EKOŠOLAssmbkmet2s/ekosola/DEJAVNOSTI_EKOSOLE_V...Delo naše EKOŠOLE lahko spremljate na pod znakom EKOŠOLE. Še enkrat hvala vsem! NACIONALNI PROJEKT: Pregled dela ekošolev šolskem

EKOŠOLA (Pregled dela ekošole v šolskem letu 2010/2011)

Zapisal: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE

Maribor, junij 2011

NACIONALNI PROJEKT : Pregled dela ekošole v šolskem letu 2010/2011,

Biotehniška šola Maribor, Maribor 2011

2

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE .................................................................. 2

KAZALO SLIK ....................................................................... 3

UVOD ................................................................................ 4

1 EKOPROGRAMSKI SVET ŠOLE .................................................. 5

1.1 CILJI DELOVANJA EKO PROGRAMSKEGA SVETA ................................. 5

2 NAČRTOVANJE KRATKOROČNIH IN DOLGOROČNIH CILJEV .............. 6

2.1 KRATKOROČNI CILJI ...................................................... 6

2.2 DOLGOROČNI CILJI ....................................................... 6

3 PROJEKTI ......................................................................... 7

3.1 ENERGIJA ..................................................................... 7

3.2 BIOTSKA PESTROST .......................................................... 10

3.3 REVŠČINA PO SVETU IN PRI NAS ............................................. 14

3.4 PODNEBNE SPREMEMBE ........................................................ 16

3.5 ODPADKI ..................................................................... 18

3.5.1 Načrt ravnanja z odpadki na šoli ........................................... 18

3.5.1.1 Kateri odpadki se pojavljajo v ustanovi? ............................... 18

3.5.1.1.1 Embalaţa ..................................................................... 18

3.5.1.1.2 Papir ......................................................................... 19

3.5.1.1.3 Steklo ........................................................................ 19

3.5.1.1.4 Biološki odpadki ............................................................. 19

3.5.1.1.5 Odpadna električna in elektronska oprema ................................ 19

3.5.1.1.6 Odpadne baterije ........................................................... 19

3.5.1.1.7 Izrabljeni tonerji in kartuše ............................................... 19

3.5.1.1.8 Zamaški ...................................................................... 19

3.5.1.1.9 Nevarni odpadki ............................................................. 20

3.5.1.1.10 Divja odlagališča ........................................................... 20

3.5.1.2 Pet korakov do uspešnega ločevanja odpadkov ..................... 20

3.5.1.2.1 Prvi korak .................................................................... 20

3.5.1.2.2 Drugi korak ................................................................ 20

3.5.1.2.3 Tretji korak ................................................................ 20

3.5.1.2.4 Četrti korak ................................................................ 21

3.5.1.2.5 Peti korak .................................................................. 21

3.6 VODA ........................................................................ 25

4 ZBIRALNE AKCIJE ............................................................. 30

4.1 ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA ............................................... 30

4.2 ZBIRANJE IZRABLJENIH TONERJEV IN KARTUŠ ............................... 31

4.3 ZBIRANJE ZAMAŠKOV ZA GALA ............................................... 32

5 DRUGE DEJAVNOSTI .......................................................... 33



3

5.1 ŠOLSKO TEKMOVANJE V EKOKVIZU ............................................ 33

5.2 DRŢAVNO TEKMOVANJE V EKOKVIZU .......................................... 34

5.3 SEJEM ALTERMED ............................................................ 37

5.4 MEDNARODNI DAN BOJA PROTI AIDSU ....................................... 40

5.4.1 Vsebina letaka ob dnevu boja proti AIDS-u ............................... 41

5.5 POSADIMO DREVO ZA LEPŠO PRIHODNOST .................................... 45

5.6 IZDELOVANJE BOŢIČNO-NOVOLETNIH VOŠČILNIC ............................ 49

5.8 POTRDITEV EKOZASTAVE ................................................... 51



3

KAZALO SLIK

Slika 1: Ugašajmo luči. .............................................................................. 8

Slika 2: Ugašaj in svet bo lepši. .................................................................... 9

Slika 3: Izdelovanje ptičjih hišic. ................................................................ 11

Slika 4: Poslikava ptičjih hišic. ................................................................... 11

Slika 5: Razstava Biotska raznovrstnost. ........................................................ 12

Slika 6: Razstava fotografij slovenskih naravnih lepot in biotske raznolikosti. ............... 13

Slika 7: Simbolična darilca - jabolčni krhlji. .................................................... 14

Slika 8: Problem izpuščanja CO2. ................................................................. 17

Slika 9: Vetrna elektrarna iz KEMS-a. .......................................................... 22

Slika 10: Nagrajenka Kim Barta. ................................................................. 23

Slika 11: Nagrajenka daje prve intervjuje. ...................................................... 24

Slika 12: Oznaka, ki opozarja na zapiranje vode................................................ 25

Slika 13: Ribnik v mariborskem mestnem parku. ................................................ 26

Slika 14: Bivališče rac v parku. ................................................................... 27

Slika 15: Čistilna akcija. .......................................................................... 28

Slika 16: Rdeči noski. ............................................................................. 31

Slika 17: Zbiranje zamaškov. ..................................................................... 32

Slika 18: Pisanje testa na drţavnem tekmovanju v Ekokvizu. .................................. 34

Slika 19: Tona na avdiciji v gledališču. .......................................................... 35

Slika 20: Najboljši na letošnjem Ekokvizu. ...................................................... 36

Slika 21: Razstavni prostor na sejmu ALTERMED. .............................................. 37

Slika 22: Kaljenje semen v steklenem kozarcu. ................................................. 38

Slika 23: Dijakinji na razstavnem prostoru. ..................................................... 39

Slika 24: Ustavimo AIDS. ......................................................................... 40

Slika 25: Tadeja je opozarjala Mariborčane o nevarnosti AIDS-a. ........................... 43

Slika 26: Izdelovanje rdečih pentelj pri Ustvarjalnem kroţku. ................................ 44

Slika 27: Prireditev Posadimo drevo za lepšo prihodnost v šolskem parku. .................... 45

Slika 28: Harmonikaški nastop Uroša Luneţnika. ................................................ 46

Slika 29: Sajenje breze v šolskem parku. ....................................................... 47

Slika 30: Ob posajeni brezi. ...................................................................... 47

Slika 31: Zasneţene smrečice. .................................................................... 49

Slika 32: Domišljija dijakov nima meja. .......................................................... 50

Slika 33: Zanimive so tudi črne voščilnice. ...................................................... 50

Slika 34: Ekozastava. ............................................................................. 51



4

UVOD

V tem šolskem letu smo nadaljevali z uresničevanjem dolgoročnih ciljev, ki smo si

jih zastavili ţe v prejšnjem letu, kakor tudi ciljev, ki smo si jih zastavili letos.

Zasnovali smo letni okoljevarstveni načrt šole in oblikovali ekoprogramski svet

šole. Informiramo in osveščamo oţjo in širšo okolico o aktualnih ekoloških

problemih ter z zgledom pozitivno vplivamo na ostale.

Letos smo se odločili, da se lotimo manjšega števila projektov, in te izpeljemo še

bolj kvalitetno kot smo to delali v prejšnjih letih. Večina projektov je bila po

mojem mnenju dobro izpeljana, kar dokazuje tudi potrditev ekozastave.

Naloge, ki se jih lotevamo v okviru EKOŠOLE so vedno teţje, saj se je potrebno

vsako leto še dodatno potrjevati, hkrati pa ne ponavljati. Verjamem, da nam skupaj

kar dobro uspeva.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo potrdili ekozastavo. Upam, da

bomo v naslednjem šolskem letu, uspešno nadaljevali zastavljeno delo in da bomo

stvari, ki so bile zadnja leta slabše izvedene, drugo leto popravili in izpeljali boljše.

Delo naše EKOŠOLE lahko spremljate na www.bts.si pod znakom EKOŠOLE.

