stvari (IoT), da bi zagotovila koristi
za evropske državljane s hitrim in dostopnim internetom za prihodnost;
6. doseganje napredka na področju digitalne znanosti in infrastrukture: strategija za
enotni digitalni trg spodbuja odprto znanost in odprt dostop do znanstvenih
izsledkov. Cilj je evropskim akterjem na področju znanosti, industrije in javne
uprave zagotoviti odlično digitalno infrastrukturo za super računalništvo in
shranjevanje podatkov;
7. podpiranje medijev in digitalne kulture za oblikovanje skladnega pristopa na
področju medijske politike, ki zajema zakonodajo o avdiovizualnih medijskih
storitvah in ohranjanju kulturne dediščine;
8. oblikovanje digitalne družbe: Evropska komisija želi oblikovati vključujočo digitalno
družbo, ki temelji na enotnem digitalnem trgu; izgradnja pametnih mest,
izboljšanje dostopa do e-upravljanja, storitev e-zdravstva ter digitalne veščine in
znanja bodo omogočili oblikovanje evropske digitalne družbe;
9. krepitev zaupanja in varnosti za večjo varnost med brskanjem po spletu in boljšo
vključenost. S tem se izboljšuje splošna raven kibernetske varnosti in spodbuja
digitalna zasebnost v Evropi.
Stran 34
1.4. Glavne ovire za JNI
Kljub prizadevanju evropskih institucij, da bi ustvarile ustrezno pravno in finančno okolje za
javno naročanje inovacij, koncept še ni v celoti zaživel zaradi organizacijskih vprašanj ter
nezadostnih praktičnih izkušenj in znanja naročnikov, posledica česar je določena stopnja
nenaklonjenosti tveganju: obstaja le nekaj spodbud za nakup inovativnih rešitev, da se bolj
kupuje od novih podjetij kot pa obstoječe uveljavljene proizvode od uveljavljenih
ponudnikov, prav tako ni predvidenih kazni za javne naročnike, ki ne izvedejo naročila PKN
ali JNI; obstajajo težave glede zavedanja, poznavanja, izkušenj in sposobnosti v zvezi z
novimi tehnologijami in razvojem trga; naročanje pogosto velja zgolj za finančno in
administrativno nalogo, ne glede na širše politične cilje; trgi javnih naročil so razdrobljeni,
zaradi česar je težje doseči kritično maso, priložnosti za spodbujanje bolj standardiziranih
in interoperativnih rešitev pa so omejene; mala in srednja podjetja niso dovolj vključena
kot neposredni ponudniki javnim naročnikom.
Za premagovanje teh ovir je bistvenega pomena, da se:
jasno opredelijo vloge in odgovornosti z ukrepi za ozaveščanje in usposabljanjem v
državnih institucijah, med zaposlenimi v javnem sektorju, javnimi uslužbenci,
pomembnimi končnimi uporabniki (npr. kliničnimi zdravniki, negovalnim osebjem in
bolniki v zdravstvenem sektorju), ki lahko koristno svetujejo glede najnujnejših potreb
(tako imenovano opredeljevanje potreb od spodaj navzgor), s čimer je mogoče
spodbuditi inovacije v posameznih sektorjih;
oblikujejo centralizirani subjekti za usklajevanje ali se vzpostavi sodelovanje z njimi,
saj bi lahko zagotovili pomoč in ocenjevali učinkovitost izvajalskih agencij, tako da bi
opredelili sektorje, ki so strateški in v katerih bi potrebovali naročila inovacij; javni
naročniki pozovejo k predložitvi letnega načrta inovacij; projekti naročanja inovacij
upravljajo z napovedmi količin in/ali ciljev; ti načrti objavijo, da bi podjetja lahko
opredelila prihodnje trge; omogoči mrežno povezovanje in delitev znanja med
deležniki; zagotovi podpora in svetovanje kupcem o opredelitvi inovacij ter reševanju
pravnih in pogodbenih vidikov v postopkih javnega naročanja inovacij;
predvidi oblikovanje sistema certificiranja za naročnike, ki se ukvarjajo z nakupom
inovativnih rešitev;
ustvarijo spobude s podeljevanjem nagrad ali ponujanjem sofinanciranja za javno
naročanje inovacij;
zagotovi priznavanje in sprejemanje tveganj pri naročanju inovacij;
spodbudi raba e-Certisa (glej 80. člen ZJN-3), spletne zbirke potrdil in listinskih dokazov,
ki jih v postopkih javnega naročanja pogosto zahtevajo narčniki glede izkazovanja
izpolnjevanja pogojev. Zbirko vodi Komisija EU in omogoča javnim naročnikom iz drugih
držav članic, da pridobijo informacije, katere dokumente morajo zahtevati od
gospodarskih subjektov in katere dokumente lahko sprejmejo v postopku javnega
naročanja v državi članici. Spletna zbirka pa poslovnim subjektom pa pomaga razumeti,
Stran 35
katera dokumentacija in potrdila so potrebni za oddajo ponudbe tudi v drugi državi
članici.
Slika 11. Glavne ovire in rešitve pri javnem naročanju inovacij
- Organisational issues…
- Risk-aversion: …
- No penalties …
- Procurement is often …
- Public procurement markets …
- SMEs are not sufficiently …
- Organizacijska vprašanja ter nezadostne
praktične izkušnje in pomanjkljivo znanje
naročnikov.
- Nenaklonjenost tveganju: obstaja le nekaj
pobud za nakup inovativnih rešitev, poleg tega
se bolj kupuje od novih podjetij kot pa
obstoječe proizvode od uveljavljenih
ponudnikov.
- Ni predvidenih kazni za javne naročnike, ki ne
izvedejo naročila PKN ali JNI.
- Naročanje pogosto velja zgolj za finančno in
administrativno nalogo.
- Trgi javnih naročil so razdrobljeni.
- Mala in srednja podjetja niso dovolj vključena
kot neposredni ponudniki javnim naročnikom.
- Defining clear roles … - Jasna opredelitev vlog in odgovornosti z
ukrepi za ozaveščanje in usposabljanjem.
- Organisational issues and lack of
practical experience and expertise by procurers
- Risk-aversion: few incentives exist
in order to buy innovative solutions
from a new company rather than buying existing established products
from long-standing suppliers
- No penalties for public procurers failing to carry out PPI or PCP
procurement
- Procurement is often treated as a purely financial and administrative task
- Public procurement markets are
fragmented- SMEs are not sufficiently involved as
direct providers to contracting
authorities.
-Defining clear roles and
responsibilities through
awareness-raising measures and
training activities
- Creating a centralised
coordinating entity providing
assistance and assessing the
performance of implementing agencies
- Creating incentives by awarding
prizes or offering co-funding for innovation procurement
- Providing recognition and
acceptance of the risks of innovation procurement.
Stran 36
- Creating a centralised …
- Creating incentives …
- Providing recognition …
- Oblikovanje centraliziranih subjektov, ki
zagotavljajo pomoč izvajalskim agencijam in
ocenjujejo njihovo učinkovitost.
- Oblikovanje pobud s podeljevanjem nagrad ali
ponujanjem sofinanciranja za javno naročanje
inovacij.
- Zagotovitev priznavanja in sprejemanja
tveganj pri naročanju inovacij.
Possible solutions Možnosti za rešitve
1.4.1. Glavne ovira za JNI na področju IKT
Sektor IKT je ključen za razvoj javnega naročanja inovacij v Evropi. V letu 2014 je bilo s tem
področjem povezanih najmanj 37 % sredstev za javna naročila na področju raziskav in
razvoja. Ta obseg je še večji, saj raziskave ne vključujejo IKT, vključene v druge proizvode.
Trg za IKT se širi in njegova rast se pričakuje tudi v prihodnosti.
Slika 12. Evropski podatkovni trg
Evropski podatkovni trg
Delavci, ki delajo s podatki
6,16 milijona v letu 2016
10,43 milijona do leta 2020
Podjetja, ki delajo s podatki
255.000 v letu 2016
359.050 do leta 2020
Vrednost podatkovnega gospodarstva
Skoraj 300 milijard EUR v letu 2016 > 739 milijard EUR do leta 2020
Vir: European Data Market Study
Stran 37
Zato je zelo pomembno vprašanje, kako učinkovito odpraviti ovire, ki preprečujejo razvoj
javnega naročanja inovacij na področju IKT. Nekatere ovire so bile predstavljene v prejšnjih
poglavjih in veljajo na splošno za javno naročanje inovacij. V nadaljnjem besedilu so
predstavljene tiste ovire, ki se nanašajo samo na sektor IKT.
Zelo velika težava je premajhno izkoriščanje raziskav in razvoja v tem sektorju. Na tem
področju Evropa dosega slabše rezultate od Združenih držav Amerike, pa tudi od azijskih
držav. V ZDA je bilo leta 2011 vloženih 50 milijard dolarjev v raziskave in razvoj, od tega 15
% v e-upravo. V istem letu so evropske države v raziskave in razvoj vložile 2,5 milijarde EUR,
od tega 5 % v e-upravo, pri čemer so prisotne velike razlike med državami članicami
(Združeno kraljestvo vlaga v sektor IKT več kot tri četrtine tega, kar v ta sektor vlagajo vse
druge države skupaj).
MSP ne morejo konkurirati globalnim sistemskim integratorjem, ki zaposlujejo specializirano
delovno silo za učinkovito vodenje postopkov javnega naročanja. To jih velikokrat odvrne od
sodelovanja na razpisih, čeprav imajo pogosto zelo inovativne ideje. Tako na primer
predstavniki MSP na področju IKT poudarjajo, da so specifikacije vsebine javnih naročil
pogosto zelo obširne in temeljijo na standardih, ki so jih določili veliki ponudniki, kar ne
pušča možnosti za inovacije.
Tudi sami javni naročniki dajejo prednost globalnim sistemskim integratorjem zaradi
pomanjkanja znanja in izkušenj na področju IKT. Naročnik raje izvede en razpisni postopek
in podpiše večletno pogodbo s klavzulami, ki določajo dodatna plačila za vse vrste
prilagoditev, posodobitev ali izboljšav. To na koncu povzroči vezanost na ponudnika, pri
katerem je bil na začetku opravljen nakup. Več kot 42 % naročnikov je priznalo, da so zaradi
pomanjkanja strokovnega znanja na področju sistemske zasnove in delovanja programske
opreme odvisni od svojega ponudnika.
V skladu s smernicami za javno naročanje blaga in storitev na področju IKT (SMART
2011/0044, D2 – končno poročilo o pregledu praks na področju javnega naročanja) so glavne
težave in slabe prakse v sektorju IKT, ki so jih opredelili javni naročniki in jih je pripravilo
svetovalno podjetje, naslednje:
a. uporaba standardov:
-težave pri ocenjevanju ustreznosti standardov in njihov možen učinek na rešitev,
ki jo predlagajo ponudniki;
-na izbiro je preveč standardov, vendar je premalo znanja o tem, v kakšnem
obsegu se vsak standard uporablja za nek sistem ali proizvod;
-v razpisih so pomanjkljivo navedene referenčne informacije za standarde;
-uporaba neustreznih standardov (npr. takih, ki omejujejo konkurenčno
sposobnost ponudnikov);
-uporaba splošno sprejetih tehničnih specifikacij ali blagovnih znamk, ki se
štejejo za standard;
Stran 38
b. težave pri izražanju potrebe na področju IKT v jasnih specifikacijah in zahtevah, ki
ponudnikom omogočajo prilagodljivost pri pripravi rešitev in zagotavljanju, da te
izpolnjujejo potrebe organizacije; c. pogoste zahteve za združljivost novih nabav z obstoječimi proizvodi in sistemi, ki so
sicer v nekaterih okoliščinah utemeljene, lahko dajejo prednost obstoječim
ponudnikom pred konkurenčnimi ponudniki ter podaljšujejo sodelovanje z nekaterimi
ponudniki tudi po prvotnem časovnem okviru javnega naročila;
d. nezmožnost prehoda na nove sisteme IKT zaradi različnih oblik vezanosti (tehnična
vezanost, vezanost na prodajalca ter tudi organizacijska nedejavnost);
e. težave pri javnem naročanju dodatne opreme IKT, ki bi bila združljiva z obstoječimi
zastarelimi sistemi brez natančne navedbe lastniških proizvodov;
f. uporaba blagovnih znamk ali lastniških specifikacij pri naročanju nekaterih
proizvodov ali opisovanje tehničnih specifikacij potrebe po IKT;
g. morebitno nepoznavanje obveznosti v zvezi z uporabo nekaterih proizvodov,
prenesenih na državljane pri sodelovanju z javnim sektorjem na področju IKT.
1.5. Namen tega pripomočka
Raziskave med partnerji PPI2I so jasno pokazale, da – čeprav so oblikovalci politike na
nacionalni ravni in na ravni EU posvetili veliko pozornosti JNI in PKN – je v veliko ciljnih
državah javno naročanje inovacij še vedno v povojih (Hrvaška, Češka, Madžarska, Italija,
Poljska in Slovenija), saj se še niso uveljavile v praksi v večjem obsegu in veliko naročnikov
ne pozna ustreznih postopkov. Na podlagi dogovora, ki je bil dosežen na prvem sestanku v
Ljubljani, pripomoček obravnava predvsem JNI.
Njegov namen je predvsem ponuditi vsem, ki so odgovorni za načrtovanje in izvajanje
postopkov javnega naročanja, natančne informacije o najpomembnejših mehanizmih,
stopnjah, akterjih in pripomočkih za javno naročanje inovacij. Pripomoček prinaša
primere (zeleni okvirčki o javnem naročanju inovacij v praksi), tematske poudarke (rdeči
okvirčki), predloge (modri okvirčki) in praktične nasvete (odseki z glavnimi poudarki), da
bi lahko ponudili „praktičen“ pripomoček za oblikovalce politike in javne naročnike, ki iščejo
in naročajo inovativne rešitve, s katerimi bi učinkoviteje zadovoljili svoje potrebe. Predvsem
pa bi moral biti pripomoček referenčni okvir s praktičnimi nasveti, kako začeti in izvajati
naročila JNI, saj so v njem naštete posebnosti strategij naročanja in vsi nadaljnji koraki
v postopku javnega naročanja inovacij – od opredelitve potreb do oddaje in izvajanja
pogodbe – in sicer tako, da je celoten postopek enostavnejši, manj negotov ter lažji za
vzpostavitev in izvedbo. Ob posebnem upoštevanju projekta PPI2I pripomoček prinaša tri
tematske pripomočke, ki so v celoti prilagojeni nacionalnim institucionalnim okvirom
udeleženih držav.
Da bi bil nabor pripomočkov čim koristnejši in uporabnejši, je zasnovan kot pripomoček po
posameznih korakih javnega naročanja inovacij, od ocene potreb do oddaje in izvedbe
Stran 39
naročila. Vsebuje tudi poglavje za obvladovanje tveganj, s katerimi se naročniki lahko
srečajo pred, med naročilom in po njem, ter nekaj namigov glede nacionalnih in tematskih
prilagoditev, ki bodo nastopile pozneje v projektu. Pripomoček se zaključi s slovarčkom
koristnih izrazov in seznamov koristnih povezav.
Ne glede na navedeno naročniki v postopkih oddaje javnih naročil v celoti sledijo veljavni
nacionalni zakonodaji s področja javnega naročanja. Postopkovna pravila so enaka pri
javnem naročanju inovativnih rešitev enaka postopkovnim pravilom pri javnem naročanju
rešitev, ki so v celoti dostopne na trgu. Postopkovna pravila so v tem pripomočku povzeta
po Direktivi 2014/24 EU o javnem naročanju na splošnem področju in poenostavljeno
prikazana.
Pripomoček ne obravnava specifik, ki so obravnavane v Direktivi 2014/25/EU o javnem
naročanju na infrastrukturnem področju ter Direktive 2009/81/ES o javnem naročanju na
obrambnem in varnostnem področju.
Stran 40
2. PRAKTIČNI PRISTOP
2.1. Splošno
Javni naročniki se morajo vesti kot preudarne stranke, ki načrtujejo kaj bodo morale kupiti
(potreba po inovacijah), da bi lahko - pozneje – opredelile, kako naj to kupijo
pravočasno in organizirano, tako da zaradi večje preglednosti trg obvestijo o svojih
dolgoročnih načrtih, s čimer dajo vsem sedanjim in potencialnim ponudnikom
(gospodarskim subjektom) čas, da se odzovejo in razvijejo rešitve za opredeljene
potrebe.
Učinkoviti postopki javnega naročanja zahtevajo dobro komunikacijo med
vključenimi subjekti (osebje, ki se ukvarja z naročilom, finančni načrtovalci in
oblikovalci politike), s čimer spodbujajo opredelitev potreb, pravočasno oceno
razpoložljivih sredstev in poznejše racionalno načrtovanje.
Komunikacija naj poteka v okviru organizacije enega samega naročnika in med več
naročniki. Pri prvem je treba med izvedbo javnega naročila najprej zagotoviti
dejavno sodelovanje vseh ključnih deležnikov – in, med drugim, tehničnih
strokovnjakov in pravnih svetovalcev –, da se jasno opredelijo potrebe in tehnične
zahteve ter omogoči uspešna izvedba. V drugem primeru pa je sodelovanje med
javnimi naročniki na regionalni, državni in evropski ravni zelo dragoceno, ko
primanjkuje virov za razvoj tehnološko zahtevnih rešitev in pri opredelitvi skupnih
potreb (porazdelitev tveganja).
Vsak izvajalec javnega naročila mora poleg dobrega poznavanja javnih naročil dobro
obvladati tudi vodenje projektov in javnih naročil. Koristno je tudi strokovno znanje
v ustreznem tehnološkem sektorju, da se lahko poudarijo potrebe, organizira analiza
trga in informativni dnevi, na katerih se izbere potreba, ki jo je treba zadovoljiti,
in na tej podlagi pripravijo tehnične specifikacije, ocenijo predlogi in spremlja
postopek nabave.
Nove sodelovalne strategije v javnem naročanju lahko javnim naročnikom omogočijo,
da „kar najbolj izkoristijo potencial notranjega trga glede ekonomije obsega in
delitve tveganja“ (Direktiva 2014/24/EU, 73. odstavek).
Izvedbo postopka oddaje javnega naročila naj izvajajo za to ustrezno usposoljeni
naročnikovi kadri;
Stran 41
Med celotnim javnim naročilom imajo lahko elektronska sredstva pomembno vlogo
pri razširjanju, zbiranju in obdelavi informacij, pri čemer se znižajo transakcijski in
komunikacijski stroški. Tako lahko na primer podjetja na spletnih straneh dobijo hitre
in strukturirane informacije o poslovnih priložnostih, o zbiranju inovacij ter o
prejšnjih informacijah o možnostih naročanja in o posebnih javnih naročilih, ter tudi
splošnejše informacije o kupcu ali okoliščinah javnega naročila. Med trajanjem
dialoga lahko poskrbijo za večje zanimanje in odzivnost, pri čemer vse zainteresirane
strani dobijo enotne informacije. Poleg tega lahko ponudniki svoje ponudbe
predložijo v elektronski obliki.
Kljub temu je treba elektronska orodja uporabljati nediskriminatorno in
interoperativno, da ni izključen noben ponudnik. Poleg tega se e-javno naročanje
običajno uporablja za serijske proizvode, ki so na voljo na trgu: javni naročniki
morajo biti zato pozorni, kako elektronsko orodje vpliva na javno naročanje
inovativnih rešitev Opomba: Vlada RS je sprejela sklep, s katerim je v določenih
primerih uporaba elektronske dražbe za določene naročnike, obvezna.
(http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Predpisi/SklepVlade_drazbe_230317.p
df)
Še eno pomembno vprašanje, na katero je treba biti pozoren na vseh stopnjah v
postopku javnega naročanja, je obvladovanje tveganj, saj inovativno javno naročanje
pogosto prinaša večja tveganja kot kupovanje serijskih rešitev. Ponudnik mogoče
rešitve ne bo mogel zagotoviti ali pa bo ta manj učinkovita, kot je bilo pričakovano;
poleg tega lahko uporabo nove rešitve ali njeno vključitev v naročnikovo organizacijo
ovirajo praktične težave.
Zaradi tega mora biti obvladovanje tveganj del procesa odločanja in celotne ocene:
pri inovativnem naročanju se lahko zgodi, da postopek ne bo uspešen, zato lahko
javni naročniki tudi prosijo ponudnike, da v svoje predloge vključijo analizo tveganj
in predloge, kako jih zmanjšati. ; naročniki si morajo tudi prizadevati za
zmanjševanje tveganj in pripraviti načrte za nepredvidene izdatke, tudi ko je rešitev
že izbrana, ter dodeljevati odgovornosti glede na sposobnost prenašanja in
zmanjševanja posameznega tveganja.
V postopku javnega naročanja je treba na vsakem koraku vzpostaviti sisteme, kontrolne
mehanizme in ustrezno usposabljanje, s čimer se zagotovi celovitost in prepreči navzkrižje
interesov, tj. položaji, v katerih ima – ali bi lahko imel – posameznik ali organizacija več kot
en interes za pogodbo, kar lahko privede do pristranske ali koruptivne dejavnosti ali
odločanja (npr. finančna ali osebna razmerja med posamezniki, ki so vključeni v pripravo
dokumentacije za naročilo ali ocenjujejo ponudbe in/ali potencialne ponudnike).
Stran 42
Zaradi tega mora naročnik sprejeti ustezne ukrepe za učinkovito preprečevanje, odkrivanje
in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja (glej 91. člen
ZJN-3).
Slika 13. Glavni koraki JNI
1. Predhodne dejavnosti
- Politični okvir pri naročanju inovacij
- Določitev skupine za upravljanje projekta
- Postavljanje mej
2. Ugotavljanje in ocenjevanje potreb
- Ugotavljanje potrebe
- Opis potrebe
- Analiza stanja
- Izvedba analize stroškov in koristi
3. Preverjanje trga
4. Predložitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in
oddaja naročila
- Opredelitev organizacijskih modelov in strategij naročanja
- Priprava dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila
- Izvedba postopka oddaje
5. Izvajanje naročila in vprašanja po izvedbi javnega naročila (faza
izvajanja pogodbe/okvirnega sporazuma)
Na v
sakem
kora
ku p
rocesa
DEJAVN
OSTI Z
A O
BVLADO
VAN
JE
TVEG
AN
JA
Stran 43
2.2. Predhodne dejavnosti
2.2.1 Politični okvir pri naročanju inovacij
Kaj storiti?
Javni naročniki se morajo najprej pogovoriti, kako se njihova nabava navezuje na širše
politične cilje, in opredeliti vlogo, ki jo lahko ima inovacija – pogosto v kombinaciji z
dodatnimi razmisleki o trajnosti – v ustreznih sektorjih. Pri tem morajo opredeliti tudi tako
imenovane ključne dejavnike uspeha, ki jih bodo uporabili na poznejših stopnjah postopka
javnega naročanja.
FOKUS: KAJ POMENIJO INOVACIJE?
Glede na Priročnik OECD iz Osla (2005) in Imperativ inovacij (2015) je mogoče inovacije opredeliti
kot uvedbo novega ali znatno izboljšanega proizvoda ali postopka; novo tržno metodo; novo
organizacijsko metodo v poslovni praksi, organizaciji delovnih mest in/ali zunanjih odnosih.
Inovacije se tako lahko pojavijo v katerem koli gospodarskem sektorju, vključno z vladnimi
službami.
V praksi se gradnja, proizvod, storitev ali postopek lahko opredeli kot inovativen, če:
- ima pomembno dodano vrednost (v smislu večje družbene blaginje ali vrednosti za denar);
- je na trgu manj kot dve leti, in sicer v majhnem komercialnem obsegu ali
- uporablja stare tehnologije na nove ali prenovljene načine.
OECD Oslo Manual (2005): https://www.oecd.org/sti/inno/2367580.pdf
OECD The Innovation Imperative (2015): https://www.oecd.org/publications/the-innovation-
imperative-9789264239814-en.htm
Slika 14. Inovacijska uspešnost držav članic EU
Stran 44
MODEST INNOVATORS SKROMNE NA PODROČJU INOVACIJ
MODERATE INNOVATORS ZMERNE NA PODROČJU INOVACIJ
INNOVATION FOLLOWERS DEJAVNE NA PODROČJU INOVACIJ
INNOVATION LEADERS VODILNE NA PODROČJU INOVACIJ
Obarvani stolpci prikazujejo uspešnost držav članic v letu 2016 na podlagi najnovejših podatkov za 27
kazalnikov v primerjavi s podatki EU za leto 2010. Vodoravne črne oznake prikazujejo uspešnost v letu 2015
na podlagi najnovejših podatkov za 27 kazalnikov v primerjavi s podatki EU za leto 2010. Sivi stolpci prikazujejo
uspešnost držav članic v letu 2010 v primerjavi s podatki EU za leto 2010. Za vsa leta je uporabljena enaka
metodologija merjenja. Črtice prikazujejo mejne vrednosti med skupinami v letu 2016 in primerjajo uspešnost
držav članic v letu 2016 glede na uspešnost EU v letu 2016.
Vir: European Innovation Scoreboard 2017
Slika 15. Opredelitev inovacij v EU
INNOVATION INOVACIJE
“we refer to the transformation of and idea … „tako imenujemo preobrazbo zamisli v prodajni
proizvod ali storitev, nov ali izboljšan
proizvodni ali distribucijski proces, ali novo
javno storitev“
InnovationInnovation“we refer to the transformation of an idea into a marketable product or service, a new or improved
manufacturing or distribution process, or a new public service”
(Wilkinson et al., Public procurement for research and innovation, DG research of the EU Commission, 2005)
LEAD THE MARKET TO PROPOSE CREATIVE SOLUTIONS
HOW?
Stran 45
(Wilkinson e tal., Public procurement for
research and innovation, GD Evropske komisije
za raziskave, 2005)
LEAD THE MARKET TO PROPOSE CREATIVE
SOLUTIONS
SPODBUDITE TRG K PONUJANJU USTVARJALNIH
REŠITEV
HOW? KAKO?
Type of innovation Vrste inovacij
Incremental Innovation: Postopne inovacije: Niz manjših izboljšav
obstoječega proizvoda ali linije proizvodov, ki
običajno pomaga ohranjati ali izboljšati njegov
konkurenčni položaj. Postopne inovacije se
redno uporabljajo pri visokotehnološkem
poslovanju v podjetjih, ki morajo stalno
izboljševati svoje proizvode in vključevati nove
lastnosti, ki jih vse bolj zahtevajo potrošniki.
Radical Innovation: Radikalne inovacije: Radikalne ali
revolucionarne inovacije močno vplivajo na trg
in ekonomsko aktivnost podjetij na njem. Ta
koncept se močneje usmerja na vpliv inovacij in
ne toliko na njihovo novost. Posledica takšne
3
Incremental Innovation: A series of small improvements to an existing product or product line that usually helps maintain or improve its competitive position over time. Incremental innovation is regularly used within the high technology business by companies that need to continue to improve their products to include new features increasingly desired by consumers.
Radical Innovation: A radical or disruptive innovation is an innovation that has a significant impact on a market and on the economic activity of firms in that market. This concept focuses on the impact of innovations as opposed to their novelty. The innovation could, for example, change the structure of the market, create new markets or render existing products obsolete
Innovation breakthrough: It focuses on surprise that generates in people. This type of innovation is rare and is based on scientific and engineering
insights.
Type of innovation
Guide to Support Innovation in Small and Middle Enterprises (SMEs), developed by the European project InnoSupport
http://www.innosupport.net/
Stran 46
inovacije bi tako lahko bila sprememba
strukture trga, oblikovanje novih trgov ali
odvečnost obstoječih proizvodov.
Innovation breakthrough Inovativni preboj: Pri tem je najpomembnejše
presenečenje, ki ga doživijo ljudje. Takšne
inovacije so redke ter temeljijo na znanstvenih
in inženirskih spoznanjih.
Guide to Support Innovation in Small and
Middle Enterprises, developed by the
European project InnoSupport
Pripomoček za podporo inovacijam v malih in
srednjih podjetjih, nastal v okviru evropskega
projekta InnoSupport
http://www.innosupport.net/
Slika 16. Opredelitev inovacij v Direktivi 2014/24/EU
EU Directive 2014/24, art. 2 (22) Direktiva 2014/24/EU, 22. odstavek 2. člena
“Innovation” means … „Inovacije“ pomenijo uvedbo novega ali znatno
izboljšanega blaga, storitev ali postopkov,
vključno – a ne izključno – s proizvodnjo, gradnjo
ali gradbenim procesom, novo tržno metodo ali
novo organizacijsko metodo v poslovni praksi,
organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih,
med drugim z namenom pripomoči k obvladovanju
4
‘Innovation’ means the implementation of a new or significantly improved product, service or process, including but not limited to production, building or
construction processes, a new marketing method, or a new organizational method in business practices,
workplace organization or external relations inter alia with the purpose of helping to solve societal
challenges or to support the Europe 2020 strategy for smart, sustainable and inclusive growth
EU Directive 2014/24, art. 2 (22)
Stran 47
družbenih izzivov ali podpiranju strategije Evropa
2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.
(glej 18. tč. prvega odstavka 2. člena ZJN-3
Kako izvesti?
Javni naročniki morajo ugotoviti, ali so oblikovalci politike pripravili državno, regionalno
ali lokalno inovacijsko strategijo, ter na podlagi takšnega usmerjevalnega dokumenta (če
obstaja) predstaviti glavna prednostna področja, kako bo potekala ocena iz tega izhajajočih
potreb, in opredeliti postopke glede na posamezno potrebo. Inovacijske strategije se lahko
zelo razlikujejo med posameznimi državami: ponekod imajo obliko splošnega političnega
instrumenta (pravnih predpisov, gospodarskih ciljev, smernic za naročnike in političnih
dokumentov); v drugih primerih jih sestavljajo programi ali strukturni načrti za uresničitev
opredeljenega cilja na nekem področju politike. Inovacijska strategija je redkeje omejena
na zagotavljanje finančnih instrumentov ali denarnih pobud – splošnih ali enkratnih. Kljub
temu je mogoče doseči precejšnjo dodano vrednost s skupno analizo inovacij na trgu in
delitvijo informacij med različnimi agencijami za javna naročila v državah članicah. Delitev
tveganj in koristi javnega naročanja inovacij je bistven element politik EU o inovacijah.
Primeri političnih pobud za spodbujanje javnega naročanja inovacij
Avstrija je leta 2012 oblikovala „Avstrijski akcijski načrt o javnem naročanju, ki spodbuja inovacije“
(https://era.gv.at/object/document/2177), s katerim je nadaljevala „Avstrijsko strategijo za raziskave,
tehnologijo in inovacije (2011)“. Cilj strategije je ustvariti „sistemsko, sodobno politiko na področju raziskav,
tehnologije in inovacij“, pri čemer je eden od vzvodov javno naročanje. Akcijski načrt podrobno opisuje, kako
bodo uresničili ta učinek vzvoda (z ukrepi, viri, odgovornostmi).
V Nemčiji se javno naročanje inovacij ne spodbuja s priložnostnimi akcijskimi načrti. Javno naročanje inovacij
je del splošne inovacijske strategije nemške zvezne vlade. Vsi ukrepi nemške vlade na področju raziskav,
tehnologije in inovacij so zajeti v „Visokotehnološki strategiji – Inovacije za Nemčijo“ (http://www.hightech-
strategie.de/de/The-new-High-Tech-Strategy-390.php). Najpomembnejši ukrep v okviru političnih instrumentov,
ki so usmerjeni na povpraševanje, je javno naročanje inovacij. Leta 2007 se je šest nemških zveznih ministrstev
dogovorilo, da bodo spodbujali javno naročanje, usmerjeno v inovacije.
PREDLOGA ZA NAČRTOVANJE POTREB IN OPREDELJEVANJE KAJ KUPITI V NASLEDNJEM POSTOPKU JAVNEGA NAROČANJA 1) Orišite glavne cilje projekta, vključno z vladno politiko in cilji izvajanja storitev. 2) Opišite glavne koristi obravnavanja težav(e), vključno: a) z vrsto in stopnjo koristi (družbene, gospodarske, okoljske itd.); b) z upravičenci in c) kako zaradi reševanja težav(e) nastajajo koristi. 3) Opišite negativne posledice, ki jih bo imela ali bi jih lahko imela naložba.
Stran 48
4) Ugotovite neizpolnjene potrebe s: a) pristopom od spodaj navzgor (tj. potrebe, ki jih končni uporabniki izražajo v pogovorih ali tematskih skupinah); b) pristopom od zgoraj navzdol (tj. vprašalniki, teoretičnimi raziskavami); c) kombinacijo obojega. 5) Izvedite tržno raziskavo za določanje, kaj in kako kupiti, s srečanji s posameznimi morebitnimi ponudniki ali z informativnimi dnevi. 6) Opišite projekt, vključno z obsegom, lastnostmi in časovno razporeditvijo ter navedite: a) sestavine projekta, ki so lahko združene ali naročene posebej; b) vezanost na čas, na primer zaprtje druge infrastrukture; c) trajanje projekta in ocenjen časovni razpored ter d) verjetne učinke na uporabnike in deležnike.
Najpogostejše napake
Oblikovalci politike ne sporočajo jasno najpomembnejših političnih ciljev in potreb po
zagotovitvi inovativnih odzivov na družbene izzive; ni opredeljene in enotne inovacijske
strategije glede izbire, kaj kupiti, in poznejše izbire, kako kupiti inovacije; naročniki ne
znajo prednostno razvrstiti nekaterih inovativnih nabav v ustreznih sektorjih, ker jih je strah
tveganja.
Bistvenega pomena je načrtovanje. Če javni naročnik tega dela postopka ne izvede ustrezno,
se bodo gotovo pojavile napake in težave. Če ne bo načrtovanja, bo ogroženo tudi morebitno
sodelovanje med javnimi naročniki.
Spoznanja
Kot so pokazale izkušnje v različnih državah, se je mogoče najprej odzvati z okrepljenim
usposabljanjem in izobraževanjem za javne uslužbence, ki izvajajo postopke oddaje javnih
naorčil, drugič pa z izboljšanjem pravnega okvira. Druge pomembnejše uspešne metode
vključujejo uvedbo cilja (tako mora na primer na Finskem javno naročanje inovacij
predstavljati 5 % skupnih naročil) in organizacijo delavnic za boljše usklajevanje med
različnimi deli sistema javnega naročanja (Turčija). Nova Zelandija je med drugimi ukrepi
uvedla „Vladna pravila za iskanje virov“, ki zagotavljajo prilagodljivo in spodbudno okolje
za dobre prakse, smernice, pripomočke in predloge pri javnem naročanju.
Glavni poudarki:
Preverite, ali obstaja državna ali lokalna inovacijska strategija (da/ne).
(Če obstaja.) Ugotovite glavne in najpomembnejše politične cilje (gospodarska
rast, trajnostni razvoj, varstvo okolja, socialno varstvo, digitalizacija itd.).
Ocenite zmogljivost vsakega sektorja posebej (zdravje, energija, IKT itd.) pri
doseganju političnih ciljev.
Ugotovite, ali imajo inovacije svojo vlogo v ustreznem sektorju.
Stran 49
Določite pripomoček za ugotavljanje potreb naročnikov in zlasti končnih
uporabnikov, npr. kliničnih zdravnikov, bolnikov, državljanov (od spodaj navzgor,
od zgoraj navzdol, kombinacija obojega).
Sestavite navodila za uporabo javnega naročanja kot gonilne sile za inovacije za
odzivanje na družbene izzive in doseganje širših političnih ciljev.
Opredelite ključne dejavnike uspeha (npr. stopnjo obveznosti in obseg nalog
vsakega udeleženca v procesu naročanja; pridobivanje izkušenega in strokovnega
osebja; usposabljanje in izobraževanje; dostopnost tehnične, finančne in
komunikacijske podpore).
FOKUS: PROJEKT HAPPI Posebno dober je primer, povezan z informativnimi dnevi, ki so bili izvedeni v okviru projekta HAPPI in s katerimi
so želeli priti do informacij o inovacijah, ki so mogoče na trgu, ter zagotoviti naročnike na naslednji stopnji
izbiranja ponudnika(ov). Dejavnost je bila sicer koristna, a bi se še bolj obrestovala, če bi lahko izvedli širša
posvetovanja na podlagi ustrezne analize, koliko izbrano blago in/ali storitev po eni strani ustreza dejanskim
prednostnim nalogam medicinskih strokovnjakov in bolnikov, po drugi strani pa bi se prepričali, ali je v skladu s
sklenjenim okvirnim sporazumom.
2.2.1.1. Politični okvir o javnem naročanju inovacij na področju IKT
Evropska komisija je leta 2010 sprejela strategijo Evropa 2020 s ciljem doseganja
pametnega, trajnostnega in vključujočega evropskega gospodarstva. Ena vodilnih pobud v
okviru te strategije, katere cilj je spodbujati napredek na prednostnih področjih, je tudi
Evropska digitalna agenda, ki obravnava ključno vlogo informacijskih in komunikacijskih
tehnologij (IKT). Glavni cilj Evropske digitalne agende je zagotoviti trajnostne ekonomske in
socialne koristi za enotni digitalni trg, ki mora temeljiti na hitrih in ultrahitrih internetnih
povezavah ter interoperabilnih aplikacijah.
Namen digitalne agende je ohraniti konkurenčno prednost Evrope z učinkovitejšo
koordinacijo in odpravo razdrobljenosti v prizadevanjih na tem področju. Da bi v raziskave
pritegnili vrhunske strokovnjake, je treba zagotoviti infrastrukturo na svetovni ravni in
ustrezno financiranje. Najboljše raziskovalne ideje je treba razviti v tržne proizvode in
storitve. Naložbe EU v raziskave na področju IKT so še vedno na polovični ravni naložb ZDA
v to področje2.
Evropska unija mora vlagati v raziskave in inovacije v IKT na svetovni ravni, da bi spodbudili
rast in delovna mesta tudi z izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponujajo programi Obzorje 2020
za raziskave. Ujeti mora svoje glavne tekmece na področju raziskav in digitalnih inovacij v
IKT3.
2 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/our-goals/pillar-v-research-and-innovation 3 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/europe-2020-strategy
Stran 50
Evropska komisija je z namenom odprave sistemskih pomanjkljivosti in pospeševanja razvoja
na tem področju na podlagi Evropske digitalne agende leta 2015 pripravila strategijo za
enotni evropski digitalni trg, ki določa ukrepe za učinkovitejšo uporabo digitalnih tehnologij,
da bi lahko državljani in podjetja izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo te tehnologije. V
zvezi z digitalnim prostorom je ne glede na to, ali gre za zasebne ali poslovne vidike, ključna
strateška naloga odpraviti omejitve, ki preprečujejo oblikovanje enotnega evropskega
digitalnega trga.
V skladu z Evropsko digitalno agendo bodo dolgoročne trajnostne spremembe v Evropi
temeljile na digitalizaciji družbe in gospodarstva z inovativno ter intenzivno uporabo
informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Leta 2012 je bila sprejeta horizontalna uredba o sistemu evropske standardizacije (Uredba
(EU) št. 1025/2012), ki omogoča uporabo standardov v zakonodaji (harmonizirani standardi)
in javnih naročilih. Določitev standardov IKT na ravni EU je zato ključna za ohranitev
konkurenčnosti evropske industrije.
Evropska komisija bo v okviru ukrepa št. 23 Evropske digitalne agende razvila smernice o
povezavi med standardizacijo IKT in javnim naročanjem, da bi javnim organom pomagala pri
uporabi standardov za spodbujanje učinkovitosti in zmanjšanje vezanosti na ponudnike.
V okviru te študije so bili doseženi trije glavni rezultati:
pregled trenutnih praks na področju javnega naročanja IKT v EU;4
smernice za pomoč naročnikom pri nabavi IKT, ki temeljijo na standardih5, vključno s
primeri dobre prakse na področju javnega naročanja IKT na nacionalni ravni in ravni EU;
ocena učinka.6
V smernicah je navedeno, da je javno naročanje blaga in storitev IKT pomembno, ker javne
uprave predstavljajo znaten delež porabnikov IKT in lahko njihovo naročanje pomembno
vpliva na inovacije in konkurenčnost na trgu IKT. Zagotoviti morajo pregledno in
nediskriminatorno javno naročanje brez neupravičenega dajanja prednosti nekaterim
prodajalcem ali ponudnikom. Javno naročanje IKT, ki temelji na standardih, dostopnih vsem
ponudnikom IKT, lahko prispeva k spodbujanju konkurence med ponudniki, ki se prijavljajo
na razpise za IKT v javnem sektorju, in zmanjša tveganje, da bi javni organi postali preveč
odvisni od enega prodajalca, ki bi zagotavljal proizvode ali storitve IKT tudi po prvotnem
časovnem okviru javnega naročila.