Še enkrat hvala vsem!

http://www.bts.si/



5

1 EKOPROGRAMSKI SVET ŠOLE

Ekoprogramski svet Biotehniške šole Maribor sestavljajo:

Ravnatelj: Anton Krajnc

Koordinator: Simon Gračner

Strokovna sodelavka: Helena Slivnjak Ramuta

Strokovna sodelavka: Amadeja Stubičar

Tehnični sodelavec: Ivan Horvat

Predstavnica dijakov: Mitja Lešnik

1.1 Cilji delovanja eko programskega sveta

skrb za varstvo okolja

zdrav način ţivljenja

urejenost šole, njene okolice in mesta

podrobnejša obravnava pomembnejših okoljskih tem

dvig ekološke zavesti na šoli in v okolici



6

2 NAČRTOVANJE KRATKOROČNIH IN DOLGOROČNIH CILJEV

2.1 KRATKOROČNI CILJI

ekološko osveščanje,

analiza stanja šolskega okolja,

ločeno zbiranje odpadkov (papir, umetne mase, kovine, tonerji, kartuše,

olje, oljne posode, oljne krpe, biološki odpadki, plastenke),

predstavitev pomembnih svetovnih dnevov (svetovni dan voda, dan boja

proti aidsu,...),

predstavitev ekoloških problemov v šolski avli, spletni strani, strokovnih

revijah,

sodelovanje v projektu Odpadki,

sodelovanje v projektu Energija,

sodelovanje v projektu Revščina po svetu in pri nas,

sodelovanje v projektu Voda,

sodelovanje v projektu Biotska pestrost,

sodelovanje v projektu Podnebne spremembe,

sodelovanje na sejmu ALTERMED, ekokvizu, likovnem natečaju, zbiranje

odpadnih zamaškov v dobrodelne namene,

organizacija drţavnega tekmovanja v Ekokvizu.

2.2 DOLGOROČNI CILJI

načrtno obravnavanje vseh okoljskih sklopov,

spodbujanje dijakov k raziskovanju,

razvijanje odgovornega odnosa do okolja in narave,

spodbujanje dijakov, učiteljev, staršev in drugih k zdravemu načinu

ţivljenja,

obravnavanje ekoloških vsebin pri pouku,

skrb dijakov za urejenost šole in njene okolice,

strokovno sodelovanje z okoljevarstvenimi organizacijami, lokalno

skupnostjo.



7

3 PROJEKTI

3.1 Energija

V okviru projekta Učinkovita raba energije v šoli je nacionalna EKOŠOLA v

sodelovanju s Šolskim centrom Velenje (ŠCV) v šolskem letu 2008/2009 začela z

izvajanjem energetskega knjigovodstva v šole. To leto smo se projektu pridruţili

tudi mi. S tem projektom smo nadaljevali v prejšnjem šolskem letu in tudi v

šolskem letu 2010/2011. Na ta način delamo korak naprej pri varčevanju z

električno energijo, gorivom in vodo.

S tem projektom je šolam poleg vzgojno-izobraţevalnih vsebin ponujen povsem

konkreten pripomoček, na osnovi katerega bomo po eni strani sami pripomogli k

manjši porabi, po drugi pa k manjšemu obremenjevanju okolja.

V okviru projekta smo se prijavili na URE kviz, ki pa je ţal zaradi premalo

prijavljenih šol odpadel.

Torej kaj vse smo delali:

1. Vodili smo energetsko knjigovodstvo. To pomeni, da vse račune, ki jih dobimo za

elektriko, vodo in ogrevanje skrbno beleţimo v program, ki je bil narejen ravno za

namen vodenja porabe energije. S pomočjo programa "Energetsko knjigovodstvo"

smo dosegli, da sedaj vse porabnike energije vodimo ločeno, kar do sedaj ni bila

praksa. Šolsko posestvo je namreč razdeljeno na 13 odvzemnih mest. Ugotavljanje

porabe in izračunavanje stroškov je zato sedaj veliko bolj natančno.

2. Deţurni dijaki oz. energetski detektivi po koncu odmorov zaprejo vsa okna po

hodnikih in WC, zaradi česar je sedaj veliko manj pripomb dijakov, da je na

hodnikih mrzlo. Ugašajo tudi luči, ko niso več potrebne. Tudi po večini razredov je

sedaj praksa, da zračimo krajši čas in večkrat.

3. Z lx - metrom smo izmerili osvetlitev v 11 učilnicah in na hodnikih. Meritve smo

opravili na 13 do 31 točkah vsakega prostora, odvisno od velikosti učilnic. Na

hodnikih smo osvetlitev izmerili na 40 točkah. Rezultati so v povprečju tako

zjutraj kot opoldan v mejah določenega, razen v štirih učilnicah.

4. Dijake smo vseskozi opozarjali, da naj ugasnejo luči, ko odidejo iz razreda.

Rezultati se ţe kaţejo, vseeno pa je dijake še vedno potrebno opozarjati.

5. V okviru interesnih dejavnosti so dijaki izdelali nalepke za ugašanje.



8

6. Pri strokovnih modulih in fiziki smo veliko govorili o pomenu učinkovite rabe

energije in obnovljivih virov energije ter o načinih učinkovite rabe energije.

Skupaj z dijaki smo ugotovili, da veliko stvari ţe delajo tudi doma.

7. Med dijaki in profesorji, smo izvedli anketo Ekološki odtis. Anketirance smo

povprašali s čim se vozijo v šolo in na dopust, kam hodijo na dopust, kako varčen je

njihov dom, kolikokrat na teden jedo meso, ali ločujejo odpadke in kje kupujejo

hrano. Iz dobljenih rezultatov smo izračunali koliko CO2 izpustijo v zrak, koliko

rodovitne zemlje bi potrebovali, da bi pridelali dovolj hrane in koliko planetov

Zemlja bi potrebovali za današnji način ţivljenja. Izračunali smo, da dijaki

spustijo v zrak v povprečju 7,2 t CO2 na leto, profesorji pa 8,2 t. Dijaki bi

potrebovali 3,1 ha rodovitne zemlje na osebo, profesorji kar 3,3 ha. Za preţivetje

dijakov bi potrebovali 1,7 planeta Zemlja, učitelji pa 1,8 planeta Zemlja. Podatki so

zelo zaskrbljujoči, saj bi naj vsak v zrak spustil le 2 t CO2 na leto. Ţal pa imamo

samo eno Zemljo. Na tem področju bo potrebno še veliko postoriti.

Ob koncu šolskega leta bi se rad zahvalil vsem, ki ste se trudili, da bi na šoli in

doma porabili čim manj energije.

Slika 1: Ugašajmo luči.



9

Slika 2: Ugašaj in svet bo lepši.

Fotografije: Simon Gračner

Vodje projekta: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE



10

3.2 Biotska pestrost

Biotska pestrost je ţivljenje. Izraz biotska pestrost lahko razumemo kot okolje

ali kot naravo, kot prostoţiveče ţivali in rastline toda najpomembnejše je

zapomniti si, da je vse med seboj povezano in soodvisno. V to povezavo je seveda

vključen vsak od nas posebej in vsi skupaj. Naše preţivetje je odvisno od biotske

pestrosti saj le ta omogoča veliko število dobrin in storitev, ki nam jih zagotavlja

naš planet in od katerih smo odvisni.

Vse preveč pogosto ekonomska rast in socialni razvoj zanemarjata osnovno

potrebo po varovanju narave in skrbi za okolje. Pa vendar je ohranjanje in

trajnostna raba biotske pestrosti kritičnega pomena za svetovno gospodarstvo

kakor tudi za oskrbo rastoče populacije našega planeta z osnovnimi sredstvi za

preţivetje.

Svet se spreminja. Ukvarjanje z biotsko pestrostjo lahko šolam izboljša njihovo

delovanje, obenem pa na ta način dijakom zagotovijo potrebna znanja in veščine,

razumevanje ter samozavest za prilagoditev na svetovne spremembe in s tem na

uspeh v prihodnjem ţivljenju. Obenem pa bo šola prispevala k ohranjanju biotske

pestrosti – na šolskem dvorišču, v lokalni skupnosti in celemu planetu.

V zgornjih odstavkih ste lahko prebrali bistvo tega projekta. Zgornje besede so

tudi nas prepričale, da se vključimo v ta projekt. Odločitev seveda ni bila teţka,

saj ţe vrsto let na šoli prakticiramo takšne ideje. Predvsem pri programih

hortikulturni tehnik, naravovarstveni tehnik in cvetličar se te teme močno

prepletajo z učno vsebino, ki jo dijaki poslušajo. Za cilj smo si zadali, da dijaki

podrobneje spoznajo pomen biotske pestrosti tako za ljudi kot za ostala ţiva

bitja.

Kaj smo delali:

1. Biotsko pestrost smo spoznavali v šolskem parku in v Mariborskem mestnem

parku.