4 http://cordis.europa.eu/fp7/ict/ssai/docs/study-action23/d2-finalreport-29feb2012.pdf 5 http://cordis.europa.eu/fp7/ict/ssai/docs/study-action23/d3-guidelines-finaldraft2012-03-22.pdf 6 http://cordis.europa.eu/fp7/ict/ssai/docs/study-action23/d4-impact-assessment-prep.pdf
Stran 51
Zato morajo države članice in/ali javni naročniki, da bi spodbudili razvoj informacijske
družbe, sprejeti naslednje ukrepe:
spoštovati evropske politike na področju IKT;
izvajati evropske politike na področju IKT v nacionalni zakonodaji;
prilagoditi pravni okvir in razvojne politike na nacionalni in regionalni ravni
(strategija politike, akcijski načrti itd.);
vzpostaviti pogoje za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in izboljšati pogoje za
razvoj IKT;
vzpostaviti stimulativno razvojno okolje za podatkovno gospodarstvo;
opredeliti, kaj je inovativno: delo, proizvod, storitev ali proces;
opredeliti ključne projektne cilje v zvezi z IKT (vključno z vladnimi politikami in cilji
zagotavljanja storitev);
opisati glavne koristi:
o opisati vrste in stopnje koristi, kot so družbene, gospodarske, okoljske in
druge koristi;
o opredeliti upravičence;
opisati negativne učinke;
opredeliti neizpolnjene potrebe;
izvajati tržne analize;
opredeliti glavne dejavnike uspeha, ki jih je treba uporabiti v poznejših fazah
postopka javnega naročanja.
2.2.2. Določitev skupine za vodenje projekta
Kaj storiti?
Na začetku procesa JNI je najpomembneje uporabiti tehnike za upravljanje projektov in
oblikovati predano skupino. Jasna struktura odgovornosti – s predanim osebjem, ki je
odgovorno javnemu naročniku, in linearna, po možnosti kratka veriga odločanja – je osnovni
pogoj za ustrezno izvedbo projekta. To je še toliko pomembneje, če so vključeni naročniki
iz različnih držav članic.
FOKUS: UPRAVLJANJE PROJEKTOV PRI JAVNEM NAROČANJU INOVACIJ
Upravljanje projektov je mogoče na splošno opisati kot uporabo znanja, veščin in tehnik za
učinkovito in smotrno izvajanje projektov za uresničevanje poslovnih ciljev. Kot navajajo v
Inštitutu za vodenje projektov PMI (Project management institute), upravljanje projektov temelji
na devetih področjih znanja:
- integraciji
- stroških
- človeških virih
- področju uporabe
- kakovosti
- komunikacijah
- času.
Stran 52
Upravljanje projektov ima pri javnem naročanju bistveno vlogo, saj opredeljuje strategijo javnega
naročanja, kaj naročiti in kdaj naročiti (v življenjski dobi projekta); kako zbirati in izbirati
zahtevane proizvode; kako upravljati tveganja, pogodbe in odnose z gospodarskimi subjekti.
Kako izvesti?
Vsak projekt mora upravljati projektni vodja, ki je obenem odgovorna oseba za projektno
načrtovanje in nadzor izvedbe, ter vodja/koordinator skupine, ki jo sestavljajo člani, katerih
vloge ustrezajo naravi projekta. (glej: 2. odstavek 66. člena ZJN-3 – imenovanje strokovne
komisije).
Pri javnem naročanju inovacij je treba razumeti trg in potrebe organizacije po posameznem
proizvodu, gradnji ali storitvi (ki še ne obstaja). Zato je treba imeti posameznike ali skupine,
ki znajo izvajati preglede trga (zunanje) in analize potreb (notranje). Projektna skupina
mora imeti tudi znanje s področja javnega naročanja ter vse s tem povezane veščine in
znanje, potrebno za projekt. Te veščine in funkcije je mogoče pridobiti v sami organizaciji
in od zunaj ter tako oblikovati začasno projektno skupino, ki bo izvajala naloge (v primeru
izbire zunanjih strokovnjakov mora naročnik upoštevati pravila javnega naročanja). Na tem
mestu velja opozoriti, da mora naročnik pri izbiri zunanjih strokovnjakov upoštevati pravila
javnega naročanja.
Primer projektnega vodenja na Nizozemskem
Nizozemsko mesto Enschede je sprejelo politično odločitev, da bo za javno naročanje inovacij izbralo dve
področji – varnost in varovanje + zdravstveno varstvo. Z javnim naročanjem inovacij želijo razrešiti družbene
izzive in spodbuditi krajevno gospodarstvo. Vsako javno naročilo inovacij mora biti poslovno utemeljeno ter mora
imeti izvedeno analizo stroškov in koristi. Za odločanje je odgovorna skupina, v kateri so predstavniki
oblikovalcev politike, vodstvo, projektni vodje in javni naročniki. Skupina potrdi ali zavrne poslovno utemeljitev
projekta. Javno naročanje je vključeno od samega začetka in je odgovorno za postopek javnega naročanja
inovacij, ki ustreza poslovni utemeljitvi.
Najpogostejše napake
Neustrezno vodenje; neustrezno strokovno znanje; neusklajenost različnih virov in
dejavnosti; nepoznavanje, kako sistemi organizacije vplivajo na projekt; nezmožnost
prepoznati in natančneje opredeliti konkretne potrebe in morebitne rešitve; nejasna
opredelitev pričakovanj deležnikov (tj. stranke/uporabnika, uprave in morebitnih
ponudnikov).
Stran 53
Spoznanja
Projektno vodenje lahko prispeva k premagovanju nekaterih od teh izzivov, saj omogoča
prepoznavanje, analizo in odzivanje na projektno tveganje, ter prinese sredstva, potrebna
za premagovanje nekaterih nezadostnih sposobnosti. Javno naročanje inovativnega blaga ali
storitev zahteva za uspešno izvedbo specialistično znanje, kompetence in vire.
Slika 17. Skupina za upravljanje projektov – strategija integriranega projektnega vodenja
Glavni poudarki:
Skupina, ki upravlja projekt, mora imeti dovolj kakovostno in številno osebje.
Stalnost strukture osebja je bistvena. Kadar se člani pogosto menjujejo, je
ključno, da se beležijo vse vrste informacij in predvidi obdobje, v katerem lahko
član, ki odhaja, uvede novega člana.
Članom omogočite, da se temeljito seznanijo med seboj in tako ustvarijo
medsebojno zaupanje (zlasti pri mednarodnem sodelovanju).
Nekatere vloge je priporočeno, da obstajajo pri vsakem projektu naročanja:
tehnični, finančni, pravni strokovnjaki, projektni vodje in ujavni uslužbenci za
stike z javnostmi.
Vodja projekta (Načrtovanje in izvajanje projekta)
Projektna pisarna
(Stiki z deležniki)
Finančna skupina (Strokovnjaki za
proračunska vprašanja)
Tehnična skupina
(Strokovnjaki za JNI in
preverjanje trga)
Pravna skupina (Pravice intelektualne
lastnine, upravljanje)
Stran 54
2.2.2.1. Posebnosti skupine za upravljanje projektov na področju IKT
Raznolika multidisciplinarna skupina je izrednega pomena in je ključna za nadaljnji uspeh
JNI. Vključuje naj strokovnjake z znanstvenega, inženirskega in upravljavskega področja, pa
tudi finančne in pravne strokovnjake, ki bodo lahko povečali sposobnost absorpcije
visokotehnološkega znanja, ki se obravnava, razvija in pridobiva med celotnim trajanjem
postopka JNI. Naročnik mora pri izbiri zunanjih strokovnjakov upoštevati pravila javnega
naročanja.
Rešitve IKT se običajno testirajo prek scenarijev preskušanja. Človeški viri z ustreznim
znanjem s področja scenarijev preskušanja so bistven element skupine naročnikov v okviru
JNI.
Slika 18. Osnovne značilnosti multidisciplinarne skupine za JNI na področju IKT
FOKUS: RAZNOLIKA MULTIDISCIPLINARNA SKUPINA Vzpostavljene skupine in gospodarski subjekti so točka in mreža za izmenjavo informacij in znanja, zato se je treba občasno obrniti nanje in jih sprejeti kot dolgoročno koristno povezavo za lokalno, nacionalno in evropsko skupnost, ki lahko vodi v nadaljnjo rast.
Stran 55
Zakaj je multidisciplinarna skupina za postopek JNI v IKT tako pomembna? Sam postopek je zelo pomemben. Vendar so za javno naročanje značilni formalni koraki, ki jih je nedvomno treba pravilno izvajati. Postopek je treba izvesti, kot je opisano v direktivah EU in določeno v nacionalni zakonodaji. Vendar predhodnega preverjanja trga ni mogoče opraviti učinkovito, če javni naročnik ni zbral skupine, ki lahko razume kompleksnost in raznolikost IKT ter njihovo prožnost, sposobnost prilagajanja in zato tudi širok razpon možnih rešitev. Zato je zelo pomembno, da postopek in projekt JNI vodijo posebni strokovnjaki, ki bodo izpolnili posebne zahteve samega projekta ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Proti vezanosti na ponudnika: vzpostavitev odprtih sistemov IKT z boljšo uporabo standardov pri javnem naročanju (COM(2013) 455 final). http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1505715066828&uri=CELEX:52013DC0455
2.2.3. Postavljanje mej
Kaj storiti?
Osnovni korak pred oceno potreb je opredelitev scenarija javnega naročila, pri čemer
odgovorimo na nekaj vprašanj:
1) Ali lahko razširjeno sodelovanje na lokalni, regionalni, državni ravni ali ravni EU prinese
koristi v obliki več sredstev in/ali znanja? (Glej v nadaljevanju.)
2) Ali naj se preverjanje trga izvede pred opredelitvijo postopka javnega naročanja?
FOKUS: KAJ JE PREDHODNO PREVERJANJE TRGA?
Predhodno preverjanje trga (40. člen Direktive 2014/24/EU) (glej 64. člen ZJN-3) omogoča
naročnikom navzkrižno preverjanje njihovih potreb in dejanske ponudbe na trgu. Prispeva tudi k
ustrezni opredelitvi pristopa k naročanju, zaželenih minimalnih zahtev za inovativne rešitve in
dejanski izvedljivosti poglavitnih domnev, ki izhajajo iz poslovne utemeljitve.
Predhodno preverjanje trga poleg tega zagotovi povratne informacije o tem, kako vzbuditi interes
trga, da se bo odzval na načrtovani javni razpis, in kateri akterji se bodo verjetneje odzvali. Javni
naročnik bo moral ravnati pregledno in nediskriminatorno.
Za informacije o načinih, kako začeti preverjanje trga, glej točko 2.4 spodaj.
3) Kako naj javni naročnik obravnava vprašanja zaupnosti in prenosa tehnologije
FOKUS: VPRAŠANJA ZAUPNOSTI IN PRENOSA TEHNOLOGIJE
Če je pri predkomercialnem naročanju (PKN), pri katerem naročniki kupujejo storitev raziskovanja
in razvoja, na podlagi katere je mogoče izdelati prototip novega blaga in/ali storitev, bistveno
vprašanje pravic intelektualne lastnine, gre pri JNI predvsem za vprašanja zaupnosti in prenosa
tehnologije.
Glej: 35. člen ZJN-3
Stran 56
Prvo vprašanje – zaupnost – se nanaša na naročnikovo obvezo, da bo ohranjal tajnost predlaganih
rešitev in občutljivih informacij, ki so jih razkrili gospodarski subjekti (npr. tehnične ali trgovinske
skrivnosti ali zaupni elementi naročila), razen če slednji izrecno (tj. pisno) ne dovoli javnim
naročnikom, da razkrijejo ustrezne informacije tretjim stranem. Pravica do varovanja zaupnih
informacij je materialna pravica in obenem trdno uveljavljeno zakonsko načelo na ravni EU in na
državni ravni. Zato so naročniki pri vseh komunikacijah in hranjenju informacij pozvani, da
zagotovijo celovitost in zaupnost vseh občutljivih podatkov, ki jih razkrije gospodarski subjekt.
Na področju prenosa tehnologije, tj. razširjanja inovativnih tehnologij z lokacij in skupin, kjer so
nastale, v širšo distribucijo, si morajo politike javnega naročanja prizadevati za zagotovitev, da se
inovacije proizvodov in postopkov prenesejo na širšo raven, ter tako pozitivno vplivajo na splošno
gospodarsko rast in konkurenčnost. Tako je bistvenega pomena, da se sklene izčrpen in pošten
dogovor z gospodarskim subjektom, katerega tehnologijo je treba prenesti. Tako mora sporazum o
prenosu tehnologije vključevati vse izume, prototipe, dokončane naprave ali znanje, glede katerih
se razkrivajo občutljive informacije, da dosežejo stopnjo polnega trženja in da so na voljo širši
skupini gospodarskih subjektov.
V nacionalnih predpisih in predpisih EU o javnem naročanju so vprašanja zaupnosti in prenosa
tehnologije običajno prepuščena določbam, ki jih vsebuje razpisna dokumentacija, ali
priložnostnemu dogovoru. Javni naročniki običajno ne morejo deliti občutljivih informacij ali
poslovnih skrivnosti z drugimi ponudniki, razen če tega izrecno ne dovoli gospodarski subjekt.
Tako je na primer glede konkurenčnega dialoga v Direktivi 2014/24/EU določeno, da „javni
naročniki med dialogom zagotovijo enako obravnavo vseh udeležencev. Zato informacij ne nudijo
diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri udeleženci imeli prednost pred drugimi. Javni
naročniki v skladu z 21. členom brez soglasja v dialogu sodelujočega kandidata ali ponudnika
drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih
sporoči ta kandidat ali ponudnik. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano
posredovanje določenih informacij.“ (3. odstavek 30. člena)
Podobno določa drugi odstavek 64. člena ZJN-3, da naročnik lahko v z namenom preverjanja trga
izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri
pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pod pogojem, da taki nasveti oziroma
priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence ter ne pomenijo kršenja načela enakopravne
obravnave ponudnikov in načela transparentnosti javnega naročanja.
Zaupnost oziroma poslovne skrivnosti v postopku javnega naročanja ureja 35. člen ZJN-3. Naročnik
ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost,
kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ta ali drug zakon ne določa drugače. Naročnik
pa mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih
podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke.
V vsakem primeru pa so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in
količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz
ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
Vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila so po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega
naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom
se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo.
Stran 57
Kako izvesti?
Naročnik mora določiti svoje proračunske zmogljivosti in strokovno znanje ter, če nima
zadostnih sredstev, razmisliti o možnosti, da pridobi zunanja sredstva (npr. od Evropske
unije, glej poglavje 1.4 zgoraj) ali da javno naročilo izvede skupaj z drugimi javnimi
naročniki (skupno javno naročanje) v okviru državnih meja ali zunaj. Za izvedbo tega je zelo
pomembna dejavna vključenost v eno od nacionalnih ali vseevropskih mrež javnih naročnikov
(nekaj primerov zajema Mrežo za javno naročanje <http://www.ppneurope.org>; Platformo
za javno naročanje inovacij <http://www.innovation-procurement.org> in Evropsko pomoč
za javno naročanje inovacij <http://www.eafip.eu>).
Zlasti pri javnem naročanju inovacij morajo javni naročniki nato opredeliti, ali je pred
objavo javnega razpisa koristno preveriti trg, in pridobiti informacije o trendih,
zmogljivostih in sposobnosti potencialnih ponudnikov ter sestaviti posebne zahteve. V tem
smislu je posebno koristno imeti neposreden in čim širši dostop do poslovnega sveta. Izziv
je, kako pravilno in učinkovito organizirati takšna posvetovanja, da bi spodbudili udeležbo
ter spoznali najzanimivejše inovacije, ki ustrezajo potrebam. Pri tem pa mora naročnik
zagotavljati ukrepe, da takšna posvetovanja ne pomenijo preprečevanja ali omejevanja
konkurence ali neenakopravne obravnave ponudniov in netransparentsnosti.
Takšen rezultat zahteva precej truda, izkušeno ekipo in mrežno povezovanje, poleg tega je
treba zagotoviti razširjanje rezultatov na različnih informativnih dnevih in posvetovanja za
razširitev nabora inovacij, na podlagi česar je mogoče bolje opredeliti, KAJ KUPITI.
Zaradi pravic intelektualne lastnine bo ena najpomembnejših oseb v skupini za vodenje
projekta pravni strokovnjak.
PREDLOGA ZA UČINKOVITO OPREDELJEVANJE, KAJ KUPITI 1) Odločite se, ali naročnik lahko brez težav opravi nakup ali je premalo sredstev ali strokovnega znanja, zaradi česar je treba tveganja in koristi razdeliti s skupnim naročanjem na državni ravni ali ravni EU ter se povezati z glavnimi mrežami naročanja. 2) Pri čezmejnem naročanju najprej določite najprimernejše partnerje. 3) Odločite se, ali in kako boste izvedli predhodno preverjanje trga (srečanja s posameznimi ponudniki, vprašalniki, pogovori, informativni dnevi). 4) Že od začetka razmišljajte, kako reševati vprašanje pravic intelektualne lastnine in izmenjave informacij. Tudi če je ta stopnja v PKN veliko pomembnejša, je ponudnikom treba zagotoviti, da bodo izmenjani občutljivi podatki obravnavani v skladu s pravili o zaupnosti. Glede pravic intelektualne lastnine so ponudniki pri JNI inovativne izdelke in storitve navadno že patentirali, tako da ima naročnik morda dovoljenje, da jih uporabi le, če ne krši nobenih pravil v zvezi z avtorsko pravico ali pravico intelektualne lastnine.
Najpogostejše napake
Nezadostne informacije o trgu; strah pred tveganjem; odpor do sodelovalnega in skupnega
ali čezmejnega javnega naročanja; slabo poznavanje možnosti za zunanje financiranje;
nevključevanje v državne ali mednarodne mreže za javno naročanje; skromne zmogljivosti
Stran 58
za učinkovit dialog s trgom; slabo poznavanje in/ali strokovno znanje na področju
zakonodaje o zaupnosti in prenosu tehnologije, naročnik strokovnega dialoga ne izvede z
relevantnim trgom.
Spoznanja
Pogosta slabost pri veliko naročilih je, da naročnik ne prepozna potrebe po vključitvi
zunanjih deležnikov, kar pogosto negativno vpliva na uspeh naročila, včasih pa prinese celo
dodatne stroške za odpravo izpustov ali napak.
Poleg tega je zelo pomembno, da se izvede ocena možnosti, kako izvesti postopek naročila,
tako glede tega, da se pravilno določi predmet nakupa in opredeli realističen proračun za
dosego želenih rezultatov.
Ne nazadnje je treba čim prej razrešiti tudi vprašanja zaupnosti in prenosa tehnologije.
Glavni poudarki:
Naročniki naj pri oblikovanju proračuna upoštevajo ustrezno raven nepredvidenih
izdatkov. Poleg tega je treba proračun in stroške na novo proučiti v kritičnih fazah
na različnih stopnjah postopka naročanja.
Skupno naročanje na lokalni, regionalni ali državni ravni in čezmejno naročanje
so optimalni pripomočki, kadar primanjkuje strokovnega znanja ali proračunskih
sredstev za nakup, zlasti koristno pa je pri naročanju inovacij (glej v
nadaljevanju).
Skupno in čezmejno naročanje omogoča naročnikom, da si delijo inovacije (in
strokovno znanje o njih) z združevanjem potreb ali, kot bomo razložili v
nadaljevanju, sklenitvijo okvirnega dogovora, ki omogoča udeležbo drugim
naročnikom (na državni ravni in ravni EU) (glej v nadaljevanju).
Naročniki morajo pri predlogih upoštevati tudi dostopnost in sposobnost trga.
Pravzaprav niso vsa naročila izvedljiva. Ali naročnik išče nekaj, kar presega
(trenutne) tržne zmožnosti? So časovni okviri uresničljivi?
Na vsakem koraku v procesu javnega naročila je treba zagotoviti zaupnost
informacij, ki jih razkrijejo gospodarski subjekti – glej 35. člen ZJN-3.
Zelo pomembno je razumevanje, ali – in kako – obvladovati vprašanje prenosa
tehnologije, torej se je treba z gospodarskim subjektom dogovoriti glede pogojev,
pod katerimi se lahko razkrijejo ustrezne informacije za širše spodbujanje
inovacij in gospodarske rasti.
Stran 59
2.3. Ugotavljanje in ocenjevanje potreb
2.3.1. Ugotavljanje potrebe
Kaj storiti?
Postopek javnega naročanja inovacij se začne z neizpolnjeno potrebo po inovativnih
rešitvah, ki jo lahko narekujejo – sedaj ali, še bolje, v prihodnje – družbeni izzivi ali
operativne zahteve in ki je ni mogoče izpolniti – ali pa je to mogoče samo s previsokimi
stroški ali nesprejemljivimi tveganji – z obstoječim blagom ali storitvami.
Obstoj neizpolnjene potrebe se tako kaže v naslednjih primerih:
Z obstoječimi rešitvami ni mogoče rešiti pereče težave, ki že sedaj negativno vpliva na
zagotavljanje storitve v javnem interesu (npr. tehnična vprašanja, proračunske
spremembe, spremembe v vedenjskih vzorcih državljanov).
Primer
Projekt HAPPI (Javno naročanje inovacij za zdravo staranje): http://www.happi-project.eu/) je prvo
skupno javno naročilo na ravni EU, namenjeno nakupu inovativne rešitve na področju kakovostnega staranja.
Slika 19. Akcijski načrt projekta HAPPI
The HAPPI project has identified « ageing well » and innovative healthproducts, services and solutions and put in place procurement contractsfor the benefit of healthcare organisations.
Three Stages:
Long term Objective: a sustainable platform open to all EU countries and to the healthcare sector!
Action plan
15
Stran 60
ACTION PLAN
The HAPPI project has identified ….
AKCIJSKI NAČRT
V projektu HAPPI so opredelili „zdravo
staranje“ in inovativne zdravstvene proizvode,
storitve in rešitve ter oblikovali javna naročila v
korist organizacij zdravstvenega varstva.
Three stages:
Tri stopnje:
1. Uporaba spletne platforme HAPPI, raziskava
in razumevanje trga (proizvodov, storitev in
deležnikov).
2. Analiza trga
Razvoj specifikacij.
3. Objava obvestila o naročilu
Oddaja naročil, na podlagi katerih so lahko
organizacije zdravstvenega varstva naročale
inovativne proizvode in storitve.
Long term objective: Dolgoročni cilj: trajnostna platforma, odprta za
vse države EU in zdravstveni sektor!
Komisija EU (GD za notranji trg, podjetništvo, industrijo ter mala in srednja podjetja) je zaprosila avstrijski
vladni urad Bundesbeschaffung GmbH (BBG) in mestni urad Statens og Kommunernes Indkøbs Service A/S
(SKI), da izvedeta študijo, s katero bi analizirali možnosti za izvedbo skupnega čezmejnega javnega naročila,
pri čemer so želeli, da se še posebej posvetita pravnim, upravnim in organizacijskim vidikom izbranih
projektov čezmejnega javnega naročanja ter njihovi gospodarski učinkovitosti in smotrnosti. Študija bo
vključevala niz priporočil javnim organom, kako naj izvajajo postopke skupnega čezmejnega javnega
naročanja, kar bo prineslo pravno gotovost ter omogočilo ekonomsko merljivost, spremljanje in njihovo
boljšo praktično uporabo. Pričakuje se, da bo študija vzbudila predvsem interes izvajalcev dejavnosti in bo
dopolnila obstoječe znanje o čezmejnem javnem naročanju.
Primer:
Program CHARM (https://www.rijkswaterstaat.nl/english/about-us/doing-business-with-
rijkswaterstaat/charm-pcp/index.aspx) je primer JNI, ki so ga skupaj izvedli angleški in nizozemski
upravljavci cest, porodil pa se je iz potrebe po reševanju pereče težave stalnih zastojev na prometnejših
cestah z inovativnimi središči za upravljanje prometa.
Z obstoječimi rešitvami ni mogoče izpolniti potrebe javnega naročnika po povečanju
kakovosti in/ali učinkovitosti javne storitve, ki se je pokazala na podlagi ocene
učinkovitosti ali izhaja iz pravnih in zakonskih predpisov.
Stran 61
Primer:
V okrajni bolnišnici v Suchi Beskidzki (Poljska) so opredelili potrebo po znižanju temperature v prostorih, ki
so bili poleti izpostavljeni močni sončni svetlobi, saj bi tako izboljšali počutje bolnikov in medicinskega
osebja. Težave so se lotili z dolgotrajnim procesom, ki se je končal z namestitvijo fotovoltaičnih panelov.
http://www.ecoquip.eu/uploads/pdfs/SuchaBeskidzkaHospitalunemtneeds.pdf
Z obstoječimi rešitvami ni mogoče odgovoriti na srednje- do dolgoročne družbene izzive
(npr. energetska učinkovitost ali okoljska trajnost).
Primer:
Projekt SPEA (www.speaproject.eu), ki ga vodi konzorcij treh mest (Barcelone, Birminghama in Eindhovna),
je usmerjen na izboljšanje energetske učinkovitosti občinskih zgradb, saj želijo prihraniti pri energiji,
uporabiti obnovljive vire energije in razviti postopke trajnostnega upravljanja.
Kako izvesti?
Javni naročnik lahko v procesu, na koncu katerega opredeli potrebo, uporabi več pristopov,
ki se dopolnjujejo: pregled znanstvenih, tehnoloških in političnih publikacij; mnenja
strokovnjakov; ciljne skupine, ki se ukvarjajo z različnimi vrstami naročnikovih dejavnosti;
pogovori ključnih deležnikov s potencialnimi ponudniki, interesnimi skupinami in končnimi
uporabniki.
Metodološki primeri
Cilj metodologije Glas stranke (Voie of the Customer, uporabljena v projektu Smart@fire) je poglobiti
razumevanje proizvodov, procesov, storitev in opreme, ki jih uporabljajo končni uporabniki, ter tako zbrati
zamisli, kako izboljšati njihovo delovno okolje z inovativnimi rešitvami po izboru končnih uporabnikov (na podlagi
vnaprej opredeljenih profilov) in poglobljenih pogovorov, ki jih opravljajo pripadniki skupine za razgovore.
Potrebe strank je mogoče opredeliti le z vprašanji, ki so dobro sestavljena, kratka, nezapletena in smiselna.
Primer: po metodologiji je končnim uporabnikom mogoče zastavljati vprašanja odprtega tipa (npr. „povejte
nam, kako uporabljate naš proizvod/storitev …“; „na kakšne ovire ste naleteli pri našem proizvodu/storitvi …“;
„kakšne težave imate, ko …?“; „Povejte kaj o …“; „navedite mi primer …“) – s katerimi naročnik izve, kaj ta
oseba ve, kaj ji je všeč, kaj ji ni všeč in/ali kaj meni o njegovem proizvodu/storitvi – ali pa ima obliko interaktivne
fokusne skupine, v kateri več udeležencev odgovarja na vprašanja o njihovih stališčih, mnenjih, prepričanjih in
odnosu do proizvoda in/ali storitve. Metoda je še posebno dobrodošla, kadar želijo naročniki priti do
kompleksnejših informacij o vedenju in motivih, kot jih je mogoče pridobiti z anketo. Poleg tega lahko dinamična
izmenjava mnenj med pripadniki skupine ponudi bolj poglobljene in nepristranske informacije kot individualni
razgovori.
Še ena koristna in učinkovita metodologija za opredelitev potreb po inovacijah in oceni, koliko koristijo končnim
uporabnikom, je metodologija WIBGI, ki so jo razvili v angleški nacionalni zdravstveni službi in temelji na
kolektivni možganski nevihti z naročniki in končnimi uporabniki. Njen cilj je dopolniti poved „Ne bi bilo čudovito,
če …“ (angl. Wouldn't It Be Great If …).
Na delavnici WIBGI strokovnjak dela s klinično skupino ter skuša opredeliti, oceniti in prednostno razvrstiti
izražene klinične potrebe. Klinične skupine na delavnici pozovejo k nekonvencionalnemu razmišljanju (Pomislite
Stran 62
na nekaj, kar vam povzroča največ težav/vas najbolj ovira pri vsakdanjem delu. Predstavljajte si, da ste Harry
Potter, za kaj bi želeli uporabiti čarovnijo? Mar ne bi bilo čudovito, če bi si lahko pričaral rešitev za …). S tovrstnim
nabiranjem zamisli dobijo seznam potreb, ki jih potem prednostno razvrstijo (npr. glede na velikost, obseg in
strošek težave) in sestavijo uraden dokument, imenovan „izkaz kliničnih potreb“.
Najpogostejše napake
Odmaknjenost opredeljene potrebe in dejanskih potreb končnih uporabnikov/strank;
napačno dojemanje dejanske nujnosti potrebe; premajhen interes ključnih deležnikov;
nenaklonjenost tveganju pri opredelitvi inovativnih rešitev za neizpolnjene potrebe.
PREDLOGA OCENE POTREB
1. korak: z ustreznimi deležniki se odkrito pogovorite o težavah in potrebah ter pri tem uporabite pristop od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor
2. korak: ugotovite, katere so najnujnejše neizpolnjene potrebe in z njimi povezane težave
3. korak: vzpostavite hierarhijo vzrokov in posledic (težave, ki neposredno povzročajo nujne potrebe, in težave, ki so posledica neizpolnjenih potreb).
4. korak: določite, kako lahko neizpolnjene potrebe in z njimi povezane težave rešite z nakupom posameznih izdelkov ali storitev.
4. korak – dodatno: ugotovite, kako lahko uporabite inovativne izdelke, dostopne na trgu (glej poglavje 2.4).
5. korak: oblikujte specifikacije glede na izvedbo in funkcijo (glej naslednje poglavje).
Spoznanja
Pri ugotavljanju potrebe je mogoče uporabiti pristop od zgoraj navzdol (odločevalci, ki so
odgovorni za analizo gospodarskih in družbenih gibanj, opredelijo, kje so potrebne izboljšave
ali priložnosti za hitrejši napredek), še raje pa pristop od spodaj navzgor (pobuda javnosti,
ki zahteva ukrepanje odločevalcev). Ne glede na to, kateri pristop se uporabi, je treba izvesti
natančno analizo potrebe, kar je bistveno za izvedbo ustrezno načrtovanega projekta, ki
učinkovito rešuje pereče javne potrebe in ponuja rešitve za dejanski širši interes.
Kot je bilo že navedeno, je mogoče informacije za opredelitev potreb zbirati s teoretičnimi
raziskavami, razgovori, anketami. Še najbolje se obnese kombinacija teh metod
(vprašalnikov in pogovorov s fokusnimi skupinami, končnimi uporabniki in ustreznimi
deležniki, delavnic). Ankete, izvedene po pošti, imajo običajno najnižjo stopnjo odzivnosti,
zato ne gre pozabiti, da je kakovost odgovorov močno odvisna od oblikovanja anketnih
vprašanj in sestave ciljnih skupin. Poleg tega se lahko zgodi, da izjave posameznikov v
pogovoru odstopajo od njihovih izkušenj, zato je pomembno preveriti rezultate pogovora z
opazovanjem in analizo dokumentacije.
Stran 63
Glavni poudarki:
Postopek ugotavljanja potreb je treba izvesti čim prej in čim ustrezneje, tako da
je na voljo več časa za učinkovito razumevanje potreb.
Na tej stopnji se izognemo tveganju, da bi zaradi neugotovljenih in neizpolnjenih
potreb nastale resne težave.
Javni naročniki naj upoštevajo zakonodajo in pravno ureditev.
Ustvarite pravo podlago za nadaljnje korake, zlasti odprto in učinkovito
preverjanje trga.
Olajšajte pretvorbo neizpolnjene potrebe v specifikacije zahtev, utemeljenih na
rezultatih, v postopku naročanja inovacij.
Pri skupnem ali meddržavnem naročanju lahko postopek ocenjevanja potreb
najprej izvedete na ravni vsakega javnega naročila v sklopu, potem pa na skupni
ravni, tako da združeno ugotovite skupne potrebe in prilagodite rešitve
državnemu upravnemu in političnemu okviru.
Končni uporabniki so še posebej pomembni, saj morajo biti resnično gonilo
naročanja inovacij; inovativne rešitve, ki izhajajo iz naročila, so tako ustrezno
sprejete in učinkovito uporabljene.
Glede na to, da posamezni naročniki oziroma končni uporabniki le redko dojemajo
neizpolnjene potrebe kot prednostno nalogo, je v ugotavljanje potreb smiselno
vključiti druge naročnike oziroma končne uporabnike, s čimer omogočimo razvoj
rešitev, ki so prilagodljive, povezljive in stroškovno učinkovitejše.
2.3.1.1. Ugotavljanje potrebe na področju IKT
Sektor IKT se zaradi hitrega tehnološkega napredka nenehno spreminja. Opredeljene potrebe
morajo slediti trenutnim trendom. Zato je najpomembnejše vprašanje pri opredelitvi
posebnih potreb na področju IKT odzivnost na hiter razvoj tehnologij, ki so v splošni uporabi
(na primer digitalna komunikacija z javnim sektorjem, storitve v oblaku, elektronska plačilna
sredstva itd.).
Za uspešno izvedbo javnega naročanja informacijskih rešitev je priporočljivo opraviti
poslovno analizo. International Institute of Business Analyses (IIBA) je mednarodno priznan
standard, ki se pogosto uporablja za izvajanje poslovnih analiz. IIBA opredeljuje poslovno
analizo kot sklop znanja, pristopov, metod, tehnik in dejavnosti, ki se izvaja med deležniki
za razumevanje upravljanja organizacij. Je ključen standard, ki izvajalcem in njihovim
deležnikom pomaga ustvariti poslovno vrednost in boljše poslovne rezultate. Novejša
opredelitev poslovne analize IIBA (The Business Analysis Body of Knowledge - BABOK Guide)7
poslovno analizo obravnava kot prakso, ki omogoča spremembe v organizaciji na podlagi
njenih potreb in razvoja rešitev, ki prinašajo vrednost deležnikom.
7 http://www.iiba.org/babok-guide.aspx
Stran 64
Izvajanje poslovne analize IIBA je opredeljeno z osnovnim modelom poslovne analize
(Business Analyst Core Concept Model8 - BACCM), v skladu s katerim:
- so opredeljene potrebe za uvedbo informacijske rešitve,
- so opredeljeni deležniki in njihova pričakovanja, ki so osnova za njihove zahteve,
-je opredeljen strateški in poslovni okvir pričakovane dodane vrednosti informacijske
rešitve, ki je predmet javnega naročila,
- vse se izvaja v določenem kontekstu (primer konteksta je tudi razvoj rešitve IS).
Vsi ti elementi poslovne analize so osnova za razvoj zahtev v zvezi z rešitvijo, pričakovanje
potrebne spremembe, ki jo bo prinesla na novo razvita IT, in končno oceno dosežene
vrednosti.
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo standarde in skupne specifikacije za razvoj sodobne
platforme IS, ki so opredeljene in opisane v Smernicah za razvoj informacijskih rešitev
(http://nio.gov.si/nio/asset/smernice+mju+za+razvoj+informacijskih+resitev-734). Te
smernice so namenjene projektnim vodjem, projektnim in delovnim skupinam, ki začenjajo
z razvojem novih ali prenovo starih informacijskih rešitev. Dokument pokriva vse faze
življenjskega cikla razvojnega projekta, vključno s podatki o skupnih gradnikih, horizontalnih
funkcijah ter procesu prehoda v produkcijo oziroma obratovanje.
Posebni gradniki in horizontalne funkcije so na voljo v katalogu informacijskih rešitev9. Zato
mora vsak javni naročnik, ki deluje v skladu s pravili javnega naročanja, upoštevati obstoječe
gradnike in horizontalne funkcije, ki so jim na voljo brezplačno. Gradniki so optimizirani in
nov razvoj njihove funkcionalnosti ni ekonomsko upravičen, vendar Ministrstvo za javno
upravo spodbuja javne naročnike, da objavijo svoje informacijske rešitve na portalu NIO,
kar je prav tako zahteva za nadgradnjo infrastrukture, ki jo upravlja ministrstvo.
SMERNICE ZA JAVNO NAROČANJE INFORMACIJSKIH REŠITEV (http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/razno/Smernice_JN_IT.pdf) Smernice za javno naročanje informacijskih rešitev je pripravilo Ministrstvo za javno upravo
v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem nabavnikov Slovenije in
Finančno upravo RS. S temi smernicami se je seznanila tudi Vlada RS (sklep, št.: 38200-
11/2016/6 z dne 12.1.2017).
Te smernice predstavljajo priporočilo naročnikom informacijskih rešitev iz javnega sektorja
in opredeljujejo priporočene pristope pri pripravi javnih naročil in obravnavajo različna
področja naročanja v zvezi z razvojem in vzdrževanjem informacijskih sistemov.
Obravnavajo celoten življenjski cikel razvoja informacijskih rešitev v javni upravi in dajejo
naročnikom priporočila glede uporabe različnih vrst postopkov, ki jih predpisuje Zakon o
javnem naročanju. Hkrati te smernice podpirajo nov izziv Slovenije: postati zelena
8 http://www.iiba.org/ba-connect/2012/october/creating-the-business-analysis-core-concept-model.aspx 9 https://nio.gov.si/nio/vstopna.nio?lang=en
Stran 65
referenčna država, z njimi pa želimo spodbujati konkurenco med ponudniki tako, da ti
medsebojno tekmujejo v kakovosti ponujene rešitve in ceni. Smernice želijo naročnikom
ponuditi pomoč v ključni fazi javnega naročila, pri ugotavljanju potreb, pripravi specifikacij,
pogojev in meril ter izbiri postopka javnega naročila. Za boljše razumevanje ponujajo tudi
primere dobrih praks.
2.3.2. Opis potrebe
Kaj storiti?
Javni naročniki morajo pred organiziranjem predhodnega preverjanja trga (64. člen ZJN-3)
ustrezno opisati potrebo, tako da bodo vzbudili dovolj zanimanja in odziv potencialno
zainteresiranih ponudnikov (v posebnih sektorjih). Naročniki morajo pri izražanju potrebe
podati dovolj informacij, da pomagajo trgu, ne pa da omejujejo ustvarjalnost, saj preveč
podrobne zahteve pogosto omejujejo zmožnost ponudnikov, da ponudijo inovacije. Čeprav
je treba potrebo izraziti čim bolj odprto, da bo mogoče pritegniti najrazličnejše rešitve, je
pomembno opozoriti tudi na vse bistvene dejavnike, o katerih se ni mogoče pogajati, da se
bodo kandidati lahko ustrezno odzvali.
Naročniki naj pri opisu potreb navajajo funkcionalne zahteve iz potrebe po učinkovitosti, in
pri tem ne opredeljujejo vnaprej tehničnih rešitev, obenem pa mora biti omogočeno
predvidevanje pričakovanih izidov. Skratka, takšen temeljit, pa vendar ne pretirano
podroben opis potrebe je najboljši način, da se ustvari širok potencialni trg in omogoči
ekonomija obsega: funkcionalen opis potrebe, usmerjen na učinkovitost, pravzaprav pomaga
predvideti stroškovno metodo življenjskega cikla inovacije, pri kateri se upoštevajo stroški
in koristi inovativne rešitve v njeni celotni življenjski dobi.
Primer na izvedbi utemeljene zahteve za metropolitansko območje Manchestra
Pri javnem naročilu, ki je izhajalo iz zamisli o inovaciji na podlagi potreb, je Siemens sklenil
pogodbo z združenjem upravnih organov metropolitanskega območja Manchestra (AGMA), s čimer
so želeli znižati stroške in izboljšati učinkovitost semaforjev. Rezultat konkurenčnega dialoga so
bile zapletene specifikacije in naročila. Stranka je imela jasno izdelano zamisel, kakšna tehnologija
naj se uporabi. Glavne težave pri takšnem javnem naročilu so se pokazale pri opredelitvi zbirke
sredstev, ki jih je treba vzdrževati, in pripravi izjemno natančnih specifikacij z zapletenimi izračuni
cen, s katerimi je bilo zagotovljeno, da bo stranka iz javnega sektorja plačala samo za opravljeno
delo in nabavljen material. Čeprav je bilo razvidno, da se od stranke pričakuje inovacija, je
odločitve o tehnologiji in metodah sprejemala samo stranka.
To je odličen primer inovacije, ki je izhajala iz potreb, pri čemer se sredstva in metode za
zagotavljanje storitve opredelijo na podlagi strokovnega znanja stranke (ali njenih svetovalcev).
Tehnične specifikacije (42. člen Direktive 2014/24/EU) za inovativne gradnje, storitve in dobave
lahko v dokumentacijo javnega naročila vključi javni naročnik, ki kupuje inovacijo. Oblikovanje
Stran 66
tehničnih specifikacij glede na funkcionalne in izvedbene zahteve na splošno omogočajo najboljšo
mogočo dosego cilja. Zahteve, ki izhajajo iz funkcionalnosti in učinkovitosti, so primerno sredstvo
za spodbujanje inovacij pri javnem naročanju. (glej 68. člen ZJN-3,)
Slika 18. Vloga tehničnih specifikacij v partnerstvu za inovacije
INNOVATION PROCUREMENT JAVNO NAROČANJE INOVACIJ
Technical specifications (art. 42, EU Directive
24/2014)
Tehnične specifikacije (42. člen Direktive
2014/24/EU)
(glej 68. člen ZJN-3)
INNOVATIVE works, services and supplies INOVATIVNE gradnje, storitve in blago
Technical Specifications in terms of functional
and performance requirements
Tehnične specifikacije glede na funkcionalne in
izvedbene zahteve
allows the achievement of the goals in the best
possible way
omogočajo najboljšo mogočo dosego ciljev
Primer: funkcionalne zahteve za 1. sklop projekta HAPPI (JNI)
- Zaznavanje padcev oseb/stanovalcev/bolnikov
- Opozorilo v primeru dejanskega padca
- Zagotovilo, da bodo opozorilo opazili (potrditev)
- Sledenje opozorilom (dostop do preteklih podatkov, ki omogoča optimizirano obvladovanje
padcev)
Technical Specifications in terms
of functional and performance
requirements
INNOVATION PROCUREMENT
Technical Specifications(Art. 42, EU Directive 24/2014)
INNOVATIVE
works,
services and
supplies
allows the achievement of the
goals in the best possible way
allows the achievement of the
goals in the best possible way
Stran 67
Pri napravi za zaznavanje je pomembno, da:
- ne spremeni značaja prostora, v katerem živi bolnik ali stanovalec (je čim manjša);
- je nevtralna za bolnika/stanovalca, da je ni treba nositi na telesu;
- spoštuje zasebnost posameznika;
- omogoča spreminjanje parametrov glede na različne okoliščine padcev;
- omogoča pošiljanje opozoril glede padca znotraj in zunaj institucije;
- opozorila (poleg zvočnega signala) vsebujejo vsaj naslednje informacije:
(i) kraj padca,
(ii) čas opozorila.
Kako izvesti?
V takšnih primerih je dober analitični pripomoček metoda TLC-PE, s katero je mogoče
vzpostaviti povezave med pričakovanimi funkcionalnostmi in kvantificiranimi izvedbenimi
cilji: s tehniko, ki se uporablja v veliko projektih JNI, se funkcionalnosti in iz njih izhajajoče
izvedbe razvrščajo po stopnjah posameznih rešitev življenjske dobe (proizvodnja, dobava,
namestitev, uporaba, upravljanje, vzdrževanje in odstranitev), kar spodbudi ponudnike, da
predlagajo rešitve, ki delujejo dlje in imajo nižje stroške v celotni življenjski dobi.
Še ena metodologija, ki omogoča oblikovanje funkcionalnih specifikacij, se imenuje FAST
(tehnika za funkcionalno analizo sistema; angl. Functional Analysis System Technique): pri
tej metodi je osnovni element sistema funkcija. Ta opisuje prvotno namero ali namen, ki
naj bi ga imel proizvod, proces ali storitev.
Opis funkcije je omejen na dvobesedno obliko: aktivni glagol + merljivo ime. Glagol
odgovarja na vprašanje: Kaj počne? Ime pa na vprašanje: Na kaj se nanaša glagol?
Še en koristen pripomoček, podoben „metodi WIBGI“, je metodologija „Želim si, da bi“
(angl. I wish I had). Naročniki lahko z njo organizirajo pogovore/delavnico na ustrezno temo
(tj. neizpolnjeno potrebo) in na tej podlagi zasnujejo po možnosti inovativne in izvirne
odgovore na izziv.
PREDLOGA ZA OBLIKOVANJE ZAHTEV GLEDE IZVEDBE IN FUNKCIONALNOSTI
1) Opredelite želeni rezultat
- kaj je treba doseči, da bo zahteva izpolnjena?
2) Izvedite analizo rezultatov zaradi ugotavljanja ciljev izvedbe
- opredelite jasne cilje delovanja, tj. stvarne izdelke oziroma storitve, ki naj jih za naročnika izdela ali izvede
ponudnik, tako da želene rezultate razporedite na nižji ravni in jih povežete v logičen tok dejavnosti.
3) Izdelajte ustrezen standard izvedbe in razvijte sprejemljive ravni kakovosti
- kdaj oziroma kako bo naročnik vedel, da je rezultat zadovoljivo dosežen (npr. delež zahtevane skladnosti z
rezultatom), in koliko lahko izvajalec odstopa od standarda izvedbe (npr. število napak, dopuščenih pri
izvajanju)?
Stran 68
Najpogostejše napake
Opredeljena potreba je predstavljena preozko ali preširoko; nejasen časovni okvir za
zadovoljitev potrebe.
Spoznanja
Takoj po analizi težave in opredelitvi potreb ali priložnosti je treba postaviti cilje za rešitev težave, zadovoljitev potrebe ali/in izkoriščanje priložnosti. Najpogostejši metodološki pristop je sprememba „negativnih situacij“ v „pozitivne dosežke“.
Glavni poudarki:
Splošno pravilo pri opisovanju neizpolnjene potrebe je, da bi morali biti naročniki
jasni in nedvoumni, morali bi se posvetiti težavi, ki jo je treba rešiti, in rezultatom,
ki jih potrebujejo, ne pa predpisovati, kako naj bo rešitev oblikovana.
Naročniki morajo jasno izraziti tudi, ali nameravajo postopek naročanja začeti takoj
ali ga preložiti na pozneje, saj ponudniki sodelujejo pri razpisu zato, da prodajo
zamisli ali izdelke ali vsaj vplivajo na prihodnje politike ali načrte nabav.
Ožji ali širši opis potrebe vpliva na opredelitev učinkovitih meril za dodelitev zaradi
objektivne primerjave konkurenčnih ponudb: širše opredeljena potreba lahko
pritegne več ponudnikov, a pomeni manj konkurence, saj bo ponudbe teže
primerjati; nasprotno pa ožje opredeljene potrebe običajno pritegnejo manj
ponudnikov, ki pa so bolj konkurenčni, saj je ponudbe lažje primerjati.
2.3.2.1. Opis potrebe na področju IKT
Eno od področij „ključnega ukrepanja“ iz digitalne agende10 (ukrep 23) je spodbujanje
interoperabilnosti11 in standardov pri javnem naročanju IKT. Z večjim upoštevanjem
standardov pri javnem naročanju bi se javni organi lahko izognili preveč specifičnim (kamor
se prišteva tudi omejevanje na posamezne znamke) zahtevam v specifikacijah njihovega
naročila IKT, ki lahko povzročajo omejevanje konkurence in povečujejo tveganje za vezanost
10 Digitalna agenda je eden od sedmih vodilnih programov, ki so del strategije Evropa 2020. Njen cilj razviti enotni digitalni trg kot sredstvo za doseganje trajnostnih gospodarskih in družbenih koristi. Glej Evropska komisija (2010) Digitalna agenda za Evropo (A Digital Agenda for Europe). Smernice za javno naročanje blaga in storitev IKT SMART 2011/0044, D2 – Pregled praks pri naročanju, končno poročilo.
http://cordis.europa.eu/fp7/ict/ssai/docs/study-action23/d2-finalreport-29feb2012.pdf
11 „Interoperabilnost“ pomeni zmožnost neenakih in različnih organizacij, da sodelujejo pri vzajemno koristnih in dogovorjenih skupnih ciljih, vključno z izmenjavo informacij in znanja med organizacijami prek poslovnih procesov, ki jih podpirajo, in sicer z izmenjavo podatkov med zadevnimi sistemi IKT. Vir: EU: Smernice za javno naročanje rešitev IT (EU: Guidelines on procuring IT solutions),2015,
https://joinup.ec.europa.eu/sites/default/files/guideline_on_procuring_it_solutions_-_v1_00.pdf
Stran 69
na posamezne prodajalce in proizvode12. Ustrezna raba standardov pri naročanju IKT je lahko
pomembna spodbuda za konkurenčnost na področju IKT, spodbuja pa tudi konkurenco, od
katere imajo korist naročniki. Evropska komisija je tako navedla, da so standardi IKT13
bistven element, ki zagotavlja enake pogoje za vse ponudnike tehnologije.
Komisija namerava s Sporočilom o prednostnih nalogah na področju standardizacije IKT
(angl. Communication on ICT Standardisation Priorities) usmeriti vire in skupnosti za
določanje standardov na pet prednostnih področij: 5G, internet stvari (IoT), računalništvo v
oblaku, kibernetsko varnost in tehnologije podatkov, saj so bistvene za splošno
konkurenčnost EU. Ukrepi na teh področjih lahko pospešijo digitalizacijo in neposredno
vplivajo na konkurenčnost na področjih, kot so e-zdravje, inteligentni prometni sistemi in
povezana/avtomatizirana vozila, pametni domovi in mesta ter napredna proizvodnja.
Sporočilo spodbuja uvajanje ustreznih standardov IKT kot enega od ciljev strategije za enotni
digitalni trg (angl. Digital Single Market Strategy), ki je bila sprejeta leta 2015. Seveda pa
samo opredeljevanje prednostnih nalog ni dovolj. Uspeh je odvisen od tega, kako močno so
ključni deležniki zavezani standardizaciji. To vključuje industrijo, organizacije za
standardizacijo in raziskovalno skupnost.
Sporočilo temelji na evropski platformi več zainteresiranih strani in jo nadgrajuje, na
tekočem načrtu IKT o standardizaciji IKT in letnem programu dela Unije glede evropske
standardizacije kot izvedbenih mehanizmih za standarde in cilje standardizacije.
Evropska platforma več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT
Evropska platforma več zainteresiranih strani za standardizacijo IKT (angl. European Multi
Stakeholder Platform in ICT Standardisation) je bila vzpostavljena za svetovanje Komisiji
glede zadev, ki so povezane z izvajanjem politike standardizacije IKT, kar zajema tudi
opredeljevanje prednostnih nalog v podporo zakonodaji in politikam ter opredeljevanje
specifikacij, ki jih razvijajo svetovne organizacije za razvoj standardov IKT.
Platforma tudi svetuje glede priprave in izvajanja tekočega načrta o standardizaciji IKT.
Člani platforme vključujejo predstavnike držav EU in Efte, evropske in mednarodne organe
za razvoj standardov, organizacije, ki v Evropi delujejo na področju razvoja standardizacije
IKT, in organizacije, ki zastopajo industrijo, mala in srednja podjetja, potrošnike in
družbene zainteresirane strani.
12 Pogosto se zgodi, da javne organizacije nehote postanejo „ujetnice“ posameznih rešitev IKT, ker niso sestavile dovolj prilagodljive specifikacije naročila, da bi lahko v prihodnosti zamenjale ponudnika. Vir: Evropska komisija: Študija o najboljših praksah pri javnem naročanju IKT na podlagi standardov za spodbujanje učinkovitosti in preprečevanje vezanosti na ponudnika (Study on best practices for ICT procurement based on standards in order to promote efficiency and reduce lock-in).
http://slord.sk/buxus/docs/aktuality/StudyonbestpracticesforICTprocurementbasedonstandardsinordertopromoteefficiencyandreducelock-in.pdf 13 http://ec.europa.eu/growth/industry/digital-transformation/ict-standardisation_en
Stran 70
Člani platforme več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT
Tekoči načrt za standardizacijo IKT
Tekoči načrt za standardizacijo IKT za leto 2017 ponuja edinstven vpogled v dejavnosti
standardizacije na področju IKT (informacijskih in komunikacijskih tehnologij), saj jih
navezuje na zakonodajo in politike EU. Načrt se vsako leto razširi, tako so bile v letu 2017
dodane finančne tehnologije, skupno okolje za izmenjavo informacij (CISE, Common
Information Sharing Environment) na področju pomorstva in gradnje (vzpostavljanje
modeliranja informacij).
e-Zasebnost
Še en primer, ki se navezuje na to temo (in povezuje več panog), je na voljo na povezavi na
vsebino o zasebnosti v m-zdravju:
https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/code-conduct-privacy-mhealth-apps-
has-been-finalised.
Obstaja še več področij, ki se navezujejo na temo IKT, na primer:
- tehnološka nevtralnost,
- kibernetska varnost,
- politika e-vključevanja,
- vključevanje načel varnejšega interneta za otroke v več aplikacij,
- minimalne zahteve za interoperabilnost,
- politika odprtih podatkov,
- računalništvo v oblaku,
- internet stvari (IoT),
- standardi povezljivosti za širokopasovne aplikacije,
- omrežna nevtralnost.
Kadar je to potrebno, se je pomembno posvetiti tem področjem.
Dodatne povezave glede posebnosti IKT:
https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/ict-and-standardisation
(Enotni digitalni trg – IKT in standardizacija)
https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/best-practices-ict-procurement-
based-standards-order-promote-efficiency-and-reduce-lock-smart
(Enotni digitalni trg – najboljše prakse pri naročanju na podlagi standardov)
https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/best-practices-ict-procurement-
based-standards-order-promote-efficiency-and-reduce-lock-2-year
(Enotni digitalni trg – najboljše prakse pri naročanju na podlagi standardov)
Stran 71
https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/code-conduct-privacy-mhealth-apps-
has-been-finalised
(Enotni digitalni trg – kodeks ravnanja glede zasebnosti na področju m-zdravja)
2.3.3. Analiza stanja
Kaj storiti?
Tretji pomemben korak na zgodnji stopnji pred preverjanjem trga (64. člen ZJN-3) je
zagotovitev, da je bilo v obstoječih primerih, v katerih so drugi javni naročniki na različnih
ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni in evropski) iskali rešitev za podobno potrebo,
opravljenih dovolj teoretičnih raziskav. V tem smislu se je dobro pozanimati glede
tehnološkega, panožnega, znanstvenega in pravnega položaja v sektorju, v katerem je bila
ugotovljena potreba. Teoretične raziskave bi bilo po možnosti treba povezati na sestankih z
deležniki, ki imajo mogoče ustrezne izkušnje na področju (npr. direktorji raziskovalnih
inštitutov, trgovci na drobno, kupci ali njihova združenja).
Ta stopnja je še posebno pomembna za zbiranje informacij o obstoječih proizvodih,
aktualnem razvoju proizvodov in objavljenih zamislih, saj bi tako ugotovili, za katere od njih
že velja varstvo pravic intelektualne lastnine. S temi raziskavami je po eni strani laže
preveriti, ali je potreba dovolj nova, da upravičuje javno naročanje inovacij, po drugi pa
ugotoviti – s ciljnimi raziskavami v nacionalnih in mednarodnih zbirkah podatkov – ali na trgu
že obstajajo imetniki pravic intelektualne lastnine, ki se jim pri izpolnjevanju potrebe ni
mogoče izogniti. Če so licence takšnih subjektov zelo drage, je treba pred odločitvijo za
začetek postopka javnega naročanja inovacij izvesti analizo stroškov in koristi.
Še en pomemben vidik analize stanja se nanaša na to, da naročniki opredelijo ustrezno
zakonodajo, standarde, oznake ali certifikate v sektorju, ki lahko vpliva na to, kako se bodo
potrebe izpolnjevale z javnim naročanjem inovacij.
Kako izvesti?
Javni naročniki lahko izbirajo med tremi različnimi smermi:
- s teoretičnimi raziskavami se prouči znanje, ki obstaja na ustreznem področju, določijo se
odgovornosti ter opredeli trg in ključni akterji (ponudniki in kupci; oblikovalci politike;
razvijalci pripomočkov za javno naročanje);
- raziskave med strokovnjaki in izvajalci dejavnosti, zlasti prek njihovih mrež, s čimer se
pridobijo podatki za opredelitev najboljših praks, dejavnosti za obvladovanje tveganja,
pobude in pravni okviri;
- pogovori s strokovnjaki in izvajalci dejavnosti, s čimer se pridobi poglobljena analiza
javnega naročanja inovacij v ustreznih sektorjih.
Stran 72
Primer: Analiza stanja glede najboljših praks za javno naročanje inovacij v zdravstvenem sektorju v
skandinavskih državah
Glavni namen študije je bil opredeliti najboljše prakse v petih skandinavskih državah. Na posameznih stopnjah
so uporabili različne metodologije, s katerimi so poskušali ugotoviti najboljšo prakso. S kombinacijo metod se
jim je uspelo izogniti razvlečenosti in opredeliti posamezne prakse, ki v krogih strokovnjakov za javna naročila
veljajo za najboljše. V predlagani metodološki zasnovi se tako upošteva tveganje pri iskanju resnično najboljše
prakse s kombinacijo različnih metod. Vsebina različnih metodoloških elementov bo natančneje predstavljena v
nadaljevanju.
Prvi element študije je bila teoretična raziskava glede znanja, ki obstaja v skandinavskih državah. Po teoretični
raziskavi so izvedli anketo med strokovnjaki za javno naročanje in izvajalci dejavnosti v petih skandinavskih
državah. Anketo so razdelili številnim pomembnim akterjem na področju javnega naročanja, ki prihajajo iz
javnega in zasebnega sektorja, s čimer so želeli zagotoviti, da so bili primeri dobre prakse dobro utemeljeni. Da
bi pridobili še več odgovorov in tako še zanesljiveje opredelili primere dobre prakse, so uporabili tehniko snežne
kepe. Prvih 139 sodelujočih so prosili, da se obrnejo na druge strokovnjake, ki poznajo primere dobre prakse na
štirih osrednjih področjih, zajetih v študiji. V raziskavo se je tako dodatno vključilo 32 udeležencev.
Da bi pritegnili še več strokovnjakov s področja javnega naročanja inovacij v zdravstvenem sektorju, so anketo
razdelili izbranim skupinam, pri čemer so se posebej posvetili javnemu naročanju na družbenem omrežju
LinkedIn. V izbranih skupinah so objavili povabilo k sodelovanju v raziskavi. Povabilo je vzbudilo nekaj razprav
in komentarjev na LinkedInu, v katerih so bili omenjeni ustrezni strokovnjaki in primeri. Najboljši primer dobre
prakse so tako dobili ravno prek omembe na LinkedInu.
Še en pomemben element v metodologiji, uporabljeni v raziskavi, so bili pogovori. Opravljali so dve vrsti
razgovorov: 1) referenčne pogovore s strokovnjaki in izvajalci dejavnosti ter 2) razgovore o posameznih primerih
s predstavniki izbranih primerov. Najprej je bilo opravljenih kar 17 referenčnih pogovorov z izkušenimi deležniki
na področju. Namen referenčnih pogovorov je bil pridobiti vpogled v strukturo nacionalnih trgov ter pomagati
opredeliti najboljšo prakso. Pogovori so v kombinaciji s predhodno opisanimi teoretičnimi raziskavami in anketo
omogočili izvedbo poglobljene analize javnega naročanja inovacij v zdravstvenem sektorju in opredelitev šestih
primerov resnično najboljše prakse. Pogovori so bili posvečeni štirim osrednjim temam: procesu in dialogu,
obvladovanju tveganja, pobudam in pravnemu okviru. Sodelujoče so prosili tudi, da razmislijo o svojih splošnih
izkušnjah, kar je omogočilo dodatno poznavanje najboljše prakse.
Vir: http://www.diva-portal.se/smash/get/diva2:701366/FULLTEXT01.pdf
Najpogostejše napake
Javni naročniki ne znajo ali nočejo vzpostaviti stika z izvajalci dejavnosti in njihovimi
mrežami v ustreznih sektorjih; nimajo jasnih akcijskih načrtov v zvezi z varstvom pravic
intelektualne lastnine; nimajo sredstev za nakup licenc za inovativne proizvode, zaščitene z
avtorskimi pravicami; ne poznajo ustrezne zakonodaje, standardov, oznak ali certifikatov v
sektorju, ki lahko vplivajo na to, kako se bodo potrebe zadovoljevale z javnim naročanjem
inovacij.
Stran 73
Spoznanja
Rešitve za neizpolnjene potrebe morajo ustrezati obstoječim zakonskim zahtevam in
nekaterim tehničnim značilnostim: tako so standardi, oznake in certifikati lahko dokaz, ki
ga naročnik zahteva od ponudnikov (glej 68. člen ZJN-3) in na podlagi katerega se prepriča,
da je naročena rešitev v skladu z zakonskimi in tehničnimi zahtevami. Treba je biti tudi
izjemno pozoren na varstvo pravic intelektualne lastnine.
Glavni poudarki:
Naročnik mora po določitvi in opisu potreb preveriti, ali že obstajajo patentirane
rešitve, in v tem primeru opraviti analizo stroškov in koristi v zvezi z njihovo
uporabo oziroma oceniti, ali obstaja način, da jih uvrsti v okvir rešitve naročanja
inovacij.
Poleg tega lahko naročniki zahtevajo skladnost z nekaterimi standardi oziroma
sklenejo, da veljavni standardi niso dovolj celoviti, zato je treba vzpostaviti nove.
Za nekatere izdelke (zlasti v zvezi z varnostjo, zdravjem in varstvom okolja) so
potrebna tudi potrdila ali oznake, ki pričajo o skladnosti izdelka z nekaterimi
minimalnimi zahtevami, ki izhajajo iz zakonodaje ali standardov, v interesu
naročnika – ki si želi zagotoviti čim širšo uporabo inovativne rešitve – pa je, da
izkaže skladnost z zakonodajo in standardi.
SEZNAM ZA PREVERJANJE V POSTOPKU OCENJEVANJA POTREB
STOPNJA V PROCESU SEZNAM ZA PREVERJANJE/SEZNAM NALOG
VPRAŠANJA, NA KATERA JE TREBA ODGOVORITI
INSTRUMENTI
Ugotavljanje in
ocenjevanje potreb - Potrebe je treba ugotoviti čim
prej;
- ugotavljanje potreb je rezultat
zakonske zahteve ali morebitne
izboljšave pri izvajanju javnih
storitev (od zgoraj navzdol);
- če ni tako, se neizpolnjene
potrebe pokažejo kot rezultat
posvetovanja s končnimi
uporabniki (od spodaj navzgor);
- prepričajte se, ali je potreba
res neizpolnjena in ali ustreza
uresničljivemu izzivu pri
naročanju;
- opredelite na rezultatih
utemeljene zahteve za
količinsko opredelitev novih
- Sem ugotovil pravo
potrebo?
- Se končni uporabniki
strinjajo, da je ta
potreba
najpomembnejša?
- Ali predhodno
opravljene analize in
teoretične raziskave
potrjujejo, da je
potreba neizpolnjena?
- Ali že obstajajo
patentirane rešitve ali
s pravicami
intelektualne lastnine
zaščiteni načini
- Pristop WIBGI („ne bi
bilo čudovito, če ...“)
- delavnice s
strankami/pristop „glas
stranke“;
- predloga za poslovni
načrt;
- analiza stroškov v
življenjski dobi (LCC)
ali pripomoček „skupni
strošek lastništva“
(TCO).
Stran 74
funkcij, izvajanja, izboljšane
učinkovitosti;
- izdelajte poslovni načrt;
- dodelite sredstva;
- izračunajte razpoložljiv
proračun.
uresničevanja
ugotovljene potrebe?
- Ali obstajajo oznake
ali standardi, ki jih je
treba upoštevati?
- Ali potreba ustreza
izzivu iz naročila, za
katerega sem
zadolžen?
- Je poslovni načrt
izvedljiv in trajnosten?
- Imam ustrezno
osebje in finančna
sredstva?
2.3.3.1. Analiza stanja na področju IKT
IKT je področje, ki se hitro razvija, zato je bistvenega pomena, da se analizirajo zadnje
rešitve, ki obstajajo, in zagotovijo dobre informacije o novih tehnologijah, ki se pojavljajo.
Ključno je tudi zagotoviti, da je bilo v primerih, v katerih so drugi javni naročniki na različnih
ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni in evropski) iskali rešitev za podobno potrebo,
opravljenih dovolj teoretičnih raziskav.
Na področju IKT je treba med postopkom javnega naročanja razmisliti o nekaterih
vprašanjih, pomembnih za ta sektor, med drugim:
vse rešitve IKT morajo zagotavljati vsaj osnovno združljivost za nazaj;
pomembno vprašanje je tudi odprtost rešitve. Vsaka rešitev mora biti združljiva s
standardi v širši rabi;
raba zasebnih zaprtih rešitev v JNI ni priporočljiva, saj vključujejo visoke stopnje
tveganja na prihodnjih stopnjah, na primer pri vzdrževanju in spremembi ponudnika;
najpomembnejši načeli na teh področjih sta tehnološka in omrežna nevtralnost;
v javnem sektorju tehnologija ne sme omejevati vseh rešitev IKT na enega ponudnika
in mora biti čim bolj prenosljiva na druge ponudnike.
Stran 75
2.3.4. Izvedba analize stroškov in koristi
Kaj storiti?
Ko so neizpolnjene potrebe opredeljene, tako glede izboljšanja v funkcionalnosti/delovanju,
ki naj bi ga prinesle, in glede stanja v zadevnem sektorju, sledi analiza stroškov in koristi na
podlagi poslovnega primera, pri katerem se pridobijo ekonomski dokazi glede prednosti, ki
jih prinese začetek javnega naročanja inovacij. Naročnik z analizo stroškov in koristi pridobi
vpogled, kako praktično organizirati svoje naročilo, da bo povečal pričakovane učinke, pri
tem pa ohranil stroške in tveganja na sprejemljivi ravni (npr. trajanje naročila, obseg
sodelovanja z ponudniki, minimalne zahteve glede funkcionalnosti/delovanja, minimalne
zahteve glede izboljšanja kakovosti/učinkovitosti, prednosti/tveganja v strategiji naročanja
in izbira – na primer – da bo naročilo razdelil na sklope, ali da bo prevzel odgovornost nakupa
ali ne. Parametre, ki so bili razviti med analizo stroškov in koristi, je treba neprestano
preverjati in – po potrebi – spreminjati s preverjanjem trga, s katerim se določi, ali so bile
teoretične domneve realistične ali ne.
Kako izvesti?
Koristi in stroške je treba vključiti v tridimenzionalno shemo: nespremenjeno stanje, najboljši primer in najslabši primer. Po scenariju nespremenjenega stanja – pri katerem se domneva, da se javno naročanje inovacij ne izvede – se koristi izračunajo v vrednosti denarja, ki ostane na bančnem računu, stroški pa so povezani z nižjo kakovostjo/učinkovitostjo javnih storitev in drugimi negativnimi stranskimi učinki. Pri scenarijih najboljšega in najslabšega primera pa je treba izračunati stroške in koristi
glede na sedanje in prihodnje stanje za celoten cikel javnega naročanja (v celotni življenjski
dobi, v kateri se bo uporabljala inovacija) ter glede na vpliv na kakovost in učinkovitost
javnih storitev.
Metodologija za izvedbo učinkovite analize stroškov in koristi
V poslovnem primeru se analiza stroškov in koristi izvede na podlagi treh finančnih kazalnikov:
neto sedanja vrednost, uporablja se za oceno splošne donosnosti projektov v trenutku, ko se naročnik
odloči, ali bo začel projekt ali ne, in sicer s primerjavo denarnih zneskov, ki so na voljo na različnih stopnjah
projekta, pri čemer se upošteva, da se JNI običajno izvaja v srednje- do dolgoročnem obdobju. Kadar analiza
pokaže možnost pozitivne neto sedanje vrednosti, lahko javni naročnik razmisli o začetku postopka JNI;
metoda notranje stopnje donosa, povezana je z neto sedanjo vrednostjo in predstavlja obrestno mero, pri
kateri je neto sedanja vrednost projekta enaka nič, tj. stopnja, pri kateri stroški projekta ustrezajo njegovim
koristim z dobičkom, enakim nič. V praksi je to najvišja obrestna mera, pri kateri si lahko javni naročnik
privošči vračanje posojilodajalcu, če bi si moral sposoditi finančna sredstva. Če se v časovnem okviru
projekta pričakuje nizka obrestna mera, je vlaganje v projekt lahko privlačnejše, po drugi strani pa visoke
obrestne stopnje odvračajo od vlaganj v javno naročanje inovacij;
Stran 76
donosnost naložbe, opredeljena kot neto sedanja vrednost projekta, deljena z izvedeno naložbo, pa pokaže,
koliko denarja se povrne za vsak vloženi evro. S čisto finančnega vidika je treba projekt začeti, če prinese
višjo donosnost naložbe kot bančni depozit enakega zneska.
Primerna pripomočka za vključitev ekonomske ocene sedanjih in prihodnjih stroškov in koristi sta skupni strošek
lastništva (TCO – angl. Total Cost of Ownership) in analiza stroškov življenjskega cikla (LLC – angl. Life Cycle
Costing), ki se lahko uporabljata za celoten projekt ali za posamezne procese, ki prispevajo k celotnemu
projektu: raba takšnih metod kaže, da – čeprav se javno naročanje kratkoročno mogoče zdi cenejše od kupovanja
obstoječih rešitev – so nove tehnologije dolgoročno lahko marsikdaj cenejše. Uporaba metodologij TCO in LCC
omogoča, da se v skupno neto sedanjo vrednost projekta ne vključijo samo notranji operativni stroški in koristi,
temveč tudi zunanji okoljski in družbeni stroški in koristi.
Rezultati analize stroškov in koristi lahko ponudijo koristne informacije za začetek resnega,
realno zastavljenega in izvedljivega načrtovanja za javno naročanje inovacij, še zlasti:
1) ukrepi za optimiziranje koristi. Primeri so vključitev izboljšav minimalne
kakovosti/učinkovitosti, ki naj bi jih dosegli prodajalci, v zahteve glede funkcionalnosti,
učinkovitosti ali cene v specifikacije javnega naročila (npr. zahteva, da prodajalci predlagajo
nove rešitve, ki dosegajo vsaj 30 % izboljšav kakovosti/znižanja stroškov v naročnikovih
operacijah); ukrepi za zagotovitev širšega trženja rešitev in dolgoročno znižanje stroškov (z
združevanjem povpraševanja in možnostjo, da naročniki iz tretjih držav nabavljajo
neposredno iz okvirnega sporazuma, bi lahko povečali koristi ponudnika in omogočili nižjo
ceno za prvotnega naročnika, glej v nadaljevanju);
2) ukrepi za vplivanje na stroške. Primeri so opredelitev celotnega proračuna, namenjenega
za JNI, in velikost skupine kupcev, ali pa vključitev zahteve za prodajalce, da inovativne
rešitve zasnujejo tako, da znižajo operativne, vzdrževalne ali proizvodne stroške;
3) ukrepi, ki vplivajo na trajanje uživanja koristi, kot je opredelitev časa, ki ga imajo
ponudniki, da izvedejo raziskave in razvoj ali za zagon, in časa, v katerem je mogoče
uporabljati rešitve po zagonu;
4) ukrepi za zmanjšanje tveganja za neuspeh (veliko večje v primerih PKN): pri JNI mora
naročnik preveriti, ali inovativni proizvod v resnici rešuje neizpolnjeno potrebo; začnite z
nabavo omejenega števila enot, s pilotnim javnim naročilom; razdelite nove rešitve v
različne dele organizacije javnega naročnika, s čimer boste zagotovili natančno spremljanje
ter pridobili smiselne in statistično pomembne povratne informacije.
PREDLOGA ZA IZVEDBO UČINKOVITE ANALIZE STROŠKOV IN KORISTI
-Poslovne možnosti
Orišite možnosti, ki jih je treba upoštevati, ter prednosti in pomanjkljivosti vsake posebej.
Razmišljajte o vodenju javnega naročila v organizaciji, npr. ali naj ga izvaja posebna skupina ali naj vodje za
naročila sodelujejo v organizacijskih strukturah za poročanje o izvajanju.
Razmislite, ali je pred določitvijo potrebnih sredstev potreben skrbni pregled poslovanja izvajalcev.
Razmislite o povezanih stroških in zahtevah glede virov za vsako možnost:
- stroški osebja (razmislite, ali lahko povečate učinkovitost tako, da za podobne ponudnike ali
ponudnike, ki dobavljajo istim deležnikom, skrbi skupni vodja javnega naročila);
- vsa sredstva, potrebna za skrbni pregled poslovanja izvajalcev;
Stran 77
- multidisciplinarni vložek;
- potrebne spretnosti in znanje;
- stroški usposabljanja;
- lahko sredstva prerazporedite od trenutnih nalog, npr. od reševanja težav/odzivanja;
- pripomočki za izboljšanje učinkovitosti;
- stroški mobilizacije.
-Časovni okvir
Razmislite o časovnem okviru in mobilizacijskem načrtu za izvedbo sprememb, npr. o ponovni opredelitvi nalog
osebja, zaposlovanju, usposabljanju itd.
-Ključni deležniki
Kdo so (na temelju poslovnih področij, na katera vplivajo ponudniki in izvedene storitve)?
-Ocena naložb
Primerjajte koristi in stroške (ti lahko prinašajo dodano vrednost). Se lahko obvežete, da prihranite 'x' % tega,
kar naj bi porabili?
Določite stroške reševanja nenapovedanih težav.
Opredelite vrednost projekta kot naložbo.
-Glavna tveganja
Naredite povzetek tveganj, ocenite verjetni vpliv in izdelajte popravljalne načrte za ublažitev vplivov.
Najpogostejše napake
Javni naročniki včasih preprosto ne izvedejo pravilne analize stroškov in koristi: pravzaprav
se ne zgodi redko, da se potreba oceni in proces začne, ne da bi dokumentirali vzroke za
posamezne izbire. Zapletena naročila zahtevajo veliko časa in denarja. Bistveno je, da vse
odločitve za posamezen projekt javnega naročila temeljijo na temeljiti in celoviti oceni
vprašanj, ki se pojavljajo, in možnostih, ki so na voljo. Projekti javnega naročanja, ki
temeljijo na slabih raziskavah in nepreverjenih domnevah, ne bodo dali pričakovanih
rezultatov.
Spoznanja
Javni naročniki morajo izvesti učinkovito analizo stroškov in koristi, s katero bodo jasno
opredelili vzroke, zakaj je treba izvesti naročilo, in ki izkazuje, da so bili upoštevani bistveni
vidiki načrtovanja.
Poslovni primer je namenjen oblikovanju jasnih razlogov za načrtno ukrepanje, saj z njim
dokažemo, da bo projekt/naročilo izpolnil potrebe organizacije, izberemo najprimernejši
postopek naročila, ki je izvedljiv, cenovno sprejemljiv, poslovno zanesljiv in trajnosten.
Z analizo stroškov in koristi je treba ugotoviti prednosti, ki jih bo prinesel projekt, in težave,
ki bodo z njim rešene; predviden časovni okvir; utemeljitev projekta; oceno stroškov in
razpoložljiva sredstva; proračun za zahtevane materiale in količine; vprašanja glede delovne
sile in strank/uporabnikov ter večja tveganja.
Stran 78
Takšna analiza mora biti odobrena na ustrezni vodstveni ravni še na stopnji načrtovanja
naročila, vsekakor pa pred dejanskim začetkom postopka naročanja.
Glavni poudarki:
Analiza stroškov in koristi je pripomoček, ki podpira naložbe in vodenje pred in
med projektom in po njem.
Na začetni stopnji opredeljuje, ali je ekonomsko upravičeno razpisati naročilo, in
določa ključne parametre za organizacijo naročila.
Je pomemben pripomoček za nadzor, na katerega se vodja projekta redno
sklicuje, in s tem zagotavlja, da projekt ostaja uresničljiv.
V nekaterih primerih pa so družbene ali okoljske koristi dolgoročno lahko tako
zaželene, da se naročilo izvede, tudi če ne prinaša finančnega dobička.
2.3.4.1. Izvedba analize stroškov in koristi na področju IKT
Tako imenovane tradicionalne analize stroškov in koristi ni mogoče uporabiti pri več
vprašanjih, povezanih z IKT. Upoštevati je treba naslednje lastnosti:
naložbe niso tako velike, je pa več manjših naročil;
razviti sistemi se ne smejo obravnavati lokalno, temveč je nanje treba gledati s
stališča korporativnega sodelovanja;
uporabljeni elementi IKT so del procesov, zato učinkov ni mogoče ločevati;
vse pomembnejši postajajo elementi, ki jih ni mogoče količinsko opredeliti;
stroške razvoja je treba ločiti od stalnih stroškov;
pri stroških je treba poudariti tudi koristi;
sistem IKT večplastno vpliva na javni sistem/sistem v podjetju;
pojavljajo se nove strategije, novi trgi.
Tehnologija IKT lahko prenaša lasten razvoj na blago, storitve in gradnje, pa tudi na
izboljšanje proizvodnih procesov, inovacije v postopkih in proizvodih.
Pri postopkih JNI na področju IKT je treba biti pozoren predvsem na naslednja občutljiva
vprašanja:
občutljivost za učinkovitost (poudarek na tem, kako se kaj proizvaja): znanje na
področju raziskav in razvoja, avtorske pravice, diferenciacija
proizvodov/storitev/gradenj;
cenovna občutljivost (poudarek na finančnem vidiku rezultata): zniževanje stroškov,
mrežno povezovanje, standardi in norme;
občutljivost za kakovost (kombinacija učinkovitosti in cenovne občutljivosti kot
končni rezultat).
Stran 79
Slika 19. Vprašanja občutljivosti med procesom JNI na področju IKT
Zanimive smernice v zvezi z analizo stroškov in koristi so na voljo na naslovu:
https://www.finance.gov.au/files/2012/04/ICT_Business_Case_Guide.pdf
Zaradi tega je zelo pomembno, da se pred začetkom uradnega dela postopka JNI na področju
IKT:
opredelijo še neizpolnjene zahteve/potrebe javnih naročnikov;
opredelijo ključni deležniki: potencialni partnerji, člani skupine, gospodarski
subjekti;
opredeli finančni okvir (glej 24. člen ZJN-3; metode za izračun ocenjene vrednosti);
upošteva zmožnost preživetja na trgu.
Kaj storiti?
Pri JNI na področju IKT je bistvenega pomena dobra komunikacija z opredeljenimi ključnimi
deležniki: če jih vključimo v zgodnejše stopnje procesa, imajo večji interes za sodelovanje
in se resnično potrudijo pri oblikovanju mogočih inovativnih rešitev, izkoristijo svoje znanje,
kadre, sredstva za RR, kar vsekakor okrepi postopek naročanja in vanj vnese perspektivo
ponudnika. V nasprotnem postopek mogoče ne bo prinesel virov in informacijskih podatkov,
na podlagi katerih si javni naročnik lahko ustvari celovito sliko o morebitni rešitvi JNI.
Naročnik mora pri tem upoštevati, da tako sodelovanje s ponudniki ne omejuje konkurence
in enakopravne obravnave ponudnikov (64. člen, 65. člen ZJN-3 ob upoštevanju temeljnjih
načel).
Javni naročnik bo s svojo skupino in vključenimi ključnimi deležniki opredelil najboljše
potencialne rešitve in pri tem iskal:
študije izvedljivosti;
strokovni dialog s potencialnimi ponudniki rešitve (glej 64. člen ZJN-3; predhodno
preverjanje trga);
Občutljivost za kakovost
Občutljivost za učinkovitost
Cenovna občutljivost
Stran 80
postopek oddaje javnega naročila,
kar lahko počne in ponavlja, dokler ne najde rešitve za naročnikovo potrebo, pri čemer
pa je seveda še vedno treba upoštevati roke.
Slika 20. Stopnje in ponovitve med iskanjem najboljše rešitve
FOKUS: PREDNOSTNE NALOGE MED DIALOGOM S TRGOM PRI JNI NA PODROČJU IKT
Osnovne tržne raziskave in analize so vsekakor zelo pomembne in tega koraka ni mogoče spustiti.
Tudi če so neuradne, morajo biti vključene med mejnike in časovni načrt JNI na področju IKT.
Zelo pomembno je, da javni naročnik najprej razišče, preišče, se pozanima in preveri velikost trga:
na lokalni, državni ravni in na ravni celotne EU. Od tega predhodnega preverjanja je odvisno skupno
število ponudnikov, torej skupno število potencialnih ključnih deležnikov. Kolikor več ključnih
deležnikov je, toliko bolj raznolike bodo prihodnje rešitve JNI na področju IKT, ki bodo
predstavljene javnemu naročniku in obravnavane med prihodnjimi ponovitvami in/ali vnovičnimi
izvedbami, na podlagi katerih bodo nazadnje izdelane študije izvedljivosti, različne zasnove in
prototipi.