2. Projekt smo izvajali pri različnih predmetih in modulih (Osnove krajinarstva,

Okrasne zelnate rastline, Pridobivanje lesne biomase, Vodenje v naravi in

Tehnologija v hortikulturi). Pri pouku je tekla beseda o pomenu in načinih

ohranjanja biotske raznovrstnosti. Projekt je tekel pod mentorstvom laborantke

Mojce Rep, Simona Gračnerja in profesorice Helene Slivnjak Ramuta, ki je z dijaki

obiskovala šolski in mestni park, kjer so spoznavali drevesne in grmovne vrste. Ob



11

ogledih so nabirali rastlinski material iz katerega so dijaki izdelali poučne

herbarije.

3. Na šoli so dijaki programa naravovarstveni tehnik izdelovali ptičje hišice, ki smo

jih izobesili po šolskem parku. V zimskem času pa so dijaki redno krmili ptice.

Slika 3: Izdelovanje ptičjih hišic.

Slika 4: Poslikava ptičjih hišic.



12

4. Skupaj z Zavodom za varstvo narave RS smo izvedli delavnico Uskladi interese,

kjer smo govorili o problemih, ki se pojavljajo pri gradnji avtocest preko

občutljivih območij.

5. V mesecu februarju smo na šoli gostili razstavo z naslovom Biotska

raznovrstnost. Na desetih panojih je bil predstavljen pomen biotske

raznovrstnosti, pomen ţivalskega in rastlinskega sveta za človeka, katere ţivalske

vrste hitro izumirajo, pomen gozda, kdo lahko vpliva na ohranjanje biotske

raznovrstnosti, na kakšen način lahko ohranimo biotsko raznovrstnost, zadnji pano

pa je bil namenjen vsem tistim, ki so se ţeleli obvezati, da se bodo trudili po svojih

najboljših močeh za ohranjanje biotske raznovrstnosti in čistejše okolje.

Slika 5: Razstava Biotska raznovrstnost.



13

6. Pripravili smo tudi razstavo fotografij slovenskih naravnih lepot in biotske

raznolikosti. Fotografije so prispevali dijaki 2. letnika naravovarstveni tehnik in

profesorji Helena Slivnjak Ramuta, Andreja Gračner in Simon Gračner.

Slika 6: Razstava fotografij slovenskih naravnih lepot in biotske raznolikosti.

Za pomoč pri pripravi razstav se zahvaljujem Mateji Kocjan iz Zavoda RS za

varstvo narave, hišniku Ivanu Horvatu, dijakom 2. in 3. letnika naravovarstveni

tehnik in ţe prej omenjenima profesoricama.

Tema Biotska pestrost je tako široka in raznolika, da bomo z delom lahko

nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu. Za opravljeno delo se

zahvaljujem koordinatorki projekta Mojci Rep in profesorici Heleni Slivnjak

Ramuta.


Vodja projekta: Mojca Rep



14

3.3 Revščina po svetu in pri nas

Odprava revščina sodi med ključne teme izobraţevanja za trajnostni razvoj.

Zaradi gospodarske krize v svetu in pri nas, vse bolj pa tudi zaradi naglih

podnebnih sprememb, revščina postaja vse večji problem. Kljub temu, da je vse

pogostejša spremljevalka tudi v slovenskih domovih, se vse premalo zavedamo vseh

posledic, ki jih doţivljajo vsi tisti, ki jih je usoda pahnila v poloţaj, iz katerega

marsikdo ne vidi izhoda. Pri tem so še posebej ţalostne zgodbe otrok in mladine, ki

namesto mladostne razposajenosti s solzami v očeh zrejo v negotovo prihodnost.

Kaj smo delali:

1. Zbirali smo semena vrtnin in poljščin, ki smo jih poslali v Nigerijo, natančneje

dobrodelni organizaciji Niger Delta Womens Movement For Peace and

Development. S pomočjo dijakov in zaposlenih na šoli smo zbrali dobrih 6 kg semen

(koruza, fiţol, feferoni, jedilne buče, solata, grah in bob). Vsi skupaj seveda

upamo, da bodo semena lepo rasla.

2. Skupaj z Rdečim kriţem smo organizirali zbiralno akcijo za pomoči potrebne v

Aleksincu v Srbiji. V okviru akcije smo zbirali oblačila, predvsem za otroke, šolske

potrebščine in otroške igrače.

3. V okviru aktivnosti Ustvarjam in pomagam smo na šoli naredili simbolična

darilca, v katera smo dali jabolčne krhlje. Darila smo "oblekli" v okrasne vrečke in

jih opremili z napisom. Darilca so bila zelo všeč članom ZPMS Ljubljana-Polje, zato

smo jim poslali še dodatna darilca.

Slika 7: Simbolična darilca - jabolčni krhlji.



15

4. V programu naravovarstveni tehnik smo se lotili literarne delavnice, kjer so

dijaki pisali na temo Revščina pri nas in v svetu. Nastalo je kar nekaj zanimivih, a

hkrati ţalostnih zgodb na to temo.

V nadaljevanju si lahko preberete eno izmed njih.

REVŠČINA

O revščini v sodobnem svetu vedno več govorimo. Najpogosteje se revščina

pojavlja v manj razvitih drţavah, kot so Afrika in Azija. Ţal se vedno pogosteje

pojavlja tudi v Sloveniji.

Zaradi revščine po svetu trpi na milijone ljudi, ki se vsak dan borijo za preţivetje.

Njim ni pomembno, kaj se dogaja po svetu ali v drţavi, njim je pomembno le, da

preţivijo iz dneva v dan v zelo teţkih razmerah. Te razmere za razvit svet niso

razumljive, saj smo po razvoju ţe nekaj let pred njimi. Srečni so ţe, če dobijo

košček kruha pa naj bo še tako suh, ta košček, ki bi pri nas ţe zdavnaj pristal v

smeteh. Srečni so za vsak poţirek vode, ki bi pri nas ţe zdavnaj odtekel v odtok.

Na ljudi, ki nimajo dovolj hrane in vode še dodatno vplivajo bolezni. Bolezni, ki so v

teh krajih še teţje ozdravljive še bolj smrtonosne. Ljudje v razvitem svetu se ne

zavedamo kakšne dobrine imamo, kaj vse nam je dano. Ne moremo si zamisliti kako

teţko je preţiveti v takšni revščini.

Bodimo srečni, da ţivimo, kjer ţivimo.

Klavdija Prot, 2.a

Kako so o revščini razmišljali Gregor Goričan, Valerija Jurkovič, Sara Krope, Tim

Novak, Julija Podgrajšek in Sandro Vidović si lahko preberete na spletni strani

www.bts.si pod znakom EKOŠOLA.

Vodja projekta: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE.

http://www.bts.si/



16

3.4 Podnebne spremembe

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek so največja groţnja našemu planetu.

Teţko je razumeti, da na tem planetu ţivijo milijarde ljudi, ki se sploh ne

zavedajo, da je naš planet je v vesolju daleč naokrog edini, kjer so razmere za

takšno ţivljenje primerne in da nimajo kam zbeţati, če ga uničijo. Kot je zapisal

Herlec (2005) bi moral vsak od nas enkrat na pot okoli sveta; tako bi spoznal, da

smo ujeti v čudoviti kletki, iz katere ni izhoda. Vsako dejanje, dobro ali slabo,

ostaja v njej. In vsak beg se konča pred lastno ograjo. Vse, kar danes počnemo,

ima ali bo imelo za seboj globalne poledice. Ţe stari filozofi so trdili, da zamah

metulja s krili v Evropi lahko povzroči vihar na Japonskem, in imeli so prav.

Preprečevanje podnebnih spremembe se začne s spreminjanjem navad.

Kaj smo delali:

1. Na šoli smo izvedli projekt z naslovom Ţivi preprosto – v smeri podnebne

pravičnosti, ki ga je pripravila Slovenska Karitas. Projekt smo izvedli zaradi tega,

ker menim, da bi se moral vsak človek zamisliti kako s svojimi dejanji vplivamo na

podnebne spremembe.

Delavnico smo izvedli v treh razredih. Pri naravovarstvenih tehnikih smo se lotili

treh različnih delavnic. Z dijaki sem najprej izvedel kratko “nevihto moţganov” o

podnebnih spremembah. Vse kar so se dijaki spomnili nato temo, smo zapisali na

tablo v obliki miselnega vzorca. Lahko rečem, da so pokazali zelo širok spekter

poznavanja te teme. Nato sem jim predstavil vsebino powerpoint predstavitve Ţivi

preprosto – v smeri podnebne pravičnosti. Ob predstavitvi so lahko videli s

kakšnimi problemi se srečujejo v Afriki in tudi drugod po svetu, zaradi podnebnih

sprememb (suša, lakota, bolezni, umiranje otrok idr.) za katere pa sploh niso krivi.