To bo tudi zagotovilo, da med ključnimi deležniki/gospodarskimi subjekti vlada konkurenca, kar je
tudi eno od načel, vključenih v direktivi EU 2014/24 in 2014/25, pa tudi načel iz nacionalnega
zakona o javnem naročanju.
Drugič, ne šteje samo število morebitnih ključnih deležnikov, zelo pomemben je tudi njihov tržni
delež: javni naročnik mora v proces JNI na področju IKT vključiti tudi mala in srednja podjetja, ki
povečujejo stopnjo konkurenčnosti, to pa zagotavlja znanje, večjo raznolikost ponudb in
dejavnikov, ki vplivajo na ceno, poleg tega se v skladu s strategijo Evropa 2020 krepi mreža malih
in srednjih podjetij na lokalni in državni ravni ter ravni EU, v okviru katere je šest od sedmih
osrednjih pobud usmerjenih v pomoč malim in srednjim podjetjem pri doseganju trajnostne rasti.
Tretjič, javni naročnik naj ne išče samo ključnih deležnikov, temveč tudi podobne rešitve na trgu
(če obstajajo). Zelo pomembno je vedeti, ali rešitev, ki je predmet JNI na področju IKT, že obstaja
na trgu ali pa takšne rešitve ni, in se lahko začne proces JNI na področju IKT.
Študije izvedljivosti
Dialog s potencialnimi
ponudniki rešitve in strokovnjaki
Naročilo
•prva
•druga
•tretja...
•prvi
•drugi
•tretji...
•prvo
•drugo
•tretje...
Stran 81
2.4. Predhodno preverjanje trga in predhodno informativno
obvestilo/periodično informativno obvestilo
Na tem mestu opozarjamo, da je pripomoček povzet po Direktivi EU na splošnem
področju in ne obravnava vseh specifik, ki jih glede periodičnega informativnega
obvestila zajema Direktiva EU na infrastrukturnem področju.
Kaj storiti?
Če obstaja potreba ter analiza stroškov in koristi kaže na naročanje inovacij, se morajo javni
naročniki čim prej povezati s trgom, da bi pridobili informacije, ki so pomembne za projekt.
Zanimiva novost v nedavno uzakonjenih direktivah 2014/24/EU in 2014/25/EU zadeva
možnost izvajanja predhodnega preverjanja trga (40. člen Direktive 2014/24/EU) glej 64.
člen ZJN-3), pri čemer so ponudniki dejansko obveščeni o potrebah, in določbo, ki daje
prednost združevanju javnega povpraševanja prek skupnega in čezmejnega javnega
naročanja, kar prinaša koristi tako javnim naročnikom (ki lahko dosežejo kritično maso
povpraševanja) kot ponudnikom (ki imajo lahko dostop do večjega – lokalnega, regionalnega,
nacionalnega ali evropskega – trga za svoje proizvode/storitve s precejšnjimi spodbudami za
inovacije). Javni naročniki lahko pred začetkom postopka javnega naročanja izvedejo
preverjanje trga, da bi pripravili oddajo javnega naročila ter obvestili gospodarske subjekte
o svojih načrtih in zahtevah v zvezi z javnim naročanjem. To je mogoče izvesti bodisi s
pristopom od zgoraj navzdol, torej s pozivom gospodarskim subjektom, naj predstavijo svoje
rešitve, ali od spodaj navzgor, to je s posvetovanjem s končnimi uporabniki (npr.
zdravstvenim osebjem in bolniki v bolnišnici), s katerimi se lahko opravijo razgovori glede
njihovih najpomembnejših neizpolnjenih potreb (npr. visoke temperature v sobah) in
možnosti reševanja teh izzivov (npr. z energetsko učinkovitim sistemom klimatizacije).
FOKUS: PREDHODNO PREVERJANJE TRGA IN JNI Predhodno preverjanje trga je lahko zlasti koristno pri javnem naročanju inovacij (JNI), za katero
je značilna nabava blaga in storitev, ki so tehnično, finančno in/ali pogodbeno zahtevne.
Da bi javni naročniki pridobili dovolj informacij za sprejetje odločitve, kaj želijo nabaviti in kakšne
so zahtevane specifikacije, lahko zaprosijo za ali upoštevajo nasvete neodvisnih strokovnjakov
in/ali udeležencev na trgu, pod pogojem, da se s tem ne izkrivlja konkurenca ter ne kršijo načela
nediskriminacije in preglednosti.
Tem pomanjkljivostim bi se bilo mogoče izogniti z uvedbo jasnejših navodil, kaj je med predhodnim
preverjanjem trga mogoče narediti in čemu se je treba izogniti, zlasti ob upoštevanju omejenih
veščin, časa in razpoložljivosti javnih uslužbencev, odgovornih za javno naročanje, ter njihovega
morebitnega slabšega poznavanja področja inovacij. Poleg tega je treba upoštevati, da javni
naročniki nimajo zgolj pomislekov glede tveganja v zvezi z inovacijami, temveč se bojijo tudi
dolgotrajne tržne raziskave in posledičnih zamud v začetku samega postopka.
Stran 82
Pri JNI bi morali javni naročniki najprej v ustrezni tematski publikaciji objaviti obvestilo, v katerem
navedejo cilje javnega naročanja ter opišejo tehnične, finančne in/ali pogodbene omejitve, ter se
pogovoriti z vsemi zainteresiranimi stranmi (gospodarskimi subjekti, deležniki, končnimi
uporabniki). V zvezi s tem je pomembno ohraniti primerno stopnjo zaupnosti za konstruktiven
strokovni dialog, v katerem se ne razkrije strokovno znanje ali poslovne skrivnosti ter ne daje
neupravičena prednost gospodarskim subjektom, s katerimi je bil opravljen dialog, pri oblikovanju
tehničnih specifikacij.
Zaradi ohranjanja preglednosti mora javni naročnik objaviti rezultate javnega posvetovanja pred
začetkom samega postopka javnega naročanja.
Kako izvesti?
Ta faza, imenovana tudi „dialog s trgom“, se nanaša na interakcijo med ponudniki,
strokovnjaki, svetovalci za inovacije, končnimi uporabniki (in njihovimi mrežami) ter vsemi
drugimi, ki imajo znanje na zadevnem področju, z namenom pridobivanja informacij o
potrebah in možnih rešitvah, ki so na voljo na trgu, ter razvojnih načrtih in RR. Preverjanje
trga je tudi orodje za obveščanje ponudnikov o načrtovanem javnem naročanju ter
vzpostavitev interakcije med javnimi naročniki in ponudniki, tako da se lahko ponudniki, ki
so že vnaprej dovolj dobro obveščeni o javnem naročanju, nanj pripravijo.
Naročnik lahko trg obvesti o načrtovanih javnih naročilih tudi z objavo predhodnega
informativnega obvestila ali periodičnega informativnega obvestila (s katerim se trg opozori
na prihodnje zahteve), ali z objavo informacij v panožnih revijah, na spletnih straneh ali
forumih.
Ponudniki praviloma nimajo možnosti odzvati se na predhodno informativno obvestilo.
Naročnik s tem obvestilom samo napove svoje namere. Lahko pa na infrastrukturnem
področju naročniki v omejenem postopku in postopku s pogajanji objavijo periodično
informativno obvestilo in ga uporabijo hkrati že za objavo povabila k sodelovanju (namesto
obvestila o javnem naročilu).
FOKUS: PREDHODNO INFORMATIVNO OBVESTILO
Objava predhodnega informativnega obvestila ni obvezna (glej tudi: 54. člen ZJN-3) 48. člen
Direktive 2014/24/EU), omogoča, da se v kolikor so izpolnjeni pogoji iz uredbe, lahko naročniki
skrajšajo rok za prejem ponudb oziroma prijav kakor to določa uredba v posameznih postopkih.
Predhodno informativno obvestilo je bilo uvedeno, da bi javni naročniki lahko obveščali trg o vseh
svojih prihodnjih javnih naročilih, čeprav ga v zadnjem času uporabljajo za obveščanje za
posamezna naročila. Poudariti je treba tudi, da mora javni naročnik podobna javna naročila
združiti.
Predhodno informativno obvestilo se v Uradnem listu Evropske unije objavi z uporabo
standardiziranih oblik, ki so na voljo na portalu e-Naročanje (https://www.enarocanje.si/)
Stran 83
Še ena možnost je organizacija delavnic, konferenc in seminarjev za potencialne ponudnike
in naročnike.
FOKUS: STROKOVNI DIALOG
Celovit in smiseln strokovni dialog je osnovni pogoj za učinkovit in delujoč postopek javnega
naročanja, zlasti ko gre za zelo zapletena javna naročila, na primer pri javnem naročanju inovacij.
Javni naročniki lahko z objavo povabila k strokovnemu dialogu na svojih spletnih strneh ali s
pošiljanjem povabila k sodelovanju v strokovnem dialogu ali katerem koli drugem izbranem načinu
obveščanja o načrtovanem javnem naročanju gospodarske subjekte in vse zainteresirane strani
obvestiti o izvedbi strokovnega dialoga.
Javni naročnik lahko tako pridobi informacije, ki jih lahko uporabi pri pripravi dokumentacije v
zvezi z oddajo javnega naročila ter poišče najboljše možne rešitve, ki obstajajo na trgu. Najmanj,
kar se lahko običajno ugotovi s strokovnim dialogom, je, ali je mogoče ugotovljeno potrebo izpolniti
ter ali je dovolj potencialnih ponudnikov za učinkovito konkurenco.
Med strokovnim dialogom morajo javni naročniki dosledno upoštevati načela iz Direktive
2014/24/EU (40. člen) in ustrezne nacionalne zakonodaje o javnem naročanju (glej 64. člen ZJN-3
v povezavi s 65. členom ZJN-3). Zlasti je pomembno, da se strokovni dialog izvaja tako, da se:
- zagotovi transparenstnost strokovnega dialoga in enakopravna obravnava vseh udeleženih;
- zagotovi lojalna konkurenca in poštena obravnava gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v njem in
ki bodo morda sodelovali v postopku javnega naročanja;
- jasno opozori, da objava ni povabilo k oddaji ponudbe niti obvestilo o tekočem postopku javnega
naročanja ter da sodelovanje v strokovnem dialogu ni pogoj za prijavo v prihodnjem postopku
javnega naročanja.
Primer delavnic in informativnih dni (INFO DNEVI) v okviru projekta HAPPI
Med projektom HAPPI so javni naročniki dejavno sodelovali, da bi poiskali najboljše blago in storitve v skladu z
načeli EU in na podlagi direktive EU o javnem naročanju.
V okviru projekta HAPPI so bili ponudniki inovativnih rešitev na področju zdravega staranja povabljeni na
informativne dneve in dogodke za mrežno povezovanje, ki so potekali v štirih evropskih velikih mestih (London –
24. 9. 2013, Pariz – 9. 10. 2013, Torino – 30. 10. 2013 in Dunaj – 2/12/2013: http://www.happi-
project.eu/Events/12/9/1).
Na teh informativnih dnevih so imeli ponudniki priložnost, da se naučijo, kako uporabljati spletno platformo
HAPPI – tržnica, na kateri lahko gospodarski subjekti predstavijo svoje inovativne proizvode in storitve še pred
razpisi za zbiranje ponudb in uradnimi postopki javnega naročanja.
Informativni dnevi so tudi dogodek za mrežno povezovanje, na katerem lahko ponudniki spoznajo člane projekta
HAPPI, vključno s šestimi osrednjimi nabavnimi organizacijami v zdravstvu, ki so bili pripravljeni odgovarjati na
vsa vprašanja. Organizirajo se lahko tudi nadaljnji koraki za razpravo o bolj specifičnih področjih zdravega
staranja.
Stran 84
Slika 21. Razvoj projekta HAPPI
Happi: development of the project Happi: razvoj projekta
Opening of the HAPPI ... Uvedba spletne platforme HAPPI za oddajanje
inovativnih rešitev
Info Days Informativni dnevi
London Paris Turin Vienna London Pariz Torino Dunaj
Experts committees & specifications Strokovni odbori in specifikacije
Launch of the Pilot joint call for tender Začetek izvajanja poskusnega skupnega
javnega razpisa
Najpogostejše napake
Pogosta napaka je, da javni naročniki ne sporočijo pravočasno svojih potreb trgu. Poleg tega
v predhodnem informativnem obvestilu včasih ne predstavijo ustreznih informacij o svojih
namenih in potrebah. Včasih javni naročniki ne opredelijo pravih tržnih segmentov, da bi
učinkovito spodbudili predhodno preverjanje trga s pravimi gospodarskimi subjekti, ali način
dialoga/platformo za komunikacijo, ki najbolj ustreza naročnikovim ciljem (tj. fizični
plenarni sestanki, ciljno usmerjene delavnice, tržne raziskave, spletni seminarji ali
posvetovalne platforme). Nepravilen način izvedbe preverjanja trga: kršenje načel javnega
naročanja, izkrivljanje konkurence, diksriminatorno podajanje informacij.
Happi : development of the project
Opening of
the HAPPI
online
platform to
submit
innovative
solutions
Opening of
the HAPPI
online
platform to
submit
innovative
solutions
LondonParisTurinVienna
LondonParisTurinVienna
Info DaysInfo Days
Launch of the Pilot
joint call for tender
Expert
committees &
specifications
Expert
committees &
specifications
17
Stran 85
Spoznanja
Dobre prakse kažejo, da je lahko tržna raziskava, ki poteka od 6 do 12 mesecev pred objavo
obvestila o javnem naročilu, izredno koristna, saj imajo ponudniki dovolj časa, da se
pripravijo in razvijejo inovativne proizvode.
Poleg tega je koristno sodelovanje multidisciplinarne skupine strokovnjakov, ki lahko vodijo
razprave in interpretirajo rezultate preverjanja trga.
Glavni poudarki:
Pravočasno obveščanje o prihodnjih potrebah v zvezi z javnim naročanjem, bodisi
z uporabo predhodnega informativnega obvestila ali organizacijo nekaterih oblik
dialoga, omogoča ponudnikom, da se pravočasno in ustrezno odzovejo.
Kar zadeva varstvo pravic intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti, je
koristno razlikovati med JNI in PKN: javno naročanje inovacij se navezuje na sam
konec življenjskega cikla proizvoda, ko so pravice intelektualne lastnine običajno
že v rokah ponudnikov, javni naročniki pa imajo zagotovljene samo licenčne
pravice.
V skladu z ZJN-3 se lahko predhodno preverjanje trga izvede, če ne izkrivlja
poznejše konkurence; preprečiti je torej treba, da bi strokovni dialog povzročil
dajanje prednosti sodelujočim podjetjem (tveganje za oblikovanje tehničnih
specifikacij, ki ustrezajo samo enemu ponudniku).
Za zagotovitev preglednosti bi bilo treba vse informacije, ki jih med strokovnim
dialogom zagotovijo javni naročniki, posredovati vsem potencialnim ponudnikom
(najbolje, da se izvede s čim več hkrati prisotnimi ponudniki, npr. z objavo
vprašanj in odgovorov).
Stran 86
SEZNAM ZA PREVERJANJE V FAZI PREVERJANJA TRGA
STOPNJA V PROCESU SEZNAM ZA
PREVERJANJE/SEZNAM
NALOG
VPRAŠANJA, NA KATERA
JE TREBA ODGOVORITI
INSTRUMENTI
Izvedba predhodnega
preverjanja trga
- Omogočiti ponudnikom,
da se pravočasno in
ustrezno odzovejo;
- primerno objaviti
namero nabave znatne
količine blaga/storitev;
- jasno razlikovati med
to fazo in postopkom
oddaje javnega naročila;
- vzpostaviti zaupanje
med javnim in zasebnim
sektorjem;
- navzkrižno preveriti,
kakšen je najmanjši
obseg nabave, ki ga
morate doseči, da bi
prepričali ponudnike, da
na trgu predstavijo
inovativne rešitve, ki
ustrezajo vašim
zahtevam glede
kakovosti/cene;
- jasno navesti, ali bo
zmogljivost ponudnika
ocenjena na podlagi
vnaprej opredeljenih
standardov, oznak ali
preskušanja skladnosti.
- Ali je že na voljo
rešitev, s katero se lahko
izpolni potreba?
- Če ni, ali bi lahko
ponudniki zagotovili
rešitev, ki bi izpolnila
potrebo v okviru mojega
standardnega obdobja,
potrebnega za uvajanje
na trg?
- Ali so bile predpostavke
o poslovni upravičenosti
realistične?
- Ali je JNI pravi pristop
za javno naročanje (tj.
ni potrebe po RR), ali pa
je primernejša rešitev
PKN (tveganje je
preveliko, da bi se
zavezali k uvajanju na
trg)?
- Ali sem zagotovil
preglednost, enako
obravnavo in
nediskriminacijo za vse
strani?
- Ali sem jasno razlikoval
med preverjanjem trga
in postopkom oddaje
javnega naročila?
- Ali sem upošteval
pravice intelektualne
lastnine in vidike
zaupnosti?
- Ali sem dosegel
zadosten obseg nabave,
da bi prepričal
ponudnike, da na trgu
predstavijo inovativne
rešitve, ki ustrezajo
- Objava predhodnega
informativnega
obvestila;
- informativni dnevi in
delavnice s
potencialnimi ponudniki;
- pregled dobrih praks na
nacionalni in mednarodni
ravni.
Stran 87
mojim zahtevam glede
kakovosti/cene?
- Ali sem objavil
predhodno informativno
obvestilo, da bi
predstavil namero
nabave inovativne
rešitve, ali so v
predhodnem obvestilu
zajeti vsi podatki, na
podlagi katerih je pod
izpolnjenimi pogoji iz
uredbe mogoče skrajšati
roke za prejem prijav
+/ponudb v določenih
postopkih oddaje javnih
naročil?
- Ali je v predhodnem
informativnem obvestilu
jasno opredeljen
potencialni tržni
segment?
- Ali je v predhodnem
informativnem obvestilu
jasno naveden časovni
okvir, v katerem se
načrtuje javno
naročanje?
2.4.1. Posebnosti predhodnega preverjanja trga in predhodnega
informativnega obvestila na področju IKT
Vključevanje trga lahko občutno izboljša proces JNI na področju IKT, saj večplastno spodbuja
preglednost, kar je eno glavnih načel pri javnem naročanju (na nacionalni ravni in ravni EU).
Pomaga tudi zapolniti vrzeli glede neizpolnjenih potreb javnega naročnika, pri
nacionalnih/EU strategijah IKT in ustreznih zmogljivostih deležnikov na trgu, da zadovoljijo
potrebe projekta JNI, ki se financira iz javnega proračuna.
To ne pomeni samo objave predhodnega informativnega obvestila, temveč tudi redno
obveščanje, kar je mogoče uresničevati s periodičnimi bilteni, glasili, spletnimi stranmi,
delavnicami, srečanji, seminarji in okroglimi mizami. Vse to so načini za boljše obveščanje,
združevanje in razpravljanje o obrisih prihodnjega postopka naročanja, ocenjeni vrednosti,
stroških življenjske dobe, povezanih s predmetom naročila in drugih koristnih elementih, ki
Stran 88
bodo opredeljeni med vključevanjem trga ter bodo vplivali na kasnejše oblikovanje meril za
ocenjevanje ponudbe in število kombinacij.
FOKUS: PREDHODNO INFORMATIVNO OBVESTILO
Objava predhodnega informativnega obvestila ni obvezna (48. člen Direktive 2014/24/EU) (glej
tudi prvi, drugi in tretji odstavek 54. člena ZJN-3). Ima pa dve prednosti, ki sta vredni razmisleka:
- s predhodnim informativnim obvestilom, se lahko, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz
javnonaročniške zakonodaje, skrajšajo roki za prejem ponudb/prijav v določenih postopkih
oddaje javnih naročilI;
- pritegne zanimanje ustreznih deležnikov za sodelovanje v postopku JNI.
Javni naročniki morajo biti pri kombiniranju pristopov od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor
pozorni še na nekaj: z objavo predhodnega informativnega obvestila pred samim postopkom
javnega naročanja v bistvu informirajo trg o postopku, ki ga bodo izpeljali v prihodnosti.
Uporaba predhodnega informativnega obvestila javnim naročnikom omogoča, da obvestijo trg o
svojih namerah, sporočijo informacije ter omogočijo dovolj časa za odzivanje, spreminjanje,
prilagajanje in preoblikovanje rešitev (na primer tehnične, proizvodne, razvojne specifikacije in
še več).
Še ena prednost predhodnega informativnega obvestila je, da se več informativnih obvestil
različnih javnih naročnikov, ki mogoče vključujejo podobne/enake potrebe, lahko združi v en sam,
večji postopek JNI, ki lahko pritegne več zanimanja ustreznih deležnikov.
Glavni cilj predhodnega informativnega obvestila je trgu predstaviti verodostojno potrebo in
sporočiti, da je javni naročnik resen, kredibilen in vreden zaupanja v postopku JNI na področju
IKT.
Najpogostejše napake
Posledica premajhnega števila sestankov s ključnimi deležniki in/ali strokovnjakov v
projektu JNI na področju IKT so lahko - namesto dobre rešitve - resne težave. Nasveti v tem
pripomičku sestavljajo strategijo, kako lahko javni naročniki sčasoma obvladajo zapleten
proces naročanja inovacij na področju IKT. Bistveno za uspeh je, da se opredelijo dejavnosti,
ki jih je treba izvesti na različnih stopnjah projekta JNI na področju IKT. Z zavzetostjo in
vključevanjem vseh udeležencev je mogoče premagati morebitne ovire, kot so:
preveč zapletene rešitve,
nerazumevanje rešitev in končni naročniki, ki ne znajo dobro opisati svojih
(ne)izpolnjenih potreb,
kratki roki, zaradi česar se zmanjša število posvetovanj s trgom v obliki delavnic,
sestankov, seminarjev in okroglih miz.
Stran 89
Spoznanja
Ne gre samo za to, kdaj objaviti sporočilo, začeti posvetovanja s trgom in objaviti predhodno
informativno obvestilo. Pogoj za uspešnost projekta pri JNI na področju IKT je predvsem
močna skupina z veliko znanja: to pomeni multidisciplinarnost, izkušnje, prepričljivost in
sposobnost za dober opis potreb, sposobnost ločevanja med pomembnimi in nepomembnimi
podatki, dinamično, na trenutke lahko celo kaotično okolje, sposobnost prilagajanja na
spremembe, sprejemanje novosti ter sposobnost predvidevanja končnih rezultatov in videnja
širše slike – vse to so bistveni elementi, ki omogočajo uspešno izvedbo.
Komunikacija z ustreznimi deležniki, tako da jim naročnik lahko zagotovi manjkajoče
informacije, se seznani z njihovimi sposobnostmi, jih spodbudi k pridobivanju znanja. Tako
bodo lahko tudi prilagajali in preoblikovali tehnologijo, ki jo uporabljajo, na podlagi česar
naj bi se rodilo novo znanje in torej novi proizvodi, storitve in gradnje za stranke na lokalni,
nacionalni ravni in ravni EU, in sicer z različnimi stopnjami občutljivosti ali njihovo
kombinacijo.
Še eden od rezultatov posvetovanja s trgom so informacije o morebitnih ponudnikih, kar jim
omogoča, da se predstavijo še drugače kot samo s ceno.
Med postopkom JNI na področju IKT se lahko nabere veliko podatkov v pisni obliki – kar
pomeni veliko administracije. Zaradi prijaznosti do okolja je dobro, da se opredelijo pravila
za izmenjavo podatkov in informacij, pri čemer se naj v čim večji meri uporablja elektronsko
poslovanje. Ustvariti je mogoče virtualna delovna okolja za JNI na področju IKT, v katerih
so na voljo vsi dokumenti za posamezno skupino JNI, pa tudi za ključne deležnike, ki lahko
prejemajo samodejna elektronska sporočila s povezavami na nove dokumente, nove
informacije, datumi in zapisniki sestankov. Pri tem je treba biti pozoren na pooblastila in
dovoljenja, ki jih imajo uporabniki z različnimi vlogami.
V fazi strokovnega dialoga in tudi posvetovanja s trgom mora naročnik ves čas zagotavljati
transparenstost svojih ravnanj, informacij, ki jih posreduje gospodarskim subjektom in
informacij, ki jih dobi nazaj.
Glavni poudarki
Odgovornost, preglednost in integriteta, ki jih zagotavlja upoštevanje pravil
javnega naročanja med celotnim procesom JNI na področju IKT.
Koncentracija in sposobnost ločevanja med pomembnim in nepomembnim z
delovanjem multidisciplinarne skupine že od samega začetka procesa JNI na
področju IKT.
Spodbujanje odprte komunikacije in povezovanja z ustreznimi deležniki, kar je
mogoče uresničevati z bilteni, glasili, spletno stranjo, delavnicami, srečanji,
Stran 90
seminarji in okroglimi mizami, s čimer je mogoče zbrati dovolj podatkov o trgu in
zagotoviti ustrezno izmenjavo podatkov.
Krepitev zmogljivosti znotraj tima, ki vodi JNI na področju IKT, da ostane na
tekočem z dogajanjem na trgu IKT, ki ga zaznamujejo hitre spremembe, da ima
vlogo „inteligentne“ stranke in da ima trg dovolj časa za odziv in razvoj rešitev,
ki jih bo skupina ocenila, ali ustrezajo njenim vnaprej opredeljenim potrebam.
Vključevanje ključnih deležnikov v celoten proces, od prvega dialoga, prek prvih
stopenj JNI pa vse do oddaje naročila, in sicer ne v obliki predpisovanja rešitve,
temveč bolj opredeljevanja zahtev glede učinkovitosti, cene ali kakovosti v zvezi
z neizpolnjenimi potrebami javnega naročnika.
2.5. Strategija javnega naročanja za nabavo inovacij:
izvajanje postopka oddaje javnega naročila
2.5.1. Opredelitev organizacijskega modela (KDO BO KUPOVAL?) in ustrezne
strategije naročanja (KAKO KUPOVATI?)
Kaj storiti?
Javni naročniki morajo pozorno proučiti prednosti in slabosti vsakega postopka javnega
naročanja, kot je določeno v Direktivi EU 2014/24 (glej 39. do 47. člen ZJN-3).
Najprej morajo določiti organizacijski model (KDO BO KUPOVAL), tj. ali bodo nabavili
neposredno samo zase ali uporabili neko obliko pooblastila drugega javnega naročnika
oziroma ustanovili konzorcij in uporabili neko obliko skupnega javnega naročanja (od 37. do
39. člen Direktive 2014/24/EU) (glej 32. člen ZJN-3 – skupno javno naročanje vlade in
centralizirane nabavne dejavnosti; 33. člen ZJN-3 – priložnostno skupno javno naročanje;
34. člen ZJN-3 - javno naročanje, pri katerem sodelujejo naročniki iz različnih držav članic).
Da se zagotovi inovativnost in racionalizacija organizacijskih modelov postopkov javnega
naročanja, so v novi direktivi EU določena nova načela in pravila na področju združevanja
javnega naročanja za spodbuditev sodelovanja med naročniki tudi iz različnih držav članic.
Nove možnosti za čezmejno sodelovanje so izrecno določene v 39. členu Direktive
2014/24/EU (glej tudi 34. člen ZJN-3):
- prvič, javni naročniki lahko uporabijo javna naročila, ki jih oddajo javni naročniki
iz različnih držav članic, če to možnost zagotovi nekdo iz Evrope (npr. okvirni
sporazum HAPPI: glej v nadaljevanju);
- drugič, skupaj lahko oddajo javno naročilo, sklenejo okvirni sporazum ali uvedejo
dinamični nabavni sistem;
Stran 91
- tretjič, javni naročniki iz različnih držav članic lahko ustanovijo skupne subjekte
na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije, kot je Evropsko združenje za
teritorialno sodelovanje EZTS (–EGTC, European Grouping of Territorial
Cooperation) (glej nadaljevanje za več informacij o skupnem in čezmejnem
naročanju).
FOKUS: PROJEKT HAPPI
S projektom HAPPI (http://www.happi-project.eu/) je vzpostavljeno sodelovanje med osrednjimi nabavnimi
organi iz različnih držav članic z namenom nabave inovativnih in trajnostnih rešitev za zdravo staranje.
Projekt je osredotočen na javno naročanje obstoječih inovacij (javno naročanje inovacij – JNI). Partnerji v
projektu HAPPI sodelujejo s ciljem premagovanja pravnih ovir v državah članicah EU s spodbujanjem inovacij
glede tega, „kako kupovati“.
Pred skupnim javnim naročanjem v okviru tega projekta je bila opravljena poglobljena pravna študija, na
podlagi katere so bile predstavljene različne tehnike in instrumenti za skupno javno naročanje na nacionalni in
evropski ravni, s čimer so želeli razviti najustreznejši model za konzorcij HAPPI, preveriti izvedljivost skupnega
čezmejnega naročanja ter opredeliti optimalen organizacijski in pogodbeni model.
V pravni študiji, ki jo je v okviru projekta HAPPI izvedla Univerza v Torinu (UNITO), so proučili več možnih
modelov v skladu z 39. členom Direktive 2014/24/EU, ki je bila medtem odobrena.
Izbran je bil model, po katerem je bil francoski osrednji nabavni organ (ki je deloval kot partner in koordinator
celotnega projekta) pooblaščen, da v imenu drugih javnih naročnikov v konzorciju sklene okvirni sporazum
(brez zaveze za nakup) z različnimi sklopi, v katerih so določeni vsi pogoji in je opredeljen en gospodarski
subjekt za vsak sklop v skladu s francoskim pravnim institutom „groupement de commande“ (8. člen
francoskega zakona o javnem naročanju – Code des marchés publics). Projekt HAPPI je vsem partnerjem
omogočil, da uporabijo storitve, ki jih je ponujal francoski osrednji nabavni organ, prek pooblaščenca ali s
sodelovanjem v postopku oddaje javnega naročila tega osrednjega nabavnega organa (glej v nadaljevanju).
V skladu z izbranim postopkom je bil francoski osrednji nabavni organ pooblaščen za izvedbo izbirnega
postopka za oddajo »zaprtega« okvirnega sporazuma v skladu s pravom Unije in francoskim nacionalnim
pravom, pri čemer je bilo veliko dela usmerjenega v uskladitev zahtev za oddajo javnih naročil in razpisne
dokumentacije, da bi premagali pravne in jezikovne ovire ter zagotovili objavo obvestila o javnem naročilu v
treh različnih jezikih. V razpisni dokumentaciji je bilo jasno navedeno, da se uporablja in izvaja nacionalno pravo
države, za katero so namenjene storitve, ki so predmet posameznega javnega naročila.
Stran 92
Slika 22. Cilj projekta HAPPI
HAPPI HEALTHY AGEING
PUBLIC PROCUREMENT OF INNOVATION
HAPPI ZDRAVO STARANJE
JAVNO NAROČANJE INOVACIJ
Objectives Cilji
General Objectives Splošni cilji
Address the challenge of demographic change in
Europe
Iskati rešitve za izziv demografskih sprememb v
Evropi
Use public procurement to stimulate demand-
driven innovation
Uporabiti javno naročanje za spodbuditev
inovacij, vezanih na povpraševanje
Main outputs Glavni rezultati
Create a network of Public Procurers of
innovation in healthy ageing
Ustvariti mrežo javnih naročnikov inovacij na
področju zdravega staranja
Set up a European collaborative platform where
demand meets supply
Vzpostaviti platformo za sodelovanje na
evropski ravni, ki združuje ponudnike in
naročnike.
Support the industrial ecosystem and a European
market
Podpirati industrijski ekosistem in evropski trg
General ObjectivesAddress the challenge of demographic change in Europe
Use public procurement to stimulate demand-driven innovation
Main outputsCreate a network of Public Procurers of innovation in healthy ageingSet up a European collaborative platform where demand meets supplySupport the industrial ecosystem and a European market
Objectives
22
Stran 93
Slika 23. Organizacijski model v projektu HAPPI
Art. 39 Directive 24/2014/UE – HAPPI
organisational model
39. člen Direktive 2014/24/EU – organizacijski
model HAPPI (glej tudi 34. člen ZJN-3)
Happi Partners as Contracting authorities
(CPBs) from different MEMBER STATES
Partnerji projekta HAPPI kot javni naročniki
(osrednji nabavni organi) iz različnih DRŽAV
ČLANIC
Agreement establishing the European
purchasing group »Innovative Solutions for
Healthy Ageing« HAPPI
Sporazum o ustanovitvi evropske skupine
projekta HAPPI za nabavo „inovativnih rešitev
za zdravo staranje“
Award procedure – French Law Postopek oddaje javnega naročila – francoski
zakon
Joint procurement Skupno javno naročanje
Execution of the contract Izvedba naročila
French legal institute of GROUPEMENT DE
COMMANDE delegation to buy (harmonization of
clauses)
Pooblastilo za naročanje na podlagi
francoskega pravnega instituta „GROUPEMENT
DE COMMANDE“ (uskladitev določb)
Copyright 2017 G. M. Racca, University of Turin Avtorske pravice 2017, G. M. Racca, Univerza v
Torinu
Art. 39 Directive 24/2014/UE – HAPPI organisational model
Execution of the contract
Happi Partners as Contracting authorities (CPBs) from different MEMBER STATES
Joint procurement
Award procedure –French Law
© Copyright 2017 G. M. Racca, University of Turin
Agreement establishing the European purchasing group
“Innovative Solutions for Healthy Ageing” HAPPI
French legal institute of GROUPEMENT DE COMMANDE delegation to buy
(harmonization of clauses)
Stran 94
DIRECTIVE 2014/24/EU of 26 February 2014 DIREKTIVA 2014/24/EU z dne 26. februarja
2014
central purchasing body osrednji nabavni organ
INTERMEDIARY POSREDNIK
Any hospital in Europe Katera koli bolnišnica v Evropi
Partners Partnerji
French legal institute of GROUPEMENT DE
COMMANDE delegation to buy (harmonization
of clauses)
Pooblastilo za naročanje na podlagi
francoskega pravnega instituta „GROUPEMENT
DE COMMANDE“ (uskladitev določb)
Izbira strategije javnega naročanja
Javni naročniki morajo najprej opredeliti strategijo javnega naročanja, nato pa še
postopek oddaje javnega naročila, ki najbolj ustreza predhodno ocenjenim potrebam ob
upoštevanju pravil glede izbire postopka iz veljavne javno naročniške zakonodaje (glej
39. člen ZJN-3 v povezavi s 22. člen ZJN-3)
V Direktivi 2014/24/EU sta določena dva „redna“ postopka, ki se uporabljata, kadar ni
posebnih zahtev in drugih postopkov, ki jih lahko javni naročniki uporabijo pri nekaterih
zahtevah.
central purchasing body (GB)
central purchasing
bodycentral
purchasing body
central purchasing body
(F)
Centrale di committenza
French legal institute of GROUPEMENT DE COMMANDE delegation to buy
(harmonization of clauses)
Partners
Any hospital in Europe
INTERMEDIARY
DIRECTIVE 2014/24/EU of 26 February 2014 DIFFERENT MODELS
INTERMEDIARY
© Copyright 2015 G. M. Racca
Stran 95
Redni postopki
(i) Odprti postopek (27. člen Direktive 2014/24/EU) (glej tudi 40. člen ZJN-3). V odprtem
postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi
objavljenega povabila k sodelovanju. Ponudbi se priložijo informacije za ugotavljanje
sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.
(ii) Omejeni postopek (glej 41. člen ZJN-3) Tudi v omejenem postopku lahko vsak
zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega
povabila k sodelovanju. Postopek poteka v dveh ločenih stopnjah – prejem prijav za
sodelovanje in prejem ponudb. Prijavi za sodelovanje ponudnik priloži informacije za
ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Ponudbo kasneje lahko oddajo le
gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi
naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji
ponudbe.
Ostali postopki, določeni v Direktivi 2014/24/EU (glej tudi člene 42. do 47. ZJN-3), se ne
štejejo za „redne postopke“, ker morajo javni naročniki navesti razloge za določene
značilnosti/zahteve (določene v Direktivi EU) v naročilu ali izvedbi, ki utemeljujejo
uporabo naslednjih postopkov:
(iii) Konkurenčni postopek s pogajanji (29. člen Direktive 2014/24/EU) (glej tudi 44. člen
ZJN-3). V skladu z ZJN-3 se konkurenčni postopek s pogajanji uporabi samo na splošnem
področju, upoštevaje pogoje, opredeljene v 44. členu ZJN-3.
ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi natančneje urejale protokol pogajanj, lahko pa ga naročniki
predvidijo v svojem internem aktu. Protokolom, ki se lahko od pogajanj do pogajanj
razlikuje, morajo naročniki opredeliti že v sami razpisni dokumentaciji in z njim seznaniti
tudi ponudnika oziroma ponudnike, s katerimi se namerava naročnik pogajati. Prav tako v
zakonu ni opredeljeno, na kakšen način mora naročnik sestaviti zapisnik pogajanj in kakšna
naj bi bila njegova vsebina. Pogajanja morajo biti usmerjena v izboljšanje ponudb, da bodo
naročniki lahko naročili gradnje, blago ali storitve, popolnoma prilagojene svojim
konkretnim potrebam. Lahko zadevajo vse značilnosti naročenih gradenj, blaga in storitev,
med drugim na primer kakovost, količino, trgovinske klavzule ter družbene, okoljske in
inovacijske vidike, če niso del minimalnih zahtev. Pogajanja morajo potekati na način, da
so zagotovljena temeljna načela javnega naročanja, predvsem enakopravna in
nediskriminatorna obravnava vseh ponudnikov.
Minimalne zahteve, ki jih mora določiti naročnik, so tisti pogoji ter značilnosti (zlasti fizični,
funkcionalni in pravni), ki bi jih morala izpolnjevati ali imeti vsaka ponudba, da se zagotovi,
da lahko naročnik odda javno naročilo v skladu z izbranimi merili za oddajo naročila. Vse
stopnje postopka je treba ustrezno dokumentirati, da se zagotovita transparentnost in
sledljivost.
Stran 96
Konkurenčni postopek s pogajanji je posebej zasnovan za kompleksne projekte, ki se morajo
izvesti v precej kratkem časovnem okviru, ne glede na njihovo velikost in vrednost. Ta
postopek že po svoji naravi zahteva, da so javni naročniki in ponudniki že od samega začetka
osredotočeni na cilje in zahteve projekta. Tako mora javni naročnik dejansko objaviti dovolj
podrobno povabilo k predložitvi ponudb, da lahko ponudniki oddajo ustrezne predloge.
Javni naročniki lahko oddajo javna naročila na podlagi prvih pisnih ponudb brez pogajanj
(če so v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedli, da si
pridržujejo to možnost). Javni naročniki se pogajajo s ponudniki o prvih in vseh nadaljnjih
ponudbah, ki jih slednji predložijo, razen o končnih ponudbah (če namerava javni naročnik
zaključiti pogajanja, obvesti preostale ponudnike in določi skupni rok za predložitev
morebitnih novih ali spremenjenih ponudb), za izboljšanje njihove vsebine (minimalne
zahteve in merila za oddajo javnega naročila niso predmet pogajanj. Glej 3. odstavek 29.
člena Direktive 2014/24/EU) (glej deseti odstavek 44. člena ZJN-3).
Cilj pogajanj je izboljšanje prvotne vsebine predloženih ponudb. Predmet pogajanj pa ne
morejo biti minimalne zahteve in merila za oddajo javnega naročila. Med pogajanji se ne
smejo spreminjati opis naročila, merila za izbiro in tehnične specifikacije v delu, kjer so
definirane minimalne zahteve.
UKREPI ZA UČINKOVIT KONKURENČNI POSTOPEK S POGAJANJI
1. Preverite, ali gradnje vključujejo projektne ali inovativne rešitve, pa tudi, ali so za storitve ali blago
potrebna prilagoditvena ali projektna dela.
2. Pripravite jasne cilje in rezultate.
3. Objavite obvestilo o naročilu.
4. Izbira (določitev) usposobljenih ponudnikov.
5. Povabilo usposobljenim ponudnikom k predložitvi ponudb, ki vsebuje minimalne zahteve in merila za
oddajo javnega naročila – to so področja specifikacije, ki so podlaga vašega projekta in niso odprta za
pogajanja.
6. Na podlagi prejetih ponudb se lahko odločite oddati javno naročilo enemu od teh ponudnikov na
podlagi meril (če naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navede, da si
pridržuje to možnost) ali začeti pogajanja.
7. Med fazo pogajanj je priporočljivo, da si izdelate in shranite podrobne zapiske, če bi se zgodilo, da bi
kdo izpodbijal vašo končno izbiro.
8. Prilagodite specifikacije in vsem ponudnikom ponovno pošljite povabilo k predložitvi ponudb z vsemi
dodatnimi informacijami in smernicami, pridobljenimi med fazo pogajanj, da bi imeli vsi enako možnost
oddati ponudbo za javno naročilo.
9. Poziv k predložitvi končne ponudbe.
10. Ocenite ponudbe in oddajte javno naročilo.
Stran 97
Slika 24. Konkurenčni postopek s pogajanji
INNOVATION PROCUREMENT JAVNO NAROČANJE INOVACIJ
Competitive Procedure with Negotiation (Art.
29, EU Directive 2014/24)
Konkurenčni postopek s pogajanji (29. člen
Direktive 2014/24/EU) (glej tudi 44. člen ZJN-
3)
Goods, services or works which include Blago, storitve ali gradnje, ki vključujejo
An element of adaptation design or innovation
or other features ...
element prilagoditvenih ali projektnih del,
inovacij ali drugih značilnosti, zaradi katerih je
oddaja javnega naročila brez predhodnih
pogajanj neustrezna
It is requested: the contracting authority ... Zahteva se: javni naročnik mora biti sposoben
pred javnim razpisom navesti značilnosti blaga
ali storitev, ki jih mora imeti vsaka ponudba, in
minimalne pogoje za sodelovanje
Only economic operators invited by the
contracting authority ...
Samo gospodarski subjekti, ki jih povabi javni
naročnik na podlagi ocene predloženih
informacij, lahko oddajo prvo pisno ponudbo,
ki je podlaga za nadaljnja pogajanja (naročniki
lahko omejijo število ustreznih kandidatov)
INNOVATION PROCUREMENT
Competitive Procedure with Negotiation (Art. 29, EU Directive 2014/24)
Only economic operators invited by the contracting
authority following its assessment of the information
provided may submit an initial tender, used as a basis
for subsequent negotiations (contracting authorities
may limit this number)
Only economic operators invited by the contracting
authority following its assessment of the information
provided may submit an initial tender, used as a basis
for subsequent negotiations (contracting authorities
may limit this number)
It is requested:
the contracting authority is
able to specify the
characteristics of the goods or
services in advance of the
competition and the minimum
selection criteria
Goods, services
or works which include
An element of adaptation
design or innovation or
other features which make
the award of a contract
without prior negotiation
unsuitable
Stran 98
(iv) Javni naročniki lahko uporabijo tudi konkurenčni dialog (30. člen Direktive 2014/24/EU)
(glej tudi 42. člen ZJN-3). Ta je zlasti primeren, kadar javni naročnik ne more jasno
opredeliti sredstev za zadovoljitev svojih potreb ali ugotoviti, kaj lahko ponudi trg glede
tehničnih, finančnih ali pravnih rešitev. Konkurenčni dialog dejansko naročniku omogoča, da
opravi razgovore s posameznimi sodelujočimi gospodarskimi subjekti, da bi opredelil
najprimernejša sredstva v skladu s svojimi potrebami. Konkurenčni dialog se na splošnem
področju uporablja restriktivno, kadar so za to izpolnjeni pogoji, medtem ko se na
infrastrukturnem področju lahko uporablja vedno.
Take razmere se lahko pojavijo zlasti pri inovativnih projektih, izvajanju pomembnih
projektov na področju integrirane prometne infrastrukture, projektov za velika računalniška
omrežja ali projektov, ki vključujejo kompleksno in strukturirano financiranje. Uporablja se
za storitve ali blago, pri katerih so potrebna prilagoditvena ali projektna dela, zlasti pri
kompleksnih nabavah, na primer visoko razvitih proizvodov, intelektualnih storitvah, kot so
denimo določene storitve svetovanja, arhitekturne ali inženirske storitve, ali pomembnih
projektih na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za standardne storitve ali
blago, ki jih lahko zagotovijo številni gospodarski subjekti na trgu, se konkurenčni dialog ne
uporablja.
Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo v objavo
poslano obvestilo o javnem naročilu. V dialogu lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki
jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji
število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k dialogu.
Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila najboljšega razmerja med ceno in
kakovostjo.
Naročnik v obvestilu o javnem naročilu navede svoje potrebe in zahteve, ki jih v tem
obvestilu ali v opisnem dokumentu tudi podrobneje opredeli. Hkrati v istih dokumentih
določi in podrobneje opredeli merila za oddajo javnega naročila ter določi okvirni časovni
razpored.
Z udeleženci naročnik začne dialog s ciljem ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za
izpolnitev svojih potreb. Zagotoviti mora enako obravnavo vseh udeležencev in informacij
ne sme nuditi diskriminatorno.
Konkurenčni dialog se lahko izvaja v zaporednih stopnjah in tako zmanjša število rešitev, o
katerih se razpravlja med posamezno stopnjo dialoga, naročnik pa v obvestilu o javnem
naročilu ali opisnem dokumentu navede, ali bo uporabil to možnost.
Dialog se nadaljuje, dokler naročnik ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove
potrebe. Ko naročnik zaključi dialog in o tem obvesti udeležence, ki so sodelovali v zadnji
stopnji dialoga, vsakega od njih povabi, da predloži končno ponudbo na podlagi sprejete
rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Nadalje
naročnik oceni prejete ponudbe na podlagi meril za oddajo javnega naročila (katerih uporaba
Stran 99
je obvezna) iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta. Na zahtevo naročnika se
lahko s ponudnikom, za katerega je naročnik ugotovil, da je oddal ponudbo, ki predstavlja
najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, izvedejo pogajanja, da se z dokončno določitvijo
pogojev javnega naročila potrdijo finančne obveznosti ali drugi pogoji iz ponudbe. To ne sme
spremeniti bistvenih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami
iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta, ter predstavljati nevarnosti za
izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo.
Uporabiti je mogoče tudi finančno podporo udeležencev v dialogu. V skladu z evropskimi
direktivami lahko javni naročniki določijo nagrade ali plačila za udeležence v dialogu (8.
odstavek 30. člena Direktive 2014/24/EU) (glej tudi štirinajsti odstavek 42. člena ZJN-3).
FOKUS: KONKURENČNI DIALOG (30. člen Direktive 2014/24/EU) (glej tudi 42. člen ZJN-3)
Osnovni cilj konkurenčnega dialoga je oddati javno naročilo za blago, storitve ali gradnje po enem
ali več krogih pogajanj z izbranimi udeleženci. V skladu s tem postopkom vsak ponudnik predloži
ponudbo na podlagi svoje rešitve za potrebe, ki jih je navedel javni naročnik, namesto da bi se
odzval na skupne specifikacije. V tem smislu se konkurenčni dialog pogosto uporablja za velike ali
kompleksne projekte, ko ni mogoče ustrezno vnaprej opredeliti tehničnih specifikacij. V skladu s
pravili javnega naročanja EU se lahko uporabi tudi, kadar potreb javnega naročnika ni mogoče
zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopnih rešitev ali kadar potrebe vsebujejo zasnovne ali
inovativne rešitve. Kot je priznano v Direktivi 2014/24/EU, je konkurenčni dialog odgovor na
potrebo javnega naročnika po večji prožnosti pri izbiri postopka javnega naročanja, ki omogoča
pogajanja, kadar javni naročniki ne morejo opredeliti sredstev za zadovoljitev svojih potreb ali
presoditi, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih, finančnih ali pravnih rešitev. Take razmere se
lahko pojavijo zlasti pri inovativnih projektih.
V postopku konkurenčnega dialoga javni naročnik objavi obvestilo o javnem naročilu, v katerem
opredeli svoje potrebe in minimalne zahteve, okvirni časovni razpored dialoga ter razloge za
izključitev, pogoje za sodelovanje in merila za oddajo javnega naročila. Postopek vključuje več
faz:
1. Obvestilo o naročilu
2. Predložitev prijav za sodelovanje
3. Faza izbire ponudnikov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v dialogu, v kateri javni naročnik
oceni informacije, ki so jih predložili ponudniki, glede na razloge za izključitev in pogoje za
sodelovanje, objavljene v obvestilu o javnem naročilu in povabi usposobljene kandidate k dialogu;
4. Povabilo k udeležbi v dialogu
5. Faza dialoga, v kateri javni naročnik v skladu z načeli preglednosti in enake obravnave razpravlja
z izbranimi kandidati o tehničnem delu ponudb. V tej fazi se lahko število kandidatov zmanjša (na
najmanj tri subjekte) z uporabo meril za oddajo javnega naročila, objavljenih v obvestilu o javnem
naročilu, vendar mora biti dovolj veliko za zagotovitev lojalne konkurence;
6. Fazo oddaje javnega naročila, v kateri so preostali kandidati povabljeni, da predložijo končne
ponudbe na podlagi povratnih informacij, pridobljenih v predhodnem dialogu, pod pogojem, da
niso dovoljene spremembe osnovnih vidikov ponudb. Javni naročnik nato z uporabo meril za oddajo
javnega naročila, navedenih v obvestilu o javnem naročilu, izbere uspešnega ponudnika, s katerim
podpiše pogodbo.
Ker pa imajo javni naročniki pri konkurenčnem dialogu veliko možnosti za prosto presojo, je
prisotno večje tveganje za vložitev pravnega varstva
Stran 100
Možnosti, ki jih ponuja konkurenčni dialog, pa še niso v celoti izkoriščene, zlasti zato, ker so
javni naročniki nekoliko nenaklonjeni tveganju, saj menijo, da je postopek dolgotrajen in
zapleten ter vključuje zelo visoke transakcijske stroške.
Te težave je mogoče premagati z vrsto koristnih ukrepov za uspešen konkurenčni dialog:
prvič, osredotočeno in odprto posvetovanje, ki zagotavlja, da bo čas, porabljen za
razumevanje trga, močno odtehtal tveganje za nadaljevanje postopka na podlagi napačnih
domnev. Drugič, ko imajo javni naročniki jasnejšo sliko glede zahtev, predpostavk in stališč
trga, je pomembno pripraviti projektni načrt za postopek javnega naročanja, ki zagotavlja,
da bodo na voljo zadostna sredstva in natančne opredelitve (npr. časovni razpored, pri
katerem se upošteva čas, potreben za pripravo dokumentacije, prejemanje predlogov in
izvedbo konstruktivnega dialoga). Poleg tega prožnost takega postopka omogoča javnim
naročnikom preudarno in učinkovito vodenje prilagojenega postopka z različnimi pristopi
glede na vrsto in velikost projektov (običajno se deli na fazo pred dialogom ali predhodno
preverjanje trga, fazo izbire usposobljenih kandidatov ter fazo dialoga z usposobljenimi
kandidati. Poleg tega je za racionalizacijo postopka in preprečitev izpodbijanja končne
odločitve koristno opraviti ožji izbor ponudnikov že v začetni fazi postopka, saj za ponudnike
ali javnega naročnika (in celo za splošno konkurenčnost postopka) ni koristno samo zaradi
„številnosti“ v naslednjo fazo povabiti kandidata, ki je slabo pripravil rešitev. Naročnik pa
mora možnost, da bo zmanjšal število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k
sodelovanju, in/ali zmanjšanje števila ponudb in rešitev napovedati že v samem obvestilu o
objavi naročila in/ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Slika 25. Konkurenčni dialog
3. PROCEDURES THAT CAN FOSTER INNOVATION
the procurer publishes a contract notice in which it defines its needs and
minimum requirements, the indicative timeframe for the dialogue and
the exclusion, selection and award criteria.
Competitive Dialogue (Art. 30, EU Directive 2014/24)
Aim: to award a contract for supplies,
services or works following one or more
dialogue rounds with selected participants
submitting an offer based on their own
solution to the needs outlined by the contracting authority
CD is often used for
large or complex
projects where the technical
specifications cannot
be adequately defined in advance (e.g. in
PPI).
The procedure involves several phases
Stran 101
3. PROCEDURES THAT CAN FOSTER INNOVATION 3. POSTOPKI, KI LAHKO SPODBUJAJO INOVACIJE
Competitive Dialogue (Art. 30, EU Directive
2014/24)
Konkurenčni dialog
(30. člen Direktive 2014/24/EU)
(glej tudi 42. člen ZJN-3)
Aim: to award a contract for supplies ... Cilj: oddati javno naročilo za blago, storitve ali
gradnje po enem ali več krogih dialogov z
izbranimi udeleženci, ki so predložili ponudbo,
v kateri so opredelili svojo rešitev za potrebe,
ki jih je opisal naročnik.
CD is often used for large or complex projects
...
Konkurenčni dialog se pogosto uporablja za
velike ali kompleksne projekte, ko ni mogoče
ustrezno vnaprej opredeliti tehničnih
specifikacij (npr. pri JNI).
the procurer publishes a contract notice in
which it ...
Javni naročnik objavi obvestilo o javnem
naročilu, v katerem opredeli svoje potrebe in
minimalne zahteve, okvirni časovni razpored
dialoga ter razloge za izključitev, pogoje za
sodelovanje in merila za oddajo javnega
naročila.
The procedure involves several phases Postopek vključuje več faz.
(v) Partnerstvo za inovacije (31. člen Direktive 2014/24/EU) (glej tudi 43. člen ZJN-3) je
namenjeno raziskovanju, razvijanju in naročanju edinstvenih specializiranega blaga, storitev
ali gradenj v komercialnem obsegu z možnostjo poznejše nabave blaga, storitev ali gradenj,
ki so rezultat inovativnega razvoja. Gre za nov postopek javnega naročanja, ki se uporabi,
če rešitve, ki na trgu že obstajajo, ne morejo zadostiti potrebi po razvoju inovativnega
proizvoda, storitve ali gradnje ter po njeni naknadni nabavi. Omogoča, da se za razvoj in
naknadno nabavo novega, inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje sklene dolgoročno
partnerstvo za inovacije, če se ta inovativni proizvod, storitev ali gradnja lahko zagotovi v
skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški, ne da bi bil za nabavo
potreben ločen postopek javnega naročanja.
Partnerstvo za inovacije temelji na postopkovnih pravilih, ki se uporabljajo za konkurenčni
postopek s pogajanji, javna naročila pa se oddajo izključno na podlagi najboljšega razmerja
med ceno in kakovostjo, kar je najprimernejše za primerjavo ponudb za inovativne rešitve.
Partnerstvo za inovacije je pri zelo velikih ali pri manjših inovativnih projektih strukturirano
tako, da zagotavlja potrebno povpraševanje trga, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve
Stran 102
brez zapiranja trga. Naročniki zato ne smejo uporabljati partnerstev za inovacije na način,
da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.
Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je poslano v objavo
obvestilo o javnem naročilu, na infrastrukturnem področju pa praviloma najmanj 30 dni od
datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, rok pa v nobenem primeru
ne sme biti krajši od 15 dni.
V postopku lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih
informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki
bodo povabljeni v partnerstvo za inovacije.
Partnerstvo za inovacije zajema vse faze od raziskav in razvoja do nabave dokončanih
proizvodov ali storitev v komercialnem obsegu, pri čemer v vsaki fazi sodeluje eden ali več
gospodarskih subjektov (z možnostjo prekinitve partnerstva po vsaki fazi ali zmanjšanja
števila partnerjev, če je javni naročnik navedel te pogoje v dokumentaciji v zvezi z oddajo
javnega naročila). V tem smislu ta postopek združuje dejavnosti RR, ki so cilj PKN, in
naročanje inovativnih storitev, ki je glavni cilj JNI. Pravila za vzpostavitev partnerstva za
inovacije so določena v direktivah o javnem naročanju iz leta 2014 in vključujejo osnovni
pogoj, da javni naročnik potrebuje inovativno blago ali storitev, ki ga ni mogoče kupiti na
trgu. V primerjavi s PKN, ki a priori ne pomeni državne pomoči, se partnerstvo za inovacije
ne šteje za državno pomoč samo, če se nabavijo edinstveni in specializirani proizvodi ali
storitve. Partnerstvo za inovacije se dejansko precej razlikuje od PKN glede obsega in
učinkov. Medtem ko PKN ne spada na področje uporabe zakonodaje o javnem naročanju, je
partnerstvo za inovacije zajeto v njej. Partnerstvo za inovacije dovoljuje nabavo blaga,
storitev ali gradenj, ki so rezultat opravljenih dejavnosti RR, z namenom obsežnega uvajanja
rešitev v okviru istega postopka. Kljub temu je bilo partnerstvo za inovacije deležno kritik
zaradi več razlogov. Prvič, zdi se, da je pomanjkljivo zasnovano, saj so določbe v zvezi z
inovativnim partnerstvom omejene na zahtevo, da ocenjena vrednost blaga, storitev ali
gradenj ni nesorazmerna glede na naložbe, ki so potrebne za njihov razvoj, pri čemer niso
navedene nikakršne informacije, kaj se šteje za nesorazmerno (to vprašanje bo verjetno
razjasnilo Sodišče Evropske unije za vsak posamezen primer posebej). Drugič, nadaljnja faza
naročanja ni omejena glede na čas oziroma prvo blago ali storitve, temveč se zdi, da se
spodbuja njihovo dolgoročno širše uvajanje, kar lahko škoduje konkurenci, saj javni
naročniki ne bodo več stimulirani, da delujejo kot prvi kupci ter na trg privabijo inovativne
proizvode ali storitve. Poleg tega v evropski direktivi ni navedena možnost partnerstva,
sklenjenega z več industrijskimi subjekti, in ni pojasnjeno, katero rešitev bi bilo treba
uporabiti ob razvoju operativno uspešnejših proizvodov ter ali bi bilo treba izvesti razpis za
podjetja, ki so uspešno razvila take proizvode.
Poudariti je treba, da se partnerstvo za inovacije ne more uporabiti za neposredno nabavo
inovacij, ker vključuje tudi dejavnosti RR.
Stran 103
Primer partnerstva za inovacije iz Manchestra Akademska zdravstvena mreža in Manchestra (Greater Manchester Academic Health Science Network) je uvedla
postopek oddaje javnega naročila na podlagi partnerstva za inovacije (nova vrsta postopka javnega naročanja),
da bi našla podjetje, ki bo sodelovalo s zdravstvenim sistemom Manchestra za razvoj in izgradnjo podatkovne
baze Datawell Exchange. Cilj podatkovne baze Datawell je vzpostaviti inovativno platformo za informatiko, ki
omogoča izmenjavo zdravstvenih podatkov ter občinam Greater Manchester, East Cheshire in East Lancashire
zagotavlja razvojni vir, ki pospešuje izboljšave na področju zdravstva in stroškovne učinkovitosti.
Javno naročanje prek partnerstva za inovacije bo osredotočeno na dobavo podatkovne zbirke Datawell
Exchange ter bo delovalo kot podlaga in platforma za prihodnje projekte Accelerator. Izmenjava naj bi se
izvajala tri leta med vsemi udeleženci. Glavni cilj projekta bo zagotoviti, da izmenjava podatkov izraža želje in
potrebe bolnikov.
Datawell Exchange bo ustvarila podlago za prihodnji program Datawell Accelerator, zbirko projektnih
partnerstev, ki združujejo vire nacionalnega zdravstvenega sistema, univerz in industrije z namenom doseganja
cenovno dostopne in izboljšane zmogljivosti za ocenjevanje in poskusno izvajanje novih zamisli, s katerimi bi
dosegli boljše izkušnje in rezultate za bolnike.
Mreži GMAHSN pri postopku svetuje specializirana odvetniška družba za zdravstvo Hempsons, postopek pa vodi
SBS.
Podrobnosti objave v Uradnem listu Evropske unije so na voljo na spletnem naslovu:
http://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:196688-2015:TEXT:EN:HTML
(vi) Postopek s pogajanji brez predhodne objave (32. člen Direktive 2014/24/EU) (glej tudi
46. člen ZJN-3) je dovoljen samo v izjemnih primerih, (glej 46. člen ZJN-3). Gre za postopek,
ki vključuje pogajanja, vendar v njem sodelujejo le tisti subjekti, ki jih k temu pozove
naročnik. Uporaben je izključno v primerih, ki jih določa zakon. Gre za primere, ki so vezani
na: razmere na trgu – naročnik ne prejme nobene ponudbe ali so te neustrezne; posebnosti
vezane na naravo predmeta naročila – tehnične, umetniške ali obstoj avtorskih pravic;
okoliščino, ki je objektivno nepredvidljiva za naročnika in posledično nujno zahteva izvedbo
določnega naročila. V navedenem primeru gre za primere, ki so lahko skupni tako naročanju
blaga kot tudi storitev in gradenj. Posebej so določeni primeri postopka s pogajanji brez
predhodne objave, specifični za posamezne vrste naročil.
V primeru ko naročnik oddaja javno naročilo na podlagi a) in d) točke prvega odstavka 46.
člena ZJN-3 mora, če je to primerno, v postopek s pogajanji vključiti več ponudnikov. V
postopku s pogajanji brez predhodne objave mora naročnik objaviti »Prostovoljno obvestilo
za predhodno transparentnost«, to obvestilo naročnik posreduje v objavo isti dan, ko
ponudniku/om posreduje odločitev o oddaji javnega naročila.
ZJN-3 sicer ne vsebuje nobenih določb, ki bi natančneje urejale protokol pogajanj, lahko pa
ga naročniki predvidijo v svojem internem aktu. S protokolom, ki se lahko od pogajanj do
pogajanj razlikuje, mora naročnik seznaniti tudi ponudnika oziroma ponudnike, s katerimi
se namerava naročnik pogajati. Prav tako v zakonu ni opredeljeno, na kakšen način mora
naročnik sestaviti zapisnik pogajanj in kakšna naj bi bila njegova vsebina.
Stran 104
Postopek s pogajanji brez predhodne objave
GRADNJE, BLAGO, STORITVE
Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila gradenj, blaga in storitev v
katerem koli od naslednjih primerov:
(a) če v odprtem ali omejenem postopku ni oddana nobena ponudba oziroma nobena ustrezna ponudba,
nobena prijava za sodelovanje oziroma nobena ustrezna prijava za sodelovanje, če se prvotni pogoji javnega
naročila bistveno ne spremenijo in se Komisiji na zahtevo pošlje poročilo;
(b) če gradnje, blago ali storitve lahko zagotovi samo posamezen gospodarski subjekt iz naslednjih razlogov:
(i) cilj javnega naročila je ustvariti ali pridobiti unikatno umetniško delo ali umetniško uprizoritev;
(ii) konkurence iz tehničnih razlogov ni;
(iii) za zaščito izključnih pravic, vključno s pravicami intelektualne lastnine.
Izjemi iz točk (ii) in (iii) se uporabljata le, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost
konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov javnega naročila;
(c) če je to nujno potrebno, če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih javni naročnik
ni mogel predvideti, rokov za odprte postopke ali omejene postopke ali konkurenčne postopke s pogajanji ni
mogoče upoštevati.
SAMO BLAGO
Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila blaga:
(a) če se zadevni izdelki izdelujejo izključno za raziskovalne, eksperimentalne, študijske ali razvojne namene;
(b) za dodatne dobave blaga prvotnega ponudnika, ki so namenjene za delno nadomestilo blaga ali inštalacij
ali za povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi moral javni naročnik zaradi zamenjave
ponudnika nabaviti blago, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne
tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;
(c) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah;
(d) za nakupe blaga ali storitev po posebno ugodnih pogojih od ponudnika, ki gre v dokončno likvidacijo, ali
likvidacijskih upraviteljev v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v
skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi.
SAMO STORITVE
Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila storitev, če se zadevno javno
naročilo oddaja na podlagi projektnega natečaja, organiziranega v skladu s to direktivo, in se v skladu s pravili,
določenimi v projektnem natečaju, odda zmagovalcu ali enemu od zmagovalcev projektnega natečaja; v
slednjem primeru morajo biti k sodelovanju v pogajanjih povabljeni vsi zmagovalci.
SAMO GRADNJE ALI STORITVE
Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za nove gradnje ali storitve, ki pomenijo
ponovitev podobnih gradenj ali storitev, zaupanih gospodarskemu subjektu, ki so mu isti javni naročniki oddali
prvotno naročilo, če so navedene gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bilo
prvotno naročilo oddano po postopku iz člena 26(1). (glej tudi peti odstavek 46. člena ZJN-3).Ta postopek se
lahko uporablja samo v treh letih po oddaji prvotnega javnega naročila, če gre za granje in storitve na
splošnem področju.
Postopek s pogajanji z objavo (45. člen ZJN-3) je mogoče uporabiti samo na
infrastrukturnem področju in pomeni postopek, ki poteka na podlagi povabila k sodelovanju
in v katerem lahko sodelujejo vsi zainteresirani gospodarski subjekti. Prvo ponudbo lahko
oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi
naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji
Stran 105
ponudbe. Obvezen element tega postopka so pogajanja. Naročnik se pogaja s tistimi, ki
izpolnjujejo pogoje, zahtevane v dokumentaciji. Pogajanja morajo potekati na način, da so
zagotovljena temeljna načela javnega naročanja, predvsem enakopravna in
nediskriminatorna obravnava vseh ponudnikov.
Kako izvesti?
Odprti in omejeni postopek se lahko uporabi za nabavo inovacij na podlagi določitve
tehničnih specifikacij za inovativno rešitev. Tudi drugi postopki so posebej primerni za
namene inovacij, saj omogočajo večjo interakcijo in dialog s trgom. Da bi izbrali pravi
postopek, je treba upoštevati več dejavnikov:
raven znanja o trgu,
raven znanja o dejanskih zmogljivostih ponudnikov,
količino potrebnih dejavnosti RR,
možnost določitve tehničnih specifikacij,
število potencialnih ponudnikov in strukturo trga,
izbiro pristopa od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor,
čas in vire, ki so na voljo za javno naročanje.
Slika 26. Izbira najustreznejšega postopka
OPOMBA: Shema ne odraža v celoti posebnih pogojev po ZJN-3 za te postopke in gre za precejšnjo
poenostavitev zahtev za postopek iz ZJN-3.
Ali vam ustreza, da prejmete
ponudbo od kogar koli, ne glede
na njegov finančni položaj ter
tehnično in strokovno
sposobnost?
Odprti postopek
Ali lahko opredelite tehnične in
finančne zahteve za vsakega, ki
želi predložiti ponudbo, ter
opraviti izbiro na podlagi teh
zahtev?
Omejeni postopek
Ali zahtev ni mogoče opredeliti
oziroma ali vključujejo inovativne
ali izredno kompleksne rešitve?
Konkurenčni dialog
Konkurenčni postopek
s pogajanji
Stran 106
Najpogostejše napake
Ni zadostnega znanja o trgu in/ali učinkovitih zmogljivosti ponudnikov; ni zadostnega znanja
o obsegu ustreznih dejavnosti RR; nezadostne tehnične zmogljivosti pri pripravi tehničnih
specifikacij.
Spoznanja
PREDNOSTI IN SLABOSTI ODPRTEGA IN OMEJENEGA POSTOPKA, KONKURENČNEGA
POSTOPKA S POGAJANJI IN KONKURENČNEGA DIALOGA
POSTOPEK PREDNOSTI SLABOSTI
ODPRTI zelo konkurenčen zaradi neomejenega števila ponudb;
vsa dokumentacija ponudnikov prispe hkrati za ocenjevanje;
pogoji za sodelovanje in merila za oddajo javnega naročila so navedeni vnaprej v obvestilu o javnem naročilu oziroma v dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom;
postopek je hiter;
manj verjetnosti za pritožbe, ker so ukrepi in odločitve javnega naročnika povezani samo z „enostopenjskim“ postopkom, čeprav se načeloma lahko vsak ponudnik pritoži na vsako ravnanje naročnika ne glede na postopek;
postopek se lahko zdi dolgotrajen.
zahteva veliko virov od javnega naročnika;
možnost za napake pri oblikovanju cen – ta naročila se pogosto uporabljajo za veliko količino proizvodov, kar zahteva veliko virov od ponudnikov in lahko povzroči napake (ki jih ni mogoče popraviti).
OMEJENI Omejeno število ponudb, ki jih je treba oceniti, zato je potrebnih manj virov na strani ocenjevalne komisije/javnega naročnika;
Dvofazni postopek omogoča, danaročnik v prvi fazi prepozna usposobljene kandidate, ki jih nato vabi v drugo fazo..
Manjša konkurenca zaradi omejenega števila ponudnikov (tveganje za nedovoljeno dogovarjanje med ponudniki);
več možnosti za pritožbe, ker so ukrepi in odločitve javnega naročnika povezani z „dvostopenjskim“ postopkom.
KONKURENČNI
POSTOPEK S
POGAJANJI
tekom pogajanj se lahko prvotna vsebina ponudb izboljšuje;
ni predhodno določenih faz, glede na okoliščine se lahko prilagaja in vključuje več faz;
javnim naročnikom omogoča, da zlahka začnejo pogajanja z ponudniki.
Ker omogoča, da se z vsemi ponudniki pogaja o prvih in nadaljnjih ponudbah, so javni naročniki izpostavljeni večjemu tveganju za kršenje načel preglednosti in enake obravnave;
ker lahko javni naročniki sprejmejo prvo ponudbo, ne da bi morali izvesti pogajanja (če je to naročnik napovedal že v obvestilu o javnem naročilu), se zelo redko zgodi, da je prva ponudba ekonomsko in strateško ugodna.
KONKURENČNI
DIALOG
Omogoča “razvoj” rešitev s ponudniki med fazo dialoga;
pozitivne povratne informacije s trga v zvezi z "racionaliziranim" postopkom (izbira, dialog, oddaja);
najprimernejši za strateške, inovativne in kompleksne zahteve, ko
Zaznan kot zapleten in dolgotrajen postopek, ki lahko posledično “onemogoči" trg;
ker imajo javni naročniki veliko možnosti za prosto presojo, je prisotno večje tveganje za sodne spore.
Stran 107
javni naročnik ve, kakšen cilj želi doseči, vendar ne more opredeliti, kako naj bi ga dosegel.
Vir: Pripravljeno na podlagi dokumenta Evropske komisije: Smernice za strokovne delavce za
preprečevanje najpogostejših napak pri projektih, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in
investicijskih skladov.
Oblikovanje prožne strategije javnega naročanja
Kaj storiti?
Direktiva 2014/24/EU (podobno tudi ZJN-3) omogoča, da naročnik po izvedem postopku
oddaje javnega naročila namesto pogodbe sklene okvirni sporazum.
a. Okvirni sporazumi
V skladu s 33. členom Direktive 2014/24/EU (glej tudi 48. lčlen ZJN-3) lahko javni naročniki
sklenejo okvirne sporazume, ki pomenijo „sporazum med enim ali več javnimi naročniki in
enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se
uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno,
predvideno količino“.
FOKUS: OKVIRNI SPORAZUMI
V skladu z 48. členom ZJN-3 lahko naročnik sklene okvirni sporazum na podlagi predhodno izvedenega postopka
javnega naročanja (in sicer kateregakoli).
ZJN-3 okvirne sporazume deli na štiri vrste:
– Okvirni sporazum z enim samim gospodarskim subjektom, kjer se naročila na podlagi sporazuma oddajo v skladu
s pogoji iz okvirnega sporazuma;
– Okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma in brez ponovnega
odpiranja konkurence, če sporazum določa vse pogoje glede zagotavljanja gradenj, storitev in blaga ter
objektivne pogoje za izbiro gospodarskega subjekta, podpisnika okvirnega sporazuma;
– Okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti,
ki so podpisniki sporazuma, če le-ta ne vključuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in
blaga;
– Okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti deloma brez ponovnega odpiranja konkurence in deloma s
ponovnim odpiranjem konkurence.
Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti, lahko naročnik odda
tako, da ponovno odpira konkurenco ali pa ne, odvisno od določb sporazuma, ki jih je predvidel naročnik.
Okvirni sporazum predstavlja učinkovito tehniko javnega naročanja, vendar naročniki ne bi smeli uporabljati
okvirnih sporazumov, v katerih sami niso navedeni. V ta namen morajo biti naročniki, podpisniki določenega
okvirnega sporazuma, jasno navedeni že od samega začetka, in sicer z imenom ali kako drugače, na primer z
omembo določene kategorije naročnikov na jasno določenem geografskem območju, tako da je mogoče te
naročnike preprosto in nedvoumno opredeliti. Okvirni sporazum po sklenitvi prav tako ne sme biti odprt za
sodelovanje novih gospodarskih subjektov.
Stran 108
Po sklenitvi okvirnega sporazuma naročnik posamezna naročila odda v skladu s šestim ali sedmim odstavkom 48.
člena ZJN-3. Posamezna naročila se lahko oddajo le enemu od ponudnikov, s katerimi je naročnik sklenil okvirni
sporazum. Pri oddaji posameznih naročil stranke ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega
sporazuma.
Veljavnost okvirnega sporazuma je omejena na največ štiri leta (osem let na infrastrukturnem področju), daljše
obdobje je mogoče le izjemoma. Taki primeri, ki bi jih bilo treba ustrezno utemeljiti, zlasti s predmetom
okvirnega sporazuma, se lahko pojavijo na primer, kadar gospodarski subjekt potrebuje opremo, katere
amortizacijska doba je daljša od štirih let in mora biti na razpolago kadar koli v celotnem obdobju trajanja
okvirnega sporazuma.
Okvirni sporazum se lahko sklene le, če je naročnik pred tem izvedel postopek oddaje
javnega naročila. Okvirni sporazum je posebna oblika pogodbe in učinkovita tehnika javnega
naročanja. Pri tem pa se lahko naročanje in oddaja posameznega naročila in dobave/izvedba
storitev izvaja samo med tistimi, ki so podpisniki okvirnega sporazuma. Po podpisu okvirneg
sporazuma pristop novih naročnikov ali ponudnikov/izvajalcev ni dopusten. Lahko se sklene
z enim ali več gospodarskimi subjekti.
Tak primer je projekt HAPPI, v okviru katerega je bila v postopku oddaje javnega naročila
sklenjena krovna pogodba (okvirni sporazum) brez zaveze za nakup. Nato so osrednji nabavni
organi oddali javna naročila na podlagi krovne pogodbe (okvirnega sporazuma) za nakup
inovativnih sistemov za odkrivanje in javljanje padcev, tekalno stezo za rehabilitacijo in
analizo motenj hoje ter tečajev hoje za preprečevanje padcev in ohranjanje neodvisnosti.
Okvirni sporazum je bil dejansko na voljo bolnišnicam, povezanim v pet osrednjih nabavnih
organov, ki so člani projekta HAPPI, pa tudi bolnišnicam iz vseh drugih držav članic EU prek
evropskega združenja za javna naročila v zdravstvu (European Health Public Procurement
Alliance – EHPPA).
b. Razdelitev javnih naročil na sklope
Na splošno se javne naročnike spodbuja, da „razdelijo velika javna naročila na sklope“, da
bi ohranili konkurenco in preglednost ter zagotovili možnosti MSP, zlasti tistim
najinovativnejšim, za dostop do trga, celo na čezmejni in nadnacionalni ravni.
Zlasti kar zadeva JNI, lahko uspešna strategija pomeni opredelitev števila in velikosti
sklopov, da bi spodbudili sodelovanje po tem, ko so zbrane jasne informacije o zadevnem
trgu.
Takšne strategije je mogoče razviti na količinski podlagi, pri čemer se velikost posameznih
javnih naročil uredi tako, da se prilagodijo zmogljivosti MSP, ali na kakovostni podlagi, pri
čemer se upošteva specializiranost MSP in se skladno s tem prilagodi vsebina posameznih
javnih naročil.
Stran 109
Slika 27. Evropsko združenje za javna naročila v zdravstvu
Results Rezultati
EHPPA is an alliance of public organizations
involved ...
EHPPA je združenje javnih organizacij,
vključenih v skupno nabavo zdravstvenih in
nezdravstvenih proizvodov ali storitev za
bolnišnice in negovalne domove v Evropi.
Between its members: Članstvo:
EHPPA is an ASSOCIATE MEMBER of the HAPPI
PROJECT (March 2014)
EHPPA je PRIDRUŽENA ČLANICA projekta HAPPI
(marec 2014)
Thanks to this association, all the European
hospitals ...
Zahvaljujoč temu združenju bodo lahko
inovacije za zdravo staranje pridobile tudi vse
evropske bolnišnice in negovalni domovi, ki niso
partnerji osrednjih nabavnih organov
konzorcija HAPPI .
Različni sklopi lahko zadevajo isto blago ali storitev z možnostjo nabave različnih inovacij
po izvedenem postopku oddaje javnega naročilater so lahko opredeljeni teritorialno ali
količinsko ob upoštevanju ponudnikov na zadevnem trgu. V okviru istega okvirnega
sporazuma (ali iste pogodbe) se lahko omeji število sklopov, ki se lahko oddajo istemu
gospodarskemu subjektu.
Tako je na primer v okviru projekta HAPPI okvirni sporazum, ki presega mejno vrednost EU
in je razdeljen na različne sklope in tehnične specifikacije, omogočil nabavo različnih
inovativnih proizvodov z omejeno gospodarsko vrednostjo.
© Copyright 2015 G. M. Racca
Thanks to this association, all the European hospitals and nursing homeswhich are not partners of the Central Purchasing Bodies of HAPPIconsortium will be able to obtain healthy ageing innovations.
EHPPA is an ASSOCIATE MEMBER of the HAPPI PROJECT (March 2014)
http://www.ehppa.com
EHPPA is an alliance of public organizations
involved in the group purchasing of medical
and non-medical products or services for
hospitals and nursing homes in Europe.
SCR PIEMONTE (Italy), now…
Between its members:
Stran 110
Kako izvesti?
Javni naročniki se lahko odločijo, da bodo javno naročilo razdelili na sklope ter lahko določijo
obseg in predmet takšnih sklopov. Poleg tega se morajo odločiti tudi, ali bodo po izvedenem
postopku sklenili pogodbo ali okvirne sporazume. Če bodo po izvedenem postopku sklenili
okvirni sporazum, se morajo odločiti katero vrsto okvirnega sporazuma želijo skleniti (tj. z
ali brez ponovnega odpiranja konkurence). Javni naročniki v obvestilu o javnem naročilu ali
povabilu k potrditvi interesa navedejo, ali se lahko ponudbe predložijo za en sklop, za več
sklopov ali vse sklope, ter hkrati navedejo, ali lahko vsak gospodarski subjekt dobi samo en
ali več kot en sklop (46. člen Direktive 2014/24/EU) (glej tudi 73. člen ZJN-3).
Glede okvirnih sporazumov glej okvir zgoraj.
Najpogostejše napake Kar zadeva razdelitev na sklope, je pogosta napaka umetno deljenje javnih naročil na več
delov (tako imenovano „drobljenje“) z namenom zagotoviti, da je vrednost vsakega naročila
zunaj področja uporabe direktiv, tj. namerno izogibanje objave javnega naročila v Uradnem
listu Evropske unije za celoten sklop zadevnih gradenj, storitev ali blaga.
Pri okvirnih sporazumih pa je pogosta napaka, da javni naročniki pri izvajanju dobav ne
sledijo določbam okvirnih sporazumov glede načina izvajanja dobav. Npr. bi morali pred
dobavo izvesti odpiranje konkurence, pa tega ne storitjo ali obratno.
Poleg tega se včasih ob začetku ponovnega odpiranja konkurence dodajo pogoji, ki niso
vključeni v prvotni obseg, predviden v okvirnem sporazumu (kadar je okvirni sporazum odprt
za več gospodarskih subjektov). Enako velja za merila ocenjevanja in pogoje za sodelovanje
ali za objavo ponderjev za merila za oddajo javnega naročila. Včasih javni naročniki ustvarijo
okvirni sporazum znotraj okvirnega sporazuma, da bi zožili večji obseg ponudnikov za
poznejše pozive za predložitev ponudb.
Spoznanja
Razdelitev javnih naročil na teritorialne ali sektorske sklope lahko olajša dostop za MSP, saj
velikost sklopov bolje ustreza njihovim proizvodnim zmogljivostim in specializiranosti. Poleg
tega lahko podpira in širi konkurenco.
Nadalje se zdi, da ima sklepanje različnih okvirnih sporazumov z več gospodarskimi subjekti
pozitivne učinke na možnost MSP za sodelovanje v javnem naročanju ter na splošno
konkurenčnost postopka javnega naročanja, čeprav je običajno bolj zapleteno, zlasti pri
nakupu inovacij.
Stran 111
Glavni poudarki:
Razdelitev na sklope prinaša vzajemne koristi javnim naročnikom in
gospodarskim subjektom, če se spoštujejo pogoji za pošteno in pregledno
konkurenco.
Okvirni sporazumi so v bistvu le posebna oblika pogodbe za realizacijo javnega
naročila (izvedenega po kateremkoli predpisanem postopku), vendar pa v praksi
običajno omogočajo MSP, da konkurirajo za javna naročila, ki so jih zmožna
izvesti, medtem ko tradicionalne oblike pogodb, pri katerih javni naročnik izvede
naročilo za enega ponudnika, ki naj bi dobavil vse blago v določenem obdobju,
praviloma dajo prednost večjim podjetjem.