Ob predstavitvi sem prebral še zgodbo o dečku Nangiru iz Kenije. Zgodba dečka

in sama predstavitev je dijake zelo pretresla. Najhuje jim je bilo ob podatkih o

umrljivosti otrok.

Drugi del projekta pa je izvedla profesorica Andreja Gračner z dijaki 2.b razreda

smer veterinarski tehnik. Delavnica je potekala v angleščini. Dijaki so pravtako

razmišljali o revščini, v kateri ţivi veliko otrok. Dijaki so si morali najprej prebrati

zgodbi o fantu in dekletu iz Kenije, nato pa so v angleščini odgovarjali na

zastavljena vprašanja. Profesorica je zbrala veliko zanimivih razmišljanj.

2. Imeli smo ustvarjalne delavnice, kjer so dijaki izdelovali plakate, ki so s svojo

vsebino osveščali o problematiki podnebnih sprememb. Na plakatih so predstavili

problem prekomernega izpuščanja CO2, kako vpliva zračni promet na podnebne

spremembe, kako vpliva globalno segrevanje na taljenje ledu in posledično na



17

polarnega medveda, kako vpliva širjenje puščav na ţivljenje ljudi v teh predelih

sveta in kako vpliva pomanjkanje vode na umrljivost otrok.

Slika 8: Problem izpuščanja CO2.

Fotografija: Simon Gračner

Vodja projekta: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE



18

3.5 Odpadki

Odgovorno ravnanje z odpadki je eden ključnih dejavnikov varovanja in ohranjanja

okolja. Cilj, ki ga zasledujemo pri ravnanju z odpadki je zmanjševanje količin

odloţenih odpadkov in povečevanje deleţa njihove ponovne uporabe oziroma

recikliranja. Eden izmed pogojev, da bi odpadki lahko ponovno postali koristne

surovine, je njihovo ločevanje in pravilno odlaganje v zabojnike na ekološke otoke.

Na šolah največji deleţ med odpadki obsegata papir, plastenke in večslojna

kartonska embalaţa za mleko in sokove (to je embalaţa Tetra Pak in podobna

večslojna embalaţa) zato je bila glavnina aktivnosti usmerjena v izobraţevanje in

ozaveščanje dijakov v pravilno ravnanje s tovrstnimi odpadki.

Kaj smo delali:

1. Pripravil sem načrt ravnanja z odpadki v šoli. Načrt bi naj v popolnosti zaţivel v

novem šolskem letu.

3.5.1 Načrt ravnanja z odpadki na šoli

Na Biotehniški šoli Maribor se ţe štiri leta trudimo z ločenim zbiranjem odpadkov.

Z dosedanjim ločevanjem nismo in ne moremo biti popolnoma zadovoljni, saj vse

prevečkrat v večini učilnic in zbornici odpadki niso pravilno ločeni. Glavni vzrok

zato je premajhna kontrola s strani učiteljev, ki bi morali vsako uro preveriti ali

so odpadki v pravih koših. Da je redna kontrola zelo uspešna so potrdili tudi dijaki.

Večina dijakov je odgovorila, da redno pravilno ločujejo predvsem v učilnicah, kjer

jih učitelji redno opozarjajo in tudi pogledajo v koše. Seveda pa moramo biti

dijakom največji zgled zaposleni, saj nas pogosto opazujejo kako ločujemo mi

sami. Pogostokrat povedo, da tudi učitelji napačno odmetavajo smeti. Da bo torej

ločevanje bolj učinkovito se bo potrebno v tem šolskem letu lotiti in izvajati pet

korakov, ki bodo samo v celoti prinesli uspeh.

3.5.1.1 Kateri odpadki se pojavljajo v ustanovi?

3.5.1.1.1 Embalaţa

V koših za embalaţo zbiramo PET plastenke od sokov in vode, tetrapake od mleka

in čokoladnega mleka ter lončke od kave.

Embalaţo zbiramo v koših rumene barve, na katerih je napisano kaj sodi in kaj ne v

koš. Embalaţo zbiramo po vseh prostorih šole. Iz košev embalaţo odlagamo v

kontejner za embalaţo, ki ga odpelje podjetje Snaga d.o.o..



19

3.5.1.1.2 Papir

V koših za papir zbiramo papirne odpadke.

Embalaţo zbiramo v koših rdeče barve, na katerih je napisano kaj sodi in kaj ne v

koš. Embalaţo zbiramo po vseh prostorih šole. Iz košev papir odlagamo v kontejner

za papir, ki ga odpelje podjetje Snaga d.o.o.. Na šoli izvajamo tudi akcije zbiranja

starega papirja. Zbrani papir odvaţa podjetje Dinos d.d., dobljena sredstva pa

namenjamo dobrodelni organizaciji Pisma srca.

3.5.1.1.3 Steklo

Odpadno steklo odlagamo neposredno v kontejner za steklo, ki ga odpelje podjetje

Snaga d.o.o..

3.5.1.1.4 Biološki odpadki

V koših za biološke odpadke zbiramo ostanke sadja in sendvičev.

Biološke odpadke zbiramo v koših modre barve, na katerih je napisano kaj sodi in

kaj ne v koš. Biološke odpadke zbiramo po vseh prostorih šole. Iz košev biološke

odpadke odlagamo na kompost, ki ga uporabljamo v šolskem rastlinjaku.

3.5.1.1.5 Odpadna električna in elektronska oprema

Električno in elektronsko opremo zbiramo skozi celo leto v mehanični delavnici in

na šoli. Največ zberemo električnih kablov in računalniške opreme. Zbrano opremo

odpeljemo na zbirni center v Mariboru.

3.5.1.1.6 Odpadne baterije

Odpadnih baterij na šoli ne zbiramo posebej, kljub temu pa tiste, ki jih prinesejo

dijaki ali se najdejo na šoli odnesemo na mesto kjer jih zbirajo.

3.5.1.1.7 Izrabljeni tonerji in kartuše

Na šoli zbiramo izrabljene tonerje in kartuše, ki jih odvaţa podjetje Emstar.

Denar od tonerjev in kartuš namenjamo organizaciji Rdeči noski.

3.5.1.1.8 Zamaški

Skozi celo šolsko leto zbiramo zamaške in jih oddajamo v dobrodelne namene.



20

3.5.1.1.9 Nevarni odpadki

Na šoli nastajajo nevarni odpadki predvsem v kemijskem laboratoriju (kisline,

baze) in v mehanični delavnici (olje, akumulatorji, oljne krpice). Odpadke iz

delavnice shranjujemo v neprodušnih posodah, odpadke iz laboratorija pa

shranjujemo v originalni embalaţi.

Nevarne odpadke odpeljemo v zbirni center odpadkov ali pa jih oddamo ob zbiralni

akciji nevarnih odpadkov, ki poteka v Mariboru.

3.5.1.1.10 Divja odlagališča

V okolici šole nismo opazili nobenih divjih odlagališč. Sodelovali smo v akciji

Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ko smo po šolskem posestvu in širše pobirali

smeti.

3.5.1.2 Pet korakov do uspešnega ločevanja odpadkov

3.5.1.2.1 Prvi korak

Vsakodnevno osveščanje dijakov in zaposlenih o pomembnosti pravilnega ločevanja

odpadkov. Le tako nam bo postalo ločevanje odpadkov rutina.

3.5.1.2.2 Drugi korak

V prvi vrsti moramo začeti pravilno ločevati odpadke učitelji in ostali zaposleni na

šoli.

3.5.1.2.3 Tretji korak

Dijaki morajo pravilno razvrščati odpadke po posameznih koših. V pomoč so jim

različne barve košev in napisi na koših, ki nas še dodatno opozarjajo kam sodi

kateri odpadek.

V vsaki učilnici so postavljeni štirje različno obarvani koši: koš za papir (rdeč), za

biološke odpadke (moder), za PETplastenke, pločevinke in tetrapake (rumen) in za

ostale odpadke (črn).



21

OSTALI ODPADKI (črn koš)

(Trda plastika, ostanki embalaţe, plastificiran papir, ostanki kovinskih folij,

konzerve, papirčki od čokoladic, lizik, čipsov, smokijev.)