Razdelitev sklopov bi morala temeljiti na analizi trga v zadevnem sektorju in
glede na potrebe naročnika.
c. Skupno ali čezmejno javno naročanje.
Tako se lahko javni naročniki v državah partnericah v projektu PPI2Innovate odločijo za
sodelovanje pri oddaji javnih naročil. Naročniki lahko sodelujejo tudi pri oddaji javnih
naročil, ki jih zagotavlja osrednji nabavni organ druge države članice, pod pogojem, da so
izpolnjeni pogoji iz direktive, ki glede uporabe centraliziranih nabavnih dejavnosti druge
države članice. (2. odstavek 39. člena Direktive 2014/24/EU) (glej tudi tretji odstavek 34.
člena ZJN-3).
FOKUS: SKUPNO JAVNO NAROČANJE IN ČEZMEJNO SKUPNO JAVNO NAROČANJE
Za večjo učinkovitost sektorja javnega naročanja nova pravila EU omogočajo lažje sodelovanje med
javnimi naročniki in združevanje povpraševanja z uvajanjem strategij skupnega javnega
naročanja. Na nacionalni ravni ima lahko to združevanje predvsem dve obliki:
- osrednji nabavni organi, ki stalno izvajajo svoje dejavnosti v obliki pridobitve blaga in/ali
storitev, namenjenih javnim naročnikom, oddajanja javnih naročil ali sklepanja okvirnih
sporazumov za gradnje, blago ali storitve, namenjene javnim naročnikom;
- priložnostno skupno javno naročanje, ki (tudi če ne vključuje sistematičnih in
institucionaliziranih sistemov javnega naročanja, kot so osrednji nabavni organi) omogoča dvema
ali več javnim naročnikom „skupno izvedbo oddaje določenih javnih naročil“ na lokalni, regionalni,
nacionalni ali evropski ravni s ciljem doseganja nekaterih skupnih interesov in razvoja inovativnih
projektov.
Poleg tega 39. člen Direktive 2014/24/EU (glej tudi 34. člen ZJN-3) spodbuja sodelovanje med
javnimi naročniki iz različnih držav članic. Čezmejno javno naročanje je osnovno orodje za nabavo
inovativnega blaga in storitev, saj pri lokalnih naročnikih pogosto ni zadostnega povečanja
povpraševanja. Izvede se lahko bodisi z uporabo osrednjih nabavnih organov iz druge države članice
bodisi z ustanovitvijo skupnih subjektov na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije, s čimer se
spodbuja povezovanje na notranjem trgu z usklajevanjem razpisne dokumentacije, postopkov,
pogodbenih določil in pogojev izvedbe.
V evropski direktivi je določeno, da potrebne elemente pravnega razmerja med javnimi naročniki,
„če jih ne urejajo mednarodni sporazumi, sklenjeni med zadevnimi državami članicami“, določijo
ti subjekti v priložnostnem sporazumu, v katerem določijo:
Stran 112
1) odgovornosti pogodbenic,
2) ustrezne veljavne nacionalne določbe,
3) notranjo organizacijo postopkov javnega naročanja,
4) razdelitev gradenj, blaga ali storitev, ki se naročajo,
5) sklenitev pogodb.
Kar zadeva države, ki sodelujejo v projektu PPI2Innovate, vsi nacionalni pravni okviri javnim
naročnikom dovoljujejo združevanje povpraševanja v sodelovanju z drugimi javnimi naročniki iz
iste države ali iz druge države članice (obstaja nekaj primerov na Hrvaškem in v Italiji), v nekaterih
nacionalnih zakonodajah pa je tudi določeno, da naj bi javni naročniki sklenili priložnostne
sporazume o pravu, ki se uporablja, razdelitvi nalog in odgovornosti ter organizacijskih vprašanjih
(npr. Češka, Poljska). Vsi nacionalni pravni sistemi tudi dovoljujejo javnim organom, da sodelujejo
pri oddaji javnih naorčil, ki jih izvede osrednji nabavni organ iz druge države članice, čeprav je ta
možnost v nekaterih pravnih sistemih omejena (npr. na Madžarskem je ta možnost prepovedana,
kadar zakon o javnem naročanju ali drug zakon določa uporabo posebnega osrednjega nabavnega
organa).
Še posebej dober primer čezmejnega skupnega javnega naročanja na področju inovacij je projekt
HAPPI (glej točko 1.2.2 zgoraj).
Slika 28. Pravni okvir čezmejnega skupnega javnega naročanja
Art. 39, Procurement involving contracting authorities from different Member States, par. 4
4. Several CONTRACTING AUTHORITIES fromDIFFERENT MEMBER STATES may jointly award a public contract, conclude a framework agreement or operate a dynamic purchasing system. They may also, to the extent set out in the second subparagraph of Article 33(2), award contracts based on the framework agreement or on the dynamic purchasing system. […]
Those procedures may be applied only between those
contracting authorities clearly identified for this purpose in the
call for competition or the invitation to confirm interest and
those economic operators party to the framework agreement as
concluded.
2° model
DIRECTIVE 2014/24/EU of 26 February 2014 DIFFERENT MODELS
© Copyright 2015 G. M. Racca
Stran 113
DIREKTIVA 2014/24/EU z dne 26. Februarja
2014
RAZLIČNI MODELI
39. člen (glej tudi 34. člen ZJN-3), Javno naročanje, pri katerem sodelujejo javni naročniki iz različnih
držav članic, 4. odstavek 2. model:
4.Več JAVNIH NAROČNIKOV iz RAZLIČNIH DRŽAV ČLANIC lahko skupaj odda javno naročilo,
sklene okvirni sporazum ali upravlja dinamični nabavni sistem. Prav tako lahko – v obsegu,
določenem v drugem pododstavku člena 33(2) – na podlagi okvirnega sporazuma ali dinamičnega
nabavnega sistema oddajajo posamezna naročila. [...](glej tudi četrti odstavek 34. člena ZJN-3)
Navedeni postopki se lahko uporabljajo samo med javnimi naročniki, ki so za ta namen jasno
navedeni v javnem razpisu ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so
podpisniki sklenjenega okvirnega sporazuma.
DIREKTIVA 2014/24/EU z dne 26. Februarja
2014
RAZLIČNI MODELI
39. člen (glej tudi 34. člen ZJN-3), Javno naročanje, pri katerem sodelujejo javni naročniki iz
različnih držav članic (4. odstavek, 2, pododstavek) 2. model
Sodelujoči javni naročniki lahko pri opredelitvi odgovornosti in veljavnega nacionalnega prava iz točke (a) posebne odgovornosti dodelijo enemu ali več izmed njih in kot veljavne določijo predpise nacionalnega prava katere koli njihove države članice. Dodelitev odgovornosti in veljavno nacionalno pravo se navedeta v dokumentaciji v zvezi s skupno oddajo javnega naročila glej tudi četrti odstavek 34. člena ZJN-3).
• When determining responsibilities and the applicable national law as referred to in point (a), the participating contracting authorities may allocate specific responsibilities among them and determine the applicable provisions of the national laws of any of their respective Member States. The allocation of responsibilities and the applicable national law shall be referred to in the procurement documents for jointly awarded public contracts.
Art. 39, Procurement involving contracting authorities from different Member States (par. 4, 2nd subpar.)
© Copyright 2013 G. M. Racca, University of Turin
2° model
DIRECTIVE 2014/24/EU of 26 February 2014 DIFFERENT MODELS
© Copyright 2015 G. M. Racca
Stran 114
Slika 29. Pravila EU o skupnem javnem naročanju in čezmejnem skupnem javnem naročanju
JAVNO NAROČANJE INOVACIJ
Skupno javno naročanje
NACIONALNA raven
Osrednji nabavni organi Priložnostno skupno javno naročanje
Dejavnosti, ki se stalno izvajajo v obliki
pridobitve blaga in/ali storitev, namenjenih
javnim naročnikom, oddajanja javnih naročil
ali sklepanja okvirnih sporazumov za gradnje,
blago ali storitve, namenjene javnim
naročnikom.
Dejavnosti, ki (tudi če ne vključujejo sistematičnih
in institucionaliziranih sistemov javnega naročanja,
kot so osrednji nabavni organi) omogočajo dvema ali
več javnim naročnikom „skupno izvedbo oddaje
določenih javnih naročil“ s ciljem doseganja
posameznih skupnih interesov in razvoja inovativnih
projektov.
2.5.2. Priprava dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila
Kaj storiti?
Ko so opredeljene potrebe, strategija javnega naročanja in postopek oddaje javnega
naročila, morajo javni naročniki povabiti gospodarske subjekte k predložitvi ponudb, torej
privabiti konkurenčno sodelovanje, da bi javno naročilo oddali najboljšemu ponudniku na
podlagi izbranih meril za oddajo (glej v nadaljevanju). Pri javnem naročanju inovacij je
INNOVATION PROCUREMENT
Joint Procurement
NATIONAL level
Central Purchasing Bodies Occasional Joint Procurement
Activities conducted on a permanent basis through the acquisition of supplies and/or services intended for contracting authorities, the award of public contracts or the conclusion of framework agreements for works, supplies or services intended for contracting authorities
Conducting their which – even if not constituting systematic and institutionalized acquisition systems as CPBs - allows two or more contracting authorities to "jointly perform certain specific procurements" aiming at achieving specific common interests and at developing innovative projects.
Stran 115
treba posebno pozornost nameniti pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
zlasti ko se uporabi konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji.
Obseg informacij, ki jih mora naročnik objaviti v obvestilu o naročilu je opredeljen z veljavno
zakonodajo (glej 56. člen ZJN-3) in je odvisen od vrste izbranega postopka oddaje javnega
naročila in vsebine, ki jo naročnik objavi.
Pravo Evropske unije, ki ureja javno naročanje, vsebuje osnovno načelo, da je treba vsa
javna naročila nad določeno mejno vrednostjo objaviti v standarni obliki na ravni države in
nad določeno mejno vrednostjo v standardni obliki na ravni EU v Uradnem listu Evropske
unije (glej 22. člen ZJN-), da bi imeli vsi gospodarski subjekti v vsaki državi članici možnost
predložiti ponudbo za javno naročilo, če menijo, da lahko izpolnijo njegove zahteve.
Naročniki morajo pri izbiri strategije za javno naročanje upoštevati mejne vrednosti za
objave (glej 22. člen ZJN-3). Aktualne mejne vrednosti so objavljene na spletnih straneh
Ministrstva za javno upravo, Direktorata za javno naročanje na povezavi:
http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/predpisi/veljavni-predpisi (III.
Spremembe mejnih vrednosti).
Slika 30. Mejne vrednosti EU za javno naročanje
Splošno področje
Javna naročila gradenj, subvencionirana javna naročila gradenj 5.548.000 EUR
Vse storitve, ki zadevajo socialne in druge posebne storitve,
naštete v Prilogi XIV
750.000 EUR
Vse subvencionirane storitve 221.000 EUR
Vsa druga javna naročila storitev in vsi projektni natečaji 144.000 EUR
Vsa javna naročila blaga, ki jih oddajo javni naročniki, ki niso
dejavni na področju obrambe
144.000 EUR
Javna naročila blaga, ki jih oddajo javni
naročniki s področja obrambe
V zvezi s
proizvodi iz
Priloge III
144.000 EUR
V zvezi z drugimi
proizvodi
221.000 EUR
Javni naročniki na
podcentralni ravni
Javna naročila gradenj, subvencionirana javna naročila gradenj 5.548.000 EUR
Vse storitve, ki zadevajo socialne in druge posebne storitve,
naštete v Prilogi XIV
750.000 EUR
Stran 116
Vsa druga javna naročila storitev, vsi projektni natečaji,
subvencionirana javna naročila storitev, vsa javna naročila
blaga
221.000 EUR
Infastrukturno področje:
- 443.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev in za projektni natečaj;
- 5.548.000 eurov za javno naročilo gradenj;
- 1.000.000 eurov za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki
so zajete s kodo CPV 79713000-5.
Vir: Spletišče Generalnega direktorata Evropske komisije za rast
(glej tudi: 22. in 23.člen ZJN-3 - mejne vrednosti za objave in naročila, ki jih
subvencionirajo ali sofinancirajo naročniki ter 21. člen ZJN-3 - mejne vrednosti za uporabo
zakona)
(glej tudi spletne strani Direktorata za javno naročanje MJU, ki vsebuje ažurirane
vrednosti)
http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/predpisi/veljavni-predpisi
OPOMBA: Objava je obvezna na portalu javnih naročil tudi pod mejno vrednostjo EU.
Obstajajo mejne vrednosti za objavo na portalu javnih naročil in portalu javnih naročil
EU.
Kako izvesti?
Medtem ko je osnovna vloga predhodnega informativnega obvestila (glej poglavje 2.4 zgoraj)
opozoriti trg na prihodnja javna naročila, se z obvestilom o javnem naročilu začne izvajati
posamezno javno naročilo, z obvestilom o oddaji javnega naročila pa se trgu sporoči rezultat
posameznega javnega razpisa. Objava obvestila o javnem naročilu je obvezna, če javno
naročilo presega mejno vrednost, ki zahteva objavo tega obvestila.
Standardna oblika je objava obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil države in
če je nad mejnimi vrednostmi, ki zahtevajo objavo tudi tudi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta dokument vsebuje standardno besedišče (enotni besednjak javnih naročil, klasifikacijski
sistem iz osmih številk), ki opisuje vsa javna naročila gradenj, storitev in blaga. V Sloveniji
objava poteka preko portala javnih naročil. Enotni besednjak javnih naročil je na voljo na
spletu prek spletišča SIMAP (http://www.simap.eu.int).
Stran 117
Elementi obvestila o javnem naročilu
1) Opredelitev predmeta javnega naročila, tj. blago, storitev ali gradnje, ki se naročajo. V zvezi s
tem elementom ni izrecnih pravil v evropskih predpisih, z izjemo ukrepov, povezanih s preglednostjo,
konkurenčnostjo, enako obravnavo in nediskriminacijo.
2) Tehnične specifikacije, tj. natančen in razumljiv opis blaga ali storitev, ki so predmet javnega
naročila, na podlagi katerega se lahko potencialni ponudniki odločijo, ali je javni razpis zanje zanimiv.
Poleg tega so v tehničnih specifikacijah navedene merljive in preverljive zahteve, na podlagi katerih
je mogoče oceniti ponudnike (npr. sklicevanje na sistem izdajanja potrdil, označevanja ali
standardizacije na nacionalni ali evropski ravni).
3) Opredelitev razlogov za izključitev, tj. zahtev, ki javnemu naročniku omogočajo, da izključi
gospodarske subjekte iz sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila, kot je navedeno v direktivah
EU o javnem naročanju in na podlagi njihovega preteklega vedenja (npr. korupcija, pranje denarja,
sodelovanje v kriminalnih dejavnostih itd.).
4) Opredelitev pogojev za sodelovanje, tj. zahtev, povezanih z ustreznostjo gospodarskega subjekta
za opravljanje poklicne dejavnosti, njegovim ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in
strokovno sposobnostjo za izvedbo naročila, tudi na podlagi preteklih izkušenj pri izvajanju
podobnega javnega naročila ali razpoložljivosti kvalificiranega osebja.
5) Opredelitev meril za oddajo javnega naročila. V direktivah EU o javnem naročanju iz leta 2014
je kot prednostno merilo opredeljena ekonomsko najugodnejša ponudba, pri čemer oddaja javnega
naročila ne bi smela temeljiti izključno na merilu najnižje cene, temveč je treba upoštevati tudi
druge dejavnike (kot je kakovost ponudbe). Gospodarski subjekti bi se morali osredotočiti tudi na
zagotavljanje najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno. Dolžnost javnega naročnika je opredeliti
optimalno kombinacijo meril za oddajo javnega naročila, s katerimi se ocenijo stroški v celotni
pričakovani življenjski dobi proizvoda ter skladnost med predlaganimi rešitvami in potrebami
uporabnikov.
6) Odločitev o uporabi variantnih ponudb, kar gospodarskim subjektom omogoča, da predstavijo
alternative za rešitve, ki jih predvidevajo javni naročniki, pri čemer predvidijo različne – in včasih
okolju prijaznejše rešitve. Zato je v pravnem okviru EU navedeno, da bi morali javni naročniki čim
pogosteje uporabiti variantne ponudbe, če je v razpisni dokumentaciji jasno navedeno, da bodo
sprejete, in so določene minimalne zahteve, ki veljajo zanje.
7) Odločitev o uporabi vrednostnega inženirstva, na tak način, da se gospodarski subjekt spodbuja,
da tudi po oddaji javnega naročila še naprej izboljšuje svoje rešitve in ustvarja prihranke.
8) Osnutek pogodbe je treba poslati skupaj z razpisno dokumentacijo, da bi lahko vsi udeleženci
enakopravno sodelovali v razpisu. Po izbiri uspešne ponudbe se ni dovoljeno več pogajati o
podrobnostih v zvezi s pogodbo (to bi pomenilo kršitev načela enake obravnave).
Pogodba mora vsebovati določbe glede mehanizmov reševanja sporov in številnih drugih vprašanj, ki
jih javni naročnik na začetku morda ni obravnaval (kot so pravice intelektualne lastnine), ter določbe
v zvezi s potrebo po nadaljnjih spremembah. Da bi predvideli možnosti sprememb pogodbe, je treba
že v fazi načrtovanja temeljito razmisliti, v skladu s katerimi pogoji in omejitvami glede stroškov in
obsega se lahko te spremembe izvedejo, ter nato vključiti ustrezne določbe v razpisno dokumentacijo
in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Med izvajanjem javnega naročila niso dovoljene
„bistvene spremembe“ (glej sodno prakso v zadevi Pressetext, C-454/06, Sodiše Evropske unije).
Stran 118
Najpogostejše napake
Javni naročniki včasih ne objavijo obvestila o javnem naročilu za naročilo, ki presega mejno
vrednost za objavo na portalu javnih naročil in/ali mejno vrednost za objavo v EU, kar se
skoraj vedno šteje za kršitev nacionalnih pravil in pravil EU o javnem naročanju. Agencije za
javno naročanje so zaradi tega prisiljene v izvedbo finančnih popravkov. Poleg tega je treba
poudariti, da izbor ne more temeljiti na želji po lokalnih ali nacionalnih ponudnikih, saj je
tako ravnanje diskriminatorno in v nasprotju s temeljnimi načeli pravil EU o javnem
naročanju. Še ena pogosta napaka, ki povzroči neupravičeno izločitev primernih kandidatov,
je, da javni naročniki določijo nesorazmerno visoke zavarovalne, finančne ali prodajne
zahteve.
Slabo pripravljene tehnične specifikacije so prav tako pogost razlog za poznejše spremembe
pogodbe, s čimer se povečajo obseg in stroški nabave ter je v nasprotju z javno naročniško
zakonodajo in konkurenčnimi načeli.
Spoznanja
Po objavi obvestila o javnem naročilu lahko naročnik z obvestilom o dodatnih informacijah,
informacijah o nedokončanem postopku ali popravku spremeni ali dopolnjuje dokumentacijo
v zvezi z javnim naročilom (glej 60. člen ZJN-3). Naročniki morajo pri tem upoštevati
zakonske obveznosti glede rokov (glej tudi 61. člen ZJN-3).
Kar zadeva pogodbe, dobra praksa kaže, da dobro pripravljena pogodba vključuje določbe v
zvezi z letno indeksacijo cen (ali ne), predpisi, kršitvami, odgovornostjo in zaupnostjo.
Pogodba MORA biti poštena in uravnotežena glede delitve tveganja. Zlasti se je treba
izogibati klavzulam ali pogodbenim pogojem, ki na izvajalca prenašajo tveganja, ki so
popolnoma zunaj njegovega nadzora, saj lahko omejijo število ponudb in pomembno vplivajo
na ceno ter povzročijo spore.
Glavni poudarki:
Vsi pogoji za sodelovanje morajo biti sorazmerni in primerni glede na predmet
naročila, da bi se lahko ocenila sposobnost ponudnikov za izvedbo javnega
naročila.
Vse večje spremembe v obvestilu o javnem naročilu morajo biti utemeljene in
objavljene z obvestilom o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem
postopku ali popravku, kot popravek ali obvestilo o spremembi.
Če se v fazi razpisa pojavijo manjše spremembe, je priporočljivo, da se podaljša
rok za oddajo ponudb, ob upoštevanju zahtev za roke, kot jih določa javno
naročniška zakonodaja.
Če javni naročnik izvede bistvene spremembe razpisne dokumentacije glede v
specifikacijah in/ali pogodbenih pogojih mora temu ustrezno podaljšati rok za
Stran 119
predložitev ponudb, da se lahko mora temu ustrezno podaljšati rok za prejem
ponudb;
Številni javni naročniki ne ločijo med fazo izbora (oziroma pogoji za sodelovanje)
in fazo ocenjevanja (merila za oddajo javnega naročila), ki sta dva ločena dela
celotnega postopka oddaje javnega naročila. Izbor in ocenjevanje ponudb sta
dejansko povsem različni fazi in se jih ne sme zamenjati.
V fazi izbora je cilj izbrati ponudnike, ki so sposobni opraviti posel.
V fazi ocenjevanja se ocenjuje najboljša ponudba, prejeta od izbranih
ponudnikov. Pomembno je, da se že v fazi načrtovanja javnega naročila določijo
ustrezni pogoji za sodelovanje in merila za oddajo javnega naročila.
2.5.2.1. Priprava dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na področju IKT
Naročnik mora predmet javnega naročila opisati jasno in nedvoumno, da ga vsi potencialni
ponudniki razumejo enako. Zakonodajalec je z besedami „z natančnimi in razumljivimi
izrazi“ poudaril, da je treba predmet javnega naročila opisati s strokovnimi izrazi s področja
IKT, ki jih uporabljajo subjekti, ki se zanimajo za javno naročilo.
Opis predmeta javnega naročila mora potencialnemu ponudniku tudi omogočiti, da izračuna
ceno brez kakršnih koli dodatnih razlag ali dejavnosti. Nepravilen opis omejuje število
potencialnih ponudnikov, ki bi lahko oddali ponudbe, kar posledično javnemu izvajalcu
preprečuje sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in posledično možnost, da bi bil
izbran ter podpisal veljavno pogodbo za izvajanje naročila.
Drug način opisovanja predmeta javnega naročila je z uporabo standarda. V Uredbi EU št.
1025/2012 o evropski standardizaciji (ki spreminja Direktivo 8/34) (glej tudi tč. 24 prvega
odstavka 2. člena ZJN-3), je „standard“ opredeljen kot tehnična specifikacija, ki jo je
sprejel priznan organ za standardizacijo za večkratno ali stalno uporabo, skladnost s katero
ni obvezna in sodi v eno od naslednjih kategorij:
„mednarodni standard“, ki pomeni standard, ki ga je sprejel mednarodni organ za
standardizacijo;
„evropski standard“, ki pomeni standard, ki ga je sprejela evropska organizacija za
standardizacijo;
„harmonizirani standard“, ki pomeni evropski standard, sprejet na podlagi zahteve
Komisije za uporabo usklajevalne zakonodaje Unije;
„nacionalni standard“, ki pomeni standard, ki ga je sprejel nacionalni organ za
standardizacijo.
Kadar naročnik opisuje predmet naročila z uporabo standardov, mora izbrati take standarde,
ki omogočajo nedvoumno opredelitev predmeta javnega naročila. Pomembno je, da se v
standardu ali tehnični specifikaciji predvidi način izvajanja ali preizkus skladnosti. To
Stran 120
omogoča nepristransko ocenjevanje in zmanjšuje tveganje vezanosti na enega ponudnika.
Na trgu telekomunikacijskih proizvodov in storitev obstaja več standardov. Standardi, ki jih
določajo organizacije za standardizacijo, se razvijajo v skladu s formalnimi postopki in včasih
ne vključujejo vseh ustreznih informacij za splošno uporabo. Opozoriti je treba, da nekateri
proizvodi in storitve, ki so prisotni na trgu, sploh še niso standardizirani. Poleg tega se veliko
standardov in tehničnih specifikacij med seboj prekriva. Zaradi izbire proizvodov, ki
izpolnjujejo samo nekatere tehnične specifikacije, so lahko neutemeljeno izključeni
alternativni proizvodi, ki izpolnjujejo druge tehnične specifikacije, ki so lahko bolj
funkcionalne. Zato je priporočljivo upoštevati zgoraj navedene pripombe, ki temeljijo na
izkušnjah strokovnjakov, ki pripravljajo razpisne pogoje. Smotrno je uporabiti smernice
Ministrstva za javno upravo za opisovanje predmeta javnega naročila v sektorju IKT, v katerih
so poudarjena splošno uporabljena pravila v zvezi z opisovanjem predmeta javnega naročila
blaga in storitev.
Vse sprejete rešitve imajo en skupen cilj, in sicer da ne zmanjšujejo konkurenčnosti in
posledično ne prisilijo naročnika, da zaradi opisa predmeta javnega naročila postane odvisen
od enega izvajalca.
Specifikacija v razpisnih pogojih, v kateri je opisan predmet javnega naročila z uporabo
standardov in odobritev, mora vključevati informacijo, da naročnik dovoljuje enakovredne
rešitve. Namen te informacije je zagotoviti uskladitev z vsemi veljavnimi pravili, navedenimi
v dokumentaciji o javnem naročilu. Pomembno je, da zakonodajalec na noben način ne
opredeli, kako mora naročnik opredeliti enakovrednost in zagotoviti morebitne parametre,
ki kažejo, da gre za enakovredno rešitev. O tem odloča naročnik, ki opiše predmet javnega
naročila na podlagi svojih potreb.
2.5.3. Ocenjevanje ponudb in oddaja javnega naročila
Kaj storiti?
Namen te faze je določiti (kar opravi ad hoc ocenjevalna komisija oz. natečajna komisija v
okviru tima za vodenje javnega naročila) uspešno ponudbo na podlagi meril za oddajo
javnega naročila, ki so določena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in jih je
javni naročnik strateško izbral v fazi načrtovanja:
1) Merilo najnižje cene – čeprav je to merilo najpreglednejše in ga ponudniki, ki niso bili
izbrani, najtežje izpodbijajo, obstaja verjetnost, da ne upošteva kakovosti, razen če
dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje zelo natančne tehnične
specifikacije in minimalne tehnične zahteve. Vsekakor je to lahko zahtevno pri JNI in se le
redko uporablja pri nabavi inovativnega blaga;
2) Ekonomsko najugodnejša ponudba - vse pogosteje se uporablja kot metoda ocenjevanja,
ki lahko bolje zagotovi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, vendar je za to potrebno
usposobljeno osebje na strani povpraševanja in ponudbe. V postopkih oddaje javnih naročil,
Stran 121
pri katerih se uporablja merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, je ne le mogoče temveč
tudi zaželeno, da se vključijo tudi sekundarna merila v zvezi z okoljskimi in socialnimi
vprašanji ter zahteve v zvezi z inovacijami.
V skladu s 84. členom ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko
najugodnejše ponudbe. Stroškovni dejavnik je lahko tudi fiksna cena ali fiksni stroški, če
gospodarski subjekti na njihovi podlagi med seboj konkurirajo zgolj v zvezi z merili kakovosti.
FOKUS: EKONOMSKO NAJUGODNEJŠA PONUDBA V DIREKTIVI 2014/24/EU
Zdi se, da je nova direktiva zmanjšala oddajanje javnih naročil na podlagi „najnižje cene“ in dala
prednost „ekonomsko najugodnejši ponudbi“ na podlagi meril kakovosti in cene. Za JNI je običajno
primernejše izbrati merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. Pravila EU določajo znatno
spremenjeno opredelitev koncepta ekonomsko najugodnejše ponudbe. Medtem ko je direktiva o
javnem naročanju iz leta 2004 dovoljevala izbiro med merili ekonomsko najugodnejše ponudbe ali
najnižje cene, 67. člen Direktive 2014/24/EU (primerjaj tudi drugi odstavek 84. člena ZJN-3)
opisuje ekonomsko najugodnejšo ponudbo kot najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, poleg
tega pa vsebuje prilagodljivejšo opredelitev, ki vključuje najnižjo ceno in daje večji poudarek na
vidike kakovosti ponudbe, in sicer ne le za storitve temveč tudi za gradnje in blago.
Dejansko lahko države članice prepovejo uporabo merila cene samo za nekatere vrste javnih naročil
(67. člen in 37. uvodna izjava), na primer za intelektualne storitve, ali zahtevajo njegovo uporabo
pri nacionalnih določbah, ki določajo plačila za nekatere storitve ali fiksne cene za določeno blago
(npr. elektronska dražba).
Poleg tega je pri ocenjevanju ekonomsko najugodnejše ponudbe mogoče prilagoditi fiksne cene
javnemu naročilu in kandidatom omogočiti, da konkurirajo glede kakovosti (2. odstavek 67. člena)
(glej tudi tretji odstavek 84. člena ZJN-3). To bi vsekakor veljalo, ko so pogodbene cene določene
v nacionalni zakonodaji (1. odstavek 67. člena].
Slika 31. Merila za oddajo javnega naročila
To boost the innovation by including
in the tender documents that the
innovative character of a solution
will have a significant weight in the
tender evaluation
To boost the innovation by including
in the tender documents that the
innovative character of a solution
will have a significant weight in the
tender evaluation
Contract Award Criteria(Art. 67, EU Directive 24/2014)
Most
Economically
Advantageous
Tender (MEAT)
Stran 122
Merila za oddajo javnega naročila
(67. člen Direktive 2014/24/EU) (glej tudi 84. člen ZJN-3)
Ekonomsko najugodnejša ponudba Spodbuditi inovacije z navedbo v razpisni dokumentaciji, da
bodo inovativne značilnosti rešitve pomembno vplivale na
oceno ponudbe
Slika 32. Primer javnega naročila, oddanega na podlagi merila ekonomsko najugodnejše
ponudbe
Mehanizem in
referenčni izračun na
podlagi analize
ekonomsko
najugodnejše ponudbe
za namene ocenjevanja
ponudb
Izmišljena ponudba A Izmišljena ponudba B Izmišljena ponudba C
Ponujena
cena:
Učinek na
prihranek
stroškov ali
dodana
vrednost:
Ponujena
cena:
Učinek na
prihranek
stroškov ali
dodana
vrednost:
Ponujena
cena:
Učinek na
prihranek
stroškov ali
dodana
vrednost:
Stran 123
100
milijonov
0
milijonov
110
milijonov
15
milijonov
120
milijonov
20
milijonov
Sistem točkovanja
Ponudba z najnižjo ceno
se oceni s 100 osnovnimi
točkami.
Učinek na prihranek
stroškov se šteje za
dodano vrednost, ki se
prišteje osnovnim
točkam. Zmaga ponudba
z največ točkami.
Osnovne točke = 100 točk
(najnižja cena dobi 100
točk)
Dodana vrednost = 0 točk
Skupaj točk = 100 točk
Osnovne točke = 90 točk
(ponujena cena je za 10
milijonov dražja od
najnižje cene v ponudbi A)
Dodana vrednost = 15 točk
Skupaj točk = 90 + 15
= 105 točk
Osnovne točke = 80 točk
(ponujena cena je za 20
milijonov dražja od
najnižje cene v ponudbi A)
Dodana vrednost = 20 točk
Skupaj točk = 80 + 20
= 100 točk
Ponudba B se oceni z največ točkami, zato je najuspešnejša.
Sistem razmerij
Osnovna vrednost
minimalnih zahtev
javnega razpisa je 100
osnovnih točk. Učinek na
prihranek stroškov vsake
ponudbe se šteje za
dodano vrednost. Zmaga
ponudba z najvišjim
razmerjem med celotno
vrednostjo in ponujeno
ceno.
Skupna vrednost = 100 + 0
= 100 mio
Razmerje med vrednostjo
in ceno =
100/100
= 1,00
Skupna vrednost = 100 + 15
= 115 mio
Razmerje med vrednostjo
in ceno =
115/110
= 1,05
Skupna vrednost = 100 +2 0
= 120 mio
Razmerje med vrednostjo
in ceno =
120/120
= 1,00
Ponudba B ima najvišje razmerje med ceno in vrednostjo, zato je najuspešnejša.
Sistem popravkov cen
Dejanski učinek vsake
ponudbe na prihranek
stroškov se odšteje od
ponujene cene. Zmaga
ponudba, ki pomeni
najnižje stroške za
stranko.
Dejanski skupni strošek za
stranko:
= 100 + 0
= 100 mio
Dejanski skupni strošek za
stranko:
= 100 - 15
= 95 mio
Dejanski skupni strošek za
stranko:
= 120 - 20
= 100 mio
Ponudba B pomeni najnižje stroške za stranko, zato je najuspešnejša.
Vir: www.pantura-project.eu
Stran 124
Kako izvesti?
Ocenjevanje predloženih ponudb je pomemben del postopka oddaje javnega naročila, zato
je treba posebno pozornost posvetiti zagotavljanju, da se želeni rezultat doseže na pošten
in pregleden način. V ta namen je treba pri ocenjevanju ponudb zagotoviti naslednje:
da merila za oddajo javnega naročila izražajo pomembnost/prednost;
da se omejijo nemerljivi kakovostni elementi za zagotovitev objektivnega
ocenjevanja;
da je osredotočeno na zahteve tehnične specifikacije;
da je ustrezno glede na javno naročilo;
da upošteva ravnovesje med ceno in kakovostjo;
da ga izvede ocenjevalna komisija oz. natečajna komisija, ki jo sestavljajo ustrezni
in primerni predstavniki, ki imajo potrebne izkušnje, tehnično znanje in kompetence.
Pri neobičajno nizkih ponudbah se morajo javni naročniki najprej pozanimati pri ponudniku,
zakaj je ponudba tako nizka ter ali obstajajo posebne okoliščine, ki razumno upravičujejo
nizko ponudbo (npr. inovativne tehnične rešitve ali strateška odločitev za vstop na trg ali
prevzem tržnega deleža). Na podlagi analize utemeljitve, ki jo prejme od ponudnika, se
mora javni naročnik odločiti, ali se ponudba zavrne ali sprejme.
Pri konkurenčnem postopku s pogajanji javni naročnik opravi prvi pregled kandidatov na
podlagi pogojev za sodelovanje, objavljenih v povabilu k predložitvi ponudb, tako da izbere
tiste gospodarske subjekte, ki naj bi predložili prvo pisno ponudbo, ki bo predmet pogajanj.
Ko javni naročnik najde rešitev in lahko zaključi pogajanja, o tem obvesti ponudnike in določi
rok za predložitev končne ponudbe, ki se bo ocenila na podlagi meril za oddajo javnega
naročila, ki so določena ze v obvestilu o javnem naročilu.
Pri konkurenčnem dialogu je treba merila za oddajo javnega naročila določiti že na začetku,
saj se bodo ves čas uporabljala za ocenjevanje predlogov gospodarskih subjektov med fazo
dialoga (ki se lahko izvede v več fazah). Dialog se zaključi šele, ko se najde ustrezna rešitev,
udeležence pa javni naročnik zaprosi, naj predložijo celotno ponudbo, ki bo ocenjena na
podlagi meril za oddajo naročila, navedenih v prvotnem obvestilu o javnem naročilu.
Najpogostejše napake
Sprememba meril za oddajo javnega naročila po odprtju ponudb, kar ima za posledico
nepravilen sprejem ponudb; ni preglednosti/enake obravnave pri ocenjevanju (npr. ocena,
ki jo dobi posamezna ponudba, ni jasna ali je neutemeljena); veliko različnih subjektivnih
ocen na podlagi nemerljivih elementov kakovosti; nerazkrito navzkrižje interesov med člani
ocenjevalne komisije in izbranimi ponudniki; pogajanja s ponudnikom med odprtim ali
omejenim postopkom oddaje javnega naročila (npr. precejšnja sprememba obsega javnega
Stran 125
naročila); zavrnitev neobičajno nizkih ponudb, ne da bi ponudnike zaprosili za pisno
utemeljitev.
Spoznanja
Javni naročniki bi morali v fazi izbora poleg najnižje cene obravnavati tudi druga merila za
oddajo naročila. Inovacije bi morale običajno zagotoviti boljšo kakovost. Pri naročanju
inovacij se z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe doseže najboljše ravnovesje med
stroški in kakovostjo, saj so upoštevani tako stroški v življenjski dobi (kot so stroški
zanesljivosti in vzdrževanja) kot tudi kakovost in tehnične prednosti. Vendar mora imeti v
ta namen ocenjevalna komisija potrebno strokovno znanje, saj je inovativne rešitve pogosto
še posebej težko oceniti in primerjati.
Glavni poudarki:
Pri izvajanju javnega razpisa ne gre le za formalne postopke, saj je glavno orodje
za zagotavljanje konkurence, kar javnemu naročniku omogoči, da nabavi
najboljše, kar lahko ponudi trg glede na njegove potrebe.
Medtem ko je objava razpisne dokumentacije bistvenega pomena za javne
naročnike, s katero potencialnim ponudnikom sporoči svoje namere, potrebe,
pogoje in merila ter minimalne tehnične zahteve, pa ocenjevanje rezultatov
zagotavlja skladnost med zahtevami iz razpisne dokumentacije glede minimalnih
zahtev, ki jih mora rešitev izpolnjevati in ponudbami, ki jih predstavijo
ponudniki.
Pri učinkovitih rešitvah je lahko koristno izmenjati znanje z drugimi javnimi
organi, da bi se pokazala zavezanost k inovacijam in še bolj znižali stroški.
Če se uporabi metoda ekonomsko najugodnejše ponudbe, je treba v obvestilu o
javnem naročilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navesti vse
elemente, ki se bodo ocenjevali. V njih je treba poleg metodologije ocenjevanja
predstaviti matriko ocenjevanja in ponderje.
Javno naročilo se nato odda na podlagi ocene, ki jo pripravi ocenjevalna komisija,
Javno naročilo se lahko odda enemu ali več ponudnikom, odvisno od tega, ali se
lahko projekt razdeli na sklope. V fazi pregleda ponud se tako preveri, ali za
ponudnike obstajajo razlogi za izključitev in ali izpolnjujejo pogoje za
sodelovanje. Naročnik lahko ocenjuje le ponudbe, ki so skladne z zahtevami in
pogoji in ki so jih oddali ponudniki, za katere ne obstajajo razlogi za izključitev
in ki izpolnujejo pogoje za sodelovanje. Po tej fazi se začne ocenjevanje prejetih
ponudb na podlagi meril za oddajo javnega naročila
Uporaba meril ekonomsko najugodnejše ponudbe za kompleksna javna naročila
zahteva znatno strokovno znanje in veščine, pri čemer se morajo javni naročniki
včasih posvetovati z izkušenimi svetovalci/strokovnjaki. Tehnični svetovalci so
lahko tudi člani ocenjevalnih komisij brez glasovalne pravice, vendar je
pomembno, da nimajo navzkrižja interesov s potencialnimi ponudniki. Naročniki
Stran 126
morajo pri izbiri takšnih svetovalcev upoštevati pravila javnonaročniške
zakodonaje.
SEZNAM ZA PREVERJANJE PRI IZVAJANJU JAVNEGA RAZPISA IN FAZE ODDAJE JAVNEGA
NAROČILA
STOPNJA V PROCESU SEZNAM ZA PREVERJANJE/SEZNAM NALOG
VPRAŠANJA, NA KATERA JE TREBA ODGOVORITI
INSTRUMENTI
Izvedba postopka
oddaje javnega naročila
in ocenjevanje ponudb
- Odločite se za vrsto
postopka, ki je
najprimernejši za
izvedbo;
- odločite se, ali boste
uporabili sklope in/ali
okvirne sporazume;
- ugotovite, ali se od
ponudnika(-ov) zahtevajo
dodatne storitve po
dobavi blaga;
- pripravite obvestilo o
javnem naročilu;
- pripravite tehnične
specifikacije, pri čemer
uporabite zahteve, ki
temeljijo na rezultatih
(pazite, da jih ne
opredelite preveč
natančno);
- pripravite pogoje za
sodelovanje, razloge za
izključitev in merila za
oddajo naročila;
- objavite obvestilo o
javnem naročilu;
- uporabite pravila
konkurence,
preglednosti, enake
obravnave in
nediskriminacije;
- ustanovite strokovno
usposobljeno
ocenjevalno komisijo in
po potrebi zagotovite
- Ali sem izbral pravi
postopek oddaje javnega
naročila?
- Ali sem zagotovil
konkurenco,
preglednost, enako
obravnavo in
nediskriminacijo v vsaki
fazi javnega naročanja?
- Ali so zahteve v zvezi z
javnim naročilom
ustrezne za zagotovitev
inovacije?
- Ali sem javni razpis
ustrezno objavil na ravni
EU?