Zamaške odnesite v tajništvo.

PETPLASTENKE, PLOČEVINKE IN TETRAPAKI (rumen koš)

(Plastenke od mineralne vode, naravne vode, sadnih sokov, osveţilnih pijač – vse

kar ima oznako PET – pločevinke brezalkoholnih in energijskih pijač, tetrapaki od

mleka in sokov in drugo. Zamaške s plastenk vedno odvijemo.)

V to posodo NE odlagamo steklenic, konzerv.

BIOLOŠKI ODPADKI (moder koš)

(Ostanki solate, paradiţnika, paprike, kumaric, ostanki jabolk, sendvičev,

čokoladic, smokijev, čipsa.)

PAPIR (rdeč koš)

(Časopisi, revije, prospekti, katalogi, brošure, šolski zvezki, pisma, kuverte,

papirnate vrečke, zmečkan papir, kartonske škatle in embalaţa za prehrambene

izdelke.)

V to posodo NE odlagamo plastificirane in oslojene papirne embalaţe (npr.:

mlečni tetrapak, ipd.)!

3.5.1.2.4 Četrti korak

Kontrola zaposlenih (učitelji, čistilke in ostali zaposleni) s strani ravnatelja.

Ravnatelj mora redno opozarjati na morebitne napake.

3.5.1.2.5 Peti korak

Čistilke morajo odpadke, ki so pravilno ločeni, tudi pravilno razvrstiti po vrečah in

pri ekološkem otoku po zabojnikih.

Čistilke si zabeleţijo številke tistih učilnic, kjer opazijo, da se odpadki ne ločujejo

pravilno. Ravnatelja seznanijo s temi podatki.

Če se bomo drţali vseh petih korakov bo ločevanje odpadkov potekalo pravilno in

Snaga d.o.o. ne bo imela teţav pri odvaţanju odpadkov. Korist pa bomo imeli vsi na



22

šoli, saj bo vsak izmed nas dodal delček k čistejšemu okolju, hkrati pa bo

prihranila tudi šola, saj bo plačala manj za odvoz odpadkov.


2. Dijaki so bili med šolskim letom oskrbniki ekološkega otoka. Izbrali so si

ekološki otok, ki so ga morali skozi šolsko leto opazovati in si zapisovati kaj delajo

ljudje narobe. Njihova naloga je bila tudi, da ljudi opozarjajo na morebitno

napačno odlaganje odpadkov.

3. Sodelovanje Kim Barta na natečaju KEMS.

V okviru projekta odpadki je potekal nagradni natečaj na temo kreativnega

ustvarjanja iz kartonske embalaţe za mleko in sokove (KEMS). Glede na starost

sodelujočih sta bili razpisani tehnika in tema ustvarjanja. Dijaki so morali

ustvarjati v 3D tehniki na temo varovanje okolja oz. narave.

Zanimanje za natečaj je takoj pokazala Kim Barta, dijakinja tretjega letnika

programa naravovarstveni tehnik. Odločila se je, da bo predstavila način, kako

lahko pridobivamo električno energijo na naraven način. Zato je izdelala vetrno

elektrarno.

Slika 9: Vetrna elektrarna iz KEMS-a.



23

Zakaj se je odločila ravno za vetrno energijo? Njen odgovor na to vprašanje je bil

zelo preprost. Ob tem odgovoru pa si je postavila kar nekaj vprašanj, ki so jo tudi

vodila pri nastajanju izdelka.

Pridobivanje energije iz vetrnih elektrarn se mi zdi zelo zanimivo. Zakaj te moţnosti ne bi izrabljali v večji meri tudi pri nas? Nasprotniki pravijo, da je premalo vetra, da preveč ogroţajo ptice ter da ne sodijo v naše okolje zaradi estetskega videza. Ne rečem, da to ni tako, se pa sprašujem, ali to ne odtehta manjše koncentracije CO2, CO in ostalih plinov v ozračju? Ali to ne odtehta izkoriščanja rudnih bogastev (lignit)? Mislim, da se bo marsikdo zamislil nad postavljenimi vprašanji.

Ko sva maketo poslala na natečaj, sploh nisva razmišljala o tem, ali bo komisiji

všeč, ampak bolj o tem ali bodo razumeli sporočilo izdelka. Na odgovor nisva dolgo

čakala, saj je kar hitro prišlo sporočilo, da je Kim med nagrajenci. Oba sva bila

zelo vesela, da sta ideja in izdelek uspela prepričati ţirijo.

Na sejmu ALTERMED sta podjetje Tetra Pak in nacionalna EKOŠOLA predstavili

najboljše izdelke in ustvarjalce tudi lepo nagradila. Prireditve se je udeleţila tudi

Kim, kjer se je predstavila z maketo.

Na sami podelitvi smo tudi izvedeli, da je vetrna elektrarna dosegla 2. mesto.

Slika 10: Nagrajenka Kim Barta.



24

Po koncu prireditve je sledil še intervju z našo ustvarjalko.

Slika 11: Nagrajenka daje prve intervjuje.

Maketa vetrne elektrarne je bila po podelitvi na ogled na stojnici nacionalne

EKOŠOLE. Da je maketa dosegla svoj namen, dokazuje tudi podjetje Tetra Pak, ki

bo maketo razstavilo na sedeţu podjetja Tetra Pak Balkans v Beogradu.

Kot mentorja me veseli, da tudi mladi razmišljajo o varovanju narave in iščejo

načine kako trenutno stanje izboljšati.

Kim iskreno čestitam za doseţen uspeh.

Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta in Andreja Gračner




25

3.6 Voda

Voda je ţivljenjskega pomena za vsa ţiva bitja. Pomen vode za ţivljenje na Zemlji

bi lahko razdelili na fiziološki, higienski in ekonomski. Voda omogoča

funkcioniranje ţivega organizma in je hkrati ţivljenjski prostor za številne ţivali in

rastline. Pomembna je tudi za vzdrţevanje higiene. Za ta namen porabimo precej

več vode kot za fiziološke potrebe. Največ vode pa se porabi v industriji,

prometu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah, torej za ekonomski namen. K

ekonomskemu pomenu bi lahko prišteli tudi kopalne vode, saj je teh glede na

onesnaţevanje vse manj.

S projektom smo se lotili analize porabe vode na šoli in iskanju rešitev za

zmanjšanje le te. Tako smo osveščali dijake in zaposlene na šoli o nujnosti

varčevanja z vodo.

Cilj celotnega projekta je bil celovit vpogled v ekosistem reke, jezera ali mlake,

spoznavanje glavnih onesnaţevalcev vode, razumevanje pomena vode za ţiva bitja,

ter seznanjanje z dejstvom, da porabimo mnogo več vode, kot jo dejansko

potrebujemo.

Kaj smo delali:

1. Za umivalnike v razredih in na WC-jih smo izdelali oznako, ki bo opozarjala na

zapiranje vode in varčevanje z vodo.

Slika 12: Oznaka, ki opozarja na zapiranje vode.



26

2. Spremljali smo porabo vode v šoli in skrbeli za varčevanje z vodo ter si

zapisovali vse posebnosti, ki smo jih opazili.

3. Dijaki so skozi celo šolsko leto spremljali dogajanje v in ob ribniku v Mestnem

parku (pri kiosku). Organizirali so čistilne akcije, spremljali ţiva bitja ob vodi,

pojavljanje novih ţivih bitij in vodili dnevnik.

Ime mokrišča: Ribnik v mariborskem mestnem parku

Ribnik se nahaja v mestnem parku v občini Maribor. Ribnik je velik okoli 200 m2.

Je antropogenega izvora. Ob ribniku lahko obiskovalec občuduje lepo urejeno

zelenico s klopmi. Namenjen je rekreaciji in sprostitvi, kjer se lahko obiskovalci

sprehajajo in uţivanju ob vodi, ne daleč od mestnega vrveţa. Leţi v neposredni

bliţini mestne občine Maribor na samem začetku mestnega parka in ob

mariborskem terariju, med Maistrovo ulico in Ulica Heroja Staneta.

Slika 13: Ribnik v mariborskem mestnem parku.

Nekaj let nazaj je bil ribnik očiščen in prenovljen, posodobili so tudi okolico

ribnika. V ribniku je voda stalno prisotna. V zgornjem delu ribnika se v ribnik

steka majhen potoček. Ribnik je pretočen. Je ţivljenjski prostor rastlin in ţivali.



27

Sredi njega je majhen otok, ki je namenjen gnezdenju ptic predvsem racam

ţličaricam.

Temperatura ribnika se je spreminjala od najniţje temperature 1oC (januar) do

13oC (maj). Globina ribnika je bila okoli 1,35 m. Globina vode se je glede na

obdobje opazovanja nekoliko spreminjala. Hitrost vodnega toka je bila pribliţno

0,2 m/s. Hitrost vode je največja prav na sredini, tam kjer počasi teče voda.

Ribnik ima blago kisel do nevtralen pH vode (6 – 7). Voda je bila rumeno rjave

barve, dokaj bistra in ni imela vonja. V mesecu decembru se je na gladini ribnika

pojavila ledena plošča, čez skoraj celo površino, ki je obstala na njem do začetka

meseca marca. Debelina ledu je bila pribliţno 0,3 – 0,5 cm.

V ribniku in ob njem smo našli veliko organizmov, tako ţivali kot rastlin.

V ribniku je bilo veliko število rib, prevladovali so: somi, podusti in koi krapi.

Spomladi smo ob obreţju (april) zasledili mladice podusta in soma.

Od ptic je bila stalno prisotna raca ţlicarica, občasno labod grbavec. V

spomladanskem času smo zasledili golobe, srako, vrabce in sinice.

Slika 14: Bivališče rac v parku.

Od plazilcev smo v zimskem času pod ledeno ploskvijo našli spečo ţelvo

(rumenovratko).



28

Ob ribniku so zasajena drevesa grahove paciprese, kanadske čuge, črne jelše,

vzhodnega kleka, velikega jesena, rdečelistne jablane, marmorastega javorja,

cigarovca ali katelpe, breztrnate gledičije in japonskega macesna. Zasajene so

tudi okrasne grmovnice forzicije, japonske kutine, medvejke. Od zelnatih rastlin

zasledimo okrasno trato, perunike, narcise, trstičje in navadni trs… V

spomladanskem času (marec – april) smo opazovali cvetenje leske, nepravega

jasmina, črne jelše, forzijive, japonske kutine, v travi so cvetele navadne

marjetice. Brstenje dreves se je pričelo v marcu in nadaljevalo v aprilu. V mesecu

maju so drevesa in grmovnice bujno ozelenela in se olistala. V jesenskem času smo

opazovali obarvanost listja in odpadanje le tega.

Med ogroţenimi ţivalmi, ki so se pojavljali ob ribniku sta raca ţličarica in labod

grbavec.

Onesnaţenost ribnika se je spreminjala. V obdobju opazovanja nismo opazili

povečanega onesnaţenja. V času, ko je bil ribnik pokrit z ledom so se na njem

pojavili različni predmeti: kosi lesa, PVC vrečke, plastika … Na obreţju ribnika

smo zasledili največ odpadkov plastike, cigaretnih ogorkov, papirčkov …

Slika 15: Čistilna akcija.



29

Opazovanje je potekalo od jeseni do konca pomladi. V teh mesecih so dijaki

opazovali dogajanja ob in v ribniku ter ob njegovi neposredni bliţini. Skrbeli so za

čistočo ter spremljali parametre, opravljali meritve, zapisovali ter vrednotili

podatke. Tako so dijaki poglobili znanja o raziskovalnem delu.

Dijaki BTŠ Maribor so preko projekta Voda kot ţivljenjska vrednota spremljali

razvoj ţivljenja ob vodi, ugotavljali stanje biodiverzitete ob vodi, opazovali vodni

ekosistem.

Tako so dobili občutek, da so naredili nekaj dobrega za naravo in naše okolje.

Čista okolica je ponos vseh nas.

4. Obiskali smo bliţnjo čistilno napravo v Dogošah in spoznali delovanje le te (2.

letniki).

Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta in Simon Gračner

Vodja projekta: Helena Slivnjak Ramuta, strokovna sodelavka



30

4 ZBIRALNE AKCIJE

4.1 Zbiranje odpadnega papirja

V okviru EKOŠOLE naša šola nadaljuje z organiziranim zbiranjem odpadnega

papirja.

Tako kot je bil v lanskem šolskem letu, je bil tudi letos celoten izkupiček od

prodaje papirja poslan fundaciji PISMO SRCA, ta pa dobljena sredstva namenja

štipendiranju mladih.

Akcija je potekala od 1. septembra do 10. junija.

Konec aprila smo opravili odvoz papirja. Zbrali smo 2940 kg papirja. Glede na to,

da smo v šolskem letu 2009/2010 zbrali 5060 kg odpadnega papirja je to korak

nazaj. Upam, da bomo v naslednjem šolskem letu uspešnejši pri zbiranju.

Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE



31

4.2 Zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš

V okviru EKOŠOLE je naša šola ţe peto leto zapored sodelovala pri organiziranemu

zbiranju izrabljenih tonerjev in kartuš.

Do 10.6. 2011 sta bila opravljena dva odvoza, odpeljali so šest velikih škatel

odpadnih tonerjev in kartuš. V tem času smo skupaj s podjetjem MCA d.o.o.

zbrali 150 kg odpadnih tonerjev in kartuš.

Zbiralna akcija, ki je potekala v tem šolskem letu je imela tudi dobrodelno noto,

saj smo se pridruţili zbiralni akciji podjetja Emstar d.o.o., ki del zbranih sredstev

od tonerjev in kartuš podari dobrodelni organizaciji RDEČI NOSKI - klovni

zdravniki.


Slika 16: Rdeči noski.

PRIČARAJMO BOLNIM OTROKOM NASMEH NA OBRAZ.



32

4.3 Zbiranje zamaškov za Gala

Tako kot vrsta drugih ustanov in posameznikov, smo tudi v okviru naše EKOŠOLE

zbirali odpadne zamaške. Tokratna akcija zbiranja zamaškov je bila namenjena

šestletnemu Galu Majšlerju, ki ima cerebralno paralizo. Letos smo bili pri zbiranju

zelo uspešni. Še posebej pa me veseli, da so preko naše spletne strani za akcijo

izvedeli tudi v drugih delih Slovenije (Grosuplje, Ljubljana, Cerkno, Limbuš).

Akcija zbiranja zamaškov za Gala še traja.

Slika 17: Zbiranje zamaškov.

Seveda bomo z zbiranjem zamaškov nadaljevali tudi v prihodnje, saj se

vsakodnevno javljajo ljudje, ki nujno potrebujejo pomoč. Zbiranje zamaškov pa je

način kjer se lahko pridruţi čisto vsak, saj moramo vedeti, da šteje čisto vsak

zamašek, zato je prav škoda, ko vidimo leţati zamaške po tleh ali privite na

plastenke. Zato opozarjamo dijake in zaposlene, da shranijo vsak zamašek in ga

prinesejo v šolo.




33

5 DRUGE DEJAVNOSTI

5.1 Šolsko tekmovanje v ekokvizu

Ţe peto leto zapored smo na šoli organizirali šolsko tekmovanje iz EKOKVIZA.

Šolsko tekmovanje je letos potekalo 3.3. 2011. Teme letošnjega EKOKVIZA so bile

tri: biotska pestrost, podnebne spremembe in energija. Tekmovanja se je

udeleţilo 19 dijakov. Dijaki so se lahko ob pripravi na tekmovanje veliko naučili o

tem zakaj prihaja do tako hitrih podnebnih sprememb, zakaj se biotska pestrost

zmanjšuje, zakaj je potrebno varčevati z energijo, zakaj...

Na šolskem tekmovanju je v kategoriji srednjega strokovnega izobraţevanja (SSI)

zmagal Matej Rokavec iz 2.a naravovarstveni tehnik. V kategoriji srednjega

poklicnega izobraţevanja pa je zmagala Klavdija Gradišnik iz 3.c cvetličar. V tej

kategoriji so imeli štirje tekmovalci na drugem mestu enako število točk, zato so

dodatno odgovarjali na pet vprašanj. Najboljša dva sta se poleg zmagovalke

uvrstila na drţavno tekmovanje.

Na drţavno tekmovanje so se uvrstili najboljši trije iz vsake kategorije.

Rezultati šolskega tekmovanja v kategoriji SSI:

1. mesto: Matej Rokavec 2.A – 22 točk

2. mesto: Sara Krope 2.A – 21 točk

2. mesto: Urh Hohnjec 3.A – 21 točk

4. mesto: Klavdija Prot 2.A – 19 točk

5. mesto: Kim Barta 3.A – 18 točk

Ostali sodelujoči so dosegli 17 ali manj točk.