- Ali sem ustanovil
strokovno usposobljeno
ocenjevalno komisijo?
- Ali sem uporabil merilo
ekonomsko najugodnejše
ponudbe, kot je
določeno v Direktivi
2014/24/EU (oziroma
ZJN-3)?
- Predloga za obvestilo o
javnem naročilu ()
- Dobra praksa na
nacionalni in evropski
ravni
- Primarna in sekundarna
zakonodaja EU (PDEU in
Direktiva 2014/24/EU)
Stran 127
pomoč zunanjih
strokovnjakov;
- izberite ponudnika(-e)
na podlagi zgoraj
navedenih meril;
- posebno pozornost
namenite merilu
ekonomsko najugodnejše
ponudbe.
2.5.3.1. Ocenjevanje ponudb in oddaja javnega naročila na področju IKT
Opredelitev minimalnih zahtev omogoča, da se taka izbira sprejme kot enakovredna ali ne
ter da se posledično ponudba sprejme in vključi v nadaljnje ocenjevanje ali se jo zavrne
zaradi neskladnosti z vsebino razpisnih pogojev.
Javna naročila IKT skoraj vedno vključujejo združene pogodbe, ki zajemajo blago in storitve
v okviru zgoraj navedenih možnosti. V takih primerih predmet javnega naročila ni mogoče
povezati s samo eno pogodbeno strukturo, temveč vsebuje elemente več pogajalskih
kategorij.
Za združene pogodbe običajno veljajo naslednja načela:
· načelo ekonomskega vidika, ki določa, da je treba v primeru, ko pogodba vključuje več
storitvenih razmerij, uporabiti pravila, ki urejajo gospodarsko uspešnost;
· načelo dostopnosti, ki določa, da je treba v primeru, ko pogodba vključuje več pogodbenih
vrst, nekatere od teh koristi pa se lahko štejejo za pomožne glavni, razširiti uspešnost glavne
storitve na pomožne storitve.
2.6. Izvajanje javnega naročila in vprašanja po izvedbi (faza
izvajanja pogodbe/okvirnega sporazuma)
Kaj storiti?
Ko se javni naročnik odloči, komu bo oddal naročilo, mora vse ponudnike pisno obvestiti o
rezultatih z odločitvijo, v kateri morajo navesti ime uspešnega ponudnika, njeno ceno,
dodeljene točke na podlagi vsakega merila, s katerimi so ocenili najugodnejšo ponudbo in
Stran 128
ostale ponudbe, ter značilnosti najugodnejše ponudbe in vse razloge zaradi katerih so bile
zavrnjene prijave neuspešnih kandidatov in prijave neuspešnih ponudnikov, v primeru
izvedbe pogajanj ali dialoga pa potek pogajanj in dialoga. V skladu s slovensko zakonodajo
mora naročnik svojo odločitev objaviti na portalu javnih naročil, v kolikor je objavil obvestilo
o naročilu oziroma v primerih, ko obvestilo o naročilu ni objavljeno pa z vročitvijo v skladu
z določbami zakona, ki uraja upravni postopek. (glej 90. člen ZJN-3). Ponudniki imajo na
naročnikovo odločitev možnost pravnega varstva. Naročnik lahko pogodbo sklene šele po
obdobju mirovanja (ki se ne konča pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 10 koledarskih
dni od dneva, ki sledi datumu, ko je naročnik poslal svoj odgovor, če je za to uporabil faks
ali elektronska komunikacijska sredstva – glej Direktivo 2007/66/ES). Javni naročnik mora v
48 dneh po podpisu pogodbe poslati obvestilo o oddaji javnega naročila za objavo v Uradnem
listu Evropske unije.
V fazi izvajanja pogodbe so za uspešno vodenje projekta in doseganje rezultatov potreben
čas in viri. Rezultate je treba spremljati in ocenjevati, med drugim tudi z rednimi sestanki
med kupci in ponudniki ter z natančnimi in smiselnimi kazalniki uspešnosti, da bi pridobili
izkušnje za prihodnje postopke javnega naročanja inovacij in na splošno za politiko na
področju inovacij. Zato je koristno poudariti ključno vlogo zanesljivega sistema vodenja
javnega naročila, ki zagotavlja, da obe strani razumeta svoje obveznosti, da se naloge
izvajajo čim bolj tekoče ter da se spori pravočasno in učinkovito rešujejo.
Kako izvesti?
Javni naročniki morajo spremljati dejavnosti ponudnikov med izvajanjem pogodbe na
področju JNI in ocenjevati dobavljene oziroma izvedene rezultate ter njihov vpliv na
neizpolnjeno potrebo, da bi zagotovili dosego ciljev javnega naročila/projekta ter da
gospodarski subjekt izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti. Učinkovit sistem spremljanja
javnega naročila, ki se izvaja na vseh ravneh upravljanja in vključuje formalno poročanje
ter neformalno komuniciranje, lahko javnemu naročniku pomaga, da učinkovito obravnava
tveganja za neizvedbo pogodbe ter pravočasno popravi ravnanje gospodarskega subjekta.
Kot tak mora zajemati:
stalno spremljanje uspešnosti in okoliščin glede načrtovanih ciljev, rezultatov,
dejavnosti in sredstev med izvajanjem pogodbe JNI;
končno oceno dobavljenih ali izvedenih rezultatov ob koncu JNI v primerjavi z
načrtovanimi cilji, zlasti glede zahtev v zvezi s funkcionalnostjo/uspešnostjo, ceno in
trajanjem pogodbe;
naknadno oceno, vključno z oceno širših vplivov javnega naročanja ne le na javnega
naročnika temveč tudi na ponudnike ter celotno družbo/gospodarstvo.
Stran 129
PREDLOGA ZA IZVAJANJE JAVNEGA NAROČILA
Ko je javno naročilo oddano in so ostali ponudniki o tem pravilno obveščeni, se lahko javni naročnik dogovori za
sestanek z uspešnim ponudnikom, da bi načrtovali nadaljnje podrobnosti glede izvajanja javnega naročila in se
dogovorili o nekaterih ključnih vprašanjih, kot so pogostost sestankov, udeležba, zapisniki, poročanje o napredku
in načrti reševanja težav. Pripraviti je treba podroben načrt izvedbe, ki vključuje dodelitev odgovornosti za
izvajanje vsake dejavnosti in časovni okvir za izvedbo vsake dejavnosti, pri čemer je treba obravnavati naslednje:
1) določitev funkcije vodenja javnega naročila za stranko, njenih pristojnosti in nalog, virov, ki se zanjo dodelijo,
in odgovornosti za njeno vodenje;
2) določitev okvira za vodenje javnega naročila, vključno z vlogami in odgovornostmi stranke in izvajalca;
3) določitev obsega sodelovanja strank/uporabnikov in drugih deležnikov, vključno z odgovornostjo za njihovo
vodenje;
4) določitev potrebnih komunikacijskih poti in njihove povezave s splošnim načrtom komunikacije;
5) določitev glavnih kontaktnih oseb različnih strani, vključenih v faze prenosa in izvajanja;
6) vključitev ureditev za spremljanje in pregled napredovanja načrta s strani projektnega vodje ter poročanje
nadzornemu odboru o spremembah in težavah.
Pri izvajanju postopka oddaje javnega naročila morajo javni naročnik in ponudnik (-i) razmisliti o postopnem
izvajanju, omogočiti seznanitev deležnikov in podrobno prilagoditi ureditve v zvezi z izvedbo javnega naročila.
Ob dokončanju javnega naročila se izvede pregledovalni sestanek, na katerem javni naročniki in ponudniki
ocenijo, kako uspešno je bilo javno naročilo glede na prvotna pričakovanja. Pomemben vidik za razmislek ob
zaključku projekta je sporočanje uspeha in priznanje vsem sodelujočim za njegovo doseganje ter učenje na
podlagi premaganih težav in uresničenih tveganj.
Nekatera vprašanja, ki si jih je treba zastaviti med pregledom ob zaključka projekta, so:
1) Ali smo dobili, kar smo zahtevali?
2) Ali smo dobili to, kar smo dejansko potrebovali?
3) Ali razumemo razliko med prvim in drugim?
4) Ali lahko razložimo, v čem je razlika?
5) Ali razumemo, kako bo to vplivalo na naše prihodnje javno naročanje in vodenje javnih naročil?
6) Ali smo pridobili kakšna spoznanja, ki lahko vplivajo na prihodnja javna naročila/projekte?
Najpogostejše napake
V tej fazi javni naročniki včasih ne objavijo obvestila o oddaji javnega naročila, vendar se
tej napaki lahko zlahka izognejo z uporabo seznamov za preverjanje in kontrolami ključnih
faz. Pogosta napaka je tudi zmanjšanje obsega javnega naročila s posledičnim znižanjem
pogodbene cene, kar zmanjšuje konkurenčne možnosti za manjša podjetja. Ko je znano, da
bo obseg javnega naročila zmanjšan, bi morali javni naročniki preklicati prvotni razpis in
objaviti ponovni razpis za javno naročilo v zmanjšanem obsegu. Javni naročniki včasih tudi
oddajo dodatna javna naročila brez razpisa, kar ni zakonito, če niso predstavili utemeljenih
nujnih razlogov za nepredvidljive dogodke in če niso izpolnjeni zakonski pogoji (glej tudi 95.
člen ZJN-3). V nasprotnem primeru je treba objaviti razpis za novo javno naročilo. Sprejem
izvedbe, ki ne dosega obljubljenih standardov, je tveganje med izvajanjem javnega naročila,
ki ogroža konkurenco in daje uspešnemu ponudniku neupravičeno prednost.
Stran 130
Spoznanja
Javni naročnik mora med celotno fazo izvajanja pogodbe javnega naročila organizirati redne
sestanke z izvajalcem, da bi zagotovil izpolnitev pogodbe, ter v proces vključiti redno
spremljanje in povratne informacije, da bi se izognil nepričakovanim konfliktom. Ključno je,
da se pogodbene stranke med seboj dogovorijo o svojih vlogah in odgovornostih ter da jih
razumejo.
Javni naročnik mora v vsaki fazi preverjati, ali ponudniki spoštujejo obveznosti v zvezi z
zagotavljanjem podpore/informacij o rešitvi JNI in prispevka k standardizaciji. Poleg tega
morajo preverjati, ali se med izvajanjem javnega naročila ustrezno spoštujejo vse
pogodbene klavzule o zaupnosti in prenosu tehnologije.
Glavni poudarki:
V fazi izvajanja pogodbe izbrani ponudnik realizira svojo ponudbo iz izvedenega postopka. Ocena uspešnosti ponudnikov se opravi v fazi izvajanja in temelji na skladnosti s prvotno ponudbo.
V tem primeru so plačila povezana z zadovoljivim in uspešnim doseganjem
predhodno določenih ključnih kazalnikov uspešnosti, tj. objektivnih ali
subjektivnih mejnikov, opisanih v javnem naročilu.
Javni naročnik mora že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila
opisati posledice in ukrepe, ki se sprejmejo (npr. popravljalni ukrepi, preklic
plačil, zadržanje plačil v primeru neskladnosti izvedbe dokler rezultati ne bodo
zadovoljivi, zahteva za vrnitev že izplačanih plačil, odpoved pogodbe).
SEZNAM ZA PREVERJANJE PRI IZVAJANJU NAROČILA IN VPRAŠANJIH PO IZVEDBI NAROČILA
(FAZA IZVAJANJA POGODBE/OKVIRNEGA SPORAZUMA)
STOPNJA V PROCESU SEZNAM ZA PREVERJANJE/SEZNAM NALOG
VPRAŠANJA, NA KATERA JE TREBA ODGOVORITI
INSTRUMENTI
Izvajanje naročila in vprašanja po izvedbi (faza izvajanja pogodbe/okvirnega sporazuma)
- Določite ustrezne vire in ključne kazalnike uspešnosti, na podlagi katerih se oceni uspešnost ponudnikov; - Usposobite osebje za spremljanje in izvajanje javnega naročila; - Opredelite najustreznejše ukrepe, ki jih je treba izvesti v primeru neskladnosti; - Vzpostavite sistem spodbud v primeru skladnosti;
- Ali sem v razpisno dokumentacijo vključil mehanizem spremljanja? - Ali skupina za vodenje javnega naročila vključuje strokovnjake s področja izvajanja javnega naročila? - Ali so vzpostavljeni vsi postopki za oceno in obravnavo navzkrižja interesov? - Kateri pristop je izbran za obravnavo vprašanj
- Stalen stik s ponudniki - Orodja za mikroupravljanje
Stran 131
- Obravnavajte možna navzkrižja interesov; - spodbujajte in širite rezultate JNI; - Izvajajte nadaljnje spremljanje v zvezi z vprašanji pravic intelektualne lastnine in delitvijo tveganj in koristi z ponudnikom(-i).
zaupnosti in prenosa tehnologije? Ali je pravilno uporabljen?
2.6.1. Izvajanje javnega naročila in vprašanja po izvedbi na področju IKT (faza
izvajanja pogodbe/okvirnega sporazuma)
V tej fazi se opredelijo postopki in dejavnosti, povezani z naročenim blagom in storitvami,
in pripravijo vsi dokumenti, pri čemer je poudarek na pristojnostih in odgovornostih,
povezanih z javnim naročanjem. Po drugi strani je pomembno obvladovati razmerje med
stranko in ponudnikom z ustrezno organizacijsko strukturo in primernimi strokovnimi viri.
V ta namen mora uprava ustrezno, okolju primerno in operativno podpirati pripomočke
upravljanja javnega naročila IKT ter zagotavljanja IKT, ki jih izvajalec običajno uporablja
pri konkuriranju na trgu.
Ti pripomočki so opredeljeni:
v usmeritvi projektnega vodenja (vodenje projekta);
pri spremljanju kazalnikov kakovosti in ravni storitev ter pri preverjanju skladnosti s
pogodbenimi zahtevami (spremljanje in nadzor);
pri preizkušanju proizvodov in blaga IKT, ki jih ponudnik izdela ali dobavi v podporo
storitvam IKT (obvladovanje kakovosti);
pri certificiranju kakovosti procesov, ki jih izvaja ponudnik v okviru izvajanja
zahtevanih storitev (zagotavljanje kakovosti), da bi se zagotovile boljša preglednost,
sledljivost in preverljivost dejavnosti;
pri občasni primerjavi stroškov in ukrepov na ravni storitev, povezanih s sistemom
obveščanja v zvezi s kazalniki, ki so pomembni za druge funkcionalne, razsežnostne,
organizacijske in tehnološke (primerjalne) vidike.
Kar zadeva strateški in operativni vidik javnih naročil IKT, to pomeni prvi element
zagotavljanja, da bodo doseženi cilji, ki jih je določila stranka v dokumentaciji v zvezi z
oddajo javnega naročila. Ta element temelji na uporabi orodij za upravljanje javnega
naročila. Z drugimi besedami, strokovnost, učinkovito spremljanje, zagotavljanje in
obvladovanje kakovosti so rezultat dobro sklenjene pogodbe za javno naročilo IKT, ki so jo
izpogajale zadevne pogodbenice. Pogodba je torej referenčna točka oziroma potrditveni
dokument za merjenje kakovosti storitev, ki jih izvaja ponudnik.
Stran 132
Zato je treba v pogodbi storitev, zajetih v javnem naročilu, opredeliti tudi dejavnosti in
odgovornosti, povezane z zagotavljanjem storitev, kakovost ravni storitev in metode
merjenja takih ravni storitev. Ne glede na to, za kakšno javno naročilo IKT gre, je pogodba
osnovni element zagotavljanja kakršnega koli blaga ali storitev in osnovni pogoj za
upravljanje, ki ga bo stranka morala zagotoviti v izvedbeni fazi javnega naročila.
Vloga, ki jo ima pogodba, in posledično pozornost, ki jo je treba nameniti dejavnostim v
zvezi z njo, postajata vse pomembnejši glede na:
vse večjo kompleksnost storitev, tveganj in vrednosti storitev;
vse večji pomen časovnega dejavnika, povezanega z življenjsko dobo javnega naročila;
velikost naročnikov in ponudnikov.
Storitve je za razliko od blaga običajno težje opredeliti. To je povezano z dejstvom, da je
lahko ista vrsta storitve močno odvisna od naročnikovega upravljanja, zlasti kar zadeva
razvojne projekte ali sistemsko integracijo. Vrednost storitve ni neposredno sorazmerna s
stroškom, povezanim z njeno nabavo, temveč je odvisna predvsem od gospodarskega vidika
morebitnih škod, ki so posledica nepravilne ali pomanjkljive izvedbe ali prekinitve storitve;
velikosti, ki je lahko mnogo večja v primerjavi s stroški storitev in je izražena glede na
velikost skupine uporabnikov storitev in njen pomen za uporabnika; časovnega dejavnika,
kadar je čas, potreben za začetek izvajanja storitve, omejen in je ključnega pomena za
uspeh projekta - v tem primeru je treba izvajati več dejavnosti hkrati. Zato je zelo
pomembno njihovo pravilno načrtovanje, saj je težje nadomestiti zamude, povezane z
nepredvidenimi dogodki. Uprave in organizacije ponudnikov se morajo najprej sestati in se
spoznati med seboj, šele nato lahko vzpostavijo protokole in postopke komunikacije in
uspešnega sodelovanja.
Pomembno je tudi pripraviti operativni priročnik, ki vsebuje osnovne napotke glede izvajanja
kompleksnih pogodb, ki vključujejo različne pogodbene elemente.
Na področju IKT ni standardne pogodbe, ki bi se lahko univerzalno uporabljala. Vsaka
pogodba je samostojen dokument, ki izhaja iz zahtev, ki so jih izrazili uporabniki naročenih
storitev. Vsekakor pa se pogodbe stalno izboljšujejo na podlagi predhodnih izkušenj stranke
in ponudnika.
Sporazum o ravni storitve (SLA - service level agreement) je primer sporazuma o ravni
storitve na področju IKT je na voljo na spletnem naslovu:
https://www.givainc.com/wp/sample-it-help-desk-service-level-agreement-sla.cfm
Stran 133
3. OBVLADOVANJE TVEGANJ
Obvladovanje tveganj prispeva k ustvarjanju ravnovesja med tveganji in koristmi,
povezanimi z javnim naročanjem inovacij, in ga je treba razumeti kot orodje, namenjeno
obvladovanju tveganj v povezavi s koristmi. V tem smislu je treba tveganja oceniti ne le v
povezavi z verjetnostjo in posledicami njihovega pojava, temveč tudi v povezavi s koristmi
javnega naročila za različne vključene strani.
Od javnih naročnikov in zlasti projektnih vodij se zato pričakuje, da si dejavno prizadevajo
občasno obravnavati izzive, ki izhajajo iz vsake faze postopka javnega naročanja, glede na
njihovo velikost in kompleksnost.
Slika 33. Opredelitev tveganj v zvezi z javnim naročanjem inovacij
Stran 134
Vrsta vira Institucionalni/
družbeni
Finančni Tržni Tehnološki Drugo Vrsta vira
Faze v ciklu
javnega
naročanja
Tveganje v zvezi z
opredelitvijo
Potrebe niso
opredeljene in
sporočene trgu
Tveganje v
zvezi s
finančnim
načrtovanjem
Inovacija
močno
presega
prvotni
proračun
Tveganje v
zvezi z
ponudniki
Ni dovolj
ustreznih
ponudnikov
Tehnološka
tveganja
Rešitev ni
izvedljiva ali ni
najboljša
Tveganje za
turbulence
Nepredvideni
dogodki,
povezani
predvsem z
velikimi
projekti
Faze v ciklu
inovacij
Načrtovanje
in priprava
Obveščanje
in predhodni
izbor
Razpisni
postopek
Ocena
Oddaja
naročila
Upravljanje
javnega
naročila
Ocena
Pravna/regulativna
tveganja
Spremembe
predpisov,
neusklajenost s
predpisi in cilji
javnega naročanja
Tveganje
finančnega
trga
Niso
zagotovljena
sredstva
Tveganje
dobavne
verige
Ponudnik
prevzame
skrita
tveganja
Neustrezna
dobavna
veriga
Postopek
priprave/oddaje
javnega
naročila oz.
ocenjevanja ni
primeren glede
na tehnologijo
Faza raziskav
in razvoja
Sprejem s
strani javnega
naročnika
Širjenje na
javnem
področju
Širjenje na
zasebnih trgih
Vzdrževanje
in
posodabljanje
Nov ciklus
Tveganja
prilagoditve
Notranje
vključevanje/
zunanji sprejem
Tveganje v
zvezi s
prelivanjem
na trgu
Ni prelivanja
na zasebni
trg
Ni skladnosti z
mrežami/
standardi
Učinek prelivanja
politike
Druge
službe/politike ne
sprejmejo
/uporabijo
Spremljanje
stroškov
Slab nadzor
stroškov,
izbira
plačilnih
pogojev
Tveganje v
zvezi s
konkurenco
na trgu
Odvisnost od
majhnega
števila
ponudnikov
/
Izkrivljanje
konkurence
Visoki stroški
nadgradnje in
vzdrževanja
Tehnološka
vezanost
Tveganja pri javnem naročanju Tveganja pri inovacijah
Vir: Komisija EU – Risk Management in the procurement of innovation
(http://ec.europa.eu/invest-in-research/pdf/download_en/risk_management.pdf)
Stran 135
3.1. Opredelitev tveganj
Prvo oceno tveganja je treba opraviti na začetku faze načrtovanja javnega naročila.
Dejansko je prvi korak pri oceni tveganj, povezanih z javnim naročanjem, opredeliti cilj
javnega naročila in potrebe, ki jih je treba izpolniti, da bi določili referenčno merilo za
ocenjevanje tveganj. Da bi jasno in natančno opredelili potrebe in cilje, je nujno treba
vključiti deležnike in strokovnjake. Določitev ključnih dejavnikov uspeha, tj. dejavnikov, ki
so ključnega pomena za doseganje ciljev, je še posebej pomemben korak pri ugotavljanju
tveganj, ki dejansko predstavljajo „negativno“ stran ključnih dejavnikov uspeha oz. neželene
dogodke, ki lahko ogrozijo doseganje ciljev javnega naročila. Primeri tveganj, ki so
pomembna v tej fazi, so spremembe v prednostnih nalogah politike ali v organizaciji javnega
naročnika, nezadostno strokovno znanje na področju naročanja inovacij, nezadostna
denarna sredstva, pomanjkanje tehnologij, s katerimi bi lahko zadovoljili naročnikove
potrebe, nezadostna konkurenca na trgu in visoke cene inovativnih rešitev. Ker se lahko med
projektom javnega naročanja pojavijo spremembe, je koristno občasno pregledati tveganja,
da bi preverili, ali so se pojavili novi elementi tveganj. V ta namen se lahko opravijo
razgovori z ljudmi, ki imajo vpogled v zadevno strokovno področje, organizirajo delovni
sestanki/delavnice, kjer osebe, ki bodo sodelovale pri oceni tveganj, skupaj opredelijo in
oblikujejo tveganja, ali podajo pisni predlogi. Metoda, ki se uporabi za opredelitev tveganj,
je običajno odvisna od razpoložljivega časa ter od obsega in kompleksnosti postopka javnega
naročanja.
Slika 34. Načrt obvladovanja tveganj
Opredelitev ciljev
in ključnih
dejavnikov uspeha
Opredelitev
tveganj
Ocena in
prednostna
razvrstitev tveganj
Določitev ukrepov Nadaljnje
spremljanje
tveganj in ukrepov
Vir: Projekt Innobuild – Obvladovanje tveganj v JNI
Glavni poudarki: Tveganja je treba opredeliti jedrnato in konkretno, s poudarkom na
opisu samega tveganja in ne njegovih posledic. Poleg tega je treba število tveganj
zmanjšati tako, da so obvladljiva, in jih določiti tako, da se med seboj izključujejo in ne
prekrivajo.
Stran 136
3.2. Ocena tveganj
Po opredelitvi vseh možnih tveganj je treba najpomembnejša tveganja oceniti na podlagi
dveh glavnih vidikov: verjetnosti in posledic tveganj. Ko so tveganja razvrščena, je
pomembno, da projektna skupina razpravlja o tem, zakaj neka okoliščina pomeni tveganje
in kakšne bi bile posledice posameznega tveganja, ter razmisli o popravnih ukrepih. Javni
naročnik se glede na resnost tveganja odloči, katere vrste ukrepov bo uvedel (od
neukrepanja pri manjših tveganjih do sprejetja ukrepov pri tveganjih z visoko stopnjo
verjetnosti in resnimi posledicami). Za zmanjšanje tveganja se najpogosteje uporabijo
ukrepi, ki vplivajo na verjetnost ali posledice; prenos ali razdelitev tveganj med
pogodbenima strankama; izogibanje tveganju z odpovedjo nekaterim dejanjem ali
sprejemanje tveganja, tako da se upošteva pri izračunu.
Glavni poudarki: Eden mogočih načinov za oceno verjetnosti in posledic tveganja je izdelava
modela, v katerem so tveganja razvrščena na lestvici od 1 (do njega verjetno ne bo prišlo,
če pa, bo to imelo nepomembne posledice, ki jih je mogoče zlahka odpraviti) do 4 (velika
verjetnost za tveganje, posledica pa bo neizvedljivost predlagane rešitve) tako glede na
verjetnost tveganja kot na posledice, če bi do njega prišlo. S tega vidika se stopnja tveganja
lahko opredeli tako, da se verjetnost nastanka negotovega položaja pomnoži s povezanimi
posledicami in s tem ustvari matrika tveganja – od nizkega prek srednjega do visokega – z
vizualno ponazoritvijo dejavnikov tveganja, ki so pri tem uporabljeni.
Slika 35. Verjetnost in posledice tveganja
Stran 137
Verjetnost tveganja
Stopnja Opis Merila verjetnosti (ali – ali)
1 Majhno Dogodek se bo zgodil le v zelo posebnih okoliščinah
(0-5-odstotna verjetnost)
2 Nizko Dogodek se lahko zgodi v redkih okoliščinah
(5-10-odstotna verjetnost)
3 Zmerno Dogodek se lahko zgodi v nekaterih okoliščinah
(10-30-odstotna verjetnost)
4 Veliko Dogodek se lahko zgodi v številnih okoliščinah
(30-70-odstotna verjetnost)
5 Zelo veliko Dogodek se bo zgodil v večini okoliščin
(70-80-odstotna verjetnost)
Posledice tveganja
Stopnja Opis Merila posledic – razvrščena glede na resnost posledic
1 Zanemarljivo Zanemarljiv vpliv na doseganje cilja (X)
2 Majhno Majhen vpliv na doseganje cilja (X)
3 Zmerno Zmeren vpliv na doseganje cilja (X)
Stran 138
4 Resno Resen vpliv na doseganje cilja (X)
5 Zelo resno Zelo resen vpliv na doseganje cilja (X)
Vir: Projekt Innobuild – Obvladovanje tveganj v JNI
Figure 36. Matrika tveganja
LIKELIHOOD VERJETNOST
CONSEQUENCES POSLEDICE
HIGH VELIKA
MEDIUM SREDNJA
LOW MAJHNA
Vir: Projekt Innobuild – Obvladovanje tveganj v JNI
Stran 139
3.3. Obvladovanje tveganj
Ko so tveganja ocenjena, je treba sprejeti ukrepe glede na uporabljene vire in povezane
stroške. V tem smislu je treba natančno opisati ukrep, ki se bo sprejel, z opredelitvijo osebe,
odgovorne za izvedbo ukrepa, roka za izvedbo in virov, ki bodo pri tem uporabljeni. Po
opredelitvi ukrepov je koristno spremljati njihovo izvajanje tako, da se oceni, ali so izvedeni
pravočasno ter ali so učinkoviti. Če ukrepi nimajo pričakovanega učinka, je seveda treba
uvesti dodatne ukrepe. Vsekakor pa je pomembno, da obvladovanje tveganj izvaja
pogodbena stranka (naročnik ali ponudnik), ki je najprimernejša za nadzorovanje tveganj,
ali da se tveganja razdelijo na elemente, tako da se obvladovanje razdeli med obe pogodbeni
stranki. Obvladovanje tveganj je zato bistveni sestavni del javnega naročila.
Glavni poudarki: Javno naročilo blaga ali storitev mora vsebovati rezultate in obveznosti
ponudnika, merila, po katerih bo naročnik te rezultate ocenjeval, določbe o vodenju
javnega naročila, sistem bonusov (in morebitnih sankcij) glede na raven doseženih
rezultatov ter ureditev glede pravic intelektualne lastnine.
3.4. Narava tveganj v vsaki fazi javnega razpisa
3.4.1. Ocena potreb
Običajna tveganja v tej fazi so nepovezanost med opredeljeno potrebo in dolgoročno
strategijo organizacije oziroma nepovezanost med zgornjimi in spodnjimi ravnmi
organizacije; tehnološko utemeljena potreba po „napačni“ potrebi; pomanjkanje novega
načina razmišljanja, inovativnosti in ustvarjalnosti; nejasna opredelitev potreb uporabnikov.
Ukrepi za zmanjšanje tveganj v teh primerih so vzpostavitev rutinskih pregledov potrebe
glede na dolgoročne načrte organizacije in organizacija delavnic za uporabnike, da bi
ugotovili resnične potrebe.
3.4.2. Načrtovanje in organizacija
Običajna tveganja v tej fazi so pomanjkanje ustreznega znanja in veščin v skupini; visok
odstotek fluktuacije strokovnega osebja; pomanjkanje sredstev ali časa; stalne spremembe
v organizaciji. Ukrepi za zmanjšanje tveganj vključujejo jasno določitev pričakovanj in dober
notranji sistem nagrajevanja, močno zavezanost krepitvi tima (team-building), realistični
načrt, ki omogoča inovativnost na podlagi oblikovanja dobre skupine za vodenje javnega
naročila, ter pripravo časovnega razporeda in načrta sredstev.
Stran 140
3.4.3. Dialog s trgom
Možna tveganja v tej fazi so nizka udeležba v predhodnem preverjanju trga ali nezmožnost
navezovanja stikov z ustreznimi podjetji v zasebnem sektorju. Druga tveganja zadevajo
neustrezno obravnavo občutljivih informacij, prejetih od ponudnikov, ter nezadostno
zanimanje na trgu in premajhno število sodelujočih ponudnikov. Ukrepi za obvladovanje
tveganj vključujejo širše oglaševanje dejavnosti preverjanja trga, zagotavljanje
informativnega gradiva (npr. vključitev poglavja z vprašanji in odgovori v dokumentacijo v
zvezi z oddajo javnega naročila ali informativni sestanki z ponudniki).
3.4.4. Izvedba strategije javnega naročanja in postopka oddaje javnega
naročila
Običajna tveganja v tej fazi so lahko povezana s strategijo javnega naročanja, ki lahko omeji
udeležbo ali vpliva na ceno, ki jo oblikuje ponudnik, ter na njegovo dejansko sposobnost
dobave ali izvedbe; splošno ravnjo konkurenčnosti razpisnega postopka; oblikovanjem
specifikacij v tehničnih zahtevah; jasnim oblikovanjem meril za oddajo javnega naročila.
Možni ukrepi za obvladovanje teh tveganj so vključitev širokega spektra pristojnih oseb v
opredelitev strategije javnega naročanja, dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila
in meril za oddajo javnega naročila ter opredelitev elementov, ki jih je treba oceniti;
strokovno usposobljena komisija za ocenjevanje ponudb; izbira ustreznega razpisnega
postopka; ohranjanje stalnega dialoga z ponudniki, da se zagotovi, da so specifikacije jasno
razložene in da jih ponudniki razumejo.
3.4.5. Nadaljnje spremljanje in ocenjevanje
Tveganja po oddaji javnega naročila vključujejo neustrezno dobavo ali nepravilno uporabo
nove tehnologije. Ukrepi za obvladovanje vključujejo zagotavljanje testiranja ali
usposabljanja v okviru javnega naročila; sistem za vključitev zaposlenih in uporabnikov;
določitev ustreznih meril uspešnosti za ocenjevanje stroškov in koristi inovacije.
3.5. Posebna tveganja na področju IKT
Javno naročanje IKT je zahtevno zaradi različnih razlogov:
tehnična vsebina je različna in težko opredeljiva;
elementi IKT so odvisni od poslovnih procesov organizacije;
IKT in povezane metodologije se hitro spreminjajo;
javna naročila IKT običajno vključujejo mešanico strokovnih in intelektualnih
storitev ter tudi strojno in programsko opremo;
uspešno javno naročanje običajno vključuje upravljanje sprememb v organizaciji;
Stran 141
stroški IKT ne pomenijo samo stroškov osebnega računalnika, temveč zajemajo
strojno opremo in infrastrukturo, programsko opremo, dostop do spleta,
usposabljanje ter drugo vrsto podpore in potrošni material, pa tudi njihovo
morebitno zamenjavo;
kršitve varstva podatkov;
fizična varnost infrastrukture.
Zaradi teh in drugih razlogov morajo uprave pozorno načrtovati in izvajati javno naročanje
IKT ter se zavezati, da bodo v daljšem časovnem obdobju nadzorovale namestitev,
integracijo in delovanje naročenega sistema. Pri tem so bistvenega pomena dobro
pripravljeni postopki javnega naročanja in strategija IKT v okviru širšega strateškega načrta.
Ko je opredeljena potreba, je treba javno naročanje IKT voditi kot kateri koli drug projekt.
Faze v tem procesu so:
natančna opredelitev strategije javnega naročanja, načrtovanja in začetka izvajanja;
proces zbiranja prijav;
opredelitev stroškovne strukture in plačila (to so vprašanja, ki se bodo pojavila v
skoraj vseh fazah javnega naročanja);
objava in upravljanje javnega naročila;
začetek, izvajanje in zaključek javnega naročanja IKT.
Strategije za ublažitev tveganja
Ublažitev tveganja je na splošno sistematična metodologija, ki jo višje vodstvo uporablja
za zmanjševanja tveganja.
Ublažitev tveganja se lahko doseže s katero koli od naslednjih možnosti.
Prevzem tveganja: prevzeti morebitno tveganje in še naprej izvajati sistem IT ali
izvajati nadzor za zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven
Izogibanje tveganju: preprečiti tveganje z odpravo njegovega razloga in/ali
posledice
(npr. odpovedati se nekaterim funkcijam sistema ali zaustaviti sistem, ko so
ugotovljena tveganja)
Omejitev tveganja: omejiti tveganje z izvajanjem nadzora, s katerim se zmanjša
škodljivi učinek tveganja (npr. uporaba kontrol za podporo, preprečevanje in
odkrivanje tveganj).
Načrtovanje tveganj: obvladovati tveganje s pripravo načrta za ublažitev tveganja,
ki daje prednost nadzoru, njegovemu izvajanju in ohranjanju.
Raziskovanje in priznavanje: zmanjšati tveganje za izgubo s priznavanjem
ranljivosti ali pomanjkljivosti in raziskati možne načine nadzora za odpravo
občutljivosti.
Prenos tveganja: prenesti tveganje z uporabo drugih možnosti za nadomestitev
izgube, kot je nakup zavarovanja.
Stran 142
Na področju IKT je pomembno uporabiti nekatere standardne strategije za ublažitev
tveganja, kot na primer:
izvajanje rednih presoj varnosti;
zagotavljanje fizične varnosti omrežja;
zagotavljanje neprekinjenega napajanja;
spremljanje fizičnega okolja;
zagotavljanje fizične varnosti naprave (npr. varno zaklepanje vseh mobilnih naprav -
šifriranje podatkov na disku in uporaba gesla s številko PIN za dostop do prenosnega
računalnika);
sistem za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM)
Vedno je mogoče storiti še kaj več.
Več informacij je na voljo na spletnem naslovu:
https://www.hhs.gov/sites/default/files/ocr/privacy/hipaa/administrative/securityrule/n
ist800-30.pdf
Stran 143
4. O NACIONALNI PRILAGODITVI DIREKTIVAM EU S
PODROČJA JAVNEGA NAROČANJA
Slovenija je pri prenosu direktiv EU uporabila diskrecijsko pravico v zvezi z možnostmi, ki
jih direktive puščajo na voljo, kot sledi:
Možnost v skladu s členom 56 (2), da naročniki preverijo ponudbe pred preverjanjem
odsotnosti razlogov za izključitev, je mogoča v odprtem postopku in v posebnem postopku v
okviru pragov EU.
Možnost v skladu s členom 56 (3) za naročnike, da se od gospodarskih subjektov zahteva
predložitev, dopolnitev, pojasnitev ali dopolnitev informacij ali dokumentacije.
Možnost, določena v prvem pododstavku člena 37 (1), za pridobitev blaga in/ali storitev
preko osrednjega nabavnega organa, ki ponuja veleprodajne storitve (točka 2 (1) (a) člena
2 (1)).
Možnost v členu 37 (1), drugi pododstavek, za naročnike, da pridobijo dobave in/ali storitve
preko osrednjega nabavnega organa, ki ponujajo posredniške storitve (člen 2 (1), točka (14)
b).
Obveznost v skladu s členom 37 (1), tretji pododstavek, za naročnike, da uporabijo osrednji
nabavni organ ali enega ali več posebnih osrednjih nabavnih organov, ki ponujajo
veleprodajne storitve (točka (14) (a) člena 2 (1)).
Sprejetje novih ukrepov (v členu 18 (2)), da se zagotovi, da se pri izvajanju pogodb
upoštevajo veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki
jih vzpostavlja pravo EU, nacionalno pravo, kolektivne pogodbe ali mednarodne okoljske ,
določbe o socialnem in delovnem pravu iz Priloge X se prenesejo s tekočimi nacionalnimi
ukrepi: v členu 3 je določeno novo načelo javnega naročanja, ki gospodarske subjekte
obvezuje pri izvajanju javnih naročil za izpolnjevanje veljavnih obveznosti na področju
okoljskih, socialnih in delovnih ki jih določa pravo EU, nacionalno pravo, kolektivne pogodbe
ali mednarodne določbe o okoljskem, socialnem in delovnem pravu iz Priloge X. Člen 75
določa, da lahko naročniki iz udeležbe v postopku oddaje javnih naročil izključijo vsakega
gospodarskega subjekta v položaju, če naročnik lahko na kakršen koli ustrezen način dokaže
kršitev veljavnih pravil iz člena 3 nacionalne zakonodaje (člen 18 (2) Direktive). Člen 86
določa, da naročniki zavrnejo ponudbo, če ugotovijo, da je ponudba neobičajno nizka, ker
ne izpolnjuje veljavnih obveznosti iz člena 3 nacionalne zakonodaje (člen 18 (2) Direktive).
Člen 67 določa "socialno klavzulo" kot obvezni del pogodbe, ki določa, da se pogodba prekine,
če gospodarski subjekt (in podizvajalec) kršita obveznosti iz člena 3 nacionalne zakonodaje
(člen 18 (2) Direktive).
Stran 144
Nacionala zakonodaja uveljavlja možnost odstopanja od obvezne izključitve, predvidene v
členu 57, odstavek 1-3, za nujne razloge, ki se nanašajo na javni interes (na primer javno
zdravje ali varstvo okolja) ali v primeru minimalnih zneskov (50 EUR) neplačanih davkov ali
socialnih prispevkov.
Prenesena je mžnost neposrednih plačil podizvajalcem. Prenesena je obveznost glavnega
izvajalca, da poda ime, kontaktne podatke in pravne zastopnike svojih podizvajalcev.
Člen 72 (2) se ne izvaja. Vse druge določbe so prenesene v nacionalno zakonodajo z naslednjo
spremembo: v skladu z nacionalno določbo vsako povišanje cene ne presega 30% vrednosti
prvotne pogodbe in če se izvede več zaporednih sprememb, se ta omejitev uporablja za
vrednost vseh sprememb
Partnerstvo za inovacije je bilo preneseno v nacionalni pravni okvir, in sicer predvsem s
prenosom določb iz člena 31 Direktive EU 24/2014.
Za pridobivanje inovacij slovenski pravni sistem večinoma uporablja konkurenčni dialog,
konkurenčni postopek s pogajanji in partnerstvo za inovacije (ob opozorilih glede primernosti
tega postopka iz prejšnjih poglavij tega dokumenta). Naročniki lahko uporabljajo okvirne
sporazume za pridobitev inovacij, če so uporabili enega od postopkov, določenih v ZJN-3, za
pridobivanje inovacij.
ZJN-3 je tudi prenesel določbe o predhodnem posvetovanju s trgom in tehničnih
specifikacijah, čeprav še niso bile uporabljene za pridobitev inovacij. Končno, ZJN-3 navaja,
da naročnik lahko pri naročanju inovacij odda pogodbo le na podlagi razmerja med ceno in
kakovostjo (v primeru konkurenčnega dialoga ali partnerstva za inovacije) ali na podlagi
meril za oddajo, določenih v dokumentaciji javnega naročila (v primeru konkurenčnega
postopka s pogajanji).