Rezultati šolskega tekmovanja v kategoriji SPI:

1. mesto: Klavdija Gradišnik 3.C – 15 točk

2. mesto: Petra Muhič 3.C – 14 točk

3. mesto: Niko Dvoršak 2.D – 14 točk

4. mesto: Andreja Laznik 3.C – 14 točk

5. mesto: Tadeja Cebe 3.C – 14 točk

Ostali sodelujoči so dosegli manj kot 14 točk.

Čestitke vsem, ki so bili dovolj pogumni in so se udeleţili šolskega tekmovanja.




34

5.2 Drţavno tekmovanje v ekokvizu

V sredo, 6.4. 2011, smo na Biotehniški šoli Maribor organizirali drţavno

tekmovanje o ekoznanju Ekokviz za srednje šole. Na tekmovanju je sodelovalo 123

dijakov s 23 srednjih šol. Teme letošnjega tekmovanja so bile zelo aktualne:

biotska pestrost, podnebne spremembe in energija.

Dijaki in njihovi mentorji so se najprej zbrali v jedilnici šole, kjer sta jih

pozdravila nacionalni koordinator mag. Gregor Cerar in ravnatelj šole Anton

Krajnc.

Po uvodnih pozdravih je sledil teţji del dneva, in sicer pisanje testa. Nekaterim so

se vprašanja zdela lahka, drugi pa so se z odgovori kar precej namučili.

Najpomembneje je, da so se dijaki naučili kaj novega in da bodo lahko to znanje

prenesli na druge.

Slika 18: Pisanje testa na drţavnem tekmovanju v Ekokvizu.

Po tekmovanju so si tekmovalci nekoliko oddahnili, nato pa so se podali skupaj z

dijaki programa naravovarstveni tehnik na ogled šolskega posestva in njegove

okolice. Na poti so lahko videli šolski park z brezovim drevoredom, sadovnjake,

sušilnico, vinograde, skalco na Kalvariji, Račji dvor in drevored kavkaškega

oreškarja. Na Kalvariji so lahko uţivali v razgledu na mesto Maribor in njegovo

okolico.



35

Po ogledu so si dijaki privoščili še malo sončenja na toplem pomladnem soncu.

Sledil je kratek kulturni program, ki so ga pripravili dijaki naše šole. Najprej je

Matej Zagernik zaigral nekaj skladb Metallice.

Nato se je Peter Purgaj oziroma Tona udeleţil avdicije v gledališču, ki je potekala

pod strogim očesom Roka Trafele.

Slika 19: Tona na avdiciji v gledališču.

Za konec je Kim Barta zaplesala orientalski ples.

Po kulturnem programu je sledila svečana podelitev priznanj in nagrad najboljšim

tekmovalcem v posameznih kategorijah. Nagrade najboljšim sta podelila g. Cerar in

g. Krajnc.

Najbolj smo se razveselili 3. mesta v kategoriji srednjega strokovnega

izobraţevanja, ki ga je dosegel naš dijak Matej Rokavec iz 2. a.



36

Za nemoten potek programa sta poskrbela voditeljica Nives Ivačič in tonski

mojster Marko Kac.

Verjamem, da se naslednje leto spet srečamo.

Slika 20: Najboljši na letošnjem Ekokvizu.

Čestitke Mateju in vsem ostalim nagrajencem!

Pri izvedbi tekmovanja so nas podprli: Mladinska knjiga, DZS Ljubljana, Slopak

Ljubljana, Vita Care, Moj mali svet (Kmečki glas), Mozirski gaj, Kopija nova d.o.o.,

Rokus-Klett, Cvetličarna Larisa Europark in Zavod za turizem Maribor. Hvala Vam.

Hvala tudi vsem tistim, ki ste na kakršenkoli način pomagali, da je bilo tekmovanje

uspešno izpeljano.

Fotografije: Andreja Gračner in Andrej Kostrevc




37

5.3 Sejem Altermed

Ob koncu zime ali na začetku pomladi ţe tradicionalno četrto leto odpira vrata

sejem Altermed. Sejem je vsebinsko namenjen zdravi prehrani, zdravemu načinu

ţivljenja in duhovnosti. Razstavni prostor naše šole je bil del predstavitve pod

okriljem nacionalne EKOŠOLE. Letošnja tema naše predstavitve na razstavnem

prostoru je bila: Hrana, ki zdravi. Predstavitev šole je potekala dva dni (petek,

soboto).

Slika 21: Razstavni prostor na sejmu ALTERMED.

Predstavili smo pomen kalčkov v prehrani, njihovo hranilno in zdravilno vrednost,

vrste in način kaljenja. Prikazali smo kaljenje v kalilniku in kaljenje v steklenih

kozarcih.

Prikaz je bil zelo zanimiv za obiskovalke in za obiskovalce različnih starostnih

skupin. Zanimal jih je način kaljenja doma (v kuhinji), čas kaljenja posameznih

vrst semen in uporaba kalčkov v prehrani.

Pripravili smo tudi zloţenke, ki so bile namenjena obiskovalcem. Navedene so bile

informacije o uporabi kalčkov in njihovem gojenju doma. Večini obiskovalcev se ja

tak način gojenja zdrave hrane doma zdel zelo zanimiv, praktičen in poceni.



38

Večina je omenila, da jim tak način gojenja hrane doma v domači kuhinji (mini

rastlinjak v stekleni posodi) vzbuja pozitivne občutke.

Slika 22: Kaljenje semen v steklenem kozarcu.

Na našem razstavnem prostoru so si obiskovalci lahko ogledali tudi kuhinjska

zelišča in zdravilne rastline.

Dijaki, ki so deţurali, so obiskovalce postregli s šolskim jabolčnim sokom, jabolki,

jabolčnimi krhlji in orehi. Lahko pa so okušali tudi doma pečeni kruh (rţeni in

ječmenov kruh, pirin kruh s celimi pirinimi zrni, pehtranov kruh, kruh s kuhanim

fiţolom v zrnju in kruh s pšenične moke, krompirja, melase in piva) in orehovo

pecivo.



39

Slika 23: Dijakinji na razstavnem prostoru.

Obiskovalcem smo predstavili tudi šolske programe in dejavnosti, ki potekajo na

naši šoli. Obiskovalci so si lahko za spomin vzeli tudi priloţnostna darila: poslikano

stekleničko hruškovega ţganja ali pa platneno vrečko s jabolčnimi krhlji.

Hvala vsem, ki ste nas obiskali.

Predstavitev šole na sejmu je pripravila Helena Slivnjak Ramuta.

Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta in Simon Gračner

Vodja projekta: Helena Slivnjak Ramuta, strokovna sodelavka EKOŠOLE



40

5.4 Mednarodni dan boja proti aidsu

Kot vsako leto, smo tudi letos obeleţili Dan boja proti AIDS-u. Zadnji podatki

sicer kaţejo, da se v svetu število obolelih zmanjšuje, toda to še ne pomeni, da ni

več nevarna. Ţal je zmanjševanje še vedno prepočasno. Največ obolelih je še

vedno v Podsaharski Afriki.

Slika 24: Ustavimo AIDS.

Zelo zaskrbljujoč podatek pa je tudi ta, da kar okoli 600 Slovencev naj nebi

vedelo, da so okuţeni.

Letos smo se zaradi tega odločili, da razdelimo propagandni material med vse

dijake in zaposlene na šoli. Vsak je dobil rdečo pentljo, kot simbol boja proti

AIDS-u, kondom, letak na katerem smo izpostavili najpogostejše prenosljive

spolne bolezni, kaj lahko povzroči okuţbo, kako se obvarovati pred okuţbo, na

kakšen način ne moremo dobiti virusa in kje se lahko testiramo.



41

5.4.1 Vsebina letaka ob dnevu boja proti AIDS-u

1. DECEMBER – Svetovni dan boja proti AIDS-u

SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI – spolno prenosljiva bolezen je vedno

bolezen najmanj dveh oseb! Če bolezni ne pozdravimo ali pa je neozdravljiva, jo

prenašamo na druge spolne partnerje. To pomeni, da smo hkrati odgovorni za

svoje zdravje in za zdravje svojega fanta oz. dekleta! V takih primerih je

potrebno obiskati ginekologa oz. zdravnika, ki bo odredil ustrezno zdravljenje:

okuţba s HIV/AIDS,

klamidija (lahko povzroča neplodnost),

genitalni herpes,

genitalne bradavice – humani virus papiloma,

gonoreja,

sifilis,

hepatitis B in C.