ZJN-3 predvideva naročila, ki vključujejo naročnike iz različnih držav članic, saj je Slovenija
prenesla dločbe iz člena 39 Direktive EU 24/2014 o čezmejnih javnih naročilih. Direktiva
izrecno prepoveduje državam članicam, da prepovejo naročnikom, ki so pod njihovo
jurisdikcijo, da uporabljajo centralizirane nabavne dejavnosti, ki jih ponujajo osrednji
nabavni organi, ki se nahajajo v drugi državi članici. To določilo Direktive EU. 24/2014 je
zato izredno pomembno pri iskanju načinov za spodbujanje inovativnih postopkov javnih
naročil v primerih nadnacionalnih interesov in sodelovanja, kot je npr. tudi projekt
PP2Innovate (v okviru nacionalnih prilagoditev orodij in pri pilotih se lahko upošteva takšna
možnost).
S tega vidika gre na tem mestu citirati tudi tč. (73) uvodnega dela Direktive EU 24/2014:
“V zvezi s skupnim oddajanjem javnih naročil s strani javnih naročnikov iz različnih držav
članic se trenutno pojavljajo specifične pravne težave v zvezi s kolizijo nacionalnih
zakonodaj. Kljub temu, da Direktiva 2004/18/ES skupno čezmejno javno naročanje
Stran 145
implicitno dovoljuje, pa se javni naročniki še vedno soočajo z znatnimi pravnimi in
praktičnimi težavami pri javnem naročanju pri osrednjih nabavnih organih v drugih državah
članicah ali pri skupni oddaji javnih naročil. Te težave bi bilo treba odpraviti, da bi javnim
naročnikom omogočili, da kar najbolj izkoristijo potencial notranjega trga glede ekonomije
obsega in delitve tveganja, nenazadnje pri inovativnih projektih z večjo stopnjo tveganja,
kot jo lahko razumno prenese en sam javni naročnik. Zato bi bilo treba oblikovati nova
pravila o skupnem čezmejnem javnem naročanju, s katerimi bi olajšali sodelovanje med
javnimi naročniki ter povečali koristi notranjega trga z ustvarjanjem čezmejnih poslovnih
priložnosti za ponudnike in izvajalce storitev. Ta pravila bi morala določati pogoje za
čezmejno uporabo osrednjih nabavnih organov in opredeliti veljavno zakonodajo o javnem
naročanju, vključno z veljavno zakonodajo o pravnih sredstvih, v primerih čezmejnih skupnih
postopkov, ki bi dopolnjevala kolizijska pravila iz Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega
parlamenta in Sveta. Poleg tega bi morali javni naročniki iz različnih držav članic na podlagi
nacionalnega prava ali prava Unije imeti možnost, da ustanovijo skupne subjekte. Za takšno
obliko skupnega javnega naročanja bi bilo treba določiti posebna pravila.”
ZJN-3 za področje javnih naročil pod mejnimi vrednostmi za objave v Uradnem listu EU do
določenega praga ohranja preprost, a še vedno transparenten postopek oddaje naročila male
vrednosti. To je poenostavljen postopek, v katerem mora naročnik objaviti obvestilo o
naročilu male vrednosti in obvestilo o oddaji naročila male vrednosti ter izvesti javno
odpiranje. Naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upošteva
kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, pri tem pa ne
sme posegati v minimalne roke iz 40. do 45. člena ZJN-3. Obvezno je javno odpiranje
ponudb. V postopek se lahko vključijo pogajanja in v tem primeru je to potrebno navesti v
obvestilu o javnem naročilu in jih tudi izvesti. Če pogajanja v obvestilu o javnem naročilu
(oziroma v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) niso predvidena, jih ni dovoljeno
izvajati. Za izvedbo pogajanj se smiselno uporabljajo določbe konkurenčnega postopka s
pogajanji. Naročnik lahko v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže
izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali tudi z drugo lastno izjavo. Naročniku ni treba
preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih
izjav. Prav tako mu ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij v zvezi s
specifikacijami in vseh dodatnih dokumentov ter podaljšati roka za prejem ponudb.
Poenostavitev postopkov v ZJN-3 z e-naročanjem Za še večje zmanjšanje obsega birokratskih postopkov v zvezi z javnimi naročili ZJN-3
predpisuje, da vsa korespondenca poteka izključno z elektronskimi sredstvi (e-naročanje) in
ne več po navadni pošti. Posledično se v spletu objavijo obvestila o javnem naročilu (e-
obvestilo), vsa dokumentacija za spletni razpis (e-dostop do razpisne dokumentacije) in
ponudbe se naročnikom v javnem sektorju oddajo elektronsko (e-oddaja). To lahko
poenostavi izvedbo javnega naročila, zmanjša količino odpadkov in zagotovi boljši izid
postopka (nižja cena, boljša kakovost), saj spodbuja večjo konkurenčnost znotraj enotnega
trga, hkrati pa tudi učinkovitost in transparentnost postopkov.
Stran 146
V praksi to pomeni, da so obvezna elektronska obvestila in elektronski dostop do razpisne
dokumentacije. Od januarja 2017 je obvezna elektronska oddaja ponudb (e-oddaja) za
osrednje nabavne organe, od aprila 2018 pa obvezna elektronska oddaja ponudb (e-oddaja)
za vse naročnike.
ZJN-3 določa, da morajo biti orodja in naprave za elektronsko komuniciranje
nediskriminatorne, splošno razpoložljive in interoperabilne. To pomeni, da naročnik ne sme
omejiti možnosti podjetja, da sodeluje v postopku javnega naročanja. Podjetja denimo ne
more prisiliti, da za predložitev ponudb v javnem naročanju kupi programsko opremo, ki ni
splošno na voljo. V primeru varstva občutljivih informacij se lahko izjemoma ne uporabijo
elektronska komunikacijska sredstva.
E-Certis je brezplačni spletni informacijski sistem za podjetja in naročnike. E-CERTIS je
koristen vir podatkov predvsem za:
naročnike, ko opredeljujejo pogoje za ugotavljanje sposobnosti in ko preverjajo
potrdila, s katerimi tuji ponudniki izkazujejo izpolnjevanje pogojev,
ponudnike, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja države članice, v katerih so
registrirani za opravljanje dejavnosti,
ponudnike, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja države članice, kjer niso
registrirani za opravljanje dejavnosti (tuji ponudniki).
Cilj je olajšati izmenjavo potrdil in drugih listinskih dokazov, ki jih pogosto zahtevajo
naročniki. Vsebuje različne dokumente, potrebne za javni razpis, in potrdila, ki se
najpogosteje zahtevajo v postopkih javnih naročil v EU. Naročniki bi morali praviloma
zahtevati vrsto potrdil, navedeno v sistemu e-Certis, da ne bi od samih podjetij zahtevali
preveč potrdil.
Za uporabo elektronske dražbe se uporabljajo že v praksi uveljavljena pravila. Elektronska
dražba se lahko uporabi v odprtem postopku, omejenem postopku, konkurenčnem postopku
s pogajanji, posotpku s pogajanji z objavo in postopku naorčila male vrednoti. Po
predstavitvi in pregledu ponudb se lahko začne elektronska dražba, s katero se zlasti določi
končna cena, ki jo je treba plačati za splošne standardizirane gradnje, blago in storitve.
Predmet elektronskih dražb so lahko le elementi, ustrezni za avtomatsko ocenjevanje z
elektronskimi sredstvi, brez kakršnega koli posredovanja ali presojanja naročnika, torej
elementi, ki so količinsko opredeljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih (ni primerna
za intelektualno izvedbo, kot je na primer projektiranje gradenj). Lahko pa se uporablja v
postopku javnega naročanja za pridobitev določene pravice intelektualne lastnine.
ZJN-3 kot tehniko javnega naročanja omogoča tudi elektronski katalog. Naročnik lahko v
katerem koli postopku oddaje javnega naročila zahteva predložitev ponudb v obliki
elektronskega kataloga.
Elektronski katalogi lahko prispevajo k večji konkurenci in racionalizaciji javnega naročanja,
zlasti v smislu prihrankov časa in finančnih sredstev. Uporaba mora biti skladna z načeli
Stran 147
enake obravnave, nediskriminacije in transparentnosti. Gospodarski subjekti se ne smejo
omejiti le na pošiljanje svojih splošnih katalogov, ampak jih morajo prilagoditi glede na
določen postopek. S tem se zagotavlja, da katalog, poslan v odziv v določen postopek,
vsebuje le blago, gradnje ali storitve, za katere je gospodarski subjekt po tehtnem
premisleku ocenil, da ustrezajo zahtevam naročnika.
Pomembni dokumenti Ministrstva za javno upravo v zvezi z IKT
Navodila, priporočila:
1. Smernice za razvoj informacijskih rešitev.
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DI/Sm
erniceZaRazvojInformacijskihResitev.pdf)
2. Smernice za javno naročanje informacijskih rešitev.
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DI/Sm
ernicezaJavnoNarocanjeInformacijskihResitev.pdf)
3. Priporočila informacijske varnostne politike.
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DI/IVP
JU_01.pdf)
4. Postopkovnik potrjevanja projektov, ki vsebujejo IT vsebino, v okviru programskega
obdobja 2014-2020, v delu, ki se nanaša na vključitev v oblačni
sistem.(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/
DI/Postopkovnik_DRO.pdf)
5. Priročnik celostne grafične podobe Vlade RS in drugih organov državne uprave, 2010:
pisava Republika format.otf in pisava Republika format.ttf
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DI/032
_si10-cgp-prirocnik_v3.pdf)
Programi, strategije:
1. Strategija razvoja javne uprave 2015 - 2020
http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/Kakovos
t/Strategija_razvoja_JU_2015-2020/Strategija_razvoja_SLO_final_web.pdf)
2. Strategija razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih
evidenc (SREP)
http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DI/SREP
.pdf)
3. Akcijski načrt elektronskega poslovanja javne uprave od 2010 do 2015 (AN SREP)
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DI/AN_
SREP_do_2015.pdf) in priloga k AN SREP
Stran 148
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DI/Pril
oge_k_AN_SREP_do_2015.pdf)
4. Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, Načrt razvoja širokopasovnih
omrežij naslednje generacije do leta 2020.
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/DID/Informacijska_druz
ba/DSI_2020.pdf)
5. Strategija kibernetske varnosti.
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/DID/Informacijska_druz
ba/pdf/DSI2020_Strategija_Kibernetske_Varnosti.pdf)
Analize:
1. Analiza možnosti za uvedbo varnejših in uporabniku prijaznejših e‐identitet
(povzetek analize)
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DI/Ana
liza_e_identitet_v_1_0.pdf)
2. Funkcijska analiza subjektov javnega sektorja - Metodološko poročilo
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/SOJ/Funkcijska_analiza
/Funkcijska_analiza_-_Metodolsko_porocilo_fin.pdf)
Drugi pomembni dokumenti:
1. Cenik storitev priklopa na elektronsko komunikacijsko omrežje državnih organov
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DI/Cen
ik_HKOM.pdf)
2. Informacija Komisije za preprečevanje korupcije o novostih in obveznostih, ki
izhajajo iz uveljavljenega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/IJZ/Zakon_o_integriteti
_in_preprecevanju_korupcije.pdf)
POMEMBNEJŠI NACIONALNI PRAVNI VIRI ZA PODROČJE “PAMETNI IKT”
Pomembnejši nacionalni pravni viri s področja javnega naročanja in javnih financ:
(Za področje javnega naročanja glej: http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-
narocanja/predpisi)
Za področje javnih financ:
Zakon o javnih financah (ZJF) (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001,
30/2002, 110/2002 - ZDT-B, 56/2002 - ZJU, 127/2006 - ZJZP, 14/2007 - ZSPDPO,
Stran 149
109/2008, 49/2009, 38/2010 - ZUKN, 107/2010, 110/2011 - ZDIU12, 46/2013 -
ZIPRS1314-A, 101/2013, 101/2013 - ZIPRS1415, 38/2014 - ZIPRS1415-A, 14/2015 -
ZIPRS1415-D, 55/2015 - ZFisP, 96/2015 - ZIPRS1617, 80/2016 - ZIPRS1718)
Uredba o metodologiji priprave in obravnave investicijske dokumentacije na
področju državnih cest in javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 5/2017)
Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje
razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/2011)
Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila
investicijskega značaja za področje kulture (Uradni list RS, št. 13/2006, 60/2006)
Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila
investicijskega značaja na sektorju javnega zdravstva (Uradni list RS, št. 34/2001,
60/2006)
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije
na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010, 27/2016)
Uredba o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na
obrambnem področju (Uradni list RS, št. 105/2011)
Uredba o postopkih zagotavljanja enotnih tehnoloških zahtev na področju skupnih
informacijskih rešitev v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 63/2002)
Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila
investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja (Uradni list
RS, št. 115/2002, 60/2006)
Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov(Uradni list RS, št. 46/2003)
Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) (Uradni list RS, št. 40/2012, 96/2012 -
ZPIZ-2, 104/2012 - ZIPRS1314, 105/2012, 8/2013, 25/2013 - odl. US, 46/2013 -
ZIPRS1314-A, 47/2013 - ZOPRZUJF, 56/2013 - ZŠtip-1, 63/2013 - ZOsn-I, 63/2013 -
ZJAKRS-A, 63/2013 - ZIUPTDSV, 63/2013, 99/2013 - ZUPJS-C, 99/2013 - ZSVarPre-C,
101/2013 - ZIPRS1415, 107/2013 - odl. US, 101/2013 - ZDavNepr, 32/2014 - ZVV-D,
55/2014, 85/2014, 95/2014, 16/2015 - odl. US, 24/2015 - odl. US, 57/2015, 69/2015,
90/2015, 102/2015, 104/2015, 66/2016, 55/2016, 63/2016 - ZDoh-2R, 27/2017)
Pomembnejši nacionalni pravni viri s področja elektronskega poslovanja in varstva osebnih
podatkov v povezavi z javnim naročanjem:
Stran 150
Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) (Uradni list RS, št.
57/2000, 30/2001 - ZODPM-C, 25/2004, 73/2004 - ZN-C, 61/2006 - ZEPT, 46/2014)
Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za
elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi Direktive 1999/93/ES
(Uradni list RS, št. 46-2031/2016)
Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) (Uradni list RS, št. 61/2006,
45/2008 - ZArbit, 79/2009, 19/2015)
Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) (Uradni list RS, št. 109/2012,
110/2013, 40/2014 - ZIN-B, 54/2014 - odl. US, 81/2015, 40/2017)
Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega
interneta (Uradni list RS, št. 29/2016)
Uredba o ukrepih za končne uporabnike invalide (Uradni list RS, št. 38/2014)
Uredba o pravici do omrežnih priključnih točk s prednostjo (Uradni list RS, št.
79/2013)
Pravilnik o kategorijah potrošnikov, ki so upravičeni do posebnih cenovnih opcij ali
paketov (Uradni list RS, št. 105/2013)
Pravilnik o načinu posredovanja hranjenih podatkov o prometu telefonskih in
podatkovnih storitev v mobilnem in fiksnem elektronskem komunikacijskem omrežju
(Uradni list RS, št. 89/2013)
Pravilnik o enostavnih komunikacijskih objektih in vzdrževanju komunikacijskih
objektov (Uradni list RS, št. 77/2013)
Pravilnik o načinu izvajanja 153. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni
list RS, št. 73/2013)
Splošni akt o vpisovanju, zbiranju in dostopu do podatkov o omrežnih priključnih
točkah iz evidence infrastrukturnih omrežij in objektov (Uradni list RS, št. 107/2013,
40/2017)
Splošni akt o zavarovanju hranjenih podatkov (Uradni list RS, št. 75/2013)
Splošni akt o varnosti omrežij in storitev ter delovanje v izjemnih stanjih (Uradni list
RS, št. 75/2013)
Stran 151
Splošni akt o posredovalnem postopku (Uradni list RS, št. 62/2013)
Splošni akt o elementih vzorčne ponudbe za razvezan dostop do krajevne zanke
(Uradni list RS, št. 62/2013)
Splošni akt o vsebini in obliki obvestila o zagotavljanju javnih komunikacijskih
omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev (Uradni list RS, št. 62-
2488/2013)
Splošni akt o prenosljivosti številk (Uradni list RS, št. 62/2013)
Splošni akt o zahtevah za medsebojno delovanje digitalnih interaktivnih televizijskih
storitev in digitalne televizijske opreme, ki jo uporabljajo potrošniki (Uradni list RS,
št. 44/2013)
Splošni akt o prenosni hitrosti, primerni za funkcionalen dostop do interneta (Uradni
list RS, št. 81/2004, 111/2006, 109/2012 - ZEKom-1)
Priporočilo o pogodbenih razmerjih med operaterji elektronskih komunikacijskih
omrežij, operaterji posredniki oziroma operaterji preprodajalci in izvajalci javno
dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ter končnimi uporabniki (Uradni list
RS, št. 107/2009, 109/2012 - ZEKom-1)
Priporočilo o dejanskih prenosnih hitrostih širokopasovnega dostopa do interneta
(Uradni list RS, št. 107/2009, 109/2012 - ZEKom-1)
Priporočilo o ravnanju operaterjev v primeru nerazumnih zahtev za operaterski
dostop (Uradni list RS, št. 106/2011, 109/2012 - ZEKom-1)
Statut Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 62/2015)
Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih
omrežjih v Uniji (Uradni list RS, št. 55/2013, 28/2016)
Zakon o pogojnem dostopu do zaščitenih elektronskih storitev (ZPDZES) (Uradni list RS,
št. 43/2004)
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) (Uradni list RS, št. 86/2004, 113/2005 -
ZInfP, 51/2007 - ZUstS-A, 67/2007)
Pravilnik o metodologiji vodenja registra zbirk osebnih podatkov (Uradni list RS, št.
28/2005, 30/2011)
Stran 152
Pravilnik o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve
z lastnimi osebnimi podatki (Uradni list RS, št. 85/2007, 5/2012)
Pravilnik o pridobivanju potrebnih informacij za odločanje o iznosu osebnih podatkov
v tretje države (Uradni list RS, št. 79/2005)
Seznam tretjih držav iz 66. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS,
št. 11/2017, 16/2017)
INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC je v zvezi z obdelavo osebnih podatkov izdal naslednje
smernice in priporočila:
1. Smernice za razvoj informacijskih rešitev (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_razvoj_informacijskih_resitev
.pdf)
2. Varstvo osebnih podatkov pri povezovanju zbirk osebnih podatkov v javni_upravi
(https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Varstvo_osebnih_podatkov_pri_povezovanj
u_zbirk_osebnih_podatkov_v_javni_upravi.pdf)
3. Smernice glede iznosa podatkov v tretje države (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_glede_iznosa_podatkov_v_tretje
_drzave_2016_web.pdf)
4. Smernice Varstvo osebnih podatkov in računalništvo v oblaku (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_Varstvo_osebnih_podatkov_in_ra
cunalnistvo_v_oblaku_2016.pdf)
5. Smernice o Centralnem registru prebivalstva (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_CRP_web.pdf)
6. Smernice o zavarovanju osebnih podatkov (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_zavarovanju_OP.pdf)
7. Smernice o pogodbeni obdelavi (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_pogodbeni_obdelavi_web.pdf)
8. Smernice o orodjih za zaščito zasebnosti na internetu (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_orodjih_za_zascito_zasebnosti
_na_internetu.pdf)
9. Računalništvo v oblaku- povzetek za mala podjetja (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Racunalnistvo_v_oblaku_-
_povzetek_za_mala_podjetja.pdf)
10. Priročnik za upravljavce osebnih podatkov (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/brosure/brosura.pdf)
11. Varstvo osebnih podatkov v Evropski uniji (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/brosure/data_protection_0108_sl.pdf)
12. Kaj prinaša novela ZDIJZ-C (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/brosure/ZDIJZ-C_2014.pdf)
Stran 153
13. PRAKTIKUM VARSTVA OSEBNIH PODATKOV (https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Brosura_DAN_VOP_2015_1.1.pdf)
V sklopu MINISTRSTVA ZA JAVNO UPRAVO delujeta Direktorat za informatiko in Direktorat za
informacijsko družbo.
Direktorat za informatikoagotovlja zmogljivost informacijsko komunikacijskih sistemov
državne uprave, ki bodo uporabnikom nudili učinkovito podporo pri sprejemanju odločitev
in optimalnemu izvajanju nalog v nacionalnem in mednarodnem okolju na osnovi
gospodarnega, zanesljivega in varnega dostopanja do podatkov ter povezljivosti.
Državljanom in gospodarskim subjektom omogočaučinkovito, zanesljivo in enostavno
uporabo e-storitev, tako na nacionalni ravni kot tudi na digitalnem enotnem trgu. Več o
nalogah Direktorata za informatiko je dostopno na spletnih straneh
http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/informatika/.
V sklopu MINISTRSTVA ZA JAVNO UPRAVO deluje tudi Direktorat za javno naročanje, k med
drugim pripravlja predpise s področja javnega naročanja,
— izvajapostopke skupnega javnega naročanja in skrbi za
razvoj elektronskega poslovanja na področju javnega naročanja z celovito
informatizacijo procesov javnega naročanja
V okviru direktorata se izvaja tudi telefonsko svetovanje (sistem javnega naročanja). Več o
tem je na povezavi Help - desk za pomoč uporabnikom:
http://www.djn.mju.gov.si/narocniki/svetovanje
Na spletnih straneh so objavljene tudi smernice in priporočila.
I. Smernice
Smernice za javno naročanje informacijskih rešitev
II. Priporočila
Priporočila za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov pri javnem naročanju
Priporočila za uporabo finančnih zavarovanj pri javnem naročanju
SMERNICE ZA JAVNO NAROČANJE INFORMACIJSKIH REŠITEV, Izdaja 1.0, januar 2017
(http://djn.mju.gov.si/resources/files/razno/Smernice_JN_IT.pdf)
Smernice za javno naročanje informacijskih rešitev je pripravilo Ministrstvo za javno upravo
v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem nabavnikov Slovenije in
Finančno upravo RS. S temi smernicami se je seznanila tudi Vlada RS (sklep, št.: 38200-
11/2016/6 z dne 12.1.2017).
Stran 154
Te smernice predstavljajo priporočilo naročnikom informacijskih rešitev iz javnega sektorja
in opredeljujejo priporočene pristope pri pripravi javnih naročil in obravnavajo različna
področja naročanja v zvezi z razvojem in vzdrževanjem informacijskih sistemov.
Obravnavajo celoten življenjski cikel razvoja informacijskih rešitev v javni upravi in dajejo
naročnikom priporočila glede uporabe različnih vrst postopkov, ki jih predpisuje Zakon o
javnem naročanju. Hkrati te smernice podpirajo nov izziv Slovenije: postati zelena
referenčna država, z njimi pa želimo spodbujati konkurenco med ponudniki tako, da ti
medsebojno tekmujejo v kakovosti ponujene rešitve in ceni. Smernice želijo naročnikom
ponuditi pomoč v ključni fazi javnega naročila, pri ugotavljanju potreb, pripravi specifikacij,
pogojev in meril ter izbiri postopka javnega naročila. Za boljše razumevanje ponujajo tudi
primere dobrih praks.
PRIPOROČILA ZA UPOŠTEVANJE SOCIALNIH IN DRUŽBENIH VIDIKOV PRI JAVNEM
NAROČANJU
Ob upoštevanju načel iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in pravil javnega
naročanja lahko javni naročniki s premišljenim naročanjem spodbujajo socialno odgovorno
javno naročanje (SOJN) – tj. javno naročanje, pri katerem se upošteva eden ali več
naslednjih socialnih vidikov: zaposlitvene možnosti, dostojno delo, skladnost s socialnimi
pravicami delavcev, socialna vključenost (invalidi, težko zaposljive osebe ipd.), enake
možnosti, dostopnost in načrtovanje za vse, trajnostna merila, vključno z vprašanji etične
trgovine, spodbujanje malih in srednjih podjetjih, splošnejše prostovoljno upoštevanje
socialne odgovornosti gospodarskih družb, finančna disciplina.
Evropska komisija je v letu 2010 izdala Priročnik za upoštevanje socialnih vidikov pri javnem
naročanju – Kupujte socialno
(http://djn.mju.gov.si/resources/files/Priporocila/kupujte%20socialno.pdf).
Priročnik za upoštevanje socialnih vidikov pri javnem naročanju – Kupujte socialno. Namen
tega priročnika je povečati ozaveščenost naročnikov o mogočih koristih SOJN in predstaviti
načine, kako lahko javni naročniki ob omejitvah javnonaročniške zakonodaje pri naročanju
upoštevajo socialne vidike. Posredno pa tudi omogočiti učinkovitejše doseganje strateških
družbenih ciljev, zagotoviti dodano vrednost pri rabi javnih sredstev in spodbuditi zasebne
gospodarske subjekte k družbeno odgovornejšemu poslovanju.
PRIPOROČILA GLEDE UPORABE FINANČNIH ZAVAROVANJ PRI JAVNEM NAROČANJU
Sklep Vlade RS s Priporočili glede uporabe finančnih zavarovanj pri javnem naročanju in
projektih, sofinanciranih s sredstvi EU z dne 29. 10. 2013
Vlada Republike Slovenije je dne 30. 10. 2013 sprejela Priporočila glede uporabe finančnih
zavarovanj pri javnem naročanju in projektih, sofinanciranih s sredstvi EU
(http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Sistem_javnega_narocanja/Financna_zav/JNf
in_zav_PRIPOROCILA%20VLADE.pdf).
Stran 155
K uporabi priporočil je zavezala ministrstva, njihove organe v sestavi in vladne službe,
organom upravljanja in posredniškim telesom je naložila, da od upravičencev zahtevajo, da
se priporočila uporabljajo tudi pri projektih, sofinanciranih s sredstvi EU, ostale javne
naročnike pa je pozvala k uporabi priporočil.
Ministrstvo za finance je v skladu s tem sklepom Vlade Republike Slovenije
(http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Sistem_javnega_narocanja/Financna_zav/JNf
in_zav_SKLEP%20VLADE.pdf) pripravilo:
· vzorec finančnega zavarovanja za zavarovanje resnosti ponudbe,
(http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Sistem_javnega_narocanja/Financna_zav/VZ
OREC-%20zavarovanje%20resnosti%20ponudbe.doc)
· vzorec finančnega zavarovanja za zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti
(http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Sistem_javnega_narocanja/Financna_zav/VZ
OREC-%20zavarovanje%20dobre%20izvedbe%20pogodbenih%20obveznosti.doc)
in
· vzorec finančnega zavarovanja za zavarovanje za odpravo napak.
(http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Sistem_javnega_narocanja/Financna_zav/VZ
OREC-%20zavarovanje%20za%20odpravo%20napak.doc)
Glede na počasen prenos priporočil v prakso je Vlada Republike Slovenije dne 26. 6. 2014
sprejela še Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 48/14,
91/15 – ZJN-3 in 27/16), ki je bila po uveljavitvi Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS,
št. 91/15) nadomeščena z novo Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju
(Uradni list RS, št. 27/16).
Dodatni koristi nasveti Direktorata za javno naročanje pri Ministrstvu za javno upravo
naročnikom pri pripravi razpisne dokumentacije pa so dostopni na povezavi
http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/stalisca-ministrstva:
PRIMER DOBRE PRAKSE S PODROČJA JNI ZA PAMETNO IKT V SLOVENIJI
Pametna kartica URBANA (http://www.jhl.si/enotna-mestna-kartica-urbana)
Naročnik JNI: Mestna občina Ljubljana (za izvedbo in odločanje v postopku predmetnega javnega naročila je
pooblaščena družba JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o.)
JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o. je za Mestno občino Ljubljana (MOL) izdelalo enotno enotno mestno kartico
Urbano, ki ki omogoča hitro in udobno brezgotovinsko plačilo vožnje z avtobusi LPP na mestnih, integriranih in
medkrajevnih linijah ter z električnem vlakcem Urbanom. S kartico Urbana je mogoče plačati tudi parkirnino na
belih conah, garažnih hišah in parkiriščih v upravljanju Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice ter
storitve Mestne knjižnice Ljubljana. Z Urbano je možno poravnati vožnjo z vzpenjačo na Ljubljanski grad in
Stran 156
vodenja ter ostale dogodke v organizaciji Javnega zavoda Ljubljanski grad. Urbana omogoča plačilo storitve
sistema BicikeLJ. Inovativnost izdelane kartice Urbana je predvsem na tehničnem področju, pa tudi pri možnih
širitvah uporabnosti kartice (Virgin je npr. tehnologijo kartice Urbana umestil med sedem zelenih tehnologij na
svetu https://www.virgin.com/entrepreneur/seven-green-technologies-will-shape-our-future). Glavne funkcije
pametne kartice Urbana so brezplačna uporaba in polaganje kreditov z najsodobnejšimi komunikacijskimi
možnostmi.
Proces javnega naročanja je bil namenjen spodbujanju inovacij. Glavne zahteve naročila so bile povezane z
možnostjo nadgraditve pametne kartice Urbana na različne aplikacije in brezkontaktno delovanje. Ponudniki so
bili pozvani, da pripravijo lastne rešitve, ki izpolnjujejo navedena minimalna merila. Glede na specifično
predvideno uporabo pametne kartice so bile nekatere tehnične specifikacije podrobneje opredeljene, npr. obseg
brezžičnih naprav za branje in parametri odziva storitev. Velikost pametne kartice je bila določena. Specifikacije
in vsa ostala vprašanja so bila dodatno pojasnjena v postopku oddaje naročil, preden so bile ponudbe predložene.
Uporabljen je bil odprti postopek.
Rezultat JNI: uporabniki imajo lažji, manj zapleten in sodobnejši način dostop do javnih storitev, omogočene so
funkcionalne širitve uporabe pametne kartice Urbana. Ljubljana je bila med prvimi mesti v Evropi, ki je uvedla
enotno plačevanje mestnih storitev.
Pri obvladovanju tveganj je bila ključnega pomena skrbna opredelitev pravnih, finančnih in tehničnih zahtev
procesa naročanja. Cilj je bil zmanjšati tveganja, vendar le do stopnje, ki ne bi ovirala svobode ponudnika za
uvedbo inovativnih rešitev.
Obvestilo o naročilu: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=40168
Obvestilo o oddaji naročila: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=63271
Ostali viri:
https://dk.um.si/Dokument.php?id=16680
https://www.escholar.manchester.ac.uk/api/datastream?publicationPid=uk-ac-man-
scw:217123&datastreamId=FULL-TEXT.PDF
Stran 157
5. SLOVAR I
Interoperabilnost Interoperabinost je sposobnost različnih sistemov in programov
informacijske tehnologije, da komunicirajo, si izmenjujejo podatke in izmenjane
informacije uporabijo.
J
Javni naročnik (Javni) naročniki pomenijo državne, regionalne ali lokalne organe, osebe
javnega prava, združenja, ki jih oblikuje eden ali več takšnih naročnikov ali ena ali več oseb
javnega prava. Kdo so naročniki, opredeljuje ZJN-3 v 9. členu.
Javno naročanje – JN Javno naročanje nastopi, ko javna institucija nabavi proizvode ali
rešitve zunanje ustanove. Po ZJN-3 »javno naročilo« pomeni pisno sklenjeno odplačno
pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet
je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev.
Javno naročanje inovacij – JNI / Inovativno javno naročanje / Javno naročanje
inovativnih rešitev - JNI je opredeljeno kot naročanje nečesa, kar še ne obstaja. Kljub temu
pa se nekaj, kar je v neki družbi običajen, standarden proizvod ali storitev, lahko drugje
šteje za inovacijo. Poleg JNI na strani povpraševanja lahko obstaja tudi JNI na strani
ponudbe, pri katerem se potencialni ponudniki obrnejo na javno ustanovo z nenaročenimi
inovativnimi rešitvami. Javno naročanje inovacij (JNI) nastopi, ko imajo javni organi vlogo
strank za uvajanje inovativnih proizvodov ali rešitev. Ti običajno še niso na voljo v večjem
obsegu na trgu in lahko vključujejo tudi preskušanje skladnosti. Po ZJN-3 »inovacija« pomeni
uvedbo novega ali znatno izboljšanega blaga, storitev ali postopkov, med drugim tudi
proizvodnjo, gradnjo ali gradbeni proces, novo tržno metodo ali novo organizacijsko metodo
v poslovni praksi, organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih, med drugim z namenom
pripomoči k obvladovanju družbenih izzivov ali podpiranju strategije Evropa 2020 za
pametno, trajnostno in vključujočo rast.
K
Konurenčni dialog Postopek za sodelovanje, v katerem se lahko prijavi vsak gospodarski
subjekt in v katerem javni naročnik začne dialog z izbranimi kandidati. Z dialogom želi
naročnik omogočiti razvoj ene ali več rešitev, s katerimi je mogoče izpolniti njegove
zahteve, in na njegovi podlagi so izbrani kandidati povabljeni k predložitvi ponudb. ZJN-3 v
42. členu opredeljuje uporabo in pogoje za uporabo konkurenčnega dialoga.
N
Naročnik Naročniki so subjekti, ki so javni naročniki ali naročniki v skladu z opredelitvijo
obeh pojmov v direktivah EU o javnem naročanju 2014/24/EU, 2004/25/EU, 2009/81/ES.
Kdo so (javni) naročniki, opredeljuje ZJN-3 v 9. členu.
Stran 158
Neizpolnjena potreba Neizpolnjena potreba ali izziv v okviru PKN ali JNI je „zahteva ali niz
zahtev, ki jih /…/ [naročniki] imajo ali [še bolje], ki /…/ jih bodo imeli v prihodnosti in jih
sedanji proizvodi, storitve ali ureditev ne more izpolniti ali pa je to mogoče samo s
previsokimi stroški ali nesprejemljivim tveganjem“. Neizpolnjena potreba ali izziv se pogosto
pokaže, ko mora naročnik rešiti težavo, ki negativno vpliva na učinkovitost njegovih
notranjih operacij ali na kakovost storitve v javnem interesu, ki jo ponuja državljanom, ali
kadar mora naročnik uresničiti politične cilje ali zakonske zahteve.
O
Okvirni sporazum Okvirni sporazum je sporazum z ponudniki, v katerem so določeni pogoji,
s katerimi se urejajo naročila, ki bi bila lahko oddana med veljavnostjo sporazuma. Z drugimi
besedami, zagotavlja splošne pogoje za sporazume, s katerimi se določajo pogoji za
posamezne nakupe (pozivi za predložitev ponudb). Po ZJN-3 (48. čenu 2. odstavek) okvirni
sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi
subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo
v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.
P
Partnerstvo za inovacije Postopek javnega naročanja, ki je bil uveden marca 2014 z
Direktivo EU 2014/24/EU o javnem naročanju in omogoča vzpostavitev odnosov med javnimi
naročniki in ponudniki rešitev (še vedno ni vključen v vse nacionalne predpise). Javnemu
organu omogoča vzpostavitev strukturiranega partnerstva z ponudnikem, usmerjenega v
razvoj inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje, ki je pozneje predmet nakupa. PKN in
JNI povezuje v poseben postopek oddaje javnega naročila. ZJN-3 v 43. členu opredeljuje
uporabo partnerstva za inovacije.
Pravice intelektualne lastnine Pravice intelektualne lastnine so pravice, ki se podelijo
posameznikom v zvezi z njihovimi intelektualnimi stvaritvami. Ustvarjalec običajno dobi
izključno pravico do uporabe svoje stvaritve za določeno časovno obdobje.
Predhodno in periodično informativno obvestilo Predhodno oziroma periodično
informativno obvestilo je vnaprejšnje opozorilo, da bo v prihodnosti oddano naročilo –
informativno obvestilo za splošno področje (predhodo) ali infrastrukturno področje
(periodično). Objava predhodnega informativnega obvestila ne zagotavlja, da bo naročilo
dejansko izvedeno.
Predhodno preverjanje trga Predhodno preverjanje trga je odprt dialog med naročnikom(i)
in trgom, pri katerem naročnike zanima, ali je trg sposoben zadovoljiti njihove (njegove)
potrebe. K predhodnemu preverjanju trga so povabljeni potencialno zainteresirani
gospodarski subjekti na trgu. Predhodno preverjanje trga pokaže, ali je potrebo mogoče
zadovoljiti z že obstoječo komercialno rešitvijo ali pa so potrebne raziskave in razvoj (RR)
ali inovacije blizu uvedbe na trgu (JNI). Če rešitev za zadovoljitev potrebe še ne obstaja, si
naročnik na podlagi preverjanja trga izbere ustrezno obliko javnega naročila inovacij. Če je
Stran 159
treba za izpolnitev potrebe opraviti raziskave in razvoj (RR), je ustrezna rešitev PKN (ki mu
lahko sledi JNI). Če že obstajajo ustrezne inovativne rešitve blizu uvedbe na trgu, za katere
so raziskave in razvoj že dokončani in so komercialno pripravljene za stranke za uvajanje na
trgu, je ustrezna rešitev JNI. ZJN-3 v 64. členu opredeljuje predhodno preverjanje trga.
Predkomercialno naročanje – PKN nastopi, ko se več naročnikov poveže in se odloči, da si
bodo s ponudniki razdelili tveganje načrtovanja, prototipiranja in preskušanja. PKN je
naročilo raziskav in razvoja novih inovativnih rešitev, preden so na voljo komercialno (na
trgu).
R
Raziskave in razvoj – RR Raziskave in razvoj (RR) pomenijo raziskovalne dejavnosti, ki jih
izvaja podjetje za izboljšanje obstoječih proizvodov in postopkov ali za razvoj novih
proizvodov in postopkov.
Razpis za zbiranje ponudb Razpisi za zbiranje ponudb so obvestila, ki jih objavijo
organizacije, ko iščejo kandidate, ki lahko proti plačilu zagotovijo posebne storitve, blago
ali gradnje. Razpisi za zbiranje ponudb so le ena od faz v celotnem postopku javnega
naročanja, na koncu katerega se sklene pogodba.
Stran 160
6. KORISTNE POVEZAVE
Spletna stran GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja
je glavni vir informacij o vprašanjih javnega naročanja v EU:
http://ec.europa.eu/internal_market/publicprocurement/index_en.htm
http://ec.europa.eu/dgs/internal_market/index_en.htm
Standardni obrazci, ki se uporabljajo za evropska javna naročila, so dostopni prek
spletišča za orodje eNotices:
http://simap.europa.eu/enotices/viewFormTypes.do
Spletna stran SIMAP vsebuje številne koristne vire v zvezi z javnim naročanjem,
vključno s predlogami za objave in glavne dokumente:
http://www.simap.eu.int
Enotni besednjak javih naročil z razlagami in kodami je na voljo na spletnem naslovu:
http://ec.europa.eu/internal_market/publicprocurement/rules/cpv/index_en.htm
Forumi s področja javnih naročil:
https://procurement-forum.eu/
Trajnostno javno naročanje:
http://ec.europa.eu/environment/gpp/index_en.htm
http://ec.europa.eu/environment/gpp/buying_handbook_en.htm
http://www.iclei-europe.org/topics/sustainable-procurement
Inovacije v javnem naročanju: https://www.innovation-procurement.org/
Pravna besedila:
http://eur-lex.europa.eu/
Spletne strani projektov:
- C4E - http://www.cloudforeurope.eu
- CHARM - http://www.bit.ly/charm.phcp
- DECIPHER - http://www.decipherpcp.eu
- EcoQuip - http://www.ecoquip.eu
- EHPPA - http://www.ehppa.com/
- ENIGMA - http://www.bit.ly/enigma-project
Stran 161
- FIRED-uP - http://www.fired-up.eu
- HAPPI - http://www.happi-project.eu
- IMAILE - http://www.bit.ly/IMAILE-FP7
- Innobooster - http://www.innobooster.eu
- Innobuild - http://www.innobuild.eu
- INNOCAT - http://www.sustainable-catering.eu
- Inspire networking project - http://www.inspirecampus.eu
- NYMPHA-MD - http://www.nympha-md-project.eu
- PREFORMA - http://www.preforma-project.eu
- PAPIRUS - http://www.papirus-project.eu
- PRACE - http://www.bit.ly/1mXUwTA
- PROBIS - http://www.probisproject.eu
- ProLITE - http://www.prolite-partnership.eu
- SILVER - http://www.silverpcp.eu
- SPEA - http://www.speaproject.eu
- Smart@Fire - http://www.smartatfire.eu
- SYNCRO - http://www.syncromobility.eu
- STOP AND GO - http://stopandgoproject.eu
- THALEA - http://www.thalea-pcp.eu
- TRANSFORM - http://www.transformproject.eu
- UNWIRED-HEALTH - http://www.unwiredhealth.eu
- V-CON - http://www.rws.nl/v-con