Kaj lahko povzroči okuţbo?

Vsi nezaščiteni spolni odnosi.

Uporaba nerazkuţene igle (pri vbrizgavanju droge, tetoviranju ali piercingu).

Če bi imeli osebi, ki se rokujeta, na dlaneh odprte rane.

Če bi prišlo pri poljubljanju do ugrizov in krvavitev.

Če bi enemu od partnerjev med poljubljanjem krvavele dlesni.

Okuţena kri in krvni produkti.

Okuţena mati prenese okuţbo na svojega otroka pred rojstvom, med njim in

kmalu po njem.



42

Kako se obvarovati pred okuţbo?

Če se odločiš za spolni odnos, ti bo kvaliteten kondom

prihranil marsikatero skrb.

Če si cool, imej kondom vedno s seboj!

Dobro je vedeti!

Virus HIV ni prenosljiv s pitjem iz istega kozarca kot pije okuţena oseba, s

kihanjem, kašljanjem, slino, objemanjem, dotikom, stiskom roke, solzami,

souporabo oblačil, brisač, posteljnine, znojenjem, urinom, s straniščnih školjk, s

pikom ţuţelk ali ugrizov ţivali.

Testiranje!

Maribor

SB Maribor (Oddelek za nalezljive bolezni in vročinska stanja, ambulanta za HIV

in druge spolno prenosljive bolezni)

Naslov: Ljubljanska 5

Info: 02/321 26 57

Urnik: ponedeljek, 10.00-12.00

Način: anonimno in brezplačno

Rezultati: četrtek 12.00-13.00 (osebno)

Testirajo tudi v SB Ptuj, SB Murska Sobota, SB Slovenj Gradec, Zavod za

zdravstveno varstvo Celje idr.



43

Dijakom drugih letnikov in zaključnemu letniku triletnega programa pa smo

razdelili še brošuro o kontracepciji z naslovom "Kako naj izberem najboljšo

kontracepcijo zase in za partnerja?". Največji problem sodobne druţbe je še

vedno ta, da premalo pozornosti posvečamo zaščiti, še posebej med različnimi

vrstami spolnih odnosov.

Upam, da smo s to akcijo vsaj malo prisilili dijake, da začnejo razmišljati o varnem

seksu in o nevarnostih virusa HIV.

Smo pa letošnjo akcijo razširili tudi izven šolskih sten, saj so se dijakinje odločile,

da razdelijo letake, kondome in pentlje tudi med mimoidoče v centru mesta. Po

besedah dijakinj so mimoidoči z veseljem sprejeli in tudi prebrali prejete letake.

Slika 25: Tadeja je opozarjala Mariborčane o nevarnosti AIDS-a.



44

Ob koncu bi se rad zahvalil podjetju MEDICOPHARMACIA iz Ljubljane, ki nam je

doniralo kondome Durex. Zahvaljujem pa se tudi vsem, ki sodelujejo pri

Ustvarjalnem kroţku, da so naredili pentlje in da so material dijakinje razdelile

tudi po mestu.

Slika 26: Izdelovanje rdečih pentelj pri Ustvarjalnem kroţku.

Vsi lahko le upamo, da bodo dobljene informacije padle na plodna tla in da bomo

lahko drugo leto govorili o manjšem številu na novo okuţenih bolnikov.

Fotografije: Simon Gračner, Andreja Laznik in Tadeja Ozmec

Letak pripravil: Simon Gračner




45

5.5 Posadimo drevo za lepšo prihodnost

V torek, 21.9. 2010 je na Biotehniški šoli Maribor potekala prireditev z naslovom

»Posadimo drevo za lepšo prihodnost«. V okviru prireditve smo posadili drevo in

pripravili razstavo na temo gozd.

Cilj prireditve je bil osveščanje ljudi o pomenu dreves in gozda za našo prihodnost,

še posebej pomen avtohtonih vrst.

Prireditev smo izvedli na pobudo dveh organizacij, LEAF International (Learning

about Forest) in ENO (Environmental Online), ki se ukvarjata z osveščanjem ljudi

o pomenu gozda. Velik poudarek dajeta uporabi avtohtonih vrst rastlin.

K sajenju dreves je pristopilo več kot 5000 šol iz več kot 150 drţav. Nata način

so mladi poslali jasen znak, da si ţelijo veliko lepšo prihodnost in da pričakujejo od

nas, da jim bomo pustili čim manj okrnjeno naravo. Takšne akcije so lahko samo

plus za naš planet.

Prireditev je sovpadala z mednarodnim dnevom miru, tako da je bil eden od motov

tudi »Sadimo drevesa za mir in upanje«.

Prireditev je potekala v šolskem parku Biotehniške šole Maribor.

Slika 27: Prireditev Posadimo drevo za lepšo prihodnost v šolskem parku.



46

Dijaki so v uvodnem delu prireditve skupaj s prof. Srečkom Reherjem pripravili

kulturni program, v katerem so interpretirali nekaj pesmi, v katerih je vpeto

veliko lepih misli o lepoti slovenske zemlje.

Sledil je govor ravnatelja g. Antona Krajnca, ki je poudaril, da so park zasadili ţe v

petdesetih letih prejšnjega stoletja tedanji dijaki pod mentorstvom priznanih

vrtnarjev Cirila Jegliča in Franca Vardjana.

Izpostavil je tudi, da ima ta prireditev za osnovni cilj osveščati ljudi o pomenu

dreves za okolje. Posaditev drevesa pa je označil tudi kot začetek obnove

brezovega drevoreda, ki je zaradi starosti brez ţe nujna.

Da tudi našim dijakom res ni vseeno kaj se dogaja z gozdom in okoljem nasploh,

sta dokazala Matic Glinšek in Anja Rančan, ki sta razmišljala ravno o teh temah.

Za konec kulturnega programa nam je Uroš Luneţnik zaigral dve skladbi na

harmoniko.

Slika 28: Harmonikaški nastop Uroša Luneţnika.



47

Sledil je osrednji del prireditve, sajenje drevesa breze. K sajenju drevesa sta

pristopila ravnatelj šole g. Anton Krajnc in predstavnik dijakov Mitja Lešnik. V

pomoč pri sajenju jima je bil Miha Pori dijak programa hortikulturni tehnik.

Slika 29: Sajenje breze v šolskem parku.

Ob koncu prireditve je sledilo še skupno fotografiranje ob posajeni brezi.

Slika 30: Ob posajeni brezi.



48

Prireditev je snemala ekipa televizije RTS, ki je prispevek objavila pri oddaji

ŢIVA.





49

5.6 Izdelovanje boţično-novoletnih voščilnic

Po enoletnem premoru smo se v okviru EKOŠOLE ponovno lotili izdelovanja

boţično-novoletnih voščilnic. Glavna gonilna sila projekta je bila profesorica

Amadeja Stubičar in dijaki programov cvetličar in hortikulturni tehnik. Skupaj so

izdelali več kot 130 voščilnic. Najpogostejši motivi so bili zasneţena pokrajina,

zasneţene hiše, smrečice, zvezdice idr.

Slika 31: Zasneţene smrečice.

Za izdelovanje so uporabljali različne tehnike od šivanja, risanja, lepljenja do

ustvarjanja motivov s sprejem.



50

Slika 32: Domišljija dijakov nima meja.

Glede na to, da je črna vedno bolj popularna, ni nič nenavadnega, da so bile med

voščilnicami tudi črno obarvane.

Slika 33: Zanimive so tudi črne voščilnice.

Vodji projekta: Amadeja Stubičar in Simon Gračner



51

5.8 Potrditev ekozastave

Konec junija je prišla iz nacionalne koordinacije novica, da smo tudi v šolskem letu

2010/2011 s svojim delom potrdili zeleno zastavo oz. ekozastavo.

Čestitke vsem dijakom, učiteljem, delavcem šole in staršem, ki so skozi celotno

šolsko leto kakorkoli pripomogli k temu, da smo obdrţali ekozastavo. Hvala tudi

vsem tistim, ki so nas podpirali in vzpodbujali pri našem delu.

Slika 34: Ekozastava.

Documents

EKOŠOLAssmbkmet2s/ekosola/DEJAVNOSTI_EKOSOLE_V...Delo naše EKOŠOLE lahko spremljate na pod znakom EKOŠOLE. Še enkrat hvala vsem! NACIONALNI PROJEKT: Pregled dela ekošolev šolskem